Leto LXVH, ŠL 7 LJubljana, sreda 10. januarja 1934 Cena Din i.— iznaja raak dan popoldne, is vre m* nedelje in praznike — Inaeratl do 30 petit vrst * Din 2.-. do 100 vrst i Din 2.S0. od 100 do 300 vrat a Din 8.-. većji taserati petit vrsta Din 4... popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« relja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12... za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg št 8. - NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st 26. — CELJE: celjsko uredništvo- Strossma ver jeva ulica 1, telefon it 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101, Račun pn postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.35L KAJ HOĆE MUSS0LINI Velesile naj prevzamejo monopol oboroževanja, male države pa popolnoma razorožijo — Odločilna posvetovanja angleške vlade Lond^*-, 10. januarja, r. Danes popoldne se bo sestal razorožitve*! odbor ar:^1. Ke vlade, da zavzame svoje stališče k najnovejšim akcijam in predlogom na polju razorožitvenib pogajanj. Kakor poročajo današnji listi bo posvetil odbor svoja posvetovanja predvsem trem zadevam: 1. Poročilu zunanjega ministra Simona o njegovih razgovorih v Parizu in Rimu, 2. francoski spomenici, ki je bila izročena nemški vladi in v njej vsebovanim predlogom hi 3. predlogom MussoJinija glede izenačenja oborožitve. Kakor poroča »News Cronicle« se zavzema Mussolmi v svojih predlogih za to, da bi štiri velesile priznavajoč princip kontrole prevzele nekak monopol v pogledu oboroževanja. Obenem z uvedbo te kontrole naj bi se strogo zabranila vsaka prodaja orožja malim državam. Kar se tiče Nemčije predlaga .V.ussolini, naj bi velesile pristale na zahtevo Nemčije glede povišanja številčnega stanja Reichswehra na 300.000 EtOž »oda z gotovimi omejitvami. Nem-čijV. n«] ti se v pogledu oborožitve omejila na defenzivno orožje. Za osnovo v tem pogledu naj bi služil prvotni angleški razorožitveni načrt s primerno modifikacijo v smislu Mussolinijevih predlogov. Demilitarizirana zona v Porenju naj se odpravi pod pogojem, da Nemčija v tej zoni ne bo gradila trdnjav oienzivnega značaja. Francija naj bi se po Mussolinijevih predlogih obvezala, da v Evropi ne bo vporab-Ijala svojih kolonijalnih čet. Istočasno naj bi Francija ustavila vsako nadaljno oboroževanje z ofenzivnim orožjem, svoje obstoječe ofenzivno orožje pa v določenem roku uničila. »Dailv Express« doznava, da se zavzema angleška vlada za odgoditev ponovnega sklicanja razorožitvene kon-frence do najmanj 29. januarja. To stališče je zavzela angleška vlada predvsem zaradi tega ker smatra, da bi bilo sklicanje razorožitvene konference brez sporazuma med Nemčijo jn Francijo, brezuspešno. Ker pa je stavila nemška vlada v zvezi s francosko spomenico francoski vladi nova vprašanja, je sporazum za enkrat še nemogoč. Rim, 10. januarja, r. Mussolmi je včeraj popoldne sprejel francoskega poslanika ter imel z njim dolgotrajen I razgovor, ki mu pripisujejo v političnih krogih veliko važnost. Razgovor se je '■■ nanašal na nove Mussolinijeve predlo- | ge glede razorožitve. Prvo zasedanje gospodar sk@f?a sveta Mate antant Pomembni nagovori na včerajšnji otvoritveni seji — Cilji in naloge Praga, 10. januarja. AA. CTK poroča: Včeraj ie bilo v Pragi otvorjsno prvo zarđan je Gospodarskega sveta Mali antante. V govoru, ki ea ie imel češkoslovaški zunanji minister dr. B€m?š na prvi plenarni seji, je dejal med drugim: Od naj* pričakujejo dela. Zato nam n^ bi nikoli oprostili, če zdai ne postavimo temeljev za raaLne gospodarske konstrukcije. Zavedamo se svojih dolžnosti in zato jo bomo izpolnili. Naša želja je, prav tako pa nam narekujejo to tudi naši interesi, da sodelujemo z vsemi svojimi sosedi. Na gospodarskem področi-i so egoizmi uprav dolžn>st. Naloua obstoja v tem, da se najde r3Šite* in srečna kombinacija egoizmov posameznih držav Male antante. Na tej podlagi naj pride do višjega in skupnaga egoizma vs?b teh dežel. Gre za delo za daljšo dobo. Čeprav si želimo že letos neposrednih sadov glede vzaj^mn? izmenjave blaga, pa vendar vemo, da bomo mogli stvari uresničiti šele po stopno. Glavno je. da vemo, kai želimo m kai hočemo in to ie že pol uspeha. Šef jusoslovenske delegacije Peliva-novio je nato izjavil tole: Jugoslovanska delegacija se zaveda, velike naloge, ki naj združi napore vseh nas za gospodarsko sodelovanje v zmislu pakla o Mali antanti- Nato je g. Pelivanović naglasa 1. da ie gospodarska Mala antanta spontana tvorba in logična posledica priia-teljskega in prisrčnega sodelovanja tr^h drŽav v pripravljalnem cdboru. ki je imel «-vo-je seje v Beogradu Tedaj ie ta odbor •? osebnim sodelovanjem iug<»lovf>nskesfa zunan e-ga ministra Jevtiea nas^l t^nielie za nadaljno delo. G Pelivanovic* \i končal svo? gocor. naglasajoč svoje prepričanje, da bo n-rva konferenca gospodarske Male antante obrodila pozitivne sadove. Vodja rumunsfc* delegacije Teodores-c u je takisto podal izjavo, v kateri pravi, da je prepričan, da bo iskreno 6odelovar.ie na gospodarskem in trgovinskem področju naibolise sredstvo za ublažitev splošne to-spodarske krize. Zavedamo se. v^^osti naloge, ki nam io stavljaio sedanje razmere. Zato hočemo storiti vse. da uspe ta konferenca. Zavedamo 9J pa tudi tezkoč. ki ih moramo obvladati. Na podlagi dosedanjih priprav lahko ugotovimo, da te težkoČe niso nepremostljive Prišli smo prešinieni z voljo do sod dovanja Hočemo vam pomagati od vas pa zahbevamo. da nam pomagate. Demonstracije v Parizu Ogorčenje javnosti zaradi finančnega skandala Stavi-skega — Vlada napoveduje najstrožjo preiskavo Pariz, 10. jan. r. Finančni škandal ba-yonnske banke, ki predstavlja eno največjih goljufij tega stoletja, narašča z vsakim dnem. Sedaj so po raznih prijavah že ugotovili, da presegajo poneverbe 800 milijonov frankov, to je nad poldrugo miljar-do dinarjev. Javnosti se polašča zaradi tega čim dalje večje razburjenje. Sinoči je prišlo v Parizu pred notranjim ministrstvom do velikih demonstracij, pri katerih je sodelovalo več tisoč ljudi. Ko je nastopila policija, da bi demonstrante razpršila, se je množice polastilo toliko razburjenje, da je demolirala železno ograjo in napadla policijo. Policija je morala uporabiti orožje ter je bilo več demonstrantov ranjenih. Vedno bolj se Siri tudi krog kompromitiranih oseb. Tako očitajo dvema bratoma ministrskega predsednika, da sta soudeležena v tej aferi in da je bU eden celo pravni zastopnik Staviskega in se potegoval za ustavitev preganjanja. Danes je izšel uradni komunike, ki vb« t« vesti odločno zanika in napoveduje najstrožjo preiskavo. Večja skupdna poslancev bo na prihodnji seji poslanske zbornice predlagala, naj se določi poseben parlamentarni preiskovalni odbor, ki naj preišče to afero in predvsem ugotovi, v kolikor so pri tem prizadeti narodni poslanci, politiki to sploh javni funkcionarji. Praga, 10. januarja, r. »Prager Presse« omenja v uvodniku politično ozadje afere Staviskega. posebno pa dejstvo, da so madžarski magnati za svoje obveznice, ki so se glasile na fond A, deloma prejemali denar v gotovini, razlika med nakupno in prodajno ceno obligacij pa je tekla v žepe Staviskega. »z katerega je črpal denar tudi fond za madžarsko revizijonlsticno propagando. Francozi in njihovi zavezniki so plačevali propagando proti sebi na francoskih tleh s prigoljufanim denarjem, francoski vlagatelji pa so izgubili ogromne vsote. Ameriški polet okrog sveta San Diego, 10. januarja, s. Jfcest ve-ikih mornariških vodnih letalwft star-talo danes za polet na dolgo progo. Prva etapa jih vodi do San Francisca, druga pa brez pristanka preko Tihega oceana na Havaj. Nadaljnje točke njihovega poleta še niso znane, metro oa. da bodo ameriški letalci topot prvič v skupini leteli okoli sveta. Vseh šest leta; je najnovejšega tipa. na vsakem ie šest mož in sicer štirje piloti in dva radio-brzojavca, ki se menjajo pri vodstvu aparatov Do sedaj se Američanom še ni posrečil noben polet brez pristanka na Havajske otoke. Proga meri 2150 morskih milj m jo upajo letaici preleteti v 21 urah. Vsem vojnim ladjam med San Pranciscom in Havajem je bU izdan nalog, naj priskočijo, če bo treba letalom na pomoč in po možnosti zasledujejo med poletom. Tihotapstvo v Avstriji Dunaj, 10. januarja. AA. Listi poročajo iz Gradisčanskega, da so tamkajšnje carinske oblasti naletele na meji na tihotapsko družbo 50 ljudi. ki so nosili Iz Madžarske žito v vrečah po 50 kg Med tihotapci Ln carinskimi organi je došlo pri tej priliki do streljanja En tihotanec je bil ubit Gre za madžarske tihotapce, ki ao prenašali preko meje madžarsko žito. V zadevo so zapleteni tudi neki avstrijski lastniki mlinov in trgovci, ki so na ta način pretibotapni iz Makarske več sto vagonov žita. Stroga preiskava je v teku. Pri«+onafte h „Vodnikovi družb!" Zahvala Nj. Vel« kraljice Beograd, 10. januarja, r. Pisarna Nj. Vel, kralja je objavila: Nj. Vel. kraljica je dobila na svoj rojstni dan mnogo številnih čestitk od posameznikov, društev in ustanov iz vse države. Po najvišjem nalogu se pisarna Nj. Vel. kralja zahvaljuje za vse te izraze vdanosti in tople želje, izrečene pri tej priliki. Znižanje plač na magistratu? Ljubljana, 10. januarja. Pri sin očni seji mestnega finančnega odseka je bilo sklenjeno, da s« znižajo vse plače mestnih uslužbencev, ki presegajo Din 2000 mesečno, za 3 %. Čeprav sklep finančnega odseka pred sprejemom na plenarni seji občinskega sveta še ni definiriven, je vendar vzbudil splošno zanimanje. Maximos v Londonu Pariz. 10. januarja A A. Grški zunanji minister Maximos je odpotoval iz Pariza v London. Kakor je znano, je Ma_ximos prispel v Pariz čez Zagreb iz Pariza pa je krenil v Rim. Zd*aj bo grški zunanji minister obiskal še London. S tem bo zaključil svoje potovanje po zapadni Evropi. London. 10 januarja AA Listi še ne priobčuiejo nobenih komentarjev o obisku grškega zunanjega ministra Maximosa pri Simonu. N-avzlic temu pa kaže. da obstaja tesna zveza med potovanjem grškega zunanjega ministra v London in nameravanim medbalkanskim paktom. »Dailv Ex-press«, ki je glasilo politike imoenalne osamljenosti, piše: Kaže, da bi Maximos rad dosege! v angleški prestolnici zagoto vilo da Velika Brtanija ne bo proti njegovemu medbalkanskemu o-aktu in da ga bo morda celo podpirala, da pridobi na svojo stran tudi Bolgarijo. Van der Lubbe obglavljen Lipsko, 10. januarja, r. Ker je predsednik republike odklonil pomilostitev zaradi požiga Reichstaga na smrt obsojenega holanskega komunista Van der Lubeja, je bila smrtna kazen davi ob 7.30 izvršena na dvorišču državnega sodišča v Lipskem z odsekan jem glave. Nova vohunska afera v Franciji Pariz, 10. januarja. AA. Ii Metza poročajo, da ao v Thionvilu odkrili novo vohunsko afero. Policija je prijela nekega FLamingua rodom iz Luksemburga. Pri njem ao našli načrte važnih francoskih trdnjav. Flamingua ao že pred vedli pred preiskovalnega sodnika. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2299.85_2311.21, Berlin i359.O3_1309.83, Bruaeij 795.79 do 799.73. Curih 1108.35_1113.85, London 186.30_187.90. New York 3647.16_3675.42. Pariz 224.21_225.33, Praga 170.12_170.98. Trst 300.13_302.53 (premija 28.5%). Av strijaki šiling v privatnem kliringu 9.15 INOZEMSKE BORZE Čarih. Pariz 20.23. London 16.84, tfew Tork 331.50. Bruseli 71 .SO. Milan 27.12, Ma drid 42.55. Amsterdam 207.50, Berlin 122.60 Prasa 15.86. Varšava 58.05. Bukarešta 3.06 Zavarovanje delavcev v letu 1933 Iz podatkov OUZD v Ljubljani M se dalo sklepati, da smo glavne težave gospodarske krize že premagali Ljubljana, 10. januarja. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je zbral zanimive statistične podatke o zavarovanju delavcev v preteklem letu. številke v oklepajih pomenijo prirast oziroma padec napram stanju predlanskim. Povprečno je bilo zavarovanih moških 46.S13 (-2493), žensk 28.751 ( + 404), skupaj 75.564 (_2089) Bolnikov je biLo povprečno 1S07 (+73). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 23.23 (—1-15), celokupna zavarovana mezda pa 1,755.509 (_137 6O5.40 Din). Iz števila pr| OUZD zavarovanih delav cev je razvidno stanje in razvoj delavskega trsra dravske banovine, ker so ori OUZD zastopane v glavnem vse industrijske panoge razen rudarstva. Število Letna razlika LeU članov (napram pred- hodnemu letu 1923 73.899 + 5.537 1924 74 333 + 434 1925 72 808 _ 1.523 1926 75.325 + 2.517 1927 82 546 + 7.211 1928 88 927 + 6.391 1929 94.929 + 6.002 1930 97 6SS + 2.759 1931 91 848 5.840 1932 77 633 _14.195 1933 75 564 _ 2 089 i podatki nam lasno kažejo dve so spodarski krizi: prva v letih 1924 in 1925. to Je naša deflacljs^p kriza. In druga od 'eta 1931 dalje, to je zadnja svetovna go spodarska kriza, ki oa že pojema, saj je članstvo OUZD v zadnjih mesecih že več je. neso v istem razdobju lanskega leta Iz povprečne dnevne zavarovane mezde je razviden orihMžen razvoj de'avskih zaslužkov Povprečna dnevna zavarovana mezda odgovarja približno taktičnemu zaslužku povprečnega de'avea. vendar je pa nekoliko nižja od dejanskega zaslužka Razen teza se Je lest vira me-dnih razredov večkrat menjavala Kljub temu pa dobimo v glavnem pravilno sliko. Leto Povnrečna dnevna za varovana Letna razlika (napram predhodnemu letu) mezda Din 1923 20 55 + 2.63 1924 21 74 + 1.19 1925 22 01 + 0.27 1926 22 43 + 0 42 1927 23 26 + 0 83 1928 24 32 + 1 06 1929 25 47 + 1 15 1930 26 45 + 0.98 1931 26 21 _0 24 1932 24 38 _1 83 1933 23.23 __1.15 Deflacijska kriza se pri zavarovani mezdi manj pozna kot pri števHu članov (vidi razliko leta 1925!). Pač pa Je zadnja svetovna gospodarska kriza delavske plače precej zmanjšala. Važmo je dejatvo. da se zapcs'enost delavstva hltrejae zbolj-šuje kot pa delavske plače. Celokupna letna zavarovana mezda članov OUZD predstavlja delavno rento, to je letni dohodek, katerega Imajo zavarovanci OUZD od svojega dela. Celokupna zavarovana mezda je obenem podlaga za odmero dohodkov ln izdatkov OUZD. Tako n. pr. znašajo prispevki za bolezoneko zavarovanje 1% od celokupne aavarovane mezde: Celokup. let. Letna razlika Loto zavar. mezda (napram prej- v mil. P injemu letu) 1923 455 + 87 1924 485 + 30 1925 481 _ 4 1926 607 + 2« 1927 576 + m 1928 649 + 7« 1929 726 + 77 1930 76« + 33 1931 72J _ a 1932 M8 __154 1933 527 _ 41 Tudi iz podatkov celokupne zavarovane mezde sta razvidni dve goapodaraki krizi. Zadnja gospodarska kriza je vendar neprimerno hujša od prve. Končno naj omenimo se era važen in značilen pojav, to Je naraščanje itovlla ženskih delavcev na račun moških. Kljrtb raznim teorijam, da pripada ženi Že po naravi mesto gospodinje ln matere, je odstotek ženskih zaposlencev vedno večji. Leto Odstotek ženskih članov OUZD 1923 27.32«/r, 1924 29.16« n 1925 30.470/0 192-6 32.14 »SLOVENSKI NAROD«, đne 10. januarja 1034 -tev 7 Ljubljanska bolnica v preteklem letu Lani se Je zdravilo v splošni državni bolnici v Ljubljani 21.680 bolni kov, 2340 }ih le pa morala bolnica odkloniti mMEJ K» Wmww po svetovnoznanem romanu PfUDE I ■ h\ j^l 1# |\ bernharda kellermanna i Bakterijološki zavod mora ostati! Važnost državnega veterinarskega bakteriološkega za voda za dravsko banovino in mesto Ljubljano Ljubljana, 10. januarja Pred dnevi je bilo objavljeno v tukaj-tojih dnevnikih, da atoji državni veterinarski bakterijološki zavod v Ljubljani pred deložacijo. K temu bi pa bilo potre^ ao pojasniti sledeče: Državni veterinarski bakterijološki za-Tod se je osnoval takoj po prevratu in je začel delovati L 1926, ko se je posrečilo dobit! v zgradbi bivše šentpeterske vojašnice vsaj za silo primerne prostore. Modernizacija zavoda je »časoma uspela a tem, da so se izvršile poBamezne potrebne in tudi posrečene prezidave, nakar se je notranjost moderno uredila Danes je ta zavod bogato opremljen in tudi res moderno in vzorno urejen, tako da služI lahko kot vzorec za druge take zavode. Da a« j« pa moglo vse to storiti, je bilo treba investirati precej visoke vsote v te stare zidove, čemur Je pa kriva najbrž le trdota državnega računovodstva, ker bi se bil sicer nahajal zavod že zdavnaj v la-stci zgradbi V tem zavodu se vrše veterinarsko bakterijološke preiskave za ves teritorij dravske banovine ln pole^ tega še razna ananstvena bakteriološka dela že iz zadnjega kratkega članka Je razvidno, koliko dela in koliko znanstvenih preiskav ima ta zavod na leto. Prvi tak zavod je v na-Si državi še iz predvojne dobe v Križev-eih le Je bil po našem ujedinjenju edini zavod te vrste v vsej državi .Ljubljanski zavod Je nastal kot drugi- Morala pa bi imeti vsaka banovina en zavod te vrste. Imamo pa le še v Beogradu centralni veterinarski bakterijološki zavod in pa bakterijološki Institut n« veterinarski fakulteti v Zagrebu. Za pobijanje živalskih kužnih bolezni je ta zavod za dravsko banovino velike gospodarske važnosti Prej je bilo treba pošiljati ves sumljivi materijal v Križevce, sedaj se vse preiskuje v Ljubljani. Pa tudi pri klanju živali za pridobivanje mesa je treba v svrho ugotavljanja raznih skritih zastrupljevalcev mesa pošiljati v preiskavo temu zavodu. Veterinarji vse naše banovine so veseli, da imajo v svoji sredi take vrste vzoren »avod in so ponosni na to, da ga imamo v naši banovini. Zavod vzdržuje država. Baš radi tega Je pa gospodarsko za banovino še večje važnosti. Pa tudi za mesto Ljubljano ima svojo gospodarsko važnost, kajti ako bi tega zavoda v Ljubljani oe bilo, bi ministrstvo najbrž prisililo mestno občino, da si uredi na svoje stroške v svoji klavnici tak zavod ln nastavi ▼ to avrho veterinarja, ki mora biti spe-cijaltat-bakterLjolog. In potem bi se sčasoma po nemškem vzorcu usmerilo vse preiskovanje v naši banovini pri klanju sumljivo spoznanih živali temu mestnemu zavodu, ki bi ga morala brez vsakih subvencij vzdrževati mestna občina sama Jasno je, da Je tak zavod namenjen samo znanstvenim Bvrham in De more biti pridobitnega značaja, že ureditev takega laboratorija zahteva primernih prostorov, ki morajo biti pač na onem kraju, kjer se največ potrebuje, če pa mestna klavnica takih prostorov nima, bi se morali pa tamkaj zidati. Nato pa pride na vrsto oprema Ljubljana, 10. januarja. Temu posebnemu civilizalorskemu delu mora posvečati reporter posebno pozornost. Razlogov bi prav za prav niti ne bilo treba navajati, vendar je treba povedati, zakaj se tako navdušujemo za gradnjo tramvajske krožne proge, da bi si kdo ne tolmačil napačno vneme in navdušenja. Gradnja tramvaja je namreč za meščane poseben dogodek, vreden vsega zanimanja, kot vse senzacije, ki se dogajajo na naših cestah ali v območju Ljubljanice in kanalov. Razen tega se je treba ozirati še na nešteto interesov, namreč na interese splošnosti, interese tramvaja, na Interese interesov ln na Interese napredka. No, sdaj pa govorimo le predvsem v interesu krožne proge. Kmalu se bomo vozili na krožni progi. To naj nikogar ne moti, da smo to napovedali te lani in morda že kdaj v Marije Terezije časih. Napredek sicer pri nas napreduje kljub temu, da ima neozdravljivo naduho, še celo hitreje od samega tramvaja, a je vseeno še napredek in še celo epo-balen, ce je že treba povedati. S tem, da razkopavajo ceste, smo se že nekoliko sprijaznili in ljudje niso hodili v množicah občudovat gradnje nove proge, ko so še delali na Poljanah in v vzhodnsm delu me sta. A zdaj nas je vprav pretreslo. Tramvaju krčijo pot že v Stritarjevi ulici pred tromostjem. Meščani so postali pozorni ln nikomur se več ne zdi, da Je vse le bolj za šalo kot za res. Kdo bi jim torej zameril, če so začeli gledati z reporterjem vred nekoliko ljubosumno na pospešeni napredek. Kajti napovedi ter prerokovanja so se začela uresničevati, kaže, da bo krožna proga zgrajena kmalu, čeprav ne po pratiki napovedovalcev. Se letos bo tramvaj zopet rentabilen, kajti krožne proge doslej se nismo Imeli v Ljubljani, zato je razumljivo, kakšno navdušenje bo za njo, ko jo bomo otvorili. Ko je začel voziti tramvaj v Sliko, smo bili tako navdušeni za ta napredek, da smo silili v vozove kot Indijci v sveto reko. Nedvomno bo tudi krožna proga takšna atrakciia, da se bomo vozili po nji do omamljenosti. In atrakcij nam je res treba. Po vsej ulici pred tromostjem vin te delavci v sklenjeni vrsti krampe Z delom se dobro grejejo, ne morejo pa segreti zmrznjenega cestišča Kocke se drže tako druga druge, da Je treba prave zobozdrav-nisk* spretnosti, če hoče delavec odtrgati kocko. Zato p« tla grejejo a koksom. Nekateri nezaposleni so odkrili, da so na cest! zdaj prijetne ogrevainice. Meščani, ki teh prostorov a celotnim bakterijo loški m inventarjem, ki pa stane danes lepe sto-tisoče. Končno bi bilo treba nastaviti še potrebno osobje. Vzdrževanje inventarja, stalno nabavljanje potrebnega materijala in pa plačevanje potrebnega osobja bi tvorilo precej visoke stalne izdatke. Jasno je pa, da bi ne bile mestni občini dobrodošle take investicije in je zato nerazumljivo, da ne spravi rajše sedanjega veterinarskega bakteriološkega zavoda pod potrebno streho, katerih ima mestna občina v npj-razllčnejših delih mesta dovolj na razpolago (n. pr razne stanovanjske vile za I niško vojašnico), čudno je pa tu H. 'a se bi moral ravno bakterijološki zavod seliti. Morda zato. ker njegovi prostori ■ ; ii snage najbolj ugajajo oddelku, ki se namerava v te prostore vseliti Kaj niso morda v tej zgradbi še druge institucije, ki bi lažje' izhajale z drugimi prostori, ker niso toliko navezane Da tako pedantno snago, kakršna mora vladati v vsakem ba«rte-rijološkem zavodu? Nerazumljivo je dalje, da se ne zavzame banska uprava za zavod, ko vendar točno ve, kaj lahko izgubi, ako bi se zaradi deložacije ukinil zavod Saj je vendar vsem znano, kako težko je zopet pridobiti ustanovo, ki Jo enkrat izgubimo. Zaradi takih bagatel pa vendar ni umestno riskirati obstoja znanstvenega zavoda, kakršnih imamo ravno Slovenci tauo malo Ako se bi dogajalo kaj takega v Angliji alj kjerkoli drugod v Evropi, bi bila vsa javnost takoj na nogah ln bi deževali protesti. Pri nas je ravno narobe. Zato bi pa bila potrebna temeljita rešitev vprašanja bakteriološkega zavoda na ta način, da se združita v skupni akciji tako mestna občina ljubljanska in banska uprava dravske banovine tako. da bi zgra dila mestna občina s pomočjo banovine na primernem prostoru poslopje, kjer bi b"a v prizemlju na primer moderna ambulan ta za vse vrste domačih živali, ki jo ta.ko krvavo potrebuje in pogreša vse živino-rejstvo bližnje in daljne okolice Po!e.g teh prostorov bi bili tu prostori podkovske šo-le, ki se tudi potika i* poslopja v poslopje in z vsako selitvijo na novo rešuje V prvem nadstropju bi pa bil državni veterinarski bakterijološki zavod Bakterijološki zavod bi plačeval redno letno najem nino in ravno tako tudi banovinska pod kovska šola Za vzdrževanje Ln opremo ambulante bi pa prispevala tudi banovina iz svojih sredstev Ambulanta bi zahteva, la izdatke samo enkat. ker bi se že v dveh do treh letih tako priljubila vsem prljate ljem domačih živali, da bi se sama vzdrževala Tako bi prišla mestna občina do lepe in vzorne institucije, ki bi ne veljala mnogo, se ji bi sama izplačevala in bi bi la ponos mestu. Kajti kaj takega nima najbrže vsa južna Evropa Banska uprava bi bila rešena enkrat za vselej iskanja prostorov za podkovsko šolo in državni veterinarski bakterijološki zavod bi bil za vedno rešen naši banovini Držimo, kar imamo, kajti tega kar enkrat izgubimo ne dobimo v doglednem času nazaj. D, K se ne prištevajo med nezaposlene, se tudi radi grejejo. Vendar se ustavljajo pred vsem le i z radovednosti Morda je za tem tudi kakšna zanjka za psihologe, zakaj ljudje tako radi vtikajo nosove v Izkopane jarke. Najbrž imajo žilico za starine in pričakujejo, da bodo delavci izvlekli mamutov zob. Zakladi bi se tudi marsikomu prilegli. In ko je napetost na višku, delavci izvlečejo staro hidrantno cev. Tramvaj privozi od pošte. Najprej se ustavi v začetku Stritarjeve ulice, ker leži na tiru orodje. Ljudje začno izstopati, sprevodnik jim pa tolmači, da Se ni postaja. Končno je prometna ovira odstranjena in tramvaj odpelje do postaje, 10 metrov daleč. Potniki izstopajo, ker je zdaj konec proge pri Krisperju Nekaterim se zdi. da so se pripeljali na Mars ter se ne morejo znajti na razkopanl cesti v strelnih Jarkih. Dame težj'b kalibrov poskakujejo kot balerine in delavci moralo Igrati vlo go kavalirjev Vedno, ko privozi tramvaj v Stritarjevo ulico, je dogodek. Razkopana je pa tudi cesta Pred Škofije in pred magistratom Vozni promet ukinjen razen nalpotrebneišeea. Na cestnem križišču pred magistratom je kom> j dovolj prostora za stražnika. Ceste je m -prekopane le toliko, da se še priboriš d > magistrata, če si neko'iko vajen gimnast. ke. Magistrat je zdaj zavarovan z barikadami in je v opoziciji proti vsemu mestu, če je bil kdaj prei ali ne. Tudi kanonikom, ki hodilo iz hiš Pred škofijo v stolnico oblečeni v nekakšne ornate, zadnje čase ni pot posuta baš z rožicami. Nedavno ie vozil tramvaj od PoHan že skoraj do magistrata, zdai pa vozi samo do Pred škofiie. Gradnja proge je napredovala nekoliko prehitro, zato so jo morali malo zadržati. Ko bi tramvaiski delavci že lahko potaeali tirnice na utrjeni temell, so Se kooali mestni delavci jarek za novi kanal. Vendar oorod ni bil ponesrečen kljub vse,m komolikaciism. Tramvaju krčijo zmagovito pot preko vs*»h ovir in težav. Vsi. ki smo pa bili nriče zgodovinskih trenutkov, bomo oonosni na to. zal. nl«o v akcHi fo toerafi. ker se vlači baš zdaj po naš^h uli-c«h tako gosta me°ia. da ie mmčno kot v džungli. A ba§ to da**e vsemu *e poseben Čar — borbi za tramval. orodirarHti napredka ob asistenci radovednih meščanov. Kazen *\\ dnnust — Pomisli, v Ameriki so zaprli moža, ki ie ime* Štiri žene. — Ali je bila to kazen ali dopust? Oficirski družabni večer LJubljana, 10. januarja, V proslavo rojstnega dne NJ. Vel. kraljice Marije Je bil prirejen anoči v veliki dvorani Kazine oficirski družabni večer, ki so se zbrali na njem vsi aktivni častniki ljubljanske garnizije, pa tudi več rezervnih častnikov, večina s soprogami. Dvorana se Je začela polniti Se pred 21. in kmalu je bila tako polna, da je bilo težko dobiti prostor pri pogrnjenih mizah. Ob določeni uri so stopili aktivni častniki v vrste in pričakali bana g. dr. Marušiča, divizijo narja generala Cukavca, podbana dr. Pirk-majerja, ljubljanskega župana dr. Puca in brigadnega generala Pekića. Godba je zaigrala koračnico in čim so zasedli odličniki s soprogami svoja mesta, se je pričela prijetna družabna zabava s plesom, ki so ga otvorilj predstavniki naših vojaških in civilnih oblasti, ko so se prav po domače in pomešani med številne udeležence prijetnega večera zavrteli v kolu. Oficirski družabn* večeri so se tudi v Ljubljani že tako udomačili, da bi jih ne mogli več pogrešati. Kažejc nam, kako tesno je povezana naša vojska s civilnim prebivalstvom m kako prijetno je kramljati z našimi aktivnimi častniki. Ta značaj oficirskih družabnih večerov je prišel v polni meri do veljave tudi snoči. Danes ob 4M 7. in 9-14 uri Frančiška Gaal v filmski opereti ŠKANDAL V BUDIMPEŠTI Szoke Szakall — Paul Horbiger ZVOČNI KINO IDEAL Kmetijski tečaj Trebnje, 9. januarja Včeraj Je bil otvorjen v Dobrniču pri Trebnjem zimski kmetijski tečaj, katerega obiskuje nad 100 gospodarjev in kmetskih fantov prostrane dobrniške občine. Tečaj Ima namen prikazati ljudstvu napredek modernega kmetijstva in vzbudi, ti zanimanje za umno gospodarstvo, ki je našemu ljudstvu tako potrebno in ki bo pokazalo koristi pri posameznikih takoj, čim bodo praktično to, s čimer se bodo v tečaju seznanili, tudi uporabljali. Tečaj, ki bo trajal 6 tednov, vodita sreski kmet. referent profesor g. Mala-sek in pomočnik referenta g. Filipič. Predavali bodo strokovnjaki ln referent sre-skega načelstva, med drugimi tudi sreski podnačelnlk g. Kraišek, dalje šumarski, veterinarski ln drugi referenti, tako da bo zanimivega gradiva in stvarnega pouka dovolj. Tečaj je otvoril sreski načelnik vladni Bvettiik g. Logar ob navzočnosti gg referentov ln ljudstva, ki se nadeja od tečaja največjih koristi. Divjega lovca so zasačili Jesenice, 9. januarja. Jakob i? ?al mlad mož. Ce ea vidiš na ejsti in mu pogledaš v dobrod jšni obraz bi mislil, da še nikdar ni skalil nobene vode- Njegove mehke poteze in emehlie'oci obraz, ea izdaiata kot Človeka lahkega življenja, če bi ga ne poznal, bi rekel da ie brivec al1 kroiač. A vendar ima za seboj zelo burno živi jen i« Oženil e* je zelo mlad Otroci so prihajali drua za drusim na svet ter 60 že v rani mladosti občutili bridkosti uro leta nekega živliena Jaka jih ?e pa preživljal kakor ie pa£ vedel in znal. Mnenja je bil. tla je bo« ustvaril dobrine sveta v enaki meri za vse ljudi in se ie tako tudi skušal ravnati 2* od nekdaj ga ie držala huda lovska strast. Zaradi divjega lova ie bi! ie oarkrat zaprt, izgubil je si izbo v tovarni, otroci na če stoje v vrsti so liki piščali na orglah. pa so radi brezposelnosti očeta tr-oeli še v^čji glad kot poprej. Na orožniSko postalo na Jesenicah so Prihajale veeii. da visoko gori na Karavankah zelo pogosto nokaio puške Ljudie so hiHili orožnikom javljat, da Jakob precej pogosto hodi z nahrbtnikom na planine za >deljm« in da a? malokedai vrača domov pri belem dn*vu. Minuli teden sta šla na planino Cnii vrb oroiniSki narednik Vrbljanae Jovo Ln kaplar Strah. Čula sta že od daleč streljani? ter hotela divjega lovca prijeti, toda ta >e im*l zelo dober nos in ko i? zavohal nevarnost, fe izginil kot bi se udri v zemljo. Lovil je v občinskem lovišču, ki ga ima v zakupu KTD. Tudi naslednji dan sta ga oroŽniKa zaman iskala, pretaknila sta vse senike in pastirske koče, toda dobila ga nista nikjer. Na praznik sta pa odšla komandir gg. Vr-blianac in kar*lar Ahčin na Jakov dom z dv*ma pričama. Dobila sta ga baš. ko ie kjhal meso ustre-liene srne. Pretipala ©ta mu tudi žepe in našla uro in verižico, ki 10 je ukradel na Črn^m vrhu drvarju Tom-ižu Bertonclju. fcfT nekaj naboiev in praznih ma-gneinov v drugem hlačnem ž*pu. V poebdji sta našla voteško puško, 4 kompletne naboje, 13 praznih magaeinov 1 earžer od italijanske pjške. odnosno rminiciie- Jakob ie priznal, da r? ukradel uro in veri?ico W da |e bil v omenjenem lovišču, diviačin? pa da ni ustrelil tiste dni. pač pa pozneje **no mlado srno. na katero je oddal 4 strel*. Izjavil j?, da le puSko dobil pred dobrim le tom med starim železiem v tovarni, io temeljito očistil in popravil t*r napravil novr» leseno kopito Puška je bila razložliiva in io ie Jakob razloženo nosil v nahrbtniku na svoie lovt-k* pohode/ Puško «0 mu orožniki vzeli Jaka pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem radi diviega lova. Po v ^tal ie orožnikom, da ie zato lovil, da bi imela Številna družina kai testi. Zaftl'?ž>n pa ni ma noben *ga in da dr if ?na od lakote ven dar ne mo»v umreti. Imam tako hudo lovsko strast, da je ne morem uduSiti in sam j ne mor*»rri ni? znto da sem tak — je zakliu čil svoje priznanje. Ljubljana, 10. januarja. Ljubljanska bolnica je sicer največji zdravstveni zavod v dravski banovini, kljub temu Je pa še vedno premajhna, kar dokazuje tudi statistika v minulem letu sprejetih m odklonjenih bolnikov. Rekordni sprejem bolnikov je bil sicer predlanskim, ko se jih je zdravilo 21.941, lani je pa Iskalo zdravja v bolnici 21.680 bolni kov, torej 261 manj. Naval je bil prav tolikšen, kakor prejšnje leto, bolnica Je pa bila prisiljena odkloniti sprejem 2340 pacijentov, ker ni bilo prostora. V nekaterih oddelkih, slasti v kirurgi enem, v tuberkuloznem, na otološkem, v dermatološkern so bile vedno vse postelje oddane ln pridejo ti oddelki pri eventuelni povečavi oziroma razširjenju splošne bolnice v prvi vrsti v poštev. Kot rečeno se je lani zdravilo v bolnici 21.680 bolnikov, od katerih jih je umrlo 530. Kakor vsa prejšnja leta je zopet odnesel rekord kirurgični oddelek, ki ga je vodil primari j dr. Cernič Nesreča pač nikoli ne počiva in tako je moral kirurgični oddelek sprejeti 9016 bolnikov, med temi 5321 moških to 3695 žensk. Umrlo je 99 moških in 51 žensk. Iti so podlegli raznim poškodbam, deloma zastrupi jen ju ali pa posledicam operacij. Na internem oddelku primariia g. dr. Jenka je bilo sprejetih 3764 bolnikov, in sicer 1898 moških in 1865 žensk. Za raznimi notranjimi boleznimi je umrlo 76 moških in 89 žensk. S 1. julHem 1933 je postal samostojen oddelek bivši odsek za Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Sreda, 10. januarja: Sonjkin in njegova sreča. Red B, Četrtek, 11. januarja: Komedija zmešnjav. Red Četrtek Petek, 12. januaja: Ob 15. url Cvrček za pečjo. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Sobota, 13. januarja: Kulturna prireditev v Crni mlaki. Izven. Znižane cene. Dijaška predstava v drami. V petek, dne 12. t. m. popoldne ob 15. uri se uprizori ena najlepših in najbolj občutenih iger vse dramske literature Cvrček za pečjo, v režiji g. Debevca Za predstavo veljajo izredno znižane cene. sedeži so od 5 do 14 Din. Na predstavo opozarjamo poleg dijaštva tudi vse ostalo občinstvo, ki se hoče poslužiti Izr-dno nizkih cen. OPKRA Začetek ob 20 uri Sreda, 10. januarja: Tičar Red Sreda. Četrtek, 11. januarja: Bofceme. Red C. Petek, 12. januarja: Zaprto Sobota, 13. januarja: Jenufa. Premiera. Red A. JanaČkova opera Jenufa Je genijalno češko operno delo, ki ga po vsej pravici prištevamo med najboljša operna dela svetovne operne literature. Janačkova glasba je prvovrstna umetnina, dejanje pa tako dramatično, kakor ga ima maloka-tera opera. Jenufa zasluži najširšo popularnost med vsemi slovanskimi narodi, saj uživa velik sloves tudi med drugorodci. V naši operi bo premiera v soboto. Pripravljena je najskrbnejše. Dirigira ravnatelj Polič, režira pt» režiser Ciril Debevec. Tajfun LJubljana, 10. Januarja Ta Lengvelova drama Je tudi Ljubljančanom tako znana, da pač ni treba navajati njene pretresljive ln tudi poučne vsebine. Nedoumljive tajne japonske Sfinge nam kaže in nenadkriljivo požrtvovalno ljubezen Japoncev do domovine. Se bolj nazorno in prepričljivo kakor z odra pa občutimo ledeno mraii dih tn Jekleno odločnost te vsej Evropi preteče rumene Sfinge s platna, da so snoči od premiere tega filma v kinu Matici odhajali obisko vald globoko zamišljeni ln nad vse zadovoljni, da jim je bilo tudi v Ljubljani mogoče občudovati to svetovno slavno delo z najboljšimi umetniki in v najbogatejši opremi Liana Haid igra pariško Sansoneto Heleno, ki se zaljubi z vso strastjo v tajln-3tvenega Japonca dr. Tokeramo. Slavni ruski igralec InkiSinov igra Tokerama tako, da nam od groze gomaze mravljinci po telesu, saj je neobčutljiva, brezsrčna pošast, kakor ugasel preteč vulkan, poln goreče ljubezni do domovine. Tudi on ljubi Heleno, a jo mora žrtvovati na povelje domovine. Celo morilec Heleninega ljubimca ln Izkoriščevalec Bninskega — de Kowa postane, a njegova naloga, ki mu jo Je naložila domovina, še ni končana, zato pa njegovo krivdo — tudi iz ljubezni do domovine sprejme njegov mladi prijatelj Hlronari — Veit Harlan V nobenem drugem filmu Se nismo ddeli s tako pestrimi barvami naslikane razkošne razposajeno s ti pariškega karnevala, kot kontrast temu sladostrastnemu bakanalu pa vse zmagujoči mir In odločnost japonske duše, zato bo pa film gotovo tudi v Ljubljani imel največji uspeh. SPORT Zmaga Ljubljančanov v plng-pongu Moštvo Ilirije si ie priborilo državno prvenstvo v ping pongu. ki se je vršilo v soboto in nedeljo v Zagrebu. Tud', drugo mesto so zasedli Slovenci po Hermesu, ki kaže v tej panogi sporta velik napredek. Vsi zagrebški listi naglašajo. da so oi!! Smovencj senzacija turnirja in da so si zasluženo priborili odlična mesta. Moštvo Ilirije je nastopilo v postavi VVeissbacher, 2iža. Nagy. Oerzinič. Hermes pa v postav! brata Nemec Drovemk Horvat in Sever-kar Za naslov državnega prvaka je tekmovalo vsega 7 klubskih moštev. Ljubljančani so dosegli prav lep us-peh rudi v smglu gospodov, kier ie nastopilo l Vi tekmova'cev V f*nale sta se poleg Hexnerja (Makab* Zagreli) in VVei'erja (MakaM) o'a«fra'a tud' VVeissbacher 0U-rtfal in Drovetvk (Hermes) Po izredno ostri borb? te postal državni prvak Hex-ner. 2. VVeissbacher. 3. VVeiler, 4. Drovenik. pljučne bolezni internega oddelka, ki ga vodi p rim arij g. dr. Debevec. Od julija dalje so sprejeli na tem oddelku 433 pacijen tov, in sicer 210 moških in 233 žensk. Umrlo Je 12 moških ln 6 žensk. Tudi nosne in ušesne bolezni ter bolezni grla so pri zelo razširjene ln tako Je iskalo zdravja na oddelku za te bolezni, ki ga vodi primari J dr. Pogačnik, 1637 bolni kov, od teh 852 moških tn 758 žensk Smrtnih primerov Je bilo malo. saj J? umrlo samo 10 moških in 4 ženske, v dermatološkern oddelku primarlja g. dr. Demšarja se Je zdravilo 1840 bolnikov, ve čina za razne venerične ter kožne bolezni. Med temi Je bilo 1045 moSkih in 795 žensk Opeklinam sta podlegla 2 moška to 5 žensk. G. primarij dr. Ješe, ki vodi očesni oddelek, je imel vse leto 2422 bolnikov, tn sicer 1347 moških in 1075 žensk. Odstotek umrljivosti je bil tu najmanjši, umrla je samo ena ženska. Na infekcijskem oddelku primarija dr. Meršola se je zdravilo 660 bolnikov in sicer 335 moških in 325 žensk. Zaradi infekcije je umrlo 16 moških in 13 žensk. Na živčnem oddelku docenta prlmarljn dr. Robide Je iskalo zdravja 738 bolnikov, in sicer 398 moških in 340 žensk, umrlo je pa 12 moških in 12 žensk. V otroški bolnici, ki 1e pod vodstvom prilari;-! dr. Derča. je b'lo sprejetih 1170 otrok, ln sicer 575 fantkov ln 5^5 deklic. Med otroci je bila murlOvoat večja, umrln je 71 fantkov in 51 deklic. V slnglu dam sta bili Gerziničeva in Dečmanova (obe Ilirija) od vsega početka veliki favoritinjl Gerzinlčeva, ki je že v Ljubljani premagala Dečmanovo. je tudi to pot po težkem boju slavila zmago nad večkratno državno prvakinjo in Ji odvzela prvenstvo ter jo potisnila na drugo mesto. Tudi 3. mesto je zasedla Slovenka C'im-permanova, ki je nastopila za Železničarja Zagreb, dočim Je prvakinja Zagreba Vuč;-lovski šele na četrtem mestu. V parih gosrodov je posta! državni prvak par Hexner-Weiler, drugo mesto pa sta zasedla Ilir'jana VVeissbacher-Gerzi-nič. V konkurenci me§an:h parov sta proti pričakovanju izpadla Dečmanova-Wefs»-bacher. ki nista bila razpoložena rn s! Je državno prvetislvo rriborfl par VučilovskV VVeiler. dreugo mesto pa brat in sestra GerziniČ" (IlJrUa). (B c «ca KOLEDAR Danes: Sreda 10. januarja katoličani: Pavel. Dobroslav; pravoslavni 28. decembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Tajfun. Kino Ideal: Skandal v Budimpešti (Frančiška Gaal) Kino Dvor: Vrni mi svobodo. Kino ŠtSka: Modri madež. Ljubljanski Sokol občni zbor ob 19.80 v mali dvorani Narodnega doma. Podminifa SVD: pr-davanje ravnaKvJi« Lapa >Zima tn zgodnja pomlad za okni« ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Splodno iensko društvo: predavanje idr Vare Dostalove >2ene v ilirskem cibanju« ob 16-30 v društvu. Rimska o?©ta 9. DE21RNE LEKARNE Danes: Mr. Ramor, Miklošičeva cesta in Trnkoczy, Mestni trg i. Iz Laškega — Ribja kri. Ker so prijatelju hladnih valov Savinje Ivanu Ribiču iz Celja njeni valovi v Celju baje prederoči, se Je odloČil ▼ nedeljo za kratko kopalno turo v Laškem. Okrog 10. je korajžno zabredel v sa mih kopalnih hlačkah v sredino toka ln se spustil v mrzle valove, plavajoč proti mostu. Gledalcev je Imel sicer dosti, toda nihče ga ni hotel posnemati. Ljudje so par realisti ter bolj zaupajo toplim polhovkam in plaščem, nego mrzlim valovom. — Poroka. V nedeljo se je poročil v frančiškanski cerkvi v Ljubljani tukajšnji sodnik g. Ivan Tratnik z gdč. Štefko M a t k o. Bilo srečno! Varčnost. — No, kako se kaj počutiš? Ste doma vsi zdravi? — Ne, hčerka ie dobila ošpice. — In si ooklical zdravnika? — Ne, ker čakam, da dobi se kako dru eto bolezen, da opravi zdravnik vsp obenem. Nerazdružljlva pri jato! ja. — Miha in France sta se včeraj pošteno stepi a. — Jaz sem pa mislil, da sta neraz-dmžljiva. — Saj tudi sta, kajti treba j* bilo šest mož, da so ju ločili. Matematika. — Po 500 m dolgi cesti vozita dva motociklista drug proti drugemu, eden s hitrostjo 100, aViigi pa s hitrostjo 125 km na uro. Kje se bosta srečala? — V bolnici, jospod učitelj. Zaman se je trudil. — Znani gospodarski strokovnjak mi je pravil, da je včeraj tri ure predaval o gospodarski krizi, pa vendar ni nič zaleglo. — Kako to? — Svoji ženi je moral kljub temu kupiti nov klobuk. ----1 ■ Švedsko kartoteko H ftAGRIPPAu in I poslovne knjige S vseh vrst nudi H M. TIČAR, 1 LJUBLJANA I Kako krčijo tramvaju pot skozi mesto Krožno progo grade že v Stritarjevi ulici pred tromostjem in bo kmalu dograjena ;tev 7 »SLOVENSKI N A R O D«, dne 10. januarja 1934 *rmn & Danes ob 4., 7.V4 In 9. V* uri zvečer velefllm strasti, ljubezni in lepote Nov »Paramountov zvočni tednike Predprodaja od 11.-H13. ELITNI KINO MATICA TELEFON z 124 TAJFUN t katerem naatopa slavni ruski igralec VALERIJ INKISINOV sodelujejo Liane Haid in Viktor de Kowa To je film, ki nam pokaže ljubezen tn strast japonske dude Dnevne vesti — Krali krstni boter hčerke princese lica ne. V p*tek popold ne so v Msdlinjrj ori Dmaju krstili hčerko princese lleane. Krstna botra sta bila rumunska kraljica mati in N|. Vel- krali Aleksander, ki ga ie zastopal naš poslanik na Dunaju Gjoreje Na-staeijevič. Princesa u? dobila ime Marija Ile-ana. — Z banske uprave. G. ban dr. D raso MarušiČ v četrtek 11. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten. — Za komandanta orožniške podčastniške sole je Imenovan orožniški polkovnik Viktor Novak, za vršilca dolžnosti referenta inženjerstva komande zetske divizijske oblasti pa Inženjerski kapetan L klase Hinko Res. — Odvetniški vesti. Odvetnik v Metliki dr. Karel Sturm se je s 1. januarjem odpovedal advokaturi. V imenik advokatov s sedežem v Ljubljani je bil vpisan dr. Ivan Vrtalni k. — Izpremembe v državni alužbi. Za policijske stražnike I. razreda zvaničnike I. položajne skupine so imenovani pri upravi policije v Ljubljani policijski stražniki II. r zre da zvaničniki LL skupine Franc Bel-tram, Alojzij Cvetrežnik, Jakob Homovec in Pavel Kavšek, pri predstojništvu mestne policije v Mariboru pa Franc Lutnik. — Iz banovinske službe. Za ekonoma javne ženske bolnice v Novem mestu je imenovan banovinski ekonomski uradnik m vršilec dolžnosti ekonoma iste bolnice Jakob Vuk. — Prostovoljna darila za poplavljenee v Struški dolini povodom ieeenskih povo lnii v Strasah ie kr. banska uprava apelirala tudi na privatna podjetja, da po svoji moči pripomorem k obnovitvi poškodovanih poslopij s tem, da podarijo akcijskemu odboru v t? namene razni potrebni uradbeni materijal. Temu pozivu 30 se odzvale sledeče tvrdke, ki ©o darovale: Fran .Kotnik. Verd p. Vrhnika 1 vagon 15 t zidne Ln strelne opeke, »Alpeko« trnovsko-industrijska družba z. o. z.. Ljubiinna 1 vason 10 t portland cementa, Franc Sod in. Ljubečna-Olje 1 vagon 10 t zidne ope»ke, Zabret in sinova družba z. o. z.. Bobovk pri Kranju 1 vajion 15 t zidrc? oneke. Ormoška op?karna drjžba z- o. z-, Ormož 1 vayon 10 t zidne in strelne opeke, Leonard Treppo. Brežice 1 vagon 10 t zidne opeke. Alojz Goričar, savinjska tovarna barv in lesnih izdjslkov, Mozirje v gotovini Din 200, »Drava« lesna ind. d. d., Maribor v cotovini D;n 500, Mestna plinarna, Ljubljana 2000 kg koksa, TrbovelisKa premosokopna družba, Ljubljana pa po znižani oeni 1 vasron portland cementa. Nadalje i« prapuetiLa tvrdka Inc. Dukić, Ljubljana 4 koksove peči v brezplačno uporabo. — Zimski kmetij«ki tečaj ? Treski pri Medvodah. V torek 16. t. m. ob 16.3o se na ?Ioveeen način otvori zimffci kmetijski tečaj v poslopju nove drž. osnovne šole v Preski. T^čai bo brnzplaoen ter bo trajal šest tednov. Predavala bosta ob torkih in petkih od pol 5 do pol 8 zvečer po dva predavatelja o vseh važnejših kmetifckib panogah- po vsakem predavanju s> bo vršila diskietin. Ker bo št svilo predavateljev veliko, bo spričo skrb-no izdelanega učnesa načrta tečaj jako zanimiv, pester in za vsakogar koristen. Kmetovalci iz Medvod Ln sosednih občin so prisrčno vabljeni! M . .. . — Iz »Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 3 z dne 10. t. m. objavlja zakon o dodatnem sporazumu k trgovinski pogodbi med kra- i ijevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, sestavo oddelkov državnega sveta in njih področje za leto 1934. izpremembe v stale- j žu državnih ir banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz * Službenih Novin*. _ Razpisana služba banovinskega cestarja. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi razpisuje kr. banska uprava v območju sreskega cestnega odbora v Litiji službeno mesto banovinskega cestarja, ln sicer za banovinsko cesto II. reda št. 186 Radeče—Brezovo v dolžini 10.240 km. — Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih tn državnih cestarjev ln njih prejemkih ln ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 3o 'et. Prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju ka drske ga roka, zdravniško spričevalo, nravnstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristo-Ijubja. eventuelno dokazilo o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 30. t. m. pri sre?kem cestnem odboru v Litiji. _ Bona dfla v Ljubljani iste klavireke-sa igralca, tkalskima mojstra, vrvarske^a moistra. nianipalanta za volno in tehnicn-«a ravnatelja za tekstilno tovarno. _ Gasilska zajednica dravske banovine obvešča s tem vse gas:like čete in župe, da je na predlog starešinstva Vatrogasnoga saveza kraljevine Jugoslavije dovolilo ministrstvo za telesno vzgojo naroda z odlokom pod br. 4775 od 30. decembra 1933 izostanek rednih skupščin v tem po slovnem letu 1934 z ozirom na kratko razdobje od Izvršenih volitev upravnih in nad zornih odborov — Predsedstvo. — Zemun dobi avtomatično telefonsko centralo. Prvo avtomatično telefonsko cen tralo je dobil pil nas Zagreb, za njim pa druga večja mesta, a zdaj Jo dobi še Zemun, in sicer najmodernejšo. Med Beogradom ln Zemunom bo 50 direktnih telefonskih zvez. tako da v telefonskem prometu ne bo ver nobenib ovir. žalostna statistika starega leta. V Zagrebu ie bilo lani nad 800 poskusov samomora NaimaMSi samomorilec je bil 12 letni deček najmlajša samomorilka pa 13-letna dekora. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in megleno, stalno hladno vreme. Včeraj niso imeli nikjer padavin. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 8, v Mariboru 2.6, Sarajevu 2, v Beogradu 0.0, v Zagrebu —1.0, v Ljubljani —1.7. Davi je kazal barometer v LJubljani 776.6, temperatura je znašala —7.7. — Umor zapuščenega starca. V vasici Srijemčica blizu Zemuna je mnogo mlajša žena zapustila starega kmeta Nešiča ln pobegnila k svojemu ljubčku. Potem je pa neke noči potrkal na starčeva vrata neznanec, češ, da bi rad govoril s starcem. Zjutraj so pa naJžli Nešlča umorjenega. Kdo in zakaj ga je umoril, ni znano. Oblasti domnevajo, da ima umor na vesti ljubček njegove žene. — Volkovi napadli avtobus, v ponedeljek zjutraj so volkovi med Lečevico in Splitom na cesti napadli avtobus. Prišli so s planme Kozjak. V avtobusu je bilo več orožnikov in financarjev, ki so začeli streljati, pa niso nobenega volka zadeli. — Na;m!ajgi ženio v naši državi je gotovo &eČ0 Seniovič iz vasi Rasne v sjeniškem sr*(zu. Fant rj županov sin, star je 12 let, hodi v 3. razred osnovne Šole, pa ie ža naročen s svojo sošolko Muško Makičevo. — Nesreče. Na Prulab je padla v ponedeljek 74-lntna mestna uboga Ana Filipicn-a tako narečno da ei je zlomila desno nogo — Peter Satler iz Doba pri Domžalah se je v ponedeljek peljal na kolesu proti Ljubljani, zadel je pa ob nasproti vozeči avtomobil in oad-l s kolesa, pri čemur s« i> občutno poškodoval na glavi. Oba ponesrečenca so prp-pdiali v ljubila neko bolnico. — Sest let zaradi uboja. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča se M včerai zagovarja! posestniški 6in Konrad Živko iz Spodni* Korena pri Sv. Barba ri. ki ie la.ni 17 septembra nnnadel in 9 ko lom por>il posestnfkoveea sina Franca Kra in ca iz Sp. Korene. Oba sta se bila v nek* beentei pprla in ko io k> Krarnc zanuntll« ga ie Živko v zis-«di počakal ter pobil na tla. Ubijalec ie bil obsojen na šest let robije. Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, zastaranja krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo. bolečine v kolkih, odpravimo z uporabo naravne »Franz josefove« grencice, če jo iznijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri zdražljivem Črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Martina Luthra in njegovo reformacijo je nam snoči nazorno prikazal v temeljito pripravljenem predavanju gosp. Fran Terseglav v prostorih Ljubljanskega kluba. Odličnega predavatelja je predata vil poslušalcem predsednik Ljubljanskega kluba g. dr. Fran VVindischer in se mu prisrčno zahvalil za njegov trud. Z njemu lastno temeljitostjo in objektivnostjo je odlični predavatelj globoko posegel v Lu throvo dobo in pokazal tega velikega verskega reformatorja in revolucijonarja v tako jasni luči. da so sledili poslušalci njegovim izvajanjem z največjo pozornostjo in napetostjo. Za svoj trud je bil deležen predavatelj navdušenega odobravanja, še posebej se mu je pa zanvalil v imenu po slušalcev predsednik kluba g. dr. VVindischer. —lj Nezaposleni se ne zbirajo zdaj tako nn ulicah in trgih kot so se lani pozimi, ko so oprezovali na *olnce in se tolažili med seboj. Pilicija- jim otopa na prste t*-r jih po šilja v pristojni- občine, a mnogi so tudi po vi« dan zaposleni z beračenjem. Ljubliansk-nezaposleni delavci imajo zavetišč* v m-jst ni oerevalnici in oni. ki so boli »nobsl«. stanujejo v Delavekem dom j. Vendar za najpotrebnejše ni p>skrbli-*no ker. kdor ima toliko denarja, da lahko olaeuie stanovanj* v Delavskem domu. ie že gospod. V Delavskem domu je samo azil za potujoče delavce in ne zavetišče za najpotrebnejše, ki si ruo rajo iskati vsak dan sproti prenočišče in ki £k-">rai nikdar mirno ne spi v lopah in kozolcih, ker policiia strogo nadzira takSna >prenoČiŠČa<. Citali smo celo, da so se hodili nekateri nezaposleni gret v razpravno dvorano na sodišče, kjer so tfh tudi pregnali. Včeraj so nekateri čakali na Mariji nem trgu, da bi vsa? posvetilo solno?, ki ev nam zdaj pokaže od časa do Ča«a le bl-»do kot luna izza megle. Kako žive mnogi nezaposleni, si najbrž marsikdo ne mora niti približno premočili —lj Slavna ljubljanska megla se je tako zgostila, da smo snoči komaj rili skozi njo in iskali luči po njej, ki so se videle le po nekaj metrov daleč. Tudi njene nezdrave posledice so se že pojavile, da se je s silno naglico dvignil konzum lipovega čaja in drugih preizkušenih sredstev proti prehlajenju in naduhi, a tudi zdravniki imajo zlasti z deco že mnogo opravka Vsako leto dela megla zdravstvenim fak torjem večje skrbi, vendar pa te nezdrave in nadležne ljubljanske značilnosti, ki nam jemlje solnčne žarke ln a tem vir zdravja, ne bomo odpravili, dokler ne bo Ljubljansko barje popolnoma osušeno, čim gostejša je megla, tem močnejše se oglaša hrepenenje po solncu. po čistem zraku in po toplem jugu, zato nam pa prav sedaj najbolj pogosto vhajajo misli na naš topli solnčni Jadran Kako srečni bi bili, če bi vsaj za nekaj ur mogli vžtvati čudodelne čare našega morja, ki ga vedno bolj ceni mo, čim večkrat ga obiščemo. Zato smo pa tudi tako veseli in radostni oznanila, da n»m jadranska straža 20. t. m. v Unionu pričara večer z vsemi opojnimi sladkostmi noči na Jadranu. Kar na bajno lepi otok Rab nas popelje, tam nas pa sprejmo naj temperamentnejše lepotice z vseh strani države v svojih pestrih narodnih nošah. Posebno ognjevite Makedonke in prešerno vesele Slavonke ter Ban s čanke že komaj čakajo, da nam pokažejo svojo ljubezen — do morja, zato se pa pripravimo in doka žimo, da ne zaostajamo za njimi ter jih sprejmimo vsi, prav vsi, ki amo v armadi JS. —lj živilski trg je tako dobro zaJožen. kot prejšnja leta ni bil osorej Naše dobaviteljice bi pač rade nekaj izkupile tudi pozimi, pravijo pa, da je zaslužek vedno slab. Zdaj je trg ie nenavadno dobro založen s zeljnatimi glavami, ki so zato tudi še precej poceni, po dinarju komad drob-nejše. povprečno pa po 1.50 Din. Tudi mo-t ovil ca in špdnače je dovolj, za kar akrbe Trnovčanke. Zdaj je ta zelenjava seveda nekoliko dražja, po 2 Din merica, kot je bila poleti. Branjevci zalagajo trg s lepo uvoženo cvetačo, ki se je pa podražila od 6 Din kg na 8 Din. Kljub slabi sadni letini je se zdaj vedno na trgu toliko jabolk, kot lani osorej. Ljudje namreč letos niso kupovali tako jabolk kot lani, ker so bila draga, a prekupčevalci so se dobro založili z njimi, ker so naibrž mislili, da ae bodo cene še dvignile. Zdaj jabolka precej gnije io m tudi trpe zaradi neprestanega prevažanja na trg in s trga. Tudi zdaj jih nihče mnogo ne kupuje, zato se ne morejo podražiti. Najlepša prodajajo po 6 Din kg. Mnogo bolj pa gospodinie kupujejo jajca kot jabolka, zato so tudi tako draga, po 150 Din komad debe?e1§a. Za go^nodlnle. ki skrbe tudi za estetično stran živlnani Delavske zbornica redno mesečno predavanje. Predavala bosta Mohorič Francka, strokovna sči-teliica na tehnični srednji šoli v Ljjbliani, in Koptnšek A., uradnik v Celju, in »iwr o lanpkem pohodu na Mont Blanc (4810 m) in MatUrhom (4oQo m). Oba sta znana alpinista. Mohorčičeva je v družbi sestre Mara prehodila in preplezala Julijske in Kamniške Alpe. Karavanke, vse vrhove ljubljanske okolice, dolenjega Krasu, deloma tu. di Dolenjske. Bili sta na najvišjih vrhovih v Oantralnih Alpah, kakor Visoki Klek, Va-nediger, \Viesbachhorn ln dr., predavateljica tudi v čeških Krkonoših in moravg&ih Beskidih. Kopinšek je Član celjske podruž-nic-i SPD, je zaian planinec in pisatelj v »Planinskem Vestnikuc. Poleg skoro vseh vrhov naših Alp je b:l parkrat na Velikem Kleku, na Ortlea-jj, Marmolati, Drei Zinnen. trikrat na Mont Blancu, parkrat na Ma'tar-hornu, na Monte Roan in drugod. Družba sester MohorčiČ in KopinŠeka i a porabila preteklo ugodno poletje, da je polezla nai-pivi na Mont Blanc in potem iz Zarmatta ne Matterhorn- Predavatelja sta si razdelila pr^davanie tako, da bo eden predaval o Mont Blancu in drugi o Matterhornu. Pr«-skrhala sta si lepe diapozitive. Vrni mi svobodo!!! Moški so ji bili igrača. Bila ie lepa in bogata, dokler ni spoznala življenja. Spoznala je, da je ljubezen nevarna kot dinamit. Kdo je to?? To ie slavna filmska zvezda Joana Crawfora v svojem najboljšem filmskem delu iz moderne družbe »Vrni mi svobodo«. Kot partner lepi Nil« Asther in Robert Monteorner*- Danes ob 4., 7. in 9. uri ob najnižiih cenah 2.—. 4.—. 6.— in 8.— Din. ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30. —li Oktet »Linbljanftkesa Zvona«, ki ga z vzorno marljivostjo vadi društveni pod predsadnik br. Dore Matul |e že ponovno nastopil na koncertih, na prireditvah dru ffih narodnih društev in v radiu, bo na kon eertu »Ljubiianskega Zvona« 15. t m- ob 20 uri v Filharmonifni dvorani zapel tri najlepše pesmi A. Haid riba in H. Volarič* So to bi«»eri alovnske kvartatne litarature in so poslušanja vredni. Vsam prijateljem lepe pesmi obisk koncerta toplo priporočamo! Vstopnica v Matični knjigarni na Koneres-n-am trg"j. —lj Predavanje v kemičnem seminarju. V petek 12. t. m. bo predaval g. univ. prof. ing. A. Kopvlov o temi »Uporaba mono termične teorije strojev za različne vrste pogonskih strojev«. Predavanje se prične ob pol 4. uri v predavalnici I. drž. realne gimnazije. Vegova ulica 4 Vsakomur pristopno. —lj Največji film našega čase. Vodstvo Elitnega kina Matice nam poroča, da se je upravi posrečilo dobiti največji film sedanjosti, izdelan po znanem Bernard Kel-lermannovem romanu »Der Tunnel«. Film Je epohalno delo. prava himna človeškega ustvarjanja. Film se bo že te dni predvajal v Ljubljani, «n sicer prvi v Jugoslaviji. Občinstvo opozarjamo, da prikazuje tedenski filmski pregled dogodkov po svetu v Elitnem kinu Matici nedavno strahovito železniško nesrečo v Franciji. __lj Vse likovne imetnik« vljudno rabi na sestanek akad slikar Karel Jirak lz Maribora v soboto 18. t m. ob 8. zvečer v restavracio Zvezda kler bo poročal o važnih strokovnih zadevah, ki sa tičejo v&a-kesa in vseh! —lj Koncert primorskih pesmi V ponedeljek 15. januarja priredi pevsko drjštvo »Ljubljanski Zvon« koncert primorskih pasmi komponistov Kocinnči&a, Labana. Haj-driha in Volariča Hubadova pevska iuoa poziva vsa ljubljanska pevska društva, da se v čim večjem številu udeJeže tega koncerta, ki bo nudil zaras lepo. blagozvočno vokalno glasbo Začatek točno ob 20. uri v Filharmonicni dvorani. —lj O pomena Jadranskega morja v vseh pogledih za vso državo, zlasti pa za Slovenijo, priredi agilna mornarska sekcija JS ciklus predavanj, ki ga jutri ob 20. otvori v dvorani OUZD — ne v Delavski zbornici, kakor je bilo naznanjeno v »Jutru« — priljubljeni ljubljanski predavatelj g. dr. Branko Alujevlć a temeljito zgodovinsko razpravo, Id bo dokazala, da je bil Jadran vedno nas, čeprav so se ga lastili pohlepni tujci. Vstopnine ni. —lj Zanimivo predavanje bo Jutri ob 20. v dvorani Delavske zbornice pod »kri i jem prirodoznanstvene sekcije Muzejske ga društva za Slo vem jo. predaval bo znan učenja« na polju fizikalne kemije prof. dr L Plotnikov, ki nam bo prorokova] bodoč nos* človeitva is fizikalno kemičnega vidika, _ —lj ZKJD. Film »Dunajski valček«, k: ga bomo videli prvič v petek ob 14.80 v Elitnem kinu Matici, nas bo imenitno zabaval in razvedril, saj bomo poslušali božajoče Straussove valčke, —lj 0**1«. daljnogledi, barometri loto aparati itd. nauieodn aj5i nakup pri Fr. p. Zajcu, izpralanem optiku, Ljubljana, Stari trg. 9. Ceniki brezplačno. **n Novomeški obrtniki so zborovali županovo poročilo o občinskem gospodarstvu — Naša finančna politika Novo mesto, 9. januarja. V soboto popoldne je imelo Obrtno društvo za Novo mesto Ln okolico avoj redni mesečni shod, ki pa se Je raztegnil na obširnejše zborovanje, na katerem so referirali gg. župan mesti dr. Rezek, načelnik gremija trgovcev Kastellc Bdmund ter »boruični svetnik Josip Windi8cher. Predsednik društva g. A^nitsch Je otvorO zborovanje ter pozdravil navzoče, posebej pa se župana dr. Rezka, g. Kastelica ter £. VVin-dlscherja. Po pozdravnem govoru so podali društven) funkcljonarji svoja poročila, med katerimi je omeniti predvsem blagajnIsko f- Udovča Dohodki društva znašajo Din 6390, stroški pa 53 77._ Din. Na mest u društvenega gospodarja, je pojasnil predsednik Agnitach, da je dalo društvo obnoviti sedanjo obrtno dvorano, ki se porablja za društvene sestanke, predavanja Ln prireditve Pomočniškega odse. ka Predsednik Pomočniškega odseka g. Rutar je v svojem poročilu naglasil veliko delavnost svojega odseka, v katerega obsegu se vrše redno družabni večeri, ki jih izpopolnjuje tamburaški rbor, dela se pa ta splošno izobrazbo pomočnikov, kar dokazuje baš akcija za lastno knjitnloo V to svrho se bodo tudi pobirale v bližnjih dneh pri članih Ohrtne&a društva knjige. Po poročilih funkcijonarjev je podal predsednik besedo županu dr Režku, ki je uvodoma poudaril, da naj današnji njegov govor o občinskem gospodarstvu ne velja kot nekak zagovor tega. kar se je storilo, temveč hoče navesti samo splošne smernice, po katerih bodi občinska uprava v ekonomskem pogledu Is njegovega nadaljnjega govora se razvidi gospodarska politika sedanjega občinskega odbora pri sklepanju letnega obračuna, ki znaša letos okrog 1.000 000 Din Vsi sloji nosijo bremena, ne pa samo nekateri, kar je edino pravilno. Obdavčenje se vršj po višini do hodka. Pri tem se pa skuša uvesti vedno oni davek, ki najmanj prizadeva prebivalstvo. Običajno sega občina po dokladab na direktne davke, kar pa je ogromna obremenitev davkoplačevalcev Pri nas se to čim manj prakticira Ako plačuje trgovec S0% reklamnega davka. 50% obrtnik, ni to istovetno z 20_30% doklad na direkten davek Prispeva pa naj pri tem tudi uradništvo. Sicer že nosi bremena s svojo gosraščlno Ln vodarino. kar pa nI preveč, ako pomislimo, da plačuje v drugih mestih pri gostaSčini 7—15%, pri nas samo 1%. pri vodarini 13«/e f Maribor. LJubljana), pri nas 10«/© «0_70°/0 bremen plačuje med druguni tudi naše obrtništvo — produktivni sloj, ki ravno sedaj te&ko diha. Ostalo plačajo konzumenti. Sedanja splošna kriza ima za vzrok tudi zmanjšanje konzuma in povečanje produkcije, to pa je tudi v mestnem gospodastvu Zato naj se obremeni dohodek, kar se sp!oano. pri sedanji občinski gospodarski politiki, tudi dela Pri sedanjem občinskem prora- SOKOL SkupSčina trebanjskega Sokola r robuje, 9 januarju V nedeljo se je vršil dobro obiskati občni zbor našega Sokola, na katerem so olla podana Izčrpna poročila o delu v preteklem letu Občnemu zboru je prisostvoval kot delegat župe župni starosta br Vasic Vsi funfccijonarj' društva so podali obširna poročila iz katerih posnema mo. da je društvo lani prav marljivo de lovalo Jubilejni nastop in razvitje društvenega prapora sta moralno tn gmotno uspela, sa sar gre zasluga neumornemu prizadevanju brata tajnifca Blagotinšk« ln načelnika Pavlina Društvo se je dalje s svojimi telovadci udeležilo vseh nastopov v okrožju, predvsem pa pokrajinskega zlets v Ljubljani Ln nastopov po društvih tzven okrožja Knjižnica pod vodstvom br Ambrožiča se lepo razvija Ln predstavlja po dobrem letu obstoja vrednost 24.377 Din. Uspeh, ki ga beleii malokatero dru štvo danes v tako tesklh gospodarskih razmerah Blagajniško poročilo, ki ga Je podal blagajnik br. šmit, priča, da stavbni fond raste Ln se je posebno v tem poslovnem letu že nabrana vsota precej po večala. Goepodar br. Zdravifi je poročal da znaša vrednost tehničnega Inventarja Din 2S.000 Tajniško poročilo Je podal br Pavlin, ki Je tudi predlagal listo novega odbora. Ker sta pri predlaganju liste ostali me sti načelnika in prosvetarja nezasedeni, je otčni zbor po krajši debati lipopolnil tudi ti mesti in je prelagal sa prosvetar ja br. inž. Broveta to za načelnika dosedanjega načelnika br. Pavlina Dolfa Ta ko Je ostala stara uprava s starosto br. Tomicem st in tajnikom br Blagotinškom na čelu, za podstarosto pa je tokrat predlagan br. sprlnger. — Ljubljanski Sokol opozarja in vabi svoje članstvo na redni društveni občni zbor, ki bo danes ob pol 8. zvečer v dru štveni mali dvorani v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove ceste). 13-n — Sekol Ljshljana IV bo imel svojo redno elavno skupščin> v nadelfo 14. t m ob 9. v telovadnici šol«- na f'Tulah. — Uprava. Dramski nd»ek Sokola Vir uprizori v nedeljo 14. t m. ob 20 v ^okotekem donr: aijaino burko >Maksel«. Vabimo 1 čunu znašajo samo osebni isdatki 33" , drugod 50%, 10% odpade na dolgove, pre ko 50% pa gre za materijal, poprave, oe-ste. hiše. Tako ostane okroglo 500.000 di narjev občinskega protačuna v mestu Me ščani dobe za svoja dela to nazaj To naj imajo pred očmi vel pri kritiki občinske sa proračuna. Na koncu govora Je Izrazi' željo, da postanejo stiki med obtnletrom in občino tem tesnejši, piedvsem pa od kriti. Pri svojem delu naj društvo ne vodi visoke politike, ampak to, kar Je is društvo potrebno. Njegov govor je bU navdušeno sprejet. Govorniku se je sahvalil predsednic Agnitsch. ki je takoj podal besedo naated njcNinu govorniku, načelniku gjemlja gosp Kastelicu, ki 6e bori že 13 let za obrtni ške interese, za kar mu gre vse priznanja m radi česar se Je tudi obrnil predsednik društva nanj. da pojasni obrtnikom nekaj stvari lz sedanje finančne politike. V svo jem govoru ni mogel ugotoviti stalnosti, oz. absolutne veljavnosti finančne politike za sedanji čas, ker o starem finančnem zakonu se ne more več govoriti, novi p« se šele pripravlja. Za sedaj se se ve c-pravega, dokler ni sprejet novi finančni zakon, za katerega ps Je že sedaj pet raz ličnih osnutkov Do sedaj se Je plačeval davek na podlagi čistega dobička, sedaj pa, kakor Je splošno znano, se misli uve sti davščLna po nekakih zunanjih snaklb Počakati je torej treba na razvoj bližnjih dogodkov na finančnem polju. Za njegova izvajanja se Je zopet toplo zahvalil pred sodnik, navdušeno pa so Jih sprejeli na vzoči obrtniki. Zbornični predsednik gosp VVindischer pa Je poročal na zborovanju o delu v zbornici TOl. Priznati mu Je ure ba veliko delavnost, saj Je mnogo stori iz svoje lastne inicijative, kar so drugi prespali. Omenil Je tudi proračun »borni ce, ki se je znižal od 6 na S milijone Din. subvencije pa so oatale nelipremenjene. za kar se bo storilo še mnogo dobrega % raznimi tečaji itd. PaC pa so se svlSal* zbornične takse. Govornik se Je dotaknil ie vpraSanj zborničnega volilnega reda in pri tem se je vnela živahna debata, v katero so posegli g. Paučić, predsednik okrožnega od bora g. Malovič ln dr. Končno so bili so glasno sprejeti trije &kle>pi, ln sicer, s« vzame se stališče proti davčnemu censu su, »tališče za volilna okrožja v okviru okrožnih odborov ln pa večinski sistem pri volitvah. Predsednik okrožnega odbora g. M. Malovič Je Lmel referat o dem odbora, predvsem pa Je prebrsl resolucijr 60o obrtnikov, ki se tiče fcuSmarstva. Vajni so v tej resoluciji odstavki, ki govor** o kazni, ki zadene lušmarja. kot onega, ki mu Je dal delo. Nt koncu zborovanje se je vnela debata o obrtno~nadaljevauv šoli. Sklenjeno Je bilo, da se d« šoli 1000 Din podpore. Nato pa je predsednik Agnitsch zaključil zborovanj«. Sokolski oder v Poljčanah PoJjoane, 8. jmuuarj« Na praznik treh kraljev popoldne s* vrli diletantje tukajšnjega Sokole vprlso rili tridejansko burko >Trlje vaški svet oiki<, ki so jo že na marsikaterem odri: z uspehom igrali. Tudi pri nas Je v«budi La veliko zanimanje, čeprav še ni dolgo ko je imel Sokol svojo gledališko pred stavo, je bila tudi tokrat prostorna sokol ska dvorana skoro do zadnjega kotičk. zasedena, lahko rečemo, da Je bil to v te. sezoni rekorden obisk. *In številnim gle daloem, ki se radi smejejo, nI biLo pra\ nič žal za par dinarčkov, saj so v poLoJ meri prišli na svoj račun. Vsi igralci r režiserjem br. Ritonjo vred so se potni dili, kar se je dalo. Ce bi Imeli časa sa več vaj, bi se tzravnalo še to Ln ono, kai pa mnogi gledalec niti ne opazi. Med posameznimi je »opet brlljlral na> ljubljenec-igralec br. Ritonja. ki Je igra svetnika Bavdka tako svojevrstno, da mu vsaj pri nas ni nihče kos. Tudi župan, dru gi svetnik, Porenta (br. Ruter) ln župa nja (s. Ruterjeva) sta bila prepričevalna Prvi je zopet dokazal, da je zelo dobei Igralec, druga pa da ji zlasti kmečke par tije >leže< Kakor vselej, Je bila tudi s Olga ćerček (v vlogi srčkane Fani) sa mestu. Tretji svetnik, malo prerobusten Je bil br. 2;tnlk. učitelj Stemplhar pa br Krajne. Sestri: Lipovškovo (Barbara) in Zupančevo (Marjanca), smo prvič vide! oa odru, obe sta se nam prav dobro pred stavili, prvo še posebej odlikuje simpa tična ln razločna isovorjava Olavne atrak cija Jakec, >račka na vodi<, pa ni bil, č» prav Je sicer izvrstna tukajšnje moč. po vsem zadovoljiv. Ljudje so se mu sloei smejali, vendar vloga sanj to ni bila Tud v maski je bi! prepovršen, kar pa seved: ni njegova krivda 8e precej dober župnik je bil br Kukovlč, dr Klepec br Breme< (brez Črnih očal bi tudi Slo) In Surlovt Leneka s Ronerjeva. ki pa se Ji Je pozna Io, ds ni Imela mnogo vaje. V splošnem pa vsem sa nesebično P< žrtvovalnost ln za smeh. ki so ga to p< poldne pripravili številnim obiskovalcev. Sokolu pa zadovoljiv gmoten uspeh, v»: čast in priznanje. Ik^ « — Sokol Ljubljana IT ima svol redni \z ni občni zbor v soboto H t m. ob pol 2* na realki. Udeležba za vse članstvo ob. na. Uprava. 264 0>»e ki vendar aH pa baš zato sta čutila toba popotnika neizrečeno grozo in Strah. Mir in tišina, nepretničnost pustinje in njena neizmemost, vse to je težilo njuni srci m njune misli. Poročnik je pa vendar premagal to čudno grozo. Toda Marjana si je zaman prizadevala pregnati občutek strahu. Tako so potovali po stepi korak za korakom, ne da bi se zgodilo kaj novega. Končno je postal (poročnik zopet dobre volje. Govoril je Čedalje živahne je. Najprej je govoril o čudnth krajinah, ki jih je videl prvič v življenju, o čudnem —čjpp potovanja in o čudnih ljudeh, potem pa o Franciji, o povratku v domovino in o skupnem življenju. Ko je govoril o povratku v domo-vmo, ki se ga je prej tako veseliia, je Marjana samo otožno gledala svojega moža. Zde4 se ji je težak, ta povratek, *ek> težak, da celo nemogoč. Koliko nevarnosti, koliko ovir, težav in trpljenja bosta morala premagati, predrto se bosta mogla vrniti, če se sploh kdaj vrneta. Potem je govoril poročnik o Wa-sfaingtomi in o Lafavettu, o njunih slavnih činih, požrtvovalnosti, junaštvu in plemeniti netistraienosti, o bitkah, ki so čakale navdušene francoske dobrovoljce ter o časti in slavi, ki jim bo v nagrado. Tedaj je pa prevzelo poročnfkovo navdušenje tudi Marjano. Obč»udovanje njegove hrabrosti in ponos pri misli, da bo njen mož deležen vsega tega, sta ji «a hip pregnala ves strah. Toda kmaiu jo je začelo znova skrbeti, kaj bo. Pomislila je, da bo morala ostati sama nekje v Virginiji, njen mož bo pa na bojišču v neprestani amrtni nevarnosti. Pomislila je, da ce-ie tedne, a morda tudi cele mesece ne bo nobenih vesti o njem. Morda ga angleški vojaki v bitka ujamejo, morda bo preživljal težke dni v angleški trdnjavi, ona pa ne bo niti slutila, kje je in kaj se z njkn godi. Kaj pa če pride v roke divjim Indi-iancem ali če pade na bojišču? Manama se je bala te misli, toda pregnati jih ni mogla. Kaj če bi njen mož v vrtincu in vihri krvave vojne utonil in bi nikoli ne zvedela, kaj se je zgodilo z njim? In temne slutnje so se vedno bolj oglašale v nji. Vsak nov korak skozi tiho, neprodorno in zloveščo stepo ji je prinašal novo bojazen, nov strah, novo *k> slutnjo. Vse to se je povečalo, ko je nastopila noč. Cim se je njun vodnik nenadoma ustavil aH ozrl v stran, je Marjana že videla v duhu pretečo nevarnost. In v takih trenutkih je vedno nehote tiho poklicala moža, da bi bil blizu nje in da bi jo pomiril. V takih trenutkih nepremagljive groze se ji je zdelo, da ne bo več slišala odgovora ljubljenega moža. Šele njegov glas jo je vedno nekoliko pomiril in ji pregnal mračne misli. Potem so se morali ustaviti, ker so biH konji utrujeni, in Marjana se je morala boriti s spancem. In ko je za hip zadremala, je videla v sanjah strahotne prizore. Prebudila se je s krikom groze... Papay je le malo govoril s popotnikoma. In vedno, kadar ga k poročnik vprašal, kje so, se je Indijanec zadovoljil z odgovorom: — Kmalu bomo v Virginiji. m poročnik je z nežnimi besedami miril Marjano. In tako so minevali dnevi... Kljub temu sta pa dve stvari silno presenečali mlado ženo. Prvič, da še niso bild opazili nobenih sledov vojaških čet, namenjenih v Virginijo, in dru- gič, da ni bilo nikjer nobenega znaka bliža.očih se bitk. In to je povedala tudi svojemu možu, ko so se zopet ustavili, kar so storili navadno v mraku. Poročnik je priznal, da ima prav; ker pa m hotel svoje žene še bolj zastrašiti je dejal samo: — O tem se pomenim z vodnikom. Toda Indijanec je vedel že vse, o čemer sta mlada zakonca govorila, ker je prisluškoval njunemu pogovoru v grmu za njunim hrbtom, kamor se je bil skriva, splazil. To je storil na vsakem počivališču. Najprej je odšel pod pretvezo, da mora preiskati okolico, potem se je pa skrivaj vrnil, da bi mogel opazovati popotnika. Tako je dobro vedel, da je Marjana glavna sovražnica, ki mora budno paziti na njo. Poročnika se po njegovem mnenju ni bilo treba bati, kajti njegova ne-ustrašenost je izključevala vsako verjetnost prevdarnosti m previdnosti. Vedel je, da bi ne bil poročnik ničesar opazil, da ga ni opozorila Marjana. Posebno med zadnjim počivanjem se je lahko Indijanec prepričal, da bi se moral pri prvi priliki odknžaii ženske, ki bi mu utegnila prekrižati vse račune. Sklenil je počakati do ugodnega trenutka. Tiste noči je Marjana slutila bližajočo se nevarnost — Prijatelj, — je dejala svojemu možu, — vem m vidim, da si zek> truden, vendar bi te pa prosila, da ne zaspiš. — Zakaj pa ne, Marjana?... Priznam, da se mi oči kar same zatiskajo. — Torej sem brezsrčna, če te prosim, da bi to noč ne spal? — Zopet tvoj strah, zopet prividi, Id jih ne moreš pregnati, odkar sva vzela Indijanca za vodnika. — Da in sicer zato, ker se od prvega dne najinega potovanja ne morem izneoiti mučnega občutka groze. — Ki je pa povsem neutemeljena, Marjana... — Kaj zato? — To, Marjana, da se moraš pomiriti. Zaenkrat se ni zgodilo še nič takega, da bi moral dvomiti o zvestobi najinega vodnika ... — Prepozno bo, ko boš verjel nasprotno *.. — Sicer pa, — je nadaljeval poročnik, — mar nisem za to tu, da te bom branil, če bo treba? Recimo, da ima Indijanec z nama res slabe namene. Toda mož je sam, a jaz sem tako močan, da se enega sovražnika ne bom ustraši. — Poznam tvoj pogum, prijatelj in vem tudi, da izpopolnjujejo Indijanci silo z neverjetno spretnostjo, pogumom m premetenostjo, m tako se vsa tresem pri misli na možnost spopada. — Dete moje! — je zašepetal poročnik. Objel je svojo ženo in jo držal nekaj časa v objemu, kakor mati otroka, ki ga je strah. Potem je pa zavladala grobna tišina na tratiti, ki jo je bi' izbral Indijanec za odpočitek na kraju gostega lesa ob vznožju hriba, stoječega kot pred-straža velikega pogorja. Indijanec je dobro poznal kraj, kamor je bil privedel oba popotnika. Nekaj poapnelih kamnov, skoraj svež pepel in obžgani kosi svežega lesa so pričali, da so taborili tu nedavno drugi popotniki. Cim so se ustavili, je poročnik takoj razjaha1 konja. In ta čas, ko je Indijanec privezoval konja, sta poiskala mlada zakonca pred vetrom zavarovan kotiček in se utaborila v njem. Rekli smo že, da je Indijanec prisluškoval vsakemu njunemu pogovoru. Privezal je konja, ki sta takoj legla, sam se je pa splazil na kraj, od koder je lahko slišal vse, kar sta govorila mlada zakonca, in odkoder je mogel celo videti njuna obraza. Oče ubil sina in sebe Grozna tragedija ▼ rodbini lastnika parfumerije v Brnu J. Dy bala Grozna tragedija je zadela v Brnu rodbino lastnika parfumerije J. Dybala. V ponedeljek dopoldne je prišel solastnik parfumerije Josef Dvbal pred stanovanje svojega 701etnega očeta Jana Dybala v tretjem nadstropju iste hiše. Sin je hotel očeta prositi, da bi mu pomagal pri inventuri v trgovini. Zvonil je in zvonil, pa ni bik) nikogar, da bi mu odprl. Ker se sinu že v nedeljo a očetovega stanovanja ni nihče odzval, ga je obšla zla slutnja. Vedel je, da je njegova mati za božične praznike odpotovala na Dunaj k sorodnikom in da je ostal oče z mlaškn sinom sam doma. Zvonil in trkal je še nekaj časa, potem je pa poklical ključavničarja, da bi očetovo stanovanje odprl. Vrata so bila od znotraj zaprta na verižico. Končno je sin vdrl v očetovo stanovanje in ostrmel. Na vratih v predsobi Je zagledal očeta obešenega, Ze na prvi pogled se je poznalo, da je starec že dolgo mrtev. Ko je stopil v drugo sobo je pa zagledal na tleh t mlaki krvi svojega brata Praoca. Brž je poklical zdravnika, ki je pa mogel ugotoviti samo smrt obeh. Kmahi je prispela policijska komisija in med preiskavo so našli starčevo pismo, ki pojasnjuje grozno tragedijo. Pismo je naslovljeno na ženo. V njem opisuje Ljubavna tragedija v avtomobilu Blizu Brna se je odigrala v nedeljo pretresljiva ljubavna tragedija. Brnski Rdeči križ je bil obveščen, da stoji na cesti za mestom avto, za volanom pa sedi neznan moški s prestreljeno glavo, a kraj njega mlado dekle tudi s prestreljeno glavo. Oba sta bila še živa in takoj so ju prepeljali v bolnico. Gre za 201 e t nega sina lastnika kemične čistilnice Jana Skaroleka in 181etno zasebno uradnico Irmo Pavlasovo. Ob* sta bila tako težko ranjena, da ju nist> mogli z a slišati in zato prvi hip ni bik> jasno, ali gre za umor ali samomor. Potem so pa našli v fantovem žepu pismo, ki se v njem poslavlja od očeta. Iz pisma je razvidno, da je fant najprej ustrelil Irmo v glavo, potem je pa še sebi pognal kroglo v glavo. Avto se je v naslednjem hipu zaletel v drevo m ustavil. Ko je privozil rešilni avto v bolnico, sta bila oba zaljubljenca že onesvešče-na in kmalu sta izdihnila. Iz Brna sta se bila odpeljala že pred tremi dnevi, ne da bi povedala, kam. Fant si je v soboto nameraval izposoditi avto, češ, da se hoče peljati na izlet za dva dni. Šofer mu je odgovoril da mora vprašati lastnika in ko je odšel k njemu, je Skarolek sedel za volan in se odpeljal. Vse kaže, da gre za tragedijo nesrečne 'jubeznL Armada na kolesih Ameriški vojni departemeut je sestavil proračun za splošno motorizaci-jo ameriške armade v znesku 10 milijonov dolarjev. Armada dobi 7776 novih motornih vozil; od teh odpade 6225 na regularno armado, druga pa na narodno gardo. Vse edinice s tanki opremljene pehote bodo motorizirane. Temeljito hočejo Američani reorganizirati in izpopolniti vse vrste orožja, posebno topništva in konjenico. Tudi konjenica dobi motorna vozila. Motorizirana bosta tudi dva železniška polka in šest polkov za obrambo proti letalskim napadom. Ameriško vojno letalstvo ima posebne pomožne čete, ki tudi dobe motorna vozila. Načrt določa dalje motorizacijo vseh inženjerskih Čet, oklopnih vlakov, sanitetnih zbo- oče svojo in smrt svojega mlajšega sina. Mlajši Dvbalov sin Franc je bil božjasten. Zdravil se je na Dunaju in v Parizu pri znamenitih zdravnikih, toda vse je bilo zaman. Tudi on je pomaga- očetu v parfumeriji, pa ga je večkrat vrgla božjast tako, da ni bil za delo. Drugače je bil zelo nadarjen in to je očeta še bolj bolelo. Zelo se je zanimal za slikarstvo in kot samouk je dosege1 v njem lepe uspehe. Policija je naš'a v stanovanju več slik, ki jih je oasiikai ubogi fant pred svojo tragično smrtjo. Oče in sin sta bila kot rečeno tri dni sama doma. Iz očetovega pisma sledi, da je sina v soboto ponoči zopet vrgla božjast, tako da je začel besneti. Oče se ga ni mogel ubraniti in tako je končno pograbil kladivo in udaril z njim sina več at po glavi. Potem se je vnela med očetom in sinom borba na življenje in smrt. Sin ni bil takoj mrtev, kajti bil je zelo krepak in močan. Ko so stanovanje odprli, je ležal nag m ves okrvavljen na obeh posteljah, ki sta stali sicer skupaj, zdaj sta bili pa precej daleč na-iazen. Obleko je imel vso raztrgano. Ko je bil sin že mrtev, je napisal oče svoji ženi pismo, potem se je pa v predsobi obesil. Iz Kranja rov, oddelkov za signalizacijo, za kemično vojno itd. Tudi narodna garda bo modernizirana in aobi zlasti nove motorizirane topove, v kolikor bo še na razpolago denatja. Američani hočejo vso svojo armado postaviti na kolesa, da se bo iažje in hitreje premikala iz kraja v krat. čudo zdraviliške vede Dr. James Gardener iz Clevelanda opisuje v glasilu Društva ameriških zdravnikov kot novo čudo zdravniške vede ženo, ki so ji zdravniki izrezali polovico možganov, pa je vendar zdrava in dela, kakor da se ni nič zgodilo. Med operacijo so zdravniki opazili, da ima žena na možganih raka, ki je bil zajel že skoraj polovico možganov. Po posvetovanju s sorodniki je dr. Gardener izrezal ženi vso desno polovico možganov. Bolnica je takoj spoznala svojce, čim se je po operaciji zdramila, in težka operacija oč:vidno ni imela posebnega vpliva na njeno duševnost. Kakor je bik> pričakovati, je njena leva roka ohromela, ker so bili odstranjeni živčni centri, ki so vodili prej njene kretnje. Zanimivo je pa, da ženi leva noga zlasti pri hoji še dokaj dobro služi »čeprav je tudi ona izgubila vodilne živce. Ob navzočnosti znamenitih kirurgov je dr. William Reinoff v John Hopkinsovi bolnici v Baltimore nedavno istega dne izreza i polovico pljuč 31etni deklici m 241etni ženi. Obe bolnici sta okrevali. Američanka Thomas Neylerjeva je bila slepa celih 21 let, omožila se je in imela je dva otroka. Svojega moža se je spominjala samo približno po zunanjosti kot sošolca. Te dni so zdravniki odstranili po dolgem čakanju z njenih oči zadnje obveze in Neylerjeva je izpregledala. Lahko si mislimo njeno radost, ko je zagledala ob postelji smehljajočega se moža in otroka. Mlada žena je bila izgubila vid po škrlatinki. Vrnil ji ga je s spretno operacijo dr. M. Fuller. Tragika — Najbolj tragično je, če zaprosi fant za roko svoje izvoljenke, pa občuti pri tem samo nogo njenega očeta. — Ponovite? n»peie veseloigre. Gledališki odar Narodne čitalnice ponovi drevi ob pol 21. R. VVolfriedov} duhovito burko v treh dejanjih »MakseU. Poslovenil jo fe 1. Cesar, režira M. Rrš. Bjrka je dosegla pri prvi vpriaoritvi na praznik Sv. treh kraljev sijajen uspeh. Igralci so se vsestransko izkazali, dvorana pa ie bila kljub ugodnemu vremenu zasedena. — Ziniskosporini sestanek. Zimekoaport ni xisek SPD priredi drevi v gimnaziji Član-ski eeetanek. ki bo združen e predavanjem. Sestanek, na katerega so vabljeni tudi nečlani, ee vrši ob 20. — Aretacija nevarne tatice. Kranjskim orožnikom 93 ie potrefilo prijeti nevarno in zvito tatico, 30-letno Marijo Glavič z Jesenic. i»i dolgo je^ brez stalnega bivališča, večkrat je bila že kaznovana, delati pa na no t^en način noče. Na praznik tr*h kraljev se te oglasila pri Sušnikovih na Pri mek ove m Doma Je bila samo 12-letna Pavla. GlaviČe-ya a* }e delala, kakor da hoče kupiti nekaj jaic V resnici pa jj le hotela zmenjati tisočak, ki ga je gotovo Ukradla. Pavla ji te odjov^riLa, da Ji more zmenjati samo stota k in ji je prinesle res dva kovance po 50 Din ter ju položila na mizo. Tatinska Glavič^va je dninar vzela in odšla. V Orshovliab je potem ves denar zapravila v gostilni v drjžbi fantov. Sušnikovi so tatico prijavili orožnikom, ki so jo takoj aretirali, prizna, da te vzela 100 Din z mize. o ukradanem tisočaku pa noče nič slišati. — Občni zbor Sokolskog* društva. Jutri ob 20- ee vrši v telovadnici Narodnega doma 86. občni zbor Sokolskoga društva. Dnevni red: nagovor starešine, čitanje no-volatne poslanice Saveza SKJ, poročila upravi, določitev vpisnine in Članarine za leto 1934., odobrenje pi orači ma za L 1934., delovni načrt za L 1934., predlo«? žufpni upravi za imenovan ie startni ne in članov uprav*? ter odobritev predloga prednjađkifla zbor« o izvoljenem načelnika in načelnici. Iz Ptuja — laeledena vlomilska tolpa. Nedavno »o nezmani vlomilci vlomih' v trgovino trgovca Meska Ivana pri Sv. Boli joku v Slov. goricah. Vlomilci so odnesti raznega manufakturnoga blatra v vrednosti nad Din 15.000. kljub t.»mu. da so jih pri vlomu opažih dve ženski, ki sta streljali po viomilcah, H pa so na strele odgovarjali. Niso e? zmenih m streljanje, pač pa so mirno opravljah svo>e delo naprej., dočrm se ženski v strahu nista upali na prosto, da bi poklicali na pomoč ljudi. Orožniki, ki so bili stamo na deli, da izslede vlomilce, so sada i naleteli na sumljive ljudi, pri katerih so na&li pri h lini priiakavi več manu fakturnega blaga, ki ga je okradeni trgovec spoznal za svojo lest Aretirani so bih P. Franc in Anton, K. J. in I. M. Vsi pa zanikajo tatvino, čei, da so blago kupili od n srnami h ciganov. Vsi so bili aretirani ter izročeni ptujskem« sodišču. — Dopust kazneneev. Tudi v Ptiki bo ispustili iz zaporov več kam 3ncev. ki so bih poslani na dopust do meseca aprila, V zapore se sprejemajo začasno Is oni, ki imatn odsedeti tridnevno ali pa manjšo kasen. — Mestno načel rt v o razglaša, da mora v januarju izvršiti popravke volilnih imenikov s tem, da vpiše vse on5, ki imajo volilno pravico in dosedai niso bili vpisani, ali pa da se izpusti or*es ki so izgubili volilno pravico. Vsi prizadeti, ki Se niso vpisani, se naj prijavijo pri mastni policiji do 26. t m. — Živinski sejem. Na zadnji živinski ee-j*m jO bilo prignanih 110 krav. telic 46, volov 105, bikov 15, konj 86. Cena kravam |S bila od 2.50 do 8.50, teiic 3 do 4.50, volov S do 4, biki 3 do 4-50 za kg žive teže. konji pa po Din 660 do 2.660 za komad. Prodanih j j bilo 136 glav. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 31 prašičev in 93 svinj. Cena prašičem ji bila 106 do 150, svinje pa no Din 6.50 do 750 kg žive teže. Iz —c Table-tenis sekcija Sokol&kega društva v Celju vabi vse člane in članice, ki želijo igrati tabla-tenis, na sestanek, ki b> v soboto 18. t, m- ob 20. v telovadnici v So-kolskom domu v GaA>errj, k>etr se bodo sprejemale prijave. Na dnevnem redu ji odobrit sv pravit določitev' umika in volitev sekcijakega >ibora. —c Na Bregu pri Celju je umrl v ponedeljek 8. t. m. v 86. letu starosti sodni sluga v p, g. Alojzij Trobiš, znan Celjan in vnet ribič. Mešani občutki Docent: Izraz »mešani občutki« vam lahko definiram takole: Mislite si, da pozvonita istočasno pri vas denarni pismonoša in krojač, ki mu še niste plačali obleke. tiskarna" izvršuje hs različne tiskovine, j& Časopise, diplome* *2 revije, vrednostne ^ papirje. koledarje, srečke knjige l t. d. j enobarvni in večbarvni tisk, pisma razolednice slike, osmrtnice ovitke jedilne liste, cenike, vizitke. računske zaključke. poročna naznanila in vabila 8 CB POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŠE BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGBVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO IN TOČNO, CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ NARODNA ISKARNA VELIKO SOBO prazno ali opremljeno, poceni oddam. Dvorni trg 3-EL 428 ZATEKEL SE JE mlad pes (pasme dakel). Po izve se Šiška, Cernetova ul. 26. 426 SOBO ODDAM s posebnim vhodom, opremljeno ali brez. Sodarska steza 6. 427 PACKARD krasen Sport Roadster, nov model, 2/4sedežen, 8 cilindrski, luksuzna izdelava, zelo ugoden nakup, poceni naprodaj. Pavla-kcvić, Zagreb, Svačićev trg 12. 422 DVE SOBI opremljeni ali prazni, oddam v Rožni dolini, Cesta X, St. 25 (Pod Rožnikom). PRILOŽNOSTNI NAKUP avtobusa Delaheye, za 16 oseb, gotovo nov, poceni naprodaj. Horch avtomobili. Zagreb, Kraljice Marije 25, telef. 33-85. 423 12 % ALKOHOL. KISA več vagonov, po primerni ceni proda V. Lanski j, Gi-Požega, K. D. SI. Požega. 424 VILO NA BLEDU v bližini jezera, z velikim vrtom, prodam. Informacije daje B. Lergetporer, Bled. 391 SPALNICE moderne (orehova korenina) iz trdega in mehkega lesa. kuhinje in drugo pohištvo dobite najceneje pri: Matija Andlovic, Ljubljana, Komenskega ul. 34. 940- Vaie kislo lice je zoperno vaši okolici. Za vase rarvedrilo vam posodi Plošče in gramofon: „ŠLAGER" Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije« BUFFET S TRAFIKO V ZAGREBU zelo dobro vpeljano že od leta 1921., s čistim mesečnim donosom 4000 Din— najemnina zelo nizka — skupno z blagom za Din 45.000 prodam zaradi selitve v svojo hišo. Vprašati v Agenciji »Kontinent«, Zagreb, Martičeva št. 31-6. II. kat. 393 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6fT MESEČNO SOBO v centrumu mesta, za 1 osebo z vso postrežbo, eventualno tudi s hrano, oddam. — Naslov pri upravi > Slovenskega Naroda«. 5040 VEČ PROMETA IN MANJ STROŠKOV za reklamo je tudi še dandanes mogoče. To velja tudi za Vašo trgovino, obrt ali industrijo. — Imam 15 let trg. prakse in sem učenec največjih reklamnih strokovnjakov. — Vaš uspeh je samo od Vas odvisen, če pišete ie danes na naslov: Rudolf Svetlin, Kočevje. 425 KLAVIRJE in PLANINE malo rabljene, najboljših tovarn, z oklopno konstrukcijo, s križam strunami, kupite najceneje pri »Lira«, trgovina rabljenih klavirjev, Zagreb, Varšavska ulica 1. 404 Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. G. PICCOLLJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebaro 91/L Urajujs: Josip Otipane* Za »Narodno tiskarno«: tan Jesersek — Oa upravo tn inseratni aai usta: Oton wbxi*toi — Vsi t Ljubljani