Stev. 48.
Velja po poŠti:
xa cclo leto naprej K it pol Ista „ „ 13 — četrt leta „ „ 6 50 ta en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20- -m pol leta „ „ tO1 —
.ta tf:trt leta „ „ 5 — 44 «n mesec „ „ 170
fa posili, tia dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah 51. 2 (vhod Čez
---dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma sc n« sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
V Ljubljani, u sredo, M11 februarja 1901
Političen list za slovenski narod
Leto mu.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat ■ . . . IJ h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Jcl ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah slane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
LIpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
■- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (J p r a v n 1 S k e g a telefona šlev. 188.
Presanjnnje poznanisKih
PoljBhou.
K r a k o w, 24. febr.
Poročali smo vam že, da jc pruska šolska oblast izključila iz ostrovske in nakelske gimnazije na pruskem Poljskem več gimnazijcev, ker se njihovi bratje in sestre udeležujejo poljskega šolskega štraika, očetje pa ščuvajo otroke, naj prekršijo državne postave. V utemeljevanju izključitve pravi ravnateljstvo ostrovske gimnazije dvoje:
1.	Otroci, kojih stariši prekršujejo državne postave, nimajo pravice, uživati višjo gimnazijsko vzgojo;
2.	taki šolarji pokvarijo svo:c sošolce.
Prvič je že načelo, da so vsi člani rodbine
sokrivi kaznjivih deianj posameznega člana obitelji, azijatsko. Ce se to načelo dosledno izvede, bi sc tudi otroci zločincev, tatov, po-nevcrjcvavcev, nc smeli na gimnazijah šolati. Konečno bi se pa morala višja šolska vzgoja zabraniti otrokom socialnih demokratov, kajti tudi ti v smislu šolske oblasti lahko »pokvarijo svoje sošolce«. Kako se to načelo lahko raztegne, dokazuje v odloku ostrovskega ravnateljstva beseda: »wcil dic Eltern .... die Staatsgesetze verholmen!« Na tej podlagi bi se pač lahko vsakemu, ki slučajno pripada n. pr. vladni opoziciji, zabranilo svojega otroka poslati na gimnazijo.
Pruska oblast jc storila s tem dejanje, ki posega čez mejo deželne upravne oblasti in jc občna nemška državna zadeva. Kajti gimnazijska vzgoja daje pravico do enoletnega prostovoljstva in višjih državnih izpitov, kar je gotovo stvar državne administrative. Zato se sedaj katoliški centrum posvetuje, kako bi ostrovsko afero v obliki interpelacije spravil v državni zbor. Najbrže bo ta akcija skupna stvar centra in poljskega državnozborskega kluba. Centrum bo to pot bolj energično nastopil s Poljaki proti vladi, ker jc potisnjen od Biiloua v opozicijo. Vlada, ki hoče Poljake kulturno in socialno deklasirati, bo naletela na mogočen odpor.
Položa] na Francoskem.
Položaj na Francoskem sc jc zelo poslabšal. Briand, ki jc 19. t. ni. v zbornici zagovarjal politiko sprave in miru, sc jc izkazal za nestrpnega fanatika svobodne misli, ki sc le v tem razlikuje od Clemenceauja, da je bolj zvit in lokav ter do svojih ciljev išče skritih potov. 19. t. ni. je v parlamentu dejal:
»Vedno se moramo držati tega, da sepa-racija cerkve od države nc bo dobila značaja verske vojske, ne očitega in tudi nc — kar bi bilo šc grše — prikritega boja proti cerkvi .... Mi imamo zgolj ta namen: Napra-
viti spravo iu mir ter ogibati se vsakega nasilja proti svobodi vesti . . . Ako hoče država izvesti svoje naloge in načrte, ji mora dežela zaupati. Ne mogla bi tega storiti, ako bi verski boj šc delj trajal iu sc poostril . . .«
Sedaj pa vse kaže, da je Briand hotel zmernejše in boljše elemente zbornice preslepiti in iih varati glede na svoje namene, ki so sedaj bolj kot le kdaj jasni: on cerkve noče namah končati, ampak jo polagoma mučiti in izmučiti, pri tem pa sklicevati se neprestano na svobodo vesti ter zvaliti krivdo na cerkev samo. Taka pripravna prilika se vladi nudi pri pogajanjih med prefektom senskega okrožja in zastopnikom pariškega nadškofa. Načrt škofov za pogodbo je bil gotovo vspre-jeniljiv in jc bil precejšnja koncesija vladi. Vlada pa zahteva sedaj kar troje: Vsak novi župnik, ki pride na faro, mora skleniti vnovič z županom pogodbo ali pa vsaj zavezati se, da sc bo držal pogodbe, ki jo je sklenil že njegov prednik za 18 let. Toda tu bi se bilo še dalo doseči sporazumljenje. Prišli sta pa dve točki in tukaj škofje ne morejo odnehati. Vlada zahteva naj se v pogodbo sprejeme določilo, da morajo župniki za popravljanje cerkvc jamčiti osebno in da škofje ne smejo za župnike imenovati redovnikov, ki so sedai sekularizirani, to je, postali svetni duhovniki. Ni treba povdarjati, v kakšnem kričečem nasprotju je ta zahteva s svobodo vesti in neodvisnostjo cerkve. Pogajanja so se te dni razbila. To potrjujejo sledeča poročila:
R i m . 25. februarja. Sv. stolica jc nadškofom v Parizu, Lyonu in Bordeauxu poslala nova navodila. Stališče svete stolice je: zahteve vlade so nevsprejemljive in se morajo brezpogojno zavreči. Načrt pogodbe, kakor-šnega so sestavili škofje, je zadnja koncesija.
Pariz, 25. februarja. Kardmalski kolegij se je posvetoval v posebni štiriurni seji, kaj ukreniti, ako se pogajanja med vlado in škofi razbijejo. Marseljski škof jc izjavil, da pride sedaj na vrsto uvedba privatnega bogoslužja.
P a r i z , 26. februarja. Iz Rima sc poroča, da je papež obvestil tri francoske škofe v Rimu, da so se pogajanja med francosko vlado in cerkvijo razbila. Papež jc dal škofom za-zdaj sledeča navodila: Ohrani naj se status quo. Duhovniki naj ostanejo v cerkvah in mirno čakajo, kn.i ukrene vlada.
Pariz, 26. februarja. Po združevalnem zakonu bodo duhovniki bogoslužje lahko nadaljevali, toda ne bodo mogli preprečiti one-čaščenja cerkva.
P a r i z , 26. februarja. Senat jc združevalno ppstavo sprejel. Sprejel jc samo dodatek. da se bodo morali javiti tisti politiški shodi, ki bodo trajali čez polnoč.
NAGODBENO VPRAŠANJE.
D u n a j, 26. februarja. Danes popoldne se zopet suide avstrijska strokovna komisija, ki se bavi z nagodbenini vprašanjem. 27. t. m. sc vrši ministrska konferenca. V četrtek se jameta glede na nagodbo pogajati Beck in \VcckerIe. V |iogovorili med Beckom in ostalimi resortnimi ministri sc je povdarjalo sledeče: Avstrijska vlada hoče dolgo nagodbo, ki bi trajala vsaj do leta 1927. Nova avstrijska zbornica, ki bo povečini agrarna, bo za dolgo nagodbo, da bodo Ogri deli časa vezani. Ministri ne upajo na to, da bi se dalo letos na-godbeno vprašanje sploh rešiti in zato so sprožili vprašanje, kaj bo treba ukreniti, ako se nagodbena pogajanja razbijejo. Do leta I "17 tudi v tem slučaju velja, da sta obedve državni polovici nasproti inozemstvu vezani, kakšno pa bo potem niuno medsebojno razmere, o tem so mnenia različna. Ogri pravijo, da carinska reciprocitcta tudi v slučaju, ako sc nagodbe ne sklene, velja do leta 1917, avstrijska vlada pa tega stališča nikoli ni odobrila in jc, ako se nagodba ponesreči, popolnoma prosta iu nič več vezana na recipro-citcto z Ogri. Najbrž se bo to sporno vprašanje moralo rešiti v kronskem svetu.
Budimpešta, 26. februarja. Tu razpravljajo o vprašanju, kaj naj Ogrska ukrene, ako se nagodba nc sklene. »Budapest«, glasilo neodvisne stranke, piše, da bosta v tem slučaju ogrska in avstrijska vlada morali skleniti pogodbo na podlagi samostojnega carinskega ozemlja, da sc ne vname gospodarska vojska. To je tudi stališče Košutovo. Na Dunaj sc podajo Weckerle, Košut in državna tajnika Szterenyi in Popovics.
GOSPODARSKO POVZDIGNJENJE DALMACIJE.
D u n a j, 26. februarja. Odsek, ki sc bavi z gospodarsko povzdigo Dalmacije ie končal svoje delo. Ministrski svet je odobril program, katerega bo moč v 10. letih izvršiti. Finančni minister da ves potrebni kapital na razpolago, izvršitev programa pa je naloga dalmatinskega namestnika. Delo bo sledeče: 1. Hitra ureditev pa rob rod nega prometa; zveza med Primorjeni in Dalmacijo z brzo-parnikoni vsak dan; 2. Železniška zveza z Avstrijo je edino vprašanje, ki sc vsled odpora ogrske vlade ne da izvesti; 3. Pač se pa izpopolnijo železniške zveze po notranji Dalmaciji iz Zadra do Kotora iu Bosne; 4. Zgradijo in izpopolnijo se pristanišča ter ceste; 5. Mala obrt sc povzdigne, ribarstvo moderno uredi, kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo postavi na racionalno podlago; 6. Za ljudsko šolstvo sc bo izdalo 300.000 K na leto več kot zdaj; 7. Povzdigne sc promet s tujci.
SPORI MED OGRSKO KOALICIJO.
B u d i m p c št;:, 26. februarja. Neodvisna stranka intrigira proti članu ustavne stran-
ke, ministru grofu Audrassyju, ki jc provzro-čil padec Polonyijev. Neodvisna stranka namerava interpelirati vlado zaradi novega združevalnega zakona, katerega Andrassy noče šc predložiti.
HRVAŠKI SABOR.
Z a g r e b , 26. februarja. Vrši se podrobnostim razprava o proračunu. Pribičcvič se zavzema za Srbe. Poročevalec Potočnjak izvaja, da so Srbi in Hrvati en narod. Tudi socialnih demokratov sc ne sme odbijati, ker so na Hrvaškem dobri narodnjaki. Nato sc sprejme proračunska postavka »Deželni zbor«.
GLAGOLICA.
Z a d c r, 26. februarja. Tukaj zbrani škofje bodo sveti kongrcgaci.ii obredov poslali najbrž listino, kjer bodo proti novi odredbi glede na glagolico izrazili svoje pomisleke.
NA BALKANU
Peterburg, 26. februarja. Oficialna
»Rossija« sc izraža v uvodnem članku proti nameri oborožene intervencije na Balkanu ter izvaja, da je reformno delo Avstrije in Rusije na Balkanu doseglo že veliko uspehov.
Solun, 26. februarja. Pri Jcnidješkem jezeru jc prišlo med neko bolgarsko in grško četo do spopada. V boju ic padlo nad 60 Bolgarov in Grkov.
Solun, 26. februarja. Makedonski proračun bo marca meseca izkazal nekako 200 tisoč funtov primanjkljaja. Turška vlada je poslala 60.000 funtov, da se izplačajo uradnikom in vojakom zaostale plače.
PROTI BllLONVU.
Berolin, 26. februarja. Dne 25. t. m. se je lotil državnega kanclerja Biilova |)o-slanec centra dr. Spalni, ter ga jc pozval na odgovor zaradi .30.(100 mark, ki jih je vlada porabila v volivne agitacijskc namene. Biilo\v mu .ie odgovoril po navadi v frazah. 26. t. m. pa je pri proračunski debati padel po Biilo\vu stari socialdemokraški voditelj Bebel. Izvajal je na kratko sledeče: Napadi Biilo\va na katoliški centrum so neopravičeni. Protestantski konzervativci in liberalci mnogo bolj spletka-ri.io kot centrum. Neki centrov list jc siccr res na čudni način prišel do pisem, ki dokazujejo, da ic Biilov. z vladnim denarjem delal proti ccntroviin kandidatom, toda konzervativci so nekoč celo pruskemu princu ukradli pisma. Socialna demokr; icijti ni poražena! 2511.000 volivcev ima letos več kot. leta 1903, vsak četrti volivec jc socialdemokrat. Siccr pa bo socialna demokracija delala na to, da si prihodnjič izvojuie sijajno zmago. Biilo\v, ki je v prcstolnem govoru pisal, da socialna demokracija za socialno zakonodajo ni nič storila, jc pokazal s tem svojo skrajno nevednost. Prusko ministrstvo ie absolutistično. Iiebel
una.
U pražili hiši.
Angleški spisal Conan Doyle.
Spomladi leta 1894 jc bil celi London razburjen. Umor gospoda Ronalda Adaira jc po-* sebno odlično občinstvo zelo pretresel. Ta mladi baron je bil na zelo čuden in popolnoma nerazumljiv način umorjen. Občinstvo je o svojem času o tem umoru lc malo zvedelo, ker policijske poizvedbe niso imele nobenega vspeha, in ker so morali večino zakrivati že v interesu nadaljnega zasledovanja itak težkega in zapletenega slučaja. Šc Ic zdaj po preteku desetih let morem razkriti ves dogodek in tudi konec preiskave. Toda zbog tega, da je toliko časa preteklo, čutim še zdai grozo, čc mislim na hudodelstvo in na tragično raz-krinkanjc istega. Toda obenem pa znova občutim ono veselic in ono občudovanje, ki me jc napolnjevalo, ko jc bilo hudodelstvo konečno vendar spravljeno. Javnost mi naj odpusti, da ji nisem takoj vsega povedal, kar sem vedel. Gotovo bi to napravil, kajti smatral sem to za svojo najsvetejšo dolžnost; toda prošnja Šerloka me ie zadrževala, in šele pred par meseci me je oprostil moje obljube.
Kakor se lahko misli, sem sc vsled svojega intimnega prijateljstva s Šerlok Holme-som zelo zanimal za to hudodelstvo, in sem, ker njega ni bilo več tukaj, natančno zasledoval in preiskoval različna vprašanja, ki so bila v zvezi s tem slučajem. V svoje zadoščenje
sem se posluževal celo njegovih metod, seveda lc z majhnimi uspehi. Ko sem bral, da so obtožili radi umora Ronalda Adaira »uc-znanca«, sem bolj kot prej kdaj spoznal, kaj je družba izgubila s Šerlok Holmesoni. V tej temni zadevi so bile točke, ki so bile nalašč za njega. In gotovo bi sc Šerloku posrečilo vsled njegovih opazovanj, njegove spretnosti in bistroumnosti, da bi policijo pripravil na pravi sled. Vsak dan, ko sem obiskoval svoje bolnike, sem zadevo premišljeval, toda vendar nisem mogel priti do popolnoma zadovolju-jočega zaključka.
Ce ravno bom morda nekaterim bravcem pripovedoval že znane stvari, vendar hočem ponoviti vsa ona dejstva, ki so bila pred razpravo znana:
Ronald Adair je bil drugi sin grofa May-nootha, takratnega guverner a neke avstralske kolonije. Adairova mati jc prišla iz Avstralije na Angleško, da jo tam na očeh operirajo. Stanovala je s svojim sinom Adairom iu s svojo hčerko Hildo v Nasadili ulici štev. 427 v Londonu. Mladi mož sc je gibal Ic v najfinejši družbi in ni imel, kolikor jc bilo znano, nc sovražnikov, ne posebnih napak. Bil je zaročen z gospodično Edito Woodley iz Carstaira. To razmerje sta nekaj mesecev pred njegovo smrtjo popolnoma svojevoljno razdrla. In nič ni kazalo, da bi bil morda ta ali oni vsled tega nesrečen. Siccr jc pa živel mladi gospod v majhnem odličnem krogu, kajti bil jc mirne narave in ui bil prijatelj ckstravaganc. Vendar so pa tega mirnega mladega plemcnitaša v noči 30. marca 1904 med deseto in enajsto uro dvajset
minut na zelo čuden in popolnoma nepričakovano umorili.
Ronald \dair je rad igral karte, toda nikdar nc tako visoko, da bi ga morebitne izgube bolele. Pil je član baldw inskega, cavcn-dishkega in bagatelnega igralnega kluba. Kakor se ie dokazalo, je onega dne po večerji v bagatclnem igralnem klubu igral partijo co-liista. Igral je že tudi popoldne. Kakor so izrekli njegovi soigralci gospodje Murray, baron Hardy in polkovnik Moran so tudi popoludne igrali cohist, iu ui nihče niti mnogo izgubil, niti mnogo dobil. Adair je kvečjemu pet funtov izgubil. Imel jc precejšno premoženje in ta izguba ga pač ui bolela. Igral je skoraj vsak dan v tem ali onem klubu, toda bil je previden igralec in je navadno dobil. Priče so dokazale, da je nekaj tednov pred onim večerom skupno s polkovnikom Mora-noni v istini obigral za kakih 420 funtov God-frcya Milnerja in lorda Balmoraia. Tc opombe, katere so napravili o njegovem življenju v preiskavi, nai zadostujejo.
Onega večera, ko se je umor zgodil, jc prišel točno ob desetih i/, kluba. Njegova mati in sestra sta bili ua obisku pri sorodnikih. Služkinja jc pod prisego izpovedala, da ga je videla vstopiti v predsobo v drugem nadstropju, kjer jc navadno bival. Zakurila jc tam, ker sc e pa kadilo, jc odprla okna. Niti glasu ni slišala iz sobe. Ko se ic ob enajsti uri dvajset minut vrnila grofica s svojo hčerjo, hotela je še svojemu sinu želeti lahko noč. Toda vrata sobe so bila od znotraj zaklenjena, in ko je začela trkati in klicati, ii ni nikdo odgovoril. Klicala je na pomoč in konečno so vlomili vrata. Nesrečni mladi mož
je ležal na tleli poleg mize. Bil je z revolverjem v glavo ustreljen, toda v celi sobi niso našli orožja. Na mizi sta ležali dve noti po deset funtov in sedemnajst funtov deset šilingov v zlatu in srebru. Denar je bil naštet v majhnih kopicah in sicer so bile različne svotc. Poleg denarja je bil kos papirja, na katerem so bili narisani nekateri njegovi prijatelji. Pod vsako sliko .ie stalo ime dotičnika. Iz tega sc je lahko sklepalo, da ie hotel še pred smrtjo urediti izgube iu dobičke pri igri.
Ce se jc stvar natančno preiskovala, te-da.i je postala še bolj zamotana. V prvi vrsti ui bilo vzroka, čemu naj bi se bil mladi mož od znotraj zaklenil. Seveda ni bilo izključeno, da tega ni napravil morilec ter potem ušel pri oknu. Toda to jc bilo najmanj dvajset čevljev od tal, in na gredici s cvetočimi cvetkami ni bilo nikakega sledu. Cvetke kakor tudi tla so bila popolnoma nedotaknjena. Vsled tega je moral sani vrata zakleniti. Na kakšen način je pa umrl? Nihče ni mogel pri oknu vlczti, ne da bi pri tem pustil sledu za seboj. Čc pa vzamemo slučaj, da je nekdo skozi okno streljal, tedaj e bil v istini čudež, da jc zadel z revolverjem. Razvcntega je Nasadila ulica zelo živa, in komaj sto metrov od hiše stoje fija-karii, toda nihče ni slišal strela.
In vendar je bil mrlič z rano najboljši dokaz. da sc je streljalo, in siccr jc bila rana taka, da ic smrt takoj nastopila. Take so bile razmere. Toda te so postale šc boli zamotane, ker ie nedostajalo vzroka za to dejanje, kajti, kakor sem omenil, jc bil mladi Adair mož, ki ni imel sovražnika, m razven tega morilce niti poskušal ni vzeti denar ali druge vrednosti.
končno izraža željo, da naj hodu novi davki direktni. Biilovv je zelo oblastno odgovarjal. Oblasti bodo povsod preganjale socialistične teroriste. Socialna demokracija je protikultur-na, teroristična in fanatična. Socialna derno-k racija je brezdomovinska. Ona obrekuje Nemčijo JX) angleških listih. Mislim, da bo prišel dan, ko se bomo socialne demokracije spominjali kakor težkega sna in more.
RUSIJA.
Politiški položaj. »Peterb. Vjcdomosti« kneza Uhtomskega izvajajo v daljšem članku, da bo ustavno življenje na Ruskem mogoče le na podlagi avtonomije posameznih provincij. Sedaj pride en poslanec na 250.000 volivcev, ako bi pa na 20.000 volivcev prišel en poslanec, potem bi morala duma šteti 2500 poslancev, kar je nemogoče. Vsaka provinci a mora imeti svojo dumo, kakor imajo v Ameriki vsaka svoj parlament.
Kadeti bodo imeli v dumi zelo težavno stališče. Njihov član, poslanec Kiesevvetter izvaja v »Rusk. Vjcdomosti«, da sc bodo kadeti morali boriti proti reakcionarnim monar-histom in revolucionarnim levičarjem. Prva naloga kadetov je. da preprečjo razpust dume, nakar delata desnica in levica. Revolucionarci na levi bodo tudi v dumi združeni v blok.
Pogromi proti Judom sc zopet vrše v Kišenevu. Množica je napadla sinagogo v Ha-ralambski ulici ter do krvi pretepla pet judov. Potem so jeli pleniti po judovskih prodajalnah. Judi beže.
Proti Kuropatkinu. General Bilderling napada Kuropatkina, ki v svojih »Spominih« na rusko-japonsko vojsko vali krivdo od sebe na vse druge generale. Izgovori Kuropatkina so krivični in nepatriotiški. V istem smislu protestira v »Novoje Vremja« proti Kuropat-kinovi knjigi tudi general Kaulbars.
Smrtne obsodbe. V Varšavi je vojno sodišče obsodilo devet oseb na smrt.
PREGANJANJE POZNANJSKIH POLJAKOV).
(Izvirno poročilo »Slovencu« iz Krakova.)
Krakov, 26. februarja. Ravnatelj gimnazije v Ostrovu na Poznanjskeni je izjavil, da obžaluje, ker ie moral iz gimnazije izključiti več marljivih poljskih učencev; vendar pa da bo moral izključiti vse poljske dijake, ki so količkaj v sorodstvu z liudskošolskinii otroki, ki štrajkaio. Dozdaj je na nemškem Poljskem izključenih že 60 poljskih gimnazijcev, ki so vsi nedolžni. Poljski kmečki posli bodo tudi štrajkali. Razmere so neznosne. Poljski grof Mielzynski jc kupil nad 2300 juter nemške zemlje.
PROTI BIVŠIM DRŽAVNOZBORSKIM POSLANCEM.
Praga, 26. februarja. Državno pravd-ništvo toži zaradi veleizdaje bivše državne poslance Fresla, Klofača, Hanicha in Choca. Nemški in češki deželnozborski poslanci bodo začeli jiroti temu preganjanju skupno akcijo ter bodo v tei zadevi interpelirali cesarskega namestnika.
VOJSKA V OSREDNJI AMERIKI.
W a s li i n g t o n . 26. februarja. Cetc ni-karaške republike so zavzele honduraško obmejno mesto San Marcos.
Uoiiuni wi
k Volivni shod Podkloštrom. V nedeljo se je vršil Podkloštrom slovenski volivni shod, na katerem je govoril dr. Brejc. Nemški listi poročajo, da sc je šlo za nastavitev slovenskega "kandidata. Na shodu jc bilo več duhovnikov in laikov iz Ziljske in Kanalske doline. Nemci kandidirajo tu dr. Waldnerja, ki je imel v nedeljo Podkloštrom svoj volivni shod.
(Kandidatom v premislek). Kmečki posestnik nam piše: Sedaj, ko bodete določevali kandidate za državno-zborske volitve, je morda le umesten ta-lc nasvet: Poslanec nc more z vspehom zastopati volivcev, ako ni ž njimi v vedni dotiki. To pa je mogoče, ako pri-
Večkrat sem premišljeval celo zadevo. In pri tem sem vedno zopet poskušal najti razlago, ki bi odgovarjala vsem tem dejstvom, in ki bi mi nudila tudi izhod, kar jc bilo po nazorih mojega ubogega prijatelja inedpogoj za vsako nadaljno preiskovan e. Napredoval sem pa v tej zadevi, odkrito rečeno, le malo. Nekega dne sem šel po Nasadni ulici, okoli šestih sem bil ravno na vogalu Oksfordske uliec.
Pred hišo, katero sem si hotel ogledati, je bila zbrana velika množica ljudij, ki jc gledala v določeno okno. Neki vitek, suh mož z modrimi očali, katerega sem smatral za tajnega policaja, je razlagal svoje nazore o zadevi, dočim so ostali okoli njega stali ter poslušali njegova izvajanja. Preril sem se kolikor mogoče blizu govornika, toda njegova izva-jania so sc mi zdela tako brczsmisclna, da sem ozlovoljcn odšel. Pri tem sem sunil nekega starega moža, ki je za menoj stal, in cela kopica knjig, katere je držal pod pazduho, jc padla na tla. Pomagal sem mu jih hitro pobrati, vendar se pa še natančno spominjam nekega čudnega naslova: »O nastanku časte-nja dreves.« Iz tega sem sklepal, da mora biti mož prijatelj knjig, ki zbira stare knjige kakor obrtnik ali pa iz posebnega veselja. Oprostil sem sc s par besedami. Knjige pa, s katerimi sem po nesreči tako grdo ravnal, so bile pa brezdvoma za lastnika neprecenljive vrednosti, kajti zamrmral jc par nerazumljivih be-sedij ter mi jezno pokazal hrbet. In videl sem, kako jc s svojo grbo in s svojo sivo brado izginil v množici.
(Dalje.)
de poslanec večkrat med volivce, da sliši n.ih želje in spozna njih potrebe. Vsaj dvakrat na leto naj bi prišel v vsako občino. Ker pa ima vsak poslanec tudi svoje stanovske posle in so državni poslanci navadno vsaj po šest mesecev na Dunaju, je za jioslanca skoraj nemogoče, da bi vsako leto vsaj po dvakrat prišel v vsako občino in, če jc občina razsežna, v vsako večjo vas. Zato naj bi vodstvo stranke, ali pa, kar ie še bolje, poslanci sami poiskali si v vsaki občini zanesljivega zaupnika, ki hi poslancu sporočal nuinejše želje občanov, za katere naj bi poslanec posredoval. Večkrat županstvo ali posameznik vloži kako prošnjo na ta ali oni urad ter ne dobi dolgo nobenega odgovora. Potem pa večkrat zlobni jeziki nasprotnikov dolže poslanca, da se nc zmeni za ljudi in njihove prošnje, o katerih pa poslanec še vedel ni. Dostavek uredništva: Ta misel je jako pametna. Vprašanje je le, kako naj se izvrši. Kjer so politična društva ali kmečke zveze, je to jako lahko. Ta društva naj si poiščejo vsai v vsaki občini po enega zaupnika, ki bi hotel in mogel v važnih slučajih poročati o željah iu potrebah prebivalstva ali odboru društva ali pa naravnost poslancu. V tem oziru jc stranka že storila potrebne korake ter osnovala več političnih društev in v treh političnih okrajih kmečke zveze, ki naj si pridobe svoje zaupnike i>o občinah v označeni namen. Vodstvo stranke more gotovo le odobravati to umestno misel.
(Izjava.) Včeraj smo dobili iz Gradca naslednjo brzojavko: Z ozirom na včerajšnjo notico »Profesor Robič« javim kot načelnik »Kmečke zveze«, da je popolnoma neresnično, da bi bil Robič meni kedaj rekel: »odstopite, vse pustite, saj vas duhovniki samo izrabljajo, nikdar ne grem pod Kmečko zvezo«. Roškar.
(Volivna dolžnost.) V češkem deželnem zboru sc jc izročil komisiji, ki sc bavi z reformo deželnega volivnega reda, predlog Ep-pingerjev glede na uvedbo volivne dolžnosti.
(Sternberg kandidat.) V .laromeru so sklenili, da bodo grofa Sternberga zopet kandidirali. Prosili bodo kabinetno pisarno, naj se ustavi preiskava zaradi veleizdaje proti Stern-bergu, da sc bo mogel svojim volivcem predstaviti. Sternberg je sedai nekje v Švici, odkoder .ie svojim volivcem pisal že par originalnih pisem.
(Zupan mariborski) dr. Sclnniderer jc odklonil izvolitev za predsednika splošnega nemškega volivnega odbora za Maribor.
(Volivni okraj Lipnica-Ptiii.) V Predingu so imeli Nemci shod, na katerem so sklenili kandidirati inženirja Radl-na. Torej bo prišlo do boja med vsenemškim Malikom in nemškim naeionaleem Radl-nom, ki bo bržkone zelo zanimiv.
Štajerske nouice.
š V štajerskem dežel, zboru jc dr. Link odgovoril na interpelacijo poslanca dr. Janko-viča glede železnice, ki bi morala vezati Rogatec s Savsko dolino. Izrazil je svoje simpatije nasproti temu projektu, a ob jednem povedal, da dežela radi prevelikih stroškov in neugodnega finančnega položaja začasno nc more prevzeti inicijativc. Včeraj so sc vršile volitve v nekatere odseke. Izvoljeni so izmed slovenskih poslancev: v učni odsek dr. Jan-kovič, v peticijski odsek Kočevar, v deželno-kulturni odsek dr. Jurtela in Roš. Konservativci so stavili interpelacijo zaradi zlorabe kmetijske družbe v nacionalne namene.
š Dvojezične tiskovine. Poroča nam štajerski dopisnik: Sodišče v K. mi je vedno po-šiljalo dvojezične tiskovine. Dne 9. avgusta 1906 dobim sainouemške. Seveda jih vrnem s sledečim dopisom: »Slavno c. kr. okr. sodišče v K. Te tiskovine se vrnejo z vljudno zahtevo, da se dopošljejo dvojezične ali slovenske, kakor doslej.« Sodišče mi jih pošlje nazaj s pripombo: »Župnemu uradu v 1. z opombo nazaj, da podpisana sodnija zahtevanih tiskovin nima več na razpolago. C. kr. okr. sodnija v K. dnč 12. avgusta 1906.« Na tako utemeljeno zavrnitev nisem nič več odgovoril, pa tudi izkazov ne vjioslal. Cez poldrugi mesec dobim dopisnico: »Imenik mrli-čev in nezakonskih otrok v mesecu avgustu in septembru blagovolite takoj odposlati. Pisarna c. kr. okr. sodnijc v K.« Na to odgovor: »Na tamuradno dopisnico z dnč 4. okt. 1906 se blagovoli na znanje vzeti, da sta sc izkaza nezakonskih otrok vposlala za avgust dne 2. septembra 1906, št. 124, in za september dnč 2. oktobra 1906, št. 136. Izkaza mr-ličev bi se bila tudi obenem v poslala, a podpisani urad nima več na razpolago za slovensko uradovanje potrebnih tiskovin. Ker jih sl. c. kr. sodišče ne vpošlje, samo ovira redno uradovanje.« Obenem z dopisnico so priro-male zopet nemške tiskovine za obojna izkaza, ki so se pa vljudno nazaj poslale, kakor dne 10. avgusta. Dnč 25. oktobra pride pa ta-lc imeniten ferman: »An das hochuiirdige Pfarramt in N. mit der Mittcilung riickgc-mittclt, dass diesem Amte andere Druck-sorten nicht zur Vcrfiigung stehen und dass im Palic beharrlicher Wcigerung der Annahme mit der Anzeige an das hvv. fiirstb. Ordinariat vorgegangen vverden miisste. K. k. B. G. G., 19. Oktober 1906.« Šc kot nezrel študent sc nisem veliko zmenil za grožnje, zato sem lepo vljudno odgovoril: »Slavno c. kr. okr. sodišče v K. Z ozirom na tamuradni dopis z dne 19. oktobra 1906 podpisani odločno iz;avla, da si od nikogar ne da kratiti pravice, kakor doslej, tako tudi šc zanaprej slovensko ura-dovati. Dokler se mu s postavnimi razlogi nc dokaže, da nima več te pravice, se nc ukloni. Ncpostavno usiljcvane, za slovensko uradovanje neporabne tiskovine se ne pošljejo m sc odslej ne bodo več pošiljale nazaj, ampak leže tamuradno slav. c. kr. sodišču na razpolago.« Odtchmal je mir. Jaz nc dobim nič več nemških tiskovin, sodišču v K. pa nc po-
šiljam nobenih izkazov, »ker nimam na razpolago za slovensko uradovanje primernih tiskovin«. Žalostno, da se moramo za tc drobtinice enakopravnosti tako boriti, a nc le žalostno je to, ampak tudi sramotno. Ne bilo bi treba, ako bi bilo nad takim krivičnim nasiljem res kaj »ogorčenosti«. Ko bi se nemškim župnim uradom doposlale n. pr. slovenske tiskovine, ali italijanskim mažarske, mažarskim pa nemške, bi-li jih lepo |)onižno in pohlevno sprejeli in porabili? Kako sram me je bilo, ko sem bral. da je neki slovenski občinski urad s svojim odločnim nastopom od c. kr. uradov šele iz|)osloval, da pošiljajo župnim uradom slovenske tiskovine iti so jih morali ti nanovo slovensko izpolniti. Nekje se je povdarjalo, da bo treba sedaj posebno duhovščini med ljudstvom ugleda. Ali nam bode taka mevžatost naklonila kaj ugleda med zavednim ljudstvom.
š Lep »Štajerčev« cvet. Piše se nam: Na Vaš dopis od 19. t. ni. Vam prijavim še tole: Ta Franc Peteline, trgovec pri Sv. Vidu |)ri Ptuju je že bil preje enkrat kaznovan zaradi goljufije pri več strankah, tako, da so mu za-rubili. Bil jc tudi strasten pristaš ptujske »giftne krote«. Zakaj pa mu sedaj njegovi somišljeniki ne pomagajo iz zadrege? Saj je hlastno vedno prebiral »kroto«.
š Ogenj v kaplaniji. V Cirkovcah pri Pra-garskem jc nastal ogenj v kaplaniji in napravil mnogo škode na obleki, perilu, knjigah in pohištvu. Ker je v mali sobici vse natlačeno, druge sobe pa ni, začelo je goreti pri stari razpokani peči. kjer so domači zakurili med večerjo. Ko se je gospod kaplan od večerje podal v svoje stanovanje, rešiti jc mogel edino svojega psa, ki je na hodniku takoj skočil na noge, akoravno je bil prej vsled strašnega dima popolnoma omamljen in brez življenja. Ubogi Vitez je prej morebiti cvilil, lajal ni, ker ga ni bilo slišati v bližnjo sobo. Domači in sosedje so ogenj z vodo in snegom kmalu pogasili, siccr bi šc zgorelo nekaj denarja, vsaj vroče jc bilo dovolj, ker so |)opokale vse šipe na podobah.
š Gregorčičeva slavnost v Slovenjem Gradcu Vzvišeno in vredno tako velikega pesnika vršila se jc Gregorčičeva slavnost v »Narodnem Domu« v Slovenjem Gradcu. Narodna čitalnica je lahko |>onosna na to veselico, ki je prav lepo pokazala, kak duh veje v tem prekoristnem društvu. Dvorana je bila okusno z zelenjem in trobojnicami okrašena, iznad odra je zrla na nas podoba1 nepozabnega pesnika delo blagega g. Pernovšcka; občinstva je bila polna dvorana in polne stranske sobe. Spored jc bil kaj izbran. Pele so se sanic Gregorčičeve pesmi in to tako dovršeno, da .ie burno ploskanje sledilo vsaki pesmici in sc jc skoro vsaka morala ponoviti. Komu sc ne stori milo, ko sliši sladke akorde pesmi »Nazaj v planinski raj« ali »V mraku« ali »Pogled v nedolžno oko«? Slavnostni govornik g. nadučitelj Mohorko jc slavil v vznesenih, iz srca prihajajočih in do srca segajoči!) besedah pesnika, geslo mu ie bilo: Gregorčič je umrl le telesno, njegov duh biva med nami, njegovih pesmij se je polastilo ljudstvo. Prešeren ie vpeljal pri nas umetne pesniške oblike, Stritar nam je podal blagodoneč jezik, a oboje je združil Gregorčič. Ljubka prikazen je bila gospiea Duler, ki .ic dcklainirala »Oljki« tako gracijozno in s čutom, da smo to pesem vse drugače razumeli iz njenega zvonkega glasu, kakor čc jo sami čitamo iz knjige. Tudi deklamator pesmi »Jeftejeva prisega«, je g. Bcrk vlil v deklamaciio tista čustva, ki jih jxilaga pesnik na jezik nesrečnega očeta Jefte-ja. Mešani in možki zbor sta bila izborno iz-vežbana, zasluga za to gre g. Ocvirku. Prisrčna in prazniško-slavnostna prosta zabava jc zaključila ta lepi večer. Cisti dobiček je namenjen za Gregorčičev spomenik.
š Št. Lenart v Slovenskih goricah. Tukaj je umrla dne 25. t. m. nadučiteljeva vdova g. Zofija Mocher v 44. letu.
š V Dobrini pri Žetalah jc umrl 25. i. m. veleposestnik Pran Hrovat v 69. letu.
š Prestavljen jc tajnik mariborskega okrajnega glavarstva Maks Dekert v Hart-berg.
š Nevarnega tatu so prijeli v ix>nedeljek v Mariboru, dezerteria Ludovik Smoleta, ki je zbežal dne 10. januarja iz graškega garnizij-skega zapora. Iskali so ga ves čas zastonj.
š 12-letni požigalec. V Št. Petru pri Mariboru je zažgal iz maščevanja 12-letni Franc Ticek svojemu gospodarju hlev, ki je pogorel. Obsojen je na štiritedenski zapor. Nato ga oddajo v poboljševališče v Messendorf.
š Dopust ic dobil profesor Poljanec v Mariboru za pol leta, da spiše za V. in VI. gimnazijski razred učne knjige za prirodoznan-stvo.
š Protestantovska nestrpnost. Dne 3. t. m.
bi se morala vršiti v Mariboru jniroka med protestantom in katoličanko. Protestantovske-mu župniku se jc pravočasno dostavil oklic, ki ga ie pa pustil ležati. Vsled tega se ni mogla vršiti poroka. Ženin jc moral iti trikrat k pastorju predno je dobil pri njem avdijenco. Tedaj je pa zakričal pastor surovo nad njim: »Jaz nočem sprejeti Vašega oklica, ker ste podpisali reverz.« Nato je naznanil mož svoj izstop iz protestantovske vere. Poročil se je nato katoliško po enkratnem oklicu. Proti takemu postopanju jc samo eno sredstvo: »Proč od Lutra!«
Znanstvo In umetnost
Slovensko gledališče.
»Tako sem ukazal jaz, —
gosjind intendant.« — Ipsissima verba. Z nespretnim manevrom hočejo pokriti svojo nesposobnost. Mislili so, da nam za-
rnaše usta. V stiski so za repertoar, za še več . . . Izmed iger, ki so se obetale po-četkom sezone, da se vprizore, se nahaja kakih dvaiset, ki ne pridejo na oder. Vprizorile pa so se neokusne šušniarije, ki prvotno niso bile na repertoarju.
Sicer pa nam je znano še mnogo, mnogo izza kulis, kar pride o priliki šc na vrsto. Kdor hoče moralnega priznanja za nesebično delovanje, mora si ga zaslužiti, ker je prostovoljno prevzeta dolžnost tudi — in tem večja dolžnost!
Ker .ie intendanca v stiski za repertoar, — naštudiranega nima drama ničesar, — se je morala včeraj ponoviti Bcrnsteinova moderna drama »V stiski«, ki jo je občinstvo že ob reprizi kot premijeri sprejelo s primerno pasivnost o.
Baje ima gledališče kulturen namen, namen izobraževati. Ljudje božji, kje najdete v imenovani igri le trohico, kar bi ta namen izpolnjevalo?
Igra je slavospev na vse, kar ni lepo, ki doseže nasproten vtis v človeški duši, kakor bi ga morala ter stoji z estetičnim okusom idealista v dijainetralnem nasprotju. S tankim, prozornim plaščem odeta v nekaj praznih fraz zavita pikanterija, to je preperclo jedro te drame. Celo problem smrti ie v njej rešen docela enostavno. Kaj je smrt? vpraša baron Lebourg ter odgovarja: Skok v temo! Ne rečemo ničesar več! Take skoke dela zadnji čas intendanca, nesmisel na nesmisel zakrivi, potem pa meni, da jo bodemo mi hvalili. O včerajšnji igri moramo konstatirati, da se je prvo dejanje popolnoma |x>nesrečilo. rve le, da je samoobsebi skrajno dolgočasno, zgodilo se je celo, da je že po pričetku igre morala zavesa pasti, vsled raznih netočnosti. Občinstvo je to preciznost nagradilo z aplavzom . . . Prodrlo ic drugo dejanje le zato, ker sta gospa Taborska, pa tudi g. Dragutinovič zastavila vse moči. Oba sta bila izvrstna in živahno aklainirana. Prva ie dobila šopek zelenja. Zadnje dejanje je bilo zopet dolgočasno. Zaslugo zato imajo avtor, iirevajalec in pa gosp. Barjaktarovič. Intendanci pa kličemo: le naprej po začrtani poti ter: quidquid agis, pru-denter agas et respice finem.
* Glas z dežele o intendanci slovenskega gledališča. Z Dolenjskega se nam piše: Z ozirom na članek v »Slovencu« z dne 23. februarja »Višek domišljavosti« pod rubriko: Književnost in umetnost, se ne morem dovolj na-čuditi, zakaj intendanca slovenskega gledališča nastopa tako brezobzirno napram »Slovencu«.
Nisem strokovnjak v gledaliških ocenah, vendar sem vselej »Slovcnčevo« poročilo v tej zadevi vestno prebral. Reči moram, »Slo-venčeva« kritika bila je skoro vedno pohval-na, včasi zdela sc mi jc šc preveč laskava za posamezne igralce. Druga leta ie »Slovenec« veliko ostreje kritiziral, v letošnji sezoni pa Ic redko kedaj, pa šc takrat v silno vljudnem tonu. Za svojo osebo sem si mislil, da so letos posebno vrli igralci nameščeni, ali pa — oprostite da je bil »Slovenec« morda iioscbno naprošen za tako pohvalno kriiiko. L.e tu in tam se je poročevalec spodtaknil nad vsebino igre, kar menda pač sme. Čudim se, kako zamore pri tako mili kritiki kdo biti razžaljen. Kako zamore priti intendanca slovenskega gledališča do tega, da bode »Slovenčcvega-< poročevalca, kateri list vendar zastopa vsaj 90% prebivalcev naše dežele, tirala iz gledališča ? !
Ne morem si kaj, da bi tukaj ne omenil stališča našega kmeta nasproti gledališču. Navadno sc trdi v prosvetljenih krogih, da je gledališče kulturna, izobraževalna potreba vsakega naroda, ki vzgaja in blaži človeka. Kako korist pa ima slovenski kmet od ljubljanskega gledališča? K večjemu to, da se jc za njegove tisočake zidalo. Šc sedai mora plačevati za vzdrževanje gledališča tisočake! Od vsega tega denarja nima kmet ne vinarja ko risti. Odlični kmetijski župani in možje izjavljajo, da zahtevajo od svojih poslanccv, vse moči napeti, da se deželno gledališče proda, če ga pa »privilegirana inteligenca« hoče imeti, naj si ga kupi ali pa zida za svoj denar. Naše kmetijsko ljudstvo je mnenja, da jc gledališče le za zabavo, kdor si pa to zabavo privošči, naj si jo plača. Kmet ne bode plačeval za te gospode, kateri ga siccr Ic prezirajo. Ko si bodo gospodje gledališče sami sezidali in vzdrževali, potem nai le vržejo Vašega poročevalca ven, čc nc bo plačal vstopnine. Dokler bode pa kmečko ljudstvo prispevalo h gledališču, naj si gospodje pri intendanci za-pomnijo, da se tako nc bode postopalo s poročevalcem naše stranke. Gospode deželne poslancc. osobito pa vclcugledncga dr. Šustcr-šiča prosimo, da vpoštevajo naše kmetijske interese tudi pri deželnem gledališču. Želimo, da bi se v četrtek na zaupnem shodu glede tega zaupnikom kaj izjasnilo.
Dnevne novice.
+ Stranka brez ugleda je narodnonapre-dna stranka. To smo že večkrat dokazali, politiški razvoj je to jasno dokazal. Včeraj pa se je temu mnenju pridružilo tudi glasilo tc stranke, »Slovenski Narod«. Priobčil je notico, v kateri odkritosrčno svoji stranki naznanja: »Resnično je, da sedanja stranka nima posebnega ugleda«. — Tako stoji črno na belem v »Slovenskem Narodu«. Nam morda nekateri gg. uradniki in učitelji niso hoteli verjeti, ko smo isto trdili. Ker jc med gg. uradniki in učitelji mnogo takih, ki »Narodu« vse verjamejo, so sedaj menda na jasnem. In za stranko brez ugleda nai bi nosili svojo kožo na trg?!
+ Na adreso slavnega ravnateljstva c.
I kr. državnih železnic v Trstu! — Cujte, kako
se godi ponesrečenim železničnitn delavcem! 661etni Urh Markelj z Boh. Bele bil je začetkom julija preteklega leta tako nesrečen, da si je pri prevažanju železniškega materijala zlomil nogo in si stri nekaj reber. Mož je sedaj popoln invalid iu nesposben za vsako delo. Pokler mu jc radovljiška bolniška blagajna redno vsak teden izplačevala bolniško podporo, je še šlo, vsaj z najpotrebnejšim je bil oskrbljen. — Sedaj bi pa za invalide morala skrbeti železnična zavarovalnica zoper nezgode. Nakazali so mu siccr invalidno rento, a izplačati mu jc nočejo. Ali naj tedaj živi od tiste polovice pole papirja, katero je dobil z Dunaja. Enkrat so mu siccr dali par knonic, sedaj pa čaka že zopet več tednov. Revež sam ne more delati, zraven tega ima šc na smrt bolno ženo. Ko bi ne bilo usmiljenih src, oba bi morala od gladu poginiti. Kdo je temu kriv? Pravijo, da oddelek tržaškega ravnateljstva za zavarovalnico zoper nezgode. Ker sc za prošnje ponesrečenca nc zmenijo, smo dolžni, da javno kličemo slavno ravnateljstvo na odgovor, ter ga vprašamo: Ali ni skrajna brezbrižnost od dotičnega uradnika, ki bi morda s tem, da se samo podpiše, rešil tega reveža in njegovo na smrt bolno ženo največje bede?
+ Nemški značaj dunajskega vseučilišča. Na včerajšnjem shodu bralnega društva nemških visokošolcev na Dunaju, kateremu je prisostvoval tudi rektor Bernatzik, jc dijak Ze-hetbauer napadel slovanske dijake, ki uživajo dobrote akademiške menze iu s tem Nemcem odjedajo kruh. Dijak \Vaschnitius je protestiral proti temu, da se hrvaškim in italijanskim dijakom dovoljujejo predpravice, dočim sc ne pripoznajo izpiti na univerzah v nemškem cesarstvu. Dijak Nipnik jc predlagal, da bi sc pobiral davek od nenemških vseučiliščnikov, ki preplavljajo dunajsko univerzo. Sklenili so resolucijo, kjer poživljajo vse nemške univerze v Avstriji, naj sc pridružijo temu gibanju »proti tujcem«.
+ Nov polk dobi Gorica. Iz Subotice prestavijo prihodnje leto 11. huzarski polk v Gorico.
—	Odprava poluletnih izpričeval na srednjih šolah. Kakor smo že poročali, namerava naučno ministrstvo odpraviti dosedanja polu-letna izpričevala na srednjih šolah in mesto njih uvesti nekolekovane izkaze o redih. Ti izkazi bodo v toliko drugačni, da ne bodo imeli splošnega reda. Sedanja poluletna ko-kkovana izpričevala so imela namreč prvi red (z odliko ali brez odlike), drugi ali tretji red. Učenci z drugim ali tretjini redom »so padli«. Novi izkaz pa bode imel le rede iz posameznih predmetov, ne pa splošnega reda, torej nc bo noben dijak v prvem tečaju »padel«. S to novostjo namerava učna uprava odstraniti razburjenje med dijaki in njihovimi starši med šolskim letom. Ce bodo dijaki navzlic slabim redom v novem izkazu oproščeni šolnine in še nadalje uživali ustanove, sc šc ne vč.
—	Pasivni odpor ua Južni železnici v Trstu. Glavno ravnateljstvo Južne železnice objavlja glede na pasivni odpor delavstva v Trstu, da sc sme sprejemati do preklica tovorno blago v Trst, Južni kolodvor. Trst, c. kr. državna železnica, skladišče v prostem pristanišču in Trst, skladišče Južne železnice v prostem pristanišču le v smislu § 55. prometnih predpisov, a se blago nc sme nakladati v vozove. Blago, ki ic že na potu, naj sc po možnosti odpošilja naprej. Tudi na postaje Trst, Južna železnica, Trst, državna železnica in Južne železnice skladišči v prostem pristanišču naj sprejemajo blago samo v smislu § 55. prometnih predpisov.« - Od druge strani se nam poroča: Glede na pasivni odpor je položaj danes tak, kakoršen je bil včeraj. Poštni in brzovlaki imajo le po nekaj minut zamude, tovornih vlakov pa ni in vozijo namesto njih prazne lokomotive. Govori se, da izbruhne na Južni železnici dne 1. marca splošna stavka. Na postajah Trst, državna železnica in pa Trst, prosto pristanišče državne železnice vrši pasivni odpor približno 400 delavcev, na Južni železnici v Trstu pa dela po predpisih približno 600 delavcev. Skladišča v prostem pristanišču so prenapolnjena z blagom. V železniškem ministrstvu so se posvetovali o položaju. Včeraj sc jc razširil pasivni odpor na progi Južne železnice od Trsta do Pragcr-skega, na progi Državne železnice pa od Tr-sta do Gorice in do Jesenic. V Trstu samem vrši službo po predpisih 1500, izven Trsta pa približno 3000 železničarjev. Z Dunaja poročajo, da je ravnateljstvo Južne železnice voljno zadovoljiti delavstvo, dasi je doslej odklanjalo njihove zahteve.
Z Jesenic nam danes poročajo, da sc na jeseniškem kolodvoru pasivna resistcnca na državni železnici nič posebno ne pozna. Na jeseniškem kolodvoru sc vse v redu vrši.
Iz Gorice smo dobili danes opoldne naslednje poročilo: Pasivna resistcnca sc jc na obeh tukajšnjih kolodvorih pričela 25. t. m. Danes ni iz Trsta nič tovornih vlakov, z Jesenic prihajajo posamezni železniški stroji. Malo vlakov je ondi na progi Južne železnice. Tovorni promet zaostaja. Danes opoldne jc klicalo ministrstvo dva zaupnika železničarjev z državnega kolodvora. Zaupnika odpotujeta z brzovlakom ob 5. uri popoldne.
—	Nova železniška zveza med Zidanim mostom in Zagrebom. S 1. majem bo uveden na progi Zidan most-Zagreb nov vlak, ki bo imel zvezo z vlaki, ki pridejo iz Ljubljane na iZdan most ob 8. uri zvečer in iz Maribora ob 6. uri 27. minut zvečer. Vlak iz Zidanega mosta v Zagreb bo odpeljal kmalu po 8. uri zvečer.
■— Odlikovanje. Naučiti minister je nadučitelja na ljudski šoli v Kranju gospoda Ivana Pezdiča upoštevaje njegovo delovanje v
kranjskem deželnem šolskem svetu podelil naslov ravnatelj.
—	Akcijske družbe »Lokalna železnica Kranj-Tržič« upravni svet se je konstituiral sledeče: predsednik ekscelenca baron Sclnve-gel, podpredsednik dr. K. baron Born, člani pa so: posestnik Karol B. Mally, dr, Schoeppl, S. Rieger. Vlada bo imenovala v upravni svet dva člana, deželni odbor pa enega člana.
—	Škandalozne razmere pri newyorški policiji. Dognalo sc je, da detektivi pri vlomih in tatvinah lopovom direktno pomagajo. Tričetrt ne\vyorških žepnih tatov daje detektivom odstotke od ukradenih stvari.
Nečuveno! Nekje na Kranjskem je zavod — ime še zamolčimo kjer se je prigo-dil ta-le slučaj: Ob neki slovesni priliki pride uslužbenec čestitat svojemu načelniku. Ta pa sc niti ne zahvali za čestitko, ampak uslužbencem očita obilico otrok. Ko se uslužbenec na drugem mestu upravičeno pritoži, sc mu tukaj gospod najprvo porogljivo nasmeje, potem pa daje nasvete, ki ne soglašajo z zakonom.
Oskrbovalnica za jetičnike ima vkljub svojemu kratkemu obstanku žc obilo posla, kar dokazuje, kako prepotrebna je bila ta naprava. Mnogi jetičniki zglašajo se sami, da dobe v svoji težki bolezni okrepčila in podpore, druge — in to so v profilaktičnem oziru važnejši slučaji — naznanjajo znanci, zdravniki itd. da sc njih po večini žalostne rodbinske razmere urede po Ingijeniških načelih. — Ker se jc v zadnjih dneh opetovano pripetilo, da se stranke zglašaio pri predsedstvu »Kranjske podružnice avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih«, naj bodi še enkrat povdarjano, da jc oglase nasloviti naravnost na »Oskrbovalnico za jetičnike«. Najbolje vrši se oglas pismenim potom, po dopisnici, ki navaja ime in stanovanje stranke, ki želi pomoči. KPajti oskrbovalnica intervenira v vseh slučajih še Ic potem, ko so njeni funkcijonarji na licu mesta dognali rodbinske, stanovanjske in premoženjske razmere zglašene stranke. Oglasi oddajajo se tudi lahko v pisemskem nabiralniku, ki sc nahaja v vratih oskrboval-nicc v »Mestnem domu.«
—	Neznosne razmere na turjaški pošti Poroča se nam: Ni slabše priporočilo za pošto, kakor čc tisto občinstvo, kateremu je pošta namenjena, pošti nc zaupa. To se godi kadar jc na dotični pošti nered, je poštar stranka r, jc uradovanjc na pošti prepuščeno brez vednosti direkcije osebam, ki niso za to. Kako more imeti zaupanje do pošte trgovec, ako odpre poštar konkurenčno trgovino in si na lahek način preskrbi seznam odjemalcev, za katere se je trgovec leta in leta trudil. Trgovec, ki ic navezan na trgovino nc pa na plačo iz državne blagajne je potem prisiljen odpošiljati pisma in drugo in istotako prejemati vse poštne odpošiljatve na kaki oddaljeni pošti. Kaj si mora misliti občinstvo o nepristranosti c. kr. urada, ako se poštar zadere na stranko, ki želi naročiti kak list, ki njemu ni všeč: »Nič nc naročim! Cc hočeš naročiti »Narod«, ti pa že pišem.« Kdo more zaupati pošti, če ic sploh znano, da dobivajo pisma in denar stranke, ki jim niso namenjene, a strankam, ki so prikrajšane, sc žuga, da se jih obrca. Tako je pri nas, kjer jc poštar konkurent trgovcem, zakupnik daca in strasten strankar. Prosimo, da se nas že kdo usmili in reši te nadloge, ker se nas direkcija usmiliti noče.
Tiranstvo tržaških kapitalistov. O
nekem znanem tržaškem bogatašu se žc nekaj časa sem marsikaj na tiho šepeče, kar m ravno častno za take gospode. Kako da nekateri kapitalisti zlorabljajo kritične momente po nedolžnem v njihove kremplje padlih strank in kako da gmotno cele rodbine uničujejo, ter do obupa tirajo, bo javnost v kratkem izvedla marsikatere zanimivosti, zlasti.pa neko skrajno umazano denarno afero, ki posebno karakterizuje milijonarjevo »plemenitost.« Za danes zamolčimo njegovo in nesrečnih žrtev imena, opozarjamo pa že sedaj na to razkritje zlasti gospode juriste, pa tudi drugo občinstvo, kajti zadeva je velezanimiva, tragična, ter v marsičem jako poučna.
—	Novi zagrebški gledališki intendant postane po vesteh hrvaških listov znani hrvaški dramatik Ivo Vojnovič. Imenovanje bi bilo vsekakor na mestu.
—	Ker je pretepel državnega poslanca Malika, jc obsojen trgovec Markus pred sodiščem na 200 kron globe, Maliku mora plačati za bolečine 400 kron, za zdravniške stroške pa 50(1 kron.
—	Dragomeljski lov je za 346 K izdražil g. J. Maycr, poštni oficijal v Ljubljani.
—	Zastrupil se je v Zagrebu 60 let stari litograf Edvard Troll. Prepeljali so ga v bolnico, kjer jc umrl.
Umrla jc v ponedeljek zjutraj v Rov-tah pri Logatcu gospa Terezija Pavlin, gostil-ničarica in obče spoštovana gospodinja v 70. letu starosti.
—	Hrlpa in kašelj mučita ljudi po Notranjskem. Tudi pljučnica pobira zlasti stare ljudi.
Nesreča na žagi. Nedavno je bila naznanjena nesreča na žagi v Rakeku. Vsak, kdor to bere, bi mislil, da se je nesreča prigo-dila na parni žagi g. Er. Žagarja, kar pa ni res. Nesreča se je zgodila na žagi g. Ant. Sveta, kateri si jc pred kratkim napravil žago z motorjem na bencin in delavcu tudi ni žaga zdrobila roke in noge, ampak jermen ga jc baje vrgel, ker je dclavce grozovito nepremišljeno ravnal.
Automate za rekotnandirana pisma so
pozikušali na Dunaju v trgovinskem ministrstvu. Ta avtomat omogoči oddajo rekomandi-ranih pisem brez posredovanja uradnikov. Na Francoskem imajo žc take avtomate.
—	Obsoien na vešala. Pred tednom je bil obsojen v Mitrovici na smrt na vešalih Gavra Gvozdanič, kmet iz Ogara. Ustrelil je name-
noma Milana Stojčiča. Gavra Gvozdanič je bil žc večkrat prej kaznovan.
— Potopljena »lmperatrix«. O vzroku nesreče poročajo, da ie velikanski vihar pognal ladjo proti skalam. Prednji del ladje je obtičal v skalovju, zadnji sc jc takoj potopil. Najbolj sta vsled nesreče prizadeti rodbini Curet in Garbin, ki imajo obilo otrok. Upravni svet Lloyda je v izredni seji določil, kako skrbeti za rodbine ponesrečencev.
Izpred sodišča.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Maščevanje zaradi pričanja pred sodiščem. Janez Zupan- kamnosek iz Ribnega, 22 let star, jc bil jezen na ianta Antona Poljanca, ker jc pričal v neki kazenski zadevi zaradi ža-lienja časti neugodno za njegovo mater. Pritoževal se jc zaradi tega pričanja proti Jerneju Kunčiču, kateremu jc pravil, da ima revolver. To vest jc pa le zato okoli raznašal, da bi imel Poljanec večji strah pred njim. V nedeljo, dne 18. novembra I. 1. jc vasovalo več fantov pri Poljančevih na Selu. Prvi je odšel Jakob Habjan, ki ie na poti srečal Janeza Zupana. Začetkom je bil njun pogovor prijazen, a kmalu je jel kričati, da ie to grdo, kakor je Poljanec proti njegovi materi pričal. Habjan ga je miril, a ta je vpil, da mu je vse eno, pet dni ali pet let. Na vpitje so pristopili Habjanovi tovariši, zadnji ie prišel tja tudi Anton Poljanec. Zupan ga je jel takoj izzivati, da je sramota za njega, da on že vc, zakaj. Ko ga na to Poljanec rahlo po licu udari, zamahnil je obdolženec, ki ie ves ta čas roko držal pod suknjičem na hrbtu, večkrat z nožem proti Poljancu in ko ie pristopil Habjan, da bi miril, zabodel je tudi tega v levo pleče. Poljanec je imel suknjič večkrat prerezan, prizadeti sta mu bili dve poškodbi, na desnih lehteh mu .ie bila koža površno narezana, na desni strani vratu g;: .ie pa Zupan bolj občutno obklal. Dasi .ic bila ta poškodba lahka, ie vsled nje umrl, ker ie ranjenec deval zemljo na rano, da bi ustavil kri, a si je tako rano zastrupil. Nastopila ie krčevita odrevenelost, to .ie bil vzrok, da so se Poljancu pljuča vnela in je zato deset dni ix> popisanem dogodku umrl. Obdolženec se zagovarja s silobranom in navaja, da ko ie stekel, je na begu klobuk izgubil, katerega so mu fantje zrezali. Zupan je bil obsojen na dve leti težke ječe.
Napad pohotneža. Neko dekle, ki služi v Zagorju za deklo, pripeljalo se jc v Kamnik, da obišče svoje stariše v Šmartnem. Napotila se ie peš proti domu. Ko je okolu šeste ure zvečer šla skozi vas Loke. je srečala 271etnega Franceta Sušnika, posestnica sina iz Prapreč, ki ji je voščil dober večer, vprašal jo od kod pride in se ji pridružil za spremljevalca. Nista šc dolgo skupaj hodila, kar ji ovije Sušnik roko okoli vratu, ter ji spodbije noge, da sta oba padla, nakar ie hotel izvršiti svoj hudobni naklep. A močno dekle se ga je ubranilo, dasiravno ji je mašil sneg v usta, da bi nc upila. Dvakrat ic šc potem na enak način postopal z dekletom, a se ii je vselej posrečilo da se je pohotneža obranila. Končno jo jc obdolženec zagrabil in jo nesel pod neki kozolec ter .ii ukazal svoje reči odložiti nakar jo podere zopet na tla. Dekle sc mu je iznova izvila in klicala na pomoč. V tem jc prišla po ccsti Ivana Pavlič, h kateri sc jc dekle zateklo, obdolženec jc pa izginil. Sušnik priznava le deloma dejanje. Sušnik je bil obsojen v eno leto težke ječe, poostrene z enim postom iu trdim ležiščem vsak mesec.
Požlvinjeni sin. V nedeljo dne 26. avgusta m. 1. v mraku, prišel ie Janez Šubic, črev-Ijarski pomočnik, v družbi dveh fantov v Se-dejevo gostilno v Novi vasi. Tu je bil navzoč tudi bajtarjev sin France Gregorač, ki se je fantom pridružil. To sinovo početje pa njegovemu očetu ki jc pil z drugimi kmeti v prednji sobi ni bilo všeč, zato se je prišel večkrat nad fantom jezit. Ko so fantje, med njimi Šubic in France Gregorač pevaie korakali proti domu, došel jih je oče Andrej Gregorač ter se hudoval nad fanti, češ, da njegovega sina zapeljujejo in vlačijo za seboj. To jc fante vjezilo in ko je odšel oče naprej, reče njegov sin France Gregorač tovarišem: »Ce ima kdo kaj krvi v sebi, naj stopi za njim, in ga naj udari.« Tega pa ni bilo treba dvakrat ponoviti, kajti Janez Subic je takoj pobral poleno in stopil za starim Gregoračem. Došel ga je pred Jakomeiijevo hišo, ter ga s polenom s tako silo udaril, da se je nezavesten zgrudil na tla, nakar se je pa vrnil k svojim tovarišem. Andreju Gregoraču so se vsled udarca pretresli možgani, bil je več ur nezavesten, pokvarilo se mu je pa tudi levo oko, ker sc je vidni živec posušil tako, — da bo na tem očesu vedno slep. Šubic sc zagovarja, da jc mislil starega Gregorača samo po rami vdariti, a ga je slučajno zadel na čelo, ker jc pri tem okvarjcnec se malo z glavo obrnil. Andrej Gregorač pa pravi da ga je napadalec udaril od spredaj naravnost po glavi. Sin France Gregorač se pa zagovarja, da ni mislil da naj Šubic očeta pobijc, marveč da je bil mnenja, da ga bo samo malo nabil. Šubic je bil obsojen na eno leto težke ječe, Gregorač jc dobil tri tedne.
UubllansRe novice,
lj Gregorčičev koncert, pri katerem sodelujejo razna ljubljanska društva, trije zbori in druge izborile moči, sc preloži vsled prošnje pripravljalnega komiteja za dobrodelno prireditev, ki bo to soboto, na predpostno nedeljo, t. j. 10. sušca. Natančen spored objavimo do nedelje.
Ij Srebrna poroka. V Gradcu sta obhajala srebrno poroko v cerkvi sv. Trojice gospod Ivan Winkler in njegova soproga gospa Marija rojena Skrinjar. Na mnoga leta!
Ij Martinova cesta dobi po preureditvi tira in napravi viadukta deloma drugo smer, ker bode en del preložen.
Ij Poprave pri poslopju c. kr. kmetijske družbe na Poljanah so nujna zadeva, ki se baje letos reši, Saj ga pa tudi ni tako zanemarjenega poslopja kot je ta »podkovska šola in živinozdravnišnica«.
Ij Veselica v prid fondu za prezidavo Gradu se bode vršila meseca julija t. 1. v »Zvezdi«.
lj Osuševanje barja in frančiškanski most.
Kakor čujerno, bode sedanji frančiškanski most med osuševanjem razdrt in zgubi sedanji podstavek, deloma pa bode premaknjen s tega mesta. Kakor znano, bode struga potem ožja, a globočja. Levi breg Ljubljanice dobi od Kastnerja do mostu 2 do 3 metre širok nasip.
Ij Društvo za preskrbo izpuščenih kaznjencev v Mariboru oskrbi vsako leto za take ki so podpore potrebni ali siccr vredni pomoči,, primerne službe. V Ljubljani je nekaj članov tega društva, ali o agilnosti v prid takim kaznjencem ne čujerno ničesar.
Ij Delavsko gibanje. Včeraj sc je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 96 Slovencev in 18 Hrvatov. 36 Makedoncev jc šlo v Miihl-bruck, 11 Hrvatov je šlo v Bregenc, 50 pa v Heb. 34 Slovencev je prišlo iz Rumunijc, 14 Hočevarjev pa z Dunaja.
lj Gospod Giulio Morterra vrnil se je danes iz Trsta, da vodi zadnje poskušnje otroških iger in plesov, ki se bodo vprizarjali pri dobrodelni prireditvi v soboto dne 2. marca.
lj Umrli so: Justina Rus, posestnikova hči, 8 let, Rimska cesta: Marija Marušič, mestna uboga, 88 let, Japljeve ulice 2.
li Izguhil je g. Fran Kovač zlat obesek za uro.
Ij Tatvina. Včeraj ie bil v »Zavodu svete Marte« služkinii Ani Kranjčevi ukraden zlat prstan, vreden 10 K in 4 K denarja; Jožefi Kiškovi pa srebrna ženska ura, vredna 10 K in 6 K denarja. Osumljenka ie znana.
li Izgubljene in najdene reči. Trgovski sotrudnik Vinko Canjko jc izgubil denarnico, s 5 kronami. Posestnik Franc Cajhen je izgubil dva bankovca po 20 K. Neka gospa je izgubila denarnico s 13 kronami. — Neki gospod jc našel srebrno brožo in jo oddal na magistratu. Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena rjava boa.
Gospodarstvo
g Strokovna predavanja o vinstvu. C. kr.
vinarsko nadzorstvo za Kranjsko priredi tekom meseca marca t. 1. predavanja o novem vinogradništvu, združena s praktičnim razkazovanjem spomladnje režnje, cepljenja itd. in siccr predava c. kr. vinarski nadzornik B. Skalickv v sledečih občinah: Dne 3. marca dopoldne v Mirni peči, dne 8. marca dopoldne v Mokronogu, dne 9. marca dopoldne v Tržišču , dne 10. marca dopoldne v Št. Janžu, dne II. marca dopoldne v Radečah pri Zidanem mostu, dne 17. marca popoldne v Stopicali, dne 19. marca zjutraj v Sv. Križu pri Litiji, dne 24. marca popoldne v Orehovici, dne 25. marca dopoldne na Pritiiskcm. Vinarski asistent V. Skubcc pa predava: Dne 1. marca dopoldne na Trcbchiem, dne 3. marca dopoldne na Dvoru pri Žužemberku, dne 4. marca popoldne na Bučki, dne 5. marca dopoldne v Studencu, popoldne na Raki, dne 8. marca popoldne na Suhorju pri Metliki, dne 9. marca dopoldne v Črnomlju pri državni trtnici, dne 10. marca popoldne v Maverlah, dne II. marca popoldne v Stražnem vrhu, dne 12. tnarca dopoldne v Dragatušu, dne 13. marca dopoldne v Talčem vrhu, dne 14. marca dopoldne v Dobličah, dne 15. marca dopoldne na Vinici, dne 16. marca dopoldne v Starem trgu pri Kočevju, dne 19. marca dopoldne v Ajdovcu, dne 20. marca popoldne v Poljancah, dne 21. marca dopoldne v Toplicah, dne 24. marca dopoldne v Bujah pri Košani (subvent. trtni-ca), dne 25. marca dopoldne v Gor. Vremah na Notranjskem, Predavanja se vrše, kjer je to Ic mogoče, v šolskih prostorih, praktična razkazovanja pa v vinogradih, oziroma v trtnicah.
g Zvišanje cen gumiranega suknja. Cena avstr.-ogr. gumiranemu suknu se zviša za 10 odstotkov.
g Zvišanje cen pletenin. Avstro-ogrski tovarnarji pletenin so edini, da povišajo ceno pleteninam za 15 odstotkov. Ker se pletena roba od dne do dne bolj uporablja, sosebno na Angleškem in v Ameriki, zato jc cena tako poskočila.
g Zvišanje cen perila. Zveza avstr. izdelovalcev perila in v to stroko spadajočih stvari je sklenila povišati cene izdelkom od I. marca naprej za 10 odstotkov.
g Hranilnica in posojilnica v Kandiji izkazuje v pretečcneni mesecu 432.962 K 62 vin. denarnega prometa. Promet posojil ua 540 strank znaša 196.454 kron. Promet hranilnih vlog na 376 strank znaša 126.300 K 8 vin., med temi ic vložilo 238 strank znesek 87.119 kron 45 vin. Ze iz tega kratkega poročila je razvideti, da zadruga (sistem Raiffeiscn) stoji na trdni podlagi in ima v doglednem času, ko se preseli v svoje lastno novo poslopje, še lepšo bodočnost.
g Zajci in vinogradi v Straži. Piše nam
naročnik: Dolenjski vinogradniki, ki ima'o ■rine nasndc v vinorodni Straži, občina Prečna, sc pritožujejo nad ogromno škodo, katero jim je povzročil letošnjo zimo zajec. Letina bo radi tega jako slaba iu vpraša se, kdo bo povrnil škodo. Naj sc blagovoli najemnik lova sam prepričati o tem in storiti svojo dolžnost, sicer ga bodo morali lastniki vinogradov opomniti na povrnitev škode, od katere ga tudi postava nc odveze, dokler ne bodo posestniki sami imeli pravice preganjati zajcev, kadar mu uničujejo težki trud.
Iz slovanskega sveta.
sl Slovaški poslanec Fr. Jehlička jc svoj mandat odložil.
sl Angleški jezik na belgrajski visoki šoli.
Na filozofski fakulteti v Belgradu se bo odslej diflje poučeval tudi angleški jezik in angleška književnost. V ta namen je nameščen profesor David Lo, ki je poučeval prej ta predmet na visoki šoli v Dažonu na Francoskem.
sl Degradirani zarotniki. Iz Belgrada javljajo: Dne 2(>. t. m. so bili degradirani v trdnjavi tisti častniki in podčastniki, ki so sodelovali pri kragujevski zaroti. Obsojeni so bili samo na izgubo časti.
sl Urednik v Sarajevem zaprt. Urednika srbskega lista »Srbska Rieč« Vaso Orgjiča so po napotilu bosensko - hercegovske deželne \lade 23. t. m. zaprli. 5000 fotografij kralja Petra so konfiscirali. Tudi tiste fotografije so poiskali, ki so bile med narod že razdeljene. »Srbska Rieč« je priobčila odprto pismo na bosensko deželno vlado, kjer hoče zadoščenja za žaljivo pisanje »Hrvatskega dnevnika« o Srbiji in njenem kralju. List zahteva, da varuje vlada čast srbskega naroda, in dostavlja, da ne odgovarja v nasprotnem slučaju za eventualne nerednosti.
sl Rusinske dijake, znane po demonstraciji na lvovskem vseučilišču in po njihovi uprizorjeni stradalni stavki, bo najbrže sodilo kako dunajsko sodišče.
sl Slovansko časopisje v Avstriji. Slovenci imamo 68 časopisov, Hrvati 54, Poliaki 344, Cehi 1058, Srbi 29, Slovaki 17.
sl Delovanje srbskega društva »Pro-svete« v minolem letu. Društvo jc razpolagalo s premožen em 111.983-83 dinarjev. Izdalo je v prosvetne namene 57.254-69 din. Za prihodnje leto (1907, je stavljenih v prosvetne namene v proračun 40.000 din. »Prosveta« spada med najdelavnejša in najkoris-nejša srbska društva.
sl Manifestacija galicijskega ljudskega učiteljstva. V nedeljo sc je vršil v Lvovu inanifestacijski shod poljskega in cusinskega učiteljstva v Galiciji za zboljšanje plač. Shoda se je udeležilo kakih 8000 oseb in večina ga-lici.iskih poslancev. S posebnim navdušenjem je bil sprejet govor metropolita Szeptickega, ki je slikal revno stanje ljudskih učiteljev v Galici i. Po govoru so udeleženci priredili nadškofu navdušeno ovacijo. Generalni govornik, učitelj St. Palka je zahteval tako plačo za učitelje, kakoršno imajo državni uradniki treh zadnjih razredov. Dozdaj gmotno stanje galicijskih učiteljev je res žalostno. Cela tretjina učiteljev nima toliko plače, kolikor pro-vizorični sodn. sluga in komaj 1000 učiteljev ima enako plačo. Celo kamnoseški pomočniki imajo na dan 3 krone, učitelj pa I K 11 vin.; po 10. letih imajo le-ti 4 K, učitelj pa 2 K 22 vin.; po 16. letih imajo pomočniki kamnoseški 6 K 20 vin., učitelj pa po 25. letih 5 K na dan. Rusinski govornik M. Jakimovski je risal revščino, ki v nji žive vdove po učiteljih. Vdova po učitelju v Galiciji ima 41 vin. na dan in otroci-sirote 3:5 vin. na dan. Ako učitelj ni bil definitivno nastavljen, ima vdova sedaj 25 K pokojnine na leto, četudi je včasih nje mož služil 40 let. —- Vsi udeleženci shoda so sc razšli z upanjem, da se bode v kratkem ustreglo njihovim zahtevam, akopram tozadevni nujni predlog posl. Stapinskega je bil takrat v galicijskem dež. zboru odklonjen.
si Knjiga o bolgarskih dobrotnikih. Bolgarsko naučilo ministrstvo bode v kratkem izdalo »Zlatna knjiga za bolgarkite blago-dčtcli«; v spisu bodo podobe in življenjepisi vseh bolgarskih rodoljubov, ki so veliko žrtvovali na altar bolgarske domovine.
sl Odvetniki na Bolgarskem. Bolgarski vladni list »Državen Vestnik« poroča, da v ccli Bolgarski jc 828 odvetnikov in odvetniških pomočnikov. Samo v bolgarski prestolnici jc 120 odvetnikov in odvetniških pomočnikov; v sofijskem okraju pa 145.
sl Velik shod vsega slovaškega ljudstva, ki biva v Ameriki, sc bode vršil dne 4. aprila 1907. Ta shod bode splošen slovaški zbor, katerega se bodo udeležila vsa slovaška društva v Ameriki. Shod se bode vršil v Pitts-burgu, ki je veliko središče slovaškega naroda, bivajočega v Ameriki.
sl Strokovno glasilo za gostilničarje iu kavarnarie prične izhaiati v Zagrebu pod naslovom »Gastronomički Viestnik«. List bo izhajal enkrat na mesec in urejeval ga bo V. A. Bosak.
sl Novi tiskovni zakon za Bosno in Hercegovino jc vladar sankcioniral. Po novem zakonu bodo nameščeni v Sarajevu, kot središču deželne vlade, in pri okrajnih glavarstvih v Banjaluki, Tuzli, Travniku in Mostaru posebni tiskovni uradi, pri katerih ne bodo službovali samo politični, ampak tudi juridični uradniki. Po novem tiskovnem zakonu bo treba vsem izdajateljem listov plačati jam-čevine.
sl Srbsko čitalnico so osnovali v Bclc-
gišti.
sl Gozdarske prilike v Srbiji so zelo za-marjenc. Da bi se temu odpomoglo, snujejo gozdarji svojo posebno organizacijo.
Razne stuari.
Sodni dan bo koncem meseca marca, kakor prerokuje rimski profesor Matteucci. Profesor, italijanski astronom, trdi, da zadene zemlja v nov komet, zvezdo repatico, ki jo jc odkril profesor Marchetti. Ob tej priliki bo konec vsega življenja na zemlji. Zlobneži trde, da se profesor Matteucci zvesto pripravlja na konec sveta, na katerega še sam ne veruje.
Spomenik pokojnemu prestolonasledniku Rudolfu bodo odkrili spomladi v budimpeštan-skem mestnem gozdiču. Pri slovesnosti bo navzoč tudi ccsar sam.
Največji honorar med gledališkimi igralci dobi pri bodočem gostovanju v »Berohnskem novem gledišču« Josip Kainz. Za 25 predstav bo prejel 45.000 mark honorarja.
Jeklenih vozov 50.000 ton je naročila Japonska za Mandžursko železnico.
Velike tatvine. V Lvovu je bilo ukradenih na pošti 18.000 kron, v Chicagu pa v državni blagajni 200.000 dolarjev.
Požar v kostromski semeniški knjižnici je napravil škode 100.000 rubljev.
Snežni vihar. Pri Gliravhi, bovstalski okraj. Švedsko so se podrle zaradi obilice snega štiri kmečke hiše, življenje je izgubilo 13 oseb.
Največji mlin na svetu. V Buenos Ayresu (Argcntinija) gradi o sedaj mlin, ki bo največji na svetu. Ze sedaj obstojata dva mlina, ki pa ne zadostujeta potrebam, radi tega gradijo sedaj tretji mlin, ki bo zmlel na dan 11.000 kvintalov pšenice. V mlinu bo delal parni stroj s 2500 konjskih sil. Ves ustroj v tem mlinu bo avtomatičen.
Poseben časopis izhaja v švicarskem mestecu Griinvvigenu. List je tednik in prve dve njegove strani zastopajo liberalno konservativno stranko, a drugi dve socialistično stranko. Zato sc čestokrat spredaj pobija to, kar se zadaj odločno potrjuje.
Podrla se je hiša v Fargcsu in zasula rodbino petih oseb.
Parni kotel razpočil je na torpednem rušilen »Cabyle«. Več oseb je nevarno ranjenih.
Ker ni hotel pretepavatl, je izvršil samoumor Mažar Jožef Steiner, ki je vstopil v francosko ptujsko legijo. Odposlali so ga v Afriko, kjer so mu naročili, ker je bil zelo močan, da kroti uporne kaznjence in da pretepa obsojence. Ker ga niso hoteli oprostiti te službe, je poizkusil samoumor.
Spopadli so se v Saint Eulalieju v dc-partenientu Landes stavkujoči kuharji smole in orožniki. En častnik in štirje orožniki so bili ranjeni.
Vlom v samostan. Dva našemljena moška sta udrla v samostan v Glehmu pri Ko-iinu in napadla 241etno samostansko penzijo-narko, ker jima ni hotela izročiti cerkvenih dragocenostij. Zločinca sta deklico zvezala, ji zamašila usta, .io poizkusila posiliti, ji zrezala prsi in ji odrezala kite, nakar sta pobegnila.
Suho pivo. Neki danski zemljemerec je izumil način, kako bi se pivo zamoglo ohraniti suho kakor ekstrakt, tako, da bi si mogel vsakdo po volji doma pripraviti pivo. Inženir Meard izgotavlja to pivo kakor suho maso Komad te mase sc zamota v platno ter stavi v lonček vrele vode. To mora stati 48 ur, nakar sc ta masa pretvori v izvrstno pivo. Ustanovilo sc je že dansko društvo, ki stavi to pivo v promet pod imenom »reformirano pivo«.
Nov milijonar. Srečni človek, ki je zadel glavni dobitek milanske razstavne loterije, je 36 let stari elektrotehnik Gustav Spemann, doma v švicarskem kantonu Curih. Oženjen ni, lasje so mu že posiveli, postave jc velikanske in melanholičen. Neki časnikar jc govoril z novopečenim milijonarjem. »Pripovedujte mi o prvem dnevu, ki ste ga preživeli kot milijonar.« - »Nič lažjega!« je odgovoril ta smehljaje v francoščini. »V petek, ko sem brskal po listnici, sta mi padli iz nje dve srečki milanske razstavne loterije. K<> sem ju ugledal, prosil sem blagajnika električnega podjetja, naj mi pove potegnjene številke.« »Zakaj niste preje pogledali v seznamek potegnjenih številk?« »Ko so došli časopisi s seznamki, sem jih porinil na stran, ker nisem imel časa. Ko mi je blagajnik zaklical: Zadeli ste glavni dobitek, ne vem, kai sem občutil. Delam še naprej iu ne morem živeti brez dela.« — »Ali bodete pozneje tudi šc delali?« — »Rad bi, toda očitali oi mi, da sem zblaznel. Naložil bom denar v kako podjetje, kajti v mojih letih je težko izpremeniti stare navade.« — Spemann je podaril 20.000 frankov milanskim ubožcem in bode dobro preskrbel tudi otroka, ki jc potegnil njegovo srečko.
Sestra umorila brata. V Meissenu je 14-letna Klara Sclbach vsled malenkostnega prepira zadavila svojega desetletnega brata.
Kitajski dijaki v Evropi. V Londonu se širi govorica, da pride v Evropo 50.000 kitajskih dijakov iz odličnih rodovin, ki bodo študirali v evropskih velemestih.
Lakota v Kini. Kapitan Kcrton je izjavil šangajskem podkralju, da je 10,000.000 ljudi v največji bedi in lakoti, da ako vlada nc priskoči na pomoč, jih polovica lakote umre.
Telefonska in brzojavna poročila.
PASIVNI ODPOR ŽELEZNIČARJEV.
Dunaj, 27. februarja. Danes se je v železniškem ministrstvu pod predsedstvom železniškega ministra Derschatta vršila konferenca, pri kateri sta bila predsednik upravnega sveta Južne železn. Chlumecky in generalni ravnatelj Južne železnice Eger. Pogovori so Imeli splošno tendenco, da bi se naj oziralo na težnje delavstva, večina je bila pa končno mnenja, da so zahteve preobsežne iu da bi se moglo le deloma ugoditi zahtevam delavstva. Deputacija tržaških železničarjev pride danes na Dunaj iu bo ju ri sprejeta od železniškega ministra. Deputacija se bo oglasila tudi pri generalnemu ravnatelju Južne železnice. Cuje se, da bo generalni inšpektor avstrijskih železnic vodil pogajanja med delavci in ravnateljstvom.
IGRALEC LEWINSKY UMRL.
D u n a i, 27. februarja. Danes je tu umrl dvorni igralec Josip Levvinsky. star 72 let.
NAGODBENA POGAJANJA.
Budimpešta. 27. februarja. Ministri VVekerle, Košut, Daranyi sc danes odpeljejo na Dunaj, kjer se prično jutri nagodbena pogajanja z avstrijsko vlado.
a 4	Cos opazovanja	Stunje barometra ▼ mm	Temperatura po Celziju	Vetrori	Nebo	> H fi a ► da ■s 3 ► CU
26	9. zveč.	742 7	14	sr. svzh	jasno	
ii	7. zjutr-	742 2	— 7'V	sl. jzab.	del. obl.	C 0
26	2. pop.	4< '3	35	sl. jug	jasno	
DUNAJSKA DOMOBRANSKA KADETNA ŠOLA ZAPRTA.
D u n a j, 27. februarja. Dunajsko kadetno šolo so radi škrlatice zaprli do 2. aprila.
METEOROLOGIČNO POROČILO.
D u naj. 27. februarja. Lahki vetrovi, temperatura le malo spremenljiva.
POGREB REDOVNICE Z VOJAŠKIMI ČASTMI.
Budimpešta, 27. februarja. Tu so pokopali usnilljenko sestro Adelo, ki je mnogo let požrtvovalno stregla v bolnici vojakom. Poveljnik posadke jc zapovedal, da spremlja usniiljenko pri njenem pogrebu popolna vojaška godba. Med pogrebe! je bilo mnogo častnikov.
NAMERAVANI ATENTAT NA VELIKEGA KNEZA NIKOLAJA.
Peterburg, 27. februarja. Ko je včeraj višji kondukter pregledoval železniško progo, ki vodi v Carskoje Selo, je zapazil na progi moža, ki je polagal bombo na tir. Neznanec je takoj pobegnil. V bombi je bilo tri in pol kilograma dinamita. Nekoliko pozneje hi se imel pripeljati po progi veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Progo carske železnice sedaj še strožje stražijo.
Meteorologično poročilo.
Višina n.morjem ^06 2m, srednji zračni tlak 7J6-Omm
.Trgom! pozorl i ———
usodna prilika!

Srednja včeraišnia temp. O n" norm — r-9°
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da je B> gu vsemogočnemu dopadlo poklicati v boljšo vtč-nost našo ljubljeno soprogo, gospo
Frančiško Hlebec
ki je po dolgi, zelo mučni bolezni, v 38. letu, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes popoldne ob pol 4. uri izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb nepozabne rajnice bo v četrtek, dne 28. t. m., ob 4. popoldne na pokopališče pri D. M. v Polju.
Predrago pokojnico priporočamo v pobožen spomin.
Pri D. M. v Polju, 26. febr. 1907.
396 i-i Žalujoči ostali.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, fiiin itd.
17njbolj. kos
čistil, sredstvo
ana, Spital.-Stritar, ul. 7
priporoča
v največji izberi Katoliška tiskarna
Ljubljani
! KrojpfKpgn ! učenca
i zdravega in poštenih starišev sprejme . takoj I. Kartel v Ajdovščini.
» 399 1-1
Le$ne
trgouee
opozarjamo, da je v šenčurskih goz« dih pri Kranju na prodaj
več lesa
in sicer največ smrek in hrastov. — Natančneje se poizve pri Francu Naglič, posestniku na Kokrici pri Kranju. kqk 2 1
V nekem trgu na Dolenjskem oddajo se v najem lepi
prodajalniški prostori.
Tudi se vsled nastalih razmer proda, oziroma odda v najem v bližini
lepa enonadstropna MSa
z gospodarskim poslopjem. Hiša je v prav dobrem stanu in se v ■ njej izvršuje gostilniška obrt ter • trgovina z raznovrstnim blagom, skoro brez vsake konkurence. Le tnega prometa K 60.000 Kje, pove upravništvo tega lista.

Naročite!
Narodne pesmi
za mešan zbor.
Harmoniziral Alojzij Mihelčič, organist v Metliki. Prodaja Kat. bukvama v Ljubljani. Cena 25 kr. (50 v.)	393 2-1
s.užba organista ! I in cerkvenika
se odda pri farni cerkvi v Ambrusu.
Pojasnila daje župni urad v Ambrusu.
Samo mojo časa! Redka prilika! ~
En dei pristnih
373 2-2
rzijsbih preprog
se prodaja po jako ugodni ceni. Na ogled i so od 10,—12. in 4,—6. Pred škofijo št. 19
Proti katarom
Bopilnih organ v, pri nahodu, hri-pavosti m vratnih oteklinah zdrav-uičko priporoeautt j*
aa 13 ti.
MATTO
'5IJFV
••ram
aikaišena fašatina
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
T« miioraztapljajoče osvežujoče in pomirljivo delu ie. pospešu je ločitev sleza in se v tac 1 h shičanh posebno dobro obnese.
Uvirak Giesshubl Sauerbrunn,
flfai. ponlaja, zdravilne kspaliifta pri Karlavik vari«
PrtmpekU zastonj in franko. V Ljubljani «0 dobiva v v«ob lekarnah, re^jJb (imsari ikib prodajaloicah io trgovinah 1 jestviuaau
Zalog« pri Mlhaal Kast*»r-|a in Pata Lattnfk-e
»ullani	114 52-48
Poskusite
ir? priporočite = izdelke = I
v Pragi VIII. Cenocntofonj.
PriSoga 48» žlev. ^Slovenca" dne 27* februarja 1907.
KoroSKe nouice.
k Pozor pred sleparji. Pretočeno soboto popoldne so trije sleparji na posebno zvit način opeharili celovške lekarnarje. Najprvo jc prišel v lekarno elegantno oblečen gospod, kateri je zahteval neko zdravilo. Med tem sta pa zopet prišla dva malo slabše oblečena ter sta zahtevala vsak svo.ic zdravilo. Prvi je pri vstopu onih dveh položil bankovec za dvajset kron na mizo. Da bi pa lekarnar vsled nujne zahteve tudi ustregel prišlecema, je pa pustil denar ležati ter je šel zdravilo pripravljat v laboratorij. Ko pa nazaj pride v prodajalno, pa žc zahteva prvi od lekarnarja, da naj mu da denar iz desetaka. Lekarnar gleda, pa ne vidi nikjer bankovca ter nato kupcu reče, da desetaka ni prevzel ter ga jc skoraj gotovo pomotoma on sam nazaj vzel. Kupec je pa trdil, da je denar lekarnar vzel, nakar sta to tudi druga dva potrdila iu rekla, da lahko pričata. Lekarnar si proti trem pričam ni mogel drugače pomagati, da jc izplačal drobiž iz desetaka. Koj nato je pa tudi lekarnar obvestil policijo o tem. Temu podoben slučaj sta pa naznanila tudi druga dva lekarnarja. V deželni lekarni na Starem trgu se jim pa ta čin ni posrečil, zato je pa lekarnar po odhodu konštatiral, da mu je nekaj denarja iz predala zmanjkalo. Policija pridno išče uzmo-viče, pa do zdaj jim šc ni na sled prišla, ker so izginili kakor kafra. Torej pozor pri prodajanju, trojica bode skoraj gotovo šc v kakem drugem mestu poskusila na ta način koga opehariti.
k Vlak s tira skočil. Včeraj, 26. t. m. dopoldne je skočil s tira pri vhodu na južni kolodvor v Beljaku takozvani luksus-vlak proge Cannes-Dunaj. Vlak je privozil s Trbiža. Skočil jc s tira stroj s tenderjem vred, voz za prtljago, jedilni in spalni voz. Nesreča sc ni sicer nobena druga pripetila, tudi ranjen ni bil nobeden. Vlak jc privozil ob 9. uri 20 minut v Beljak, ob II. uri je pa žc odpeljal, tako hitro so spravili vse na tir nazaj, razun stroja, katerega so šele popoldne dvignili na tir. Eni navaiajo, da premikalnik ni bil prav postavljen, drugi pa zopet, da je bila šina počena.
k Veliki rudarski štrajk v Bajtiščah je končan. Uprizorili so ga socialni demokratje nepremišljeno. Podpor so dajali oženjenim tedensko 6 kron, samcem pa nič. Ni čuda, da so ob takem postopanju stavkujoči rudarji podlegli. Sicer so pa med štrajkom socialni demokratje strašno agitirali. Po več shodov so priredili vsak dan. Govorili so različni govorniki. Najžalostnejša posledica štrajka je, ker so zapisali odpuščenim delavcem v njihove delavske knjižice, da so odpuščeni radi stavke. Nikakor pa ne mislimo s tem, ko trdimo, da se je uprizoril štrajk nepremišljeno, reči, da morebiti štrajk ni bil umesten. Tudi mi obsojamo podjetje iu njegovo umazanost nasproti delavstvu. Samo trdimo, da štrajk ni bil zdaj na mestu, ker ni bilo dovolj denarja, da bi se podpirali vsi delavci zadostno in ker niso bili delavci še dovoli organizirani za štrajk. Naša slovenska delavska organizacija ic podpirala redno svoje člane štrajkovce in tako dokazala, da noče kršiti delavske solidarnosti. Zdaj pa, ko je delavski poraz popoln, odkrito izjavljamo, da sc nam je zdela vsa štrajkarska akcija taktična socialno-demokra-ška poteza. Smili se nam delavstvo; ker vemo, da sc bo godilo zdaj po končanem boju delavstvu slabše, kakor sc mu ic godilo pred bojem.
k Odlikovanja. Ordmarij krške knezo-škofijc je povodom bodočega svojega 501et-nega mašniškega jubileja odlikoval nekatere gospode mašnike, in siccr so imenovani za konzistorijalne svetnike Mihael Baumgartner, dekan v Kotarčah; Gašper Kalt, župnik v Viš-prijah ; Anton Kesnar, župnik in dekanijski upravitelj v Prevaljah, in Konrad-Zvveiger, dekan v Št. Andreju v Lav. dol.; za knezo-škofijeske duhovne svetnike so imenovan profesorji veronauka: Leopold Pazdera na državni gimnaziji v Celovcu; Janko bjutter na državni realki v Celovcu in dr. Odilon Franki na red. gimnaziji v Št. Pavlu, slednjič gospodje župniki losip Kubica v Starem dvoru; Anton Mikuluš v Škocijanu v Junski dolini; Anton Pelnar pri Sv. Štefanb v Zilski dolini in Anton Schcrzcr v Šmarjeti pri Bajtišah.
k Zlata vredno priznanje. »Mir« piše: Svoj čas smo precej ostro grajali neko slovensko občino beljaškega okraja, ker je imenovala beljaškega okrajnega glavarja za svojega častnega občana. Trdili smo vedno, da jc beljaški okrajni glavar, c. kr. uradnik, vladni svetnik Hans Schuster, ravno tak Nemec, kakor so vsi Beljačani, da sc dela le takrat dobrega Slovencem, kadar mu ravno »paše«. In glejte, nemški nacionalci so hoteli tega c. kr. moža kandidirati v bcljaškem okraju. In zakaj? »Vladni svetnik Schuster jc po svojem političnem prepričanju pristaš nemške ljudske stranke tako stoji črno na belem v »Freie Stimmcn« z dne 2.3. svečana t. I., iu podpisala sta to izjavo: dr. L. Aichelberg in F. Ks. Wirth. Ah so sc vam sedaj odprle oči? To je eno, a drugo: Cesarski kraljevi politični uradnik, okraini glavar, vladni svetnik tako trden pristaš »nemške ljudske stranke«, da mu ta poniKi mandat pa imej šc kdo zaupanje \ tako vlado! Ni vrag. da potemtakem ni pravic za koroške Slovence!
k Rudnik za premog v Kotarčah, kateri ie bil last g. ZunzeFa, je kupila tvrdka Palcse in drugovi. Nova tvrdka bode rudniško podjetje izdatno povečala.
k Imnovanic. Računski podčastnik I. razreda, Janko Keršmauec, od pešpolka št. 17 v Celovcu, ic imenovan za cestnega mojstra v Vipavi.
Stev. 2476.
ISaaepiSi
Po d p isani deželni odbor razpisuje službo
okrožnih zdravnikov:
1.	v Grosupljem, sodni okraj Ljubljana in
2.	na Trati sodni okraj Škofjaloka,
Z vsako teh služb je združena plača 1600 K in aktivitetna doklada 200 K. — Zdravniku v Grosupljem je vrhu tega okrožje pripravljeno dati primerno podporo.
Prosilci za ti službi naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do I. aprila 1907 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do zvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, ki so najmanj dve leti že službovali v kak bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 17. februarja 1907	356 3-3
ja mm svoje
ČIŽME SA ^fOt
trt
^ pa f
pa nogu
cio dan povodi hodati bez S^V? DA SUMI
NOGE VLAŽNE
mirnimi
f S .IH: -W-J
m \ -v'/"
Mm t
i!
Vprašajte svoje tovariše o uspehu nepremočljive masti za usnje
294732-17 5??^^ ^^ o	22»,
Prospekte pošilja
Laborat. ph, Kubanyi v SSsku na Hrv.
Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Szantner Ljubljana, Šelenburg ul.4.
Laborat. Kubanyi v Sisku. Z Vašim Heveaxom -sum jako zadovoljeni, ker je to najboljše nepremočljivo mazilo za usnje, kar jih poznam. K a in i 1 o Morgan, lovski pisatelj (Častni predsedi „kluba
strelcev" tia Dunaju.)
C. kr. oblastveno potrjeno
učilišče za krojno risanje
Franja Jesih
Ljubljana, Stari trg štev. 28.
Oobi se tudi kroj
20 104—12	po živoitti meri.
Osebni kredit z« uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vlogo in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so Izključeni. Naslovu kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega drufitvu n»
Dnuuju, AVippIliiger-strassc 25. 720 39-39
s!!!??!!*!!***- ■ »»«»o»«m»»hmm«»«:3»«»»«m «•*
!ii!!?!?Ii!f* 2" »"<•«••»»•»•••1 »»»»..■ »ru to. ..o
M,MM.

(mm	VM
V- A"
■-»S .—>/ im VsdJLiJ-^	StaCJ^—
Katol. bukvama v Ljubljani
• - -Ja
priporoča dela učenega jezuita
etsmunn
moderne Riolosie und die Entuicklun
C^At
r '
■•J J,J .v\,
Dritte stark vermehrte Auflage 1906, Cena 9 K 60 h.
: 530 strani iti 7 tabel.
mm
,A K 1
(S§
..Instinkt und inlellijenz im Tierreith",
kritisclier Beitrag zur modernen Tierpsychologie. Dritte stark vermehrte Auflage, (XIV '-276 strani). Cena broš. 4 K 80 h.
Jeržleicfitiiiie študlen iiUer das SeelenMesi der Jtoisen und jier iioheren flore"
Zweite vermehrte Auflage, veliki oktav (Vili -j- 152). — Cena 2 K 40 h.
„»c!ie!i- und Tierseele".
Eine Studie. — Cena 72 h.
Razen tega se dobe v zalogi tudi siarejša Wasmannuva dela, dalje dela protestantovskih naravoslovcev o Haecklovi teoriji: *
Dr. Arnold BraB, »Ertrcst HasckeS als B;a>uyc und die Wahrhett«.
Cena 1 K 80 h.
Dr, phil. Denner>t: »Die Weltanschauung des modernen Naturforschers«.
Cena 8 K 40 h.
382 12


mm

c^MS)

Inštrukcij
išče visokcšoiec. Poučuje tudi stenografijo.	374 3_3
Več pove upravništvo „Slovenca".

orzna poročila.
»Kreditna banka* v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajsko borzo 2 i Saioibeal so-jl^f. <*i, majeva renta ......
i.*/, »rebraik renta ....
47« avstrijska kronska reutv . i"/. „ slata rasts . , . 47. ogrska kronskn , ... 47. . »lata . . .
S*/» posojilo tlsžol? Kranjci-o t"/i*/» posojila msta Spotit . C/i'/„ ,	, Zader .
i2 ,*/e boan.-herc. žal, pos. 150,- . š'/. Ježka doi ba»ka. k. o. .
47. » . , ž. o. . IV/. «68t. pisma ga«, d. hip. b. . * V/. peSt, kom. k. o. « lo7„ pr. t V/. P-srat Incerst.lir. . »l/,7, e , ogr.can.doiS.hr. IV/. n r » kip. P/3•/, obl. ogr. lokalnih žal. d. dr, "i' ,7, obl. čtriki 'mi. bsnie . . 17. prior. Trst-PoroC lok. . . 47, prior. dol. i'A. .... 37, , jui. iel. kup. . .
4V/, tviti. poi. 7.3. M gt. a.
(Sitif te e. &reCi« od 1. 1S60'/,......
_ laM ikske . . sesa. kfodltna
I. esisijs ,
t	» r	K« u '
, ogr. kip. banka . . , ,
, arbske i	frs. 10G-— ,
, turšk«	...
liahiillka	sruCk® .
rlraditas	„ . . ,
hiomoške	„ . ,
iirakovske	„
Ljubljanske!	,, . .
Avatr. rud. križu	„ . , Ogr. , t
Radolfovu	„
^alcburikB	„ , .
Dunajske kom.	„
D p !a U i
Južne žolatiucs .,,.,, Oržayne iolBsnice ......
Avstr. ogrska banino dalnlsa Avstr kreditii« bank« • . Ogrsko „ „ ... ai'/nostensku ,, . . Prsmogokop v Mostu (Brilx) Alpinsko montan . . '. ', Prašk.o in L indr. druito . , ttima-Muržnyi .....
F^bovljske praasog. druib® . Av3tr. orožne iovr. dražbs, . Č®Ska sladkorcs družbe . ,
T ■ 1 « t «.
C. kr. cekin . . , . sii ftanki ......
ii? marke ...... ,
'ivvoreignB...... ,
i^isrks...... , .
t-aski bankovci . , , ,
Libiji........
Dciarjl ......
februar	a 1907
Denar	Blago
99 m	99-30
100 15	10035
99 « 5	99 25
117 15	117 35
96 25	95 45
117'2(.)	114 lu
99-Si)	100-80
113 30	113 6»
98 90	100 86
99 75	190-/5
9960	99'7o
9J-30	99 90
1U0- —	It 0 90
lOfi —	107 —
100 —	lov—
100 —	100 25
100 —	H O
100'—	101-
100-28	101 25
99'90	
99'50	
31310	315 lo
1110 65	101'65
154 35	150-35
266 60	268-60
151 -	153 -
26-175	278 75
277 75	287'75
248 —	258 —
loo- -	]07 —
176 15	177 15
22-	24 —
145'—	—
80'—	90 -
95 -	100 —
P 5 -	63' —
46 50	<8 50
27-86	29-8 S
66' —	eo-—
83'	93 —
497 25	£07 25
161 25	162-26
68v70	?84 70
1763	1774
f'8 -50	682 50
831 75	833 75
2<4 25	3-14 75
760 -	; 69 80
620*50	621 40
2638 —	264 r
570' -	571' —
284 —	28s' —
Č65-	568'fO
143- —	146 —
il-Sf)	3 "40
w 10	1911
23*50	23 f 9
5t4 06	24 12
117'b25	1W'725
9S 3S	9^55
2-63	2'5it
1'»4	! 5'--
Tržne cene
dno 2;?.
v Lj ubija
februarja.
n:
		K	h				K.	
Goveje meso i. t.	Kg	1	36	100 kg pšen. m. št. 0			29	
„ II. v.	n	1	2	B n		.1	2,	40
, "I- v.	D	1	u8	> ,		*> » ^	27UO	
Telefjp me.bo	>	1	VS	" »	»	. 3	26 30	
,'rašiejc > sveže	»	1	41.	» >	.	n "	24 9	
» P'-tk.	n	1	KO	H ■	n	» 5	21	
^oštrunovo moao	•	1	12	. >	JI	n 6	21	50
Kozljič . . . .	n	1	41	a •	n	* 7	2	
Jagnje . . . .	n	1	ao	n »	ji	, s	16	50
Silaslo	»	I 2	5B	. koruzne mokelll 8				
„ surovo	D		40	„ ajdove		n	36	_
prašičja . .	t		0					
^lanma sveža	*	\	60	Fižol, liter				28
» prekajeun		1	60	nrah, >			—	4
Salo.....	U	j 1	81.	l.H^a, » .				48
				Kaša, „ .			—	O i *•
Jajca, tri . .		—	24	Ričet, „ .			_	21
Mleko, liter		—	16					
„ „ posneto		-	18	PSenioa . .	100 i g		lf	5
Smetana sladka,	lit.	2	4'	RS ...	>	•	15	
„ kisla,	s		8'	Ječmen . .	*	t	11	5 (i
Med. kg . . .		1	20	Oves . .	»	»	IS	
Krompir, 100 kg		6		Ajda . . ,	ft	x>	1H	—
PiSčanec	t	1	30	Proso, belo.	*	*	17	50
Golob . , , .	a	—	4	. navadno „			1	-
Raca.....		2	40	Ko; ui.a . .		>	13	
Gos ... .		9	-	„ bosenska „			-	
v n v
T I V V
Ha šel j
Kdor nanj nc pazi, sc zagreši na lastnem!
Kaiser-jeve
karamele za prša
s 3 jelkami. Zdravniško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu.
C-nn n°t- potr. izpričeval dokazuje, da je JitKU res, kar se obljubuje. 2483 24-17 Zavoj 20 in 40 vin. Dosa 80 vin. pri s lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna lekarna p. Mariji Pomagaj, R. Leustck, Ubald pl. Trnkoczy, Jos. Mavr in Piccoli v Ljubljani.
365 4-3
O
Važno za zasebnike!
Dovoljujem si svoje častite odjemalce in slavno občinstvo mesta Ljubljane vljudno opozarjati, da pošiljam priljubljeno
Hensesko
O
O
: duojno marčno: In bavarsko pivo
(zadnie je temno) v zabojih po 25 polltterskih steklenic s patentnim ali probkovim zatvorom, zaboj po
4-50 K
razen nedelj in praznikov, vsak dan na dom. Prijazna naročila sprejemajo se v mojej trgovini Špitalske ulice štev. 9 (tudi tele-fonično, št. telefona 138).
Proseč mnogobrojnih naročil bilježim z odličnim spoštovanjem
J. Buzzolini,
izdelovatelj salam in kranjskih klobas na par in trgovec z jestvinami
O
-o
domačega izdelka
priporoča uradniškim rodbinam
JOSIP VIDMAR
n- v Ljubljani =
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg štev. 4.
Prešernove ulice štev. 4. i63 52-6 mm Popravila točno in oeno. mm
Zahtevajte zastonj
lo Iranko mo| veliki, bogat;/ llustrovso glavni cenik t nad 1000 slikami vieh vrst nlkelnaitlh, srebrnih lo il»t'b bi i znamko Boakopf, Habn, Omrgv Schftfltmisfn, OUinuite kakor ludl vtcfc vrsi solidnih zlatolu In »rebrnim |ic lirtrnih tor.r.Mklk cenik.
Nlk.l. remont. ura......K J—
•lit. Roskopl patent ara ..... 4 —
, , trna |ekl. rem. ura , ivlc. Izvir. Roskopl pat. ura . . , 5'-Ooldln rem. ara .Lana* kolesje , 7 SO srebr. . , .Olorla' , . 7-60 , , , dvojni plaič . . 11-50 , oklep, verlllca z rinile« na pero In karab., 15 gr. težka , 3 50 (■•ka Tula olkel. ara • ildro a .Lana' kolesjem . . . 9'50 ■ra a kukavica K 3-50, budilka K 3 90, kuhln|aka ura K 3 -ivarcvaldika ura K 3 BO. Za raako aro Sletao plameno lamatrol Rtkak risi ko I Zameša doroljesa, ali denar aaaaj I
Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1789 (Brili) št. 654, Češko. 100- 54
Hiša na prodaj!
iz proste roke, pod zelo ugodnimi pogoji, obstoječa in 3 sob, kleti, kuhinje, sušilnice za meso, veliko lupo, prostoren zasajen vrt z zemljiščem. Ves svet meri približno 780 kvadratnih sežnjev. Cena 8000 K. Natančnejša pojasnila daje Ludovik Kotnik, Opekarska cesta št. 36, v Ljubljani.žiči- 13
8« Jlieclicl}
župnik v St. Luciji pri Alboni, Istra, je ozdravil svojo devetletno bolezen v želodcu z vporabo
ne
tinkture
(tudi odvajalno) lekarja Piccolija v Ljublj.
1 steklenica stane 20 vin. 2745 I d 12 steklenic z zavojem K 2 70 24	„	5-12
70 „	n	14-
Zunanja nar.ičila izvršuje najtočneje Iekar Plccoli v Ljubljani, Dunajska cesta
Josip Rojina,
civilni In vojajki krojač, Ljubljana. Šelenburg-ove ulice, nasproti glavne poite
~«.ir»l*1n/~U s~.ll T Li ' ij—ii ~11Lil' I) ' |/*>I ** !»• M ■ 'II "......
priporoča elegantne obleke po najnovejšem angleškem kroju sistem »Premier« lično izvršene in natančno po najnovejši modi.
V kratkem bodete hoteli zameniti težko zimsko obleko z lažjo. Poskusite toraj in prepričali se bote o moji solidni postrežbi.
Uniforme vseh vrst se izvrše iz pristno barvnega sukna najnatančneje.
Plašči (pelerine) za častnike, turiste, lovce itd. iz najbolj nepremočnega lodna so vedno v zalogi.


Najnovejša moda. Solidna postrežba.
j
c
V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
obrtnega pomožnega društvu icss
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v Ljubljani, Židovske ulice štev. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne ter od pol 3 do 5V2- ure popoldne s
4fl| fll 22 26-10 112 °lo
obresti, brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 126.305 K
L>
Razglas.
Razpisuje se mesto
v Trbovljah. Nastop službe je 15. april t. 1. Plača 80 kron mesečno, obleka in prosto stanovanje. Prosilci morajo biti slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožni. Prednost imajo dosluženi orožniki. Prošnje naj se pošiljajo do 30 marca t. 1. na županstvo Trbovlje.
Županstvo Trbovlje, dne 17. febr 1907. 367 3-i	Roš, župan.
3p

FR. ČUDEN,
urar in trgovec v Ljubljani. Samo nasproti frančiškanske cerkve.
Častiti ss. ženini in neveste!
Največja in najbogatejša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd.
Lepe stenske ure in budilke, jako lepe in nove oblike.
Največja izbira namizne oprave, nastavkov itd. vpravem srebru in China-srebru. Vse po najnižjih cenah in najlepši obliki.
Na zahtevo veliki cenik s koledarjem in posebej še cenik za China-srebro tudi po pošti franko in zastonj.
Zlata 14 kar. anker rem. ura, bije četr-
tinke in ure gld. 75. Ista s trojnim zlatim pokrovom gld. 95. Sliki enaka 80 g v zlatu težka, s tremi močnimi pokrovi, bije minute, če-
_ trtinke in ure, kaže mesece, tedne,
mmmnm dni in luno gld. 230.
se priporoča za obilni obisk	I3i-i3
Največji vspeh nove dobe!
je sloviti
Vabi in
Fr. Čuden,
ura
r in trgovec na drobno in debelo v Ljubljani samo nasproti frančiškanske cerkve.
v/?£h n ,#>
^OiSt GA0S*
Vpisana varstvena znamka.
Da snežno belo in popolno brez duha
perilo in izredno varuje platenino. Brez mila, sode ali drugih pridatkuv s« rabi prav po navod :u. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	i218 10 — 1H 250 gramovzavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg n M 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da st; po-kva.i perilo.
Dobiva se v vsth drogerijah, trgovinah s kolonialnim blagom, lekarnah in trgovinah % milom.
Na debelo pri L. Mlnlosu na Dunaju, I. Mtilkerbastei 3.
KotoliaTdir
oddaja od I. majnika t. I. z na-jemščino na četrt leta:
gostilno s Koncesijo	K 282 80
dvorano	K 21000
stanovanje v 3. nadstr.	K 120 00
prodajalno v pritličju	K 100 00
delavnico	K 60'00
Ponudbe sprejema Franc Jonke, Gradišče št. 3, I. nadstropje od
1. do 2. ure popoldne.	3y5 3—2
Kuharica
srednje starosti, izvežbana v najboljši kuhi, vajena tudi gospodinjstva, želi stopiti v službo le v boljše hiše, najraje v kako žup-nišče, bodisi v mestu ali na deželo. Naslov pove upravništvo »Slovenca." 375 3—2
Prodaja na debelo in drobno.
F i r 11 e sfc
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100- 6 J prodaja
Adolf Haupfmanro
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih bar« flmežev, lakov in steklarskega klat-
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.
Podružnica s v Spljetu. 1
Delniška glavnica: 1 1 K 2.000.000. : >
V m V LiutUjansba kreditna banKa v Ljubljani.
priporoča k žrebanju dne I. marca 1907 1
Promese na Dunajske komunalne srečke h K15 50, glavni dobitek K 400.000 Dalje srečke bazilika kurz circa K 25,	30.000 53 Hi
„ ogrskega rud. križa knrz K 30.	„ „ „ 30.000
Vlo«e ra kn iJice in v tekočem računu obre->tU|e od dne vloge do dne vzdiga po 4l/j°/o- Rentni davek plača banka sama
Podružnica : v Celovcu.:
: Rezervni fond: i t t : K 200.000. : : i