Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 1 Podravje Videm  Hmeljišča v občini več ne želijo  Stran 5 V središču Ormož  Balažičevi ob snegu in dežju odrezani od sveta  Strani 6 in 7 Politika Cirkulane  Kaj se sme in kaj se ne sme objavljati v občinskih glasilih  Stran 4 Aktualno Markovci  V četrto potrdili OPPN doma upokojencev  Stran 2 Podravje Rače-Fram  Svetniki zaskrbljeni zaradi strupenega potoka  Stran5 Šport Nogomet  Italijani zamenjali trenerja  Stran 14 Ptuj, torek, 25. februarja 2020 Foto: Črtomir Goznik to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII št. 16  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Ptuj, Spodnje Podravje  Pustni konec tedna v znamenju številnih povork Cirkus navdušil tudi državne politike Množica mask in obiskovalcev je zaznamovala nedeljsko karnevalsko povorko – vrhunec letošnjega 60., jubilejnega Kurentovanja. Povorko si je ogledalo pet ministrov v odhodu. Kot smo neuradno slišali iz različnih virov, se je prav v ptujski Mestni hiši odločalo o prihodnosti mask ali bolje rečeno Slovenije v prihodnjih mesecih in letih. Veselo pa je bilo še v številnih naših drugih občinah. Več na straneh 10 in 11. V središču Namesto 200 letne razmajane cimprače nastaja nova hiška  Strani 6 in 7 Aktualno Ptuj  Spoštovani potniki, poiščite si WC za vogalom  Stran 2 Ptuj  Gostinci v mestu s terasami izigravajo občino  Stran 3 w w w .te dn ik .s i Postanite NAROČNIK, prejmite NAGRADO in sodelujte v VELIKI NAGRADNI IGRI, vikend paket za celo družino v BIOTERMAH Mala Nedelja Ormož  V Safi lu veliko nezadovoljstvo zaradi plačne uravnilovke  Stran 3 Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  25. februarja 20202 Aktualno Markovci  Glasni poki bičev odgnali vse slabo V četrto potrdili OPPN doma upokojencev Markovskim fašenkom je uspelo. Dva majhna kurenta, ki sta se sprehajala pred občinsko stavbo in pokači, ki so pred in med sejo občinskega sveta vihteli bič, so očitno odgnali vse slabo. Markovski svetniki so na tokratni seji delovali uskla- jeno kot stari zakonci in med drugim potrdili tudi občinski podrobni prostorski načrt za dom upokojencev, ki je bil pol leta kamen spotike. Čeprav je markovski župan Milan Gabrovec ob tretji zavrnitvi ob- činskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) napovedal, da bo mnenje glede gradnje doma upokojencev preveril pri občanih, je očitno začutil spremembe v mišljenju opozicijskih svetnikov in na fe- bruarsko sejo še četrtič uvrstil glasovanje o OPPN. Tokrat je uspel, a ne brez dodatnih pogojev. Posebna komisija za gradnjo doma Dva dni pred glasovanjem so se svetniki z županom za zaprtimi vrati dobili na sestanku in dogovorili o ustanovitvi posebne komisije, ki bo bdela nad projektom morebitne izgradnje doma starejših občanov. To komisijo, ki jo sestavljata dva opozicijska svetnika Uroš Mohorko Meglič in Daniel Korošec ter koalicijski Zvonko Črešnik, so svetniki na občinski seji, še preden je bila na sporedu točka o glasovanju o OPPN, tudi ustanovili. »Ni namen komisije, da nagaja, temveč da lažje sodelu- je z županom in obvešča ostale svetnike,« je dejal Peter Majcen. Dodal je, da bo komisija sodelovala pri pripravi razpisov, odpiranju ponudb, torej v vseh aktivnostih v zvezi s projektom gradnje doma starejših občanov. Da tovrstna komisija ni potrebna, saj da je OPPN pripravljen v skla- du z zakonskimi določili in da je poniževalno, da se sprejem OPPN po- gojuje z ustanovitvijo komisije, pa je dejal Franc Kostanjevec. Vmes je posegel župan: »Hvala fanta,« in zaključil začeto debato s predlogom o glasovanju brez razprave. Po pol leta je bil OPPN v četrtem poskusu torej brez razprave potrjen. Zakaj šele sedaj? »V preteklem obdobju smo OPPN večkrat zavrnili, za to smo navajali dva razloga – nestrinjanje z lokacijo in po- manjkanje informacij, tudi glede deleža sofi nanciranja. Glede lokacije še vedno verjamem, da bi lahko našli večjo in primernejšo lokacijo v bližini (obstoječo so svetniki junija lani potrdili, tudi opozicijski, op.a.). Za večjo informiranost svetnikov pa bo skrbela komisija, ki bo imela možnost sodelovanja in obveščanja. Želimo si igro z odprtimi karta- mi,« je v imenu opozicijske skupine svetnikov dejal Majcen. Čustveni pretres župana Glasovanje je torej potekalo brez zapletov, a pred nadaljevanjem seje je moral markovski župan kljub temu globoko vdihniti: »Naj se zberem, ker sem to čustveno doživel.« Seveda sprejetje OPPN še ne pomeni, da se že lahko določi časovnica gradnje, cena oskrbnine … To je šele prvi korak, še veliko strinjanj svetnikov bo potrebnih do grad- benega dovoljenja in morebitnega temeljnega kamna. Foto: Mojca Vtič Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo doma upokojencev južno od šole je bil sprejet. To je zagotovo razveselilo gospode, ki smo jih ujeli pred rekreacijskim centrom društva upokojencev in ki so dejali, da je ta lokacija idealna za dom starejših. Ne glede na to, da se je v vmes- nem času avtobusna postaja pre- kategorizirala v (pomembnejše) avtobusno postajališče, le-to ne bi smelo obratovati brez javnih sanitarij. Tako je zapisano v po- sebnem Pravilniku o opremljanju avtobusnih postaj in postajališč. Kot vse kaže, je tudi v tem primeru v celoti odpovedal nadzor glede opremljenosti avtobusnih postaj oz. pomembnejših avtobusnih po- stajališč. Po izrednem inšpekcijskem nad- zoru v letu 2010 je takratno podje- tje Veolia sanitarije sicer na novo uredilo, vendar so bile odprte le kratek čas. Kmalu so bile zaradi vandalizma spet zaprte. Takratna mestna oblast se ni odzvala in s tem je pravzaprav dovolila, da po- tniki svoje potrebe opravljajo na bližnjih zelenicah, otroškem igri- šču, v grmovju, pred vrati najemni- kov garaž, ... Tako je v mestu, ki se ponaša s številnimi naslovi najbolj urejenega kraja v Sloveniji, nastal še en higienski in zdravstveni pro- blem, ki je v prvi vrsti sramota v 21. stoletju. Ptuj  Saga o javnih straniščih na ptujskem avtobusnem postajališču Spoštovani potniki, poiščite si WC nekje za vogalom Človek kar ne more verjeti, da tudi po desetih letih od prve prijave ptujski izpostavi republiške zdra- vstvene inšpekcije, ki jo je v imenu Turističnega društva Ptuj podal takratni predsednik Albin Pišek, da ptujska avtobusna postaja obratuje brez javnih sanitarij, ta problem še vedno ni rešen. Foto: ČG MO Ptuj je za čas pustovanja v neposredni bližini avtobusne postaje namestila dva Dixija. Foto. Črtomir Goznik Najemniki garaž (katerih lastnica je MO Ptuj) se dnevno srečujejo s posle- dicami onesnaževanja ... Foto: Mojca Vtič V četrtem poskusu so opozicijski svetniki vendarle potrdili OPPN, boj- da so sklenili, da vendarle naredijo korak naprej. Ko je vandalizem le izgovor Problem javnih stranišč na pomemb- nejšem ptujskem avtobusnem postaja- lišču je zagotovo sramota, ki si je Ptuj kot najstarejše mesto s 1950-letno tradicijo ne bi smel privoščiti. Še več, do tega pro- blema sploh ne bi smelo priti, če je lokal- na oblast res za to, da rešuje problema- tiko v zadovoljstvo ljudi. Na stotine ljudi se vsakodnevno srečuje s problemom kam na stranišče po izstopu iz avtobusa ali pred vstopom nanj. Ko do tega pride, pogosto ni časa, da bi si v lokalu naročil še pijačo, jo plačal, nato pa opravil svoje. Rešitev je lahko le bližnji grm ali prostor pod avtobusno postajo pred garažami, do katerih pa vodi pot tudi mimo zaprtih stranišč. Kakšna ironija, da so zaprta zaradi vandalizma. To je lahko le izgovor, da se zadeve niso reševale. Če bi ob vsakem primeru vandalizma nekaj zaprli, potem bi lahko ostali brez vrste objektov. Bolj ali manj gre v tem primeru za ignorantski odnos, prelaganje odgovornosti z enega na drugi naslov, ker pač mestna oblast ne more vlagati v tujo lastnino. Lahko pa je, recimo, vložila v pasji park na tujem zemljišču. Človek bi še razumel, da se to lahko dogaja kratek čas, da pa traja že vrsto let, je povsem nerazumljivo. Na drugi strani ni bila težava vloži- ti šest milijonov evrov in še kaj čez v mestno tržnico. V več kot 10 letih pa ni bilo možno zbrati nekaj 10.000 evrov za ureditev nesrečnih sanitarj na avtobu- sni?! Če nič drugega, bi občina lahko odku- pila prostore z javnimi stranišči in jih uredila. Če ne z drugim, pa z denarjem od prodaje Ristovca, ki ga je občina itak pre- jela kot »denacionalizacijsko« darilo ...K o m e n ti ra m o Na potezi je inšpektor za cestni promet Jože Maučec iz civilne iniciative za odprtje javnih stranišč na avtobusnem postajališču Ptuj je dopis s prijavo o problematiki javnih stranišč poslal na zdravstveni in prometni inšpektorat RS. Iz mariborske enote zdravstvenega inšpektorata so mu odgovorili, gre za zadevo, ki sodi v pristojnost Inšpektorata za infrastrukturo, iz Inšpektorata za infrastrukturo pa, da bo pristojni inšpektor Inšpekcije za cestni promet njegovo vlogo obravnaval skladno z določbo Zakona o inšpekcijskem nadzoru in da bo ob zaključku morebitnega inšpekcijskega postopka (če je to v svoji prijavi zahteval) tudi obveščen o ukrepih pristojnega inšpektorja. Foto: Črtomir Goznik Arriva svoje prostore obnovila, občina za investicijo »ni vedela« Gostinec in drugi podjetniki s svojo dejavnostjo na avtobusnem postajališču so si v vmesnem ob- dobju uredili ustrezne lastne sani- tarije. Do izrednega inšpekcijskega nadzora so namreč vsi uporabljali kar skupne sanitarije v etaži po- slovnih prostorov objekta. V letu 2018 je podjetje Arriva Štajerska kot eden od etažnih lastnikov iz- vedlo prenovo poslovnega dela glavnega avtobusnega postaja- lišča. MO Ptuj takrat uradno za investicijo ni vedela, da bi morebiti skupaj iskali rešitev za javna stra- nišča, potem ko so bila ta že vrsto let zaprta. Za sanitarije bi namreč skladno z zakonom morala poskr- beti lokalna skupnost. Ureditev sanitarij naj bi zahtevala 70.000 evrov Po ponovnem zapisu o proble- matiki javnih postajališč v Štajer- skem tedniku v začetku leta 2019 in pozivu civilne iniciative za odpr- tje javnih stranišč se je zganila tudi aktualna mestna oblast. Zgodil se je ogled stanja na avtobusnem po- stajališču in skupni sestanek pred- stavnikov mestne oblasti ter pod- jetja Arriva. Kaj so se dogovorili, je ostalo skrivnost. Znano je le, da naj bi ureditev javnih sanitarij na po- stajališču zahtevala 70.000 evrov. Je pa v času pustovanja MO Ptuj v bližini avtobusne postaje začasno postavila dva Dixija, medtem ko bo na postavitev modularnih objek- tov za sanitarije na občinski zemlji tik ob postaji še treba počakati. Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 3 Več kot očitno je, da so nekateri spregledali, da nadzor na tem po- dročju peša in občino izigravajo: od 20 lokalov namreč uporabnino za rabo javne površine trenutno plačujejo le štirje. 13 gostincev bo občina te dni pozvala k ureditvi razmerij. Vse od leta 2014 naprej znesek, ki ga MO Ptuj prejme iz najemnin (zajeti so gostinski vrtovi, premič- ni objekti, kot so npr. kioski ...), upada. Medtem ko se je leta 2014 v občinski proračun steklo nekaj več kot 20.000 evrov, je bil lani ta znesek več kot prepolovljen: 9.903 evre. Glede na nespremenjeno število teras na Ptuju to precej preseneča. Temeljna razloga za upad prihodka iz uporabnin za gostinske vrtove naj bi po ugotovitvah občine bila dva. Prvi je sprememba vrednos- ti faktorjev leta 2014, drugi pa odstranitev premičnih prodajnih objektov v starem mestnem jedru Ptuja. Ta razlaga pa nikakor ne po- jasni dejstva, zakaj so se prihodki tako drastično znižali od leta 2014 do 2019, saj sprememb v tem času ni bilo. Kot se je pokazalo, je srž problema v tem, da se številni go- stinci ne držijo Odloka o rabi javnih površin v MO Ptuj in nimajo skle- njenih pogodb z občino. Po doma- če: terase imajo »na črno«. Očitno nadzor na tem področju peša. Potrjeno: velika večina jih ne plačuje, le petina se drži pravil V skladu z Odlokom je vsak upo- rabnik dolžan občinski upravi MO Ptuj 15 dni pred začetkom uporabe prijaviti obveznost plačila uporab- nine. Javna površina naj bi se nato oddala z javnim zbiranjem ponudb. Najdražji najem je v prvi coni, kjer je faktor za uporabnino za gostinski vrt 0,53, v drugi znaša 0,43 in v tret- ji 0,32 evra. Zanimivo so razdeljene tudi cone; gostinci v Murkovi in na Slovenskem trgu plačujejo višji fak- tor kot njihovi sosedje v Prešernovi ulici, ki je po številu gostinskih teras precej številčna. Leta 2018 je imela ptujska obči- na z gostinci sklenjenih 11 pogodb za postavitev gostinskega vrta, le- tos, v času našega poizvedovanja, le pet, od tega eno za obdobje od aprila do septembra. Čeprav imajo številni gostinci delujoče terase, očitno uporabnine ne plačujejo. Na občini so v času našega po- izvedovanja pregledali seznam in ugotovili, da jih bo 13 treba pozvati k takojšnji ureditvi medsebojnih razmerij. To je pošteno, saj morajo veljati enaka pravila za vse. torek  25. februarja 2020 3Aktualno Lani v občinski proračun okrog 10.000 €; pol manj kot leta 2014 Na ptujski občini sicer ločenih prihodkov iz naslova uporabnin za gostinske vrtove in za premične prodajne objekte ne vodijo. A enostaven izračun kaže naslednje: če se je v občinski proračun iz tega naslova lani steklo 9.903 evre in če poenostavljeno to delimo s številom dni v letu, dobimo 27 evrov na dan za vse gostinske terase in premične objekte. Gostinci sicer te najemnine ne plaču- jejo vse leto, ampak le za čas, ko terasa deluje. Kako dosledno se preverja skladnost pogodb, sklenjenih med gostinci in občino, z realnim stanjem, pa je očitno druga zgodba. Ptuj  Število najetih gostinskih teras enako, zaslužek občine prepolovljen Gostinci v mestu s terasami izigravajo občino Številnim gostincem prav letne terase omogočajo normalno delo in zaslužek. Lokali v mestnem jedru so pogosto premajhni, zato so, predvsem spomladi in poleti, zunanje kapacitete zelo pomembne. Soglasje za postavitev gostinskih vrtov na javnih površinah na Ptuju izdaja občina, ki ji gostinci iz leta v leto plačujejo manj; v zadnjih petih letih je ta znesek prepolovljen. Foto: ČG Vsak gostinec je dolžan občinski upravi Mestne občine Ptuj 15 dni pred začetkom uporabe prijaviti obveznost plačila uporabnine. Da se je zgodila uravnilovka in da je prišlo do porušenja plačnih razmerij, ki je še posebej izrazito v ormoškem podjetju Safi lo, je pritr- dil sekretar iz štajerskega sindikata SKEI Martin Dular. Število delavcev na minimalni plači je tako še večje. Kot je povedal, je temeljni problem v tem, da so osnove plač enostav- no prenizke in bi jih bilo treba dvig- niti. »V Safi lu smo preverjali na novo izračunavanje plač in nismo ugo- tovili kršitev. Je pa res, da je bilo veliko delavk in delavcev na malih osnovah in mora delodajalec do- plačati razliko do minimalne plače, ki je 940,58 evra. Doplačila znašajo do 250 evrov. Seveda je sedaj priš- lo pri nizkih plačah do porušenja razmerij, ki so v Safi lu izrazita, ker so na splošno plače nizke. In ne- kateri delavci so se z dvigom mini- malne plače izenačili s tistimi, tudi v proizvodnji, ki so imeli osnovo malo nad prejšnjo minimalno pla- čo 886 evrov,« pojasnjuje Dular ter nadaljuje, da zaradi tega vre tudi v ostalih službah, kot sta tehnologija in razvoj. Na vodstvo naslovili protestno pismo Da ni pošteno, da nekdo, ki opravlja zahtevnejše in odgovor- nejše delo, prejme enako plačilo kot navadni delavec, je prikimala tudi vodja sindikata v Safi lu Ma- teja Bauman: »Z dvigom minimal- ne plače je prišlo do uravnilovke. Nekatera delovna mesta z višjo odgovornostjo in zahtevnostjo so po plačilu postala izenačena s proizvodnimi delavci. Tudi med slednjimi so bile prej razlike, sedaj je izplačilo bolj kot ne enako.« In ravno razmerja med plača- mi bolijo zaposlene. Pokvarili so se odnosi, zavladalo je nezado- voljstvo. Delavci so na vodstvo podjetja že naslovili protestno pis- mo, kjer so opozorili na porušena razmerja plač. Poleg tega pa so navedli tudi, da so po dolgih letih, čeprav je podjetje v preteklosti že poslovalo slabše, lani prvič ostali brez božičnice. Predlagali bodo dvig osnovne plače Sindikat bo predlagal dvig osnovne plače, a končno besedo imajo lastniki, odgovarja Dular. »Rešitev sindikata je preprosta, in sicer dvig vseh osnovnih plač. Ven- dar dodana vrednost je majhna in vprašanje je, kako se bo lastnik odzval. V sindikatu ReO Štajerska in s podjetniškim sindikatom išče- mo rešitev. Za porušena razmerja ni kriv dvig minimalne plače. Kriv je zastareli sistem, ki ga delodajalci ne želijo spreminjati že leta. Delo- dajalci, ki gradijo podjetja na mini- malni plači, ne bodo dolgoročno preživeli,« še opozarja Dular. Na sedežu podjetja so se zavili v molk Pogovori z vodstvom družbe naj bi se začeli. Z vprašanji, kako bodo rešili nastalo situacijo, smo se sicer obrnili tudi na sedež italijanske skupine Safi lo v Padovi, od koder pa so nam odgovorili, da nam teh informacij ne morejo podati. Ormož  V Safi lu veliko nezadovoljstvo zaradi plačne uravnilovke Zaposlenim z večjo odgovornostjo enako izplačilo kot proizvodnemu delavcu V ormoškem podjetju Safi lo vlada nezadovoljstvo med zaposlenimi, tokrat zaradi plač. Z dvigom mi- nimalne plače se je namreč izkazalo, da med plačami proizvodnih in nekaterih delavcev, ki opravljajo zahtevnejša in odgovornejša dela, praktično ni več razlike. Foto: MH Z dvigom minimalne plače so se porušila plačna razmerja. Plačuje le pet gostincev, drugi se (uspešno) delajo Francoze MO Ptuj ima za postavitev gostinskih vrtov za obdobje od januarja do decembra 2020 urejena medsebojna razmerja le s štirimi gostinci. Gre za dve lokaciji v Murkovi ulici, za lokal v Ulici heroja Lacka in na Mestnem trgu. Urejeno pogodbo ima tudi lokal v Cankarjevi ulici, a le za čas sezone, od 1. aprila do 30. septembra. Na občini naj bi imeli še dve vlogi za uporabo javne površine za gostinski vrt v Slomškovi ulici. „Vse uporabnike, ki niso priglasili obveznosti iz naslova uporabe javne površine, bo občinska uprava pozvala k ureditvi medsebojnih razmerij,“ so zagotovili na ptujski občini. MO Ptuj je sicer za obdobje od 1. marca do 31. decembra zaradi zmanjšanega prometa, ki je bil posledica prenove tržnice, vrnila uporabnino za terase devetim gostincem. Foto: ČG Zmanjševanje deleža sredstev, ki jih občina prejme iz uporabnin za gostinske vrtove in premične objekte: Leto Prihodek občine v € 2014 20. 268 2015 19. 884 2016 18. 796 2017 19. 093 2018 15. 110 2019 9093 Vir: MO Ptuj Globa 1.000 evrov S podpisom pogodbe se gostin- ci zavežejo ne le, da bodo plačevali uporabnino, pač pa tudi spoštovali Odlok o rabi javnih površin. Ta do- loča, kako so gostinske terase v mestu opremljene, kakšne so ome- jitve pri postavljanju, zagrožene globe za kršitve ipd. Med drugim je v odloku tudi določba, da mora biti ob gostinskem vrtu zagotovljen prostor za prehod v širini, ki omo- goča nemoten prehod pešcev, in- validov in mamic z vozički, vendar ne manj kot 1,2 metra. S tem naj bi se zagotavljal varen in nemoten promet vseh uporabnikov javne površine. Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, ki bi lahko v primeru kršitev izrekala globe. Te znašajo od 200 pa vse do 1.000 evrov. Zagrožena kazen za ovira- nje prometa, ne le s stoli in mizami, pač pa tudi s postavitvijo cvetličnih korit v nasprotju z odlokom, torej če ovirajo ali ogrožajo promet, je kar 1.000 evrov. Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 4 Spomnimo, na zadnji decem- brski seji je svetniška skupina, ki s šestimi glasovi obvladuje razmer- je moči v makolskem občinskem svetu, zavrnila proračun Občine Makole, na tokratni proračunski seji svetnikov ni bilo. Dvoršakova je dejala: »Vsi svetniki so oziroma smo podali opravičljive razloge za izostanek, nikakor ni bil razlog, da bi onemogočili sejo in sprejema- nje proračuna.« Da so opravičila na občini prejeli, je potrdil tudi župan Franc Majcen, ki je dejal, da so teden dni pred sejo prejeli prvo opravičilo, ki se jih je do da- tuma seje nabralo pet, en svetnik pa se ni opravičil. »Nisem si mo- gel predstavljati, da je v lokalnem okolju kaj takšnega mogoče. V prejšnjih sklicih občinskih svetov je bilo kaj takšnega nepredstavlji- vo,« je dejal. Seveda to pomeni, da proračun, ki je bil osrednja točka te seje, ni bil sprejet. Tako bo občina fi nancirala le tekoče posle, torej obveznosti, ki so zakonsko dolo- čene, društva pa bodo morala na razpise za fi nanciranje programov počakati. »To bom tudi poudaril na občnih zborih društev, ki se jih bom v prihodnje še udeležil,« je de- jal. Na opazko, da je v proračunu ohranil predlog projekta, ki predvi- deva ureditev jedilnice in kuhinje v kletnih prostorih šole in ki mu je že na prejšnji seji ostro nasprotovala opozicija, pa je dejal: »To ni projekt Franca Majcna. Projekt se je prip- ravljal že dlje časa, pridobljena so gradbena dovoljenja, vsa potrebna dokumentacija, gre za najugodnej- šo rešitev, ob tem pa ta projekt podpira svet zavoda, zaposleni, starši.« Ti argumenti pa ne prepri- čajo svetniške skupine SDS. Dvor- šakova je dejala da bi se moralo upoštevati mnenje nadzornega odbora. Ta naj bi predlagal, da se predlogi za ureditev jedilnice s ku- hinjo pridobijo v okviru javnega na- tečaja. Dodala pa je: »Gre za velik projekt in potrebna je racionalna raba sredstev, sedaj pa se temelji na projektu, ki se je začel že pred več kot desetletjem.« torek  25. februarja 20204 Politika V očeh nekaterih svetnikov je uredniški odbor občinskega glasila storil napako, ker ni objavil enega članka. Šlo je za prispevek poslan- ke Suzane Lep Šimenko (SDS). »Poslanka je za naše glasilo pripra- vila članek in ga poslala. Na koncu članek ni bil objavljen; zakaj ne, ve verjetno samo uredniški odbor. Jaz sem ta članek prebral, v njem ne vidim nobenega stavka, niti be- sede, da bi bilo kaj sovražnega,« je povedal Franc Milošič, stran- karski kolega omenjene poslanke. Pri tem je odločitev uredniškega odbora ocenil kot ‘ne-dobro’ in dodal, da mu občinsko glasilo več ni všeč. »Res je, da je bilo povabilo za pripravo članka naslovljeno na dve poslanki, ki se trudita za občino Cirkulane. Tako Mojci Žnidarič kot tudi Suzani Lep Šimenko. Mnenja glede objav teh člankov so bila de- ljena. Na koncu je uredniški odbor sprejel odločitev, da bodo vsebine prinašale predvsem lokalno tema- tiko. Tako v glasilu ni bil objavljen noben članek poslank. Sama se v vsebino nisem spuščala. Da bi bilo glasilo zaradi tega kaj slabše, s tem se pa ne strinjam,« je odgovorila županja Antonija Žumbar. Svetnika Franca Milošiča pri tem ni posebej zmotilo, da se uredniški odbor ni odločil za objavo članka, ki ga je za uredništvo občinskega glasila pripravila poslanka Mojca Žnidarič (SMC). Uredniški odbor bi kar zamenjali »Na tem mestu moramo nekaj narediti. Če gledamo glasilo, ima- mo vsebine samo o šoli, kot da gre za neko promocijo, nekaj član- kov je tudi o župnišču,“ je vztrajal Franc Milošič. »Šola je v preteklosti že imela več vsebin. V zadnjem času so to močno omejili. Vsa društva, ki so želela kaj zapisati, so dobila ob- javo, prav tako so objavljena vsa obvestila in sporočila občine. Ure- dniški odbor je res sprejel odloči- tev, da ne bo objavil vsebin, ki se neposredno ne tičejo dela v sami občini,« je pojasnila županja. »Kar se tiče same vsebine ure- dništva, v to se ne bom niti spuš- čal. Ne vem pa, ali je uredniški od- bor treba opomniti ali zamenjati, če niso dorasli tej nalogi,« je vztra- jal Franc Milošič. Pri tem pa ga je podprl tudi svetnik Simon Milošič: »Mislim, da se bomo o tem morali enkrat poglobljeno pogovoriti ali pa pač drugo leto ne bomo več namenili sredstev za tako glasilo. Ga pač več ne bomo imeli.« Dodal pa je še: »Tukaj moramo doreči zadeve glede uredniškega odbora. Če bomo gledali, kaj komu paše in kaj komu ne paše, je bolje, da glasila nimamo.« Z enakimi besedami bi najbrž lahko podal svoj odgovor tudi ure- dniški odbor. Namreč, če bodo za vsako objavo slehernega svetni- ka in ostale člane vodstva občine spraševali, kaj morajo, smejo ali ne smejo objaviti, bo bržkone glasilo izšlo bolj redko ali pa sploh ne. Kar navsezadnje sploh ne bi bilo narobe, saj je splošno znano, da občinska glasila še zdaleč niso časopisi v pravem pomenu bese- de ... Cirkulane  O smislu obstoja občinskega glasila Kaj se sme in kaj se ne sme objavljati v občinskih glasilih V občinskem svetu je zavrelo zaradi decembrske izdaje občinskega glasila. Kaj je bilo objavljeno, kaj ne in kaj bi moralo biti – nekateri svetniki so si dovolili besedo ali dve za razpravo o delu uredniškega odbora. Foto:KG Županja Antonija Žumbar je branila odločitev uredniškega odbora o tem, zakaj pismi poslank nista bili objavljeni v občinskem glasilu. Foto: Milan Sternad Župan Franc Majcen je po prvi točki prekinil sejo, saj so bili makolski svetniki prvič v obstoju občine nesklepčni. Makole  Proračun še vedno v zraku Manjkala celotna svetniška skupina SDS Februarska proračunska seja v Makolah je bila končana po vsega 15 minutah. Razlog – nesklepčnost. Manjkala je celot- na svetniška skupina SDS. Kot je zagotovila vodja skupine Zlatka Dvoršak, ne gre za načrtno dejanje. Kidričevo  10. redna seja občinskega sveta Merc ostaja direktor Svetniki občine Kidričevo so na februarski seji med dru- gim potrdili občinski prostorski načrt (OPN), ki omogoča oblikovanje obrtno-poslovne cone v Strnišču. Hkrati se z OPN dopušča vzpostavitev kmetijskih obdelovalnih povr- šin pod daljnovodi, desno ob glavni cesti proti Slovenski Bistrici. OPN so pripravljali dve leti, po besedah župana Antona Leskovarja pa je pomemben za razvoj gospodarskih in kmetijskih dejavnosti. Na zemljišča pod daljnovodi bodo navozili zemljino z gradbišča Magne v Hočah, jih komasirali in v prihodnosti najverjetneje tudi opremili z na- makalnim sistemom. V zbirnem centru na delu Romi V nadaljevanju seje so v drugi obravnavi potrdili odlok o nekategori- ziranih cestah in spremembe statuta ZD Ptuj – zaradi širitve dejavnosti oziroma izvajanja novih programov. Pri točki dnevnega reda o podelje- vanju občinskih priznanj so odločili, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku podelili dve plaketi. Dosedanjemu direktorju občinskega pod- jetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo Davidu Mercu so potrdili nov šti- riletni mandat, odločali pa so tudi o nekaterih pravno-premoženjskih zadevah v zvezi z nepremičninami. Ob koncu seje je bilo slišati še vpra- šanje, kako preprečiti vlome v zbirni center za ravnanje z odpadki. Tako kot v drugih krajih Spodnjega Podravja (Ormož, Ptuj …) tudi v Kidriče- vem Romi očitno »poslujejo« z vso vnemo. Foto: MZ Direktorju občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo Davi- du Mercu je občinski svet zaupal še en mandat. Foto: Mojca Vtič Dela v mansardi izvaja Komunalno podjetje Ptuj. Markovci  Občinska stavba deležna prenove Za ureditev mansarde 180.000 evrov Mansardni del občinske stavbe te dni dobiva novo podobo. Občina je sklenila, da prostore obnovi in jih nameni dru- štvom, del pa bo zadržala za ureditev etnološke zbirke z vi- zualizacijo. V letošnjem proračunu ima Občina Markovci za ureditev mansardnih prostorov občinske stavbe rezerviranih 125.997 evrov. Namen investici- je je ureditev severnega in južnega dela mansardnih prostorov občinske stavbe. Cilj pa je pridobitev dodatnih prostorov za delovanje društev na območju občine Markovci. Do teh prostorov bodo po zagotovilih župana Milana Gabrovca zagotovo upravičeni folklorniki, saj da gre za eno najstarejših tovrstnih društev v Sloveniji, ob njih pa še najmanj dve društvi. Projekt občine, ki je že s postavitvijo postajališča za avtodome naredil a korak v smeri turizma, je tudi vizualizacija prostora etnološke zbirke. »Želimo, da imajo obiskovalci občutek, kako je nositi korantijo ali druge pustne kostume,« je z zanosom dejal župan, ki si želi, da bi občina postala turistično zanimiva destinacija. Koliko bo vizualizacija dejansko stala občino, še nima odgovora. »Lani smo informativno iskali ponudbe in naleteli na zelo visoke zneske, letos smo pristopili h konkretnejšim ponudnikom, imamo resnejše ponudbe, vendar za zdaj še ne želimo govoriti o zneskih. Smo se pa prijavili na LAS, tako da se nadejamo so- fi nanciranja.« Trenutno je v proračunu za vizualizacijo etnološke zbirke predvidenih 53.300 evrov. Foto:KG Svetnik Franc Milošič (desno) je okrcal uredniško politiko občinskega gla- sila. Njegov kolega Simon Milošič (levo) pa se je vprašal o smiselnosti obstoja takšnega časopisa. Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  25. februarja 2020 5Aktualno v Podravju Namero bo občina poskusila udejanjiti s spremembo občinske- ga prostorskega načrta. „Šli bomo v prevlado javnega interesa. Za- govarjali bomo, da javni interes ureditve občinskega središča prevlada nad interesom zasebne- ga kapitala. Zemljišča, na katerih raste hmelj, so v lasti države. Če nam bo uspelo, da bomo upravičili in udejanjili javni interes, potem mora država prisluhniti nam. To bo pomenilo, da se bodo hmeljišča morala umakniti z obeh lokacij v Vidmu: pri osnovni šoli in vrtcu ter pri pokopališču. Območje bi delno namenili za stanovanjsko gradnjo, delno tudi za gradnjo objektov šir- šega družbenega pomena. Sedaj je središče Vidma tako rekoč zasi- čeno z zgradbami, v katerih izva- jamo javne dejavnosti: šola, vrtec zdravstveni dom, gasilci … Vse skupaj je na nekem utesnjenem prostoru. Možnosti širitve naselja vidimo na zemljiščih, kjer danes raste hmelj. Želimo, da bi središče Vidma bolj zadihalo, morda bi na kateri od lokacij oblikovali novo občinsko središče. Tudi sušilnica hmelja ob pokopališču kazi videz pokrajine in v ta prostor ne sodi. Seveda to niso načrti iz danes na jutri, ampak gre za dolgoročno strateško planiranje. Pogoj pa je seveda najprej potrditev OPN,“ razmišlja prvi mož videmske ob- čine. V Leskovcu bi lahko gradili večstanovanjski objekt Poleg širitve zazidljivih območij v Vidmu z novo krajinsko zasnovo pa občina Videm s pripravo OPN oblikuje načrte za prostorsko ure- ditev Leskovca in Sel. V Leskovcu je po županovih besedah sicer že sedaj na voljo 23 arov zazidljivega zemljišča, kjer bi bilo možno zgra- diti večstanovanjski objekt. Zemlji- šče je pred cerkvijo, domačini ga imenujejo „pod štokom“. V nepo- sredni bližini je tudi gasilski dom, ki ga je zob časa že precej načel. „Razmišljamo v smeri, da bi enkrat v prihodnje gradili novega,“ je na- povedal župan Marinič. Na območju Sel (Sela, Barislov- ci, Trnovci in del Lancove vasi) po županovih besedah velik problem predstavlja reka Polskava. Zara- di poplavne ogroženosti je, tako pove župan Marinič, kakršnakoli gradnja na omenjenem območju praktično nemogoča. Z regulacijo Polskave, za kar tečejo intenzivni dogovori in se pripravljajo projek- ti, bo ta težava odpravljena. „S protipoplavno ureditvijo obmo- čja bomo odpravili oviro, ki sedaj onemogoča izdajo gradbenih dovoljenj po redni poti,“ je dodal župan. Videm  Hmeljišča v občini več ne želijo Raje kot hmelj stanovanjska soseska „Hmelj se mora umakniti iz središča Vidma, omejuje nas z vseh strani, kar nam onemogoča prostorski oziroma krajinski razvoj,“ opozarja župan občine Videm Branko Marinič. „Območja, kjer so danes hmelji- šča, želimo spremeniti v zazidljiva, s tem pa središču občine ustvariti urejen videz in dati novo podobo.“ Foto: MZ „Hmeljišča Videm utesnjujejo, onemogočajo razvoj naselja in občinskega središča. Zemljišča, kjer danes raste hmelj, moramo sprostiti za gradnjo individualnih hiš ali objektov javnega pomena,“ napoveduje videmski žu- pan Branko Marinič. Rekonstrukcija čaka tudi cesto Juršinci–Dragovič–Grlinci, in sicer na odseku Pavlin–Purg v dolžini 200 metrov, kjer bodo obenem poskrbeli še za meteorno kanali- zacijo, saj cesta ob večjih nalivih poplavlja, prav tako se nanjo ste- kajo fekalije. Investicija je ocenjena na 53.000 evrov. Kot kaže, bo šlo letos kar nekaj denarja za pripravo razne doku- mentacije. Skoraj 140.000 evrov je namreč namenjenih za projektno dokumentacijo in odkup zemljišč za gradnjo regionalne kolesarske povezave v Spodnjem Podravju, 35.000 evrov pa za slovenjegoriško kolesarko; oba projekta sta v fazi izdelave projektne dokumentacije. V skladu z izračunanimi fi nančni- mi deleži občin, ki jih je pripravilo Komunalno podjetje Ptuj, so v Jur- šincih 15.000 evrov rezervirali za izdelavo projektne dokumentacije celovite oskrbe vodovodnega sis- tema na območju občine Juršinci, ki bo občanom zagotovila vodovo- dni sistem z zdravo pitno vodo. Za vzpostavitev brezžičnega in- terneta pa si obetajo 5.000 evrov nepovratnih sredstev v okviru in- strumenta za povezovanje Evrope – WiFi4EU med izvajalsko agencijo INEA in občino; ko bo projekt rea- liziran, bo v središču Juršincev mo- goče brezžični internet uporabljati brezplačno. Juršinci  Največje investicije tudi letos v cestno infrastrukturo Štiristo tisočakov za cesto Juršinci–Moravci Kilometer dolg odsek lokalne ceste pri križišču z občino Sveti Tomaž bodo rekonstruirali ter hkrati uredili javno razsvetljavo in tako poskrbeli za večjo varnost. Foto: SD V Juršincih bodo letos največ vlagali v obnovo cest in izgradnjo kolesar- skih poti. Rače-Fram  Svetniki zaskrbljeni zaradi potoka Župan dvomi v dokaze Na februarski seji občinskega sveta so se zbrani svetniki, zaskrbljeni zaradi objavljenih podatkov o zastrupljenosti potoka Žabnik, spraševali, kako problem rešiti. „Glede na podatke o onesnaženosti potoka Žabnik z živim srebrom me zanima, kaj bo občina na tem področju naredila, ker z novo čistilno napravo tega najbrž ne bomo očistili?“ je bil direkten svetnik Zdravko Jelšek, ki se je prvi dotaknil problematike. „Jaz si ne bi upal trditi, da je potok Žabnik najbolj onesnažen potok v Sloveniji,“ je odvrnil župan Branko Ledinek ter tako javno podvomil v podatke Agencije RS za okolje (ARSO) in okoljskega ministrstva. Dodal pa je še: »Okrog tega stanja menim, da so usedline po 50 letih, odkar so nastajale, brez čiščenja, sigurno problematične. Nova čistilna naprava bo res čistila le odpadne vode, kemije pa ne.“ Potok najbolj onesnažen v območju, kjer stoji Albaugh ARSO pa besede župana o onesnaževanju potoka (zgolj) v preteklo- sti postavlja na precej trhle noge: »Rezultati analiz monitoringa tudi za leto 2019 potrjujejo prekomerno onesnaženje potoka Žabnik z glifosa- tom, fl urantenom in živim srebrom v vodi.“ Poleg navedenega je bilo ugotovljeno še, da na merilnem mestu nad tovarno Albaugh potok Žab- nik ni prekomerno onesnažen z živim srebrom, pod čistilno napravo (in pod tovarno) pa so parametri preseženi vsako leto. Tako je čisto jasno, da potok Žabnik onesnažujejo pritoki iz območja, kjer posluje podjetje Albaugh. Uradnih dokazov, da bi ti pritoki prihajali iz same proizvodnje Albaugha, ni, je pa znano dejstvo, da se živo srebro v okolju v prekomer- ni količini pojavlja v okolici sežigalnic ... Foto: KG Svetnika Zdravka Jelška je zanimalo, kaj bo glede zastrupljenosti Žab- nika naredila občina. Foto: KG Ledinek: »Voda v potoku je zelo v redu ...« Kdo spušča »kemijo« v potok „Albaugh bo v prihodnje naredil zaprti vodni krog, tako da odpadnih vod ne bo več spuščal v čistilno napravo. Od tega podjetja v prihodnje zaradi glifosatov in živega srebra torej naj ne bi bilo težav,“ je povedal župan, ki je očitno stopil v bran proizvajalcu škropiv, saj je nato povedal še, da so v občini še drugi obrati, ki lahko »spuščajo kemijo v potok in okolje«. Po zakonodaji je sicer za kakovost vode dolžna skrbeti v prvi vrsti država oz. okoljsko ministrstvo. Od občine pa je odvisno, koliko in če sploh se bo angažirala za sanacijo onesnaženja. Občina Rače-Fram sicer velja za izjemno atraktivno lokacijo za življenje, kjer se število pre- bivalcev konstantno zvišuje, veliko se tudi gradi. A tudi lepa narava (v neposredni bližini mest in avtoceste) izgubi vso svojo privlačnost, če je zdravju škodljiva. Kot smo poročali, je ARSO v letu 2018 analiziral vzorec rib v Žabniku na merilnem mestu pod KČN Rače. „Vsebnost živega srebra je na tem merilnem mestu znašala 1000 μg/kg, kar pomeni 50-kratno preseganje okoljskega standarda kakovosti! To je bila izmerjena najvišja koncentracija živega srebra v vzorcu rib v Sloveniji v letu 2018.“ Te navedbe je potrdilo tudi pristojno ministrstvo: „Dejstvo je, da je bila v ribah iz potoka Žabnik izmerjena najvišja koncentracija živega srebra v Sloveniji.“ Svetnika Zdravka Jelška je zanimalo, ali navedeni podatki v časopisu držijo. „Po pravici povedano ne vem,“ je odgovoril župan Branko Ledinek in še pripomnil: „Ribe v tem 'najbolj onesnaženem' potoku normalno živijo, tudi školjke. Rekel bi, da je voda, ki gre iz čistilne naprave danes, po mojem mnenju v redu, upal bi si trditi, da je zelo v redu.“ Protipoplavna ureditev Polskave Občini Kidričevo in Videm sta se že pred leti lotili priprave dokumentacije za protipoplavno ureditev reke Polskave. Projekt je ocenjen na okoli 3,7 milijona evrov in ga bo financirala država. „90 odstotkov dokumentacije za projekt imamo pripravljene, manjka nam še samo eno izmed dovoljenj Agencije RS za okolje. V okviru projekta bomo regulirali rečno strugo, zasadili avtohtona drevesa, v strugi bomo uredili manjše otočke za ribe,“ je razložil župan Branko Marinič in dodal, da bodo na območju celotne regulacije zgradili štiri nove mostove in dve brvi. Vsa infrastruktura, razen enega mostu, bo na območju občine Videm. Marinič projekt ocenjuje kot primer dobre prakse sodelovanja med občinama. Časovnice izvedbe projekta videmski župan ne želi napovedovati. „Najprej je treba sestaviti dokumentacijo, pridobiti dovoljenja in izbrati izvajalca. Kdaj bo to, zaenkrat še ne bi upal napovedati.“ Foto: MZ Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  25. februarja 20206 V središču Oče Smiljan in mama Suzana še zdaj komaj verjameta, da sta z ma- lim Vidom še konec januarja bivala v dvesto let stari hiši, ki je ves čas po malem grozila, da ne bo več zmogla kljubovati zobu časa in se bo sesedla sama vase, danes pa odslužene cimprače ni več, saj so jo pridne roke dobrih ljudi porušile in na njenem mestu vlile ploščo za novo hišo. Pohištvo razpadalo od vlage A pojdimo od začetka. Smiljan je svojo rojstno hišo vzdrževal in obnavljal, kolikor so mu pač fi- nančne zmožnosti dopuščale. Pre- uredil je sobo, vgradil kopalnico in nova okna, lesena tla zamenjal z betonskimi, nabavil pohištvo. »A kaj, ko vse to delo ni imelo dolgot- rajnega učinka; hiša ni bila grajena za današnje bivalne navade, poleg tega je bila streha že tako razmaja- na in polomljena, da je ob vsakem dežju zamakalo in vlažilo stene, da je omet kar odpadal z njih. Pihalo je skozi vsako špranjo, hiše se ni dalo ogreti, smrdelo je po vlagi, pohištvo je razpadalo …« pripo- veduje in dodaja: »Že tako z ženo nisva zdrava, življenje v takih raz- merah bi se gotovo kmalu začelo poznati tudi na Vidovem zdravju.« Zdravstvena kalvarija Zaradi zdravstvenih težav na- mreč Vasletova ne hodita v služ- bo. 47-letni Smiljan je invalidsko upokojen, 45-letna Suzana, ki ima 12 let delovne dobe, pa prejema socialno pomoč. Težave z ledvi- cami so se pri Smiljanu pojavile, ko je bil star komaj 15 let in je živel skupaj z mamo in njeno kmečko pokojnino, leta 1996 pa je moral zaradi kronične odpovedi ledvic na dializno zdravljenje. Začelo se je dolgotrajno in stresno čakanje na presaditev ledvice. Prvo tran- splantacijo je dočakal šele po dol- gih sedmih letih, a mu usoda še kar ni pustila, da bi si oddahnil in mir- neje zaživel. »Ledvica se ni obdrža- la, zato smo čez tri leta postopek ponovili, takrat na srečo uspešno. Toda na obeh brazgotinah presa- jenih ledvic se je pojavila kila, ki pa ju zaradi tveganosti posega zdrav- niki ne upajo odstraniti. Operacije, dialize trikrat na teden, 21 tablet »Doma je hčerka, ki ima osemmesečnega otroka. Če se karkoli zgodi, če pride do požara ali če se utrga plaz, ne vem, kako bodo prišli do nas,« se boji Jože, ki ne more skriti razočaranja in jeze. Povedal je namreč, da je cesta le pogojno uporabna, pozimi pa praktično neprevozna. Takrat av- tomobile raje puščajo zgoraj, na bregu. Že navsezgodaj zjutraj, pre- den se njegova žena in hči odpra- vita v službo, pa se Jože loti pluže- nja ceste. »Nekoč sem vse svoje tri otroke, ko je bil sneg, odnašal gor. Da ne govorim o smeteh in vsem drugem. Vse moramo čez leto do- staviti na breg.« A težava ni samo zima; še večji problem povzročajo vsako moč- nejše deževje in nalivi. »Ti nalivi odnašajo gramoz, naredijo velike jarke, luknje. Da se da za silo pelja- ti po cesti, se moram prav vsakič lotiti ravnanja in urejanja ceste. Material pa odnaša po bregu navzdol, v sosedove gorice. Zaradi kupov gramoza v goricah si je so- sed uničil vse stroje pri mulčenju,« nadaljuje Jože, ki seveda večji del materiala za utrjevanje ceste kupuje sam. Poskusil je tudi z ure- ditvijo ceste z mletim asfaltom, a že ob naslednjem večjem dežju je bilo vse v sosedovih goricah. Predlagali novo cesto, a je nikoli niso kategorizirali Balažic priznava, da prave ceste do hiše nikoli ni bilo. »Sem sem pri- šel okoli leta 1991. To je domačija moje stare mame. Takrat je bila cesta vrisana po drugi strani, a je nato ormoška občina celotno ces- to, razen zgornjega dela na ravnici, zbrisala iz dokumentov. Rekli so, da je na tem delu močvirnato ter da bi investicija v asfaltiranje ces- te stala preveč. Zato so predlagali ureditev ceste po drugi strani, kjer je bil zgornji del že začasno nare- jen. Občina je vrezala zadnji del ceste do hiše, jaz pa sem jo razširil. Imel sem tri majhne otroke in novo cesto smo morali urediti. Na roko mi je šel lastnik sosednjega zemljiš- ča, ki je dovolil, da sem uredil cesto po njegovem, vendar pa občina tega nikoli ni papirnato uredila.« »Da se v tem času ne bi moglo kaj narediti, je čista laž« Ormož, Ljutomer  Veliki cestni žulji malih ljudi: 30 let borbe za d Balažičevi ob snegu in dežj Družina Balažičevih, ki živi v Miklavžu pri Ormožu, tik ob meji s sosednjo ljuto trov dolga makadamska in precej strma cesta, ki pa je noče prevzeti v last in p tudi plaz, ki grozi zgornjemu delu ceste. Lenart, Vinička vas  Namesto 200 let stare razmajane cimprače Za družino Vasle se bliža da Da bo prvošolček Vid s svojima staršema živel v toplem, varnem in zdravem Sosedje, posamezniki, ustanove in podjetja so namreč v rekordnem času z vim v podobi nove hiške uresničile najbolj skrite želje. Smiljan, Suzana in mali Vid na plošči, na kateri Od minulega tedna naprej tra- fika v Miklošičevi ulici na Ptuju ne posluje več. Svoje videnje ra- zlogov, ki so pripeljali do tega, je za naš časopis še pred zaprtjem predstavila franšizojemalka Tra- uda Krempl. Ključni razlog za slabše poslovanje poslovalnice na Miklošičevi ulici naj bi bila slaba založenost, saj podjetje Delo pro- daja, ki je lastnik in edini dobavi- telj, ni opravljalo svojega dela. Po mnenju Kremplove naj bi to poče- li namenoma, s ciljem zapreti čim več poslovalnic v letošnjem letu. Na njene trditve so se odzvali v omenjenem podjetju in na krat- ko predstavili svojo plat zgodbe: „Razlogi za zapiranje franšizne prodajalne so poslovne narave, lokacija namreč daljše obdobje ne posluje z izidom, ki bi pokrival stroške in vzdrževanje nadaljnje- ga poslovanja.“ Delno so pritrdili navedbam Kremplove o slabi za- loženosti in priznali: „So obdobja, ko je založenost prodajaln boljša, in obdobja, ko je slabša, odvisno od finančnih sredstev podjetja, zalog dobaviteljev in same logisti- ke blaga.“ Kremplova na zapiralno inventuro ne pristaja Čeprav poslovalnica v centru Ptuja od torka, 18. februarja, za stranke ne posluje več, zapiralna inventura neprodanega blaga v kiosku še ni bila opravljena. Kremplova se je držala svoje na- povedi in ključev ter preostan- ka zaloge lastniku prostorov in svojemu franšizodajalcu ni želela predati. „Inventuro bomo opra- vili po dogovoru s franšizojemal- ko, ki se na naša sporočila v tem trenutku ne odziva. Hkrati se ne drži pogodbenih določil, saj nas o tem, da je prodajno mesto od za- četka tedna zaprto, ni obvestila,“ vztrajajo v podjetju Delo prodaja. Kremplova pa odgovarja: »Njiho- ve navedbe so smešne, sami so naložili zaprtje poslovalnice! In kako naj bi kiosk posloval, če so hoteli opraviti zapiralno inventu- ro?!« Delo prodaja zagotavlja, da bodo franšizojemalko poplačali Pogodbeno določen odpoved- ni rok traja tri mesece, v tem času pa naj bi franšizojemalci prejemali tudi nadomestilo. Kremplova je sicer izrazila dvom, da se bodo držali pogodbenih določil. Njena bojazen ni bila brez osnove. Kot je razvidno iz dokumentacije, ki jo je pokazala, so jo najprej želeli odpraviti s 485 evri za opravlje- no delo za minuli mesec. To naj bi bilo povprečje izplačil zadnjih treh mesecev, z minimalno stimu- lacijo (72 evrov za mesec dni), ki je v primeru trafikantov pomem- ben vir dohodka. Tak znesek naj bi prejemala vse do konca od- povednega roka, torej še za dva meseca. „Po intervenciji in burni razpravi z njimi, ko sem jim dala jasno vedeti, da se ne namera- vam vdati, so sicer izvedli izplačilo v celoti, z zamudo. Nakazali so mi 985 evrov. To je povprečje izplačil zadnjih treh mesecev, tako smo dogovorjeni in tak znesek priča- kujem tudi za naslednja dva me- seca! V skrajnem primeru se lahko dogovorimo tudi za kompenzaci- jo. Brez garancije, da bom to do- bila, pa na zapiralno inventuro ne pristajam.“ »Tajkuni, ki so kradli iz podjetja, naj zdaj najdejo rešitev!« Pri svojih zahtevah bo vztra- jala, čeprav, kot sama pravi, so ji zagrozili, da bodo zadeve izpeljali po uradni poti in zadržali izplačila nadomestil, če ne bo izvedla zapi- ralne inventure. „Dokumentacijo za prijavo in ovadbe imam prip- ravljeno. Dovolj je bilo izigravanja in norčevanja iz nas, ki smo delali in se trudili. Tajkuni, ki so kradli iz podjetja, naj zdaj najdejo re- šitve. Ko bo denar na računu oz. ko se bomo dogovorili, jim bom predala ključe, prej zagotovo ne. Jasno mi je, da me želijo ponov- no in dodatno oškodovati. Glede na to, kako smo poslovali zadnje leto, zaupanja žal ni več,“ vztraja Kremplova. Iz podjetja Delo prodaja so pojasnil, da je bila Kremplovi na- kazana celotna plača za prejšnji mesec. Zagotovili so tudi, da se bodo držali pogodbenih obveznosti in da bo prejela plačilo za čas traja- nja odpovednega roka (februar in marec). Vprašanje pa ostaja, ali bodo nakazali celoten znesek, torej tudi stimulacijo. Med 485 evri in 985 evri je namreč velika razlika. Trafika na Miklošičevi je sicer bila edina na Ptuju v lasti Dela prodaje. Ptuj  Bitka franšizojemalke s podjetjem Delo prodaja še brez epiloga „Že prvi mesec so me želeli naplah- tati, zato jim ključev ne dam!“ Zaprtje trafi ke na Miklošičevi ulici na Ptuju je dvignilo veliko prahu. Franšizojemalka Trauda Krempl odgovornost za slabo poslovanje pripisuje podjetju Delo prodaja, ki da sploh ni dostavljalo blaga, posledica česar je bilo logično slabše poslovanje. V omenjenem podjetju nekatere njene očitke zavračajo, priznavajo pa: založenost trafi k je odvisna od fi nančnih sredstev podjetja, zalog in logistike. Zapleta pa se že pri določanju zneska tri- mesečnih izplačil nadomestil, ki ji pripadajo po pogodbi, in zapiralni inventuri. Foto: ČG V podjetju Delo prodaja sicer zagotavljajo, da se bodo držali pogodbenih obveznosti, a se je zapletlo že pri prvem izplačilu po zaprtju trafi ke. Foto: ČG Jože Balažič ob vsakem močnem dežju ravna in u mobile puščajo kar na bregu. Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  25. februarja 2020 7V središču na dan – vse to je terjalo svoj da- vek, zato sem večno utrujen in z oslabelim imunskim sistemom ter seveda nezmožen za delo.« Ko imaš otroka, ne gre več le zate Pred začetkom zime sta s stra- hom zrla v streho, saj sta vedela, da ne bo zdržala kakšnega večje- ga sneženja, zato sta se obupana spraševala, kaj jima je storiti. Sose- da Petra Krepek Cafnik, predsedni- ca Krajevne skupnosti Lenart, ki jima je že tako zmeraj priskočila na pomoč, ko sta jo potrebovala, ju je uspela prepričati, da se obrneta na inštitucije. »Moram priznati, da to ni bil lahek korak. Vajeni smo skro- mnega življenja, ne potrebujemo veliko. Ker živimo na podeželju, si lahko hvalabogu veliko pridelamo sami. Toda ko imaš enkrat otroka, ne gre več le zate, odgovoren si za to bitje, dolžan si mu nuditi dom. In sem konec lanskega leta stopil do župana, da ga vprašam, kakšne so možnosti, da bi mi občina po- magala z novo streho,« se spo- minja. »Kmalu je prišel na ogled z gradbenimi strokovnjaki, ki pa so ugotovili, da obnova strehe ni smi- selna, saj zidovi ne bodo prenesli teže novega ostrešja, in predlaga- li, da hišo porušimo in postavimo novo. Sliši se lepo, a od kod naj vzameva denar za takšen projekt, sva si rekla, nato pa je Petra šla v akcijo in od takrat se vse odvija s tako hitrostjo, da se mi sploh ne zdi resnično.« Hiška za pol cene Krepek Cafnikova je s pomoč- jo župana občine Lenart Janeza Krambergerja ustanovila odbor in vanj povabila predstavnike lenar- ške enote centra za socialno delo, Rdečega križa in Karitas. »Prispev- ki za družino oziroma njihovo novo hiško in opremo se zbirajo na posebnem računu pri Rdečem kri- žu, v dveh mesecih pa smo skupaj s sovaščani, drugimi posamezniki in podjetji uspeli organizirati ru- šenje stare hiše, čiščenje terena in postavitev nove plošče za hišo, ki jo bo za polovico ekonomske cene zgradilo podjetje Pergola s svojimi podizvajalci. Res neverjetno, da so pripravljeni hišo postaviti za 38.000 evrov. Tudi nekaj opreme so že dobili, kuhinjo je darovala gospa z Gorenjske, Vidovi sošolci so zbrali za njegovo novo sobico, zbiramo opremo oziroma denar še za druge prostore.« Besede so premalo za te občutke Tudi Kramberger je zadovoljen nad potekom dobrodelne akcije. »Nova hiška bo montažna in niz- koenergetska, velikosti 57 kvadra- tnih metrov in z vsemi zahtevani- mi certifikati, zgrajena bo na ključ, urejena bo tudi okolica. Vasletovi, ki v tem času bivajo pri sorodnikih v Mariboru, naj bi se vanjo vselili konec aprila oziroma v začetku maja.« Gradnja se je začela te dni, ob podpisu pogodbe z investitorjem pa Smiljan ni mogel skrivati solz. »Ne morem verjeti, nisem še do- jel, da se to res dogaja. Da bomo imeli čisto novo hišo, v kateri ne bo pihalo, kjer nas ne bo zeblo in kjer ne bo vlage. Moj mali Vid bo slednjič bival v lepih prostorih, kjer ga ne bodo več mučile aler- gije. Nisem si mislil, da je na tem svetu toliko dobrote, toliko prija- znih in sočutnih ljudi, ki nam bodo omogočili, da bomo bolj srečno živeli. Neskončno sem vsem hva- ležen, besede so premalo za te občutke.« to je čista laž!« se upravičeno jezi Jože Balažič. Vrbnjak: »Kategorizacijo ceste bi morala urediti občina Ljutomer« Tudi ormoški župan Danijel Vrb- njak se zaveda, da je cesta resnič- no v slabem stanju. Hkrati je opo- zoril, da brez tega, da sosednja občina Ljutomer ne bo uredila kategorizacije dela ceste, ki pote- ka po njihovem območju, ne bodo mogli urediti prav ničesar. »Če katerakoli občina želi kar koli vlagati v cesto, mora biti ta pred- hodno kategorizirana. Kategoriza- cijo ceste bi morala urediti občina Ljutomer, namreč cesta se začne v občini Ljutomer, in ker gre za t. i. slepo cesto, se mora kategorizacija začeti v občini Ljutomer. Tudi plaz na cesti je lociran v občini Ljuto- mer. Če bi prišlo do kategorizacije ceste, smo se s tam živečimi že po- govarjali, na kakšen način bi občina Ormož opravljala vzdrževanje ces- te, zimsko službo itd.,« je še zatrdil. Ljutomerska občina ceste (in plazu) ne želi A tukaj se zatakne. Ljutomerska občina namreč ne namerava prev- zeti oz. kategorizirati ceste. Kot so sporočili, v geodetski odmeri in asfaltiranju omenjene ceste ne vidijo širšega javnega interesa in nadaljevali: »V tem primeru gre za dovozno cesto do enega objekta, ki ni kategorizirana in poteka po območju dveh občin. Na obmo- čju občine Ljutomer so številne občinske kategorizirane ceste, ki so v bistveno slabšem stanju kot navedena cesta. Občina se zaradi same gostote in prometne ureditve prioritetno loteva rekon- strukcij teh cest. Rekonstrukcij zasebnih cest do enega samega objekta pa občina Ljutomer ne bo izvajala.« Lahko pa bi ormoška občina pridobila pooblastilo sosednje občine za kategorizacijo ceste in sama uredila vse potrebno za ka- tegorizacijo ceste ter jo uredila in prevzela celotne stroške, a tukaj je še plaz, ki pa ga nihče noče … Kljub temu pa konkretnih rešitev za zdaj ni na vidiku … dostojno cesto brez upanja u odrezani od sveta, občini pa iščeta izgovore omersko občino, ima velike težave, saj so pozimi ob snegu in vsakem večjem deževju praktično odrezani od sveta. Do njihove hiše vodi dobrih 400 me- posledično tudi ne v upravljanje nobena od občin, po katerih omenjena cesta teče: ne občina Ormož in ne občina Ljutomer. Poleg ceste pa je problem Foto: MH Delu ceste do Balažičevih grozi še plaz. Ta del ceste sicer leži v občini Ljutomer, ki pa o kategorizaciji noče niti slišati. nastaja nova hiška an najlepših sanj m domu, se je znova izkazala slovenska solidarnost. združili moči in sredstva, da se bodo lahko Vasleto- Foto: SD bo s pomočjo dobrih ljudi te dni začel rasti njihov novi dom. Kako lahko pomagate Družini Vasle lahko pomagate z nakazilom na račun Območnega združenja Rdečega križa Lenart, številka: SI56 0410 2000 0252 769, s pripisom: Za družino Vasle. Foto: Petra Krepek Cafnik Konec januarja je stekla dobrodelna akcija rušenja dvesto let stare Vasletove cimprače. Foto: MH ureja cesto, pozimi pa zaradi neprevoznosti avto- Jože se obrača na pristojne, a zaman, posluha za kategorizacijo in ureditev ceste ni. Pokazal nam je kup dopisov. »Obračam se na pristojne, na ormoško in ljuto- mersko občino, kajti cesta poteka po območjih obeh občin, da bi se le nekaj naredilo. Z ljutomerske občine so mi odgovorili, da nima- jo interesa za ureditev te ceste. Obrnil sem se tudi na ormoško ob- čino. Naredile so se izmere, kajti izgovarjali so se, da cesta poteka po zasebnem zemljišču. Lastnik je podpisal, da brezplačno odstopi potrebno zemljišče, samo da se cesta uredi, kajti tudi on ima veli- ke težave. Naredila se je odmera, postavili so se količki, a kljub temu se ni zgodilo še nič. Obrnil sem se tudi na državno inšpekcijo v Lju- bljani in inšpektorica je rekla, da moram vztrajati, da se to uredi. Ormoški župan mi je obljubil, da se bo sestal z ljutomersko županjo na to temo, a doslej odgovora še ni bilo. Ne razumem, ali smo drugo- razredni občani?! Pred kratkim je ormoška občina naredila cesto pri enem izmed občanov, in to na čisti ravnici! Plačujem vse prispevke, 30 let že čakamo na to cesto. Da se v tem času ne bi moglo kaj narediti, Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  25. februarja 20208 Turizem »LU Ormož je izvajala tečaj že v preteklih letih, nazadnje 2010. Kljub temu da je bilo takrat uspo- sobljenih več kot 20 vodnikov, sta aktivna samo še dva vodnika, kar je za resno delo sploh ob večjih dogodkih seveda premalo. Številni vodniki so se odselili, nekateri niso nikoli opravljali vodenja, drugi so dobili zaposlitev in jih to ne zanima več, pač povsem življenjske situ- acije. Prav tako so se stvari v teh letih bistveno spremenile. Obli- kovala se je destinacija Jeruzalem Slovenija, katere ambasadorji naj bi postali novi vodniki,« je potrebo po ponovnem organiziranju tečaja pojasnila direktorica LU Ormož Viki Ivanuša. Prva skupina je začela izobra- ževanje novembra lani, od 20 vpisanih je tečaj uspešno opravilo 14 vodnikov. V polnem teku pa je že izobraževanje druge skupine s 24 tečajniki. »Zanimanje za tečaj je bilo zelo veliko, preseglo je vsa naša pričakovanja. Udeleženci so iz vseh treh občin, ki sofi nancirajo izvedbo in so različnih profi lov. Ne- kateri že imajo nekaj izkušenj s tu- rizmom, drugi imajo znanje s pod- ročja zgodovine ali izrazit interes za družbeno dogajanje in so aktivni v različnih društvih. Prijavljajo se tako mlajši kot starejši, ponudniki storitev na destinaciji, posamezni- ki, ki jih to zanima. Nekaj udeležen- cev iz prve skupine je po uspešno opravljenem izpitu že izvajalo vo- denje za prve skupine turistov v okviru Čurkarijade na Kogu.« Izvedbo tečaja v veliki meri so- fi nancirajo vse tri občine (po delit- venem ključu, večino, 74 % Ormož), ki prispevajo skupno 114 evrov plus DDV po posamezniku, preostanek, 40 evrov, pa poravna udeleženec. Primanjkljaj pri znanju tujega jezika Izobraževanje obsega 35 ur z najrazličnejših področij in izpitne- ga dela, kjer kandidati pred komi- sijo vodijo po terenu. Tečaj Ivanu- ševa ocenjuje kot zahteven, tako kot je tudi samo delo vodnika zelo kompleksno. »Ob zaključku obeh skupin bomo imeli v destinaciji lepo število usposobljenih turistič- nih vodnikov, zato nekaj časa ne bo ponovitve tečaja, ker ne bo pot- rebe. Zavedamo pa se primanjklja- ja, namreč vodenje v tujem jeziku mora biti prav tako na ustreznem jezikovnem nivoju, zato bomo v okviru letnega programa izobraže- vanja odraslih izvedli usposabljanje licenciranih vodnikov za vodenje v angleškem jeziku. Potrebno bo znanje tujega jezika vsaj na nivoju B1 oziroma B2,« še dodaja. Ormož  Udeleženec prispeva 40 evrov, ostalo krijejo občine Izobražuje se 24 bodočih vodnikov V polnem teku je izobraževanje za turistične vodnike, ki ga izvaja Ljudska univerza Ormož. Zanimanje je zelo veliko, trenutno se izobražuje 24 bodočih vodnikov. Foto: Arhiv ŠT Občina Gorišnica nadaljuje vla- ganje v turistični razvoj. Po tem, ko se obnovitvena dela z uredi- tvijo fasade, notranjih ometov ter mizarskih in raznih del na Soko- vem mlinu v Forminu približujejo h koncu (s celotnim kompleksom pa imajo v prihodnje še velike na- črte), se nameravajo letos lotiti še ureditve recepcije pri še enem občinskem biseru kmečkega stav- barstva, Dominkovi domačiji. Po besedah direktorja občinske upra- ve Matevža Cestnika bodo novo recepcijo zgradili na mestu seda- njega objekta, ki je na parkirišču pred domačijo. Omenjeni objekt bodo porušili, na tem mestu pa naj bi do jeseni zrasel približno 140 kvadratnih metrov velik objekt. Vanj bodo umestili vhodno teraso, prostor za prodajo kart in spomin- kov, prostor za bife in skladišče, garderobe z wc-jem za osebje, posebej sanitarije za obiskovalce, kotlovnico itd. Investicija je oce- njena na nekaj manj kot 241.000 evrov (z DDV). Pri tem računajo na 100.000 evrov evropskega denarja (iz Evropskega sklada za regionalni razvoj), preostanek pa bi zagotovi- li sami. V tem trenutku pripravljajo potrebno dokumentacijo. S širšo ponudbo bi zaustavljali obiskovalce Kot je še razvidno iz investicijske dokumentacije (DIIP), ki so jo na zadnji seji med drugim obravna- vali tamkajšnji svetniki, bo projekt prinesel tudi eno delovno mesto, receptorja. Težava je namreč, ker je ogled domačije trenutno možen le po predhodni najavi. Naključni obiskovalci si tako pogosto sami ogledajo zgolj okolico. Receptor bi tako skrbel za obiskovalce Do- minkove domačije, v prihodnje pa tudi za Sokov mlin. »Na ta način bi razbremenili naše sedanje vodni- ce, prostovoljke. Trženja turizma bi se lotili nekoliko bolj strokovno, kajti Dominkovo domačijo želimo v prihodnje povezati s Sokovim mli- nom in tako tvoriti neko skupno turistično ponudbo občine, ki bo koristna za vse – na eni strani za naše ponudnike prenočišč in druge ter na drugi strani za obiskovalce,« še napoveduje Cestnik. Gorišnica  Dominkova domačija bo končno dobila recepcijo Za nov objekt skoraj četrt milijona evrov Letos nameravajo zgraditi nov objekt z recepcijo pred najstarejšo ohranjeno panonsko hišo, Dominkovo doma- čijo v Gorišnici. Foto: MH Propadajoči objekt bodo porušili in na tem mestu zgradili večji objekt z recepcijo. Cerkvenjak  Turistično naselje v Andrencih Terapevtsko jahanje Svetniki so potrdili spremembe občinskega prostorskega načrta in bo lahko na starem posestvu v Andrencih nastala sodobna turistična kmetija. V sklopu kmetije, ki bo v celoti preurejena za potrebe turizma, bo 14 glamping hišk za novodobno kampiranje, z vsem udobjem, ki ga po- nujajo hoteli. Poleg tega bodo na kmetiji tudi konji, posebnost pa bo gotovo maneža za terapevtsko jahanje. Naselje Andrenci se tudi sicer turistično prebuja, domačini pa so še posebej ponosni na bogate arheološke najdbe, in sicer ostanke neolit- skih naselbin in rimske gomile. »V Andrencih je tudi izvir Lübe vodice, ki po legendi ni še nikoli usah- nil, niti v najbolj sušnih obdobjih ne. V davnini je bilo na tem območju naselje, ki naj bi bilo uničeno v grozovitem potresu, v neposredni bližini je 13 rimskih gomil, najdeni ostanki lesene stavbe z rimsko keramiko pa pričajo o rimski dejavnosti in življenju na tem prostoru. V začetku 19. stoletja so bili Andrenci poznani predvsem po mlinih: kar štirih mitnin- skih in dveh hišnih. Plod sodelovanja Štajerskega inovacijskega centra, občine Cerkvenjak in Društva za razvoj podeželja Ovtar Slovenskih goric pa je lani z evropskim denarjem postavljen lesen dvojni kozolec ali to- plar, prostor za druženje in učilnica v naravi,« našteva vaške znamenito- sti župan Marjan Žmavc. Foto: SD Naselje Andrenci se turistično prebuja; lani so pod toplarjem postavili učilnico v naravi, letos sledijo glamping hiške. Ptuj, Žetale  Neizrabljene turistične priložnosti Šola motokrosa v Kočicah Ptujski gostinec Marjan Skok je ob praznovanju 60. rojstne- ga dne poleg lepih obudil tudi veliko grenkih spominov iz svojega življenja; tako podjetniškega kot zasebnega. Čeprav danes zagotovo ve, da je najpomembnejše zdravje, pa mu je vendarle žal priložnosti, ki bi jih, z le malo več posluha oko- lja, lahko uresničil. Posebno poglavje v njegovem življenju predstavlja motokros. Bil je namreč državni prvak v motokrosu. V Kočicah so Skokovi zgradili tudi motokros progo in večnamenski prostor. Ker so ljudje nasprotovali hru- pu, licence po njenem preteku niso mogli obnoviti. Tam lahko gostijo le zaključene družbe. Lahko bi sicer zgradili počitniške hišice, uredili po- hodne poti, a je to vse v danih razmerah nemogoče, ker ljudje vsemu nasprotujejo. Dokler so imeli ljudje korist, je še šlo ... „Dokler so imeli korist od nas, je še šlo. Investirali smo v prvo asfalti- rano cesto v Kočice. Ko smo napeljali še vodovod in telefonijo, smo čez noč postali trn v peti. Občina takrat tudi ni imela posluha. Zdaj me sicer vabijo nazaj ... O prihodnosti motokros proge bi takrat morali razpra- vljati na zboru občanov cele občine, ker pa so sklicali samo občane, ki živijo v bližini, so bili vsi proti. Tim Gajser bi lahko v Kočicah razvijal šolo motokrosa! Tudi tega niso podprli. Gostili smo likovno kolonijo, a tudi to je bilo za bližnje krajane moteče, ker so si udeleženci malo zapeli. Poklicali so policijo, ki je na kraj dogodka prišla v nekaj minutah. Ko pa so nam odtujili štiri motorje, jih ni bilo dve uri. Obneslo se ni niti strelišče za lovce. Skratka, ko smo nekaj za kraj naredili, ko so krajani nekaj dobili, nas več niso potrebovali.« Kočice trenutno samevajo. »Moja partnerka, ki je lastnica, se je odlo- čila, da bo vse skupaj prodala,« je o neizrabljenih priložnostih za turistič- ni razvoj Kočic in tega območja Haloz povedal Marjan Skok, ki še vedno z velikim veseljem organizira oglede motokros tekem v Italiji. Foto: ČG Domačija navdušuje z izvirno prvotno opremo Lepo vzdrževano Dominkovo domačijo si na leto ogleda okoli 3.000 do 4.000 najavljenih obiskovalcev, še več je mimoidočih obiskovalcev. Obisk je zadovoljiv, pridno jo obiskujejo predvsem šolske skupine, od vrtčevskih do skupin študentov. Domačija pa očara predvsem s svojo pristnostjo, domačnostjo. V njej se kolo časa v hipu zavrti za več kot 300 let nazaj. V notranjosti so čudovita »črna kuhinja«, hiša, hiška (izba), shramba, veža, gospodarski del – skedenj, hlev, klet, priročna delavnica, steljnik in zrnska klet. Vse je opremljeno z izvirno prvotno opremo, prav takšno, kakršno je zapustila zadnja prebivalka, Katarina Nemec oziroma Dominkova Kata po domače. Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  25. februarja 2020 9Podravje Na podlagi zakona o socialnem varstvu se iz proračuna občine fi - nancirajo stroški bivanja oziroma storitev v zavodih za odrasle, ka- dar je oseba, ki biva v zavodu (ozi- roma drug zavezanec za plačilo), delno ali v celoti oproščen plačila. Zmožnost plačila presodi center za socialno delo. Na drugi strani pa zakonodaja predvideva, da kadar občan storitve v institucionalnem varstvu ni zmožen plačevati in je lastnik nepremičnine, lastništvo z odločbo o oprostitvi plačila preide na občino. Občina bratu pustila še 3.000 evrov V konkretnem primeru gre za terjatev Občine Majšperk po pokojnem J. P., ki mu je občina fi nancirala bivanje oziroma stori- tev v zavodu za odrasle. Občina Majšperk je v postopku dedovanja priglasila svojo terjatev, ki znaša 59.838 evrov. V skladu z zakonom o socialnovarstvenih prejemkih je Občina Majšperk znižala terjatev domske oskrbe za 12 največjih me- sečnih zneskov v višini 6.991 evrov, nato je skupni znesek zmanjšala še za 1/3, kar predstavlja 17.615 evrov. Torej bi končna terjatev znašala 35.231 evrov, ki pa je praktično neizterljiva, saj pokojnik ni razpola- gal z nepremičnino, razen s tremi tisočaki na računu. Vendar pa je dedič, torej brat pokojnega J. P., v zapuščinski obravnavi dejal, da bo vložil vlogo za odpust plačila terjatve, ker je bil tudi prejemnik denarne socialne pomoči v obliki povračila stroškov pogreba pokoj- nega brata. Občina se lahko odpove pravi- ci do povračila stroškov domske oskrbe, če so zapustnikovi dediči sami potrebni pomoči ali bi zaradi upravljanja s prejeto lastnino imela nesorazmerne stroške. In občinski svetniki v Majšperku so sklenili, da odpišejo dolg iz naslova plačila institucionalnega varstva in da ne zahtevajo teh 3.000 evrov, pod po- gojem, da se ostali dediči odpove- jo dedovanju. Sicer pa občina Majšperk že ne- kaj let, podobno kot ostale občine, rešuje socialno stisko občanov in namenja okrog 100.000 evrov za regresiranje bivanja v domovih za starejše ter nekaj manj za regresi- ranje oskrbe v domovih za invali- dne osebe. Majšperk  Svetniki sklenili odpisati dolg Občina za občana plačala 60.000 evrov, povrnjen ji ne bo niti evro Občinski svetniki v Majšperku so na zadnji seji sklenili, da odpišejo dolg po občanu J. P., ki je nastal zaradi plačil institucionalnega varstva. Skupni dolg je znašal nekaj manj kot 60.000 evrov, občina pa ne bo poplačana niti s centom, saj pokojnik ni razpolagal z nepremičnino ali drugim premoženjem. Foto: Mojca Vtič Socialno stisko občanov pogosto rešujejo občine. V nekaterih primerih v zameno za plačilo postanejo lastnice nepremičnine, lahko pa tudi ostanejo brez vsakršnega povrnjenega evra. Prostor je bilo treba prenoviti in pripraviti za potrebe varstva otrok prvega starostnega obdobja, do- datni oddelek pa se bo vanj selil 8. aprila. »V letošnjem šolskem letu imamo v vrtcu pet oddelkov in 93 otrok, kot že rečeno, pa se je poka- zala potreba po še petih mestih, in sicer najmlajših. Kulturni dom smo pred leti že uporabili za šolo, saj je imel v njem pouk četrti razred, no, zdaj bodo v njem enoletniki. Gre za polovični oddelek prve sta- rostne skupine, za katerega pa bo treba zaposliti dodatno vzgojitelji- co za polni delovni čas, vendar se zaradi te zaposlitve ekonomska cena v prvem starostnem obdob- ju ne bo spremenila,« pojasnjuje Darko Škerget, ravnatelj trojiške osnovne šole in vrtca. »Oddelek bo odprt od sedme ure naprej, če bodo starši katerega od malčkov v vrtec pripeljali pred sedmo, ga bodo oddali v matičnem vrtcu, kjer je organizirano jutranje varstvo, nato pa jih bomo mi spravili do kulturnega doma, kjer bodo ostali do pol treh, po tej uri pa bodo ot- roci starše spet čakali v matičnem vrtcu. Hrano bo v kulturni dom pripeljal hišnik, imamo ustrezne posode, tako da kakovost hrane ne bo trpela, k sreči sta si lokaciji zelo blizu. Vzgojiteljici bo še pose- bej med sprehodom pomagala ena od pomočnic, saj žal nimamo pro- stega vozička za pet otrok, da bi jih lahko na sveži zrak peljala sama.« Najprej poplačilo starega kredita za vrtec Predlog oblikovanja polovič- nega oddelka vrtca in zaposlitev nove vzgojiteljice so morali najprej potrditi trojiški svetniki, kar so brez pripomb tudi storili. Stroški opreme za »dislocirani vrtec« so znašali dobrih 3.000 evrov, grad- benih del v prostoru 1.600 evrov, stroški dela nove vzgojiteljice za tri mesece pa bodo nanesli na dobrih 5.000 evrov. »Za zdaj je to začasna rešitev za tri mesece, za naprej bomo videli, kako bo z vpisom. Če bo potreba, lahko v kulturnem domu uredimo tudi normalni od- delek vrtca, vendar bomo morali v tem primeru še nekaj vložiti v sanacijo in predvsem zgraditi sani- tarije.« Spomnimo, da sta bila tako šola kot vrtec v Sveti Trojici leta 2008 že povečana, za gradnjo pa je prejšnji župan Darko Fras najel kredit, ki je znašal skoraj 900.000 evrov in bo odplačan šele leta 2023. Da občina ne more plačevati dveh kreditov za povečanje enega in istega vrtca, pravi aktualni župan David Kloba- sa, zato bodo skušali do poplačila kredita iskati nadomestne rešitve, kot je ta s kulturnim domom. »Vse- kakor se zavedamo, da nas čaka gradnja novega vrtca, ne nazad- nje smo se zavezali, da želimo biti mladim družinam prijazna občina. Kmalu bomo začeli z idejnimi in projektnimi rešitvami za novi vr- tec, da bomo imeli vse pripravlje- no, ko bomo fi nančno sposobni za začetek gradnje.« Sveta Trojica  Pred desetletjem povečan vrtec spet poka po šivih Polovični oddelek bo kar v kulturnem domu Pet mladih trojiških družin je želelo svoje enoletnike vpisati v domači vrtec, ki pa je že polno zaseden. Da jih ne bi zavrnili, sta ravnatelj in župan zanje našla začasno rešitev – nekdanjo sejno sobo kulturnega doma. Foto: SD, Arhiv ŠT Darko Škerget, ravnatelj trojiške osnovne šole in vrtca, je svetnikom predstavil potrebo po dodatnem oddelku in novi zaposlitvi. Ptuj  S hišo na Zagrebški same težave Občino je hiša „stala“ 100.000 evrov Po objavi prispevka o škodi, ki naj bi jo zaradi nevzdrže- vanja občinskega objekta na svoji hiši utrpel Dani Ciglar z Zagrebške ceste na Ptuju, so na občini aktivno pristopili k iskanju vzrokov, pa tudi rešitev tega problema. Izvajalci so zadeve preverili na terenu. Razlog, da na hiši Ciglarja, na naslovu Zagrebški 50a, nastaja pre- cejšnja škoda zaradi zatekanja, naj bi bilo nevzdrževanje sosednjega objekta, ki je v občinski lasti. Na njem je bilo lani izvedeno popravilo strehe, a kot je zatrjeval Ciglar, to naj ne bi bilo izvedeno strokovno, posledice česar naj bi čutil na svojem objektu. Po pogovoru z njim je ptujska županja Nuška Gajšek izvajalcu, pod- jetju Hermes, naročila, da preveri stanje na terenu. Po ogledu so zapi- sali: „Med izvedbo obnove strehe na občinskem delu objekta je izva- jalec obnove lastnika sosednjega dela (Ciglarja, op. a.) opozoril, da je tram na njegovi strehi v zelo slabem stanju in da mu lahko po naročilu ta tram zamenjajo. Ciglar je zamenjavo takrat zavrnil. Gospodu lahko zamaka le zaradi stanja lastne strehe in ne strehe, ki jo je sanirala MO Ptuj. Obnova občinske strehe se je izvedla strokovno, prav tako se je na stiku med občinskim delom strehe in delom v lasti Ciglarja izvedla dvojna obroba, da se prepreči morebitno zamakanje.“ S tem so izvajalci del zavrnili odgovornost in možnost, da bi sta- nje sosednjega objekta lahko negativno vplivalo na „sosednjo“ hišo. Jasno in nedvoumno so zatrdili, da razlog za zatekanje ne more biti v slabo opravljenih sanacijskih delih. V staro, podirajočo se hišo, občina „vložila“ 100 tisočakov Za prenovo strehe omenjenega objekta je občina plačala 19.000 evrov, v zadnjih mesecih so izvedli še čiščenje notranjosti stavbe, kar jih je stalo 3.874 evrov. Občina je sicer le 24 % lastnica omenjenega objekta, preostanek je v lasti človeka, ki je v domski oskrbi. Do sola- stništva je občina prišla po pokojnici, mami trenutnega solastnika, in sicer v zapuščinskem postopku. Zanjo so plačevali oskrbnino v višini nekaj več kot deset tisočakov. Za solastnika pa občina že vrsto let do- plačuje oskrbnino v domu Lukavci (zanj so doslej odšteli že več kot 70.000 evrov). Če k oskrbninam prištejemo še stroške sanacije strehe in čiščenja, je ptujsko občino ta objekt stal že skoraj sto tisoč evrov. Da bi se izognili morebitnim novim težavam, težijo k čimprejšnji ureditvi lastniških razmerij. V skladu s poročilom o stanju naj bi bilo sicer ta objekt možno obnoviti in nameniti za bivanje. Kar bo možno in smiselno šele, ko bodo pravnoformalno zadeve urejene in ko bodo imeli za to zagotovljena sredstva. Alternativa je prodaja objekta, se- veda ko bo v celoti v lasti občine. Do takrat pa bodo z vzdrževanjem očitno imeli le stroške. S tem, ko so (v celoti iz občinskega proračuna) obnovili streho na svojem objektu, pa so zaenkrat zadostili zahtevam gradbenega inšpektorja. Po ogledu leta 2018 je naložil popravilo, ki je bilo tudi izvedeno. „Gradbeni inšpektor je 16. januarja 2020 opravil ponoven inšpekcijski pregled in ugotovljeno je, da je objekt v zado- voljivem tehnično-gradbenem stanju in ne predstavlja nevarnosti za ljudi in okolico. Občina je odstranila tudi zapuščeno opremo in navla- ko in poskrbela za deratizacijo,“ je navedeno v zapisniku gradbenega inšpektorja. S tem je Ciglar vsaj delno dosegel svoj cilj, saj so odstra- njene zapuščene stare stvari, ki jih je za seboj pustil prejšnji uporabnik sosednjega objekta. Foto: M24 Foto: ČG Na ptujski občini vztrajajo: „Gospodu lahko zamaka le zaradi stanja lastne strehe in ne strehe, ki jo je sanirala MO Ptuj.“ Levo je Ciglarjev objekt, desno občinski. Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  25. februarja 2020Ljudje in dogodki10 V povorki je sodelovalo 24 skupin organiziranih v vrtčevske, šolske ter skupinske maske brez vozil in z vo- zili, ki so znova dokazale, da domi- šljija preprosto nima meja. Najmlajši in šolarji so se našemili v zvezdice Zaspanke, vesele ovčke, časopise, atome, živalski vrt, središko bučno olje in buče, številni obiskovalci so celo lahko spremljali pravo NLB- -tekmo z našima svetovnima ko- šarkarskima asoma Luko Dončičem in Goranom Dragičem. Štajerska varda je navdihnila Obrežance, ki so se na pustno soboto preobrazili v obrško vardo, po ulicah je zakora- kal sanjski moški v družbi lepotic, na konjih so prijezdile svobodne Arab- ke, prikazane so bile tradicionalne koline, občino pa je med drugim zajel tudi duh božičnega časa. Stro- kovno komisijo je med vrtčevski- mi skupinskimi maskami najbolj prepričala Pekarna Miš Maš, med šolskimi pa vesele ovčke iz prvega razreda domače osnovne šole. Za najboljšo odraslo masko brez vozil so razglasili junake iz čudežne de- žele KTD Miklavž pri Ormožu, med skupinskimi maskami z vozili pa je šla prva nagrada skupini Naš božič Kulturno-etnografskega društva Juršinci. Zmagovalne maske so bile nagrajene z denarno nagrado v viši- ni 250 evrov, z 200 evri so nagradili drugouvrščene v posamezni kate- goriji, s 150 evri pa tretjeuvrščene. Prav tako so nagradili tudi vse dru- ge sodelujoče. Središče ob Dravi  S tradicionalne povorke Zmagovalci: pekarna Miš Maš, vesele ovčke, junaki in juršinski božič Številne maske in ljudje dobre volje so na pustno soboto zasedli središke ulice. Tudi tokrat, na že 24. tradicionalni pustni povorki, ki jo vsa leta organizira domače turistično društvo, ni manjkalo šal na račun nekaterih aktualnih in vsakdanjih tem. Foto: MH V kategoriji z vozili je slavila skupina Naš božič KUD Juršinci. Pustno povorko v Markovcih že skoraj tri desetletja organizira Etnografsko društvo Korant Mar- kovci skupaj z občino Markovci. Tudi letos je potekala od Zabovcev do občinske stavbe, kjer so se pust- ne maske in skupine predstavile, županu Milanu Gabrovcu zaželele dobro letino ali z njim zaplesale kakšen krog. Na 29. fašenku je so- delovalo več kot 35 skupin. Osre- dnjo vlogo so imeli koranti, župan je ocenil, da jih je bilo slišati vsaj 400, manjkale niso niti nagajive ruse, ki so se metale po tleh in br- cale okrog sebe, pa medvedi, ora- či, pokači, vile, piceki, ki prinašajo zdravje in dobro nesnost perutni- ne, körike, iz Dornave so se pripe- ljali cigani … Številnim etnograf- skim likom iz domače občine in okoliških krajev so se pridružile tudi maske iz sosednjih držav – Avstrije in Hrvaške, fašenk po markovsko pa so izkusili tudi Belgijci. Ob njih so se predstavile še številne t. i. karnevalske skupine, tako so se po Markovcih sprehodile štorklje iz Sodincev, božični škrati iz Moškan- jcev, barvice iz Spuhlje, noji iz Male vasi, vilini in vilenke, KUD Maska so pripravili disko party, Bukovčani pa so v Markovcih organizirali cirkus. Slednji (Cirkus) so bili tudi izbra- ni za naj karnevalsko masko, s či- mer jim je tudi pripadla nagrada v višini 1.300 evrov, na drugo mesto je pustna komisija uvrstila noje iz Male vasi ter na tretje disco party KUD Maska Stojnci. Markovci  29. Fašenk po markovsko Peturna pustna povorka, ki jo je treba doživeti Pustna povorka v Markovcih je letos gostila več kot 35 skupin, od etnografskih do karnevalskih. In kot veleva tamkajšnja tradicija, so bila dvorišča na ta dan še posebej vabljiva – z mesnimi dobrotami, krapčiči, pa tudi vinska kapljica ni manjkala. Ne, na uro pa se ni smelo pogledati, ker na dan fašenka se čas v Markovcih ustavi. Foto: Mojca Vtič Štorklje, Turistično etnografsko društvo Sodinci: »Letos štorklje prej so priletele, ker pusta hrusta so si zaželele.« Foto: Mojca Vtič »Prite v Zabafce, ej, pa v Markofce, hote gor pa doj po vesi, vzemte krapčič, spijte špricar, pa te čütli, kaj je to fašenk!« so zapisali v FD Markovci. Cirkulane  Maske so bile glavne na vasi Barvito, igrivo – v Cirkulanah vse živo Gasilska sirena je zadonela in interventno naznanila začetek povorke. Pustne maske so zavzele svoj oder in s plesom ter dobro voljo klicale pomlad. Da bo zagotovo prišla, je poskrbelo kar 21 skupin. Foto: MH Pekarna Miš Maš je bila zmagovalka med najmlajšimi skupinami. V sobotnem sončnem dopol- dnevu je pustno rajanje privabilo lepo število gledalcev. Navduševa- le so jih izvirne maske in domiselni nastopi. Glavni so bili otroci OŠ in Vrtca Cirkulane, ki so nastopili v kar 11 skupinah. Prav vsi, od najmlajših „pajkcev“ do najstarejših „rimlja- nov“ so navdušili tudi s koreogra- fi jo. 27. karneval v Cirkulanah so obiskale tudi zvezdice Zaspanke, ki gledalcev niso pustile ravnoduš- nih. A to ni bil edini obisk z neba, prišli so tudi zeleni možiclji. Žirijo je najbolj prepričala bar- vita in najmnožičnejša skupina Disko Stojnci. Na drugo mesto se je uvrstila skupina iz Gruškovca, tretje mesto pa je zasedla skupin- ska štorkelj iz Sodincev, ki bo v kraj gotovo prinesla velik naraščaj. Ob nastopu skupine Pingo Cestica pa je bilo slavnostno rečeno, da je kar- neval postal internacionalen. Etnografske skupine so poskr- bele, da se spomin na staro čaš- čenje praznika ne pozabi. Koranti, orači, melika, pokači in tradicional- na „baba nosi deda“ so ključni za ohranjanje spomina. Za ohranjanje polne denarnice je bila pa potreb- na posebna skrb, ko so prišli cigani. Turistično društvo Cirkulane je pripravilo bogate nagrade za na- stopajoče. S pomočjo sponzorjev so zagotovili tako denarne kakor tudi materialne nagrade. OŠ Cirku- lane so prispevali kar 300 evrov za šolski sklad, zmagovalna karneval- ska skupina pa je prejela 250 evrov in materialno nagrado.Foto: KG Korona virus je zašel tudi v Cirkulane. Foto: KG Skupina Pingo iz hrvaške občine Cestica Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 11 Okrog 50.000 obiskovalcev si je v nedeljo ogledalo karnevalsko povorko, ki predstavlja enega po- membnejših dogodkov v sklopu Kurentovanja. Na trasi, ki se je vila od Potrčeve ceste skozi mesto do Dravske ulice, se je predstavilo 3.000 mask iz 15 držav. Ob nepo- grešljivih etnografskih likih, med katerimi je bilo okrog tisoč kuren- tov in korantov, so se predstavile tudi številne inovativne in ustvar- jalne skupine. V svoje kostume so tudi letos vložili veliko truda in dela ter dokazali, da jim idej ne zmanjka. Frizerji, barvice, razni živalski liki, znanstveniki, v marsikaj zabavnega so se prelevili udeleženci letošnje povorke, ki se bo v zgodovino vpi- sala kot jubilej z rekordnim števi- lom obiskovalcev in sodelujočih. Čeprav je povorka trajala več ur, so se obiskovalci še dolgo po zaključku zabavali po celotnem mestu. Mesto je zaživelo. Najbrž tudi zaradi vremena. Kaj je priva- bilo politike, lepo vreme ali slaba napoved za prihodnost, je težko reči, zgovorno pa je dejstvo, da so si povorko ogledali številni, med njimi tudi pet ministrov. Županja Nuška Gajšek je Židanu podarila sliko Jerneja Forbicija z motivom kurenta. Stekleno kroglo pa je Ži- dan prinesel sam. Očitno ne gre za torek  25. februarja 2020 Ljudje in dogodki 11 Na Zavodu za turizem Ptuj so s potekom letošnjega kurentovanja zelo zadovoljni. »Delno lahko to pripišemo lepemu vremenu in delno promociji festivala po vsej Sloveniji. Zelo dobre podatke nam sporočajo tudi ponudniki nočitvenih zmogljivosti. Ob koncih tedna imajo polno zasedene kapacitete," je povedala direktorica zavoda Tanja Bolšec Srečkovič: Številne maske so znova navdu- šile in nasmejale lepo število gle- dalcev. Predstavilo se je 17 skupin, prevladovale so otroške skupine, ki so navdušile s pestrimi in krea- tivnimi kostumi ter simpatičnimi nastopi. Tako smo lahko videli pisa- ne mini vitamine, ljubke čebelice, številne pravljične, risane, fi lmske in stripovske junake, pa strašne čarovnice in okostnjake, gusarje, Kekčevo druščino in še in še. Tek- movalne skupine pa so tudi tokrat iskale navdih v aktualnih družbe- no-političnih in vsakdanjih temah ter poskrbele za veliko dobre vo- lje. Tako so zakorakali pripadniki prleške varde, nevesta je iskala že- nina, prišel je tudi Tito z Jovanko ... Manjkali pa seveda niso niti kuren- ti. Strokovno žirijo je najbolj prep- ričal prav Tito in pionirke Društva gospodinj Sv. Tomaž, ki so prejeli 300 evrov, drugo mesto in 200 evrov so osvojile »Fčele Brlunc« ter tretje mesto s 100 evri nagrade prleška varda. Vse otroške skupine so bile nagrajene z denarno nagra- do v višini 50 evrov. Ptuj  Karnevalska povorka Letošnja povorka pravi cirkus Nepregledna množica mask in obiskovalcev je zaznamovala nedeljsko karnevalsko povor- ko, vrhunec letošnjega, 60. jubilejnega Kurentovanja. O rekordih pa lahko govorimo tudi v smislu obiska politikov. Povorko si je ogledalo kar pet ministrov v odhodu, predsednik Državnega zbora RS Dejan Židan in številni drugi visoki funkcionarji. Kot smo neuradno slišali iz različnih virov, se je prav v ptujski Mestni hiši odločalo o prihodnosti mask ali bolje rečeno Slovenije v prihodnjih mesecih in letih. Foto: Črtomir Goznik Zmaga je šla v roke mladine iz Bukovcev (skupina Cirkus), ki letos obeležujejo 10 let. Pripravili so pravi cirkus. Pustno povorko, ki je vzela pot pod noge na Bregu in dosegla cilj pri osnovni šoli v Majšperku, so od- prli koranti iz Lancove vasi, za njimi pa so se na pot podali najmlajši – se- maforji. Osnovnošolci so bili pešci, pa leteči avtomobili, leteče prepro- ge in metle, organizirali so maraton Rozi, izvedli kvalifi kacije za olimpij- ske igre, odpravili so se na morje … Glavnino pustnih mask so predstav- ljali osnovnošolci in malčki iz vrtca, ki so želeli s trajnostno mobilnostjo spodbuditi občane in druge, da začnejo razmišljati v smeri, kako zmanjšati vsakodnevni prometni vrvež. Pridružile so se jim tudi večje maske. Iz Kidričevega je v Majšperk priplula njiverška fl ota, Stoperčani so predstavili, kako izgleda njihova pametna vas, člani TD Ptujska Gora so bili plešoče buteljke, pustne po- vorke se je udeležila tudi rusa oziro- ma melika iz KUD Majšperk, obisko- valce so zastrašili še haloški strahi, v duhu epidemije različnih virusov pa še mobilna ambulanta. Najizvirnejše skupine pustnih li- kov so bile nagrajene z denarnimi nagradami. Prvo nagrado v višini 250 evrov so prejeli Stoperčani, drugo v višini 200 evrov Njiverčani, podeljena pa so bila še za tri tre- tja mesta oz. nagrade v višini 100 evrov. Foto: Mojca Vtič Osnovnošolci so organizirali maraton Rozi. Majšperk  21. pustna povorka Rdeča nit: trajnostna mobilnost Trajnostna mobilnost se morda sliši nekaj čisto preveč zapletenega in nič kaj norčavega za pustni čas. A letošnja tema je povezana s projektom, v katerega se je vključila osnovna šola. Tako je padla odločitev, da koristnost projekta združijo s prijetnim, torej s fašenkom. Foto: MH Zmagovalci letošnjega fašenka Sveti Tomaž  S Fašenka po Tomaževsko Zmagal Tito in pionirke Na pustno soboto so središče Svetega Tomaža zopet zavzele maškare. Na že tradicionalni Fašenk po Tomaževsko, ki ga organizira tamkajšnje turistično društvo, je med drugim prišel Tito s soprogo Jovanko, tam se je prvič urila tudi prleška varda. Foto: Črtomir Goznik Skupina nojev je bila odlično dodelana. Foto: Črtomir Goznik Za zabavo je poskrbela skupina Disco party. navadno kroglo, pač pa tisto, ki na- poveduje prihodnost. Kar opazno so namreč politiki med ogledom večurne povorke »sestankovali« v stavbi Mestne hiše. O podrob- nostih sicer niso govorili, vsi pa so izrazili zadovoljstvo nad dialogom. Očitno so jim ciganke dobro pre- rokovale. Ptujska županja Nuška Gajšek je dejala, da je na Ptuju sko- raj polovica vlade in izrazila prepri- čanje, da bodo verjetno tu napisali tudi zgodovino. Kakorkoli, v nedeljo je zmagal cirkus. Tako se je namreč imeno- vala skupina iz Bukovcev, ki je od- nesla zmago in si za kreativnost ter dodelan nastop prislužila 1.500 evrov. Druga najboljša skupina, ki je osvojila 1.200 evrov, je Disco party KUD Maska iz Stojncev, tret- jeuvrščeni (1.100 evrov) pa so noji iz Male vasi. Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  25. februarja 2020Kultura12 Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Ptuj  12. mednarodna likovna nagrada Ptuj Karneval 2020 Teji Tegelj grand prix MO Ptuj V Galeriji Magistrat so 14. februarja razglasili prejemnike nagrad in priznanj 12. mednarodne likovne nagrade Ptuj Karneval 2020, ki jo je organiziralo KUD Art Stays s pomoč- jo MO Ptuj, Javnega zavoda za turizem Ptuj in partnerjev Kurentovanja. Na letošnji razpis se je prijavilo 132 umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Italije in Romunije. Mednarodna strokovna žirija v sestavi Aleksij Kobal, akademski slikar, Sofi a Macchi, galeristka, Petra Skok, novinarka in urednica kulturne redakcije RTV Slovenija, Marika Vicari, akademska slikarka, kustosinja, Doroteja Kotnik, umetnostna zgodovinarka, in Vladimir Forbici, predstavnik KUD Art Stays, galerist, je v ocenjevanje prejela 125 likovnih del. Na podlagi temeljitega ocenjevanja posameznih del je izbrala dela, ki so prejela 40 točk ali več od 60 možnih, je povedal umetniški vodja na- grade Jernej Forbici. Zahvalil se je umetnikom za vso energijo, da lahko nadaljujejo Ex tempore Karneval Ptuj. Posebna zahvala velja tudi vsem, ki podpirajo to nagrado, še posebej pa MO Ptuj za odkupne nagrade. Skupaj so letos podelili 17 nagrad in priznanj Foto: Črtomir Goznik Nagrajenci 12. mednarodne likovne nagrade Ptuj Karneval 2020 Foto: Črtomir Goznik Nagrajena dela in dela fi nalistov so na ogled v Galeriji Magistrat (na fotografi ji), preostala udeležena dela letošnje mednarodne likovne na- grade pa v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in v pritličju Galerije mesta Ptuj, do 28. februarja. Srečanje so odprle domače pevke ljudskih pesmi KD Frana Ksavra Meška Sveti Tomaž, ki jih vodi Jožica Rep. V nadaljevanju se je predstavilo še šest pevskih in godčevskih skupin z Ormoške- ga. Nastopili so: pevci ljudskih pesmi PD Janeza Trstenjaka Hum pod vodstvom Ane Ratek, pevke ljudskih pesmi folklorne skupine KD Podgorci z vodjema Aljo Ba- rič in Kajo Majcen, pevke ljudskih pesmi Društva upokojenci Pod- gorci, ki jih vodi Marija Muršič, ljudske pevke sestre Nedeljko KD Podgorci z Marijo Kukovec, pevke ljudskih pesmi KD Obrež z vodjo Danico Žerjav ter Ljudski godci Stori čehoki KD Podgorci, ki jih vodi Dominik Majcen. Nastopajo- če je pod budnim ušesom sprem- ljal strokovni spremljevalec Kle- men Bojanovič, ki bo izbral tudi najboljše skupine za uvrstitev na regijsko srečanje. »Mislim, da je to še en dogodek, ki dokazuje, da je vsakovrstna glasba kakovostna in zelo poslušljiva. Bilo je lepo. Z nastopajočimi se bom pogovo- ril o detajlih, ki bi jih posamezna skupina še lahko popravila, da bodo njihovi odrski nastopi še bolj kakovostni.« Kot je še povedal, je škoda le, da urbanemu petju prisotnih skupin ni prisluhnilo več obiskovalcev. Sveti Tomaž  Območna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Zazvenela ljudska pesem Pred dnevi se je v tomaževskem domu kulture zbralo lepo število pevcev in godcev ljudske pesmi na območni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila, ki ga organizira ormoška območna enota JSKD s pomočjo domače občine, žal pa je bila publika maloštevilna. Foto: KP Za pevski podmladek ljudskih pesmi se na Ormoškem ni bati. „Upam in verjamem, da bosta zadovoljni obe strani, tako laična kot strokovna javnost. Ne trdim, da je vse, kar sem v tej knjigi zapi- sal, dokončna hipoteza. Vsekakor pa sem prepričan, da je treba iti na eni strani s stroko, na drugi strani pa tudi s civilno družbo v temelji- to raziskovanje te moje hipoteze. V njej ves čas dokazujem, da so kurentova obredja nekaj, kar s pustnimi šemami nima nič sku- pnega. Pustne šeme so satira, ob- lika družbene kritike na določene aktualne dogodke. Etnografska dediščina s kurentom na čelu pa zagotovo ne sodi v burkaštvo,“ svoja videnja te dediščine predsta- vlja Čelan. Že ob praznovanju 50-letnice Kurentovanja se je izoblikovala usmeritev, da bi se etnografi ja izločila iz karnevala, da je karne- valska povorka karnevalska po- vorka, ki je podobna vsem drugim karnevalom in jo je smiselno glede na bogato tradicijo nadgrajevati, etnografi ja pa je zgodba, ki jo je treba obravnavati posebej. Že Niko Kuret je pisal o tem, da je praspomin začel bledeti, jasno pa je, da kurent ni noben šemski lik. Vsa obredja imajo globok pomen „Vsi ti etnografski liki in obredja po vseh kontinentih so bila zelo globoka, sveta obredja, ki so jih različne kulture in različni narodi začeli izvajati pred okrog 30.000 leti. V času, ko ni bilo medsebojnih povezav, so se v približno enakem času na vseh kontinentih začele pojavljati te oblike obredov, ki pa imajo vse neko skupno povezavo: podobna naličja, posebna obla- čila, poseben zvok, glasbo, ples ... V zadnjih petih letih je bilo o pomenu šamanizma in tovrstnih obredij napisanih več kot 40.000 znanstvenih člankov. Vsi, ki so se v to zadevo poglobili, še zlasti pa etnologi in antropologi, danes ugotavljajo, kako globok pomen ima v bistvu izvajanje teh obredij, ki imajo tudi več funkcij. Najvišji nivo izvajanja obredij pa je nivo, ko je ta, ki ga izvaja, sposoben celo zdraviti,“ Čelan razgrinja pomen samih obredij. Sama naličja, razen po zuna- njem videzu, se v vsem tem času niso kaj bistveno spreminjala. Pri kurentovi opravi vsi viri kažejo, da je imel na sebi živalski kožuh, naglavno kapo z zelo podobnim naličjem, zvonce in ježevko, do da- nes pa se je ohranil tudi ta obredni ples od hiše do hiše. »Kurento- vanje in sprehod v povorki pa ni obred, to je gledališka predstava«, poudarja Čelan. Zakaj vsak ne more biti kurent S knjigo Kurent – korant, ali veš, kdo si? si Čelan še najmanj želi prepirov. Njegov cilj, kot pravi, bo dosežen, če bo mlada generacija začela o tem poglobljeno razmi- šljati, raziskovati, bo povrnila to prvinsko sporočilo ter začela op- ravljati ta obred, kot so ga nekoč naši očaki. Vsi, ki bodo vzeli knjigo v roke in se zamislili, bodo mor- da razumeli, zakaj vsak ne more biti kurent. „Vsak izmed nas je edinstven s svojimi lastnostmi, svojo srčno kulturo, svojo karmo in svojo usodo. Vsak od nas ima neke darove. Če hočeš biti kurent v pravem pomenu besede, moraš izpolniti nekaj osebnostnih pogo- jev in lastnosti, da lahko ta obred opraviš v vseh možnih oblikah in fazah, ki so v knjigi opisane. Tri najpomembnejše so opisane, vsak naj se poskuša najti v kateri od teh. Če se ne najde v nobeni, naj si raje izbere karnevalsko opravo, da bo užival v hedonizmu, satiri. Tudi skozi karnevalsko masko je namreč mogoče sporočiti kakšno globoko misel. Za izvajanje obre- da pa so potrebne korenite spre- membe v razmišljanju, samem de- lovanju ipd.,“ sklene Štefan Čelan. Ptuj  Knjiga Kurent – korant, ali veš, kdo si? Kurentova obredja s pustnimi šemami nimajo nič skupnega Štefan Čelan je knjigo o kurentu z naslovom Kurent – korant, ali veš kdo si? napisal na podlagi rezultatov dol- goletnega raziskovanja. Največja težava pri pisanju knjige je bila, kako na eni strani prepričati preprostega človeka, napisati poljudno knjigo, da jo bo razumel vsak, ki jo bo vzel v roko, na drugi strani pa biti dovolj stro- koven, da ti stroka ne bo očitala, da si sanjač, da razpravljaš brez argumentov in strokovne podlage. Foto: Črtomir Goznik Dr. Štefan Čelan je napisal knjigo z naslovom Kurent – korant, ali veš, kdo si? Nagrado grand prix MO v višini 1.500 evrov je prejela slikarka Teja Tegelj iz Postojne za delo Sto vrstic v spomin na rogatega. Odkupne nagrade MO Ptuj v višini 750 evrov so šle v roke Tatjane Plahuta iz Ljubljane, Karola Kuharja iz Zg. Besnice pri Kranju in Marijana Mirta iz Maribora. Nagrado za najizvirnejšega kurenta (150 evrov) je prejela Milena Roštohar iz Krajnih Brd nad Blanco, nagrado Galerije FO.VI (razstava in katalog) Janez Rotman iz Maribora. Posebno priznanje strokovne žirije in nagrado Hiše usnjarja Jerneja (vikend paket) je prejela Barbara Cetina iz Hrvaške, posebno priznanje strokovne žirije in nagrado Doma kulture Muzikafe Slavica Tesovnik iz Ljubnega ob Savinji, posebno priznanje strokovne žirije in nagrada Ca- sino & Hotel Admiral Poetovio – igralni salon Tanja Špenko iz Ljubljane, posebno priznanje strokovne žirije in nagrado Hotela Mitra (vikend paket) pa Verena Fanny Trausch iz Italije. Priznanje strokovne žirije so prejeli Romeo Štrakl iz Svete Trojice v Slovenskih goricah, Ivan Brodej iz Šentjurja, Barbara Daniela Zemin iz Italije, Janez Rotman iz Maribora, Oto Vogrin iz Selnice ob Dravi in Ro- bert Kosmač iz Trnovske vasi. Posebno priznanje 12. mednarodne likovne nagrade Ptuj Karneval 2020 pa je prejela najstarejša udeleženka Rozina Šebetič. Nagrajena dela in dela fi nalistov so na ogled v Galeriji Magistrat, preostala dela pa v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in v pritličju Galerije mesta Ptuj do 28. februarja. Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 13 Porazi se med seboj razlikujejo: eni so zasluženi, ob drugih so igral- ci odšli iz igrišča »z modricami in ranami«, naslednji so tisti »brez iz- streljenega naboja« … V kategorijo slednjih spada poraz oslabljenega Aluminija v Celju. Šumarji so v knežje mesto odšli brez Jakšića in Konteka (kartoni), v postavi pa ni bilo niti Martinovića (čaka na prestop) in Štora (ekipi se je pridružil tik pred prvenstvom). Največ sprememb je doživela zad- nja vrsta, kjer so skupaj zaigrali Pe- tek in Pantalon v sredini ter Pečnik in Vrdoljak na bokih – v takšni se- stavi bo težko zaigrala še kdaj. Za nameček je že v zgodnji fazi tekme poškodbo ramena staknil Živković, ki ga je zamenjal Flakus Bosilj. Kidričani so sicer borbeno odprli tekmo, s tesnim pokrivanjem po ce- lem igrišču, kar je tudi Celjane usta- vilo v začetnem naletu. A so se kma- lu začeli kazati znaki neuigranosti, kar so domačini kaznovali. Mitja Lotrič je enostavno preveč dober in izkušen igralec, da bi takšno darilo izpustil iz rok – v 25. minuti je na- tančno zadel iz strani iz roba 16-me- trskega prostora za vodstvo 1:0. Če je obramba razumljivo pokala po šivih, pa je morda celo še bolj zaskrbljujoča igra v napadu. Razpo- loženih igralcev praktično ni bilo, uigranih kombinacij je bilo le za vzo- rec, manjkalo je idej, premalo je bilo gibanja brez žoge … Delno je opra- vičilo lahko poškodba Živkovića, ki je resnično moral hitro z igrišča. Proti ekipi, ki goji podobno igro, je prav tako težko igrati, a potrebno bi bilo pokazati vsaj več želje! Ko so Celjani na začetku druge- ga dela povišali svojo prednost (po protinapadu neoviran strel Lotriča iz roba kazenskega prostora, tokrat iz sredine) je bilo takoj jasno, da bo preobrat težko izvedljiv. Ni ga bilo, ob tem skrbi predvsem dejstvo, da so šumarji tekmo končali brez ene- Drugi del sezone se ne bi mo- gel začeti bolj udarno, kot se je – z »večnim derbijem«. Kar je El Clasi- co v Španiji (Barcelona – Real), ali Derbi d'Italia v Italiji (Juventus – In- ter), ali Nord West Derby v Angliji (Liverpool – Manchester United), ali Der Klassiker v Nemčiji (Bayern – Borussia Dortmund), ali Old Firm na Škotskem (Celtic – Glasgow Ran- gers) – to je »večni derbi« v Sloveni- ji. Ne more se primerjati z globalnim zanimanjem za omenjene tekme, a ima v Sloveniji upravičeno poseben status. Žal se tudi nekateri »navijači« ob teh derbijih obnašajo podobno – podporo svoji ekipi kažejo s pestmi … To zagotovo ni potrebno, a njiho- va prepričanja je težko spreminjati, zato imajo policisti v dneh takšnih derbijih več dela kot običajno … Prvo tekmo pred 10.000 gledal- cev v Ljudskem vrtu je v dresu Mari- 22. krog: Aluminij – Rudar, v torek ob 18.00 v Kidričevem. Medsebojni tekmi v sezoni: 4. krog: Aluminij – Rudar 1:1 (Štor; Kobiljar); 13. krog: Rudar – Aluminij 1:2 (Pantalon – ag; Pečnik, Klepač). Sodniške odločitve Sodnik Rade Obrenovič s svojimi odločitvami ni vplival na rezultat tekme, Celjani so bili enostavno boljši za dva gola. Je pa zelo različno oce- njeval prekrške ene in druge ekipe, predvsem tiste za ru- mene kartone. Tako je zelo hitro posegal po kartonih pri prekrških igralcev v rdečih dre- sih (Čermaka, Pečnika, Vrdolja- ka), na drugi strani je prekinja- nje akcij brez težav toleriral. Rdeči karton Tilna Pečnika je bil resnično nepotreben, sploh zaradi tega, ker je Celjan kot iz- jemen gledališki igralec padel že ob najmanjšem kontaktu z branilcem Aluminija … Nogomet Italijani za začetek zamenjali trenerja Stran 14 Rokomet Ormožani pustošili po Bonifi ki Stran 14 Futsal Tomaž v končnico, Ptuj v kvalifi kacije za obstanek Stran 15 Odbojka Predstava na prvoligaškem nivoju Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Celje – Aluminij 2:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Lotrič (25.), 2:0 Lotrič (52.). CELJE: Rozman, Marandici, Ća- lušić, Stojinović (od 60. R. Štraus), Kadušić, Zaletel, Benedičič (od 90. Antanavičius), Kerin, Lotrič, Božić (od 81. Plantak), Vizinger. Trener: Dušan Kosič. ALUMINIJ: Kovačić, T. Pečnik, Vrdoljak, Pantalon, Petek, Čermak, Vrbanec (od 70. Šaka), Klepač, Leko (od 46. Marinšek), Matjašič, Živko- vić (od 15. Bosilj). Trener: Slobodan Grubor. RDEČI KARTON: Pečnik (82., Alu- minij). Nogomet  1. SNL, 21. krog Poraz »brez izstreljenega naboja« Nogomet  1. SNL Najboljša strelca poskrbela za remi, Mura pokazala svojo moč REZULTATI 21. KROGA: Celje – Aluminij 2:0 (1:0); Maribor – Olimpija 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Vukušič (33.), 1:1 Kronaveter (52.); Triglav – Rudar Velenje 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Kumer (45.), 2:0 Beciri (65.), 3:0 Petric (83.); Bravo – CB 24 Tabor Sežana 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Žinko (28.), 1:1 Bongongui (41.), 2:1 Baturina (84.); Domžale – Mura 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Maroša (45.), 0:2 Kouter (74.), 1:2 Jakupović (77.). Rdeči karton: Mandić (35., Mura). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 21 13 4 4 48:25 43 2. MARIBOR 21 11 6 4 38:21 39 3. ALUMINIJ 21 11 5 5 39:21 38 4. CELJE 21 10 7 4 43:22 37 5. MURA 21 9 9 3 34:25 36 6. DOMŽALE 21 7 4 10 30:39 25 7. TRIGLAV KRANJ 21 7 2 12 28:50 23 8. BRAVO 21 5 5 11 25:39 20 9. CB24 TABOR SEŽANA 21 5 4 12 23:35 19 10. RUDAR VELENJE 21 0 8 13 21:52 8 Foto: Aleš Fevžer / m24.si Nogometaši Celja so v uvodu spomladanskega dela sezone zasluženo ugnali goste iz Kidričevega. Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Maribora in Olimpije so »večni derbi« zaključuili z remijem. ga samega neposrednega strela v okvir gola Matjaža Rozmana! Vratar Celja, ki je pogodbo pred dnevi še podaljšal, je imel torej toliko dela, kot Jan Oblak pred dnevi proti Li- verpoolu … Osnovno vprašanje med navijači Aluminija je, ali je ekipa z odhodom Petroviča (ta je v nedeljo že odigral celotno tekmo za Rapid!) izgubila del svojega DNK-zapisa? Morda je za takšno vprašanje prezgodaj, saj je za nami šele uvodnih 90 minut tega dele sezone, a nekateri znaki kažejo na to. Na srečo do nove tekme ni veliko časa za negativno razmišljanje, saj bodo v torek proti zadnje uvršče- nemu Rudarju rdeče-beli imeli mož- nost za popravni izpit. Jože Mohorič bora začel Luka Koblar. Lani je izku- šnje nabiral v dresu Aluminija, tok- rat je debi dočakal še v matičnem klubu. Težko je reči, da je bil kriv za gol Olimpije, saj so tudi soigralci sla- bo pokrivali najboljšega strelca lige Anteja Vukušića. Ljubljančani do odmora niso znali izkoristiti zmede v vrstah vijoličastih, zato so v dru- gem delu dodatno »trpeli«. Kdo drug kot Rok Kronaveter je hitro izenačil, nato pa je imel na nogi še strel za vodstvo, a je žoga končala v stativi … Še lepšo priložnost je zapravil novi nosilec dresa s števil- ko 10 – Rudi Požeg Vancaš (izkazal se je vratar Olimpije Nejc Vidmar). Če iz dveh takšnih primerov ne za- deneš vsaj enkrat, potem zmaga ni več (realna) opcija … Olimpija se je pokazala kot tehnično sposobnejša ekipa, z boljšo kombinatoriko, a je bil Maribor v drugem polčasu z dodatno borbenostjo in energijo s tribun bližje zmagi. Prva tekma ni povsem realen pokazatelj moči, a je že dovolj zgovoren pokazatelj, da bo Maribor za ubranitev zvezdice potreboval še veliko takšne energije. In bo ob tem računal še na spodrsljaje Olimpije … Prvenstvo pa je ob medsebojni razliki štirih točk še nedvomno povsem odprto in negotovo. Zelo zanimivo so namreč razporejene ekipe v vrsti za Olimpijo: Maribor 39, Aluminij 38, Celje 37, Mura 36 … Zmagovalca kroga sta Mura in Celje, ki sta v obračunih proti moč- nima tekmecema vknjižila popoln izkupiček. Še posebej veliko šteje zmaga murašev, ki so v Domžalah nastopili močno oslabljeni zaradi poškodb, ob tem pa so za nameček dve tretjini tekme odigrali z igral- cem manj. A črno-beli imajo okostje ekipe sestavljeno iz domačih igral- cev, ki se zavedajo podpore svojih navijačev (tudi v Domžalah jih je bilo veliko, vsaj toliko kot domačih), temu primerna je njihova borbe- nost na igrišču. Ta je (ob potrebni kakovosti in odličnem vodenju trenerja) bila odločilna za uspešen start. Ni nepomembno, da se je z zma- go Mure razlika med zgornjim in spodnjim domom povečala in sedaj znaša že 11 točk. V dveh obračunih ekip iz spodnjega dela lestvice sta slavila Bravo in Triglav. Prvi z golom v zaključku tekme, drugi bolj pre- pričljivo. S tem so Velenjčane, ki še vedno čakajo prvo zmago v sezoni, še bolj utrdili na zadnjem mestu. Se Velenjčani sploh še lahko rešijo? JM Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 14 di odlične igre Ormožanov enostavno ni šlo. Pri Jeru- zalemu je bila razpoložena celotna ekipa, pri Kopru pa ravno nasprotno, in zmaga je več kot zasluženo odro- mala v Prlekijo. Tri kroge pred koncem (Celje, Ribnica, Slovenj Gradec) so Ormožani kljub odvzeti točki iz Ško e Loke trenutno na 6. mestu, ki še vodi v Ligo za prvaka. Naslednji nasprotnik Jeruzalema bo v nedeljo, 1. marca, ekipa Celja. Tekma se bo pričela ob 17.30, organizatorji pa pričakujejo znova polno dvorano na Hardeku. Ormožani so nazadnje v Ligi za prvaka igrali leta 2010, ko so osvojili končno 6. mesto v državi. Uroš Krstič Koper – Jeruzalem 21:28 (6:16) JERUZALEM: Balent (16 obramb – 2 x 7-m), Skledar, Zemljič; Bogadi 2, Šoštarič, Čudič 5 (1), Žuran 5, G. Hebar, T. Hebar 2, Šulek, Kocbek 7, Kosi 5, Krabonja, Lukman, Mesarić 2. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Koper 6/4; Jeruzalem 1/1. IZKLJUČITVE: Koper 6; Jeruza- lem 2 minuti. IGRALEC TEKME: Tomislav Ba- lent (Jeruzalem Ormož). Rokometaši Jeruzalema so v pravem času odigrali svojo najbolj- šo tekmo v sezoni in šokirali ekipo Kopra na njihovem terenu. Z zmago na Primorskem so Ormožani pred vrati raja in blizu uvrstitve v Ligo za prvaka. Gostje so tekmo začeli odlično in povedli s 6:0. Koper je svoj prvi zadetek dosegel šele v 10. minuti, ko je zadel Grega Krečič. Obramba Jeruzalema je bila odlična, v golu je blestel Tomislav Balent in Ormožani so si do odmora ustvarili kar deset zadetkov prednosti (6:16). Tudi v nadaljevanju so varovanci trenerja Saše Prapotnika zaigrali odlično in domačemu Kopru se je večkrat uspelo približati na sedem zadetkov zaostanka, bližje pa zara- Drava Ptuj – Rudar 27:21 (15:8) DRAVA PTUJ: Škorc, Žuran; Os- terc 7, Lovrenčič, Krabonja 4, Mlač- -Černe, Krasnič 1, Gregorc, Grobel- nik 6, Hrupič 1, Zupanič, Stopar 4, Bedrač, Rožman 3, Bračič, Žunič 1. Trener: Jan Gregorc. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 2/5, Rudar 0/4 IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 4 minu- te, Rudar 2 minuti Soseda na prvenstveni lestvici Drava in Rudar sta v medsebojni obračun stopila poravnana s 14 točkami. Po tekmi so dve novi na konto popolnoma zasluženo vpisali ptujski rokometaši. Krožni napada- lec Žiga Stopar je po tekmi dejal: »Odigrali smo skorajda maksimal- no dobro v obrambi, in ko ekipa igra takšno obrambo, navadno tudi zmaga. Z borbeno igro v obrambi in učinkovito igro v napadu smo bili enostavno boljši od Rudarja.« Trboveljčani so rezultatsko ravnovesje držali le 15 minut. Ko se je popolnoma ogrela domača obrambna postavitev 6-0 in ko je začel obrambe nizati novi kapetan domače ekipe Sandi Žuran (med drugim je ustavil tudi vse štiri strele s sedmih metrov!) – posledično so iz protinapadov dosegli nekaj lahkih zadetkov – je na semaforju pisalo 12:7. Ta zalet so držali vse do konca prvega dela, ko je z desnega krila Staš Krabonja zadel za 15:8. Po prihodu iz slačilnice je bilo iz tabora Drave slišati besede, da tek- ma še ni končana in da bo treba na- daljevati v tem stilu. V drugem pol- času je Rudar pokazal boljši obraz in je kopiral uspešno formulo domači- nov iz prvega polčasa. S kompak- tnejšo igro v obrambi so se gostje približali na 19:16, najzaslužnejša sta bila zunanji igralec Blaž Ernestl in krožni napadalec Matevž Marinček. O tem trenutku tekme je krožni na- padalec Žiga Stopar povedal: »Tudi drugi polčas smo začeli dobro, ven- dar je nato prišlo do padca v igri. Ta nihanja se nam dogajajo na večini tekem, a po nekaj slabših minutah smo strnili vrste in smo spet zaigrali dobro v obrambi in napadu.« V domači vrsti so največ zadet- kov v odločilnih trenutkih tekme zabili Jan Osterc, Tomaž Grobelnik, Žiga Stopar in Staš Krabonja. Ob strelcih je svoje ponovno dodal vra- tar Sandi Žuran in po nekaj uspešno zaključenih akcijah je razlika po- novno narasla na sedem zadetkov plusa za Dravo, ki je zares dobro predstavo kronala z zmago 27:21. David Breznik Ptujski nogometni klub je v zadnjih tednih močno »na prepihu«. Ptujčani so najprej razdrli pogodbo z investi- torji iz Nigerije, zaradi česar so ti napovedali »ustrezne ukrepe«, od prijave na različne inšpektorske službe do policije. Predsedniško mesto je zasedel Nastja Čeh, ki pa je klub burnim odzivom Afričanov v najkrajšem mož- nem roku osmih dni sklical novo skupščino, na kateri je žezlo predsednika prepustil novim vlagateljem iz Italije. Ti so že povlekli prve poteze. Za začetek so reševali problematiko zaostalih dolgov, prva naslednja poteza pa je bila zamenjava glavnega trenerja članske ekipe. »Danes (v soboto, op. a.) je NK Drava Ptuj prekinil pogodbo z glavnim trenerjem Muamerjem Vugdalićem. Želimo mu srečno v novih izzivih,« so zapisali v kratki izjavi za javnost. Vugdalić je trenersko mesto Drave zasedel pred to sezono, ko je zamenjal začasnega trenerja Andreja Kva- sa (trenerja mladinske ekipe). V jesenskem delu sezone rezultatsko ni bil posebej uspešen, saj je na 19 tekmah vknjižil le šest zmag in tri remije, več kot polovica je bilo porazov – 10. Do končne odločitve o novem trenerju – predvidoma do konca tedna – bo ekipo vodil dosedanji pomočnik Tomaž Zorec. Najresnejši kandidat za mesto prvega trenerja bi naj bil član ekipe, ki je v sezoni 2005/06 nastopala v 1. ligi - Viktor Trenevski. Trenevski je v dresu Drave odigral najboljšo sezono v svoji dolgoletni karieri na slovenskih zelenicah, ki je zajemala igranje za Muro, Koper, Olimpijo, Dravo in Nafto. V impresivni statistiki je na 32 tekmah gol dosegel na vsaki drugi tekmi (16). Dravo prva tekma spomladanskega dela sezone čaka čez slaba dva tedna: v petek, 6. marca, bodo v 20. krogu 2. lige gostili močno zasedbo Nafte. JM torek  25. februarja 2020Šport14 Prapotnik: »Zelo smo veseli vrnitve na igrišče Tilna Kosija - z njegovo vrnitvijo smo dobili še dodatno kakovost« Saša Prapotnik (trener Jeruzalem Ormoža): »Čestitke fantom, ki so proti Kopru odigrali zares odlično tekmo. Pravi užitek jih je bilo spremljati. Enostavno nam je vse šlo od rok in nog. Zelo smo veseli tudi vrnitve na igrišče Tilna Kosija. Z njegovo vrnitvijo smo dobili še dodatno kakovost. V naslednjih treh krogih bomo iskali vsaj eno zma- go, ki bi nas popeljala v Ligo za prvaka, upam, da jo dosežemo čim- prej. To bi bilo za našo ekipo in našo zvesto publiko prava nagrada.« Uroš Rapotec (trener Kopra): »Težko kaj pametnega povem po takšnem porazu. Enostavno nismo prenesli bremena pomembnosti tekme. Ormožani so nas nadigrali v vseh elementih rokometne igre. Še vedno upamo na uvrstitev v Ligo za prvaka, a bo treba igrati precej bolje na zadnjih treh tekmah.« Rokomet  NLB liga (m) Ormožani pustošili po Bonifiki Rokomet  1. B SRL (m) Z izjemno obrambo do prepričljive zmage Nogomet  NK Drava Ptuj Italijani za začetek zamenjali trenerja Foto: Črtomir Goznik Neprebojna obramba je bila tudi tokrat ključ do uspeha rokometašev Ormoža. Foto: Črtomir Goznik V obračunu izenačenih ekip iz sredine lestvice so bili Ptujčani boljši. NLB liga REZULTATI 19. KROGA: Celje Pi- vovarna Laško – Riko Ribnica 29:23 (13:14), Gorenje Velenje – Slovenj Gradec 2011 28:22 (14:10), Maribor Branik – Trimo Trebnje 26:32 (13:15), Krka – Butan plin Izola 34:30 (16:14), Urbanscape Loka – Dobova 31:24 (17:11), Koper – Jeruzalem Ormož 21:28 (6:16). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 19 18 1 0 37 2. RIKO RIBNICA 19 15 1 3 31 3. GORENJE VELENJE 19 14 1 4 29 4. TRIMO TREBNJE 19 11 3 5 25 5. DOBOVA 19 9 1 9 19 6. JERUZALEM ORMOŽ 19 9 1 9 19 7. KOPER 19 7 1 11 15 8. KRKA 19 7 1 11 15 9. URBANSCAPE LOKA 19 5 5 9 15 10. SLOVENJ GRADEC 19 6 1 12 13 11. MARIBOR BRANIK 19 3 1 15 7 12. BUTAN PLINI IZOLA 19 1 1 17 3 1. B SRL (m) 1. RD LL GROSIST SLOVAN 15 14 0 1 28 2. LJUBLJANA 16 10 3 3 23 3. MOKERC - KIG 16 8 3 5 19 4. SVIŠ IVANČNA GORICA 15 9 1 5 19 5. DOL TKI HRASTNIK 14 8 1 5 17 6. KRŠKO 16 7 2 7 16 7. DRAVA PTUJ 16 7 2 7 16 8. RUDAR 16 6 2 8 14 9. HERZ ŠMARTNO 16 5 2 9 12 10. BREŽICE 16 4 3 9 11 11. ČRNOMELJ 14 4 2 8 10 12. GROSUPLJE 16 4 1 11 9 13. ŠKOFLJICA PEČJAK 16 2 4 10 8 Foto: Črtomir Goznik Muamer Vugdalić ni več trener NK Drava. Foto: Črtomir Goznik Po neuradnih informacijah naj bi na trenersko klop Drave sedel Viktor Trenevski. Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 15 ŽOK G.S.V. Ptuj – ŽOK Ankaran 3:1 (25, -17, 14, 17) ŽOK G.S.V. PTUJ: Horvat L, Oan- cea, Tomanič, Kovačec, Škraban, Horvat A, Paternost, Milošič, Koren, Majcen, Sužnik. Trenerka: Svetlana Oletič. Po gladkem porazu proti Formisu prejšnji konec tedna so se ptujske odbojkarice pobrale in so z odlično igro premagale Ankaran. Spreje- malka napadalka domače ekipe Iva Škraban je po tekmi dejala: »Skupaj smo stopile kot prava ekipa. Zares smo vse igrale dobro in se borile za zmago.« Trenerka Svetlana Oletič je od- lično pripravila odbojkarice, ki so skozi vse štiri nize »grizle« za vsako točko proti Ankarančankam (s temi tekmicami so se že pomerile v tej sezoni v pokalnem tekmovanju, s 3:1 so slavile Primorke, op. a.), plod takšne igre je bila zmaga proti favo- rizirani ekipi. Že prvi niz je nakazal, da je doma- ča ekipa na pravi poti do uspeha. V začetnem nizu je z učinkovitimi napadi izstopala mlada korektorica Nika Milošič, medtem ko sta v konč- nici niza svoje dodali Špela Majcen z odličnimi servisi in Iva Škraban s silovitimi ter učinkovitimi zaključki akcij. Niz so Ptujčanke pospravile z rezultatom 25:20, a Primorke so na čase pokazale svojo kakovost, s ka- tero so nato vzele drugi niz. Uspe- valo jim je praktično vse, razliko pa so naredile z dobrimi servisi. Izgubljen niz ni zmedel doma- čink, ki so skozi celotno tekmo zares dobro servirale in so s tem onemogočile dober razvoj igre na drugi strani mreže. V tretjem in če- trtem nizu so izboljšale sprejem, vse igralke na parketu pa so prika- zale veliko borbenosti. Tretji niz so imele domačinke rezultatsko ves čas pod kontrolo in so slavile 25:14. Primorke so le malenkost večji od- por nudile v zadnjem nizu, a so se prepozno prebudile – pri zaostan- ku 13:5. Znižale so na minus dve, v odločilnih trenutkih pa je v domači vrsti vnovič odlično servirala Špela Majcen, medtem ko je v napadu ne- umorno zadevala Iva Škraban, ki je zabila tudi zadnjo žogo za 25:17. Tako je ekipa G.S.V. Ptuj prišla do pomembne zmage v boju za preboj v elitno slovensko ligo. O tem je Iva Škraban dodala: »Na tej tekmi smo dokazale, da lahko pov- sem enakovredno igramo tudi proti prvoligaški ekipi. Z našo pravo igro smo ekipo Ankarana tudi zasluženo premagale.« Z zmago so Ptujčanke ohranile realne možnosti, da se iz 1. B-lige prebijejo v 1. A-ligo. V zeleni skupi- ni igrajo štiri zelo izenačene ekipe, na voljo pa sta le dve karti za elitno tekmovanje. Na poti do tega cilja čakata ptujske odbojkarice še dve tekmi; najprej bodo igrale v gosteh z Ankaranom in nato še doma s For- misom. David Breznik Članica TC Goya Nina Potočnik (420. na WTA) je v preteklem tednu nastopila na ITF-turnirju v »klasič- nem prizorišču« – v turški Antalyji (tekmovanja tam potekajo praktič- no skozi celo leto, op. a.). Na turnir- jih tega ranga (15k) si nabira konti- nuiteto nastopov, s katerimi bo čez čas prešla na višji nivo (25k, 50k). V Antalyji je bila prva nosilka, kar je skozi celoten turnir upravičila s petimi zmagami. Še najtežjo nalo- go je imela v polfi nalu proti 22-letni Kolumbijki Marii Fernando Herazo Gonzalez (515.), a je tudi to nalogo opravila v dveh nizih. Med dvojicami je nastopila sku- paj s Hrvatico Silvio Njirić, prebili sta se do polfi nala. Tudi v tem tednu bo Nina nastopila na istem prizorišču. JM Tomaž Šic Bar – Ptuj Hiša Daril 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Dragosavac (7.), 2:0 Vindiš (38.). TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Prijol; Klanjšek, Marot, Goričan, Gašparič, M. Senekovič, Dragosavac, U. Sene- kovič, Vindiš. Trener: Matej Gajser. HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gajser, Klinc, Kranjc, Miloševič, Kotnik, Ramadani, Tkalčič, Fleten, Pauko, Letonja. Trener: Simon Šabeder. Obe ekipi si za predstavo in bor- benost na lokalnem derbiju zaslu- žita čestitke. Domači futsalerji so za zmago enostavno unovčili svoje bogate izkušnje, na drugi strani Ptu- jčanom manjka en pravi strelec oz. golgeter. Domačini so povedli v 7. mi- nuti, ko je iz obrata z levico iz kakšnih sedmih metrov zadel Da- rijo Dragosavac, kljub temu da je imel »na hrbtu« Vita Miloševiča. Piko na i zmagi Tomaža je v 38. minuti postavil Marcel Vindiš, ki je v preteklosti nosil ptujski dres. Gostje so na polovici Tomaža iz- gubili žogo in stekel je hiter pro- tinapad, katerega je po nesebični podaji Dragosavca uspešno zak- ljučil Vindiš. V zadnjem krogu rednega dela sezone čaka Tomaž gostovanje na Škofi jah pri Bronxu, Ptuj pa doma- ča tekma proti Oplastu iz Kobari- da. Prvi se bodo borili za čim višje mesto pred končnico, za druge pa bo tekma že služila kot del priprav na kvalifi kacijski tekmi za obstanek v 1. ligi. Uroš Krstič ITF-turnir v Antalyji (15.000 dolarjev), posameznice: četrtfi nale: Potočnik (1.) – Sakellaridi (Grčija) 6:1, 6:3; polfi nale: Potočnik (1.) – He- razo Gonzalez (Kolumbija, 4.) 6:2, 7:6(3); fi nale: Potočnik (1.) – Sta- matova (Bolgarija) 6:3, 6:2. torek  25. februarja 2020 Šport 15 1. SFL REZULTATI 17. KROGA: Tomaž Šic bar – Hiša daril Ptuj 2:0, Oplast Ko- barid – Sevnica 4:3, Stripy – Bronx Škofi je 0:2, Siliko – Dobovec Pivo- varna Kozel 2:6. Prosta je bila ekipa Siliko. 1. DOBOVEC P. KOZEL 15 13 1 1 90:31 40 2. FC LITIJA 15 8 2 5 59:43 26 3. FSK STRIPY 15 7 2 6 53:49 23 4. SILIKO 15 5 7 3 41:38 22 5. TOMAŽ ŠIC BAR 15 5 4 6 51:41 19 6. SEVNICA (-1) 16 6 2 8 35:49 19 7. BRONX ŠKOFIJE 15 6 0 9 35:58 18 8. OPLAST KOBARID 15 4 4 7 35:50 16 9. HIŠA DARIL PTUJ 15 2 2 11 22:62 8 Matej Gajser (trener Tomaž Šic bar): »Moram pohvaliti obe ekipi za prikazano borbenost na sosedskem derbiju. Še posebej bi pohvalil svojo ekipo, ki je po porazu proti Sevnici v prejšnjem krogu odlično odreagirala in pokazala pravi karakter. Zadovoljni smo z zmago, pred- vsem pa z tem, da nismo prejeli zadetka. Smo v borbi za peto ali šesto mesto, kar nas veseli, saj se tako v prvem krogu končnice izognemo Dobovcu ter Litiji, ki sta glavna favorita za naslov državnih prvakov.« Žan Kranjc (kapetan Ptuj Hiša daril): »V zadnjih dveh krogih smo odigrali solidni predstavi, ampak nam manjkajo zadetki. Muči nas rea- lizacija. V prvem delu je zadetke zabijal Tilen Gajser, zdaj pa se mi zdi, da se nam je pri tem elementu igre vsem zaustavilo. Ob tem na pre- lahek način dobivamo zadetke in potem se je težko vrniti v igro. Zdaj bomo vse sile usmerili v kvalifi kacije, kjer si bomo poskušali zagotoviti obstanek v ligi, kar je bil tudi naš glavni cilj pred začetkom sezone.« Tenis Zmaga za krepitev samozavesti Futsal  1. SFL, 17. krog Tomaž v končnico, Ptuj v kvalifikacije Foto: Črtomir Goznik Lokalni derbi v Ljutomeru je postregel z zanimivo in borbeno predstavo na obeh straneh, daljšo pa so potegnili igralci Tomaža (v rumenih dresih). Finalistki turnirja v Antalyji – Julia Stamatova in Nina Potočnik Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice so ugnale ekipo Ankarana in ohranile realne možnosti za napredovanje v 1. A-ligo. Odbojka  1. A DOL zelena skupina (ž) Predstava na prvoligaškem nivoju 1. DOL zelena skupina REZULTATA 2. KROGA: OD Krim – Formis 3:1, ŽOK G.S.V. Ptuj – An- karan 3:1. 1. ANKARAN 4 3 1 10:4 9 2. OD KRIM 4 2 2 7:7 6 3. ŽOK G.S.V. PTUJ 4 2 2 6:8 6 4. FORMIS 4 1 3 5:9 3 Tamara v Acapulcu, Blaž v Dubaju Najboljša športnica MO Ptuj Tamara Zidanšek (77. na WTA) bo v tem tednu nastopila na WTA-turnirju (250.000 dolarjev) na južni obali Mehike, v Acapulcu. Žreb ji je v 1. krogu namenil 21-letno Rusinjo Anno Kalinskayo (111.). Prva nosilka turnirja je Američanka Sloane Stephens (34.). Blaž Rola se je po nastopih v Indiji odpravil v Dubaj, v ZAE. Tam se je preizkusil v kvalifi kacijah 2,9 milijona vrednega turnirja serije 500. Njegov tekmec v 1. krogu je bil Avstrijec Dennis Novak (95.), s katerim se je doslej pomeril trikrat, vedno je bil uspešen. V četrto ni šlo … Rola je bil v 1. nizu bližje zmagi, a je izgubil podaljšano igro. V 2. nizu je bil Avstrijec že v lepi prednosti 1:4, a je Ptujčanu uspel preobrat in je izenačil na 1:1 v nizih. Novak se ni oziral na zapravljeno priložnost, ampak je takoj prevzel pobudo (1:4), prednost pa je kljub pritiskom našega igralca uspel zadržati do konca – 6:7(3), 7:6(3), 4:6. Blaž je imel celo več break priložnosti kot Novak, a jih je manj izkoristil (4/7, 5/6). O izenačenosti dvoboja priča končno razmerje točk – 108:111. Rokomet  1. A SRL (ž): Že druga zaporedna prestavljena tekma Rokometašice ŽRK Ptuj bi morale v soboto odigrati tekmo 15. kro- ga v 1. ligi z ekipo Z'dežele iz Celja. A jim je izvedbo preprečila bolezen, ki je v posteljo položila nekaj igralk, posledično so zaprosili za presta- vitev tekme. Nadomestni termin za izvedbo tekme še ni znan. To je že druga prestavljena tekma ptujske ekipe v zadnjem času, pred tem so podobno storili že pred tekmo 13. kroga s Krimom. Nogomet  1. SNL RAZPORED 22. KROG, V TOREK OB 16.00: Olimpija – Triglav; OB 18.00: Aluminij – Rudar; V SREDO OB 14.30: CB24 Tabor Sežana – Domžale, OB 17.00: Mura – Maribor; OB 18.00: Celje – Bravo. Tečaj za sodnike Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov (MDNS) Ptuj orga- nizira tečaj za nove sodnike. Vabijo vse zainteresirane, predvsem pa nekdanje igralce, da se poskusijo v tej vlogi ter posledično ostanejo v nogometu tudi po končani igralski karieri. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 2. marca 2020, ob 18. uri v sejni sobi MNZ Ptuj (Čučkova 2) in bo predvidoma zajemal sedem preda- vanj. Tečaj je brezplačen, plača se le članarina. Prijave: info@mdns-ptuj.si – do ponedeljka, 2. 3. 2020. Dodatne informacije: 031 711 295 (Peter) ali 041 669 686 (Roman). JM Športni napovednik Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 16 Na mladinskem državnem pr- venstvu v standardnem šahu v ka- tegorijah U8, 10, 12, 14, 16 in 18 se je zbralo 175 igralk in igralcev iz 35 slovenskih klubov in društev. Naj- večje zastopstvo je imel ŠK Triglav Krško, kar 22, Šahovsko društvo Ptuj je zastopala peterica članov. Najboljši med njimi je bil Tilen Ko- vačec v skupini fantov do 10 let, saj je osvojil naslov državnega prvaka. Glede na izredno številčno in močno konkurenco v skupini fan- tov do 10 let (33 igralcev) je bilo težko pričakovati, da bo prav Tilen Kovačec iz ŠD Ptuj, ki je bil deveti nosilec, osvojil naslov prvaka. Toda Tilen je že na začetku dokazal, da je treba nanj resno računati, saj je v 2. krogu premagal 2. nosilca Davida Markuša. V prvih štirih nastopih je zabeležil štiri zmage! Sledila sta dva remija, s katerima je »zdrsnil« na 2. mesto. Držal ga je vse do pred- zadnjega kroga, ko sta si z enakim številom točk prvo in drugo mesto delila s 13. nosilcem Maksimom Smirnovim iz Kranja. O naslovu državnega prvaka je tako odločal zadnji krog, v katerem je Tilen po nekoliko boljši poziciji sklenil remi, saj je njegov tekmec doživel poraz. Tako so se Ptujčani po dolgih letih ponovno veselili naslova državnega prvaka. Tilen je s sedmimi zmagami in dvema remijema ostal nepora- žen, priboril pa si je tudi možnost nastopa na svetovnem prvenstvu. Njegov uspeh so dopolnili še ostali trije mladi člani ptujskega društva, saj je Anej Levanič ob kon- cu zasedel deveto, Mihael Kuko- vec pa deseto mesto, oba pa sta osvojila več kot polovico možnih točk. Solidno se je odrezal tudi Tom Crnjakovič, ki je še leto mlajši, zaradi spleta okoliščin pa je moral izpustiti nastop v prvem krogu. Ob omenjenih štirih starejših je svoj prvi nastop na državnem prvenstvu popolnoma upravičil tudi Maks Mai Kokol v konkurenci U-8. Po začetni tremi, ko je izgubil dve partiji, je v nadaljevanju premagal četrtega in petega nosilca ter z osvojenimi 4,5 točke zasedel odlično peto mesto. »Ponosen sem na naše najmlaj- še šahiste, ki vse bolj napredujejo in potrjujejo svojo kakovost. Veliko smo vložili v priprave na to tekmo- vanje in izplačalo se je. Vsi si zaslu- žijo pohvalo in prepričan sem, da jim bo tokratni uspeh dal še več zagona za resno delo, ki ga bomo strokovno nadgradili tako v osnov- nošolskih krožkih kot v šahovski šoli našega društva,« je bil ob velikem uspehu svojih varovancev zadovo- ljen predsednik ŠD Ptuj MM Danilo Polajžer. Rezultati: fantje U8 (10): 1. (1.) Leonard Balyaletdinov (ŠK Ljubljana) 8 točk, 2. (3.) Anže Daničič (ŠK Triglav Kr- ško) 7, 3. (2.) Žan Zenjilovski (ŠS Tomo Zupan Kranj) 6 ... 5. (10.) Maks Mai Kokol (ŠD Ptuj) 4,5 točk ... fantje U10 (33): 1. (9.) Tilen Ko- vačec (ŠD Ptuj) 7,5 točke, 2. (13.) Maksim Smirnov (ŠS Tomo Zupan Kranj) 7, 3. (4.) Pavle Despotovič (ŠK Ljubljana) 6,5 ... 9. (10.) Anej Le- vanič 5,5, 10. (11.) Mihael Kukovec 5 ... 26. (29.) Tom Crnjakovič 4 (vsi ŠD Ptuj) … Silva Razlag stitev v letu 2019 je bila 56. mesto, upam, da bo letos presežena. S tem bo po moje pripravljena na tisto ma- gično leto 2021, ko bo tudi osebno- stno pripravljena na večje rezultate. Takrat bo dopolnila 23 let, ko lahko pričakujemo dokončno izoblikova- nje igralskega sloga, ki se sicer spre- minja iz trimesečja v trimesečja. Starost vrhunskih teniških igralcev in igralk se pomika vedno višje; di- namično življenjsko, ekonomsko in gospodarsko okolje nas sili v to, da mladi ljudje še ne morejo dosegati standardov karakterne stabilnosti, kot so jih pred časom. Tudi tempo prenosa informacij je tako močan, da je težko pričakovati osredotoče- nost na posamezne dogodke – zato današnja mladina rabi več časa, da se izoblikuje v celovite osebnosti.“ JM Pred slabim mesecem je teniški trener Zoran Krajnc prejel prizna- nje za naj trenerja MO Ptuj za leto 2019 (drugi prejemnik je bil Ivan Pučko mlajši, op. a.). Ob tem je nas- tal kratek pogovor o uvodnem delu sezone njegove varovanke Tamare Zidanšek in načrtih za prihodnje. Nudi ptujsko okolje dovolj veliko podporo vašim projektom? Z. Krajnc: „Zagotovo bi lahko bilo boljše, a nikakor ne smem po- zabiti, da je ob mojih trenerskih začetkih na Ptuju takratna mestna oblast – in tudi športni funkcionar- ji – dala precejšnjo podporo mojim projektom, za kar sem jim hvale- žen. Takrat je bil postavljen temelj- ni, potrditveni kamen projektu, da želim pripeljati igralca ali igralko v svetovni vrh. Nehali smo se primer- jati z mariborskim ŽTK in Branikom, ampak smo jih prehiteli po levi in desni strani ter se začeli primerjati z evropsko, da ne rečem svetovno uveljavljenimi sredinami.“ Za kaj takšnega pa znanja nikoli ni dovolj, vedno ga je treba nadgra- jevati. Z. Krajnc: „Drži! Na avstralsko turnejo so šle z mano v nahrbtniku štiri knjige ...“ Ste kdaj beležili, koliko dni na leto ste preživeli izven Slovenije in koliko kilometrov ste naredili? Z. Krajnc: „To je nekaj časa po- čela žena, bo z veseljem povedala (smeh). Letalske milje pa še se- števamo, glede na zadnje podat- ke imam na voljo pet brezplačnih dopustniških letalskih kart do ZDA in nazaj … Samo zadnji polet iz Melbourna do Dohe in naprej do Zagreba je s postanki trajal 21 ur. Ni veliko, ni pa tudi malo ...“ Kakšen je pogled na mini avstral- sko turnejo? Z. Krajnc: „Glede na stanje Tamare Zidanšek, ki se je na koncu pripravljal- nega obdobja ubadala z boleznijo ter po vseh drugih stvareh, ki so se ji do- gajale v letu 2019, je bila turneja zelo zadovoljiva. Uspel ji je izvrstni nastop proti Sereni Williams – ko z določene časovne distance pogledam ta dvo- boj, ji lahko samo snamem kapo za tako odločen nastop. V isti sapi pa že vem, kaj je še treba dodati oz. iz- boljšati v sami igri. Moj načrt s Tama- ro sega vse do zaključka letošnjega olimpijskega leta 2020, v naslednjem letu pa bi lahko bila pripravljena za mnogo večje dosežke.“ Večkrat omenjaš dvoboj s Sere- no: kaj pa ta dvoboj dejansko po- meni za 22-letno igralko? Z. Krajnc: „Hitra analiza z nje- nega zornega kota je pokazala, da je ta dvoboj dober kazalnik, da so treningi usmerjeni v pravo smer. Ne smemo pozabiti, da je Serena 23-kratna zmagovalka največjih svetovnih turnirjev! Predstavljajte si, da bi se ptujska Drava pomerila z Barcelono – približno takšna je pri- merjava med Tamaro in Sereno. Bo pa ta razlika vsak teden manjša!“ Kašni so cilji in želje za Tamaro letos? Z. Krajnc: „V športu vedno go- vorimo o konkretnih številkah, a se bom tokrat temu izognil. Če bo pokazala vsaj približno toliko odloč- nosti, kot jo je proti Sereni, potem bodo vsi rezultati iz leta 2019 zago- tovo nadgrajeni. Njena najvišja uvr- Humane zvezdice /Art Football team Slovenija – Legende Drave Še pred uvodom v novo sezono 2. lige bo na Ptuju poteka- la zanimiva tekma, ki pa ne bo imela tekmovalnega, temveč humanitarni značaj. Na njej se bodo namreč zbirala sredstva za pomoč družini Lovrec, ki jim je požar vzel streho nad gla- vo. Tako se bo na Ptuju zbrala plejada nekdanjih uspešnih nogometašev, športnikov, estradnikov in drugih umetnikov ter znanih osebnosti. Tekma bo 1. marca potekala na Mestnem stadionu na Ptu- ju, v primeru slabega vremena pa v športni dvorani Ljudski vrt, v obeh primerih z začetkom ob 14. uri. Pobudnik akcije je Aleš Čeh. Čeh in Zavec na čelu legendarnih dravašev Na humanitarni tekmi se bosta med seboj pomerili eki- pi Legende Drave in Humane zvezdice – Art Football team Slovenija. Modre legende bosta v boj popeljala nekdanji bo- ksarski šampion Dejan Zavec in nekdanji slovenski reprezen- tant Nastja Čeh. Zanimiva imena bodo zaigrala tudi v ekipi Humane zvez- dice alias Art Football team Slovenija. Tako bosta v konici napada zaigrala Miro Todosovski, lanskoletni dobitnik bal- kanskega oskarja popularnosti, in Mirsad Šišić, nekdanji slo- venski reprezentant, nekdanji igralec grškega Olympiakosa ter beograjske Crvene Zvezde. V igri je še cel kup zvenečih imen, ki so že potrdili udelež- bo na Ptuju, med drugimi nekdanji nogometaši Drave iz 1. SNL – Marko Drevenšek, Gorazd Gorinšek, Franci Fridl, Mitja Emeršič, Matjaž Majcen, Aleš Čeh in Sead Zilič. Prav tako ne bo manjkalo glasbenikov in drugih umetnikov ter športni- kov. Svoj prihod so med drugimi že potrdili rokometaš Boris Denič, DJ Alexx, Amir Karič in Kliton Bozgo, televizijec Aleš Tihec, podpredsednik NZS Stanko Glažar in drugi. „Humane zvezdice se vedno odzovemo na takšno vabilo, saj je v bistvu to naše poslanstvo. Nič ni lepšega kot poma- gati nekomu, ki to pomoč potrebuje. Ob tem vsi skupaj uži- vamo v športu, ki nas je vse skupaj tako rekoč zasvojil, gle- dalci pa ob zanimivi in zabavni igri,“ pravi prvi mož Humanih zvezdic Franc Nani Matjašič. torek  25. februarja 2020Šport, šport mladih16 Foto: Črtomir Goznik Zoran Krajnc: „Ko primerjamo Tamaro s Sereno, ki je 23-kratna zmagovalka največjih svetovnih tur- nirjev, je tako, kot da bi ptujsko Dravo primerjali z Barcelono.“ Dekliška ekipa OŠ Markovci je prepričljiva zmagovalka območnega tekmovanja v košarki. Foto: ŠZS Tilen Kovačec na najvišji stopnički zmagovalnega odra Tenis  Zoran Krajnc »V naslednji sezoni bo Tamara pripravljena na večje dosežke« Medobčinsko tekmovanje V športni dvorani OŠ Markovci je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za mlajše učenke letnika 2007 in mlajše. Med tremi ekipami so bile najbolj prepričljive domačin- ke, ob njih so se na območno tek- movanje uvrstile tudi članice ekipe OŠ Majšperk. Rezultati: Markovci – Majšperk 59:13, Majšperk – Olge Meglič 20:13, Olge Meglič – Markovci 0:75. Vrstni red: 1. OŠ Markovci, 2. OŠ Majšperk, 3. OŠ Olge Meglič. Območno tekmovanje OŠ Majšperk je gostila območno tekmovanje v košarki za dekleta le- tnika 2007 in mlajše. Veliko premoč so pokazale članice ekipe OŠ Mar- kovci, ki so visoko zmagale v obeh tekmah. S tem so se tudi zasluženo uvrstile v četrtfi nale državnega tek- movanja. Rezultati: OŠ Majšperk – OŠ Kaje- tana Koviča Poljčane 14:13, OŠ Kaje- tana Koviča Poljčane – OŠ Markovci 7:47, OŠ Markovci – OŠ Majšperk 43:4. Vrstni red: 1. OŠ Markovci 2. OŠ Majšperk 3. OŠ Kajetana Koviča Poljčane UR Šolski šport  Košarka, dekleta Ekipa OŠ Markovci premočna Šah  Mladinsko državno prvenstvo Tilen Kovačec državni prvak 1. marec bo humanitarno obarvan Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  25. februarja 2020 Ljudje in dogodki 17 K podaji mnenja o kandidatih so bili povabljeni svet staršev, ko- lektiv OŠ in občina kot soustano- viteljica zavoda. „Rezultate prvih dveh mnenjedajalcev že imamo. Kolektiv OŠ Rače, ki šteje 60 čla- nov, je z 59 glasovi izrazil podporo Lašiču. Enako mnenje je podal tudi svet staršev, ki je nastopil povsem soglasno,“ je povedala Simona An- tolič ter občinskemu svetu podala predlog: „Predlagamo, da tudi ob- čina kot ustanoviteljica poda pozi- tivno mnenje za ravnatelja kandi- datu Rolandu Lašiču.« Glede na nesporne rezultate glasovanj v svetu staršev in ko- lektiva si je župan Branko Ledinek lahko privoščil tudi nekaj šale: »To so rezultati glasovanj kot v Severni Koreji ali na Kubi.« Tudi občinski svetniki so očitno zelo zadovoljni z deloma Lašiča, saj so predlog njegovega (ponovne- ga) imenovanja potrdili soglasno. Rače-Fram  Ravnatelju OŠ Rače se izteka mandat Popolna podpora Lašiču Sredi avgusta bo ravnatelju OŠ Rače Rolandu Lašiču potekel mandat, zato je svet zavoda že v začetku januarja objavil razpis za delovno mesto. Prijavila sta se dva kandidata, ki izpolnjujeta pogoje, Lučka Šandl in trenutni ravnatelj Lašič. Foto: Rolando Lašič Ob tem jih je še zanimalo, kako in koliko lahko mladi sami prispe- vajo k turistični podobi mesta oz. kako se lahko dejavno vključijo v turistično promocijo. Ugotovile so, da mesto Ptuj čez leto že ponuja 14 različnih festivalov, dijakinje pa so v raziskovalni nalogi, ki so jo predstavile v okviru mednarodne- ga sejma Več znanja za več turiz- ma, ponudile še enega – Festival mladih z imenom Utrip Ptuja na Ranci. »Cilj našega festivala je s športnimi dejavnostmi povezati srednješolce, s čimer bi jih odteg- nili od tehnologije, jim omogočili druženje in navezovanje socialnih stikov v okviru šole in izven. Isto- časno bi radi med mladimi pove- čali prepoznavnost rekreacijskega centra Ranca, ki ima možnost raz- vijati in ponuditi različne športne dejavnosti,« so osnovno idejo opi- sale mlade raziskovalke in podje- tnice. V okviru naloge so raziskale obstoječe možnosti, izoblikovale ideje ter izdelale promocijske ma- teriale in tudi promocijski spot. Za raziskovalno nalogo s predstavitvi- jo so dijakinje Ekonomske šole ŠC Ptuj na mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma osvojile srebrno priznanje. A srednješolke se nočejo zadovoljiti le s prizna- njem. Želijo si, da festival Utrip Ptuja na Ranci ne bi ostal le ideja na papirju. »Želimo jo tudi izpeljati, in sicer v soboto, 23. maja 2020, na Ranci.« Ptuj  Uspeh dijakinj na mednarodnem sejmu Srednješolci si želijo festival mladih Dijaki Ekonomske šole Šolskega centra na Ptuju si prizadevajo z znanjem nagovarjati izzive, ki jih zaznajo v okolju. Tako so srednješolke, povezane v učnem podjetju PU Ptujske ikone, iskale odgovore na vprašanje, kako popestriti turistično podobo mesta. Kot je zapisal zavod v obrazloži- tvi, na šoli deluje izjemen kolektiv. Pod vodstvom ravnateljice Nade Pignar vnašajo v pouk najsodob- nejše pristope, zgledno timsko sodelujejo in spremljajo sodobne didaktične smernice. Z Zavodom med drugim sodelujejo v razvoj- ni nalogi Uvajanje formativnega spremljanja (FS), kjer inovativno načrtujejo učna okolja za učence. Učencem omogočajo izbirnost, odločanje in odgovornost, mož- nost izboljšanja učenja, dela in izdelka ter razumevanje smisla učnih dejavnosti. Njihov prispevek pri širjenju in razvoju koncepta FS v slovenskem prostoru ocenjujejo kot izjemen. Veliko pozornost med drugim posvečajo tudi dobremu telesnemu in duševnemu počutju, zdravi prehrani in uravnotežene- mu jedilniku njihovih učencev. »V zadnjem desetletju so bili vklju- čeni v vse Zavodove projekte in razvojne naloge: Obvezni drugi tuj jezik nemščina, Bralna pismenost, Vsak torek v šoli, Uvajanje prvega tujega jezika, projekt Pogum, Traj- nostna mobilnost. Po zaključku projektov nadaljujejo z razvijanjem kakovostnih procesov učenja in poučevanja. Skupaj z ravnateljico ustvarjajo pogoje za varno in spod- budno učno okolje tako za učence kot za delavce šole,« so med dru- gim zapisali v obrazložitvi. Ormož  Na Osnovni šoli Ivanjkovci ponosni Prejeli prestižno Kumerdejevo priznanje Med prejemniki priznanja Blaža Kumerdeja za leto 2019 je Osnovna šola Ivanjkovci. Eno od pre- stižnih priznanj republiški zavod za šolstvo podeljuje za izjemne dosežke pri razvoju in uvajanju novosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Foto: Šolski center Ptuj Udeleženci Festivala mladih Utrip Ptuja na Ranci: Larisa, Kaja, Melani, Šana, Ana in Lina z mentorico Sonjo Mlinarič Foto: MH Kolektiv OŠ Ivanjkovci z ravnateljico Nado Pignar in ormoškim županom Danijelom Vrbnjakom na slovesnosti podelitve priznanj v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  25. februarja 2020Na sceni18 PMPO je bil v letu 2019 s svojo izdajateljsko dejavnostjo zelo us- pešen. Skupaj so izdali 18 publikacij v skoraj pet tisoč izvodih. Gre za različne vodnike, razstavne katalo- ge in druge publikacije. Izdali pa so tudi tri obsežnejše publikacije, ki imajo trajno vrednost, ob osrednji, Zborniku ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pi- snih virih, je izšla tudi publikacija o vinogradništvu na ptujskem ob- močju od konca osemdesetih let 19. stoletja do leta 1991, na praznik kulture pa so predstavili še knjigo Sv. Jurij – zavetnik Ptuja. Nastala je kot rezultat širšega sodelovanja, ob Branku Vnuku in Moniki Simo- nič Roškar so s prispevki sodelovali že nekateri priznani zunanji avtorji. Direktor PMPO Aleksander Loren- čič se je vsem zahvalil za sodelova- nje, še posebej pa uredniku Branku Vnuku. Denar za izdajo je zagotovi- la MO Ptuj. Urednik Branko Vnuk je povzel vsebino posameznih poglavij, ki bo vsako posebej na svoj način pritegnilo bralce. Marko Frelih je napisal prispevek O zmaju, ki je videl svetnika. Sv. Jurija si prav go- tovo ne znamo več predstavljati brez zmajeve fi gure, je najbolj pri- ljubljen lik. Posebej pa je sv. Jurij rad upodobljen v boju z zmajem, predvsem na konju, v manjši meri pa stoje. Ikonografsko to pome- ni, da če je sv. Jurij upodobljen na konju, so bili večinoma naročniki plemiči, vitezi. Ko pa stoji, so bili naročniki meščani, kot v ptujskem primeru. Pri zmajevski fi guri gre po zapisu Marka Freliha za neke vrste ponesrečeni genski inženiring. Za- nimiva je tudi njegova ugotovitev, da lahko zmajem na ptujskem ob- močju sledimo že od antike naprej. Nekatere zmaje lahko vidimo tudi na ptujskem gradu. Kip sv. Jurija večkrat selili Srednjeveški kip sv. Jurija iz ptujske mestne župnijske cerkve je predstavil Branko Vnuk. Piše o domnevnih razlogih za njegov na- stanek in kdo bi lahko bil naročnik. Domneva, da bi to lahko bilo ptu- jsko meščanstvo. Kip datira iz časa okrog leta 1380. V tem času, leta 1376, je Ptuj dobil tudi svoj prvi me- stni statut. Usoda kipa je bila sko- zi stoletja dokaj žalostna. V času jožefi nskih reform so marsikatero zadevo ukinili, med drugim so leta 1785 prepovedali tudi Jurijevo pro- cesijo. Na jurijevo so kip v procesiji stalno nosili po mestu. Pozneje so kip preselili, pristal je v zakristiji, kjer ga je našel velik slovenski stro- kovnjak dr. Franc Stele. Leta 1930 so ga v dogovoru s takratnim ptu- jskim župnikom in Viktorjem Skra- barjem iz ptujskega muzeja prene- sli v dominikanski samostan, kjer je bil razstavljen v samostanskem refektoriju. Od tam so ga preselili na ptujski grad, leta 1988 so ga do- končno vrnili v proštijsko cerkev. Izdelan pa je bil njegov odlitek, ki je sestavni del muzejskih zbirk. Leta 1971 je bil kip sv. Jurija uvrščen med najpomembnejše takratne jugo- slovanske umetnine. Razstavljen je bil tudi v Parizu, na veliki razstavi o umetnosti nekdanje Jugoslavije. Ohranil se ni noben običaj, povezan s sv. Jurijem Dejan Zadravec je v svojem pri- spevku napisal več o podobi sv. Ju- rija na ptujskih mestnih znamenjih. Starejša znana upodobitev je tudi na najstarejšem mestnem pečatu, s katerim se je prvič pečatilo leta 1273 na neki listini nemškega vite- škega reda, katerega zaščitnik je tudi sv. Jurij. Upodabljal se je tudi na spominskih novcih ob svobod- nih objezdah mestnega pomirja. Upodobljen pa je tudi na zelo znani zimski veduti Ptuja. Monika Simonič Roškar pa se je v svojem prispevku poglobila na samo čaš- čenje sv. Jurija, na to, kdaj se je po- javil, na običaje, povezane z njim. Na koncu pa je resignirano ugoto- vila, da se skoraj noben običaj ni ohranil. Obstaja pa zapis, kako so Jurjevali v Halozah. Zelenega Jurija je vedno spremljala tudi glasba, na piščal, na haloško žveglo. Z igranjem na fl avti je predstavi- tev knjige Sv. Jurij – zavetnik Ptuja popestrila mlada fl avtistka Maja Gošnjak iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, katere mentorica je Sara Praper. Na klavirju jo je spre- mljala Marjetka Urbanič Rudolf. Na haloško žveglo pa je zaigrala Doro- teja Feguš, ena izmed redkih, ki še obvlada igranje na ta instrument, ki ga hranijo tudi v glasbeni zbirki PMPO. Ptuj  Knjiga Sv. Jurij – zavetnik Ptuja Kip sv. Jurija med najpomembnejšimi umetninami V slavnostni dvorani ptujskega gradu so 8. februarja predstavili knjigo Sv. Jurij – zavetnik Ptuja. To je bil osrednji dogodek prazničnega dne. V Pokrajinskem muzeju Ptuj–Ormož (PMPO) so za praznik kulture povabili tudi v delavnice za družine in k brezplačnemu ogledu muzejskih zbirk. V ormoški enoti pa so odprli razstavo, ki so jo pripravili v sodelovanju z OŠ Ormož. Ptujski grad je na Prešernov dan obiskalo 1.035 obiskovalcev, ormoško enoto 131. Foto: B. Farič Knjigo Sveti Jurij – zavetnik Ptuja je uredil Branko Vnuk. Modrijani uspešno nadaljuje- jo svojo edinstveno koncertno turnejo, ki je na nek način tudi praznična, saj sovpada z 20-le- tnico njihovega nastopanja. Pod naslovom Modrijani oseb- no bodo izvedli 17 koncertov v manjših koncertnih dvoranah po Sloveniji. Trenutno so sredi turneje, gre pa za koncerte, na katerih pride njihovo petje drugače do izraza in na katerih pojejo pesmi, ki jih na veselicah skorajda ni slišati oz. zelo redko, kjer je ob glasbi tudi veliko osebnih pripovedi in sme- ha, pove Rok Švab. Po vsakem koncertu so vidno ganjeni, vsak je zgodba zase, vsi pa jih dobese- dno polnijo z novo energijo. Na vsakem koraku je čutiti, kako so s svojimi pesmimi zelo blizu ljudem, to je občutek izjemne ljubezni, ki jim vedno znova daje izjemen polet za vse, kar počnejo že polnih dvajset let. V tem času tudi pripravljajo in snemajo nove pesmi. Tako je pred dnevi luč sveta ugledala prva v nizu novih polk, s katerimi želijo razveseliti in navdušiti občinstvo. Še pose- bej pa je polka Ljubiva namenje- na vsem tistim, ki imajo koga na tem svetu neskončno radi in bi zanj storili vse. Namenili pa so jo tudi tistim, ki še iščejo ljubezen svojega življenja, Modrijani so namreč prepričani, da ljubezen vedno najde pot. Posebna pa je tudi video zgodba, v katero so vključeni zaljubljeni pari, ki so Modrijanom posebej za to prilož- nost poslali svoje zaljubljene fo- tografi je in ujete najlepše trenut- ke svojega življenja, je še povedal Rok Švab. Larisa in Andreja, narodno-zabavni pevki v zabavni pesmi Larisa Majcen, pevka Petovia kvinteta, in Andreja Hujdec, pevka ansambla Šaljivci, sta v teh dneh poskrbeli za malo presene- čenje. Povsem spontano sta sku- paj posneli priredbo legendarne pesmi Dan ljubezni, ki jo v ori- ginalu poje skupina Pepel in kri. Pravi sestrični, ki s svojima an- sambloma še nista nastopili sku- paj na koncertu, Šaljivci so pred dnevi praznovali že svojo 10-le- tnico, sta na rojstnodnevni zabavi Larisinega očeta skupaj zapeli to pesem v lastni priredbi. Bolj ali manj sta zapeli za svojo dušo, lepo sta se ujeli, zato lahko v bodoče pričakujemo še kakšen skupni na- stop v priredbi ali pa tudi z lastno pesmijo. Njuni družini sta dobe- sedno prepojeni z glasbo, zato sta še toliko bolj odločeni, da morata te glasbene gene še kdaj izkoristiti tudi za skok v zabavne vode. Prvo njuno skupno priredbo z videos- potom si je mogoče ogledati na YouTubu. Ljubitelji narodno-zabavne glasbe, Petovia kvinteta in ansam- bla Šaljivci, so lahko brez skrbi, saj obe, Larisa in Andreja, osta- jata v narodno-zabavnih vodah. Petovia kvintet je svojo beležnico nastopov za letos že v večjem delu zapolnil, že do decembra imajo napovedane koncerte doma in v tujini. Gostovanje v Švici je že potrjeno, prav tako bodo obiskali Avstrijo in Nemčijo. Do 51. fe- stivala narodno-zabavne glasbe Ptuj 2020 pa želijo izdati tudi svoj prvi CD. V zaključni fazi so tudi priprave na snemanje dveh videospotov, za pesem Ljubica, lahko noč in Stoj še dolgo, Ptuj ponosni. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Modrijani, Larisa Majcen in Andreja Hujdec Modrijani o ljubezni, narodno-zabavni pevki v zabavni pesmi Foto: zasebni arhiv Modrijani navdušujejo na turneji pod naslovom Modrijani osebno. Foto: zasebni arhiv Larisa Majcen in Andreja Hujdec Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  25. februarja 2020 Nasveti 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine (za 4 obroke): 20 g masla, 250 g korenčka, 2 žlici pšeničnega zdroba, 2 žlički zamrznjenega ali svežega peteršilja, 2 jajci, 1 l vode. Korenček v sekljalniku na drobno sesekljamo (če nimamo sekljalnika, ga naribamo na strgalu). V lonec damo maslo in ga stalimo, nato dodamo sesekljan korenček in ga med mešanjem pražimo, da spremeni barvo in zadiši. Prepraženemu korenčku dodamo pšenični zdrob, premešamo in zalijemo s hladno vodo. Pokrijemo in povečamo temperaturo na štedilniku, da juha zavre (večkrat preverimo vretje, ker juha rada prekipi). Počasi naj vre 5 minut. Polovico na drobno nasekljanega peteršilja dodamo v juho med vrenjem, drugo polovico pa, ko bo juha kuhana. Jajci razžvrkljamo, in ko juha zavre, ju med vlivanjem v juho mešamo, da se enakomerno razdelita v juhi, in kuhamo, da zakrknejo. TOREK SREDA ČETRTEK kisla juha, pražen krompir, palačinke fižolova juha, rižota s piščančjim mesom, motovilec, jabolčna čežana juha, lazanja, zelena solata, kompot PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK cvetačna kremna juha, ribji polpeti, krompirjeva solata, jabolčna pita z orehi segedin golaž, krompir v kosih, ocvrte miške milijonska juha, ocvrt piščanec, francoska solata, marmorni kolač juha, jetra v omaki, pire krompir, sadje Milijonska juha Jabolčna pita z orehi Osnova je seveda zemlja in skrb za to, da je in ostane živa, rodovitna in (nekateri pravijo po novem) zdrava. Drugi temelj pa so same rastline. Imeti morajo zdrav, čim večji in čim globlji koreninski sistem, začeti svoje življenje s čim manj stresa, kasneje pa ne biti preveč razvejane, da bodo imele tudi same moč premagovati težave. Vse se začne že s setvijo. Seme mora čim hitreje in čim bolj enakomerno kaliti, da je izguba energije, hrane čim manjša. Zato je vzgoja sadik vseh rastlin primernejša kakor direktne setve, posebej zdaj, ko je zem- lja še zelo hladna. Pa tudi pri setvah za sadike je nekaj nevarnosti, ki jih je dobro poznati. 1. Setev starega semena je vedno tveganje za dober vznik. Pa vendarle velja, da je tako seme bolje sejati za sadike kakor direktno na prosto. Odločite se sami, ker to seveda pomeni, da bo kakšen lonček z zemljo, ki ste jo kupili, ostal prazen. Tudi to je izguba. Seveda je staro seme tudi dolga zgodba. Paprika, paradižnik, jajčevec kalijo čisto dobro, tudi če je seme staro 5 let in več. Po drugi strani pa zelišča, peteršilj, čebula in solata hitro izgubijo energijo, voljo do vznika. Če seme v setvenih ploščah kali neenakomerno, počasi, bodite tudi s takimi rastlinami kasneje previdnejši. Obstaja večja možnost, da bodo zbolele. 2. Med samimi rastlinami so tudi svetlokalilke. Pri vrtninah jih ni veliko, a peteršilj, pastinak in ko- renček (če ga sejete za sadike) pokrijte le toliko, da bo seme pokrito ali raje ne. Čista svetlokalilka je motovilec, a sejete ga jeseni. Posejanega semena peteršilja po setvi ne pokrivam z zemljo. Med zelišči je svetlokalilk veliko. Vse kobulnice (kumina, koper, komarček …) so svetlokalilke. Prav tako so svetlokalilke ognjič, kamilica, majaron, timijan, šetraj, rman, monarda, nepeta, melisa, pa še veliko bi se jih našlo. 3. Svetlokalilke sejemo tako, da seme samo potisnemo v zemljo, ga z njo ne prekrivamo. Sama zavi- jem potem setev v folijo za živila, da se ne izsuši, na prostem pa seveda pokrijemo z agrokopreno tudi zato, da ga zavarujemo pred ptiči. 4. Pregloboka setev: velja splošno pravilo, da seme pokrijemo samo z dvakrat debelejšo plastjo zemlje, kolikor je seme veliko. Majhno seme zelišč, cvetlic pa tudi nekaterih zelenjadnic je hitro pokrito preveč. Potem se rastlinica muči, da pride iz zemlje, ta energija je potem zgubljena, porabljena in sadika je bo imela veliko manj. Zeleni nasveti Napake, ki jih delamo pri setvi Čeprav so dnevi že zelo topli, poglejte najprej na koledar, preden se lotite setev na prosto in tudi setev za vzgojo sadik. Vedno več težav imamo s slabim kaljenjem, bolez- nimi in tudi škodljivci na naših vrtovih. Res je delno vzrok tudi spremenjeno vreme. Klima se spreminja hitreje, kot pa se na to lahko navadijo naše vrtnine. Prav zaradi tega pa je nujno, da se še bolj držimo temeljev pridelave vseh rastlin. Foto: Miša Pušenjak Sestavine: testo: 50 dag moke, 1/2 pecilnega praška, 1/2 žličke cimeta, 1 vanilijev sladkor, 20 dag sladkorja, 25 dag masla, 1 rumenjak, 0,5 dl ruma; nadev: 3–4 pes zmleh orehov, mešana mar- melada, cimet + sladkor za jabolka, 2 večji jabolki. Iz našteh sestavin naredite testo. Polovico ga razvaljajte po pomokani površini v velikos pekača (30 x 22 cm; če imate težave z valjanjem, polagajte v pekač posamezne kose testa in jih zlepite skupaj). Po površini testo namažite s 4 žlicami mešane marmelade, ga posujte z orehi in potresite z olupljenimi, izkoščičenimi in na lisče narezanimi jabolki, ki ste jih predhodno potresli z 1 žlico ci- meta in 4 žlicami sladkorja. Po vrhu pito prekrijte z drugo polovico razvaljanega testa ali pa naredite mrežo iz trakov, ki jih naredite iz preostanka testa. Pito denite v ogreto pečico (175 stopinj Celzija) in pecite 45 minut. 5. Seme lahko slabše kali tudi zato, ker ni bilo v redu posušeno (vlažno seme zboli), ker je bilo sušeno na previsoki temperaturi, na primer v rastlinjaku, lahko ste vrečico slabo zaprli ali pa ob setvi položili na zemljo vrečico, tako se je seme navleklo vlage in zdaj ne kali več. Morda ste vrečico imeli kje na močnem soncu, morda na polici avtomobila, okenski polici, predolgo v rastlinjaku … 6. Temperatura kaljenja je zelo pomembna. Pogosto v rastlinjaku nastanejo težave, saj je prav v takem vremenu, kot ga imamo zadnje tedne, prevroče čez dan in prehladno ponoči. Sama priporočam, da posejanega semena ne daste takoj v rastlinjak, ampak ga imate do vznika ali nekaj dni v stanovanju na toplem. A tudi ponoči naj bodo ti prostori enako ogrevani. Dnevna in nočna temperatura naj bosta med 18 in največ 25 oC. prvih pet dni svetloba ni pomembna, razen za posamezne rastline, ki kalijo prej. Zato vsak dan preglejte, kaj se dogaja. Takoj, ko opazite premikanje, življenje semena, dajte seveda setev na svetlo, v rastlinjak ali zimski vrt. 7. Bolezni med vznikom in vzgojo sadik so najpogosteje posledica preveč zalivanja, prevelikega niha- nja temperature med dnevom in nočjo, najpogosteje pa previsoke zračne vlage. Rastlinjake je treba prav vsak dan pred soncem odpreti in nekje okoli 16. ure zapreti. Če imate opravka s starim semenom ali odprtimi vrečicami, naredite raje kalilni test. Vzamete paprinato brisačo, jo večkrat preganete in zmočite. Položite na krožnik in po njej razporedite nekaj semenk. Ker tukaj ne gre za natančen izvid, semena ni treba šteti. Gre za informacijo, ali kali in kako. Za debelejše seme, kot so fi žol, koruza, grah, mokro brisačo nagubajte in seme položite med gube. Seme je odlično, če bo kalilo istoča- sno, enakomerno in ne bo prekrito s kakšnimi plesnimi. Če opazite veliko plesnivih prevlek, tega semena ne sejte. Če bo kalilo zelo neenakomerno že v poskusu, ga sicer posejte, a prepikirajte, uporabite samo rastline, ki so kalile prve. Kaj sejemo zdaj Na toplem, za sadike sejemo papriko, jajčevec, čili, feferone, solato, zelišča, večino cvetlic enoletnic, peter- šilj, predvsem listnati pastinak, vse kapusnice, tudi rukolo in azijske listnate rastline, predvsem pa svetujem setev brokolija in cvetače, posejete pa lahko tudi motovilec, špinačo, grah in bob za sadike. V rastlinjak na stalno mesto lahko sejete peteršilj, korenček, rukolo, solato, mesečno redkvico, blitvo, grah in bob. Na pros- tem pa se sadi česen, če ni posajen, čebulček, predvsem pa bob in grah, presaja pa se že lahko tudi vse sadike letnih solat, če jih kje že imajo. Z nekaj tveganja, to opozarjam, lahko med solato posejete tudi mesečno redkvico ali rukolo. Brez dela torej niste, zato ne hiteti s setvijo semena, ki ne bo v redu kalilo (korenček, peteršilj, solata na prostem). Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  25. februarja 2020Križemkražem20 AMALFI - obmorsko letovišče v Salernskem zalivu, HABA, Alois - češki skladatelj, JEREMIADA - tožba, tarnanje, KOATI - nosati medved KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (47) Kreta naj bi bila rojstni kraj Zevsa, vrhovnega boga grške mitologije. Je tudi največji grški otok. Zarana se zasidramo v njeni pre- stolnici Heraklion. Vroč mediteranski zrak človeka najprej tesno objame. Sodobno mesto pokriva še vrtinec prahu, kar je posledica skrb vzbujajočega naraščanja števila prometnih vo- zil. Hitra rast prebivalstva je v zad- njih desetletjih prehitela razvoj mesta, zaradi česar imajo meščani resne probleme z infrastrukturo. Avtomobili, ki zdolgočaseno stoji- jo v koloni, pričajo o ponavljajočih se prometnih zamaških, medtem ko je človek s kolesom (jaz) vsaj trikrat hitrejši od športnega av- tomobila, ki je obtičal v gneči. Urno nizanje novih poslopij, ki bi zadostilo naraščajočim potrebam mesta, je povzročilo tudi to, da je v Heraklionu premalo zelenih po- vršin. Namesto da bi v soparnih poletnih dnevih mesto lažje zadi- halo, se duši pod žgočimi sončni- mi žarki. Srednjeveško mesto ima boga- to zgodovino, ki odraža strateško pomembno lokacijo na križišču treh kontinentov. To se najbolj pozna prav na mestni tržnici. Za- čimbe dišijo po Aziji, olivno olje po Mediteranu, kava po Afriki. Bog vseh bogov, neba in neviht, Zevs, je v preteklosti izredno dob- ro poskrbel za svoj otok. Postavil ga je na toplejšo stran sveta in mu podaril dovolj sonca in dežja, da je postal priljubljena turistična desti- nacija. Verjamem, da bo v priho- dnosti poskrbel tudi za trajnostno obliko infrastrukture, dodatne parkirne prostore in velik park sredi mesta. Foto: M. Pešić Kreta: Heraklion, Grčija Tudi tokrat so se lotili izdelave izvirnih mask. 45 največjih pustnih navdušencev je tako pretekle dni pridno ustvarjalo maske, s kateri- mi so se predstavljali v torkovem pustnem sprevodu po Ormožu. Gre za učence od prvega do šeste- ga razreda. Prelevili se bodo v smeške Veselo je bilo minulo sredo, ko smo jih ujeli pri še enem izmed zadnjih ustvarjanj pustnih mask v jutranjem varstvu pri učiteljici Ta- mari Črček. Rezalo, lepilo in risalo se je, nastajali so zanimivi izdel- ki – priljubljeni smeški, ki izražajo najrazličnejša čustva oz. emoji. »Všeč mi je, da letos ustvarjamo smeške. Sama sem izdelala zalju- bljenega smeška, s srčki, saj zelo lepo zgleda. Zelo rada ustvarjam in to sploh ni težko,« je povedala petošolka Sara. Prvič se je k sode- lovanju v povorki in ustvarjanju mask pridružila tudi njena sošolka Michelle. »Rada bi videla, kako to poteka, zato sem se odločila, da se tudi sama letos pridružim po- vorki,« je radovedno dejala. Svo- jega smeška pa je že izdelal David, prav tako petošolec. Predstavljal bo zaspanega smeška. »Tega sem si izbral, ker je podoben meni. Tudi sam sem, ko pridem s treningov domov, utrujen,« je simpatično razložil in nadaljeval, da se po- vorke vsako leto prav rade volje udeleži: »To je res zabavno. Poleg tega, da se imamo lepo, pa maske tudi sami izdelamo in se pri tem kaj novega naučimo.« Otroci zelo radi ustvarjajo Kot je pojasnila učiteljica, so izde- lavo mask po posameznih skupinah začeli v februarju. Učitelj tehnike je izdelal rumene kartonaste kroge, učenci pa so jih poljubno dodelali, izrezali in zalepili oči, usta in drugo, ter jih tako prelevili v prave smeške z najrazličnejšimi čustvi. Ideja o smeških jim je bila zelo všeč: »Takoj so že vedeli, kakšnega bodo izdela- li,« je pristavila učiteljica. Kot sicer še opaža, otroci radi ustvarjajo. Ormož  Otroci navdušujejo z idejami Maske izdelajo sami Ormoški vrtčevski in šolski otroci na pustnih povorkah navdušujejo s pestrimi, zabavnimi, barviti- mi in izvirnimi maskami. Ob pomoči učiteljev (pa tudi staršev) jih izdelajo kar sami. Foto: MH Ponosni otroci s svojo masko Sveti Andraž  Občina s certifi katom kakovosti Priznanje za uspešen razvoj Srebrni certifi kat ISSO je občina Sveti Andraž v Slovenskih go- ricah prejela v okviru letošnje konference Zlati kamen. Občina Sveti Andraž se je uvrstila v zgornjo tretjino vseh slovenskih občin, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja in jih odlikuje solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja, in za to dobila srebrni ISSO-certifi kat ra- zvojne odličnosti za leto 2020. Na slovesnosti v Ljubljani je pri- znanje prevzela andraška županja Darja Vudler, ponosna, da so člani strokovnega sveta Zlatega kamna prepoznali uspešen razvojni polo- žaj njene občine. Certifi kat ISSO Zlati kamen lah- ko pridobijo občine, ki ponujajo prebivalcem kakovostno raven življenja, torej jih odlikuje solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja, sam certifi kat pa omogoča sistematično primerjavo z drugimi kraji in s standardi uspešnosti. Konferenca Zlati kamen velja v slovenski javnosti za najodmevnej- še strokovno srečanje na področju lokalne samouprave, kjer si izkušnje ter poglede o razvojnih možnostih ter dobrih praksah izmenjajo najviš- ji predstavniki lokalnih skupnosti, predstavniki gospodarstva kot tudi vladni predstavniki. Foto: Planet GV Županja Darja Vudler in direktor občinske uprave Miran Čeh s cer- tifi katom kakovosti 2020. Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 25. februarja do 2. marca 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺ €€€  Bik  ☺ €€  Dvojcka  ☺☺☺ €  Rak  ☺☺ €€€  Lev  ☺☺☺ €  Devica  ☺☺ €€€  Tehtnica  ☺☺☺ €€  Škorpijon  ☺ €€€  Strelec  ☺☺ €€€  Kozorog  ☺☺☺ €  Vodnar  ☺☺ €  Ribi  ☺ €€  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 2. marca. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Matic Barovič, Lovrenc na Dravskem polju. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 25. februar 10:00 Dornava, prostori občine, pustna izredna seja občinskega sveta Dornava, sekcije oračev TED Lukari 11:00 Ptuj, Mestna hiša, predstavitev izpostave pasjega parka v Mestni hiši Ptuj 11:00 Ptuj, staro mestno jedro, Kuhna na dvorišču 13:00 Ptuj, staro mestno jedro, Pustni torek in pokop pusta, band Popperkeg in ansambel Pajdaši 14:00 Bukovci, Fašenk v Bukovcih 14:00 Podlehnik, Pokop pusta in povorka 15:00 Cirkovce, Cirkovški fašenk, otroško rajanje, pustna povorka, karnevalski bal, ob 13.00 otroško rajanje v dvorani, ob 15.00 pustna povorka, ob 17.00 karnevalski bal v dvorani s skupino PopArt Band, nagrade za skupinske in posamezne maske 15:00 Stojnci, Fašenk po Stojnsko Sreda, 26. februar 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Počitnice v špajzi, Kroki in čudežna risba 10:00 Ptuj, CID, S CID-om v zimskih počitnicah: Mladinska fi lmska delavnica Luksur produkcije 14:30 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Počitnice v špajzi, Rubikova kocka za začetnike 17:00 Cirkulane, večnamenska dvorana, delavnica s področja alergij Zdrav življenjski slog, teme: kandida ali alergija, bioresonanca, diagnostika in praktični nasveti 19:00 Ptuj, domKULTure Muzikafe, 69. Huda pokušnja, Liljana Klemenčič, Stojan Kerbler in Miro Munda Četrtek, 27. februar 10:00 Ptuj, CID, S CID-om v zimskih počitnicah: Mladinska fi lmska delavnica Luksur produkcije 14:30 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Rubikova kocka za nadaljevalce Petek, 28. februar 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Počitnice v špajzi, Portret malo drugače – tudi iz revij 10:00 Ptuj, CID, S CID-om v zimskih počitnicah: Mladinska fi lmska delavnica Luksur produkcije 18:00 Sp. Hajdina, lokal Kavalo, občni zbor ŠD Hajdina 18:00 Hajdoše, hotel Roškar, občni zbor Planinskega društva Hajdina 19:00 Zg. Polskava, Kulturni dom, predstava Medeni teden, 23. gledališki dnevi, območno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin 19:00 Ptujska Gora, degustacijski prostor TIC-a, Vinski večer z vini Arnečič Mestni kino Ptuj Sreda, 26. februar: 18:00 Izbrani fi lmi Luksur festivala; 20:00 Emma. Četrtek, 27. februar: 20:00 Mleko. Petek, 28. februar: 16:30 Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje!; 18:00 Fantazijski otok; 20:00 Prekla. Prireditvenik Foto: ČG 1 9 7 4 5 4 6 8 8 4 8 7 9 5 3 2 5 4 2 8 7 5 6 7 3 6 torek  25. februarja 2020 Za kratek čas 21 »Čuj, kaj te to majo na Ptuji za ene fašenke, če pa nonstop govorijo, da bodo nastopali kurenti in koranti? A sta to zdaj dve zadevi? Kaj moramo mi zdaj tudi piti špricare in škropce? Ni to isto sranje – drugo pakovanje?« se je oni dan začela razprava za šankom. Pa res – kaj je s tem poimenovanjem? Imamo za pusta kurente ali korante? Pa imamo sploh pust ali navaden fašenk? Pust z maskami in kurenti ali fašenk z larfami in koranti? Je kdo dovolj pameten, da nam to razloži? Je to res zaradi tega, ker so nam pravilnost neke besede določali tisti v osrednji Sloveniji, mi na divjem vzhodu pa smo jim ponižno pokimali? Ker tisti ljubljanski strokovnjaki so recimo vse naše (in primorske) Mártine preimenovali v Martíne – in mi smo se s tem strinjali. Brž ko se zapeljemo skozi trojanske luknje, imamo naenkrat drugo ime. Kot je ‚naš‘ novinar Vódušek naenkrat pod trojanskim vplivom postal Vodúšek. Rektorja mariborske univerze pa so iz Bračíča prekrstili v Bráčiča. Da ga najbrž niti haloška žlahta ni mogla več spoznati. Saj je res, da navadni ljudje uporabljamo korante in kurente. Mame svojim otrokom ne rečejo: »Presneti kurent, kaj pa delaš?!«, pač pa: »Frdamani korant, kaj si fšpičo!?« In ne razmišlja, ali bo rekla ‚frdamani korant‘ ali ‚frdamani kurent‘! Očitno o tem razmišljajo tisti, ki nimajo kaj pametnejšega početi. In vsem tistim, ki se jim zdi za ptujsko kurentovanje pomembno le to, ali nastopajo kurenti ali koranti, obujamo spomin na Prešernovo kašo, ki so jo tudi pisali na dva načina in okrog tega počeli globoke razprave. Ampak naj je bila kaša zapisana tako ali drugače, ni bila nič boljša od tiste druge. Ej, Spodnjepodravci, imejmo pogum – in se odločimo za korante. Po naše. Kurente naj imajo v Ljubljani. Zakaj ne bi bilo enkrat po naše? In nehajmo se že pačiti z oglaševanjem večernih nastopov ‚kurentov in korantov‘. Ker je to eno in isto. Raje s koranti spijmo kak špricar, kurenti pa naj gredo na brizganec! Za šankom Kurenti in koranti Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  25. februarja 2020Poslovna in druga sporočila22 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te dn ik .si Ptuj - 28., 29. in 30. avgust 2020 Cena vstopnice: 12 €. Predprodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, DARINKA Juršinci, Sandra SPUHLJA, Tajništvo Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 29. marec 2020, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju Maja Oderlap Tjaša in Uroš Nuša Derenda Nina Donelli Werner Neda Ukraden Davor Borno VSAK PONEDELJEK razgaljamo slavne JULIA ROBERTS Kriva za smrt svoje polsestre? PUST V kaj se bodo slavni našemili? TINA GORENJAK Do nje si moški ne upajo niti pristopiti SKRIVNOSTNO ZALA DJURIC Ne ve, kaj je prav in kaj ne … Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  25. februarja 2020 Oglasi in objave 23 Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vseh, ki si jih ljubila nekoč. (T. Pavček) Sporočamo žalostno vest, da je v 70. letu sklenila svojo življenj- sko pot Angela Janžekovič IZ DORNAVE 81 Na zadnjo pot jo bomo pospremili v četrtek, 27. februarja 2020, ob 13. uri na dornavskem pokopališču. Žara bo položena v vežico v četrtek ob 11. uri. Žalujoči: tvoji najdražji Saj solz skoro več ni, a v srcu boli, boli. Kako hitim, da ne zamudim nobene reči, samo da pozabim, da te ob meni več ni. (A. Strle) ZAHVALA V 85. letu si mirno in spokojno zaspal, naš dragi mož, oče, tast in dedek Srečko Premužič Z BREGA 32 PRI MAJŠPERKU Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za darovane sveče, cvetje, darovane svete maše in izrečeno sožalje. Posebna hvala družinama Grabelšek, Saše, cvetličarni Dotik, sosedi Jolandi, sosedu Tonetu za nošenje križa, gospodu župniku Janku Frangežu, podjetju Mir, društvu upokojencev, gospe Mari- jici za besede slovesa in vsem, ki ste pospremili dragega moža, očeta, tasta in dedka na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala. Vsi njegovi Vsako sredo ZA ZVEZDE Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti. Naročila sprejemamo po tel. 040 531 246. Možnost dostave. Rešek, Starše 23. PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 100 do 150 kg, prodamo. Tel. 031 743 951. PRODAM krmo v balah, kockah. Tel. 040 630 551. www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKEPOLITIKA Ozadje nove vlade: Počivalšek, Pivec in Tonin klečijo na koruzi pred Janšo REPORTAŽA Poti do trdih drog v prestolnici: kokain in heroin na vsakem koraku SLOVENIJA Kako deluje ljubljanska džamija: bili smo pri molitvah INTERVJUJA Janez Höfler, zgodovinar, in Vojko Belšak, igralec Terezija Klemenčič, roj. Skledar, Apače 272, roj. 1932 – umrla 14. februarja 2020; Julija Zagoranski, roj. Zagoranski, Zg. Gruškovje 21, roj. 1923 – umrla 14. februarja 2020; Srečko Premužić, Majšperk, Breg 32, roj. 1935 – umrl 14. februarja 2020. Umrli so RAZNO PO NIŽJI ceni prodam novo kotno se- dežno z ležiščem in predali. Tel. 041 915 368. ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! EASYmaxx – zaskokom Ribiški vici Pravniški vici Lovski vici 24,90 € 26,90 € 29,90 € PRODAJNI HIT! Prevleke za GARANTIRANA KAKOVOST www.najnakupi.si @najnakupi -40% -63% sivabarvni Sesalec Vector z 299,00 € -40% “Poseb ej prim erno za alergi ke, potrje no s st rani m edicins ke organi zacije A llergy UK”. alerge ni ba kterije Pršice ENOSTAVNA NAMESTITEV V 3 KORAKIH! IZDELANO V ITALIJI VSAK PONEDELJEK razgaljamo slavne JULIA ROBERTS Kriva za smrt svoje polsestre? PUST V kaj se bodo slavni našemili? TINA GORENJAK Do nje si moški ne upajo niti pristopiti SKRIVNOSTNO ZALA DJURIC Ne ve, kaj je prav in kaj ne … Štajerski TEDNIK torek, 25. 2. 2020  COLOR CMYK stran 24 Tokrat sta pred petčlanski sodni senat stopila izvedenca psihološke in psihiatrične stroke Bojan Zalar ter Blanka Kores Plesničar. Pouda- rila sta, da je Tomić streljal v afek- tu, reakcija je bila posledica strahu in občutka ogroženosti. V izve- denskem mnenju sta med drugim zapisala, da obdolženi v času sto- ritve očitanega mu kaznivega deja- nja ni bil neprišteven, saj bi v tem primeru moral imeti diagnosticira- no duševno motnjo. Izključila sta tudi možnost bistveno zmanjšane prištevnosti. Prepričana sta, da ga je v dejanje pognala brezmejna starševska skrb zaščititi svojega otroka. „Povod za streljanje je bil občutek realne ogroženosti. To kaže na to, da je šlo za reagiranje v smislu samoobrambe. Napadalci so bili tam, izzvali so njegov reak- cijo. Slišal je vpitje. Ko se človek ponoči nenadoma zbudi, je prvi hip čisto dezorientiran. Sredi noči se je težko prostorsko, vedenjsko in situacijsko orientirati. Občutek ogroženosti in strahu sta bila ned- vomno dejavnika, ki sta vplivala na njegovo dejanje, prisoten je bil tudi stres. Šlo je za reakcijo boja, zašči- te, samoobrambe. Bil je zaščitniški do svojega sina, med njima je moč- na povezanost,“ je med drugim na sodišču povedala psihiatrinja Ko- res Plesničarjeva. „Obdolženi ni bil agresor“ Tudi klinični psiholog Bojan Zalar je poudaril, da je bilo dejanje reak- cija v stresni situaciji. „V sosledju dogodkov, kakršni so bili, bi verje- tno večina ljudi reagirala podobno. Noč, hrup, agresija mladeničev – vse to je povzročilo visoko stopnjo strahu. Poleg tega drži starš otro- ku brezpogojno zaščito, v primeru ogroženosti se vključi neomajni obrambni mehanizem. Obdolženi v tem primeru ni bil agresor. Nje- gova reakcija je bila rezultat tega, ker je bil ogrožen. V podobnem kontekstu oziroma okoliščinah bi zelo veliko ljudi reagiralo enako. Stopnja ogroženosti je bila takšna, da je razumljivo, da se je to zgodilo. Lahko bi rekli, da je šlo za streljanje v afektu, obdolženi je bil močno prestrašen. Tudi ko so se napadalci začeli umikati, je bil strah še vedno enako intenziven. Si v situaciji, ko gre za življenje ali smrt. In ta strah v človeku ne ugasne v minuti, pri- soten je lahko od nekaj minut do pol ure.“ Oba izvedenca sta nekaj besed namenila tudi samemu stre- ljanju. Omenila sta v smislu, da v situaciji, kakršna je bila, ne razmiš- ljaš, kam boš streljal in koliko stre- lov boš izstrelil. Danes se bo od zahoda spet po- oblačilo, le v vzhodnih krajih bo večji del dneva še deloma jas- no. Ponekod na Primorskem in Notranjskem bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Pihal bo jugo- zahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 6, ob morju 8, najvišje dnevne od 9 do 14, na vzhodu okoli 16 °C. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Rojstva: Sara Zupanič, Gubčeva ulica 26, Ptuj – deklica Gloria; Virginia Marčič, Levarska ulica 4, Zgornja Pol- skava – deček Jaka; Jasmina Horvat, Muretinci 27a, Gorišnica – deklica Iris; Kaja Čokl, Ulica Herojev Ma- šere in Spasića 6, Maribor – deček Maks; Barbara Kal- šek, Malahorna 34a, Oplotnica – deček Luka; Barbara Kelc, Paradiž 90, Cirkulane – deklica Klara; Tamara Zaner – deček Tin; Katja Raušl – deklica Zala; Violeta Hanžek – deklica Amadeja; Patricija Šprah – deklica Evelin; Nataša Majcen – deklica; Alenka Megla – dekli- ca Flora; Romana Meglič – deklica Maja. Poroki – Ptuj: Anton Bedenik in Renata Mikolič, Žeta- le 50; Denis Ivančič, Podvinci 120c, in Marcela Anžel, Ptuj, Na postajo 20. Dodatnih dokazov ne bodo obravnavali Tomićeva obramba je predlagala nove dokazne predloge. Sodni senat je vse dokazne predloge zavrnil. Obramba je prepričana, da je obdolženi Janko Tomić streljal v obrambi pred napadalci. „Bila je tema in ni mogel videti, kam strelja. Obdolženi je streljal brez očal. Če bi veljalo, kot trdi tožilstvo, da je streljal tudi z dvorišča, potem bi z balkona do dvorišča potreboval pol minute. Tako smo izmerili na ogledu. V pol minute bi napadalci lahko zbežali. Vztrajamo, da je šlo za si- lobran,“ sta poudarila Tomićeva zagovornika. Tožilka Klementina Prejac je izpostavila, da zbrani dokazi kažejo na usmerjeno streljanje in da je nedvomno, da je stre- lec za napadalci streljal, ko so se ti umikali. Ptuj, Krčevina  Kaj sta na sojenju Tomiću povedala psihiatrinja in psiholog Prevladal je strah, branil je sina Minuli četrtek se je na okrožnem sodišču na Ptuju nadaljevalo sojenje Janku Tomiću iz Krčevine pri Vurbergu, ki ga obtožnica bremeni storitve kaznivega dejanja uboja in treh poskusov uboja. Foto: MZ Nadaljevanje glavne obravnave zoper obtoženega Janka Tomića je sodnik Marjan Strelec razpisal za 16. marec. Glede na to, da so bili vsi dosedanji dokazi izvedeni in da je sodišče obravnavo dodatnih za- vrnilo, je najverjetneje kmalu priča- kovati izrek sodbe. Slovenija  Spolne zlorabe v Cerkvi Izsiljevalci zahtevali denar Tematika spolnih zlorab v Katoliški cerkvi zaradi svoje občutljivosti in ranljivosti venomer dvigne ogromno prahu. Tega se zavedajo tudi tisti, ki jim vonj po denarju diši bolj kot moralna načela. Tako so pred časom duhovniki iz različnih škofi j prejeli klic, da se je pri verouku v njihovi župniji zgodila spolna zloraba. »Klicatelji oz. izsiljevalci se predstavljajo kot zastopniki staršev oz. otrok in zahtevajo srečanje ter denar, da spolna zloraba ne bi prišla v javnost,« je dejal generalni tajnik Sloven- ske škofovske konference Tadej Strehovec. Duhovnike je pozval, da vse takšne klice takoj javijo policiji, saj da gre za poskus ka- znivega dejanja izsiljevanja, in o tem obvestijo tudi svoj ordi- nariat. »Kakršnokoli pristajanje na zahteve tovrstnih klicateljev ali dogovarjanje z njimi ni sprejemljivo. Ko v telefonskem pogovo- ru z neznano osebo postane očitno, da gre za poskus izsiljevanja, zastraševanja ipd., je treba prekiniti telefonski klic,« je opozoril in poudaril, da se v telefonskih pogovorih z neznanci ne smejo razkri- ti osebni podatki in informacije iz duhovniškega življenja ter dela. »Če imajo tovrstni klicatelji določena vprašanja, kritike, pritožbe ipd., naj jih na župnijski urad naslovijo pisno ali se oglasijo osebno v dogovorjenem času (npr. uradnih ur). Pri tem je koristno poskrbeti za čim večjo javnost duhovnikovega dela (npr. prisotnost še drugih oseb v župnišču),« svetuje Strehovec. Povedali so še, da so bili v zadnjih dneh obveščeni o petih primerih takšnih klicev, o katerih je bila obveščena tudi policija. Odgovora na vprašanje, ali so bili takšni klici zabeleženi tudi v Podravju, niso podali, saj: »Dokler postopki ne bodo zaključeni, zadev na Slovenski škofovski konferenci ne more- mo komentirati.« »Spolne zlorabe so velik problem« A medtem ko so tokrat na Slovenski škofovski konferenci jasno in javno izpostavili problem, s katerim se soočajo duhovniki v po- vezavi z občutljivim področjem spolnih zlorab, je po mnenju Civilne iniciative za zaščito žrtev spolnih zlorab v Cerkvi na Slovenskem, ko gre za zaščito žrtev, slovenska Cerkev premalo aktivna. »Katoliška cerkev na Slovenskem naredi veliko premalo, da bi zaščitila žrtve in iz vrst klerikov in redovnikov izločila vse storilce tega groznega in kriminalnega dejanja,« so ostri v civilni iniciativi, ustanovljeni lani, ki združuje dejavne katoličane različnih strokovnih profi lov. Ob tem so postregli še s podatki. »Na podlagi Letnega poročila za leto 2019 Katoliške cerkve v Sloveniji izhaja, da od leta 2009, ko je bila usta- novljena ekspertna skupina, do leta 2013 ni bilo nobene prijave, nato pa do vključno leta 2018 – sedem. V letu 2019 po naših podatkih niso obravnavali nobene prijave, saj se žrtve ne obračajo na njih.« Medtem pa je iniciativa prejela 38 prijav zoper 22 različnih duhov- nikov, škofov in redovnikov. So pa dodali, da je bilo v letu 2018 v Slo- veniji 1022 duhovnikov. »To nakazuje, da je velika večina duhovnikov dobrih, vendar to ne opravičuje dejstva, da spolne zlorabe s strani duhovnikov in verskih sodelavcev niso velik problem.« Foto: Nadškofija Ljubljana Ali so izsiljevalske klice prejeli tudi du- hovniki v Podravju, na Slovenski ško- fovski konferenci še ne morejo razkriti Kidričevo  Tragična nesreča pri Cirkovcah Cesta smrti zahtevala še eno življenje V prometni nesreči, ki se je v ponedeljek zjutraj zgodila na glavni cesti med Kidričevim in Slovensko Bistrico zunaj naselja Cirkovce, je umrl voznik osebnega avtomobila. Ta je trčil s tovornim vozilom za prevoz perutnine, trk pa je bil usoden tudi za večje število piščancev v tovornem vozilu, so sporočili s Policijske uprave Maribor. Po besedah pomočnika koman- dirja Postaje prometne policije Maribor Vojka Bevka se je nesreča zgodila okoli 8. ure zjutraj. Voznik osebnega avtomobila je po doslej znanih podatkih vozil s Ptuja pro- ti Slovenski Bistrici. »Izven naselja Cirkovce, na ravnem delu ceste, je iz do sedaj še neznanega razloga zapeljal na nasprotno smerno voz- išče, po katerem je v tistem trenut- ku pripeljal voznik tovornega vozi- la. Prišlo je do čelnega trčenja, po katerem je obe vozili odbilo izven vozišča na polje, kjer sta se ustavi- li,« je povedal v izjavi za medije. Voznika osebnega vozila, ki je ostal ukleščen, so gasilci s tehnič- Foto: FB / 112 Ptuj nim posegom rešili iz vozila. Kljub pomoči reševalcev in zdravnice je umrl na kraju prometne nesreče. Zakaj točno je okoli 50 let stari voznik osebnega vozila zapeljal na nasprotno smerno vozišče, še ni znano. Morebitno preveliko hit- rost vožnje, ki je v preteklosti že večkrat botrovala nesrečam na tej cesti, policija zaenkrat izključuje. »Nobenega razloga ni, da bi ugo- tavljali hitrost,« je povedal Bevk. Kot so še pojasnili na mariborski policijski upravi, je tovorno vozilo prevažalo okoli 3000 piščancev; večje število živali je poginilo, več je poškodovanih.