Tele/on št. 74. Posamna številka 10 h. Po Miti prtjeaao: ia cofe leto aaprej'26 K — h pal leta » 13 » — » «etrt » » 6 » 50 » ueseo > 2 »20» V npravilitva prejemu: za eelo leto naprej 20 R — b pol leta > četrt » » neseo > 10» — » 6 n - » 1.70» Za pošiljanje na dom SO h na mesec. Političen list za slovenski narod. NaroAnloo In Inserate sprejema upravnlitve * Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. Rokopisi se ne vratajo, nefrankovana pisma ae vsprejemajo. Urednlitvo je v Seme- Diskih nlicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzem*i nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 288, V Ljubljani, v ponedeljek, 14. decembra 1903. Letnik XXXI. Labodja pesem kranjskega nemškufarsfva Kdor še ni verjel, da eksistira nemško-elovenska zveza, temu je odprl oči sobotni „Narod". Baron Schvvegel in dr. Schaffer sta v »Narodu« na uvodnem mestu podpisana poleg dr. Ivana Tavčarja in »slovenskih« narodno-naprednih poslancev. Ivan Hribar in dr. Danilo Majaron nista našla v svojem »rodoljubju« razloga, da ne bi svojih imen posodila tej druščini. Kedo bi bil mislil, da bo Slovenski Narod" v 36. letu svoje starosti tako znorel, da bo vsemu svetu na tak način kazal to zvezo in da bo padel tako nizko, da javno pokaže, da je glasilo te zveze. Pokojna Tomšič in Jurčič, pisatelj „Tugo-mera", bi se zjokala, ako bi doživela 12. december 1903., ko so slovenski liberalci bahato naznanili, da bo z n e m š k i m i poslanci večina v deželnem zboru in da hočejo raje zatirati slovensko ljudstvo, nego bi mu dali pravice. To ni več narodno-napredna stranka zase in nemška stranka zase, ker sicer bi „Narod" prinesel izjavo narodno-naprednih poslancev posebej in posebej „Grazer Tagblatt" izjavo nemških poslancev. To je skupna zveza, skupna akcija, naperjena proti premoči slovenskega ljudstva na Kranjskem. Nemški in slovenski liberalci so nastopili javno kot »enotna večina«, kot zveza in stranka, ki deluje po načelu Heinove politike, katera hoče zatreti prosto gibanje slovenskega naroda. Tako nizko so padli slovenski liberalci, da se proti pravicam svojega naroda vežejo z onimi, ki še nikdar niso bili prijatelji Slovencev in slovenskega napredka. Kar je bilo Bklenjeno v k a z i n i na sestanku nemških politikov, to prinaša „Narod" na uvodnem mestu. Izjava je BkovanavŠvegelj-Hei-n o v i kovačnici in v slovenščino prestavljena. Ta puhla »večina« 11 Nemcev s 50 volivci in 9 liberalnih Slovencev s 4000 volivci si prilastuje v deželi pravico nad 40.000 Slovenci in izvršuje nad deželnim odborom oblast, katere nikdar nima. Deželni zbor, ne pa kak klub, ima pravico dajati navodila dež. odboru. Ne čudimo se, da je nemško-sloven-ska zveza to pozabila, ker je itak bilo že dosedaj vse njeno delo sistem krivičnosti proti pravi o gro mni večini v deželi. Čudime se le, da misli kaj doseči z izjavico, ki se glasi: Podpisani člani deloljubnih strank večine v deželnem zboru priznavajo skrajno težavno stališče, na kojem se vsled tega nahaja deželni odbor, ki ima skrbeti za avtonomno upravo dežele. Oziraje se na to stališče izjavljajo podpisani v namenu, da se deželna uprava, kolikor je pod takimi razmerami mogoče, sagotovi, da so pripravljeni vsem naredbam in sklepom, katere je deželni odbor v ti brezproračunski dobi na korist rednega vzdržavanja mu izročene deželne uprave dognal, pritrditi, in da se aa-vežejo, v tem pogledu, kadar jim bode prilika dana, (aha!) v deželnem zboru se izjaviti, deželnemu odboru zahtevano in-demniteto prisoditi. Kar pa se tiče bodočih poslov deželne uprave, do tedaj, ko bo mogel deželni zbor brez ovir zopet izvrševati ustavne svoje naloge, priporočajo podpisani deželnemu odboru, da naj predvsem pobiranje deželnih doklad primernim potom zajamči. V drugem pa priporočajo podpisani deželnemu odboru, da se strogo obnaša po predpisih deželnega reda v tem smislu, da naj svojim postavnim, pogodbenim, in vsem iz ozira na neobhodno potrebo redne uprave nastalim zavezam zadošča, to pa le v mejah normalnega pokritja potrebščin. Ta moja pa se naj prekorači le tedaj, kadar to zahtevajo čisto izvanredne in popolnoma izjemne in nepre-stavljive okolščine. V Ljubljani, mescca decembra 1903. Fran Arko, M. O. bar. Apfaltrern Ivan Božič, I. A. grof Barbo, dr. Andr. Ferjančič, Fran vit. Langer, Peter Grasselli, L. baron Lichtenberg, Ivan Hribar, Karol Luckmann, dr. Danilo Majaron, Frid. baron Rechbsch, Ciril Pire, dfc-A4*^chaffer, dr. Ivan Tavčar, Jos. baron Schvvegel, Filip Zupančič, dr. Ant. vit. Schoppl, Anton Ulm, A fonz baron Wurzbach. Tako izjava v glavnem svojem delu. Na ljubeznjiva očitanja, da odgovornost za obstrukcijo zadeva izključno Ie člane obstru-irajoče »katoliško narodne manjšine (I) deželnega zbora« se še oziramo ne, ker vsak dobro ve, da obstrukcija takoj ponehp, ko se da ljudstvu pravica ali ako so hoče kaj za ljudstvo koristnega narediti. Kaj hočejo gospodje s tako izjavo? Gospodje mislijo, da bo vlada sedaj na podlagi te izjave »brez dvoma«, kakor pravi »Narod", izposlovala cesarsko naredbo, s katero se deželni odbor pooblašča, pobirati tudi 1. 1904 deželno naklado. Ako »Narod" v svoji znani ljubezni do ljudstva že naprej vpije, da pa potem, ko bodo doklade pobrane, ne bodo niti pogorelci nič dobili, potem nastane veliko vprašanje, ako je ljudstvo sploh dolžno plačevati doklade, ki se povrh tega hočejo dobiti izvenparlamentar-nim, zakonito izključenim potom. V »Tagespošti« je bilo glede češkega deželnega zbora namignjeno, da hočejo češki Nemci zavzeti to stališče in čudno bi nič ne bilo, če bi je zavzela tudi ogromna večina slovenskega naroda na Kranjskem. »Narod« je odkrito izpovedal podle svoje namene? Ali more vlada podpirati take namene? Naj stori nasprotna nam manjšina, ki se hoča predstavljati za večino, karkoli hoče, naše ljudstvo je pripravljeno na najhujši boj. Ljudstvo ve, da se gre tu za njega pravice, in vsak liberalni proti-napor bo le povečal našo moč. Za vsako liberalno nasilje bo ljudstvo izvedelo; poskrbeli bomo, da ne bo izdalo nobeno slepljenje, in kamenje, katero naši liberalci namestu pravic ponujajo ljudstvu, bo priletelo na n e m š k o - s 1 o v e n s k o zvezo nazaj. Naši poslanci so izjavili, da so pripravljeni storiti in pritrditi vsemu, kar je ljudstvu koristno. Ako liberalci tega nočejo in menijo, da bodo z nasilstvom ohra-sili krivično svojo moč, se motijo, kajti tudi ljudstvo ima moč. Tako neumni menda vendar liberalci niso, da bi tega ne vedeli, zato je njihova skupna izjava le njihova labudnica. Ljudstvo bo zmagalo, o tem smo preverjeni in mi bomo ostali zvesti svojemu narodu ter se borili za pravice slovenskega naroda do skrajnosti. Delavski sloji, v prvi vrsti kmetje, so, ki tvorijo narod, in teh mora biti pravica! Nas no ukloni nihče, najmanj pa tako žalostna labudja pesem kranj. nemškutarstva. In žalostna jo ta pesem zares! Črno na belem jo dokazano, kako daleč je spravil celo »inteligenco«, ki je nekdaj kričala o narodnem radikalizmu, liberalizem v — med- narodnost. Ta skupna izjava, s k u p -na podpisa Tavčar-Schwegel pa sta nam pojasnila tudi marsikaj glede pisave »Slovenskega Naroda«. S svojimi napadi na vero, povzetih iz ultra - nemških listov, s svojimi podlimi in; ttafvečkrat zla-ganimi pikanterijami hoče »Narod« zastopati naše ljudstvo, hoče vzeti narodu moral-n o m o č , da bi ne bil sposoben za samoobrambo in da bi bil potem brez idealov pripravno orodje Heinove politike. »Narodova" pisava hoče v izvestni namen korumpirati naš narod, zato imapačpro-stora zabedaste članke»Pe-trova skala«, namestu, dabi seznanjal svoje čitatelje s slovanskimi narodi, s slovanskimi idealiinzonim, kar daje slovanskim narodom moč. In kaj je sedaj sveta dolžnost katoliško-narodne stranke?Grablje in copata, proč z naravnega toka našega naroda! Dolžnost katoliško-nar. stranke je sedaj, bolj kakor kdaj, vztrajati v boju in eklatantno dokazati nemškim veleposestnikom, ki svoja plemstva ponižujejo s tem, da hočejo krivico delati ljud-sti u, datudis pomočjo slovenskih liber a Icev ne štejejo nič v slovenski kranjski deželi. Vsak, ki kakorkoli podpira »Slovenski Narod" in mu s tem daje možnost e k s i s t i r a t i > je izdajica svojega naroda, ker plačuje bc h v e g 1 u g I a s i 1 o; vsak, ki se podpisuje poleg S c h w e g 1 j a in Schafferja, ni slovenski politik. Vsi pošteni rodoljubi na našo stran, da vzdignemo zopet moi! slovenskega naroda! Saj naša stranka zahteva pri reformi volilne pravice tc, kar zahtevajo vsi Slovani v Avstriji. Kdor se bori proti nam v tem boju, se bori proti na j -vitalnejši politični zahtevi slovanstva. Take ljudi pa proč iz naše politične arene! # # # Dr. -Susteršič o liberalno neinškutar-ski izjavi. Na včerajšnjem shodu v Žužemberku se je pečal dr. Susteršič z liberalnim nemškutarskim pronunciamen-tom ter izjavil: Prvi del pronunciamenta obljublja deželnemu odboru indemniteto za vsa, kar je storil. V tem pogledu izjavlja, da bo ta indemniteta liberalnemu dež. odboru malo pomagala, kajti do normalnega glasovanja v deželnem zboru no pride, dokler ljudstvo ne bo v dež. zboru imelo večine. Ljudski zastopniki bodo imeli odločevati o tej indemniteti, pa ne graščinsko-liberalna klika. Takrat bo pa z indemniteto malo težje šlo. Kar se pa prihodnjosti tiče, pa libe-ralno-nemskutarska izjava, osobito, ako se upošteva oficijozni komentar »Slov. Naroda«, ni druzega nego napoved vojske kmetskemu stanu, katerega hočejo liberalci izstradati. Liberalci se pa jako motijo, ako mislijo, da bodo s tem dosegli svoje temne namone. Ljudstvo ta ponudeni boj sprejme in bo liberalcem dalo primeren odgovor. Že danes pa lahko konstatiramo en Tak- tični vspeh obstrukoije, namreč, da se neha nemoralna podpora gledališču iz deželnih sredstev. Poglavitni namen liberalno • nemšku-tarske izjave je, dobiti od osrednje vlade dovoljenje zopet za eno leto pobirati dež. doklade. Zoper tako dovoljenje že naprej v imenu ogromne večine ljudstva na Kranjskem slovesno protestiramo, ker po naši deželni ustavi se ne sme niti vinarja dež. naklad pobirati, ako jih dež. zborne dovoli. Če bi osrednja vlada to dovoljenje za leto 1904 zopet dala, odnosno izposlovala, poklicali bomo na odgovor ministrskega predsednika, ki je za to protipostavno odredbo odgovoren. Liberalno nemškutarska izjava ni nič druzega nego nečuveno izzivanje in razža-ljenje ogromne večine ljudstva na Kranjskem. Primeren odgovor bodo gospodje dobili, zato jim jamčimo. Ta izvajanja so bila sprejeta z burnim urnebesnim odobravanjem, in ogorčenje zbranega ljudstva je bilo naravnost nepopisno nad toliko predrznostjo liberalno nemškutarske družbe. V smislu teh izvajanj je bila enoglasno in z burnim odobravanjem sprejeta resolucija, ki izraža ogorčenje nad liberalno nemškutarsko izjavo in jo označuje kot predrzno izzivanje kmet-skega naroda. fl\ed ljudstvom. Včeraj se je vršilo zopet nekaj javnih ljudskih shodov katoliško - narodne stranke. Doslej so nam došla sledeča poročila: Javen ljudski shod v Cerkljah na Gorenjskem. Včeraj popoldne se je vršil jako dobro obiskan javen ljudski shod v Cerkljah na Gorenjskem. Bilo je navzočih 250 do 300 mož. Predsedoval je vč. gosp. A. Koblar. Poročal je o političnem položaju g. dr. e! Lampe. Govornik je razlagal ljudsko dosedanjo volilno krivico. Zdaj voli v kranjski deželi 90 veleposestnikov — 10 poslancev, 4927 mestnih volilcev — 10 poslancev in 40.180 kmečkih volilcev 16 poslancev. Torej pride po en poslanec na 9 veleposestnikov, 490 meščanov in 2500 kmetov. Potemtakem je v naši deželi en veleposestnik vreden toliko, kakor šestdeset m e š č a n o v ali 3 1 2 k m e t o v. Ali je to pravično? (Glasni klici: Krivica!) Ali je torej krivično, če pravi katoliško - narodna stranka: Ker nosi večino bremen kmečki stan, ki je tudi najštevilnejši v deželi, naj ima ta tudi večino v deželnem zboru? (Glasno odobravanje.) Ali ni pravično, če hoče dati katoliško narodna stranka volilno pravico tudi kmečkemu delavcu, ako jo bo dobil tovarniški delavec? baj glasovi kmečkega delavstva bi pomnoževali glasove kmečkega stanu in mu s tem povzdignili veliavo (Odobravanje.) Ali je torej kaj krivice v tem' če pravi katoliška stranka: Odslej naj se več ne loči med grajščinskim, meatnim in kmečkim volilcem, amp^k reče se naj: En mož — englas! (Živo odobravanje.) Kor pa je sedaj razmerje v deželnem zboru tako, da se ta postava rednim potom ne more nikdar skleniti, so morali seči ljudski poslanci po najskrajnejšem sredstvu — po obstrukciji. (Prav tako!) Liberalci sedaj izkuSajo ljudstvo preslepiti s tem, da pravijo : Ča ne odnehate od obstrukcije, ne dobite več nič podpor od deželnega zbora. Tako bahato govore o podporah, kakor bi imeli polne vreče zlata za ljudstvo. A kako je v istini s podporami ? Koliko ste pa doslej dobivali podpor od deželnega zbora? (Klici :Jazže nič! Nikoli nič. V s \ nič! baj d o s 1 e j t u d i n i 6 n i a m o dobili!) Torej te velike dobrote vam liberalci več ne morejo deliti. (Smeh.) S cer pa so naši poslanci izjavili da glasujejo za vsako podporo ljudstvu. Ča je ni, je torej liberalna krivda. 100.000 K pogorelcem so predlagali katol. narodi« poslanci. Liberalci pa so zastokali, da — ni nikjer toliko denarja. Torej sami priznavajo, da na morejo podpor deliti, tudi če bi jih hoteli. Pač pa bi morali liberalci zdaj zvišati deželne do-klade, ker morajo pokriti primanjkljaj, ki znaša že daleč čez pol milijona kron, in ker hočejo na kmečke stroške zvišati učiteljske plače. To so dobrote, ki jih imajo pričakovati kmetje od liberalnega deželnega zbora! Zato pa — krepko naprej za volivno reformo ! G. Koblar popisuje nato liberalno stranko kot odpadnic d od krščanstva. Zdaj že očitno pišejo, da ne marajo več biti kristjani. Ljudje, ki pravijo, da so naša cerkve znamenja naše sužnosti, ne smejo gospodariti v kranjski deželi. Zastopniki kmečkega stanu morajo čutiti ž njim in poznati njegove potrebe. Zato se mora povzdigniti število kmečkih zastopnikov. Govornik je že v državnem zboru glasoval za razširjeno volivno pravico. Tem potrebnejša je zdaj za naš deželni zbor tudi z narodnega stališča. Kam dovede nemška nadvlada, to nas uče dovolj koroška sodišča. Kako dele podpore liberalci, uči najbolje zgled : Za poškodovane po uimah 16.000 K, za gledališče 25.000 K. Naj torej staje kmetje neustrašeno na strani onih, ki se borč za pravice slovenskega ljudstva v naši deželi ! (Živahno odobravanje.) Gosp. B e š t e r predlaga nato sledeče resolucije: 1. Volivci, zbrani na javnem ljudskem shodu v Cerkljah, odobravajo odločni nastop katoliško-narodnih poslancev v deželnem zboru kranjskem, jih pozivajo, naj vstrajajo v obstrukciji, dokler ne pribore slovenskemu kmečkemu ljudstvu vseh pravic, ki mu gredo. 2. Izrekajo se za vpeljavo splošne in enake voiivne pravice za deželni in državni zbor. 3. Izrekajo svojo zahvalo načelniku ka-toliško-narodne stranke, dr. Iv. Šusteršiču, za njegov odločni nastop v korist cerkljanske občine v zadevi oddaje lova. 4. Izrekajo zahvalo dosedanjemu deželnemu poslancu dr. Brejcu, ker se je tako moško potegoval za ljudske pravice v dež. zboru. 5. Obsojajo krivice, ki se gede slovenskemu jeziku pri koroških sodiš5ih. 6. Novipo8lanec,kiseima voliti vsled odstopa dr. Brejca, mora kandidirati na katoliško-narodni program ter obljubiti, da se bo zvso odločnostjo potegoval za razširjenje volivne pravice in za kmečke koristi. Samo takemu bodo dali cerkljanski volivci svoje glasove. Te resolucije bo bile soglasno z velikim odobravanjem sprejete. Možje so bili veseli lepega shcda ter izražali željo, naj se še večkrat prirejajo taki pcuSni in koristni shodi. Bili so na shodu tudi možje, ki so veljali doslej za nasprotnike, a so glasovali tudi navdušeno za te resolucije. Živeli Cerkljani! Vsi edini za dobro stvar! Shod v Žužemberku. Včerajšnji shod v Žužemberku je bil tako sijajen, da Žužemberk še ni takega videl. Zbranih je bilo najmanj 700 mož, mej temi skoro vsi župani žužemberškega okraja. Zborovalci ki so došli iz občin Hinje, Ambrus, Zagradec, Dobrniče, Dvor in Žužemberk so napeto sledili izvajanjem govornikov dr. Šusteršiča in dr. K r e k a ter ju burno pozdravljali in jima prirejali nepopisno navdušene ovaoije. Za govornikoma so se po vrsti oglašali gg. župani in v imenu svojih občin zagotavljali, da zvesti ostanejo kato-liško-narodni stranki, ki naj vstraja neizprosno v svojem boju in ne odneha, dokler ljudstvu ne pribori pravic. V tem smislu so bile enoglasno sprejete resolucije. Enotna ali razdvojena armada? Dunaj, 13. dec. I. Včeraj je zborovala gosposka zbornica ter z interpelacijo glede armade vzbudila splošno pozoznost to- in onstran Litave. Zadnji dogodki na Ogrskem, osobito pa madjarsko zahteve glede armade povzročajo v avstrijskih krogih opravičeno bojazen, da skušajo Madjari razdvojiti „staro armado", ki sa je proslavila na Btoterih bojiščih za dom in vladarja ter ustvariti posebno madjarsko armado. Ta bojazen ni prazna, nameni so jasni, a posledice bi bile največja nevarnost za obstanek države in manjših slovanskih narodov. V gosposki zbornioi pa so zbrani možje, ki trezneje in z višjega stališča presojajo dogodke v državi, ki pozorneje zasledujejo znamenja na političnem obzorju ter mirneje zro v okrilje bližnje bodočnoBti, nego mnogi ljudski zastopniki, ki plavajo z dnevnim tokom ljudske volje ter imajo posla polne roke za vsakdanje potrebe in zahteve svojih volivcev. In s tega stališča dobiva tem večjo važnost včerajšnja izjava gosposke zbornice. Predsednik knez Windischgratz je namreč včeraj vložil na vlado naslednjo interpelacijo: »Gosposka zbornica je že opetovano in skoraj soglasno izražala svoje naiore glede skupne armade. Podpisani so torej prepričani, da je n e -razrušna enotnost in skupnost naše slavne armade, katere vodstvo in notranja uprava je že od pamtiveka in po vstavi izključno pravo krone, brezpogojna potreba za obstanek in moč države. Poročila pa, ki prihajajo z Ogrskega o obravnavah glede armade, nas navdajajo z resno bojaznijo. Podpisani nočejo jemati pravic delegaciji, ki se v kratkem snide ter je pristojno mesto za skupna vprašanja, torej tudi za armadno vprašanje, vendar pa sodijo, da je njihova dolžnost ako gosposka zbornica kot del zakonodajalnega zastopstva v državni polovici, ki toliko žrtvuje za vzdržavanje skupne armade, zahteva od vlade pojasnila glede prememb v armadi. Zato podpisani vprašajo, ali more in hoče gospod min. predsednik pojasniti one premembe v skupni armadi, katere je obljubil ogrski ministrski predsednik ogrski zbornici«. To interpelacijo je podpisalo 65 Članov vseh treh strank gosposke zbornica. Min. predsednik dr. pl. K '6 r b e r je takoj odgovoril rekoč: »Gosposka zbornica je neomahljivo udana vladarskemu prestolu in državi ter navzlic nasprotjem v političnem življenju vedno skrbna za blagor države, presojajoč vprašanja le z višjega stališča, zato je tudi v prvi vrsti poklicana, da v važnih vprašanjih polaga svojo ve ljavno besedo na tehtnico. Z ozirom na to pa tudi vlada dobra moč, da se odločno upira vsem enostranskim premembam n a -godbenihzakonov, ki se m o - i rejo premeniti le ustavnimi potom, v sporazumu obeh dr- j ž a v n i h polovic, ker ti zakoni, dasi j formalno samostojni, vendar ustvarjajo po- ■ godbo, na kateri sloni delegacija kot parla- j mentarna, skupna vlada pa kot izvršavalna instanca za skupne zadeue. Skupnost in enotnost države dokazuje določba, d& obe delegaciji skupno gla sujeti, ako drugače soglasje ni mogoče. Kar se tiče armade, tudi v tem vprašanju vlada ni preme-n i 1 a prepričanja, da je skupno vodstvo in j notranja uprava armade izključna pravica j vladarjeva. Da pa je za ukrepa krone od-! govorna tudi vlada, to izvira že iz U3tave cbeh držav, in obe vladi imati pravico in ; dolžnost, da presojati od vladarja namera j vane premembe v upravi države. Meni so torej bile nameravane premembe znane, ka terih pa javnost natančno ne pozna, ker sploh ša nis ! stalno določene. Ze danes pa lahko rečem: Vnanja in notranja enotnost armade, njene podlage in tradi cije se ne premene; armada ostane stara, navdana z edinim čustvom dolžnosti, da varuja in brani vladarja in državo do zadnje kaplje krvi. Kar ee bode zgodilo, to ne bode v msprotju z državnopravnim razmerjem. Odločno pa moram zavračati razdelitev armade, kar bi bilo hudodelstvo proti skupni drža v i. Ta razdelitev sa ne more izvršiti, dokler veljajo nagodbeni zakoni, ker nobene narodne zahteve ne smejo dovesti do tega. Temu be upira naša pravica, ki je tudi pravica države, v polni veljavi « Nato se pa oglasi interpelant knez Windischgratz ter naglaša, da je po njegovem in njegovih tovarišev mnenju vodstvo in organizacija armade izključna pravica vladarjeva. Potrebo skupnosti in enotnosti armsde naglašajo tudi treznejši ogrski politiki. Ako pa sedaj ogrski min. predsednik v zbornici napoveduje prememba v armadi, ako Košut naglaša, da je v programu njegove stranke samostojna ogrska armada, in da je obstrukcija v tem oziru dosegla vspeh8, o katorih pred leti nihče še sanjal ni, potem je bojazen pač opravi č e n a , in dolžnoBt je gosposke zbornico izjaviti, da noče samostojne ogrske armade, in avstrijsko prebivalstvo noče yeč biti potrpežljivo j a g n j e. S to izjavo so bili člani na desnici go sposke zbornice povsem zadovoljni, pomisleke pa imajo nekateri levičarji. Ti namreč trdijo, da bode izjava avstrijske gosposke zbornice dala nov pogum obstrukciji v ogrski zbornici. Po naši sodbi pa je ta izjava sedaj le udarec v vodo. Ako jo grof Tisza dobil od vladarja koncesije glede armade, ; potem so odveč vsi ugovori avstrijske gosposke zbornice, kor ogrski kralj in avstrijski cesar enako sodita in mislita o skupnosti in enotiv 'i armada. N hote nam prihaja na jezik, dn je to dogovorjena igra-z namanom, da zakrije, kar sa je, ali ee bode zgodilo. Sicer pa jo goaposka zbornica ža preje govorila in je delegacija najkompotant-nejša korporacija za to vprašanje, ki je mnogo večjega pomena za razvoj države, nego mnogi sodijo, Častniki in polkovni jezik. Nasproti poročilom dunajskih nemških listov ia dopisov iz Nemčije, da je drž, vojno ministrstvo izdalo naredbo, v kateri nalaga častnikom onih nemških polkov, ki bo nastanjeni v tostranski državni polovici, da se morajo učiti češčine, doznaje »Fremdenbl.«, da dežavno vojno ministrstvo ni izdalo take naredbe. Pač pa je ministrstvo na vsa vojaška teritorijalna poveljstva odposlalo reser-vafno -t redbo, v kateri se — v soglasju z regie ne- taričnimi določili — opozarja na važnost priučenja dotičnega polkovnega jezika od strani častnikov ter povdarja, da je tudi za častnike čistonemških polkov koristno učenje kakega narodnega jezika, ker je možno, da se iz službenih ozirov prestavijo k nenemškim polkom. Pri slovenskih polkih se vojno ministrstvo, kakor smo dokazali, na jezikovno sposobnost nič ne ozira. Sveta dolžnost naših poslancev je, o tem govoriti skoro najodloč nejšo besedo. Položaj na Ogrskem. Naodvisna stranka je sklenila, da izda na narod manifest o zadnjih dogodkih, namreč o narodnem odporu napram vladnim zahtevam glede vojaščine in parlamentarnem boju, kakor tudi o vzrokih, zakaj se je sklenila sprava v parlamentu. Košut je prosil vse člane neodvisne stranke, naj prenehalo z obstrukcijo. V poslanski zbornici je 12 t. m. deželno-bram. minister N y i r i predložil dva zakonska predloga, da se število novincev za leto 1904 zagotovi v dosedanji višini in tri po ročila o izidu skušenj enoletnih prostovoljcev, o samomorih v armadi in o premeščanju Častnikov. Posl. H o 11 o je govoril za ureditev plač državnih uradnikov. Odgovoril je takoj ministrski predsednik, da je trden sklep vlade, da uradnikom plače uredi. Potem je zbornica nadaljevala razpravo o predlogi novincev. Poslanec Bara bas je vložil predlog, naj se sklene, da je zakon glede poveljnega jezika v armadi nastal valed volje naroda. Kmalu nato pa je umaknil predlog, ker ga bo vložil j posl. Košut. Med Barabasom in Košutom je S pred tem dogodkom bil oster razpor. — Danes je bila zopet seja. Kot se poroča, se j je vršila samo za to, da je imel ministrski j predsednik priliko odgovarjati na izjavo * avstrijske gosposke zbornice. — Szederke- j nyijeva frakcija je sklenila, da nadaljuje boj j zoper brambeno predlogo. Domobranski mi- j nist^r je izdal naredbo glede naborov v j 1. 1904 j Vojne priprave v Bosni. V Bosni se pridno pripravljajo za vsake j eventuvalnosti spomladi. Na meji je uve- j deno v veliki meri straženje in v Gružu j so del skladišča za oglje preuredili v skls-dišče topov, dvil izvoljen županom gosp. Mihael Om&hen, ki je dosedaj že 16 let županoval. Svetovalcem so izvoljeni gg. Anton Skubic, Franc Križ man in Andrej Kurent. Kakor ves odbor, tako so tudi vsi ti katoliško-narod nega mišljenja. — Morilec Ravnik, ki je umoril go stilničarja in posestnika Žvana, je že drugič hotel pobegniti iz Gradiško. Prišel je že iz kaznilnice, a predno jo bil popolnoma na svobodi, so ga prijeli. Sada] so ga vkovali v žeiezje. Ravnik, dasi je sam priznal umor je vložil prošn|o za revizijo porotne obrav nave, kar mu pa seve ne bo pomagalo. — Zanimiv dopis iz Trsta poroča »Bogoljub«. Mej drugim pravi o razmerah v Trstu : »Slovenskih duhovnikov je sicer malo v Trstu in zrniraj manj — ali kar jih je — imajo najboljše namene delati v versko-narodnem duhu! Ali gorje njim, če bi začeli očitno delati. Cel Iirael se vzdigne — in začne upiti in vplivati na cerkveno oblast, dokler ne spravi iz Trsta takih duhovnikov' Zato so prisiljeni delovati le na tihem. Ali imamo res že preveč pravic mi Slovenci v cerkvah tržaških? — Poglejmo no, to pre cegovino obilnost! Razun nedelj in praznikov, v ka ne more terih se redno ima priJiga in kršč. nauk v cerkvah — nimamo v celem Trstu niti ene pridige ob delavnikih zvečer 1 Italijani imajo ob delavnikih zvečer pridige v postu in v majmku v več cerkvah, med letom ob ruznih devetdnevnicah in tridnevnicah; — Slovenci nikdar! Le v postu imajo ob petih eno pridigo pri novem sv. Antonu — ali zelo zgodaj zjutraj, da niso v nadlego nikomur! Razun tega imajo še v majniku kratko berilo ali nagovor, a zopet zelo zgo daj 1 Za italijanske izvanredne pridige vabijo se zunanji govorniki, katere plačujejo z denarjem — nabranim tudi med slovenskimi verniki, a za Slovence ne pokličejo nikdar posebnega govornika 1 Vendar kako potrebno bi bilo za slovenske delavce, poklicati v majniku ali v postu posebnega govornika, ki bi imel zvečer za nje primerne govore!« — Pošta o Božiča. Ozirom na množeči se vožno-poštni promet o božični dobi priporoča se občinstvu, da se pri odpošilja-nju vožno-poštnih pošiljatev na sledeče ozira. 1) Radi izvanredno pomnoženega tovornega prometa v tej dobi je priporočati, da se poštnih pošiljatev, ako se hoče, da jih naslovlje-nec pravočasno dobi, ne oddaje šele prav zadnje dni pred Božičem na pošto, marveč že nekaj dni bopred. 2) Pošiljatve, o katerih se želi, da bi bile onega dne odpravljene, katerega so bile na pošto prinešene, oddajati je v božični dobi najpozneje do 2 ure pop. Pozneje oddane pošiljatve se bodo opravljale šele neslednjega dne. 3) Posebno pozornost je obračati na to, da so pošiljatve dobro zavite in zaprte, ter da je naslov na istih dobro pričvrščen. Za male pošiljatve z manjšo težo (do 3 klg.), kojih vsebina ne trpi vsled pritiska in ne izpušča maščobe ali vlažnosti in koji niso namenjene daleč, zadostuje, da so v močan papir zavite in z vrvico trdno privezane. Večje in težje pošiljatve, potem take, ki se pošiljajo v oddaljene kraje in slednjič one, v katerih se nahajajo predmeti, ki se lahko razbijejo ali puščajo maščobo in vlažnost, morajo biti ozirom na vsebino, obsežnost, težo in vrednost vsaj večkrat zavite v močan papir, ali močno platno, oziroma morajo biti spravljene v košaricah, zabojčkih itd. Zaklopnice (škatlje) iz lepenke, osobito tako-zvani poštni kartoni so dovoljeni, če nimajo znakov poškodbe. Divjačino, ki ne krvavi več, sme se pošiljati v posameznih komadih nezavito, vendar je bolje, da se opusti, ker se naslovi takih pošiljatev lahko izgube. Pošiljatve z vsebino, ki se lahko razbije, se ima označiti na zavoju razločno s znamenjem stekla, Pri pošiljatvah z lahko spridljivo vsebino naj se napiše na spremnici dostavek „se naglo pokvari", ter naj se ta dostavek z modrim ali rdečim svinčnikom krepko podčrta. Zavitek mora biti tako trdno zaprt, da se brez poškodovanja zapore ne more do vsebine. Pošiljatev brez naznačene vrednosti ali v vrednosti pod 400 K v obče ni treba zapečatiti, če so pa zapori s pomočjo lepila, pečatnih znamk itd. pri potnih torbah, kov čekih in zabojih s pomočjo zaprtih ključav nie, pri sodih z dobrimi obroči, ali pa po nerazdeljivosti nezadostno osigurjene. Pošiljatve v vrednosti nad 400 kron pa, kakor tudi vse pošiljatve s zlatom, srebrom, gotovino, vrednostnimi papirji, dragocenostmi ali pristnimi čipkami, morajo biti na konceh zavoja tolikokrat in tako zapečačene, da se zavoja brez poškodovanja pečatov ne more odpreti. Ako je zavitek s čem povezan, teda; mora biti poveza tako pritrjena, da se je ne more odstraniti, ne da bi se pečatov pokvarilo. Z razločnim odtiskom pečata, s katerim je pošiljatev zaprta, se ima prevideti tudi pošiljatvi spadajoča spremnica. Vsako vožno pošiljatev je brez ozira na pridejano poštno spremnico opremiti z naslovom, to je z imenom in priimkom naslovljenčevim in z imenom kraja, kamor je pošiljatev namenjena, oziroma je označiti okraj, ulico in hišno številko. Če le mogoče naj se napiše naslov na zavoj sam; kjer to ni mogoče, se napiše naslov pri pošiljatvah, katerih ni mogoče zapečatiti, lahko na listič papirja, katerega je pa treba čeloma prilepiti na pošiljatev; ako je samo s pečatnim voskom pričvrščen, ne zadostuje. Pri pošiljatvah, na katere se ne more pisati in tudi ne papirja prilepiti (n. pr. nezavita divjačina) napiše naj se naslov na kos lepenke, usnja, lesa ali kake druge trde tvarine, ter naj se priveže istega z močnim sukancem ali vrvico na pošiljatev. Ker se velikokrat dogaja, da odpadajo naslovi od pošiljatev vsled mnogokratnega prekladanja pri izvanredno pomnoženem vožnem prometu, in ker se morajo take pošiljatve brez naslova na posameznih postajah komisijski odpirati, priporoča se pošiljatvam samim še jeden naslov pridevati. Pri nezavitih pošiljatvah, n. pr. divjačini, kaže pritrditi na primernem mestu n. pr. na sprednjih nogah še drugi naslov. Na pošiljatvah, katere morajo biti zapečatene, pripečatiti je tudi vrvice, s katerimi so iste zvezane. Posebno previdno morajo biti zaprte one pošiljatve, katere so namenjene čez morje (n. pr. v Dalmacijo, Her- itd), ker se s tako skrbno takimi pošiljatvami postopati, kakor z onimi, ki se prevažajo po suhem. 4) Na po- šiljatve, katerih vsebina je podvržena vžitnin-skemu davku, se opozarja še posebno. Pri takih pošiljatvah, ki so namenjena v mesta, kjer je vžitninski davek upeljan, n. pr. v Ljubljano, Gradec, na Dunaj, v Prago itd., priporoča se v svrho hitrejšega razdačenja, da se na naslovu zavitka, kakor tudi na spremnici označuje vsebina in pa tudi količina (kilo, liter, komad), ki služi za podlago pri določevanju vžitnine. Opozarja se dalje, da v božični dobi poštni uslužbenci ne utegnejo vstrezati sem in tja izraženi želji strank, da se jim pošiljatve zavijo, ter da se mora vsaka na pošto prinešena, ne po predpisih zavita pošiljatev brezpogojno zavrniti. Končno se še omenja, da se bodo došle poštne pošiljatve v božični dobi naslovljencem mesto dvakrat, trikrat na dan dostavljaie. — Dobavni razpis. C. kr. trgovsko ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo po razpisu ravnateljstva bolgarskih državnih železnic dne 24. decembra 1.1. pri okrožni finančni prefekturi v Zofiji vršila ponudbena razprava 1) za dobavo 60.000 navadnih bukovih pragov (švelarjev). Približna vrednost znaša 120.000 fres., kavcija pa 6000 fres. in 2) za dobavo 40.000 navadnih hrastovih pragov (švelarjev), približna vrednost 200 000 fres., kavcija 10 000 fres. Natančneji dobavni pogoji i. dr. se morejo vsak delavni dan pri gori navedeni prefekturi in pri materij alnem oddelku železniškega ravnateljstva v Zofiji upogledati. — Izseljevanje. Francoske preko morske družbe brzoparnik »La Champagne« je dne 28. nov. iz Havra odpiul in dne 6. dec. srečno v New York dospel. Vozil je preko morja 7 dni 18 ur. — Cvet in sad pozimi. V Krkavcih v Istri vidi sa na nekem češpljevem drevesu krasen bel cvet, ob jednem pa tudi kakor dober lešnjik debel zelen sad. Pa naj še kdo reče, da istrske razmere niso povsem — posebne. — Izobraževalno društvo v Preski je imelo včeraj predavanje Predaval je jako podučno gosp. Ivan Kregar o raznih razstavah. — V Idrijo se je preselil notarski substitut g. Jakob K o g e j iz Maribora. — Na potu iz Amerike domov umrl. Na potu iz Amerike umrl je dne 12. t. m. v Baselnu nagloma Mihael Bačič iz Iške Loke, rojen 1. 1864. — Iz poljanske doline: Zadnjo po-vodenj bodo tu ljudje dalje časa pomnili; naredila je veliko škode. Trpela je posebno cesta, na več krajih so se napravili usadi in razpoke, da se težko z vozom naprej pride; v Gorenjo vas je mali potok sicer toliko šare nanosil, da bodo imeli dosti več dni dela, da bodo to s ceste spravili. Tudi človeško žrtev je zahtevala; na So vodnjem je plaz pritisnil neko žensko, da je bila mrtva. — Blizu Poljan visi na telegrafu lepa riba; ali jo je kdo hotel telegrafično imejitelju nbolovstva, dr. Tavčarju, poslati; ali pa pokazati, da se sedaj m kak človek, ampak narasla voda pregre šila zoper racionalno gojenje ribštva. — Slovenci, učite se od žensk, kako je zahtevati narodnih pravic. Posestniea T. dobi iz Rožtka nemssu opomin, naj plača še nekaj dolžnega davka. V davkariji z vso odločnostjo zahteva, naj ji razložijo po slovensko, kaj naj plača. N o beden uradnikov ne zna sloven s k i! Plačajte, ji velijo seve v nemški m jeziku; Baj poznate številke; Jaz hočem vedeti, kaj naj plačam, se odreže srčna ženska; jaz zahtevam, da mi v slovenskem jeziku pove ste, kaj mi je plačati. Pa saj vi znate tudi nemški, reče davkarski uradnik. To vas prav nič ne briga, in če bi tudi laško znala: jaz hožem slovensko slišati, kaj naj plačam. Jaz ne bodem šla v Nemce učit se nemščine; naj se tisti uč3 slovenskega jezika, ki bo čejo tu med nami, Slovenci, služiti! — Nič ni pomagalo: žena je ostala pri svoji pravični zahtevi in iz druge pisarne so mbrali pokli-c iti tolmača, ki je ženi povedal, kaj je dolžna plačati Žena poravna svoj dolg in reče: če še enkiat dobim nemški opomin, ga bodem' privezala kravi na rog; naj se pa krava do govori v nemškem jeziku ter plača dolg! Slovenci, bodimo vsi tako odločni in zahte-vajmo vsi tako srčno svoje pravice, in kmalu se ne bodejo več upali z nami pometati. — Dutovlje na Krasu. Od vseh strani poročate o debelem snegu in veliki povodnji. Na Krasu pa nimamo snega, pač pa veliko dežja; no, vsa dežvna voda se raz gubi po kamenju. Zato ne vemo tukaj ni česar o povodnji. — Naš Kras vse popije. — Za časa deževja 89 je huda godila delavcem na novi železnici. Delati niso mogli, a živeti ni bilo o čem. Dalmatinci in Črnogorci so več dni živeli samo o kruhu in vodi. Ubogi trpini! Podjetniki bi vendar morali bolj skrbeti za svoje delavoe. Manj- jim krščanske ljubezni do bližnjega, ker jim manjka tudi vere. Žalostnol — Smrtna kosa. V Selu ne Vipavskem je umrl v ponedeljek Jožef M r -molja, bivši črniški župan, cerkveni ključar ter predsednik krajnega šolskega sveta Batuje Selo. — Iz Št Jurija pod Kumom. Cisto novo nam je bilo poročilo aSluv." o velikem Bnegu in povodnjih vseokoli; tukaj je 4. in 5. decembra pač padlo snega četrt metra, ki pa se je lepo, polagoma topil. Radi bi videli, da bi ves zginil, ker ni padel na zmrzla tla. Hrvatske novioe. Ljudske knjižnice. Osrednji odbor za ustanavljanje ljudskih knjižnic se trudi, da bi tudi v Bosni ustanovil nekaj ljudskih knjižnic, za prvi čas 11. — Ljudskega shoda v M o 1 v a m a dne 8. t. m. se je udeležilo 1000 ljudi. V resoluciji se med drugim zahteva, da se ustanovi hrvatska domobranska kadetska šola. Umrl je v Vinkovoih I. Domač pl. Privlački, upokojeni podpolkovnik. — Za »Vienae". Ker Hrvatska Matica noče več podpirati beletrističnega lista „Vienca«, bi moral prenehati. Zato se je dvignila med literarnimi realističnimi krogi živa agitacija, da se obdrži list. — Nov list. Realisti v Zagrebu hočejo z novim letom ustanoviti svoj list. Ukradeni denarni pismi. V noči 10. na 11. t. m. je bil » vlaku št. 100, ki je vozil iz Ljubljane v Trst, odprta poštna vreča, iz katere ste bili ukradeni dve denarni piBmi, v katerih je bilo 3900 K. Novi društvi. V Spodnji Šiški se Bnuje tamburaško društvo, v Budanjih pa Katol. izobraževalno društvo". — Najdena utopljenka. Truplo v Lazah utopljene Matilde Lainlellner iz Ljubljane so potegoili 9. t. m. iz Save. — Nov most Gradbena dela pri novem mostu čez Savo in Krko pri Brežicah se vstrajno nadaljujejo. — Sreča v nesreči hrvatskih re-gnikolaroev. V soboto zjutraj so se vračali i ž Budimpešte nekateri hrvatskih regniko-larcev. V Hidegkutgyongu je trčil brzovlak s tovornim vlakom. Stroj in nekoliko vagonov je razrušenih. Ena oseba je mrtva, več ranjenih. Od Hrvatov se ni nikomur dogodilo ničesar. — Iz Kamnika. Po vzgledu ljubljanskih in graških so tudi kamniški trgovci sklenili, da običajnih novoletnih daril ne bodo dajali. Namesto tega priredili bodo na Svčt dan božičnicoterpritejpriliki kakih 50 revnih šolskih otrok preskrbeli z obleko. Ljubljanske novice. Zanimiva izložba. V izložbenem oknu našega upravništva, Kopitarjeve ulice št. 2, pritličje, bo od sedaj nadalje naše uredništvo objavljalo važnejša najnovejša poročila. — Danes razstavimo ondi tudi slike najglav-nejših makedonskih v a t a 3 k i h voditeljev in razne slike z Balkana, katere nam je na našo prošnjo blagohotno prepustila blagorodna gospa d r. Jenkova. Na dnevnem redu jutrišnje seje občinskega sveta so nas.eduje zadeve: Naznanila predsedništva; poročili personalnega in pravnega odseka o prošnji hišne possstnice Josipine Ronner za odstop prednosti hranilničnemu posojilu pred 3odstotnim državnim poBoji-lom; o spremembi pravil ljubljanskega gasilnega društva. Finančnega odseka poročila, o proračunu mestnega loterijskega posojila in njegovega amortizačnega zaklada za leto 1904; o proračunu zaklada meščanske imovine za leto 1904, in proračun splošnih ustanov za leto 1904. Poročila stavbnega odseka: o napravi hodnikov na Bregu in na levi atrani sv. Petra ceste (med Prečnimi ulicami in Radeckega cesto); o prizivu Andr. Trškana proti magistratnemu naročilu, da mora odstraniti kolarnico pri hiši v Cegnarjevih uli cah; o prizivu Marije Kramar na Dolenjski cesti štev. 5 zaradi plačila komisijskih stroškov; o oddaji dimnikarskih del v letih 1904, 1905 in 1906 Poročili policijskega odseka: o prošnji ljubljanskega gasilnega društva za zvišanje letnega prispevka; o nasvetu mestnega magistrata glede spremembe pri odvažanju smeti. Poročila šolskega odseka: o uravnavi prispevkov konkurenčnih faktorjev za kurjavo na višji realki; o napravi novega kemičnega ognjišča na višji realki; o porabi dotacij za šolsko leto 1902/1903 na ljudski šoli na Barji. Poročilo vodovodnega direktorija o prošnji Alojzija Korzike za odpis predpisanega zneska za večjo porabo vode. Poročila personalnega in pravnega odseka: o prošnji magistratnega uradnika II. činov nega razreda, da se mu vSteje doba zasebne službe v pokojnino; o piošnji magistratnega uradnika IV. činovnega razreda, da bo po- makne v III. činovni razred. Porodilo finančnega odseka o županovem nasvetu zaradi pripoznanja nagrade zapisnikarju pri sejah občinskega sveta. Občni zbor Vincencijeve družbe se je 13. t. mea. vršil v MarijanisCu pod predsed-stvom preč. g. prelata in župnika J. Rozmana, ki se je v iskrenih besedah spominjal zaslug svojega prednika, stolnega dekana A. Za mej i o a, ter predlagal, naj Be t znak zahvale izvoli ca častnega predsednika, kar je bilo soglasno vsprejeto. Glavni predsednik je nato z lastno mu iskrenostjo vspodbujal navzoče, naj se tudi v prihodnje z vso ljubeznijo darujejo službi revežev, ker je v tem oziru vedno več dela. — O posameznih konferencijah so poročali načelniki. Na predlog g. K. Pollaka se sklene, da se vselej pred občnim zborom opravijo v Marijaniški kapeli litanije. Gradivo za letno poročilo imajo načelniki posameznih konferenc izročiti do 20. januarija glavnemu predsedniku. Slovenski vojaki — 17- pešpolka so se včeraj pri vojaški maši v cerkvi sv. Petra izredno odlikovali. Moški zbor 20 vojakov je mej sv. mašo krasno prepeval slovenske pesmi. Tudi spremljevanje z orgijami je spretno preskrbel rojak-vojak. Vsako drugo nedeljo bo nastopil ta zbor. Ljudstvo je bilo polno hvale o prekrasnem petju. — Vojaki so se sami izvežbali, kar tembolj zasluži pohvalo. „Civilni stražnik na gmajni". Peter Marinko, stanujoč na Mestnem irgu št. 3, sedaj brez posla, prišel je včeraj zvečer v gostilno Franca Zabukovca na Cesti na Loko št. 18 in je dejal gostilničarju: „Jaz sem danes civilni stražnik na gmajni". Ljudje so mu to verjeli. Marinko ni samo gostilno nadzoroval, šel je tudi v kuhinjo, kjer mu je udaril pod nos duh dobre pečenke in ga tako omamil, da jo je zmaknil s štedilnika in jo vtaknil v žep, na kar jo je pobrisal iz kuhinje na cesto. Gostilničarjeva hči pa je kmatu pogrešila pečenko in izvajala proti očetu sum, da je policaj ukradel pečenko, '/iakukovec je šel za Marinkotom na cesto in ga dobil pri hiši št. 13, ko se je ravno mastii z ukradeno pečenko. Privedel ga je nazaj v gostilno, kjer so mu preiskali žepe in našli v haveloku še en kos pečenke. Ko je gostilničar poklical pravega policaja, je Marinkota odvedel v zapor. Navedenec se je moral še kje drugod izdajati za policaja, ker so ljudje sami izpraševali policaje, če je Marinko res sprejet na magistrat, kar so policaji potrdili, češ, da je res sprejet, toda v zapor. V Ljubljanico skočil. Včeraj dopoludne bil je v Hradeckega vasi aretiran čevljarski pomočnik Anton Petek, stanujoč na Starem trgu št. 22, ker je nekega brambovskega narednika na cesti nadlegoval in končno še vrgel kamen proti njemu. Ko je stražnik prignal Petka v Fiorijanske ulice, mu je ta nasproti dekliške šole ušel in zbežal po Za-tičkih ulicah k Ljubljanici, kjer se je zagnal v vodo. Na prigovarjanje stražnikovo pa je spet prišel iz vode in stražnik ga je Bpuatil domov, ker je bil ves do kože moker. Pe tek, ki je bil popred vinjen, se je v vodi popolnoma streznil. Rokoborba. Včeraj se je vršila roko-borba mej gg. T o m a š e v i č e m in D i -trichbergom. Po trikratnem borenju, ki je trajalo 26 minut, zmagal je gosp. To-maševič svojega 25 let starega, jako nevarnega tekmeca. Ponočni dvoboj s sabljama. Danes ponoči sprla sta se v gostilni »pri bavarskem dvoru« ognjičar 7. topničarskega polka Ru dolf Fajdiga in narednik 27. pešp. U. Ban. Dimnikarski mojster Jožef Spitzer, ki je bil v družbi narednika Bana, je hotel ognjičarja pomiriti, le ta pa je potegnil sabljo in zamahnil proti Spiizerju, katerega je zadel na levem licu in ga ranil. Spitzer je nato Faj-digi vzel sabljo in jo dal nekemu gostu, da jo spravi. Nato sta Spitzer in narednik šla iz gostilne. Toda takoj za njima je prišel Fajdiga s sabljo v roki in je napadel z njo narednika, kateri je tudi potegnil svojo sab ljo. Nastal je mej ognjičarjem in naredni kom dvoboj s sabljama, ki je dlje časa trajal. Mej tem časom so poslali narednikovi tovariši po vojaško patruljo. Predno pa je ta prišla, hotel je Spitzer dvoboju napraviti konec ter je prijel Fajdigo za roki in ga podrl na tla. Mej tem je narednik odšel. Ko je Spitzer oBtal in se tudi hotel odstraniti, je skočil Fajdiga za njim in ga s sabljo udaril po glavi, da je bil naenkrat ves v krvi. Došla vojaška patrulja je silovitega ognjičarja prijela in odvedla v vojašnico. V Ameriko. Včeraj in predvčerajšnjim se je odueljalo v Ameriko 10 oseb. Iz Amerike se je pripeljalo včeraj zjutraj 5 0 in danes zjutraj 2 5 7 oseb. V Hrušico na Gorenjskem se je odpeljalo 12. t. m. 50 Maaedoncov k zgradbi železnice. Volitev udov in namestnikov v komisijo za cenitev osebne dohodnine v Ljubljani bo sa tretji razred dne 22 decembra, dopoldne od 10. do 12 ure v »Mestnem domu«, Okradenl opekar. V gostilni »pri Lahu" v Vegovih ulicah sta včeraj popoludne dva slikarska pomočnika ukradla opekarju Aloj zijVMartinuzzi, stan. v Kantzovi opekarni v Kožarjih, denar v znesku 110 kron. Danes dopoludne je jeden dolgoprstnež poslal Mar-tinuzziu 50 kron nazaj. Policija je aretovala slikarskega pomočnika A. L., ki je na sumu, da je okradel Martinuzzia. Miklavžev večer, katerega je priredil pevski Klub postnih in brzojavnih usluž bencev v Puntigamski pivnici (Katoliški Docn), je bil dobro obiskan. Občinstva je bilo ob 8. uri že toliko zbranega, da pozneje došlo občinstvo ni moglo več dobiti pro štora. Miklavž je nastopil s popolnim Bvojim spremstvom ob pol 9. uri, kar je bilo pravo veselje za občinstvo. Pevski klub je svoje točke tudi dobro izvršil. Treba je tudi še omeniti, da je bito občinstvo s postrežbo gosp. VoBpernika zadovoljno, jedila so bila okusna in pijača dobra; cena je bila prav primerna. Tatvine. Danes zjutraj okoli 3. ure splazil se je delavec Franc Strašek v barako lastnika panorame na travniku pri Grajžarjevi hiši na Dunajski cesti in je ukradel delavcu Francu Malamini obleko, čevlje in 6 K 60 v. denarja, na kar se je odpeljal z vlakom proti Tr6tu. — Matevžu Haulmanu, gostilničarju „pri Figovcu", je nekdo ponoči od 12. na 13. t. m. ukradel iz verande na dvorišču go stilniško mizo. — Hišniku Jožefu Potanu na Rimski cesti št. 18 je dne 11. t. m. popoldne neka brezposelna služkinja ukradla iz omare v sobi 12 K denarja. Kje naj stoji Prešernov spomenik ? Tudi »Edinost« se izraža odločno za to, naj stoji Prešernov spomenik v „Zvezdi", kjer bo imel zeleno ozadje. »Edinost« želi, naj bi se v tem oziru oglasili tudi drugi slovenski časniki in naj se otvori o tem javna debata, da se^ stvar reši definitivno. Žena pobila moža na tla. Delavec Ignac Sterovnik, stanujoč na Stari poti št. 3 prišel je včeraj popoldne pijan domov, vsled česar se je spri s svojo ženo in z delavko Marijo Kodelijevo, katero je hotel zato s kamnom udariti. Le-ta pa ga je prehitela in mu je vrgla vrček v glavo ter ga tako poškodovala, da se je zgrudil nezavesten na tla in so ga morali spraviti v bolnišnico. Prijatelji mesarjev. V Šolskem drevoredu so danes ponoči razposajene! razrezali trem mesariem stojišča. Izgubljeno in najdeno. Izgubila je vče raj popoludne Zofija Meglič, delavka v tobačni tovarni, rujavo denarnico, v kateri je imela okoli 16 kron denarja. — Neznano kje v mestu izgubil je ključar Ivan Štefan-čič iz Vižmarjev rujavo zimsko ruto. — Na južnem kolodvoru sta bila v pretečenem tednu najdena dva dežnika. Književnost in umetnost. * Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v torek, se ponavlja d'Ennt.ry-Jules Vtrnova velika igra »Pot okoli zemlje« b sijajno opremo. V petek, dne 18. in v nedeljo, dne 20. t. m. gostuje slavna jugoslovanska umetnica gdč. Vela N i g r i n o v a , rojena Slovenka iz Ljubljane. — Zunanje posestnike gledališča opozarjamo, da se zaradi vstopnic obračajo pravočasno na dnevno blagajničarico gospo oešarkovo, ker bo v božičnih praznikih težje dobiti prostore na dneve predstav. * Slovensko gledališče. Fantastična igra, polna romatičmh dogodkov, ki se raz vijajo po eksotičnih krajih pred očmi str-mečega publika, to je »Pot okoli zemlje v 8 0 d n e h«, ki se je uprizorila v so boto na našem odru. Igra obsega vse polno senzacijonelnih prizorov, ki se vrše nalik šarenim, pestrim slikam v kalejdoskopu, ča robna scenerija kot v iztočni bajki »Tisoč in ena noč«, frapantni prizori, vršeči se na ameriških tleh, Indijci v orijentalskih kostumih, divji rjavokožci, nakičeni s perjem, VBe to slikovito življenje, prelivajoče se v najčudovitejših bojah mami gledaloe. »Pot okoli zemlje v 80 dneh« je dramatizovan roman po Jules Vernu, pripovedalcu fantastičnih potopisov, nenavadno bujne domi Šljije, Igra ima v kratkem naslednjo snov: Fogg, član ekscentričnega kluba v Londonu stavi s svojimi prijatelji za ogromno vsoto, da bo v 80 dneh prepotoval vso pot okoli zemlje. V drugem prizoru že vidimo Fogga s svojim slugo Passepartoutom ob sueškem prekopu. Prav tedaj pa je bila v neki londonski banki ukradena velika vsota denarja, in detektivi so se razkropili na vse strani, da ujamejo tatu. Fix je eden teh detektivov, ki ob sueškem prekopu naleti na Fogga, meni, da je on zločinec in sklene, da ga ne spusti izpred oči. In potem slede napeti in čudoviti prizori. Fogg reši krasno vdovo indijskega raje smrti na gromadi, zaide v zakleto kačjo jamo na Borneu, v San Franciscu oropa Fix, preoblečen v zlato-kopa, Pasaepartouta vsega premoženja, na pacifični železnici napadejo Indijanci vlak, v katerem se vozi Fugg in njegova družba, in slednjič po vseh nezgodah m zaprekah dcBpe Pogg prav ob določeni minuti v London k svoji prijateljem in dobi stav«. V igri je jako mnogo dejanja, ki deluje na gledaloe senzaoijonelno. Insoenirana je bila i pri nas jako fino, dekoracije in kostumi tu ' pa tam kar frapantni, a celotni ensemble je kazal na mestih še pomanjkljivosti, čemur pa Be ni čuditi ob tej naravnost kolosalni \ igri. Igralci so bili splošno dobri, a upamo, j da bodo v drugič še boljši. Igra je drama- | tizovan roman, in kot takšna pogreša tu pa tam žive dramatične sile in igralci imajo tu težko nalogo, da zabrišejo kolikor možno ignne nedostatke. G. Dragutinovič kot Fogg, je bil pravi dolgočasni, hladno računajoči Anglež, g. L i e r pretkan detektiv, g. B o 1 e š k a zvest in spreten Bluga. Gospodični R ti c k o v a in Kreisova sta bili prav dobri v svojih ulogab, istotako g. Čonskij, g. Verovšek, gdč. K o -čevarjeva, g. Danilo in ostali. Ne dvomimo, da doživi igra še mnogo vprizo-ritev, saj je na n. pr. na zagrebškem gledišču ena najpriljubljenejših iger, ki je stalno na repertoirju. V soboto je bilo gledališče polno. * P. Hartmana čestilce in prijatelje bode zanimala novica, da je on sedaj končal svoj tretji oratorij „L' ultima cena«. Bodoče mesece se bode delo tiskalo, tiskal se bode tudi klavirski posnetek. — »Leonova družba« na Dunaju je povabila P. Hartmana, naj pride to zimo dirigirat svoj oratorij »Sveti Peter". Kedaj se bo izvajalo to dalo, obja vimo svoječasno. * Na dopis »Odboru aa Prešernov spomenik v premislek« odgovarja pod-piaam tole: Brez dvoma zasluži najodličnejši slovenski pesnik tudi najodličnejše mesto, kamor mu naš narod misli postaviti monumentalen spomenik. Ta prostor pa Marijin trg ni. Dasi je pravzaprav središče Ljubljane in zbok tega na videžu, vendar je tu premisliti, da ravno zaradi hrupnega, kupčevalnega prometa ne kaže graditi spomenika, na katerega bi se niti domačin ne ozrl, zatopljen v svoje vsak dan je prozajiške skrbi. Sicer bi pa spomenik sploh ne bil na videžu, razven, da stoji na sredi trga. To bi pa zopet grdilo njegovo nevidno ozadje. Najpripravnejši prostor je torej »Zvezda«. Tam se je vršila nedavno Prešernova slavnost, ki je celo po izjavah Nemcev tako sijajno uspela, kot doslej še nobena narodna slovenska veselica. Kako se bo v i d e ž veli-čajnega spomenika uprizarjal in uprizoril, to bodi prepuščeno drugim odbornikom za Prešernov spomenik. Res, prav ima po mojih mislih dopisnik Slovenčev (282, XXXI), da je treba takrat misliti, kadar in dokler je čas. Anton Medved, ekspozit, odbornik za Prešernov spomenik. * Koncert Jaroslava Kociana v Ljubljani bo še-le v prvem tednu prihodnjega meseca. Izpred sodišča. Izpred deielnega sodišča. Boj v temi. Peter Potočnik, Pavel Subic in Jurij Dolenc, posest, sinovi, prvi s Krivega brda, slednja iz Sopotnice, so pili zvečer 14. juuiia t. 1. v Tavčarjevi gostilni v Sopotnici. Zaradi neke malenkosti vnel sa je prepir mej posestnikom Francetom Tavčarjem, njegovim bratom Janezom in hlapcem na eni, in prej imenovanim na "drugi strani. Nekdo je vdarii po svetilki-petrolejki in v temi je nekdo sunil z nožem Potočnika, a ker je imel usnjato listnico v žepu telovnika, je sunek zadržala. Zato so pa prej navedeni trije pred hišo Janeza Tavčarja na tla pobili in mu levo piščal zdrobili. Obsojeni so bili Potočnik na 6, Subic na 5 in Djlenc na 4 tedne ječe. — 2^revolverjem je streljal skozi okno in izpred hiše dne 25. oktobra t. 1. v Boh. Beli na gručo fantov laški zidar J. Ciotto, in sicer kakor se obdolženec zago varja radi tega, ker so fantje nanj metali kamenje, in ker je bil eden fantov s sekiro oborožen. Ta izgovor je bil pa po zaslišanih pričah kotpopolnomaneresničenovržen.Sodišče ga je obsodilo na 5 mesecev težke ječe. — Zapor ga ni poboljšal. Tone Zlobec, delavec iz Vnanjih Gjric je bil že star znanec z zapornimi prostori, bil je že tudi v prisilni delavnici, a vse to ga ni spametovalo. Dae 9. novembra ga je vzel Jakob Belec v Zgor. Otoku za dninarja, ker pa ni bil poraben, ga je odslovil. Toda Zlobec ni maral iti iz hiše in se je zvečer isti dan zopet povrnil, da bi nočil. Tega mu gospo dinja in njena mati niBta dovolili, zato je jel groziti s tem, da je s pestmi proti njima namerjaval, češ, sr*.rt mora biti, če gre prav za 5 let noter. Sodišče ga je obsodilo na 7 mesecev težke ječe. — Ljubljančana je hotel pretepati. Franc Boštjan-čič, posestnikov sin na Perovem, se je dne 4 oktobra 1.1. v Kebrovi goBtilni kaj oblastno vedel in grozil, da mora nekega Ljubljančana, ki se je ravno tačas nahajal v gostilni, pretepati. Ko se jo ta hotel odpeljati s Keb-rom na kolodvor, skočil je obdolženec pri vozu na kozla, nakar ga je Keber doli pah- nil. To je Boštjančiča vjezilo, začel je Kebra zmerjati s švedračem in ko se je ta obrnil, Bunil ga je obdolženec z nožem v hrbet. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece ječe. — Zaradi dolga sta se sprla dne 22, novembra t. 1. v Slomškovih ulioah v gostilni pri „Kranjskem biserju" zidarja Franc Logar in Franc Spaoapan iz Renč. Prvi je očital zadnjemu nek dolg, kar je Spacapan« tako razgrelo , da mu je vrgel vrček v glavo. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. — Mladi tat. Šele 14 let stari vrtnarski vajenec France Home je na Rožnem domu pri Glincah dne 30. oktobra t, 1. s silo odprl kovčeg Mihe Blauiteina, vrtnarskega pomočnika, v katerem je imel Matija Čataj, tovariš prvega, shranjenih 90 K in si pri lastil to svoto. Sale zvečer istega dne je zapazil oškodovanec tatvino. Home je že tudi prej zakrivil male tatvine. Mladi tat je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. — Zavra t n i tovariš. Dne 31. oktobra zvečer je prišel delavec Miha Bergant iz Zgor. Šiške klicat Franceta Galjeta v Spod. Šiško, kateri je pa že na senu v podstrešju spal. Galjot misleč, da ga Borgant, katerega je po glasu spoznal, vabi na pijačo, kar se je žo večkrat zgodilo, odzval se je njegovemu klicu; a komaj stopi Galjot na dvorišče, nipadel ga je Bergaui brez vsacega povoda z nožem in ga ranil na lubtu in trebuhu, sodišče je Barganta obsodilo na pol leta težke ječe. Iz časnikarske torbe. Gangl, zdaj pa ti plačaj ! Liberalni učitelji se zdaj ne verjamejo, da bodo morali dati javno zadoščenje za padle izbruhe »Učit. Tov.", preden pride v deželnem zboru v razpravo zboljšanje učiteljskih plač. Vedno še kličejo »na boj na divje Amonite". Nad nami kriče ti možički, da mi »ščujemo in zabavljamo", ter pravijo, da so »visoko vzvišeni nad takim ostudnim početjem.« Ljudje, ki ponatiskujejo najgrje laži o katoliški veri, sedaj pišejo : „Mi smo boljši katoličani kot klerikalci,« Zato pa izjavljajo : «Boj proti klerikalizmu bomo nadaljevali z vsemi svojimi silami in z neomajnim sklepom, da ne pridemo nikdar in nikoli prosit o^roščenja tjakaj, kjer bi morali nam dati zadoščenje! Kadar pride do izboljšanja naših plač bodisi potom novih davkov ali doklad, bodisi kako drugače, takrat bomo pač nastopili z zahtevo, da se od plačevanja v svrho regulacije učiteljskih plač izključi dr. Sušteršič, ker bi rajše pogrnili od gladu nego prejeli iz njegovih rok samo pol vinarja! Sovraštvo do početja kranjskih klerikalcev je sedaj doma povsod, koder deluje slovensko učiteljstvo. To izjavlja Gangl. Naj torej on plača učiteljstvo I« Tavčar je zastavil svojo glavo. * Narod" poroča, da je dr. Tavčar na shodu v Ribnici dejal: „Nočem prorok biti, ali svojo glavo, ki je vsaj toliko vredna, kakor glava učitol/a Jakliča, zastavim v to, da se konsum v Dokrepoljah pet let ne bo držal. Kdor ne veruje, naj pa pride čez pet let po mojo glavo v Ljubljano, št. 8 na Bregu." — Mi pa žd sedaj stavimo, da je Tavčar svojo glavo zaigral. Zavednih Dobrepoljcev Tavčar še ne pozna. Svoje društvo znajo voditi tako vzorno, da popolno umevamo liberalno togoto. Gosp. dr. Tavčar, čez pet let bodo dobrepoljski kmetje tirjali od vas vašo glavo, ako se bo do tedaj še držala debelega vašega telesa. Že sedaj pravijo, da je dr. Tavčar često brez glave, kaj bo pa šele potem! Res žalostno bo to za moža, ki je še nedavno zagotavljal, da ne bo nikdar zapadel klerikalcem, čez pet let pa bodo »klerikalci" prišli po Tavčarjevo glavo v Ljubljano št. 8 na Bregu. Tavčar ia mesarski obrt. Dr. Tav čar ima pri vseh svojih političnih skrbeh še vedno časa dovolj, da tudi na kaj mesenega misli. Tako je v soboto napisal »listek« v »Narod«, v katerem je odkril svojo najnovejšo, uprav fulminantno idejo. Deželni odbornik in član c. kr. deželnega šolskega sveta dr. Tavčar j a namreč iznašel, da katoličani ne smejo jesti klobas iz svinjskega mesa, ker je bila svinja v starem zakonu liberalna — pardon! — nečista žival, /jato zahteva dr. Tavčar, da 1. 4000. katoličani jedo samo klobase iz ovčjega mesa. Predlagamo to duhovito misel voditelja inteligence ljubljanskim mesarjem, da se o njej posvetujejo. Ker se je dr. Tavčar že hvalil, da je boljši katoličan kakor škof, bo pač on prvi začet jesti take klobase. Naj mu torej mesarji posvete veliko klobaso iz ovčjega in kozlovakega mesa. Ko postane »ekscelenca«, bomo pa poskrbeli, da bo imel tudi v svojem grbu veliko ovčjo klobaso kot znak liberalno politične modrosti. Razne stvari. Najnovejie od raznih strani. Gledališče pogorelo je v Wloziavosku na Ruskem — Nesreča na ž e 1 e z n i c ). Is Madrida brzojavljajo, da je pri Cardoba v Andaluziji skočil vlak a tira. 14 oseb je ubitih, mnogo ranjenih. — O b s o j e n je bil pred tržaškimi porotniki pravoslavni pop R a n i č i d radi skrunitve na sedem let težke je8e. Razprava je pokazala, da jo to skoiirvskoz iz£ub!|en filovek. Razsodba v zadevi sv. v a c l a v -b k e posojilnice je bila proglašena v soboto. D r o z d in ravnatelj K o h o u t sta dobila vsik sedem let težke )ečo. Uradnik H e r z i g je dobil dve leti in Peke-iSnder 13 mesecev težke je6e. Dva ao-obtoženca sta bila oproščena, — ženske z revolverji. Vsled mnogoštevilnih napadov na ženske v Londonu je policijski ravnatelj svetoval ženskam, naj nosijo seboj revolverje in vsakega napakica na mestu ustrele. Sleparstva pri zavarovalnicah V Italiji sta se pred kratkim prigoclila zopet dva slučaja, da je morilec zavaroval svojo •irtev za življenje, da jo po umoru podeduje. Trgovec Vincencij Battaglia jo imel v svoji prodajalni trgovskega pomočnika Efgenija Trinca, kateri je imel zelo lepo soprogo. S to se ie seznanil trgovec. Nekega dne so nafili Trinca v neki vasi pri Palermi ustreljenega. V tolažbo vdove so je pokazalo, da je bil umorjenec malo preje zavarovan za 70.000 lir. Umora so dolžili Vincencija Bat taglia, toda zatoženec se je popolnoma epra vičil. Ker zavarovalnica ni hotela izplačati zavarovalnine, vložila je vdova tožbo ter jo tudi dobila. Deset let sta vdova in njen ljubimec živela razkošno. Ko jima je pa zmanjkalo denarja, poiskal si j« trgovec še drugo žrtev, namreč železniškega uradnika Cortese, kateremu je posodil nekoliko sto lir. Pod pretvezo, da bi si ta dolpr zagotovil, zavaroval )e dolžnika za 50 000 lir. Nekega dne je povabil uradnika k sebi na obed in ga zastrupil z arzenikom. Ko je videl, da mu je policija prišla na sled, se je odt gnil rokam pravice. Zaprli so torej vdovo, katera je bila tega zločina sodeležna in ta je tudi priznala, da je trgovec umoril njenega moža. 85 tisoč frankov zašitih v sedlu. Pred nekoliko tedni je umrl v Orlem na belgiški meji mesar Adolfa Bidaine. Med njegovo zapuščino sta bila tudi dva sedla, katera si je vmrli pridobil v nemško - francoski vojski. Ker sta imela sedla zgodovinsko vrednost/izročila ju je vdova ravnatelju provincijalnega muzeja v preiskavo. Ta je našel v podlogo zašitem žepu 85 dobro ohranjenih, veljavnih bankovcev po 1000 frankov. Bržkone je prvotni posestnik denarja svoje premoženje zašil v sedlo in ga vzel s seboj v boj. Bolni zobje. Neki pred kratkem v Jeni izišli spis poroča, kako hitro se siri gnitje zob (caries). 85% germanskih narodov ima bolne zobe. Deloma so tega vztok stanovski učinki, na primer pri pekih, mlinarjih, sladčičarjih, steklarjih, črevljarjih, vendar pa stoji bolezen zob z drugimi boleznimi v zvezi, posebno pa z zanemarjenjem gojitve zob. Od 50.000 preiskanih šolarjev, jih je imelo le 3.800 zdravo zobovie, med 14 000 vojaki jih je imelo le 1.200 dobre zobe. Čudovita ozdravljenja. Ko nec avgusta je bilo v Lardu v dveh dieh 35 do 40.000 romarjev. V tem času je mnogo bolnikov tam čudovit) nenadoma ozdravelo. Iz dolge vrste zdravniško konštatiranih ozdrav ljenj naštevamo tu le siedeče: Gdčna Hor-tenza Trle, od mladosti hroma na nogah, ki fe mogla le z bergljami hoditi in gdčna Alix Montier, istjtuko hroma, sta hipoma začeli hoditi brez pomoči. — Posebno pozornost je zbudilo ozdravljenje Antonije Perret, katera je imela jetiko v najhujši meri in ki so jo bolj mrtvo kot živo prinesli pred jamo. Zdaj je zdrava in vesela kot riba v vodi. — Ozdravljeni so še: Adela Fieury (hromost), Antonija Cui'fay, ki je bila petnajst let popolnoma mutasta m je hipoma izpregovorila. Gospa Dalbos iz Pariza (rue Bude 5) je biia nenadoma ozdravljena od bolezni v hrbtenici, katero eo zdravniki spoznali za neozdravljivo. — Artur Freroite je prišel težko boian v Lurd. Zdravniki so konstatirali, da ima podedovano tuberkulozo v pljučih in v čevih. Štirinajst mesecev je ie ležal; zdravniki so rekli, da mora umreti. Bil je tako siab, da ga romarski odbor ni hotel vzeti s seboj, ker so mialili, da jim bo na poti umrl. A prosil jih je tako dolgo, da so ga vendar vzeli seboj. Za na poti ae mu je boljšalo. Ko ae je prvič kopal, mu je zelo odleglo. S procesijo so ga ša nosili, a po procesiji je vstal ia popolnoma zdrav se je vrnil domov. — Pri konstatiraniu bolezni in ozdravljenih je bilo nad 100 zdravnikov, deloma ne*ernify kateri so prišli iz radovednosti, ali tudi, da bi naali kake »prevare", o katerih vedno pišejo nasprotniki. — Ako liberalci pravijo, da to niso čudeži, in da se da vse to naravno razlagati, jim odgovorimo, da ni nobenega cerkvenega nauka, po katerem bi so moralo verovati, da so to čudeži. Kdor jih zna naravno razlagati, jih naj pa razlaga! A zasramovati ne smejo onih, ki verujejo, da so to čudeži! Prorekovanje za leto 1904. Angleški prerok Oldekovre je že zopot izpregovoril in nam povedal, kaj so bo vaa v letu 1904. važnega zgodilo. V mesecu januvarju bo vsprejeta postava, s katero bo prepovedano kaditi dečkom do neke starosti. Ta mesec umrl bo tudi neki škof. jako radodaren in usmiljenega srca. Med Francosko in Italijo bb bodo razmere ohladile. V Indiji ho bodo pa godile strašne reži. V mesfcu febiuvarju bodo razni atentati vznemirili Evropo. Zaradi velike megle potopila ae bode velikanska ladja v Atlanskem oceanu. V mesecu nmcu bodo slavili avtomobili svojo popolno zmago nad konji. Na Angleškem in v Italiji nastali bodo notranji nemiri. V tretjem četrtletju bodo iznašli gotovo zdravilo proti raku. Na Nemškem bodo pa veliki fttrajki. Na Angleškem se bodo puntali vojaki. Z^akoplovje bode jako napredovalo. V juliju bodo znajti zdravilo proti naduhi ali astmi. V avgustu bodo anarhisti izvršili ndk atentat. V sap-mbru nastali bodo v deleii Honolulu nemiri. Lakota v Kini. Grozovita poročila o lakoti v južni Kini je dobila angleški misijonska družba. Neki misijonar, ki je bit odposlan, da pomapr« vsled lakote trpeč m, poroča: »Stsia je tu precej večja, kakor v drugih prepotovanih krajih. Tu ao prodajali človeško meao, navadno umorjenih dočincev; več sto žen in deklic je bilo prodanih ter prepeljanih v druga mesta. Sploh s« črni, da jih je bilo prodanih do 10 000. L;ud:e so iakota umirali na ulicah. Ptg sto so umrli žene in možie pri vh du v av«t'š3e, ko so se odprla vrata, da se razdeli riž med nje. Komaj pa so izdahnili s vejo dušo, pri-neali so stražnki alabo krsto, vrgli truplo v njo in jo odnesli, das jo zakopljejo izven mesta. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 14. decembra. Te dni bo imenovana komisija za dopolnilne izpite pravnikov iz Dalmacije in Istre, ki študirajo na vseučilišču v Zagrebu. Predsednik komisije bo predsednik senata višjega sodišča na Dunaju, Zohar, podpredsednik dr. Tomaseo, a člani svetniki: Laneve, Okretič, Trnovec, Simo-nelli, Kuego. Komisija bo pričela svoie delo koncem prvega polleta leta 1904. Dunaj, 14. decembra. Jutri se snidejo delegacije. Koncem tedna bodo odgodene do 7. januvarja, nakar se bode nadaljevalo delegacijsko zasedanje. Budimpešta, 14. dec. Nadvojvo-dinja Klotilda, hči nadvojvode Jožefa je umrla vsled pljučnice. Stara je bila 19 let. Jfiea, 14. decembra. Reški parnik „A d r i a" je na poti v Marziljo skoro popolnoma pogorel. Belgrad, 14. decembra Za časa bivaDja Borisa Sarafova v Belgradu se je tu vršila tajna konferenca. Skoro gotovo bo Srbija prihodnjo spomlad aktivno pobegla v makedonske zmešnjave. Šest aktivnih srbskih častnikov je odpotovalo organizirat vstajo v Stari Srbiji in Novem Bazarju. 4000 pušk so te dni Srbi utihotapili preko turške meje. Za Makedonijo določeni dinamit je shranjen v Nišu in Leskovici, odkoder ga utihotapljajo v Staro Srbijo. Turški poslanik v Belemgradu je proti temu protestiral, a ker ni ničesar opravil, je odpotoval v Carigrad. Tudi avstrijski poslanik je podpiral zahtevo turškega poslanika. Listnica uredništva.: Onega dijaka, ki nam je nedavno pi*al anonimno pismo prosimo, naj se oglasi v našem uredništvu. Umrli so: 5. decembra. Terezija Kozak, mesarjeva žena, 48 let, Sv. Petra cesta 66, Nephritis chron. Morbus Brightii. — Fran Vari, železniški uslužbenec, 66 let, Domobranska cesta 8, Insuffit. eordis, Oedema pulm. 6. decembra. Marija Praprotnik, delavka, 68 let, Črna vas 33, naduha in vodenica. 7. decembra Ivana Rejc, d-lavčeva hči, 1l/, mes., Gruberjeva eesta 3, Bronchitis capill. 8. decembra. Fran Rozman, gostilničar, 63 let, Spitalske ulice 7, Vitium eordis, oirpnjenje srca — Stanko Brozovič, krojačev sin, 4 mes., Streliške ulice 15, Forumculosis, Atrofia. — Metod Benišek, kapel-nikov sin, l1/, leta, Zabjak 3, pljučnica. — Andrej Bavc, marker, 41 let, Frančiškanske ulice 12, jetika. 9. decembra. Franja Jarc, veleposestnikov« žena, 41 let. Zaloška cesta 11, Sepsis, Paralysis eordis. V bolnišnici: 30. novembra. Jakob Kolar, delavec, 40 let, jetika. 1. decembra. Anton Udovič, delavec 22 let, jetika. — Tomaž Sertič, delavec, 23 let, Vuluera scissa peeti capit. Anaenia acuta. 4. decembra. Ivan Vončina, rudokop, 22 let, F.pi-lepsia status epilepticus. — Fran Jerome, dninar, 61 let, pljučnica. — Lorenc Teršan, kajžar, 62 let, srčna hiba in otrpnenje srca. — Martin Kohlbacher, zasebni uradnik, 51 let, mrtvoud. — Fran Zemljan, delavec, 67 let, Oedema cerebri. 5. decembra. Valentin Prestopnik, delavec, 42 let, Steaosis mitralis. — Jožefa Heine, zasebnega uradnika žena, 31 let, Peritonitis tubercul 7. decembra. Ivana Glivar, sirota, 11 let, jetika. f V h i r a 1 n i c i: I 30. novembra. Blaž Terček, gosta«, 78 let, osta-S relost. P« i yjju eordis. 5 d"c ;iubra Ivan Arh, ubožec, 75 let, Marasmus et deruti.tia senilis. j 6. decembra Jera Gortnar, gostija, 77 let, Marasmus. Paralysis eordis. 7. decembra. Marija Sile, delavčeva žena, 66 let, Carctnoma. 9, decembra. Viljem Brence, delavec, 36 let, Tubtr. — Anton Kušlan, podobar, 73 let, Dementia senilis, Apoplexia cerebri. Melaorologlčno porodilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji srnini tlak 736-0 mm t ! atanjo Ul «pa- baro-»Y»»jS i motra. 1 Y ;iun. Tempo-raturn PO Celilja Vttrcvi. Nfibo lig iz* j 2 „■.,>•.. | ;33 9| 4-5 | brezvetr. | obl. 11-2 1 13 zjutr. 2 oi. 734 5 734-0 3 8 4-2 sr. jzah. sl. jvzh. n > ! 14 9. zveč. | 733 9 3-3 urezvetr. | •» 1 15 i. 7. zjutr. 2. popol. 732 4 731-7 2-7 4-9 sl. jzah. sl. jjvzh. » * Srednja temperatura nedelje 3-8°, norm. 1'4. Dihi rt f sk a borza dne 12. decembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta i%...... Avstrijska kronska renta 4%..... Avstrijska inv. renta 3*/»%...... Ogrska zlata renta 4%....... Ogrska kronska renta 4%...... Ogrska inv renta 3'/',% ...... Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice......... London vista........... Neruski drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 20 mark............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C kr. cekini........... 100-80 100'60 12065 1C0-80 119-— 99-20 99 15 91 45 13 20 688-50 23-I-571/, 117-151/, 23 45 19 07 92 30 11-32 do 7-73 7-60 6-59 5-48 518 Žitne cene dne 12. decembra 1903. (Termin.) Na budimpeStanskft borzi PSenila za april ...... K 7 72 » > oktober.....» 7-58 Rž za april........» 6-58 Oves za april ...,...» 5'47 Koruza za maj 1904 .....» 617 (Efektiv). Dunajski trg. Pšenica banaška....... Rž južne železnice...... Rž........... Ječmen , » ...... ob Tisi ...... Koruza ogrska stara..... „ h nova . . . , . Cinkvant stari....... » novi....... Oves srednji........ Fižol........ 7-80 do 8-30 7-90 8.30 6-65 > 6-75 6 50 7-60 6 10 » 7-20 6 20 6-45 5 30 » 5 50 6-60 n 7— 5.70 > 6-95 7-50 > 13 25 Zahvala. 1662 Za vsestransko prisrčno sočutje ob času smrti in pogreba, sedaj v Bogu spavajočega očeta i. t. d. gospoda *NTOfi-*5NOJ-*, zasebnika potem za častno in tolažilno spremstvo pri pogrebu, katero je prišlo od blizu in daleč, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Dolenje Gameljne, 12. decembra 1903. Žaluj oči ostali. Naznanilo. HM Martin Lampert v Ljubljani, Kolodvorske ulice 31 prodaja trboveljskega premoga na drobno in debelo; dalje dobro suha bukova in melika drva po sežnjih (klaft.) ali tudi po cele vagone tudi; rezana in sekana, trda in mehka drva se dobe na zahtevo v vsaki množini. Obenem tudi naznanjam slavnemu občinstvu, da sem v isti hiši prevzel najstarejšo firmo umrlega Jurija Janko viča po domače Habeta, obstoječo že nad 80 let, znano po vsi Ljubljani in po deželi, namreč prevažanje vsakovrstnega blaga s kolodvora na kolodvor, kakor tudi pri stavbah. 1664 13—1 Prevzamem tudi selitve po najnižji ceni. Se priporočam slavnemu občinstvu za mnogoštevilni obisk Martin Lampert. V najem potom javne dražbe se bode oddajale dne 29. decembra 1903 dopoldne ob 9. uri v Dravljah štav. 30 hiša ¥ Dravljah st. 30, = v kateri se je do sedaj izvrševala gostilni-čaraka obrt, s pripadki vred. 1606 1—1 kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII, ded 11. decembra 1903. '^J Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in 'poliistvena dela poročita v naročila iz mesta in z dežele BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence. 13 11-4 -H r." r;.- g« r?: r;.- yi Dr. Otmar Krajec s| 1665 1-1 Ž? odpotuje | do konca tega meseca. >*mmmmmmmm&f ss 1668 3-1 Razpis. Mesto konceptnega praktikanta. Pri podpisanem deželnem odboru je izpraznjeno mesto konceptnega praktikanta z adjutom letnih 1.200 K. Pogoj za vsprejem je dovršitev juridično-politiških študij. Prosilci za to mesto predlože naj svoje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika ter s spričevali o usposobljenosti podprte prošnje li h g««« JiK^vapi ......\ V4SV' ' v V-.-o t- • - -v Vr radi pohajajoče sezone Ae IO"|« ceneje. CJlnglešRc sffladišče o6le£. £ju6ljana, cMestni trg S. vm -m Obleke iz kamgarna, gladke in progaste . . . fl. 10 — Obleke iz angleškega ševiota v modernih barvah . ff 10- Fine jaquet=obleke........ ff 10- Najfinejše salonske obleke...... tt 20 — Angleški modni ulstri....... ff 10- Fini double°uIstri, temnosivi ...... ff 10- Črne zimske suknje, mandarin ..... ff 10- Haveloki iz kameline dlake, rujavi in sivi . . . ff 5'— Otroške obleke in ulstri....... ff 5 — Otroške obleke v različnih barvah .... ff 250 Fine modne hlače, tople, progaste .... ff 2-50 Kapamaesija Ac Hondv Velespoštovanjem Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom Črni in sivi ciboIin=paletot z velikim ovratnikom Paletot iz anglešk. modnega blaga z ovratnikom ali brez njega Najfinejši paletot za dame v stola=fa$oni Črni damski ovratniki, podloženi Najfinejši double-ovratniki v stola-faijoni Modne damske obleke Zimske jope, podložene Elegantni otroški plašči Jopice za deklice v vseh barvah Višnjevi, podloženi ovratniki z rudečo kapuco. ^ «-13 Oroslav X3ernatovi<5. fftT Nakup ln prodaja "Vej vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjša Sega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na bor z 1. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij;Žitnik. 99 I, Menjarična delniška družba 13 K C IT 10 in 13, Dunaj, l., Strobelgasse 2. tfHT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogofie visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. 134 272 Tislc .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.