r Največji slovenski dnevnik"1 ▼ Združenih državah • . $6.00 • - $3.00 to . $7. Velja za vse leto Za pol leta - • Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto TjbjL£jFOH: CORTLANDT 2876. 00 $7.00 GLAS NARODA Listslovenskih delavcev y Ameriki. Thm largest SJovaoian Dtub the United States issued every da; except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers* . Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at ths Post Office at New York, N. Y.. under tha Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0ETLANDT 2876 NO. 261. — ŠTEV. 261. NEW YORK, WEDNESDAY. NOVEMBER 5, 1924. — SREDA, 5. NOVEMBRA 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII COOLIDGE IZVOLJEN Z VELIKO VEČINO Sedanji predsednik Coolidge je dobil pri včerajšnjih volitvah najmanj 347 elektoralnih glasov. — Progresivni kandidat La Follette je zmagal edinoile v svoji državi. — Demokratski kandidat Davis je slabo opravil. — G-overnerjem države New York je izvoljen Smith. CALVIN COOLIDGE Pri vfVrajMiih volitvah je dobil predsednik Coolidge uajmanj :)47 elektoralnih glasov. Kandidatu je potrebnih za izvolitev 266 elektoralnih glasov, iz cesar je razvidno, da je Coolidge-ova zina-l^a popolna. 'Natančni rezultati volitev še niso znani. Dosedanja poročila kažejo, da ima demokratski predsedniški kandidat Davis 163 elektoralnih glasov, do-i-im jih je dobil sejiator La Follette samo 13 in sicer a* svoji lastni državi Wiseonsinu. I^-edsednik Coolidge je dobil večino celo v nekaterih onih državah, o katerih je bila javnost zatrdilo pi%e-pričana. da l>odo oddale svoje glasove bodisi Davisu, bodisi La Folletu. Konservativno časopisje je prerokovalo, da bo dobil La Foilotte najmanj 48 elektoralnih glasov. To število se je pa čudovito skrčilo. Sedaj, ko pišemo to, niso še znani uspehi v Califor-niji. Ce je tudi California oddala večino svojih glasov za Coolidgea, se bo moral La Follette zadovoljiti s samo trinajstimi elektoralnimi glasovi. Volilna kampanja je bila nadvse zanimiva in vroča. V začetku je bil La Follette osvojil srca vseh, toda republikanci m demokrati, ki so imeli na razpolago dovolj denarja, so skoraj temeljito ubili vso upravičeno simpatijo, ki se je porodila za La Folletta. Soglasno z dosedanjimi poročili, ima predseluik Coolidge v New Yorku skoraj en milijon glasov večine. To se tiče države New York. Mesto New York je bili) precej močno za La Folletta, kljub temu je pa dobil Coolidge nfajmanj 100,000 glasov več ikot [progresivni o-ziroma demokratski kandidat. Dvomljive države kot' so Nevada, Missouri, Delaware in South Dakota, so se izrekle za Coolidge-a. Zadnja poročila iz Calif orni je naznanjajo, d!ai dobi« vata Coolidge in La Follette enako število glasov. Davis si je priboril edino odločilno zmago v državah Oklahoma in Maryland. U o verne r j em države New York je bil izvoljen sedanji govemer Smith. Njegov protikandidat Theodore Roosevelt ml., je pogorel naj vsej črti. Značilna je tudi zmaga Mrs. Ferguson v Texas. Nasprotoval ji je republikanec dr. Eutte, ki pa ni liiooel ničesar opravit, kljub temu, da ga je podpiral ves Kukluks-klan. Najnovejša poročila kažejo naslednje rezniltate elek-elektoralnih glasov: Za Coolidge-a: Maine, 6; Indiana, 15; New Hampshire. 4: Illinois, 29; Kentucky, 13; Vermont, 4; Michigan, 15 Missouri 18; Masaehusetts, 18; West Virginia; 8: Rhode Island. 5; Connecticut, 7; Utah, 4; Wyoming, 3; Nebraska, 8: South Dakota, 5; New York, 45; California, 13; New Jersey, 14; Colorado, 6; Pennsylvania, 38 Oregon, 5; Delaware, 3; Washington, 7; Ohio, 24; Idaho, 4; Iowa. 13; Kansas, 10: Maryland, 8. Minnesota, 12; Mod nan a, 4: Arizoma, 3. — Skupaj 371. Za Da visa: Alabama, 12; Oklahoma, 10; Arkansas, 9: South Carolina, 9; Florida, 6; Tennessee, 12; Georgia, 14; Texas, 20 Virginia. 12; Louisana, 10; Mississippi, 10: New Mexico. 3; North Carolina, 12. — Skupaj 139. Za La Follette-a: Wisconsin, 13; North Daikiota. 5: Nevada, 3. — Skupaj 21. PETROLEJSKE SKRIVNOSTI. Washington, IX C.. 4. nov. — Zvezno sodišče v Los Angreles. Tal., ki »bo odločalo plede pravo-moenosti zahtev Pan-American Petroleum Co., tikajočih se mornariških petrolejskih reservaeTj, ho odločilo tudi, če se sme objaviti tajne akte mornariškega department« ali ne. Mornariški -tajnik Wilbur je bil avtoriziran, da pra zastopa pri razpravah njegov pooblaščenec ter je danes izjavil, da je mogoče objaviti tajne akte mornariškega de-partmenta le na povelje zveznega sodišča. AMERIKANCI OBISKUJEJO C AN ADO. Washington, D. C., 4. nov. — Carinski uradniki izjavljajo, da Je dosegel turi-stovski promet tak obseg tekom zadnjega poletja in jeseni, da gre sedaj več ljudi preko ameriške meje v avtomobilih kot pa z vlakom. Soglasno s carinskim umadom je tri tisoč ljudi prekoračilo meje* na nižjem mostu Niagare in v istem času je šlo slično število ljudi preko meje v Blaine, Wash. ZRAK0PL0VNA NESREČA PRI GDANSKEM. Berlin, Nemčija, 4. novembra. V bližini Gdauska je padel na tla zrakoplov, v katerem so se nahajale Atiri osebe. Vsi štirje so bili na mestu, usmrčenl. - UPOR V BRAZILSKI MORNARICI. Buenos Aires, 4. novembra. — Sem so dospela poročila, da je izbruhnil upor v brazilski mornarici. Posadka bojne ladje Sao Paolo se je polastila poveljstva ter neznanokam od plula iz Rio de Janeiro. SKRIVNOSTNA SMRT MLADEGA ČLOVEKA Nahajal se je v spremstvu Miss Marjorie Schneider, hčerke nekega grocerja. — Umrl je tekom nočnega izleta z avtomobilom. Smrt štiri in dvajset let starega Charles Rogers,, nečaka Mr*. Ogden Mills Reid, kojega truplo so prevedli iz New Haven a v mrtvašnico v White Plains, je še vedno odeta v skrivnostno temo. Kljub vsemu prikrivanju pa sf-je izvedelo za dejstvo, da je ml ari i človek umrl potem ko je v soboto v družbi neke mlade dame prisostvoval nogometnim tekmam med Vale in West Point. Dotična mlada dama je Miss Marjorie Schneider iz New Haven a. Po igri se je napotil par v n<-kr; gostilno ter se odpeljal od tam z avtomobilom. V nedeljo zjutraj se je ustavil avtomobil pri North Haven na oosti. Izstopila je deklica ter pohitela na križišče, kjer je ustavila nekega motorista, ki ji je sledil ter našel Rogersa v avtomobilu. Prftvedel jra je v New Haven, kjer je izjavil neki zdravnik. da ima razbito črepinjo. Malo časa nato je Rogers umrl. Po smrti Rogersa je bila Miss Schneider, kljub v^era protestom bogatega očeta, aretirana in noč je morala preživeti v ječi. V nedeljo zjutraj so jo zaslišali ter nato izpustili, Schneider, oče mlade deklice, je premožen grocer v New Haven. Mlada ženska ni na noben način hotela razpravljati o tragediji ter le izjavila, da je priletel Rogers skozi stekleni ščit pred sedežem, ko je na hitro ustavil avtomobil in da je dobil pri tem smrtne poškodbe. Motorist, katerega je poklicala Miss Schneider na pompč. pa je bil mnenja, da je moral avtomobil Rogersa kolidirati s kakim drugim in da so bila odtrgana ena vrata. Deklica je us t rajala pri svo- Iji trditvi, da se ne spominja, da bi njen avtomobil kolidiral s kakim dragim. MAGDONALDOV KABINET JE DEMISIJONiRAL 5ralj je naročil bivšemu ministrskemu predsedniku in konservativcu Ba^.dwinu, naj stvori novo vlado. — Baldwin je objavil Zi-novjevo pismo. London, Anglija, 4. novembra. Prvo delavsko ministrstvo Anglije, namreč ministrstvo Ramsava Mae Dona Ida. je izročilo danes kralju svojo resignacijo. Kralj je resignaeijo takoj spread ter naročil bivšemu angleškemu ministrskemu predsedniku Sta nI eyu Baldwinu, naj stvori novo ministrstvo. Daily Chronicle poroča, da je poseben kabinetni erlbor, sest o j eČ iz MaeDonalada, Artliura Ilendej-sona. in lorda Pannoore. uvedel; natančno preiskavo glede takozva-' nega Zinovjega pisma, in razkril, j la je dal pismo Baldwinu znani j angleški pisatelj Rudvard Kip- i ling. Baldw in je nato objavil pi-j smo v konservativnem časopisju. Nadalje zatrjuje list. da bo prr--:skava dognala, da je pi«mo avtentično. ter da je bilo po.slano iz Moskve pctoni posebnega sla. EPIDEMIJA PLJUČNICE V LOS ANGELES, GAL Epidemija pljučnice je zahtevala dosedaj v Los Angeles 24 žrtev. Necficijelna poročila izjavljajo, da je v bolnicah dosti nadaljnih žrtev, ki prihajajo večinoma Vs mehiškega mestnega -dela. BIVŠEGA FRANCOSKEGA MINISTRA BODO POMILOSTIU. Pariz, Francija. 4. novembra. — Poseben -senatni odbor je priporoči! vladi, naj pomilosti bivšega ministra CaillaiLsa. Kar je zakrivil, se mu ne sme šteti v zlo. ker je bil žrtev vojne liiterije. SAMOMOR NEMŠKEGA UREDNIKA. St. Louis, Mo., 3. novembra. — Glavni urednik* tukajšnjega nem-škega časopisa "We^tiiche Post*'. Hans Haekel, se je včeraj vrnil iz gledališča v svoje Stanovanje ter se je ustrelil. Star je bil 55 let. Zaustil je pismo z besedami: "Tega ne morem več prenašati". Kaj je mislil s tem otznaciti, se n! moglo dognati. Los Angeles, Cal„ 4. novembra. Včeraj do dveh popoldne je nara-sla število žrtev epidemične pljučnice na štiri in dvajset, soglasno z izjavami občinskih zdravstvenih uradnikov. Do iste ure se je pojavilo v celem trideset slučajev. Neofieijelno pa se ugotavlja, da je dvajset nadaljnih ljudi zbolelo na "črni pljučnici*' in da se nahajajo v Los Angeles okrajm splošni bolnici. Večina teh paer-jentov prihaja iz mehiškega mestnega dela. kjer se je epidemija na j prvo pojavila, kmalu po pogrebu prve žrtve, Mrs. Luciana Šamanero, ki je umrla dne 19. c-ktobra. Zvezne, državne, okrajne in občinske zdra v- t vene oblasti sodelujejo pri preprečen ju razširjenja epidemije preko Varantinskega latinskega mesenega dela. V ta namen so postavljeni kordoni stražnikov. sestavljeni iz policistov in zdravstvenih uradnikov, po celcm infieiranem ozemlju. Vrvi so bile potegnjene kroz ozemlja in stra-/,e so oborožene s puškami. Ves promet je obrnjen v drugo smer. Okrajni nadzorni svet v Los Angeles se je včeraj sestal, da se posvetuje glede denarnih dovolil za boj proti kugi in za druge varnostne in zdravstvene odredbe. Vrjetno jc. da bodo karantinske določbe razširjene, a dosedaj je bil srehemi slučaj kuge doveden do hiše. v kateri je umrla Mrs. Šaman ero. Obla.sti razmišljajo o tem, da se to hišo požge in dr. Enright, predsednik državnega zdravstvenega sveta, je rekel: — Izbruh bolezni je resen, vendar pa ni nobenega vzroka za histerijo. ^Zdravstveni svet upa, da bo mogel omejiti epidemijo na in-ficirano ozemlje. GENERAL VU NEZNANO KAM PGBEGNIL Čete kitajskega generala Vu Peifu so nato obljubile generalu Fengu svojo pomoč. — Terorizirano vojaštvo je pometalo vstran orožje ter prosilo, naj se jih. ne izroči mandžurskim četam. — Večina Vu Pejfujevih častnikov bo stopila na stran Fenga. — Inozemcem se dosedaj ni še nič zlega pripetilo. Tienšin, Kitajska, 4. novembra. — Vu Pejfu, poraženi maršal kitajske vlade ter voditelj vladnih čet, je odpotoval včeraj zjutraj ob štiri proti Thanku, ob zalivu Cbihli, odkoder je odpotoval na krovu nekega pamika neznanokam. V Tiensirm vlada mir. Na neki zavezniški vojaški vlak, namenjen iz Tien-sina v Peking, so v nedeljo popoldne strelrjale kitajske čete, ko je vozil skozi bojno črto. Begunci iz Čin^van^tao. severno od tukaj ležečega mesta, katero so_ zavzele mandžurske čete pod poveljstvom generala Gang Tsdlina, so dospeli semkaj včeraj zvečer, s presenetljivim poročili o svojih doživljajih. Prihod mandžurskih čet v ('ingvangtao je tako teroriziral pekinške čete generala Vu, da. so pometale stran svoje orožje ter s častniki vred prosile, naj se jih vkrca na ladje ter odvede na varno. Tnozemei poročajo, da so se vkrcali sredi ognja strojnih pušk mandžurskih čet, da pa ni .bil nikdo ranjen. Mandžurske sile so takoj uveljavile red ter razorožile preostale čete pekinške vliadc. Peking, Kitajska, 4. novembra. — Beg generala Vu Pejfn smatrajo tukaj za konec sedanjega konflikta med Vu Pejfuijem in Fern;- »Tuhsiatrom. Edina nevarnost, ki preti Pekingu so veliki oddelki čet, katerim manjka primerne kontrole. Tukaj je že opaziti znamenja, da so številni časnik: Vu Peifuja pripravljeni stopiti na stran Fenga. Poveljnik Vu-ja v Tiensinu je brzojavil Fengu ter mu ponudil svojo službo in trem ujetim častnikom se je dalo na razpolago, da služijo novi vladi ali pa se umaknejo v privatno življenje. Dve žrtvi včerajšnjega dne sta bili Rev. Braalla, župnik zgodovinskega misijona Muenstra seno-ra la Reina de Los Angeles. Ta cerkev je splošno znana turistom. Zgradili so jo očetje frančiškani. Župnik je postal žrtev kuge. ko je podelil nekemu umirajočemu zadnje zakramente. Nadaljna žrtev je bil Emmett McLaughlin. šofer ambulance zdravtvenega sveta. Nakopal si je strašno bolezen, ko je raznašal po velja, da je treba bolne prenesti v splošno bolnico. Oba moža sta umrla izven izolacijskega oddelka splošne bolnice. ★ Nobenemu delu dežele, kjer žive ljudje v modernih, sanitarnih razmerah, se ni treba bati kuge, ki je umorila več kot dvajset ljudi v Los Angeles, — je izjavil dr. William Park, ravnatelj laboratorijev zdravstvenega depart-menta v New Yorku. Tekom nadaljnih svojih izvajanj je rekel: — Čeprav nismo dosedaj dobili še nobene prošnje za pomoč, nima- mo nikakih takih antitoksinov v tukajšnjih laboratorijih, kajti po moji vednosti se ni pojavila v New Yorku v zadnjih tridesetih letih nobena taka kuga kot sedaj v Los Angeles. — Iz poročil časopisja je ra?.-vidno. da je bolezen, ki je napadla mehiški mestni dol Los Angelesa, pnevmonična ali pljučna oblika bubonske kuge, ki je mogoča le med ljudmi, ki žive v nesanitar-nih. umazanih luknjah. Bolezen započno podgane, ter se nato širi od človeka do človeka. Le v Parizu morejo dobiti serum, s katerim se hočejo boriti proti tej kugi. — Zapazili ste, da je omejena bolezen na mehiški mestni del. Bolezen ne bo dosegla niti boljših mestnih okrajev. Pred tremi leti je slična kuga izbruhnila v Mandžuriji. Kitajci, ki so živeli v umazanih stanovanjih, so cepali kot muhe, a Rusi, ki so živeli v bolj sanitarnih razmerah, niso trpeli. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 pin. — $15.40 2000 Din. — $30.60 5000 Din. — $76.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in drupe stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir..........$ 9.90 _ 500 lir..........$23.75 300 lir.......... $14.55 1000 lir..........$46.50 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino In druge stroške. Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trsta. ■a paoUjatve, ki presegajo FETTISOČ DIN1BJ1V aH pa DTATIRrw LIB dovoljujemo po mogočnosti le poeebea dopust, Vrednost Dinarjem in Liram sedaj nI stalna, menja as večkrat fa asp* takovano; Jz tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene iaspi i računamo po eecd tistega dne, k* nam pride p—Unl denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO % NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKI *L •leda izplačil ▼ azner. dolarjih glejta poseben ogla* ▼ tem Usta Denar nam je poslati najbolje po Domestic Pastel Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSEB STATE BANK 82 Cortland* Street, New York, N. Y. Telephone: Oortlandt 4687. B | !i fi t fKAHl SAKtan. •wn#« an« Pubilaini »y Pnbliihtng Cobbmc LOUI« IINHIR, XA Corporation) Plačo of Buoi M Cortlantft Of UM Corporation and AMrimi of Abo v« Offlcarai ■orouflh of Manhattan, Now Yorfc City. N. Y. I L A« NARODA« (Vole* of the People) iwry Day Except Sunday ane MojMaya. In volja (lot aa Ameriko .Zi Now York ...........mm.. •C.MlZa pol leta mm «S.«01 Zm Inozemstva ..■».mm____llJO'Za pol leU Mi cbB07>< CT.OS »■•■••■ir. |S.iO la . « «V. . * . . ■ •ubeertptlon Yoarty |6.W Advortloomont on Agroomont "Claa Naroda" tehaja veakl dan lavzemil nodolj In pre«nl—e. »oplaf. tona podpisa fa osebnosti ao no prfobfiujejo. Denar naf eo MoodtoH CiJatl pe Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proetano, da. ee I '• tnfll preJBnJl blnllU« nana nI. da hitreje najdemo naslovnika. d L A • NARODA** . Borouph of Manhattan, New Yfl, R. Yt Telephone: Cortlandt S87t PO VOLITVAH T 7AS grocer ve ceniti zado-^ voljne odjemalce ter vam bo prodal Bordenovo Evapori-rano Mleko, če vprašate zanj. Včasih plača nekoliko več za Bordenovo, toda on ga vam da za isto ceno kot druge izdelke. Če hočete vedeti, kako kuhati z Bordenovim Evaporiranim Mlekom, nam pošljite ta oglas s svojim imenom in naslovom. No. 1 X I^APOHAT^ milk BORDtN BUILDING NIWYDRK Vreraj jr bil izvoljen za nadaljna štiri leta predsednikom Združenih držav sedanji predsednik Calvin (,Violi d koro za petami. 1'lica je temna in nerazsvetljena. Zavila sta v Hranilnično ulieo. Pred hišo štev. 6 ju je neznanec dohitel in ju ustavil. Sledilo j«' kratko prerekanje, nakar se je razlegel strel in Pipan se zgrudil smrtno zadet na tla. Krogla mu je prodrla lev prsno stran, bržkone ravno «ree. Smrtno prestrašena žena je zaklicala na pomoč. Prihiteli so ljudje iz bližnjih !nš. toda našli so Pipana, v poslednjih zdihljajih. Zmedena žena ni mogla dati nobenih točnih pojasnil in je kmalu padla v nezavest. Mrtvega Pipana so prenesli v stanovanje Bečana in poklicali policijo. Na zasledovanje zločinca nI bilo misliti, ker je ix*rinil v temno noč takoj po izrvršenem krvavem dejanju. Poklicani policij, zdravnik dr. Avramovič je ugotovil smrt in vsaka zdravniška pomoč je bila odveč. Policija je uvedla takoj obsežno preiskavo in je bil vso noč ves policijski aparat na nogah v zasledovanju zločinca. I>o sedaj se ni dalo ugotoviti, ali gre za roparski umor. ali tiči vzrok zagonetnega umora v maščevalnosti. Policija je na podlagi nekaterih podatkov aretirala tekom noči sina nekega hotelirja, ki je imel baje s Pipa-novo soprogo, preden se je poročila, šest let ljubavno razmerje, ki pa se je razdrlo in je ona potem poročila trgovca Pipana. Osumljenec je baje svojčas v Trstu grozil Pipanovi. da se bo maščeval, ker ga ni marala. V koliko te vesti odgovarjajo resnici, se bo naknadno ugotovilo. Za sedaj je osumljenec dokazal svoj alibi z ozirom na dejanje samo a- toliko, da je gotovo. da je bil aretiranec v časn zločina doma. Pokojni Ferdinand Pipan je bil v Ljubljani zelo priljubljena osebnost. Bojen je bH v Trstu in si je. po prevratu uredil trgovino mineralnega olja pri Zmajskem mostu v Ljubljani. Po svojem prepričanju je bil vseskozi zavedem narodna jk; kot izredno marljiv in pošten trgovec pa je užival v trgovskih krogih velik ugled. Bil je star komaj 39 let. Njegove družinske razmere sjo bila vzorno urejene in s svojo soprogo sta se iskreno ljubila. Zato je . izgubila ljubljenega moža za. nesrečno vdovo toliko težja. Senzacijonalna aretacija. 14. oktobra sta bila na cesti pri Črnem kadu v Istri ustreljena italijanska karabinerja Rippolini in Bua. ko sta se nahajala na svn-jem službenmi potu. Dogodek je med ljudstvom, med katerim sta bila oba orožnika kot dostojna moža priljubljena, izzval veliko razburjenje in italijanski listi so kmalu pričeli trditi, da gre za političen umor. Takoj uvedena preiskava je dognala, da je storilec mož s planinskim klobukom in vojaškim plaščem, ki so ga tiste dni videli v okolici. Našli so tudi planinsko palico, ki jo je storilec pri begu izgubil. Italijanske oblasti so javile jug. obmejnim organom, da smatrajo za krivca 25-letne.ga ma-nipulanta Windischgriitzove lesne družbe 'Kohlabsa* v Planini Stanka Molka. Molk je bil na to aretiran. Poročalo se je. da je svoje dejanje že priznal, vendar pa se zagovarja s silobranom. Kakor sedaj javljajo, je bil Molk prepeljan v zapore deželnega sodišča in odločno taji. da hi bil on sto-rilee. Kakor se čuje. Molk tudi navaja dokaze in priče. da. se dotičnega dno ni mnirel nahajati v Istri. Preiskava bo morala dognati, v koliko so italijanske obtožbe upravičene. Umrli v Ljubljanli. Helena škerjane bivša kuharica. 87 let. — Ana Ogrinc, poestrež-nica, 66 let. — Marta Sosič. žena zidarskega pomočnika. 24 let- — Vida Slivar. delavčeva hči. 5 mesecev. — Marija Jerin. učiteljeva vdova. S4 let. — Fran Jerem, delavčev sin. Dopis. Brooklyn, N. Y. Že zadnjič je bilo poročano gle* de " Slovanovega" večera, kateri bo v soboto, 8. t. m. v Ridgevvoodu, 1820 Grove St. Cenjenemu občinstvu se nudi zopet prilika slišati krasne pesmi "Slovana" iz preteklih let. Ta častni "Slovanov večer" nam obeta veliko lepega in krasnega. česar že dolgo ni bilo v naši Greater newyorskn koloniji. Zato cenjeni rojaki in prijatelju lepega petja. "Slovan" je prišel nazaj k vam, v soboto ga zopet lahko slišite. % Odbor. Te dni sem bil po dolgem času zopet enkrat v Dowutovvnu. Pijače nimajo dobre. Kakšno točijo pod dvorano na Osmi cesti ne vem. Vem le toliko, da jo imajo dosti. iz letnega poročila, ki bo izdano meseca januarja bo razvidno, koliko plačajo možje najsvetejšega imena za prostor pod dvorano. Če bi jim cerkvena uprava računala za vsak sod primerno svo-to denarja, bi ne bilo treba ko-lekte za premog. ★ Rojaki so mi povedali tudi naslednje : V nedeljo zvečer je bila v slovenski cerkvi na Osmi velika po-božnost. kar se spodobi za dan Vernih duš. Cerkev je bila precej polna in gospod so jako ginljivo pridigovali vernim dušam na čast. V klopi je pa slučajno sedela verna duša v osebi rojaka Pavleta. Predno se je odločila za cerkveno pobožnost. se je na peti cesti dobro poživila pri Italijanu. Tako dobro se je poživila, da je v klopi nenadoma zadremala. Torej kot že rečeno, gospod je pridigal, da je vsem navzočim izvabil solze v oči. Pavle je pa dremal po vseh božjih in cerkvenih postavah. Ko je goispod prenehal, se je Pavle prebudil. Mislil je, da je v basementu. pa je bil v drugem štuku. Prešerno -e je naslonil nazaj in začel ploskati gospodovim besedam. Dosti stvari se je že pripetilo v poslopju 11a Osmi, toda kaj takega še ne. ★ Radoveden sem. kakšna bo prihodnja pridiga. Najbrž bo gospod že vnaprej zapovedal vsem navzočim. da mu ni treba ploskati, pa naj še kaj tako lepega pove. ★ V političnem koledarju jc bil včeraj pustni torek. Nor en j a je bilo toliko kot že dolgo ne. Danes je pa pepelnrčma sreda — že vsaj za* vse poražene kandidate. ★ La Follette je torej poražen. S tem. da je ameriški narod izvolil Coolidge-a. si je dal samemu sebi najboljše izpričevalo nazad-njaštva in nezaupanja v svojo lastno moč. ★ Za štiri leta je torej zopet zasi-guran obstoj republike, o kateri so zadnje meseei vsi trije kandidati vztrajno dokazovali, da se nahaja v velikanski nevarnosti. ★ Časopisje je pred kratkim poročalo. da je sklenil bivši francoski ministrski predsednik Clemen-ccau pisati svoje spomine. Sedaj je pa prišla brzojavka iz Pariza, da se je možak premislil. Lepo je pi-sati spomine, ako ima človek čisto vest. Clemenceau zato ne bo pi.>al spominov, ker se boji resnice kot živega vraga. Kljub vsemu, kar je storil, je pa toliko pošten, da noče lagati. ★ Predsedniška kampanja je že vsaj v enem oziru dobra. Takoj zatem, ko je končana, ima narod namreč štiri leta mir. ★ Republikanci in demokratje so očitali I^a Follettu. da je boljše vik. radikalec in prekucuh. S cilji njegovega programa se mora strinja-to vsak pameten človek, pa naj dajo kapitalisti njeigovemu pro-.gramu še tako plašno in strašno ime. * Znana Pershakova godba priredi domačo zabavo v nedeljo dne 23. novembra v Leppigs dvorani. 101 Ave. A. To je tam, kjer ima Slovensko Delavsko Podporno Društvo svoje seje. Ker je dosti takih, ki ne morejo pričakati, da bi se že zopet enkrat pošteno naplesali, so sklenili godci, da bo pričetek zabave 2*? ob tr'eh popoldne. Sugnslrttianska Ustanovljena 1. 1898 SCataL S^tuita Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF PEKDAN, 933 E. 185 8t., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT. 1808 E. S2fcd Street. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISH LE R, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN, 411 — ltCta At*, Bui Duluth. Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOB. V. GRAHEK, 80S American State Bank Bldg, «0f Grant Street a« Blxtb Ave. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON EBASN7K, Room 206 BakeweU Bid*, tor. Diamond and Gran« Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, (822 Washington Street. Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD SLABODNTK, Bo* 480. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg.. PuyaDup, Wash, FRANK XORICH, $217 St. Clair Avenue, Cleveland. O. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari tikajoče se uradnih aadev kakor tudi denarne poSIlJatve na] se pofltljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih Članov ln bolnlika ■pričevala naj se pofiilja na vrhovnega idravnika. Jugoslovanska KatollSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih aruStev se pa obrnite na gl tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Jugoslavia irredenta. Italijanski narod n£ sposoben, da bi zatiral druge narode" . . . Pri razpravi proti odgovornemu uredniku "Goriške Straže*' v Gorici je državni pravd ni k takoj uvodoma naghišal, kako da je Italija plemenita dežela in da se ne dobi države, ki bi bila tako svobodna, kakor je Italija., in da ira mejne politike. Ljudstvo ponižno, agitatorji pa brezvestni. , . Da je italijanski narod nesposoben /.a zatiranje, dokazuje najlepše obsodba urednika. "Goriške Straže" , polna plemenit«r9ti in velikodušnost i! Iz Senožeč in Razdrtega ni bolj Čustvenega naroda od ita-;M) odgu mili(-.niki y veliko voljnost prebivalstva. Okoli :?0 lijanskega. Italijanski narod ni sposoben, da bi zatiral dru^e narode. preveč velikodušenosti in plemenitosti je v njem. da bi mogel kaj takega storiti. Ako je plemenit. je pa. tudi pogumen in od-lceen, da zadene z železni roko ljudi, ki bi se dotikali njegove časti. "Goriška Straža*' je trdila, da je slovenski jezik zas.ramo-van. Kdo ima pogum, da vzdrži to trditev? Povsodi. po cestah in govtiilnah lahko govore Slovenci svoj jezik in nihče jim tega n»-brani. Vsi državljani živijo pnd istim zakonom in Slovenci imajo dostop v vse državne urade, šole, povsodi. V državnih uradih seveda ni mesta za slovenski jezik. k*ir je država italijanska. Italija je država enega naroda, zato mora v Italiji vladati en sam jezik . . . Država je bila prisiljena odpustiti ali premestiti nekatere slovenske sodnike. Ali naj mar država trpi -oilnike. ki so eani irredentistienih društev. Slovensko ljudstvo je mirno, ponižno, krotko in delavno. o čemer sem se prepričal v osmih mesecih. To ubogo ljudstvo pa mešajo brezvestni agitatorji, vzbujano nezadovoljstvo med njimi. sra hujskajo proti državi, ka^ je v škodo nam in zapeljanemu ljudstvu . . . Tako govori državni pravdni k. ki je pač v službi italijanske ob- mladrb ljudi je pohajkavalo okoli in delalo sitnosti trpečemu ljudstvu. "Milizia na/.ionale" naj odide tudi iz drugih slovenskih krajev. Ti mladi ljudje naj se učijo dela. da bodo k;ij znali in da bodo koroi.stni državljani. Sedaj delajo deželi smo škodo. Postojna je dobila podprefekta. Odšel je dr. Tederieo Stranieri. dosedanji pod-prefekt. in njegovo mesto je prevzel eav. Giuseppe Ansaldo. Xo-vodošlega podprefekta hvalijo italijanski listi, da je že kot komisar izborilo po>lr.'val v PosiTižju ter da je bil dol> t—■ Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno in sigurno domačo banko. VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO Frank Sakser State Bank J82 Cortlandt Street, New York, N. Y. r - • < . j. * . Zagonetno, toda resnično. "VELIČANSTVA" NA LOVU. Tragika pogrešanih. Vsled nesrečne svetovne vojne je pričela velika maesa narodov' na obeh straneh oceana šele v pravi meri zavedati, velike tragike pogrešanih. Dosti težko je že bilo izvedeti iz seznamov izgub, da je padel »in. brat. prijatelj ali ljubeek na bojnem polju, da je bil ranjen ali {Kkstal celo% pohabljenec. Človek pa je vendar vedel za njegovo usodo. Radi onih. ko jih imena so bila objavljena v rubriki : — Pogrešani, — pa je nastala ona mučna negotovost, ki se ni hotela nikda umakniti in katero je vedno pmipihovalo varajoče upanje. Padlim so postavili spomenike ter izročili njih imena zanamstvu. Kronike pa ničesar ne poročajo o pogrešanih in hitroživeče človeštvo jih je že davno pozabilo. Noben križ ne oznanja mesta, kjer mj legli k zadnjemu počitku in iz ginili so brez sledu. Ive se m pa tam se jih .spominjajo ljudje, kadar poročajo listi, da je umrla ta ali ona stara mamica od jada nad pogrešanim sinom. To so bile žrtev neusmiljene vojne. Pa tudi sredi miru so ljudje že izginili kot da se je odprla zemlja ter jih pogoltnila. Nikdo ni izvedel, če so postali žrtve nezgode ali zločina. Niti solnce ni opravilo skrivnosti na dan. Navesti hočemo enega najbolj čudnih takih slučajev, ki se je pripetil pred štirinajstimi leti in katerega se nekateri čitatelji brez dvoma še opominjajo. * V ponedeljek popoldne, dne 12. decembra 1910 je izginila neka mlada dama. pripadajoča boljšim krogom, sredi ljudske množice na Peti Avenue v New Yorku. Ni le direktno izginila z ene najbolj prometnih cest na svetu, v solnč-nem svittl jasnega zimskega popol-neva, ko je bilo tisoče ljudi v njeni bližini, dosti takih, ki so jo povrnili ter nebroj detektivov in policistov v neposredni bližini, temveč je tudi izginila brez vsakega vidnega in iimljivega motiva, brez priprav ali vsaj brez takih, ki bi prišle na dan. ne da bi zapustila za seboj najmanjšo sled. 0 Moderna policijska kronika ne pozna nobene bolj, temne skrivnosti in tudi nobene bolj nepojasnjene kljub poskusom, da se reši skrivnost tragičnega slučaja. Kadar izginejo moški ali ženske, puste vedno za seboj kako sled in naj napravijo še tako pretkane načrte, da se izognejo razkritju. V drugih slučajih pa je izguba .spomina vzrok, da izgine človek z oblju lene ceste ali ulice. Zločin mora imeti na vsak način motiv in izguba spomina se pojavi le redko kedaj brez prejšnjih svarilnih zna menj in taka izguba spomina tudi ne traja dolgo časa. Očividno pomanjkanje vseh teh možuosti je poglobilo skrivnost tega prav iz-vanrednega slučaja. Nikdar se m niti od daleč namignilo, da je bila mlada ženska odvedena v namenu. da se ijosili od njenih sorodnikov denar in ko je izginila, je bila mlada ženska telesno in duševno popolnoma zdrava. ★ Dorothy Arnold je bila stara pet in dvajset let, ko je zapustila onega lepega zimskega popoldne hišo svojega očeta. Bila je bogata, ljubljenka družbe, njeni izgledi glede bodočnosti so bili najlepši in bre« dvoma se je euJtila t-sreeno. Njen oče. bogat importer parfumov. je stanoval v .krasni hiši na iztočni 79. cesti, sredi najboljšega rezidenčnega okraja, s svojo ženo in štirimi otroci. — dvema sinovoma in dvema hčerkama. Njegova sestra je bila žena sodnika Peekha-ma. člana najvišjega sodišča in cela družina je bila dobro znana v Washington1«. Pliiladelphiji in New Yorku. Najstrejša hčerka je bila vzgojena v Rrvn Mawr ter je igrala odlično ulogo v družabnem življenju vseh treh mest. Splošno so jo smatrali za živahno, HAIJUTt »imflAJf g£ veselo, inteligentno in nadarjeno. RAIODAV STAJVBCJI Mk» Arnold je zapustila hišo j SLOVENSKI MU* iw siojega, očeta .krog poldvanajsto , gE)IlŽi&Kar P1*IYA1 nre zjutraj v namenu, da si kupi plesno obleko. Vse kaže. da je bila dogovorjena z neko prijateljica, da j »a jo je odslovila z izjavo, da bo nakupovala v družbi svoje matere. Par minut predno je zapustila hišo, je šla v sobo svoje matere ter izjavila slednji, da gr«-ven in da si bo izbrala obleko. Mati ji je rekla, da bo šla ž njo. če hoče počakati toliko časa. da se obleče. Dorothy pa je rekla, da se to komaj izplača in da ji bo telefonirala. če bo našla kaj prrmei-nega. Po mnenju matere ni bila prav nič željna biti sama. Njeno obnašanje je bilo povsem normalno in očividno je bila njaboljšegu razpoloženja. Pol ure pozneje je kupila Mis* Arnold v neki prodajalni na Peti Ave. in 59. cesti škatljico bonbonov ter rekla, naj pošljejo račun v pisarno njenega očeta. Krog pol-dveh je kupila v neki knjigarni na Peti Avenue roman, ter isto-tako naročila, naj pošljejo račun njenemu očetu. Tekom popoldneva je srečala na cesti neko prijateljico hi njeno mater, s katerima je kramljala nekaj čaa. vendar pa ni bilo mogoče ugotoviti, če se je sestala z obema pred svojim obiskom v knjigarni ali pozneje. Na 1 v. vsak način je ni nikdo več videl od druge ure naprej. Ko se Dorothy ni vrnila k kosilu. je vzbudilo to sicer nekaj jeze. a nikake skrbi. Njena družina je domneA-ala. da je srečala prijateljice in da je pozabila telefonirati in da je jedla kje zunaj. Prišla je polnoč, a deklice ni bilo še od nikoder. Tedaj pa je postal oče Dorothy nemiren ter je telefoniral različnim prijateljem, pri katerih bi se deklica lahko ustavila. Ker pa ni našel nikakega sledu o, njej. je stopil v zvezo s svojim pravnim zastopnikom in tedaj so se pričela poizvedovanja po Dorothy Arnold. Prenesentljivo se nam mora zdeti. da se je celili šest tednov prikrivalo javnosti dejstvo, da je deklica izginila. Le domnevati je mogoče, zakaj se je smatralo za potrebno, la se postopa diskretno in privatno. Postopanje družine jc dalo povod za domnevanje, da je nekaj sumila in da je hotela to prikriti pred javnostjo. Na vsak način so bili listi obveščeni šele 28. januarja in sicer raditega, ker je zahteval to takratni voditelj ,newyorškega detektivskega urada, komisar Flvnn. V teh šestih tednih pa niso spali. Kakorhitro je postalo jasno, da se nu mudi Dorothy nikjer na obisku, so poklicali privatne detektive, ki so pričeli zasledovati. V sobi mlade ženske niso našli nobene opore. Ko je zapustila h>-šo. je nosila temno-modro obleko, muf in ročno torbico, ki je vsebovala približno trideset dolarjev. Svojo čekovno knjižico je pustila doma in izkazalo se je, da ni v 'zadnjem časn dvignila nikakih večjih zneskov. Nobenega dela obleke deklice ni manjkalo in tudi nobenega nakl-ta. Deklica ni pustila nobenega pisma in niti ena stvar ni kazala, da bi bila pripravljena na beg. Med korespondenco deklice pa so našli paket pisem nekega moškega. ki je pripadal neki znani družini v nekem drugem mestu. Ko je bil pozneje Mr. Arnold povabljen pred okrajnega pravdni-ka. je pod prisego izjavil, da je ta pism.a uničil, d« pa niso vsebovala ničesar posebnega. (Konec sledi.) --»—rinr.....rm—-i-----rt-t«-----irrrrr- m A£_v«TO_N Otl tw.co^ji Utlxfi* t Ker jim diplomatje ne dovoljujejo vmešavati se v državne posle, se kralji in prestolonasledniki rajši pečajo z lovom. Na sliki so z leve na desno: bivši grški kr al j Juri. romunski kralj Ferdinand hi romunski prestolonaslednik Karol. Pet mesecev ječe. TEŽKI NALIVI V NEMČIJI. Berlin, Nemčija, 4. novembra. — Močni nalivi v južni in zapadni Nemčiji so povzročili veliko ma-terijalno škodo in tudi v drugih delih Nemčije je vreme nenormalno. Urednik "Goriške Straže*', L. Kemperle je bil pred tribunalom v jorici obsojen na 5 mesecev ječe radi priobčitve nastopnega članka : Zakaj plačujemo davke? Me.-ec za mesecem nosijo naši kmetje in obrtniki predpisane dav ke v urade. Zakaj moderna država potrebuje, ogromnega denarja, da može vršiti obsežne naloge v korist skupnosti. »Vsa ta reka denarja. ki teče iz rok državljanov v državno blagajno, se pa mora v drugi obliki zopet vračati med ljudstvo in mu nositi koristi. S iem denarjem vzdržuje vlada vojne čete. uradništvo. sodno upravo. z njim dviga gospodarstvo in skrbi za šolstvo ter druge kulturne. socijalne potrebe. Koliko državnega denarja, h kateremu tudi slovanski državljani prispevamo. obrne v prid našega domačega prebivalstva ? Mi plačujemo italijanske šole za slovensko deco. Plačujemo sodišča. kjer za naš jezile ni prostora. Vzdržujemo uradnike, ki bi morali biti služabniki ljudstva, n so njega vladarji. Prispevamo za črno milico, ki ->ki z dvema begnncema iz Jugoslavije. Policija je bila obveščena. da sta še oba glavna voditelja potikala že pred tremi meseci po okolici Bjelogradčika. Pred dnevi 'e policija v mestu aretirala njunega eksponenta. Priznal je. da je v mestu več bojnih .komunističnih skupin, ki se pripravljajo za napad na mestne oblasti. Ker je po-icija ohranila strogo .molčečnost, se ji je posrečilo aretirati vse organizatorje. Bilo jdh 8. Pred preiskovalnim sodnikom so odkril; vse mahinacije komunističnih elementov. U mestu in okolici je bilo več komunističnih skupin po dva ali rri člane. Doslej je bilo aretirano 40 oseb. Oblasti so našle seznam onih, ki so jih nameravali komunisti taikoj po prevratu nbfti. Komunistični ekimenti so nameravali oropati tudi narodno in poljedelsko banko, pošto, več bogatih meščanov in trgovcev iz Okolice. Svoje načrte so kovali na tajnih zborovanjih v mestu in . okolici. Orožje je presJkrbel neki mizar, ki so ga komunisti bogato nagradili. Dali so mu 50.000 levov. Iz mat«-rijala in priznanja aretiranih komunistov je razvidno, da so imeli nekateri člani te tajne organizacije nalogo priti v kontakt z vojaštvom. akademiki in športnimi organi zac i jam i, da izrabijo tudi te v svoje prevratne namene. Glavni organizator Krčmarski je na nekem zaupnem sestanku izjavil, da bo v kratkem dan signal za revolucijo in da morajo biti vsi komunisti na to pripravljeni. Sporočil je tudi, da so poslani v Beograd agenti, ki naj bi prinesli večje svo te denarja m orožja. Vsi aretirani so morali priseč večno zvestobo re volucionarm ideji, predno so bili informirani o vseh komunističnih tajnah. Kdor bi bil prelomil prisego, bi ga komunisti takoj ubili. Oblasti so dobile tudi šifrirane dokumente. Aretirani so sami izdali šifro, s pomočjo katere je policija prečit a la te dokumente. Imen vseh aretiranih oblasti nočejo objaviti, ker so prepričane, da vodiijo niti organizacije tudi v dru ga mesta. Organizator Krčmarski je med drugim izjavil preiskovalnemu sodniku. da bi morala revolucija izbruhniti čez nekaj dni in da bi se začeli veliki nemiri na jugoslo-vensko - bolgarski meji. Zdi se. da ima tudi v tem slučaju Moskva svoje prste vmes. Smrtna kosa. I* mrl je v Šm a rt ne m pod Kmar-no goro 76-letni mestni uslužbenec v pok. Pran Hribar. Blaznikova , PRATIKA (S TREMI MLATIČI.) za leto 1925. Cena 20 centov. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Ne morete ujiti! Xailleinosti nenadni ca prrhlaili. Bolečinam ia ioleznim revjnatianm. Mukepolr.iT.-. napailom nevralgije. Strašni boleči, neznosni agoniji tobo-fe^la. ušesobola, glavobola, dokler ne miri i te na Reg. V. 6. 1'at. Off. takoj in takoj nama-žete r. njim. -L" godno in hitro pomag*. Kobena skrbna pos-pod'nja ne more biti brez ene steklenic*. Ni pristen, ee nima ANCHOR znamke. F. AD. RICHTER & CO. 104-114 So. 4tl> Street Brooklyn, N.Y. Ako ste se odločili obiskati staro domovino in dospeti tja za BOŽIČNE PRAZNIKE, treba jc, da si že sedaj nabavite potni list in druge potrebne listino, da boste pravočasno pripravljeni za odhod. Za vsa navodila glede potovanja v domovino in povratka v Ameriko obrnite se na nas, kjer jih dobite brezplačno. Mi zastopamo vse prekmorske parobrodne proge. Vse bančne posle izvršujemo brzo, točno in zanesljivo. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Roparski napad v Bošketu. Iz Trsta poročajo, da se je že leznačar Di Frani sprehajal ponoči s svojo ljubico po Bošketu. Ne nadoma pa so skočili proti njima trije neznanci v vojaški obleki. Skočili so nanj, gra vrgrli na tla. mu preiskali žepe, mu grozila z revolverjem ter mu odnesli 300 lir. zlato uro z verižico in še nekaj dru-grih stvari. Potem sto izsrinili Raztrgan in ranjen je šel nazna nit napad na pokicijo. Taki po-nočni dogodki so v Trstu zadnje ease vedno številnejši. Osemdeset let je poteklo 15. oktobra, odkar se je rodil na Vršnem naš pesnik Simon Gregorčič. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. Vsebuje 300 strani _________^ 1M Nova velika sanjska knjiga __ ____ _____ _ ____ .90 Sanjska knjiga, srednja... _ _ - .39 Angleško-slovensld in slovensko-angleški slovar .. .78 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana —t— ______ _______________1.41 Slovensko-angleska slovnica. Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana 1.50 Gtazdovnik. Povest iz ameriškega življenja. ^ 1. in 2. zvezek T—-—r—r—t—r— r-.-^--.-—; 1,—« Ha krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 —I 1918. awiw?^.p-* 1.25 jtobinson, povest Sin medvedjega lovca. Potopisni roman Sveta Oenovefa .. Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu Hitri računar ali Praktični racunar —^^^ Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo y platno vezano 6.—< Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano ^^t—-—x—r—T—-—i 3.1-* Narodni zaklad sa klavir. Zbirka slovenskih narodnih Pesmarica Glasbene Matic*. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi ^ 2J0 (K narbčihi prHofite pokritje v iwamkah ali M. 9.J Knjige yam pošljemo poštnine prčsio, J Sk>Yemc Publishing Company .65 M »50 M .25 .75 82 Cortlandt Streti New York, Vc T, MARGARETA BOMAN. — Spisal H. Rider Haggard. Za "Glas Naroda" priredil G. P. N a v e r a n i. 9 Nadaljevanje.) Predno je iel Jolin Castell spat je bil Peter že pokonci. Le malo je spal v oaii noci. Kako bi mogel spati, če se nje jegova sreča na tako čudovit način izpremenila od jutra pa do večera ? Včeraj je bil le trgovski pomočnik, — slab posel za človeka, izkušenega v orožju. Danes pa je bil zopet plemič, karvalir, lastnik obširnih zemljišč, na katerih je bil vzgojen in ki so bila last njegovih prednikov skozi generacije. Včeraj je bil ljubimec brez upanja, kajti nikdar bi ne mogel vrjeti, da bi ga mogel bogaJti John Castell trpeti kot zeta in moža hčerke, ki je bila ena najkrasncjših in najbogatejših v Londonu. V preteklih časih je večkrat prosil, naj ga izpuste iz službe, a Castell uiu tega ni dovolil, kot je pričakoval in od takrat naprej, kot je bil častno obvezan, ni rekel Margareti nobene nežne beisede, ji ni nikdar stisnil roke ter nikdar pogledal globoko v njene oči. Ves ta čas pa se mu je zdelo, da bi ne bilo kaj takega posebno zoprno Margareti. Ona •>e jc v resnici čudila. Sedaj pa je moral Peter izvedeti, da se je temu njen oče sam čudil Peter je namreč ljubil Margareto z vsem svojim ssreem. Izza otroških let se je igral ž njo ter ljubil izključno le. njo. Na njo je mislil noč in dan. Raditega je tudi ostal v pisarni Castella. sklonil svoj ponosni tilnik v trgovski jarem ter požiral žaljivke ošabnih odjemalcev, — brez mrmranja, čeprav se mu je to življenje ■zagnjusilo. Ra-dite^a je tudi prišel semkaj, kajti drugače bi se mudil bogvekje ter gladil pot k slavi in bogastvu ali pa kopal grob s svojim mečean. Tukaj je bil vsaj lahko v bližini Margarete ter užival njeno navzočnost Te vice pa so se sedaj naenkrat končale in vrata paradiža so bila odprta na stežaj. Kaj pa. če bo Margareta kot angelj s plamtečim mečem, ki mu bo zabranil vhod v paradiž? Ob tej misli se je stresel. Če tako. mora p&č biti tako On ni bil človek, ki bi mogel izpremeniti njeno naklonjenost. ali poklicati njenega očeta na pomoč. Bil je pripravljen storiti najboljše, da jo zavojuje, a če bi se mu to ne posrečilo, bi jo blagoslovil ter odšel po svojih potih. Peter ni mogel Aeč ležati v postelji in vsled tega je vstal in se oblekel, čeprav se je komaj pričelo svetlikati. Pri odprtem oknu je izmolil svoje molitve, se zahvalil Bogu za vse pretekle dobrote ter ga prosil blagoslova v novem velikem podjetju. Kmalu nato je izšlo fcobice in lotilo se ga je veliko hrepenenje, da je zunaj v prosti naravi, kajti rojen je bil na deželi ter je sovražil mesta, sam, v družbi ptic in drevja. Tukaj v Londonu pa ni biio nikake dežele. Kamorkoli bi šel, bi s reč aval ljudi. Razventega se je spomnil, da ni zanj posebno varno hediti ravno ob tem času brez spremtva po cestah Londona. Iliša pa je imela vrt in sklenil je oditi tja. Odšel je po širokih stopnjicah navzdol, odpalinil vrata ter stopil na vrt, ki ni bil sicer posebno negovan, a velik za London, kajti pokrival je nekako en aker in bil je obdan od visokega zidu. Na drugi strani vrta. pod starodavnim drevjem, jo bila klopica, katere ni bilo mogoče videti iz hiše. Poleti se je tukaj najrajše mudila Margareta, kajti tudi ona je ljubila naravo. Ta vrt je bil njeno edino veselje in cvetke, ki so rasle, je nasadila ona sama. Nekaj časa je korakal Peter goridol po glavni stezi in Margareta, ki je tudi zgodaj vstala, ter slučajno pogledala skozi okno, ga je vodela hoditi tam ter se začudeno vpraševala, -kaj dela tam ob tej zgodnji uri. Videla je tudi, da je oblečen v praznično obleko. Mislila si je, da je bila njegova navadna obleka raztrgana ali umazana vsled spopada. Nato pa je pričela razmišljati, kako junaško se je obnašal v tem Spopadu. Celi prizor ji je zopet stopil pred oči. Njen bratranec, Peter Brome. je bil res mož, čeprav čudak •Spomnila se je gotovih stvari, ki ji niso ugajale tor skomignila {• r.vojimi krasnimi rameni. Oni ftpanec ji je rekel v eni sami uri več prijaznih besed kot jih je pa Peter v dveh letih. Poleg tega je bil Španec še čeden in plemenita«, Spanec pa je bil — Španec in drugi moški so drugi moški, do-čim je bil Peter le Peter, bitje zase, ki se je tako malo brigal za ženske kot se je za svoj posel. _____ Zakaj pa se je mudil tukaj, če se ni brigal za ženske in posel? Da nabira bogastva* Ona ni mislila na. to. kajti zdelo se ji je. da ga tudi bogastva ne brigajo. Pomenjal je naravnost skrivnost. Kljub temu pa je želela priti prav na dno srca Petra, da vidi, kaj se skriva tam, kajti noben človek nima pravice predstavljati uganko za lepo sorodnico. Da, nekega dne 'bo to storila in naj stane kolikor hoče. Medtem pa se je spomnila, da se ni nikdar zahvalila Petru za junaško ulogo, katero je igral in še več. — pustila ga je iti domov v spremstvu Betty, kar Petru očividno ni bilo ljubo. Betty je bila namreč huda na Petra, ker ji je nekoč rekel, da je čedna, neumna be-dakinja, ki misli več na moške kot pa na svoj posel. Ker bi ne imela po pričetku dnevnih poslov nobene prilike zahvaliti se Petru, je sklenila iti dol se zahvaliti Petru sedaj ter videti, če bi mogla spraviti sedaj iz njega kako besedo. Margareta je vzela svoj plašč, kajti aprilsko vreme je bilo mrzlo ter sledila Petru na vrt. Ko je prišla na vrt, ni nikjer zapazila. Petra in postalo ji je žal, da je prišla tako zgodaj na hlad. Sklenila je vrniti se. Nato pa je spoznala, da bi izgledalo bedasto, če bi jo kdo videl in odšla je navzdol po stezi, kot da išče vijolice. Tako je prišla do konca vrta ter videla Petra stati tam. Tedaj pa je razumela, zakaj ni mogla najti vijolic, kajti Peter je potrgal vse ter bil v istem trenutku zaposlen precej nerodno s tem, da jih poveže v šopek. V V levi roki je držal vijolice, v desni pa bilko in ker mu je manjkalo prstov, da prime drugi konec, je skušal storiti to z zobmi. Potegnil pa je premočno in bilka se je strgala, vijolice so padle na tla in Peter je izgovoril besedo, katere bi ne smel, tudi če bi bil sam. — Vedela sem, da boš strgal bilko, a nikdar bi si ne mogla misliti, da se boš tako ra-zkačil radi take malenkosti, Peter, _je rekla Margareta in Peter, ki je stal v senci, se je ozrl nanjo, ki je stala na solncu, sveža in ljubka kot pomlad sama. Slovesno, s strogim očitanjem, je zmajala z glavo, a na ustnicah in krog oči je počival smehljaj. Bila je krasna in ob tem pogledu je Petru skoro zastalo srce. Nato, ko se je spomnil, kar je ravnokar rekel in gotovih drugih stvari, katere je rekel Oastell, je zardel tako globoko, da je zardela tudi ona. Bilo je bedasto, a ona si ni mogla pomagati, kajti na Petru je bilo danes zjutraj nekaj čudnega, posebnega. — Za koga nabiraš vijolice, tako zgodaj? — ga je vprašala. _ Ali bi ne bito boljše, če bi molil za dušo Škota T (Dalje prihodnjič.) .j __ Gosp. Edmund je izpil poslednji ostanek malinovca, potisnil prazno eašo proti sredi mizice, kjer je kipel iz visoke vaize šopek orhidej in hortenzij, in si je prižgal cigareto. Veselo so sijale njegove oči, a črne kodre nad čelom mu je vzgib aval veter z morja, rišoč po Heleninem obrazu kraj njega, po njeni goli lakti, ki mu je slonela na obranju, mehke očrtanice. "No, da . . "je zaigral smehljaj na njegovih licih- "TakcTkramljava in sanjava že celo popoldne in--kaj je zaključek najinih sanj. gospodična Helena?'* "Vi ste pesnik, gospod Edmund 1" ga je pogledala, ljubeče in njena laket se je toplo dotaknila. njegovega vratu. "Tako rada Vas poslušam ... Če pripovedujete o daljnih, tujih krajih, koder ste že potovali, če govorite o tistih visokih ee j Ionskih palmah, ali o japonskih mestih, ki so kakor lepe pisane igračke, ali o raj-skih Fidžijskih otokih — vse drugače pripovedujete in govorite kakoi drugi, navadni popotniki. Ko se ie vrnil lani moj stric z Jave. je govoril samo o cimetu in kavi in o tem, kako je treba, znati računati. A vi da ste vsem onim tujim krajem, ki mogoče niso tako lepi. kakor sanjamo o njih ljudje doma, s svojim pripovedovanjem poseben čar. ki omamlja. Z vani bi šla. gospod Edmund in vedno bi vas lahko poslušala . . . Ne. pri ta kih sanjah vam ne dovoljujem, da bi govorili o zaključku. Zaključki se dolgočasna matematična naloga. Lepota pa nima zaključka nima konca — in o čemer vsa doslej kramljala mi dva, je bila lepota . . Gledal je na morje, ki se je valujoče in iskričasto širiilo pod verando v daljavo, gledal na živahno pristanišče za ovinkom, kjer so se pozibavale lahne, na odhod pripravljene jadrnice. f