v posamazna Itawika t Sin. Štev. 47. V ItubSlanl. v wetek 2S. Meren t§ž3'. PästMiw i»aivsaBi'«Wc leto t. •MR09N9 RABHIALM PtatVHilt Mia «sak ^aa siutral. imcsail H&mstM naraöiiita; » 9© poiti Mn 1**-8 t^eaaüttfo: Weitere ulica *1.1/1= — Tatafea it 21) &t£oixittf nuiev: »tiovestHIutHSaaa^. tfpravftilaro: HartSn trs it & — Tttefoa it 44 s« Naš sedanji -v položaj. - Volitve v narodno skupščino so po-feuale, da so vsa važna vprašanja na loeijalnem, kulturnem in gospodarskem polju v Sloveniji in na Hrvatskom stopila v ozadje in napravila prostor plemenskemu vprašanju. V očigled težkim gospodarskim razmeram po vojni se moramo nehote vprašati, kje so one tajne sile. ki so gnale tako ogromno število volileev, da so, skoro bi rekel, kompaktno glasovali za stranki, ki sta M nadeli kot svojo prvo nalogo revizijo Vidovdanske ustave. Volilci so pozabili na svoje načelne razlike v svetovnih nazorih in so se kot eden strnili v plemensko falango. Odgovor moramo vsekakor Iskati v gospodarskem položaju širokih plasti naroda. Kot v vseh državah, ki so mogoče gospodarsko mnogo močnejše, je povzročila vojna tudi v pokrajinah rv..-!e kraljevine občutno gospodarsko krink Narod se je spočetka navduševal za novo državo, pričakujoč, da se mu bo sedaj, ko bo državno krmilo v narodnih rokah naenkrat godilo dobro. Ljudstvo ni mislilo na zunanjepolitične uplive in tudi težka borba za notranjo konsolidacijo mu je bila tuja. Državo si je predstavljalo, kot nekaj izven njega stoječe, ga, kot nekako bogato banko, ki je Skupna lastnina vseh državljanov. V vla di in parlamentu pa je videlo odbor, ki Ima dolžnost, da mu deli svoje bogastvo in ga podpira v težkem eksistenčnem boju. Pod vplivom zamotanih notranjih razmer, kakor tudi zunanjepolitičnega položaja le draginja vedno bolj naraščala. Treba bi bilo obile in izdatne podpore, Te pa država radi svojega težkega finančnega položaja ni mogla vedno nuditi. Narod tega ni razumel in je postal nestrpen. Mogoče se je temu pridružil še odpor proti Pribićevićevi -Žerjavovi metodi vladanja, ki je Često vzbujala srd v ljudski plasti. Posledica Je pač bila, da je ljudstvo sovražno zrlo na beograjsko vlado in ker je za ljudstvo vlada in država istoveten poljem, je pričelo sovražiti tudi edinstveno jugoslovansko državo. 'fo je bila ona točka, kjer je zasadil vse svoje moči na Hrvatskem Radič, v Sloveniji pa Korošec. Prvi je propagiral republiko, drugi -üa avtonomijo. Toda niti o prvem niti o drugem pojmu ni imel narod jasne Predstave. Dan za dnevom so mu pač trobili bodisi zavedno, bodisi nezaved-ao» da je njegovega težkega gospodar, skega položaja kriva edinole Vidovdan-ska ustava in beograjska vlada, ki po mej vlada. Narod je bil uverien, da se oo s Propagirano ustavno revizijo nje- gov gmotni položaj takoj izboljšal Od tm ona množina volileev, ki pričakuji od revizije ustave zlatih časov. Da i razočaranje le prekmalu no prišlo! Računati pa moramo s položajem Hga je vstvaril 18, marec. Označb; k» mesto edinstva Skoroda pome razkol. Plemenska destruktivnos je stopila na mesto konstruktivnosti 1 smislu državnega edinstva. Izid volitev kiikninacijsko točko »hrvatsko srbskega spora*. Iz pisave listov bi sko loda dobili utis8 da se je Radič san vstrašii posledic svoje negativne poli tike In svojega ekskluzivnega zadrža «ja. Izključeno ni, da si bo sedaj z ab stinenco skušal pridobiti dovolj časa, d; svojo politiko v marsičem preobrazi i? prilagodi tudi so.** tfarsklm razmera« ta sodjalnii« zahtevam svojih prista Sev. Od uspešnosti njegovih sredstev bo vsekakor odvisen obstanek njegovi iteväse armade. Z ozirom na globoki *eKajGSe miselne diferencijacije republi ««iških volileev bi skoraj trdil, da si to ne bo posrečilo. Razen tega se dozdeva, da ga jt T** ift Potek dogodkov prehitel. Zave. J1”*« vendarle mora, da ustava iz da toUk«» Pornena' k0t «B predstavljal svojim volilcem. Radu ****** ®°tovo zaveda in se torej nahaj« v težkem poi0^ju> izključena torej tu J ®ä draga verzija, da bo še. ''.adić i Beograd ta da bo skušal zadržava! ljudske z® ®ve po gospodarskem iz holjšanju z vprašanjem revizije, ki Si ho preastevNal kot nujen pogoj za do šego svojih ciljev. Nemogoče k postaviti prognoze na razvojk notranje političnih raz mer. Gotovo m je, aa more pri« di ageasamiz i« ^ Pred volitvami poslancev v oblastne skupščine. UPRAVNA RAZDELITEV DRŽAVE. — LIKVIDACIJA POKRAJINSKHH UPRAV. Vprašanje reškesa pristaniškega konzorcija. NAS IN nmiANSKI NAČRT.— ITALIJANI SE SMEJEJO! w KOMISIJA GRE NA POČITNICE. Beograd, 22. marca. (B) »Politika« poroča: V radikalnih parlamentarnih krogih se trdi, da bo Pašičeva vlada v kratkem dokončala svoje posle, t. j. posle v zvezi s provedbo vidovdanske ustave. Tako bo rešeno vprašanje o upravni razdelitvi države: pokrajinske vlade bodo ukinjene in izvrlUe se bodo volitve poslancev za oblastne skupščine. Beograd, 22. marca, (B) Sinoči se je pod predsedstvom ministrskega predsednika g. Pašiža vršila seja ministrskega sveta, na kateri je minister notranjih del g. Vujičič sporočil članom vlade definitivne rezultate volitev. Raz-ven tega se je razpravljalo o ostavki muslimanskih ministrov. Na prihodnji seji se bo končno rešil» vprašanje o ukiiijenju pokr. namestništev v LHtblla-ni, Splitu, Sarajevu fa Zagrebu. Po za-konu o upravni razdelitvi države na-mestniška mesta sploh več ne obstojajo, temveč le še mesta velikih županov. Za mohamedansko - klerikalni pakt. Beograd, 22. marca. (Z) Iz Sarajeva poročajo: Kakor se doznava iz krogov Spahovcev, sklicuje te dni muslimanska - jugoslovenska organizacija pokrajinsko konferenco svoje stranke, katera ima dati smer za nadaljno postopanje novoizvoljenih poslancev v parlamentu. Tukaj se smatra, da sc bodo Spahovci popolnoma naslonili na dr. Korošca. Spahovci bi baje vstopili samo v tako vlado, v kateri bi sodeloval tudi dr. Korošec in katera ne bi bila za to, da se obdrži sedanja ustava. Za mir in red na Hrvatskem. Beograd, 22. marca. (B) Danes ob 9. uri dop. je namestnik za Hrvatsko in Slavonijo, g. dr. Simič obiskal ministra notranjih del g. Vujičiča, kateremu je poročal o redu, ki je vladal na dan volitev. Razven nekoliko manjših incidentov, pravi g, dr. Simič, je vladal v Zagrebu mir in red. Po tem obisku je obiska! g. dr. Simič ministrskega predsednika g. Pašiča, kateremu je po- ročal o razmerah v Hrvatski. Prihod «. dr. Simiča se spravlja v zvezo s pripravami oblasti radi morebitnih izgredov povodom skorajšnja Radičeve skupščine v Zagrebu. G. dr. Simič potuje jutri nazaj v Zagreb. Ravnotako pride jutri v Beograd namestnik za •Slovenijo, g. Hribar, da obvesti vlado o izidu volitev in o Stanju v Sloveniji. Tudi on ostane v Beogradu nekaj dni Program nemških poslancev. Beograd, 22. marca. (B) Sotrud-nik »Vremena« iz Novega Sada js govoril z nemškim poslancem dr. Kraftom, ki je izvoljen v somborskem okrožju. Dr. Kraft je podrobno razložil program nemške stranke in izjavi!, da je nemška stranka sklenila, da energično in odločno ostane na stališču žomboiskega zbora, ki se je vršil dne 18. decembra pr. 1. O programu, ki je bil takrat predložen, se je sam oficijelni organ radikalne stranke, »Samouprava«, izrekel zelo povoljno. Po tem programu so Nemci pripravljeni, da skupno z našo vlado sode- lujejo na konsolidaciji splošnih pofilč-nih razmer naše države. Vendar pa bodo odločno zahtevali, da se pravice narodnih manjšin v Vojvodini ne kršijo, posebno v pogledu kulturnih in gospodarskih vprašanj. Kar se tiče drugih narodnostnih manjšin, so Nemci pripravljeni, da v vsakem oziru ostanejo v parlamentu tolmači volje narodnih manjšin iz Vojvodine. Ako imajo Madžari, Židje ali Romuni kake pritožbe, naj še svobodno obrnejo na nemško stranko, ona bo v prvi vrsti ščitila v skupščini njihove interese. izenačenje železničarskih plač. Beograd, 22. marca. (B) Ker je potrebno, da se odobrijo gotovi krediti iz 7 odstotnega dolarskega posojila, je za pondeijek sklicana seja finančnega odbora. Na to sejo so povabljeni stari člani finančnega odbora, ker pre- neha njihova pristojnost še le takrat, ko se izveli «ovi finančni odbor. Na tej seji se bo nešilo tudi vprašam« o Izenačenju železničarskih draglnjsklh doklad v zmislu komunikeja^ ki ga Je bil izdal minister saobračaja Se pred volitvami Kmtnt isid volitev v narod« no skupščine v volilnem okrožju Maribor — Celje. Ljubljana, 23. marca 1923. (Uradno.) Število volileev po volilnem imeniku 140.115. Število oddanih glasov 97.491. Dobili so glasov: L Dr. Vekoslav Kukovec 5.169; 2. dr. Anton Korošec 56.665 ; 3. dr. Anton Novačan 1.461; 4. Drofenik 4-553; 5. Rudolf Golouh 5.734; 6. Franc Schauer 5.981; 7. Stjepan Radić 10-186; 8. Koren 4.280; 9. Anton Brandner 2.090; 10. dr. Milan Stojadinović U65. Izvoljeni so z« narodne poslance Dr. Anton Korošec; 2. Franjo Žel 3. Ivan Vesenjak; 4. dr. Josip Holm. 5. Vlado Pušenjak; 6. Jakob Vre 7. Štefan Palež; 8. Jurij Kugovnik; Josip Klekl; 10. Geza Šiftar; 11. An Bednjanič; 12. Davorin Krajnc; Stjepan Radič; 14. Štefan Cežmeš 15. Franc Schauer. Maribor, 22. marca. (R) Gla volilni odbor za mariborsko vol: okrožje je dovršil danes svoje delo. pe*®vih ugotovitvah je dobila SLS Kadic 2. in Nemci z največjhn ostank en mandat Tako je bil sporen man' f° se borili nemška gos darska stranka in Golouhovci priz Nemcem Vsled tega je torej izvo Nemec Franc Schauer, uredni 1 »Ctüier. Zeitung«. Radić in Korošec odstopita od svoiih progrsunatičnih in taktičnih pozicij. Ravno tak» 9» J* tudi gotova da mer* pri. PRED REŠITVIJO VPRAŠANJA JUŽNE ŽELEZNICE. Beograd, 22. marca. (B) Naša delegacija v Rimu, ki vodi pogajanja z Italijo in Avstrijo o vprašanju ureditve Južne železnice, je sporočita ministrstvu zunanjih del, da se pogajanja bližajo h koncu in da bo vsieJ tega to vprašanje odstavljeno z dnevnega red* najpozneje do 27. L m. TRGOVINSKA POGODBA Z AVSTRIJO. Beograd, 22. marca. (B) Dne m. aprila začne ministrstvo trgovine ta industrije pogajanja z avstrijsko delegacijo o potrditvi trgovinske pogodbe z Avstrijo in sicer na podlagi generalnih klavzul sprejetih za časa bivanja dr. Seipela v Beograd*. PRIČETEK KONFERENCE ZA REŠI-TEV ORIJENTSKEGA VPRAŠANJA. London, 22. marcu. (K) (Reuterjev urad.) Pod preased^tvom lorda Curzoca se otvori danas ob 4. popoldne prva seja izvedencev za rešitev orijentskega vprašanja. Sestavile so se tri komisije, ki se bodo pečale $ finančnimi gospodarskimi in političnimi vprašanji. Upajo, da bo koniererca dokončala svoja dela v nedeljo- Pariz, 22. marca. (K) »Parisicn« javlja iz Carigrada: Angorska vlada bo pri zaveznikih obstajala na tem, da se mirovna . konferenca vrši v Carigradu. ü .do sporazuma Je v duhu državnega ■ta narodnega edinsv* Srhov, Hrvatov ta Slovencev. ■*-***“ Opatija, 22. marca. (O) Na včerajšnji seji paritet*; komisije, katere so se udeležili vsi jugpslovenski in italijanski delegati, je predložil senator Ouartieri načrt pogodbe za ustanovitev pristaniškega konsorcija. Besedilo načrta je še tajno, vendar pd je dala komisija njegovo vsebino novinarjem na razpolago. Načrt predvideva konzorcij, ki naj bi ga tvorile Reka, Jugoslavija in Italija v skupni upravi in nadzorovanju re-ške luke. S podpisom pogodbe dobi re-ško pristan šče mednarodni značaj. Vse tri države imajo enake pravice in enake dolžnosti, ravnotako vse njihove družbe in ladje. Konzorcij je juridična eseba, toda v mednarodnem oziru ne mere Imeti neposrednih oanofajev z drugimi državami. Roško pristanišče t /eri vse ozemlje, ki souua v območje konzorcija. Konzorcij mora skrbeti za pristaniške naprave, za pristaniško službo, za določitev tarifov itd. Konzorcij zastopa upravni svet, ki oostoja iz predsednika In šestih upravnih svetnikov za dobo dveh iet. Načrt ne vsebuje nobenega roka. Rok naj co’oči komisija. Na vsak način pa bo moral biti večletni rok z ozirom na važnost podjetja. Konzorc-j ne sme biti politična, ampak stroga gospodarska institucija. Upravni svet naj bi tvorila po dva jugoslovenska, dva roška in dva italijanska zastopnika, ki imenujejo predsednika za dobo dveh let. Jugoslavenska delegacija je po svojem predsedniku dr. Rybafu izjavila, da se s takim načrtom ne more strinjat1. Dr. Rybaf je ponovno izjavil, da Baroš In Dc!ia no morati tvorJtl ozemlje konzorc’la, ker sta bistveni drl saftoško luks. Konzorcij bi se moral omejiti izključno le na Reko. Nato je predložila jugos'ovenska delegacija svoj načrt, ki se bistveno razlikuje od italijanskega. Predvsem zahteva ločitev Baroša in Delte od Reke. Baroš Delta, in Brajdiča morajo priti pod izključno upravo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z reškim pristaniščem na! opravlja neodvisna reška država sama. Železniški promet med Jugoslavijo in Reko naj uredi in upravlja jugoslovenska vlada, železniški promet med Italijo in Reko pa italijanska država in sicer sporazumno na podlagi posebne pogodbe z Reko. Promet na reski postaji naj se izroči roški upravi In sicer pod nadzorstvom mešane koattaije. Ravno tako saj se ustano- vi posebna mešana komisija za varstvo jugoslovanskih in italijanskih interesov v roškem pristanišču in na reškem kolodvoru. Tudi vprašanje prometa ined reškim kolodvorom in Sušakom, oziroma bareško luko. Delto in Brajdico s« mora rešiti sporazumno. Predsednik italijanske delegacije je vzel ta načrt na znanje s pomembnim nasmehom. Iz krogov italijanskih ekspertov se doznava, da Italijani ne bodo pristali na jugoslovanske zahteve. Člani paritetne komisije odidejo v soboto na velikonočne počitnice. S u š a k, 22. marca. Na današnji seji bo podala naša in italijanska delegacij* svoje opombe in protipredloge na načrt nasprotne strani. Italijanski načrt gleda konzorcija določa trajanje konzorcij* 99 let. S podpisom se tri pogodbene države zavezujejo, odstopiti začasno ozemlja, ki jim pripadajo in ki se nahajajo izključno v mejah, v katerih izvršuje konzorcij svojo pristojnost ter odpovedati se samo začasno vsem pravicam do izkoriščanja na tem ozemlju, v kolikor so te pravice nezdružljive z odredbami konvencije. To odstopanje in odrekanje ne bo prejudiciralo morebitnim pravicam suverenosti in lastnine. Oemlje in pa ravnokar navedene pravice vključno z napravami, zgradbami in plovnim parkom bodo izročene konzorciju brezplačno. Konzorcij bo pritegnil nove koncesije glede prostora in rekonstruiral tiste, ki že obstojajo ter upošteva! vse dosedanje dogovore, Id so zaključeni po 17. nov. 1918. Olovni zmisel ingoslovenskega predloga sestoU v tem, da se reški državi pustilo vs/ atributi njene suverenosti in neodvisno-s'i Jtstero smo mi h Itnlija priznali v rapaliskl pogodbi, da pa se nam istočasno zajamči uporaba roške luke. Sušak, 22. marca. (Z) Včeraj do-poldne je bil predsedmnik naše delegacije, g. dr. RibaF z nekaterimi člani na Sušaku in imel v občini konferenco s predstavniki gospodarskih in pomorskih organizacij, katerim je raztolmačil naše stališče, da se konzorcij osnuje radi ureditve reške luke tn ne radi Baroša in Delte. Razven tega je dr. Riba? podal tudi druge podrobnosti, ki se nanašajo na zaščito naših carinskih In gospodarskih interesov ter na ureditev carinske službe pri nas. Nato jo poslušal mišljenje udzležnikov konfe» renče v vseh teh vprašanjih. G. dr. RU baf je odpotoval v Opatijo na sejo pa» ritetne komisije. Zbližanje med našo kraljevino in Bolgarsko. Nil, 22. marca. (B) Predvčerajšnjim in včeraj je konferenca intenzivno delala na končni redakciji protokola. To delo se Je pokazalo mnogo težje, ne. go se Je mislilo v početku, ker je treba spraviti v sklad oba teksta, naš in bolgarski. Delegati so včeraj imeli sejo od 9. do 12. ure ta popoldne od 3. do 6. ure. Sporazum, ki se bo podpisal bo znašal več pol. Obsega okoli Id raznovrstnih sklepov. Konferenca ho nadalje- vala tudi danes svoje delo In delegati se nadejajo, da bodo mogli zvečer pod. pisati zapisnik. Kadar bo zapisnik podpisan, priredi bolgarska delegacija večerjo v čast naše delegacije. Naši delegati so povabili bolgarske delegate, da obiščejo Beograd. Ako sc izvršijo ti posli pravočasno, odide b-igarska dele. gadja v petek popoldne iz Niša v Beograd, kjer ostane dva da tri dni Bolgarska in reparacije. Sofija, 22. marca. (K) (Brzojavna agentura.) Po dolgem razpravljanju ministrskega predsednika Stamboiijske-ga * voditelji delegacij medzavezniške komisije, se je dosegel sporazum o reparaciji. Vlada objavlja na podlagi člena 47 ustave odlok, po katerem se imajo v smisla načrta o odplačevanju, izdelanega od medzavezniške komisije sporazumno * bolgarsko vlado, upora- poruhrska akcija. P a r i z, 22. marca. (K) Na zborovanju izvrševalnega odbora radikalne in socijalistlčne stranke je izjavil predsednik Herriot: socijalistični poslanci ne smejo, četudi zasedba Poruhrja ni v skladu s politiko stranke, otežkočati nalog vlade in bodo torej dovolili kredite za zasedbo. Zborovalci so se soglasna strinjali s to izjavo. bljati dohodki ta caffte kot jamstvo za reparacije. Pogoji pod katerimi je bil sklenjen sporazum, se bodo objavili pozneje. Ti pogoji so za Bolgare ugodni in upoštevajo njen gospodarski ta fl-nancijelnl položaj. Poleg tega so p* take narave, da bo mogoče misliti n* zopetni gospodarski razvoj dežele, ki že dolga leta trpi na gospodarski izčrpanosti. Današnje prfredlttfe v »Union»«: KiavrrsKi Koncert «ie Blanche S a Iv a ob 8. uri Kino Matic»: »Gnezdo ljubavi«, Kino Tivoli: »Sodoma in Oomc Kino Ideal: »Grof Monte Chrli del. Nočna lekarniški« služb* v LtabijMd: Tekoči teden: Lekanu Leustek prt feudska« bs fitoblac s* 'WS'l mMM» gif'T'gHangyTTTitfcnrtaa! Odprimo oäl li tnt oafifei kaHnmih delavce?« Öi S| jNfeÖ t«!Ba aS ooemu jcra-1 all ob ta saahut, ki si fih Jena ta all ob! na-&* PridoMl zs. nastanek naše države, ßwranw vendar reči ,da je Jugoslavija nas Slovence v veliki meri dar Usode. Marsikdo ml bo morda oporekal to bo koe! mogoče s svojega stališča tudi prav, popolnoma pa moje trditve le ne bo mogel ovreči. Zanjo namreč pričajo vsa naša »junaštva« žalostne preteklo» s ti. Da to vsaj enkrat prišel Čas, ko to jih ne bilo več treba omenjati! Sramote nas na zunaj in na znotraj, drugih znatnih koristi pa menda nimamo od njih. Zanjo pa govori tudi razdrapariast, ki vlada med nami Ako pojde tako dalje, torno Pri naslednjih Volitvah v skupščino imeli v Sloveniji več kandidatov nego volilcev. To je znak hreznačelnosti, ki mora vsakemu mislečemu človeku vzbujati temne misli. Naj tudi kdo skuša opravičiti ta pojav s trditvijo, da je znak poteniraBega to poživljenega političnega udejstvovanja, mi vendar ne bo mogel zanikati trditve, da je to znak breznačelnega malkbntentstva, stremljenja posameznih čftstiželjtdh oseb, ki se hočejo na vsak način to za vsako cono Uveljaviti. Kara nas to vodi, že danes präv bridko občutimo. Na eni strani vlada med nežnejšimi, občutljivejšimi Ijüdfni nekaka deprimlrauost to letargija, na drugi pa se odbira Široko polje Podjetnim špekulantom, ki lahko nemoteno ribarijo v kalnem. To mojo do» rrtrievo popolnoma potrjuje izid volitev V Sloveniji. Tak način delovanja bo polagoma Upropasti! vse naše življenje, posebno pa naše kulturno življenje; ako se treznim in previdnim ljudem še pravočasno ne posreči, dh zajeze to razkrajanje. Kako? Z avtonomijo? Dvomim, jufcv resno dvomim o tem, da bi nam mogla avtonomija, kakršno hoče SLS Prinesti kaj dobrega, brez ozira že na to, da M s tako avtonomijo hote to zavestno nasprotovali onemu toku in stremljenju, ki se Je iz njega porodila naša kraljevina. ' Mnogi med nami se boje nekake srb- se Poplave, ako ostane sedanja notranja oblika države. Kaj si predstavljajo pod tem strašilom, ne vem, Ali mislilo, da bi nam Srbi hoteli vzeti jezik? Jim ne pridč na misel... Govoril sem že z večimi uglednimi srbskimi kulturnimi delavci, pa mi ni še nihče naznačil kake take namere. Nasprotno so mi pa že tožili, kako je škoda, da se sever in jug tako malo poznata med seboj. Dejali so, naj bi se tudi kdo iz Slovenije kdaj oglasil v srbskih listih — v slovenščini. Kako pa pri nas? Nekoč sem v neki družbi omenil, da išče urednik z juga prispevke v slovenščini za svoj list. Dotični urednik me Je Ml tudi parkrat prosil, naj sporočim slovenskim književnikom njegovo prošnjo. Ko sem to res storil, sem dobil od uglednega slovenskega književnika odgovor: »Ako ima kdo kaj, da je kaj vredno, že lahko doma spravi pod streho.« Ta odgovor priča v zvezi s preje navedenimi dejstvi, da na jugu ni nikakega stremljenja po kaki poplavi, tudi ne na drugi strani nikake ekskluzivnosti, da pa vlada nasprotno pri nas nekako ekskluzivno razpoloženje; češ: »Kaj bi hodil kulturni Slovenec med Balkance, arka M!« Uspehi takega ravnanja se že kažejo. Oficijelni krogi tam' doli, ki imajo državno krmilo v rokah, se ne brigajo za nas, ker nas ne poznajo, — ali bolje: kör jim mi ne dovolimo, da W nas spoznali Rezultat; naši slikarji morajo hoditi s svojimi slikami kakor krošnjar od hjiše do hiše, drugi umetniki vseh vrst pa se tišče po raznih pisarnah, kjer ža bore kronice tratijo čas in ubijajo zmožnosti. Država ,ki bi jim lahko pomagala, Jih niti poznati ne sme, tistim pa, ki danes predstavijajo Slovenijo, šp' Ma-rjine device in podobno bolj pri srcu nego vsa slovenska kultura. Ni več daleč čas, pa bomo’ po vseh kulturnih Inštitucijah Slovenije molili roženkranc in prebirali »Zdravo pismo«, ki pomaga pri porodih, zoper strel in zoper grehe. Ali Bomo morali res biti deležni šefe egiptovske sužnošti, da se našemu razumništvu odpro oči? A. B. Za naše narodnostne manjšine. Kombinacije. Demokratsko časopisje se bavi intenzivno z raznimi kombinacijami b novi vladi in priobčuje iz Beograda strankarsko pobarvana poročila, ki so le ugibanja ljudi, ki bi se radi okoristili z novim položajem. Poleg vsega pa le silno neptevldno govoriti o Pašlčevih načrtih, dokler ni vsestransko razjasnjeno stališče bpozicijonalnih »zmagovalcev« pri skupščinskih volitvah. Do sedaj se |e izrazil samo Še g. dr. Korošec, ki kategorično zahteva, da izvajajo Srbi iz klerikalne zmage v Sloveniji posledice. Dr. Korošec apelira celo na krono, ki naj bi morala upoštevat! »pomen izida, ki so ga podale ravnokar izvršene volitve«. Dr. Korošec bi pač rad prišel zopet v vlado, toda izpolnitev njegove želje nikakor ni odvisna od Izida volitev v Sloveniji. Pisati o g. Stipid Radiču bi pomenilo precenjevanje njegovega neznačaja. Koliko izjav in ob-fiub je že podal g. Stipica, ki jih je v par minutah nato sam zanikal! Bo pač treba počakati na neposredni razvoj v bližnji bodočnosti. Eno pa je gotovo to to je; Oni, id so vstvarili našo državo, ki so nas osvobodili izpod tujega jarma to nam zajamčili svobodni razvoj v jugoslovenski državni zajednici, se ne morejo in se tudi ne smejo obračati preveč na levo, ako hočejo obvarovati državo pred uso-depolno notranjo krizo, ki jo prerokujejo levičarji vseh vrst. Pri tem, za našo skupno državo edino spasonosnem delu, morajo sodelovati vsi, ki se zavedajo svoje odgovornosti naprarn bodočim našim pokolenjem. In teh je tudi med Slovend precejšnje število. Bilo bi žalostno, ako bi naše razumništvo slepo drvelo za raznimi demagogi, ki varajo naše ljudstvo s praznimi obljubami, s katerimi hočejo prikriti masi dejanski položaj to katerega ne morejo spremeniti nobeni »volilni plebisciti«, pa naj se »narodnjaki avstrijskoslovenskega kova« še tako strinjajo v tem oziru z ostanki zagovornikov »habsburškega trijalističnega iugoslovenstva« pod patronanco sedanjih voditeljev separatističnega gibanja, ki je v bistvu naperjeno proti našemu Pijemuntu, Orjunaš. V premnogih člankih o naših manjšinah v Avstriji, Madžarski in Italiji, ki sera jih priobčil v slovenskih to hrvatskih listih, sem zastopal posebno nasproti prvima državam® načela reciprocitete: kakor ti našim manjšinam, tako jas tvojim v naši državi Močnejšega aduta ne more imeti naša vlada v tej jjgri, kije močnejši nego vsi pametni razlogi vse sklicevanje na človečanske pravice to na določila madžarske mirovne 'pogodbe. Poleg časopis*» Borbe sem skrbel tudi za to, da je bila naša vlada točno poučena o razmerah na Koroškem to Gradiščanskem. — Tisti dogodek s konzulom Rašičem v Celovca je ostal ie brezpomembna epizoda, Id ne bo imela sa rešitev koroškega in gradiščanskega vprašanja nikakega pomena, zlasti potem, ko je gkvtti odbor NRS v Ljubija» ai energično posegel vmes to poslal v Beograd spomenico, ~ katero je osrednja vlada že upoštevala. Želeti ie le še» da vsi zvesti Čuvarji naših manjšin dosledno bdbo nad delom naše diplomacije, ki ima dovolj dobre volje in dovolj upogleda v jedro tega prevažnega vprašanja, -r- Oddelek našega g. dr. Ryfeafa j® tisti, v katerega področje spada tudi varstvo naših manjšin. Prosim g», da po dovršenem delu v Opatiji posveti vso svojo pažnjo našim manjšinam, To delo treba postaviti na trdno podlago breg ozira na zasebno požrtvovalnost našega naroda. Tu treba ustvariti sistem, Id bo trden ta neoma-jjan, pa če zasebna inicijativa tudi povsem obnemore, saj poznamo svojo slabost, da neizmerno lahko vzplamtimo, a pri najplemenitejšem vprašanju tudi kaj radi zadremljemo v: dolce far niente! Koroški dogodek je zgrabilo »Jutro« v volilne narpene, NI Mio to ne lepo, ne previdno, ne diplomatsko. Hočem pa verjeti, da so gospodje okoli »Jutra« tudi dobro mislili za koroške Slovence. Stvar sama. je' pojasnjena. Tudi’ »Slovenec« od pretekle sobote se je hudo vzrepenčll pod bobnečim naslovom, da je radikalska vlada izdala koroške Slovence. — Ali v istem članku samem je »Slovenec« ponižno m bolj neopaženo povedal resnico, ki ga pravo za pravo poolnoma postavlja na laž-Dejal je, da je zunanji minister dr. Nin-čič kategorično izjavil, da: sker pa je samo po sebi umevno» da Nemci ▼ Ib» goslavljj ne morejo v ničemer nilvatl več pravic nego tih uživajo koroški Slovenci. Tu je torej jasno označeno načelo reciprocitete! Ako ostane pri tem, da ohranijo koroški Slovenci le dve ljudski šoli — tudi Nemci v Jugoslaviji ne zaslužijo več! —- Avstriji torej ne bo preostajalo drugega nego popolnoma urediti koroške razmere tako, da bodo imeli v šoli, v uradih, v vsem javnem življenju enake pravice, ki jih hočejo uživati in jih bodo uživati naši Nemci, Da ima naša vlada v tem pogledu jasen cilj pred seboj, k! nas mora popolnoma zadovoljiti, je razvidno iz izjave dr. Ninčiča — a dr. Korošec sam je najboljša priča za to. »Slovenec« naj se Informira pri njem in naj v bodoče vreći svoje pisanje po tej resnici. Pretiravanje ali celo neresnično poročuje, ki mora razburjati duhove, nam more edino le škodovati. Umeje se samo po sebi, da se moramo ravno radi tega recipročnega načela sprijazniti z marsikako koncesijo od naše strani. Maščevanje radi preteklosti, ki je za na« samo še zgodovina, ni več na mestu. Kdor pa se razburja radi te ali one koncesije, kije sicer 'Utemeljena v sanžennenski pogodbi kot pravo manjšine, ie zaslepljen ali zagrizen strankar, ki noče videti krute realnosti, v katero se končno moramo vživeti. Preko teh kričačev moramo preiti pa. dnevni red k pozitivnemu deta v mejah možnosti, državljanske in socijalne pravičnosti. Edino tako bomo pred očmi celega sveta sledili realni politiki, ki zagotovi našim narodnostnim manjšinam narodni obstanek, kultu/m to gospodarski napredek. Kar se tiče Avstrije in Madžarske je naše delo veliko lažje, nego v Italiji. In to je naša sreča; kajti naš narod v teh dveh državah nima toliko odporne sile, kakor naši Primorci. AH modra vreditev narodnostnega vprašanja v Avstriji in Madžarski utegne olajšati delo za naše rojake v Primorju. Ako pride enkrat do popolne odstranitve vseh sporov v reškem vprašanju in bo itaHja videla, kak© dragoceno jej je resnično prijateljstvo z Jugoslavijo, tedaj se bo dalo uspešneje govoriti v prilog našim Primorcem! Zato: pamet i sreča junačka! A. G- Politične novosti. BOLGARSKA «= Neva vjada. So ji j a, 22. marca. Po večkratni rekonstrukdli se Je sestavilo ministrstvo na sledeči način: Predsedstvo, zunanja dela in začasno tudi trto vina: StambolilsW. javna deia: Pavlov, kmetijstvo: Obov, fnance: Janev, pravosodje: dr. Dubarmov, železnice: Apanazov, vojna: Košta Muravjev, javni pouk: Omarčavskj, notranji posli: Stojanov. NASA KRALJEVINA. — Komunistični arhiv na Dunaja najden. Našemu. ministrstvu notranjih zadev se Je posrečilo polastiti celokupnega arhiva sekcije naših komunistov na Dunaju. Arhiv nudi dragoceno sliko za presojo komunističnega razvoja in stanja v naši drža vj, Najdeni dokumenti Izkazujejo Ogromne vsote', Rf: so Bife'namenjene za propa-gatido v naši državi. Kadar se arhiv natančneje pregleda, se odstopi sodišču, da se uvede preiskava proti kompromitiranim osebam. f RUSIJA. == LJeninava bolezen. Zadnje poročilo te Rige o zdravstvenem stanju Ljenina pravi, da zboJiŠanje v sposobnosti premikati desno nogo, traja naprej, nespremenjeno pa je stanje glede zmožnosti govora. Švedska. 3= Notranjepolitični položaj. Švedsko časopisje naglaša, da se bo v kratkem odločila usoda Brantingovega kabineta. — Borba med meščanskim blokom in med socijalisti se vrti okoli vprašanja, da-H se naj delavstvu o priliki stavk izplačuje državna podpora ali ne. Kompromisni predlog z liberalna strani Je bil v sociiaiističtiih klopeh parlament« odklonjen. Zdi se, da vztraja vlada pri prejšnjem, vsekakor zelo dalekosežnem predlogu. Ker pa ni si- gurno, da bi 'ta prediog mogel prodreti, sl Je Brantlng skušal š spretno kravjo kupčijo zasigurati glasove kmetske zveze. — Odločitev bo padla še v tem tednu, vendar pa je verjetno, da ostane Brantlng na krmilu. NORVEŠKA. *=■ Nova kriza. Iz Stockholma poročajo, da stoji nedavno sestavljena Vlada konzervativcev pred krizo, ki bo izbruhnila že v par» dnevih. Vlada zahteva ukinjenje relerendarnega sklepa .o alkoholni prepovedi, kar pa levičarske stranke norveškega stofthingu Odklanjalo. ~ MEDNARODNI KONGRES TRGOVINSKIH ZBORNIC. Rim, 21. marca. (K) »Tribuna« naznanja, da bodo ameriški udeleženci na mednarodnem kongresu trgovinskih zbornic v naslednjih dneh v Rimu predložili načrt ameriških Industrijcev in finančnikov za gospodarsko in finančno vzpostavitev Evrope. Ce bi Francija soglašala, bi s tem prišlo do prav pomembnih političnih sprememb. Ponudba ameriških finančnikov gre za tem, prispevati k reparacijam za zaveznik«, če bi Francija odnehala od tega, da tokol izterja dolgove dd Nemčije. iz prosvetnega življenja. Čarostralec. Ro man tičite Opera v treh deianlifa. Spisal Friedrich Kind, poslovenil Aston Fantek, godbo zložil Karl Maxi« Web e sr. Pri atrejfanju na tarčo Maks smolo, zmagal je Vsebina: I. dejanje: •c imel lovec unet Kilijan, ki zdaj premaganca zasmehuje. Sprla bi se v resnici da ne poseže vmes dedni gozdar kneza Ota-karja. Kuno, čigar hčer Agato bi rad Maks za žena Malopridni to postopa-Škl lovec Gašper meni, da je Maksova sreča pri streljanju začarana ter svetuje, saj gre Prihodnji petek na raz-križje to aal v risu trikrat pokliče ve-Bkega lovca. Kuno Gašparja ostro pokara, Maksa pa opomni, ck si jutri k n «ečnim poizkusnim strelom vpričo kneza Otokarja pridobi po stari šegi to ustanovi namenjeno nasledstvo dednega gozdarja in Agato *a ženo. Maks om Agftte živel! ne mora obupati je, ker ga akrbi poizkusno streljanje. Ali m ho jntrt vreča «tila, ko i« zadnje lädpe tawä tako smolo? V tem razpo-ilpScnju ga najde Gašper. Prigovar-fa ara «ai Sri z njim o polnoči v Volč-:-v brczđno-' rüv-'.t zaidete kroglje- Ko äe Maks r. Gašperjevo puško ustreli nc&tovi&-c. o;tUic.2iin obljubi priti na II- dejanje. Agatina soba. V istem času, ko Je Maks z vražjo krogljo ustrelil je raz stene padla slika Kunovega pradeda to je Agato lahko ranila. Vese-Ja Anka, bližnja sorodnica, Iti danes Agate nikakor ne more potolažiti, obed sbko nazaj. Agato obdaiajo zle ilujnie, težka pričakuje Maksa, Iti gotovo prinese veselo vest o svoji zmagi pri streljanju na tarčo. Taka vest bi dobro pomenila za jutrašnfl dan. Maks pride: ni zmagal! Pove Agati, da je ustrelil v Volčjem breždnu jelena in mora še danes ponj. Vkljub prošnjam obeh deklet odide tja, ker ga že čaka Gašper in kliče Samiela na pomoč. 2 njim je že dolgo v zveri. Samiel mn i« dal tri leta odloga, če mu pripelje drugo žrtev. In žrtev naj bo Maks! Hoče se pa Gašper osvetiti š« nad Agato, ki m« je odrekla roko. Maks pride v brezdno, duh mar tere ga svari pred zločinom, Samiel pa mu pričara podobo neveste Agate, ki se zaradi zaročenčeve nesreče pri streljanju hoče pognati v slap. Maks In Gašper med strašno čarovnijo in'» viharjem ulivata vražje krogli«, katerih Sest zadene cüj po volji strelca, sedmo pa vodi vrag..— III. dejanje. A Agatini sobi- Težko se je Anki posrečilo pomiriti Agato, ka, teri zle slutnje ne gredo iz glave; V njenem srcu vendar premaga zaupanje v Boga to ne straši Jt celo žalostno znamenje, ko najde v šatulji namesto poročnega venca mrtvaško krono. Dekle- je Maks na lovu začarane kroglje katere r(ju je dal Gašper, že postrelil. Od njega hoče imeti še eno. Porogljivo Gašper zahtevo odkloni in Maksu je ostala za poizkusni stre! 1« sedma, nesrečna, vražhj kroglja- Khez Ota-kar in ljudstvo čakata Pred svojim šotorom na Maksa, ki bo streljal mojstrski strel' za dedno gozdarstvo to nevesto Agato. Kot cilj ie določena bela golobica. Maks nameri ta hoče sprožiti. V tem trenotku stopi iz drevja, na katerem sedi golobica, Agata v spremstvu pujčavaika ta zakliče1 »Ne streti aj! Jaz sem golobica 1« Strel poči, go-Jobica odleti, Agata ta Gašper zakričita in se zgradita. Agata je nezavestna, Gašper leži v krvi. Samiel do Maksa, ki je čistega srca grešil ni imel moči ta tako pade kot žrtev Gašper s kletvijo na jeziku. Knez Otakar ga ukaže vreči v Volčje brezdno ta zahteva od Maksa odkritje zločina. Maks vse skesano prizna. Knez bi ga napodil iz službe, toda zanj prosi puščavnik. Otakar odpravi poizknsni strel, Maks pa naj služi Je eno leto za po izkušnjo ta če ostane tak kot je bil prej, dobi Agato za ženo. — Naša motnost. Narodna ralerija v Ljubljani je začeta te dni razpečavati priljubljeni album reprodukcij »Slovenska moderna umetnost« v treh oblikah: v oblik) Učne mape § 27 krasnimi slikami na posameznik listih najftaejšega papirja« v obliki elegantno vezane knji- bitelje lepe knjige. Ta izdaja je vezana v imitiran pergament in predstavlja sploh najdecentnejše, kar je 5e nudil naš književni trg na tem polju. Za velikonočna darila je ta izdaja, ki niti draga ni, kakor nalašč, zato si jo usojamo občinstva kar najtopleje priporočiti vi nakup. »Slovenska moderna umetnost« fe naprodaj v vseh ljubljanskih knjigarnah in stane v obliki mape 35 Din, knjige 43 Din in luksuzni izvod 65 Din. — Sprememba dramskega repertoarja v Ljubljani. Zaradi nenadne obolelosti g, Putjate je odpovedana premi-pera Čehova drame »Črejnjev vrt*. V soboto, dne 24. t m. se vprizori dramatizirana Tavčarjeva novela »Otok ta Struga«, katero je drama na novo naštudirala, da proslavi spomin pokojnega velikega pisatelja. V ponedeljek, dne 26. t m. se igra veseloigra »Ugrabljene Sabinke«. »Otok ta Struga* izvan. »Ugrabljene Sabinke« red C. —- Gledališki list št. 23 prinaša1 poleg repertoarja tudi članka; režiserja B. Putjate o »Češnjevem vrtu«, ta dr. Fr. M. »črtice k nastanku prve slovensko opere«. Umetniška priloga fe slika Ha* go Zatheya. — Koncert v korist Borštnik - Ve-rovškovega spomenika se vrši nepreklicno v pondeljek 9. aprila v opeit Opozarjamo vse korporacije in društva da‘se na to oziraje» Ifdružeuk- ste «T^vvafil eeliski župan g. tfe. _ —. Zdravniške zbornice In «anftaral za- kon. v ministrstvu za narodno zdravstvo Se hsdefuje načrt za dva nova zaledna, Utilitarni zakon in zakon o zdravniških Zbor* nfćah. Načrta sta v splošnem že gotova. Sedal se izdelujejo podrobnosti načrtov aa ta dva žakema. Novosti iz Primorsko« — Brezposelno«; v furlanski pokrajini. " Kakor poročajo goriSkl listi .vlada v bivSi Vtđemškl pokrajini velikanska prezposeP Etosi, kar pa «e sme nikakor iznenaditi, ako pomislimo na številne delavce, ki so se morali pred vojno izseljevati. Sedaj so vsi ti po večini dotna in fe rad?, tega pomanjkanje del» občutno. Vsi t brezposebiržl se sedfö ponuiajo raznim tvrdkam, ki zidajo v t*>-veasidh krajih m i tem odjedajo fcr«h aü~ mačemu prebivalstvu. .... fnrian. fašistov. Zborovanju se polaga ver Uka važnost, ker bodo na tern zborovanju zastopani fašisti z vzhoda fitrlanske pokra-hae. ki so po-vežhti 'slovenski renegati. — Pri otrokjh so začeli. V Korabiru se ustanovi 13. aprila otroški vrtec in sicer *;„T'’enski otroški,;vrtec« z očividnim na-da bi Italijani pričeli s svojim P0>-že pri malih neizkušenih vtnskh Pa ««o. da bo mak) sk^ k.” LTÄ isS11*" ^oto- * «."dSid ddlkJr«LDredvai3 od 21.-24. t. m. “mg* «el krasne znamenite drame šaleći ranega Itt razŽalJeneKt I»0ža prott • «sod. nim intrigam Tokvarjenosti in nemorali. - 0d 25 28- t« ksaauf Ulm. Opozarjamo nase cenj. naročnike, da do konca mesece marca t l. poravnajo naročnino, ker jim drugače brezpogojno ustavimo Ust. Ravno tako prosimo vse orte, kt smo jim. pošiljati Ust m ogled, naj blagovolijo naročiti »Jutranje Novosti«. UPRAVA}jirrRANJ!ti NOVOSTI«. — F. n. občinstvo opozarjamo na jroneert p r v e francoske piänistke, nocoj ob 26. »m v »Unionu«. — Gospa Blanche Selva Kashižj splošno pozornost köt najboljša ppOTavalka klavirskih 'mojstrov 18. stoletja in velikih skladateljev nove dobe. Ljubljana ntii pokaže, da ima stnfeel zä umetnost. — toenovmija. Pri direkciji šum v ijnb- pravni odsek. je imenovuu za. šumat- skega asist«mta inženir Dominik Cerjat-> • ža pomožno učiteljico «a »ospodlnjskj šoli '»Mladik«* v. 'Ljubija»!’ je imenovan?. Marija Mehlc-Vrbovec, -- li čarlnske službe. Pri glavni carinarnici v Ljubljani je imesova« za revizor-ja IV. razreda Mirko 2ivic pri carinarnici na Jesenicah- Za revizorja IV. razreda Aa-ibh Potradovski, za carinika: III. razreda. Milan Tucakovlč, Franjo Pavlovič !n Ivan Renčelj, za. revizorja V. razreda na. Rakeku Mtograd Jankovič, za carinike HI. razreda. Branko Bakatovlč in Peter Gojtan, za carinika IV. razreda Borlvoj Petrovič Itt Mfhajk» ministrstvu trgovine m industrije, oddelku X Ljubbani, odobrena začasna tarifa o konj aških pristojibittah, je nabita na mestni deski v Ljubljani na vpogled interesentom. — Proti ppštpim tatvinam. Poštnobrzo-favni svet je irfiel sejo, na kateri se je razpravljalo o vprašanju tatvin na pošti. Sklenjeno je bik), da se odslej naprej v vsakem konkretnem slučaju zaprosi krtervencija preislcovalttih oblasti- —r, Popravek. V včerajšnji Številki se }e vrinila pri »otici »Iz diplomatske službe« neljuba pomota. Potična notica kcmŽa z besedami: ■>.. . več kandidatov, med »Stmi Tadič, Antič, Janič, Bodi, Todorlvič in dr. Jati-kovac.«, Nadaljna vrsts »...Fram? CtpUafc, uprav- zdrav, na Golnika Itd.« Spada pod naslov: »Imenovanje v državni službi«. —. Proslava osvoboditve Sušaka. O priliki osvobojeaja Sušaka priredi podružnica Jugoslovenske Matice v. Ribnici dne 25. t. m. cveUičiU daa. Gb treh popoldan se bo 'predvajala v Cenetovt dvorani igra s petjem in deklaraacijami. Dse 26, t. m. ob pol 8. uri. zvečer se vrši n« dekliški osnovni šolr predavanje s skfofÄKttfini slikami po predavanj« pa, redni občni, zbor podružnice z običajnim dnevnim redoife t,t ■ -j ..”t ? SteQßi’fiteke univerze. Meseca, niar-ca je bilo -na prävni fakulteti beograjske univerze diplomiranih 106 slušateljev. — Ogenj v dimniku: Včeraj sel se okoli 1. ure popoldne vnele'sale v nekem dimniku hiše št 3 v Wolfovi ulici Došli ognjegasci Šo ogenj takoj pogasili. Škode ni nobene. ~~ Tatvina na ljubljanskem pokopali-Šču. Iz križa družinske grobttfcfe Ane 2upaa pri Sv. Križu sta bila ukraden« dva brona« sta nakita v obliki žalnih vencev hi bronast okvir v skupni vrednosti 8000 K. — Nesreča s pairouo. Romžgar Andr.. 12Jetni sin posestnika Iz Ljubljane, fe našel na Vpdmatekem trgu vojaško patrono, katero je toliko časa tolkel s kamnom, da Ja eksplodirala ter ga težko' -poškodovala po rokah in glavi. Neprevidnega dečka so morali odd«h o bolnišnico. Raza® tatvine. Ob priliki Sokolske maškerade v Narodnem domu je bila -Darinki Debelakovi ukraden« bela, boa, vredna 8000 iL -v- N« državnem kolodvora v Ljubljani je »ekdb ukradel Jz zaprtega vagona; 12 kg sveč in S kg čaja. — Mariborske vesti, V tukajšnjem okolišu skušajo nekateri navihanci spravljati v promet stare neveljavne 20dinar-s k e ban k o v c e. Da se čhnprej prepreči delo tem sleparjem, naj se vsak poskus take sleparile takoj prijavi oblastvom, — ObČui zbor društva trgovskih nastavliencev za Štoveaijo se vrš! 23. t m- ob 8. uri «večer v mestni posvetovalnici. ~ V četrtek 39- marca se- vrli obča! Zbor društva Jtt*rislo-venskih akademikov, —• urad «a aospeševattie: obrt Je otvori! včeraj v prostorih državi» trgovske Sole čevlje*» skl prikrojevalni tečaj, fcrteiegs se je adh» fežito ,39 u5«ö<äv, — Slika pesnika Stritarja- T>tte 20, nUff* <» je fotografiral g. PeHkas pesnik« .toÄ Strlterfa v, njego vem siaaovaitju v Rogaški Slatini Slika fe izvrstna. Dobiva m v toitv. grafskem ateljeju-Pelikan, Cdfje. — Smrtna kosa. V nedeljo 18. J. to. jr umria y Gelju gdč. Pavia SMto»«, viuS-tellica celjskega Sokola- Bila je izvršbi» telovadklnja in vobče priljubljena. Posjed* »ja njena želja j« bila ležati na uxrtvajSkem odru v sokolskem krom, kar se g jte tol Izpolnilo, ; — Nesreča sli poskuš«« saMioimof. Neki delavec tvrdke Polslt V Irii&jr » naše! te dni v sobi sodelavca Kutoer Afcjzija z globoko zevajočo *tha v prtih. Kutoer Jo bil brez zavesti ter je ležal v velik) mlalö krvi. Pdeg njega se j« rsalel veük okrvaV-Üca nož, Ne ve se. gre za nesrečo ali samomor. PripdMS so ga v bcanlSrtfeo. Nfe-gaVa. rana je smrtno nevarft«, -r Nesreč». Z voza, to padel hlapec Josipa Železnika Andrej J rček tz Podkovv pri Rovtah, katerem» sp to splašIR vojt m čf^ s ti med Rovtam In Žiberšajtu. Trček je zfr dobil težke poškodbe na nogah, vsled če» »ar je moral iskati'pomoči v bolnišnici. — Velik» tatvina. Kakor poročajo lis« i» Koveia, so nekemu železniSkeimi blagajniku, ki bi imel izplačati delavske mezde, oboroženi banditi oropati vsoto enega raf-Hrona mark. — Nesreča pri prekrivanju »trebe. N» poslopju veterinarske šole v Zagreba to hotel krilec Lončar izvršiti popravna ob skrajnem robu strehe. Naenkrat pa se rau je spodrsnilo in padel je na ulico. Poškodovan je po celem teles» «p »o se mn razen tega pretresli možgani. Zagrebški listi opozarjajo obrtnike na predpise PO zavarovan]« življenja delavcev, ki morajo delati na strehah, Predpisi določala d« toor« biti vsak tok delavec bodisi prlrezau »K pa kako drugače zavarovan. — Belje pod vodo. Pred par dnuvi je • se predvat* PrfI°P»la Donava bresc?V režnieariT^ ?®kai nasiP°V !;1 POB^vĐ» vas» Dorod in Laško, Nadalje se nahaja POd vodo okoli jajboliŽe «oOji.V »i Brito. glh krajev poročajo, da je voda vsted «težavnega vremena ia tajaaja sneg* zelo narasla -- Pravil» o ribolovu. Ministrstvo z« kmetijstvo in vode je izdalo pravilnik o ribolovu. za leto 1923. V pravilniku je natančno določen Čas Jn način ribjega tova. Za one ribiče, ki bi se tega ne držali je zagrožena stroga kazen. Na ta način se hoče preprečiti nesmiselno uničevanje rib z dinamitom in drugimi sredstvi. — Koptomikove marke. Poljski listi poročajo, da bo ministrstvo pošte in brzojava izdalo serijo poštnih znamk s Kopernikovo sliko, Cisti dobiček teh znamk Je namenjen kritju stroškov odbora za proslavo Koper» Pikovega jubileja. — Bombni atentat. Nadučitelj v Groho-tami na Soltl je prišel v Split in prijavil policiji da je tekom noči nekdo vrgel v njego vo stanovanje bombo, kt je Judi eksplodirala. Ctoveškfh žrtev po sreči ni bito iilkakih, pač pa je bito vse pdMŠtvo potevarfeno. To-Jffiöa atentatorja zasleduje. •— Smri vsled brezposelnosti, V Novem Sadu se je nudil pasantom grozen prizor. Na nekem zidu ob kraju ceste je visel obešen mladenič. Ljudje so g« sneli in prenesli v bolnišnico, kjer se je zdravnlkoin posrečilo, da »o. ga poklicali k življenju. Ko se te niladepič osvcsiP. je izjavil, da se je hotel usmrtiti, ker ne more ničesar žastažJti» ’ » Posledic» slabega vremena. Nepre- stan dež in slabo vreme ie povzročilo, da se je t okolici Novega Sada porušilo precej starih hiš- V neki naselbini v bližini Novega Sadu je bilo dosedsj defotna ali docela porušenih 19 hiš, stanovanj, revnih slojev, ki s»o prisiljeni iskat! zavetja pri svojih sosedih. Ker šJabo vreme še uadaito1 traja, »e fiudie bojiio nadaJine Škoda r'' --- 'Nesrp«to« za%. Že pt) kratki dobi «Jdrona. se j« neki Anffi&ja ir Sarajeva pfio naveličal zakonskeg« življenja, da se je hladnokrvno odtočil za smrt. Nekega večera je šel na večerjo k. sVoiemu prijatelju, policijskem« agentu. Ko se je vračal proti domu, se je ustrelil v glavo in v vrat Re-volverska strela Je slišal njegov prijatelj, ki pu je prihitel na pomoč. Toda vsaka pomoč to- bila zaman in policijski agent je z žalostio boflštattral, še Je 'Andreja ustrelil sp njegovim revotveiiem. —- Nesrečen ruski bkgunee, Te dni se je poskusil usmrti« v Sarajevu ruski begunec Kovali e vski, ker ni mogel poročiti neko rn- SKIÄ ÄSÄÄ-TS Ä. pravfjena poročiti, ako s svojo smrtjo dokaže. da to ljubt Vsekakor čudni nazori. ' - 1 univerze v Budimpešti V poštedi njih dneh preteklega meseca, so visokošoici člani »Prbbujajočib Madžarov« prerezali.\rse električne žice na univerzi ;n v temi pretepli svoje lidOVške ’koiegtt. Od tedaj se slični dogodki često ponavijajn. Te dni se je sli^i napad pemavü ta ie bito preeei Jujfew toSlÄr mht&stk alka Rudolfa Friedmaima, ki fe menjsU pP-narejeae 1 OOdlnarske ,novča nlc«. Ko so pre* gledali njegovo potniškp torbo, so našli v njej veliko množino ponarejenih bankovcev po 100 dinarjev, W jih je prinesel te Madžarske. Frtedmatroa so izročil sodišču. Pri zasHŠ&vanip je priznal, da. to hotel v spp-razumu z madžarskimi ponarejevalci ie rtovčanice v veliki množini zamenjati v tta-ši državi. Dosita se je ugotovilo, da so bdi tj bankovci po sto dinarjev ponarelenl v Szegedteu na Madžarskem. : , ; Aretirana madžarska tihotapska družba. Iz Snbotice nam poročajo da je tamošnja policija odkrila veliko tihotapsko družbo, ki je skozi dve loti tihotapljala iz Madžarske vfno v buteljkah, šampanjec, igralne karte ta drugo blago, ki to podvrženo visoki carini. Preiskava je v polnem teku. Kompromitiranih Je mnogo uglednih oseb. Sleparski romar. Beograjski listi poročajo, da hddi po Srbskih vaseh neki kot romar oblečen mož, ki na čudovit način, te* rablja verska čustva pobožnega ljudstva. S sliko Kristusovega groba se predstavlja «a romarja, ki hoče obiskati vse božje poti Ha svetu. Ljudem pripoveduje, da to zapustil hišo In polje že pred 30 leti In da to od tedaj prepotoval mnogo sveta. S seboj ima razne odpustke, katere ljudje drago plačujejo. Listi opozarjalo ljudstvo, naj temu nevarnemu sleparju nikar ne naseda. Obleganje zločteca. V neki vasi Uti-ta Dunaja je Ml obsojen posestnik Brunner ba večletno težko ječo. Ko so Prišli k njemu orožniki, da bi ga. odpeljali k nastop» kazpJ, So nnšji hišo trdno zabartkadirauo. ma barflcad Je sirtajf»! obsojenec n» orož-piStvo ta ctvHs'0 pteMVeMvo, M to tedd-vectao pria&stvovažb temu zanhmvemn wi-toru. Kopirno se to orožnlštvu posrečita Od--fiiratae barikade ta se potastfti ktetalemar, W pa se to iwtatws trttretil. gÖtaSvenskt ‘*vatbi ki to tateia tragičen feo- ustrtajl W rUtetalta. nakar so pričele leteti revolverske krogle od obeh strani- Pri tern ateteäu w zguMit avljenje 4 Jukostaveok mnogo «Jih pa to bita ranianta- Listi poro-Žajjo, da le hü namen policito aretirati ne-kega ta je bafe ošknratl msfco enajst- SÄ« S »o, ker so Isti priznano najboljši m »ajce-neöi. Glavna zaloga na drobno ta debeta v Ljubljani, Breg 20 ta AleJtetatanova esesta L Izpreči sodiiža. OKRADENA NATAKARICA. Dne 21 januarja to bila ukradena natakarici v Mayerlev! gostilni v Kranju, Jožeti Btaiinovf listnica, v kateri je bilo 6000 kron. Tat Je M Ivan Škofič, oženjen kfiučaviličar, ki tatvino mizna, trdi pa, da je bita V denarnici snreo 1043 krop. Obravnava je ugotovila, da se mož iaže — brž-kothe, da bi dobi} milejšo kazen. Zagovornik navaja, da ima mož bolezen, da krade ko^srake. — Obsoivn Je bit na 4 mesece »sr i . ' ' \ '■ —............... Daniti Nta K tMa ! Novi izseljeniški zakon v Ameriki. mčrt novega izseljeniskega zakona je spreite odbor spodnje zbornice v Združenih državah, — Odbor ie načrt priporočil zbornici. Načrt je važen zlasti radi tega, ker nastanejo $ sprejet* ijem tega zakona občutne izpremembo glede dovoljene izseljeniške kvote zlasti za dežele v vzhodni in južni EvropL Zakon namreč določa, da služi za podlago izračunavanja izseljeniške kvota posameznih narodnosti število naseljencev dotične narodnosti, ki je bila ugotovljeno pri ljudskem štetju i. 1890, Od vsake narodnosti se bo moglo odslej vseliti v Ameriko le 2% onega števil ej naseljencev dotične narodnosti, kJ se ie nahajalo v Ameriki k 1890. Doslej je znašala kvota 3% od števila nase* ijencev, ki so se nahajali v Ameriki tete iRlo. Če pdmišUfnO. da so se narodi. ki bivajo v vzhodni Jn iužhl Bvrop^ pričeli izseljevati v Ameriko šele let* 1890, potem »am, mora postati iasno, da bodo s tein zakonom ravno ti narodi občutno prizadeti, ker bo »dihava kvota čisto rrommalna. Nasprotno P® se bodo mogli priseljevati y Amerik«» Angleži. Irte, Skandinavci ta Nemci, ki. so se izseljevali v masah že pred letom 1890. tudi odslej v velikem številu. —> Američani računajo- da bo ta xakon zmanjša! število -priseljencev ođ 357.803 na leto m 186.433. V splošnem pričakujejo, da bo spodnja zbornica zakon sprejela, «ta pa bo naletel v šepat» na težkoče. Frank in marka. Anglo-saksonski finančniki so trdi#, da bo Vsled korakanja francoskih čet v Pot rohrje Irancoski frank padal In sledil nemški marki. Celo v New Yorku so nekateri borzni krogi verjeli-tem vestem. Dejstvp je, da je začel frank padati takoj, ko so zasedli Francozi Poruhrie. — Splošni borzni pojav je — kakor je to. nrav dobro razložit Rroudhon-v svoji knjigi Manuel du spčeulatear a la Bourse — da. S* se le govori o kaki vojaški ali vojni ^aot-Si, se borza ustraši in številni papirji padajo. In denar je danes špekulativen - pa-pir. Isto dejstvo smo že 'v zadnjih letih mnogokrat mogli opazovati pri našem dinar]«. Kar se tiče franka, je pa treba omeniti, tia igralo vlogo tudi splošne težkoče. ki so morda boli -političnegn kot ekonomskega značaja. y- Da bi pa frank sledil marki, fe narav« taMt blažita trditev,.do tega ie še.neskoa-feo daleč. N^bofiši francoski argument zc^ per to trditev* je ktafištika francoske državne banke- (Bandne de France), Tako dolgo, dokler ne bo inflacije v FrauciU, bo frank ohranil svojo vrednost, med teni, ko so Nttmci uničhi svojo papirnato marko z neprestanim tiskanjem novih bankovcev. — Marku se:,je. sicer za enkrat dvignila, ker' je Reichsbank hotela tako. Toda celi svet lahko ugane, diT je ta dvig umeten ta da mu mora slediti nov polom, če bodo Nemci nadaljevali s tiskanjem. Vkljub nemškim mahrnaciiarh pa irank »i več nadaljeval svojega padca, nasprotno, v zadnjih dneh se ppčgsl, a konstantno, dviga. Sicer pa je itak pade! prav malenkostno; m en dolar se je prej dobilo T6 frankov, po zasedbi Porubrja pa le M Irau-kov, to je silno mala diferenca v primeri 'z nemško marko, ki je Že Stala jšijno'h»z-ko ta izgubila v januarju 85 odstotkov svoje prejšnje malenkostne vrednosti— - Finančni urednik uglednega trgovskega časopisa »New York Times« je pisal IS. februarja-' »Odkar so Francozi vkorakali v Poruhrje, so Nemci natisnili več kot POO tnilhard mark. tb se pravi 70 odstotkov, in to Število od tedna do tedna silno narašča. V Istem Času. pa se je obtok bankovcev v Franciji zmanjšal za 250 milijonov frankov in čeravno gre deflacija radi izdaj m opustošeno ozemlje le počasi naprej, vendar francoska vlada ni opustil*, politike deflacije. h***;-»»*-* Borana porošlla* Zagrvb, 22. «terca. Devize: Du-tiai £Ui^&-.0.i375, Beril» 0.47--0.475, gu-đrmpćlta A20—2J5. Italija 48S—195. Lon-don 461—463. New York, kabel 98.50-99. New York, ček 98—9&50, Pariz 670-675, Praga 292—293, Švica 1M5-1823. Valute: Dolarji 06.50~97.7S, češkoslovaške Sroi»? 285--287. tftadžatslie krone 0-1.85, napotooiHtart 350—370, Ure 475—480. Zagreb, 22. itterita (Priv.) Devj,-M: New York 98250-90, Parte 6.70-6.75, Švica 1&15-I8.25. London 461-463, Duhaj J3J55—13L74. Praga 392—393. Itaifja 485-490, Beril» 47—47,50. — Valuta: Dolarji 96.50—97M, lire 4.77^4,80- Bcograt), 22. «ato». Devize: Bukarešti deaar 46, Barij» 0.48, Dunaj 0.136-^-0.137, BudltapeSta 2JO-~ŽJO. Staun 104—108, Sofija 62—65, Praga 293-295, Eeaeva 1800-1810: Milan ‘480—487. Part» 660—670, New York 97.2S .91U5, London, rt «nar 455. öurih, 22. «ar«. Otvoritev: Berita 2.61, flotandij* 214, New York 542JO, London 25.44, Pari* 37.15, Milan 27.05, Praga 16.10, Budimpešta 10. Zagreb 5.55, So* lija 3,50. Varšava UÖ, Etanoj 75.625, avstrijske krone 7S. Cttrih, J2- «arca. Zaključek: Berita 2.61, Holandija 217, New York 642,50, London 25.43, Paria 37^0. Milan 2t>£7. Prosa 16.10, Bucjlinpešta 10, Zagreb S.55, Sofija 356, Varšava 1.40, Dunaj 75425. avstrijske krone 75. Ber il h, 2?. marca. Dunaj 28.93, Bu. dimpešta 453, Milan 102.493, Praga 61.795, Pariz 140.896, London 97,765, New York 20.860.12. Curil: 384.785. Beograd 21.421. Praga, 22. marca. Dunaj 4.625, Berlin 16.625, Rim :ejus, avstrijske krone 4.625, lire 17225. Budimpešta 68, Pariz 226.ro, London 160.625. New. York 34J0, Gurth 633.75, Beograd 3625. X Tisovska .zbonilat m Re*i. Cb&o. darske organizacije na Reki so it odločile, da se tam ustanovi Italfiansko-slovensko* madžar^ca trgovske, zbornic^, Ta tbornjca bo delovala na ra zvij vete svae z ■ jv 'Sirs» H- »iÜTRANIE MOVOSTI.« §t&¥. 4T, Qospodarstvo INDUSTRIJA. X Pregled Indusirlisklh pwfJeiK v VoJ-•wUbI. Novi Sad, 21. marca. (B) Tukajšnja wgovsKa zbornica je prejela dopis iz Rima, fla pride v kratkem v Novi Sad mešana ita-lijansko-amei iška komisija, ki namerava Pregledati industrijska podjetja v večjih krajih v Vojvodine Komisija bo morda tudi za-4ela pogajanja za ustanovitev nekaterih podjetij z udeležbo Italijansko-ameriškega X Revizija sladkornih tovarn, Mimstr-*tw pravosodja je odposlalo v Čukarico dva tospehtorja glavne kontrole z nalogom, da pregledajo delovanje ta bilanco tamošnje iradkome tovarne. ■ X Tovarna za svilo v Srbiji. »Šumadij-Äa zemljoradnlška banka« se je sporaz-«mela z neko francosko industrijsko družbo, da skupno osnujeta tovarno za svilo v Kragujevcu. X Čcika tekstilna tovarna v Budimpe- w. V Budimpešti se je ustanovita ob sccta-fcvanju Ružomberške tekstilne tovarne novo tekstilno podjetje, ki bo sprva zapošljavalo 200 delavcev. X Kartel plzenskih plvovarnarjev. Fi- Tovarnerji v Pl'jiu nameravajo ustanoviti pivovarski kartel. X Kartel madžarskih p'vovarnarjov. Tri velike madžarske pivovarne so se zdru-file v karte!, vsled česar sta dve pivovarni ■stavili svoje obrate. Vso produkcijo bo •skrbova.a odslej edino madžarska de!ni-fta pivovarna, ki stoji na čelu tega kartela. Ostal! dve pivovarni se bosta preuredili to druge industrijske svrhe. Ena izmed njlta »o preurejena v tovarno koniaka in liker- ^ kartel bosta stopili še dve pivovarni. X Petrolej v ArgentinO. Iz statistike *£V prvih 9 mesecev leta 1922 je razvidno, f* -j Jc produkcija petroleja v Argentini]! nekoliko povišala, toda to izboljšanje se ne mo e vsporediti z izboljšanjem lanskega leta. V teh 9 mesecih se je produciralo 1,556 Bsoč 700 buradov proti 1,351.900 v istem fesu leta 1921. Leta 1920 se je produciralo v prvih 9 mesecih 085.000 buradov pro« 884.400 buradov leta 1919. X Bombaž v severoamerlšklb Združenih državah. Producenti bombaža v Združenih državah nameravajo povišati bombažu cene. Leta 1922 je znašala svetovna produkcija bombaža približno 16,730.000 bal, medtem ko je bilo proračunjeno povpraševanje na najmanj 20 milijonov bal. X Produkcija bombaža v Indiji je znašala v času 1922/23 9,427.000 ten, kar znači povprečno 18% povišek v primeri s produkcijo v pretečenih petih letih. X Produkcija zlata v Avstraliji je znašala meseca decembra 1550 unč brutto, kar znaša 1431 unč čistega zlata, v vrednosti Lst- 6032 proti 3455 brutto unč, t. j. 2987 unč čistega zlata v vrednosti Lst. 12.688 istega meseca leta 1921. Skupna produkcija zlata v Avstraliji znaša za leto 1922 do 25.222 unč v vrednosti 107.159 Lst. proti 51.173 unl v vrednosti 217.370 Lst leta 1921. To je najnlžja vrednost ,ki je bila registrirana po prvem odkritju zlata v Avstraliji leti 1351. Najvišja vrednost je bila dosežena leta 1888 z Lst. 317.214, v letih 1894 do 1907,pa je bil prekoračen milijon 12krat. Najvišja vrednost je bila leta 1C99, namreč 1,623.320. TRGOVINA. Domače podjetje. V Ljubljani Je začela z obratom »Mana« d. z o. z. z izdelovantam raznovrstnih sladkornih bonbonov. Podjetje je opremljeno z najmodernejšimi stroji v bi-rijmičnem oziru na najvišH stornji. Podjetje vsem našim trgovcem, posebno po deželi najtoplejše priporočamo. X Tranzit blaga iz na?« države preko Madžarske. Med našo državo in Madžarsko je skenjen dogovor, po katerem je dovoljen cd 1. aprila dovoz in prevoz blaga iz naše države v Avstrijo, Nemčijo in Češkoslovaško. X Izvoz tobaka Iz naše države. Letošnja žetev tobaka v naši državi obeta biti naravnost rekordna. Računa se. da bo pridelala Macedonija In Nova Srbija 25 milijonov kg tobaka, radi česar se bo lahko izvozilo 13 milijonov kg tobaka. Beograjska devizna centrala si js pridržala pravico raz- laganja s to količino ta namerava porabiti valute ,ki jih bo dobila pri izvozu tega tobaka, za stabilizacijo oziroma dvig tečaja dinarja. X Označevanj« poljedelskih produktov pri Izvozu v AnclUo. Angleška spodnja zbornica je sprejela zakoh. ki določa, da mora imeti meso in poljedelski produkti, uvoženi iz inozemstva, natančno oznak«» o svojem izvoru. PROMET. X Poštni promet z Rusijo. Po odredbi ministrstva pošte in telegrafa je pričel 16. t- m. opoldne poštni telegrafski promet s sovjetsko Rusijo za vse vrste poslov in za vse kraje v obeh državah. Naša država ni imela dosedal nikakršne bližje zveze s sov-jetsko Rusijo; bilo je celo nemogoče svobodno kretanje državljanov ene države v drugi, X Kredit za žeiezniiko delavnico v Splitu. Prometno ministrstvo Je odobrilo kredit 3,590003 dinarjev za železniško upravo v Splitu, ki se bo uporabil za popravo in do-zidanie uničene železniške delavnice v Splitu. Ta delavnica je bila uničena po požaru. X Izročitev telefona privatnim družbam v ItrTji. Kakor železnice, namerava odstopati italijanska vlada tudi telefon in telegraf privatnem podjetnikom v Izkoriščanje. Koncesije bodo trajale najmanj 2$ lat. Država bo odstopila telegrafske linije ali proti p'a-čilu vrednosti ali ra proti soudeležbi države na dobičku. Obenem si pridrži pred-kurno pravico delnic dotičnih teiegraYk'h družb v i nosu povprečnega borznega tečaja akcij v teku zadnjih petih let. DAVKI, CARINE. X Carlrjenjc inozemske potniške prtljage. Finančni minister je odobril odločbo carinskega sveta, da so mor« cariniti potniška prtljaga inozemcev, ki pride.v našo državo s pošto iz inozemstva ravno tako. kakor nove stvari X Monopolska taks« ra potrolel V vprašanju plačama . monopolske takse na petrolej pri uvozu je izdala generalna direkcija carin v sporazumu z upravo monopolov obvestilo vsem carinarnicam, da je baza za plačilo monopolne takse količina, ki je označena v carinski spremnici. Toda kljub temu je obvezno ponovno tehtanje, da se plača v slučaju, ako. tehta pošiljka več, kakor pa je naznačeno v spremnici, tudi za ta višek monopolska taksa. Ako pa se pri tehtanju izkaže, da tehta pošiljka manj, kakor pa je naznačeno v spremnici, se za ugotovljeni primanjkljaj ne vrača plačana pristojbina. X Ocarirjenje uvoženega blaga na Su-laku. Beograd, 22. marca. (Z) Generalna direkcija carin je odredila, da se ima ocariniti vse blago, ki se je našlo na Sušaku in na novo izpraznjenem ozemlju. To je potrebno, ker se je našlo blago v takih množinah. ki presegata krajevne potrebščine. X Carinarnica v Velikem Bcčkcrek«. Ker so tovarnarji, trgovci in industrije! v Velikem Bečkereku zaprosili, da bi se tam osnovala carinarnica, namerava predagat» generana direkcija carin fmančnemu ministrstvu, da sa ustanovi v Velikem Bečkereku nova carinarnica. Ta carinarnica bi bila nameščena v poslopju finančne uprave. X Državne trošarine. Dohodki državne trošarine v mesecu februarju znašajo za celo kraljevino 35,707.24 dinarjev. Februarja lanskega leta so znaša'i ti dohodki 31,446.263.12 dinarjev, torej letos 5,251-247.12 dinarjev več. V jedrnih mesecih tekočega proračunskega leta, je bilo vplačanih 325,854.462.57 dinarjev, to je 65,666.594.37 din. več kakor p i v istem času pretečenega proračunskega Ha- Vsota, vplačana v letošnjem proračunskem letu, presega z 43,132.212.57 din. vsoto. predvideno v proračunu. X Povišanja carin za luksuzno tla?o ca Poljskem. Trgovinsko min'strstvo na Poljskem izda v kratkem naredbo, s katero se zvišajo carinske postavke za luksuzno bla-o na 6000 kratvo in za ostalo blaga ca 4000 kratno predvojno izmero. DENARSTVO. X Bolgarska reparacije. Bolgarska vlada je ratificirata sporazum z zavezniki glede reparacij, ki znašajo zanta samo 50 milijonov zlatih frankov, plačljivih v 50 letih. Za plačilo tega zneska služijo bolgarski carinski prihodi. Letos dospe prvi in največji obrok 5 milijonov zlatih frankov. X Praška banka »Cohemta« js prišla v plačilne težkoče. Vzrok so špekulacije z nemškim! markami. Izguba se bo najbrž^ popolnoma pokrila z rezervo in pa z akcijskim kapitalom. Polom »Bohemie« je občutno prizade! tudi njeni filiali v Parizu i» Ameriki ter je povzročil neprilke tudi številnim njenim aiiliiranim zavodom. X Polom i.alijarske banke v New Vor* ku. Brata Tisbo, šefa Tisbo-banke v New York«, sta pobegnila in odnesla s seboj preko 2 milijona dolarjev. Denar so bili iz-večine vložki italijanskih izseljencev, ki so navalili na banko, ko so zvedeli za to goljufijo. Dobili pa so v blagajnah le nekaj nemških mark in ruskega denarja.. DOBAVE. X Dobava drv. Pri intendanturi Savske divtziiske oblasti v Zagrebu .Gajeva ulica 30a ter pri komandah - mesta v Karlovcu, Varaždinu. Čakovcu ta Dolini Lendavi se bodo vršile dne 24. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne oiertalne licitacije glade dobave drv za čas od L aprila 1923 do 31. marca 1924. Predmetni ogias je v pisarni trgovske ia obrtniške zbornice, v Ljubljani interesentom na vpogled. X Bebava moke. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vr-š la dne 6. aprila t. 1- ustmena licitacij« glede dobave 385.000 kg pšenične krušne moke (tipa 80%). Predmetni oglas je v pi-sarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. X Bebava žebljev. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje dobavo 40.030 kg ra-nih žebljev. Ponudbe je vlagati najkasneje do 7. aprila t. 1. do 10. ure dopoldne prt načelniku ekonomskega ode-tanja Uprave državnih monopolov v Beogradu. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtnišk* zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Glavni urednik; Ivan Podržaj, Odgovorni urednik; Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. CmQ Oaboriaa: Akt štev. 113. Roman. (Nadaljevanje.) Ali naj pahne svojo mater v najstrašnejšo Itado? Alj naj podlo zlorabi zaupanje in ljubezen poštenega moža? Karkoli je sklenila, pred seboj je videla strašno življenje, polno očitanja vesti. Lako zelo ji je manjkal blagohoten svetova-J*e4 Laterega stroge besede bi bile utrdile njene tmahujtače sklepe! V prejšnjih časih bi se bil oglati! spomin na Gastona de Clamerana ter bi odlo-ial, toda ta spomin ji je donel sedaj le še iz daljave In nerazločno v srcu. Dolgo je bil Gaston ValenUni •vetli junak njenih sanj; toda čas je polagoma zatemnil to sveto podobo in sedaj ji je bil Gaston le M mrzla relikvija na dnu njenega srca. Ko se je zjutraj bleda in bolna vsled muk noči dvignila, je bila skoraj odločena, da prizna vse. Toda ko je prišel večer, ko je sedel Andre Fauvel traven nje, in ko se je v nju upiral zdai proseči, «daj grozeči pogled matere, ji je upadel pogum. Še vedno je hotela govorili, odlašala pa je od dneva do dneva. Morda jo je opravičeval njen žalostni položaj. Sami nezavedno ji je vstalo v srcu upanje. Poroka, celo nesrečen zakon, ji je prinesel izpremem-bo, upanje v novo življenje, upanje, da se ji olajša seznosno trpljenje. Ker ji je manjkalo življenskih Izkušenj, si je včasih rekla, da bo prišlo pozneje Rti bolj zaupnem občevanju priznanje samo in da ji bo Andrž odpustil ter jo vendar poročil, ker jo ljubi. Da jo ljubi resnično, o tem ni bilo dvoma. Ni bila to viharna Gastonova ljubezen z njenimi strahovi, njenim vriskanjem in obupom in z njeno blaženostjo, pač pa je bila to mirna, preudarna in morda še globeja ljubezen, sveta in tiha v čustvu svoje pravičnosti in trajnosti. Valentina se je polagoma privadila Andrejevi prisotnosti ter se je čudila nikdar poznani sreči in nežnim pozornostim, ki so v naprej spoznavale vse njene želje. Ni še ljubila Andreja, ločitev pa bi jo bila bolela in bi se JI bila zdela kruta. Oni čas, ko se je mladi inženir trudil za Valentino, je bilo obnašanje stare grofice naravnost mojstrsko. V spretnem spoznanju pravega nastopa je prenehala Valentino mučiti, ni se več kregala ter vsa v solzah neprestano trdila, da noče posegati v odločitev svoje hčerke. Pritoževala pa se je in stokala je nad svojo revščino, kakor da bi jim že drugo jutro zmanjkalo kruha ter je vedela uravnati tako, da so neprestano prihajali eksekutorji. Na La Verberie so padale neprestano terjatve in rubežni in kdzla je Valentini vse te papirje ter rekla: »Bog daj, da nas ne vržejo iz hiše naših prednikov na cesto, predao se poročiš.* Sicer pa ni puščala mlade deklice niti minute same z Andrejem, da prepreči na ta način vsako razkritje. »Če sta mož in žena.« si je rekla, »naj storita in naj si povesta, kar hočeta.« Pri tem je pospeševala z nestrpnim Andrčjem za stavo priprave za poroko. Pod tisoč in tisoč pretvezami ni dala hčerki časa, da bi razmišFah. Nakupiti je bilo treba obleke, skrbeti za perilo in hodili sta na obiske. In tako je prišel predvečer velikega dneva, ki ga je stara grofica pričakovala tako polna upanja in skrbi, kakor igralec trenutek odločitve. Ta večer je bila Valentina prvikrat sama z Andrejem, ki naj bi bil drogi dan že njen mož. Mračilo sc je. V salon je bila Valentina zbežala, strah njenega srca jo je gnal tja. Ko je on videl njene solze, jo j® nežno prijel z roko in jo vprašal, kaj ji je. »Ali nisem Vaš najboFši prijatelj, ali mi nočete razodeti vzroka teh solza?« Sedaj bi bila skoraj vse povedala. Toda naenkrat ji je stopilo pred oči, kaj bi se zgodilo, mislila je na Andrejevo bol, na besnost njene matere In videla je svojo prihodnjost izgubljeno; rekla si je, da je prepozno in iznova so izbruhnile njene solza ter je vzkliknila, kakor vsa dekleta v zadnjem trenutku: »Bqjim se!« Razumel je njeno zmedenost, njeno nedoločno sramežljivo bojazen pred neznanim ter se trudil, da bi jo potolažil in pomiril. Čudil se je le, da so njegove prijazne besede samo še povečale njeno bol. Že pa je prihitela gospa de La Verberie. Andre Fauvel ni izvedel ničesar. Bilo je treba ženitno pismo podpisati. Nekega lepega pomladnega dne se je vršila v vaški cerkvi poroka Andrčja Fauvela z Valentino de La Verberie. Bila je videti med številnimi gosti bela kakor njen pajčolan in se je mučila z najhujšimi samoobtožbami. Bilo' ji je, kakor da ji morajo vsi brati resnico raz obraz in kakor da ie bela obleka, ta znak čistosti, za njo ponižanje. Ko ji je njena najboljša prijateljica potisnila poročni venec v lase, je čutila, kakor da jo peče. Košček žice, ki ni bil zadostno zavarovan, jo je lahno oprasnil na čelu; zdelo se ji je to slabo znamenje ter bi bila skoraj omedlela. Toda znamenja varajo. Leto po poroki je bila Valentina, kakor se je splošno trdilo, najsrečnejša žena. Da, bila bi najsrečnejša, ko bi bila mogla pozabiti. Andrč jo je obožaval. Pogreznil se je v delo in vse se mu je posrečilo. Hotel je biti bogat, silno bogat, ne zaradi sebe, marveč za ljubljeno ženo, ki jo jc hotel obdati z vsemi užitki bogastva. Ona je bila v njegovih očeh najlepša, zato naj bi bila tudi obdana od največje lepote. Poldrugo leto po poroki je rodila sina; toda niti ta otrok, niti drugi sin, ki se je rodil eno leto pozneje, ni mogel storiti, da bi bila mogla pozabiti enega zapuščenega otroka, ki ga je tuja žena za denar vzgajala. Svoje sinove je ljubila strastno, jih vzgajala kakor sinove knezov ter mislita pri tam vedno na zapuščenega sina, ali ima pač tudi le svol kruh? Ko bi vedela, kje je, ko bi imela pogum!... Toda ona ni imela poguma. Včasih jo je vznemirjala Gastonova zapuščina, dragocenosti markize de Clameran, In vedno se je bala, da teh dragocenosti ni zadosti dobro shranila. Včasih si je tudi rekla: »Zdi se, da je nesreča pozabila na mene.« Uboga žena! Nesreča je gost, ki včasih dolgo ne pride, pride pa prav gotovo. /,.r ' Petnajsto poglavis. Louis de Clameran je bil eden izmed onih značajev, ki prikrivajo pod mrzlo zunanjostjo ognjen temperament, presilne strasti in nesmiselno požeijivost. Dolgo pred temi dogodki so kipele v njem grde in divje misli, dolgo prej že, predno se je odločila usoda hiše Clameran. Naravne, če tudi še tako široke meje so ga tlačile in ovirale, hrepenel je po prostosti, gibanju, denarju, zabavah in neznanih nasladah. Svojega očeta ni ljubil, svojega brata Gastona pa je sovražil do besnosti. Stri marki sam je bil zanetil zavist v srcu svojega drugega sina, ker je vedno in vedno ponavljal, da v plemiških rodbinah podeduje samo naj- starejši sin in da bo Gaston dobil vse njegovo premoženje. Ta nepravičnost in očetova večja ljubezen do Gastona sta poostrila Louisovo ljubosumnost. Če mu je tudi Gaston vedno zagotavljal, d* se ne bo nikdar okoristil ob očetovih pređsoc'jrih in da bosta kot brata vse delila, to vendar Louis» ni pomirilo in zadovoljilo. Presojal je druge po sa* mera sebi ter se mu je zdelo vse to prazno bese* dičenje in hinavstvo. To sovraštvo, katerega niti marki riti Gasto® nista slutila, ki pa se je kazalo v raznih dejanjih, ni ostalo prikrito služabništvu. Oni večer, ko ic padel Louisov konj ter je zaradi tega prišel Gaston skoraj v roke zasledovalcem, niso govorili o nezgodi, marveč o bratomoru. Stari Ivan, kat®* remu je petdesetletno službovanje v hiši dovoljevalo gotove svobode, si je celo dovolj opomniti proß Louisu: »Nesreča, da ste morali, tako dober jezdeß kakor ste, pasti ravno v trenutku, ko je bila rešitev Vašega brata odvisna od Vaše spretnosti. LA Verdure seveda ni padel« To namigavanje je Louisa tako zadelo, đa J* prebledel in jezno vzkliknil: »Predrzneš! Kaj hočeš s tem reči?« »To boste že vedeli, vicomte.« »Na... govori.« Služabnik je odgovoril samo s pogledom, t* pa je rekel toliko, da ga je Louis napadel s palico in bi ga bil ubil, da se niso vmešali drugi služabniki. To se je zgodilo, ko je skušal Gaston na po* Ijih uiti svojim zasledovalcem. Kmalu nato so prišli orožniki in huzarji žalostni in pretreseni nazaj ter sporočili, da je skočil Gaston de Clameran v Rhono, kjer je gotovo utonil. Vse je ta vest strašno zabolela. Samo Louis se ni ganil, nobena mišica v njegovem obrazu se nS zganila, samo Iz njegovih oči je zasijalo zadovolL stvo. Sedaj ni bil več ubogi mlajši brat, bil ie edini dedič na Clameranu. Poveljnik orožnikov se je bil bal sporočiti staremu, kaj se je zgodilo. Louis ni bil tako rahločuten, kakor stari vojak. Ni se obotavljal iti K očetu in mu je rekel s trdim glasom: »Moj brat ie volil med častjo in življenjem* mrtev je.« Hdfaijt, ge», grate, rafijsn Eje, hbuljM in vsa druga semena najceneje in najbolje pri Sever & Komp, UuMIim, Woifov« tiHco It. * Mie mi ing. Mic lit drug Ljubljana Utti ia 2e se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. jfl«|iOH9niliil Jadranska banka-Beograd Delniška glavnica; Din 60,000.000, Bled Cavtat Celje Dubrovnik Ercegnovl «Jelša PoOruinU«; «Jesenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor Metković AMEMKANSKI ODDELEK. Rezerva: 30,000.000. Prevalj* Sarajevo Split Šibenik Tržič Zagreb Naslov za brzojave: JADRANSKA. Afillranl zavodi: 3ADRANSKA BANKA: Trst, Opatija. Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANIC Cortlandt Street 82, New-York Cit*. BANCO YUüOSLAVO DE CHILI: Valparaiso. Attfofosasž*, Pum« A»«*«*, Natales, Porvenlr. Matija Šmid, Novavas, p. St TurlJ ob lužni teleznid M in to Ute Im !l fMMhii prvovrstna **oć, ki ft vešč postnžbi 25 tlcktromotorjev ** premestitvah plošč, vseh v10*', ušivih del ler montira*/* P* motoriu lahko nastopi *e pri JKQÜKXRSKI XI", APATIii. Nastop P° imsti takoj. Neoženjeni ahOjO prednost. Obligatorien© koncesijonirani iniiMi IMotij a leHn M <3 RAZ, Petersgasse 48 k piteh a vämttto teta. — Tete teine tate* P te nttei uk todatoin Baka aftraaa» Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana