KRANJ, petek, 22. 10. 1982 CENA 9 din i urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d Jože Košnjek Št. 81 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Prave ljudi na pravo mesto Delovna skupina CK ZKS je ugotavljala razmere v železarni, zdravstvu in v gostinstvu in turizmu — Akcijska enotnost in učinkovitost REDISCU POZORNOSTI Predsednik republiške konference SZDL ic Šetinc ob jubileju GLASA K - 1|§|m M iti; Pokrajinski časopis je prva fronta obveščanja Ob jubileju, ob 35-letnici izhajanja Glasa, je naso 4eleqacijo sprejel predsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc. V imenu konference in v svojem imenu je kolektivu Glasa čestital za dolgoletno uspemo delo in razvoj časopisa in nam zaželel še naprej uspesno informiranje Gorenjske. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali tudi o vlogi pokrajinskega tiska. Predsednik je o tem dejal: £ »Pokrajinski oziroma lokalni časopis je prva fronta naše informacije, ker je bliže neposrednemu življenju kot osrednji dnevniki. Zato je njegova vloga in odgovornost za obveščenost ljudi velika. Pokrajinski časopis mo-ra biti tribuna delovnih ljudi in Glasu je s stalno prisotnostjo in primemo uredniško politiko to v veliki men — 'o Pokrajinski časopis ima tudi večjo možnost vph-tv občini in regiji kot jo imajo dnevniki, ki obrav- globalno problematiko, posebno se zato, ker redno visoko naklado. o menim, da je SZDL še premalo aktivna pri ijanju svoje vloge pri politiki obveščanja. Glasilo iti neločljiv del našega dela, življenja, neločljiv Novinarji Oziroma vsi, ki pišejo v časopis, mo-Hti aktivisti SZDL, morajo biti tribun in v razpravah sodelovati vse od začetka. Skupaj *mrZo dogovoriti, kaj stonti. Novinar mora zaupati SZDi i„ S7DL mora zaupati novinarju. To vomeni da mora biti vse naše delo javno da na m selT sestankih in posvetih sodelujejo tudi novi- — Imamo namreč še vedno pojave zaprtih sej. zaprtih mkovin komunikejev, po drugi strani pa govorimo o damorajo biti ljudje obveščeni da mor^o vedeti za t*e te?nvp in da jim ne smemo ničesar priKrivan, ce jin ■^mobiuzilan za akcijo ^ če hočemo doseči, da »do vsi vrepričani v to, da morajo biti sredi akcije. zZ^e neumestno razglašati sredstva naob- 'f ania za dežurne krivce za vse težave. Dostikrat se »2 napadajo sredstva javnega obveščanja in se s -'r oriknvaio dejanski vzroki in dejanski krivci za pro-ZrSkjele samo veliko kritike ^Jasenovi- V»ii dostikrat sprašujejo, kaj set.^f^oIčZevec olev-w Dišeio Enkrat so preveč kritični, drugič preveč otep hJo za'foZme so preveč kritični, za ljudi preveč olep- vmio vrikrivajo probleme in krivce m podobno Zato JZušZ™konlaktov z novinarji,ki so na isti fronti z '^■ZZtmZmoZi diferencirani; dosti je slabega — pihanju, dostikrat pa P^«^™^ mtičneaa dela. Pokojni Mitja Gorjup je renti aa pt mv ,"fonimih ne more biti neforumsko, mi pa bi radi, ia ii %tZ7ko delovali, poročanje pa bi bilo neforum- Seveda pa je potrebno časopisn^delo^morgani- rlLOm aosc Z rin rasovisnih his, za katere so se rWje o svoje obveznosti do cas°Pl/ crpdnipročnimi Govorile že ob ustanovitvi glasila ter s srednjeročnimi m letnimi plani. V izdajateljskem svetu je mesto, da se to le lk ^iv^iri^usta no vi te lji pogovorijo ne samo o politiki temveč tudi o materialnem položaju.« Jutri kongres slovenske mladine Novo mesto — 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije se bo namesto danes zaradi splošnega varčevanja začel jutri, 23. oktobra. Na najvišjem zboru slovenske mladine bo sodelovalo 445 delegatov, katerih večina prihaja iz osnovnih organizacij zveze socialistične mladine, nekaj jih bo iz družbenih organizacij in društev in iz JLA. Mladina bo na kongresu obravnavala predvsem družbenoekonomske odnose, vlogo mladih v političnem sistemu, množično in frontno organiziranost svoje organizacije, preobrazbo vzgoje in izobraževanja ter vprašanja kulture, prostega časa in interesnih dejavnosti mladih. Svoj prispevek kongresu je dala tudi gorenjska mladina, ki bo razpravljala predvsem o družbenoekonomskem položaju mlade generacije. Nekatere delegate in mladinske aktiviste smo ob tej priložnosti povabili za Glasovo okroglo mizo, kjer so spregovorili o najtežjih problemih, pred katere je postavljena današnja mladina. Več o tem preberite na 3. strani. Jesenice — V petek sta se razširjene seje občinske konference ZKS Jesenice udeležila tudi član predsedstva CK ZKS Viktor Avbelj in Miha Ravnik, sekretar predsedstva CK ZKS. Dopoldne sta se najprej pogovarjala s člani poslovodnega odbora jeseniške železarne, popoldne pa s sekretarji osnovnih organizacij, ki jih je delovna skupina CK obiskala že pred časom. Na razširjeni seji občinske konference so se želeli predvsem pogovoriti o uresničevanju tistih nalog, na katere je opozorila delovna skupina CK ZKS. Na področju železarstva, zdravstva in turizma so v občini precejšnji problemi, predvsem akcijska enotnost in učinkovitost posameznih osnovnih organizacij Zveze komunistov pa naj bi bila vodilo za razreševanje posameznih perečih vprašanj. Ugotovili so, da marsikaterih težav niso učinkovito razrešili, čeprav so zato tudi objektivni vzroki. Komunisti v jeseniški železarni še vse premalo skupno razrešujejo probleme proizvodnje, dohodkovnega povezovanja, nagrajevanja po delu, kar bi vodilo k večji produktivnosti in višji proizvodnji. Prav tako zaostajajo v zdravstvu, še posebej pa v turizmu, kjer spion ni cuuti prave učinkovitosti in povezanosti. Na seji so ugotovili, da v tem času ne bi smeli le razpravljati o težkih pogojih gospodarjenja, temveč bi morali biti komunisti zgled izrednega dela in naporov; morali bi temeljito analizirati lastne razmere. Delovna skupina je ocenjevala, da so v turizmu nevzdržne razmere in treba bo rešiti nekatere kadrovske probleme ter postaviti prave ljudi na pravo mesto. Marsikje še prevladuje uravnilovka in premalo se uveljavlja nagrajevanje po delu. Brez vrednotenja strokovnega dela, inventivnega dela in kadrov ne bo napredka. V času, ko ne smemo pričakovati veliko naložb, bo treba nujno upoštevati prednostne naložbe, ki jih bomo uresničili le s skupnimi vlaganji in dohodkovnim povezovanjem. Akcija vseh komunistov za učinkovitost našega gospodarstva, za premagovanje težav in problemov, ki se pojavljajo, je v tem trenutku nujna. Zveza komunistov ne potrebuje omahljivcev, temveč take, ki se zavedajo, kaj pomenita resno delo in uveljavljanje trdnejšega položaja delovnega človeka. D. Sedej Zdravil ne manjka Gorenjske lekarne so že tradicionalno dobro založene z zdravili, zato tudi zdaj, ko ponekod zmanjkuje pomembnejših zdravil, dobra nabavna organizacija — in tudi informativna služba — skrbi za dobro preskrbo z zdravili Kranj — Na priporočilo republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo so tudi v SOZD Gorenjski zdravstveni center sprejeli vrsto ukrepov za nemoteno preskrbo uporabnikov zdravstvenega varstva. V delovni organizaciji Gorenjske lekarne v Kranju so te dni določili farmacevtskega delavca, ki bo Posvet o smotrnem ogrevanju Prihranek bi bil lahko polovičen Kranj — Na Gorenjskem stanovanja v blokih grejejo nesmotrno, čemur botruje obnašanje stanovalcev in napake stanovanjske gradnje, je bila osrednja ugotovitev posveta, ki ga je o problematiki ogrevanja pripravila minuli ponedeljek v okviru 15. sejma stanovanjske opreme v Kranju medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko. V največjem gorenjskem stanovanjskem naselju, na kranjski Planini, bi lahko prihranili polovico kuriva, smo slišali na posvetu. Podobno so govorili tudi o razmerah v drugih gorenjskih občinah, saj so vsi po vrsti trdili, da se stanovalci v blokih še ne zavedajo, kako dragocena je postala energija. Račun za porabljeno toploto plačujejo ne glede na to, koliko je porabijo, saj je odvisen od velikosti stanovanja. Tako stanovalci te dni, ko še ni pritisnil mraz, raje odpirajo okna, namesto da bi priprli radiatorje. Tudi hišni sveti pri varčevanju z energijo še niso kaj prida storili in v nekaterih blokih grejejo celo vhodne prostore. Pozivi k varčevanju torej stanovalcev ne streznijo in kaže, da bi bilo edino učinkovito merjenje porabljene toplote. Če bi bil od števca odvisen račun za porabljeno toploto, bi najbrž marsikdo preudarno ravnal z njo. Dodobra prihajajo na dan zdaj tudi napake stanovanjske gradnje v preteklosti, ko o porabi energije niso kaj prida razmišljali. Bolj kot kdaj koli poprej je zdaj jasno, kako pametno bi bilo v vseh večjih gorenjskih mestih graditi skupne toplarne. Tudi izolaciji,- posebej starih poslopij, bi morali posvetiti več pozornosti. Toda kaj, ko so pri nas izolacijski materiali tako dragi. Tudi merilnike porabljene toplote ni moč namestiti čez noč, saj tudi naša industrija merilno regulacijske tehnike bo morala več storiti na področju smotrne porabe energije. M. Volčjak dajal informacije. Njegova naloga bo ugotavljati založenost z določenimi zdravili po drugih lekarnah na Gorenjskem, če bi se izkazalo, da trenutno kranjska lekarna določenega zdravila nima. Prav tako bodo farmacevti posebej obveščali zdravnike, kadar kakšnega zdravila ne bo na razpolago, da bodo na recepte lahko zapisali druga, prav tako ustrezna zdravila. Sicer pa že vse doslej takšno nadomeščanje zdravil z drugimi ni nič neobičajnega in bolnik pri tem ni prav nič prikrajšan. Takšna organizacija, kot so -jo vpeljali v kranjski lekarni, bo v veliko pomoč občanom, saj jim ne bo treba potovati od lekarne do lekarne ter iskati določeno zdravilo, kot je bilo to doslej. Za nujna zdravila bo verjetno še vedno treba vzeti pot pod noge do lekarne, ki takšno zdravilo ima, sicer pa bo zdravilo že naslednji dan možno dobiti tudi v Kranju. Sicer pa glede preskrbe z zdravili na Gorenjskem ni večjih težav. V kranjski lekarni menijo, da ne vrnejo več receptov kot v času, ko je bila preskrba z zdravili še »normalna«. Za večino zdravil so tudi nadomestna, ki se med seboj razlikujejo le po imenu. Tudi zdravil, za katerimi je te dni v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji veliko povpraševanja — na primer insulina, v kranjski lekarni ne manjka. Vendar pa je treba povedati, da je bila poraba tega pomembnega zdravila za diabetike na kranjskem območju vedno minimalna, zato je tudi zaloga taki porabi primerna. l M w V sredo popoldne ob 17. uri so v polovici slovenskih občin začeli po krajevnih skupnostih razdeljevati bencinske bone. Vsak lastriik avtomobila dobi za 100 litrov bencinskih bonov ter žig v prometno dovoljenje. V občinah so odprli dovolj razdeljevalnih mest, tako da na nobenem ni bilo gneče. Računa se, da bo večina bonov razdeljenih do konca tega tedna, saj so krajevni uradi in druga razdeljevalna mesta odprta ves dan. Bone pa bo za zamudnike mogoče dobiti naslednji teden tudi na sekretariatih za notranje zadeve vsake občine. Na sliki: razdeljevanje bonov v krajevni skupnosti Primskovo. — Foto: F. Perdan Ctf Alpska ® m modna industrija CllflllfCI Radovljica obiščite nas v prodajalni in kavarni v GRIMŠČAH pri Bledu. Odprto vsak dan, vključno sobote in nedelje od 15. do 21. ure. •H* i NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE petek, 22. oktobra PO JUGOSLAVIJI Z DELOM IZ TEŽAV Na sredini seji republiške konference SZDL so posebno pozornost namenili uresničevanju gospodarske stabilizacije, še posebej v luči najnovejših ukrepov zveznega izvršnega sveta. V uvodni besedi je predsednik republiške konference Franc Šetinc poudaril, da ni prostora za malodušje, temveč resno delo na vseh ravneh. Vendar stabilizacija ne more biti omejena le na gospodarske tokove, temveč mora zajeti prav vsa področja družbenega in gospodarskega življenja. Ljudje so pripravljeni marsikaj žrtvovati, da bi se razmere uredile, nikakor pa niso pripravljeni spregledovati slabosti, zlorab, korupcije in drugih stranpoti. Predsednik republiškega izvršnega sveta Janez Zemlja-rič pa je predstavil nekatere načrte in predloge, ki bodo vgrajeni v razvojni plan za prihodnje leto. Poudaril je, da je sedanjim ukrepom zveznega izvršnega sveta mogoče marsikaj očitali, predvsem pa to, da je bila premalo preštudirana njihova izvedba, vendar ne pomenijo odmika od samoupravljanja. Nekateri so kratkoročni, drugi pa tudi dolgoročnejši, kot je na primer spodbujanje izvoza. Ker pa sedanji ukrepi niso celoviti, mora zvezni izvršni svet pospešeno sprejeti še nove potrebne sistemske in interventne ukrepe. Le tako sedanji, predvsem omejitveni ukrepi, ne bodo prej ali slej izničeni in se bomo v celoviti fronti učinkoviteje spopadali z vsem, kar nas je poleg svetovne recesije in domačih razvojnih potez in spodrsljajev pripeljalo v sedanji položaj. Nadalje je predsednik izvršnega sveta poudaril, da bo potrebno narediti vse za realnejši tečaj dinarja, ker bomo le na ta način lahko povečali izvoz, ki je naša edina ra zvojna možnost. Če hočemo prihodnje leto ohraniti likvidnost države, bo potrebno konvertibilni izvoz povečati vsaj za 15 odstotkov. Nove osebne izkaznice Kranj — V kranjski občini so že lani poleti začeli zamenjavati osebne izkaznice. V enem letu je nekaj več kot 7000 občanov že dobilo nove izkaznice, kot to predvideva zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osebni izkaznici. Po tem zakonu morajo imeti občani nove izkaznice do 12. oktobra 1984. Za zamenjavo starih izkaznic z novimi bo sekretariat za notranje zadeve občine Kranj od 1. novembra letos pa do oktobra 1984 uvedel dodatno službo v sekretariatu za notranje zadeve skupščine občine Kranj, prav tako pa tudi v vseh večjih delovnih organizacijah. V dveh letih naj bi zamenjali še preostalih nekaj več kot 40.000 osebnih izkaznic. Občani bodo za zamenjavo osebne izkaznice prispevali po 15 din. Lastniki stanovanjskih hiš! Radovljica— V radovljiški občini pričenja Uprava za družbene prihodke skupaj s stanovanjskim podjetjem Alpdom vrednotenje stanovanjskih hiš v lasti občanov. Ovrednotili jih bodo po novih določilih pravilnika o merilih in načinu ugotavljanja stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistema točkovanja, objavljenega v Uradnem listu S RS 25/81. Točkovanje stanovanjskih hiš in počitniških hišic v zasebni lasti bodo opravili posebni točkovalci v okviru stanovanjskega podjetja. S točkovanjem bodo začeli v petek, 22. oktobra. Vse lastnike stanovanjskih hiš prosijo, da pripravijo tlorisne izmere vseh prostorov v hiši, da bo delo potekalo hitro in brez motenj. Premiki v delu mladih ... • • i____ Kr>r)r» 7PV7«»ma1i V zadnjem letu so mladi iz tržiške občine uspeli kadrovsko okrepiti svojo organizacijo — Velik poudarek kongresnim pripravam in nalogam v naslednjem obdobju — Janez Zupan novi predsed- n«lr IrAnforonna 35 let 35 let nik občinske konference Tržič — Čas od lanskega do letošnjega oktobra so mladi iz tržiške občine na sobotni volilno-program-ski konferenci označili za obdobje kadrovske krepitve svoje organizacije. Ne le v osnovnih sredinah, kjer so zaživele nekatere nove organizacije, nekatere manj delavne pa so z novimi vodstvi dobile tudi nov polet, to velja tudi za predsedstvo občinske konference, v katerem so se posebej izkazali mladi, perspektivni člani. V zadnjem letu se je občinska konferenca uspela rešiti tudi stalnih velikih težav zaradi pomanjkanja denarja, in to predvsem s pomočjo samoupravnega. sporazuma o financiranju mladinskega prostovoljnega dela, ki ga je podpisalo celotno trži-ško združeno delo. Priprave na 9. kongres slovenske mladine so bile v tem obdobju eno od osnovnih izhodišč za delo mladih. Obsežne naloge socialistične zveze Do 10. novembra bodo sklicane programske volilne konfereren-ce po vseh dvajsetih krajevnih skupnostih radovljiške občine — Predsedstvo socialistične zveze sprejelo stališča v zvezi z gradnjo dodatnega hangarja na leškem letališču Radovljica — Predsedstvo občin- V tržiški občini so,jim posvetih veliko pozornost. Pokazale so vrsto problemov, o katerih bodo spregovorili tudi delegati na kongresu. Gre predvsem za vprašanja pionirske organizacije, štipendiranja, zaposlovanja mladih strokovnjakov, pripravništva in inventivne dejavnosti. V kongresne razprave so se aktivno vključile skoraj vse osnovne organizacije, tako da bodo delegati lahko odšli na kongres oboroženi s stalisci članstva, ne pa organov mladinske orga-nizaciie Predsedstvo občinske konference ie v zadnjem letu svoje delo vodilo predvsem na pobudah komisij in centrov. To se je v večini primerov pokazalo kot dobro. Uspesno je bilo tudi sodelovanje predsedstva z drugimi družbenopolitičnimi ^organiza-cijami v občini, kar pa, žal, ne velja za vse osnovne organizacije in bo zato tej vrsti sodelovanja v prihodnje treba posvetiti več moči. Naloge, ki so jih mladi «traste občine začrtali za naslednje obdobje, so zelo raznolike. Sklenili so da bodo v okviru občinske konference krepili notranjo organizacijsko akcijsko in programsko enotnost, da se bodo zavzemali za us1_ darstva, razvoj kmetijstva, zovanje usmerjenega izol z združenim delom, za 1 osnovnih kot tudi druži zacij in društev, za kve vitev mladinskega dela, več pozornosti kolektivnim, članom in ganizaciji, usposabljali člane, poživili delo mostov, razvijali splošni in družbeno samozaščit ohranjali tradicije n« dilne vojne ter nenazj vili učinkovitejši sistem ranja. Na sobotni volih konferenci so izvolili občinske konference, postal Janez Zupan, Milan Krsnik, sekretar Brovč. Predsedstvo sest. mladih, ki bodo skrbeli na področja dela. Kongresa slovenske bodo iz tržiške občine _. ci Pungeršek, Janez Zuj lajnar, Bojan Veselino\ Jaklič. Sodelovali bodo s t mi: zaposlovanje mladih u kov, štipendijska politika ništvo ter kultura v družf nizacijah in društvih. Na___ gres bo potoval Miro Brovč. H. ~ ' ske konference SZDL Radovljica je minuli teden sprejelo rokovnik volitev v skupščine in organe krajevnih skupnosti. Kandidacijske konference bodo sklicane do 10. novembra, volitve pa bodo potekale od 21. do 30. novembra. Programske seje krajevnih konferenc bodo sklicane do konca oktobra, prisostvovali jim bodo tudi člani predsedstva občinske konference SZDL. Predsedstvo je sprejelo tudi sklep o izvedbi zaključne akcije NNNP, ki bo v zadnjih dneh oktobra. Predsedstvo je soglašalo, da se za novega predsednika koordinacijskega odbora imenuje Jože Meršol, za delegate v občinski družbeni svet za družbenopolitični sistem Mirko Birk iz Radovljice, v svet za ekonomski razvoj in planiranje Stanko Slivnik z Bleda in v svet za prostorski razvoj Jože Ostrman z Bleda. Za predsednika novega koordinacijskega odbora za varčevanje so imenovali Janka Rozmana iz Bohinja, za predsednika koordinacijskega odbora za družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu pa Marjana Vrabca iz Radovljice. Prejeli so še sklep o začetku kandidacijskega postopka — evidentiranja možnih kandidatov za predsednika skupščine gorenjskih občin, za predsednika in sekretarja Gospodarske zbornice Gorenjske in za predsednika komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo pri skupščini občine. Prvo sejo novega odbora za varčevanje je predsednk odbora Janko Rozman sklical včeraj, razpravljali so o vlogi in programu dela odbora. Včeraj se je sestal tudi svet za informiranje, ki je obravnaval osnutek zakona o družbenem sistemu informiranja in informacijo o predlogu programskih zasnov RTV Ljubljana. Predsedstvo občinske konference je na septembrski seji sprejelo stališče v zvezi z vlogo Alpskega letalskega centra Lesce za izgradnjo dodatnega hangarja, o čemer je obvestilo vse, ki jih stališče zadeva. Predsedstvo je podprlo interes krajanov Bleda, Lesc, Radovljice in Begunj ter društva za varstvo okolja, da se letališču ne dovoli razširiti dejavnosti Odklonilno je mnenje do delovanja Aero kluba Ljubljana na les-kem letališču, kjer svojo dejavnost opravlja že četrto leto brez uradne registracije v radovljiški občim. Športne dejavnosti, ki povzročajo nadležen hrup, naj na letališču ne razširjajo, opravili bodo meritve hrupa. Izvršnemu svetu je dalo pobudo, da pripravi odlok o varstvu pred hrupom. Za zagotovitev družbenega interesa bo Alpski center vklju-čilv svoje samoupravne organe delegate sosednjih krajevnih skupnosti, družbenopolitične skupnosti m zainteresirane uporabnike okoliškega prostora. Družbeni pravobranilec samoupravljanja bo ugotovil kakšna ie sedanja organiziranost Alpskega centra, ki bi bil lahko organiziran kot društvo. Občinski upravni organi pa so dolžni upoštevati širše izraze-ne interese, z ustreznimi postopki seveda, lahko tudi prek oblik dela socialistične zveze. Več denarnih pomoči Lani je bil deležen vsaj ene vrste denarnih pomoči vsak čan kranjske občine - V krajevnih skupnostih najbolj , socialne razmere prosilcev za družbeno denarne pomoči ter za socialno delo bo komisije za socialna vprašanja ~ znanjal z novostmi v zakonodaji, so se dogovorih na i posvetu v Kranju Kranj - Posvet s predstavniki komisij za socialna vprašanja v krajevnih skupnostih, ki ga je pred kratkim organiziral Center za socialno delo Kranj, sicer m nova oblika dela strokovne socialne službe, pač pa že uveljavljen način seznanjanja krajevnih skupnosti s socialno problematiko v kranjski občini. Center za socialno delo namreč ugotavlja, da je ob poenostavljenih postopkih za uveljavljanje najrazličnejših socialnih pomoči, ki jih lahko dobe občani, še vedno treba Ugotavljati dejanske socialne in materialne razmere prosilcev. Najteže pa je preverjati podatke, ki jih v prošnjah za pomoč v materialni stiski navedejo prosilci, prav v krajevnih skupnostih skupaj s komisijami za socialna vprašanja. Na podlagi številk je namreč nemalokrat težko pravično določiti socialno pomoč, če se pri tem ne upoštevajo tudi socialne razmere, kot na primer razne nesreče v družini, kronična obolenja začasna brezposelnost m podob- „ „—--•>--"-no Takšne podatke pa najhitreje m šanja v krajevnih skupno* najlaže zberejo prav v krajevni. sebej pozorno m pogosteje skupnostih in jih sporočajo Centru pa jih bodo seznanjali s ^ za socialno delo. . . novo zakonodajo, ki zade^ Ta vprašanja postajajo zadnje m dolžnosti občanov na pod čase vse bolj pomembna. Lani je cialnega skrbstva m varstva, namreč v kranjski občini prejemalo denarno pomoč okoli 13j nov. Tu so štete seveda tudi pomoči za otroke. Številka no velika, saj pomeni, J takšne ali drugačne druži či v denarju deležen vsak Zadnji čas pa število * ~ obračajo za denarno rašča, tako da bo s p rev*; datkov, ki jih navajajo, «ku v jevnih skupnostih oziroma v : vih socialnih komisijah ka— dela. To niso edine naloge misij, pomembne so tu ~~ glede varstva starejših skrbništva odraslih oseb, ma, mladoletnega prest je prav tako v porastu iu jevnimi skupnostmi, v kat lani največ ukrepov s p« cialnega varstva — od pomoči do denarnih — v občini izstopajo Jezersko, Predoslje. Na posvetu so se dc tesnejše stike Centra s komisijami za delo Predsedniki gorenjskih izvršnih svetov Visoka rast zavoljo kakovostnih Radovljiško gospodarstvo za prihodnja leta napoveduje vrsto kakovostnih naložbenih programov, ki bodo usmerjen, predvsem v izvoz - Na področju komunale zdaj s skupnim programom rešujejo največje težave Rndovliica - Predsednik ra- takšne razmere, v mislih imam dovlHšS izvršnega sveta JA- seveda predvsem omejitve, potem NEZ SMOLE je bil tokrat naš takšna stopnja rasti gotovo ne bo naložbenih programov • • _ riminr/vn np nnsehei za F*'>5- sogovornik v nizu pogovorov s predsedniki gorenjskih izvršnih svetov. Pogovor z njim je stekel v trenutku, ko so bili sprejeti ostri varčevalni in stabilizacijski ukrepi, zato se je nujno moral dotakniti novih razmer. Povprašali smo ga, kakšne so aktualne naloge radovljiškega gospodarstva m občine nasploh, kakšni problemi in težave spremljajo delo. »Tudi pri nas smo sredi priprave rebalansa plana, s ka te nm nekoliko popravljamo napovedi iz leU 1981, ko smo predvidevali 4-od-stotiio rast, zdaj pa načrtujemo 2,4-odstotno. V primerjavi s slo, venskim povprečjem je seveda to še vedno dokajšnja rast Naša industrija namreč napoveduje nekaj novih kakovostnih naložbenih programov, ki so usmerjeni predvsem J izvoz, in računamo, da se bo v Jem razdobju Aazal ueinek Prav tako pričakujemo izboljšanje poslovanja v nekaterih delih gospodarja, pri čemer velja posebej omeniti Verigo, temeljno organi- ^RfTje, da tako hude energetske ^frize, kot « je poka-la sedaj, nismo predvidevali. Ce bo uresničljiva. Računali smo na primer za to obdobje, na veliko ekspanzijo tovarne Elan na področju plastike, zdaj pa prav Elan sprejeti ukrepi hudo prizadevajo. Zato mislim, da bomo načrtovano stopnjo rasti lahko dosegli ob kolikor toliko normalnih razmerah poslovanja. Računamo tudi na to, da bo izvoz zelo intenzivna usmeritev, zato pričakujemo manj težav v organizacijah »združenega dela, ki so izvozno usmerjene, kot so Elan, Veriga, LIP. Na ponedeljkovem sestanku so si bili direktorji edini, da bo načrt dosegljiv, če bomo čimbolj odprli možnosti za povečevanje proizvodnje. To je bil prvi takšen'sestanek v občini, nameravamo jih uvesti kot stalno obliko dela, kot pogovor o tekočem delu, problemih in težavah. Mislim, da bomo ob takšnih povsem neformalnih pogovorih lahko skupno reševali tudi posamezne probleme. Dejal bi še, da so direktorji najnovejše ukrepe sprejeli kot nujne, vendar dodajajo, da bi raje imeli takšne, ki bi spodbujali večjo proizvodnjo.« Janez Smole, predsednik radovljiškega izvršnega sveta Janez Smole je podrobneje spregovoril tudi o novih naložbenih programih radovljiškega gospodarstva. Tako ima Elan predvideno naložbo v razširitev proizvodnje plastičnih izdelkov. Nekaj kakovostnih programov pripravljanju v LIP-u, prenoviti nameravajo tudi obrat za izdelavo gradbenih plošč. Iskra Otoče predvideva proizvodnjo merilnih naprav, ni bodo prispevale k prihranku energije. Vezenina se bo usmerila predvsem v vezilstvo. Almira se bo še bolj usmerila v izdelavo podložnih pletenin. Nove naložbe načrtujejo na področju turizma tudi na Bledu predvsem v apartmajsko ponudbo, ki je zdaj ni, ter v infrastrukturne objekte, kot so prenova kampa Zaka, letnega kopališča in podobno. .. x Na področju kmetijstva načrtuje prenovo farme Blata, melioracije in prenove sadovnjakov. Naložbe v gostinstvo slonijo na združevanju sredstev na podlagi povečanja deviznega priliva. »Posebej za te naložbe je pomembno, da bi imeli trdnejše in trajnejše izvozno-uvozne pogoje poslovanja, kar bi prispevalo k dolgoročnejšemu interesif sovlagateljev« je dejal Janez Smole. »Bistvenih sprememb pn globalnih usmeritvah z rebalansom na ne predvidevamo .spremembe o predvsem na področju obrti in kmetijstva.« 1 MIlCUJDlva.« .. Janeza Smoleta smo še vprašali, kje imajo trenutno največje težave. »Najbolj pestijo 2ito, tovarno čokolade, kjer ni zagotovo, da bo proizvodnja lahko tekla do konca leta. V Verigi, temeljni organizaciji TIO, se problemi razrešujejo, lri mesece je poteklo, odkar je bil sprejet ukrep družbenega varstva, novembra bo izvršni svet obravnaval uresničevanje sanacijskega programa, tekoče pa spremljamo delo. Prvi meseci kažejo, da se proizvodnja povečuje, glavne san a -cijske ukrepe pa bo treba se uresničiti. Današnje razmere so neugodne posebej za Elan. njegovo proizvodno usmeni naše ne razmere v svetu " ugodne. Zato Elan išče tudi proizvodne usmeritve. MisftL smo vseeno lahko optimisnCr^ * se je Elan prekalil na svetov* trgu, v zelo ostri konkurenci -gotovo ima toliko sposobni bo napredoval tudi v teh, ^ vrstno proizvodnjo neugodni " sih.« . . Kako razrešujejo problen* drugih področjih, smo ob k,w-povprašali Janeza Smoleta. »Največji problemi v naši so bili na področju komuni* J skupnim programom stanov«r in komunalne skupnosti sda; * rešujemo največje. Rešen* • oskrba z vodo v Gorjah. gradijo vodovod, uredili so s* lizacijo za naselje Trata > * dovljici, cesto med Radov^ Lescami, dela se na zajetju Radovni. Ob tem stanov«^ gradnja poteka po načrtu, taborno nadomestili izpad u P^ njega razdobja. V zven s Blejskega jezera bo preno^ tudi kanalizacija na Bledu ka glavni problemi na s«* vanjsko-komunalnem podrem smo se odločili, a* JJ prostorske zadrege rejanjem obstoječih objet^ bio šolska poslopja čimM - nosti **ETEK. 22. OKTOBRA 1982 GLASOVA OKROGLA MIZA: 3. STRAN GLAS —. V pogovoru o družbenoekonomskem položaju mladih so sodelovali: MAJDA PUHAR, predsednica medobčinskega sveta Zveze socialistične mladine za Gorenjsko, sekretar medobčinskega sveta MIHA POTOČNIK, SLADJANA MANDJIĆ z Jesenic, LJUBO BUREZIN iz Radovljice, MILAN KRSNI K iz Tržiča, VESNA HAREJ iz Škofje Loke in META BENČIČ iz Kranja. ^---) Leta do 27 so za mladega človeka najodločil-nejše obdobje. Tedaj se odloča za poklic, se šola, zaposluje, osnuje družino... Družba v tem obdobju vanj investira, s er si zagotavlja nje-kasnejši strokovni in v„,veški r i,- .,jvek. Družba ga izšola, nudi mu iijo, daje mu delo, ____^a do stanovanja, s tem postavi temelje njegovemu standardu, mu možnost odlo- Vemo, da je danes naložba družbe v mladega človeka osiromašena, saj ravno te točke v življenju jajo problemi in breme za mladega ka. Eden od udele-nedavnega znan-^ srečanja v ^umrovcu je o mladih dejal: »Mlade danes v družbi mujejo neugodne njske razmere, va življenjska tiva in podrejen __ii položaj.« ta misel ni iz trte pričajo dejstva, prednjačijo med ' nimi, saj ta ge-_ tvori kar dve »rezervne armade —46 odstotkov je med njimi strokovnjakov 1 višjo in visoko izobrazil ter kvalificiranih in visokokvalificiranih delav---V. Ko pa se zaposlijo, ®ladi zaostajajo za starimi sodelavci v dogodku, v možnosti strokovne uveljavitve, v poli-^ni moči... Imajo tudi največ stanovanjskih problemov, saj kar 40 odstotkov mladih nima no-kne materialne mož note. da v kratkem času pride do stanovanja. Premalo se mladi pojavljajo todi v družbenem življenju, odtod njihov majhen, domala ničen vplivna prihodnost. Da mlad ćlovek doštudira, si najde delo, ustvari družino in se v svojem stano-, traja desetletje. . -*nine je treba lska- * tudi v letih izobraže-*«ja. Prihodnost mladih teti do dela in razum- življenjskega stan-«rda) je negotova, ker Se vedno ne ustreza Potrebam združenega to». Dve tretjini mladih * izobražuje za družbodovne poklice, tretjina za Proizvodne in tehnične P* ne more napajati potreb združenega dela. Da bi to spremenili, ■do izvedli reformo šolava, vendar le-ta ni v celoti dosegla svojega na-a^na. Se vedno šola za-le kratkoročnim Potrebam združenega to* (o tistih, ki jih danes zaposlujemo, bi morali izmišljati že pred 10 prihodnost današ-ajih šolarjev nima jasnih obzorij. In vrh vsega niti ttdrovska štipendija ne zagotavlja dela. Negotova življenjska perspektiva • Katera pot razrešuje po vaše probleme šo-^nja in štipendiranja? Krsnik: Stipendija ne *> da ne zagotavlja dela, tfldi socialne varnosti ne "gotavlja. V Tržiču smo * zavzeli za dopolnilo ^ pogodbam o kadrov- štipendiranju. Z fijim naj bi delovna 01rganizacija — štipen-fojjr svojemu štipendistu »gotovil vsaj delovno ct^to, čeravno ne na ti-*eon delu, za katerega se t- usposobil. S tem bi nekaj prispevali vsaj k sobani varnosti štipendijama razmerja. Letos so se delovne or?anizacije reformi šolava prilagodile tako, da *> razpisale manj štipendij. To pa zato, ker se toje, kakšne strokovnjake bo dalo šolanje. In ^av nobenega ne boli DRUŽBENOEKONOMSKI POLOŽAJ MLADE GENERACIJE Naložba v mlade je naložba prihodnosti glava, če je tudi razpisanih več štipendij kot podeljenih. Puhar: V večini delovnih organizacij tudi nimajo kadrovskih planov, na osnovi katerih bi razpisali štipendije. Če jih že razpišejo, jih to dejanje tudi sili, da sprejemjo štipendista na delo. Brezposelnost je vezana prav na kadrovsko štipendiranje iz preteklosti. Reforma šolstva je sicer skušala narediti hiter preokret v šolanju kadrov za proizvodne in tehnične poklice, a miselnosti mladih ni mogoče tako hitro spremeniti, če so se dolga leta lahko neomejeno odločali za družboslovne poklice. Danes prepad med malo štipendijami za te poklice in velikim številom šolajočih na tem področju premoščajo stipendije iz združenih sred-ste v Na kadrovsko načrtovanje v združenem delu bi morali vplivati tudi mladi, ki jih zadeva štipendiranje, šolanje, zaposlitev . A mladi so na tem področju žal pasivni. Potočnik: V načrtovanju potreb po kadrihi bi lahko nastopih klubi štipendistov. Le-ti bi vplivali na spremembo kadrovskega planiranja v tovarnah, tako spremembo ki bo omogočila zaposlitev mladih strokovnjakov, ki z več znanja in manj težaškega dela lahko zboljšujejo proizvodnjo. Krsnik: Povezave šole in združenega dela ni saj slednje sicer ne bi bilo v dvomih, kakšne kadre bo dobilo. Sicer pa če govorimo o preusmeritvi mladih v proizvodne poklice, tega ne bomo dosegli zgolj s spremembo v šoli. Tudi združeno delo bi moralo marsikaj spremeniti. Na primer nagrajevanje teh del. In družba vrednote, v katerih je nedelo več vredno kot delo. Puhar: Seveda, že od vrtca naprej otroci po-siušajo: če se ne boš učil, boš navaden delavec. Spremeniti moramo torej miselnost, tega pa v letu, dveh reforme, ki je zgolj napisan akt, ne moremo. Vsebina je v temeljitem preokretu, zlasti vrednotenja proizvodnega dela- • r«-, i • Burezin: Tudi v gostinstvu je podobno. Najboljši kadri so odšli v tovarniške pisarne. V radovljiški občini bi gostincev, ki jih je zvabila administracija, našli za cel hote!. Kje so razlogi: v misefciosti »če se ne boš učil, boš kuhar«. Odtod tudi' slab uspeh v gostinskih šolah, saj se zanje odločajo najslabši učenci. Puhar: Reforma bi morala prinesti tudi nov odnos med pedagogi in učenci in revolueionar-nejše metode dela v šolo. Burezin: Samoupravljanje se namreč začenja že na razrednih konferencah. Krsnik: Res velja, da so šole edine srednjeveške institucije v samoupravljanju. Harej: Če se vrnemo k štipendiranju in k vplivu klubov štipendistov: slednji ne prodrejo tudi zato, ker se premalo zanimajo za štipenditorja in njegove kadrovske potrebe. Toda čas jih bo prisilil, da se bodo zanimali, saj bo v vse ostrejših gospodarskih razmerah vse manj dela, vse več brezposelnih. Potočnik: Zavzeti se bodo morali predvsem za to, da bo kadrovska štipendija zagotavljala delo. • Pri iskanju zaposlitve se torej mlad človek znajde v slepi ulici: štipendija ni več zagotovilo za delo, razpisni pogoji terjajo preveč prakse, tudi pripravništvo ni več zagotovilo za trajnejšo sklenitev delovnega razmerja. Kje je rešitev iz nezaposlenosti? Puhar: Pri zaposlovanju bi veljalo dati prednost mladim, ki se prvič zaposlujejo. Če razpisni pogoji terjajo tudi prakso, za pridobitev zaposlitve nimajo nobenih možnosti. Burezin: Pri sprejemu mladih na delo so delovne organizacije sila nezaupljive, saj iskalec prve zaposlitve nima nobenih izkušenj. Razen tega pa se na delovnih mestih še držijo upokojenci in razni »honorar-ci«, ki so — kot kaže — nenadomestljivi. Harej: Tudi zveze in poznanstva ter razne »plave kuverte« včasih igrajo važnejšo vlogo kot strokovnost mladih iskalcev zaposlitve. sJtem bi morali odločno pretrgati. Krsnik: Ne gre le za nezaupljivost do sposobnosti mladih. Včasih je odločilnejša ljubosumnost na znanje in strokovnost mladih. In še nekaj velja poudariti: v letu dni pripravništva si lahko mlad delavec pridobi nekaj prakse, toda mora jo opravljati na delu, za katerega se je šolali in ki ga bo poslej opravljal, ne pa da ga izkoristijo za poceni delovno silo. Mandjić: Tudi v izobraževalnem procesu ne bi bila odveč praksa, ki bi usposabljala za delo. Študiram sociologijo, prakso pa sem opravljala v lekarni za blagajno. Kje je tu zveza med šolo in združenim delom? Harej: Mnogi mladi strokovnjaki žal namesto podpore v delovni organizaciji dobe polena pod noge, izgube pogum, njihovo sodobno znanje se izgublja, proizvodnja je zastarela, najbolj iznajdljivi mladi strokovnjaki pa gredo vnovčit svoje sposobnosti v tujino. Potočnik: Morda zveni, da hočemo mladi na juriš zavzeti vse pozicije. Toda gre za to, da enkrat moramo pretrgati s prakso, ki rojeva krizo, in si v družbi priboriti tisto, kar nam zagotavlja pri- Slabše življenjske razmere • K osamosvojitvi mladega človeka sodi tudi stanovanje. Pogoji za njegovo pridobitev pa so domala nemogoči: nekajletni delovni staž, vsaj sklenitev zakonske zveze, če že ne družina, pa seveda vrtoglav znesek, ki ga mora vnaprej so-vložiti za prostor pod soncem. Kako naj si pod temi pogoji ustvari normalen stanovanjski standard? Puhar: Čeprav nov zakon o stanovanjskih razmerjih odpravlja status mladih družin, vztrajamo pri tem, da imajo le-te vendarle prednost. V pogojih za pridobtev stanovanja naj leta delovne dobe ne bi igrale odločilne vloge. Tudi denarna soudeležba se ne bi smela povzpeti do astronomskih višin, saj mlad človek, ki se je pravkar zaposlil, ne premore veliko denarja, poleg stanovanja pa ima verjetno še druge potrebe, otroško varstvo na primer. Zavzemamo se za to, da zneska samoudeležbe za stanovanje ne bi plačali vnaprej, temveč bi ga zlago-ma odplačevali. Samo tako bi bil mlad človek glede stanovanjskega standarda enakopraven starejšemu.. Potočnik: Treba pa je vedeti, da je dolgoročna naložba, če mlademu človeku ponudimo stanovanje. Krsnik: Seveda. Omenim naj le eno od trž ižkih tovarn, ki razpolaga z bogatim stanovanjskim fondom, a veliko delavcev se je potem, ko so prišli do stanovanja, pre-zaposlilo drugam. Burezin: Za mlade bi kazalo graditi manjša in cenejša stanovanja. V Radovljici razmišljamo o gradnji podstrešnih stanovanj izključno za mlade, ki bi bila prehodne narave. Mladim bosta namenjena dva bloka. Mandjić: Mlad človek je prožen, zato si lahko ustvari tudi drugačen način življenja od konven-cionalnega. Za nekaj let lahko živita v stanovanju (podobno kot v študentskem naselju) dve mladi družini. Benčič: Škoda, ker se mnogi mladi tega problema ne zavedajo tako boleče. To so navadno tisti, ki stanovanjskega problema nimajo. In ker jim manjka tudi kolektivne zavesti, se ne zavzemajo skupno za rešitev tega problema. S stanovanjskimi vprašanji se ukvarjajo tudi profesionalci, ki nikoli niso bili brez stanovanja. Puhar: Pri iskanju poti iz te slepe ulice družbo »odlikuje« neelastičnost in birokratsko postopanje. Važne so le točke, ne pa ljudje. Krsnik: Mlada družina ima tudi najnižje dohodke. Ko bi premogla Majdci Puhar hodnost. To bomo lahko uspeli le s kolektivno zavestjo mladine. Mladi v podrejenem položaju več materialnih srestev, bi ne bilo problemov pri plačilu stanovanja. Sladjana Mandjić Miha Potočnik • Nanizali smo nekaj problemov mladega človeka. Za njihovo rešitev ima formalno v rokah vsa institucionalna sredstva: mladi so člani delavskih svetov, samoupravnih organov, skupščin, sede v delegatskih klopeh. Toda zakaj njihovega glasu ni slišati? Krsnik: Žal so mladi v teh organih pogosto le zaradi strukture. Tega se zavedamo, zato smo v Tržiču ob letošnjih volitvah vključili druge odločnejše ljudi kot prejšnja leta. Gre pa tudi za to, da zamisli mladih pogosto obtičijo, ker se delegati ne povezujejo z ostalo mladino. Benčič: Res, poti zunaj delegatskega sistema ni, a mladi se v njem ne znamp dovolj glasno zavzeti zase. Puhar: Pobude mladih ni, ker je njihova organizacija forum brez povezave s članstvom, brez posluha za resnične probleme. Zato v institucijah ne prodremo. Potočnik: Vsaj na forumih je slišati kaj iz mladinske problematike, a to še ni zadosten napredek. Prisluhniti moramo konkretnim problemom mladega človeka. Burezin: Čeprav smo kadrovali v vse te organe sposobne mlade ljudi, ki se znajo potegniti zase, nam jih niso hoteli potrditi. Prepogumne so odklonili. Harej: Tako so mladi v teh institucijah pasivni, da se ne bi komu zamerili. Včasih si ne upajo dvigniti glasu, ker se sami sebi ne zdijo dovolj usposobljeni za odločanje. Burezin: Tudi kot organizacija nismo enakopraven partner, pri odločanju smo vedno zadnji, bolj izvrševalci kot enakopravni v soodločanju. Benčič: Če gre za naše probleme, moramo odločneje stopiti naprej. Zavedati se je treba, da le s športom in družabnostjo ne bomo prišli daleč, da le s poslušnim prikimava-njem nimamo veliko možnosti. Celo agresivni moramo biti, če gre za važne stvari. Čeprav bi se drugi sprva prizanesljivo smejali »mladi vroči krvi«, je tako računati na uspeh. D.Z. Zlebir Milan Krsnik Vesna Harej Meta Benčič Ljubo Burezin GOSPODARSTVO petek, 22. oktobra Vestno delo odpravlja nevarnosti Vodnogospodarski inšpektor za Gorenjsko ugotavlja, da je po nekaterih delovnih organizacijah še veliko neodgovornega ravnanja pri delu z nevarnimi in škodljivimi snovmi vodnogospodarski uporabljajo, nikakor niso spodbudni. Kraiij - Ko inšpektor za Gorenjsko ocenjuje skladiščenje nevarnih in škodljivih snovi v organizacijah združenega dela, ugotavlja, da na območju Gorenjske do zdaj še nismo zabeležili večjih ali usodnejših nesreč, ki bi jih povzročile nevarne ali življenju škodljive snovi. Vendar pa pogoji, v katerih se škodljive snovi hranijo ali Naselje za 460 prebivalcev Kranj — Na eni od zadnjih sej je kranjski izvršni svet sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe urbanističnega načrta Kranja v zvezi z zazidalnim načrtom Predoslje, označenim z Dlc. Gre za območje vzhodno od starega vaškega jedra in severno od vasi Orehovlje, severovzhodno od ceste Britof—Predoslje in vzhodno od sedanje osnovne šole. Celotno zazidalno območje, javna razgrnitev bo trajala en mesec, bo merilo skoraj 7000 ha, od tega je 4600 ha namenjenih za stanovanjske površine, ostalo pa za objekte zdra stva, šolstva, socialnega varstva in storitvenih dejavnosti. V novem stanovanjskem naselju je pred-vider a gradnja 74 stanovanjskih hiš, večinoma vrstnega tipa za 260 prebivalcev, te 6 blokov s 60 stanovanji za i?0 do 180 stanovalcev. _oraj bi lahko dejali, da so v nekaterih okoljih do zdaj imeli več sreče kot pameti. Vodnogospodarska inšpekcija je na osnovi zakona o vodah in pravilniku o gradnji in opremljenosti skladišč ter transportnih naprav za nevarne in škodljive snovi izvedla sistematičen pregled v delovnih organizacijah, ki so večji porabniki življenju nevarnih snovi. Pri tem ugotavljajo precejšnje nepravilnosti ne le v organizacijah, ki so oddaljene od vodozbirnih področij, temveč tudi v tistih, ki so lokacijsko vezane na pomembna vodozbirna območja ali vodotoke. Ustrezno so urejene le tiste skladiščne naprave, ki so bile zgrajene po letu 1979, večina starejših objektov pa je nepopolnih, s številnimi pomanjkljivostmi, ki se na osnovi inšpekcijskih odločb le počasi odpravljajo. Inšpektorji vsekakor upoštevajo denarne težave delovnih organizacij, ne morejo pa obiti malomarnosti ali nevestnega dela. Najbolj razširjena malomarnost je pomanjkanje obratnih poslovnikov ter vodenje predpisanih dnevnikov za skladiščenje nevarnih snovi ali obratovanje z napravami, kjer se nevame snovi uporabljajo. Zaskrbljujoč je podatek, da delovne organizacije večino večjih cistern pred uporabo ustrezno strokovno ne preizkusijo; veliko lovilnih skled je v okvari. Veliko nevarnost predstavljajo tudi nadzemni ali vko- Rešitev prihaja pozno Tii^ki čevljarji so v devetih mesecih ustvarili prek 6,8 milijona dolarjev viška v menjavi s konvertibilnim trgom - Zaradi premajhnega ostanka ustvarjenih deviz sprejemajo uvoženi material v dodelavo — Tako bo tudi v prvi polovici prihodnjega leta, zato najnovejša spodbuda za izvoznike prihaja Z5?.njt z :lo pozno - Z realnim tečajem dinarja bi dosegli trajnejšo dohodkovno stimulacijo Tržič — Delavci tovarne obutve Peke v Tržiču so v devetih mesecih naredili za osem odstotkov več izdelkov kot v enakem lanskem obdobju. Zelo ugodno rezultate so dosegli tudi v menjć.v; s konvertibilnim trgom. Na zahod v> prodali nekaj več kot dobno, so že izrabili. Za uvoz materialov so najeli blagovni kredit, milijon dolarjev bodo dobili še iz Italije, kljub temu pa jim do konca leta za normalno oskrbo proizvodnje in za .izpolnitev izvoznih obveznosti zmanjka 821.000 dolarjev. Pričakuje- 1,1 milijom, parov obutve, kar pome- jo, da bodo deležni pomoči iz združe : oi _ _}. : i. _i; —« pi za spodbujanje izvoza, ki jih bodo dopolnili se nekateri ukrepi ki bodo zagotavljali realnejši tečaj dinarja in nekatere ve izvoznikom pri prometnih davkih. Delovne organizacije , lahko za proizvodnjo blaga, ki ga prodajo za konvertibilne ko uvozijo surovine in reprodukc jski material ce njihova presega 50 odstotkov vrednosti blaga, k. ga bodo izvozili, bo ostalo tudi več deviz kot doslej, ker bodo oproščeni zdi vzajemnost v republiki in federaciji. Izvozne spodbude so nujnost, saj je treba za za. nanje likvidnosti države in, da bomo lahko uvozili najj rovine, izvoziti do konca leta blago v vrednosti milijarde kn homo šele približno uresničili letošnji izvozni nacrt. V sec^Tmo namreč izvozili komaj za dva odstotka več kol kem času, načrtovali pa smo za 12 odstotkov večji izvoz. \ d nje tedne mnogim izvoznikom ze pohaja sapa in, ce nebi bud se nam bi novembra in decembra ne obetalo nic dob* Da pa ie devizni primanjkljaj manjši, gre zahvaliti uvozu Tako smo imeli lani v tem času 3,9 milijarde dii manTkljaj^a Jetos pa le 2,5 milijarde. Vendar tem podatkom hitro ploskati, kajti za Jugoslav o je bistven izvoz. Vse kaže, da so ukrepi, ki jih je sprejela vlada, ze nel Tako so oktobra dali soglasja za 300 milijonov dolarjev za zadnje ukrepe. To so kompenzacijski pos i, povečan izvoz gt dovoljenj za uvoz reprodukcijskih materialov in podob™ V gorenjskih delovnih organizacijah pozdravljajo no* snodbude vendar pravijo, da bodo morali biti sedaj vsi jk rK sicer se letes ne bo dalo veliko narediti. Bo** L Snovno začela romanja v Beograd, saj so v zadnjih t __ fe delovala SISEOT,skoraj povsem prenehali z urejanje« upravni poti. Kot ocenjujejo, bi lahko v^ji izvozniki z «v novth ukVepov izvoz povečali še za 8 do lO odstotkov^Z-— da naj bodo vsi pogoji poslovanja cimpre, m .čimbolj j as njeni, da bodo lahko pripravili realne plane in jih tudi ničevati. Težave kranjske mlekarne Z zmanjšanimi zmogljivostmi _ . . i j.— A^i- hnvp nanrave. ki so iih Kranj - Podatek, da dva decilitra soka staneta več kot liter mleka, že kaže bolečo rano našega kmetijstva in predelovalne industn-ie - veliko cenovno nesorazmerje. Gre za nerazumljive razlike med cenami mleka in drugimi proizvodi, med odkupno in prodajno ceno, med odkupno ceno mleka in ceno koruze oz močnih krmil. Zvezni komite za kmetijstvo skuša zdaj ta vprašanja tudi sistemsko rešiti in predlaga razmerje med mlekom m koruzo 1,65 proti 1. Zdaj je namreč kilogram koruze na trgu dražji od litra mleka. Ta nesorazmerja so tudi glavni razlog, da je kranjska mlekarna v prvih devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z letom poprej odkupila za 5,6 odstotka manj mleka. Kmetje - člani m koope-rantje zadružnih organizacij - so oddali le za dober odstotek manj mleka. Večji je padec v družbenem sektorju, kar gre predvsem na račun bohinjske mlekarne. Vse to je daleč pod planskimi predvidevanji, po katerih naj bi v družbenem sektorju letna prireja mleka naraščala za pet odstotkov in v zasebnem za sedem. Temu primerno naj bi se povečeval tudi letni odkup v mlekarni. Ta je bil, recimo, leta 1980 domala za desetino večji kot leto pred tem medtem ko je lam stopnja rasti že močno upadla. Kakor hitro se namreč spremenijo gospodarske možnosti prireje, pn tem .^ najpomembnejše cene, je Pridelovalna industrija prikrajšana pn odkupu in trg pri oskrbi z mlekom in mlečnimi 1Zra zn iku. P omanjklj i vosti jene in dodelave končane, bi mlekarna lahko že letos -in predelala 37 milijonov mleka. Toda to niti ni bil " saj je mlekarna v obdobju predvidevala pi zmanjšanimi zmogljivo«.« bo odkupila od kmetov in farm okoli 24 milijonov " kar bo, zdaj jeseni, za___ polovično izrabo dragih Spomladi, ko je odkup mleka liko večji, bodo izkoriščali vseh zmogljivosti. V mk^ razmišljajo, da bi mleko vozili z ljubljanskega ali območja, kjer imajo za« presežke. Toda dolgoročno bo vendarle treba poiskat: renjskem. Mlekarna je tudi v času ^ sedanjih velikih obveznost » izgube spodbujala prirejo ^ pol dinarja pri litru, kar je devetih mesecih zneslo skup**1 milijonov dinarjev. To * dobrodošlo, toda ob razmerjih med cenami' ^ mleka in pitane živine le I morje. Dokler se ti odnosi spremenili, je težko upad * prirejo (in odkup) mleka in zasebni živinorejci ? spoznali in močno zavrli da bi se v jasli vsipalo dovolj; krmil. Skratka — ni razumne« darske računice. Škoda, saj s delovalne zmogljivosti dov^ in povpraševanje po mleč kih večje od ponudbe. ^ promet u Zdaj, ko varčujemo na vsakem koraku in ko nam bodo najbrž precej preglavic povzročali prav prevozi, marsikdo pomisli na avtobus in seveda na vlak. \ edno bolj se bomo usmerjali na železnico in avtobusne prevoze, kajti bencina nam bodo točili v omejenih količinah. Saj je prav svojevrstno doživetje ko po toliko letih spet odkriješ vožnjo z vlakom. Z njim je udobno potovati in vsaj zazdaj še m gneče, čeprav železničarji pnča-kuieio da se bo promet na železniciZvečal za okoli 20 odstot-kov Žal pa smo modernizacijo Železnice vsa minula leta precei zapostavljali. Ko bi znali zanjo bolj poskrbeti, bi lahko danes brez večjih problemov potovali z vlakom. Tako pa so železniške Remzija Cinac vstaje praviloma izven mest in STtreba pešačiti do središča. Tako frtt denimo, kranjska železniška nostaja, zato skupaj z Alpetou-že razmišljajo, da bi vsaj ob konicah, ko je največ potnikov, uvedli redne avtobusne zveze z mestom. Na železnici se že pozna, da primanjkuje bencina za zasebne vožnje, saj iz dneva v dan število potnikov narašča. Največ gneče je na vlakih pred šesto uro zjutraj ter popoldne ob 15. uri. Tri leta je pri železnici zaposlen sprevodnik Remzija Cinac in pravi, da mu je delo všeč in da večjih problemov ni. »Že nekaj let opravljam delo na potniških vlakih, ki vozijo od Ljubljane do Jesenic. Več dela je ob konicah, ko so vlaki dokaj polni, posebej v dneh, ko se dijaki in študentje vozijo v šole v Ljubljano. Precej je tudi rednih potnikov, ki se vozijo na delo v Kranj ali v Ljubljano. Zadnje dni se že nekoliko pozna, da ljudje opuščalo vožnjo z osebnimi avtomobili in da se vedno bolj odločajo za vlak«. Prav bi bilo, ko bi ob večjem potniškem prometu zares uredili tudi nujne avtobusne zveze z mesti, še posebej v Kranju, kjer je železniška postaja le preveč oddaljena in je treba pošteno pešačiti. D. S. v --- Skoraj polovico obutve na v Planiki „ Uvozili zahodni trg za štirinajst manjka 1,8 milijon. --- htevnega letošnjega '""" ^Vzdruie an^ v domaći reproduk ^ -^ - krbo proizvodnje Krunj — Velikim izvoznikom, kakršna je tudi kranjska Planika, v zadnjih mesecih nekoliko pojema sapa. Za izpolnitev izvoznih obveznosti na konvertibilnem trgu čevljarji rabijo uvožene surovine in reprodukcijske materiale, ki jim jih domače tovarne kljub deviznemu združevanju ne morejo zagotoviti dovolj V kranjski Planiki bi za uvoz m združevanje v domači reprodukcijski verigi potrebovali blizu 70 odstotkov deviz, ki jih ustvarijo v trdni valuti. V letošnjih devetih mesecih so izvozili okrog 55 odstotkov celotne proizvodnje, in sicer kar 45 odstotkov na zahod, kamor so prodali za štirinajst odstotkov več izdelkov kot luni in zanje iztržili 14,3 milijona dolarjev. Ža uresničitev letošnjega izvoznega načrta na konvertibilni trg 1 lani-ki zmanjka 1.8 milijona dolarjev. Delavci računajo na pomoč republiške skupnosti za ekonomske odnose s tujino, saj so lastne možnosti ze izčrpali. Za nujno potreben uvoz smo vin in drugih materialov so najeli milijon dolarjev blagovnega kredita, dva milijona črpajo iz kompenzacij, razen toga pa so v kolektivu sprejeli vrsto ukrepov za boljše depravi« akademiji v Ljubljani, "i je znašel v zelo zanimivih in razlikovnih razmerah. Prelom li socialističnega realizma, ___rakcije v slovenski umet- srečanje Iveta Šubica z domske umetnosti v Parizu, > je zapustilo globoke sledove v umetnosti. Že v ilustracijah Pastirce iz leta 1947 se rahle ekspresionistične ije s poskusi geometrizira-ičnim poenostavljanjem ' Šubičevem slikarstvu in tudi :ijah ter grafiki, posvečenih NOB, se pojavi omiljen sur-—i, kar pa tedaj ni bilo spre j e-z odobravanjem. Poleg partizan-motivike, h kateri se vedno vra- Iturni koledar jesenice — v Amaterskem išču Toneta Čufarja bo v 23. oktobra, ob 18. uri la gledališka skupina ie Store" z uprizoritvijo ire »Vrnitve«. Domači, fledališčniki pa bodo ob 18.30 gostovali na Breznici s kome-Iva Brešana »Smrt pred-_ hišnega sveta«. V ne-24. oktobra, ob 19.30 bodo /o komedijo za izven uprizorili na domačem . RADOVLJICA - v Šivčevi bodo drevi ob 18. uri odprli r^stavo likovnih del slikarke Pavlovec iz Škofje Loke. kzstava bo odprta do 14.no-^bra, vsak dan od 10. do 12. ® od 15. do 17. ure. KRANJ - V galeriji Prešerne hiše si lahko ogledate raz-*avo Vizualna poezija avtorja bornira Mašića Kule z naslo-Ego sum ego. V galeriji M«tne hiše je na ogled zgodo-'if.ska razstava Začetki organiziranega planinstva na Go-^iskem. v galerijskih prosto-[ "t baročne stavbe v Tavčarjevi 43 si lahko ogledate razstavo ^oški avtoportret, delo. učen-šestih razredov Osnovne šo- * Simona Jenka iz Kranja. Razstave so tako kot stalne ^•-ke Gorenjskega muzeja ^Prte ob delavnikih od 10. do m od 16. do 18. ure, ob soboti in nedeljah od 10. do 12. ure, ponedeljkih so zaprte. ' koncertni dvorani Delavca doma bo drevi ob 19,30 koncert mešanega pevskega Polifonica iz pobratenega ?!*sta Rivolija. Koncert prire--ajo Skupščina občine, občinski - Skalni svet in Zveza kultur- organizacij Kranj. Ljubljana — v informaoj- ®^-dokumentacij skem centru * oblikovanje, Igriška 5, je ^podarska zbornica Sloveli* s sodelovanjem Industrije •Snenih izdelkov Sukno iz Za- priredila razstavo Domača ^na dobiva svojo veljavo, ^rta bo do 2. novembra, vsak ^ razen sobote in nedelje od 18. ure. *K0FJA LOKA — V galeriji ^ >jškem gradu si lahko ogle-^ razstavo slik, plastike in J*ramike Aljoše in Gorazda VjUerja iz Škofje Loke. Razsta-bo odprta do 15. novembra, ^delavnikih od 10. do 17. ure, ^sobotah in nedeljah od 9. do - '< ure. Železniki — v prostorih >ruzeja Si lahko ogledate razsta-akademskega kiparja To-** Logondra iz Škofje Loke. f^-stavo, ki so jo prenesli iz Pkofje Loke, prireja domače ^rno društvo pod pokrovi- i «3$tvom Iskre iz Železnikov. ___ ča, Šubic enakovredno obravnava tudi kmečko motiviko, kar izvira iz njegove izjemne navezanosti na rodno grudo Poljanske doline, ki ji je ilustracije sorazmerno pozno posvetil v Tavčarjevi Visoški kroniki (1978). Navezanost na rodno Poljansko dolino pristno prežema risbe, ki so večkrat dokumentarističnega značja, a prelite v grafike tako s kmečko kakor tudi s patizansko motiviko izpričujejo trdno izgradnjo likovnega prostora, nadih liričnosti in nostalgije. Trem zvrstem Šubičevega umetniškega izpovedovanja v risbi, grafiki in ilustraciji bi se morala podrejati tudi izrazna sredstva: svinčnik ali tuš, lesorez ali linorez in barva. Toda vedno ni tako in prav lahko zamenjamo okoli dvesto risb za Visoško kroniko za grafike, ker so delane v načinu starega lesoreza. Prav tako je izdelana slikanica Most pogumnih, medtem ko je za knjigo V. Winklerja Pot na Lisec izdelal prave lesoreze. Lesorezni način njegovih ilustracij ima svojo osnovo v grafiki. V barvnih ilustracijah se povsem približa svojemu slikarstvu, ker pojmuje vsako ilustracijo kot enakovredno delo, ki mora biti narejeno z vso umetniško odgovornostjo. Zato pa tudi pri eni barvni ilustraciji presedi dalj kot za slikarskim stojalom, kadar ustvarja sliko. Za Šubičevo barvno ilustracijo je značilna navezanost na magični in lirični kubizem, ki se prelivata v črno-bele risbe z značilno lesorezno potezo in v grafike s partizansko kakor tudi s kmečko motiviko. Osnovna prvina je dosledno vztrajanje pri prirodnih izhodiščih in vedno je prisoten izjemen smisel za red. Avtorja pritegne usklajevanje črnih in belih ploskev, razbrazdanih z lesoreznimi potezami z vsemi .vmesnimi gradacijami. Ilustracije so močno vplivale na Šu-bičev slikarski in grafični svet. Ta prizvok je bilo mogoče občutiti skoraj v vseh njegovih stvaritvah. Čeprav je v slikarstvu ta prizvok zabri-soval s prehajanjem v nadrealistični svet, je bila vedno na prvem mestu pripovedna nuja. Šubičev delež v grafiki, risbi in ilustraciji je izjemen, kakor je izjemna tudi snovna raznolikost od že večkrat omenjenih partizanskih motivov v slikanicah ali samostojnih risbah, mimo knjižne ilustracije od Hlapca Jerneja do Kuntnerjeve Lesnike in dalje do vseh drobnih sličic v raznih revijah in časopisih; povsod je prisotna ustvarjalna resnost, izjemen posluh za tekst, kar vse priča o nesporni kvaliteti in osebnosti Iveta Subica. Andrej Pavlovec Novosti s knjižnih polic Bobni za Rancas Avtor romana »Bobni za Rancas« Manuel Scorza sodi med najpomembnejše sodobne perujske pisatelje sodobna literarna zgodovina pa ga označuje tudi kot zavzetega borca proti imperialističnemu izkoriščanju'države. Trnu gibanju se je priključil že kot študent, nekaj let po drugi svetovni vojni, zato se je večkrat moral umikati pred oblastjo. Začel je kot pesnik in za svojo prvo zbirko »Zaklinjanja« prejel leta 19r)5 tudi Nacionalno nagrado za po-eziio v Peruju. Tej so sledile še tri objavljene zbirke pesmi, v drugi polovici šestdesetih let pa je kot emigrant v Parizu začel pisati tudi prozo — kroniko o vojnah perujskih kmetov. . »Bobni za Rancas« je njegov prvi roman, ki so mu ga pred enajstimi leti izdali v Barceloni. Poslej so izšli še štirje. Šele pred petimi leti se je znova vrnil iz Evrope v Peru, saj, kot je tedaj povedal, »se je prostor za pisanje skrčil tako materialno kakor tudi psihološko.« Omenjeno delo je prvi del ciklusa petih romanov s skupnim naslovom »Balada«, pri čemer so mu kot izhodiščna snov služili brezobzirni pokoli kmetov v Centralnih Andih v petdesetih in začetku šestdesetih let. Problemi perujskega ljudstva, spopad dveh kultur in njuno tragično razhajanje so osnovna tematika Scorzinega pisanja. Dogajanje romana je vezano na področje pokrajine Pasco in indijanskih vasic, kjer je življenje še danes prepreženo z miti. Te avtor skrbno prepleta s sedanjostjo oziroma stvarnostjo, kar bi lahko označili kot poglavitno značilnost južnoameriške literature v zadnjih desetletjih nasploh. Napetost med stvarnostjo in fantazijo se prepleta v zgodbi o nenadnih »nenavadnostih«, vraževernemu ljudstvu v teh krajih brez dvoma neznanih, predvsem pa nerazložljivih, kar pripelje do pomislekov o »božji kazni«. Izkaže se namreč, da gre za »osvajanje« zemlje s strani neke rudarske družbe, ki bi rada na tem področju izkoristila naravna rudna bogastva. To seveda izzove upor revnih, ki ga na koncu zatre šele republikanska vojska s pomorom vseh prebivalcev ... Roman je pisan razmeroma tekoče, kronikalno, odlikuje pa ga tekoč pripoveden slog. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Zenit. Boris Bogataj Kulturno srečanje gradbenikov V počastitev 9. kongresa ZSS so bile po organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in občinah organizirane številne kulturne prireditve. Animatorji kulture skupaj s sindikalnimi konferencami v večini gradbenih OZD so se zavzeto pripravljali za IV. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije. Pokrovitelj srečanja, republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije je letošnje srečanje zaupal SOŽD IMP - DO IZIP iz Ljubljane. Na srčanju, ki je potekalo od 18. do 22. oktobra, so prikazali svojo kulturno ustvarjalnost delavci iz 19. OZD s področja gradbeništva (med njimi tudi Krarijski Gradbinec) in sicer na področju likovnih, fotografskih in literarnih del ter z nastopom pevcev, glasbenikov in folklornih skupin. Dejstvo, da poteka to srečanje v zaostrenih pogojih gospodarjenja, dokazuje odnos gradbincev do kulture in krepi spoznanje, da je kultura sestavni del življenja in dela tudi v težkih razmerah, kakršnim smo priča v zadnjem času. Sindikat delavcev gradbeništva daje tem srečanjem zelo velik pomen in jih bo tudi vnaprej spodbujal, saj prispevajo h kulturi življenja in dela v gradbeništvu. Sindikat v OZD ne le kupuje vstopnice za predstave, temveč vse bolj postaja tudi animator kulture delavca in njegove lastne ustvarjalnosti. Kulturna srečanja v precejšnji meri kažejo, da je ta ustvarjalnost med gradbeniki že močno prisotna. Res je, da srečanja ne morejo združiti vseh ustvarjalcev, ki se poizkušajo v pesmi, tekstu, čopiču in podobnem, vendrle so pomembna spodbuda, da se jih vse več poizkuša v teh veščinah, ki tudi pomagajo graditi osebnost in socialistično samoupravno skupnost. Včasih je kulturno delovanje pomenilo delavcu edino možno obliko združevanja in razrednega nastopanja. V samoupravni socialistični družbi nam kulturno ustvarjanje, in povezovanje mora pomeniti plemenito dediščino in tradicijo. Ker se delo in kultura dopolnjujeta, nam pomeni kultura vsakdanjo sestavino življenja, delovne ustvarjalnosti in potrjevanje samega sebe. Marko Čavlovič Drevi ob 18. uri bodo v Šivčevi hiši v Radovljici odprli razstavo likovnih del Mirne Pavlovec iz Škofje Loke. Mlada slikarka je imela doslej štiri samostojne razstave, sodelovala je na enaindvajsetih skupinskih ter sedemkrat v likovnih kolonijah. Razstava bo odprta do 14 novembra, vsak dan med 10. in 12. ter 15. in 17. uro. Na sliki: Motiv iz Sorice — Foto: Matija Pavlovec Mirna Pavlovec v Šivčevi hiši Ob slikarstvu Mirne Pavlovec, ki sodi v najmlajši slikarski rod na Slovenskem, se vnovič zavedamo, kako pomemben je v umetnosti resen in studiozen pristop k delu in kako težko je hkrati ohraniti pravo mero med racionalno barvno analizo predmeta in spontanim zapisom tistega, kar razveseljuje slikarsko oko. Mirna Pavlovec se je zavestno odločila prav za pot med spontanostjo in razumom, med slikanjem, ki hoče biti predvsem in samo slikarstvo, ter slikanjem, ki je tudi sporočilo. Zato je njen odnos do predmeta v bistvu odnos do svojevrstne barvne pobude, ki jo nudi pokrajina s svojimi specifikacijami, ali pa tihožitje, ki je največkrat pretveza za racionalno barvno in črtno konstrukcijo — vendar tudi črta vedno pomeni barvo. Njene v zamolklih tonih uglašene slike, tihožitja in temne krajine, kjer jo zanimajo prefinjene gradacije med rjavimi in zelenimi ter modrimi toni in pritajeni akcenti, potopljeni v prevladujoč ton, imajo poleg barvnih vrednot in poetičnega, rahlo nostalgičnega vzdušja tudi vrednost svojskega odzivanja na dogajanja v sodobnem slikarstvu. Resen pristop ji je omogočil, da se je izognila tako imenovanim avantgardnim iskanjem in da je hkrati odkrila sliko — v čemer se na neki način približuje novi podobi. Vendar gre za drugačen odnos. Mlada umetnica se ne spreneveda in ne poslužuje trikov, ki bi skrivali njeno znanje in nagnjenje k razmišljanju — zato tudi ne razmišlja o navidezni sodobnosti ali nesodobnosti svoje ikonografije in svojega načina slikanja. Zato pa tudi njene podobe učinkujejo sveže in hkrati razmiš- ljajoče. v u Način slikanja s tenkimi barvnimi namazi in iskanje koloristicnih učinkov med bližnjimi tonskimi vrednostmi sta jo v zadnji fazi pripeljala do izredno zanimivih belih sljik — ki pa prav paradoksalno učinkujejo zastrto in temno! To so krajine, kjer sledimo logičnemu nizanju planov in partij različno pritajenih belih ploskev. Skoznje pa sije kot skozi tančico barva osnove, ki vnovič prevrednoti vsakega od že definiranih tonov in odtenkov. Zato njene slike zahtevajo koncentracijo in sodelovanje tudi od gledalca — saj mu niti ne laskajo niti ne nudijo izdelanih odgovorov. Ivan Sedej ..........." '"'" ' Magični kvadrat osvojil Sarajevčane Tržičan Božidar Šinkovec, avtor številnih umetniških fotografij, je v Sarajevu odprl šesto samostojno razstavo Popravek V članku z naslovom »Prijeten večer v gradu Grimšče« smo narobe zapisali, da je Stane Pečar iz Škofje Loke upokojen inženir strojništva. Tako smo pač slišali v njegovi predstavitvi na literarnem večeru. Sporočil nam je, da je upokojen pravnik, zato se mu za neljubo napako opravičujemo. Sarajevo — V galeriji doma JLA v Sarajevu je Erol C olako vid v prisotnosti številnih kulturnih delavcev, vojaških starešin, poznavalcev in ljubiteljev umetniške fotografije odprl razstavo del Božidarja Šinkovca, vojaka-umetnika iz kasarne Igmanski marš. Razstavljenih je 35 fotografij iz cikla Arhitektura in narava. Fotografije so napravljene v obliki kvadratov, v katerih mladi umetnik iz Tržiča spretno in nevsiljivo opozarja na ekološko nevarnost zaradi onesnaževanja, hkrati pa upa na boljši jutri, ponuja lepšo vizijo prihodnosti narave in arhitekture. »Kvadrati« govore o slovenskih, makedonskih in italijanskih motivih, o njihovi preteklosti, sedanjosti in lepši prihodnosti, ki jo vidi njegovo vešče snemalsko oko. Razstava fotografij Božidarja Šinkovca sovpada z »oktobrskimi dnevi kulture« v Sarajevu v času od 5. do 15. oktobra. Sarajevčani so tako prvič dobili priložnost, da spoznajo ustvarjalno moč vojaka-umetnika iz Tržiča, ki se odlikuje predvsem s preprostostjo, ljudsko toplino, obenem pa slike izžarevajo tudi nove, doslej nepoznane ueiajle in dogajanja. S fotografijami o nevarnostih ekoloških sprememb^ ki jih povzroča človek, Božidar Šinkovec opozarja na nujnost drugačnega odnosa človeka do narave in stare arhitekture. Od tod tudi številne pohvale obiskovalcev razstave avtorjevi zamisli in kompoziciji, ki jo je mostrsko zaokrožil v njemu svojstvenem »magi6wenj kvadra tu«. Božidar Šinkovec jo» Ml po otvoritvi razstave navdušen. »To je moja šesta samostojna razstava,« je povedal. »Razstavljal sem v rodnem Tržiču, Brežicah, Kranju, Ljubljani, sarajevske pa sem še posebej vesel. Prvič zato, ker sem kot vojak s pomočjo svojih starešin in organizatorjev doma JLA uspel prikazati celotni opus, drugič, ker je razstava sovpadla z oktobrskimi dnevi kulture in tretjič, ker me obiskovalci doslej še nikoli niso tako toplo in iskreno sprejeli. V Tržič se bom vrnil z obilico posnetega materiala na temo »arhitektura Sarajeva« in »Sarajevo, olimpijsko mesto«. Upam, da me bodo tudi Tržičani sprejeli tako kot Sarajevčani.« SulejmanSuljič o l, as 6 STRAN ___ komentarji in kritični zapisi_______petek, 22. oktobra Jeklarna čaka, denar kopni Z izgradnjo jeklarne 2 na Beli se mora začeti zaradi vse večjih stroškov — Železarna namenja sredstva za rezervacijo inozemskega kredita, naraščajo tudi drugi stroški — Kar četrtina sredstev investicije za energetiko JESENICE — Ko so dopolnjevali temelje slovenskega družbenega plana Slovenije do leta 1985, so med slovenske naložbe vnesli tudi jeklarno jeseniške železarne kot nadomestno zmogljivost za proiz-dovnjo 350.000 ton elektrojekla, s katero nadomeščajo zastarelo tehnologijo. Jeseniška železarna dosega zadovoljive rezultate pri končnih proizvodih, osnovna proizvodnja jekla pa sloni na tehnološko izredno zastarelem postopku. Zadnja večja naložba železarne je bila pred šestimi leti hladna valjarna Bela, kjer pa se hudo pozna, da železarna ni vlagala tudi v ostalo proizvodnjo. Povsem razumljivo je, da so se slovenski železarji zaradi hudega pomanjkanja jekla, ki bi bilo hkrati lahko znatno boljše kvalitete, odločili za novo naložbo, elek-trojeklarno. Če bi namreč hoteli obnoviti sedanjo, bi morali preskrbeti najmanj 2 milijardi novih dinarjev. Kako zelo zastarela je postala jeseniška tehnologija, kaže podatek, da posamezne temeljne organizacije vsako leto želijo kar za 2 milijardi novih dinarjev nujnih naložb. Od tega jim uspe uresničiti le petino. Obenem pa se zavedajo, da posamična vlaganja niso kaj prida učinkovita, da tehnologija životari in bo životarila, da bodo še naprej morali uporabljati kar najboljše materiale, če se hočejo »tudi predelovalci s končnimi proizvodi obdržati na domačem in tujem tržišču. PRAVI, NE PAPIRNATI SPORAZUM Ko jeseniški železarji skupaj z ostalimi železarji Slovenije in predelovalci razmišljajo o nujni izgradnji elektrojeklarne in ko imajo že celo goro dovoljenj — le kam jih bodo spravili na občini, kjer zahtevajo tri kopije? — se vsa prizadevanja razumljivo usmerjajo v denar. »Za izgradnjo jeklarne v vrednosti 12,5 milijarde dinarjev predvidevamo za 30 odstotkov, združenih sredstev, za 30 odstotkov bančnih sredstev in za 40 odstotkov lastnih sredstev ter inozemskih kreditov,« pravi predsednik poslovodnega odbora železarne, diplomirani inženir Boris Bregant. »Pripravili smo sporazum o razvoju črne metalur- gije, ki ga podpisujejo veliki porabniki jekla kot Iskra, Gorenje, TAM. Naslednji korak so bili konkretni dogovori, aneksi, ki določajo količine, vrsto blaga, obveznosti in vse to moramo opraviti pred izdelavo planov za prihodnje leto. To je pravi, trden obvezujoč sporazum: uporabnikom jekla moramo zagotoviti najmanj 70 odstotkov jekla, in če ga ne zmoremo, je uporabnik razbremenjen vseh finančnih obveznosti. Združujemo akumulacijo in analize kažejo, da bodo slovenski kupci po izgradnji nekoliko bolje oskrbljeni. Vse pa je tesno povezano s preusmeritvijo naše celotne proizvodnje in predelave. Pri bančnih kreditih se jeklarna obravnava enako kot drugi projekti, ima le časovno prednost. Usta-vovljen je konzorcij bank za razvoj črne metalurgije, pri tem pa je vedno na prvem mestu jeklarna 2. Ta ima nasploh pri modernizaciji metalurgije prednost.« KREDIT JE TREBA REZERVIRATI IN - PLAČATI Posebno poglavje so inozemski krediti. Do podpisa pogodbe pa ne pride, ker še niso sprejeti sklepi v Sloveniji in železarna ne more pridobiti tako imenovanega »pisma o prioriteti«. Zahodnonemški Hermes ne da potrdila o zavarovanju kredita, in da bi zadržali še vedno dokaj ugodno ponudbo za najetje inozemskega kredita, so skupaj z dobaviteljem / opreme Mannesman n Dernagom podaljšali veljavnost s plačevanjem rezervacije kredita. Stroški take rezervacije pa znašajo 45.900 nemških mark vsake tri mesece! i S podaljševanjem rezervacije kredita naraščajo stroški, ki so sicer kompenzirani v že pridobljenih kreditnih pogojih, vendar banka KFW že opozarja, da ne more brezkončno podaljševati rezervacije. Zato tudi ne določijo obrestne mere, ki pa je zaenkrat za železarno še vedno dokaj ugodna. Ponudbo so podaljšali do 20. oktobra letos in upajo, da bo podaljšanje možno še do 20. januarja prihodnjega leta. Po tem datumu pa je vse skupaj zelo vprašljivo, pogoji ali celo sam kredit... Lahko se zgodi, da bi morali ponovno prositi za oddbritev inozemskega kredita, dajalec kredita pa si po vsem skupaj lahko premisli. »Skladno s podpisom okvirne pogodbe med železarno in Man-nesmann Demagom so se letos že začele prve dobave, namensko za pokrivanje uvoza opreme za jeklarno 2. Protidobave potekajo le v okviru izvoza Železarne v Zahodno Nemčijo, sklenili pa smo za več kot 3 milijone nemških mark pogodb. Dozdaj je bilo odpremljene-ga blaga za več kot 1,5 milijona ^mark in na ta način si pridobivajmo devize. Izredno težko pa najdemo skupni jezik z našimi proizvajalci široke potrošnje pri izvozu, saj pričakujejo, da bodo izdelke prodali po cenah doma, razliko pri izvozu pa naj bi po njihovem mnenju nosile železarne oziroma projekt jeklarne. ELEKTRIKARJEM VSI DOMAČI KREDITI Bazična industrija naj bi sama zbrala kar tretjino sredstev za jeklarno, kar je izredno veliko. Ob tej inflaciji, zavlačevanju m odlašanju pa je umestno vprašanje, kako se ta sredstva obračajo. Nujno bi bilo treba začeti z izgradnjo v prvih mesecih prihodnjega leta »Zelo občutno se je povečal de- 1T»,T ...^j je predviden« liiarde združenih sredstev, kar pomeni, da je za energetiko namenjena kar četrtina sredstev jeklarne To pa je enako višini kreditov domačih bank,« pravi Boris Bre- gdVsako podaljšanje naložbe pomeni hud skok stroškov, ki rastejo v milijone in milijone. Samo ele-ktrikarjem, če poenostavljamo, je treba postaviti hidrocentralo iz denarja jeklarne. V Železarni Jesenice je vrednost trenutnih naložb le 30 odstotkov in tako se izgublja vrednost lastnih sredstev; stroški proizvodnje iste vrste jekla v Siemens -Martinovih pečeh so višji za 12 odstotkov kot v elektropečeh. In tako dalje in dalje, medtem ko bi z gradbenimi deli lahko začeli pri priči in naročili domačo opremo. Nobena bazična naložba ni v prvih letih ekonomsko uspešna, njena učinkovitost se uveljavlja v predelavi. Jeklarna bi v prvih letih prinesla za 60 starih milijard izgube, ki jo železarna lahko pokrije, ce pa se izgradnja nerazumno podaljšuje, bi znašal primanjkljaj nad milijardo novih dinarjev. »Del proizvodnje bi v lahko uresničili pred za izgradnje,« pravi Boris »prva proizvodnja bi že večala kvalitetni nivo, zn. se stroški in omogočilo investiranje. Do. leta 1986 lahko zmanjšali stroške na lijard dinarjev, kar pi odstotkov vse in vest" Pridobili bi 200.000 U ali 66 odstotkov predi ne ali ob dveh 540.000 ton letno.« Jeklarna se mora gradi_ . skem polju, edini primerni i ji, kot so pokazale domače študije. Vsako odlašanje pa ] ča izjemno gospodarsko ne le železarni, temveč naši industriji in družbi Darii Šola zraste in pade z učitelje »Dokončnega pravila, kakšen naj bo učitelj, ni,« pravi Martina Sedej, slavistka na osnovni šoli v Železnikih, ki letos poučuje že dvajseto leto in je predsednica komisije za družbenopolitično, idejno in teoretično delo v ZK pri OK Zveze komunistov Škofja Loka. »Vendar menim, da je učitelj lahko le človek, ki ima otroke res rad. Toda ne tega razumeti kot frazo. Moral bi biti široka in globoka osebnost s pravilnim odnosom do dela In sam mora imeti pozitiven odnos do izobraževanja. Ce učitelj podcenjuje idejnopolitično izobraževanje ki ga zavod za šolstvo organima vsako leto, če redki vztrajamo An konca ali če komunisti omalovažujemo Usposabljanje v okviru Zve- Unrministov potem težko pn-fzgoiZ S pravden odnos ^ j i •» Fna k o ie z delom v šoli. Placa- ne manj. Pa ^£ £th vso, Martina Sedej: Pregovor pravi: šola zraste in pade z učiteljem. Da je šola dobra, je odvisno od učiteljstva. Toda učitelj je s svojimi prizadevanji lahko dokaj nemočen, če ne pomagajo starši, če se okolje obnaša drugače, kot govorimo in učimo. Učiteljeva prizadevanja so zaman, če učencu, ki pride v delovno organizacijo na prakso, iz osnovne šole na delo, naravnost očitajo, da preveč dela in moti delovni utrip skupine, ki se je z »izkušnjami že navadila, koliko je treba delati«. Učitelj zaman spodbuja branje, če so otroka doma učili, da naj mu bo najljubša hranilna knjižica in zaman je pri-vzgajanje delovnih navad, če otrok doma posluša, da naj se uči zato, da mu kasneje ne bo treba delati. Vendar se povsod, kamorkoli se obrneš, slišijo kritične in zaskrbljene besede o šolskem sistemu in vzgoji. Tema je izčrpna in najbrž je temu pripisati, da smo v času poldruge generacije doživeli niz šolskih reform. Še najmanj besede so pri tem imeli učitelji. Brez dobrega učitelja, ki je predan poklicu in voljan iz vsake novosti narediti najboljše, pa so vse reforme brezuspešne. kar bi morali. S tem se tudi ne vzgaja dober odnos do dela. Seveda so to ekstremni primeri. Veliko učiteljev se je za naporni učiteljski poklic odločilo iz ljubezni in odgovornosti do otrok in družbe opravljajo ga po najboljših močeh. Skoda pa je, da smo učitelji v glavnem prepuščeni sami sebi.« Vendar poznamo vrsto institucij, ki naj bi bedele nad vzgojo in izobraževanjem in nad učiteljevim delom? , , . »Že razširitev strokovnih služb od psihologov, socialnih delavcev, pedagogov do tehničnega osebja in administracije naj bi obogatila delo na šolah tako. da bi se vzgojni in ucm smotri laže uresničevali. Zal pa učitelji največkrat ostajamo brez pedagoškega vodstva. Ravnatelj se mora ob poplavi predpisov in samoupravnih aktov ukvarjati z vsemi mogočimi drugimi zadevam^, le za pouk mu redko ostane čas. V dvajsetih letih so me ravnatelji mogoče štirikrat obiskali v razredu. Neposredno pomoč in spremljanje našega dela učitelji zelo pogrešamo.« Kaj pa aktivi učiteljev posameznega razreda ali predmeta? »Obstajajo občinski aktivi učiteljev predmetnega in razrednega pouka, ki nekateri zelo dobro delajo. Slavisti smo ugotovili, da smo za uresničevanje učnega programa še najbolj prepuščeni lastni iznajdljivosti. Posebnih učnih pripomočkov nismo imeli. Dogovorili smo se, da jih bomo sami naredili. Zbrali smo naloge objektivnega tipa, vendar ne kot kontrolne vaje. temveč vaje z določenega področja slovenskega jezika. Ob pomoči zavoda za šolstvo in ob činske skupnosti za izobraževanje smo jih "tudi izdali. Ni še narejeno za vse predmete, vendar pomoč je. Hkrati smo ugotovili, da imajo učitelji, ki si prizadevajo, ki imajo me todične in didaktične zamisli,'vse premalo spodbude in podpore. Vsaj vodstva šol bi jim morala bolj pomagati.« . . ' To se vidi tudi pri nagrajevanju. V šolstvu imate uravnilovko kot le ma-lokje. »Vsi vemo, kdo je dober, ko pa ga ie treba bolje oceniti, ne naredimo nič. Prej in drugod se o tem pogovarjamo, ko pa je treba reci odločilno besedo, smo najraje vsi »enaki«, da ne bi koga prizadeli. Predlagala sem da bi za začetek opisovali le prizadevanja, da bi dobili seznam kaj vse se na šoli zelo dobro dela. Vendar je takoj odpor, ko naj bi se začelo ocenjevanje. Menim celo, da Di k ocenjevanju lahko pritegnili tudi otroke, seveda zelo premišljeno, i udi to je del vzgoje.« . . . „ Koliko pa je v naših šolah vzgoje? »Vzgoja je zgled, da je naš odnos do dela, do otrok, soljudi, sodelavcev, do okolja. Vzgoja je učiteljevo delo v krožkih, društvih in krajevni skupnosti, kamor pritegne tudi otroke Žal pa zlasti mlajši kolegi menijo, da so svojo plačo zasluzili zgolj z delom pri pouku. Včasih je ravnatelj vključil novinca v krajevno dejavnost. Učitelj je bil prežet z mislijo, da bo šele z delom v kraju postal poln človek, danes pa je pogosto izoliran od krajevnih dogajanj in zato vzgojno manj uspešen. Sicer menim, da je za vzgojo vodno priložnost, je pa odvisno od posameznika, kaj dela. Nekatere stvari je predvidel že zakonodajalec, loko imamo minuto za zdravje, ki se zelo obnese. Otroci imajo po napornem delu vsako uro pravico do minuti- za sprostitev. Tđ minuta je lahko zelo prijetna. Nižji razredi si obvezno morajo umivati zobe, da bi jim to P9 stala potreba. Prav tako umivanje rok prod jedjo, prtički za malico, vse to je vzgoja.« Toda današnja osnovna »proizvedla« kar največ od da jim ne bi zaprla poti v srednje šole. »Za učitelja je bojazen, d^ komu zaprli poti v srednje šol huda obremenitev, vendar st učenci povsod uspešno vklj«' usmerjeno izobraževanje, niso vsi odličnjaki. Res se vse preveč staršev ; ocene. Ce so »redi« dobri, go v redu. Vendar jim sporočim tudi na listku zato ni treba hoditi na — stanke. Dokler se ne teljskih sestankih m g pogovarjali predvsem skupaj, učitelji m sta bi dali otroku kar naj^ stal dober, ustvarjalen, tovariški, najbrž ne bc ga, kar želimo. Zato presenečena, ko sem preprost možak iz Davi šel na govorilno uro, m < ocene, temveč, če je njej« variški. Prav tako se je govarjati s starsi, ki zi motivirati za delo in jim po ru lahko reqem, da sem se nekaj novega Veliko pa je vendarle učitelja. Ali posvečajo - na srednjih, višjih m visok-tem na Primerne vzce* samo .zo r^--, ^ - da bo na solojpn ^ ^ ^ n um«-1 - ., iih nalaga družba da 00 na r Snovne LTSmžba in v/gajal otroke.« L. Bo*; - - petek, 22. oktobra 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE J. STRAN G L* A 8 Varstvo pred požarom — sestavni del družbene samozaščite Lažje je preprečevati kot gasiti Črtomir Zoreč Oktobra smo ob tednu varstva _ red požarom že nekaj let namenjali posebno pozornost vprašanjem pome ogroženosti in varnosti. Letos, so oktober razglasili za mesec <*rstva pred požarom, nas čaka še nalog na tem področju. K trezne-i premisleku in ukrepanju pa nas tudi ocene trenutnih razmer 1 požarne ogroženosti, adi nedovoljenega kopičenja vnetljivih tekočin na nepri-mestih za skladiščenje, v stanovanjskih in gospo-stavbah, se sestajajo štabi > zaščite na vseh ravneh orga-osti. Povsod opozarjajo na ve-rarnost požara, ki jo povzroča ravnanje. Obenem se dogo- za ustrezne ukrepe proti ,em. Tako bodo po vseh kra-i skupnostih odgovorni delavci "ali stavbe in ugotavljali spoš- požarno-varnostnih predpi- i osnovi ugotovitev bodo pri-v reznega hranjenja vnetlj-4 prijavljali požarnim inš- ___, ki bodo proti kršilcem i v skladu s pooblastili. Mi-(naj zapišemo, da morajo za _ Jtev občani plačati kazen od > 3000, pravne osebe pa celo do dinarjevv i vsem tem pa ne gre toliko za Naj ne bo odveč ponavljati, no škodo povzročajo požari in »ogrožajo človeška življenja. Ko zagori, ja namreč velikokrat zno za obžalovanje nepremiš-dejanj. Zavedati se moramo em, da je veliko laže in tudi požare preprečevati, kot pa ti. Zato skušajmo ravnati sa-itno; pred požarnimi nevar-nikar ne zapirajmo oči, jih njujmo, češ, saj pri nas še ni-j ni gorelo. Sfevamost požara nam preti po-*H,će se pred njim ne znamo zavali oziroma ukrepati, kadar je to ). Opozorimo,samo na neka- tere največje nevarnosti za nastanek požara! Bencin in druge vnetljive tekočine močno hlapijo; hlapi, težji od zraka, tvorijo v prostoru eksplozivno zmes, ki ob najmanjši iskri lahko eksplodira in v istem trenutku se prenese požar v druge prostore, saj ob eksploziji pride do rušenja delov ali celotne zgradbe. Zato bencina in drugih vnetljivih tekočin ne shranjujmo izven požarnovarnih skladišč, še najmanj pa v stanovanjskih hišah in drugih prostorih ob njih. Prav tako nevaren je gospodinjski , plin. V posameznem gospodinjstvu imamo lahko največ tri plinska trošila in tri plinske jeklenke po 10 kilogramov; to pa le tedaj, ko prostori izpolnjujejo s tehničnimi predpisi zahtevane pogoje. Če imamo rezervno jeklenko s plinom, je ne smemo hraniti v hodniku ali na stopnišču, ob grelnih telesih, ali v prostoru, ki je nižji od terena okrog stavbe. V prostoru s trošilom za kuhanje ali ogrevanje sme biti ena sama jeklenka, prepovedano pa je uporabljati v kopalnici, spalnici ali kleti grelnike, ki imajo v svoji omarici jeklenko s plinom. In še to: zvečer ugasnemo plin tako, da po končanem kuhanju zapremo ventil na jeklenki; ko plamen na gorilniku trošila ugasne, obrnemo še stikalo trošila na ničelni položaj. Med pogostimi vzgoki za nastanek ognja so tudi igra otrok z ognjem, neprevidno cvrtje živil na masti ali olju, kajenje V postelji, hranjenje in uporaba sprejev, kozmetičnih izdelkov in vnetljivih tekočin ob odprtem ognju oziroma grelnih telesih, čiščenje in pranje oblačil z bencinom, preobremenjevanje električne napeljave s hkratno priključitvijo več naprav v eno vtičnico, zasenčenje svetilnih teles z lestenci iz lahko gorljivega materiala, nezaščitena gorljiva tla pred pečico ali štedilnikom na trda goriva, brez nadzora vključen kuhalnik na gorljivi podlagi, pri zavesah in pohištvu zakurjena peč ter druga nevarna ravnanja človeka. Včasih pa povzroče požar tudi živali. Nevarnosti je torej na pretek, zato skrbimo, da do požara ne bi prišlo. S. Saje Najbolj prizadevni na Bledu Najbolj prizadevni turistični kraji na Gorenjskem so letos Bled, Škofja Loka, Cerklje in Žirovnica vsako leto, Kranj — Kot vsako leto, je posebna komisija za urejanje okolja pri Gorenjski turistični zvezi tudi letos ocenila turistične kraje, ki so se prijavili k tekmovanju za najlepši, najbolj urejen, najbolj prizadeven turistični kraj na Gorenjskem. Kranj, Škofja Loka in Radovljica so tekmovali s po štirimi društvi, Jesenice z dvema in Tržič z enim društvom. Ocenjevana je bila urejenost gostinskih in trgovskih lokalov, javnih in stanovanjskih stavb, zunanjosti Sol, javni parki in nasadi, urejenost kulturno-zgodovinskih v S v itaMAsraste V" .. - Prizidek pri osnovni šoli v Gorjah - Delavci gradbenega podjetja Oo^c iz R^ovljice dokončujejo izgradnjo prizidka pri Osnovni šoli bratovžČa n v Gorjah. Prizidek je dolg 18,6 rrtetrov in širok8,6metrov, 'Pnditiuso prostori za pripravo hrane dve skladiščim skladišče za 5 % 1usoP C„hiJu>t temnica klimatske naprave in učilnica 6 vtdslrop^kuhinja in jedilnica Prizidek bo te ^Zoa vouka V nadstropju pa kuhinja mjeaumca rnziaen oo te delavci pa bodo obnovili še kanalizacijo. - Jože Ambroiii ms spomenikov in spomenikov NOB, poti, obcestnih tabel, reklam, voznih redov, odlagališč smeti, čistoča vodotokov, hišne fasade, dvorišča, vrtovi, ocvetličenje balkonov, oken in kmečkih dvorišč, urejenost avtobusnih postaj in postajališč, industrijskih ter obrtnih objektov, pa seveda dejavnost društva samega: dajanje informacij, prospekti, razglednice, povezanost s krajevno skupnostjo in podobno. Za končno oceno pa je odločilen tudi splošni vits o urejenosti kraja. Prvo mesto je tokrat zasedlo Turistično društvo Bled, za njim pa so se zvrstili Škofja Loka, Cerklje in Žirovnica. Kot pove komisija, je Bled tokrat resnično zaslužil prvo mesto, saj ima pokazati veliko novega. Med najpomembnejšimi pridobitvami pa je nedvomno sprehajalna steza, ki sedaj obkroža vse jezero: stezica se vije tudi pod vilo Bled. Škofja Loka žanje priznanja za uspešno revitalizacijo starega dela mesta, urejenost novih naselij, gostinskih lokalov, čistih vodotokov, zaradi novega priključka na Poljansko cesto itd. Cerklje so vrsto let prednjačile, letos pa so izgubile točke, ker niso imele kaj bistveno novega pokazati. Lepo so urejene, veliko točk jim da cvetlična razstava, vendar, pravijo člani komisije, tudi v turističnem izgledu kraja, v turizmu samem je treba iskati novosti. Žirovnica pa je svoje točke ^dobila zaradi izredno lepe urejenosti kraja. Krajani so ohranili tisti nekdanji red vasi, kot so ga ustalili že prvotni naseljenci kraja: na eni strani hiše, na drugem njive, sadovnjaki, kar daje vasici pod Stolom poseben pečat. Pa seveda izredno lepa urejenost hiš, hišnih dvorišč in vrtov. Žal tokrat med tekmovalci ni bilo Turističnega društva Preddvor, ki bi se zaradi njihove velike prizadevnosti pri gradnji novih turističnih prostorov lahko uvrstila med najboljše. Največ odbitnih točk so dale ne-pokošene trave ob cestah, poteh, tam, kjer mora svoje opraviti komunala. To, še malo več čistoče, in še več pravih gorenjskih nageljnov na okna, pa bo Gorenjska še veliko kp5*- D.Dolenc M, : Zlata poroka Maadjevih - V soboto, 16 oktobra, je minilo petdeset let od£™ta izmenjala poročna prstana Milka in JanezJJazi zGo-W?sS* pri Km%u. Tako kot življenje večine naših babic in dedkov prepleteno z več trnja kot cvetja On, čevljar ki je 4%uleta delal v zasebnih delavnicah, pred upokojitvijo pa v Planiki, gospodinja, kot seje včasih pač »spodobilo« sta težko sestav lA%?žkoZem. V hiši je bilo troe otroških ust Zdaj, ko je gospo-^juTktin gospodinji tri manj, bi jima bilo lahko prav lepo, če ne Mtiokar naprej nekaj narobe z zdravjem^ Leta prinesejo svoje pravi-ta^cM jima gre dokaj dobro; skromna, kot sta, s pokojnino shajata, ^M zSitain prispevata v gospodinjstvo vnukjima je v zabavo Jhvhm in okrog nje tako vedno dovolj. Za konjičke skoraj ni toa^h večerih najraje sedeta pred televizor, da se »zamotita« m zve-*, kaj Jagodi po svetu. Tako, kot bi mignil minevajo meseci in leta. da bi bila njuna jesen še dolgo zdrava in srečna. - ^ti^elovčan_____^^ Vabilo plesalcem Kranj — Folklorna skupina tovarne Sava v Kranju pripravlja novo mladinsko folklorno skupino in vabi vse mlade, stare najmanj 15 let, ki imajo smisel za ples, posebej še veselje za folklornega, da se jim pridružijo. Vpis v novo mladinsko skupino bo v ponedeljek, 25., in v torek, 26. oktobra, od 19. do 20. ure v avli osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču. Zaželjeni so se posebno tisti mladinci, ki so že kdaj plesali v pionirskih folklornih skupinah. Posebno fantov si žele veliko, kajti teh je pri folklori vedno premalo. Prva vaja bo v sredo, 3. novembra, ob 19. uri v avli šole. Torej, mladeniči in mladenke, na plan! Marsikatera lepa urica se vam obeta, pa tudi veliko vaje. Kaiti brez vaje ni mojstra! D.D. POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN K (60. zapis) Na kraju prejšnjega zapisa sem zares le bežno omenil pisatelja Frana Erjavca, ki je v otroških letih čezvse rad prihajal v Zgornji Kašel, na domačijo, rojstni dom svoje matere, Elizabete roj. Bezlaj. Erjavčev »življenjepisec« Fran Leveč poroča, da je ruski car Aleksander postal pozoren na lepo perico, poznejšo mater pisatelja Erjavca, in ji ob neki priliki ponudil svileni robec, da si obriše obraz. To poročilo je porabil pisatelj Ivan Tavčar v romanu »Izza kongresa«, kjer je za carjevo ljubljansko ljubico napravil Topolščakovo^ Maričko iz kravje doline (pod tem imenom je Leveč upodobil Elizabeto Bezlaj iz Zgornjega Kašlja). LJUBLJANSKI KONGRES o sem se mudil na Ježici, sem že omenil ruskega carja, ki je v obcestni krčmi pomalical, preden je nadali eval pot v Ljubljano, na kongres. Gostilna Ruski car v mali vasi pri Ježici in spominska plošča na njenem pročelju še sedaj pričata o tem daljnem dogodku. Kongres se je vršil od prvih dni januarja do sredine majnika leta 1821. Neprekosljivi kramljač, pisatelj Janez Trdina, je tudi po svoje ovekovečil spomin na Elizabeto Bezlajevo, Erjavčevo mater (ki pa jo v črtici »Dve ljubici« imenuje Pangretova Marička). Takole pripoveduje: Zgodilo se je v času, ko so se zbrali v Ljubljani vsi cesarji in kralji in tudi njih ministri. Hoteli so urediti svet tako, da bi se moglo živeti na njem brez puntov in vojska. Med vladarji je bil takrat najmogočnejši ruski car Aleksander. Velikaši so ostali v Ljubljani več mesecev. P.ustili so v njem dosti denarja. Pa tudi obrtniki, zlasti mesarji, peki in gostilničarji so imeli zlato žetev tisto leto. To seve, da so potrebovali ta gospoda tudi peric/ Mestna gosposka je carju priporočila Maričko, ki je slovela za najboljšo perico. Bilo ji je tedaj komaj dvajset let. Med ljudmi se je čul splošen slov, da med dekleti prostega stanu ni nobene, ki bi se z lepoto mogla kosati s Pangretovo Maričko. Ljubljančani so ta glas ne le potrdili, ampak so ji hvalo še povišali, češ, da niti med mestnimi gospemi in gospodičnami ni nobene, ki bi bila tako lepe rasti, zdrave polti in prijetnega obraza kot Marička. Seveda pa se vladarji niso le le pomenkovali o onih nujnih poslih, zaradi katerih so se sešli v Ljubljani, pač pa so se hoteli tudi poveseliti. Takrat se je veliko govorilo o tem, kako ruski car pritiska za dekleti, za mestnimi in za kmetiškimi brez razločka. Na koncu koncev pa je obveljala za njegovo ljubico, tako pri Levcu, kot pri Tavčarju in Trdini — le Elizabeta Bezlajeva iz Zgornjega Kašlja! No, to sem moral še napisati ob pripovedi o Zgornjem Kašlju, če že res ni, je pa vse skupaj le lepa in mikavna zgodba... V SOTOČJU SAVE IN LJUBLJANICE Zdaj pa je tudi že čas, da stopim spet na trdna tla krajepisja. Še vedno sem v skrajnovzhodnem kotu Ljubljanskega polja, kjer sedaj raste več stolpnic in blokov kot pšenice. V mislih imam Zalog, nekdanji mali vasi med obema Kašljema in Spodnjo Zado-brovo, v sotočju Save in Ljubljanice. Zdaj je Zalog velik kraj. V sto letih se je število prebivalstva popetorilo — od 300 je zraslo na 1500 in še čez. Včasih kmečka vasica — danes že povsem industrializirano naselje z veliko ranžirno železniško postajo. Zato so tu tudi številna skladišča, velik silos za žito in sladkor, obrat tovarne Saturnus za izdelavo konzervnih škatel, skladišče tovarne Tobus-Koteks, največ pa je obratov ljubljanske Emone (Perutnina, Ribogojnica, Klavnica in Hladilnica). Sicer pa je bil Zalog tudi v starih časih dokaj pomemben kraj. Ne le zaradi dokazov o obstoju kasnoantične utrdbe, katere zidovi so še delno vidni na bližnjem Gradišču, pač pa tudi kot končna postaja za ladje, ki so jih vlačili od hrvaške meje po Savi navzgor s pomočjo konjske ali volovske vprege na obsežnih cestiščih. Ladje (bolj plitvice ali veliki tudi do 50 m dolgi Čolni) so bile največkrat natovorjene z žitom in vinom. Vseh vlačilnih postaj je bilo ob Savi štirinajst. Tu so izmenjavali vprego, čolnarji pa so se zasluženo odduškali, saj v deroči vodi ni bilo lahko krmariti nerodna plovila. V Zalogu so blago iztovarjali v posebna skladišča in urejali carino oz. rnitnino. Brodarstvo na Savi (in kratkem delu Ljubljanice) je cvetelo vse do sredine preteklega stoletja, ko je bila zgrajena Južna železnica. V živo skalo vsekane poti ob strugi so še danes vidne pri Zagorju in Trbovljah (na desnem savskem bregu). ZALOG ZA LOGOM Staro naselje je tudi v nov čas ohranilo svoja stara ledinska in krajevna imena: tako poznamo Brinje, Vabr-je, Labar, Prod, kot tudi Stari in Novi Zalog kljub temu, da so vaške ulice že svojevrstno poimenovane. Imajo Lovsko, Kekčevo, Mladinsko, Športno, Delavsko in Agrokombinatsko cesto. Pa še Pot v mejah in Pot v Zeleni gaj. In celo svojo bistro rečico imajo ZaloŽani — hladno Studenčico, ki se izliva v Ljubljanico nasproti Podgrada. Za čuda: dobre obdelovalne zemlje je okrog Zaloga dosti, kmetov pa je vedno manj. Kruh, zaslužen v tovarni, je očitno bolj bel in lažje pridelan kot na polju od zore do mraka ... Družbena in društvena dejavnost je v Zalogu že od nekdaj precej živahna. Kot delavsko naselje se je kraj zapisal v zgodovino z znano železničarsko stavko. Dne 24. aprila se je iz Zaloga napotila proti Ljubljani velika delavska množica, ki pa jo je policija v bližini Splošne bolnišnice ustavila s streli. Spomenik na Zaloški cesti priča o tem tragičnem dogodku. Na čase NOB spominja pomnik ob progi (v juniju 1940 je bila vseslovenska konferenca SKOJ v bližnjem gozdiču), spomenik pred Zadružnim domom je posvečen v bojih za svobodo padlim domačinom. Jeseničani najbolj bolehajo Najvišji odstotek odsotnosti z dela zaradi bolezni so zabeležili v jesenidki zdravstveni skupnosti — Najmanj bolni so Tržičani Lani je imela občinska zdrav? stvena skupnost Jesenice najvišji odstotek bolezenske odsotnosti na Gorenjskem in tudi podatki za prvo polletje letošnjega leta niso kaj bolj prida spodbudni, saj je spet na prvem mestu po bolezenski odsotnosti. Vendar opažajo, da se odstotek bolezenske odsotnosti znižuje, zmanjšanje pa je posledica manjše odsotnosti zaradi bolezni, predvsem do trideset dni. Znižala pa se je obenem še odsotnost v primeru nesreč pri delu, manj pa za nego družinskih članov. Tudi za kranjsko zdravstveno skupnost je značilno znižanje bolniškega staža, na to pa vplivajo med drugim tudi hitrejši postopki pri reševanju invalidnosti, vendar pa je odstotek odsotnosti za nego družinskih članov najvišji na Gorenjskem. V radovljiški zdravstveni skupnosti letos bolniška odsotnost narašča, skupni odstotek pa je nad gorenjskim povprečjem. V primerjavi z drugimi zdravstvenimi skupnostmi pa se je v Radovljici pov^ala bolniška odsotnost v primeru bolezni do trideset dni, velik porast pa beležijo pri negi družinskih članov. V Skofji Loki je skupni odstotek pod regijskim povprečjem, manjši je tudi v primerjavi z lanskim letom. Vzrok je v zmanjšanju staleža zaradi bolezni do trideset dni in nad tridesetdni. Najnižji bolniški stalež pa imajo še vedno v tržiški občini, vendar pa se v primerjavi z lanskim letom povečuje. Zmanjšala se je predvsem odsotnost v primeru nesreč pri delu. Iz.sredstev zdravstvene skupnosti se letos izplačujejo le nadomestila v primeru bolezni nad 30 dni odsotnosti, v primeru nege družinskih članov, izolacije in spremstva za vse dni odsotnosti. Za odsotnost v primeru nesreč pri delu se izplačujejo vsa nadomestila iz sredstev organizacij združenega dela. Izjema so le zasebniki, ki za nadomestila nad 30 dni združujejo sredstva pri zdravstvenih skupnostih. Tako je znašala v prvem letošnjem polletju bolezenska odsotnost v jeseniški občini 5,45 odstotka, v Kranju 4,52 odstotka, v Radovljici 4,68 odstotka, v škofji Loki 4,47 odstotka, v Tržiču 3,87 odstotka ali na Gorenjskem 4,65 odstotka. Od tega skupnega odstotka odsotnosti na Gorenjskem odpade v breme zdravstvene skupnosti 1,85 odstotka. D. S. Priznanja krvodajalcev Radovljica - Občinski odbor Rdečega križa Radovljica se je zaradi varčevanja in v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji odločil, da letos ne bo priredil tradicionalne krvodajalske proslave v novembru. Namesto tega je občinski odbor Že poslal vsem krajevnim organizacijam Rdečega križa ustrezne diplome in značke za večkratne darovalce krvi. Priznanja in značke bodo krajevni odbori podelili na priložnostnih slavnostih v krajevni skupnosti. Letos je prejelo posebna priznanja - diplome in značke za petkratne darovanje krvi 94, za desetkratno 59, za petnajstkratno 34 in za dvajsetkratno darovanje krvi 19 prostovoljnih krvodajalcev iz radovljiške občine. ZIRI PRAZNUJEJO Podivjane vode ujeti v struge Ce so se Žirovci lahko v preteklih letih pohvalili z izrednimi uspehi pri izgradnji komunalnih objektov, so se morali letos največ ukvarjati z odpravljanjem posledic povodnji - Zato je najbolj važna naloga, ki 30 bodo opravili skupaj z Območno vodno skupnostjo, regulacija reke Sore od Modnjanovca do Podklanca in njenih pritokov Brekovice, Ravne, Izgorje in Opale in sicer naj bi v te namene porabili približno 4,5 milijona dinarjev. Dela. ki bi morala biti praktično končana že decembra lani, se sedaj se niso začela. Podjetja PAP Ljubljana s katerim je ITT Kranj sklenil pogodbo o izvedbi investicije, obljublja, da bodo letos začeli z izgradnjo. Hkrati pa so tudi povedali, da bo investicija za 2 milijona dražja. Letos so dokončali tudi mrliške vezice na Dobračevi in uredili okolje. Pripravili so tudi zemljišče za izgradnjo nove blagovnice. To pripravljajo že dobrih dvajset let, vendar še nič na kaže, da bi Žirovci v tem srednjeročnem obdobju dobili primerne trgovine, da bi lahko svoj denar zapravili doma, ne pa da je treba skoraj vse iskati v Skofji Loki ali v Ljubljani. . Čeprav letos ni kaj posebnega pisati o krajevni skupnosti, kot pravijo predstavniki krajevne skupnosti, so se Žiri letos vendarle pojavljale v sredstvih javnega obveščanja tako pogosto, kot že dolgo ne. Vendar to pot niso bili opisovani uspehi krajanov, temveč vodna ujma, ki je uničevala, kar so krajani z dolgoletnim pridnim delom spravljali skupaj. Do sedaj so žirovsko kotlino vode letos kar štirikrat razdejale in vsakokrat je bila škoda dokaj velika. Najhuje je bilo prvič. Tedaj je bilo škode na komunalnih objektih im kmetijskih zemljiščih za skoraj 40 milijonov dinarjev. Škode na zasebnih hišah in vrtovih pa sploh niso ocenjevali. Potem je voda še avgusta dvakrat prestopila bregove in to Sora ter Račeva in drugi hudourniški potoki. Zadnjic pa se je neurje strelo nad Žirmi pretekli četrtek ko je voda spet odnesla nekaj brvi ter betonski most čez Račevo v Novi vasi m v celoti povzročila na komunalnih objektih za skoraj 2 milijona škode. Porušila pa je tudi obnovitvena dela na nekaterih objektih, ki c-^ au canirali no iuniiski poplavi. petek, 22. oktobra Ker je škodo treba odpraviti čimprej >:-cer bo še večja, je skupščina krajevne skupnosti na torkovi seji sprejela rebalans proračuna in sicer bodo sredstva, ki so bila namenjena za nekatere investicije, namenil: za odpravo škode zaradi povodnji. Seveda pa bodo večino zemeljskih del opravili Ž. rovci sami in to prostovoljno. Vednar Žirovci ob tem terjajo, da Vodna skupnost Gorenjske začne čimprej regulirati- Soro in njene pritoke. Na ta dela se pr-pruvljajo že vsaj dvajset let, vendar se vse do letos zadeve niso premaknile. Res pa ;e tudi, da je skupščina vodne skupnosti pokazala razumevanje za žirovske težave in je v tem srednjeročnem planu za ureditev vodnega sistema v žirovski kotlini namenjenih 27 milijonov dinarjev. Načrti se že pripravljajo in delati naj bi se začelo spomlad. Hkrati se pripravlja tudi obnova huaourr.:> kih objektov oziroma so nekateri že urejen Tako se ureja struga Račeve in še nekater drugi hudourniki. Čeprav je te dni oziroma je vse od spomladi podivjana voda in škoda zaradi n;e največji problem Žirov, pri tem niso zar»e-marili drugih del. Naredili so projekte za izgradnjo pločnikov in uvedli so ulični sistem in s tem tudi uradno postali mesto. Izdelana je bila tudi vrsta urbanističnih dokumenta ki bodo omogočili tako družbeno kot zasebno gradnjo. L". Bogat Ob 23. oktobru, prazniku skupščina in svet krajevne sku] ter družbenopolitične čestitajo delovnim kolektivom vsem krajanom in želijo še veliko delovnih uspehov. Žirtm. organizacije Jutri praznujejo Žirovci. Krajevna skupnost, oziroma že prej nekdanja občina Žiri, je 23. oktober razglasila za svoj praznik v spomin na osvoboditev Žirov in izvolitev prvega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je na večer tega dne sestal v Kokljevi hiši na Ledinici. Takoj je prevzel oblast in življenje je steklo po novih, ljudskih zakonih. Praktično je odbor deloval vse do konca vojne in je postal trden temelj, nove ljudske oblasti. Vendar niso bili Žirovci odločni le med vojno. Tudi po vojni so se oprli na lastne moči in obnovili najprej čevljarske zadruge in delavnice po katerih so Žiri slovele že pred vojno. Žirovski kvedrovci in druga obutev je predstavljala pojem za kvalitetni čevelj. Tako je zrasla najprej Alpina, ki je še danes z več kot 1000 zaposlenimi nosilka razvoja v kraju. Še vedno je Alpina le »tovarna«, medtem ko so se za druga podjetja, ki so nastala kasneje in se sedaj tudi vsa uspešno razvijajo, udomačila prava imena. Prav tako so se Žirovci izkazali z največjim zadružnim domom, v katerem so združili tako rekoč vse družbene dejavnosti v kraju. Res je potem dolga leta ostal nedograjen, ker je bil za majhno žirovsko OLCino le prevelik zalogaj, toda zgradili so ga in v njem je še danes prostor za pošto, trgovine, pekarno, krajevno skupnost, zdravstveni dom, v njem je kinodvorana, tu ima sedež Kmetijsko-goz-darska zadruga Žiri in najbrž smo se na kaj pozabili. Vendar se je pri gradnji doma se enkrat izkazalo znano žirovsko reklo, a a se s skupnimi močmi največ naredi. Tako urejajo zadeve tudi sedaj. Ziri so zgled, kako je treba urejati probleme v krajevni skupnosti. Že drugo srednjeročno obdobje velja samoupravni sporazum med združenim delom in krajevno skupnostjo o združevanju sredstev za uresničevanje programa. Tako so v zadnjih letih zgradili vrsto za kraj izredno pomembnih objektov. Letos pa se jim že pozna, da so se gospodarske razmere zaostrile in niso mogli uresničiti vsega programa. Dokončali so le dei kanalizacije v nekaterih ulicah, kar je veljalo okoli 2 milijona dinarjev, medtem ko je optimistični plan razvoja telefonskega omrežja še vedno zgolj na papirju. Planiral so, da bodo letos potegnjeni telefonski vodi oziroma priključki na Breznico, v Sovro, Alpina ob prazniku Boljša ponudba v prenovljeni prodajalni b&ssssbsesss smuči. Žirovska Alpina je že dolga desetletja pojem kvalitetne obutve, pojem za športno planinsko in smučarsko obutev in po tem je poznana ne samo doma, temveč tudi v številnih evropskih deželah in Združenih državah Amerike. Hkrati s rastjo tovarne in proizvodnje je rasla tudi Alpi mna trgovska mreža, saj imajo trgo- v e v skoraj vseh večjih jugo £ van.—ih krajih in mestih. Večina trgovin je sodobno urejenih, saj jih vsakih nekaj let prenavljajo in jih urejajo tako, da je v njih ponudba kar najbolj pestra in nakup prijeten. Svojo trgovino ima Alpina tudi v Žireh. Odprli so jo leta 1954 na isti lokaciji, kjer je še danes. Tako rekoč sredi Zirov in v bližini tovarne. Le prostor je bil tedaj manjši, ker je v isti stavbi imela svoje prostore tudi industrijska šola. V slabih tridesetih letih so trgovino večkrat obnavljali, povsem novo podobo in večje prostore pa je dobila letos poleti. Sedaj so jo tudi razširili in v njej lahko obiskovalci poleg čevljev kupijo tudi športno opremo. Še boljša ponudba pa bo, ko bo v Zi-reh zgrajena nova blagovna hiša in bo v njem imela svoje prostore tudi Alpinina prodajalna. In kaj lahko kupimo v žirovski prodajalni Alpine. Dolgoletni poslovodja Adolf Dermota, ki je v trgovini vodja že od leta 1957, pravi, da se praktično lahko pri njih dobi prav vsa obutev: ženska, moška, otroška, trenutno za jesen in zimo. Razen tega imajo na zalogi dovolj smučarskih čevljev, ki so znani po svoji kvaliteti, pa planinskih čevljev ter športne copate in športne čevlje za sprehode in v planine. Novost pa je športni program. Kupec lahko ob smučarskih čevljih kupi tudi smučke, palice, vezi, in smučarske hlače. Pa celo nogavice in rokavice. Prav tako je na voljo tekaška obutev in oprema, pa planinska z nahrbtniki in podobno. Pri športni opremi sodelujejo z Elanom, Addida-som, Jaso in Korsom. Skratka, v žirovski Alpinini trgovini je na voljo skoraj vse, kar potrebuje športnik. Seveda se tudi v tej trgovini morajo včasih zadovoljiti z nekoliko slabšo ponudbo, ker pač tu in tam ne morejo dobiti vsega,kar so naročili in po čemer ljudje povprašujejo. Vendar se trudijo, da bi ustregli vsakemu, ki pride v trgovino in želi kaj kupiti. Trgovina ima dokaj velik nakupovalni okoliš. Saj po vsej Poljanski dolini do Škofje Loke ni druge prodajalne čevljev in tudi na drugo stran do Logatca ne. Zato je še bolj važno, da je dobro založena. Tudi kvaliteta čevljev iz Alpine je še vedno dobra in stari sloves, ko je bil kvaliteten čevelj tisti, na katerem je bil odtisnjen znak Alpine, še vedno velja. Sicer pa pravi poslovodja, Žirovci in okoličani niso nikdar gledali le na modo. Čevelj mora biti udoben, uporaben in kvaliteten. Zelo radi posežejo tudi po čevljih z majhnimi lepotnimi napakami, ki pa so znatno cenejši, vendar je teh vse manj. Z izpopolnjeno tehnologijo in večjo kontrolo pri izdelavi, je namreč napak vse manj m zato je tudi čevljev po znižanih cenah vse manj, so pa zato kvalitetnejši. . Pač pa so za čevlje, ki imajo večje napake,odprli posebno prodajalnov hiši nekdanje znane gostilne pri Ba-haču in je odprta dvakrat tedensko. Tudi upadanje kupne moči se ze pozna. Ljudje bolj skrbno izbirajo n se teže odločijo za nakup^ Zatoje*e toliko bolj važno, da prodajalec zna ponuditi, da zna izbrati prav. fn svetovati, kaj je treba kup ti, da bo potrošnik zadovoljen z nakupom Helena Kržišnikova prodaja v trgovini že deset let. Izučila se je> za pre šivalko v industrijski soli v Zireh. Ravno je končala šolo, ko e bil raz ' is v trgovini. Javila se je in bila sprejeta Opravila je prekvah ika-cfjo n je S svojim delom zadovoljna. Pravi, da je dobro, ker je — čevljarsko šolo,ker lahko strank* tuje, kaj je primerno, saj dob*! zna usnje in kvaliteto. Podob.**3^* ima še ena kolegica, druge ^ izučile za trgovke, vendar si -.s * prizadevajo, da bi delale, kar' bolje morejo. Vsi, ki delamo v trgovin: sonc; veseli nove prodajalne. Veliko -počutje je, lepše je prodajati, fcc mo, da se stranke dobro počuti užitek je postreči. Delovni kolektiv Alpine, še posebno pa prodajalci v žirovski Al p mri. trgovini čestitajo krajanom ob žirovskem krc-jevnem prazniku. MIZARSKO PODJETJE ŽIRI Vsem občanom in delovnim kolektivom čestitamo za krajevni praznik Žirov in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje 22. oktobra 1982 ZIRI PRAZNUJEJO 9. STRAN Q Krajevna skupnost Žiri čestita vsem občanom in delovnim kolektivom v za krajevni praznik Zirov ter jim želi v naprej še več delovnih uspehov SOZD Mercatoi n. sub. o. kmetijsko gozdarska zadruga MERCATOR - SORA p. o. 64226 žiri Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom in kooperantom čestitamo za KRAJEVNI PRAZNIK ŽIRI; ter se priporočamo za nadaljnje sodelovanje. OB PRAZNIKU fovi proizvodni »rogrami, večji uspehi KLADIVAR 64226 ŽIRI YUGOSLAVIA TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO Tarfem Poliksu so v zadnjih letih z boljšo delovno organi-večjo produktivnostjo dela in boljšo delovno disciplino J dobre poslovne rezultate — V proizvodnjo uvajajo zani-i in zahtevne proizvodne programe. ni plan delovne organi-Žiri določa, da bi se čevljarske dejavnosti Vendar zaostrene go-nere ne dovoljujejo, .itev opravili na bitro aembo sestave proiz-programa spreminjali ~ nostmi, vendar od plavu^ ne mislijo odstopiti, i Poliks v zadnjih Jetih dose-) boljše rezultate in z nase lahko pohvali tako te-izacija Čevljarstvo, kot lizacija Kovinarstvo. temeljni organizaciji lani za četrtino povečali jost in to z boljšo organi-i in z večjo stimulacijo de-boljše delo. Razen tega " peranti večjih tovarn, , vse proizvode za tržimo konkurirajo večj- organizacijam, pre- skrbno izbranim progra-~ Ubijejo delovno obutev, co-> žensko in ortopedsko obutev, »iz»pozitivne ničle« prišli la-milijona dinarjev ostanka '"ni letos pa v tej temeljni .ji povsem upravič^o ra-14 milijone dinarjev ostan- *®eljni organizaciji Kovinar-"'udi uvedli programske spre-Glede na energetsko krizo investicij manj in s tem so -jse možnosti za montiranje naprav Zato so poiskali nov -Wni program in sicer taksen, -omogočal serijsko proizvodnjo, -nujno, ker so Ziri oddaljene od središč in prevozni stroski po-"J vse večje breme. K^ini program do sedaj so bila i TO za samokolnice. Tudi letos ^naredili še okoli 100.000, si- k . v. ^'tlektiv Poliksa ob zi-Jtikero krajevnem pra-v *u čestita vsemkra-in jim želi še obilo ''' \ov pri delu. cer pa proizvodnjo zmanjšujejo. To delo namreč zahteva izredno veliko materiala in je vanj vloženega malo dela. Sedaj se odločajo za izdelke, ki zahtevajo več dela in je v končni ceni material manjša postavka. Eden od teh novih izdelkov je polavtomatski sadilec, okopalnik in osi-palnik krompirja, ki ga izdelujejo za kranjski KZK. Razvijajo tudi izko-palnik krompirja in bodo tako izdelovali mehanizacijo za celotno obdelavo krompirjevih polj. Nov je tudi program družine toplotnih izmenjevalcev, ki bodo v sedanji energetski krizi dosegali velike prihranke pri energiji. Prototip ježe montiran in pri preizkušanju dosegajo zelo dobre rezultate. Skupaj z LTH razvijajo tudi program tlačnih posod in sušilnikov lesa. Še bolj revolucionarno je osvajanje proizvodnje zahtevnih armatur, ki bodo uporabljene v energetiki. To bo prvi tovrsten izdelek v Jugoslaviji. Do sedaj smo tovrstne armature uvažali. Ob vseh teh novih dosežkih v proizvodnji je potrebno povedati, da se je Poliks združil s Čevljarskim šolskim centrom-in tako pridobil primerne prostore za delo in razvoj. Tako ima temeljna organizacija obutev namesto prejšnjih 450 sedaj kar 1500 metrov delovnih prostorov, v temeljni organizaciji Kovinarstvo pa bodo z zamenjavo ostrešja pridobili še 600 kvadratnih metrov delovnih površin. Pomembno je tudi to, da so dobili svoje mesto v industrijski coni v Zireh in imajo tudi dolgoročne gle-deno dane prostorske možnosti razvoja. Sicer je treba za Poliks napisati, da je zadnjih letih naredil napredek prav na vseh področjih. Ne le, da so izpopolnili proizvodni program, dobili nove prostore, uredili prehrano in možnosti za letovanje delavcev, stalno si prizadevajo za napredek prav na vseh področjih. Tako prehajajo na avtomatsko obdelavo podatkov in pri tem sodelujejo s LTH — tozd Računski center, prizadevajo si tudi za večjo produktivnost in predvsem za večjo delovno disciplino. To jim uspeva v vse večji meri, čeprav so še vedno raztreseni na nekaj krajih po Zireh. čestita vsem krajanom in poslovnim prijateljem za krajevni praznik Žiri REMONT - GRADNJE ŽIRI IZVAJA GRADBENA IN KOMUNALNA DELA Vsem delovnim kolektivom in občanom čestitamo za krajevni praznik Žirov in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje Iv* poliks Delovni kolektiv Etikete Žiri čestita v?"em delovnim ljudem in občanom za KRAJEVNI PRAZNIK i \\S8& OLAS10 CJPAN GLASOVA AKCIJA - GLASOVA AKCIJA - GLASOVA AKCIJA GLASOVA AKCIJA — GLASOVA AKCIJA — Zasebni avtoprevozniki zaskrbljeni »Obrtna zadruga Prevoznik v Naklem je bila ustanovljena oktobra lani in združuje prek sto zasebnih avtoprevoznikov in imetnikov gradbene mehanizacije iz vseh petih gorenjskih občin. V Sloveniji je danes pet takšnih zadrug, ki imajo skupaj 15 poslovnih enot, v primerjavi z drugimi republikami pa je to novost, saj jih še ni nikjer. Zadrugo smo ustanovili, da bi povezali avto-prevoznike in tako prispevali k racionalizaciji in redu na tem področju. Lahko rečem, da smo tako uspeli prihraniti okrog 50 odstotkov porabe goriva (predvsem nafte), saj prevoze usklajujemo tako, da vozila praktično na posameznih progah oziroma nalogah v nobeni smeri niso prazna,« pravi vršilec dolžnosti vodje zadruge Darko Trelc. Ponovno železniška postaja Krajevna skupnost Besnica v kranjski občini predlaga, da bi ponovno uredili in odprli železniško postajo Jo št. Več kot deset let je že tega, ko je bila opuščena. V tem času pa je na območju krajevne skupnosti zraslo naselje Pešnica z okrog 200 novimi hišami. Večina prebivalcev tega kraja je zaposlenih v večjih kranjskih delovnih organizacijah. Zdaj zjutraj vozi sicer poseben avtobus, na katerem pa prav tako primanjkuje prostora. Predlog je, da bi na obnovljeni postaji Jošt počakali vlaki, ki vozijo delavce in šolarje (20 minut pred 6. uro zjutraj in 10 minut pred 7. uro, popoldan pa ob 12.50 in ob 15. uri). Na železnici menijo, da je predlog uresničljiv, če bi v občini ali krajevni skupnosti (ali kako drugače) zagotovili nekaj sredstev za ponovno ureditev postajališča. Znesek menda ne bi bil velik. A. Z nekaj nad tri stare milijone dinarjev dohodka. To pa je premalo, in bi za marsikoga pomenilo, da bi obrt vrnil. Trenutno zato ne vemo nič določenega, kako bo v prihodnje. Mi imamo nekatere dolgoročne pogodbe z družbenim sektorjem, za katere ne vemo, kako jih bomo lahko spoštovali. Menimo, da bi vsi člani zadruge morali biti vključeni v tisto določilo, ki pravi, da je treba porabo goriva zmanjšati v primerjavi z lanskimi zadnjimi tremi meseci za okrog 20 odstotkov. Naj še dodam, da nas ob težavah s preskrbo in nabavo goriva ni nihče vprašal, če smo se pripravljeni vključiti v zagotovilo sredstev za nakup goriva. Prepričan sem, da bi naša zadruga s člani lahko prispevala tudi milijardo starih dinarjev kot avans (predpla- Kaj za vas pomenijo ukrepi glede goriva? »Prepričani smo, da z ustrezno notranjo organizacijo lahko še izkoristimo marsikatero rezervo pri zmanjšani porabi. Podpiramo varčevanje, vendar pa nas je presenetilo določilo, da smo omejeni na 500 litrov nafte. Za marsikoga bo takšen ukrep nevzdržen. Za voznika, ki ima recimo 2-tonski tovornjak, je to ugodno in ob zmanjšani porabi več kot dovolj. Za 25-tonsko vozilo pa je to več kot premalo. Preračunali smo, da lastnik 25-tonskega tovornjaka s tem gorivom na mesec lahko ustvari čilo) za nakup nafte,« je povedal prometni koordinator v zadrugi Nande Marko vič. POTREBEN BO TRETJI INTERVAL »Alpetour-TOZD Potniški promet ima na Gorenjskem na voljo ^ avtobusov, od tega v kranjski občini 77. Za mestni in primestni promet poraba goriva ni omejena, ostali promet pa mora zmanjšati porabo za 15 odstotkov. Opažamo, da se je zdaj število potnikov povečalo za okrog 20 odstotkov, pričakujemo pa lahko, da bo ta številka še narasla. Največ težav pričakujemo v tako imenovanih delavskih in šolskih konicah. Na Gorenjskem smo doslej Kako pa je z usklajevanjem prevoza potnikov na avtobusih in železnici? »Z uresničevanjem slovenskega prometnega cestnega križa, bo to nujno. Potrebne bodo hitre rešitve. S tem v zvezi se postavlja tudi prevoz potnikov z železniške postaje Kranj in obratno. Zaradi dveh industrijskih tirov pred kranjsko železniško postajo prihajamo pri tem v nasprotje z zakonom o varnosti cestnega prometa. Res pa je, da je morda dobrih sto metrov od železniške postaje avtobusno postajališče za obe smeri. Še večji problem pa morda postaja (in bo v prihodnje vse bolj) kranjska avtobusna postaja. 2e zdaj je v konicah promet na njej nemogoč,« je ocenil vodja TOZD Potniški promet pri Alpetouru Veli-mir Pešič. VEČ DELA ZA TAKSISTE »Ukrepi so vsekakor potrebni, menim pa da so bili sprejeti prepozno. Prepričan sem, da se bo zdaj število prevozov s taksijem povečalo. To se že kaže. Ker uporabljam nafto kot pogonsko gorivo, za zdaj še nisem zaskrbljen. Morda bo 300 litrov goriva ob pametni in varčni porabi oziroma razporeditvi voženj nekako zadostovalo. Ne vem pa, kako se bodo znašli tisti, ki imajo kot pogonsko gorivo za opravljanje taksi službe bencin. Takšni taksisti pa bodo po moje praktično izločeni iz opravljanja te dejavnosti,« meni Slobodan Živkovič, ki opravlja taksi službo v Kranju. TOVOR NA ŽELEZNICO »V tovornem prometu pri Alpetouru imamo 160 vozil z nosilnostjo 5 do 7 ton in 35 težkih vozil v glavnem za mednarodni promet. Poraba goriva na tem področju se mora zmanjšati za 15 odstotkov. Zato bomo pri tovornem prometu morali praktično ukiniti daljše prevoze. Za 5 do 7 tonske tovornjake se namreč relacije daljše od 500 kilometrov praktično ne izplačajo, fo eni strani bomo morali stremeti k spremembi strukture voznega parka, po drugi strani pa se bodo na pnmer pogodbeni partnerji preusmerili na prevoz z železnico. Za primerjavo naj še povem, da obe dejavnosti konicah. Na uorenjsKein »m« u«^ uclj --- __.- prepeljali vsak dan 8700 delavcev ,n (potniSk, m ~ Prome^ v Alpe šolarjev. Kakšne bodo potrebe v prihodnje pa najbolje vedo v delovnih organizacijah. Zato sem prepričan, da bi s premaknitvijo delovnega časa zjutraj morali uvesti še tako imenovani tretji interval. To pa terja usklajenost med delovnimi organizacijami s sodelovanjem izvršnih svetov družbenopolitičnih skupnosti.« touru porabita na mesec okrog 700 000 litrov nafte. Zmanjšanje za 15 odstotkov zato pomeni, da v prihodnje ne bomo mogli povečevati enega ali drugega voznega parka, temveč skrbeti le za obnovo,« je poudaril direktor delovne organizacije Promet v Alpetouru Janez Sušnik. A. Z. Ceki tudi v deviznem poslovanju Orl nonedelika naprej lahko naši občani dvignejo s svojih de-viznih rakunov oziroma devizn.h hranilnih knj ž.c na mesec 2^0 dolarjev gotovine ali enak znesek v drugi valuti - z. evro čeki potovalnimi in podobnimi čeki, so izplačila neomejena Hkrati s svežnjem varčevalnih ukrepov, ki jih je sprejel zvezni izvršni svet, je v ponedeljek začel veljati tudi sporazum združenja jugoslovanskih bank, ki opredeljuje način izplačevanja deviz občanom z deviznih računov in deviznih hranilnih knjižic. >jj ..a. prehod u na Podkorenu te dni ni lesi op ^^'^"rzlrir M-i mciuh ni gneče - V« mejnem fia! nit,ene gneče, Ted;«j.ko jc -'^^porn^r. ki so P,a-'oln-e:nem pologu J" / «> P « »"Ztoobmcjnega prometa. « občutno < "" '"/JOr" V /S P ~cl pričakujejo reč zdomskega prometa ,n obenem najbr. tuai m / V Železnikih se grejejo poceni več posameznika, ki bi z mar, da bi se jezil nad visokimi stroški izgrade* namreč najdražja tista jeni. , Sedaj se Železnikarji o skupni deponiji Ti se namreč ne su, temveč tudi bodo zbrali doi bodo greli. Skupen dimnik nih dneh z ni a stil« ozračje. Sel od skupnega dii kurišča in pametne dvojno korist. Kot so pojasnili v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, ne gre za nikakršno omejevanje pravic varčevalcev, saj celotno poslovanje z devizami, razen gotovinskih izplačil, ostaja nespremenjeno. Omejena je le vsota dviga tujega efektivnega denarja na mesec. Naši občani lahko dvignejo vsak mesec s svojih deviznih računov ali knjižic v enoti banke, kjer varčujejo, največ 250 dolarjev oziroma znesek v enaki vrednosti v drugi valuti. Tudi konverzija, to je sprememba iz ene valute v drugo, je na željo varčevalcev mogoča, le da bodo za to morali banki odšteti provizijo v višini sto Hinariev. Za čekovno devizno poslovanje omejitve ni. Varčevalci, ki bodo v svoji banki pet dni prej najavili dvige večjih vsot tujih valut, jih bodo z evročeki, potniškimi čeki ali katerimi drugimi brez težav dobili. Tak način poslovanja z devizami je v drugih državah že dolgo uveljavljen, medtem ko je pri nas doslej uspel le na področju dinarskega poslovanja. Občani še vedno lahko kupujejo različno blago v konsignacijskih skladiščih v državi. Gneča in jeza pred bančnimi okenci sta torej povsem neumestni kot je bil neutemeljen strah varčevalcev, da bodo devizne prihranke dobili obračunane v dinarjih. Čekovno devizno poslovanje, nasprotno, prinaša varčevalcem niz ugodnosti. Omenimo samo časovni razpon med izstavljenim in plačanim čekom, ki je neke vrste kratkoročni kredit. Nov način izplačevanja deviz pa ne velja za naše občane na začasnem delu v tujini. Ko so pred leti v Železnikih začeli graditi skupni toplovod, je bilo kar nekaj negodovanja, češ kaj nam je treba velikih stroškov. Ko so zgradili še skupno kurišče v Alplesu, kjer v glavnem kurijo lesne odpadke, se je tudi pri nas že deloma čutila energetska kriza, čeprav so po drugih krajih tudi skupne kotlovnice še naprej gradili na »najčistejše in najboljše« gorivo, na mazut. Kdo bi se trudil in zbiral in se mazal z lesnimi odpadki. .. . . Danes se Zeleznikarji grejejo tako rekoč zastonj. In ko smo v Kranju zmrzovali ob mrzlih radiatorjih je bilo v stanovanjih po Železnikih prijetno toplo, ker so lahko začeli kuriti ob prvem mrazu. Sedaj tudi ni JOŽE JAGODIC, KMET IZ HRAŠ Kam po rezervne dele? »Vsi doslej sprejeti varčevalni ukrepi zaenkrat kmetom še ne povzročajo posebnih težav. Goriva za kmetijske stroje, pravijo, bo dovolj. Že doslej smo nafto za traktorje dobivali na podlagi zadružne pogodbe. Za tisoč kilogramov oddanega mesa pripada vsakemu članu-ali kooperantu zadruge 330 litrov goriva, za vsakih tisoč litrov oddanega mleka 70 litrov »kmetijske nafte« in tako naprej. Resnično pa me skrbi, kako bo z rezervnimi deli, sai ie večina strojev na kmetiji tuje izdelave. Kosilnica je italijanska, snopovezalka in nakladač prav tako. Traktorja sta češke proizvodnje. Prav vsako leto se pri teh strojih kaj polomi, da smo morali čez mejo do Trpina v Gorico. Če se to zgodi v času košnje, žetve ali pri jesenskih opravilih, pride do zastojev P" spravilu krme, pšenice in drugih poljščin. Zdaj, ko bo otežkočen prehod čez mejo, bi se morale naSe kmetijske trgovine bolje založiti z rezervnimi deli. Tudi za stroje tujih izdelovalcev, ki so na Gorenjskem še v večini. X1 Vsako zimo s sinom pluživa vaške poti po vsej krajevni skupnosti Ne vem kdo nama bo za letos zagotovil gorivo. Z avtomobilskimi bom za 40 litrov bencina se bomo težko pre- MIRAN ŠUBIC, NOVINAR LJUBLJANSKEGA DNEVNI 1 Z avtobusom in peš do novic palec, upam, da bo Lic' pa bo zdaj čakanja in * časa. Delali bomo v žavnih razmerah, kar j*1 da morata zavoljo bina in aktualnost čas«* tere svoje kolege sem k* bodo zdaj posluževali s** in zbirali informacije le * Z njimi se ne strinja* postati novinar — ui»i kot prej bo tudi zdaj tre** in zanimivosti med ^ namreč nastaja časopis* lahko olajšali tudi > s?* novinarji različnih ro*^ peljali »na teren« z en;* bilom. Podpiram stabilizacij varčevalni ukrep,, če t" želeni učinek. S -40 lur. sečno bom lahko p lometrov, kar je več moje zasebne vožnje, takšne službe, ki -dnevno vožnjo, me — bonov ne bi prizadel bone se zdaj jezim nestipneže pred njimi je tričetrt zaloge.« bili iz meseca v hlev in zato imamo običajno. Veliko laže imeli pri hiši telefe doslej vozili v zbi bilom; kot kaže, pa kratkem preiti na bi rekel: če se bo noben mehanik ne peljati s svojim voj ponj.« »Za Ljubljanski dnevnik »pokrivam« jeseniško in radovljiško občino. Po petsto kilometrov sem doslej prevozil s svojim fičkom po službe-h poteh. Vsaj dvakrat na teden sem bil v občinah, včasih tudi večkrat. Kako zdaj? Z avtobusom m vlakom. Še sreča, da imam iz Kranja do Radovljice in Jesenic dobre prometne zveze. Kamor avtobus ne vozi, bo vsekakor treba peš. Računam na solidarnost na cesti na pomoč voznikov. Če boš dvignil FRANC STRNIŠA, VETERINARSKI - OSEMENJEVALEC Krava se ne meni za ukrepe . ,. , imaio naša vozil; »Naj bodo ukrepi takšni ah dru. gačni, živinozdravniki in ^menje^ valci bomo morali tako kot doslej na pot vsak dan. Krava namreč ne čaka, se ne meni za ukrepe. Ko pride njen čas, jo je treba osemenit. Vsak dan prevozim z avtomobilom prek sto kilometrov; če moram Se na Je zersko, v Podljubelj, v Gozd n na osamljene kmetije, se števec ustava pri 170 kilometrih. V nedeljah ko ima »dežurni« razpotegnjenopodročje od Kranja do Rateč, odBohj nja do Gonj, prevozim <>b'č*J"' v dvesto do tristo kilometrov Samo v septembru sem na službenih poteh od kmetije do kmetije naredi 3200 kilometrov. Ne vem, kako bomo »obdelali teren«, ko bodo pričeli prodajati bencin za oone. Zaenkrat nimamo problemov, saj imajo naša vozila črpalki. Če smo krnel-., prednostno mesto pn čevalni ukrepi ne bi ^ misfe5"- veterinarske in be Brez izjem, tokrat ne bo šlo. V največ privarčevali^** osemenjevanje v .. 1 ~ Kilo -v "t* dolina je bila medtem ko je na .' lenjskem to stalna l Za zasebne vožiye bencina na mesec do«M? »najem« ceste, zato i- * ,ob koncu tedna ni dol 'voženj. Ukrep, nas N . varčevati. Res, pre^ * vozili povsem brez p petek, 22. oktobra 1982 NAŠIH 35 LET 11. STRAN GLAS •M)"'« " "» l ""I I J»H'»«J» •• I. I » gorenjske »urno lOCIAtlSTICNC IVEZt OilOVN.H UUD. ZA GO.INiS.CO 11 w « t« H * X k 6 O ** JI 1 S u o t k » i o S 35 let Kin JA.VUAJLM I nt UltO SOC I A > |»T» C N E ZV RŽ« lO VN E G A ljudstva L I 7 \9H» Kranj, ' (>„a 5 din ZA GORENJSK Ptintrideset let v človekovem življenju pomeni zrelo dobo. To lahko rečemo tudi za Glas, ki ta mesec praznuje svoj 35-letni jubilej Če danes ugotavljamo, da seje Glas dodobra usidral v sko> rai vsakem drugem gospodinjstvu na Gorenjskem, se moramo za tak navredek zahvaliti vsem našim bivšim in sedanjim sodelavcem, do-sedaniim urednikom, našim ustanoviteljicam, občinskim konferencam SZDL Jesenic Kranja, Radovljice, Škofje Loke m Trzica, ki so skrbele za mrežno naravnanost časopisa in za njegov finančni položaj, predvsem pa se moramo mrežno naravnanost časopisa ^ — -v-*- - £ . - pa se moramo zahvaliti našim zvestim naročnikom za njihovo veliko in valno zaupanje. Brez njih ne bi bilo Glasa. „ Clas ie v petintridesetih letih zrastel iz malega obrobnega časopisa «11momhen dejavnik na Gorenjskem. Ni se predajal lažnemu senzacio-n^rn! n* kritizerstvu, ni se skomercializiral, niti se spustil na nizek ^■Lcmu, 'tc _ , _ . i... 7/i" ^nririrUso in nniniio rthr/inn/inn niTnZrntiivizma. Vedno smo skušali dogodke in pojave obravnavati z do ;™nltio in družbenopolitično odgovornostjo. Koliko nam je to nresodite sami. Zavedamo se, da nismo nezmotljivi, zato vsako-kratkn noarešimo, prevzamemo odgovornost za storjeno napako. Zave-hmo vp da ie še veliko pomanjkljivosti v našem delu. Prav sedanji čas mtevand časopisa, od celotnega novinarskega kolektiva in slehernega »d nas novih naporov, poglobljenega obravnavanja dogodkov in po-^niitPtneiše pisanje, ki naj obvešča, osvesca in mobilizira ljudi iavov kvalitetnejše pisanje, ki naj obvešča, osvešča in mobilizira ljudi za premaaovanje lastnih in skupnih težav. Skupaj moramo ponovno Miarriti kult dela, dati veljavo in ugled delu in delovnemu človeku, odstraniti potrošniško miselnost in onemogočiti vsakršno razsipanje iružbneoa vremoženja. Ko bomo s skupnimi napon uresničili geslo fekvstva »delu čast in oblast«, bo samoupravljanje zadovoljivo niriln našo aospodarsko in politično stabilizacijo. ^ To so cilji, ki sijih je Glas zastavil za današnji injut^jidan. Igor Stavec rejemniki Glasovih priznanj Samoupravni organi Časopisnega Ktijetja Glas so sklenili podeliti ob ? obletnici izhajanja GLASA poseb-l ^ Pnznanja ljudem, ki so še posebej % prispevali k rasti in napredku [ popisa Glas. Nekaterih od njih ni f^med nami, pa sedaj kolektiv na ta >čm izpolnjuje svoj dolg do njihove-Priznanja bomo podelili jutri i ^slovesnosti v kinu Center. V Priznanja za osebni prispevek pri 1 ^oju časopisa Glas prejmejo: Jože ^LHAR, Franc PERDAN, Črtomir htri +iaša proslava 2e v torkovi številki Glasa smo pozvali na proslavo ob 35-letnici rkujanja časopisa Glas. Proslava bo 23. oktobra ob 11. uri v dvorani \ ^ Center v Kranju. V kulturnem v?Sranni bosta sodelovala pihalni lOmer jeseniških železarjev in •troski igralec Polde Bibič. Pro-« proslave, ki jo je zasnoval Ea lo Iv" »z Škofje Loke, bo povezoval Bo- ^ Mencinger. . vNa proslavo ste posebej vabljeni naročniki in bralci Glasa. Veseli-jutrišnjega srečanja z vami! ZOREČ, Ivan JAN-Srečko, dr. Cene AVGUŠTIN, Andrej PAVLOVEC, Slavko BEZNIK, Igor JANHAR (posmrtno), Karel MAKUC, Albin UČA-KAR, Janez VARL, Ivan FRANKO-Iztok, Rado ČARMAN, Tone MI-KLAVČIČ, Vinko HAFNER, Jože KONC, Slavko OSREDKAR, Zdravko KRVINA, Franci THALER (posmrtno), Ludvik KEJŽAR (posmrtno), Momčilo MARJANAC (posmrtno), Edo JURJEVEC, Franc ROGELJ, občinske konference SZDL JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA in TRŽIČ ter MEDOBČINSKI SVET ZKS ZA GORENJSKO, MEDOBČINSKI SVET SZDL ZA GORENJSKO, MEDOBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKTOV ZA GORENJSKO, MEDOBČINSKI SVET ZZB NOV ZA GORENJSKO in MEDOBČINSKI SVET ZSMS ZA GORENJSKO. Zahvala Vsem, ki ste se odzvali vabilu, da napišete svoj prispevek ob praznovanju 35. obletnice Glasa, se naj-iskreneje zahvaljujemo in želimo tudi sodelovanje v prihodnje. Zapisano ob našem jubileju O vlogi tiska in sredstev javnega obveščanja na sploh danes mnogo govorimo. Kakor je v svoji resoluciji zapisal 9. kongres Z K Slovenije so »sredstva javnega obveščanja poleg tega, da posredujejo najpomembnejše informacije, eden najbolj pomembnih oblikovalcev družbene zavestia. Položaj delovnega človeka, občana in samoupravljalca je odločilno povezan prav s točno, objektivno in pravočasno informacijo. Res pa je, da delo, ki ga opravljajo novinarji, zahteva zrele in odgovorne ljudi. Tu ne sme biti prostora za senzacionali-zem, površnost, neobjektivnost in podobne nepravilnosti, ki se, morda v želji za večjo odmevnost in boljši finančni položaj, še vedno prerade vtihotapljajo v sredstva javnega informiranja. Tovariš Edvard Kardelj je v svoji študiji Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja dejal, da se mora takšnim pojavom »naša družba vztrajno postavljati po robu, toda tako, da ne bo ogrožena svoboda socialističnega tiska, brez katere si ni mogoče predstavljati neoviranega izražanja števimih samoupravnih interesov niti družbene kritike niti socialističnega boja mnenj*. Odgovornost novinarjev je tu zelo velika. V sisteme informiranja se pomembno vključujejo tudi manjša glasila, kakršno je tudi GLAS, glasilo občinskih konferenc SZDL za Gorenjsko. 35 let njegovega delovanja kaže, da uspešno izpolnjuje svoje poslanstvo med delovnimi ljudmi in občani Gorenjske in da posrečeno dopolnjuje druge, večje informacijske medije. V vseh teh letih je GLAS bil neke vrste glasnik vseh dogodkov na Gorenjskem, od uspehov in težav v združenem delu, do političnih in drugih dogodkov v vseh sredinah. Že v svojih prvih letih, letih povojne izgradnje je s svojim pristopom pomagal pri našem hitrejšem razvoju, k osveščanju ljudi, pa tudi k temu, da so se težki dnevi naše borbe in revolucije in njeni svetli liki vtisnili v zavest ne le generaciji, ki je to borbo izbojevala, ampak tudi mladim, ki nadaljujejo njihovo pot. Tako danes ugotavljamo, da nepretrgano in uspešno izpolnjuje svoje poslanstvo v 'naši regiji in da se je resnično udomačil. Ni ga področja, od kmetijstva pa do komunalne problematike in vseh drugih v široki paleti samoupravnih odnosov, ki v njem ne bi našlo svojega mesta. Na svojstven način, drugače kakor druga glasila, je stalno prisoten in aktualen in mislim, da bi tak moral ostati. Njegova vloga danes, v času radia, televizije in množice časnikov, ni nič manjša, kakor je bila v začetku. GLAS kot glasilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda in kasneje Socialistične zveze delovnega ljudstva je poslanstvo in namen, zaradi katerega je nastal, vedno vestno in odgovorno izpolnjeval. Usmeritev in politika, ki sta jo zastopali ti družbenopolitični organizaciji, je našla svojo pot med ljudi tudi z Glasom. Tako je tudi danes, ko se srečujemo z gospodarskimi težavami, ki, kakor vsega sveta, tudi nas niso obšle. V bitki za stabilizacijo, ki jo bijemo, moramo in bomo uspeli le, če bo vsak po svojih naj- boljših močeh prispeval svoj del. Delež sredstev javnega obveščanja je tu nedvomno velik in še posebej pomemben. Potreba delovnega človeka in samoupravljalca, da je objektivno, točno, pravočasno in poglobljeno obveščen o vseh dogajanjih je prav danes še bolj pomembna in vedno večja. Tu lahko informacija, kakršno prinaša GLAS, veliko prispeva. Martin Košir republiški sekretar za ljudsko obrambo 5 let Krepitev in nadaljnji razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja in zapletene družbene razmere terjajo nenehno kritično tehtanje stanja, analiziranje družbenopolitičnih in družbeno ekonomskih razmer, soočanje temeljnih razvojnih sestavin z rezultatif doseženimi v praksi ter dejavno samoupravno aktivnost za uresničevanje ciljev, ki smo jih opredelili v našem razvoju. Pri tem imajo sredstva javnega obveščanja, pa tudi Glas, velik pomen. V tem procesu nezamenjljivo in izjemno odgovorno nalogo nosijo frontno organizirane subjektivne sile, kjer ima tudi Zveza sindikatov bistven del nalog in odgovornosti. Zato bi moralo biti poglavitno vodilo uredniške in razvojne usmeritve Glasa kot pomembnega družbeno informativnega častnika v gorenjskem prostoru in širše, da je odprt, ustvarjalen subjekt, prodoren v boju za delavčevo besedo, njegovo pravico in odgovornost za socialistični samoupravni razvoj. To bo vlogo častnika bogatilo in potrjevalo. Glede na družbenopolitično vlogo, ki jo ima Zrveza sindikatov, menim, da bi Glas moral v vsebinski usmeritvi izhajati iz naslednjih funkcij: 1. obveščanje delavca — občana, ki je delavec v procesu izgradnje družbe, delavec sa moupra vljalec za strojem in nosilec razvoja političnega sistema socialističnega sa moupra vijanja; 2. razčlenjevanje družbenih razmer, ki bi jih bilo treba pokazati z vso jasnostjo in ostrino — kakršne v resnici so; 3. kritično spremljanje in opozarjanje na družbene, ekonomske in socialne deformacije in konflikte ter se vdhje ne kot arbiter, pač pa kot odgovoren subjekt ustvarjalno kjučevati; 4. postane naj demokratična tribuna izmenjave mnenj, pogledov, izkušenj pri samoupravljanju in gospodarjenju ter aktivni člen za spreminjanje razmer v prid delovnemu človeku in s tem tudi mobiliza-tor za akcije; Uresničevanje tako zastavljene vloge pa pomeni tudi tesno in življenjsko povezavo z ustanoviteljem in tudi njegovo ustvarjalno vključevanje v naravnanost častnika. To ne more biti zgolj objava posameznih političnih stališč, poročanje s sej, temveč neposredno/ vključevanje najširšega kroga političnih delavcev. Kritični in ustvarjalni pristop k obravnavi vsebine gorenjskega časnika je treba sprejemati kot odnos do časnika in njegove vloge. Ivanka Šulgaj, medobčinski svet Zveze sindikatov za Gorenjsko Zapisano ob našem jubileju MS ZZB NOV za Gorenjsko se z veseljem vključuje v proslavo 35-letnice izha- ' janja časopisa, ki je zelo priljubljen vsem, borcem pa še posebno. Priljubljenost časopisa je predvsem v tem, ker je časopis zelo pogostokrat med nami borci in na borčevskih proslavah, ki pa seveda niso namenjene samo borcem. Proslave naših jubilejev so zapuščina naše zgodovinske NOB, ki naj bi bile namenjene predvsem mladim. Zakaj ravno njim? Moramo poudariti, da je bila NOB izbojevana za vse jugoslovanske narode za lepši jutri mladih rodov, za bratstvo in enotnost in da so se v NOB bojevali pretežno mladi ljudje. Obujanja spominov na proslavah niso nobene »komemoracije«, vsaj naj ne bi bile, ampak naj bodo proslave obujanje spominov na trpljenje naših narodov in zatiranju, kateremu so bili naši napredni in delovni. ljudje izpostavljeni, zaničevanju, mučenju in uničenju od strani okupatorja, domače reakcije in buržoazije ter zapeljanih ljudi kakor tudi spodbudo mladim na sedanje ponašanje, spoštovanje vsega tistega, kar imamo, predvsem samoupravljanja, bratstva in enotnosti ter neodvisnosti. Če hočemo še lepši in boljši napredek, je potrebno še nekaj žrtvovati. Med NOB so borci za lepši jutri žrtvovali svoja življenja, to pa se danes ne zahteva od nikogar. Zahteva pa se kot »žrtev« pridno, odgovorno in vestno delo na delovnem mestu in doma v DPO in KS. To se zahteva tudi v šoli itd., da se mladi rod vključi v aktivno samoupravljanje, da z osebnim primerom pokažejo, kako iti hitreje naprej. Borci smo zelo hvaležni glasilu GLAS, ker nas redno informira o dogodkih' ki se dogajajo okrog nas. Te informacije so nam zelo potrebne za naše vsakdanje delo in življenje. Priporočili bi, da nas več obveščate o delu naših borčevskih aktivov, ki živijo in delajo še v mnogih TOZD po vsej Gorenjski. Bolj kritično, bolj odprto bi morali govoriti o slabostih v našem gospodarstvu. Morali bi se manj ukvarjati z anonimnostjo. Anonimno obravnavanje »grešnikov« ima večstransko škodo kot pa korist za »grešnika«, za delovno organizacijo in kolektiv kot celoto, vpliva pa tudi na občane nasploh. Dostikrat bi se morali tudi bolj ozirati na tiste OZD, ki dosegajo lepe delovne uspehe. Morda smo velikokrat v naših oristopih informiranja preveč črnogledi, kar pa tudi ni dobro. Gorenjski borci bi želeli, da se več piše o življenju in delu krajevnih in občinskih organizacij ZZB NOV kot se je doslej. Vemo tudi, da imajo vse DPO in OZD take želje, katerim pa seveda niste v stanju ugoditi, toda z dobro voljo se da marsikaj narediti. To je majhna žrtev. Vsem borcem in borkam Gorenjske kakor tudi krajevnim in občinskim organizacijam ZZB NOV MS ZZB NOV priporoča da se sami bolj neposredno in večkrat vključijo s svojimi članki in razpravami ter tako v sodelovanju s ČP Glas Gorenjske dosežemo tisto, kar želimo. Na ta način bi izražali svoje želje in informirali vso gorenjsko javnost o našem delu. Prepričani smo, da vas bodo v uredniškem odboru veseli. ČP Glas Gorenjske pa iskrene čestitke k 35-letnici izhajanja z željo, da dosežete še večje uspehe pri informiranju naših občanov. Medobčinski svet ZZB NOV za Gorenjsko sposobnostih skušajo oddolžiti za to uvidevnost. Trudijo se, da bi zagotovili hitro in kvalitetno dostavo, pobirajo naročnino, ob tem pa jim uspe pridobiti tudi precej novih naročnikov. Ob pomembnem jubileju PTT delavci čestitamo Glasu za nedvomno velike uspehe, ki jih je dosegel na področju obveščanja. Zahvaljujemo se za dobro sodelovanje in želimo, da bi ostalo tako tudi vnaprej, predvsem pa, da bi GLAS tudi v bodoče objektivno seznanjal javnost z delom, dosežki in problemi v ptt dejavnosti ter še nadalje tako uspešno kot doslej izvrševal svoje poslanstvo v gorenjski regi- Podjetje za PTT promet Kranj Jubilej »gorenjskega obveščevalca« pomeni jubilej pomembnega poslanstva obveščanja delovnih ljudi in občanov s širokim področjem od gospodarstva, politike, športa, drobnih vesti in prav tako tudi olajševanje vključevanja v neposredno izvajanje samoupravnih dolžnosti in pravic. Za gorenjsko glasilo v veliki meri lahko menimo, da je resnični pokazatelj stanja, vzdušja, napredka kot problematike, skratka »barometer« vseh teh gibanj. Velika pomembnost za Glas je tudi informiranje zunaj regije, kot tudi v zamejstvu. S tem se na neposreden način afirmirajo gorenjske aktivnosti. Skratka, ob tem jubileju lahko ugotovimo, da je Glas sestavni del vseh dogajanj in si težko predstavljamo realizacijo množičnih programov brez tega informativnega lista. Glasilo Glas je v teh letih razvoja stalno težilo k iniciativnejšemu vzbujanju in tako širilo vsebino in kvaliteto tudi v smeri, ki so sestavine vsakdanjega dne. Pojavila so se kulturna področja, strokovne obravnave, športne analize in reportaže... Skratka, jubilej 35 let pomeni tudi ugota vljanje resničnega razvoja v kvantiteti kot kvaliteti, kakor tudi del osnove za nadaljevanje in zaupanje ustvarjanja v bodoče. Ob jubileju Časopisnemu podjetju Glas želim, da bi bila izdaja in vsebinska zasnova nemotena, da so sredstva vedno stalno zagotovljena, saj je to predpogoj za učinkovitost in objektivnost poročanja. Zadovoljstvo nas vseh pa bi bilo še posebej veliko, če bi Glas prinašal kot stalni sopotnik čim več vzpodbudnih in veselih vesti. Franci Ekar Gorenjski sejem Časopisno podjetje GLAS in PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ sta že od nekdaj interesno povezana v sodelovanju, ki ie bilo vedno v ozračju medsebojnega razumevanja in posluha obeh partnerjev za njune specifične probleme. PTT delavci takorekoč opravljajo zadnjo fazo obsežnega dela, ki je potrebno, da se misel izoblikuje, spremeni v sestavek, natisne in - na koncu - seveda pride v roke tistemu, ki mu je namenjena. Pot od tiskarne do naročnika, torej dostava časopisa, je tisto delo, za katerega čim boljšo kvaliteto se trudita tako časopisno podjetje kot ptt delavci. Treba je povedati, da pomeni dostava časopisov dostavljačem izredno težko breme, še posebno, če se izhajanje časnikov skoncentrira le na določen dan v tednu. Tako je povsem razumljivo da je ptt organizacija močno zainteresirana za to, da bi z vplivom na dneve izhajanja v okviru svojih organizacijskih možnosti lahko zagotovila hitro in kvalitetno dostavo, ki bi v vsakem pogledu zadovoljila naročnika, V tem pogleduje sodelovanje s časopisnim podjetjem GLAS prav gotovo tisto, ki In ga lahko kar naj-Pbolj laskavo ocenili. Pri ^irayudMOov i 7 ha i a ni a je GLAS namreč upošteval pro-bleme v naši dostavni službi in svoje izha-anje prilagodil možnostim ptt orgamzaci- 'e' Po drugi plah pa je potrebno predati Prvi dopis za Glas sem poslal 26. marca 1966. leta na prigovarjanje nekdanjega sekretarja občinskega komiteja ZK Bled, danes že pokojnega Franca Dijaka. Po letni skupščini krajevne organizacije ZZB NOV sva v razgovoru ugotovila, da naši ljudje vse premalo vedo o delu borcev, o uspehih pa tudi o težavah, s katerimi se srečuje blejska organizacija ZZB NOV. Svetoval mi je, naj napišem o tem članek za Glas, ki ga čita največ ljudi. Tako se je začelo moje dopisniško sodelovanje z Glasom, ki traja polnih šestnajst let, upam v obojestransko zadovoljstvo. Sprva sem se oglašal le poredko, enkrat na mesec ali v dveh mesecih s prispevki o dejavnosti in problematiki ZZB NOV ali daljšimi spominskimi zapisi o dogodkih med NOB. Glavnemu uredniku Janharju so bili, kot se je izkazalo, moji dopisi všeč, zato mi je v neposrednem razgovoru svetoval,naj pišem več tudi o izobraževanju odraslih in dejavnosti delavske univerze, kjer sem takrat služboval. Čeprav sem že več let redno dopisoval v glasilo ZZB NOV »TV-15«, sem ob spodbudnem nagovarjanju glavnega urednika in novinarjev Glasa vedno bolj obilno zalagal uredništvo s članki tudi z drugih področij družbenopolitičnega, društvenega, izobraževalnega in kulturnega življenja. Sprva le za Bled, kasneje pa postopoma tudi za širše občinsko območje. Moje prispevke v Glasu so bralci večidel pozitivno presojali, čeprav je kdaj kdo tudi robantil, zakaj nisem pisal o njem ali o uspehih z njegovega področja. Ustavljali so me na cesti ali prihajali k meni, me hvalili, pa tudi kdaj pa kdaj kritizirali. Marsikdo me je prosil ali naročal, da objavim to ali ono vest o uspehih, težavah, mnenjih, o katerih naj bi zvedela širša javnost. Pogosto sem se našel v škripcih zaradi enostranskega vira podatkov, prevzemajoč nase po nepotrebnem rizik odgovornosti. Najlažje je bilo pisati dobro in gladiti. Povsem drugače pa je kritično obravnavati posamezne probleme in si nakopati srd prizadetih, ki so največkrat očitali neobjektivnost ali pa zasluškarstvo. Slednjih je bilo resnično tako malo, da se še sami bržčas ne bodo spomnili teh nesporazumov. Iz lastne evidence, ki jo vodim o poslanih člankih (kaj veš, kdaj pride prav?), sem ugotovil, da sem v preteklih šestnajstih letih odposlal Glasu nekaj nad sedemsto krajših in daljših dopisov. Seveda čisto vsi do zadnjega niso zagledali luč sveta na straneh Glasa. Storili so pač žalosten konec v uredniškem košu. Končno imamo zato tudi urednike in koše Preden prid Ko pride lepo v stolpce razvrščen tekst k našim montažerjem, Glasovi fantje začno montirati GLAS In ko je časopis pri naših nočnih delavkah v Kranju, se sproži plaz. Delati je treba hitro kajti poštni kamioni zgodaj začno razvazati pošto po Gorenjskem Ste se, dragi bralci, sploh že kdaj vprašali, kako nastaja naš časopis. Koliko dela, koliko potov, časa je treba, da pride do vas? Pa je, če premislimo, to sila zanimiv potek dela. Kje se začne? Na seji redakcije, bi rekla, ko se novinarji z odgovornim in glavnim urednikom usedemo za mizo in povemo vsak svoje. Urednika usmerjata, novinarji povedo, kaj so si zamislili, da bi obdelali tiste dni. Ob ponedeljkih dopoldne, tam okrog devete, desete ure se usedemo, da se pogovorimo za petkovo številko, v četrtek za torkovo. Nekateri novinarji pokrivajo občine in tisti morajo obvezno na vse najpomembnejše seje v tisti občini fostali pa prevzamejo pač naloge, kakor so si jih ali zadali sami ali jim jih je dal odgovorni urednik. Naše redakcijske seje so včasih daljše, včasih krajše. Kakršna je pač problematika na Gorenjskem. Nič nam ne sme uiti, vse se mora odraziti v našem časopisu. Vsak utrip Gorenjske moramo verno prenesti med naše bralce. Nam uspeva? To presodite vi! In ko se novinarji ob ponedeljkih in četrtkih po seji zaženemo vsak na svoj teren, je v našem tehničnem delu najbolj vroče. Ta dva dneva nastaja v tehniki časopis. Kar smo novinarji napisali in sta pregledala odgovorni urednik in lektorica, tehnični urednik opremi. Kal^»? K vsakemu tekstu pripiše, s kakšnimi črkami naj v Gorenjskem tisku postavijo tekst, kako Dobro je treba zavezati širok naj bo. Pet kolon brih 5 centimetrov je vsaka Včasih jih razbijemo, včasih da so časopisne strani razgiban* kom radi pridamo tudi čim več rafij. Kajti te včasih več povedo tekst. No, ko so teksti opre do v fotostavek, kjer dekleta pri nih pisalnih strojih na perff naš tekst prepišejo. Sto vrstic napisati v 16 minutah. In če pišemo slabo, če delamo veliko jim gre počasneje. Trudimo pa nekako vozimo. Svojih karica pri delu ne vidi. le kasneje. Od tipkarice gre trak z novinarskim tekstom v napravo, kjer se s traku avte odtipkavajo znaki na poseben Ta mora še v razvijalno nap dobno kot fotografija, in ko , opravljen, dobimo novinarski po ubran v ozke stolpce. Že tu pregledajo tekst in pravljajo. Manjše napake pa p naši montažerji, ko stolpce »li« časopisne podloge. No, pa smo spet pri naših po tehnični plati spravljajo ski GI^AS. Izdelava fotografij ie , delo. Razviti je treba filme. izde** tografije, jih posušiti, razdeliti vinarje, da pripravijo se podpis * ki. Istočasno pa že naposan* sopisne strani lepijo tekste, kii s* j/ fotostavka Gorenjskega tiskaj jo, pravimo. Pa ni tako en** Upoštevati je treba veliko so* Igor razvija slike. Bodo dobre Seje redakcije so včasih burne _13. STRAN O LAS Ko se oglašam v krajih, o katerih pišem, in govorim z domačini, imam vselej vtis, da imajo bralci radi tako čtivo, poljudnoznanstveno pisano, brez kake učenosti in poplave tujk. Celo to sem zvedel, da se radi zapletajo tudi v ugibanja o izvoru krajevnih imen. Kdaj pa kdaj me seve tudi kdo popravi, opozori, dopolni. Kar všeč mi je to, saj imam potem zavest, da ljudje te zapise radi in celo natanko bero. Slejkoprej pa se z vsake od teh poti vračam z dobrim občutkom, da sem si zaradi objav v Glasu pridobil številne prijatelje in znance po vsej Gorenjski. Telefonirajo mi, pišejo in na cesti ogovarjajo — in začudo, ko pridem v nek krajtme številni ljudje kar brž spoznajo, odkrijejo: »Saj ste vi, gospod Črtomir?« Brž priznam in že steče pogovor. In tako si nabere m obilo svežega gradiva za pisanje svojih »krajepisov« ali »život opisov«, kot so rekli naši stari. In tudi vprašanje: »Kdaj bodo izšli ti zapisi v posebni knjigi? Saj izrezke iz Glasa sproti pogubimo, radi pa bi imeli celoto.« Seveda moram odgovoriti, da ta stvar ni v moji moči. Saj na Gorenjskem sploh nimamo nobene založniške hiše, četudi imamo veliko tiskarno. Sicer pa bi bilo treba pred morebitnim ponatisom vse zapise urediti, popraviti, dopolniti — skratka, še enkrat napisati! V naglici se v zapise vtihotapi toliko napak — ne le tiskovnih, pač pa tudi smiselnih in celo jezikovnih — da se moram kar naprej bralcem opravičevati in sproti popravljati najhujše hibe. Vendarle pa mi je pisanje o gorenjskih krajih in ljudeh ljubo opravilo. Pozoren bralec je morda celo opazil, da so nekateri odstavki pisani celo s srčno krvjo, vsekakor pa s simpatijami do najlepše slovenske dežele — do Gorenjske. Črtomir Zoreč Pri Glasu smo vedno dobro delali, vedno smo imeli pošteno zavihane rokave. Vedno nas je bilo malo, zato je časopis slovel v slovenskem merilu kot uspešna delavnica novinarjev za druge časopise. Včasih me je bolelo. S strani posameznih odgovornih tovarišev po občinah smo slišali (ne)odgovorne izjave, kako je Glas slab, kako bi lahko čez noč dobili boljše novinarje. Je bil slab? Kot vem, je bil med bralci vedno priljubljen, kar pa je zagotovo pomembnejše od vase zaverovanega funkcionarja. Seveda smo znali vedno tudi kakšno odeti. Šli smo se stabilizacije in pometali pred domačim pragom . Urednik je uvedel posebno knjigo, kamor naj bi zapisal vsak novinar, kam je šel, po kakšnih opravkih, kdaj se vrne. Vanjo je nekdo zapisal: »Šel sem v muzej.« Drugi je pripisal: »Tudi jaz sem šel v slaščičarno.« Rokave pa smo res znali zasukati. Dogajalo se je, da se je v tiskarni pokvaril stroj za pregibanje časopisa. Na čelu z glavnim urednikom Slavkom Beznikom smo vsi celo noč do jutranjih ur ročno pregibali in zlagali časopise. Ko smo jih odpeljali na pošto, smo — ob pomoči nekaj litrov kave — nadaljevali s pripravljanjem naslednje številke Glasa. Tudi stabilizacije smo se šli. Glavni urednik je ukinil reprezentanco. Sčasoma je na to pozabil in gostom, ki so uradno prihajali k nam, stregel s kavo, ki smo jo imeli pri tajnici novinarji. Dogovorili smo se, da je en mesec ne bomo kupovali. Ob naročilu: »Miška, kavol«, je tajnica povedala, da je ni več. Tako so propadla ta stabilizacijska prizadevanja, seveda pa ni propadla zaradi tega tudi stabilizacija ... Za takratnega glavnega urednika Slavka Beznika smo menili, da je skop, ko gre za denar podjetja in nadvse radodaren, ko gre za njegov privatni žep. Po zaključku redakcije je pogosto vse povabil na mini golf in pivo na Bled in vse skupaj tudi plačal. Pri Glasu so se kalili mnogi sedaj znani novinarji. Ko je duhoviti Igor Guzelj (Teleks) prišel kot praktikant, je dobil naročilo, naj iz nekega vabila napiše petvrstično vest. Po nekajurnem tipkanju se je nabrala v košu cela gora papirja. Povedal nam je, da mu nikakor ne uspe. Vedno je kakšna beseda preveč ali premalo ... Upam, da mi ne bo zameril kot tudi ne novinar Janez Čadež, ki je prakticiral pri Glasu s sedanjo voditeljico pionirske knjižnice v Kranju Viko Konc. Kot praktikanta sta odšla z menoj na Bled in odločili smo se, da plavamo iz Zake na otok. Janez je bil odločno zato, da vzamemo s seboj napihnjeno blazino, ker tudi on ni verjel, da zna Vika dobro plavati. Nekje na sredini je začel on loviti sapo. S Končevo sva ga naložila na blazino in Vika ga je varno odpeljala nazaj k obali. Sicer pa se je kasneje dobro naučil plavati v slovenskem novinarstvu. Sicer pa mi osebno Glas še vedno pomeni nekakšno matično hišo. Če potrebujem pri delu pomoč, dodatno informacijo, fotografijo ali kaj podobnega, vem, da lahko vedno računam na kolege pri Glasu. Peter Čolnar LAS do nas < »immiiiimhmmm Sa najmodernejših strojih dekleta iotostavku Gorenjskega tiska pretipkavajo novinarjev tijskem stroju v tiskarni Ljudska v Ljubljani mojster sproti pre-e, če je GLAS dobro stiskan Perforirani trakovi gredo v posebno napravo, kjer iz luknjic na traku nastanejo besede v stolpcih Zdaj pa hitro na kamion! i pa v poštno vrečo In in ti, koliko vrst ima kakšen članek, fotografij ima ena stran^izdela-<#edalo posamezne strani. Sele po-^ montažerji lahko prično z delom. ^ je mojster zase. Kakšna bo stran, Ovisno od vsakega posebej. Sproti . zamišljajo, kako in kam bodo posta-ta tekst, to sliko. Kakšen bo na-tf Čez dve, tri kolone? Pripravijo že vnaprej, za več kolon, in potem jo tistega, ki je pravšnji. In ko je gotova, ko se montažer še enkrat cs, da je na strani vse v redu, tu-Pravilno oštevilčeno, da ima pravi gre stran v preslikavo. Le prejo. Tam, kjer bo fotografija, je papir. Fotografije montirajo šele ko je iz reprokamere že prišel film cele strani. In ko je vseh 16 tako pripravljenih, ko so vmon-na filme tudi vse fotografije, filmi v posebno mapo. Fantje jo ^jo šoferju, ki jo odpelje v Ljublja-v tiskarno Ljudska pravica. Tu ti-naš GLAS in ne v Kranju, kot -10 še marsikdo misli. 11. aprila ko smo prešli na offset tisk, smo tiskali v Ljubljani. Skoraj deset to ie od takrat. V Ljubljani tiskarji kopisti prekopi-: naše filme na offset plošče, ki so e zlitine, te plošče vpnejo na ie valje, spustijo roto stroj in se prične tiskati. Ni seveda že izvod dober. Mojster pri tiskar-stroju pregleduje sproti, če barve skačejo«, če sta se prav ujeli mo-in crna. V začetku so potrebne ko- zjutra j je pri vas pismonoša z njim GLAS rekture. Ko pa ugotovi, da je ravno prav nastavljeno, da se tiska pravilno, da je časopis »čist«, takrat tiskarski stroj steče z vso silo. V dobri uri je sti-skanih dvajset in več tisoč GLASOV. Sproti je treba časopise jemati od stroja, jih »poštosati« in zlagati v žične košare. Te so na koleščkih in šofer jih sproti odvaža na kamion. Ko je tiskanje mimo, je treba pohiteti v Kranj, kjer v kletnih prostorih Gorenjskega tiska že čakajo pridne roke, ki bodo vsak GLAS posebej naslovile na naše naročnike, jih zvezale v pakete in porazdelile na posamezne pošte. Kot bi sprožil ne vem kakšen mehanizem, tako se dela. Vsaka delavka ve, kakšne operacije so potrebne, vsaka hiti, kolikor more. Na koncu še paketi za kioske. Šofer sroti odvaža pakete in vreče na pošto. Okrog tretje, četrte ure končajo delo. Če pa je v GLASU kakšna večja priloga ali je treba srednje strani vlagati — kadar je 28 ali več strani — tedaj se delo spodaj zavleče tudi do pete, šeste ure zjutraj. Garanje! Kako -gre naprej, pa že veste. Pošta sama razvozi GLAS na posamezne pošte Gorenjske, vsak pismonoša pobere svoje časopise in jih skupaj z ostalo pošto raznosi našim naročnikom. In ko vi berete prve novice, smo novinarji že spet na terenu, na lovu za novimi novicami, tehniki se pripravljajo na novo številko ... Utrip, ki nikoli ne pojenja. D. Dolenc Tudi kot naročnik in bralec Glasa sem bil in sem še vedno močno navezan na časopis, ki me najbolj hitro in poljudno, teden za tednom po dvakrat obvešča o vsem, kar se dogaja na naši lepi Gorenjski, zabava z novicami in domislicami, zaposluje s križankami, krajša čas z malimi oglasi in sili v razmišljanje o svoji prihodnosti z vse številnejšimi partami. Bržčas nisem edini Gorenjec, ki skoraj ne bi mogel več brez svojega Glasa, ki sem ga ničkoli-kokrat pogrešal med bivanjem zdoma. Branje in privrženost Glasu mi je postala že takorekoč navada in ena od rednih življenjskih potreb, zategadelj se iskreno veselim 35- letnega jubileja skupaj z vsemi tistimi, ki so ga in ga še oblikujejo in soustvarjajo. Vesel sem in zadovoljen, da sem imel kanček zaslug tudi jaz. Vsem sodelavcem voščim še veliko uspehov! Jošt Rolc Kadar potrebujemo podatke o novejši zgodovini Gorenjske, o kulturnem dogajanju v tem prostoru, poiščemo Glas, ki nas že desetletja seznanja z življenjem in delom prebivalcev te pokrajine. To velja še posebej za kulturno dejavnost, saj je Glas dolga leta izdajal glasilo Snovanja, v katerem so gorenjski kulturni delavci objavljali svoje umetniške in raziskovalne dosežke. Zal so Snovanja zaradi finančnih težav prenehala izhajati, zaradi česar je ustvarjalno prizadevanje v tej deželi utrpelo nenadomestljivo škodo. Glas vsaj do neke mere skuša zapolniti vrzel, ki se je pojavila ob prenehanju izhajanja kulturne priloge, s članki in poročili, zavedajoč se vloge, ki jo ima glasilo pri prikazovanju sodobnega zgodovinskega dogajanja na Gorenjskem. Ob tem se nam vendarle budi misel, naj bi časopis vsaj enkrat na mesec posvetil eno ali dve strani problematiki kulturnega življenja na Gorenjskem tako na likovnem, glasbenem, literarnem, filmskem oz. gledališkem področju kot na področju varstva kulturne dediščine, varstva okolja itd. Dotaknimo se samo enega takih problemskih področij in poglejmo npr. kaj se dogaja po gorenjskih vaseh, ko stare vrednote izginjajo in se namesto njih uveljavljajo okolju tuje urbanistične in arhitekturne rešitve ali ko nekdanji izgled kmečkih domov zamenjujejo pogosto najbolj kičaste dekoracije. Take in podobne ugotovitve niso izraz sentimentalnih želja po starih dobrih časih in tudi ne teženj, da bi morali vse staro ohraniti. Rojeva jih med drugim tudi zdavnaj potrjena resnica, ki jo naši bližnji in daljnji sosedje dobro poznajo da so namreč ohranjene in vzdrževane zgodovinske in kulturne vrednote najboljši turistični kapital. Urejena mesta in vasi sodijo skupaj z ohranjenim naravnim okoljem med osnovne pogojnike razvoja turističnega gospodarstva. Vlogo in pomen, ki jo ima, ta gospodarska veja v naši družbi oz. bi jo lahko imela, žal z zamudo ugotavljamo na vsakem koraku. Cene Avguštin Kmalu bo poteklo že dvajset let, odkar sem pričel objavljati v Glasu zapise Po Prešernovih stopinjah. No, ko sem vsa ta pota — po Prešernovih stopinjah v Kranju, na Gorenjskem, v Ljubljani, na Dolenjskem, na Štajerskem, na Notranjskem in na Dunaju — opravil, se skoraj nisem mogel ubraniti skušnjavi, da ne bi šel, s svojimi zapisi, še »po stopinjah drugih gorenjskih velmož«. In tako sem nekaj časa objavljal črtice iz življenja Janeza Trdine, Janeza Mencingerja, Simona Jenka, Matije Valjavca, Janka Kersnika, Antona Medveda, Jakoba Alešovca, Frana Finžgarja, Josipine Urbančičeve-Turnograjske, pa še nekaterih drugih (Matevža Ravnikarja-Poženčana, Petra Bohinjca, Andreja Praprotnika, Janeza Puharj a, Josipa Vandota in še cele vrste bolj ali manj pomembnih imen). Vse kraje, ki so rodili može, katerih življenjsko delo je vtkano v zakladnico slovenske kulture, sem kar po večkrat obiskal, se seznanjal z domačini (ali celo s še živečimi potomci ali sorodniki), se pogovarjal z njimi in zapisoval vtise. In brž zatem jih tudi objavljal v Glasu. Ko pa sem tudi ta pota v naglici opravil — priznam, naglica za težo, tj. za popolnost zapisov ni bila dobra — sem si zastavil vprašanje, kam pa sedaj? In tako sem si izbral posamezne v sebi zaključene »deželice« ter se pričel o njih pomenkovati, kramljati. Tako je bil, za primero, objavljen venec zapisov o Besnici, o Jezerjanih, o Preddvoru, o obsavskih vaseh, o Sotškem polju, o Straž išču z Joštom, o Kamniškem, o Mengšu, o Domžalah, o Moravški dolini, pa s področij radovljiške, jeseniške in tržiške občine. In še bi lahko našteval. Zdaj teko objave o gorenjskih krajih na področja ljubljanskih občin. Čakajo me še obiski in pogovori o krajih in ljudeh obsežne škofjeloške občine. ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI O LAS 14. STRAN_ poskusite tudi vi — poskusite tudi vi — poskusite tudi vi — poskusite pecivo s čebulo S severa prihaja tale čebulja peka. Nemci ji pravijo »Zwiebelkuch«, Italijani bi jo pa gotovo poimenovali za pico. Pa laj bo čebulja pica, če hočete. Kakorkoli že, odlična, slastna jed za gurmane, ki prihaja sem od Saare. Ob novem vinu jo imajo Saarčani najraje. In zdaj je pravi čas, kajne?! POTREBUJEMO: ZA TESTO: 500 gramov moke, 1 zavitek suhega kvasa, 2 jajci, 50 gramov masla, ščepec soli, 1-2 žlici kisa, slabe 3/8 litra vode (3,7 del). ZA NADEV: 1 kg čebule, 500 g prekajene masnate slanine, 4 jajca, 1/2 do 1 čajne žličke kumine, poper, sol, 1/8 1 mleka. Najprej v skledi zmešajte moko in suhi kvas, potem dodajte jajca, maslo narezano na tanke rezine, sol, kis in vodo. Z mešalcem vse dobro premešajte (ali pa na roko s kuhalnico) in zgnetite v mehko cesto. Testo potem pokrijte in ga pustite na toplem. Medtem olupite čebulo in jo razrežite na tanke rezine. V ponvi popečete na kocke narezano slanino in jo potem vzamete iz ponve. Na maščobi, ki je ostala v ponvi pa popečete čebulo. Počasi, dolgo jo pražite na malem ognju, da se ne bo pri-smodila, temveč bo zlato rumena. Zdaj še enkrat pregnetete testo (ko se je lepo dvignilo), in ga potegnete po nizkem, dobro namaščenem pekaču. Lepo, enakomerno naj bo debelo. Še enkrat naj se testo dvigne, potem pa po njem potrosite čebulo. Jajca stepite skupaj z začimbami in mlekom ter vse skupaj prelijte čez čebulo. V ogreto pečico dajte zdaj pekač s čebuljim testom in oecite 25 minut pri 200 stopinjah C. Potem vzemimo pečenje iz pečice, posujmo po njem še ocvrto slanino in pustimo še pet minut v pečici Servirajmo toplo k dobremu vinu. petek, 22. oktobra 1 §32 M. Messegue: Narava ima vselej prav revma Znane so še druge metode zunanjega , zdravljenja revme, s katerimi si lahko lajšamo bolečine. Mislim,'Ga skoraj ni bolezni, pred katero bi se branili s toliko mazili in toplimi obkladki, kot se branimo z njimi pred ' ^"izkušnje so pokazale,da so nekatere izmed njih zelo učinkovite in priporočljive. . , , .. . . Povedal sem že, kako učinkuje surovo in kuhano zelje, ki ga polagamo kar na boleče dele. Dovolj obširno sem opisal vse pripravke, ki jih lahko naredimo iz njega, kljub temu pa ponovno poudarjam, da je zelje izmed vseh rastlin najbolj učinkovito, ker »izvleče bolečino, in blaži zunanja in notranja vnetja. Poleg tega je zelje rastlina, ki jo najlažje nabavimo. (Vroče sesekljano zelje zavijemo v stamcevmo m ga položimo na boleči del.) Topel obkladek lahko pripravimo tudi iz sesekljane krese ali man-golda ki ga namakamo v vreli vodi. Bolečine lajšajo nadalje obkladki iz plazečega se bršljana, poprove mete, listov vijolice in iz Salomonovega pečata (»zelišča za pretepene žene«), ter, če je ta komu ljubši, obkladek iz koncentriranega prevretka iz vseh naštetih rastlin. Druga zelišča — kamilice, majaron, timijan — pogosteje uporabljamo namočena v olju. Segrejemo pol litra olivnega olja hkrati s 100 grami enega izmed naštetih zelišč in ga cez dobro uro precedimo skozi cedilo. S tem oljem pripravimo kopel, potem pa z njim natiramo kolikor mogoče pogosto boleči sklep. , , . . , Dokazano je, da tudi žajbelj in rožmarin omilita bolečino, ce ju dodamo kopeli. Zadostuje že, če stresemo v vročo kopalno vodo pest žajblja ali rožmarina. ■» i * -i. - , Nazadnje omenjam še vsa tista domača zdravila, katerih ucmek sicer ni znanstveno dokazan, ki pa so, kakor kaže izkušnja, zelo drago- °enaŽe v poglavju KOPRIVA sem opisal, kako učinkuje ta rastlina. Če ste torej pogumni, se bičajte s koprivo in revma vam bo - tako pravijo — prizanesla. ... , • - u Lahko pa spite tudi na zimnici, napolnjeni s suho praprotjo ali bezgovim listjem; tudi to baje obvaruje človeka pred revmo Na deželi nosijo starčki v hlačnem žepu lep okrogel kostanj. Pravijo, da varuje pred išijasom in protinom. Poznal sem slavnega kirurga, ki je, da bi se zavaroval pred revmo, vselej imel okoli gležnja ovito konopljevo vrvico. V mnogih deželah no-siio okoli zapestja bakreno zapestnico, ki jih, tako menijo, s svojim magnetizmom varuje pred bolečinami. Veliko japonsko podjetje izde-luie take zapestnice serijsko, in jih izvaza po vsem svetu. Čeprav za vse te recepte še niso našli ne pametne in ne znanstvene razlage, le ni mogoče reči da so neučinkoviti. Kar pomislite na akupunkturo, ki so io dolgo zavračali kot šušmarstvo, zdaj pa jo uporabljajo medicinski strokovnjaki pri kirurških posegih in vse več govorimo pa pišemo o njej Poznal sem Angležinjo, ki si je zdravila artritis in revmo s čebeljimi piki Ta postopek uporabljajo tudi v Sovjetski zvezi in Nemčiji. Redne kure s čebeljimi piki lahko postopoma imunizirajo telo. Ko sem bil star pet let, so me nekega dne čebele vsega popikale. ker sem jih razdražil Moj oče me je takoj natrl z rastlino, ki izvleče strup, verjetno s peteršiljem, sivko, paradižnikovimi listi ali timijanom. Zaradi pikov nisem umrl in morda se imam za svoje trdno zdravje zahvaliti nrav čebelam. Sicer pa težko najdete revmatika med čebelarji. Torej, če vas zabava, potem kdaj pa kdaj le pobožajte kako čebelico! poskusite tudi vi — poskusite tudi vi — poskusite tudi vi — poskusite v___—------------~ ..........——' AGRADNA UGANKA Igra, po kateri smo spraševali v naši prvi nagradni uganki, se imenuje ragbi (rugby). Vsi odgovori, ki smo jih prejeli, so pravilni, nagrado, Glasovo čepico, pa dobi Andrej Glavač, 64211 Mavčiče, Jama 19. Lahko jo pride iskat v uredništvo, Če ne, jo bomo poslali po pošti. Glede na to, da gobarska sezona še traja, da ljubki rjavi klobučki še bodejo iz zemlje, tokrat zastavljamo »gobarsko« uganko. Na fotografiji je naša najnevarnejša strupena goba, saj se z njo zastrupimo že, če samo okušamo njeno meso. Raste od julija do novembra. Klobuk je najprej polkrožen in E>vsem zavit v belo, jaičasto ovojnico. Ko se ta pretrga, se obuk vzboči ali celo splošči. Širok je do dvanajst centimetrov in rumenkasto zelen pri mladih do olivno zelen pri odraslih gobah. Včasih je na redko posejen z ostanki ovojnice. V suhem vremenu gladka, svilnata kožica, postane v vlažnem vremenu lepljiva. Gosti, široki, beli lističi ne segajo do beta, ki je visok do trinajst centimetrov in vitek. V zgornjem delu ima navzdol obrnjen obroček, spodnji del, ki ie navadno globoko v zemlji, pa je hruškasto odebeljen in obdan z ostankom ovmnice. I a ima nepravilno raztrgan rob in ~se ne prilega betu. Bet je do bledo rumenkast ter ima zelenkaste proge. Krhko, belo meso je pod kožico klobuka nekoliko zelenkasto. Sprva ima rahlo sladi-kast, kasneje neprijeten duh po zažganem kropirju, okus pa ima po orehih. , . Najbolj uveljavljeno slovensko ime za gobo, s katero se je letos zastrupilo že kar precej ljudi, napišite nadopisnico in jo do 6. novembra pošljite na naslov: CP Glas, 64000 Kranj Moše Pijadeja 1 - nagradna uganka. Izžrebanca spet čaka Glasova kapica. Zakaj jočem? Fantom mojih let verjetno pomeni velik problem napisati £pis z naslovom Zakaj jočem. Zelo radi se junačijo, da niso jokali že dolgo časa. Ne vem, mogoče je to res. Če so moji vrstniki res fantje, ki zlepa ne jokajo, sem zelo drugačen od njih. Vsak prepir z brati, vsaka mamina graja, vsak spodrsljaj me rani. Nehote mi v oči privrejo solze. V obraz postanem rdeč, brada se nu zatrese, po licih pa mi polzijo solze. Ko se zjokam, mi je lažje ' Velikokrat premišljujem, da bi nehal jokati. Nekoč bom hrabro prenašal mamine graje, orepire z brati, manjše in večje «Dodrsljaje. Do takrat pa bom jK sai mije lažje, ko spustim nekaj solz. ivo Beke, 8. c r. osn. šole Stane Žagar Kranj Bela naj vrana bo v šoli lenuh V naši šoli je več kot preveč lenuhov. Eni so hujši od drugih. Taki lenuhi so tudi v našem razredu. Poznam jih celo vrsto. Včasih se zgodi, da pridem mednje tudi sam. Lenuhe spoznamo najlaže takrat, ko tovarišica ali tovariš pregleduje domače naloge in ko nas na veliko-sprašuje. Kot v naši šoli, tudi v vseh drugih šolah želijo čim manj nadležnih lenuhov. Lenuhi naj bodo v šoli bele vrane. Iztok Ušlaj, 5. c r. osn. šole Stane Žagar Kranj Dogodki v Bejrutu Vsak večer poslušam televizijski dnevnik. Najbolj me zanima, kaj se dogaja s Palestinci v Bejrutu. Ko sem pred nekaj meseci slišal, da so Izraelci napadli tisti -del Bejruta, v katerem prebivajo Palestinci, sem bil prepričan, da ta vojna ne bo trajala dolgo. Palestinci so narod, ki nima svoje domovine. Več mesecev so Izraelci bombardirali Bejrut in zahtevali, da se Palestinci umaknejo iz mesta. Že takrat je v ruševinah umrlo veliko nedolžnih ljudi. O vsem tem je razpravljal tudi varnostni svet Združenih narodov in poskušal ustaviti vojno. Palestinska vojska je odšla iz Bejruta. Izraelci pa so se maščevali nad nedolžnim prebivalstvom. V taboriščih so pobili na tisoče žena, otrok in starih ljudi. To me je spominialo na drugo svetovno vojno, ko so Nemci pobijali naše ljudi. Ve s svet je obsodil to kruto dejanje. Jugoslovani smo se še posebej zavzeli za to, da se takšna dejanja v svetu ne bi več ponovila in da bi vsi narodi tega sveta živeli v svoji svobodni domovini. Jernej Sever, 4. a r. osn. iole Cvetko Golar Škofja Loka Jeseni kostanj zori Letošnja jesen je zelo lepa in kmetje imajo več dela, ker je več pridelkov. Kmetje pospravljajo pridelke, mi pa hodimo v šolo. Neko nedeljo smo šli takoj po zajtrku po kostanj. Hodili smo in nabirali kostanj. Nekaj kostanja je bilo še v ježicah in pomagali smo si z nogami. Ko smo nabrali dovolj kostanja, smo se odpravili pogledat za gobe. Dobila sem sedem jurč-kov. Sestra Judita mi je bila nevoščljiva. Jaz pa sem jo dražila: »Ti pa nimaš sedem jurčkov! Tra-la-la.« Nekajkrat sem tudi padla, ker je vei.ko želoda. A jokala nisem nič. Hitro sem se pobrala. Počasi smo se začeli odpravljati domov in glej ga, šmenta, jurčka! Spet je moj. Bila sem ga zelo vesela. Domov smo prišli okrog dvanajstih. Pojedli smo juho in moje jurčke. Urša Mrak, 3. b. r osn. šole Peter Kavčič Škofja Loka Bili smo na razstavi Danes smo šli s tovarišico učiteljico v Gorenjski muzej v Kranj. Namesto likovne vzgoje smo si ogledali razstavo risb učencev višjih razredov naše šole. Naslov razstave je bil: Otroški avtoportret. Najbolj všeč mi je bila Tadejeva risba. Narisal je najlepši obraz. Deček na sliki je imel raznobarvno srajco. Želim, da bi tudi jaz tako lepo risal Kristijan Loparnik, 2. b. r. osn. šole Simon Jenko Kranj 4. oktober — svetovni dan i varstva živali Šolarji, morda ste spregledali obvestilo v Glasu 5 oktobra letos, v katerem društvo proti mučenju živali iz Kranja razpisuje natečaj za spis, v katerem bi opisali, kako ste kdaj pomagali mučeni živali; kužu, muci, konju, ptičku ali katerikoli drugi. Do 15. novembra je treba poslati spis na naslov: Društvo proti mučenju živali, Kranj, Cesta 1. maja 5. Najboljša dela bodo nagrajena s knjigami. Pri kmetijskem krožku ! Zajček Zajček teka sem in tja, leva, desna, ena, dva; ko pa se ustavi zdaj, pade v vrtiček, lep kot raj. Tam zagleda repo in korenje misli, da so to njegove sanje; ko pa dobro oči odpre, leva, desna, ena, dve, v vrtiček skoči in vse poje. Takrat ga kmet zapazi, brt za metlo zgrabi, leva, desna, ena, dve, zajček urno jo ucvre. Mateja Brajc, 5. a r. osn. šole heroja Bračiča Tržič V našem razredu se nas je »rijavilo h kmetijskemu krožku dvaindvajset učencev. Krožek vodi naš a tovarišica. Ze prvi dve uri smo šli na Trebijo v sadovnjak, kjer nam ie tovariš Ušeničnik pokazal več vrst jabolk in hrušk. Povedal nam je, katera jabolka najbolje uspevajo v naših krajih. Poučil narje tudi, kako se sadike cepijo. Vsi smo ga z zanimanjem poslušali. Povabil nas je, naj Se kaj pridemo. Spomladi nas bo naučU cepiti sadno drevje. Drugi dve uri smo na šolskem vrtu obirali fižol in ga luščili. Pri kmetu smo ličkali koruzo. Tovarišica nam je povedala, da se bomo učili tudi saditi sadike sadnega drevja, sejah bomo razne vrtnine, okopali bomo šolski vrt in opravljali druga dela. Pri kmetijskem krožku mi * zelo všeč., saj se bom velike naučil in bom potem doma pomagal pri kmečkih opravilih. Andrej Trnek, 4. b. r. osa. šole Ivan Tavčar Gorenja vas MOJA POT V ŠOLO - Vita Melinec, 2.b r. osnovne šole Simon Jenko Kranj [CUA - GLASOVA AKCIJA — GLASOVA AKCIJA — GLASOVA AKCIJA — GLASOVA AKCIJA r-~ ! Malo zanimanja za zemeljski plin Zemeljski plin prav gotovo podaja vse bolj dobrodošel vir energije. V letih 1973 in 1974 se je :nalo gorenjskih porabnikov od-ii/alo za priključitev na plinovod, tisti, ki so se pa, so zdaj nšeni največjih energetskih zadreg. Vendar je v gorenjskih tovarnah Se vedno zelo malo zanimanja za zemeljski plin. Tako se bosta do leta 1985 prikačila Peko in BPT iz Tržiča, v j iofjeloški občini pa se o tem še odločili. Petrol bo leta 1985 plinovodu ■ar.ko dobavljal 700 milijonov P^storninskih metrov zemelj-*šga plina. Če bo letos dobil * dovolj resnih interesentov, * bo dogovoril še dodatno za stoavo 300 milijonov prostornin-skih metrov zemeljskega plina. ____J ov način (plačevanja elektrike Med nedavno sprejetimi energet-^ varčevalnimi ukrepi je tudi nov plačevanja porabljene elek-^čae energije, takoimenovani blok ^fm sistem. Pomeni, da bo do do-količine veljala prva cena, od naprej pa stopnjujoča. Kdor bo Vj porabil več, bo tudi plačal več. Sa Gorenjskem povprečna poraba ^gospodinjstvo zdaj znaša 323 kilo-ur na mesec. Pod tam po-Ntjem je okoli 36 tisoč porabni-V aad ovprečjem pa nekaj manj ®*25 tisoč porabnikov. ^JVendar govore, da bo prva cena ^jaJa le za 300 porabljenih kilovat-ur. Jugoslovansko povprečje je nižje kot slovensko, gorenjsko J slovenskega še prekaša. Poraba prične energije je pač odvisna od Jme življenjskega standarda, ne ^adr.je tudi od zime, ki je na Gorskem najdaljša in najbolj mrzla. Hehod na nov sistem plačevanja "Strike bo pri nas težak zavoljo — načina obračunavanja po-električne energije, ki smo , , pred letom in pol. Cez leto t J'teemo za vsaka dva meseca C^'-ćun za porabljeno električno ko se leto izteče, pa narede r^r, pri tistih, ki jih bo pnzade-[> _______ električne ener Tone Perne, vodja servisne izpostave GORENJA, Kranj: »Naš problem je v tem, da imamo le en službeni avto, vsi serviserji na terenu uporabljajo svoje vozilo, za katerega pa bosta, če ne bo drugače odločeno, dodeljena le po dva bencinska bona. Če bo tako. bomo seveda povsem onemogočeni. Naše področje dela sega od Medvod pa do tromeje, torej obsega celo Gorenjsko. Da bi hodili na teren z avtobusi, ni misliti, kajti serviser mora imeti s seboj tudi orodje. To pa je ponavadi težko, občutljivo. Gre za razne inštrumente in aparature, brez katerih serviser nič ne opravi. »Vakomerka«, ki jo potrebujemo pri poravilu hladilnih skrinj, hladilnikov, tehta 40 ki- logramov, protiutež pri pralnih strojih :i0 kilogramov. \'eliki in nerodni so tudi nekateri rezervni deli, kot je na primer kad za pralni stroj. Xe morem si tudi predstavljati, kako bi ljudje vozili sami v popravilo svoje stroje, hladilne skrinje, televizorje in podobno. To so težki, nerodni stroji. In ljudje stanujejo visoko v blokih, daleč v hribih. In tudi ekonomično ni, da bi vsak vozil sem. Naš delavec obišče poprečno po 10 strank dnevno. Dobro si pripravi pot, da naredi kar najmanj kilometrov. Tako pa bi bilo deset strank in desetkrat toliko opravljene poti! Skrajno neekonomično! Pa še to: so okvare, kijih moramo hitro odpraviti. Hladilno skrinjo moramo popraviti v 48 urah, če pa sporoče, da pri nekem štedilniku uhaja plin, moramo posredovati takoj. Za take primere bomo morali imeti bencin, sicer bodo ljudje v življenjski nevarnosti oziroma bodo utrpeli veliko materialno škodo. Trenutno še prosimo stranke, da pripeljejo manjše stvari sem v popravilo, če imajo bencin. Da vsaj nekaterim ustrežemo in doma rešimo brezposelnost. Toda za v bodoče, ko se bo potrošnja bencina uredila z boni, smo prepričani, da bomo za naše potrebe dobili dovolj bencina. Pričakujemo razumevanje vseh.« (dd) Le četrtino voženj s tovornjakom Res se ni bati, da bi zaradi omejitev pogonskega goriva kakšno motorno vozilo obstalo. Ne bo verjetno malo takih, ki so že prej avtomobile čez zimo zaprli v garaže, zdaj na bo varčevanje spodbudilo na to misel še koga, ki avtomobila ne potrebuje vsakodnevno. Med temi na nrav gotovo ne bodo avtopre-vozniki, saj si s s tovornjaki služijo kruh Zanje velja omejitev 500 litrov goriva na mesec, kar je za večje tovornjake seveda dokaj drastično zmanjšanje voženj. »Zame to pomeni zmanjšanje voženj za okoli 70 odstotkov,« pravi Janez Pleša iz Struževega. »Lastniki manjših kamionov s to omejitvijo niso tako prizadeti, saj končno manjši tovornjak porabi manj gori- va. Ker pa omejitev velja za vse tovornjake enako, tako kot so izenačeni vsi tipi osebnih avtomobilov, bom prevozil s to količino manj kilometrov kot drugi. Seveda to pomeni manj voženj, dohodek bo manjši, ne le zame, tudi za delovne organizacije, s katerimi imamo avto-prevozniki pogodbe. Že res, da je usmeritev s cestnih prevozov na železnico dobra, ne vem pa, če bo to mogoče kar na hitro uresničiti. Nekatere delovne organizacije so vezane na dnevno oskrbo z reproma-terialom in to s prevozom po cestah, saj so običajno kar precej oddaljene od železnice, industrijskih tirov pa ni veliko. Koliko bo pri teh ukrepih prihranka, koliko škode, ne vem, sicer pa je po nekaj dneh od veljave ukrepov še težko ocenjevati. - —MUi. rn USU«, — x--- Daljši delovnik za obiske na domu S*8! visok. Po prvih napovedih, pa - teh r.n. n____icl/om veliko.' ^ . "»j*, ru v----* ' na Gorenjskem veliko.' letnega načina obračuna- . . i i i. . J« <. 1 n 1 letnega na«-"'" ---- . && bo zbledel tudi varčevalni blok tarifnega sistema. Večjo porabo bo lahko znižalo po--arčevanje. i. kratek na mesečno odčitavanje C"*- bi bil povezan z novimi stro-O • zaposlitvami, saj so letni obra- ^ elektrogospodarstveniki uvedli ^5'^aradi enostavnejšega in cenej- obračuna. M. Volčjak Omejene količine bencina za osebne avtomobile bodo prizadele tudi patronažno službo. Vendar pa v Zdravstvenem domu Kranj že od začetka, ko so zvedeli, da se napovedujejo omejitve, niso držali rok križem, pač pa so se začeli dogovarjati, kako organizirati delo patro-nažne službe. »Trenutno res ne kaže najbolje,« je povedala voditeljica patronažne službe Cvetka Mihelič. »Za 21 pa- tronažnih sester, pet babic in dve negovalki imamo za vse področje kranjske občine trenutno le štiri rr Izguba časa in dela ^ c- - ;„j„ctriifl ki se prišteva med storitvene dejav- SSS^^S^odnJo. Kar „„ « v iskan.je ' osvajanje novih prodajnih poti. ^^ J — izkoristite možnost dvotarifne-ga sistema: pralne in pomivalne stroje vklapljajte ponoči. Dobro je tudi vedeti, koliko električne energije porabi posamezen' gospodinjski aparat. Našteli bomo gospodinjske aparate, njihovo srednjo priključno moč v vatih in navedli, v koliko urah porabi posamezen aparat eno kilovatno uro električne energije. Pri tem smo za aparate s termostatom upoštevali le tisi čas, ko termostat vključi aparat. Aparat priključnaVnoč v koliko urah porabi 1 kWh avba za sušenje las aparat za masažo aparat za rezanje kruha aparat za spajanje plastičnih folij bojler brivnik centrifuga za perilo čistilnik za preproge fen posoda za fondi posoda za cvrtje gramofon grelna blazina hladilnik iztepalnik preprog kodralnik za lase kuhalnik — 1 plošča — 2 plošči — 3 plošče kuhinjski mešalnik loščilnik likalnik — potovalni — regulacijski — vlažilni likalni stroj mešalnik — ročni — namizni mlinček, kavni napa, kuhinjska naprava za kuhanje jajc naprava za pripravo kave nož opekač kruha peč — akumulacijska — infra ponev pralni stroj 550 6 120 220 2000 termostat 10 200 350 300 800 termostat 1800 termostat 40 100 termostat 200 termostat 550 40 1000 1500 3000 termostat 350 350 800 termostat 1000 termostat 1000 termostat 2000 termostat 130 300 100 220 300 1000 termostat 100 1000 3000 termostat 1000 1600 termostat 2000-4000 termostat 2 167 8.3 —- 4,5 0,5 100 5 2,8 3,3 1,2 0,5 25 10 5 1,8 25 1 0,6 0,3 2,8 2,8 1,2 1 1 0,5 7,7 3,3 10 4,5 3,3 1 10 1 0,3 1 0,6 1 kg bel. perila 0,5 kg barv. 1 kg občutljive sintetike pomivalni stroj 3000 termostat 0,3 radijski sprejemnik 30 33 raženj 1600 0,6 sadna centrifuga 250 4 sesalnik 600 1,6 sušilni stroj 3000 termostat 0,3 šivalni stroj 60 16,5 štedilnik, štiriploščni 8500 termostat 0,12 TV sprejemnik — barvni 300 3 — črnobeli 200 5 ventilator 40 25 vlažilnik za zrak 200 5 višinsko sonce 1000 1 ura 2 500 žarnice 40 W 40 25 60 W 60 16 75 W 75 13 100 W 100 10 ŠPORT REKREACIJA petek. 22. oktobra f Šport ob koncu tedna J ŠAH — Šahovska zveza Gorenjske vabi v soboto, 23. oktobra, ob 14.30 v gostilno »Na vasi« v Gradu pri Cerkljah, kjer bo tradicionalno srečanje starejših šahistov in šahovskih delavcev Gorenjske. Pogovarjali se bodo o aktualnih problemih šaha na Gorenjskem in o akciji zbiranja gradiva za šahovski arhiv. — V petek se bo v prosto-^ rih šahovske sekcije Tomo Zupan na* Žagarjevi cesti v Kranju pričelo mladinsko prvenstvo Gorenjske. Pravico nastopa imjo mladinci, rojeni letu 1963 in mlajši, ki so registrirani pri šahovskih organizacijah. Srečanja bodo ob koncu tedna — v petek, soboto in nedeljo (od 22. do 24. oktobra, od 29. do 31. oktobra ter od 5. do 7. novembra). ODBOJKA — Minuli konec tedna je bil uspešen za gorenjske odbojkarske ekipe. Igralci Bleda so v I. B zvezni ligi premagali ekipo z Reke in s tem napovedali, da bodo tudi brez treh standardnih igralcev trd oreh za vsakega nasprotnika. Zmaga nad drugouvršče-nim moštvom iz lanskoletnega prvenstva je velika vzpodbuda blejskim igralcem pred naslednjimi liga-škimi spopadi. Jutri gostujejo v Borovu pri istoimenskem klubu, ki je zadnji na lestvici. Igralke Bleda, ki tekmujejo v drugi zvezni ligi, so gostovale pri Metalcu v Sisku in doživele visok poraz. Do svoje prve zmage bodo težko prišle tudi v naslednjem kolu, ko doma igrajo z ekipo Marčane. V republiški ligi so Gorjanke po enakovredni igri doma premagale Vičanke. Zmagali so tudi mladi Blejci v republiški ligi; pred maloštevilnimi gledalci so ugnali ekipo Mokronoga. Igralci Železarja so presenetljivo izgubili z novincem v ligi, z odbojkarji Narodnega doma. Ljubiteljem odbojke iz Žirovnice in okolice se jutri obeta zanimiva predstava, ko se bosta v gorenjskem derbiju republiške lige srečala Bled (mladi) in domači Že-lezar. Spored jutrišnjih tekem: Bled — Bled : Marčana (telovadnica osnovne šole, ob 18. uri), Zabreznica — Železar : Bled telovadnica osnovne šole, ob 18. uri). — Bojan Rauh NOGOMET — V soboto so člani odigrali zadnje kolo v gorenjski nogometni ligi. Na vseh tekmah so zmage pripadle domačinom. Rezultati: Bled : Bo-b:6:2, Lesce : LTH 3:2, Tržič : Alples 3:1. Naslov jesenskega prvaka je pripadel nogometašem Bleda, ki so v sedmih kolih zbrali 12 točk. Druge so Le- sce z desetimi točkami in tretji Tržič z osmimi. V drugem delu tabele so se razvrstili Alples, LTH in Bohinj. Pri pionirjih je Bled doma izgubil z Jeseničani s 3:0, z enakim rezultatom pa je Bohinj na Jesenicah premagal domačine. Vodi Bohinj s šestimi točkami, pred Lescami s štirimi in Jesenicami z dvema točkama. Kadeti so igrali takole: Sava : LTH 2:1 in Britof : Alples 18:0. Vodi Britof pred Savo in LTH. — Pavel Novak V sedmem kolu kranjske občinske nogometne lige je Korotan po šestih zaporednih porazih prvič zmagal, medtem ko je«ekipa Save doživela prvi poraz. Kokrica nadaljuje s slabimi igrami na domačem igrišču, Naklanci pa v zadnjih treh kolih niso oddali nobene točke. Izidi: Triglav : Sava 5:1, Naklo : Primskovo 5:1, Trboje : Korotan 2:5, Kokrica : Podbrezje 1:2. Po sedmem kolu so na vrhu tabele tri ekipe s po desetimi točkami — Sava, Naklo in Triglav. V B-ligi je presenetila ekipa Grin-tovca z zmago v Preddvoru, vodijo pa zanesljivo nogometaši Šenčurja. Izidi: Preddvor : Grintavec 4:5, Zarica : Hrastje 6:0, Šenčur : Visoko 3:0. Pionirji so odigrali zadnje jesensko kolo. Doseženi so bili naslednji rezultati: Kokrica : Britof 3:3, Sava : Šenčur 2:0, Naklo : Primskovo 3:5. Naslov jesenskega prvaka so osvojili pionirji Britofa. V minulem kolu občinske mladinske nogometne lige je bilo najbolj zanimivo na derbiju Naklo — Primskovo. Gostje so dvakrat vodili, vendar je domačim igralcem uspelo preobrniti rezultat in zmagati. Rezultati: Naklo : Primskovo 4:2, Zarica : Kokrica 1:1, Trboje : Šenčur 3:0. Vodijo nogometaši Nakla pred mladinci Primskovega. V naslednjem kolu v soboto ob 14.30 bodo naslednje tekme članov: Naklo : Triglav, Sava : Korotan, Kokrica : Primskovo, Trboje : Podbrezje, Šenčur : Grintavec, Zarica : Britof in Preddvor : Hrastje. V nedeljo ob 9.30 bo zaostala tekma mladincev Primskovega in Nakla. — Dane Jošt ROKOMET - V I. B zvezni rokometni ligi so rokometašice Alplesa v petem kolu izgubile z ekipo Podravke, bivšo članico prve lige. V šestem kolu bodo igralke iz Železnikov gostovale na Reki pri ekipi Zameta. V drugi moški zvezni rokometni ligi so odigrali že polovico jesenskega prvenstva. Roko-metaši Jelovice so v zadnjem kolu presenetili na Reki, kjer so večji del tek- me vodili, na kraju pa so osvojili točko. Jutri ob 19. uri jih v športni dvorani na Podnu čaka težko srečanje z ekipo Jadrana. V enakem ženskem tekmovanju se bodo rokometašice Preddvora pomerile s četrtouvrščeno ekipo Dja-kovega. Tekma bo jutri ob 16. uri v Preddvoru. Sedmo kolo v moški republiški ligi je prineslo velik uspeh trži-škemu Peku. Pred več kot 400 gledalci so v izredno borbeni tekmi premagali vodečo ekipo Izole z rezultatom 27:25. V osmem kolu gostujejo igralci Peka pri ekipi Usnjarja. V ženski republiški ligi obe gorenjski ekipi gostujeta: rokometašice Dupelj pri zadnjeuvrščeni ekipi Ete in Tržičanke pri Fužinarju. V drugi republiški ligi — zahod rokome-taši Žabnice gostujejo v Zagorju in Preddvorčani pri ekipi Kolinske — Slovana. V enakem ženskem tekmovanju bo jutri ob 19. uri gorenjski derbi — Kamnik : Alples. V republiški mladinski ligi — center bo jutri ob 17. uri srečanje Sava : Peko. V nedeljo ob 10. urj bo srečanje mladink Kamnika in Alplesa in ob 11. uri tekma Preddvor : Šentvid. Mladinke Dupelj in Peka v sedmem kolu gostujejo v Polju oz. v Kočevju. — Janez Kuhar PLANINSKI IZLET - Planinsko društvo Kranj organizira ob koncu tedna zanimiv dvodnevni planinski izlet na Kobansko ali Dravski Kozjak. Udeleženci naj vzamejo na izlet toplo in rezervno oblačilo ter seveda tudi kaj za pod zob. Pot bo vodila planince po obmejnem pasu, zato se je treba zaradi dovolilnice prijaviti kranjskemu društvu. Zbor udeležencev bo v soboto, 23. oktobra, ob 5.20 na železniški postaji v Kranju. Povratek iz Maribora bo v nedeljo zvečer. — Peter Leban Triglav s Rotorjem V soboto, 23. oktobra ob 20. uri in v nedeljo, 24. oktobra ob 16. uri bosta v zimskem kopališču v Kranju tekmi pokala SFRJ v vaterpolu med Triglavom in Kotorjem. Zmagoslavje Gorenjcev na republiškem krosu Postaja Gorske reševalne službe v Tržiču Skoraj pol stoletja dela r Organizirano reševanje v gorah so na tržiškem območju začeli pred 47 leti — Danes imajo močno postajo GRS, ki z obsežnim preventivnim delom zmanjšuje število nesreč — Sestavni del tržiške civilne zaščite Tržič — Ljudje iz tržiške kotline so kot drvarji, pastirji, planšarji in lovci že od nekdaj zahajali v gore. Organizirano planinstvo, ki se je po znanih podatkih začelo v Tržiču 1008. leta z ustanovitvijo podružnice Slovenskega planinskega društva, je v gore zvabljalo vse več ljudi. Ker se je število obiskovalcev gora povsod povečevalo in je s tem rasla nevarnost za gorske nesreče, so tedanjim planinskim društvom že 1930. leta priporočili ustanavljanje reševalnih odsekov. Takšen odsek so pri PD Tržič ustanovili 1935. leta. Plaz, ki je 29. marca 1937. leta na severni strani •Storžiča utrnil življenja devetih tržiških smučarjev, pa je še isto leto sprožil ustanovitev samostojne postaje za gorsko reševanje v Tržiču. Reševalni odsek sta pred vojno vodila Avgust Primožič in Danilo Cin-nerli Po osvoboditvi, ko se je organizirano delo planincev in reševalcev ponovno oživilo, je vodstvo reševalcev prevzel zadnji predvojni predsednik PD Tržič Nadislav Salberger; I..čelnik je bil vse do 1962. leta Po-teli ie reševalce vodil Marjan b#rger do 1978. leta, ko je načelniske dolžnosti začel opravljati Tone Kralj. »Tržiška postaja GRS,« pripove duje njen sedanji načelnik Tone Kralj, »ima danes 33 rednih in 9 izrednih članov ter 8 pripravnikov. Jedro postaje sestavljajo m^di, a odlični alpinisti, okrog katerih so zbrani starejši in izkušeni reševalci. V moštvu imamo 3 inštruktorje t;RS 2 letalca-reševalca, 4 minerje snežnih plazov, 3 vodnike lavinskih „sov pa zdravnika in zdravnico. To-r i, postaji se ni treba bati niti najtežje reševalne akcije.« Tržiški reševalci delujejo na ob močiu Karavank in Kamniških Alp; skrbijo za varnost planincev in dru "ih obiskovalcev od severne strani Begunjščice prek Vrtače do Košute pa od Storžiča do Kriške gore. Lan, štirikrat pohiteli v reševalne ak-,.£e s katerih so prinesli v dolino po dva mrtva in težko ranjena ponesre- čenca. Razen tega so 14-krat odhiteli na pomoč smučarjem na Zelenici. Letos ni bilo doslej na njihovem območju še nobene gorske nesreče; prav veseli bodo, če bo tako tudi v bodoče. »Največjo nevarnost pomenijo za obiskovalce,« opozarja sogovornik, »krušljive skale in prepadni tereni Storžiča ter Begunjščice. Nesreče se najpogosteje dogajajo na planinskih poteh in tudi izven njih planincem pri nabiranju cvetja in pastirjem pri iskanju živine, veliko nevarnosti pa je tudi zaradi snežnih plazov. Tako spomladi nesreče največkrat zakrivi pomanjkanje zimske opreme, sicer pa sta osnovna vzroka za nesreče precenjevanje zmogljivosti in neupoštevanje vremenskih razmer.« ŠTEVILNE VAROVALNE NALOGE Za reševanje kjerkoli v gorah se tržiški reševalci usposabljajo z resnim in nepretrganim delom. Znanje iz reševalne tehnike in prve pomoči pridobivajo ter dopolnjujejo prek rednih zimskih in letnih tečajev ter drugih izobraževalnih oblik, ki se jih udeležujejo v velikem številu. Razen tega na sestankih odbora in celotne ga članstva postaje obravnavajo or- ganizacijska vprašanja, opremljenost postaje, potek reševalnih akcij in novosti v gorskem reševanju nasploh. S skupnimi pohodi, ki so namenjeni spoznavanju terena in utrjevanju tovariških vezi v moštvu, tudi redno ohranjajo telesno vzdržljivost. Svoje znanje usmerjajo predvsem v številne preventivne posege, ki zagotavljajo zmanjševanje števila nesreč. S predavanji v domačem planinskem društvu in po osnovnih šolah seznanjajo mlade z veščinami hoje in nevarnostmi v ' gorah, spremljajo številne izlete mladine, planincev in delavcev v planine, vsako pomlad pa pregledajo in očistijo vse planinske poti na njihovem območju in oskrbnike koč opozorijo na morebitne nevarnosti. Razen tega delujejo v občinski komisiji za varstvo pred snežnimi plazovi in skrbe za varnost smučarjev na Zelenici. »Na rezultate našega preventivnega dela,« naglaša Tone Kralj, »smO lahko upravičeno ponosni. Nič manj zadovoljni ne moremo biti z uspehom sodelovnaja z raznimi družbenimi organizacijami. Tako pomagamo pri obnovi in vzdrževanju koč našega planinskega društva, pogosto sodelujemo pri organizaciji raznih športnih prireditev, zaradi svoje usposobljenosti pa smo reševalci sestavni del tržiške civilne zaščite; stalno se udeležujemo akcij NNNP in drugih vaj z obrambno-zaščitne-ga področja. Tesno smo povezani tudi z delavci milice, pripadniki teritorialne obrambe in obmejnih enot JLA ter gasilci.« Slika uspešnosti postaje GRS v Tržiču ne bi bila popolna, če ne bi omenili vrhunskih dosežkov njenih članov na alpinističnem področju. Prav v, alpinističnem odsedku PI) Tržič, katerega člani so med slovenskimi alpinisti lani preplezali največ smeri, ima postaja trajen vir sposobnih kadrov. Prizadevanje reševalcev okolje primerno vrednoti. To se kaže tako prek občinskih in drugih priznanj, ki so jih prejeli doslej, kot prek ra/.nih oblik finančne in materialne pomoči postaji. Ker so reševalci pri izpolnjevanju človekoljubnih nalog pogosto žrtvujejo in odrekajo osebnim koristim, pa si želijo tudi več posluha posameznikov za njihovo dejavnost. Besedilo in slika: Stojan Saje > Titovo Velenje - 17. kros občinskih reprezentanc za pokale Dela, finale republiške akcije jesenskih krosov, v kateri je v pred tekmovanjih po občinah sodelovalo okoli 150.000 tekačev in tekačic vseh starosti, se je končal minulo nedeljo z velikim slavjem gorenjskih ekip. Kranjčani in Tržičani so v konkurenci 43 ekip s 1550 nastopajočimi v 17 kategorijah na letališču Lajše pri Titovem Velenju pokazali največ in zasluženo premočno zasedli najvišji mesti v končni vseekipni razvrstitvi. Po 5-urnem boju, ki so ga tesno z ramo ob rami vodili že od prvega startnega strela naprej, je bila razlika med prvouvrščenimi Kranjčani in lanskoletnimi zmagovalci Tržičani le 5 točk, prednost Tržičanov pred tretjeuvrščemm Titovim Velenjem pa je bila že 37 točk. Kranjčani so povedli že po prvi disciplini, po izrednem teku trojice najmlajših pionirjev, zmagovalca Denisa Ožegoviča, tretjeuvrščenega Boruta Nunarja in petouvrščenega Davorja Pajka. Takoj za njimi so se odlično odrezale tudi najmlajše pionirke Romana Vitas, Vlasta Lamovec in Tina Erznožnik, ki so pritekle Kranju drugo zaporedno ekipno zmago. Toda Tržičani so že takoj na začetku pokazali, da so odlično pripravljeni in odločeni ponoviti lanskoletni uspeh, ki nikakor ni bil slučajen. Po prvih dveh kategorijah bili tik za Kranjčani, obakrat na drugem mestu, že po tretji kategoriji pa so prešli v vodstvo in po osmih kategorijah slavili prepričljivo vseekipno zmago v pionirskih kategonjah. Kranjčani so si šele po trinajstih kategonjah ponovno priborih eno točko prednosti, nato so še enkrat zaostali, na koncu pa vendarle zasluženo zmagah s petimi točkami prednosti. Do sredine tekmovanja so bile v konkurenci za najvišjo lovoriko tudi ekipe Maribora, Titovega Velenja, Novega Mesto, Celja in še nekatere, v drugi polovici pa je tekmovanje potekalo v znamenju dvoboja med sosedi Kranjčani m Tržičani. Slednji so bitko izgubili v mladinskih kategorijah, zato zaslužijo vso pohvalo,tako kot zmagovalci. Glede na to, da nimajo srednjih šol, so dosegli mnogo več kot le drugo mesto. . Vso pohvalo zaslužijo prav vsi tekmovalci in tekmovalke obeh ekip, ki so na dokaj težavnih razmočenih progah uresničili skrite želje in načrte Pohvalo zaslužijo tudi vodstva obeh ekip zlasti Tržičani, ki so še enkrat pokazali, da se z dobrim delom in prizadevnostjo na določenih tekmovanjih tudi manjši kraji lahko enakovredno postavijo po robu razvitim atletskim centrom in jih celo prepričljivo premagajo. Posebno pnzna-nje pa zaslužijo tudi organizatorji letošnjega krosa, prekaljeni atletski delavci iz Titovega Velenja s številnimi sodelavci, ki so z odlično organizacijo poskrbeli, da bo letošnji zaključek jesenskih krosov vs m udeležencem ostal še dolgo v lepem spou.mu. REZULTATI - ml. pionirji, 1970 - 100 m: 1 Ožegovič (Kr), 2. Simec (Hrastnik), 3. Nunar (Kr), 4. Slapar (Tržič), 5. Pajk (Kr), 11. Florjančič, 15. Perko (oba Tr)' ekipno: 1. Kranj, 2. Tržič; ml. pionirke, 1970 - 1000 m: 1. Klopčar (Grosuplje), 5. Vitas (Kr), 6. Eižen (Tr), 14. Lamovec (Kr), 18. Hladnik (Tr), 19. Cadež, 20. Tolar (obe Škofja Loka), 31. Erznožnik (Kr), 36. Podrekar (Tr); ekipno: 1. Kranj, 2. Tržič; ml. pionirji, 1969 - 1000 m: 1. Suhadolnik (T. Velenje), 6 Kavčič (ŠL), 9. Šmid, 26. Klofutar, 32. Meglič (vsi Tr), 39. Kolman, 60. Sever, 68. Remic (vsi Kr); ekipno: 5. Tržič, 18. Kranj; ml. pionirke, 1969 - 1000 m: 1. Mihovljanec (Celje), 9. Felc (Radovljica), 12. Slatnar (Tr), 25. Merlak, 26. Premru (obe Kr), 36. Kralj, 43. Stojko (obe Tr), 50. Rozman (Kr); ekipno: 6. Tržič, 9. Kranj; st. pionirji, 1968 -1000 m: 1. Drolc (Domžale), 6. Kavčič (Tr) 16. Noč, 17. Ferjan (oba Radovljica), 21 Rus (Šk. Loka), 22. Kukovica, 25. Ra-kovec, 34. Balažič (vsi Kr), 37. Koselj, 39 Lazukič (oba Tr); ekipno: 6. Kranj, 7. Tržič; st. pionirke, 1968 - 1000 m: 1 Krenker (T. Velenje), 8. Mali (Tr), 21. Valančič (Kr), 23. Grdič (Tr), 45. BeSter, 50. Skodlar (obe Kr), 59. Košir (Tr); ekipno: 6. Tržič, 11. Kranj; st. pionirji, 1967 - 1000 m: 1. Štajner (T. Velenje), 7. Rus (Kr), 8. Pirjevec, 9. Pesjak (oba Tr), 18. Cerne (Radovljica), 30. Katraš-nik, 37. Klemenčič (Kr), 45. Dobrin (Tr); ekipno: 3. Tržič, 5. Kranj; st. pionirke, 1967 - 1000 m: 1. Muhič (Lj-Režigrad), 8. Pesjak (Tr), 12. Vojičič (Kr), 14. Sara-bon (Tr), 15. Eržen (Šk. Loka), 19 Gove-kar (Tr), 29. Pangerc, 51. Cesar (obe Kr); ekipno: 3. Tržič, 10. Kranj; ekipni vrstni red v pionirskih kategorijah: 1. Tržič 454, 2. Maribor 429, 3. Kranj 426 točk, 4. T. Velenje 424, 5. Novo mesto 417, 6. Vmika 404 točk; mL mladinci 1965, 1966 - 2000 m: 1. Mohar (Grosuplje), 3. Oblak, 17. Miklavčič (oba Kr), 19. Valjavec (Tr), 24. Pivk (Kr), 53. Rajsar, 55. Dobre -borec, 59. Gabor (vsi Tr); ekipno: 6. Kranj, 15. Tržič; st. mladinke 1964, 1965 - 2000 m: 1. Vindiš (Ptuj), 12. Perne (Kr), 21. Žagar (Šk. Loka), 26. Kovačič (Kr), 27. Požin (Tr), 36. Kobi (Kr), 39. Resman, 40. Požun (obe Tr); ekipno: 10. Kranj, 13. Tržič; ekipni vrstni red v mladinskih kategorijah: 1. Kranj 224, 2. Brežice 224, 3. Domžale 219, 4. Ravne 219, 5. Lj-Šiška 213, 6. Ptuj 207 točk; člani, 1962 in starejši - 5000 m: 1. Rozman (Celje), 2. Krenipl (Maribor), 3. Lisec: (Celje), 4. Anič (T. Velenje), 5. Krek (Šk. Loka), 11. Teraš, *3? Duričič (oba Jesenice), 19. Dovjak (Kr), '22. Kopač (Radovljica), 23. Bohinc (Trt. 25. Lebar (Jesenice), 27. Močnik, 29. Kožuh (oba Kr), 32. Komac (Tr), 37. Zupan (Radovljica), 40. Močnik (Tr). 4& Hrovat (Radovljica);ekipno: 7. Kranj, 9. Trtič; članice, 1963 in starejfte - 2009 mi 1. Babič (Celje), 4. Dolenc (Šk. Loka). 9. Pogačnik (Tr), 18. Bučan (Kr), 23. Meglič, 25. Ahačič (obe Tr), 27. Verni (Radovljica), 28. Ribnikar, 29. Jerala (obe Kr); ekipno: 6. Tržič, 10. Kranj; rani A, letnik 1942 do 1947: 1. (Lj-Bežigrad), 2. Umek (Kr), 5. dovljica, 6. Fortuna, 7. KaučiS (oba Kr*. 9. Globočnik (Radovljica), 12. Rolif (Trk 17. Zupan (Radovljka), 18. Dobre (Tri. 36. Teran (Tr); ekipno: 1. Kranj, 7. Tržič; veterani B, letnik 1941 in starejši: 1. Jošt, 2. Gregorič (oba Kr), 6, glič (Tr), 8. Gartner (Šk. Loka), 10. f (Radovljica), 11. Ambrož (Tr), 13. _ niča (Radovljica), 19. Košnik (Kr), Soklič (Tr), 22. Hrovat (Radovljka). Bobnar (Šk. Loka); ekipno: 2. 3. Tržič; veteranke, 1952 in sta 1500 m: 1. Tortič (Vrhnika), 2.__ (Tr), 3. Rozman, 4. Erzetič (obe Kr). 7. Cop (Radovljica), 9. Kaučič (Kr), 11 Ahačič, 14. Kaštrun (obe Tr), 26. Urit 30. Skumavc (obe Radovljica); ekipnac 1. Kranj, 3. Tržič; ekipni vrstni red ▼ člansko-veteranskih kategorijah: 1. Lj-Bežigrad 291, 2. Kranj 284, 3. TrK 277 točk VSEEKIPNA RAZVRSTITEV OBČINSKIH REPREZENTANC: KRANJ 934, 2. TRŽlC 929, 3. T. VELENJE 892, 4. CELJE 884, 5. PTUJ 868, 10 RADOVLJICA 788 točk itd. I. Kavčič J. Kikel Množična tekaška prireditev V Kranju Maraton treh src Kranj — Po Radencih in Bovcu se bc množična tekaška prireditev Maraton treh src pod pokroviteljstvom Radenske iz Radencev ustavila v gorenjskem središču. Kranj pričakuje v soboto okoli petsto udeležencev — tekmovalcev in rekreativcev, ki se bodo podali na trimski tek na 10 kilometrov, na mah maraton dolžine 21 kilometrov in veliki maraton, kjer bo proga dolga 42 kilometrov. Proga bo vodila udeležence po vaških in gozdnih poteh skozi sedem krajevnih skupnosti — Vodovodru stolp, Kokrica, Bela, Trstenik. Golnik. Goriče in Naklo. Tekmovalci v maratonskih preskušnjah bodo razdeljeni v osemnajst kategorij. Veliki maraton pri moških in mali maraton pri ženskah bo veljal tudi za republiško prvenstvo. Štart in cilj maratonov in trimskega preskusa bo na stadion« Stanka Mlakarja v Kranju. Start bo ob 12. uri, organizatorja prireditve — atletski klub Triglav in Zveza telesno-kulturnih organizacij Kranj — sprejemata prijave še uro pred startom Vsak udeleženec prejme po preteku proge spominsko značko »maratona treh src«, diplomo za udeležbo na ve^ kem ali malem maratonu ter testne priznanje. Zlati test, če je tekmovatev ali rekreativec zaostal za zmagovalcem za četrtino časa, srebrni test. ee je imei polovičen zaostanek in bronasti test. če je prispel skozi cilj tri četrtine časa zs zmagovalcem. Absolutni zmagovalec velikega in malega maratona dobi pokal Radenske. Ljubljanska banka u Kranja bo vsem udeležencem na najdaljši progi, ki bodo prišli na cilj do ene ure zaostanka za zmagovalcem, podelila majice. Namen teka je preskusiti zmogljive-sti in rezultate redne vadbe prijateljev teka in smučarskih tekačev pred nove sezono. Prirediteljem bodo $>ri izvedbi množičnega teka pomagale krajevne skupnosti, skozi katere poteka proč pripadniki jugoslovanske ljudske armade, sodniška organizacija, vezisc. delavci milice in številni drugi. CZ. Smučarski skoki Jutri in v nedeljo zaključek sezone v Kranju Kranj - Na vseh treh skakalnicah. pokritih s plastiko, v Stražišču in na Gorenji Savi ,bo jutri in v nedeljo uradai zaključek sezone za vse kategorij* skakalcev od cicibanc.v do članov. naših najboljših skakalcev bodo nastopi: še tekmovalci iz Avstrije m Italije. Na 15-metrski skakalnici v Stral^v bodo' v soboto, 23. oktobra tekmovali starejši in mlajši cicibani. Začetek tekme bo ob 10.30 uri. ,, V nedeljo, 24. oktobra, se bodo na U> renji Savi najprej pomerili na 30-meirsk: skakalnici starejši in mlajši ptomrjt Tekma bo ob 10. un. Takoj po trn srečanju prionirjev pa bo še osrednja prireditev na 55-metrski skakalnici, kH»r bodo nastopili člani in mladinci (ob^ll uri), ^^^m SI 35 let petek, 22. oktobra 1982 RADIO, KRIŽANKA 17. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED NAGRADNA KRIŽANKA SOBOTA, 23. OKT. Prvi program 4JO Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.06 Pionirski tednik - 9.05 Matinejski koncert - 9.45 Zapojmo pesem - MPZ Pionirskega doma iz Olomouca -CSSR - 10.05 Panorama lahke glasbe -10.40 Svetovna reportaža - 11.05 Zbori na koncertnih odrih - 16. oddaja iz Naše pesmi 1982 - 11.25 Branko Predič: Bolna Draga -11 JO Pogovor s poslušalci -1110 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Saši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših sporedov -Iz naših krajev - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -1-3,30 Priporočajo vam... -14.06 Kulturna panorama -15JO Obvestila in zabavna glad* - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -1705 Spoznavajmo svet in domovino - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena -20.00 Sobotni zabavni večer - 2LOO Za Slovence po svetu - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Od tod do polnoči -00.05 Nočni program - glasba Drogi program 730 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Človek in prosti čas«, koledar večerni prireditev, druge semsne informacije, Minute za EP in Se kaj - 19.25 Stereorama -21.18 Pol ure za šanson -21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna PRODAJALNE na gorenjskem NEDELJA, 24. OKT. Prri program i'^Jutranji program -glaska. 7.30 Zdravo, tovanši vo_ Mi. 740 Vedri zvoki - 8.0/ kdijska igra otr.oke " W L. Zlobec: Kje je f pomnite, tovariši - 10-05 Nedeljska matineja - ,11VU SHi poslušalci Čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba : lo.zu Za kmetijske proizvajalce -14.06 Humoreska tega tedna Smiljan Rozman: Humoreska -14.25 Z majhnimi ansambli - 14.40 Holandske pi-halne godbe - 15-10 Pn nas ioma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Listi iz notesa Janeza Gregorca -Gremo v ldno - 17.05 Prdjub-j I jene operne melodije - 17.50 i Radijska igra - Faustino Gonzales-Aller: Jarem -Na zgornji polici - 19.30 Obve- ir.Ha in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Glasbene razglednice -: 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih -Dvanajsto mednarodno tekmovanje Glasbene mladine -Beograd 82 - Skupni program -IRT - studio Beograd - 23.05 Urični utrinki - 23.10 Nočni koncert lahke glasbe - 00.05 Nočni koncert - glasba Drugi program ; Nedelja na valu 202 -| 13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kaj, Zimzelene j melodije - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.33 Lahke note -21.45 Radio Student na našem valu - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna Blagovnica fužinar jesenice PONEDELJEK, 25. OKT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Izberite pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ... opero Oberon? -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti U2.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15 50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini m angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP m še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Popularnih dvajset -22.45 Zrcalo dneva -Glasba za konec programa kovinotehna tehnika mengeš ^ TOREK, 26. OKT. Prvi program 4 30 Jutranji program - glasba - 7 30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Celica St 1 - 8-35 Iz glasbenih Šol - GS Franc Sturrn Ljubljana - 9^5Glasbena matineja - ^05 Rezervirano za... - 1LU& ah poznate - 11.35 Naše pesmi in nlesi - 12.10 Danes smo izbrali . 12.30 Kmetijski nasveti - 12 40 Po domače - ld.OO Da-nes do 13.00 - Iz naših krajev . Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13 30 Priporočajo vam . .. - 14 05 V korak z mladimi -1530 Obvestila in zabavna 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak 17 00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19 35 Lahko noč, otroci -19 45 Minute s kitanstom Bojanom Drobežem - 20.(30 Slovenska zemlja v pesmi m besedi - »Srečanje s folklorno skupino iz Beltinec« - 20.30 S solisti in ansambli JRT -21.05 Radijska igra - Irena Koren: Nenavadno potovanje gospoda Janačka - Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Filmska gasba - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk' jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Na obisku ...«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.33 V živo ... - 22.15 Portreti pevcev bluesa - 6. oddaja: Elmo-re James - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna železnina jesenice SREDA, 27. OKT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Poje univerzitetni zbor Madrigal Singers s Filipinov, dirigent Andrea Veneracion - 18.15 Naš gost -18.30 Jubilejno leto glasbenega šolstva na Slovenskem - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute s Kamniškim kvintetom, pojo Marta Tri plat, Da mir Koren in Gorenjci -20.00 Zborovska glasba Zoltana Kodalya - 20.25 Iz opusa Lucijana Marije Škerjanca - 21.05 Ludvvig van Beethoven: Odlomki iz opere »Fidelio« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Chick (i»rea - Aki Takase - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 28. OKT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti - ZAHVALA Ob nepričakovan^^ ANTONA OBLAKA Kralev uta o iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli poma-lll ob Vegovi smrti. Zahvaljujemo se govornikoma sorodom sosfdom sodelavcem Poliksa, Alpine in Kladivarja. Posebna za^iva^a dr. Radoševiču za zdravljenje in g. župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Pavla, sin Janez, hčerke Jelka, Berta, Milka in Lojzka z družinami Žirovski vrh, Žiri, Ljubljana A kovinotehna oprema mengeš 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Vse naše vrednote, vsi naši kongresi I - 8.35 Mladina poje - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate .. . - 11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce -Male skladbe velikih mojstrov - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Lojzeta Slaka in fanti s Pra-protna - 18.15 Lokalne radijske postaje - 18.35 Pianist Janko Šetinc s skladbami Aleksandra Laj ovca - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - S komedijo skozi čas -X. - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, Za mlade radovedneže, Mehurčki, Tema dneva »Vroče-hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minuta za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet - 21.03 Glasba za razvedrilo - 22.00 S festivalov jazza - 23. Mednarodni festival jazza Ljubljana - 82 -6. oddaja: Trio Miloša Petroviča (Beograd) - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kovinotehna železnina jesenice PETEK, 29. OKT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Biba v avtošoli -8.35 Glasbena pravljica -Marijan Lipovšek: Medved Brumček - Medigra po glasbeni pravljici - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Skice iz Homolja, Crne gore in Boke Kotorske - 14.25 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste -Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Vsa .emlja bo z nami zapela ... »Kako je ljudska pesem postala partizanska« Radovan Gobec - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Infonnativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.30 Novice - 21.33 Misel in pesem - 22.15 Jazz na II. programu - Orkester Count Basie - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PREBIVALEC NAŠEGA NAJV POL6TOKA PODROČJE POKLICNEGA UOEJST-VOVANJA DVOJNA POTEZA PRI ŠAHU KRANJSKI ALPINIST IN DIREKTOR (FRANCI) SVETLEČI DROBCI ŽAREČE. GORE ČE SNOVI PEVEC Z NIZKIM GLASOM PREBIVALCI NEKOA-NJE KARANTANIJE HUNSKI POGLAVAR (-ŠIBA BOŽJA.) RT NA OGNJENI ZEMLJI NAPADALEC NA POLIT. OSEBNOST VOTLA IGLA ZA PUNKTI RANJE NEKO PRESTOLNICA BABILONIJE STARA JAPONSKA PRESTOLNICA GORA V BOHINJU, OB KOBLI HIŠNI BOG PRI RIM-UANIH OKRASNA VRTNA CVETICA MESTO V JUŽNI ŠPANIJI Rešitve pošljite do srede,27.oktobra,do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dm, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 15. oktobra; skopolamin, Tananarive, amerikanec, nos, Kirk, Arturo, KA, Raeder, oer, pesnik, Tainan, capin, Miha, Ika, Kala, AL altimeter, Mira, Rabac. anoda, lega, ranar, Arve, ora, tartan. Prejeli smo 133 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Mira Primožič. Železniki, Na Plavžu 11, 2. nagrado (120 din) prejme Marija Opeka, Kranj, Koroška 12, 3. nagrado (100 din) prejme Viktor Bbrj&k, Stefetova 26 a, Šenčur. Nagrade bomo poslali po pošti. Pionirska hranilnica tudi v Preddvoru V sredo, 20. oktobra, je bila v preddvorski osnovni šoli manjša slovesnost. Ta dan so namreč odprli pionirsko šolsko hranilnico. Pridružili so se ostalim enainštiridesetim šolam na Gorenjskem, ki že imajo hranilnice: trem hranilnicam na srednjih šolah in oseminstridesetim na osnovnih šolah. Skupno bodo vlagali, skupno vodili hranilnico in odločali o prihrankih. Pred desetimi leti je Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske začela ustanavljati šolske hranilnice. 15.000 varčevalcev že imajo in obračajo velike denarje. Kar okrog 500 starih milijonov. Pa ni tako pomembno, koliko denarja je naloženega, timpak to, da otroci znajo poslovati z njim, z njim gospodariti in ga pametno uporabiti. Enako kot v pravih bankah. In ko bodo učenci višjih razredov odhajali naprej v srednje šole, bodo za njimi prevzeli delo mlajši. Banka pomaga, svetuje, pripravi vse za nemoteno delo. Tudi na preddvorski šoli so dobili ves potreben material, mizo, blagajno, računski, pisalni stroj. Da bo res kot prava poslovalnica! Na ustanovnem zboru varčevalcev pionirske hranilnice Osnovne šole Matije Valjavca v Preddvoru so izvolili tudi člane sveta hranilnice, člane samoupravnega pionirskega nadzora in sprejeli tudi program dela po posameznih mesecih. Tako bodo v oktobru uredili poslovni prostor, oglasno desko in uradno začeli poslovati, v novembru se bodo varčevalci dogovarjali z mentorico Ido Kapusovo o svojem delu, decembra bodo pisali literarna dela na temo varčevanja in najboljša objavili, januarja bodo pregledali poslovanje in tako naprej. Spomladi pa jih čaka še nekaj posebnega. Nekaj, kar nimajo na vsaki šoli: ustanovili bodo pionirsko zadrugo. Sami bodo uredili vrt, ga zasadili, negovali in pridelke prodali njihovi šolski kuhinji. Ves izkupiček bo njihov. To bo največ vredno. Kajti s tem se bodo učili tudi delati, gospodariti in uživati ob sadovih svojega dela. Preddvorski učenci so se resno pripravili na slovesen začetek poslovanja hranilnice. Jedilnico so lepo okrasili z žitnimi klasi, čebelicami in pikapolonicami. Z vso resnostjo so tudi vodili svoj ustanovni zbor varčevalcev pionirske hranilnice. In z resnih, slovesnih obrazov -mladih je sijala obljuba, da bodo vse, za kar so se obvezali, tudi uresničili. Po vseh svojih močeh. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj TELEVIZIJA, KINO petek, 22. oktobra 1 TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 23.10. 8.00 Poročila - 8.05 Lolek in Bolek, poljska risana serija -8.15 Ciciban, dober dan: Na paši v planini - 8.30 Pedenj-žep: Pojmo s ptički, 1. del -8.45 Prvi cvetovi, otroška serija, TV Skopje - 9.15 Gusarji kapitana Ga neha, brazilska nadaljevanka - 9.40 Pisani avet - 10.10 Povezave, ameriška poljudno-znanstvena serija - 11.00 Pozdravljena, Makedonija - 11.15 Po sledeh napredka - 11.45 Včeraj... za jutri: Novice, dokumentarna serija - 12.15 Poročila (do 12.20) - 14.25 Niš: Nogomet Radnički : Sarajevo, prenos - v odmoru ... -16.20 Poročila - 16.25 TV kaseta: Elvira Voća, oddaja v TV Skopje - 16.55 Beograd: Košarka Crvena zvezda Jugoplastika, prenos Beo- Sad, v odmoru ... -18.20 Naš aj: Raka - 18.35 Kronika kongresa Zveze Socialistične mladine Slovenije »19.00 Zlata ptica - Miškolin: Mišja šola - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Živel je slepar, ameriški film -22.05 Modni utrinki - 22.10 Zrcalo tedna - 22.25 Pepe Lin-hardt, švicarska zabavno glasbena oddaja - 23.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.30 Test - 16.45 Tisoč besed o treh besedah, lutkovna predstava s festivala v Bugojnu -17.45 Kapelski Kapel-ski kresovi, TV nadaljevanka - 19.00 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik -20.00 Svetovni pokal v gimnastiki: Mnogoboj za ženske -prenos - 22.30 Poročila - 22.35 Športna sobota TV Zagreb I. program: 9.00 TV v šoli: TV koledar, Pogovor s književnikom, Slavonija v NOB, Poročila, Romantika proti klasicizmu -14.10 Poročila - 14.15 TV koledar - 14.25 Nogomet Radnički : Sarajevo, prenos - 16.15 Brusilci stekla, reportaža - 16.45 Mali koncert -16.55 Košarka CZ : Jugoplastika, prenos -18.30 Živeti z naravo, dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Tepec, ameriški film - 21.45 TV dnevnik - 22.00 V soboto zvečer: Most generacij - 23.30 Poročila NEDELJA, 24.10. 8.15 Poročila - 8.20 Živ žav, otroška matineja - 9.10 Človekova glasba: Novi glasovi -10.05 TV kažipot -10.25 Zagreb: Svetovni pokal v gimnastiki, finale na orodju (moški posamezno), prenos -15.50 Poročila - 15.55 Fran-kenstein ustvari žensko, angleški film -17.25 625, oddaja za stik z gledalci -17.55 Športna poročila - 18.10 Dober dan, svet -prireditev ob Dnevu Združenih narodov, posnetek iz Stockholma - 19.10 Risanka -19.20 Cik cak - 19.23 TV in radio nocoj - 19.25 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Božo Sprajc: Ante ali prispevek za življenjepis A. Jereba 1953-1958, 1. del T V filma - 21.15 Športni pregled - 21.45 Človek brez meja: Kdo ve zakaj, dok. senja 22.15 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14.20 Test - 14.35 Rokometni četveroboj narodov (ž) - Jugoslavija : CSSR, psonetek iz Varaždina - 15.35 Svetovni pokal v gimnastiki, finale na orodju (ženske posamezno), prenos (slov. kom.) - 18.00 Baletna oddaja - 18.30 Varaždinski baročni večeri '82: Koncert komornega orkestra Bolšoj teatra - 19.00 Reportaža z nogometne tekme Dinamo (Zg) : Partizan -19.30 TV dnevnik - 20.00 Jazz na ekranu: Evropski jazz kvintet -20.45 Včeraj, danes, jutri -21.10 Berlin - Alexan-derplatz, zahodnonemška nadaljevanka TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Glasbeni tobogan - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Narodna glasba 13.30 Življenje na zemlji, dokumentarna serija - 14.25 Čudovito Življenje, ameriški film 16.25 Nedeljsko popoldne -18.15 Dober dan, svet, prireditev ob Dnevu Združenih narodov -19.00 Risanka - 19.30 T V dnevnik - 20.00 B. Šprajc: Ante, TV film - 21.15 Športni pregled - 21.45 Zapisi... - 22.15 TV dnevnik PONEDELJEK, 25.10. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Ne pozabi, Slovenščina, Odmor, Pesmi in zgodbe za vas - A. Puškin: Bajka o ribiču in ribici, Poročila, Arhitektura v kamnu in lesu - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Sesti kontinent, Mali program, Risanka, Ne vprašajte mene, Zadnje minute (do 12.05) - 15.50 Kmetijska oddaja TV Novi Sad - 16.50 Poročila - 16.55 Povezave, angleška poljudnoznanstvena serija -17.45 Kruh skozi stoletja: Naš vsakdanji kruh, izobraževalna serija - 18.25 Obzornik - 18.45 Z mladimi talenti, mladinska oddaja - | 19.15 Risanka - 19.24 TV in , radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 35 mm -Filmska delavnica - 21.30 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik 17.45 Šola za junake: Milan Radič-Miš - 18.00 »Cepele-peletilica«, otroška zabavno glasbena oddaja - 18.15 Beg, izobraževalna oddaja - 18.45 B. Kantušar: Kresna noč, balet (samo za LJ 2) - 19.00 Športni grafikon - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost -20.45 Zagrebška panorama -21.05 »Parni valjak«, ponovitev zabavno glasbene oddaje T V Zagreb I. program: 16.40 Videostrani -16.50 TV v šoii: Pogovor s književnikom, Sodobna afriška književnost -17.40 Poročila - 17.45 Šola za junake - 18.00 »Čepelepele-tilica« - 18.15 T V koledar -18.25 Kronika občine Sisak -18.45 Z mladimi talenti -19.30 TV dnevnik - 20.00 R. Bajič: Led, TV drama -21.15 Glasbeni trenutek -21.20 Svet danes, zunanjepolitična oddaja -21.50 T V dnevnik TRAJNO ŽAREČE ŠTEDILNIKE IN PEČI dobjte v b|agovnjcj FUŽINAR na Jesenicah v. kovinotehna TOREK, 26.10. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Bitka na Neretvi, LR Kitajska, Odmor, Dnevnik 10, Poročila, Muzej hrvaških arheoloških spomenikov -10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Rainer Maria Rilke, Prva ljubezen Moma Kaporja, Risanka, Pevec, Zadnje minute (do 12.05) - 16.00 Šolska TV: Plavanje II., Stroji, ki vodijo tovarne, Od setve do mlačve -17.15 Poročila - 17.20 Lolek in Bolek, poljska risana serija -17.30 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd -18.00 Ljudska glasbila in godci na Slovenskem: Zvegla - 18.25 Ljubljanski obzornik -18.40 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 18.55 Knjiga -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Odprto za ustvarjalnost - 20.45 A. Dčblin: Berlin - Alexan-derplatz, zah. nemška nadaljevanka - 21.45 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 15.35 Test - 15.50 TV dnevnik - 16.10 Mi in TV, otroška oddaja 16.40 PJ v košarki - Bosna : Cibona, prenos -v odmoru ... 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabava vas Benny Hill -20.50 Cas podvigov, dokumentarna oddaja - 21.40 Zagrebška panorama 21.55 En avtor, en film -Retrospektiva Krste Papiča TV Zagreb I. program: 15.25 Videostrani -15.35 TV v šoli: Na Neretvi, Slavonija v NOB - 16.05 Poročila - 16.10 Mi in televizija - 16.40 Košarka Bosna : Cibona - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja - 20.50 Gola Zora, ameriški film - 22.05 TV dnevnik SREDA, 27. 10. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Pogozdovanje in zaščita gozda, Medjimurje, Odmor, Uganke, Poročila, Po sledeh partizanskih narodnih pesmi, Risanka - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Zivinozd ravnik, Slike iz življenja - Opravičilo, Risanka, Zdrav duh v zdravem telesu, Zadnje minute - 17.05 Poročila - 17.10 Ciciban, dober dan: Pikapolonica -17.30 Samo Katka, poljska otroška nadaljevanka -18.00 Uran I, izobraževalna oddaia 18.25 Severno-primorski obzornik - 18.40 Od vsakega jutra raste dan: Tržič -19.10 Risanka* - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Grešno življenje Frančiška Bule, poljski fUm - 21.40 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 16.20 Test - 16.35 TV dnevnik 16.55 Radost Evrope - nacionalni program - 17.25 Nogomet Bolgarija : Norveška, prenos - v odmoru... - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Djura Jakšič: Stanoje Glavač, posnetek predstave gledališča iz Kragujevca TV Zagreb I. program: 16.10 Videostrani - 16.20 Poročila - 16.25 TV koledar -16.35 Kronika občine Bjelovar -16.55 Radost Evrope -nacionalni program - 17.25 Nogomet Bolgarija : Norveška -19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavna sreda - 21.00 Naši baletni umetniki: Vojko Vidmar - 21.45 TV dnevnik ČETRTEK, 28.10. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Na perutninski farmi, jedr- ska revolucija, Odmor, Matematika, Poročila, Človekovo telo - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Združeni narodi, Kako vadimo v parku, Risanka, Ce bi se vprašal.. .. Zadnje minute - 15.55 Šolska TV: Plavanje II., Stroji, ki vodijo tovarne, Od setve do mlačve - 17.10 Poročila - 17.15 Zbis -L.Suhodolčan: Piko Dinozaver - 17.30 Zapisi za mlade: Janez Bitenc • 18.00 Mozaik kratkega filma: Kolesarjenje, ameriški športni film - 18.25 Celjski obzornik - 18.40 Na sedmi stezi, športna oddaja 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 T V dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Dve desetletji komornega muziciranja v Radencih -21.00 Portreti: Angela Jen-čič-Jankova - 21.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik 17.45 Trnjeva trdnjava, otroška serija - 18.15 Šola zelenega načrta - 18.45 Humor Vojvodine - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko -Pogovor na temo Letalske nesreče in njihovi vzroki -Smer - trčenje, angleški film TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrana - 16.50 TV v šoli: Na perutninski farmi, Jedrska revolucija - 17.40 Poročila - 17.45 Trnjeva trdnjava - 18.15 T V koledar -18.25 Kronika občine Split -18 45 Humor Vojvodine -19.30 TV dnevnik - 20.00 Panorama, politični magazin - 21.05 Srečanja, zabavna oddaja - 21.50 TV dnevnik PETEK, 28. Iv. 8.55 TV v šoli: TV Francoščina, Odmor, ___ Poročila, Glagolica -10.35 . v šoli: Namesto odmora. R;-_ sanka, Zemlja, Sola, ! E1 Greco, Zadnje 17.00 Poročila - 17.05 cvetovi, otroška serija Skopje 17.35 Domači sambli: Z Marijo Al Pollak - 18.05 Uran II, i braževalna oddaja Obzornik - 1840 Bistre vode. Sana • 19.10 Risanka TV in radio nocoj - 13.5 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -Fantje s Hill Streeta, riška nadaljevanka -Ne prezrite - 21.10 J ljajmo - sodelujmo - Nočri kino: Zaviti___ francoski film -23.10 Pbročik Oddajniki II. TV 17.10 Test -17.25 TV 17.45 Mali svet, otroška ja • 18.15 Koraki, oddaja - 18.45 Gledalec urednik, zabavno oddaja - 19.30 TV _ | 20.00 Iz klasičnega Marko Ruždjak - 20.-te Zagrebška panorama - 21.01 Naš čas: Španska mrzlica "K. dok. oddaja - 21.50 Nočni kino: Za vsakogasr nekaj, ameriški film TV Zagreb I. program: 16.15 Videostrani - 1&J5 j TV v šoli: Glagolica, Frmnco-ščina - Poročila - 17.45 Mil svet 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Reka 18.45 Koraki - 19.30 TV dnevnik -20.00 Jean ChnsK-phe, francoska nadaljevanka - 21.00 Dober večer, zabavne glasbeno oddaja - 21.50 TV dnevnik - 22.095 Paleta -kulturni mozaik 23.36 Poročila Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju FRANC ČEH roj. 1911 Od njega smo se poslovili v sredo, 20. oktobra 1982 ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Sindikalna organizacija SAVA Kranj NOVO V KINU Glede na to. da je bil ameriški film Jezdeci na dolge proge pnka-zan v Cannesu in lani še na beograjskem Festu, bi lahko sklepa t, da are za boljši film. Zgodba je precej krvava. Prikazuje bando bratov lz 9treh drižin ki oropajo banko. Za petami so jim policaji, detektiv iz ZnkeZnove agencije, spopadejo se z nasprotno tolpo, dokler postop- no vsi ne klonejo. Rudarjeva hči je smel, privlačen film, ki riše življenje pevke Lo-rette Lynn od njenega začetka, ko je bila siromašno dekletce, do vzpona na vrh, ko so jo proglasili za kraljico country glasbe. Zahvaljujoč predvsem igri Sissy Spaček — zanjo je lani dobila oskarja — se film izogne zankam, tci so značilne za večino filmskih biografij uspešnih poslovnih ljudi. Je lepa ljubezenska zgodba in prepričljiv portret neke ženske. Glavni junak mladi Peter kije pn bol] sodob^na< vJxora seveda pa. Da bi bila njegova rubrika lahko cim J »spoznati« predstavnice vsakega.nebesnega znamenja.__^ KINO KRANJ CENTER 22. oktobra amer. barv. film ŠTIRJE ASI ob 16., 18. in 20. uri 23. oktobra amer. barv. film ŠTIRJE ASI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. drame R U DARJE VA HČI ob 22. uri 24. oktobra ital. barv. west. film IMENUJEM SE NOBODY ob 10. uri, amer. barv. film ŠTIRJE ASI ob 15., 17. in 19. uri, premiera jugosl. barv. komedije MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG ob 21. uri 25. in 26. oktobra amer. barv. drama RUDA RJE VA HCI ob 16., 18. in 20. uri # 27. in 28. oktobra amer. barv. erot. kommi-ja NEDELJSKI ZAPELJIVEC ob 16., 18. ui 20. uri KRANJ STOR2IC 22. oktobra amer. barv. glasb, film LASJE ob 16., 18. in 20. uri 23. oktobra angl. barv. pust. film POLNOČNI EXPRESS ob 16., 18. in 20. uri 24. oktobra amer. barv. akcij, film BEG S PADALOM ob 14. in 18. uri, nem. barv. srhljivka HOTEL DRAKULA ob 16. uri, amer. barv. krtm. film PRA VICA ZA VSE ob 20. uri 25. in 26. oktobra amer. barv. knm. film PRA VICA ZA VSE ob 16., 18. in 20. uri 27. oktobra amer. barv. film GROZLJIVI DOGODEK ob 16., 18. in 20. uri.f 28. oktobra amer. barv. krim. film NAPAD NA POLICIJSKO POSTAJO ob 16., 18. in 20. uri TRZIĆ 23. oktobra amer. barv. film JEKLENI ŽIVCI ob 16. uri, amer. barv. pust. film komedija BRATJE BLUES ob 18. in 20. uri, pre miera angl. barv. erot. komedije SEKS Z ZVEZDAMI ob 22. uri 24. oktobra amer. barv. komedija HOLY-WOOD ALI PROPAD ob 15. uri, amer. ban>. pust. komedija BRATJE BLUES ob 17. uri. amer. barv. srhljivka GROZLJIVI DOGO DEK ob 19. uri, premiera amer. ban . romant. filma DIAMANTNI REZ ob 21. uri 25. oktobra amer. barv. romant. film DIAMANTNI REZ ob 18. in 20. uri 26. oktobra nem. barv. srhljivka HOTEL DRAKULA ob 18. in20. uri 27. oktobra amer. barv. akcij, film BEG S PADALOM ob 18. in 20. uri 28. oktobra amer. barv. akcij, film BEG S PADALOM ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM 23. oktobra rem. barv. film PET PRED DVANAJSTO V CARAČASU ob 16. in 18. uri, nem. barv. srhljivka HOTEL DRAKULA ob 20. uri, premiera jug. barv. filma MARATONCI TEČEJO ČASTNI KROG ob 22. uri 24. oktobra ital. barv. akcij, film PET PRED DVANAJSTO V CA RAC ASU ob 15. uri, premiera angl. barv. erot. filma SEKS Z ZVEZDAMI ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma JEZDECI NA DOLGE PROGE ob 21. uri 25. oktobra amer. barv. romant. film dia-ma ntni rez ob 18. in 20. uri 26. in 27. oktobru jugosl. maratonci tečejo častni krog ob 18. in 20_uri 28. oktobra amer. barv. romant. film diamantni rez ob 18. in 20. uri DUPLICA 23. oktobra amer. barv. film jezdeci na dolge proge ob 20. uri 24. oktobra nem .barv. mlad. /um VI VdA zver ob 15. uri 27. oktobra angl. barv. erot. film !>t.Kt> z zvezdami ob 20. uri 28. oktobra jugosl. barv. komedija MARATONCI teCejo Častni krog ob 20. un KOMENDA 23. oktobra amer. barv. film DIAMANTNI REZ ob 19. uri RADOVLJICA 22. oktobra amer. barv. film MESEC ob ZLoktobra amer. barv. film PRWEKTlLX ob 18. uri, amer. barv. film ULICE NASILJA ob 20. uri . . 24. oktobra amer. barv. film MESLL oo 18. uri. amer. barv. film USODNA SFINGA 25. oktobra amer. barv. film PROJEKTIL X ob 20. uri trrrrF 26. in 27. oktobra amer. barv. film U Lic z NASILJA ob 20. uri r^f-rrMrnr 28. oktobra nem. barv. film POLI I NIL t NA IBICIob 20. uri barv. film RAZJAS BLED 22. oktobra amer. JENI BIK ob 20. uri 23. oktobra franc. barv. film G/Af.V-i KE ob 18. uri, amer. barv. film v TER ob 20. uri 24. oktobra amer. barv. film RAZJ.\FL E NI BIK ob 18. uri, nem. barv. film BABY ob 20. uri 25. oktobra amer. barv. film VS)0 D V SFINGA ob 20. d* 26. oktobra amer. barv. film PROJF KTH X ob 20. uri 27. oktobra amer. barv. film PROJEKT X ob 20. uri 28. oktobra amer. barv. film ULICE Vis LJA ob 20. uri BOHINJ BOH. BISTRICA 22. oktobra nem. barv. film SUPER BASI ob 20. uri 23. oktobra amer. barv. film RAZJ<5 JENI BIK ob 20. uri 24. oktobra amer. barv. film ČRSI PA ^ TER ob 18. in 20. uri 28. oktobra amer. barv. film PROJEKT1-X ob 20. uri KRANJSKA GORA 23. oktobra amer. barv. film BL'CK SO-GERS - JUNAK VESOLJA ob 20. un DOVJE 23. oktobra danski barv. film SEKS V LEKCIJAH ob 19.30 24. oktobra amer. barv. film BUCK 9C~-GERS - JUNAK VESOLJA ob 19.30 Za obmoiie Jesenic nismo prejeli časno sporeda. DOM OPREMA ŽELEZNIKI, Na Plavžu 77 na podlagi sklepa zbora delovne skupnosti vabi k sodelovanju ter razpisuje -u—i«« delovno mesto kandidata za opravljanje delovnih nalog VODENJE IN ORGANIZACIJA PROIZVODNJE - OBRATOVODJE Za ta dela in naloge naj bi kandidat delovodsko šolo ter zaželjeno Praks°^ od njeg^ varjajočo prakso. OD je ^^nb^Xv0,jw a opravljanje omenžn* organiziranosti proizvodnje ter bo zaaovoijiv * v FUzpis velja 15dni,oziroma do ^asede^tidelo^eg^^sta. Vloge na razpis naj zainteresirani kandidati za ia gornji naslov DO. vsakega kandidata o od- Po izbiri bo Izvršni odbor DO obvesUlj^akega ločitvi izbire kandidata za opravljanje ten naiu* ___ M PETEK. 22. OKTOBRA 1982____________GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH__^g gjp^iu Q PETROL TEDNI KULINARIKE V PETROLOVIH GOSTINSKIH OBRATIH V PETROLOVO RESTAVRACIJO NA »DETELJICO« PRI TRŽIČU V se ie v Petrolovih gostinskih obratih začel drugi teden kulinarike. Trajal bo IwJm Teden kolin Kostanjev teden Martinov j ; teden Teden lovskih i specialitet Teden j sladic i Teden rib Mote« I Podtehnik 1 Go«t.obr.Lj. j - reetavr. Trtic I Teden rib Kostanjev teden Martinov j teden i Teden kolin Teden ■ sladic I Teden žabjih krakov Teden rib Kostanjev teden Martinov I | teden ' Teden žabjih | krakov i Teden sladic i Teden lovskih specialitet Mote« Lom Teden žabjih krakov Teden lovskih specialitet Martinov I ! teden i " I " I LEJA LEJA mehko telečje usnje z metal efektom lahek poliuretanski podplat NA bo jutri na velikem golf igrišču BLEDU zaključni golf turnir. Pričetek bo ob 9. uri. Tudi v letošnjem letu smo vam v tiiv M...M«u Driorav H ozimnico iz vložene in pasterizirane Dovrtnine na osnovi predlogov nas,h številnih kuncev Kupite jo lahko preko vaše osnovne organizacije sindikata in v trgov,nah z z.v.li. Na voljo vam je v dveh paketih: VELIKA OZIMNICA — 24 kozarcev 830 din Kumarice Kumarice rezane Paprika paradajz Paprika fileti Mešana solata Ajvar Kislo zelje Rdeča pesa Kisla repa Gorčica 350 g 6 kom 2 kom 2 kom 2 kom 3 kom 1 kom 1 kom 5 kom 1 kom in 120 g MALA OZIMNICA 430 din Kumarice Kumarice rezane paprika fileti paprika paradajz Ajvar Mešana solata Rdeča pesa Gorčica Še je čas za ugoden nakup! — 12 kozarcev 3 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 ko 2 kom 2 kom 350 g in 120 g OBIŠČITE SALON POHIŠTVA ALPLES V ŽELEZNIKIH Prodajalna je odprta vsak dan od 8.—19. ure sobota od 8.—14. ure Stalna razstava in prodaja pohištva lastne proizvodnje: — program TRIGLAV in LJUBLJANA za opremo dnevnih sob, spalnic, samskih in mladinskih sob — sistem DRAVA za ureditev otroških in mladinskih sob ter predsob — masivne klubske mize in karnise Že ob nakupu se dogovorimo za datum dostave in montaže na vašem domu. Nudimo vam tudi kredit, možnost predelav standardnih elementov pohištva, nasvete arhitekta ter nakup oblazinjenega pohištva priznanih jugoslovanskih proizvajalcev. aiples industrija pohištva TUDI DOMOVINA JE LEPA Depozit za izhod v tujino bo preusmeril izletnike in zaključene skupine na izlete in potovanja po domovini in Lemu se bo morala prilagoditi tudi ponudba turističnih agencij. Ponudba nekaterih agencij je že do sedaj temeljila na kratkih izletih po Sloveniji in krajših potovanjih po Jugoslaviji. Kompas je na primer v aranžmajih pod skupnim imenom »Moja domovina« v zadnjih treh letih peljal samo na Ohrid več kot 15.000 slovenskih izletnikov. Veliko je še zanimivih, »neodkritih« krajev v naši širši, pa tudi ožji domovini, katerih obisk so dosedaj agenicje le redko nudile. Pričakujemo, da v bodoče ne bo več tako. Zaradi omejenih količin goriva se ne bomo več toliko odločali za izlete z avtomobilom, ampak se bomo raje pridružili organiziranim skupinam na izletih z vlaki in avtobusi To je seveda še ena priložnost turističnih agencij. Bliža se že smučarska sezona in upamo, da bo zagotovljenih dovolj avtobusov za prevoz do smučarskih centrov, kar v preteklih letih vedno ni bilo urejeno. Zaradi varčevanja z gorivom bomo šli na izlete tudi z rednimi avtobusi do bližnjih izletniških točk, se povzpeli na bližnje vrhove ali šli na daljši sprehod v okolico svojega doma. Tudi na tak način bo prijetno preživeti prosti dan. GLAS 20. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 22. oktobra Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj, b. o Stražišče, Pševska 18 vam nudi na enem mestu celoten izbor opečnih In betonskih izdelkov kot so: — vse vrste gramoza, peska in betonov za betoniranje in zidanje — betonski, modularni in pregradni blok — porolit 8 cm, opečne tuljave, vogalnike, zidake — opečni zdrob za talno izolacijo ter opečni montažni strop »NORMA«, ki je: — montažen, čas gradnje minimalen — lahek in enostaven za montažo — kvaliteten in poceni — z dobro toplotno in zvočno izolacijo — spodnja površina stropa je v celoti opečna — majhna poraba gramoza, cementa in železa Po telefonskem dogovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti. Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarne Kranj, Stražišče, Pševska 18, tel.: 21-140 ali 21-195. Se priporočamo! ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ Koroška 53 razpisuje prosta dela in naloge - VODJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidat mora izpolnjevati poleg z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev Se naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, — da ima vsaj 3 leta delovnih izkušenj pri odgovornejših delih, — pasivno znanje enega svetovnih jezikov, — organizacijske sposobnosti in sposobnosti dela z ljudmi, — moralnopolitično neoporečnost Razpisana prosta dela in naloge so s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, mandatna doba je 4 leta. Nastop dela je možen takoj. Objavlja prosta dela in naloge SKLADIŠČNIKA V CENTRALNEM SKLADIŠČU Pogoj: — zahteva se poklicna šola elektrotehniške ali trgovske smeri, — tečaj za skladiščnike in poskusno delo 1 mesec DELAVCA V ELEKTROMONTAŽNI DELAVNICI Pogoj: — zahteva se — končana osemletka in poskusno delo 1 mesec KURIRJA - POMOŽNEGA DELAVCA Pogoj: — zahteva se končana osemletka, opravljen preizkus znanja cestnoprometnih predpisov za vožnjo z motornim kolesom, — poskusno delo 1 mesec Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo delovne organizacije Koroška c. 53 c, 15 dni po objavi. laORElViJSKA .pRgUJLIMICA GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA Kidričeva cesta 75 prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: - dva okrogla sušilna stroja za prejo tipa mohr inv. št. 6600 in 6971 izklicna cena je 500.000,- din za kos _ sukalni stroj SAVIO z elektromotorjem inv. št. 2553 izklicna cena je 30.000,- din _ elektromotor »SEVER« moči 110 KW tov. št. 981066 izklicna cena je 5.000,- din - suhi usmernik ISKRA inv. št. 1349 izklicna cena je 2.000,- din - tri kaloriferje »KLIMA« Celje izklicna cena je 2.000,- din za kos - večje Število loncev - utenzilij dimenzije 900 x 16 mm izklicna cena je 500,- din za kos - USTER varisignal z napravo za merjenje bateurskih svitkov inv. št. 6478 izklicna cena je 500,- din - USTER varimeter, inv. št. 6477 izklicna cena je 500,- din - USTER Hy-LO indikator, inv. št. 6475 izklicna cena je 500,- din - TRUB-TAJBER regulirna naprava, inv. št. 2115 izklicna cena je 500,- din _ električni štedilnik »GORENJE« izklicna cena je 400,- din - analitska tehtnica, inv. št. 6488 izcklicna cena je 200,- din - dva cvetlična stojala, inv. št. 0752 in 0853 izklicna cena je 150,- din za kos _ kuhinjska miza, inv. št. 4285 izklicna cena je 100,- din. Licitacija bo v sredo, 27. oktobra 1982 ob 9. uri v Gorenjski predUnici škofja Loka Kidričeva 75. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 22.10.-29.10. 82 Za občini Kranj in Tržič BEDINA ANTON, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, tel.:" 23-518 VEHOVEC SREČKO, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, tel.: 22-405 za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl.vet., Škofja Loka, Partizanska št. 37, tel. 60-380 za občini Radovljica in Jesenice PAVLIC FRANC, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske Iva Slavca 1, Kranj, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. ALPETOUR Odbor za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb SOZD Alpe to ur Šk. Loka, Titov trg 4 b vabi k sodelovanju DIPLOMIRANE PRAVNIKE za delo v pravni službi. Delovne izkušnje so za željene. Pismene vloge naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi oziroma se osebno zglasijo v kadrovski službi v Škofji Loki, Titov trg 4 b. _J ŠOLSKI CENTER RADOVLJICA Gostinska šola Bled — Enota za odrasle v šolskem letu 1982/83 vpisuje v 1. letnik usmerjenega izobraževanja - SMER KUHAR IN NATAKAR. Pogoj za vpis je končana osnovna šola s pozitivno oceno iz tujega jezika. Vpisujemo vsak dan, razen sobote od 8. do 12. ure, telefonske informacije lahko dobite na telefon: 77-331. GORENJSKA BOLNIŠNICA o. o. TOZD Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem V okviru jubilejnega praznovanja 30 letnice Psihiatrične bolnice Begunje, delovna terapija razstavlja izdelke ročnih spretnosti. Razstava bo odprta 23. in 24. oktobra 1982 od 9. do 17. ure, v prostorih bolnice. PLANINSKO DRUŠTVO Bohinjska Bistrica išče najemnika ali oskrbnika za KOČO dr. JANEZA MENCINGERJA na RAVNAH -SMUČIŠČE KOBLA. Najemnik ima prednost. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. PD Bohinjska Bistrica, Savska 3, 64264 Bohinjska Bistrica. Kemična tovarna EXOTERM Struževo 66, Kranj Kadrovska komisija objavlja prosta dela in naloge VZDRŽEVALCA VILIČARJEV Pogoji za zasedbo: - poklicna šola avtomehanikarske ali druge ustrezne smen, ' - 2 leti delovnih izkušenj, - poizkusno delo 1 mesec Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim Prijave sprejema splošni sektor Kemične tovarne Kranj, Struževo 66, 15 dni po objavi. INA INŽENJERING Delovna skupnost — skupne službe Zagreb Proletarskih brigad 78 J|j Zagreb objavlja prosto delo in delovne naloge GOSPODINJE v počitniškem domu v Bohinju Ukane 100 Pogoji: - KV gostinske smen, - 2 leti delovnih izkušenj v gostinstvu. Delavec bo sprejet na delo za nedoločen čas. Ponudbe pošljite na naslov: Ina Inženjering, 41000 Zapeb, Proleti skih brigada 78, z oznako »za oglas« v 8 dneh po objavi oglasa. O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po i roka. SLIKOPLESKARSTVO ŠKOFJA LOKA Razpisna komisija OZD Slikopleskarstvo razpisuje delovne nt-loge in opravila INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA OZD SLIKOPLESKARSTVO Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo kandidati izpolnjevati. zahtevamo po določilih statuta: _ da ima višjo izobrazbo ekonomske, gradbene, organizacijske ^ druge ustrezne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih nalogah in opravilih ali da ima srednjo izobrazbo pn»; navedenih smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih nalogah in opravilih, - da ie gospodarsko razgledan, . - da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresmCv vanju kadrovske politike v občini Škofja Loka, - da ni bil kaznovan za kazniva dejapja ali da n v postopki: a kazniva dejanja, ki ga delajo neprimernega za to delo m so določena z zakonom, . . - da je aktiven družbenopolitičen delavec, ,n nm - da izpolnjuje še druge pogoje, ki so določeni z zakonom Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti pisemski ovojnici na naslov: Slikopleskarstvo Škofja Loka. razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa. Vse informacije lahko kandidati dobijo osebno ali po telefona na tel.: 61-291. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh. KLADIVAR_ TOVARNA ELF^NTOV ZA AVTOMATIZACIJO 64226 ŽIRI YUGOSl»'* ----—[ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJE SKLADIŠČA GOTOVIH IZDELKOV (1) končana poklicna šola kovinarske strokeozu-oma zdelo* pridobljene delovne zmožnosti in 3 leta delovnih izkušer, 2. skladiščnika orodja (1) končana poklicna šola za strojne ključavničarje oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 3 leta delovnih izkušenj 3. skladiščnika materiala (1) Pogoj: kanarsko stroko oziroma z de- - končana poklicna šola za kovinar&KO sirun ^ lom pridobljene delovne zmožnosti in 2 leti deiovmn uku šenj . . . . 4. RAZIGLAVAN JE <2) (raziglavanje robov in izvrt.nl -°Ša„a osnovna Sola in 6 mesecev delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sptejema spi«*, ST i,„i kandidati bo opravljena v 30 dneh po poteku Kandidate bomo o izidu izbite obvesti!! v 15 dneh po sprejetem sklep, o izbiri. . _a nedoločen čas ? Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za polnim delovnim časom. petek, 22. oktobra 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 21. STRAN GLAS KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD HOTELI KRANJSKA GORA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: - vodje bara — barmana ▼ hotelu Kompas za nedoločen čas izobrazba: gostinska šola Pogoj: - tečaj za barmana m izpit iz higienskega minimuma, _ 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, - poizku&no delo 2 meseca 1 - vodje strežnih obratov hotela Kompas za nedoločen čas izobrazba - srednja ali višja Potoj: , . . - izpit iz VKV natakarja in izpit iz higienskega minimuma, _ manje dveh tujih jezikov -aktivno in znanje enega tujega jezika - pasivno, _ 3 |eta ustreznih delovnih izkušenj, - poizkusno delo 3 mesece - vodje recepcije hotela Kompas za nedoločen čas izobrazba: srednja ah višja, p®t°i: . .. u * ••», _ aktivno znanje dveh tujih jezikov in pasivno znanje dveh tujih jezikov, - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, - poizkusno delo 3 mesece - vodovodnega instalaterja a nedoločen čas Pogoj: - KV instalater, - 2 leti ustreznih delovnih izkuSenj, _ poskusno delo 2 meseca - kuharja I za nedoločen čas Pogoji: , . . - gostinska šola - izpit iz higienskega minimuma, - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, - poskusno delo 2 meseca več kvalificiranih natakarjev Pogoj: kašo,a - Izleti ustreznih delovnih izkušenj, . ^ - poskusno delo 2 meseca Kak prijave je 15 dni od objave. kandidati naj svoje prošnje * dokazdio izobrazbi in strokovnost! Srdelovnih izkušnjah pošljejo komisiji za delovna razmerja pn TOZD Kompas hoteli Kranjska gora ""RŽNI PREGLED JESENICE Solata 40 din, ^ča JO din, "etača od 50 do 60 din, taen»160 to, korenček 30 din, čebula od 30 do din, fižol od 100 do 140 din, pesa kumare 40.din, papnka 45 -l«, dive 87 din, jabolka od 16 do 21 hruške od 30 40 35 dm grozdje & din^ajdova moka 90 din, koruzna ®oka 30 din, kaša 72 din surovo mado 270 din, smetana 110'din, »kuta 95 din, sladko zelje 14 do 16 to, kislo zelje 30 din, kisla repa 25 i**l*od 7 do 8,60 din, krompir U din. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Sekretariat za notranje zadeve Razpisna komisija objavlja na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih delovne skupnosti naslednja prosta dela in naloge: 1. VIŠJEGA REFERENTA I ZA VZGOJO IN VARNOST V CESTNEM PROMETU 2. PRIPRAVNIKA Poleg splošnih, z zakonom prdpisanih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: — da ima dokončano višjo šolo upravne ali pravne smeri in 2 leti delovnih izkušenj; pod 2.: — da ima dokončano višjo šolo upravne ali pravne smeri. Delovno razmerje bo sklenjeno- za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo za dela in naloge pod 1. je 2 meseca. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Skupščina občine Radovljica — Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti. Nepopolnih in prepozno vloženih prijav komisija ne bo obravnavala. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. Gostinska in trgovska delovna organizacija ŽIVILA-CENTRAL KRANJ TOZD Gostinstvo in DS Skupne službe na podlagi sklepa komisij za delovna razmerja objavljata naslednja prosta dela in naloge KV SLAŠČIČARJA Pogoji: — poklicna živilska šola, K V slaščičar, 1 leto delovnih izkušenj, poizkusno delo 60 dni. Delovno razmerje se sklene za določen čas — nadomeščanje začasno odsotnega delavca. Prošnje z dokazili sprejema kadrovska služba DO Kranj, Maistrov trg 11,15 dni po objavi. ABC POMURKA LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o. škofja loka ponovno objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge v: TOZD JELEN, GOSTINSTVO KRANJ 1. vec kuharjev Pogoj: — KV kuhar 2. kuharja za gostinski obrat Homan v Škofji Loki Pogoj: — K V kuhar 3. vec natakarjev in tocajev Pogoj: - K V ali PKV natakar TOZD PRODAJA NA DEBELO 4 šoferja Pogoj: - končana šola za K V VOZNIKE MOTORNIH VOZIL, IZPIT C kategorije in 1 leto prakse Poskusno delo za vsa dela oziroma naloge traja 45 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite v kadrovsko službo podjetja LOKA DSSS, Kidričeva 53, Škofja Loka, v 15 dneh po objavi oglasa. ZAHVALA Ob smrti mame, stare mame, sestre in tete MARIJE MAČEK — roj. POLAJNAR Viršekove mame _ iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, po-- ITctP nam io nudili v težkem trenutku in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo kolektivom Žito Pekarna Kranj, Osnovni šoli Matija Valjavca Preddvor, Vrtcu Pred-Hvnr IBI Kranj Creini Kranj in Osnovni šoli Bratstvo in enotnost Kranj za podarjeno cvetje. Ikrenahvala pevcem moškega zbora Obrtnik Kranj in cerkvenemu zboru «z Velesovega za prele-IsKrcna petje kai(or tudi g župniku za iep0 opravljen cerkveni obred. VSEM IN VSAKOMUR ISKRENA HVAI.A! Žalujoči: sinovi Eranci, Ivan, Stanko, hčere Štefka, Marija in Erancka z družinami Adergus, Britof, Preddvor, Trata, Stuttgart, Kranj DO ELEKTRO GORENJSKA, n. sol. o. KRANJ, JLA 6 Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb DO ELEKTRO GORENJSKA razpisuje prosta dela naloge: - TEHNIKA za relejno zaščito - ENERGETIKA v izmenski dežurni službi (2 delavca) Pogoj: — elektrotehnik — jaki tok, » — 4 leta delovnih izkušenj Rok prijave je 15 dni po objavi na naslov: DO Elektro Gorenjska, Delovna skupnost skupnih služb, Kranj, JLA 6. O izidu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Delavska univerza TOMO BREJC Kranj SPREJEMA PRIJAVE V ZAČETNI IN NADALJEVALNI TAČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA. Pismene prijave naj interesenti pošljejo na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc, Kranj, C. Staneta Žagarja 1 in sicer do 27. oktobra 1982. Pričetek tečaja bo v začetku novembra. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega sina, brata, strica in svaka RUDIJA PELKA ml. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in mu poklonili cvetje, vsem sosedom, sorodnikom in znancem ter prijateljem za izrečena sožalja. Še posebej se zahvaljujemo OOS DO Creina Kranj, Sonjinim sodelavcerti iz KOGP Kranj, KS Primskovo ter govornikoma, godbi in pevcem za lep pogrebni obred. Hvala tudi sestrični Rozki. ŽALUJOČI: mama, ata, Sonja, brat Janez z družino, sestri Mira in Jožica z družinama ter drugo sorodstvo Kranj, 19. oktobra 1982 J GLAS 22. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE , KRONIKA petek, 22. oktobra 1! Za vedno je odšla od nas naša ljuba žena, mama in stara mama LEOPOLDINA ZUPANČIČ roj. Kol man Pogreb pokojnice bo v petek, 22. oktobra 1982 ob 15.30 izpred hiše žalosti Zapuže št. 2 na pokopališče v Begunje. Žalujoči: mož Albin, sin Darko z družino, hčerki Nada in Mija ter drugo sorodstvo Begunje, 20. oktobra 1982 /I ZAHVALA Ob izgubi dragega moža DAMJANA SLABETA iz Nove Oselice . se iskreno zahvaljujemo domačemu duhovniku in Blažu Mlakarju za takojšnjo pomoč, vsem sosedom irfsorodnikom za darovano cvetje, izrečena sožalj a, dr. Stanoniku iz Kliničnega centra ter dr. Berniku, dr. Sedeju, dr. Radoševiču iz Žirov, govorniku Zveze borcev, duhovniku-kanoniku iz Ljubljane za tolažilne besede ter ostalim duhovnikom in pevcem ter vsem ostalim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČA ŽENA IN DRUGO SORODSTVO Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je v 94. letu umrl naš dragi oče, stari oče in stric JANEZ PINTAR starosta železničarskih upokojencev Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 22. oktobra 1982, ob 16. uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Bitnjem. ŽALUJOČI: sinovi Ivan, Ferdo, Franko, Vinko in Mirko ter hčerki Mara in Mira z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame CILKE JENŠTERLE roj. MAČEK se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem Iskre TOZD Stikala. Iskrena hvala tudi Onkološkemu institutu za tako dolgo zdravljenje, Domu slepih in ostarelih Škofja Loka in zdravnikom ZD Železniki. Iskrena hvala sosedi Micki za vso skrb in nego ob tako težki in dolgi bolezni ter družini Perkovič za nesebično pomoč. Zahvala tudi Oktetu Cvetko Golar za prelepo petje, g. župniku za opravljeni obred vsem ki ste mi kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČA HČERKA CILKA Z DRUŽINO Žabnica, 19. oktobra 1982 MALI telefon 27-960 OGLASI PRODAM Ugodno prodam dve rabljeni PISALNI MIZI. Saje, Podbrezje 58 10828 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 40 do 150 kg. Posavec 16, Podnart 7994 Prodam dobro ohranjen KAVO in dva FOTELJA ter VZMETNICO za francosko posteljo. Štular, Šorlijeva 18, Kranj, tel. 28-427 10652 ZA DAN MRTVIH vam v CVETLI-CARNI-VRTNARIJI v Šenčurju nudimo domače KRIZANTEME - ve lako-cvetne, pajkovce, marjete ter vseh vrst drugega cvetja. Sprejemamo naročila za ARANŽMAJE.Tel. 41-122 10692 Prodam lepe SADIKE za živo mejo -ZIMZELENI LIGUSTER. Vovk, Lesce, Boštjanoma 4, tel. 74-005 10772 Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti. Krč, Leše 40 10808 Poceni prodam raztegljiv KAVO in dva FOTELJA. Telefon 28-427 1 10809 Prodam KAMP PRIKOLICO T 301 (3 + 1), ležišče s predprostorom, garaži-rano, cena 60.000 din. Infonnacije po telefonu 064-62-204 10810 Prodam KRAVO, ki bo decembra tele-tila. Britof 39, Kranj 10811 Prodam PEC na olje potens. Anton Rus, Šorlijeva 4, Kranj 10812 Prodam dva, po 35 kg težka PRAŠIČKA. Čadovlje 3, Golnik 10813 Prodam 6 tednov staro TELIČKO za rejo. Prebačevo 25 10814 Prodam neškropljena JABOLKA be-fler. Zabreznica 60 10815 Za polovično ceno prodam' 280-litrski HLADILNIK gorenje. Telefon 28-932 (Kranj) 10816 Prodam KRAVO frizijko, ki bo četrtič telila. Loka 22, Tržič, tel. 50-442 10817 Prodam lepa zimska JABOLKA in trofazni KABEL. Grašič, Dolžanova 2, Kokrica 10818 Prodam dve kovinski CISTERNI, po 1600 litrov. Telefon 24-829 10819 Poceni prodam ŠTEDILNIK na drva. Rupa 27, Kranj 10820 Prodam TRAKTOR zetor 35 11 S, 42 KM s kabino. Jože Rupar, Klenovik št. 11, Škocjan pri Novem mestu 10821 Prodam dve leti star italijanski ŠTEDILNIK (3 plin, 1 elektrika). Telefon 25-247 10822 OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in OTROŠKO KOLO, 5 do 7 let, prodam. Telefon 25-247 , .10823 Ugodno prodam 80-litrski plastificiran BOJLER, star eno leto. Telefon 21-773 10824 Ugodno prodam PLETILNI STROJ standard, moško obleko, št. 92, moška POVRŠNIKA št. 48, ženski PLASC za nosečnice št. 38, ženski PLASC št. 40-42, žensko JAKNO št. 38. Informacije po telefonu 28-516 nnnnAm Prodam novo, dolgo POROCNU OBLEKO roza barve, št. 38, za 3.000 din. Vesna Culibrk, Lojzeta Hrovata 7, stanovanje 1, Kranj l°82b Ugodno prodam nova OKNA glin in VRATA LIP. Marko Mihevc, Pot na Kolodvor 1. Krani ^ ^ Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO cementni špiČak. Globočnik, Zg. Otok9 Prodam HLADILNIK gorenje (kombinacija - hladilnik in globoko zmrzovanje), pokončni, rabljen 3 mesece. Pavel Legat, Selo 14, Žirovnica 10 Prodam OVNA. Polica 6, Naklo 10831 Prodam dve novi STREŠNI OKNI, oblečeni v baker, 140 X 140. Tel. 61-532 10832 Prodam obrana zimska JABOLKA, po 8 din za kilogram, večstopenjsko vodno ČRPALKO z elektromotorjem in ciklon za odpraševanje. Kalan, Poljšica 6, Podnart 10833 Prodam enotedenskega BIKCA. 2eje št. 12, Duplje 10834 Prodam rabljeno tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Alojz Eržen, Zg. Bitnje 3 10835 Prodam ZELJE v glavah. Sp. Brnik 55, Cerklje 10836 Prodam ELEKTROMOTOR, 3 kW z jermenico in stikalom. Draksler, Zg. Bela št. 63 10837 Prodam HLEVSKI GNOJ. Možna dostava. Dva hrastova soda, 85 in 105-litr-ska in varnostno KABINO za traktor Pri zahvali za umrlo ' FRANČIŠKO DEBELAK se med drugim pravilno zahvaljujemo Cirilu Markel in ne Markec kot je bilo objavljeno. Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame. sestre, tete in tašče MARIJE HARTMAN Repnikove mame iskreno zahvaljujemo sorodmkom, sosedom, prijateljem in znancem ki ste v teh težkih dneh z se 1.SKI Hvaia ?a vsa ustna in pismena sozalja in za obilo cvetja, ki ste ga poklonili nasi nam. sočustvovali, HvaU za vsa u Sa?evčevi> dr Bajžiju ter ostalemu osebju ZD Kranj za vse nepozabni mami Zanvaijuj ^ kole'ktivoma LTH in zobne ambulante Vič, pevcem za ganljivo pf^nt^P"^ za lepo opravljen pogre^n^ob^d. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremili na nje- V (JI OBOKI ŽALOSTI: mož, otroci z družinami in sestra Frančiška Sp. Bitnje, Žabnica, Ljubljana, Hrastje deutz. Jože Osterman, Luže 2, Šenčur lOooo Prodam PRAŠIČA za zakol. Pivka 15, Naklo 10839 Poceni prodam barvni TELEVIZOR. Ul. Mladinskih brigad 4. tel. 22-004 10840 Prodam neškropljena ZIMSKA JABOLKA. Šivic, Dobropolje 3 pri Brezjah 10841 Prodam 10 oken KOZOLCA s hrastovimi stebri, skupno ali posamezno. Mavčiče 59 10842 Prodam zimsko, tvidasto MOŠKO SUKNO in BRIVSKI APARAT. Golnik 6 10843 Prodam manjšo količino strešne OPEKE in ROBNIKOV »Vesna« Novo mesto, rdeče barve. Anton Zelnik, Pivka 5, Naklo, tel. 47-397 SMUČI RC 04, 190 cm, z OKOVJEM LOOK 77, smučarske čevlje san marco št. 9, ugodno prodam. Mitja Dolinšek. Valjavčeva 3, tel. 21-403 10845 Prodam RADIO-KASETOFON hita-chi 2 X 9 W in stoječi VRTALNI STROJ (120 mm). Telefon 81-608 10846 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK za v avto. Šiškovo naselje 24, Kranj — Stražišče 10847 Prodam jesenov PARKET 20 x 4, 50 kv metrov, cena 500 din za meter. Ribno, tel. 78-341 - l0848 Prodam KRAVO po teletu, z mlekom. Ana Mrak, Ljubljanska 23, Radovljica 10849 Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 4 elektrika) skoraj nov. Švegelj, Loka 62, Tržiči ; 10850 VELIKOCVETNE MAČEHE, raznih barv, prodam. Jože Konc, Mošnje 37, Ra- d°Prodam 220-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO gorenje. Cankarjeva 3.> Radovljica, tel. 75-671 . 108?2 Prodam breje OVCE m z jančkL Koman, Plemljeva 11, Ljubljana 1085J Prodam več plemenskih L)\ y m JAGNJET, pasme polmenno. Kocjančič, Na Mlaki 3, Radovljica lOop4 Prodam 6 k\V termoakumulacijsko PEC. Tončka Urški, Ribno 56, Bled, telefon 78-241 108£d Prodam novo kotno SEDEŽNO GAR-- NITURO LIP Ajdovščina, 4,5 SM. Davorin Rostohar, C. maršala Tita 74 Jesenice 10856 Prodam neškropljena ZIMSKA JABOLKA. Sr. Bela 16, Preddvor 108o« Prodam lepo ohranjeno SPALNICO. Kočna 48, Blejska Prodam DNEVNO SOBO. Tel. Prodam PUNTE in nekaj d,^.^. gradbenega LESA, strešne vijake m ke za salonitke. Branko Krištof, Pnsa« 69/A, Tržič. Ogled v soboto Prodam 140 KOMBI PLOŠČ 3.5 ot *-beline in malo rabljena VRATA. Rcdw> št. 11. Kranj-Cirče Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK peg. Ivanka Reberšak. Štmkhe« št. 16, Radovljica Prodam barvni TELEVIZOR jso azur, v garanciji. Telefon 61-929 Lepa neškropljena JABOLKA, prod« po 10 din. Franc Vidic, Partizanska i Bled Prodam električno GRAL OMARICO. Kličite po tel. 74-571 dan od 16. ure dalje Poceni prodam nov' enofazni d\ouris ŠTEVEC. Naslov v oglasnem Nova OKNA jelo vica VRATNA KRILA in RADIATORJE jugoterm, prodam. Informacije po te*-fonu 26-697 -MM Prodam PRAŠIČE, težke od 25 * 30 kg. Jože Urh, Zasip - Bled. Reber Ugodno prodam PEC za centiatac. 25.000 ccal in lep 2 m visok FIKUS. Oe popoldan. Albin Demšar, Stara Loka Škofja Loka - (001 Ugodno prodam POMIVALNO KOfL TO z odcejalnikom (liOm), nerja«« pločevina, električni ŠTEDILNIK -elektrika, 4 plin), NAPO in PEC tobi-»* men-kamin, vse malo rabljeno. Op« vsak dan popoldan. Ropret-Cadež. Bohinjska Bela 18 Prodam eno leto star TRAKTOS universal 445. Pungart 4, Škofja Loka. * 064-62-815 Prodam mlade OVCE z iagnjet: a breje OVCE. Klemenčič, BukovMka i Selca nad ŠkofjoLoko Prodam plemensko TELICO. st*« 'i mesecev. Jama 35, Mavčič e Prodam suha bukova DRVA in rabi* OBRAČALNIK maraton 140 za kosita* BCS. Babni vrt 9, Golnik Prodam breje OVCE - »Jezersko Solčavske pasme«. Grobovšek, Otoče H Podnart Poplave v Bohinju Bohinj je v četrtek, 14. oktobra zajelo hudo neurje, tako, da so v krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica razglasili izredno stanje. Neurje je povzročilo veliko škode, prve ocene govore, da le na komunalnih objektih in napravah znaša 800 tisoč dinarjev, ni pa všteta škoda, ki je nastala železnici, vodnih objektih in na kmetijskih zemljiščih. V radovljiški občini so imenovali posebno komisijo, ki bo ocenila celotno škodo in dala predloge za odpravo posledic. Pregledali bodo tudi vsev mostove in jih okrepili, da jim neurje ne bo več grozilo ali jih celo odnašalo. Neurje je minuli teden pretrgalo železniški tir pred predorom za Pod-brdo, delavci železniškega gospodarstva so tir takoj popravili. Narasla voda je v celoti odnesla bankine ob asfaltirani cesti na Poljah, stanovanjske hiše so bile v kleteh poplavljene. Cesta proti Žlanu je bila preplavljena, ker je makadamska je voda onesla zgornji usloj. V krivini proti Žlanu je na cesto zdrsnilo pobočje zemlje. Do škode je prišlo, ker sta narasla hudournika Strpenica in Srpenica, ki sta se razlila. Krajani že dalj časa opozarjajo, da je propust na cesti v Savo premajhen in reka hudourniške vode ne more požreti, zato se voda razliva po površini. Vendar republiška skupnost za ceste in območna vodna skupnost doslej nista nič ukrenili. Poškodovan je bil tudi makadamski del ceste na Ravne, saj^je na nekaterih delih pretrgana, cestni kanali pa so naplavljeni. Znatno škodo je naurje povzročilo na novozgrajenem vodovodu Polje-Bohinjska Bistrica. V »koku« je odtrgan blatnik, na Dobravi zasut izkop. Voda je od izkopa vodovodne trase nanešen material naplavila na cesto. Zemeljski plaz je zasul cesto Bohinjsko jezero—Ukane, ki tako nekaj časa ni bila prevozna. Poškodovana je pešpot od Pod skalce do Pod Vogla, kjer je odneslo veliko materiala. Zaradi zemeljskega plazu je zaprta cesta Soteska—Bohinjska Bistrica — med železniško postajo in bivšo žago. V Bohinjski Bistrici so bili na Zoisovi cesti poplavljeni kletni prostori stanovanjskih hiš, stanovanjsko hišo Julijane Mencinger pa je narasla voda zalila kljub temu, da so lani tam zgradili oporni zid. Popolnoma je bil poplavljen zgornji del Zoisove ceste v smeri Ledince—Pozabljeno, odneslo je zgornji usloj ceste. Pod^, mostom na Ledince so se ujele $mre-. f . ke, ki so jih takoj odstranili, da/mošC ne bi odneslo. Druga poloviea Zoisove ceste — Pozabljeno je popolnoma poškodovana in zasuta, voda je odtrgala tudi del ceste ob stičišču z mostom. Cesto Pod gozdom v Bohinjski Bistrici je narasli potok iz-podkopal. Potok Belca je zaradi za- nemarjene brežine odtrgal de! kmetijskega zemljišča na Tlaki. Pc^i Strženica je poškodoval brežine Jelovški cesti, tudi v smeri ortfc LIP-u je prestopil strugo in se po kmetijskem zemljišču. Poplavi* ni so bili tudi spodnji prostori Zoisovega gradu ter kleti v otroškem vrtcu v Bohinjski Bistrici. V Xoir»T% pa je potok Bezdena prestop-: strugo in se razlil po kmetijskih rv-vršinah, poplavljeni so bili tudi kkK ni prostori stanovanjskih his M Volčja* NESREČE ZADREMAL V VOZIL^ Jezersko - Voznik tovoi i m 19-letni Jože Hozjan, je > 20. oktobra, na vožnji proti skem zaradi utrujenosti za krnuioc zaspal. S tovornjakom je trčil o* skalo ob cesti, pri čemer je bil tm* ranjen. Ranjenega voznika so cc-peljali v jeseniško bolnišnico. PREHITEVAL KOLONO Bitnje - Zaradi velike hitnja in nepravilnega prehitevanja se * 1 sredo, 20. oktobra, na cesti nvc Škof j o Loko in Kranjem zgodbi prometna nesreča, v kateri sta h&j ranjena voznik Milan in sopocuš Miat Pekovič. Pekoviča sta se pripeljala u škofjeloške smeri in v Spodnjih Bitna-dohitela kolono vozil. Nestrpf voznik jih je sklenil prehiteti. K-- * bil na nasprotnem voznem pasii. * nasproti pripeljal s tovornjaka Kristo Jovič. Ta se je umaknil, da r preprečil trčenje, prav tako se -umikal Pekovič. Slednji je zapei.ta sadovnjak in trčil v drevo. D * Požara Žiri - V ponedeljek, 18. oktobrs je prišlo do požara v garaži V -Mlinarja v Zireh. Slednji je av.. geno varil spodnji del avtomobil pri tem pa se je vnela zaščitna plast Avto je zgorel, požar se je ra-š tudi na ostrejše garaže. Na srtv. -uspeli ogenj pravočasno zaduš: preden bi zgorela še garaža. Gn o:r. škoda je precejšnja, saj /rus. 100.000 dinarjev. Malenski vrh - V podsmv sobi stanovanjske hiše Stanka Fr, na iz Malenskega vrha pri Loki je v sredo prišlo do. poas Lastnik je v postelji pustil ykky> luawr*tfektrično blazino Ker je S -/^dotrajana, je pnslo do kratka stika, zaradi katerega se je v:., , posteljnina. Postelja in še del ^ onreme je zgorelo. Skoda 7,0.000 dinarjev. Da ni * * zasluga vaščanov m hotaxe,^ gasilcev, k. so požar pravočasno k^ kalizirali. petek. 22. oktobra 1982 .IWWUJ dva ženska zimska PLAŠČA k. 36 in St. 42 ter POROČNO OBLEKO fe. 38, primerno za jesen. Šifra: Ugodno - * 10925 OBVESTILA OGLASI OBJAVE 23. STRAN O Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 ekfaika) in KAVČ - postelja. Kidričeva a, tel. 23-808 od 16. do 20. ure 10926 Prodam VARILNI APARAT za avto fcno varjenje. Telefon 24-259 10927 1'njeno kotno SEDEŽNO GARNITURO, novo. moderno, prodam. Telefon %Wl 10928 10 % ceneje, novo PEČ za kurjavo, 35.000 ccal. Telefon 10929 ________10 MREŽ 6X10, 2000 kg ŽELEZA premen 12 mm in 200 PUNT, fafcjfa 4 m Zdravko Skrjanc, Zg. Duplje Prodam ŠTEDILNIK za etažno ogreli«. Angela Kožir, Žiganja vas 21, Tržič Utodno prodam KAVČ dva FOTELJA a GRAMOFON. Ogled popoldan. Mojca Šolar, Kebetova 18, Kranj 10932 Prodam PEČ na olje EMO 8. Potoče r, Preddvor „ T x 10933 Prodam hokejske DRSALKE adidas, k »in SMUČI CR 803 S, 160 cm ter OKOVJE tirolva. Ogled v soboto in •jftdelio Finžaar. Tavčarjeva 28, Kranj r 10934 Prodam nov GUMIJAST ČOLN z motno T 4 S Jože Rostohar, Vrečkova Krani 10935 V Struževem prodam DRVARNICO 6x4) in zidovje barake (9x6) z beton-ikaai kvadri, za 15.000 din. Tuga ,T" * i g, stanovanje št. 4, Kranj 10936 m MLIN Srotar in glavo za CIR-(špingelj) za2.000 din. Mlaka2^ Prodam suha hrastova DRVA in NSU 80, celega ali po delih. Močnik, Prap-rotaa polica 14 10938 Prodamvečjo količino krmilne PESE, JABOLKA za mošt in za ozimmca Pro^eSJPRASlČE težke od1100 do M hin mlado visoko brejo KRAVO ali Majam za klavno; prodam tudi nova »HODNA VRATA. GaSperlin, Zalog|17, Cfridie 10940 Plim suha bukova DRVA, hrastove ti« za kozolec in smrekove PLOHE, SMO. Štefanja gora 11, Cerklje 10941 ProjT^Sski KROMPIR ^or ftS^n^ko OVČARKO, staro tednov oddam. Stiniova 10, Prunskovo -Kranj 10679 Uiodno prodam R 50 SANSUI receiver a 2xSo W zvočnike. Vojc More Kid-*ev. 68, Škofja Loka Prodam HLADILNIK, pevsko OZVO- feST montarbo bas ojačevalec »ieelphone, 100 W. Telefon 60-108 ah62- ^rodam klubsko MIZO za v dnevno gj, 110X62 cm- Malovrh, Grenc^, jS^KRAVE in TELICE. Jakob teletu. fTc ^T^ ^RILNI APARAT varex ^Telefon 064-65-023 od ia-jj /Lam ZELJE v glavah in OVES. IS^R^ev brejo TELICO z nfc8St,Wa51 10950 ifcSj prodam POHIŠTVO. Ogled v "hSo3. iSTnedeljo, 24. 0. od l5 do »m na naslovu: Brunskole, šorhjeva fe-'t m'L^v brejo TELICO si- ^^alf^ozdMartu^k Prodam večjo količino dobrih JA-BOLK^aa pribrana skozi mrf ° po J dom. Cilka Sorl, Zjgg Soboto nedelj o zopet dobite svež T^^&NEGAAPNA r-*rega 25 let. Luže 19, Šenčur 10956 PnSam dve plemenski KOBILI z ali **zirebet. Jurij Kavčič, Jarfja dohna Prodam eno leto staro Pf1^0 " ■*talki bokser z rodovnikom m dve leti Karo PSIČKO - veliki šnavcer čnu, z '^Sm. Ogled po 14. uri ter v šote o £ nedeljo^Ma^ReteCe 100, Skofja ProfcL f'm ..j* av* CF* i# POPRAVLJAM vse vrste transistor-skih sprejemnikov, gramofonov in kase. tofonov. Silvo Mulej, Staneta Žagarja 57 pri plinarni 10757 NOVO! NOVO! PLASTIFICIRAMO dotrajane kopalne kadi ali umivalnike z uvoženimi materiali. Telefon 061-214-467 10527 prireditve ANSAMBEL SIBILA vabi VSAKO SOBOTO, ob 20. uri na PLES v HOTEL TRANSTURIST, vsako NEDELJO, ob 16:30 pa na MLADINSKI PLES na PRIMSKOVO 11022 V dvorani SVOBODA - MEDVODE, pričenjamo - VELIKI MLADINSKI PLES vsako NEDELJO od 24. 10, od 17. do 21. ure. Za PLES bo igrala SKUPINA MODRINA s pevcem OLIVERJEM. VABLJENI! 11023 PLES v restavraciji CREINA je vsako SOBOTO, od 20. do 0.1. ure. Za ples igra SKUPINA MODRINA s pevcem OLIVERJEM. VABLJENI! 11024 ANSAMBEL- JEVŠEK, igra vsako soboto v hotelu SVOBODA na Bledu 11025 DRUŽABNI PLESNI VEČERI! S svetovnim plesnim programom, vsak PETEK ob 20. uri v DELAVSKEM DOMU Kranj. Vabi plesni učitelj BO-RIŠEK 11026 DISCO! Vsako soboto ob 19. uri v DOMU KS STRAŽIŠČE 11027 Vsak PETEK ob 20. uri v HOTELU TRANSTURIST v Škofji Loki, vsako NEDELJO ob 18. uri v hali Komunalnega centra v DOMŽALAH PLES. Igra skupina F PLUS 11028 V SOB. 23. K OB 20' MLADINSKI PLES V ŽELEZNIKIH i IGRA SKUPINA Iščem honorarno delo, izmenično, po 4 ure. Naslov v oglasnem oddelku. 11013 Pošten domačin išče honorarno fizično ali strojno DELO. Cenjene ponudbe pod: Vesten in'dosleden 11014 Mlajšega delavca za pomožna dela v MIZARSKI OBRTI, takoj sprejmem, ostalo po dogovoru. MIZARSTVO ŠI-VIC, Dobro polje 3, Brezje 11015 ŠIVILJA dobi honorarno delo na dom. Telefon 22-276 11016 Takoj zaposlimo NATAKARICO. Telefon 24-814 11017 Zaposlitev dobi KUHARICA. OD po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 11018 Honorarno moško FRIZERKO, iščem za popoldansko delo. Simon Jakše, Koroška 16, Kranj 11019 Dekle išče redno ZAPOSLITEV v Kranju ali okolici. Ponudbe pod: Redno drfo 11020 izgubljeno Izgubila sem dragoceno ZAPESTNICO. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Kranj, Moša Pijadeja 17, stanovanje št. 33 11029 ostalo POUČUJEM angleščino za višje razrede osemletke in vse razrede srednje šole, oziroma usmerjenega izobraževanja. Morebitne ponudbe pošljite na naslov, ki ga dobite v oglasnem oddelku. 11030 Iščem VARSTVO za 8-mesečnega fantka na vašem ali našem domu v Škofji Loki. Telefon 60-748 11031 LOTERIJA Srečka št. 2700 5370 29280 057970 246210 446630 449690 din 1.000 400 2.000 20.000 500.000 20.000 20.000 4332 400 97102 6.000 302742 20.000 4 40 37294 4.040 073964 1,000.040 216174 50.040 294294 20.040 6 24306 97506 034066 232136 235726 269366 08 38 68 5018 00798 93748 175958 51 13141 25891 40 2.040 8.040 20.040 20.040 20.040 20.040 60 80 80 600 6.000 4.000 20.000 80 6.000 8.000 Srečka din št. 33951 6.080 59001 4.000 84701 8.000 007921 20.000 211671 20.000 477451 20.080 43 60 83 60 93 120 803 200 020343 20.060 95 80 775 160 8735 400 36415 8.000 42845 4.000 429155 20.000 449915 100.000 57 100 97 100 2057 500 6317 600 09907 2.000 10227 2.000 15717 2.000 092367 . 20.000 278127 20.000 79 60 89 60 99 60 009 200 039 160' 6219 800 07849 2.000 DEŽURNE TRGOVINE V soboto ^. 23. oktobra, bodo odprte slednje dežurne prodajalne: na- KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček — Duplje. Krvavec — Cerklje, Hrib — Preddvor, Kočna — Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pijadeja 12, PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Planina - Center, Ul. Gorenjskega odreda 12, PC Klanec, Likozarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, K' ^a-vec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE Delikatesa — Kašta 2 na Tržnici, Titova 22 in Delikatesa - posl. 2, Titova 58 ŠKOFJA LOKA SP Groharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje BOHINJ Ljubljanske mlekarne — Delikatesa BLED Specerija samopostrežba, Prešer nova in Živila Center II, C. Svobode GORJE Špecerija market, Zgornje Gorje LESCE Murka 3 RADOVLJICA Špecerija samopostrežba, Kranjska Alplesova akcija Nič napak Nedvomno bi se dalo marsikje kaj prihraniti. Dalo bi se narediti bolje in hitreje. O tem naj bi razmišljal sleherni delavec, ne le tehnologi, ki so zadolženi za vodenje proizvodnje in ne morejo predvideti vsake malenkosti. Tako so razmišljali v Alplesu, ko so dali pobudo za akcijo, ki so jo poimenovali Nič napak. Prav povsod, na vsakem delovnem mestufse da prihraniti. Naj bo to v pisarni, za strojem ali v trgovini. Naj bo to delavec, ki ima v roki skobeljnik, cepin, ali vodja, ki upravlja z milijardami, oba naj bi razmišljala, kje bi lahko kaj prihranila. »Ce bomo stroške zmanjšali le za odstotek, bomo prihranili v enem letu 10 milijonov dinarjev, vendar sem prepričan, da bodo prihranki večji,« je dejal v. d. glavnega direktorja Alplesa Stane Cadež. »Bistvo akcije je aktiviranje slehernega zaposlenega v kolektivu, da razmišlja, kako bi svoje delo opravil s čim manjšimi stroški. S prisilo se ne da veliko narediti, temveč je treba spodbuditi inovatorje in ra-cionalizatorje. Seveda pa smo sprejeli nekaj pravil akcije. Tako mora biti vsak predlog napisan, v njem mora biti pojasnjeno, kaj naj bi se spremenilo, ocenjen mora biti prihranek. Predloge potem pregleda komisija, in če ugotoui, da je predlog koristen in da se ga da uporabiti, vsak mesec sproti izplačamo predlagatelju nagrado.« f% »Nagradimo prav vsak predlog, če je le napisan,« je povedal Metod Bertoncelj, organizator nagrajevanja. »Nagrada znaša 50 dinarjev. Če pa je uporaben, ga komisija oceni in predlaga nagrado, ki ustreza prihranku. Od avgusta, ko se je akcija začela, smo prejeli že vrsto predlogov in izplačali precej nagrad. Avgusta je komisija prejela 4 predloge, septembra že 11 in oktobra, ko se mesec niti še ni . iztekel, 18. A vgusta so bili nagrajeni 3 predlogi in izplačanih je bilo 10.412 dinarjev nagrade, septembra 4 in izplačanih 4.500 dinarjev, oktobra do sedaj spet trije, za katere je odobrena nagrada 4.600 dinarjev. Seveda je pripravljenih še nekaj, celo večjih racionalizacij, ki jih komisija še ni ocenila. Prihranki znašajo v temeljni organizaciji Sestavljivo pohištvo 1,14 milijona dinarjev, brez ovred notenja zadnjih predlogov, v Fonskem in gamiturnem pohištvu 650.000 dinarjev in v Predelavi masivnega lesa 500.000 dinarjev. Naj povem še to, da dobi večjo nagrado delavec kot na primer tehnolog, ki mora že po delovni dolžnosti skrbeti za čimbolj enostavne delovne postopke.« Štefan Casar je vodja lakir-ne linije v temeljni organizaciji Fonsko in garniturno pohištvo: »Stroj za nanašanje laka je bil primeren le za velike ploskve, manjše pa smo brizgali s pištolo. Pri tem je šlo skoraj tri četrtine laka v nič in še postopek je bil dolg. Poskušali smo tudi strojno, vendar nanos ni bil enakomeren. Jezilo me je, da ne gre, pa sem predlagal mojstru, da bi prestavili transportne valje in transportni trak, kar niti ni bilo preveč komplicirano. Za pol ure dela je bilo. Sedaj gre delo hitreje in manj laka porabimo.« Tone Demšar je vodja linije za oplemenitenje ivernih plošč v temeljni organizaciji Kulturniki iz Bitole - Te dni se je na povabilo kranjske kulturne Vkuvnosti v Kranju mudila skupina kulturnikov iz pobratene Bitole. Vnnnedeliek 18. oktobra, so v domu krajevne skupnosti Strazisce pn-2,/? koncert ženskega pevskega zbora glasbene sole iz Bitole, nastopili D a so tud. ^inst rum en t al ni solist, Kljub kakovostnemu programu P p/, VnVJranie rahlo zagrenila slaba udeležba! Upajmo, da se l^a T^opZ^lav m^ ko bodo gostovali naši pevci in glasbeni- ki. (dž) - Foto: F. Perdan Sestavljivo pohištvo: »V naši temeljni organizaciji smo se organizirali po skupinah sorodnih delovnih opravil in razmišljamo, kako bi bolje opravljali delo. V naši skupini delamo na novem stroju za oplemenitenje ivernih plošč. Kar precej napak je bilo v začetku in precej smo jih že odpravili. Prišli smo tudi do zaključka, da bi lahko naredili za tretjino več, ker stroj to omogoča. Doslej smo delali dvo-stezni nanos mikrofolije, lahko pa bi delali trosteznega, le razkladalna naprava tega ni dovoljevala. Naredili smo določene rekonstrukcije in sedaj ni nobenih težav več. Pri trosteznem nanosu folije se skrajša delovni čas, produktivnost je večja, izboljša se tudi uporaba matric, ki so iz uvoza. Naše strokovne službe so izračunale, da se tako letno zmanjša število obratovalnih ur stroja za 188, poraba energije za 150.400 din. Prihranjenih je tudi 7452 efektnih delovnih ur v vrednosti 60.912 dinarjev. Skupen prihranek torej znaša 389.412 dinarjev, računan za eno leto.« Matjaž Loboda, tehnolog v temeljni organizaciji Masivna predelava lesa je predlagal zamenjavo laka s parafinom na manjših galanterijskih izdelkih. »Pri karnisah smo z ročnim brizganjem in lakiranjem izgubili veliko časa. Uporabljali smo tudi draga nemška lužila, ki smo jih sedaj zamenjali za veliko cenejša italijanska. Ze s tem se je postopek pocenil. Pri avtomatu za struženje elementov pa smo bobnu za brušenje teh elementov dodali korito za luženje in v lu-žilo razrezane kose parafina in tako delavec, ki struži elemente, vsak kos tudi končno obdela. Prihranka še nismo izračunali, odvisen bo od števila proizvedenih elementov za karnise.« To je le nekaj predlogov, ki pomenijo večje prihranke. Vrsto predlogov bo še treba obdelati. Tako je Peter Vaf predlagal poenostavitev nakladanja sekancev za celulozo, Janez Mediževec iz žage izboljšavo pri viličarju za nakladanje hlodovine in še več drugih predlogov je bilo. Pobuda je vsekakor uspešna in je naletela na ugoden odmev. Med ljudmi se je vnelo pravo tekmovanje, kdo bo predlagal večjo izboljšavo ali inovacijo. Ne gre le za denar, gre tudi za priznanje v kolektivu, saj so vsi predlogi javno objavljeni in predlagatelji pohvaljeni. Nedvomno bi bilo Alplesove delavce mogoče še marsikje posnemati. L. Bogataj i H fgaf •Ž sjr Ivi 35 let Koncert zbora iz Rivolija Kranj — Nocoj ob 19.30 uri bodo v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju ljubitelji zborovskega petja deležni posebnega umetniškega užitka. Občinski svet zveze sindikatov Kranj in zveza kulturnih organizacij sta povabila v goste mešani pevski zbor Polifonica iz pobratenega mesta Rivolija v Italiji. Predstavil bo bisere zborovske klasike in nas s pesmijo popeljal v I talijo. Predstava za invalide Kranj — Prešernovo gledališče bo v ponedeljek, 25. oktobra, ob 17. uri uprizorilo dramo »Stvar Jurija Trajbasa«. Predstavo namenjajo kranjskim invalidom, za katere je vstop prost. i 1 i! , ml ■ lllili Kranj — S podelitvijo nagrad in priznanj se je v ponedeljek sklenil 9. mednarodni festival športnih in turističnih filmov, rem je sodelovalo 57 kratkih filmov iz osemnajstih držav. Žirm je vodil jugoslovanski režiser Slobodan Šijan, je nagrado zlati grand prix festivala, podelila ameriškemu filmu Surfanje Srebrni Triglav je prejel belgijski film Stadion, bronasti Trii jetski Sodnik, nagrado Unescovega komiteja za šport in turize ski film Gora Huashan, nagrado CIDALC Pierre de Coubertin ski film Ni prostora za strahopetce, nagrado Dragan Jankomć ski film Padalci, nagrado za režijo ameriški Ni prostora zu " grado za scenarij češkoslovaški Takie bil šport včasih in pol 220, nagrado za kamero francoski Človek ptica in jugoslon greb, medtem ko je veliko plaketo Kranja za najboljšo predstavitev dobila jugoslovanska kinematografija. Posebne in priznanja so prejeli še štirje filmi: poljski Franz Klammt zemski Po Nizozemski s kolesom, ameriški Starine in kubansh vanje s kočijo. — Foto: F. Perdan Ob 35-letnici Biotehniške fakultete Središče slovens kmetijske znano: DR. SRDJAN BAVDEK IZ CERKELJ, dekan fakultete: » stveno raziskovalno in pospeševalno dejavnostjo ter s š< dobrih kmetijskih strokovnjakov lahko največ pripom« večji proizvodnji hrane v Sloveniji in k socialistični pi vasi.« Ljubljana — Narodnoosvobodilna borba in socialistična revolucija sta dokončno prelomili s starim jugoslovanskim kmetijstvom. Socialistična preobrazba vasi, velik razkorak med količino pridelane hrane in družbenimi potrebami sta zahtevala med drugim tudi uvajanje strokovnosti in znanja v naše kmetijstvo. Že pred vojno so napredni krogi dali pobudo za ustanovitev visoke kmetijske šole. Vojna, v kateri je tudi hrana odločala bitke, je to samo potrdila. Pobuda je bila uresničena šele v svobodi in leta 1947.' je bila ustanovljena agronomska fakulteta, prva predhodnica današnje Biotehniške fakul- tete. Njen dekan je sedaj dr. Srdjan Bavdek iz Cerkelj, sicer redni profesor embriologije, histologije in citologije na visokošolski temeljni organizaciji za veterinarstvo. Z njim smo se pogovarjali o jubilantu — Biotehniški fakulteti. Dr. Bavdek, opišite na kratko razvoj in rast fakultete. »Dve leti po ustanovitvi agronomske fakultete se je oblikoval gozdarski oddelek. Leta 1956 se je v Ljubljani vpisala prva generacija veterinarjev. V začetku šestdesetih let se je Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo pridružil študij biologije, »kraljice« bioloških znanosti, medtem ko je bil na agronomskem oddelku uveden študij živilske tehnologije. S tem je pred enaindvajsetimi leti nastala Biotehniška fakulteta. Naslednje desetletje je obdobje rasti: fakulteta je razvila svojo raziskovalno in pospeševalno dejavnost, okrepila izdajanje strokovne literature in uvedla podiplomski študij. Po sprejetju ustave in zakona o združenem delu se je fakulteta organizirala v visokošolsko delovno organizacijo s sedmimi temeljnimi organizacijami — agronomija, biologija, gozdarstvo, lesarstvo, veterinarstvo, živinoreja in živilska tehnologija. Občasno pripravlja fakulteta tudi študij urejanja krajine. Po sestavi je jugoslovanska in tudi sve sebnost, saj je združila š rodne študijske smeri. S tem ie ^ pevala k smotrni izrabi prostora strokovnega kadra.« Kmetijstvu smo v tem s-nem obdobju namenili p mesto; obvezali smo se, da bomo ma pridelali 85 odstotkov hrane kar bo treba močno povečati tudi. tenzivnost pridelovanja. Kako s kulteta kot središče kmetijske nosti vključuje v »zeleni plan«'' »Prvič, z razvito pospešev alno tovalno in znanstveno raziskov^® dejavnostjo, s prenošom znanstrf nih dosežkov v prakso, v zasebni • družbeni sektor kmetijstva. Naš ci je ugotoviti, kaj, zavira večjo pnoe«* vo hrane. Kako močna je pospeši valna dejavnost, se kaže tudi v ae«" žu sredstev, ki jih dobimo od orsan-" zacij združenega dela. Lani je faks* teta zaključila leto le s 47 ods»cfc denarja izobraževalne dejavnost * s 17 odstotki sredstev, ki jih je pn? pevala raziskovalna skupnost Cfess-lo je bil denar iz »tretje dejavnosa«-Recimo, visokošolska temeljna orf nizacija za živinorejo polovico c*n-hodka pridobiva s pospeševalne š* javnostjo — s projektiranjem živino rejskih objektov in hlevskih narra. z opravljanjem kontrole krme. •< stavljanjem obrokov na goveđem skih in prašičjih farmah in podobne V »zeleni plan« se fakulteta v < čuje tudi s šolanjem različnih kn-" ti j skih strokovnjakov. Spodbudn: da se je hkrati z vso večjo pomereb nostjo kmetijstva pri nas temu r: merno povečeval tudi študij V Ijedeljstva in živinoreje. Pred ena stimi leti se je v prvi letnik teh dvt -smeri vpisalo le 90 študentov, kar -predstavljalo 11 odstotkov vseh študentov. V zadnjih dveh letih >0 -število povečalo na 290, medte- > se je delež dvignil na 44 odstotk: Iz petih gorenjskih občin se je Lore> na vse študijske smeri vpisalo -študentov. To je v skladu z družbe" mi napori, da se poveča pridelovanj hrane, da se z bogatejšim znan;«?-dosežejo višji hektarski donosi. mlečnost krav. Prav z vzgojo kačro je fakulteta veliko pripomogla «• usmerjanju kmetij, k uvajanju >o dobne mehanizacije, k pridelcvar. -za trg in organiziranju v zadruge družbenem sektorju dosegamo ocix-ne rezultate v perutninarstvu ir. prašičereji. Obvladamo navsezadnje ra di sodoben način prireje mleka, žu-* dokazuje, na primer, tudi mlečno^ krav v Poljčah.« Precej diplomate -fakultete se odloči za delo na dorrs^ kmetiji in torej za takojšen preno> znanja v prakso.« Fakulteta bo proslavila jubilej r delovnimi srečanji in prireditvi Osrednja slovesnost bo danes-22. oktobra, v sejni dvorani skupine SR Slovenije. c Zaploteik