FOR Freedom AND Justice No. 59 Ameriška! -=i 180S fcTTi i a n rcf^.______ aw '38WO AA3H3 'J-aw aisfflxsns A AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, August 15, 1989 VOL. 91 Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Nič novega o talcih v Libanonu — Topniški dvoboji v Bejrutu — Sirijci baje pripravljajo veliko ofenzivo zoper krščanske enote WASHINGTON, D.C. — Visoki funkcionarji Bushove administracije pravijo, da ni bilo nobenega napredka v prizadevanjih za izpustitev ameriških in drugih tujih državljanov, ki so v rokah muslimanskih skupin v Libanonu. Nobenega napredka tudi ne pričakujejo in menijo, da bo kriza trajala mesece in mesece. Tudi Izraelci ne kažejo volje za popustljivejše stališče. Šejk Obeid, ki so ga pred tedni ugrabili v južnem Libanonu, je zasliševalcem menda povedal, da sta dva od treh izraelskih rokah, ki naj bi bili v rokah muslimanskih skupin v Libanonu, že zdavnaj mrtva. Isto je slišati tudi od drugih virov. Izraelci pravijo, da je to lahko res, lahko je pa tudi samo nadaljevanje psihološke vojne. Iz Irana prihajajo kot običajno zelo nasprotujoče si izjave. Tako je iranski predsednik Rafsandžani dejal, da je pripravljen pomagati pri prizadevanjih za izpustitev talcev, pod pogojem, da bi ZDA med drugim odmrznile nekaj milijard iranskih dolarjev, blokiranih v ZDA. Včeraj je pa iranski verski vodja in kot tak naslednik ajatola Homeinija, ajatola Ali Khamenei, dejal, da Iran ne bo nikoli sprejel neposrednih pogajanj ali odnosov z ZDA. l Da ni pričakovati vidnega premika potrjuje dejstvo, da bo predsednik Bush jutri pričel 20-dnevne počitnice v državi Maine, kjer ima svojo osebno rezidenco. V Bejrutu pa se skoro neprekinjeno nadaljujejo topniški dvoboji med krščanskimi enotami, ki so pod vodstvom genn Michela Aouna, in sirijskimi ter raznimi muslimanskimi enotami. Mnogi predeli Bejruta so sedaj samo razvaline, velika večina Bejrutča-nov je nekoč lepo mesto že zapustilo. Novost v zadnjih dneh je bil poskus sirijskih in muslimanskih enot, da bi zasedle za krščanske enote pomemben kraj. V srditem boju so krščanski vojaki napad zavrnile, menda s precejšnjimi izgubami na obeh straneh. V krščanskem taboru se pa bojijo, da pripravljajo Sirijci veliko ofenzivo, da bi končno uničili Aounovo vojsko, ki sicer dobiva orožje in strelivo od Iraka, smrtnega sovražnika Sirije. Razbitine kong. Lelundovcga letala našli v Etiopiji — Vsi na letalu mrtvi — V letalski nesreči umrl tudi mississippijski kongresnik WASHINGTON, D.C. — Preteklo nedeljo so tik pod vrhom gore v zahodni Etiopiji našli razbitine letala, v katerem so bili teksaški kongresnik, 44-letni Mickey Leland, in 15 drugih potnikov. Letalo je bilo namenjeno v begunsko taborišče v zahodni Etiopiji, kajti se je kong. Leland močno zanimal za begunce, posebej tiste v Afriki. Vzrok ne-sreči je bil po vsej verjetnosti slabo vreme, domnevajo, da je sicer zelo izkušeni etiopski Pilot letel nizko, da bi se izognil oblakom in našel kraj za varno pristajanje, ko pa se je sPuščal nižje in nižje, je treščil neposredno v 8°ro. Sodeč po razbitinah so bili vsi na letalu takoj mrtvi. Kraj nesreče je tako neobljude-n°. da je vzelo skoro teden dni, predno so našli ostanke letala. Trupla Lelanda in drugih ameriških žrtev bodo vrnjena v ZDA. Preteklo nedeljo zvečer je pa v drugi letalski nesreči umrl drugi kongresnik. Tokrat 'c našel smrt 45-letni Larkin Smith, republikanec iz Mississippija. ki je služil v zveznem k°ngresu od januarja letos. Zakaj je letalo Cessna 177 treščilo na tla še ni znano. Kong. j Smith in pilot sta takoj umrla, ko je letalo padlo v gozd blizu mesteca New Augusta, Miss. V kratki kongresni karieri, je Smith podpiral bolj stroge ukrepe v boju zoper mamila in trgovce z mamilom. Težave pri sestavljanju poljske vlade — komunisti želijo preprečiti koalicijsko vlado pod Lechom Waleso — Tudi ZSSR v skrbeh ; VARŠAVA, Polj. — Včeraj je Czeslaw Kiszczak, bivši notranji minister in tesen sodelavec predsednika države Wojciecha Jaru-zelskega, priznal, da ne more sestaviti vlade, ki bi razpolagala z večino v parlamentu. Dejal je-, da je pripravljen opustiti mandat z namenom, da bi vladno koalicijo sestavil Roman Malinowski, ki vodi sicer majhno kmečko stranko. Kiszczaku delajo težave poslanci iz vrst Solidarnosti, ki nočejo podpirati vlade, ki bi ji načeloval mož, ki je vodil preganjanje Solidarnosti in mnoge sedanje poslance spravil v zapor. Vladajoča komunistična partija skuša na vsak način preprečiti koalicijsko vlado, ki bi bila pod vodstvom Lecha Walese. Takšna vlada bi namreč bila prva res nekomunistična vlada v Vzhodni Evropi po drugi svetovni vojni oziroma potem, ko so pod sovjetskim pritiskom klonile vse vsaj deloma nekomunistične vzhodnoevropske vlade. Čeprav Sovjetska zveza daje poljskemu režimu veliko avtonomije glede poskusov razreševanja politične in gospodarske krize, prihod na oblast izrecno nekomunistične in celo protikomunistične vlade bi le bil preveč. Pretekli ponedeljek je Walesa namreč dejal, da želi ustanoviti koalicijsko vlado, ki bi jo vodil sam, in je v ta namen pričel s posvetovanji in pogajanji s predstavniki drugih strank, zastopanih v parlamentu. Kiszczak je dejal, da s tem Walesa »komplicira in podaljšuje« proces sestavljanja nove vlade. — Kratke vesti — Johannesburg, J. Af. — Včeraj je podal ostavko predsednik države P.W. Botha, kije bil na tem mestu zadnjih 11 let. Prišlo je do spora med Botho in njegovim sicer že izbranim naslednikom F.W. de Klerkom, ki bo danes zaprisegel kot začasni predsednik in služil do parlamentarnih volitev, ki bodo 6. septembra. Botha je star 73 let in je 18. januarja letos preživel možganski kap, de Klerk je pa dvajset let mlajši, njegova politična filozofija pa se bistveno ne razlikuje od Bo-thove. Botha v televizirani izjavi ni prikril, da je bil prisiljen k odstopu. Edwards Air Force Base, Kalif. — Preteklo soboto dopoldne je varno pristal-šuttl Columbia. Polet je trajal 5 dni in pravijo, da so astronavti uspešno izvršili vse naloge. Tudi šuttl je deloval skoro brezhibno, čeprav je bil polet zanj prvi v 3'/2 letih. Poleg je bil vojaškega značaja. Budapest, Mad. — Zahodna Nemčija je zaprla svoje veleposlaništvo in konzulat in sicer zato, ker se je pojavilo tolikšno število vzhodnonemških državljanov, ki iščejo politični azil. Madžarska je v zadnjem času odstranila naprave med njeno mejo z Avstrijo in Nemčijo, to pa izkoriščajo na tisoče Vzhodnih Nemcev, ki smejo potovati v Madžarsko, da mejo prekoračijo. Mnogi drugi pa prosijo za azil v predstavništvih ZRN v Madžarski, zahodnonemški dipomatski uslužbenci v le-teh pa so preobremenjeni z delom. Iz Clevelanda in okolice Izreden uspeh— Piknik fare Marije Vnebov-zete preteklo nedeljo na Slov. pristavi je žel izreden uspeh. Novi grobovi Dr. JOHN P. NIELSEN V soboto, 12. avgusta, je v Slovenskem domu za ostarele umrl 77 let stari Dr. John P. Nielsen, ki je od aprila ležal v nezavesti po možganski kapi, ki ga je bila zadela v njegovem stanovanju v New Yorku. V Slovenski dom za ostarele je bil prepeljan pred dvema tednoma. Dr. Nielsen je bil rojen v Cleveland. Družinsko ime je bilo Sesek, a si je mladi znanstvenik, metalurg po poklicu, ki je prejel doktorat v tej stroki na univerzi Yale 1. 1947, vzel ime Nielsen, da bi ne bil zaradi družinskega imena zapostavljen, kljub temu pa ostal zaveden Slovenec, še posebej v starejših letih. Od 1. 1941 do 1947 je bil zaposlen pri International Nickel Co. in nato Phillips Laboratories, 1. 1947 pa postal profesor in načelnik oddelka za metalurgijo na New York University, od 1973 do svoje upokojitve I. 1975 pa profesor na New York Polytechnic Institute. Soustanovitelj je bil International Precious Metals Institute, v zvezi s tem je pa dr. Nielsen prepotoval večji del sveta, bil je član ene prvih akademskih in strokovnih delegacij v Sovjetsko zvezo po smrti Stalina. Bil je priznan raziskovalec in je imel nekaj patentov, posebej na področju zobozdravstvene tehnike. Kot zaveden rojak je bil zelo aktiven pri Družbi za slovenske študije, Slovensko-ameriškem kulturnem svetu, veliko je podpiral naš časopis in mnoge druge ustanove in organizacije. Zanimal se je za izvor svoje družine in je člane te družine, tako tu v ZDA kot v Sloveniji, veliko podpiral. Bil je vdovec po Dorothy, roj. Lewis, brat Franka in Edwarda (oba že pok.), 6-krat stric. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Joseph Tanko Dne 10. avgusta je v Meridia Euclid bolnišnici umrl 80 let stan Joseph Tanko, rojen v Soudanu, Minn., v Clevelandu pa živel od 1. 1947, mož Tyne, roj. Anderson, oče Eugenea, brat Victorja ter že pok. Franka, Anthonyja, Johna, Agnes Pechek in Ide Knaus, zaposlen pri TRW 19 let, dokler ni šel v pokoj. Pogreb je bil včeraj, 14. avg., iz Želetovega zavoda na E. 152 St. na pokopališče Knolhvood. Piknik Slovenske šole— To nedeljo ste vabljeni na Slovensko pristavo na piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu. Ob 12.30 bo imel mašo župnik Jože Božnar, po maši bo kosilo. Na str. 2 je lep članek o pikniku in delovanju šole v zadnjem letu. Vsi vabljeni! Prodaja peciVa— Podr. št. 10 SŽZ bo imela prodajo peciva to nedeljo in sicer v zvezi s tkim. »Homecoming« pri Slovenskem domu na Holmes Ave. Članice so naprošene, da darujejo pecivo, rezance itd. Prireditev bo ves popoldan do večera. Sestanek— Sinoči je bil sestanek v Baragovem domu. Prof. Vinko Lipovec je govoril o svojih vtisih po obisku Koroške, Italije in Nemčije glede razmer na slovenskem Koroškem ter v Sloveniji in Jugoslaviji. Na koncu je izrazil mnenje, da bi morali Slovenci, ki živijo v tujini, bolj složno delovati v korist osnovnih slovenskih narodnih interesov, g. Jože Melaher je pa rekel, da bodo v zvezi s tem sestanki in posvetovanja. O svojih vtisih po prvem obisku v Sloveniji je govoril mladi Argentinec Dominik Oblak. Udt ležil se je komemoracije na Žalah v Ljubljani in o le-tej obširneje poročal, z dvema drugima je obiskal Kočevski Rog in prišel blizu dveh jam, kjer so streljali vrnjene domobrance. Udeležba je bila za na hitro sklican sestanek in ponedeljek zvečer kar dobra. Sestanek je povezoval g. Melaher. Dimitrij Rupel pride— Jeseni bo v zvezi s stalno izmenjavo profesorjev med ljubljansko in clevelandsko univerzo tu prof. Dimitrij Rupel. KRES vabi— Folklorna skupina KRES vabi na praznovanje svoje 35-letnice, ki bo v nedeljo, 3. septembra v SND na St. Clair Ave. Vstopnice so v predprodaji in so po $15 (z večerjo), dobe se tudi samo za nastop. Kličite 481-5621 za rezervacijo in več informacije. Koncert Fantov na vasi— Fantje na vasi vabijo na njihov letni koncert, ki bo v soboto, 9. sept., zvečer. Vstopnice so po $6 in jih dobite, ako pokličete enega sledečih: Mark Jakomin (289-2559), Janez S-šen (946-9607), Tomaž Slak (881-1725J. Ne odlašajte! VREME Spremenljivo oblačno danes z možnostjo dežja. Najvišja temperatura bo okoli 84° F Oblačno jutri z verjetnostjo dežja in najvišjo temperaturo okoli 11° F. V četrtek pretežno oblačno z najvišjo temperaturo okoli 73° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $ 1 8 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 — year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 — 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas No. 59 Tuesday, August 15, 1989 ’ « Majniška deklaracija in Temeljna listina Slovenska javnost je razdvojena. V sedanjem napetem političnem trenutku, ko nekateri srbski krogi celo grozijo s tanki, in torej za oblasti v socialistični republiki Sloveniji ni lahko miriti miloševičevsko nastrojenih srbskih politikov, hočejo pa med Slovenci ohraniti vodilno mesto, so na republiški konferenci SZDL na zasedanju 27. 6. letos sprejeli besedilo listine, ki je zdaj predloženo državljanom v podpis. Gre za t.i. Temeljno listino Slovenije 1989. Ob tem političnem dokumentu pa seje sedanja slovenska družba, v kateri deluje cela vrsta novonastalih Zvez, nekako razdvojila. Dejstvo je, da postaja državljan Slovenije vse bolj politično zrel in samozavesten. To je bilo očitno že od februarski izjavi »Proti izrednemu stanju, za mir in sožitje na Kosovu«. Po tistem zboru so se predstavniki zvez in organizacij ter drugih ustanov, ki so podpisale tedanjo izjavo, bili mnenja, da bi pripravili nek politični dokument, ki bi izražal stališče slovenskega prebivalstva. Sledila si je vrsta sestankov, vendar pa niso obrodili zaželene skupno oblikovane spomenice. Ob »občnem zboru« na Trgu revolucije v Ljubljani, 8. maja letos, pa je pesnik Tone Pavček povsem nepričakovano javno prebral t.i. Majniško deklaracijo 1989, pod katero so se tedaj podpisali Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih skladateljev, Slovenska demokratična zveza. Slovenska kmečka zveza. Slovensko krščansko-socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, UK ZSMS Ljubljana in še Zveza slovenske kmečke mladine. Se pravi tiste silnice v slovenski družbi, ki predstavljajo novo pot v uveljavljanju slovenske narodne identitete in tudi pluralistično urejene družbe. Tudi po tem dogodku so se še nadaljevali sestanki med predstavniki, ki so se udeležili februarskega srečanja v Cankarjevem domu, vse do zasedanja republiške konference SZDL, ki je sprejela besedilo Listine. (Oba dokumenta, Majniško deklaracijo 1989 in Temeljno listino Slovenije 1 989, objavljamo kot dodatek temu članku.) S tem so se začele polemike. Nekateri podpisniki Majniške deklaracije 1 989 očitajo RK SZDL, ki je dokončno oblikoval in podpisal Temeljno listino, da je ta listina nekakšna druga »Dolomitska izjava«, oziroma da listina ne zagotavlja suverenosti republiki Sloveniji, da se zavzema za ohranitev dosedanje politične ureditve, ki je Jugoslavijo in Slovenijo pripeljala v »gospodarsko, družbeno in moralno katastrofo«, in še, da je »usmerjena v kratkoročno nasprotovanje agresivni politiki« nekaterih jugoslovanskih političnih krogov. Podpisati Temeljno listino bi torej po njihovem mnenju pomenilo podpirati zgolj politiko oblast, ki ne prinaša pravih alternativ za rešitev težkega stanja. Sestavljale! Temeljne listine pa odgovarjajo, da gre za politični dokument, ki se jasno zavzema za »politični pluralizem, človekove pravice, svobodne volitve, civilno družbo« in za tako »Jugoslavijo, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov«. Pri tem pripominjajo, da bi morale t.i. alternativne skupine, ki Temeljni listini očitajo nedoslednost in nadaljevanje - Ob zadnji letošnji prireditvi Slovenske šole pri Sv. Vidu CLEVELAND, O. - Naslednjo nedeljo, 20. avgusta, bo na Slovenski pristavi piknik, ki ga pripravlja odbor staršev Slovenske Dole — Sv. Vid. Prav lepo vas vabimo, da se vsi, od blizu in daleč, udeležite tega piknika. Vaš obisk bo razveselil starše, ki nosijo težo prireditve, razveselil pa bo tudi vse gojence Slovenske šole. Čutili bodo, da ima Slovenska šola veliko prijateljev. Koristno in potrebno je delovanje Slovenske šole, vendar se vam oglašamo po časopisu samo, kadar vabimo na prireditve. To pač zato, ker nimamo poročevalca, ki bi sproti opisoval, kaj vse se v sobotni šoli dogaja. Gospod profesor Sever je to delo zelo vestno vršil od prvega začetka šole pa vse do tedaj, ko so mu opešale telesne moči. Sedaj ga močno pogrešamo. Čeravno smo premalo upoštevali njegov trud, se mu za njegovo vztrajno in nesebično delo iskreno zahvaljujemo. Naj danes vsaj bežno nakažem nekaj iz življenja Slovenske šole pri Sv. Vidu. Ob začetku leta je bilo v Slovensko šolo vpisanih 50 gojencev. Najmočnejši sta bili prvi dve skupini. Za predšolsko skupino, ki smo jo začeil v letu 1986, je bilo opaziti razveseljivo zanimanje s strani staršev. Resnično je bil pouk v veselje in korist otrokom. Program za ta razred je učiteljica pripravila na zabavno poučen način. Učiteljski zbor je imel letos naslednje učne moči: Predšolsko mladino je vodila Polonca Žakelj, Kati Likozar-Cup pa je poučevala otroški vrtec. Prvi razred je učila Marija Petelin, drugega razreda pa letos nismo imeli. Tretji in četrti razred je imela dolgoletna učiteljica Angela Bolha. V petem in šestem razredu je bila učiteljica Zalka Likozar, sedmi in osmi razred pa je vodila Milena Stropnik. Ob času prireditev je učiteljstvu pri vajah pomagala Martina Košnik. Prav gotovo je Slovenska šola na dostojni višini ravno zaradi prizadevanja učiteljic. Ob koncu leta vsem stotera hvala. Dokler bo v njih ljubezen do našega izročila in bo v njih gorela želja, da tega posreduje naslednjemu rodu, dotlej bo Slovenska šola še živela. Ko iščemo novih, mladih moči, ki bodo delo nadaljevale, je prav poudariti, naj starejši in mlajši rod dela z roko v roki. Samo na ta način bomo obdržali nepretrgano zvezo našim pristnim izročilom. S slovensko šolo ne ohranjamo samo slovenske besede, ampak tudi naše običaje in navade in se s tem povezujemo s slovenstvom v koreninah. Odbor staršev je tudi pridno delal. V tem odboru so odborniki vsi starši, ki pošiljajo otroke v sobotno šolo. Skupno je udeleženih 28 družin. Prireditve povezujejo vse družine v skupnem sodelovanju. V preteklem letu je odbor uspešno deloval pod vodstvom Matija Plečnika, blagajno oskrbuje Marjan Perčič, mesto tajnice pa že več let opravlja Maruša Pogačnik. Njej je odbor še posebej hvaležen, ker je pripravljena pomagati četudi nima več otrok v Slovenski šoli. Ravnatelj Slovenske šole je gospod Jože Božnar, župnik pri Sv. Vidu. Njemu se zahvaljujemo za vso skrb in želimo, (Za obnovitev tega svetišča so prispevali mnogi rojaki in rojakinje, ki žive v tujini, tudi v našem listu smo priporočali prispevke v ta namen. Zato priobčujemo ta članek, ki je izšel v ljubljanski Družini z dne 6. avgusta. Ur.) »Jaz pa stojim na gori kakor prej« — te besede, ki so vklesane na vhodu v svetišče svetogorske Kraljice, bi lahko vklesali letos tudi na cerkvico svete Marjete na Šmarjetni gori. Kdor se je še kakšni dve leti nazaj vozil po stari gorenjski magistrali, je radovedno opazoval samotni zvonik na Šmarjetni gori in zaman iskal svetišče ob njem. Ni ga bilo. Kakor je še nedolgo tega bilo zapisano propadu bližnje gostišče, je ista usoda že doletela svetišče svete Marjete. ' Krivec pa ni kak »ideološki osvoboditelj« iz prvih dni svobode kakor na bližnji Palnici in v loških hribih, temveč sam cesar Jožef II. s svojimi verskimi reformami. V davnem 18. stoletju je z njimi naredil poleg koristi tudi veliko kulturno in zgodovinsko škodo za našo narodno zgodovino (spomnimo se na ukinitve samostanov, ki so hranili številna pričevanja o naši preteklosti). Šmarjetna gora velja od nekdaj za priljubljeno shajališče Kranjčanov in sploh vseh Gorenjcev iz bližnje okolice. Njena zgodovina je zelo bogata, je še posebej poudaril domačin v začetku bogoslužja, ko je pozdravil navzoče in predstavil delo, ki je steklo v da še v naprej vodi in varuje to farno ustanovo in ji daje notranje moči. Ustanovam za vzgojo mladine je zlasti v današnjih časih potrebno duhovno očetovstvo. Kratek pregled delovanja Slovenske šole pri Sv. Vidu je vsekakor najbolj umestno vabilo na prihodnjo šolsko prireditev — zabavno veselico. Je le res, da brez podpore slovenske javnosti tudi najbolj delaven odbor ne bi mogel vzdrževati šole. Zato, končno, najlepša hvala vsem podpornikom Slovenske šole. Pridite tudi to nedeljo na Slovensko pristavo. Ob 12.30 popoldne bo č.g. Božnar na tem kraju daroval sveto mašo za vše sotrudnike Slovenske šole. Po sv. maši bo na voljo kosilo, nato pa vesela zabava, igre za otroke in tradicionalni srečolov. Na svidenje! JML zadnjih letih. Šmarjetno goro omenjajo listine že leta 1272, prvo obnovo pa leta 1342. Posebno vlogo in pomen je dobila v dobi turških vpadov, saj je na njej zagorel kres takoj, ko se je ta zasvetil na Grmadi (Šmarni gori). Jo-žefinske reforme so obsodile svetišče na počasno umiranje, času in viharjem je najdlje kljuboval zvonik. Zanimanje za cerkvico je zopet zraslo pred petimi leti, ko je sem začel zahajati domači kaplan Janez Šket z mladinsko skupino. Počasi se je porajala misel o obnovi, sprva le kot neuresničljive sanje, potem pa vedno bolj resnične, dokler niso temeljev in okolice začeli raziskovati arheologi. Na podlagi njihovih spoznanj se je dala vse bolj rekonstruirati podoba cerkvice. Domači župnik Ciril Berglez in takratni kaplan Pavel Juhant sta se resno oprijela misli o obnovi. Ob nasvetih akademika dr. Emilijana Cevca je dipl. inž. arhitekt Matija Suhadolc napravil načrte, ki jih je mojster Pelko z Bleda uresničil. Tako je v letošnjem juliju po 200 letih zablestelo svetišče vrh gore vse lepo in novo, kakor biser, vklenjen v zeleno-modro barvo narave. Poseben čar cerkvici dajejo klesani okvirji za vrata in okna iz lehnjaka. Notranjost pa krasi lep kamnit oltar z reliefom pelikana, umetniško delo, ki ga je daroval cerkvici akademski kipar Marko Pogačnik. Lep in bogat okras tvorita gotska plastika Žalostne Matere božje in oljna slika akademskega slikarja Mateja Metliko-viča. Šmarjetna gora je s to cerkvijo pridobila tako tudi bogat kulturni zaklad, ki ga bo rad obiskal, kdor ljubi lepoto in naravo. Nadškof Šuštar, ki je ob navzočnosti 28 duhovnikov vodil slovesnost, pa je poudaril predvsem duhovno razsež-(dalje na str. 4) hegemonije partije, pomisliti, kot je rekel Matevž Krivic, da se »Majniška deklaracija izmika stvarnemu izhodišču, da smo v Jugoslaviji — in da jo moramo torej spremeniti ali pa iz nje izstopiti, ne pa sejati med množice iluzije, kakor da smo v položaju, da se bomo šele odločili, ali se s kom povežemo ali ne«. V razpravo o podpiranju Majniške deklaracije oziroma Temeljne listine Slovenije se vključuje tudi Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski pokrajinski škofovski konferenci. Komisija je uradno izjavila, da glede na razna razhajanja (dalje na str. 4) Šmarjetna gora spet ima svoj biser Nadškof Šuštar blagoslovil obnovljeno svetišče sv. Marjete __________________________AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 15, 1989 ZLASTOMAŠNO SLAVJE V HAMILTONU Zlatomašnik č.g. Karel Ceglar, SDB TORONTO, Ont. - V nedeljo, dne 9. julija 1989, je bil pri slovenski fari sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu prazničen dan. Farani in številni gostje iz različnih krajev Onta-rija in Združenih držav so namreč slovesno proslavili 50-let-nico mašniškega posvečenja č.g. Karla Ceglarja, SDB, svo-ječasnega župnika te fare in graditelja cerkve sv. Gregorija Velikega. Slovesnosti so se pričele ob 10h dopoldne z zahvalno sv. mašo ob polni cerkvi vernikov in zlatomašnikovih prijateljev. Ko je zlatomašnik v spremstvu hamiltonskega škofa, prevzv. Anthonyja F. Tonnosa, številne duhovščine ter deklic v narodnih nošah vstopil v cerkev, je zadonela pesem »Zlatomaš-nik bod’ pozdravljen«, ki jo je Pod vodstvom sedanjega g. župnika Slobodnika zapel mešani cerkveni pevski zbor. Pri oltarju sta zlatomašnika pričakala mala Emily Novak in Jason Prša in mu v pozdrav deklamirala pesem, ki jo je za to Priliko napisal zlatomašnikov brat Ludvik, duhovnik v Braziliji. (Pesem je objavljena na drugem mestu.) Otroka sta mu v poklon izročila še lep šopek rdečih nageljnov. V imenu župljanov je predsednik cerkvenega odbora g. Prank Novak najprej pozdravil g. škofa Tonnosa, zlatoma-Šnikove somaševalce ter zbra-uo ljudstvo in se slavljencu v imenu faranov zahvalil za vse sprejete duhovne dobrine, ki so jih župljani po njem sprejeli, ter za njegove velike zasluge Pri gradnji cerkve in župnišča. Zlatomašniku je nato spregovorila v angleščini in slovenščini gdč. Cecilija L. Mlinarich iu mu v imenu župnijske Katoliške ženske lige, Slomškovega °llarnega društva in Društva Sv- Jožefa poklonila lep kelih, na katerem je vgravirano: Go-sPod Karel Ceglar, zlatomaš-uik, 1939—1989, ter imena °menjenih organizacij, ki so kelih kupile. Po berilih in evangeliju je žlatomašniku spregovoril g. p. Fortunat Zorman iz Lemonta, s katerim je jubilant kot deček hodil skupaj v metliško osnovno šolo. P. Fortunat je govoril predvsem o vzvišenosti duhovništva in v duhovnikih upodobljenem Kristusu, ki po njih še naprej uči in oznanja božjo resnico. Svojemu prijatelju iz mladih let je ob lepem zlato-mašniškem jubileju želel nadaljnjih milosti in božjega blagoslova. Prošnje vernikov so brali po dva predstavnika starejših župljanov, odrasle mladine in otrok, darove k oltarju so pa prinesli zastopniki raznih društev in odsekov, ki v fari delujejo. Med slovesno sv. mašo je ubrano prepeval cerkveni pevski zbor. Po obhajilu je zadonela mogočna pesem »Hvala večnemu Bogu«, ki jo je pela vsa cerkev. Predsednik cerkvenega odbora g. Novak je potem povabil vse goste na slavnostno kosilo v dvorano, zlatomašnik g. Ceglar pa je navzočim podelil svoj zlatomašniški blagoslov. Za zaključek cerkvenega obreda je iz vseh grl še zadonela lepa pesem »Marija, skoz življenje«. Vsi navzoči so se potem podali v dokaj prostrano dvorano, ki pa je bila za to priliko skoraj premajhna. Blizu 600 ljudi se je posedlo okrog lepo pripravljenih miz k slavnostnemu kosilu. Pred jedjo je g. župnik Franc Slobodnik pozdravil vse goste in na jedi s kratko molitvijo priklical božji blagoslov. Pričakoval sem, da bo zlatomašnik Karel blagoslovil nekaj rib in par hlebov kruha ter nasitil to zbrano množico, pa je to prepustil drugim. Ti so nas postregli z zelenjavo, prikuhami, z govejim in kokošjimi bedri in perutmi. Posebna ekipa kuharjev in natakarjev je bila za to najeta, ki so skrbeli, da bi nihče ne ostal lačen. Kosilo smo zalivali z dobrim, belim vinom. * Spored po obedu Po končanem obedu je g. Novak pričel s popoldanskim sporedom. S pozdravom vsem gostom je potem k mikrofonu povabil zlatomašnikovega salezijanskega sobrata iz Sher-brooka, Quebec, kjer je g. Ceglar 12 let deloval in tam zgradil tudi šolo, katero sedaj vodijo tamkajšnji salezijanci. (Žal, ime gosta iz Quebeca sem preslišal.) V kratkem in duhovitem govoru je zlatomašniku čestital in mu želel nadaljnjih uspehov na njegovi duhovniški poti. Za njim so na kratko spregovorili še g. Ivan Dobršek, p. Fortunat in prvi predsednik cerkvenega odbora v fari sv. Gregorija Velikega. Jubilant-zlatomašnik se je potem vsem zahvalil za lepe besede, ostalim pa za izraz ljubezni, ki so mu jo ob njegovi 50-letnici mašništva izkazali. Obudil je nekaj spominov, zlasti dolgoletne želje, ki jih je nosil v sebi v času svojega delovanja v ZDA in pozneje v New Brunswicku in Quebecu, namreč, da bi mu bilo dano delovati med slovenskimi rojaki. Te želje so se mu končno uresničile, ko je bil 1. 1975 kot kaplan nastavljen v novoustanovljeni slovenski fari sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu. Dejal je, da se v Hamiltonu zelo srečnega počuti in je vesel, da je k rasti te župnije lahko doprinesel svoj delež. Ko je zaključil svoj nagovor, so mu navzoči stoje in z dolgim aplavzom dali in izrazili svoje priznanje. Popoldanski program se je končal z zahvalno molitvijo, ki jo je odmolil p. Fortunat. Še dolgo v popoldne so se mnogi zadržali v dvorani v,, prijateljskih razgovorih in pomenkih. ****** Zlatomašnik č.g. Karel Ceglar SDB, se je rodil 19. septembra 1912 v Stični v družino Antona Ceglarja in njegove žene Marije, rojene Groznik. V zakonu se je rodilo pet o-trok in sicer dve hčerki in trije sinovje. Mati je želela predvsem, da bi se otroci izšolali in je kot prvega poslala v šolo na Rakovnik v Ljubljano v septembru 1. 1920 mladega Karla. Čez dva tedna so vse dečke prepeljali na Radno (Boštanj pri Sevnici), med njimi tudi Karla. Po dveh letih se je vrnil na Rakovnik, kjer je dokončal 4. in 5. razred. Na jesen 1. 1924 se je v Veržeju vpisal na nižjo gimnazijo in po končanih štirih letih študija napravil prošnjo za noviciat. Bil je sprejet in se na praznik Kristusa Kralja 1. 1928 »preoblekel«. Talar je kot novinec sprejel iz rok poljskega kardinala Augusta Hlonda, na kar je bil še posebno ponosen. Začasne obljube je napravil na god sv. Lovrenca, leto dni po začetku noviciata, končne zaobljube, da bo ostal vse življenje zvest Don Bosku, pa je naredil 1. 1932 po končanem študentatu. Nekaj časa je obiskoval tudi klasično gimnazijo, kamor je spremljal študenta rakovniškega konvikta, kjer je vsa tri leta tirocinija prebil. Bogoslovne študije je g. Karel dokončal na Rakovniku. (Prvi letnik je opravil na Cro-cetti v Italiji, 1935-36). V maš-nika je bil posvečen 2. julija 1939 v ljubljanski stolnici. Novo mašo je pel v Stični na dan 16. julija 1939, pri kateri mu je pridigal stiški opat dr. Auguštin Kostelec. Čez zimo 1. 1939-40 je odslužil obvezni 6-mesečni dijaški vojaški rok v Zagrebu. V jeseni 1. 1940 je na Radni postal prefekt pod ravnateljem g. Jožetom Španom. Ta mu je naročil, naj bi v laniškem župnišču pripravil dom za klerike in poskrbel za novince. Najet gradiček Škrljevo pri Šentrupertu je tej potrebi zadostil. Tam so novinci začeli s šolo in delom na kmetijskem posestvu. Ko je bilo vse že v lepem teku, se je pričela vojska, nemška in italijanska okupacija in seveda stalinistično-komuni-stična revolucija. Zaradi internacij in pobijanja duhovnikov od strani komunistov, je veliko fara ostalo brez duhovnikov. G. Ceglar se je rad odzval prošnjam treh fara (Sv, Križa pri Litiji in okolici), kamor je hodil dve uri peš spovedovat za prve petke. Spovedoval je v torek popoldne, vso sredo in četrtek, včasih po 16 ur na dan, v petek pa delil sv. obhajilo. Ko se je tako po takem o-pravilu nekoč vračal domov, so ga štirje oboroženi partizani povabili v neke kmečko hišo na zaslišanje, a So ga potem izpustili, da je nadaljeval svojo pot domov. Nekaj dni pozneje je dobil sporočilo od inšpek- torja Ivana Špana, naj se nemudoma vrne v Ljubljano, da bo prevzel administracijo Deškega vzgajališča na Selu. Ko je bil po nekaj tednih po opravkih na poti v Šentrupert, ga je na cesti od rakovniške postaje proti občini nekdo opozoril, da so partizani za njim povpraševali. Če bi ga takrat dobili, bi gotovo šel za pobitima župnikom in kaplanom. V maju 1945 je z mnogimi drugimi zapustil Ljubljano in odšel na Koroško. V zimi 1945-46 je bil v Borgo San Lorenzo v salezijanski šoli blizu Firenc, nakar je tri leta župni-koval v dekaniji Strassburg v Krški dolini. Oktobra 1949 je odšel v Združene države Amerike. Za tri mesece se je ustavil v mestecu Goshen, New York, naslednjih 6 let pa preživel v Louisiani v Hope Haven in Marrero. Na pomlad 1. 1955 je postal ameriški državljan. Ko je bil naprošen, da bi za »eno zimo« prišel v Kanado, se je odzval, a se je ta »ena zima« raztegnila na dolga leta plodnega delovanja. G. Karel je najprej devet let deloval v vzhodni kanadski provinci New Brunswick, nato v Sherbrooku v provinci Quebec, odkoder je prišel v Hamilton na slovensko župnijo sv. Gregorija Velikega v pomoč takratnemu župniku g. Ivanu Doberšku potem, ko je bil njegov pomočnik g. Stanko Ceglar (brat g. Karla) imenovan za hišnega duhovnika v sestrskem domu sv. Jožefa v Hamiltonu. Tri leta po svojem prihodu (dalje na str. 4) Ludvik Ceglar: ZLA TOMAŠN1KU . Bilo pred petimi je desetletji ko si na božjo njivo se odpravljal, da boš na njej sejal, sadil in kopal ter v božjo žitnico sadove spravlja!. Gospod naš Bog, edini in najvišji Te vodil po duhovniški je poti, da zdravi, čisti nauk si oznanjal in vojskoval se proti vsaki zmoti. Zvesto opravljal si pastirske službo, za Kristusovo čast si duše vnemal. V tej službi polstoletni dan za dnevom veselje in bridkosti si prejemal. Vsi smo veseli potov zveličavnih ki stopil nanje si pred pol stoletjem. Želimo ti vseh božjih blagoslovov in te obsipamo z duhovnim cvetjem. Grdina—Cosic Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore BIvd. 531-6300 28890 Chardon Rd. 944-8400 1053 E. 62 Street 431-2088 V družinski lasti že 86 let Zlatomašno slavje v Hamiltonu (nadaljevanje s str. 3) na župnijo, je bil g. Karel imenovan za njenega župnika. Župnija, ki jo je ustanovil pok. dr. Lojze Tomc in s pomočjo faranov kupil obširno zemljišče na Centennial Parkway ter postavil prvo stavbo z dvema dvoranama, od katerih je ena služila za kapelo, druga pa za razne prireditve, je tako pričela z rednim farnim življenjem. V načrtih pa je še ostala zidava cerkve in župnišča. Te načrte je g. Karel Ceglar kot župnik pričel uresničevati. 29. avgusta 1981 je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar blagoslovil vogelni kamen za novo cerkev. Za temelje cerkveni zgradbi se je pričelo kopati v maju 1982, blagoslovljen vogelni kamen pa je bil slovesno položen 28. avgusta 1982 ob navzočnosti in molitvah torontskega pomožnega škofa dr. Alojzija Ambrožiča. Dne 5. decembra istega leta je bila cerkev dograjena in slovesno blagoslovljena od takratnega hamiltonskega škofa prevzv. g. Paula Redinga. To je na kratko opisana življenjska pot zlatomašnika g. Karla Ceglarja in njegovega dela v vinogradu Gospodovem. Poleg tega dela za duhovno in gospodarsko rast fare sv. Gregorija pa se je g. Karel posvetil tudi nenehnemu zbiranju slovenskih knjig, revij in časopisov, posebej v zvezi z Baragovo beatifikacijo. Ogromno vestnega in požrtvovalnega dela je vložil v to zbiranje slovenske besede. Občudoval sem to zbirko knjig, ki mi jo je razkazal. V blag spomin Ob deveti obletnici smrti našega dragega ata in starega ata ALOJZIJ RUS umrl je 14. avguste 1980 V božjem miru zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih večno srečo uživaj, do svidenja na vekomaj. Žalujoči: Francka, Marija, Ivanka, Tončka — hčere z družinami; France, Ivan, Stanley Joseph, Tony — sinovi z družinami. Willoughby Hills, O., 1 5. avg. 1989. Posebej me je presenetil, ko me je prosil za sodelovanje pri knjigi »Slovenians in Canada«, ki jo je pripravljal s pomočjo dr. Petra Urbanca, Ms. Eleanor Tourtel in g. Vilka Cekuta. Izšla je 1. 1984 v založbi »Odbora za slovenski narodni festival«, ki se je takrat v fari sv. Gregorija Velikega vršil. Veliko zgodovinskega gradiva je zbranega v tej knjigi- G. Karel Ceglar pa še ne misli na počitek. Poln je novih snovanj in načrtov in delo mu je v veselje. S svojim veselim značajem in ljudsko preprostostjo hitro osvaja tudi druge za delo. Spominjam se, ko smo v Slovenskem domu v Torontu pripravili knjižno in umetniško razstavo. Pol razstavišča je bilo samo njegovih knjig, ki jih je iz Hamiltona v zabojih pripeljal v svojem »konjičku«. Zares izredno požrtvovalen duhovnik in kulturnik, ki je lahko vsem nam za vzgled in vzor. Dragi zlatomašnik Karel! Naj Ti za Tvoj lep zlatomašni-ški jubilej še enkrat čestitam in Ti poželim obilo božjega blagoslova in zveličavnih milosti, da boš v zdravju, zadovoljstvu in veselju še mnogo let izpolnjeval božjo voljo, nam pa s svojim delom dajal vzgled neutrudljivega delavca za sv. Cerkev in za naš slovenski narod. Tako Ti iz srca želim. Bog Te živi! Otmar Mauser Šmarjetna gora (nadaljevanje s str. 2) nost obnove svetišča na Šmar-jetni gori. Ob evangeliju, ko Jezus naroča: Prosite, iščite, trkajte..., je ugotavljal, kako prav ob takih trenutkih, kakršen je ta, čutimo, kaj lahko naredi vztrajna in zaupna molitev. Mnogi bodo prihajali na goro, da bi občudovali lep razgled in cerkvica svete Marjete jih bo spomnila še na pogled v višave — na večnost, Boga in končno usodo človeka. Slovesnosti sc dajale poseben ton številne narodne noše, ubrano petje šmartinskega pevskega zbora in zbrano sodelovanje vsega božjega ljudstva, ki se je po evharističnem bogoslužju prelilo v prijeten prijateljski klepet ob cerkvici in bližnjem gostišču, kamor so bili povabljeni vsi, ki so sodelovali pri gradnji. Še dolgo v večer se je razlivalo pritrkavanje s Šmarjetne gore na gorenjsko ravan in oznanjalo o veselju, ki je navdajalo verujoče na tem od Boga bogato obdarjenem kraju. KOLEDAR PRIREDITEV AVGUST 20. — Slov. šola pri Sv. Vidu prireja piknik na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 3. — Folklorna skupina Kres praznuje svojo 35-letnico z večerjo in folklornim sporedom v SND na St. Clair Ave. Večerja bo servirana ob 4. pop., nastop bo ob 6.30 zv. Za ples in zabavo igra Tone Klepec orkester.’ 9. — Fantje na vasi prirede koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 10. — Primorski klub in Lovski klub priredita skupen piknik na farmi Lovskega kluba na Ravenna Rd. v Concordu, 0. 10. — ADZ priredi Pečenje školjk na svojem letovišču v Leroy, O. 17. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu priredi kosilo v svetovid-ski dvorani. 17. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 24. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 24. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Triglav parku. OKTOBER 1. — Konvencija Ohio-Mich. podružnic SZZ, v cerkvi sv. Kristine. Sv. maša ob 12., konvencija ob 3. pop. 14. _ Glasbena Matica priredi koncert in nato ples v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 21. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 22. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani sv. Vida. 22. — Občni zbor Slovenske pristave. 22. — Slov. dom na E. 80 St. priredi letno pečenje školjk in stejkov. Pričetek ob 2. pop. Igra Eddie Rodič orkester. 28. — Štajerski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. NOVEMBER 11. — Belokranjski klub prireja martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra Tone Klepec orkester. 11. — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom V SPD na Waterloo Rd. Igra Fred Kuhar orkester. DECEMBER 1. — Slovensko ameriški kulturni svet prireja predbožično srečanje s škofom Pevcem na semenišču Borromeo. 3. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi miklavževanje. 30. — Pevski zbor Korotan poda igro »Noč božična, sveta noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Majniška deklaracija in Temeljna listina (nadaljevanje s str. 2) znotraj t.i. »slovenske demokratične alternative« in glede na dejstvo, da Temeljna listina ni »dokument, ki je usklajen med vsemi družbeno-političnimi organizacijami in novimi političnimi zvezami« in ker po mnenju Komisije »vse to kaže na dejstvo, da niti uradna politika niti alternativa nista pripravljeni svojih interesov podrediti skupnemu dobremu«, zato »ni pripravljena podpreti niti Majniške deklaracije, ki odstopa od koncepta Cankarjevega doma, niti Temeljne listine Slovenije, ker je le-to ponudila v podpis SZDL, ne da bi pri tem omenila še druge njene soustvarjalce«. Zanimivo in drugačno stališče pa je ob teh dogodkih zavzelo Društvo slovenskih pisateljev, ki v posebni izjavi ugotavlja, da se oba dokumenta ne izključujeta, ampak dopolnjujeta in zato poziva državljane, naj podpišejo tako prvo kot drugo listino. Slovensko poletje se torej tudi letos napoveduje, da bo politično »vroče«. Mr (Kat. glas, 27. 7. 1989) Kaj pravita obe listini MAJNIŠKA DEKLARACIJA 1989 Nesporazumi, provokacije in tudi odkrite sovražnosti, ki jih danes doživljajo Slovenci v Jugoslaviji, nas prepričujejo o prelomnosti sedanjega zgodovinskega trenutka in nas obvezujejo, da v jasni obliki izrečemo svojo voljo, iz katere sledijo v prihodnosti. Podpisniki te listine izjavljamo in sporočamo: 1. da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda; 2. kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope; 3. glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost je slovenska država utemeljena le na: — spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, — demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, — družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih skladateljev, SDZ, SDZS, SKSG, SKZ, UK ZSMS Ljubljana, Zveza slovenske kmečke mladine. TEMELJNA LISTINA SLOVENIJE 1989 Slovenci, Italijani, Madžari in drugi državljani Socialistične republike Slovenije, podpisniki te listine, izjavljamo in sporočamo, da: 1. Hočemo živeti v demokratični državi suverenega slovenskega naroda in vseh državljanov Slovenije, utemeljeni na človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah. V njej si zagotovimo: vladavino dela, prava in samostojnosti civilne družbe; svobodno združevanje in politični pluralizem; demokratične volitve; enakopravnost vseh manjšin; svobodo vseh oblik z naravnimi omejitvami uravnovešenega gospodarskega razvoja; povezanost z Evropo in s svetom... 2. Živeli bomo samo v taki Jugoslaviji, v kateri bo zagotovljena suverenost ter trajna in neodtujljiva pravica do samoodločbe narodov, enakopravnost vseh narodnosti in manjšin, ki bo spoštovala in varovala različnost vseh, kjer bomo življenjsko pomembne skupne zadeve urejali po načelu soglasja, in samo v takem samoupravnem socializmu, kjer bodo zahteve te listine v celoti upoštevane. 3. Nočemo živeti v takšni državni skupnosti, kjer ni zagotovljeno spoštovanje ustave in zakonov in s tem človekovih in narodnostnih pravic, kjer bi bili podvrženi političnemu monopolu ali nacionalni nadvladi, gospodarskemu izkoriščanju ali drugim vsiljenim oblikam političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. S svojimi podpisi se predlagatelji in podpisniki te listine zavezujejo, da bomo vztrajali pri njenih načelih. Obvezujemo vse v Socialistični republiki Sloveniji, ki jim je podeljena legalna moč, da pri ustavnih reformah ter pri vsem politic' nem delovanju v Sloveniji in SFR Jugoslaviji uveljavijo 1° skupno ljudsko voljo. Republiški komite Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije j Shoes and More * 6125 St. Clair Ave. 431-Shoe * Back to School Sale | 2 pair $15.90 — $8.99 1 pair * Summer Clearance + 2 pair $10.90 — $6.50 1 pair **★****★★★★★**********^HHk^Hk*l|^<^1|(lr^r*★★4,, Kanadska Domovina XXX. SLOVENSKI DAN dve novi knjigi TORONTO, Ont. — V nedeljo, 30. julija 1989, se je na Slovenskem letovišču Pri Boltonu vršil vsakoletni Slovenski dan, ki ga je letos Slovensko-kanadski svet posvetil naši rodni domovini Sloveniji, ker se ta nahaja v težki gospodarski in družbenopolitični krizi. Slavnostni govornik je bil dr. Peter Urbanc. Spored dneva se je pričel z red-no sv. mašo, ki jo je daroval č-§- dr. Drago Ocvirk (na obi-$ku iz Slovenije) s somaševa-Hjem gg. Tineta Batiča, župnika Marije Pomagaj, in Janeza Kopača, dolgoletnega župnika fare Marije Brezmadežne v New Torontu. G- dr. Ocvirk je ob tej priliki imel odlično priložnostno Pridigo (objavljena na drugem mestu), v kateri je posebej Poudarjal, da sta naša vera in slovenstvo dve nenadomestlji-v' dobrini, ki sta naš narod ohranjali skozi dolga stoletja Hašcga narodnega življenja, in nam brez njiju grozi nevarnost prodnega propada, če ju ne onto tudi v današnjem času z Vs° ljubeznijo ohranjali in go-*■ Posebno se moramo priza-evati za ohranitev naše vere, ,er Parodno-krščanske kulture Iri omike, ki sta srčika našega nar°dnega življenja in obsto-Ja' Mislim, da med nami po-s uŠalci ni bilo nikogar, ki bi si Je8ovih besed ne vzel k srcu. Po maši se je v dvorani do-i.° okusno kosilo, ki ga je ’Pravila ga. Hacetova s svo-’’Pi Pomočnicami. Popoldan-1 Program dneva se je pričel 2- uri pri kapeli in v prijetni ^ncl- Spored je vodila ga. ^arta Jamnik-Sousa. Po poz- avu vsem navz0£jm in p0 odigranih narodnih him- ‘ je predstavila vrsto go- olOv u • > ki so na Slovenski dan Mlsli iz oddaljenih krajev. kuritern* Z*ast* goste XL deve' hury3’ ^'lwaukeeja 'n Sud- filov Oc*solnosri predsednice 8dč ensk°'kanadskega sveta nav dr‘ Branke Lapajne, je draž°^e V ’menu odbora poz-PjitrT-8 dr' Beter Klopčič. Za Wad ^ zast0Pnik ontarijske Stll e Prebral pozdravno pi-g J ki ga je predsednik vlade zb av'ri Peterson naslovil na (jner°valce 30. Slovenskega je S|Va'. Njegovemu pozdravu *aih^dda deklamacija »Vsi de-Ihala<<’ *Ci ■’° -ie ljut,ko podala ’’aka ^r'anna Jamnik-Sousa, v0r [s^ecHl slavnostni go-Pet’ j 8a Je to pot imel g. dr. V?nsk r^anc> Predsednik Šlo-tajn.,e (iemokratske stranke in °dbo Slovenskega narodnega botn a' ^ ojegovem govoru DeiPlSa* na ^rugern mestu). Sestavr0Sta*e8a Programa so skup: Jali’ folklorna plesna hita ? >>Smaritica«, ki jo vo- ose*:,no se to vidi v storU Napredek je bil sedaj so JCn 2 ne°dv>sn'm časopi-p0|. .^emokmcij3«. Sedanja zae! ^na 0<*Pr*0st ‘n liberali-stv Ja je neuzakonjeno dej-ji p’ predana na milost parti-sii ° Zakonu mora vsako gla-°d k ^asoP‘s> 'me,‘ namreč ‘h Ur ren^e Socialistične zveze °d rfC*n'*c niora biti imenovan ° ^'ne, kjer list izhaja. t0(jgev'ja Mladina se oglaša, nji3 vedno sprejema seda-svgj^BiČni okvir kot nekaj tlji^e*aVS,VO’ pr‘ vsej rev^čini str^B dohodkov, stoji ob dela ' Bedno se dogaja, da odDlVci dopuste, da podjetja p0 st® voditelje stavk. To neraan^anje solidarnosti je tike ZUrn^‘V0- Apatija do poli-Wo!|eVer-’e,na PotrPežljivost Je kr, °Vanski čudež!) škodu-!heroepitvi 0P°z'cije. Par pri-Vedno nino8' ljudje doma še hjirni "" 'n na^' obiskovalci za kar h Ponavljajo — »Saj še hienj h r° živimo«. Ako podelati 0*3r° živeti, če moraš 2a kilo kruha, riža, ma- sla, sladkorja desetkrat dalj kot v Avstriji ali Italiji, potem tem ljudem ne moreš pomagati. Vernik je slabo soudeležen v javnem življenju. To mora biti posledica terorja in diskriminacija, ki še traja. Deloma je pa to nevarna predanost usodi, ko se sprejemajo dobesedno besede tolažbe, da nam v teh težkih časih ostane samo še zaupanje v Boga. Pa vendar poznamo rek: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal«. Maja letos v Ognjišču piše neka gospa: »Občudujem dr. Alojzija Šuštarja, njegove umirjene nastope za mir in sožitje. Občudujem pa tudi Stanovnika, Kučana, Smoleta, ki jim ni vseeno, kako živimo.« Tej gospej, ki sprejme vse, kar ji je usojeno, brez pridržka, je precej podoben moj sorodnik Avstrijec iz znane družine Do-mejevih. Zelo se zanima za teologijo in je navdušen obiskovalec Medjugorja. Ko sta se s prijateljem vračala z romanja, je pripravljal neke zapiske za objavo. Uprava državne varnosti v Ljubljani je oba, povsem protipostavno, zaprla in zasliševala. Po enem dnevu so ju izpustili. O tem je on pisal v Našem tedniku, vendar je na koncu dodal stavek: »Oba sva hvaležna milici, da naju niso pretepli.« Očividno ta moj sorodnik ne bo revolucionar... V Delu od 17. junija so objavili rezultat politične ankete. 592 Ljubljančanov je odgovorilo: za večstrankarski sistem je volilo 56°7o za politični pluralizem izven strank 27% za ZKS je volilo 4% za SZDL je volilo 12% In, končno, najbolj zanimivo: za eventuelnega predsednika Kučana je volilo 31% in za Smoleta 17%. Očividno tu nekaj ne Štirna. Zakaj so volilci po eni strani volili večinoma Večstrankarski sistem, potem pa postavili za predsednika dva moža, ki se demokraciji krčevito upirata? Opozicijska gibanja in zveze so nekoliko šibka v svojih programih na polju ekonomije. Kod da se boje napraviti dokončni križ čez socializem. V glavnem se programira neko kombinacijo privatne iniciative z družbenim sektorjem, ki bi imel še vedno prednosti. Taka kombinacija se ne obnese, ker ustvari nek nov podjetniški razred, ki je ali povezan s partijo, odnosno od te povsem odvisi. V taki kombinaciji se nekontrolirano višajo cene in tako ostane 80% prebivalstva na slabšem kot preje. Izvrstni naši ekonomisti kot dr. Bajt, Mencinger so svetovali že mnogokrat: vse reforme v sedanjem političnem okviru ne vodijo nikamor. Uvedite večstrankarski sistem, odprite gospodarstvo privatnemu sektorju, ki naj v prvi fazi enakopravno tekmuje z družbenim sektorjem. Sposobnejši bo preživel. To bi bil način, da bi ljudje dobili zaupanje, ki sedaj povsem manjka. Kosovo je zaustavilo demokratsko evolucijo v Jugoslaviji. Srbi doma in po svetu pravijo, naš prvi problem je sedaj Kosovo. Slobodan Miloševič in partija bosta seveda pridno skrbela, da problem Kosova in druge nacionalne konfrontacije ne bodo izginile. To naj ju drži na oblasti. Tako sedaj stojimo pred skupno fronto srbske celote in centralne partije. Ob priliki Kosova je prišlo do neprijetne konfrontacije med Slovenci in Srbi. Spor je v glavnem konstrukt partijskega centra v Beogradu. Kot vemo, je taktika močne roke na Kosovem po Slovencih odsvetovana, sprožila proteste zahodne Evrope in Washingtona. Boljši izgledi kot v Jugoslaviji, so izgledi za demokratizacijo v Sovjetski zvezi. Madžarski in predvsem na Poljskem. S precejšnjo gotovostjo lahko računamo, da bo Poljska tekom dobrih treh let povsem demokratska. Demokratizacija v teh državah in ekonomski dvig, bo odločno vplival tudi na Jugoslavijo. Partija bo postavljena pred izbiro: ali sprejeti demokratizacijo in ekonomsko oživetje, ali se izpostaviti bankrotu in nasilnemu koncu. Glede bodočnosti Slovenije so se izjavili Slovenski narodni odbor maja 1972, Domača opozicija v maju 1989 in Socialistična zveza v juniju 1989. Vsi zagovarjajo demokracijo in suverenost naroda. Problem je naša povezava v Jugoslaviji. Prva, ki smo jo spontano sprejeli, je bila v mnogočem krivična do Slovencev in Hrvatov. Ko se je pričelo obračati na bolje, jo je odnesla vojna. -Druga Jugoslavija pa je enostavno nesprejemljiva. Za dosego suverene slovenske republike bo potrebno potrpljenje, čakanje in taktiziranje. Razvoj, upajmo, da bo miren; mora se iti proč od centra, kateremu se mogoče v prvi fazi prepusti še uprava skupne carinske unije, zunanja obramba in predstavništvo. Oktobra 1918 smo se Slovenci znašli povsem sami ob razsulu Avstroogrske; skoraj v enakem položaju smo se znašli 6. aprila 1941. S precejšnjo mero sigurnosti lahko predvidevamo, da se bomo v ne tako daljni bodočnosti zopet znašli sami. Najbolj nevarno bi bilo takrat zaračunati in čakati na odločitev in pomoč iz Beograda. V tistem usodnem momentu bo slovenski narod hočeš nočeš sam odločal in vodil. Od tistega momenta naprej bo tudi sam odločal, ali se poveže in kako se poveže z republika-mi-državami propadle druge NAGOVOR DR. OCVIRKA ir (nadaljevanje s str. 6) Evangelij zahteva od nas, naj premagujemo sebičnost z ljubeznijo, zlo z dobrim, preklinjanje z blagoslovom, obrekovanje z molitvijo (prim. Lk. 6,27-387). Kakor Abraham, je tudi vernik »nenavaden« človek: živi v tem svetu, obnaša pa se, kakor da bi bil od drugega. V človeško logiko vnaša božjo, v sebičnost ljubezen do vseh, tudi sovražnikov. Zaradi tega sem prepričan, da je vera edina prava osnova za narodovo prihodnost. Zato je prva dolžnost kristjana, ki ljubi svoj narod, da poglablja osebno vero in jo posreduje drugim. Le tako se bo sam in drugi z njim nesebično posvetili drugim na vseh področjih narodovega življenja. . ZDOMCI: Vam, ki ste se danes tukaj zbrali, je vse to znano. Vaša živa in odprta slovenska skupnost je sad globoke vere. Ko človek pride med zdomce, v Evropi ali pa tu, je vedno znova presenečen, ko opazi, kako sta versko in narodno življenje v tujini tesno povezana. Prepričan sem, da je današnji Slovenski dan na Slovenskem letovišču, le višek vašega narodnega in verskega delovanja. Ni vam žal truda, naporov in odpovedi za delo in čas, ki ga posvetite kulturnemu in verskemu življenju vaše župnije. Ne dvomim, da radodarno podpirate s trdim delom pri-služenim denarjem vse, kar je potrebno za razcvet župnijskega in narodnega občestva. In prepričan sem, da vse to delate Jugoslavije. Nihče ne ve za vse odgovore naši krizi, toda vsi dobro vemo, da tako stanje kot danes v Sloveniji in Jugoslaviji prav dolgo trajati več ne more. Ob tem težkem momentu, po tolikih letih čakanja zagotavljamo, da nam niti na misel ne pride na polaganje računov z dosedanjimi oblastniki. Vendar od njih pričakujemo in zahtevamo sodelovanje, da bi končno tudi mi Slovenci mogli zaživeti kot srečen narod v miru, svobodi in demokraciji. • --------------- • v zavesti, da tisti, ki hoče biti prvi, naj služi vsem. S svojim zvestim, požrtvovalnim delovanjem v prid slovenski skupnosti pričate, da je Bog vaš vodnik, vera pa luč. Vašo dejavnost občudujemo vsi Slovenci, ki prihajamo od doma. Lahko bi našteval nič koliko ljudi, ki so prav med vami začutili, kaj se pravi biti Slovenec. Med vami so spoznali, kaj vera daje narodu. Prav tu so dobili spodbude za bolj zavestno slovensko življenje doma. Zdite se mi podobni prvim kristjanom, ki so na vprašanje, kdo ste, kaj delate, odgovarjali: »Pridite in poglejte!« In mnogi so se spreobrnili. . Resnično, povezava z domovino, s posamezniki ali skupinami, na vseh področjih, ne bogati le vas, ampak tudi nas. Za vse je življenjskega pomena. Za narod gre!, ne pa za ta ali oni sebični interes. Vera gradi mostove med vami in vas povezuje v živo na-. rodno skupnost. Z vero premagujete predsodke do domovine, ki je z marsikom nečloveško ravnala, in vzpostavljate mostove z njo. V marsičem ste pionirji, a vaš zgled je zdramil že mnoge tudi doma. Zato ne odnehajte: bodite graditelji mostov. Za vse Slovence, popolnoma vse, naj bodo odprta vaša vrata in srce. Naj vas ne zbega in ne moti, da je s to ali ono skupino kakšen, milo rečeno, čuden spremljevalec. Gostoljubnost, resnicoljubnost in ljubezen do naroda bodo sčasoma opravile svoje. Ne pozabite, da je bil Pavel, ki nas je nagovoril v berilu, najprej Savel, preganjalec kristjanov. Verujte Kristusu, ki pravi: »S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo«. (Lk. 6,38). Skratka, kot kristjani prednjačite tudi v ljubezni do vseh Slovencev in vsega, kar je slovensko. Še naprej vztrajno prosite, trkajte, iščite in delajte za svoj narod in Bog vas bo gotovo uslišal! Ameriška Domovina je Vaš list! 1 Josefs Hair Design Richmond Heights, Ohio ^ 461-8544 or 461-5538 | P. N. Krasnov Pri podnožju Božjega prestola — Roman — V glavi se je vrtelo od redkega zraka, od mrtvega nasmeha meseca, ki je padal naravnost v lice, od višine in od neizmernega prostora ter tajinstvene noči. Spodaj je med grmovjem jerebik in divjega barbarisa po kamenitem žlebu tekla Kolj-džatka. Tiha podnevi je zdaj začela.mrmrati in šumljati, na-rastla z vodami iz ledenikov, ki so se natopile popoldne. Ne enega človeškega glasu, ne laježa psa, ne blejanja čred ni bilo slišati. In Fanici, ki se je prijela za ograjo, se je zdelo, da je sama in da leti po brezzračnem prostranstvu, da jo zemlja odnaša na svojo neznano pot. Tako je prešlo nekoliko minut. Ivan Pavlovič ni motil Paniče, da se naužije razgleda. Sam je zelo ljubil, občutil, cenil in se navduševal s krasoto koljdžatskih vzhodov in zatonov in je bil kakor lastnik in gospodar te lepote zadovoljen, da je porazila njegovo gosti-njo. Zadovoljstvo mu je kvarila le ta ženska, ki je stala poleg njega in ki je prišla sem nena-prošena in nepoklicana, Bog ve s kakšnimi nameni... Spodaj in na levi se je razlegal zategel, vabeč krik. Zazvenel je v nočni tišini otožno kakor vzkrik mučene duše in zamrl, a se potem spet ponovil z višjim glasom. — La Allah il Allah! (Bog je resnični Bog) — je klical hod-ža (hodža = muslimanski duhovnik) v dunganskem selu k večerni molitvi. V dolini je zalajal pes, pa je spet vse potihnilo... kakor da bi se bili i pojavi življenja in trepet človeškega dihanja zlili pod mogočne grudi zemlje in utihnili. V noči, ki je zdaj nastala, so se zračne daljine in tajinstvena tišina zdele čudovite. In prav kakor da bi hotel razdejali to očarujočo sa ijo, je izza hiše zadonel močan krik: — Možje, vsi v vrsto na poziv! Na dvorišču stražnice so se zbrali kozaki. In brž je, hripava in v presledkih, kakor da bi bila prehlajena od nočne vlage, zapela stara, orjavela trobenta stražinega trobentača konjeniško večernico. IV. — Tako torej, — je pregovorila Fanica, ko si je nalivala drugi kozarec čaja in jemala s tenkimi prstki, držeč mezinec poredno navzgor, iz sklede kolačke, — tako torej, vi se čudite, da sem prišla semkaj? — Odkrito povedano: da! — Poslušajte. Dogovoriva se za naprej in za vselej, da bova govorila le resnico. Da bova govorila resnično odkrito le to, kar misliva. — Ali je to mogoče? — Prav res je, da se z menoj norčujete, — je z mislim, otro- škim usmevom rekla Fanica. — Ne, zakaj pa, — je zmedeno odvrnil Ivan Pavlovič — priznam pa, da mi je vaše obnašanje nerazumljivo. — Zakaj? — Da, ali je v Rusiji malo bolj privlačnih kotov kot je ta gluha obmejna stražnica v Osrednji Aziji? In kako, da ste se od vseh sorodnikov spomnili le strica v tretjem kolenu, ki je že davno pretrgal stike z Donom in zadonsko žlahto in živi ko puščavnik? — Mene je vabilo potovanje. — Pa so druga mnogo bolj zanimiva potovanja. Potovali bi v Pariz ali v Švico ali na Romsko jezero. Lepe ustnice Fanice so se zaničljivo namrdnile. — Bila sem že v Parizu in v Švici in na jezerih. Ni mi všeč. Preveč kulture. Vse je izlizano in izhojeno. Zdi se mi, da celo na vrhu Mont Blanca stoji napis: »Najboljša čokolada na svetu je Gala-Peter«. — Ali je malo dežel, kamor je mogoče potovati? No, slednjič bi lahko potovali na Sund-ske otoke, v Afriko, v Trans- val, k Burom... —- Mene je privlačila prav pot Prževaljskega? Spomnila sem se, da vi služite v Džar-kentu, pa sem odpotovala k vam. — A kaj je tu lepega? — To bomo videli. Ne vznemirjajte se, lepo vas prosim, stric Ivan Pavlovič. Ona ga je nazvala »stric Ivan Pavlovič«, in sicer s prav trdnim glasom, čeprav je ta zaupnost Ivana Pavloviča neprijetno dimila. — Ali ne, jaz vas bom klicala »striček Vanja«, ker me vi zares spominjate na Čehovega strička Vanjo. Dobri divji mož! Ne bom vas nadlegovala, stric Vanja. Imam vse, kar treba! Z menoj je moj Kalmik Caranka, jutri si kupim konje in potem: mi bomo samo sosedje. — Kje si kupite konje? — V Karkari nn sejmu. — Kdo vam je to povedal? — Vaš poveljnik Pervuhin. — Do sejma v Karkari bo še dober mesec, pa tudi se dobijo tam le divji konji. — A kaj, vi mislite, da jaz ne znam ukrotiti divjih konj? Oho! Na zimskem dvorcu svojega očeta sem konje sama lovila z zanko, jih metala na tla, jih sedlala. In dirjala sem ž njimi po mili volji po stepi. Oči so se ji zableščale. Če ne bi imela teh las, ki so ii kakor valovita -griva padale po plečih, bi bila videti kot objesten kadet. Prepirljive oči ji žarijo, usta se ji odpirajo prav kot pri trmastem dečaku. — Da, značaj mora imeti, — je pomislil Ivan Pavlovič. — Pa vendar se ne spodobi ženi, da potuje sama in išče dogodivščin. — Prvič: nisem sama. — Ampak s kom? — Z vami, stric Vanja. — No, recimo da je res. Pa to ne pojde. — Zakaj pa ne? — Pa kaj vi vedno: »zakaj« in »zakaj« kakor otročiček. Jasno je, zakaj. Zato ker ste vi mlada devojka. To je vse. Fanica je prav po otroško plosknila z rokama. — Glej ga, spet! — je vzkliknila. — Poslušajte, striček Vanja, zdaj in za zmeraj vas prosim, da pozabite na to, da sem ženska. Glejte name kot na moškega. Saj je to, kar govorite, neumnost. To diši po preteklih stoletjih. Jaz, hvala Bogu, nisem Židana gospodična. — Življenje je tu polno nevarnosti in dogodkov. — Tem bolj! — ga prekine deklica in lice ji zasije — to iščem, po tem koprnim. — Razen tega je tukajšnje življenje zelo preprosto. — Čudovito! — V teh okolnostih je nemogoče, da bi mlado dekle živelo z moškim pod isto streho. — Jaz nisem sama, z menoj je moj Kalmik Caranka. Potem pa so tudi vse to starinski nazori. Ženska ima enake pravice ko moški. Poglejte ženske na evropskem zahodu. — Mi smo na vzhodu. — To je vseeno. Če potujemo proti vzhodu, pridemo na zahod. — Čudne zemljepisne pojme imate. — Seveda, — se je zasmejala. — Kaj pa je tam? — je vprašala in iztegnila roko proti dolini. — Kuljdža, — je nevoljno odgovoril Ivan Pavlovič. — A tam dalje? — Dalje je puščava Gobi. — A še dalje? — Še dalje je Kitajska. Vi ste popolno dete. Dalje, dalje, dalje... Sami ne veste, kaj hočete. — No, seveda vem. Dalje je Peking, potem Tihi ocean in San Francisco. To je Amerika, je zahod. No, ali nisem rekla, da če greste proti vzhodu, pridete na zahod? — To je že Kolumb odkril preje kot vi, — je mračno odvrnil Ivan Pavlovič. — Divji mož! Ivan Pavlovič ni odgovoril. Vstala je od mize, se pretegnila kot nasičena in zadovoljna mačica, pogledala z zadovoljnim čuvstvom v odprta vrata, na puško, na kozaško kučmo in še enkrat vrgla pogled na brezkončno dolino ter vzdihnila. — Lahko noč! Hvala za kruh in sol. — Lahko noč! — je srdito rekel Ivan Pavlovič. — Pa vendar ste divji mož! — mu je vrgla deklica in brzo prhnila v svojo sobo. V. To noč Ivan Pavlovič v svoji ozki in trdi postelji dolgo ni mogel zaspati. Ta dogodek mu ni bil nič všeč. Dišal je po romanu. Prav kakor v kaki indijanski zgodbi Fenimorja Coo-perja; on pa je bil stvaren in resen človek. Babe ne mara in ne more prenesti. Prikazala se je sem. Vrag vedi, s kakimi načrti. Morda prav pustolovsko, in išče ženina. »Pa to je malo verjetno. V čem sem ji jaz povod za to? Mislim, da bi v Rusiji laže našla ženina kot tu. Lepa je, o tem ni dvoma. Stasita. Že kaj so vredni lasje! Obrvi. Kako stopa! Nožiče, ročice. Prava kozakinja iz nižine. »No, toliko slabše. To je le hudičeva skušnjava. Želi potovati, odkrivati nove dežele. Pr-ževaljski v krilu. Ej, strela! Česa se ne izmislijo te babe... Pa se je tudi načitala knjig. Emancipacija, enakopravnost. Nikogar nima, da bi jo iztepel. Mati ji je umrla, ko je bila še majhna, oče pa njene duše ni niti slutil, vse ji je dovoljeval. Konje je z zanko krotila. Glej, kam bo še prišla.« Šele proti jutru je Ivan Pavlovič zaspal in zamudil zoro in čarobni vzhod sonca izza koljdžatskih gora. Fanica je vzela iz enega svojih kovčegov sveže rjuhe, jih razgrnila po postelji, preoblekla tudi blazine s svojimi prevlekami, se hitro slekla in skočila pod toplo odejo ter zaspala z globokim snom telesno utrujenega človeka, vsega zadovoljnega s seboj. Zaspala je s trdim, krasnim snom, ki ga daje hlad na visokih gorah. Prebudila se je, ko je zapla-menel na vzhodu žarnordeči pas. Obula je copate in vrgla nase lahno haljo ter stekla na verando uživat sončni vzhod. In zopet se je vrh Han-ten-grija pokazal za pol ure izza megle. No, zdaj ni bil srebri-kast in na njem niso igrale temne, vijoličaste luči; bil je rožnat, prosojen, zračen kot oblak. In Fanica dolgo ni mogla razbrati, kaj visi na nebu kakor velikanska roža. Ko pa je videla, da je to gora, ji je divna radost napolnila srce in tiho se je zasmejala. Nasmehnila se je v pozdrav velikemu božjemu svetu. Nasmehnila se je soncu in tej gori, podnožju božjega prestola. Ko se je sonce spustilo na svojo pot in so jarke barVe po-bledele, se je, vsa drhteča in osvežena od jutranjega hlada, vrnila v svojo sobo. Slekla se je, se umila in otrla s kosmato brisačo, se oblekla v lahko volneno jopico z moško ovratnico, ki jo je pripela z iglo v obliki konjskega kopita, oblekla modro krilo, se opasala s širokim jermenom s srebrno zaponko, obula visoke, rumene amerikanske čevlje z dvojnimi podplati in se počesala po modi. Prav nič več podobna fantiču se je začela pečati z gospodinjstvom Caranke in Zapljevdlova. Iz globine svojih kovčegov je potegnila okrogel majhen j samovar in čajnik iz holandskega porcelana, čaše, cedil-nik, žlice; potem kolačke in j marmelado. Pokazal se je na- ! mizni prt z zelenimi progami I in resami ob robu, prtiči, krožniki, steklena sladkornica in ; vaze za cvetje. Ko se je Ivan Pavlovič ob devetih pojavil na verandi, svoje čajne mize ni več prepoznal. (Dalje prihodnji torek) MALI OGLASI Gospodinjo iščemo Willoughby Hills. 3 do 5 dni n'a teden. $5 na uro. Kuhanje^ čiščenje, pranje. Kličite čez dan 289-7700, zvečer 944-7875 (57-631 Housekeeper Needed Willoughby Hills. 3 to 5 days a week. $5 an hour. Cooking, cleaning & laundry. Daytime call 289-7700 or eve. 944-7875. (57-631 Live-in wanted for elderly invalid lady. Honest, kind, patient and loving a must-Salary negotiable. Serbo-Croatian speaking lady Pre' ferred. Send information an^ references to: 6370 York Road, Suite 1 10, Parma HtS, OH 44130. (5T6m STOREFRONT FOR RF>Nt St. Vitus/61 24 Glass, also room apt. for rent. Call 481-0812 after 6 p m-^ ,57-601 Naprodaj Triangle Cleaners 1136 E. 71 Street Cleveland, Ohio 361-5518 (57-611 ATTENTION - GOVERNMl^J SEIZED VEHICLES from $10 Fords, Mercedes, ^'orve*,jg Chevys. Surplus Buyers Gui 1-602-838-8885 Ext. A1772. House For Sale Older double. Good incom® Grovewood area. Call 4 6247 after 5 p.m. ATTENTION - GOVEK^^1 HOMES from $1 (U repair) De''$ quent tax property Repossess'0 Call (»02-838-8885. Ext. GHI772- ALIEN I ION - HIKING! merit jobs - your area. Many irrl ^ diate open.ngs without waitinfl (| or test. $1 7,840 $69,485- 0 602-838-8885. Ext. KI772. 7(10' Hiše barvamo zunaj m 4 .|, traj. Tapeciramo. (We paper). Popravljamo in d6 mo nove kuhinje in ter tudi druga zidarska mizarska dela. ,.v Lastnik ION V KRIST A Vs Pokličite 423-4444