PRIUiukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ~	.	„
Abb. postale I gruppo (.eHti Z M) lir
Leto XXXV. Št. 156 (10.375)
TRST, torek, 10. julija 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob»! v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PRELOMNA ODLOČITEV PREDSEDNIKA PERTINIJA
Sekretarju PSI Bettinu Craxiju
mandat za oblikovanje nove vlade
Craxi je prvi socialist, ki je bil zadolžen za tako zahtevno nalogo - Pozitivne ocene PSDI, PRI, radikalcev in PDUP - KD opominja mandatarja, naj ne stopi na pot alternative - Molk KPI
RIM — S sklepom, ki je v marsikaterem pogledu prelomnega Pomena in ki predstavlja za italijanske razmere skorajda zgodo-Mnsko novost, je predsednik republike Pertini včeraj popoldne pobril mandat za sestavo nove vlade socialističnemu sekretarju Bet-Hoh Craxiju. Po skoraj dveh dneh premisleka in po vrsti neuradnih Pogovorov z nekaterimi predsedniki strank je državni poglavar naložil včeraj popoldne prvemu socialistu težko in zahtevno, obenem Po tudi navdušujočo nalogo, da poprime za krmilo države. Craxi, ®' je pridržal pravico, da sprejme.
Rasi je socialistični voditelj ve-
ljal za enega od kandidatov, je sklep predsednika republike prese-betil italijanske politike in v prvi Yrsti samega mandatarja, ki je zve-®e' za imenovanje le slabo uro pred Uradnim sporočilom. «Predsednik republike mi je poveril nalogo — Je dejal Craxi v razgovoru s časnikarji — da sestavim novo vlado. Zavedam se velikih težav, ki izdajajo iz dolge politične krize, ven-
dar upam, da si bom lahko zagotovil
soglasje in podporo širokega loka političnih demokratičnih in naprednih sil ob programu, ki bi moral stremeti za rešitvijo problemov, ki jih delovni ljudje, demokrati imajo za bistvenega in življenjskega pomena. Vemo, da je država pred kopico notranjih in mednarodnih problemov in neznank, ki zahtevajo obdobje stabilnosti, vodljivosti, ob-
navljanja in reform.*
Socialistični sekretar, ki je po srečanju s Pertinijem obvestil o mandatu predsednika senata in poslanske zbornice, se je v palači Mon-tecitoria zopet na kratko zadržal v razgovoru s časnikarji, katerim se je v palači Madama skušal i-zogniti. «Mandat — je dejal — me je presenetil in zato si moram še organizirati delo prihodnjih dni.* Potem ko je poudaril, da bo že danes pripravil koledar srečanj s predstavniki strank in napovedal sestanek vodstva PSI, je socialistični sekretar povedal, da mu je Pertini telefoniral že včeraj zjutraj na dom v Milan in ga pozval v Rim, ne da bi mu povedal o mandatu. Svoj namen mu je objasnil le popoldne, samo slabo uro pred uradnim sporo-
Uliiintii miiiiii m m nul m i,,,, || mi, |,,|,l|,niU|T||ii(iill,iiiiiiiiiii,„titM mi nul m mn n m m itriiniiiiiiiitiiniiimi mil m um iiiiiiiiiiiii minil itiiuiiiiiiiiitliiiiiliiill
SODNIK GALLUCCI IZROČIL KANCLIJI UTEMELJITEV
Obtožbe proti aretiranim avtonomistom temeljijo na njihovih teoretskih delih
Glavni del odredbe navaja kot dokazno gradivo eseje, članke in govore Tonija Negrija ter njegovih zaprtih somišljenikov
RIM — Načelnik preiskovalnega Urada pri rimskem sodišču dr. A-chille Gallucci je včeraj izročil v »ancliji utemeljitev odredbe, s ka-r°ro je iepustil nra prostost časni-Karja Pina Nicotrija in zavrnil o-,Sv°boditev ostalih aretiranih ideo-10gov organizirane delavske avtono-5$e, med njimi Tonija Negrija. J^teja Scalzoneja, Lausa Zagata, ‘-fflilia Vesceja. Gallucci vse orne-"Jene dolži združevanja v prevrat-™ske namene, ustanavljanja oboro-et,ih tolp in oborožene vstaje zo-državo. Naj omenimo, da je za pijanski kazenski zakonik slednji ujhujši zločin, ki ga v vojnem ča-,u kaznujejo s smrtjo, v mirnem usu pa z dosmrtno ječo. Doslej .je »rv* v povojni italijanski zgodovi-ni' da sodstvo nekoga obtoži tega yočina.
Utemeljitev odredbe, ki je dolga bobrih sto strani, navaja poleg ob-p|žb tudi indicije, na katerih teme-J* obtožnica ir. ki bodo, še bolj kot bbstej, najbrž izzvale zelo žolčno Putemiko, ali je sodni postopek proti "Tetiranim voditeljem avtonomie Osnovan na tehtnih dejstvih ali pa ,,re zgolj za proces ideologiji avtonomistov.
A pojdimo po vrsti. »Razbitje kabalističnega stabilizacijskega pro-esa; oboroževanje in uporaba orodii proletarskega boja zo-" državo in njene ustanove; po občevanje nasilja: ustanovitev gi nja avtonomije m poskus, da bi tfnili v revolucionarno partijo vsa Porečniška gibanja ki so priprav-lona boriti se za oblast: to je bil ‘»mnenju sodnika Galluccija stra ski cilj razpuščenega gibanja «po-ne operaia*. ki je v ta namen rganiziral različne oborožene tol-j ’ ki naj bi postale avantgarda evolpcionamega prevratniškega gi-nJa-» Od tod obtožbi ustanavljala oboroženih tolp in združevanja Prevratniške namene.
.k prvih dveh izhaja tudi obtožba j/Orožene vstaje, ker naj bi Negri ^ njegovi somišljeniki organizirali niJ'e' širili revolucionarno prevrat-®ko ideologijo, da bi psihološko ^‘Pravilji nekatere družbene sloje oborožen upor in naj bi si priza-T/a'b da bi združili v eno samo ^noroženo partijo vse pripadnike v°lucionamega gibanja.
Na kakšnih indicijah temeljijo te tr» ^ Gallucci pravi takole: »Hiti,«!. vendar ne’ površna sinteza kul-mm°~političnega dela Tonija Ne-je‘Ja in ostalih obtožencev dokazu-
jo na bolj tehtna dejstva in dogodke. v sodnikovem utemeljevanju skorajda niso prisotne. Gallucci se omejuje na izjave dveh neimenovanih prič, katerim naj bi obtoženci priznali, da so bili povezani z rdečimi brigadisti, točneje, katerim naj bi Lauso Zagato povedal, da je bil tToni Negri povezan z Renatom Curciom. Poleg tega navaja vrsto nekoliko sumljivih dogodkov, dejstvo, da naj bi Pipemo skušal posredovati med socialisti in rdečimi brigadisti za časa Morove ugrabitve ter zaplenjena pisma, ki nai bi dokazovala, da je bil Negri v stiku z nekaterimi evropskimi te rorističnimi organizacijami, med katerimi ETA, IRA in RAF.
Galluccijeva utemeljitev v bistvu
mimo shematičnih sovzočij, vsebino leta-»	- programov terorističnih or-
, ac'j * V dokumentih, ki so
j^tno uglašenost z
s ad notranje razprave in shodov Vea^ne P0*602 operaio’ so napodil 'n osnove poznejših teoretskih kv'	brigadistov.* V tem o-
aJS« rimski sodnik navaja vs?
snke, knjige in eseje obtožencev, sJ*?terih so Negri in somišljeniki jP^o^ujali absentizem v tovarnah. Šol	stenovanj,	destabilizacijo
r, ? m »proletarske razlastitve*. • azovanje se nadaljuje s citati Pern°V°rov Vegrija. Scalzoneja. Pi--*1' 80 za demokrate nespre-Cel	Pa morda imajo, izven
četi	'tonle'{SIa	govora, druea-
kot1’-	.i mračen	preteč prizvok
.J® bil v namenu avtorjev, ^varnejše indicije, ki se nanaša
W' m
Toni Negri
potrjuje to, kar so doslej trdili zagovorniki obtožencev: proces je v glavnem osnovan na člankih in e-sejih ideologov organizirane avtonomije Za demokrata ki verjame v vrednote, ki so izšle iz odporništva, taka ideologija ni sprejemljiva, vprašanje pa je, ali je na taki
no preganjati avtonomiste? In ali ne bi bil idejno-politični boj, ob prepotrebnih reformah ter sanaciji nekaterih nesprejemljivih aspektov italijanske države, veliko bolj učinkovit kot sodni pregon? Vprašanji nista zgolj retorični: osnova vsake demokracije je, da sama dosledno, strogo in pikolovsko spoštuje pravilnik, ki si ga je svobodno dala, ter sproti korigira napake, (vt)
«Voyager 2» v območju Jupitra
WASH1NGT0N - Po več kot dveh letih potovanja je ameriška vesoljska sonda «voyager 2» prišla do planeta Jupitra. Doslej je že obšla v razdalji kakih 200.000 km Jupitrovo luno Kalist, potem Ganimeda (55 tisoč km), v kratkem pa bo šla mimo Evrope (nekaj čez 200.000 km) in lune Io (1,2 milijona km). Potem bo šla mimo planeta samega v razdalji skoraj 1,5 milijona km, ter bo nadaljevala pot proti planetu Saturnu in na koncu proti Uranu.
V	teh dneh «voyager 2* potuje po Jupitrovem sistemu s hitrostjo okoli 60.000 km na uro. Velikb hitrost je treba pripisati ogromni privlačni sili velikega planeta, ki je precej upognila smer gibanja.
V	marcu letos je območje Jupitra dosegel »vovager 1», ki je odkril veliko vulkansko dejavnost na luni Io. Zato so ameriški znanstveniki nekoli preusmerili «voyagerja 2», da bi podrobneje preučili to dejavnost. Že do sedaj je sonda ugotovila, da vsaj e-den od 8 vulkanov lune sedaj miruje, čeprav je še bruhal po obhodu orve sonde.
«Voyager 2» bo napravil okoli 15 tisoč fotografskih posnetkov lun in «rdečega» planeta.
Čilom. Na vprašanja o morebitnih delovnih smernicah je bil Craxi zelo meglen, še zlasti se ni hotel izjasniti o morebitnem sodelovanju s komunisti. «šele po jutrišnjem srečanju vodstva stranke — je poudaril — bom lahko jasnejši in bolj zgovoren.*
Poveritev mandata socialističnemu sekretarju je močno odjeknila v italijanskem političnem svetu, saj je Craxi prvi socialist, ki v italijanski zgodovini prevzema dolžnost predsednika ministrskega sveta. Pertinijev sklep je dozorel po sko raj dvodnevnem premisleku in na osnovi pogovorov, uradnih in ne uradnih, s predstavniki vseh strank. Ker se njihova stališča od prvega kroga posvetovanj niso spremenila, ie predsednik republike ocenil, da bi morebitni demokrščanski kandidat pogorel prav tako kot Andreotti, morebitnemu laičnemu kandidatu pa socialist ne bi zagotovili zadostne podpore, če ne «tehničnega vzdržanja*. Ker so obenem laične stranke poudarile pripravljenost, da podprejo socialističnega mandatarja in so skupno s KD zahtevale, naj socialisti stopijo v novo vlado in večino, je državni poglavar sklenil, da poveri težko in zahtevno nalogo stranki, ki je po splošni oceni v sedanjem položaju jeziček na tehtnici. Poleg tega pa se je v skladu s svojim značajem in poetičnim prepričanjem, pa čeprav kot. človek »super partes*, odločil za najnaprednejšo možno rešitev.
«Upamo — je dejal sekretar PSI Biasini — da bo Craxj lahko oblikoval novo vlado. Država potrebuje trdno vlado in točne ter jasne programske obveze o ključnih problemih kot so boj proti terorizmu, vprašanje energije, zajezitev inflacije, sanacija finančnega položaja podjetij.* »Mandat Craxiju — mu je pritegnil socialdemokrat Massari — predstavlja pozitivno novost, za katero smo se socialdemokrati zavzeli, Z zaupanjem pričakujemo njegove predloge v prepričanju, da bo skušal doseči organični sporazum med KD in laičnimi socialističnimi strankami.* Naravnost navdušeni so bili radikalci, za katere je bila Pertini-jeva odločitev jasna in pogumna, saj «je obračunala s politiko izigravanja in izčrpavanja, ki sta jo hoteli KD in KPI vsiliti državi. Mandat Craxiju je lahko prelomnega pomena za državo.* Sekretar PDUP Magri je zadevo prikazal v drugačni luči: »Ker je Craxi sekretar delavske stranke mislim, da bi moral odpraviti vsakršno diskriminacijo do levice in vsiliti vlado, ki bo res pre-okret v državnem merilu. Le v tem primeru bomo sledili njegovemu poskusu z interesom in simpatijo.*
Krščanska demokracija, za katero imenovanje Craxija predstavlja vendarle hud udarec, si je hotela takoj zavarovati hrbet. Včeraj popoldne se je sestalo strankino vodstvo, o poteku katerega pa ni bilo mogoče zvedeti ničesar. Zanimivo pa je vsekakor, da strankino glasilo »D Popolo* v celoti citira izjave radikalcev in Magrija ter poudarja, da je to dokaz, kako je Pertinijeva odločitev izzvala v nekaterih silah »nevarne fantazije in pohlep*. «Kot vidite — piše glasilo KD — se nekatere sile ogrevajo za neke vrste čilsko perspektivo in iščejo rešitev krize v dejanski alternativi, ne pa v izmeničnosti. Če bi se mandatar vsaj v določeni meri opredelil za tako rešitev, bi vnesel zmedo v politični položaj, demokratične sile začenši s KD pa
ga ne bi mogle nikakor podpreti*.
Edina stranka, ki ni komentirala Pertinijevega sklepa pa je bila komunistična partija, ki se očitno znajde v hudih škripcih. Berlinguer je tudi v soboto ponovil znano stališče, da komunisti ne bodo podprli vlade, v kateri ne bodo zastopani. Vendar, ali naj zavzamejo tako o-stro in togo stališče tudi do vlade, ki ji predseduje socialist in ki je lahko prelomnega pomena? Ali naj si prevzamejo odgovornost, da pokopljejo Craxija? Obenem pa, ali se lahko odpovedo stališču, ki so ga tolikokrat javno poudarili in ki ga je, čeprav ob znatni diskusiji, o-dobril CK? Zaenkrat je skoraj nemogoče predvidevati, kaj bo odločila KPI, kakršna koli odločitev pa ne bo lahka, (vt)
Pred jutrišnjo splošno stavko
V tržaški pokrajini bo jutri splošna stavka, ki jo je pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL oklicalo z namenom, da opozori javno mnenje v vsej državi in pristojne organe na državni, deželni in krajevni ravni na skrajno resen položaj v tržaškem gospodarstvu. Namen stavke so včeraj na posebni tiskovni konferenci orisali pokrajinski tajniki CISL B. Degrassi, UIL C. Fabricci in CGIL
M. Gialuz (od leve proti desni)
lllllllnillllllllllHIIIIHIIIIIimiHIIIIHHIIIHIIIHIHIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIIIHIIIIIHIIIHIHIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIHHIIIHIHHIIIIIIIIIIIIHIIIHHlIUIHHIIIIIIIHinilllHIHlillHIIHIIHIIIIIHmIHIIIIIO
NA POSREDOVANJE MINISTRSTVA ZA DELO
Podpisan sporazum med kovinarji in javnimi podjetji o delovnem urniku
Vsedržavni sindikat kovinarjev zadovoljen z rezultatom - Minister Scotti se je včeraj srečal s predsednikom delodajalskega združenja Carlijem
RIM — Za včerajšnja dogajanja na ravni pogajanj za obnovo delovne pogodbe med vsedržavnim sindikatom kovinarjev na eni strani ter predstavniki javnih kovinarskih podjetij (Intersind) in zvezo kovinarskih industrijcev na drugi strani sta značilna dva dogodka: po 27 urah neprekinjenih pogajanj so podpisali na ministrstvu za delo podmeno sporazuma za znižanje delovnega časa med vsedržavnim sindikatom kovinarjev in zastopniki državnih podjetij: minister za delo Scotti pa se je srečal s predsednikom Confindustrie Guidom Carlijem. Tudi to srečanje je bilo na ministrstvu za delo.
Po podpisu sporazuma med državnimi kovinarskimi podjetji in vsedržavnim sindikatom kovinarjev so generalni tajniki Galli, Bentivo-gli in Mattina objavili skupno poročilo v katerem poudarjajo, da predstavlja sporazum važen rezultat v odnosu do celotne platforme po tistih pomembnih rezultatih, ki so bili doseženi glede informacije in starostnih doklad.
Tako je bila dosežena pozitivna rešitev za dva od treh političnih »vozlov* platforme. Ostane še od danes naprej naloga, da se rešita z odločnimi pogajanji še vprašanji enotne razporeditve in mezde. Trije tajniki zaključujejo svoje sporočilo s trditvijo, da je sporazum o delovnem urniku rezultat, ki dokazuje pravilnost sindikalnih zahtev in ki pozitivno odgovarja na zahteve posebno mladine in žensk na področju zaposlitve.
Minister za delo Scotti je izrazil svoje zadovoljstvo spričo pozitivne rešitve tega prvega «vozla» spora ter je pristavil da je koristno in važno, da se zaključijo pogajanja. Pristavil je še, da ta sporazum navaja na upanje, da bo celotni spor pozitivno rešen. Ob tej priložnosti je minister še dejal, da bo v kratkem
ATENE — Grški premier Kara-osnovi in ob upoštevanju italijanske 1 manlis bo od 2. do 7. oktobra urad-ustave in zakonodaje mogoče sod-1 no obiskal Sovjetsko zvezo.
JUTRI POPOLDNE VERJETNO PADEC UMETNEGA VESOLJSKEGA TELESA
LABORATORIJU «SKYLAB » URE ŠTETE
V «operativni dvorani» v Rimu je vse nared za morebitne ukrepe
RIM — Bližnji padec ameriškega vesoljskega laboratorija «Skylab* na zemeljsko površino je imel do sedaj samo dve vidnejši posledici: na sedežu civilne zaščite pri notranjem ministrstvu so pripravili posebno «operativno dvorano*, kjer bodo stalno zasedali strokovnjaki, tehniki, znanstveniki, funkcionarji in častniki: drugo pa je sporočilo od »Regione informazione volo* v Ciampinu pri Rimu. Letališka ustanova je objavila prvi »notam* se pravi obvestilo letalskim navigator jem s katerim jih opozarja, da bodo zaprli italijanski zračni prostor 12 ur pred verjetnim padcem umetnega vesoljskega telesa. Pripravljen pa je že drugi «notam», ki bo sporočil dejansko zaprtje s prepo vedjo vseh poletov.
V operativni »supervlzor* orne njene ustanove prihajajo po teleksu vesti od ameriške ustanove za ci-
vilno letalstvo in od NASA. Operativno središče pošilja potem vesti v »operativno dvorano* pri civilni zaščiti.
Ameriška vesoljska ustanova NA SA še ni uradno skrčila razdobja v katerem predvidevajo, da bo «skylab* padel, to je od 9. do 13. julija. Prav tako ni vnesla nobene spremembe glede privilegirane točke padca, se pravi vsa Kanada.
V neki svoji publikaciji NASA pravi, da so na bolj varnem tisti, ki so v notranjosti stavb. Na vsak način pa tisti, ki so na prostem, ali v avtomobilu, naj ne spremi njajo svojih načrtov. Verjetnost, da bi bil kdo ranjen je ena proti 600 milijard. Bolj nevarno je iskati kako zavetišče.
Za primer, kako bodo potekale zadnje ure življenja vesoljskega laboratorija, naj navedemo nekaj
podatkov, ki so jih navedli japonski učenjaki za svoje ozemlje. Med 8.28 jutrišnjega dne in 14.28 pojutrišnjem bo «skylab» petkrat preletel Japonsko, in sicer po izmeničnih tirih od jugozahoda proti severozahodu in od severozahoda proti jugovzhodu. V tem času bo šel enkrat po tiru blizu Tokia. Nekaj podobnega se bo dogajalo tudi pri nas, le z razliko v'času. Točnejši kraj padca bodo lahko določili le 2 uri pred dogodkom.
V Italiji bo 100 zasebnih radijskih postaj mreže »Radio in* pripravilo neprekinjeno oddajo za iskanje vesoljske postaje, ki bi utegnila strmoglaviti nad Italijo. Postaje so nameščene v vseh pokrajinah ter so povezane med seboj. Oddaja se bo začela jutri ob 15.30, ker naj bi «skylab» po nekaterih vesteh iz a-meriških virov treščil v gostejše zračne plasti ob 16.28.
Končno še kratko pojasnilo, zakaj je nemogoče predvidevati bolj točno trenutek padca. «Skylab» je nepravilno telo, ki ima razne vzbo-kline, nosilce sončnih baterij, radijskih in televizijskih anten itd. Zaradi nepravilnosti gradnje se je «skylab» pri dotiku z delci plinov, ki so tudi v višini od 200 do 300 km, začel vrteti. To vrtenje pogojuje večji ali manjši upor, kar im za posledico večji ali manjši, sicer nevzdržen, padec hitrosti. S tem se seveda podaljša, ali skrajša čas zadnjih dni življenja vesoljske ladje.
Po zadnjih še neuradnih vesteh naj bi «skylab» priletel v zemeljsko ozračje jutri ob 16.28. V operativni dvorani v Rimu so v pripravljenosti, toda morebitne ukrepe (e-vakuacija itd.) bodo sprejeli šele, ko se bo točno vedelo za kraj in čas padca, (vk) •
pripravil celoten predlog glede problema delovnega časa v zasebnih podjetjih (kar se je že zgodilo).
V včerajšnjih večernih urah se je predsednik Confindustrie Guido Carli srečal z ministrom za delo Scottijem. Po srečanju je Carli izjavil, da bo Zveza kovinarskih industrijcev počakala na oceno, ki jo bo o tem vprašanju dal odbor Confindustrie, ki je sklican za jutri. Ob tej priložnosti se bo Con-findustria izrekla glede podmene posredovanja ministra Scottija. Danes, je dodal Carli — mi je minister pojasnil nekatere točke svoje podmene, tudi v vidiku seje naših organov konfederacije. Nočem se še izreči glede poteka pogajanj.*
Pred srečanjem med Carlijem in Scottijem je odbor Zveze kovinarskih industrijcev preučeval štiri ure podmeno ministra za delo o skrčenju delovnega umika. Kot se je zvedelo, je odbor ugodno ocenil ministrski predlog glede nekaterih točk, kot na primer ohranitev štiridesetur-nega tedna ter povezavo med skrčenjem in prožnostjo pr uporabi delovne sile. Glede nekaterih točk pa je izrazil svojo neodločnost in zaskrbljenost, kot na primer o področjih, kjer naj bi se delovni urnik skrčil in o delavcih, ki so zainte resirani za to skrčenje.
Toda povrnimo se spet k podpisu podmene o skrčenju delovnega urnika, ki je bila podpisana med sindikatom kovinarjev in državnimi podjetji. Glede tega sporazuma je predsednik združenja državnih podjetij «Int.ersind* Massaccesi izjavil, da podpis vsake pogodbe prinaša s seboj zadovoljstvo in nezadovoljstvo. »Kar se pa tiče mene — je dejal — je tu navzoče tudi nezadovoljstvo, ker je ta sporazum bil dosežen preveč pozno in ker smo morda skrčili delovni urnik nekoliko več kot smo nameravali. Sem pa zadovoljen, ker smo rešili spor tei se rešili iz zagate.* Massaccesi je še poudaril, da združenje javnih podjetij ni nikakor razbilo delodajalske fronte: »Šli smo naprej previdno ter smo upoštevali tudi zahteve in potrebe drugih.*
Na koncu naj še omenimo, da podmena sporazuma vsebuje splošni del v katerem se skrčenje delovnega umika uokvirja v določeno industrijsko politiko, ki na eni strani skrbi za racionalno uporabljanje delovne sile, na drugi strani pa za razvoj zaposlovanja na Jugu. Delovni urnik pa naj bi skrčili tako od 1. januarju 1979 naj bi delavci dobili pravico do petih praznikov, ki so bili ukinjeni. Te proste dnev« naj bi izkoristili vsak zase, mogoč pa je tudi sporazum za skupno izkoriščanje. Od 1. julija 1981 pa bodo delavci deležni še skrčenja delovnega urnika za teden 40 ur oziroma petih dnevov. Podrobnosti bodo določili pozneje, (vk)
V ameriškem senatu začetek razprave o sporazumu ŠALI 2
WASHINGTON — Z govorom ameriškega obrambnega ministra Harol-da Browna pred senatorsko komisijo za zunanje zadeve, se je včeraj v ■ glavnem mestu ZDA začela raz-
prava o novem sporazumu o omejevanju strateškega orožja SALT 2. Glasovanje je predvideno za letošnji november.
(L
Brown je dejal, da bi pomenila zavrnitev sporazuma za ZDA škodo v znesku 30 milijard dolarjev, saj bi morali Američani porabiti prav to vsoto, da bi pri oboroževanju hodili z ramo ob rami s Sovjetsko zvezo.
Vodja senatorske demokratske večine Robert Byrd pa je v nekem televizijskem intervjuju izjavil, da Sovjetska zveza gleda z razumevanjem na probleme, ki nastajajo v ZDA v zvezi s sporazumom SALT 2, vendar ne bo nikoli pristala na spremembe omenjenega sporazuma.
RIM — V starosti 71 let je v nedeljo v Rimu umrl pisatelj Tom maso Landolfi. Zaenkrat se še ne ve, kje je pisatelj umrl, saj je dobesedno «skrival» svoje zasebno življenje.
TOKIO — V japonskem glavnem mestu je včeraj v starosti 73 let umrl za rakom fizik Siničiro To-tiK-naga, ki je prejel leta 1965- Nobelovo nagrado za fiziko.
NEGOTOV POLOŽAJ V NIKARAGUI
MANAGUA — Položaj v Nikaragui je skrajno negotov, tako na političnem kot na vojaškem prizorišču. V zadnjih urah je predsednik Somoea po telefonu potrdil nekemu novinarju, da je pripravljen odstopiti, vendar pod določenimi pogoji, ki pa jih je opozicijska vlada že zavrnila, kot je zavrnila tudi vmešavanje ZDA.
Tudi iz bojne fronte prihajajo zelo protislovne vesti. Vojaške siie diktatorja Somoze zatrjujejo, da so ponovno osvojile Rivas in Masayo, vendar pa drugi viri pravijo, da držijo uporniki celoten zahodni del Rivasa, pa čeprav so podvrženi nenehnemu bombardiranju in letalskim napadom. Kaže, da je v bojih v Nikaragui padlo že 15 tisoč ljudi, kar je že zgovoren podatek, da gre v tej latinskoameriški državi za pravo morijo.
Schmidt pri papežu
VATIKAN — Nemški kancler Helmut Schmidt je . včeraj že tretjič obiskal Vatikan. V dopoldanskih tirali ga je sprejel papež Janez Pavel II., kasneje pa še kardinal Ca-saroli. Kot je med tiskovno konferenco povedal pater Panciroli sta se papež in nemški gost menija o gospodarskem ir. socialnem položaju v Latinski Ameriki ter o vlogi, ki naj bi jo morala imeti Cerkev pri reševanju teh problemov. Govorila sta tudi o Cerkvi v vzhodni Evropi ter o človekovih pravicah.
■milit im vaifiiiittMiiiiiMi iiiim min tiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJHiii mufu umili
NEPRIČAKOVANA ODLOČITEV AJflTULAHA
Homeinijeva amnestija za politične jetnike
Medtem pa je obrambno ministrstvo odstavilo šefa vojaške policije Rahimija, ki se tej odločitvi upira
TEHERAN — Kot je včeraj sporočil radio «Glas islamske republike*, je ajatulah Homeini podelil splošno amnestijo za politične jetnike. Amnestije niso deležni »morilci in tisti, ki so ščuvali k umorom ter odgovorni za trpinčenja pod šahovim režimom*. Dekret o amnestiji zadeva približno 10 tisoč političnih jetnikov. Vendar je isti radio par ur zatem popravil prvo verzijo in pripomnil, da se amnestija nanaša samo na tiste, ki so «jih med revolucijo aretirali zaradi njihovih represivnih metod*.
Tako je Iran že spet v ospredju svetovne pozornosti, kot že več mesecev doslej, vendar ne samo zaradi včerajšnje amnestije. Iz Mah-shahra, pristaniškega mesta v Ku-zistanu, je prišla včeraj vest o močni eksploziji, ki je popolnoma uničila plinovod in naftovod. Eksplozija je povzročila tudi silen požar, ki je zajel še pet drugih naftovodov in plinovodov, tako da so gasilci šele po petih urah trdega dela uspeli pogasiti plamene. Po uradnih poročilih kaže, da preiskovalci še nimajo elementov, po katerih bi lahko sklepali, da gre za sabotažo, čeprav je revolucionarni komite iz Abadena dobil nekaj informacij, da so neznanci podstavili vzdolž naftovoda in plinovoda bombe.
Skratka, v Iranu tli iskra protirevolucionarnega značaja in to potrjuje tudi dejstvo, da je bil prav
včeraj odstavljen šef iranske vojaške policije Saif Amir Rahimi. Vest je naznanil državni radio, ki je ob tem preciziral, da je odločitev sprejelo obrambno ministrstvo. Zanimivo, da je prav včeraj zjutraj general Rahimi izjavil, da je odkril zaroto proti sebi. Kljub odločitvi Obrambnega ministrstva pa se je zadeva zapletla. Rahimi pravi,- da ne sprejema te odločitve in bo o-stal na svojem mestu, dokler ne bo dobil drugačnih navodil od aja-tulaha Homeinija. 4Na razpolago imam 7 tisoč ob.oroženih mož in sem močnejši od pbrambnega ministrstva,* je dejal general. Pristavil je,-da je njegova odstavitev 'v'zvezi z zaroto, ki jo je pravkav razkril. »Iz Qoma sem dobil navodila, naj ostanem na svojem mestu. Prav kmalu bom razkrinkal zarotnike, ki so se vrgli proti meni jn revoluciji.* Kot znano je Qom sveto mesto, kjer ima svojo rezidenco ajatulah Homeini.
Medtem straži urad generala Rahimija v vojašnici Jamshidiyeh veliko oboroženih mož v črnih srajcah, to je članov osebne straže Homeinija. »V iranski vojski je vedno več rivalitete, ki se mora enkrat za vselej nehati,* je dodal »odstavljeni* general in na koncu še izjavil (pri tem se je nanašal na sedanjo vlado), da «medtem ko sem se jaz boril proti šahovemu režimu, so ti možje jedli in popivali po Parizu*.' (mč)
V OBRAMBO GOSPODARSKEGA POTENCIALA
Jutrišnja splošna stavka izraz enotnosti tržaškega prebivalstva
■v
Številni pozivi k udeležbi na sindikalnem shodu - Solidarnostne izjave KPI, SKGZ, SDGl, Zveze zadrug, zgoniške občine in skupine tržaških kulturnikov
Jutrišnja splošna stavka bo morala izzveneti kot enoten in masoven izraz skupne volje vsega tržaškega prebivalstva in vseh njegovih komponent po korenitem preokretu v tukajšnjem gospodarstvu, kot izraz enotnega hotenja vseh tukajšnjih dejavnikov po dokončni premostitvi sedanje krize, ki čedalje resneje ogroža ekonomske in same družbene-strukture našega pokrajinskega območja.
Izrazi solidarnosti z delavstvom v boju za delovna mesta, za premostitev krize in za nov zagon v tržaški ekonomiji, se kar kopičijo. Tajništvo tržaške avtonomne federacije KPI je sinoči izdalo daljše poročilo, v katerem poziva vse člane in volivce stranke, naj se udeležijo protestne manifestacije, ki bo jutri dopoldne na ob 10.30 na Goldonijevem trgu. Stavka tržaškega delavstva sovpada z bojem za obnovo delovnih pogodb, za katerega je značilna ofenziva delodajalcev, ki bi radi zatrli dosežke desetletnega delavskega boja in uvedli režim konservativne gospodarske politike. Samo z učinkovitimi inštrumenti za načrtovanje in nadzorstvo nad naložbami bo mogoče doseči integracijo med industrijo, pristanškimi in terciarnimi dejavnostmi. «Paket» sindikalnih zahtev opozarja vse prebivalstvo, italijansko in slovensko — pravi nadalje poročilo — da opravlja delavski razred glavno vlogo pri utrjevanju proizvodnih zmogljivosti Trsta, mesta miru in mednarodnega sodelovanja. Tajništvo na koncu poziva vse sloje tržaškega prebivalstva, naj podprejo stavko in se udeležijo sindika.nega shoda.
Vso podporo tržaškemu delavstvu ob jutrišnji stavki izreka v svojem poročilu tudi deželno tajništvo KPI, ki v tej zvezi naglaša, da se komunisti v deželi Furlaniji - Julijski krajini popolnoma strinjajo z nujnostjo izrednega posega demokratičnih sil za primerno reševanje tržaških problemov. Trst je treba rešiti iz sedanje negotovosti pravi poročilo — zaustaviti je treba njegovo nazadovanje in njegovo staranje. Pri tem pa se mesto ne sme izolirati ne sme se oddvojiti od splošnih problemov, ki pretresajo deželo in državo, temveč se mora vključiti, seveda ob upoštevanju svojih specifičnih potreb, v načrte, ki jih sestavljajo parlament, vlada in sama Evropska gospodarska skupnost.
Svojo solidarnost s stavkajočimi delavci je sinoči izrazila tudi Slovenska kulturno - gospodarska zveza, ki v tej zvezi naglaša, da je za tržaško gospodarstvo nastopil trenutek, da ovrednoti svojo vlogo v stičišču mednarodnih gospodarskih tokov in izrabi vse možnosti novega ekonomskega razcveta, ki jih nudi gospodarski del osimskih sporazumov. Sindikalne zahteve, ki jih bo tržaško prebivalstvo podprlo z jutrišnjo splošno stavko, nudijo edino možno perspektivo za izhod iz krize in dajejo tržaški gospodarski problematiki pravilne razsežnosti kar zadeva mednarodno sodelovanje in zlasti sodelovanje med sosedi. Zaradi tega bo tudi slovenski del prebivalstva tržaške pokrajine med jutrišnjo stavko ob strani italijanskih delavcev in demokratov v boju za izboljšanje tukajšnjih gospodarskih struktur.
O jutrišnji stavki je izdal poročilo tudi tržaški odsek organizacije «Confesercenti». Organizacija naglaša, da se povsem strinja z gledišči sindikalnih organizacij, saj se je tudi sama v bližnji preteklosti zavzela za rešitev glavnih vprašanj, nanizanih v sedanjem sindikalnem »paketu*. Tako se je Ccnfeser-centi zavzela zlasti za racionalen razvoj razpečevalne mreže v skladu z deželnimi in državnimi načrti za ureditev področja trgovine. Poročilo dodaja, da se organizacija strinja z osnovnim glediščem sindikatov da je rešitev gospodarskih problemov našega območja vezana na močan zagon industrijskih dejavnosti in na vzporedno krepitev pristaniških dejavnosti. Na koncu poročilo poziva trgovce, upravitelje javnih lokalov ter včlanjene kramarje, naj se udeležijo jutrišnje stavke.
Skupen poziv k sodelovanju na splošni stavki sta sinoči izdala Slovensko deželno gospodarsko združenje in tržaški odsek Vsedržavne zveze obrtnikov. Organizaciji naglašata, da tržaška gospodarska kriza močno prizadeva kategorijo obrtnikov, ki so ji zlasti v tem trenutku nujno potrebne nove opremljene površine, primerne storitve in finančna ter kreditna pomoč. S temi motivacijami — pravi skupno poročilo — pozivata SDGZ in tržaški odsek Vsedržavne stanovske zveze vse obrtnike, naj se pridružijo splošni stavki ob strani odvisnih delavcev, trgovcev in vsega tržaškega prebivalstva.
Vodilni odbor tržaške zveze zadrug je prav tako sinoči izdal komunike, v katerem naglaša svoje polno soglasje s sindikalno zvezo in poudarja, da se je zveza zadrug že v preteklosti — in to namerava storiti tudi v prihodnje — zavzema la zlasti za to, da bi bila dana možnost mladini, da se primerno zaposli na Tržaškem, še posebno pa se bo zveza zadrug v bodoče za vzemala za razvoj dveh področij, ki spadata v njeno pristojnost, namreč za razvoj kmetijstva in ljudskih gradenj. Kar zadeva trgovino, se zveza zavzema za čimprejšnjo sestavo trgovskega urbanističnega načrta, ki naj med drugim omogoči odprtje tržaškega trga tudi tistim obmejnim obiskovalcem, ki prebivajo izven območja, za katerega veljajo ugodnosti videmskega sporazuma o maloobmejnem osebnem prometu.
Sindikalne organizacije FIAI - CG
IL, FeNLAI - CISL in FNLAI - UIL, ki združujejo osebje ACT, so izdale letak, v katerem zagotavljajo masovno udeležbo svojih članov na jutrišnjem sindikalnem shodu. Hkrati s tem poudarjajo, da je treba v čim krajšem času med drugimi tržaškimi problemi rešiti tudi vprašanje javnih prevozov in pozivajo tržaški občinski odbor, naj se končno sooči s tem dolgoletnim problemom. Poziv k masovni udeležbi na jutrišnji stavki je nadalje izdala e-notna sindikalna zveza, ki združuje delavce s področja trgovine in turizma.
V posebnem poročilu odbor občine Zgonik osvaja v celoti dokument enotne tržaške pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL, ki vsebuje zahteve po stvarnih izbirah in novih obveznostih, ki jih morajo sprejeti zasebni podjetniki, javna podjetja, vlada, deželni in tržaški občinski odbor za vzpon tržaškega gospodarstva, ki se nahaja v hudi krizi ter se pridružuje splošni stavki, ki jo je sindikalna zveza okli-
cala za 11. t.m. v podporo zgornjih zahtev.
Občinski odbor posebej podčrtuje stališče sindikalne zveze, da sloni razvoj tržaškega gospodarstva predvsem na razvoju industrijskega sektorja ter pomorskih dejavnosti in da je treba zato takoj ukrepati za industrijske obrate v krizi ter začeti z novimi naložbami. Občinski odbor dalje izraža svojo podporo delavcem, ki se v državi borijo za obnovitev delovnih pogodb, in obsoja nesprejemljivo zadržanje odgovornih delodajalcev, ki s tem vprašanjem zavlačujejo. Končno občinski odbor poziva občane, da se u-deležijo splošne stavke.
Proglas s pozivom k udeležbi vsega prebivalstva na jutrišnji stavki je sinoči izdala tudi skupina tržaških umetnikov, kulturnikov in znanstvenikov.
Ob koncu naj zabeležimo, da bodo po sklepu pokrajinske sindikalne zveze jutri izvzeti iz splošne stavke časnikarji in delavci, zaposleni pri sredstvih javnega obveščanja.
NA TISKOVNI KONFCRCNCI CCIL -CISl -UIL
POKRAJINSKI TAJNIKI ORISALI POMEN JUTRIŠNJE SPLOŠNE STAVKE
Nastopil je skrajni čas, da se pristojni dejavniki zavzamejo za odločen preokret v tukajšnjem gospodarstvu
Tržaška pokrajina v zadnjih letih močno nazaduje v demografskem in gospodarskem pogledu (od leta 1973 se je število prebivalcev skrčilo za 8.733, število zaposlenih pa za 6.609 enot). Nastopil je skrajni čas, da se merodajni organi na državni, deželni in krajevni ravni, upravitelji in zasebni podjetniki, z vso odločnostjo zoperstavijo temu nazadovanju in prevzamejo vse tiste ukrepe, ki so potrebni za nov zagon tržaškega gospodarstva, predvsem na področjih industrije, pristaniških dejavnosti in pomorstva. To osnovno zahtevo bodo tržaški delavci podprli z jutrišnjo splošno stavko, ki bo zajela vse proizvodne dejavnosti v tržaški pokrajini in kateri se bodo pridružile vse kategorije prebivalstva od študentov do trgovcev.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE se pridružuje pokrajinski splošni stavki, ki jo je proglasila sindikalna zveza CGIL -CISL - UIL in vabi slovenske šolnike, da izostanejo prvo uro delovnega urnika.
ZAŽIG VHODNIH VRAT POSLOPJA, KJER STANUJE ČASNIKAR MOLINARI
PODU POIZKUS USTRAHOVANJA IN OŽIVLJANJA NESTRPNOSTI
Odgovornost za atentat, ki je bil izvršen v nedeljo zjutraj, si je prevzel zloglasni «odbor za boj za Trst» - Številni izrazi solidarnosti
Po atentatih na komunistični krožek Pečar, na deželni sedež RAI ter na kabino ENEL pri Križu, se serija provokatorskih podvigov nadaljuje. Atentatorji so tokrat podtaknili ogenj v vhodu poslopja v Ul. Scaglioni 21, kjer stanuje časnikar deželnega sedeža RAI - TV Fulvio Molinari.
V nedeljo zjutraj, približno ob 4.20, je stanovalce poslopja zbudilo pokanje: počile so namreč šipe vhodnih vrat, medtem ko je gost dim že dosegel četrto nadstropje. Nemudoma so prihiteli gasilci, ki so p>ogasili začetek požara, agenti
V DEŽELNEM SVETU
Danes razprava o gospodarski krizi
Deželni svet se bo sestal danes dopoldne. Na dnevnem redu bodo najprej odgovori na vprašanja in interpelacije, sledila pa bo razprava o resoluciji (predložili so jo svetovalci KPI Zorzenon, Scampolo, Ros-setti, Magrini in Simsig), ki obravnava obnove zapadlih delovnih pogodb ter vprašanje podjetij v krizi v Furlaniji - Julijski krajini. V resoluciji je nazorno razčlenjeno sedanje stanje v državi pred obnovo delovnih pogodb, s posebnim poudarkom na krizo, ki je zajela zasebno in državno industrijsko dejavnost v deželi. V resoluciji je izražena vsa solidarnost zainteresiranemu delavstvu. poleg tega pa se zahteva odločen nastop vlade, ki bi morala posredovati za pozitivno rešitev vseh teh proble mov. Na krajevni ravni pa bi se moral deželni odbor obvezati, da bo nudil vso svojo pomoč za rešitev sindikalnih sporov ter da bo uvedel vrsto ukrepov za nujen izhod iz krize. Po vsej verjetnosti bo današnja seja posvečena samo temu vprašanju, saj bodo v razpravo posegli predstavniki vseh svetovalskih skupin.
Na seji bo prisotna tudi številna deželna delegacija kovinarjev: v palačo deželnega sveta bo prišla z namenom, da bi predstavila svoje zahteve v pričakovanju, da se dežela zavzame za pravično rešitev njihovega sindikalnega spora.
letečega oddelka ter funkcionarji Di-gosa. Po mnenju raziskovalcev naj bi atentatorji polili lesena vhodna vrata z bencinom ali kerozenom. še prej pa so na zidu ob vhodu s črnim sprajem napisal «Rai-tv bu-giarda», narisali so tudi helebardo, mestni simbol, ter črko x in siglo TS. kar preberemo «za Trst*. Plameni so uničili vhodna vrata, gost dim pa je počrnil notranje zidove vhoda. Zaradi toplote so počile šipe na vratih, kar je zbudilo stanovalce. Na tleh so agenti letečega oddelka odkrili steklene drobce, kar ne izključuje možnosti, da bi neznani atentatorji uporabili steklenice. V popoldanskih urah si je o-četovstvo nad atentatom prevzel zloglasni*;-»odbor za boj za Trst*, neznani moški glas je namreč po telefonu obvestil tržaški sedež tiskovne,.agencije .ANSA......
Zažigalni atentat je bil verjetno že dalj časa pripravljen, manjkala je le. «žrtev», časnikar Fulvio Molinari, ki se je vrnil s počitnic ravno v petek. V soboto je že bil na delu in pripravil prva jutranja poročila. Gotovo je torej, da so a-tentatorji čakali na njegovo vrnitev, saj niso hoteli zgrešiti svojega cilja.
Novo provokatorsko dejanje je v mestu vzbudilo val ogorčenja: ves demokratični Trst ostro obsoja novi primer političnega nasilja, ki se v zadnjem času nevarno stopnjuje. Solidarnost prizadetemu časnikarju je izreklo deželno združenje časnikarjev, na sedežu RAI pa so se časnikarji zbrali na skupščini in odločno obsodili atentat, ki je delo fanatikov, ki ne prenašajo demokratičnega obveščanja in omikanega roočanja idej. Skupščina urednikov RAI je tudi ostro obsodila vzdušje nestrpnosti, do katerega je prišlo v zadnjih letih in katerega žrtve postajajo tisti, ki izvajajo svo: jo zakonito pravico do svobodnega obveščanja, ki pa je lahko tudi kritično. časnikarji RAI zato odklanjajo vse poskuse ustrahovanja in poudarjajo nenadomestljivo vlogo javne televizijske službe za objektivno in popolno obveščanje.
V imenu enotne sindikalne zveze je atentat obsodil in izrazil vso solidarnost prizadetemu časnikarju pokrajinski tajnik CGIL Mauro Gia-luz na včerajšnji tiskovni konferenci o pripravah na jutrišnjo splošno stavko. Izrazom solidarnosti so se pridružili tudi najvišji deželni pred stavniki: predsednik dežele Comel-li je odposlal brzojavko predsedniku sveta deželnega združenja časnikarjev Italu Sonciniju. predsednik
deželnega sveta Mario Colli pa je v svoji brzojavki med drugim pozval pristojne oblasti, da bi okrepile pozornost ob teh hudih provokacijah, ki predstavljajo resnično nevarnost za mirno sožitje med prebivalstvom.
Tudi glavni urednik našega dnevnika je Fulviu Molinariju odposlal brzojavko, v kateri mu v imenu kolektiva in svojem lastnem izraža vso solidarnost. V njej je nadalje poudarjeno, da je teroristični atentat izraz poskusov reakcionarnih sil, da bi ustrahovali sredstva javnega obveščanja in v mestu ustvarili o-zračje nestrpnosti in sovraštva, kar pa jim ne bo uspelo. Solidarnostno brzojavko je Molinariju odposlal tudi odgovorni urednik italijanskega tržaškega dnevnika.
i)iuk;k vksti
NA ZADNJI STKANI
od obrtnikov do gospodinj, od uradnikov do upokojencev. Splošno stavko je namreč pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL UIL oklicalo v obrambo interesov vsega tržaškega gospodarstva, in ne morda v podporo te ali one specifične sindikalne zahteve. Zaradi tega je dolžnost vseh dejavnikov na našem območju, da stavko podprejo in da se udeležijo sindikalnega shoda, ki bo med stavko na Goldonijevem trgu.
To so glavne misli, ki so prišle do izraza na včerajšnji tiskovni konferenci pokrajinskega vodstva enotne sindikalne zveze, na kateri so nastopili pokrajinski tajniki M. Gia-luz (CGIL), B. Degrassi (CISL) in C. Fabricci (UIL).
Katere so konkretne zahteve, ki jih sindikati postavljajo pristojnim oblastem, smo obširneje zabeležili v naši nedeljski številki: na vsedržavni ravni se mora Trst primemo vključiti v razvojne in področne načrte; na deželni ravni je treba prav tako ovrednotiti gospodarski potencial tržaške pokrajine; na krajevni ravni je treba čimprej uresničiti vse predvidene infrastrukture in izrabiti vse možnosti, ki jih nudi gospodarski del osimskih sporazumov. Na področju državnih soudeležb se z vso nujnostjo postavlja vprašanje polnega ovrednotenja obstoječih o-bratov, na zasebnem področju pa je treba pripraviti podjetnike, da bodo končno začeli nalagati kapitale tudi na našem območju. S temi konkretnimi zahtevami bo sindikalna zveza po jutrišnji stavki nastopila pri vseh pristojnih organih na krajevni, deželni in vsedržavni ravni.
Na tiskovni konferenci so predstavniki pokrajinske sindikalne zveze močno poudarili pomen gospodarskega dela osimskih sporazumov za oživitev tržaškega gospodarstva. Pri tem so naglasili, da je treba trezno presoditi in upoštevati vse možnosti za dodaten zagon tukajšnjih indu strijskih dejavnosti, ki se bodo odprle v okviru skupne industrijske cone na Krasu. Stališče posameznih sindikatov glede cone so se v zadnjem času precej zbližala: iz Fa-briccijevega posega na konferenci je namreč izzvenelo, da tudi UIL, kakor že CGIL in CISL, sprejema cono kot pozitivno in enkratno priložnost za tržaško ekonomijo, in to le s priporočilom, naj se pristojni organi zavzamejo za čim širši pristop italijanskih industrijskih podjetij, da ne bi cona postala «dejavnik etničnih neravnovesij*.
Na slovenskih višjih srednjih šo lah se je po pismenih nalogah že začel ustni del zrelostnega izpita. Pred koncem te važne preizkušnje morajo kandidati odgovarjati še na vprašanja izpraševalcev iz dveh predmetov. Na sliki izpraševanje kandidata na trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois*
Ofi JUTRIŠNJI SPLOŠNI STAVKI
SOLIDARNOST POKRAJINSKEGA SVETA TRŽAŠKEMU DELAVSTVU
v
Živahna razprava o lokaciji proste industrijske cone ter o študijah o izvedljivosti
Zaradi del za novo plinsko napeljavo na Opčinah bo prepovedano lista vljan je na obeh straneh ulic: dei Cardi, delle Peonie, Conconello, Her-mada. Parkiranje bo prepovedano na obeh straneh Trga Molite re in v predelu še nepoimenovane ulice, ki gre v smeri od Ul. Nazionale do Ul. Hermada.
aiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiruiiimiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ OPOLDNE DRZEN ROP V BANČNEM ZAVODU V UL GIULIA
Štirje roparji odnesli 50 milijonov lir iz agencije Banca Cattolica del Veneto
Agenti letečega oddelka izsledili avtomobil, s katerim so pobegnili - Eden od roparjev vperilpištolo namestniku direktorja v glavo in zah teval, naj mu odpre glavno blagajno
PRVI KANDIDATI SO ŽE ODGOVARJALI IZPRAŠEVALNIM KOMISIJAM
Na slovenskih srednjih šolah začetek ustnega dela mature
Sproščeno vzdušje na znanstvenem liceju - Danes začetek izpraševanj na učiteljišču, jutri na klasičnem liceju - Prvi dijaki trgovskega zavoda so odgovarjali že v soboto
V pravem poletnem vzdušju se ja začel včeraj na znastvenem liceju ■■ «F. Prešeren* ustni del zrelostnih izpitov. Pred izpraševalno komisijo, ki ji predseduje prof. Martin Jev-nikar, je odgovarjalo že prvih pet kandidatov iz B razreda. Po njihovih izjavah sodeč, ni bilo izpraševa- ; nje prezahtevno, saj se je med dijaki in profesorji že od vsega začetka vzpostavil povsem prijateljski odnos. Vsaj prvi dan izpraševanja je bilo opaziti na obrazih izpraševalcev več nasmeškov kot strogih pogledov.
Na znanstvenem liceju pridejo za ustni del mature v poštev sledeči predmeti: slovenščina, italijanščina, zgodovina in prirodopis. Po že ustaljeni praksi iz zadnjih let si kandidat sam izbere za izpraševanje e-nega od predmetov, drugega pa mu določi komisija. Izbira drugega predmeta predstavlja letos novost: medtem ko so prejšnja leta javili kandidatom izbiro drugega predmeta takoj po končanem pismenem delu, izve letos kandidat za predmet, ki mu ga je dodelila komisija, le dan pred izpraševanjem. Na ta način i-majo seveda dijaki manj časa, da se primemo pripravijo, tak izbor pa gotovo privilegira tiste kandidate, ki so resno študirali med šolskim letom.
Uvodna izpraševanja so na tej šoli potekala nekako tako kot prejšnja leta. Pri slovenščini prevladujejo vprašanja o štirih velikanih slovenske moderne, svoj kotiček pa imajo tudi zamejski pesniki in pisatelji; Pri zgodovini zahtevajo profesorji predvsem poznavanje novejših zgo-lovinskih tokov, vprašanja pa so precej široka in včasih dopuščajo povezovanja s snovjo iz slovenščine. Kot prejšnja leta predstavljajo tudi letos dijaki izpitni komisiji referate iz različnih predmetov, da bi opozorili na svoja prizadevanja, izoraše-vanja pa se zaključujejo s pregledom in diskusijo obeh nalog.
Na trgovskem tehničnem zavodu «Ž. Zois* so začeli z ustnimi izpiti že v soboto. Izpraševalna komisija preveri vsak dan znanje petih dijakov, za izpraševanje pa pridejo v poštev italijanščina, slovenščina, bla-goznanstvo in trgovinstvo.
Na klasičnem liceju «F. Prešeren* bodo vseh sedem kandidatov izprašali jutri, za ustne izpite pa morajo dijaki izbirati med slovenščino, italijanščino, filozofijo in fiziko.
Danes se bodo začela izpraševanja na učiteljišču «A. M. Slomšek*. Profesorji bodo vsak dan preverili znanje kar sedmih dijakov, ki se bodo morali pripraviti iz slovenščine, italijanščine, zgodovine ali pedagogike. Medtem so včeraj na tej šoli že opravili dopolnilne izpite za tri kandidate, ki so se predstavili na maturi kot privatisti.
Prav tako se bo danes začel ustni del usposobljenostnih izpitov tudi za otroške vrtnarice. Z razliko od o-stalih zaključnih izpitov bodo morale bodoče vzgojiteljice odgovarjati na vprašanja iz vseh predmetov. (šč)
Tržaški pokrajinski svet je dobršen del sinočne seje posvetil vprašanju jutrišnje splošne stavke. Odbor je namreč smatral za potrebno. da izrazi stavkajočim delavcem svojo solidarnost in solidarnost vse
čeno v resoluciji, da bi prišlo čimprej do splošne proučitve še zmerom odprtega vprašanja. Prvi je o tem vprašanju sprožil razpravo liberalec Zimolo, ki je predlagal, naj bi v resolucijo vnesli popravek, v ka-
ga pokrajinskega sveta ter da pod-: terem je bilo rečeno, da bi bilo pre njihov boj. V ta namen je pred- treba proučiti možnost drugačne lo-
ložil daljšo resolucijo, ki pa je naletela na dokaj deljena mnenja. To, kar bi moral biti le formalni izraz podpore upravičenemu boju delavcev za njihove pravice, se je sprevrglo v pravo polemiko okrog nekaterih bistvenih gospodarskih in političnih problemov Trsta. Še zlasti ognjevita razprava se je razvila okrog vprašanja proste industrijske cone na Krasu, kot jo predvidevajo osimski sporazumi. V resoluciji, ki jo je predložil odbor, je namreč med drugim izražena zahteva,-da bi .čimpfej ftjjorSSlnili študije o izvedljivosti 'brnenjene industrijske proste cone^ jn tda bi čimprej sklicali italijansko -delegacijo mešane komisije, ki jo predvidevajo sporazumi med Italijo in Jugoslavijo. Vse to je potrebno, je re-
Nad 50 milijonov lir znaša plen, ki so ga štirje roparji odnesli iz agencije št. 1 bančnega zavoda Banca Cattolica dei Veneto v Ul. Giulia 9 včeraj opoldne po ropu s precej dramatičnim zapletom. A gentom tržaškega letečega oddelka, ki vodijo preiskavo, doslej še ni u-spelo najti sledi za četverico; edino, s čimer se lahko ponašajo, je izsleditev ukradenega avtomobila, ki so se ga zlikovci poslužili za beg po zločinskem dejanju.
Štirje roparji so izvedli svoje dejanje dokaj hladnokrvno. Stopili so v banko na vogalu ulic Giulia in Zovenzoni ob 12.25, ko je bilo v bančnem zavodu približno 10 strank in devet uslužbencev. Nezakrinkani so potegnili na dan avtomatske pištole in prišilili stranke ter del bančnega osebja, da so se umaknili v zadnje prostore. Medtem ko sta dva pazila pri vhodu in eden
HIIIIIUIIMIinilMIIMIIMIMMIIIIIIIMIIIIIIIinillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIinilMIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIItUIIHIIIIIIMIIIIIII
V NEDELJO ZJUTRAJ NA AVTOCESTI TRST - BENETKE
Prometna nesreča dveh tržaških družin
Skupno sedem ranjenih, med katerimi je najbolj zaskrbljujoče zdravstveno stanje komaj triletnega Stefana Cipriana
Člani dveh tržaških družin, skup no sedem oseb, se je hudo ponesrečilo v nedeljo čjutraj v promet ni nesreči na avtocesti Trst - Benetke. Od vseh ranjenih je še vedno najbolj zaskrbljujoče zdravstveno stanje komaj 3-letnega Stefana Cipriana, ki so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo na oddelku za oživljanje videmske bolnišnice in kateremu zdravniki skušajo rešiti življenje. Prav tako je zelo resno stanje njegove 24-letne matere Ma rie Claud o in 33-letne tete Giuliane Claudio. Tudi njiu so sprejeli na zdravljenje v videmsko bolnišnico, skupno z Robertom Claudiom, ki se bo moral zdraviti mesec dni.
Nesreča se je pripetila na odseku avtoceste med Vilešami in Palma novo. Družini Cipriano in Claudio sta bili po vsej verjetnosti name njeni na morje, saj je bil prtljažnik njunega fiata 124 do zadnjega ko-
tička natrpan z raznimi rekviziti za plažo. Kot smo že omenili, se je v avtomobilu peljalo kar sedem oseb; prav prekomerna teža je verjetno kriva, da se je od zadnje desne pnevmatike odlepila tekalna površina, zaradi česar jt avtomobil v trenutku »zaplesal* po cestišču, se na to nekajkrat zakotalil in končal svojo divjo vožnjo v jarku ob cesti.
Prvim reševalcem je bilo takoj jasno, da so potniki zadobili v nesreči hude poškodbe. Malega Stefana in njegovo mater Mario ter teto Giuliano Claudio so nemudoma prepeljali v videmsko bolnišnico. Voz nika fiata 124, Stefanovega očeta, 33-letnega Leonarda Cipriana iz Ul. dei Porta 7 in 14-letno Jagodo To mat so z rešilcem Rdečega križa pospremili v bolnišnico v Palmanovo, kjer se bosta morala zdraviti dva tedna, v Tržiču pa se zdravi 21 letna Danica Tarnat por. Claudio, ki
si je v nesreči zlomila laket leve roke.
Delo preiskovalcev in reševalcev za identifikacijo ranjencev je bilo zelo težavno, saj sta imela le zakonca Cipriano pri sebi dokumente. O imenih preostalih se je izvedelo šele zvečer, ko so prispeli v videmsko bolnišnico njihovi sorodniki.
Nesreča kmeta iz Bazovice
Med vožnjo s traktorjem od do ma proti njivi, kjer bi moral pri kolico naložiti s senom, se je v ne deljo popoldne ponesrečil 52 letni kmetovalec Miro Križmančič iz Ba zovice št 43. Na razoranem solo vozu je izgubil nadzorstvo nad trak torjem, ki se je prevrnil, Križ mančič pa si je pri padcu s trak torja zlomil nekaj reber, se udari) po desni rami in se ranil po laktu desne roke. Ozdravel bo v 20 dneh.
zagrnil okna z zavesami, je četrti ropar skočil čez pult in zaukazal 31-letnemu blagajniku Renatu Pi-stanu iz Ul. Bonazza 5, naj mu odpre blagajno. Sam je nato iz blagajne stlačil več svežnjev bankovcev za kakih 50 milijonov lir v najlonsko vrečko, verjetno pa ni bil s plenom preveč zadovoljen: zato se je približal namestniku ravnatelja, 50-letnemu Sergiu Arbanu iz Ul. del Lycide 2, in takrat se je začela drama.
Ropar je vperil svojo veliko pištolo v sence namestnika ravnatelja ter zahteval, naj odpre glavno blagajno, tako imenovani »vaveau*, kjer hranijo velike vsote denarja in dragocenosti. Arban se mu je izmikal, češ da je le namestnik ravnatelja in nima zato ključev glavne blagajne. Ropar je vztrajal pri svojem, na srečo pa sta takrat njegova pajdaša, ki sta prežala pri vhodu, zaslišala nekakšen hrup in ropot, zaradi česar so jo vsi štirje prestopniki odkurili, misleč, da jim je policija že za petami. Predno so zapustili banko, pa so še okradli enega od klientov, 44-letnega Maria Subana iz Ul. Comici 2, za dve bančni knjižici, na katerih je imel vloženih 500 ameriških dolarjev, 300 mark in 480.000 lir.
Ker niso bili roparji zakrinkani, so bančni uslužbenci in stranke posredovali preiskovalcem precej po droben opis zlikovcev. Vsi so bili zelo mladi (od 20 do 25 let), temnejše polti in črnih las; eden je nosil naočnike za sonce, drugi pa
Na tržaški univerzi je z odličnim uspehom diplomirala iz farmacije
MILENKA RUSTJA Čestitajo ji vsi prijatelji.
Iskreno se zahvaljujem vsem prijateljem, znancem in orga nizacijam, ki so mi kakorkoli čestitali ob moji 70-letnici.
Rafael Grgič
je imel na glavi poletno kapo. Med sabo so se pogovarjali in tudi dajali povelja v južnjaškem narečju, zaradi česar agenti letečega oddelka sklepajo, da so prišli oropat banko .v Trst «po naročilu*.
Dalj časa se ni vedelo, ali so roparji pobegnili z enim ali dvema avtomobiloma, potem pa, ko so a-genti našli osumljeno vozilo v Drevoredu XX. septembra, so se prepričali, da so zbežali praz s tem. Gre za fiat 123 zelene barve, ki so ga neznanci ukradli 2. julija letos v videmsk pokrajini. Vsi štirje roparji naj bi se po dosedanjih izsledkih odpeljali s tem vozilom, za njimi pa naj bi zelo sumljivo odpeljal drugi avtomobil, fiat 500 plave barve, ki naj bi ga upravljala neka ženska. Prav v iskanju tega drugega vozila je sedaj usmerjena preiskava agentov letečeg.. oddelka. (šč)
Z avtom v prepad:
dve ženski ranjeni
V nedeljo zgodaj zjutraj je na obalni cesti med Grljanom in Križem prišlo do precej hude promet ne nesreče, V avtomobilu sta se vozili iz Sesljana proti Trstu prijateljici 37-letna Marisa Štolfa Trc-visan iz Ul. San Michele in 33-let-na Vincenza Strano iz Ul. Pietš 3. Vzrok nesreče je bila verjetno pre velika hitrost, Voznica avtomobila Marisa Štolfa Trevisan je na ovinku izgubila nadzorstvo nad vozilom; avto je zaneslo s ceste na le vo stran v zid, od tam pa na des no stran cestišča. Zaradi močnega trčenja je ograja popustila, tako da je avto zgrmel naravnost v prepad. K sreči je ženski vrglo iz vo žila. saj bi v nasprotne«! primeru težko ubežali smrti.
Marisa Štolfa Trevisan se bo morala zdraviti zaradi zlomov na prsnem košu in hrbtenici dvajset dni; njeno sopotnico pa so sprejeli na kirurškem oddelku kjer bo o-krevala v poldrugem mesecu. Reševalnemu osebju je o nesreči spo roči) stanovalec hiše št. 43 na o-balni cesti, ki ga je močno trčenje naravnost vrglo iz postelje. Na kraj sta nemudoma prihitela dva rešilna avtomobila; takoj zatem so prispeli še gasilci in policija.
kacije proste industrijske cone. Levičarske stranke so se temu predlogu uprle. Pri glasovanju je bil Zimolov predlog zavrnjen. Proti so glasovali svetovalci KPI, PSI in seveda z drugačno motivacijo MSI, vzdržali so se krščanski demokrati, socialdemokrati in socialist Car-bone.
Precej razprave je izzvalo tudi zadržanje svetovalcev KD, ki se niso strinjali s tistim stavkom resolucije, v katerem je rečeno, da se tržaški pokrajinski svet pridružuje jutrišnji splošni stavki. Zahtevali so, naj se namesto tega vnese samo stavek, da izraža pokrajinski svet svojo solidarnot. S temi in še z nekaterimi drugimi popravki spremenjeno besedilo resolucije je šlo na glasovanje. Za resolucijo je glasovalo 19 svetovalcev (KPI, PSI, KD, PSDI), trije misovci so se vzdržali, liberalec Zimolo pa je glasoval proti.
V nadaljevanju seje je pokrajinski svet sprejel razne upravne sklepe.
Nadaljuje se festival komunističnega tiska
Pokrajinski festival »Unita* se bo nadaljeval danes z odprto tribuno. na kateri bodo sindikalisti Gialuz za CGIL, Degrassi za CISL in Fabbricci za UIL orisali in obra zložili sindikalno platformo v zvezi z jutrišnjo splošno stavko ter odgovarjali na vprašanja prisotnih. Odprta tribuna se bo začela ob 20. uri. Poleg tega predvideva program ob 20.30 koncert tržaških na rodnih pesmi, ki jih bo pela Gra zaella Rota, ob 21. pa bo na sporedu koncert Rina Gaetana.
Jutri bo ob 20. uri na festival skem programu javna debata z naslovom «Kakšna levica v Trstu in Čemu*, ki se je bodo udeležili Ber ce za PSDI, Ercolessi za PR, Qua-drifoglio za PDUP, Marchetti za ACLI, Martone za KPI in Seghene za PSI. Večer bo ob 21. uri popestril jazz koncert skupine Archie Shepp Quartet.
• Na Ul. Livia, ki gre od državne ceste št. 14 do križišča za Križ, so določili omejitev hitrosti 30 kilometrov na uro.
Godbeno društvo iz Nabrežine izreka svojemu godbeniku Ivotu in družini Kralj najgloblje sožalje ob izgubi matere Polde.
Odbor in člani SK Devin izražajo iskreno sožalje Ivu Kralju in družini ob bridki izgubi drage matere Leopolde.
Sekcija Slovenske skupnosti Devin - Nabrežina izreka iskreno sožalje svojemu članu Ivotu Kralju in družini ob izgubi drage mame.
Moški pevski zbor Igo Gruden Izreka globoko sožalje pevovodji Ivu Kralju in svojcem ob izgubi drage mame.
Nenadoma nas je zapustila naša predraga mama, nona, sestra in teta
LEOPOLDA LUPINO vd. KRALJ
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 10. t.m„ ob 16. url iz domače hiše v cerkev.
Žalujoči: hči Irena z možem, sin Ivo z ženo, vnuki Rosanda, Cirila in Andrej, sestra, brat in drugo sorodstvo
Slivno, Devin, 10. julija 1979
Po mučni bolezni je preminil
ANTON VREMEC (LEKJET0V)
Pogreb pokojnika bo danes, 10. julija, ob 17. uri (legalna ura) iz mrtvašnice na koprskem pokopališču.
Žalujoči sestra Polda, brat Ivan z družino (odsoten), teta Veta in drugi sorodniki
Opčine, Avstralija, 10. julija 1979
PRIHODNJO NEDELJO PROSLAVA VISOKEGA JUBILEJA
Godbeno društvo Prosek slavi letos 75-letnico ustanovitve
Na slovesnosli bo sodelovalo šest godb na pibala in pevska zbora - Nastop najmlajših domačih godbenikov
Člani Godbenega društva Prosek brezhiben. Kot smo že pisali
iraajo te dni polne roke dela. Z vso vnemo se namreč pripravljajo na svečano proslavitev 75-letnice ustanovitve in neprekinjenega delovanja društva, ki bo v nedeljo popoldne na Proseku na Balancu. Ves njihov trud je sedaj vperjen prav v ta visoki jubilejni praznik, da bi ga proslavili na najbolj svečan način. Zaradi tega so, skupaj s člani domačega pevskega zbora, začeli pripravljati prireditveni prostor ter pripravili res bogat program.
Odbor, ki je začel delovati lansko jesen z novim elanom in z novimi delovnimi prijemi, je za proslavo 75 letnice društva povabil k sodelovanju kar pet godb na pihala, ki so se rade volje odzvale njegovemu vabilu. S Tržaškega bosta na koncertu nastopili godbi iz Brega in iz Nabrežine, poleg njiju pa se bodo proslave udeležili še trije pihalni orkestri iz Slovenije in sicer: godba iz Kapel pri Brežicah, godba iz Logatca in godba iz Pridvo-ra. Z godbo iz Kapel ima proseško godbeno društvo že dolgotrajne in plodne medsebojne stike, saj je že večkrat gostovalo v Brežicah in Kapelah. Lani so godbeniki s Proseka vzpostavili dobre odnose tudi z godbo iz Logatca, kjer so sodelovali na tamkajšnjem gasilskem prazniku. Takrat so si odborniki obeh društev zaželeli, da bi se ti stiki v bodoče še nadaljevali in nedeljska proslava na Proseku bo prava priložnost, da se te želje uresničijo. Prav tako ima proseška godba bratske odnose z godbeniki iz Pridvora in tudi oni bodo s svojo prisotnostjo popestrili in dali svoj kakovostni Pečat nedeljskemu slavju.
Poglavje zase bo seveda nastop domače godbe. Godbeniki s Proseka se že dalj časa vestno pripravljajo pod vodstvom kapelnika Slavka Lukše, da bi bil njihov nastop
prejšnjih dneh, bo na proslavi nastopilo v vrstah domačega pihalnega orkestra kar 25 novih mladih članov, ki so izšli iz glasbenega tečaja, ki ga je začelo društvo lansko jesen prav z namenom, da bi pomladilo svoje vrste.
Tu pa še ni vse. V nedeljo bodo samostojno nastopili tudi najmlajši tečajniki v starosti od šestih do dvanajstih let, ki še ne nastopajo v godbi. Skupina, ki jo marljivo in z res velikim požrtvovanjem pripravlja gospa Egidija Starc, se bo predstavila občinstvu z nekaterimi lahkotnimi skladbicami in koračnicami.
Kot je ob takih priložnostih že tradicija, se bo praznik začel s korakanjem vseh šestih pihalnih orkestrov po vaških ulicah, na koncertu pa bosta nastopila tudi pevska zbora, (šč)
NA POBUDO OBČINSKE UPRAVE
Poletni center v Dijaškem domu začel delovati
šolsko leto je za nami in take zaželene počitnice so se že zdavnaj začele S počitnicami vred pa so učenci pozabili na šolske skrbi. Nekateri se bodo udeležili taborjenj, drugi so že odpotovali v kolonije. spet tretji se bodo podali kam v hribe aa pa na morje. Tudi tisti, ki so ostali doma, se med poletjem ne bodo dolgočasili, sai sta tržaška občina in pokrajina organizirali v raznih krajih poletne centre. Za italijanske otroke so na razpolago poletni centri na Proseku, v Križu, pri Banih in v zavodu Rittmaver, slovenski otroci pa imajo možnost, da se vpišejo v center v slovenskem dijaškem domu v Tr stu. Center, ki je začel včeraj z delovanjem, sporoča, da bo avtobus odpotoval vsako jutro iz Križa ob 7,40, ustavil pa se bo na Proseku Barkovljah Rojanu, pri Sv. Ivanu in na Katinari.
14., 15. in 16. JULIJA
ŠAGRA V RICMAN JIH
Tudi letos pomemben uspeh vinske razstave v Nabrežini
Kino
Grad sv. Justa: XVII. mednarod-festival znanstvenofantastičnega filma. Ob 21.15 «Harpya» R. Ser-vais (Belgija); «Panico» S. Reisen-nuchler (Madžarska); «La prova del pilota Pirx» M. Piestrak (Poljska). V primeru slabega vremena fjpdo predstave premeščene v kino Excelsior. Predprodaja vstopnic pri centralni blagajni. Filmi so prepovedani mladini pod 14. letom.
* * *
Excelsior: znanstvenofantastični filmi za mladino — ob 17. uri «Buon eompleanno» B. Bozzetto (Italija); -«Ii ragazzo biondo»>L. Diaz {Velika Britanija - Filipini).
Ariston 21.30 »Lo stessrrgiorno-ii prossimo anno*. Elin Burstyn, A-jan Alda. Barvni film.
Ritz 18.00 »Unico indizio, un anel-lo di fumo*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Eden Zaprto.
Grattacielo 16.30 »Arno, non amo». Jacqueline Bisset, M. Schell, T. Stamp. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Penice 17.00 »Un dollaro di onore*.
John VVa.vne. Barvni film.
Alignon 16.00 »Castelli di ghiaccio*.
Roby Benson. Barvni film. Pilodrammatico 15.30—22.00 »Le por-no voglie». Prepovedan mladini Pod 18. letom.
Gristallo Zaprto.
Moderno 16.00 »Le avventure di Peter Pan*. Walt Disney.
Aurora 17.00 »Hallovveen, la notte delle streghe . P. Soles. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol 16.30 »La stanza del vesco-vo». Ornella Muti, Ugo Tognazzi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto Zaprto.
DRŽAVNI CIRKUS NANDO ORFEI (Palazzetto dello Šport).
Do 15. julija si boste lahko o-gledali legendarne umetnike Kitajskega cirkusa. Rezervacije in prodaja listkov v Pasaži Protti 2, tel. 767 831 in 65-700. Dnevno dve predstavi, ob 17. in 21.45.
Razstave
Danes ob 18. uri bo v galeriji Rossoni na Korzu Italia odprl razstavo svojih del tržaški slikar Al-do Scaramella.
Ob veselih zvokih ansambla Taims se je v nedeljo v Nabrežini uspešno zaključila 18. vinska razstava. Pc buda, ki je z leti postala tradicionalni praznik vseh prebivalcev de-vinsko-nabrežinske občine, saj je prerasla okvir vaških praznikov, je imela tudi letos izreden odziv in uspeh. Praznik, ki je trajal v soboto in nedeljo, je privabil na na-brežinski trg tudi veliko Tržačanov in turistov, ki se v tem času za držujejo na naši obali. Organizator prireditve je bila tudi letos občinska uprava. Praznik je nudil obiskovalcem pregled in pokušnjo vin domačih vinogradnikov, razen tega pa so organizatorji poskrbeli tudi za kulturni program. V prostorih domačega društva so razstavljali domači likovni ustvarjalci, vsak ve čer — pa je za prijetno vzdušie poskrbela godba na pihala iz Nabrežine.	,
Na razstavi je sodelovalo 13 vinogradnikov z 10 vzorci belega in-5 vzorci črnega vina. Strokovna komisija, ki se je sestala v nedeljo, se je opredelila za naslednje nagrade. Za belo vino dobi prvo nagrado Alojz Lupine, drugo Josip Pernarčič, tretjo pa Dušan Radovič. Za črno vino dobi prvo na grade Ivan Terčon, drugo Stanislav Gruden, tretjo pa Danilo Lupine,
Toča na Krasu
V nedeljo popoldne okoli 19.30 so kmetovalci na območju zgoniške in repentabrske občine doživeli neprijetno presenečenje, saj jih je po dolgi suši na začetku letošnjega poletja ponovno prizadela vremenska neprilika. Dan je bil sorazmerno zelo hladen in kvečjemu je bilo pričakovati manjšo nevihto. Iz črnih oblakov, ki jih je veter nenadoma prignal od severovzhoda, pa se je usula sicer redka, vendar pa debe-
Izleti
SPOT priredi v nedeljo, 22. julija, avtobusni izlet v Cerkno z vzponom na Porezen (1622 m - točka transverzale) in z ogledom bolnice Franja. Izlet je primeren za vse, vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, od 11. do 12. ure.
Sekcija Slovenske skupnosti v ob čini Dolina priredi v soboto, 14. julija, enodnevni izlet z avtobusom po Terski dolini v Beneški Sloveniji in čez mejni p ehot Učje v S 'ko dolino (Bovec).
Vpisovanje do zasedbe mest pri Marju Zaharju v Zabrežcu (telefon 228481 v večernih urah). Potrebno je imeti prepustnico ali potni list.
Razna obvestila
Pevcem, godbenikom in recitatorjem sporočamo, da bo naslednji nastop TPPZ v četrtek, 12. t.m., ob 20.30 na sejemskih prostorih v Trstu (Montebello) na festivalu komunističnega tiska.
Svet krajevne skupnosti za Nabrežino Kamnolomi se bo sestal danes, 10. julija 1979, ob 21. uri v prostorih občinskega sedeža.
um	n	n i„n m, n	limmi n n"*'" ",'l■,lll|l,l,,l,111,11 l,,l, 111,1,111,11
Včeraj-danes
la toča. Ledeni kristali so bili nenavadno veliki i.i debeli, saj so največji dosegli velikost kokošjega jajca, povprečno pa so bili kot orehi. Na srečo je bila ledena ujma le kratkotrajna in je toča postopoma prešla v močan naliv, s čimer so se ublažile negativne posledice na poljih. Kljub temu pa je škoda, predvsem v vinogradih in sadovnjakih
B. S.
RAZPIS NATEČAJA
Podporna ustanova miijske občine razpisuje javni natečaj na osnovi izpitov za mesto kurirja - čuvaja
Prošnje za pripustitev k izpitu, na kolkovanem papirju, naslovljene na predsednika usta n-ve, je treba izročiti tajništvu do 12. ure dne 31. julija 1979.
Za ostala navodila, ki zadevajo natečaj, prošnjo za pripustitev k izpitu in program samega izpita, se zainteresirani lahko obrnejo na u rad ECA, Šalita Ubaldini 5. od 9. do 13. ure vsak delovni dan.
Predsednik (Mario Vatovec)
Mali oglasi
telefon (04Q) 79 46 72
IMAM na prodaj ploščice po nizki ceni, pet stolic, mizo od 2 m ter dajem v najem klet. Telefon 741670.
KUPIM kaseto ali gramofonsko ploščo Helidon, na kateri je pesem Polje, kdo bo tebe ljubil, ki jo poje Rafko Irgolič. Naslov sporočite na uredništvo PD v Gorici.
IŠČEM omaro za dnevno sobo. Telefonirati na št. 729828 po 19. uri ali na št. 729928.
SOBO v strogem centru, primerno za poslovno dejavnost, oddam. Pisati na Primorski dnevnik pod šifro «strogi center*.
ŠTUDENTKA išče sobo ali enosobno stanovanje v najem, po možnosti v centru Trsta. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «študentka»
ODLIČEN lak za vaša okna in jahte prodam po ugodni ceni. Mizarska delavnica Boris Grilanc - Sa lež • tel. 229-190.
VANDALSKO DEJANJE V ACCIAIERIE ALTO ADRIATICU
Neznanci poškodovali drage avtomatske naprave - škode za nekaj desetin milijonov
Akcijo naj bi izvedli v noči od nedelje na ponedeljek Provokacija ali neodgovorno početje posameznikov?
Podjetje Acciaierie Alto Adriatico v Tržiču, iz znane MaraldijeVe skupine, ne obratuje že dve leti. Zdaj, ko je že vse kazalo, da bo z imenovanjem posebnega komisarja v nekaj mesecih mogoče končno obnoviti proizvodnjo, pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega, kar bo najbrž zopet zavrlo obnovitveni proces. Včeraj zjutraj so namreč u-gotovili, da je nekdo v nedeljo popoldne ali ponoči močno poškodoval vrsto avtomatskih naprav na proizvodnem traku valjarne, dalje štiri e-lektrične komandne plošče in dve posebni kabini v neposredni bližini peči. Neznanec ali neznanci so onesposobili tudi vrsto instrumentov v strojnem oddelku ter v centrali za odvajanje vode. Prav tako co pokvarjene naprave v postaji za prečiščevanje odplak. Poleg tega pa so si neznanci, ki so bili po vsej verjetnosti na delu v noči od nedelje na ponedeljek, dovolili tudi krajšo ekskurzijo v urade uorave, kjer so vse dodobra razmetali, odnesli pa niso, vsaj po prvih ugotovitvah. ničesar.
Posledice vandalskega izpada so ugotovili, kakor rečeno, včeraj zjutraj, ko naj bi komisija, sestavljena iz članov uprave in delavcev, napravila točen inventar o napravah v tovarni ter o njihovem stanju. Takoj so o dogodku obvestili trži ške orožnike, ki so uvedli preiskavo, vendar bo odkritje krivcev najbrž zelo težka zadeva.
V nočnih urah je v obratu, ki ima sedež v industrijski coni pri Mo-ščenicah, tam kjer je bilo pred nekaj desetletji še močvirje, zapriseženi čuvaj. Tako so nam povedali v podjetju. Podnevi pa opravljajo neke vrste nadzorstvo delavci sami v izmenah. Stroji pa stojijo že kaki dve leti in pravzaorav niti niso ni koli dodobra stekli.
Po prvih ocenah naj bi bilo škode za nekaj desetin milijonov lir, vendar je vsako ugotavl anje zaenkrat preuranjeno. kajti gre za zapletene avtomatske naprave, ki jih bo treba dodobra pregledati, preden bo znan pravi obseg škode. Ni pa nobenčga dvoma, da bo vandalsko dejanje za nadaljnjih nekaj mesecev preprečilo obnovitev proizvodnje v tovarni. Je bil to tudi namen storilcev ali njihovih man-datorjev? Neodgovorno početje ali provokacija? Vprašanje, na katero je v tem trenutku zelo težko, če ne nemogoče odgovoriti.
Pri spe vaj/e za
DIJAŠKO MATICO
Sestanek novinarjev vse dežele v Gorici
O raznih vprašanjih, ki zanimajo novinarje v deželi Furlanija -Julijska krajina, so govorili na sestanku pokrajinskih sindikalnih zastopnikov enotnega sindikata novinarjev, ki so se v nedeljo sestali v Gorici. To je bilo prvo tako srečanje v Gorici, odkar je prišlo do statutarnih sprememb v enotnem sindikatu novinarjev. Govor je bil predvsem o redakcijskih strukturah v krajevnih redakcijah časopisov, o tiskovnih uradih raznih ustanov in o novinarski službi v zasebnih
radijskih in televizijskih postajah. Sindikalni zastopniki novinarjev so tudi izrazili solidarnost kolegu Ful-viu Molinariiu, proti kateremu so običajni neznanci priredili atentat v nedeljo zjutraj.
• Primorsko dramsko gledališče
bo v prihodnjem tednu priredilo tri različna gostovanja. V sredo, 18. julija, bo gostovalo v Šmarjah s Centralo Hadžiča, 20. julija bo z istim delom gostovalo v Kožbani, v soboto, 21. julija, pa bo v Park hotelu v Novi Gorici pripravilo večer za slovenske izseljence. Na sporedu Janeza Svetokriškega «En srečen, veseli inu vseh troštov poln dan, voščim*.
V SOBOTO V DOMU ANDREJ BUDAL
Uspel zaključni koncert ženskega zbora «0. Zupančič*
Že štiri leta jih prizadevno vodi Stanko Benko - Pevke so se v soboto prvič predstavile s samostojnim koncertom
V soboto zvečer so članice ženskega pevskega zbora »Oton Župančič* v štandrežu imele svoj prvi celovečerni koncert: prvi, odkar je bil zbor ustanovljen pred štirimi leti, ko so se štandreške žene in dekleta opogumile in izrekle željo po u stanovitni svojega zbora, ki naj bi deloval samostojno in tudi v sodelovanju z že obstoječim moškim zborom istega društva. V zbor so že od vsega začetka prišle tudi nekatere pevke iz drugih krajev, saj je bil to takrat edini ženski zbor, ki je deloval v sklopu Slovenske prosvetne zveze. V kasnejših letih se mu je pridružil še dekliški zbor «Danica» z Vrha, vendarle je ta o-mejen izrecno na Vrh.
štandreške pevke so si v štirih letih pod spretnim vodstvom Stanka Benka pridobile precej pevskega znanja in nastopile so ob raznih prilikah doma in v drugih krajih.
iiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniimMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMfiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiim
ŽE PRIPRAVLJENI NAČRTI MESTNEGA PODJETJA
Prizadevanja za razširitev in posodobitev metanovodske mreže v goriški občini
Pred kratkim so mrežo razširili na Podgoro, Štandrež in Lečnik • Treba bi bilo priti do Pevme Nujno potrebna obnovitve mreža v starem mestnem središču • Seveda pa manjka potrebni denar
V	tem času, ko postaja vedno bolj problematično vprašanje redne dobave kurilnega olja in ko se marsikdo zaskrbljeno sprašuje, kako bo s kurjavo prihodnjo zimo, (in to kljub pomirjajočim izjavam ministra za industrijo Nicolazzja) postaja spet aktualno vprašanje metanovodske napeljave v mestu in v predmestjih. Kot je znano, je go riška občinska uprava v zadnjih letih razširila metanovodsko napeljavo na Š‘andrež, Podgoro, in v preostale dele Ločnika. Za to je porabila približno milijardo lip, ki jih je vzela kot posojilo pri tukajšnji hranilnici in ki jih bo izplačala tako z dohodki povečane porabe, kot z dohodki višje cene metana, ki jo vsi Goričani plačujemo že dve leti.
Čisto razumljivo je zanimanje za metan za vsestransko uporabo v gospodinjstvu, tako za kuhanje kot za ogrevanje vode in seveda tudi za kurjavo, ker je ta domača oblika izkoriščanja energije cenejša od drugih, kljub večkratnim podražitvam v zadnjih letih. Vendarle sta 5Č' Podražila "električna energija in kurilno olje
V	Štandrežu so metanovodsko na-
peljavo po vseh ulicah uredili že več kot pred letom dni. V zadnjem času so tudi ponovno asfaltirali u-lice, ki so bile zaradi takratnih del razkopane in domačini so se seveda upravičeno pritoževali. Mnogi štan-drežci so že povezali svoja stanovanja z osrednjo napeljavo in imajo tudi v zvezi z zimskim ogrevanjem mirno vest.
V	občinskem uradu pa imajo pri pravljene načrte za nadaljnjo raz širitev metanovodske mreže in ft di za izboljšanje obstoječe mreže. Za to pa je treba precej denarja in številke, ki so jih vodje občinskega podjetja posredovali občinski upravi v že oddaljenem letu 1976, so že precej zastarele.
V	mestnem podjetju imajo že pripravljene načrte za razširitev metanovodske mreže na Pevmo, vendarle le do tja, kjer je več ali manj strnjeno naselje, kajti razširitev te mreže na hiše,- ki stoje na >«a*nem; bi bila protiekonomična (za podjetje seveda). Istočasno pa imajo' v načrtu razširitev metanovodsko mreže v nekatere predele mesta.
Zelo veliko delo pa čaka naše
mestno podjetje pri zamenjavi cevi. Sedaj imamo skoraj v vsej Gorici dotrajane cementne cevi. Te so položili v času med dvema vojnama in tudi kasneje, ker so takrat po tem omrežju delili plin, ki so ga pridobivali iz premoga. Cementne cevi so bile za meme. Metan, ki ga po istih ceveh delijo sedaj, pa je zelo suh, nič vlažen in zaradi tega cementne cevi pokajo, metan se izgublja. Ne gre simo za izgubo plina metana, marveč tudi za nevarnost, da bi prišlo do kakšne eksplozije. Seveda pa bi bila cena za zamenjavo vseh cevi zelo velika.
Istočasno pa mora mestno podjetje posodobiti tudi nekatere postaje za razdelitev metana, tako v starih mestnih predelih kot tudi r.a področju Ločnika. To velja še posebej za Štandrež, kjer so metanovodsko napeljavo postavili pred kratkim in kjer postavljajo tudi napeljavo za tamkajšnjo industrijsko cono. Podjetja v industrijski coni bodo namreč imela napeljavo za metan. -
Za vsa ta dela pa so potrebne milijarde.
Stalni gost so bile na raznih prostat vah, kot tudi na Primorski poje, letos so bile povabljene tudi na pevski tabor v Šentvidu in so tam častno zastopale goriške zbore.
V soboto zvečer pa so se domači publiki predstavile s samostojnim celovečernim koncertom in ljubiteljem naše pesmi zapele šestnajst pesmi. S tem so tudi zaključile letošnjo sezono, ki je bila zanje u-spešnejša od vseh prejšnjih. '
Sedaj pa so tudi štandreške pevke lOtona Župančiča» šle na zasluženi počitek. Kljub temu pa bodo imele tudi v poletnih mesecih precej dela, kajti tako v demačem prosvetnem društvu kot v domu «Andre) Budah je treba marsikaj napraviti in štandreške žene so vedno v priti vrsti, ko je treba kaj pomagati.
Ko se bodo spet zbrale na jesen, da prično z vajami, pa bo morda prav, da se jim pridružijo še druge mlade žene in dekleta, tako iz Štandreža kot iz Gorice in drugih krajev, ki bi želele sodelovati v zboru. Še nekaj iz sobotne kronike. O delu zbora je spregovorila Elda Nanut, pesmi pa sta napovedovali Nataša Peterin in Marta Merkuževa.
Uspeli nastopi kolalkarjev «Vipavc»
V poletnem času imajo kotalkar-ske skupine več možnosti za nastopanje, saj so kotalkališča v glavnem na prostem, člani pečanske skupine »Vipava* so imeli, poleg drugih, o katerih smo že pisali, V nedeljo uspeli nastop na prazniku Unita v Šta ranča nu, kjer so izvedli popolno revijo. Gledalce so navdušili še zlasti z gorenjskim in kavbojskim «plesom». V nedeljo gredo kotalkarji «Vipave» v Škofjo Loko, kjer bodo imeli nastop v okviru pri-
takTlin TekTnri- i iateitskih srečanj med občinama iaK pnn zeio pn , Sovodnje in škofja Loka
Toča ponekod na Goriškem
SKLENIL SE JE 9. FESTIVAL V ŠTEVERJANU
Ljudski praznik ob prijetnem poslušanj« narodnozabavne glasbe
V soboto in nedeljo nastopilo 16 ansamblov - Prva nagrada sa najboljšo melodijo M. Artaču iz Železne Kaple, za najboljšo izvedbo pa ^Dobrim prijateljema iz Brežic
		
	■ |
	
	
	aBKaararai
	
SREDNJI IT ČAJ BANKOVCEV 1	
9. 7. 1979	
Ameriški dolar	819,-
Funt šterling	1800,-
Irski funt šterling	1706,-
Švicarski frank	492,-
Francoski frank	190,-
Belgijski frank	26,-
Nemška marka	448,—
Avstrijski šiling	60,50
Kanadski dolar	705 -
Holandski florint	405,-
Danska krona	153 —
Švedska krona	ltJ,-
Norveška krona	160,-
Drahma	22 -
Mali dinar	41,35
Veliki dinar	41,35
Danes, TOREK, 10. julija AMALIJA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.30 — Lu-na vzide ob 21.17 in zatone ob 6.09
Jutri, SREDA, 11. julija
OLGA
^'remc včeraj: na j višja temperatu-r® 24,5 stopinje, najnižja 18, ob 18. 22,8 stopinje, zračni tlak 1015 rahlo pada, vlaga 50-odstotna, hebo pooblačeno, veter 6 km na uro zahodnik, morje rahlo razgiba-n°* temperatura morja 21,4 stopinje
^ ROJSTVA IN SMRTI
Dne 9. julija 1979 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa 10 oseb.
RODILI SO SE: Lorena Raico, Oristina Zorzut, Tamara Giorgi, An-Urea Vezza, Jeffrey Piazza.
UMRLI CO: 69 letni Giorgio Dili-c*. 51-letni Giuseppe Martini, 24-let-u* Adriano Antonini, 83-letna Maria Musina vd. Scamperle, 74-letna Mar-Kherita Gruden, 61-letni Oreste Ma-riuzzo, 79 letna Luigia Carli por.
Canciani, 68-letni Diego Visintini, 68-letni Fabio Ara. 76 letna Marta Brina vd. Matarrelli.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Com-bi 19.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
LEKARN*- V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: t J 226 165; Opčine: tel 211 (MII; Prosek: tel 225 141 Božje polje: Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽU1NA SLUŽBA Nočna službt za zavarovance INAM in ENPA8 od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
MENJALNICA
vseh tujih valut
EZBHB
Namesto cvetja na grob Stanka Zgonca darujejo kolegice hčerke Mirele: Neva, Nadja, Iva, Nevia in Sonja 15.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Antona Čoka daruje Štefanija 5000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina strica Tonina darujeta Leda in Eliana 10 tisoč lir za Skupnost družina Op čine.
V	spomin na Rudolfa Križmanči ča in dr. Stanka Oblaka daruje Ra fael Grgič 5000 lir za Glasbeno matico in 5000 lir za Dijaško matico
V	spomin n<* Tonina Čoka darujeta Ivan in Milica Čok 16.000 lir za PD Lonjer • Katinara.
Namesto cvetja na grob Antona Čoka daru.je Mira Šepic iz Kopra 15.000 lir za PD Lonjer - Katinara.
Kateri ansambli so doslej zmagali
Števerjanski festival narodnozabavne glasbe, ki se je »rodil* 1971. leta, je od svojega začetka pa do danes prerasel ozke meje ter postal vseslovenska manifestacija. Takšen značaj si je pridobil predvsem zaradi udeležbe ansamblov iz domovine, ki se radi udeležujejo tega tekmovanja, in tudi zaradi pozornosti, ki jo slovenski strokovnjaki in ne nazadnje tudi nekatere revije in tisk posvečajo tej manifestaciji.
Njeno rast pa dokazujejo tudi i-mena zmagovalcev, ki so jih prvo leto razdelili na podlagi splošne o-cene, pozneje pa so nastopajoče o-cenjevali na podlagi najboljše melodije, najboljše izvedbe, najboljšega besedila. Kasneje si je svoj ansambel izbralo občinstvo, nagradi pa sta po svoji oceni prisodili tudi reviji »Stop* in »Antena* iz Ljubljane ter »Nedeljski dnevnik* iz Ljubljane.
Res muhasto je to julijsko vreme. Po ohladitvi v prejšnjem tednu je v nedeljo na Goriškem ponekod klestila tudi toča. Vinogradov na področju Brd tokrat na srečo ni prizadela, pač pa so se ledeni oblaki zbrali nad spodnjo Vipavsko dolino ter nad Krasom. Precej debela toča je padala nekaj minut v okolici Mirna ter bližnjih vasi. Ledena zrna so povzročila nekaj škode tudi na Krasu ter v Laškem. Na srečo je ujma trajala le nekaj minut, potem pa je začelo deževati. Največ škode je opaziti v vinogradih.
Uradi SKGZ, SPZ, ZSŠDI in KZ
poslujejo v juliju in avgustu po poletnem urniku, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 14. ur«* ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Spet črn konec tedna
na gorlških cestah
Zdravstveno stanje 6-letnega Giu-liana Sgubina, ki je v nedeljo zvečer okrog 20. ure postal žrtev prometne nesreče v Marina Julia, j« še zmeraj zelo resno, kljub temu pa zdravniki upajo, da se bo dečku že v prihodnjih dneh obrnilo na bolje in da bodo zato lahko preklicali pridržano prognozo.
Sicer pa je bilo na goriških cestah tudi ob zadnjem koncu tedna več hudih prometnih nesreč. Na nevarnem križišču med pokrajinske in državno povezovalno cesto v industrijski coni pri Štandrežu so v nedeljo nekaj po 12. uri že spel zabeležili hujšo nezgodo. Prišlo j« do trčenja med motornim kolesom, ki ga je upravljal 14-letni Renato Bolzicco iz Pradamana, ter avtomobilom, ki ga je vozil 58-letni Vittorio Kavčič iz Gorice, Ulica Fra-telli Rosselli 7. Ranil se je Božic-
JUL/IJČUIC.	ivnuii ac je uuii
V zlati album, če ga tako lahko i co’ ki se bo moral zaradi pretrei imenujemo, se je doslej vpisalo 43 : možg*nov. zloma desnega kolka i ansamblov, posameznikov, avtorjev j drugih poškodb zdraviti 40 dni. glasbe in besedila ter posameznih | izvajalcev.
če naj bi bila najboljša melodija merilo za prvo mesto, in to najbrž
X7 tai 'nn'1'U	L — — 1.________
Ansambel Dobri prijatelji iz Brežic. Prejel je prvo nagrado za najboljšo Izvčdbo na 9. festivalu v Števerjanu. Nastopil bo tudi na prazniku vina in petja v Pevmi
S podelitvijo nagrad in priznanj se je v nedeljo popoldne v Štever-;nnu zaključil letošnji 9. festival narodnozabavne glasbe, ki mu je sledila navdušena množica poslušalcev z obeh strani meje, Slovencev in Italijanov. Skratka, bil je pravi ljudski praznik, ki ga niso skalili grozeči nevihtni oblaki.
Medtem ko je na sobotnem koncertu nastopilo 16 ansamblov (štirje se namreč niso predstavili), se je v finalnem delu predstavilo poslušalcem 10 najboljših skupin, od katerih je vsaka izvedla po dve pesmi. V finalnem delu so po vrstnem redu nastopili ansambel Hanzija Artača iz Železne Kaple, ansambel Francija Zemeta iz Vojnika, Zamejski instrumentalni kvltet iz šte-verjana, ansambel Mavrica iz Des-ternika, Primorski fantje iz Pirana, ansambel Nova misel iz Podgore, Mariborski kvintet iz Kamnice, In strumentalni kvintet LIO iz Oplot-
nice, Gornjesavski kvintet iz Kranjske gore, ter ansambel Dobri prijatelji iz Brežic.
Prvo nagrado za najboljšo melodijo je ocenjevalna komisija podelila ansamblu Hanzija Artača iz Železne Kaple na Koroškem za pesem »Ob reki Dravci* na besedilo Milke Hartmanove. Poleg denarne nagrade v višini 150 tisoč lir, so Korošcem podelili tudi trofejo ansambla Lojzeta Hledeta ter pokal Goriške hranilnice. Drugo nagrado za najboljšo melodijo je komisija prisodila Gornjesavskemu kvintetu iz Kranjske gore.
Za najboljšo izvedbo na festivalu pa je prejel prvo nagrado ansambel Dobri prijatelji iz Brežic, drugo nagrado pa je komisija podelila Primorskim fantom iz Pirana, ki so nastopili v značilnih mornariških oblekah. Primorski fantje pa so izvajali tudi skladbo «Zaigraj solinar stari*, ki je bila nagrajena za naj-
boljše besedilo. Napisal pa ga je Ivan Malavašič. Medtem ko je slovensko Koroško zastopal le ansambel Hanzija Artača, sta na festivalu nastopila dva ansambla z Goriškega, Zamejski instrumentalni kvintet iz Števerjana ter mladi, tako po starosti članov, kakor po času skupnega nastopanja, ansambel Nova misel iz Podgore. Slednji je tudi prejel nagrado občinstva, komisija pa ga je ocenila kot najboljšega zamejskega ansambla.
Pokale in priznanja so prejeli tudi ansambel Francija Zemeta, Zamej sKi instrumentalni kvintet, ansambel Mavrica ter Mariborski kvintet. Ansambel LIO iz Oplotnice je bil najboljši med debitanti. Pa še to. Celoten potek je snemala tržaška radijska postaja, napovedoval pa je Marjan Šneberger, ki prireditev spremlja že vrsto let in je svoje sodelovanje napovedal tudi za naslednji, tokrat jubilejni, 10. festival, ki bo čez leto dni.
v tej zvrsti tudi je, potem so se v dosedanjih devetih letih v seznam zmagovalcev vpisali naslednji narodnozabavni ansambli:	»Veseli
hmeljarji* iz Griže (1971), »Viki A-šič* iz Celja (1972), »Rudi Bardor-fer* iz Kranja (1973), »Odmev* iz Lukovice (1974), »Tone Žagar* iz Ljubljane (1975), «Franci Lipičnik* iz Zagorja ob Savi (1976 in 1977), »Cerkljanski inštrumentalni kvintet* iz Cerknega (1978). Letošnji zmagovalci so naši rojaki iz Koroške, ansambel »Hanzija Artača* iz Železne Kaple.
Na sedežu Slovenskega planinskega društva v Ul. Malta 2 zbirajo denarne prispevke za razširitev Triglavskega doma na Kredarici. Planinsko društvo je iz svojega sklada že prispevalo večjo vsoto, svoj dar pa so že dali tudi nekateri posamezniki.
Neprimerna hitrost
Na državni cesti v Foljanu se je včeraj v prvih jutranjih urah zgodila prometna nesreča, pri kateri se je poškodoval 19-letni Vincenzo Pullano iz Trsta, Ulica Pisani 14. Peljal se je z avtom v smeri proti Tržiču, na nekem ovinku pa je, najbrž zaradi neprimerne hitrosti, izgubil nadzorstvo nad vozilom ter Zavozil na drugo stran ceste v trenutku, ko je z nasprotne smeri privozil, prav tako z avtom, 23-letni Sergio Orzan iz šlovrenca. Pri trčenju je Pullano zadobil številne poškodbe ter lažji pretres možganov. Zdravil se bo 10 dni.
Izleti
Prosvetno društvo Briški grič pri redi 29. in 30. julija dvodnevni av tobusni izlet na Koroško in Štajer sko. Podrobnejša pojasnila dobit pri Silvanu Pittoliju, Klanec 22, ' Števerjanu-
Prosvetno društvo Vipava na P«
či priredi v nedeljo, 15. julija, av tobusni izlet v Škofjo Loko, kamo bo odpotovala tudi skupina domači! kotalkarjev. Na razpolago je še n« kaj prostih mest. Prijave sprejema jo do srede, 11. t.m., na kotalkali šču med 20. in 21.uro.
Slovensko planinsko društvo ’ Gorici priredi v nedeljo, 15. julija izlet na Begunjščico (2063 metrov v Karavankah. Uro odhoda in zbi rališče bomo javili v prihodnjil dneh. Izlet bo z lastnimi sredstvi
Kino
Dorica
CORSO 18.00-21.00 »2001 • Odiss« nello spazio*.
VITTORIA Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Chim
town».
PRINCIPE 18.00-22.00 »Kleincho hotel*.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽI«
Danes ves dan in ponoči j S Tržiču dežurna lekarna Central Trg republike 26, tel. 72-341.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC!
Danes ves dan in ponoči ie v G rici dežurna lekarna Tavasani, Kc zo Italia 10, tel. 25-76.
NA KITAJSKEM DOŽIVLJAJO NEKOLIKO ČUDNA PROTISLOVJA
Manj kot 10 odstotkov maturantov se bo letos vpisalo na univerzo
Ker velja «numerus clausus». morajo abiturienti polagati poseben sprejemni izpit - Od 4.600.000 maturantov bodo univerze sprejele le 270 tisoč
PEKING — Dogajanja na Kitajskem najbolj nazorno dokazujejo, da se revolucija ne konča z dnem, ko revolucionarne sile pridejo na oblast, kajti revolucija je v bistvu trajen pojav. To na primer konkretno velja tudi za kitajsko šolo. Če so nekoč Maocetung in njegovi ožji sodelavci obljubljali, da bo šolanje na Kitajskem omogočeno vsem in vsakomur, ki bo hotel študirati, so danes na Kitajskem vrata na univerzo zaprta bolj kot kjerkoli drugje na svetu. To sicer ne zato, ker bi mlademu Kitajcu ne bi h) možno študirati iz materialnih razlogov, pač pa zato, ker na Kitajskem velja takoimenovani nu-menjs clausus. Verjetno se kitajske oblasti bojijo tega, kar na primer doživljamo pri nas, ko je v Italiji na stotisoče ljudi za univerzo, a brez možnosti zaposlitve. Z druge strani pa se zdi čudno, da država z 900 milijoni prebivalcev potrebuje tako malo ljudi z visoko Izobrazbo. Sicer pa nam bodo kaj več povedali naslednji podatki: Milijoni mladih Kitajcev se te dni znojijo, ko opravljajo sprejemne izpite za na univerzo. Toda ti izpiti so veliko hujši kot je matura, kajti le majhen odstotek kandidatov bo sprejet na univerzo. U-radna kitajska tiskovna agencija «Nova Kitajska* prinaša naslednje številke: obilnih 4 milijone 600 ti-
soč kandidatov se poteguje za 270 tisoč mest v predavalnicah na raznih fakultetah kitajskih univerz. Čeprav ministrstvo za šolstvo določa 270 tisoč možnih vpisov, optimisti menijo, da bodo univerze sprejele 300 tisoč novih slušateljev. To je zares malo, pa čeprav je še vedno več kot jih je bilo lansko leto.
Lani se je prijavilo na sprejemne izpite nič manj kot 6 milijonov abiturientov. torej kadidatov za sprejemne izpite, sprejetih pa je bilo enako kot letos, okoli 280 tisoč. Agencija «Nova Kitajska* pravi in v to verjetno ne moremo dvominiti. da so namreč izpiti za vpis na univerzo izredno strogi in da je potemtakem selekcija zelo ostra. Seveda bi mogli v zvezi s to selekcijo načeti vprašanje, kako je z možnostjo preverjanja sposobnosti na univerzi, toda to je problem, ki gre preko okvirov običajnega zapisa nekega pojava. Vsekakor je letos, kot smo rekli, manj kandidatov, saj se je lani prijavilo za sprejemne izpite 6 milijonov študentov. Letos jih je manj zato, ker so mnogi avtokritično odstopili od svojih načrtov, ker se niso upali prijaviti.
«Nova Kitajska* objavlja tudi naslednje podatke: po lanskoletnili podatkih se je 37 odstotkov kandidatov vpisalo na humanistične fakultete ter na fakultete za umet-
■itMiititiiiMtiliiimiiiiiiiliiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii
Kulturni dogodki v slikah
V	okviru 18. razstave vina devinsko - nabrežinske občine so pripravili t Nabrežini tudi lep kulturni spored. V soboto in nedeljo popoldne je domača godba na pihala imela koncert klasične glasbe (gornja slikaj.
V	dvorani PD «1. Gruden* pa so pripravili razstavil de) domačih slikarjev
nostne panoge, 63 odstotkov slušateljev pa je izbralo znanstvena fakultete in tehnologijo, to se pravi, da obilna tretjina namerava nadaljevati šolanje na raznih fakultetah, ki bi jih mi uvrstili v filozofsko fakulteto in njej sorodne visoke šole, skoraj dve tretjini viso-košolcev pa se opredeljuje za medicino, razne tehnične fakultete in druge praktične znanosti. To pa po mnenju kitajskih strokovnajkov u-streza zahtevam in potrebam kitajskega gospodarskega in drugega razvoja, torej potrebam «štirih modernizacij*, na katerih sloni razvoj Kitajske.
Pri tem bomo dodali še naslednjo zanimivost, s katero prihajajo na dan v uredništvu tiskovne agencije "Nova Kitajska* Okoli dve tretjini kandidatov za vpis na univerzo so kitajski študenti, ki so u-spešno zaključili šolanje na višjih srednjih šolah, ena tretjina kandidatov pa so '■'nekoliko starejši mladi lutajski ljudje, ki so bili žrtve tako imenovane kulturne revolucije*. Sicer se zdi nekoliko čudno, vendar je tako. Kitajska «kulturna revolucija* je za ostali svet že malone v pozabi, na Kitajskem pa se njene posledice še danes čutijo in baje ni malo tistih mlajših Kitajcev, ki jim je ta (revolucija* prekrižala račune. Ko so namreč zaključili srednjo šolo in se hoteli vpisati na univerzo, jim je gibanje 'kulturne revolucije* to preprečilo in sedaj, ko so ljudi iz «kultume revolucije* odstranili z oblasti, njihove voditelje «štiri bandite* pa celo zaprli, se ti mladi Kitajci skušajo ponovno vključiti v šolanje in s podeželja, kamor jih je pognala "kulturna revolucija*, se vračajo na univerze, seveda najprej na sprejemni izpit,
skupno z ostalimi maturanti, ki so srednjo šolo končali letos. In teh ni nič manj kot kakih 30 odstotkov vseh kandidatov za vpis na univerzo.
Čeprav je "kulturna revolucija* že davno mimo. se njene posledice, torej še vedno čutijo. To se opaža celo v dokaj konservativnih konceptih raznih profesorjev, posebno tistih z višjih razredov srednjih šol. Značilen je glede tega odnos kitajskih profesorjev na višjih srednjih šolah do pojava ljubezni oziroma zaljubljenosti. Kako bi bilo možno, da bi se študent višjih razredov srednjih šol ne zaljubil. Slovenci poznamo zato celo poseben, rekli bi "strokovni* izraz — petošolska ljubezen.
Na Kitajskem je to prepovedano. Na eni strani to prepovedujejo profesorji, z druge strani jim "pripeva* pri tem kitajska mladinska organizacija ali točneje njeno glasilo, ki obravnava ta problem in poudarja, da "ljubezen škoduje pri moralni, fizični in intelektualni rasti študenta*, še več, "škoduje interesom države*. Od tod zelo ostra strogost nasproti vsem tistim dijakom višjih srednjih šol, ki jih "zanese*, ki jih «petošolska ljubezen* zavede.
Ta "dogajanja* avtor članka komentira takole: V času, ko dijak obiskuje višje razrede srednje šole, kar sovpada s časom nagle rasti, še ni toliko zrel in ima premalo izkušenj, da bi se lahko hkrati posvetil šoli- in ljubezni, njegova naloga pa je zbirati znanje in kulturo za bodoče življenje. Njegov prispevek družbi bo manjši, če bo ta leta izgubljal za ljubezenske dogodivščine*.
Kaže, da ta komentator ni bil nikoli mlad.
VEČNI PROBLEM SICILIJE
Ljudje demonstrirajo ker primanjkuje vode
V Geli so zasedli občinsko sejno dvorano - Strokovnjaki menijo, da voda je - V Trapaniju neznanci* vodo «kradejo» in prodajajo
PALERMO — Sicilija je ena tistih dežel sicer razvite Italije, ki so ostale v marsičem nerazvite. Manjkajo zajetja, primanjkuje vode, pa čeprav je na tem otoku vode dovolj. Manjkajo pač strukture, manjkajo vodovodi. Od tod protesti, katerim smo bili priča te dni v raznih središčih Sicilije.
Največjo vodno krizo so doživljali, oziroma doživljajo te dni v Geli. Tu je te dni kakih sto ljudi zasedlo občinsko sejno dvorano in zahtevalo od občinske uprave, naj poskrbi za vodo. še posebej so zahtevah, naj se reši vprašanje vode na področju Manfrije, kamor pricurlja voda po vodovodu le dvakrat na teden in še takrat je je zelo malo. Občinska uprava je obljubila demonstrantom, da bo poskrbela za to, če zapustijo sejno dvorano. Občinska uprava je celo zajamčila ljudem, da bo voda pritekla po vodovodu vsak drugi dan. Toda brž ko so demonstranti sejno dvorano zapustili, so zagotovilo občinske uprave demantirali tehniki mestnega vodovoda, ki so s svoje strani zagotovili, da vsaj do četrtka vode ne bo, kajti začela se bodo dela na vodovodni mreži, ki bodo trajala vsaj do četrtka. In tudi po četrtku ne bo dovolj vode za dobavo vode vsak drugi dan.
Prav nič boljše ni v Agrigentu, kjer priteče veda po vodovodu le vsak tretji dan in še tedaj iz vodovodnih pip pricurlja nekaj vode le po šest ur na dan, sicer pa so vodovodne pipe suhe. Na ustreznem zasedanju strokovnjakov in kompetentih predstavnikov uradov na prefekturi so zagotovili, da bodo iz zajetja v Voltanu dobavljali toliko vode, da bo vsak tretji dan tekla po deset ur na dan, to se pravi, da ne bo na voljo občanov vsak tretji dan le po šest ur vode, pač pa po deset. V ostalih dneh pa naj si vsak pomaga kot ve in zna.
V Trapaniju pa je občinska u-
prava pripravila sodišču "neznane* tatove vode. Tu se namreč dogaja naslednje:	"neznanci* "kradejo*
vedo iz mestnega vodovoda in jo dobavljajo tistim, ki vode nimajo čovolj. Predvsem dobavljajo to vodo perifernim predelou mesta, kamor voda iz mestnega vodovoda sploh ne seže, pa tudi tistim, ki imajo vrtove, a nimajo dovolj "lastne* vode za njihovo zalivanje in jim jo torej dovažajo "tatovi* v cisternah, čudno je le to, da je občinska uprava prijavila sodišču "neznance*, vtem ko po mestu povsem znani ljudje prevažajo vodo v cisternah.
Ob tem bi mogli dodati še to: na Siciliji je , kot pravijo strokovnjaki, vode dovolj. Na Siciliji je tudi nekaj zajetij, celo velikih zajetij. V mestih pa vode primanjkuje, ker marsikje ukazujejo pri tem lastniki zasebnih vodovodov, ki na račun suše oziroma pomanjkanja vode veliko služijo.
Elektrika in toplota iz komposta
PARIZ — V sili hudič še muhe žre — pravi star pregovor. In sedaj, ko nam več ali manj zainteresirani krogi "problem energije* servirajo za zajtrk, kosilo in večerjo, se obesijo na vsako nit, da bi nam zagotovili "kolikor toliko varno bodočnost*. Sedaj so začeli iskati možnost pridobivanja energije celo iz komposta. Da ne bo pomote, gre le za več ah manj posrečeno pobudo nekega Francoza, ki si pridobiva svetlobo, toploto in toplo vodo iz komposta. Kot znano, kompost fermentira, to se pravi, da ustvarja toploto. To mož izkorišča za proizvodnjo elektrike in za ogrevanje vode, s katero ogreva stanovanje.
iiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Zakaj je bil «barba» Grga hudo užaljen oziroma kaj je kresovanje pomenilo nekoč
♦	\P fcj:	..' * j. ov« ;1	BL
i«u tržaškem sejmišču je od sobote pokrajinski festival «umia» in (Delai, ki ga prireja tržaška avtonomna federacija KPI. Na sliki vhod v razstavišče
Pred dnevi, v četrtek, 28. junija' so- starega barbo Grgo Stoparja iz Oskoruša hudo užalili, rekli bi celo razžalostili. Po stari navadi je 85-letni očanec ves dan nabiral okoli hiše suhljad, dračje in suho robidovje in vse prinašal na dvorišče, kjer je napravil velik kup za tradicionalni kres na pred večer sv. Petra. Toda njegovi «mladi» so mu načrte preprečili, ker da bi visoki zublji mogli poškodovati električne kable, ki se raztezajo med stanovanjsko hišo in gospodarskimi poslopji. Zato je bil barba Grga najprej razburjen, nato užaljen, kajti kresovi so bili na predvečer Petrovega nekaj normalnega, rekli bi celo nekaj svetega in to že od davni davnine, davno prej, ko jih je tudi sam začel pripravljati še v svojih o-troških in mladih letih. In v svoji užaljenosti je barba Grga odšel v spominu nazaj, daleč v preteklost, ko je bil še otrok. . .
Nekoč so tudi na področju Mo-mjanščine, podobno kot drugod po hrvaški Istri, prižigali kresove na predvečer sv. Petra, podobno kot so na Slovenskem prižigali kresove na večer pred sv. Ivanom, torej na šentjanževo, kot se temu reče. Vsaka vas, vsak zaselek je pripravil kres in ga prižgal. Včasih so tudi pastirji na paši pripravljali kresove. Na Momjanskem niso kresov napravili le v vsaki vasi, v vsakem zaselku, pač pa je vsak premožejski kmet hotel imeti svoj kres in ga je pripravil doma, na svojem dvorišču, vtem ko je bil vaški kres nekje na kaki vzpetini po možnosti na kakem križi-
šču, kjer ni bilo nevarno, da bi ogenj zajel kako grmovje, da ne govorimo o hišah in hlevih. Na predvečer sv. Petra, torej 28. junija je na Momjanščini kar mrgolelo kresov.
Za Momjanščino je značilno še nekaj. V daljnji preteklosti sta bili na Momjanščini le dve cerkvi. Ena je bila v Merišču, kjer je bilo tudi pokopališče za ves kraj in je bila posvečena sv. Ivanu, druga cerkev je bila v momjanskem kaštelu. Ko pa so gospodarji gradu v 17. stoletju zapustili svoj grad, so na izhodu iz Momjana proti naselju San Mauro postavili majhno cerkev, ki je bila posvečena sv. Petru. To se pravi, da so ljudje teh krajev nekoč, ko so je raznim praznovanjem posvečala večja pozornost, slavili dva svetnika, kar drugega za drugim, saj je praznik sv. Ivana 24., praznik sv. Petra pa 29. junija. In oba svetnika sta bila nekoč na ceni. Dnevi okoli Sv. Ivana in Sv. Petra pa so koj za poletnim solsticijem, to se pravi v času, ko so dnevi najbolj dolgi in pogosto tudi najbolj vroči. In prav v tem času na tem gričevnatem področju dozoreva žito ali ga tudi že žanjejo, kot pač vreme in čas narekujeta.
In kakšno zvezo ima kresovan;e s sv. Ivanom oziroma slovenskim šentjanževim in s sv. Petrom, o-ziroma s Petrovim? Kresovanje ni izključno slovenska oziroma hrvaška navada. Kresove so prižigali in priagajo tudi drugod po Evropi. V Istri, v Momjanščini — pravijo — da so kresove prižigali in prižagajo tudi drugod po
Evropi. Res je, v katoliški cerkvi imajo za svetnika, ki obvaruje pred požarom, sv. Florijana, toda na področju Momjana naj bi bil sv. Peter tisti svetnik, ki naj bi obranil ljudi, domove in njihova polja pred ognjem.
Tod je bilo tako v preteklosti, kot je tudi danes v poletju zelo malo vode. V poletnih mesecih se tudi lokve posušijo, izpraznijo se vodnjaki ali šteme. Celo trava se včasih ponekod psuši. In gorje če po naključju nekdo zažge žito v klasju, da ne govorimo o hišah, senikih itd. Zgorelo bi vse, saj ni vode za gašenje. Tudi gasilskih služb nekoč ni bilo. In če jemljemo praznovanje sv. Petra oziroma kresovanje pred Petrovim s tega zornega kota, bo prav verjetno držalo, da so si nekoč skušali s kresovanjem izprositi naklonjenost sv. Petra, naj bi jih obvaroval pred ognjem. Samo ob sebi se razuma, da so to navado povzeli že iz poganstva, ko so prav z ognjem skušali spoditi o-genj, ga nekako odgnati.
Teda za kresovanje so še druge razlage. S kresovi so odganjali ali preganjali kače, ki jih je bilo veliko in s katerimi so se pogosto "žalostno srečali* med žetvijo v žitu, saj nekoč niso poznali kosilnic in so vso žetev opravili ročno.
Z druge strani so bili nekoč veliko bolj varčni kot danes, ker jih je k temu silila nuja. Na vaseh je bilo veliko ljudi in veliko živali, zato so skrbno pobrali s polj vse, kar je zemlja dala. Celo po gozdovih so pobirali suhljad in
jo prinašali oziroma vozili domov za kurjenje na ognjišči!}, Nekoč, še pred nekaj sedetletji, so kmetje teh krajev vozili v Koper in Trst vozove drv, vejevje dreves pa so porabili doma kajti debla so bila za v mesto. Skrbno so pazili, da bi kaj ne šlo po zlu in da bi se vse izkoristilo.
Tudi za kresove pred Petrovim so uporabljali le suhljad in ro bidovje, ki so ga pobrali okoli hiš in zidov, tako da so zmetali na kup ob kresu vse, kar so na brali neuporabnega okoli domov. Danes, ko kresov ne prižigajo več, nihče ne poseka robidovja po va seh in ob cestah, pač pa grmovje robidovja služi kot nekakšno smetišče, kamor ljudje odvržejo vse, kar jim več ne služi.
Ko smo se tako sprehodili po zgodovini ali bolje po domači zgo dovini kresovanja, bomo dodali, da so danes redki kresovi samo še spomin na preteklost, brez vsake ga pravega, globljega pomena, medtem ko so bili nekoč nekakšen kolektivni praznik ali dogodek teh vasi na Momjanščini. In stari Istrani se spominjajo, da je pri njih sodelovala tedaj vsa mladina, ki se je zbrala ob njih in s preskakovanjem ognjev izpričevala svojo spretnost in svoj pogum.
Vse to je brnelo po glavi Grgi Stoparju v Oskorušu, ko se je spo minjal na svojo preteklost, na nekdanje čase, na kresovanje, praktično na svojo mladost. In če je tokrat tožil nad tem, da mu niso dovolili prižgati kresa, je hkrati tožil nad svojo mladostjo.
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
13.00	G. Puccini: Madame Butter-fly, 3. del.
13.30 Dnevnik — Danes v parlamentu
18.15	Pravljica dneva Koncert na trgu
18.20	Ana dan za dnem
18.35 E stote Teen
19.00	Programi pristopanja
19.20	Tarzan
Teror teče po reki. 2. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40 Vdova in policaj, 2. del
21.50	Literarna oddaja
22.45	Jesse Jamesova legenda: Človek, ki je umoril Jesseje, TV film
Ob koncu Dnevnik —■ Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.15	Argumenti
Nadaljuje se anketa o življenju oziroma o možnostih življenja izven naše Zemlje. Današnje, tretje nadaljevanje govori o atmosferskih razmerah na nekaterih planetih našega osončja in sicer na osnovi podatkov, ki so jih zbrali ameriški in sovjetski umetni sateliti Program za mladino
18.15	V živalskem svetu
18.50	Iz parlamenta — Dnevnik 2 — šport
19.10 Glasbena oddaja z ansambloma «Atlas Ufo Robot* in «Superman»
Vremenske napovedi
19.45	Djievnik 2 — Odprti studio
20.40 Dnevnik 2 — Dossier
Oddaja, ki jo vodi Ezio Zef-feri, bo nocoj razpravljala o črnski pesmi v Južnoafriški uniji. Zanimivo je, da v Južni Afriki, kjer vlada stroga, celo divja plemenska diskriminacija, morejo Črnci peti svoje protestne pesmi in jih celo razširjati, razmnoževati, ko gre vendarle za popevke. ki rasistično belopolto oblast odklanjajo, ki dobesedno odklanjajo ves tisti sistem. In teh pesmi je vedno več in se vedno bolj širijo, deloma na račun njihove pevnosti, deloma pa tudi na račun tega, da črn-
ski človek vedno bolj sega po teh pesmih, oziroma po teh tolščah, in zato so te pesmi tudi rentabilne, pa čeprav ne komercialne
21.30	Divji mesija, film
Režija: Kenn Russell. Igrajo: Scott Antony, Hellen Mir-ren, John Justin, Ben Aris... Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
19.05 Poročila
I9.ll) Festival mladinskih pevskih zborov Celje '77 Celjski pevski festival pred stavlja pravo bogastvo v programskem in izvajalskem smislu. Ker je nemogoče, da bi človek naenkrat usvajal vse to bogastvo, so dobro: došla kasnejša srečanja z odlomki festivala, ki jih o-mogočajo televizijski posnetki. Eno takih srečanj izpred dveh let bo danes na vrsti. Nastopila bosta dva mladinska zbora in sicer poljski zbor «Slowiki» in madžarski zbor "Bartok*
19.35 Obzornik
19.45 Izročila NOB so skrb nas vseh
20.15	Risanka
2Q.20 Cikcak
20.30	TV dnevnik
20.55	Propagandna oddaja
21.00 TV tribuna: Pot do stabilizacije
21.55	A. Haley : Korenine, TV nad.
22.40	Glasbeni magazin
23.25	TV dnevnik
Koper
20.25	Odprta meja
20.50	Stičišče
21.00	Risanke
21.15	TV dnevnik
21.30	Ironside, TV film
22.20 Aktualna tema
22.50	Narodna glasba: poljska folklora
Zagreb
19.15	Pustolovščine, otroška oddaja
19.45	Ohrid 79: Balkanski festival narodnih plesov in pesmi
22.00	Slavnostna otvoritev 30. du brovniških poletnih prireditev
23.00	Celovečerni film
ŠVICA
19.30	Razgiban praznik, TV film
20.15	Jazz Club
20.40	Svet, v katerem živimo
21.45	Strah v knjižnici, film
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro: 8.05 Z novim dnem; 9.30 Rdeče, rumeno, zeleno .. .; 10.05 Koncert sredi jutra; ll.OO Roman v nadaljevanjih; ll.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.15 Naši nepoznani znanci; 16.30 Rezervirano zg,..; 17.05 Operna sezona; 18.35 Melodije od tu in tam.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Dobro jutro z glasbo; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je . . .; 10.15 Knjiga na radiu; 10.40 Glasba in nasveti;
11.00	Kirn, svet mladih; 11.45 Z nami je . . .; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Vedro popoldne; 14.33 Izbrano za vas; 14.45 Kim parade: 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Orkester Casadei; 15.35 Z nami je . ..; 16.00 Glasovi naše dobe; 16.15 15 minut s skupino Predmestje; 17.00 Orkester Baiardi; '-/.15 Poslušajmo jih skupaj: 17.32 Crash; 18.00 Nekdanja glasba: 18.23 Poje Serge Riva; 18.45 O-perne skladbe; 19.15 15 minut s skupino Hysteries; 19.32 Slovenska glasba.
KOPER
(Shivenski program)
7.30.	8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 - 729 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL: 14.05 Domači pevci zabavne glasbe; 14.37 Naši operni pevci; 15.00 Počitniški vrtiliak; 15.37 Glasbeni notes; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Rekla me in zabavna glasba; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Iz zborovskega arhiva.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	19.00 Poročila; 7.30 Glasbeno prebujenje; 9.00 Radio anch'io;
11.00	Dovoljite, da se zabavam!...;
11.30	Glasbena oddaja z Ornello Vanoni; 12.03 in 13.15 Vi in jaz;
14.30	Knjige in glasba; 15.03 Ral-ly; 15.35 Popoldne radijska srečanja; 16.40 Na kratko; 17.00 Ko zvonijo zlati zvonovi, povest; 17.50 Glasba; 18.35 Programi pristopanja: 19.15 Poslušaj večeri se..,;
20.00	Kino, gledališče in družba;
20.30	Gospa iz Monze; 21.03 Jazz ’79; 21730’ Florentinski glasbeni maj; 21.55 Glasbena kombinacija.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30. 11.30, 12.30, 13.30. 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.35 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.32 "Leredita della priora*, 5. nad.; 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Sedaj in nekdaj; 11.52 Glasba za vsakogar; 12.45 Alto gradimento; 13.40 Belle epoque; 15.00 - 19.50 Radio 1 - Poletje; 16.00 Thrilling; 17.50 Long playing Hit: 18.40 Od daja s Pippom Francom; 19.55 Škotske legende; 20.30 Spazio X; 22.05 Zbori iz vsega sveta. LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 16.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan;
9.30	Mladi koncertant; 10.05 Z ra diom na poti; 11.05 Rezervirano za . . .; 13.10 Danes smo izbrali:
13.30	Kmetiiski nasveti; 13.40 Po domače; 14.00 Danes do 14.; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 V korak z mladimi; 16.30 Od melodije do melodije: 17.00 "Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18.; 19.00 Odmevi iz špa nije; 19.15 V plesnem ritmu; 19.35 Zborovska glasba v prostoru in času; 20.25 Obvestila in zabavna glasba; 20.3.5 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.45 Tipke in godala: 22.05 Radijska igra; 22.50 Glasbeni intermezzo; 23.20 S Ples nim orkestrom RTV Ljubljana; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Š po pevkami po Jugoslaviji.
r------------- Prot. JANKO JEŽ -------------------
OD BENEČIJE DO REZIJE
V________________ /.	_______________y
Večkrat sem peš opravil pot iz Čedada preko Špetra Slovenov z malim Dragom in že pokojnim učiteljem in glasbenikom Rihardom Orlom, večkrat tudi sam, da bi si ogledal lepo Nadiško dolino, ob strmih bregovih katere mirno žubori Nadiža oziroma po domače Nediža. Rihard Orel je bil moj prvi učitelj o starožitnostih domačinov te doline, na katere smo osrednji pa tudi primorski Slovenci nekoč žal, skoraj pozabili, tako da so se razvijali mimo nas, popolnoma prepuščeni sosednemu furlanskemu okolju.
Kolikor mi ni povedal Rihard Orel o bogati zgodovini naših beneških Slovencev ali Benečanov, mi je to kasneje obširno razlagal sam župnik Cuffolo - Kofol, ko sem ga prvikrat obiskal v Lazah pri Podbonescu. Ko sva v njegovi zeleno prepleskani kuhinji srkala čase vrduca, ki ga je sam pridelal iz žlahtne trte s prisojnega strmega pobočja nad hišo in z lastnika pred njo, se mi še od daleč ni sanjalo, da imam pred seboj važno osebnost. Sele
več let kasneje, po njegovi smrti, je pisatelj France Bevk napisal v Primorskem dnevniku, da je to bil njegov kaplan Martin Čedermac.
S kakšnp toplino in ljubeznijo sta mi Rihard Orel in Martin Čedermac, zlasti slednji, govorila o preteklosti slovenskega ljudstva, ki bi se zaradi krute raznarodovalne politike zadnjih sto let skoraj odtujilo, v kolikor bi vmes ne posegla vojna in v njih v zadnjem trenutku pustila zavest pripadnosti k slovenskemu narodu.
Zdaj so narodno osveščeni in z našo pomočjo nadaljujejo težko borbo za priznanje svojih najosnovnejših pravic. Še dalje govorijo v svojem lepem narečju kot pred tisoč leti, zato so še vedno predmet zanimanja slavistov in slovenistov z vsega sveta, kajti njihova govorica je ohranila dragocene arhaizme, ki so za jezikoslovce prava poslastica.
Še vedno vidim jasno pred seboj obsežni prostor okrog cerkve svetega Kvirina, kjer so naši beneški predniki imeli kar na prostem svoj parlament, Landarsko banko, kjer so staroste zborovali okrog velike, okrogle kamnite mize pod mogočno lipo,- Landarsko jamo, povezano z legendo o slovenski kraljici in hunskemu vladarju Atili, ki trdnja%re kjer je bivala ta slavna kraljica, ni mogel zavzeti, čeprav so mu iz nje stalno pošiljali sveže meso in zelenjavo za njegov požrešni šotor. Kako čudovita sličnost z zgodbo o grofu Erazmu in njegovim Predjamskim gradom pri Postojni. Martin Čedermac mi je dalje z navdušenjem govoril, v časih celo do mraka, ko sem ga obiskal z avtomobilom in se zato pri njem lahko dalj času mudil, o zgodovinski preteklosti beneških Slovencev, ki so imeli drugačno usodo od ostalih Slovencev, ki so živeli v avstro-ogrskem cesar-
stvu. Ko so po razpadu oglejskega patriarhata beneški Slovenci prišli pod oblast Beneške republike, so ohranili vse prejšnje svoboščine in dobili celo nove, večje in po membnejše od prejšnjih. Beneški doži-vojvode so jim priznali pravico do lastnega sodstva, celo krvnega, do lastne samostojne finančne uprave — smeli so kovati svoj denar — do lastnega parlamenta in celo do lastne vojske pod edinim pogojem, da bi beneški Slovenci s to vojsko varovali beneško republiko na kopnem, kjer je bila najbolj ranljiva. Ta pogoj so Benečani sprejeli in ga skrbno varovali, zato so postali in zasloveli kot dobri vojaki, zlasti alpinci. Beneški doži so šli tako daleč, da'so Benečane in njihovo Slavijo z važnimi dekretalijani priznali kot «na-zione a se stante« — samostojen državnotvorni narod.
Za našo slovensko skupnost pa je najbolj važno dej stvo, da so s tem ohranili svojo kulturo in svoj jezik. Župnik Kofol mi je priporočil, naj preučim knjigo beneškega rodoljuba odvokata Karla Podreke, ki je s poitalijančenim priimkom Podrecca napisal vse to v knjigi »Slavia italiana*, natiskani leta 1884 v Čedadu.
Pri plebiscitu leta 1866 so se morali Benečani odločiti ali za Italijo ali za Avstrijo. Vedeli so, da jim pod Avstrijo ne bo najbolje postano. Avstrija jim je namreč za časa zasedbe pred plebiscitom odvzela vse pravice, ki so jih doslej uživali, zato so skoraj stoodstotno glasovali za Italijo, misleč, da bodo ohranili vse pravice iz časov Beneške republike. Saj to jim je tedanja Italija tudi obljubila. Med drugim jim je obljubila, da bo v Špetru Slovenov ustanovila učiteljišče, kjer se bodo v slovenskem jeziku vzgajali mladi učitelji, ki bi v domačem duhu vzgajali benečan-sko mladino. Te obljube pa tedanjega kraljevstva Italija ni
držala, fašizem pa je tam divjal kot drugod na Primorskem in tudi današnja demokratična Italija je na to uho povsem gluha.
Ob stoletnici prebiscita, to je leta 1966, sem vodil delegacijo Sindikata slovenske šole iz Trsta v Rim na p. o-svetno ministrstvo. V delegaciji je bil tudi profesor Jože Umek. Sprejel nas je državni podtainik Elkan. Obširno sem mu razložil vse probleme slovenskega šolstva na Tržaškem, Goriškem in mu seveda prikazal tudi nujnost takojšnje ustanovitve slovenskih šol v Benečiji. Dejal sem mu dobesedno: “Benečani čakajo točno sto let na izpolnitev obljube, da bodo zaradi plebiscitnega glasovanja za Italijo dobili svoje šole v slovenskem jeziku.» Podtajnik me je prekinil: «E adesso basta. nevvero?« Odgovoril sem mu z nasmežkom, vendar odločno: «Da, zdaj je tega dovolj!«
Kasneje sem pri posebni medministrski komisiji za slovensko šolo, ki je obravnavala programe za vse vrste naših šol, spet prikazal problem slovenskih šol v Benečiji. Skliceval sem se na pravice nemške manjšine v Italiji. Tedanji načelnik ravnateljstva za nižje srednje šole Fioro mi je rekel, da so glede Nemcev v Poadižju napravili veliko napako in da te napake s Slovenci nočejo ponovili. Dodal je celo, da bi po njegovem bilo najbolje, ako bi se obojestranki narodnostni skupnosti, slovenska v Italiji in italijanska v Jugoslaviji, asimilirali, s čimer bi bili rešeni vsi problemi. Tedaj je v meni vzkipelo. Najodločneje sem ga zavrnil: »Protestiram v imenu Italijanov, ki živijo v Jugoslaviji in ki imajo pravico do splošnega uveljavljanj svojega jezika in s tem tudi pravico do svojih šoi. Iste pravice terjamo tudi Slivenci v Italiji«.
PREDSEDNIKI SE POGAJAJO
«Drugoligaš» Damiani v ospredju pozornosti
KOLESARSTVO
12. ETAPA «TOUR DE FRANCE»
Kuiperju podvig ni uspel Zoetemelk ohranil vodstvo
V 11. etapi na kronometer za posameznike zmaga Hinaulta
iiši&lISji
Pogajanja potekajo tudi na jahtah: v Portofinu sta se srečala predsednika Milana in Genoe Colombo in Fossatti in v prisotnosti Gian-“ija Rivere (telefoto ANSA) razpravlja o Damiani ju, ki bi ga Milan rad imel v svojih vrstah. Baje je vse šlo po... vodi
METZ (Francija) — 11. in 12. etapa kolesarske dirke «Tour de France* nista prinesli večjih sprememb na skupni lestvici.
V nedeljo je bila na sporedu kro-nometrska etapa, katero je po pričakovanju osvojil domačin Bernard Hinault. Francoz je, kljub temu da je približno na polovici 34 km dolge proge preluknjal prednje kolo, zadal drugouvrščenemu Norvežanu Knudsenu 7 sekund zaostanka. Rumena majica Nizozemec Joop Zoetemelk je prav tako vozil odlično ter zaostal v primerjavi z zmagovalcem za 35 sekund.
Včerajšnja etapa, ki bi morala biti po predvidevanjih poznavalcev razmeroma lahka, je bila nad vse razburljiva. Kot v vseh dosedanjih etapah letošnjega «Toura», se je tudi na tej ravninski progi razvnel boj. Slabih 50 km po startu se je od glavnine odcepila skupinica šestih kolesarjev, med katerimi je bil tudi Nizozemec Kuiper, ki je zasedal 5. mesto na skupni lestvici z o-smimi minutami zaostanka. Glavnina si ni preveč prizadevala, da bi skupinico zasledovala, ker je bil Kuiper praktično izoliran, saj so bili ostali ubežniki Ilinaultovi klubski tovariši. Toda najboljši tekmovalci francoske dirke so se krepko ušteli. Kuiper je sam vodil skupinico in si nabral tako prednost, da je bil 35 km pred ciljem praktično nova rumena majica. Le tedaj se je glavnina zdramila in naglo zmanjšala zaostanek.
Skupina ubežnikov je kljub ostri
Po »senzacionalni* novici, da bo Rossi tudi v prihodnji sezoni igral za Lanerossi Vicenzo, je postal pr-v‘ zvezdnik italijanskega prestop-nega roka član Genoe Oscar Da-hiiani. 30-letni bivši član torinskega Juventusa je bil v minuli se-zoni najboljši strelec prvenstva B hge. Pred dvema letoma je, skup-n° s Pruzzom, sestavljal znani napadalni par Genoe, ki je kljub nju-hemu velikemu doprinosu takrat jzpadla iz prve lige. Pruzzo je te-aaj prestopil k Romi, Damiani pa Ja še naprej igral v drugi ligi. Pomanjkanje novih napadalcev in dej fvo, da so vsi najboljši «golgea-mrji* postali praktično »nepremična imovina* svojih društev (glej Primere Giordana, Grazianija itd., 'zjemo predstavlja le Savoldi), je Ponovno postavilo v ospredje tena dokaj starega igralca, majhne rasti in neverjetne hitrosti. Damiani, kateremu so nadeli vzdevek «flipper» (prav zaradi njegove hi-“■osti, ki spominja na hitrost žogi-{* elektronske igre, ki poplavlja, “are vsega sveta), bo torej kot ka-Ze zopet igral v A ligi. Zanj se Poteguje cela vrsta klubov. Naj-P°lj zainteresiran je, kot kaže Mi-mn, ki je v letošnjem prestopnem roku bil doslej malo aktiven. Novi Podpredsednik Gianni Rivera meni, ?a bi lahko lanska ekipa prav ta-k0 uspešno branila naslov državnega prvaka. «Edini pravi italijanski talent je Rossi, ki pa stane o-dločno preveč* je dodal bivši as svetovnega nogometa, vseeno pa je jjapad Milana dokaj šibek, tako da tudi Damiani bil prav gotovo Pomembna okrepitev, saj je Chio-d' Popolnoma razočaral.
“amiani pa bi v prihodnji se-?°m lahko igral tudi za Romo (ki H1 tako skušala obnoviti tandem fnozzo - Damiani), Napoli in celo ^dinese. Skratka, skoraj za vse Prvoligaške klube, kar pomeni, da e bo njegova cena v kratkem ne-verjetno zvišala po ekonomskih Pravilih ponudbe in povpraševanja. .Najnovejša vest pa je, da je i-mhjanska zveza, s predsednikom prtemiom Franchijem na čelu skle-nna, da bodo v naslednji sezoni Pat lahko igrali tuji igralci. Zad-. J° in odločilno besedo bodo ime-l društva sama, skoraj gotovo pa *’ da l)o odgovor pritrdilen.
bo seveda povzročilo pravo evolucijo v italijanskem nogome-u. Vrednost domačih igralcev bo “atno padla (kar je nedvomno po-tivno)t zmanjšan pa bo tudi de-, arni kapital društev, kar ne bo ez negativnih posledic, saj se ““gometni klubi že tako nahajajo . hudih finančnih stiskah (kar dojenje tudi ministrski odlok za pod-P°ro društvom v finančno kriznem anju. Povsem logično je torej, da * nobeno društvo »kupilo* Rossija, bo lahko v prihodnji sezoni za .nogo manjšo vsoto kupilo kakega . Jega, celo enakovrednega napa-aiea. Tako bo moral v luči zad-yJ.'n zveznih sprememb predsednik j 'Cenze Farina znatno omiliti svo-, zahteve. Primer Rossija, ki je aciobii obliko prave farse, še zda-. c ni zaključen. Tudi sam igralec k_, lzjavil, da bi najraje igral v Ib* 01 Prv°hgaškem klubu, saj bi £ ®nJe v drugi ligi prav gotovo k °9°valo njegovi reprezentančni
1.	AmJ
2.	Guridio
1.	Zamplen
2.	Rivignano
1.	Fiodor
2.	Mustachi L Porcia 2. Bissa di Jesolo
1.	Arabino
2.	Giraglia 1 L London Topp
kvote2; Brams
2. _ 3. -1 -5. _ «. -
12 ”
U _
10
54 2 013 lir 49.000 lir 7.000 lir

KOLESARSTVO
Na jugoslovanskem DP
Zagrebčan Colig prvi v Varaždinu
Ekipno so se najbolje odrezali Slovenci, saj je bila kranjska Sava prva, ljubljanski Rog pa drugi
VARAŽDIN — V soboto je bilo v Varaždinu 34. jugoslovansko državno kolesarsko prvenstvo v kategoriji članov, starejših in mlajših mladincev.
V kategoriji članov je na dolžini 175 km zmagal Zagrebčan Čolig, kateremu se je poznalo, da ni sodeloval v ekipni vožnji. Slovenski kolesarji pa se niso prav dobro odrezali, saj so preveč taktizirali in to so izkoristili drugi tekmovalci. Zanimivo je, da so se na prvo mesto uvrstili kolesarji, ki niso imeli v zadnjem času tolikih napornih dirk.
Med starejšimi mladinci je nastopilo kar 61 kolesarjev na progi, ki je bila dolga 106 km. 10 km pred ciljem se je od glavnine odcepila peterica, zmagovalca pa je potem odločil finiš.
Zanimiva je bila tudi dirka mlajših mladincev na 60 km, kjer je o zmagovalcu določal sprint.
REZULTATI
člani (173 km): 1. Čolig (Met. ccm. Zg.) 4. 23’ 41”, 2. Pečnik (Sava), 3. Borovničanin (Met. Kraljevo), 4. Moravac (Sloga Var.), 5. Rakuš (Sava) vsi po 1’ 49”.
Ekipno (107 km): 1. Sava (Kranj) 2. 14’48”; 2. Rog (Lj.) po 5' 42”, 3. Siporex (Pulj) po 6’39”, 4. Partizan (Dol.) po 16’25”, 5. Partizan (Bgd.) po 19’20”.
Starejši mladinci (106 km): 1. Čerin (Astra), 2. Penko (Rog), 3. Povirk (Astra), 4. Kastelic (Astra), 5. Popovič (Bgd.) vsi v času 2.40’04”.
Ekipno (59 km): 1. Astra 1.17’56”, 2. Sloga (Varaždin) po 5’23”, 3. Me-talia commerce (Zg.) po 5’39”, 4. Sava po 6'33”, 5. Rog po 6’36”.
Mlajši mladinci (60 km): 1. Pavlič (Rog), 2. Kosirnik (Rog), 3. Pulek (Lokomotiva Zg.), 4. Bat (Lokomo. Zg.), 5. Marn (Sava) vsi v 1. 40’26”.
Ekipno (43 km): 1. Sava 58’37", 2. Rog po 1’38”, 3. Rijeka po 2’26”, 4. Novoteks po 2’36”, 5. Bled po 3’03”.
TELOVADBA
Na svetovnem prvenstvu v ritmični gimnastiki v Londonu je zmagala sovjetska telovadka Irina De-rjugina, pred svojima rojakinjama Tomasovo in Gabašvilijevo.
Sovjetske tekmovalke so pokazale v tej telovadni zvrsti veliko premoč in so bile najboljše tudi kot ekipa.
VESLANJE
Na jugoslovanskem DP pri Jajcu
Izredna izenačenost in preverjanje moči
Na 52. jugoslovanskem državnem veslaškem prvenstvu, ki se je v nedeljo zaključilo na Plivskem jezeru pri Jajcu, so zabeležili izredno število presenetljivih rezultatov, tako da so bila tekmovanja res zanimiva. V vseh disciplinah je bilo videti zelo izenačene boje, tako da v finalnih nastopih marsikje dejanskih favoritov sploh ni bilo.
V članski konkurenci so se najbolj izkazali Beograjčani, saj je Cr-vena zvezda osvojila kar tri zlate kolajne. V mladinskih bojih pa so se najbolj izkazali obmorski veslači in je največ odličij šlo v Zadar, k veslaškemu klubu Jadran,
Tekmovanje letos ni bilo zgolj boj za kolajne, ampak je služilo še dve-
ma namenoma: na njem so preverjali trenutne sposobnosti veslačev za letošnje svetovno veslaško prvenstvo, ki bo ob zaključku avgusta in v začetku septembra za člane na Bledu, za mladince pa v Moskvi, o-benem pa so preverjali tudi usposobljenost sodnikov, ki bodo sodili na tej pomembni mednarodni prireditvi
PLAVANJE
NEAPELJ — Argentinec Claudio Plit je osvojil tradicionalni plaval ni maraton od Neaplja do Caprija. Favorit tekmovanja, Američan John Kinsella, je na cilj prispel s 4-minut-no zamudo. Večkratni zmagovalec, Jugoslovan Veljko Rogošič se letošnjega maratona ni udeležil. Njegov rojak Martin Strel se je uvrstil na 18. mesto.
reakciji ostalih le prispela sama na cilj. Francoz Seznec in Belgijec Borguet sta kilometer pred ciljem zapustila ostale in se polastila zmage v sprintu. Kuiper pa je le ohranil 1’45” in osvojil tretje mesto na skupni lestvici.
Vrstni red 11. etape na kronometer v Bruslju:
1.	Hinault (Fr.), ki je prevozil 33 km dolgo progo v 43’01” s povprečno hitrostjo 46,570 km na uro
2.	Knudsen (Niz.)	po	7”
3.	Knetemann (Niz.)	25”
4.	Thurau (ZRN)	29”
5.	Zoetemelk (Niz.)	35”
6.	Pollentier (Bel.)	119”
7.	Jacobs (Bel.)	1’23”
8.	Hezar (Fr.)	1'28”
9.	Verlinden (Bel.)	1*39”
10. Agostinho (Port.)	148”
Vrstni red 12. etape Rochefort — Metz:
1.	Seznec (Fr.), ki je 173 km dolgo progo prevozil v 4. urah 42’40”, s poprečno hitrostjo 40,967 km.
2.	Borguet (Bel.)	po	1”
3.	Donadello (It.)	13”
4.	Pronk (Niz.)
5.	Didier (Luks.)
6.	Kuiper (Niz.)	20”
7.	Jacobs (Bel.)	215”
Skupna lestvica po 12. etapi:
■1. Zoetemelk (Niz.)
2.	Hinault (Fr.)	po 132”
3.	Kuiper (Niz.)	6’09”
4.	Nilsson (Šve.)	716”
5.	Sutter (Švi.)	7’37”
6.	Dierickx (Bel.)	8’43”
7.	Mass (Niz.)	10'38”
8.	Verlinden (Bel.)	10’44”
9.	Bernaudeau (Fr.)	12’56”
10.	Seznec (Fr.)	1313”
Danes čaka kolesarje Toura 205
km dolga 13. etapa Metz - Belfort -Ballon d’Alsace.
KOŠARKA
Reprezentant Vilfan y ljubljanski Iskri
LJUBLJANA — Peter Vilfan, član košarkarske reprezentance Jugoslavije, je v petek prejel izpisnico splitske Jugoplastike, kjer je zadnji dve leti nastopal. Po zaključku letošnjega košarkarskega prvenstva pa je Vilfan izrazil željo, da bi se vrnil v Slovenijo in sicer k ljubljanski Iskri. Splitski klub se je sprva uprl odhodu tega perspektivnega košarkarja, v petek pa je le klonil v veliko zadovoljstvo ne samo Vilfana, pač pa številnih slovenskih košarkarskih delavcev.
SOFIJA — V bolgarski prestolnici je bil mednarodni mladinski košarkarski turnir, na katerem je bil končni vrstni red naslednji:	1.
Bolgarija, 2. SZ, 3. ČSSR, 4. Ju goslavija. 5. ZRN, 6. Madžarska in 7. Romunija.
Jugoslovani so nastopali s svojo kadetsko reprezentanco.
* * *
Jugoslovanska mladinska državna košarkarska reprezentanca, ki bo v avgustu nastopila na svetovnem mladinskem -prvenstvu v Braziliji, je zaključila prvi del svojih priprav. Zdaj se bo udeležila še med-

narodnega turnirja v Ohridu, nato bo opravila krajšo turnejo po ZDA, po kateri bo odpotovala v Brazilijo.
* * *
Maratonsko polnjenje koša
Na Ježici pri Ljubljani so že petič priredili tradicionalni košarkarski maraton, v katerem je letos peterka kranjskega Triglava premagala Ježico s 1911:1847.
TENIS
ANKARA — Na balkanskem teniškem prvenstvu v Ankari je v moški konkurenci zmagala Jugoslavija, med ženskami pa so Jugoslovanke ostale brez medalje, saj so bile šele četrte.
Panameriške igre
SAN JUAN (Portoriko) — Nadaljuje se vrsta izrednih rezultatov na panameriških igrah. V nedeljo je mlada Američanka Meagher popravila svetovni rekord v plavanju na 200 m metuljčka. S časom 2’09”77 je za deset stotink sekunde izboljšala bivši rekord Pollakove (NDR) ter Caulkinsove (ZDA). Začela pa so se tudi prva tekmovanja v atletiki, 100 m je zmagal Kubanec Leo-nard, ki je progo pretekel v odličnih 10”13. V finalu je premagal A-meričana Glancea, ki se je v tekmah za uvrstitev izkazal s še boljšim časom 10”12. Izreden čas pa je zabeležila na 100 m tudi Američanka Ashfordova, ki je progo pretekla v času 11”07.
BOKS
BALKANSKO PRVENSTVO
Romunija osvojila 7 zlatih kolajn
Jugoslaviji dva naslova
TULCEA (Romunija) — Na balkanskem prvenstvu v boksu se jugoslovanski tekmovalci niso odrezali najbolje. V finale so se uvrstili le štirje, naslov balkanskega prvaka pa sta osvojila žižič v srednji kategoriji in v poltežki kategoriji Kačar, ki je v finalu odpravil domačina Donicija. Druga dva finalista Dino Kutič (polvelterska kategorija) in Božidar Cvetic (težka) sta v finalu izgubila, Kutič s Cu-tovom, Cvetic pa s Cernatom (oba Romunija).
Ekipno so se uvrstili na prvo mesto boksarji Romunije s sedmimi zlatimi kolajnami pred Jugoslovani (dve zlati kolajni), medtem ko so Grki in Bolgari osvojili le eno zlato lovoriko vsak.
SMUČANJE
V VAL DMSERU
NEW YORK — Alexis Arguello (Nikaragua) je ohranil naslov svetovnega prvaka peresne kategorije (verzija WBC), potem ko je s tehničnim k.o. v 11. krogu premagal izzivalca, Mehikanca Rafaela Limona.
KAJAK IN KANU
JONQUIERE — Svetovno prvenstvo v veslanju na divjih vodah v Kanadi je organizacijsko uspelo zelo dobro. Kanadčani so se namreč kot organizatorji res izkazali (kar pa jim tudi ni bilo težko, saj so i-meli za organizacijo te prireditve na razpolago skoraj milijardo lir).
Nastopili so tudi Jugoslovani, ki so dosegli za svoje možnosti še kar dobre uvrstitve. Tako se je Masle uvrstil med prvih pet, Poberaj pa med prvih deset tekmovalcev.
Zemanu veleslalom za poletno nagrado
Križaj, Kuralt, Strel in Franko na častnih mestih
VAL DTSERE — Res, da je čas bolj primeren za plavanje, regate in podobne panoge, vendar poletje preganja tudi smučarje. Kondicijskih treningov so se lotili že v poletnem obdobju, tudi z vodnim smučanjem, vendar fantje izkoriščajo vsako priložnost, posebno v poletnih smučarskih središčih, kjer snega, posebno letos, ne manjka, da preizkusijo tudi... dilce.
Prva taka preizkušnja na snegu je bila v nedeljo v Val dTseru za »Poletno veliko nagrado*. Na startu se je zbralo kakih 100 smučarjev iz Francije, ZR Nemčije, Poljske, Češkoslovaške in Jugoslavije, ki so se pomerili v veleslalomu.
Če izvzamemo prvo mesto, ki je pripadlo Zemanu (ČSSR), je največji uspeh zabeležila jugoslovanska ekipa. V prvem spustu je bil celo mladi Boris Strel najhitrejši na cilju pred Zemanom in bolj znanim in tudi kvotiranim Križajem, vendar je žal mladi slovenski smučar v drugem teku zagrešil nekaj napak, zaradi česar se je moral zadovoljiti s petim mestom. Vsekakor izgubljena priložnost, kar pa so izkoristili poleg Zemana in Križaja tudi Kuralt in Franko.
V ženski konkurenci je zmagala Epplejeva pred Serratovo.
IZIDI SO NASLEDNJI:
Prvi veleslalom
1. Strel 1’34”59; 2. Zeman 1’35”14; 3. Križaj 1’35”39; 4. Botto 1’35”78; 5. Franko 1’35”79; 6. Kuralt 1’36"03; 7. Magušar 1'36”60; 8. Vion 1’36”86;
.................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiii......mm,umni................................
ATLETIKA
V SARAJEVU ZAKLJUČENO POSAMIČNO PRVENSTVO SFRJ
Ob zagrizenih bojih za naslove doseženi še kar dobri rezultati
Dobra bera atletov in atletinj iz SRS: pet državnih naslovov
KOLESARSTVO
NA DIRKI JUNI0RJEV
Sandro Čok (Adria) na dvanajstem mestu
Le za las mu je spodletela uvrstitev v najboljšo skupino
Na 116 km dolgi krožni dirki v Azzano Decimu pri Pordenonu je bil med juniorji v nedeljo najhitrejši član kolesarskega kluba Caneva, mladi Elio Costalunga, ki je v sprintu premagal deset svojih tovarišev na begu, medtem ko je bil 12. (in prvi od zasledovalcev) lonjerski vozač Sandro Čok, ki je na cilj privozil z 20” zaostanka.
Dirka se je praktično odločila v zadnjih treh od 19 krogov, ko je ušlo 11 kolesarjev, ki so nato složno privozili na cilj, kjer je o zmagovalcu odločal sprint. Čok in še dva kolesarja so skušali sicer ujeti ubežnike, vendar pa jim namera le za las ni uspela, tako da je trojica stalno vozila v ozadju, z lažjim zaostankom, ki ga ni bilo mogoče nadoknaditi, saj se je poprečna hitrost vrtela okrog 45 km na uro, in bi bil potreben izreden napor, da bi lahko ubežnike ujeli. Vsekakor pa ni Čokova uvrstitev prav slaba na zanj neprimernem ravninskem področju, kjer igra glavno vlogo ekipna vožnja. Konkurenca pa je bila preostra, da bi se mu namera lahko posrečila. Vsekakor pa je 12. mesto med 72 kolesarji, ki so startali, zadovoljivo.
Vrstni red na cilju: 1. Costalunga (Caneva), ki je 116 km dolgo progo prevozil v 2.37’ s poprečno hitrostjo 44,331 km na uro; 2. Mo-sole (Caneva); 3. Marolin (Caneva); 4. Longo (Cansiglio); 5. Del-ben (Fontanafredda); 12. Čok (A-dria).
« « •
V kraju Villa Nova di Prata pri Pordenonu pa je bilo v nedeljo italijansko prvenstvo v vožnji na kronometer za posameznike. Premočno je zmagal član ekipe Nuova Bag-gio San Siro iz Milana. Maurizio Bidinost (nastopal je tudi na dirki amaterjev v Trstu, v organizaciji lonjerske Adrie, marca meseca), ki
je 40 km dolgo progo prevozil z izredno visoko poprečno hitrostjo 8,165 km na uro in prehitel na ci lju svojega klubskega tovariša Bin-coletta za 12”. Lanskoletni prvak na kronometer za posameznike Orfeo Pizzoferato, ki je na cilj privozil kot četrti po 50”, medtem, ko je bil tretji Gradi (tudi Nuova Baggio).
R. Pe*nr
ROKOMET
TEKAMO: v tem mestu je bil na sporedu pravi rokometni mara ton. katerega se .je udeležilo 160 ekip iz 17 držav. Turnir so odi-grali v raznih starostnih kategorijah, največ prvih mest pa so o-svojile jugoslovanske ekipe. Izidi finalnih srečam so bili naslednji: Mlade pionirke:
Teramo - Sani/Angelo	12:1
Pionirke:
ORK Dalmacija Split - Kitajska 10:5 Mladinke:
RK Alples - Dalmanada Split 13:11 Do 21, let:
Dalmanada Split - AS Che-maudin (Fr .	20:4
Mladi pionirji:
Transbalkan (Jug.) - S. Giorgio 6:0 Pionirji:
Italija - Kitajska	12:10
Mladinci:
RK Partizan Gevgelija - Ki tajska	30:20
TENIS
ST1NT1NO (Italija) - V ekshibi cijskem srečanju je Italijan Adriano Panatta premagal Avstralca Johna Nevvcomba z 2:0 (7:5, 7:5).
GENOVA — Naslov italijanskega ekipnega prvaka je osvojil TC Genova, ki je v finalnem srečanju premagal TC Milano.
SARAJEVO — V soboto in nedeljo je bilo na sarajevskem stadionu Koševo 35. posamično državno atletsko prvenstvo Jugoslavije. Med prireditvijo smo lahko opazovali lepe boje, atleti pa so poskrbeli tudi za dobre rezultate. Prvenstva se je namreč udeležila skoraj vsa jugoslovanska atletska elita, odsotha sta bila le Srejovič in Stekič.
V prvem dnevu so bili izidi, kljub slahemu' vrenienu,' na Želo 'dobri 'kavni. Najbolj se je izkazal mc-ialec krogle Milič, ki je po celi dobri seriji metov tudi izboljšal državni rekord. Kroglo je sunil na 20,49 m. Dobro pa 30 se odrezali tudi Slovenci, ki so si priborili dva naslova in sicer Lorencijeva v teku na 100 m z ovirami ter Globevnik v metu kopja, ki je celo izboljšal rekord prvenstev. Slovenci so tudi dosegli več dobrih uvrstitev. Sagadin je bil v šprintu na 100 m drugi, Kopitar na 400, Lisec na 1500 m ter Arzenšek na 10.000 m pa so bili tretji. Isto tako tretji so bili Novo-meščani v štafeti 4x100 m ter Cuj-nik v metu kopja. Med ženskami pa so se poleg Lorencijeve izkazale še Bunderla na 1.500 m, Vinazza v skoku v daljino ter Goričanke v štafeti 4x100 m, ki so se vse uvrstile na drugo mesto.
Zanimiva tekmovanja so bila na stadionu tudi v nedeljo. Državnega rekorda sicer nihče ni izboljšal, doseženih pa je bilo precej dobrih izidov. Atleti iz SRS so v drugem dnevu osvojili kar 5 državnih naslovov. Rok Kopitar je premočno slavil na 400 m z ovirami, Svet je zmagal na 3.000 m z zaprekami. Lisec pa je postal prvak na 5.000 m. Med ženskami sta se izkazali Celjanka Bunderla, ki je progo 3.000 m pretekla skoraj brez konkurence, ter Benedetičeva v skoku v višino, ki je s 184 cm izenačila svoj o-sebni rekord.
Rezultati jugoslovanskega državnega prvenstva so bili naslednji: MOŠKI
100 m: 1. Zarič 10”62; 2. Sagadin 10”67; 3. Popovič 10”71.
400 m: 1. Alebič 46”47; 2. Knapič 46”88; 3. Kopitar 47”52.
1.500 m: 1. Zdravkovič 3’42”7; 2. Pokrajčič 3’43”2; 2. Lisec 3’44”0.
10.000	m: 1. Kuzmanovič 29’42”8;
2.	Janičijevič 29’44”6; 3. Arzenšek 29’47”2.
110 m ovire: 1. Pisič 14”11; 2. Vukičevič 14”46; 3. Durovič 14 ”93.
40x100 m: 1. Partizan 40"86; 2. Crvena zvezda 41”12; 3. Novo mesto 42”03.
Višina: 1. Temin 217; 2. Komne-nič 214; 3. Filipovič 211.
Daljina: 1. Rak 748 ; 2. Jahič 739;
3.	šukletovič 723.
Krogla: 1. Milič 20,49 ; 2. Ivančič 19,19; 3. Saračevič 19,18.
Kopje: 1. Globevnik 75,86 ; 2. Dju-rovič 73,20 ; 3. Cujnik 72,72.
400 m ovire: 1. Kopitar 51”22; 2. Penca 52”24; 3. Kestenovič 53"60.
200 m: 1. Knapič 21”12; 2. Zarič 21”26; 3. Popovič 21”31.
800 m: 1. Savič 1’49”00; 2. Živo-tič 1’49"07; 3. Zdravkovič 1’49”54.
5.000	m: 1. Lisec 14’03”93; 2. Rozman 14’16"50; 3. Djurič 14’41”00.
3.000	m zapreke: 1. Svet 8'49”96; 2. Kačar 8’50”0; 3. Žužek 8’50”60.
4x400 m: 1. Crvena zvezda 3’14”72; 2. Gorica 3’14”97; 3. ASK Split 3'18"54.
Palica: 1. Šarečevič 490; 2. Bošnjak 480 ; 3. Šutvič 470.
Troskok: 1. Spasojevič 16,23; 2. He<tediš 16,06; 3. Karaica 16.05.
Disk: 1. Marčeta 54,84 ; 2. Saračevič 51,98; 3. Mijač 50,12.
Kladivo: 1. Štiglič 63,34; 2. Goič 63,12; 3. Varošansc 61,10.
.ŽENSKE
100 m: 1. Sokač 11 ”91; 2. Petrovič 12 ”25; 3. Gak 12"32.
400 m: 1. Pavličič 53”75; 2. Guštin 55"06; 3. Avdibašič 55”53.
1.500 m: Tomečič 4’25”2; 2. Bunderla 4’23”8; 3. Gabrilo 4'31”9.
100 m ovire; 1. Lorenci 14”50; 2. Papič 14"52; 3. Puhalo 14"63.
4x100 m: 1. Crvena zvezda 47”76;-2. Gorica 48 ”09; 3. Partizan 48”20.
Daljava: 1. Dančetovič 628; 2. Vinazza 602 ; 3. Lazarevič 598.
Disk: 1. Stojkovič 47,38; 2. Gozo 46,98; 3. Mrinjek 44,72.
400 m ovire: 1. Puhalo 1’00”07; 2. Šavle 1’00"57: 3. Dž"rdževič 1’02”40.
200 m: 1. Sokač 24”08; 2. Pavličič 24”19; 3. Petrovič 24"67.
800 m: 1. Tomecič 2'05"54; 2. Avdibašič 2'07”20; 3. Juras 2’11”10.
3.000 m: 1. Bunderla 9’42”8; 2. Milutinovič 10’01”9.
4x400 m: 1. Sarajevo 3'51”45; 2. Olimpiia 3’45"57: 3. Spartak 3’57"43.
Kopje: 1. Mejnhart 50'84 m; 2. Ši-povac 46'56 m; 3. Kukič 46,16 m.
Krogla: 1. Tugegdžič 14,98 m; 2. Gozo 14,38; 3. Lorenci 14,15 m.
MLADNISKI TROBOJ V MADRIDU
Zmaga Italijanov
MADRID — Včeraj se je zaključil atletski troboj med mladinskimi reprezentancami Španije, Portugalske in Italije. V skupni razvrstitvi so gladko zmagali prav italijanski atleti, ki so zbrali 284 točk. Španci so zbrali 249, portugalski mladinci
pa samo 153 točk. Italijanski atleti so dosegli tudi več pomembnih zmag, od katerih je treba omeniti predvsem zmagi Cerrija v skoku v višino, kjer je preskočil 2,20 m, ter Dottija, ki je v deseteroboju zbral 6995 točk.
9. Morisset 1’36”86; 10. Gasienica 1’36”86.
Drugi veleslalom
1. Zemen 1’36”27;	2. Križaj
1'36”51; 3. Kuralt 1’36”55; 4. Franko 1’37”14; 5. Strel 1’38 ”06; 6. Botto 1’38”£6.
Končni izid
1. Zeman (ČSSR) 3’11”41: 2. Križaj 3’11”92; 3. Kuralt 3’12”£8; 4. Strel 3’12”65; 5. Franko (vsi Jugo-' slavi ja) 3”12"93; 6. Botto (Francija) 3’14"34.
ŽENSKE
1. Epple (ZRN) 3’21”34; 2. Serrat (Francija) 3’22”24; 3. Hacher (ZRN) 3’22”92; 4. Pelen (Francija) 3’23”00; 5. Moserdechner (ZRN) 3”23”40
SMUČARSKI SKOKI
Skakalci z zmaji
Jugoslovanski smučarji skakalci so v teh dneh opravili skupni trening v pričakovanju naporov, ki jih čakajo v prihodnji sezoni. V okviru svojih priprav so opravili v Planici tudi tečaj letenja z zmaji, ki je prav dobro uspel.
ATLETIKA
MITING V SIENI
Dobri rezultati tujih atletov
SIENA - V soboto je bil v Sieni že tradicionalni atletski miting prijateljstva, ki je že dvajsetič videl mnoge tuje in domače vrhunske a-tlete. Gledalci so tako lahko sledili zanimivemu dvoboju med Fostfe-rjem in Cooper jem na progi 110-m čez ovire; zmagal je Foster, ki je zabeležil solidni čas 13”4.	Y
Lepa borba je bila tudi 'v špfin- , tu na 100 m, kjer je zmagal Hart ’ pred Dealom in McTearom. čas zmagovalca je bil 10"39. Na mitingu so se med moškimi izkazali še.4 Nizozemec Wielart, ki je preskočil sicer le 2,20 m, Poljak Bučar-, ski, ki je v skoku s palico Doletel nad 5,20 m, ter Američan Rogers , Slednji je 4CK) m pretekel v Času,, 46”85.	■;	.
Še bolj zanimivo je bilo v ženski I konkurenci. Udeležba tujih atletinj ' je bila namreč zelo dobra, blestele pa so predvsem Sovjetinje, ki so na prireditvi pobrale številna prva mesta. Komist-va je zmagala , v | šprintu na 100 m in na 109 m čez
NOGOMET
i ovire, kjer je dosegla dober čas 1 13"18, Abascudze pa je v metu
------	. krogle presegla mejo 20 nj.
CIUDAD UjOAL (Španija) — V fi-1 V Sieni je na 800 m tekmoval*,;! nalili .tekmi svetovnega šolskega pr- i tudi olimpijska prvakinja Kažan-
Hkina, ki pa je s tretjim mestom ;
venstva je Francija premagala I-talijo s 3:2.
ODBOJKA
BAu-iKLJ — V p, vem koin odbojkarskega pokala državnih prvakov bo torinski Klippan srečal albansko moštvo Dinama iz Tirane.
OBVESTILO ŠZ Bor - atletika Danes ob 20.15 bo na stadionu «1. maj* seja odbora atletske sekcije.
razočarala.
SKOKI V VODO
V-
DUNAJ — ,Na mednarodnem tek- ■ movanju je prvo mesto osvojil do-; mačin Niki Stajkovic. Drugi je bili italijanski veteran Giorgio Cagnotto. •
MOTONAVTIKA
DUNKERQUE - Italija je osvojila naslov svetovnega ekipnega prvaka v kategoriji do 350 kubikov.
iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiMiuifiiMiiiiiiiiiuiiniMimiiimiiiiiiiiniltilliiiiiililiiitiiliiiiitiiiiiiiHtiiiiiiiliiM
ATLETIKA
DEŽELNO PRVENSTVO
Tudi s slabim rezultatom Tavčarjeva prva v krogli
Vdrugem dnevu tekmovanje ni izpolnilo pričakovani
Po predvidevanju je Bor z Ireno Tavčar osvojil ha deželnem atletskem prvenstvu tudi drugi naslov, vendar je bil tudi tokrat rezultat,. Slab, kar morda ni bild predvideno.; Tavčarjeva je zmagovito razdaljo: dosegla v drugetn poskusu, nato pa popolnoma odpovedala. Za Bor je bila v tej panogi drugi Loreda-na Kralj.
Nedeljski del prvenstva je bil v nasprotju s sobotnim znatno slabše obiskan in tudi kakovostno nepomemben. Posebno pri dekletih je bila udeležba pod vsako kritiko. Do- ) ber tehnični rezultat je bil dosežen samo v teku na 200 m s Flavto P:M-letti (25”5).
Posebno dobrih rezultatov nj bilo niti med fanti. Presenetljiva je bila zmaga Goričana Calligara na 200 m. Na dobri ravni je bil tek na 400 m čez ovire: zmagovalec, Pagliaro, je bil premočan, še trije atleti pa so tekli pod 55 sekundami.
V drugem dnevu je nastopilo tudi nekaj drugih atletov in atletinj Bora. Med dekleti se je Sonja Antoni morebitnemu uspehu na 400 m čez ovire odpovedala in raje tekla ha 200 m brez posebnih izgledov za čaš in uvrstitev (27”l). Med fanti je -na 200 m slabo tekel Igor Korošec (24”4), čeprav iz objektivnih razlogov. Dobro sta disk metala Emil Sedmak (35,56 m) in David Blažina (33,58 m), slabše pa so se naši-izkazali v metu kopja, kjer je bil, najboljši Gabrijel Sedmak z devetim mestom in rezultatom 44’34 m. (kb)
Irena Tavčar — dvakratna deželna prvakinja
ODBOJKA
Na mednarodnem moškem odbojkarskem turnirju v Bratislavi je zmagala ČSSR, za njo pa so se uvrstile reprezentance Bolgarije, Francije, Madžarske in NDR.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 llni|e)
Podružnico	Gorica, Ul 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50.00, letno 500,00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 65.00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
DZS • 61000 Ljubiian«,
Oglasi 400 lir za
Stran 6
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm| 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda Ob praznikih: povišek'20%.'IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske kra|tne se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Član italijanske]] Zveze Časopisnih |f založnikov FIEG 1
10. julija 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja) in tiska I
IZTT
(Trst
Arafatovo dunajsko srečanje z Brandtom in Kreiskim
PREJŠNJO NEDEUO V SPETRU
POZITIVNI POGOVORI Uspela zaključna prireditev
S PREDSTAVNIKOM PLO
Ostra izraelska reakcija: Avstrija zavrnila protest
DUNAJ — Prejšnjo soboto in nedeljo se je palestinski voditelj Ya-ser Arafat pogovarjal 10 ur z avstrijskim kanclerjem B, Kreiskim in predsednikom zahodnonemške socialdemokratske stranke Brandtom.
Pogovor med zahodnima političnima voditeljema in Arafatom je povzročil povsod precejšnjo senzacijo, v Izraelu in v izraelskih krogih pa žolčne reakcije. Kot tak pa ni prišel nenadoma. Bruno Kreisky je sam povedal, da so se priprave za srečanje začele že lani z zelo živahnim dopisovanjem. Sedaj je bil položaj zrel in oba socialdemokratska voditelja sta se lotila vprašanja tudi na pobudo socialistične internacionale, ki želi dobiti izvirne informacije o položaju na Bližnjem vzhodu' ter o perspektivah rešitve palestinskega vprašanja.
Na koncu srečanja med Arafatom, Kreiskim in Brandtom je bilo objavljeno skupno poročilo v katerem je rečeno, da so trije politični voditelji obravnavali ^preteklost, sedanjost in bodočnost* krize na Bližnjem vzhodu ter so se sporazumeli glede številnih točk. V sporočilu je še posebej poudarjeno,' da bo Brandt v svojstvu presednika socialistične internacionale poročal o srečanju tej organizaciji ter priporočil, naj se nadaljujejo stiki s PLO.
Na tiskovni konferenci po srečanju je Brandt poudaril, da ga je socialistična internacionala pooblastila, da se pogovarja s predstavniki PLO zaradi poizvedovanja o odnosih PLO do Izraela. Poudaril je še, da v teku dunajskih pogovorov ni dobil vtisa, da bi PLO nameraval uničiti izraelsko državo,
Kreisky je s svoje strani dejal: »Pogovori z Arafatom so stremeli za enim samim ciljem, to je služiti stvari miru.» Spor na Bližnjem vzhodu ne zadeva samo tamkajšnjih narodov, temveč ves svet*. Kreisky je o-cenil pogovore za zelo zanimive. Nadaljnji razvoj pa je odvisen od Izraela, oziroma od njegove naklonjenosti do rešitve palestinskega vprašanja. «Prav Izraelci — je dejal kancler — bj morali poznati žalo-igre naroda, ki je obsojen na smrt.*
Kreisky je še omenil ostre kritike zaradi srečanja z Arafatom, toda je pribil, da je vedno vodil politiko v korist Izraelcev, kakor tudi dobrih odnosov z arabskim svetom. Kar pa se tiče očitkov, da je PLO teroristična organizacija, je Kreisky izjavil, da so vsa osvobodilna gibanja dobila od svojih nasprotnikov tako obeležje.
Arafat je pred svojim odhodom z Dunaja izrazil svoje zadovoljstvo zaradi srečanja. Poudaril pa je, da mora Zahod dobro premisliti, kakšno politiko bo vodil do palestinskega vprašanja. Arabci so dolgo časa čakali, da bj OZN začela izvajati resolucije, ki so bile sprejete na njeni ravni, toda ni se zgodilo nič. Arab-
ski naredi pa bodo v doglednem času sprejeli ustrezne ukrepe, da bi se vprašanje le rešilo. Pri tem je Arafat direktno omenil petrolej kot orožje s katerim Arabci razpolagajo in ki ga bodo uporabili za dosego svojih ciljev.
Prav v zvezi s to grožnjo je treba dodati, da je Willy Brandt označil ameriške namige na posebno oboroženo silo, ki naj bi posegla na Bližnjem vzhodu zaradi zaščite ameriških življenjskih interesov kot stvar, ki se ne more niti malo upoštevati.
, Kot smo dejali je dunajsko srečanje ogorčilo Izrael. Izraelski parlament (kneset) je z veliko večino obsodil srečanje, a izraelska vlada je protestirala pri avstrijski. Ta je protest zavrnila, češ, da gre za vmešavanje v avstrijske notranje zadeve.
narečnega natečaja Moja vas
Bogat in dober kulturni spored ■ Prijetne nagrade za vse nastopajoče ■ Nagovor Pavla Petričiča
ČEDAD — V veliko veselje vseh organizatorjev in kulturnih organizacij iz Beneške Slovenije je tudi letošnja prireditev natečaja za mlade «Moja vas* prav dobro uspela. V prostorih telovadnice nižje srednje šole iz Špetra se je zbralo veliko otrok in mladih, ne samo iz Nadiških dolin, ampak tudi iz Rezije ter Kanalske in Terske doline. Zelo bogat je bil tudi kulturni program v katerem so nastopili <s Mladi harmo-nikaši* Antona Birtiča, pevski zbor »Ped lipo*, ki ga vodi Nino Speco-gna, dramski prizorček, ki ga je pripravila Bruna Dorbolo, pevski zbor iz Plešišča, ki ga vodi Elio Ber-ra, pevski zbor iz Sv. Lenarta, ki ga vodi Augusto Osgnach, pevski zbor Rečan, ki ga vodi Anton Qualizza, pevski zbor Planika iz Ukev, ki ga vodi Mario Gariup in ansambel «Na-
rodna klapa* Keka Bergnacha.
Odgovorni za študijski center, «Ne-diža* Pavel Petričič, je v svojem kratkem govoru orisal cilje in rezultate natečaja Moja vas (več kot 200 spisov v narečju, mnogo lepih risb, iger in pesmi).
Potem pa so otroci dobili vsak svojo nagrado, diplomo, zbirko spisov «Vartac» in, kar je bila novost, majčko z napisom Moja vas.
Prav lepo nagrado so dobili veterani konkurza, in sicer tisti, ki i-majo že pet diplom: zmagovalka je bila Renata Chiuch, ki je dobila radiomagnetofon.dar kulturnega društva Ivan Trinko.
Michele Carlig, mladi oče iz Sv. Lenarta je bil dobitnik nagrade Maja vas za starejše. V dar je dobil petdesettisoč lir, ki jih je takoj namenil za nagrade mladim. Zadosto-
KRVAV IZLETNIŠKI OBRAČUN PO ITALIJI
DRUGI JULIJSKI KONEC TEDNA TERJAL 25 ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ
Samo na Sardiniji je izgubilo življenje šest avtomobilistov - Izjemno veliko število ranjenih - Srhljiva nesreča na avtocesti sonca
MILAN — Zadnji konec tedna je bil na italijanskih cestah posebno tragičen. Posamezniki in družine, ki so si želeli oddiha ali so nameravali na dopust, so bili preveč neučakani, da bi prišli do zaželjenega kraja, prehitela jih je smrt. Prav neprimerna hitrost je vzrok večine nesreč in če k hitrosti dodamo še pekoče sonce in utrujenost, je slika popolna.
Samo na sardinskih cestah je bilo v soboto in nedeljo tako hudo, da je v skrotovičenih pločevinah izgubilo življenje kar šest oseb, petnajst pa jih je bilo bolj ali manj ranjenih. Značilnost teh prometnih nesreč je ta, da so šoferji in potniki želeli na morje, se tam ob koncu tedna osvežiti v sveži morski vedi. Najhujša nesreča se je pripetila pri Iglesiasu, kjer so v čelnem trčenju med «ford fiesto* in «fulvio coupe* izgubile življenje štiri osebe, ena pa je hudo ranjena. Vzrok nesreče je treba pripisati preveliki hitrosti e-nega izmed obeh avtomobilistov. Druga nesreča pa se je pripetila pri Oristanu, kjer je šofer avtomobila trčil v «ape» zakoncev Mele, v katerem je bila tudi njuna hčerka. Za-
NiiMiiHiiiiuiiiiiiiilitiiiitiiiHHiiimtitiiiiitimiiiiiiiiiiiitiinuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitMiMiiiiin
Ugrabitev na Sardiniji
konca sta bila na mestu mrtva. Kaže, da je avtomobil zaneslo na nekem ovinku in trčenje je bilo tako neizbežno.
Kljub zadnjim varnostnim ukrepom, pa terjajo veliki tovorni kamioni po italijanskih cestah mnogo življenj. Na avtocesti Ceva - Savona se je včeraj zjutraj ob 6. uri pripetila nesreča, v kateri so bili mrtvi trije mladeniči iz Turina, medtem ko je bilo neko mlado dekle hudo ranjeno. Avto «500» v katerem so bili mladeniči, je trčil v kamion. Kaže, da je maii fiatov avtomobil zaneslo na drugo stran avtoceste, po kateri je vozu v nasprotno smer tovornjak. Trčenje je bilo neizbežno, vzroke pa je iskati v tem, da je bil šofer «500» preutrujen in ga je premagal spanec.
Posebno srhljiva nesreča pa se je zgodila na «avtocesti sonca», kjer so izgubile življenje štiri osebe, oče in trije sinovi. Vsi štirje so zgoreli pred očmi soproge oziroma matere, ki je vozila za njimi z nekim drugim avtomobilom. Krivec nesreče je bil še enkrat tovornjak: po vsej verjetnosti je šoferja tovornjaka zajela slabost, tako da je zavozil na drugo stran avtoceste in silovito trčil v «simco» s francosko registracijo. Avtomobil se je dobesedno zagozdil pod tovornjak in se vnel, nesrečni potniki pa so zaman skušali prilesti iz skrotovičene pločevine in živi zgoreli.
Pa tudi po ostalih italijanskih cestah je obračun ponesrečencev nadvse zaskrbljujoč. Pri Tablji sta izgubila življenje dva mladeniča, katerih avtomobil je avstrijski avtobus, ki se je zaletel v njiju, dobesedno zmečkal. Sedem oseb pa je bilo teže ranjenih na avtocesti Videm -Trst v bližini Palmanove. Zaradi neupoštevanja prednosti sta se smrtno ponesrečila avtomobilista pri Cre-moni. V istem trčenju je bilo ranjenih še drugih pet oseb. Trije mladeniči so izgubili življenje pri Lec-cu, kjer je «alfetta 2000» zaradi velike hitrosti, kar odbila motor, ki je letel po zraku kakih 40 metrov. Oba potnika sta bila na mestu mrtva, kot tudi šofer avtomobila.
Tudi na cestah v Markah je prišlo do dveh hudih prometnih nesreč, ki sta si po dinamiki zelo podobni. Šoferja dveh osebnih avtomobilov sta se namreč zaletela v kombajner in bila na mestu mrtva.
Druga julijska nedelja pa ni bila tragična samo na cestah. Tudi hribi in morje so terjali svoje žrtve. V gorah nad Ampezzom je izgubil življenje mladi alpinist, ki je strmoglavil v prepad globok 300 metrov. Isto se je zgodilo z alpinistom v Aosti. Tej nesreči pa je vzrok neprevidnost, saj se 21-letni Gianfran-
čaja, se beneška mladina vedno bolj zaveda svoje narodne pripadnosti. Obenem se tudi zaveda, da je ta zavest narodne pripadnosti neločljiva od ekonomskega momenta. Ta pozitivna novost je dobila ugoden odziv v beneško - slovenskih organizacijah, ki so dale mladim možnost, da pristopi k aktivnemu delovanju za dosego in uveljavitev omenjenih narodnostnih pravic. Kot dokaz temu lahko navedemo dejstvo, da se v slovenske kulturne organizacije, ki delujejo v Beneški Sloveniji, vedno bolj vključujejo nove mlade sile, ki hočejo prispevati k preporodu Beneške Slovenije. Skratka, novi rodovi se začenjajo počasi zavedati svojih pravic in to vpliva na slovenske organizacije, da se še z večjim pogumom lotevajo boja za dosego pravic, ki jih Beneška Slovenija že dolgo let terja.
Drug primer, ki lahko dokaže, kako beneška mladina množično vsto-
., ...............................
OLBIA — Ze tn dni sta v rokah
co Zafferetti odpravil s svojim prijateljem v hribe v samih telovadnih copatah. Spodrsnilo se mu je in zletel je v prepad. Mladi karabinjer pa je izgubil življenje v sorentskem morju. Pokosil ga je motorni čoln.
(mč)
vala mu je zbirka buteljk in likerjev.
Vsi otroci v dvorani so obljubili, da bodo tudi drugo leto prisotni in kar je še najbolj važno, da bodo tudi drugo leto pisali.
Egidio Scaunich izredni komisar na občini Dreka
VIDEM — Deželni odbornik za vprašanja krajevnih uprav dr. Alfeo Mizzau je imenoval včeraj učitelja Egidia Scaunicha za izrednega komisarja na občini Dreka. Po ostavki župana, občinskega odbora in večine članov občinskega sveta, bo moral izredni komisar voditi upravne posle, dokler ne bodo izvolili nove občinske skupščine.
Deževje nagaja žanjcem
Niš — Deževje, ki že več dni vlada na območju Niša, je onemogočilo delo kombajnom in kmetijskim delavcem, ki so hiteli z žetvijo pšenice. Kmetijski strokovnjaki poudarjajo, da je prevelika vlaga že začela ogrožati kakovost zrn, vplivala pa bo tudi na pridelek pšenice. Letošnja žetev bo, kot ocenjujejo, v primerjavi z lansko, manjša za 20 do 25 odstotkov.
«0dessa» grozi odv. Klarsfcldu
TRŽAŠKI DNEVNIK
PRED DREVIŠNJ0 SEJO OBČINSKEGA SVETA
Skupščina bo drevi razpravljala o reorganizaciji občinskih služb
Odbor Liste za Trst predložil osnutek, ki ne ustreza resničnim potrebam občinske uprav«
Drevi se bo občinski svet ponovno sestal: glavna točka dnevnega reda predvideva proučitev in glasovanje o sklepu občinskega odbora, ki obravnava reorganizacijo občinskih služb. Sklep je občinski odbor že predložil na predzadnji seji skupščine, vendar ga je moral skupno z novim popravkom umakniti zaradi ostrih negativnih reakcij, ki jih je sklep izzval ne samo med zainteresiranimi občinskimi uslužbenci, ampak tudi med sindikalnimi organizacijami.
Predvsem je treba povedati, da je reorganizacija občinskih služb gotovo med najvažnejšimi obveznostmi občinske uprave od leta 1977 dalje.
Na razpolago je bilo dovolj časa, vendar sta tako občinski odbor KD (do junija 1978), kot odbor Liste za Trst (od junija 1978 dalje) popolnoma razočarali pričakovanja. Ne samo, da je melonarski odbor predložil sklep o preureditvi občinskih služb na seji 29. junija, torej le dan pred zapadlostjo roka, ko bi ga morala skupščina odobriti, predložil je le osnutek o reorganizaciji. S tem, da ga ni skupščina odobrila pred 30. junijem, bo občinska u-prava izgubila vsa finansiranja, ki jih bodo predvidevali državni zakoni za reorganizacijo teh služb. Poleg tega je v predloženem osnutku še vrsta drugih pomanjkljivosti, ki
NA FESTIVALU ZNANSTVENE FANTASTIKE
PRVI PRIKAZANI FILMI NA DOKAJ NIZKI RA VNI
V nedeljo filmski prikaz za otroke . Sinoči so bili ria sporedu trije kratki filmi
Že po prvih treh dnevih je festival znanstvene fantastike razočaral. Kaže, da je imel prav naš kolega, novinar iz Jugoslavije, ki je že prvi večer rekel, da se bo letošnji festival odlikoval po dolgočasju. Spre-, Zahtevamo, da	jemljivo raven sta do sedaj dosegla
■’ samo eden ali dva kratka filma.
V nedeljo je bil mednarodni večer otroka. Na sporedu so bili filmi ki pa jih med že tako
Obvezna zamenjava v forinte
BEOGRAD — Kot je uradno sporočila ljudska banka'LR Madžarske. morajo jugoslovanski državljani, ki potujejo na Madžarsko, od 2. julija v tamkajšnjih bankah ali menjalnicah zamenjati dinarje ali drugo konvertibilno valuto v forinte. Jugoslovanu ki na Madžarsko potujejo s potnimi listi, morajo kupiti za 368 dinarjev forintov, tisti, ki potujejo z maloobmejnimi dovolilnicami pa za 184 dinarjev. V Narodni banki Jugoslavije poudarjajo, da morajo kot dokaz nakupa forintov Jugoslovani hraniti odgovarjajoče potrdilo.
PARIZ
dokončno nehajo preganjati na še kamerade, sicer vas bomo ubili.*. Tako zveni grozilno pismo,, ki ga je pred kratkim prejel Serge za otroke,
Klarsfeld, francoski židovski odvet- maloštevilno publiko nismo videli. nik, ki sd z ženo Beate že dolgo| Kak° se konča kratki film ^Božični let prizadeva, da bi zagotovil pra- • capriccio» kanadske proizvodnje, ne vici nacistični; zločince. Pismo je I bi izvedeli, če ne bi prebrali kata-zakoncema poslala organizacija «0- i l°0°. sai se je film pretrgal in ga dessa», ki združuje bivše naciste. I n‘so mogli zlepiti ali pa se jim ni j spet trije filmi. Kratki film «Har
rov» ameriškega režiserja Jamesa Shea.
Naivna zgodba, neprepričljivi triki in medla interpretacija igralcev so pripomogli, da se je ameriški film izkazal kot nekaj banalnega. Publika se je lahko smejala, saj je film izpadel komično in ne znanstvenofantastično, kot bi moral. Film, kot že kaka stotina drugih, prikazuje vesoljsko ladjo, ki pade na tuj planet. Posadka se reši, čeprav na planetu gospodujejo brontozavri, alozavri in strahoviti (beri: smešni) tiranozaver.
Danes zvečer bodo na sporedu
Po besedah odvetnika pa naj bi organizacija ne obstajala več v prvotni obliki in menda si to ime lasti neka popolnoma druga skupina. Zakonca Klarsfeld sta večkrat drago plačala za svoj lov na naciste. Med drugim so jima v noči med 5. in 6. julijem v opomin sežgali avtomobil, ki sta ga parki rala v neki pariški podzemski garaži V bližini pa je bil napis «Odessa».
RIM — Helikopterji italijanske vojske so komaj včeraj odkrili dva oljčna madeža, ki onesnažujeta la-cijsko obalo. Madeža sta na odprtem morju.
zdelo vredno.
Tretji film nedeljskega večera je bil «Water babies» angleškega režiserja Lionela JeffHesa. To je zgodba o siroti Tomu in njegovih dogodivščinah v pravljičnem podvodnem svetu, pri katerih ga spremlja njegov edini prijatelj, pes Toby. Film je delno igran, delno animiran, o njem pa je najbolje, če sodijo otroci.
Včeraj zvečer so bili na sporedu trije filmi: kratki film «UFO» poljskega režiserja Krgstofa Kiiverske-ga, kratkometražec «Kontakt» sovjetskega režiserja V. Tarassova, ki ga je publika dobro sprejela in celovečerni film ■sPlanet dinozav-
pya» belgijskega režiserja Raula Servaisa, enega najbolj znanih evropskih filmskih animatorjev (Chro-mophobia, Pegastts, Operacija X-70). «Harpj/a* je bil na letošnjem festivalu v Cannesu nagrajen kot najboljši kratkometražec. Drugi bo na sporedu kratki film *Panika» režiserja Sandorja Reisenbucklerja. Film je madžarske proizvodnje in je povzet po romanu Karla Čapka tVojna salamandrov».
Zadnji bo na sporedu film Poljaka Mareka Piestraka «Poskusni polet pilota Pirka», povzet po romanu Stanislava Lema, avtorja dela «So-laris», ki ga poznamo tudi s filmskega platna.
kažejo, da nima občinski odbor Liste za Trst ne jasnih idej, niti pravega načrta, kako bi moral reorganizacijo izvesti. Te pomisleke potrjuje tudi predloženi amandma na seji 29. junija, ko je občinski odbor predlagal spremeniti že predloženi sklep.
Kako pa si je občinski odbor zamislil rešiti to obveznost? Enostavno je le združil že obstoječe oddelke (ripartizioni) v pet departmajev (dipartimenti), ki so naslednji: oddelek za splošne zadeve; oddelek za ustavne zadeve; ekonomija, proračun in načrtovanje; ureditev teritorija ter kulturna vprašanja in šport. Tako je le združil že obstoječe oddelke, ni pa jih ustrezno preuredil. Novim oddelkom bodo nače; lovali skupni organizmi, vendar ni občinski odbor niti najmanj upošteval, da bi imeli tudi prebivalci sami besedo pri upravljanju. Tudi od; nosi s krajevnimi sveti bodo ostali na sedanji ravni; po zakonskih določilih bi slednji morali imeti večje pristojnosti, ki pa jim jih občinski odbor odreka.
Načrt, ki bi ga moral občinski svet odobriti pred 30. junijem, bi moral vsekakor vsebovati širšo a-nalizo sedanjega stanja občinskih služb, načrt o reorganizaciji ter u-strezajoči organik. V predloženem sklepu Liste .za Trst pa ni upoštevana nobena od treh točk. Sklep e* postavno le našteva sedanje službe, namesto načrta je-predložen l* osnutek, organik pa upošteva sedanje službe, ne pa tistih, ki bi jih bilo treba preurediti po zakonu o reorganizaciji. To pomeni, da ne bo mogoče organika spremeniti v kratkem času: ko bodo delovna mesta ostala prosta, bo morala občinska uprava razpisati natečaj le z* manjkajoča mesta in ne za ona, ki jih predvideva reorganizacija.
To so le nekateri pomisleki, ki se nam vsiljujejo ob pregledu predloženega osnutka. Lista za Trst se je predstavila kot nekaka nova skupina, ki naj bi jo sestavljali sami tehnični izvedenci, ki bodo spremenili način upravljanja. Kaj pa so takega naredili, da bi si ta vzdevek lahko zaslužili? Ta obveznost je po važnosti gotovo največja, odkar j« melonarski odbor prevzel oblast v svoje roke; mimo lahko rečemo, da je ni znal izpolniti. To nam dokazujejo tudi ostre reakcije, ki jih je osnutek načrta že sprožil. V njem lahko zaznamo veliko površnost, predvsem pa nazadnjaško gle; danje na tiste osnovne pojme, ki bi morali spremljati načrt o reorganizaciji občinskih služb.
miiMiimiiiMiHiliiMiMHiiliniiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiniiiiillliiiiiiiMiiiifliiliiiliiiltiikiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii , -
POZITIVNO DEJSTVO V BENEŠKI SI.OVENI JI
MLADI SE VKLJUČUJEJO V ŽIVLJENJE BENEČIJE
Beneška mladina se vedno bolj zaveda svoje narodnostne pripadnosti
Četudi z velikimi težavami, ki so I pa v slovenske organizacije, je dej-objektivnega in subjektivnega zna- > stvo, da je bilo prvič mogoče u-
ugrabiteljev 40-letna Luisa Scacca-barozzi in njena 15-letna hči Cristi-na, ki sta preživljali počitnice na Sardiniji. Zaenkrat je bilo iskanje obeh ugrabljenih zaman in kaže, da ju bo zelo težko izslediti, saj ju je ugrabila izredno dobro organizirana tolpa. Kljub temu nadaljujejo karabinjerji z akcijo, v kateri sta soudeležena tudi dva helikopterja.
Medtem skušajo dati preiskovalci odgovor, oziroma pojasniti najdbo dveh tulcev in spone brzostrelke, ki so jo našli na kraju ugrabitve. Verjetno ne gre za nič hujšega in so hoteli ugrabitelji samo prestrašiti svoji žrtvi, ki sta skušali zbežati.
Vsi pričakujejo sedaj potezo u-grabiteljev. Preiskovalci menijo, da bo na to treba čakati še precej časa, vsaj dotlej, dokler se ne pomirijo vode.
Na sliki (telefoto ANSA); ugrabljeni Luisa Scaccabarozzi in njena hčerka Cristina.
«Lovci na glave»pretijo Maleziji?
KOTA KINABALU (Malezija) -Vsak narod ima svoje šege, legende in praznoverja, ki prehajajo iz roda v rod. Med temi so nekatere legende, zlasti med bolj primitivnimi narodi, nenavadne in zahodnemu človeku težko dojemljive. To je primer malezijske pokrajine Sabah, kjer po ustnem izročilu mora biti v temeljih vsakega mostu človeška glava, sicer se bo most zrušil. V preteklosti naj ne bi zgladili niti enega mostu brez ustrezne človeške žrtve.
Legenda, ki je bila še do pred-časom predmet študije etnologov, se je v zadnjem času spremenila v pretečo stvarnost. Vsaj tako trdijo v nekaterih malezijskih krogih, v katerih je panika dobesedno otipljiva. Povod za splošen preplah je
bil sklep sabaške vlade, da izboljša prometne zveze in zgradi ustrezno število cest ter mostov. Vest je vznemirila nekatere plasti prebivalstva, še zlasti, ko so se razširile prve govorice o skrivnostnim izginitvi nekaterih ljudi.
Prve plahe in tihe domneve so, ko so šle od ust do ust, narasle kot hudournik in sedaj je že dober del ljudi prepričan, da so Da jaki pleme, ki je od nekdaj sekalo glave nasprotnikom, že začeli zbirati žrtve, da bi zajamčili prvim mostovom prepotrebno stabilnost: «Lovci na glave hlastno iščejo svoj plen po vsej državi.*
Panika in preplah sta zajeli tudi osebje na gradbiščih, ki se je obr nilo na policijo in zahtevalo zaščito, češ »nočemo postati žrtveni ko-
zli lovcev na glave*.
Strah se je v nekaterih krogih kaj kmalu spremenil v naravnost narodnostno mržnjo do nepriljubljenih filipinskih muslimanov, ki so pribežali v Malezijo po državljanski vojni s krščanskim prebivalstvom. Marsikdo krivi muslimane, da so se pridružili »lovcem na glave* in podpihujejo njihovo morilsko slo. Vendar, kot potrjujejo izjave organov javne varnosti, je govorica povsem neosnovana in najbrž sad težko zajezljive psihoze, ki se poraja ob strahu pred neznanim in nerazumljivim. Policija grozi s strogo kaznijo vsem. ki širijo gla sove o krvoločnih Dajakih in blatijo filipinske begunce, doslej pa so bUi njihovi napori, da bi zajezili paniko, malo uspešni, (fp)
stanoviti Mladinski odbor SKGZ v videmski pokrajini, kar je nadvse pomembno. Vse to je prispevalo k utrjevanju stikov med mladimi iz Benečije, Goriške in Tržaške. Prav tako so bili pozitivni stiki z mladino iz Tolmina, s katero je imela beneška mladina več srečanj, na katerih so obravnavali vse probleme, ki jih zadevajo.
V zadnjem času je tudi opaziti, da se vedno več mladih zanima za srečanja in debate, ki jih prirejajo razne krajevne ustanove in ki zadevajo bodočnost Beneške Slovenije.
Vse to pa so opazili tudi reakcionarni in šovinistični krogi, ki so takoj sprožili nedemokratično in provokatorsko gonjo z jasnim namenom, da bi uničili vse težko pridobljene uspehe beneških Slovencev. Zbiranje podpisov proti rabi slovenskega jezika in proti osimskemu sporazumu, pretepanja in druge provokacije pa niso imele samo tega namena, temveč predvsem namen, da bi vzbudile v mladini strah in preprečile njeno aktivnost v demokratičnem in kulturnem prerodu Beneške Slovenije.
Dokaz, da te sile niso uspele v svojih načrtih, so zadnje volitve, kjer so bile reakcionarne sile poražene, medtem ko je levica v nekaterih krajih dosegla pomembne uspehe, v drugih pa ohranila pozicije iz prejšnjih volitev. Zlasti pa je važno, da so k porazu teh sil odločilno prispevali prav mladi. Aktivna in vedno večja prisotnost mladih v javnem življenju Beneške Slovenije kaže, da se res nekaj spreminja, in kar je važno, na boljše.
MARKO PREDAN
“Jinko phihhaniii jod JjDjdjjjado T/lstA&jm"
Ali pa od Firenc do Neaplja ali od Cunea do Sassarija ali kamor ti želiš.
Večkrat se zgodi, da pri telefonskem pogovoru preko avtomatske medkrajevne veze (teleselezione) kratiš čas samo zato, ker nisi predhodno pripravil četudi le v mislih, seznam argumentov o katerih misliš govoriti.
To je le nasvet, poskusi in spoznal boš, da lahko tudi v dveh minutah poveš to, za kar si prej uporabil pet. To pomeni tudi manjši znesek na prihodnjem telefonskem računu.
To pomeni, tudi manjša obremenjenost in lažje telefonske zveze In tako telefonska služba bolje deluje
Kajti telefon je dobrina vseh.
Popolnejše podatke o tarifah za avtomatske medkrajevne telefonske pogovore dobiš na prvih straneh telefonskega imenika.
RIM — Skoraj 300 tisoč oseb je dosedaj prisostvovalo spektaklu, ki ga na svoji turneji po Italiji prirejata po različnih mestih kantavtorja Lucio Dalla in Francesco De Gre-gori. Svojo turnejo bosta priznana popevkarja zaključila konec tega, meseca.	i