Št. 218 (15.946) leto UH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tei. 0481/533382 ČH?AD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ m se% POŠTNNAP1AČANAVGOTOVN I III? Spedlzlone in abbonamento postale 45% Art 2, ccrma2Qt),legge 66296-Fiate diTiieste BIOPRIMA* cosmetics italy KARCO srl. I rsl - I ti. «4« - 232430 Fax 040 - 232390 SOBOTA, 13. SEPTEMBRA 1997 Rezultat, vreden velikega politika Bojan Brezigar Škoti so se torej odločili za Škotsko. Izid referenduma ni bil nikoli vprašljiv, saj so Škoti znani po svojih avtonomističnih težnjah. Svojo zastavo uporabljajo že desetletja, imajo tudi svojo osrednjo banko, ki tiska lasten denar, za nameček pa so za svoje angleško narečje že dosegli status jezika, ki je tako poleg stare keltščine priznan manjšinski jezik. Po drugi strani pa Škoti teh avtonomističnih teženj, kot se Čudno sliši, ne uveljavljajo »proti« Angliji, ampak samo »za« Škotsko. To pomeni, da se ne odpovedujejo britanski zastavi, britanski vojski in monarhiji z vsem, kar jim dobrega in slabega prinaša. In čeprav Četrtkov referendum zveni skoraj secesijsko, zaenkrat to ni; gre torej predvsem za pobudo, ki je podobna katalonski poti v avtonomijo, pri čemer imajo Škoti nekatere prednosti, kot na primer lasten denar. Premier Blair, za katerega je bila avtonomija Škotske in Walesa ena zmagovitih točk v volilnem programu, se je torej opredelil za avtonomijo obeh regij, delno tudi v spopadu s svojo stranko, kajti »delavsko« krilo laburistov je dolga leta avtonomistične težnje enačilo z nacionalizmom. To je bil tudi eden razlogov, da na Otoku do decentralizacije ni prišlo prej: laburisti so ji nasprotovali iz strahu pred nacionalizmom, konservativci pa so bili itak proti vsakršnemu uveljavljanju regionalizma. Sedaj se je stanje spremenilo in Blair je, slabih Sest mesecev po izvohtvi, z enim samim zamahom prehitel vse evropske partnerje, vključno z Belgijci, Nemci in Španci, ter postavil temelje za nov pristop k vprašanju, ki je že leta v ospredju diskusije v vseh evropskih državah in v Evropski Uniji sami. Lahko bi rekli, da je s tem nakazal pot tistim, ki k regionalizmu pristopajo z veliko previdnostjo (in odveč bi bilo pripomniti, da sta tu Italija in Francija na vrhu lestvice), ampak to očitno ni bil njegov namen. Blair je hotel predvsem utrditi svojo oblast: s tem, da je izpolnil volilno obljubo, pa tudi s tem, da je prehitel škotske avtonomiste in jim sam ponudil to, kar bi sicer zagotovo zahtevali. To pa je naredil, ne da bi okrnil celovitosti države, njene vojaške in politične moči in njenega ugleda. Rezultat, ki je vreden res velikega politika. LJUBLJANA / JANEZ PODOBNIK NA SLAVNOSTNI SEJI DZ OB 50-LETNICI PRIKLJUČITVE PRIMORSKE Zgodovina Primorske priložnost za novo Evropo in samozavestno Slovenijo Slovenijo pričakuje, da bo Italija zagotovila slovenski manjšini ustrezno zaščito - Danes proslava v Ljubljani, jutri osrednja slovesnost v Novi Gorici s pričetkom ob li. uri Določili datume volitev v Sloveniji LJUBLJANA -Predsedniške volitve v Sloveniji bodo v nedeljo, 23. novembra, posredne volitve v državni svet pa bodo v sredo in Četrtek, 26. in 27. novembra. Po neuradnem izračunu bo zadnji datum za vložitev kandidature 29. oktober, do polnoči. Na 4. strani LJUBLJANA - Priključitev predelov Primorske k matični domovini pred 50 leti lahko ovrednotimo kot veliko dejanje v dolgotrajnem procesu, imenovanem priključevanje Primorske, ki se pravzaprav začenja že leta 1848, ko Slovenci objavimo svoj politični program. Priključitev je zato nekakšna sinteza in logični zaključek večstoletne težnje po zedinjeni Sloveniji, je na včerajšnji slavnostni seji državnega zbora (DZ) ob 50-letnici priključitve Primorske k matični domovini poudaril predsednik DZ Janez Podobnik in še posebej pozdravil 21 županov primorskih občin. Na slavnostni seji državnega zbora, na kateri je sodeloval predsednik republike Milan Kučan, je slovensko himno zapel Tržaški oktet. Slovenija zagotavlja italijanski manjšini na svojem ozemlju nadevropske standarde, zato so upravičena pričakovanja Slovencev v Italiji in tudi Slovenije kot države, da bo z upoštevanjem načela pozitivne reciproci-tete tudi Italija zagotovila enakovredno zaščito slovenske manjšine. Potrebno je, da Slovenija posebno pozornost namenja svojim obmejnim pokrajinam. Na 3. strani ŠKOTSKA / REFERENDUMSKA ZMAGA PORTOROŽ Podprti avtonomijo EDINBURGU - Izid četrtkovega referenduma v deželi dud, kilta in viskija ne pušča dvomov: za ustanovitev škotskega parlamenta je glasovalo 74, 3 odstotka volilcev, za davčno pristojnost parlamenta nekoliko manj, in sicer 63, 5 odstotka, volilna udeležba pa je bila 60, 16 odstotka. Skoti so torej z dvojnim »da« podrli laburistično zamisel o avtonomiji, tako da bodo po skoraj treh stoletji ponovno imeli svoj parlament, ki bo odločal o vseh krajevnih in celo davčnih zadevah. »Za Škotsko je to veliki dan,« je takoj izjavil Donald Devvar, laburistični minister zadolžen za Škotsko. Resnici na ljubo, je bil to veliki dan za vso Veliko Britanijo, saj se je prvič po 300 letih odpovedala svojemu centralizmu. Na 9. strani Albrightova ni izgubila upanja JERUZALEM - Po treh dneh pogovorov z izraelskim premierom Natanjahujem in palestinskim voditeljem Arafatom je ameriška državna tajnica Albrightova včeraj napovedala, da se bodo v roku dveh tednov v VVashingtonu sestali izraelski in palestinski predstavniki, tako da bi pod pokroviteljstvom ZDA »proučili možnost« za obnovitev mirovnega procesa. Na 9. strani Vlada FJK sprejela regulacijski načrt TRST - Deželni odbor FJK je sinoči soglasno odobril varianto k tržaškemu regulacijskemu načrtu. Spremembe, ki jih je pred časom predlagal odbornik Puiatti, so delno omilili, vendar so vnesli več vsebinskih popravkov v načrt, ki ga je marca letos odobril tržaški občinski svet, in sicer za področja trgovinskih dejavnosti, industrijske cone, kmetijstva in stanovanjskih gradenj. Vrh šestih članic Cefte PORTOROŽ - Danes se bo zaključilo dvodnevno zasedanje predsednikov vlad šestih držav članic Cefte, Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini. Gostiteljica Slovenija, Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska in novi član Romunija uveljavljajo v okviru Cefte pomembne trgovinske tokove in se pripravljajo na nov razvoj na področju storitev in kapitala, sporazum pa odigrava pomembno vlogo tudi pri približevanju k Evropski uniji. Na 9. strani Jutri bomb v Primorskem dnevniku objavili prvo vabilo na redni občni zbor Zadruge Primorski dnevnik, poleg tega pa še statut in notranji pravilnik zadruge. Ne bo ukora proti D’Ambrosiu RIM - Višji sodni svet je včeraj oprostil pridruženega milanskega državnega pravdnika Gerarda D’Abro-sia, za katerega je zahteval disciplinski ukor bivši pravosodni minister Berlusconijeve vlade Filippo Man-cuso. Za odločitev je vladalo veliko zanimanje v sodnih in političnih krogih, saj se je na zatožni klopi ponovno znašel eden izmed simbolov milanske skupine sodnikov »čistih rok«, kot oškodovana stran pa je nastopal bivši sodnik, ki ga je za časa njegovega spornega ministrovanja Kartel svoboščin skušal povzdigniti v simbol doslednega branilca pravne države pred nevarnostjo »vladavine sodnikov«. Na 2. strani Danes v Primorskem dnevniku D’Antoni o socialni državi Tajnik CISL D’Antoni je v intervjuju za PD spregovoril o socialni državi, zaposlovanju in pokojninah. Stran 2 Dalajlama v Trstu Dalajlama Tenzin Gyatso je včeraj v Trstu govoril o miru, ljubezni in sreči. Stran 4 Nabrežina in regulacijski načrt V devinsko-nabrežinskem občinskem svetu bo v prihodnjih dneh razprava o regulacijskem načrtu. Stran 5 Litema srečanja Vilenica Letošnje pobude sta se udeležila tudi Miha-Michele Obit in Boris Pahor. Stran 8 Pokal Bazoviških žrtev v odbojki Danes se bo na Opčinah pričel mednarodni ženski odbojkarski turnir za pokal Bazoviških žrtev. Stran 13 Jutri, 14. septembra, ob osrednji proslavi priključitve Primorske Sloveniji, bo Primorski dnevnik izšel na 36 straneh s posebno prilogo, namenjeno tej pomembni obletnici r ^ Dobrodošli ob sobotah! miovabancadicreditocUtrieste BCTKB nova tržaška kreditna banka De BANCA nU ANTONIANA POPOLARE VENETA Filiala na Opčinah Narodna ulica 42, tel. 040/2158000 Odprti tudi ob sobotah od9.10 do 13.00 SOCIALNA DRŽAVA / ZAHTEVA SILVIA BERLUSCONIJA VIŠJI SODNI SVET / DISCIPLINSKA OBRAVNAVA »0 reformi pokojnin naj odloči pariament« Uspelo srečanje med vodjo Hrasta in Marinijem Ne bo ukora proti D’Ambrosiu Ukor proti temu predstavniku »čistih rok« zahteval bivši minister Filippo Mancuso SINDIKAT / TAJNIK CISL U D’Antoni: »Prožno« krajši delovni umik TRST - Včerajšnjega javnega srečanja z dalajlamo Tenzinom Gyat-som na temo strpnosti, človekovih pravic in solidarnosti se je udeležil tudi vsedržavni tajnik sindikalne zveze CISL Sergio D’Antoni (Foto KROMA). V svojem pozdravu je omenil, da si je njegov sindikat vedno prizadeval za priznavanje .sindikalnih pravic, ki predstavljajo del splošnih, Človekovih. Njegovo prisotnost v Trstu smo izkoristili in mu postavili nekaj vprašanj o aktualnih sindikalnih vprašanjih, o socialni državi, gospodarski rasti in zaposlovanju. Tajnik D’Antoni, kako ocenjujete dosedanji potek razprave o socialni državi? »Razprava se nahaja sedaj v težki fazi. Soočamo se s pomembnimi, a delikatnimi problemi. Mi želimo doseči otipljive rezultate na vseh področjih, kot so na primer zaposlovanje, družina, ter nenazadnje tudi pokojnine in skrbstvo. V prihodnjih tednih bomo videli, ali bo mogoče doseči ugoden sporazum, ali pa ne. Mi si prizadevamo za dober, resen dogovor, iz katerega naj bi izšel nov tip socialne države, ki naj bi ščitila revne sloje naše države.« Kakšen recept predlagate za povečanje delovnih mest, da bi nudili predvsem mladim možnost zaposlitve? »Po težkih letih, v katerih smo posvečali največjo pozornost finančni sanaciji, bo treba sedaj uveljaviti politiko razvoja. Ta politika bi se morala osredotočiti predvsem na infrastrukture in na potrebne nove tehnologije. Poleg tega moramo posvetiti večjo pozornost izobraževanju in raziskovanju, kot to določa žal še ne uveljavljeni dogovor iz leta 1993. Obstaja pa tudi možnost skrčenja delovnega umika: z inteligentno operacijo bi lahko občutno povečali število delovnih mest. Poudarjam: inteligentno, ker je zadeva zelo delikatna. Ta operacija bi morala omogočati določeno prožnost. Predvideti bi morala spodbujevalni sklad, ki bi omogočil, da bi imela podjetja, ki bi pristala na skrčenje delovnega časa, določene ugodno- sti, na primer pri plačevanju socialnih dajatev. Glede tega bi morali tudi upoštevati različne teritorialne stvarnosti, to je področja z večjo ali manjšo zaposlitveno ravnjo. Kot vidite je za rešitev tega vprašanja res potrebna prožnost.« Bertinotti predlaga drugačno rešitev... »Njegov predlog je dejansko povsem nekoristen. V Italiji je brezposelnost osredotočena v določenih območjih. Ko bi sprejeli njegov predlog, bi se dogodilo, da bi se začelo na najbolj razvitih območjih kopičiti nadurno delo, prišlo pa bi tudi do težav na področju kompetitivnosti podjetij. Mislim torej, da je treba zakorakati na pot zmanjšanja delovnega urnika, kako to storiti, pa ostaja še odprto vprašanje. Ponavljam: mi smo za prožno in resno rešitev, ki naj služi k premostitvi sedanjih težav, ne pa za zgolj propagandistično dejanje.« Združenje industrij-cev Confindustria bi želelo preklicati dogovor o pokojninah. Kaj vi mislite o tem aktualnem vprašanju? »Mislim, da Confindustria greši. Industrijci so se zapičili v to vprašanje, postala je njihova obsesija; morali bi se je otresti. Po mojem mnenju so bile izbire iz leta 1995 uravnovešene, resne: mi jih zagovarjamo in branimo. Tudi mi hočemo imeti vpogled v račune, da bi ugotovili, ali so prispevki za skrbstvo povsem v skladu z rastjo bruto narodnega dohodka. Ce ta strošek ni v skladu, bomo pač poiskali primerno rešitev. Obsesija industrij-cev, njihov "terorizem'1, to gotovo ne vodi nikamor.« Kaj menite o novem sindikatu Severne lige? »Vse najslabše! Kar se tiče rojstva in uveljavljanja drugih sindika- tov, naj takoj poudarim, da je v demokraciji omogočen svoboden in prostovoljen pristop k sindikatom. V Italiji deluje že toliko sindikatov, da bi ustanovitev nove sindikalne organizacije ne pomenila veliko novost. O tem ni govora. Vprašanje pa je pridobiti konsens, članstvo, zaupanje ljudi. V njihovem primeru je nekoliko drugače: svoje delovanje so zaceli s protisindikalno ofenzivo, z požigom sindikalnih izkaznic in z oblikami zatiranja sindikalne svobode. Take metode so nedopuste. Delavstvo je že odgovorilo nanje, da so povsem propadle. Obenem pripravljamo za 20. september veliko sindikalno manifestacijo: to bo velika civilna mobilizacija, uprta v prihodnost, v družbeno kohezijo, v evropsko integracijo, ne pa v zatiranje, kakršnega niso poznali niti v 19. stoletju.« Sindikata Severne lige se torej ne bojite. »Prav nič. Mi smo pripravljeni na resno konfrontacijo o konsen-su, s tem imamo opravka vsak dan. Prepričani smo, da smo branik resničnih vrednot te države. Skrbi nas le, če se bo ustanovitev novega sindikata sprevrgla v zatiranje temeljnih pravic. Ponavljam pa, da smo tudi v takem primeru dobro pripravljeni, kar bomo navsezadnje pokazali tudi z manifestacijo 20. septembra.« Ali bi lahko različni pogledi na nov ustroj socialne države privedli do vladne krize? »Treba je razlikovati. Nas zanima predvsem doseči dober, za nas sprejemljiv dogovor. Odnos med vlado in vladno večino pa je vprašanje, ki zadeva vlado. Vsekakor mislim, da bi bilo zelo malo verjetno, da bi dogovor s sindikatom lahko sprožil vladno krizo.« (M.K.) RIM - V pričakovanju odločilne razprave o ustavnih reformah se politično soočanje v državi Se naprej suka okrog pokojninske reforme in usode socialne države. Silvio Berlusconi je včeraj predlagal naj se o tem izreče parlament, v upanju, da bodo v zbornicah prišla do izraza različna gledanja med Oljko in Stranko komunistične prenove. Pred razpravo v parlamentu, do katere bo skoraj gotovo prišlo, pa imajo prednost pogajanja med vlado, sindikati in delodajalci, ki so v teku, sporazuma pa še ni videti na obzorju. O politični situaciji sta se včeraj pogovarjala Massimo D’Alema in Franco Marini. Voditelja DSL in Ljudske stranke sta pozvala vse strani, da pospešijo pogajanja o socialni državi, ki morajo potekati brez vmešanj strank, ne večine in niti opozicije. Na srečanju je tekla beseda tudi o ustavnih reformah, o katerih bosta senat in poslanska zbornica diskutirala v prihodnjih tednih. Generalni sekretar CGIL Sergio Cofferati je medtem znova ponovil stališče, da mora pokojninsko reformo izvesti sedanja vladna koalicija in da druge politične večine sploh ne pridejo v poštev. Ce Prodijevo zavezništvo ne bo sposobno doseči zastavljenih ciljev, ne vidim drugih izhodov kot predčasne parlamentarne volitve, je še dodal voditelj CGIL. RIM - Pridruženi milanski državni pravdnik Ge-rardo D’Abrosio ne bo deležen disciplinskih ukorov zaradi časnikarskega intervjuja in drugih izjav, v katerih se je v letih 1994 in 1995 kritično obregnil ob pravosodnega ministra tedanje Dinijev vlade Fi-lippa Mancusa. Tako je včeraj razsodil Višji sodni svet, to je organ samouprave italijanske sodne oblasti. Utemeljitev razsodbe bo znana Sele čez čas, zanjo pa je vladalo veliko zanimanje, saj se je na zatožni klopi spet znašel eden izmed simbolov »čistih rok«, kot oškodovana stran pa bivši sodnik, ki ga je Berlusconijev kartel svoboščin za časa njegovega spornega ministrovanja povzdignil v simbol branilca pravne države pred vladavino sodnikov in ki danes predstavlja Berlusconijevo stranko v parlamentu. Kot je sam povedal časnikarjem, je D’Ambrosio med včerajšnjo obravnavo na disciplinskem oddelku Višjega sodnega sveta priznal večino izjav, ki j ib je Mancuso navedel v podkrepitev obtožbe, po kateri naj bi D’Ambrosio diskreditiral njegovo delovanje tako v vlogi sodnika kot ministra. Tako je D’Am-brosio priznal, da je o Mancusu dejal: »Ob taksnih sodnikih se človek lahko tolaži z mislijo, da bodo prej ali slej šli v pokoj. Zal pa ko so v pokoju, jih napravijo za ministre.« Priznal je tudi, da ko je Mancuso odredil kot minister inšpekijo v milanskem državnem pravdniš-tvu, je izjavil: »Raje inšpekcijo kot puškin strel!« itd. Zanikal pa je, da bi bi o Mancusu dejal: »Jasno je, da igra za nekoga.«D’Abrosio je med obravnavo tudi poudaril, da se je v letih 1994 in 1995 v resnici bal, da bi kdo ustavil ali izvolitlil delo milanskih sodnikov »čistih rok« proti korupciji, in da je v takšnem vzdušju presojal tudi nekatera stališča in ukrepe tedanjega pravosodnega ministra Mancusa. Sicer pa je DlAmbrosio v svojih včerajšnjih izjavah časnikarjem komentiral tudi najnovejšo aktualnost in predvsem četrtkovo odločitev odbora poslanske zbornice za parlamentarno imuniteto, da predlaga zavrnitev zahtevka milanskega državnega pravdništva po aretaciji poslanca FI in bivšega ministra Berlusconijeve vlade Cesareja Previtija. Po njegovem mnenju je bila odločitev odbora predvidljiva in v samem milanskem državnem pravdniš-tvu so z njo od vsega začetka računali. Zaradi tega D’Ambrosio ocenjuje, da so bile izjave njegovega šefa Francesca Saveria Bor-rellija v intevjuju, objavljenem v četrtkovi Repubbli-ci, »čisto zaman«. Borrellijeve izjave, čes da bi moral dati parlament »moralno znamenje« v zvezi z zahtevkom po Pre-vitijevi aretaciji, pa medtem še vedno burijo duhove. Tako je včeraj kongres odvetniške zbornice v Gradežu soglasno zahteval disciplinski ukor proti milanskemu držvnemu prav-dniku, namestnik beneškega državnega pravdni-ka Carlo Nordio je dejal, da Borrellijev nastop predstavlja ponoven dokaz potrebe po ločitvi kariere javnih tožilcev in sodnikov itd. Res pa je tudi, da je na kongresu odvetnikov v Gradežu predsednica Vsedržavnega združenja sodnikov Elena Paciot-ti dejala, da ni osnove za disiplinsko postopanje proti Borrelliju. Podobno stališče je zavzel tudi senator Giovanni Pellegrino. Zanimivo je, da je kakih 500 delegatov sindikata FIOM-CGIL v Lombardiji včeraj izrazilo polno podporo sodnikom »čistih rok«. V središču pozornosti sodno-politične kronike pa je tudi tednik Panorama, ki je kot prilogo svoje zadnje številke objavil kaseto s posnetki sodnih pričevanj Stefanie Ariosto, ene izmed glavnik priče-valk proti Previtiju. Panorama je kaseto objavil kljub sodnijski odredbi o njeni zaplembi (odredba baje ni bila pravočasno vročena). Ariostova pa je dejala, da gre za manipulacijo, s katero jo Previti skuša diskreditirati. Kaseta naj bi objavila le tiste odlomke, v katerih je videti zmedena in slabotna, njena 26 ur dolga pričevanja pa so že bila v marsičem potrjena. DAVČNA REFORMA / NOV KORAK Davčni popust za podjetja, ki se ne bodo zadolževala RIM - »Popusti« za podjetja, ki tvegajo - tako bi lahko označih rojstvo »du-al income tax«, dvojnega režima obdavčitve podjetniških dohodkov. Davčni odtegljaj na dobičke, ki jih podjetja vlagajo v povišanje investiranega kapitala, se bo namreč znižal od 37 na 19 odstotkov, medtem ko se bo davčni količnik za družbe, ki bodo šle prvič na borzo, znižal od 19 na 7 odstotkov. Nova določila so vsebovana v dveh zakonskih odlokih, ki jih je včeraj sprejel ministrski svet in sodijo v okvir Vi-scove davčne reforme. Nov davčni režim za re-investirane podjetniške dobičke bo začel veljati že s prihodnjo davčno prijavo 760, kajti normativ predvideva, da se bo povečanje premoženja podjetja izračunavalo na osnovi bilance z dne 30. septembra 1996 in bo torej upoštevalo spremembe v poslovnem letu 1997, ki bodo vnešene v prijavo 1998. Vlada je želela preprečiti, da bi podjetja vlagala svoje presežke v državne certifikate, ki jih potem dajejo bankam kot jamstvo za posojila, zadolžitev pa potem občutno zniža obdavčenje dobičkov. Ugodnost novega davčnega režima, ki bo odpravil privlačnost zadolževanja podjetij, ne velja za banke in zavarovalnice, ker je v njihovem sektorju možnost spodbujevalne vloge novega režima za dodaten ekonomski razvoj zelo omejena. Finančni minister Visco je podčrtal politični pomen ukrepa, ki bo spodbujal uporabo rizičnega kapitala v podjetjih: »Gre za dolgo pričakovan korak davčne reforme, ki bo končana konec meseca z uzakonitvijo deželnega davka Irap. Dual income tax bo spodbujal kapitalizacijo podjetij in omejeval njihovo zadolževanje. Ta norma torej spodbuja rizični kapital in se bo povezala z normativom za Irap.« KAJENJE / KAMPANJA h Mlajšim od 16 let odslej ne bodo prodajali cigaret RIM - Od danes prodajalci tobaka ne bodo več prodajali cigaret mladoletnim, ki še nimajo 16 let, kar pomeni, da se bodo striktno držali prepovedi iz še vedno veljavnega kraljevskega dekreta iz leta 1934. Pobudo je uresničila italijanska federacija trafikarjev (FIT) v sodelovanju s Centrom za dokumentacijo in informiranje o tobaku (-CDIT), ki predstavlja tuje tobačne industrije v Italiji. Prodajalci tobaka bodo hkrati zaceli kampanjo za informiranje in sensibilizacijo mladih proti kajenju, v svojih prodajalnah pa bodo razobesili lepake z napisom: Ce imaš manj kot 16 let, ne moreš kupiti, jaz pa ne morem prodati. Kot so povedali na predstavitvi pobude, velja prepoved ne le za nakup cigaret za lastno kajenje, ampak tudi za nakupe po naročilu. Prodajalec tobaka ima »nalogo«, da mladoletnika prepriča, naj ne kupi cigaret, kajti v na-protnem primeru - kot predpisuje navedeni dekret - tvega globo v znesku 40 tisoč lir. Zakon tudi določa prepoved kajenja mlajših od 16 let v javnem prostoru, sankcija pa znaša v tem primeru 4.000 lir. Po podatkih ministrstva za zdravstvo kadi 13, 5 odstotka mladih med 15 in 17 leti (skoraj enkrat več kot leta 1993, ko jih je kadilo 7, 8 odstotka), medtem ko je med odraslimi več kot 13 milijonov kadilcev, kar znaša približno 28 odstotkov prebivalstva. Kadilska razvada je najbolj pogosta v starostnem pasu med 25 in 44 leti (34 odstotkov), sledi pa ji pas od 18 do 24 let (32 odstotkov). LJUBLJANA - Priključitev predelov Primorske k matični domovini pred 50 leti lahko ovrednotimo kot veliko dejanje v dolgotrajnem procesu, imenovanem priključevanje. Primorske, ki se pravzaprav začenja že leta 1848, ko Slovenci objavimo svoj politični program. Priključitev je zato nekakšna sinteza in logični zaključek večstoletne težnje po zedinjeni Sloveniji, je uvodoma na današnji slavnostni seji državnega zbora (DZ) ob 50-le-tnici priključitve Primorske k matični domovini poudaril predsednik DZ Janez Podobnik in Se posebej pozdravil 21 Zupanov primorskih občin. Na slavnostni seji državnega zbora, na kateri je sodeloval predsednik republike Milan Kučan, je slovensko himno zapel Tržaški oktet. Praznik priključitve Primorske matični domovini je praznik vseh Primorcev in vseh Slovencev, ki so s svojim življenjem in delom pomagali pri združitvi in ohranjanju narodnega telesa. To naj bi po Podobnikovih besedah postala tudi skupna drža za naše življenje v novi, osamosvojeni Sloveniji. Evropa je s tem dejanjem vsaj delno priznala svoje spoštovanje in dolg do tragedije svojih srednjeevropskih narodov, je poudaril Janez Podobnik. Primorski Človek se je odločno uprl fašizmu, prav tako pa je moral, tako kot ljudje v drugih delih Slovenije, preživeti komunistično revolu- Janez Podobnik: Priključitev Primorske logični zaključek težnje po zedinjeni Sloveniji cijo in njen veCdesetle-tni eksperiment. Le-ta nas je, kot je dejal Podobnik, za veC desetletij oddaljil od svobodnega demokratičnega sveta in zavrl možnosti za uspešen gospodarski razvoj. Tudi zato je približevanje Slovenije različnim mednarodnim povezavam držav danes toliko težje, je menil Janez Podobnik. Na slovenskih tleh se je dolga in trnova pot evropskega demokrati- čnega odporništva tega stoletja zaCela že leta 1915, ko je italijanska kraljeva armada 4. junija zdesetkala moške prebivalce vasi Idrsko. Te žrtve so bile uvod v dogajanja, ki so sledila. Ob tem je Janez Podobnik spomnil tudi na nekatere internacije slovenskih Primorcev že v letu 1918 ter požiga Narodnega doma v Trstu leta 1920, ki je predstavljal kulturno središče Slovencev, in kasnejših po- žigov številnih knjižnic. Vse to so za Slovence tragični dogodki pred uradnim prevzemom fašističnih oblasti v Italiji. Prve žrtve fašizma v Evropi pa so bili bazoviški fantje in na desetti-soCe beguncev, kar je bil uvod v kasnejše eksoduse prebivalstva, ki so evropske narode v tem stoletju pretresali prav do današnjih dni. Preganjanja primorskih izobražencev in mislecev predstavljajo evropski greh tega stoletja nad mnogimi njenimi šibkimi narodi. Predsednik DZ je zatem omenil tudi vlogo primorskih duhovnikov vse od goriškega nadškofa Sedeja, tržaškega Fogerja, katerima sledijo svetli liki številnih primorskih Ceder-macov. V Času prepovedi društev se je verska in narodna vzgoja prenesla v cerkvene bratovščine in organizacije, ki so postale edina oaza, kjer je bil še javno dovo- Janez Podobnik se je po proslavi vpisal v spominsko knjigo Tržaškega okteta (Foto agencija BOBO) Ijen slovenski jezik, kar je ohranjalo nacionalno in kulturno zavest primorskih Slovencev. Janez Podobnik je omenil še politične procese nad primorskimi prebivalci in mučenja upornih narodnjakov, kar je stopnjevalo dolgoletno uporništvo v gibanje do zasnove prvih partizanskih enot in narodnoosvobodilnega boja, v katerem se je Primorska enotno uprla fašizmu. Ob tem je Janez Podo- bnik poudaril tudi izjemno vlogo organizacije TIGR, ki je delovala zgolj na narodnostnih temeljih in ki se je že pred vojno zoperstavila nasilnemu poitalijančenju slovenskega ozemlja. Po besedah Janeza Podobnika geografski prostor Primorske, Benečije, tržaškega zaledja in Julijske krajine danes predstavlja tudi novo priložnost za Slovenijo in Italijo, kjer je mogoCe uveljaviti naCela sodobne, odprte Evrope. Obojestranka rahločutnost, demokratična širina in posebna pozornost do ranljivosti narodnih manjšin na eni in drugi strani meje bo današnjim in jutrišnjim generacijam omogočila, da za marsikdaj boleCe ranjeni Cas naše preteklosti prevzamejo nase kot demokratično zavezo za drugačno skupno prihodnost. Slovenija zagotavlja italijanski manjšini na svojem ozemlju na-devropske standarde, zato so upravičena pričakovanja Slovencev v Italiji in tudi Slovenije kot države, da bo z upoštevanjem naCela pozitivne reciprocitete tudi Italija zagotovila enakovredno zaščito slovenske manjšine. Potrebno je, da Slovenija posebno pozornost namenja svojim obmejnim pokrajinam. Zgodovina Primorske je zato tudi nova priložnost za drugačno Evropo, pa tudi za bolj samozavestno in človeško sproščeno Slovenijo, je svoj govor sklenil predsednik DZ Janez Podobnik. (STA) DOPIS IZ JUŽNOAMERIŠKE DRŽAVE Pnzadevanje primorskih Slovencev v Argentini Primorski Slovenci, ki živijo v ■Argentini, so nam poslali dopis o svojih dolgoletnih prizadevanjih v Podporo rojakom, ki so ostali na domačih tleh. Njihovo pričevanje objavljamo kot zanimiv prispevek. V Ko letos poteka petdesetletnica priključitve enega dela Slovenskega Primorja takratni Jugoslaviji, Primorski Slovenci v Argentini, Čeprav priznamo, da smo nekaj na-sega ozemlja dobili nazaj, dodajamo, da naše veselje pa ni popolno, ker je samovoljna meja je pustila veliki del slovenske zemlje in slovenskega prebivalstva še vedno pod Italijo, kjer Slovenec ni enakopraven z italijanbkimi državljani in mora trpeti vsakovrstne diskriminacije. Takoj po italijanski okupaciji 1. 1918, je prvi javni protest v Argen-. lini izrazila pešCica Primorcev z inž. Cirilom Jakovcem na Čelu, ki so zahtevali, da »vse slovensko ozemlje ostane neločljivo združeno z Jugoslavijo in da se poizve Pred konCno odločitvijo narodova volja potom plebiscita na vsem Goriškem, Tržaškem in v Istri«. To je bilo kot pridigati gluhim ušesom: slovensko primorsko ozemlje z Istro je bilo izročeno Italiji. Takoj po okupaciji so italijanske oblasti zaCele s svojo raznarodovalno politiko, ki se je zaostrila ko je leta 1922 prevzel obast fažizma. Za primorske Slovence se je gospodarski in politični položaj dan za dnem slabšal. ZaCelo se je množično izseljevanje, ki pa je šlo na roko fašističnim oblastem, katere so načrtovale uničenje vsega sloven-kega življa njegovo nadomestitev z italijanskim. Govori se o približno 80.000 izseljenih Slovencih iz Primorske med obema vojnama, in še o kakih 25.000, ki so odšli v Argentino. Na tej gostoljubni zemlji so se primorski izseljenci udejstvovali z vso vnemo na kulturnem področju in neprenehoma pojasnjevali vsemu svetu, da je v njihovih rojstnih krajih pod Italijo slovensko kulturno delovanje strogo prepovedano in ni dovoljeno niti javno izražanje v slovenskem jeziku. Po izbruhu druge svetovne voj- ne je v Buenos Airesu nastal Primorski odbor, ki je -potem ko je Italija kapitulirala - še bolj utrdil svoje delovanje. 27. aprila se je preimenoval v Odbor za Jugoslovansko Primorje. Zastopniki slovenskih društev pa so 12. junija 1945 izvolili vodstvo omenjenega odbora, ki je vključeval vsa slovenska društva v Argentini, Urugvaju in Braziliji. Naloga odbora je bila seznaniti svetovno javnost s položajem Slovenskega Primorja, Istre in Trsta, kdo živi na tej zemlji in komu ta pripada. Zbirali so podpise, pošiljali brzojavke voditeljem zavezniških držav, konferenci zunanjih ministrov v Londonu in 2. februarja 1946 knjigo s 10 tisočimi podpisi na mirovno konferenco v Pariz. Zal zavezniki niso povsem podprli zahteve slovenskih Primorcev. Vabimo primorske Slovence na oni in na tej strani meje, in tudi one, ki živijo onkraj Alp, naj podprejo združevanje vseh Slovencev v skupno narodno telo. Primorski Slovenci iz Argentine DANES PA BO SLOVESNOST V LJUBLJANI Osrednja proslava jutri v Novi Gorici NOVA GORICA - V Novi Gorici bo v jutri osrednja državna počastitev 50. letnice priključitve Primorske k matični domovini, ki jo organizira poseben organizacijski odbor mestne občine; pokrovitelja pa sta predsednik republike Milan KuCan in državni zbor. Prireditev se bo zaCela ob 11. uri pred stavbo Primorskega dramskega gledališča, ko bosta zbrane pozdravila predsednik organizacijskega odbora in novogoriški župan Črtomir Špacapan ter predsednik državnega zbora Janez Podobnik. Slavnostni govornik na proslavi pa bo predsednik republike Milan KuCan. V kulturnem programu, sestavljenem iz poznanih glasbenih in literarnih del primorskih umetnikov, bodo nastopili orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Markom Munihom, fanfaristi orkestra Slovenske policije, štirje primorski pevski zbori, vokalna solista Mirjam Kalin in Vladimir Čadež ter dramski igralec Radoš Bolčina. Pred prireditvijo, ki jo bo prena- šala tudi RTV Slovenija, se bo v stavbi novogoriške občine sestal častni odbor, ki ga je imenoval predsednik Slovenije Milan KuCan in se seznanil z vsemi aktivnostmi, ki so jih ob tej priložnosti pripravili goriški organizatorji, so sporočili iz urada vlade. Danes pa bo na Prešernovem trgu v Ljubljani potekala prireditev Na svoji zemlji, ki je posvečena petdeseti obletnici priključitve Primorske k matični domovini. Na pobudo mestne organizacije Zveze borcev prireditev pripravlja mestna občina Ljubljana, njen pokrovitelj pa je ljubljanski župan Dimitrij Rupel. Ljubljanska prireditev bo nekakšen uvod v osrednjo goriško slovesnost. Na slovesnost, ki se je bo udeležil tudi predsednik Milan KuCan, so prireditelji povabili borce, med njimi 16 narodnih herojev in 400 spomeniCarjev, pa tudi poslance državnega zbora, državnega sveta, svetnike mestnega sveta, župane mestnih občin in naše župane v zamejskih občinah. (STA) V SLOVENIJI OBISK / NOBELOV NAGRAJENEC Predsedniške volitve bodo 23. novembra Posredne volitve v državni svet 26. in 27. 11. LJUBLJANA - Po odlokih, s katerima je predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik razpisal volitve predsednika republike in volitve elanov državnega sveta, bodo volivci o novem predsedniku države odločali v nedeljo, 23. novembra, posredne volitve v državni svet (DS) pa bodo v sredo in Četrtek, 26. in 27. novembra. Prvi dan bodo potekale volitve 22 elanov lokalnih interesov v DS, drugi dan pa volitve preostalih 18 predstavnikov delodajalcev in delojemalcev, predstavnikov kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev ter predstavnikov negospodarskih dejavnosti pa drugi dan. V obeh primerih se za dan, s katerim začnejo teci roki za volilna opravila, šteje 22. september 1997. Oba odloka sta bila že vCeraj objavljena v Uradnem listu. Za njuno izvrševanje bo skrbela Republiška volilna komisija (RVK), njen tajnik Marko Golobič pa je po podpisu obeh dokumentov prisotnim novinarjem odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z volitvami. Po neuradnem izračunu bo po rokovniku RVK zadnji datum za vložitev kandidature 29. oktober, do polnoči. Pri volitvah članov lokalnih interesov v DS morajo občinski sveti najpozneje do 27. oktobra izvoliti t.i. elektorje in določiti po enega kandidata, v kolikor se bodo seveda odločili za kakšnega kandidata, v primeru ostalih drugih interesnih skupin za volitve v DS pa do 28. oktobra. Za organizacijo in izvedbo volitev bo skrbela v lanskem letu novoimenovana RVK, pripravljeni pa so tudi predlogi za imenovanje vseh tistih volilnih komisij na državni ravni, ki jim je lansko leto potekel mandat. Na čelu volilnih komisij so sodniki, na čelu volilnih komisij v volilnih enotah pa celo dva, predsednik komisije in njegov namestnik. Lanskoletne parlamentarne volitve skupaj z vračilom stroškov volilne kampanje uspešnim političnim strankam so znesle približno 500 milijonov tolarjev, same volitve pa okoli 450 milijonov tolarjev. Po predvidevanjih Marka Golobiča naj bi letošnje predsedniške volitve, gre seveda le za prvi krog, stale okoli 400 milijonov tolarjev, posredne volitve v DS pa naj bi bile precej cenejše - okoli 70 milijonov tolarjev (gre predvsem za stroške objav ter volilnih zborov in stroške za udeležence oz. t.i. elektorje). V zvezi s stroški kandidatov za vode-neje volilne kampanje je Marko Golobič povedal, da pri kandidatih za predsednika države veljajo določbe zakona o volilni kampanji. Financiranje volilne kampanje poteka na enak način kot pri parlamentarnih volitvah, torej je med drugim v ustreznem roku treba odpreti poseben žiro račun in po pomladanskih zakonskih spremembah 17 dni pred dnem glasovanja predložiti DZ vmesno poročilo o zbranih sredstvih in donatorjih, ki presegajo z zakonom določeno višino donacij. Obstaja tudi pravica do povrnitve dela stroškov volilne kampanje vsem kandidatom, ki so prejeli nad 10% glasov. Končno poročilo mora biti posredovano DZ v roku 30 dni po izvedenem glasovanju. Za posredne volitve članov DS določbe zakona o volilni kampanji ne veljajo. (STA) PISMO UREDNIŠTVU Odprto pismo glede pošte v Pevmi Občanom Revme, Oslavja in Stmavra Pokrajinskemu ravnateljstvu poštne službe v Gorici Gospodu županu v Gorici V zadnjem času so se zadeve okrog morebitnega zaprtja oziroma selitve poštnega urada v Pevmi in razlogov za tak sklep precej zamešale. Zato vabim občane in pristojne službe k trezni in jasni obravnavi vprašanja in to na podlagi dokumentov, stališč in izjav, ki so bila navedena v krajevnih časopisih. Naj omenim najprej razpis - obvestilo poštne uprave o iskanju ustreznih prostorov za poštni urad. Takrat se zagotovo ni govorilo o nizki rentabilnosti poštnega urada! V kasnejših smernicah poštne uprave (državne) in pokrajinskega ravnateljstva se nakazuje možnost/ver j etno-st zaprtja neštetih poštnih uradov v vsej državi. Na podlagi tega lahko pričakuje- mo v prihodnje tudi zaprtje oziroma ukinitev poštnega urada v Podgori in morda tudi v Steverjanu. Ob upoštevanju takega razvoja si moramo vsi skupaj prizadevati in predlagati pristojnim organom rešitve, ki bodo kolikor toliko sprejemljive za vse občane. Preselitev poštnega urada iz Pevme v Ul. Ponte del Torrione je primerna in povsem izvedljiva, ker so prostori primerni in ustrezno opremljeni. Lokacija pa bi nedvomno prispevala k večji rentabilnosti (če je to že eden od razlogov odločitve za morebitno zaprtje urada v Pevmi), saj bi se urada posluževali tudi številni občani spodnjega dela Števerja-na in Podgore, poleg prebivalcev bližnjega naselja. Kazalo pa bi preučiti tudi drugo možnost: to je namestitev montažnega objekta v Pevmi, na občinskem ali državnem zemljišču. Rajonski svetovalec Marjan Sošol UtiHit/il rze/i lova »Pupe« iz Brega V letih petdeset so se v Botaču postavile pred fotografa štiri neporočene »pupe«: Boljunčanki Marija »od Čilceta« in Lucija »z Jame« ter Botačarci Nina Sancinova in Justina Kudrotova. Foto last Dorčija Maverja iz Boljunca. Dalajlama spregovoril o miru, ljubezni in sreči Poslušala ga je nabito polna dvorana »drugega Trsta« Deklica je dalajlamo zaprosila za avtogram, in dalajlama ji je ustregel (f. Križmančič) Dobri dve uri pred prihodom 14. dalajlame Ten-zina Gyatsa na javno srečanje o strpnosti, človekovih pravicah in solidarnosti je bila dvorana hotela Excelsior nabito polna. Nobelov nagrajenec je privabil vanjo predvsem mlade, preproste ljudi, družine z otroki. Bilo je, kot da bi se Trst čudežno pomladil in se vsaj za kratko urico znebil težkega, neznosnega bremena »starega mesta«. Pohtiki bi mogoče ugotovili, da je bil na tistem srečanju prisoten »drugi Trst«, a politikov ni bilo v dvorani. Visokega gosta so počakah in sprejeli, prej in kasneje, v svojih baržunastih sobanah: na Dežeh in na Pokrajini. Dalajlama je spregovoril Tržačanom (in številnim gostom iz drugih krajev dežele) o miru, ki ga ne gre pojmovati kot odsotnost nasilja, pač pa kot odrekanje nasilju in spoznanje, da nasilje bo nujno privedlo do negativnih rezultatov. Vodja budističnih menihov je tudi razložil, kako je mogoče odreči se nasilju: z analiziranjem delovanja in narave tistega, ki bi morebiti postal objekt nasilja, to je z analiziranjem drugega. Ugotovili bi, da ni prav nič različen od nas samih. Zakaj bi morah torej do njega ravnati nasilno? Mir izhaja iz našega notranjega stanja in vodi k ljubezni in sreči. Vsakdo ima pravico do sreče, mnogi pa jo iščejo izven sebe, v materialnih dobrinah. Dalajlama ni zanikal pomena materialnega razvoja, omenil pa je, da materialne dobrine še ne zagotavljajo sreče. Obstajajo ljudje, ki si lahko (materialno) privoščijo vsega, a niso srečni. Obstajajo pa tudi ljudje, ki nimajo ničesar, in so srečni. Zakaj? Zaradi notranjega miru, saj sta način mišljenja in odnos do življenja tista, ki vodita k sreči. Pri tem igra bistveno vlogo naša pamet. Treba jo je vzgajati, uravnavati. Kako? Dalajlama omenja dve poti: religiozno, a tudi laično. Dovolj je, da prisluhnemo tisti naravni dobroti, ki tiči v vsakemu od nas. Tibetanski duhovni voditelj je menil, da je človeštvo doseglo že visoko stopnjo. Ima torej veliko izkušenj in ve, da nekaterih napak ne gre več ponavljati. Zato je tudi njegova napoved za prihodnost rožnata. Seveda, obstajajo tragedije, pred katerimi pa ne gre obupati. V vsaki zadevi je treba iztakniti pozitivno plat, ker pozitivne rešitve gotovo obstajajo. Zato bo prihodnost gotovo boljša od preteklosti in sedanjosti, je zaključil s svojim prešernim nasmehom, ki se je nekajkrat sprevrgel v kar glasen, simpatičen smeh. Podobno polna dvorana je pričakala dalajlamo na Zavodu za študije o človekovih pravicah, sklepnem dejanju dvodnevnega obiska Tenzina Gyatsa v F-Jk. Tu so bila na vrsti novinarska vprašanja. Kako je lahko tibetansko ljudstvo doslej zdržalo trdokitajsko represijo? »Z ohranjanjem lastne kulture.« Ali se bo po kongresu kitajske komunistične partije (ki se je začel prav včeraj v Pekingu) kaj spremenilo v odnosu kitaj sldh oblasti do Tibeta? »Ne verjamem, da bo prišlo do takojšnjih napredkov.« Zakaj so se na Zahodu tako razcvetele organizacije, ki imajo opravka z duhovnostjo? »Zahodna civilizacija je bila deležna skokovitega materialnega razvoja, ki pa očitno ni zadostil vsem človekovim potrebam. Zato tolikšno zanimanje za duhovne zadeve. Seveda, ljudje morajo razlikovati med resnično duhovnimi združenji, tistimi z visoko tradicijo, in šarlatanstvom.« Zakaj ljudje vse bolj posegajo po simbolih? »Simboh imajo lahko za različne ljudi različne pomene. Prav zato niso pomembni. V budizmu simbol sam po sebi ni važen.« Kaj menite o smrti matere Tereze iz Kalkute? »Z njo sem se srečal. Njen odhod je velika izguba za človeštvo. Za nas vse je bila velik zgled. Lahko bi rekel, da je bila nekakšen krščanski menih.« Kitajci so vas dejansko izgnali, vi pa ste do njih neverjetno prijazen. Kaj ste dosegel s takim spravljivim odnosom? »Vse več Kitajcev se zanima za tibetansko vprašanje in iz leta v leto je vse več takih, ki podpirajo Tibet.« (M.K.) Dalajlama s predsednikom Dežele Cruderjem Rimski dopisnik kitajskega dnevnika »sledil« dalajlami Mnogo preden je dalajlama Ten-zin Gyatso nagovoril množico v hotelu Excelsior, se je v dvorani pojavil moški tipično vzhodnjaških somatskih potez. Gez ramo je nosil fotografski aparat. Med govorom si je vse dalajlamove besede pridno zapisoval in nekajkrat pritisnil na sprožilec. Podobno je storil tudi na sedežu Zavoda za študije človekovih pravic. Po tiskovni konferenci je bilo mogoče izvedeti, da je novinar, in sicer kar poseben novinar: posebni poročevalec Renmin Ribaa, Ljudskega dnevnika iz Pekinga. Luo Jinbiao, tako mu je ime, je postal rimski dopisnik kitajskega partijskega glasila pred dvanajstimi leti. Prej je bil član kitajskega diplomatskega predstavništva v Italiji, ker pa dnevnik ni bil zadovoljen s svojim dotedanjim dopisnikom (»Imel je težave z italijanščino,« je povedal Luo), je on prevzel njegovo mesto, obenem pa piše tudi za Glo-botime Včeraj in predvčerajšnjim je sledil obisku 14. dalajlame v Furla-niji-Julijski krajini. Sprva ni hotel izraziti svojega mnenja o visokem gostu, naposled je vendarle odgo- . na dalajlamo in na njegovo <' »Dalajlama je vedno izjavljal, da noče samostojnosti Tibeta, pač pa avtonomijo. Mislim, da je to zelo pomembno. Mnogi so zahtevah samostojnost, a dalajlama tega noče: hoče avtonomijo, ne pa samostojnosti.« Oprostite: dalajlama ni zanikal samostojnosti, a je privolil v avtonomijo, da bi prišlo do kompromi- snega dogovora s kitajskimi oblastmi »Tako pravi že nekaj časa.« Ali mu bo uspelo dogovoriti se s kitajskimi oblastni? »Kar mi je znano, je za kitajsko vlado dobrodošel na Tibet, Ne vem, zakaj se ni še vrnil. Upam, da se bo.« Ali kitajsko časopisje piše o dalajlami? Ali ima kitajsko ljudstvo možnost izvedeti, kaj pravi dalajlama? »Kitajski pregovor pravi: bolje enkrat videti, kot pa stokrat slišati. Zato vam svetujem: pojdite in oglejte si, kaj se na Kitajskem dogaja.« Kaj boste napisal o obisku dalajlame v naši dežeh? »To moram še premisliti.« (M. K.) ____SV. IVAN / BIVŠA UMOBOLNICA_ Manifestacija proti gradnji kasarne Na orotestnem shodu številne organizacije Prisoten tudi sen. Fulvio Camerini »Nočemo gradnje karabinjerske vojašnice na območju bivše umobolnice.« To so jasno povedali udeleženci protestne manifestacije, ki je bila včeraj v Ul. S. Cilino pri Sv. Ivanu in ki so jo sklicali Legambiente, WWF, krožek Acli-Anni verdi, rajonski odbor za Sv. Ivan in Kolonjo ter Pro Logo za ista okraja in Oddelek za umsko zdravje. V imenu Legambiente nam je Sandro Laurenzi povedal, da se dalj časa z drugimi organizacijami borijo proti gradnji kasarne, podčrtal pa je, da se Krajevna zdravstvena enota glede tega problema še ni opredelila. Sam poveljnik karabinjerjev Picchiotto je za to, da bi vojašnico pri Sv. Ivanu zgradili kje drugje, tako da »se sprašujem, kdo vztraja pri tem načrtu oz. komu koristi. Verjetno gre za ekonomski problem (prodali bi območje karabinjerjem), upam vsekakor v pozitiven signal s strani Pokrajine,« je dejal Laurenzi in povedal, da so se že oglasili Pri pristojnih ministrstvih. Predsednik Pro Logo Luciano Ferluga je poudaril važnost solidarnostnih pisem, ki so jih prejeli (od ministra za Okolje Ronchija, predsednice WWF Grazie Francesca-to, predsednika Legambiente Realaccija do podtajnika ministrstva za sodstvo Corleonija) in odločno obsodil požig buldožerja, na katerega so se neznanci spravili v noči na petek, saj »smo za demokracijo in zakonitost.« Poudaril je nato, da so naklonjeni vojašnici pri Sv. Ivanu, a ne v prostorih bivše umobolnice, ker je treba park razsodno rešiti. Predstavnik KZE Dell’ Acqua je po obsodbi vandalskega dejanja glede manifestacije povedal, da gre za »civilno provokacijo, saj nameravamo posaditi nekaj drevesc na območju, ki bi služil za kasarno (dela so že dalj Časa v teku).« Protestnega shoda se je udeležil tudi senator Fulvio Camerini, ki je takoj izpostavil miroljuben namen manifestacije, gradnja vojašnice pa predstavlja »nasilje nad o- koljem in nad kulturo.« Karabinjerji niso zahtevali tega prostora, gre za posledice neobčutljivosti preteklih uprav, je povedal. »Moramo se zavzeti za to, da bi kasarno zgradili kje drugje, saj ima Občina na razpolago tudi druge prostore,« je zaključil senator. Aljoša Gašperlin REGULACIJSKI NAČRT / PRED RAZPRAVO V OBČINSKEM SVETU Nabrežina: kakšen urbanistični razvoj? Ljudska peticija skupine vaščank in vaščanov rf NABREŽINA K Na pošli ni uslužbenca, ki bi obvladal slovenščino Prebivalci Nabrežine in okoliških vasi, ki se redno poslužujejo pošte v Nabrežini, so poslali pokrajinskemu ravnatelju tržaške pošte posebni dopis. V njem ga opozarjajo, da odkar se je pred nekaj meseci upokojila ravnateljica nabrežinskega poštnega urada, ni med nastavljenimi uslužbenci žal veC osebe, ki bi obvladala tudi slovenščino. Podpisniki dopisa nadalje opozarjajo odgovornega za tržaško pošto na pomen, ki ga ima dvojezično poslovanje pošte, kot ostalih javnih uradov, v narodnostno mešanem okolju. Od tod poziv, naj se čimprej odpravi ta pomanjkljivost. S tem problemom se je ukvarjal tudi nabrežin-ski občinski odbor. Zupan Depangher je glede tega dvakrat posegel pri pokrajinskem poštnem ravnateljstvu, njegova zahteva po namestitvi uslužbenca, ki bi obvladal slovenščino, pa je naletela na gluha ušesa ČRNA KRONIKA / PRI SV. JUSTU _________SV. IVAN / VČERAJ NEKAJ PO 3. URI PO POLNOČI Na gradbišču kasarne sežgali buldožer Preiskovalci ne izključujejo, da je ogenj zanetil nasprotnik gradnje v bivši umobolnici Na gradbišču nove karabinjerske vojašnice v komprenzoriju bivše umobolnice pri Sv. Ivanu v Trstu je v noči med četrtkom in petkom prišlo do zlikovskega dogodka, ki ima po vsem sodeč tudi politično ozadje. Nekdo je namreč namerno podtaknil ogenj pod buldožer in ga hudo poškodoval oziroma povsem onesposobil. Plamene na gradbišču je opazil mimoidoči avtomobilist okrog 3.30 po polnočir Poklical je gasilce, ki so takoj pridrveli in ogenj brez večjih težav pomorili. Na osnovi temeljitega pregleda pogorišča so potem ugotovili, da so bili plameni gotovo namerno podtaknjeni. Kaže, da so neznanec ali neznanci zanetili drva pod ba-gerjem, ki je potem v plamenih skoraj popolnoma zgorel. Delovodja na gradbišču nam je včeraj povedal, da je stroj praktično za odpad. Kolikšna je škoda, je težko reči. Nov bager stane od 200 do 300 milijonov lir, seveda pa je treba upoštevati, da je bil požgani buldožer rabljen. Preiskovalci nameravajo vsestransko poglobili okoliščine požiga, pri čemer bodo seveda tudi upoštevali, da je do njega prišlo prav na dan, ko je bila predvidena demonstracija proti gradnji nove kasarne na pobudo naravovarstvenega gibanja Legambiente, o kateri poročamo na drugem mestu. Kot je znano, se proti gradnji vojašnice nara-vovatrstveniki že dolgo zavzemajo, kakor tudi in še prej krajani. Preiskovalci seveda ne izključujejo, da se je v krogih prvih ali drugih našla roka, ki je ogenj podtaknila. V devinsko-nabrežin-skem občinskem svetu bo v prihodnjih dneh (občinska seja bo v petek, 19.9.) stekel postopek za odobritev novega regulacijskega načrta. Za občinski svet, ki je tik pred iztekom mandata, bo to nedvomno izjemno zahtevna preizkušnja, končna odločitev pa bo v skladu z zapletenimi deželnimi zakoni padla šele v začetku prihodnjega leta, ko bodo na krmilu Občine že sedeli novi upravitelji. Zupan Giorgio Depangher in upravitelji pa se bodo morali pred tem spopasti še z enim drugim problemom. Gre namreč za načrtovane stanovanjske gradnje zraven centrale ENEL v Nabrežini Kamnolomi (nedaleč od telovadnice), ki so bile pred nedavnim predmet javnega sporočila Slovenske skupnosti, sedaj pa se z njimi ukvarja peticija, ki jo je podpisalo približno sto Nabrežink in Na-brežincev. Pobudo za peticijo je dal mladi domačin Matej Caharija, okrog tega vprašanja pa se je v vasi ustvarilo gibanje, ki opozarja na neuravnovešeni urbanistični in gradbeni razvoj devinsko-nabrežinske občine. Podpisniki peticije uvodoma ugotavljajo, da bi bile gradnje v neposredni bližini gozda in torej oddaljene od vasi, v nasprotju s kakršnim koli uravnovešenim urbanističnim razvojem Nabrežine. Nove gradnje -piše nadalje v peticiji - bi prav gotovo škodile naravnemu bogastvu tega območja; v neposredni bližini se namreč vijeta turistični stezi J.Kugy in »Ribiški klanec«, blizu pa je tudi odcep ceste, ki vodi do znane razgledne točke Tiziana Weiss. »Uresničitev projekta bi dala povod za kasnejše nove gradnje na celotnem območju centrale ENEL, nekdanje klavnice in železniške proge Trst-Opči-ne. Novo naselje bi tudi prav gotovo motilo projekt sfiujočega favnistič-nega parka, ki naj bi nastal na bližnji vzpetini Brščice ter bil povezan z območjem, kjer stoji telovadnica«. Zemljišče, beremo nadalje še v peticiji, kjer-naj bi zrasle nove hiše, ni z urbanističnega vidika povezano z Nabrežino, kar pomeni, da bi morala občinska uprava prevzeti nase visoke stroške za upravljanje in servisiranje urbanističnih uslug. Na podlagi teh utemeljitev podpisniki dokumenta prosijo Občino, naj do nadaljnega ne izda gradbenega dovoljenja za stanovanja v neposredni bližini centrale ENEL. Temu naj dodamo, da je postopek za omenjene gradnje še precej zapleten, vsekakor še ni prišel do stopnje, v kateri mora Občina izdati gradbeno dovoljenje. Obstaja namreč nekaj pogojnikov in odprtih vprašanj, ki naj bi jih upravitelji razčistili prav v novem regulacijskem načrtu, saj so na ta projekt nekateri že napovedali priziv. Človek se lahko strinja ali ne s to peticijo Nabrežincev, ki pa nedvomno jasno opo zarja na problem uravnovešenega urbanističnega razvoja ne samo Nabrežine, ampak celotnega občinskega ozemlja. Trije hrvaški državljani posilili 204etno Tržačanko Policija je včeraj aretirala tri hrvaške državljane pod obtožbo, da so v noči med sredo in četrtkom posilili 20-letno Tržačanko, italijansko državljanko V.C., katere polne istovetnosti niso hoteli objaviti. Obtoženci so 35-letni Vojo Petrovič iz Osijeka, 30-letni Joviča Mihajlovič iz Bistrincev ter 20-letni Nika Srdan iz Bavanisteja. Prepoznala jih je sama žrtev. Posiljena dekle se je javila na kvesturi v četrtek, dan po dogodku. Policistom je povedala, da se ji je trojica približala v sredo okrog polnoči, ko je peš zapuščala šagro na pomolu Pesheria. Priznala je, da je bila potrta in rahlo vinjena zato, ker se je malo prej sporekla s svojim zaročencem. Mladeniči so ji ponudili prevoz domov in ona je vabilo sprejela, kljub temu, da jih ni poznala. Namesto da bi jo pospremili domov, pa so jo trije odpeljali v napol porušeno hišo pod gradom sv. Justa ter jo tam zapovrstjo posilili. Nesrečna mladenka je policiji pokazala stavbo, v kateri so ji storili silo. Agentje so na osnovi njenega pričevanja organizirali zasedo in tako pričakali tri hrvaške državljane, ki so stavbo očitno uporabljali tudi kot zasilno zavetišče. Dekle jih je potem prepoznala, zaradi česar je policija trojico priprla ter jo prijavila tržaškemu sodišču zaradi posilstva. Modern-trio na Opčinah V Prosvetnem domu na Opčinah bo jutri ob 18. uri v priredbi SKD Tabor nastopil godalni »Modern -trio« iz St. Petersburga. Trio deluje šele dve leti, a ima za sabo že eno zgoščenko, posamezni člani (Viktor Kuleshov - violina, Yevgeny Brodotsky - viola, Vadim Messerman - čelo) pa zelo številne in bogate izkušnje. Program obsega v glavnem godalne trie Schuberta, Milhauda, Schnittkeja in Kamilova. A.S. FILM OD SINOČI V ARISTONU »Poizus« še močno razdvaja Novinarska konferenca »Odbora za zgodovinsko resnico« V Trstu, kot v drugih mestih Furlanije-Julijske krajine, so sinoči začeli predvajati film režiserja Renza Martinellija »Por-zus«, ki je bil v središču velike poletne medijske kampanje. V njej se je najbolj izkazal milanski »Corriere della Sera«, film pa je še pred premiero na beneškem filmskem festivalu odmeval tudi v tujini. Ob premieri smo napisali, da je »Porzus« precej povprečen film, nekakšen »partizanski western«, zadnjo besedo pa bodo, kot vedno, imeli gledalci. Za kroniko naj povemo, da film predvajajo v kinodvorani Ariston. Tržaška premiera filma je spodbudila »Ita-lijansko-slovensko-hr-vaški odbor za zgodovinsko resnico«, da je sklical tiskovno konferenco, na kateri je obravnaval film in zgodovinski okvir Porčinja. V Novinarskem krožku sta o tem spregovorili Claudia Černigoj in Alessandra Ker-.sevan (na sliki-foto KROMA), videmska raziskovalka, ki je o Porčinju napisala tudi knjigo. Černigojeva je prepričana, da je v Trstu (omenila je ezulsko srečanje) spet nevarno zapihal veter narodnostne nestrpnosti, Kerse-vanova pa je predvsem spregovorila o spornem filmu. Dejala je, da sodi film v načrt, ki hoče po- stavljati v dvom vzhodno italijansko mejo in vzporejala kampanjo o »Porzusu« s kampanjo o fojbah Marca Pirine. Bila je kritična do italijanske države, ki je delno financirala film, in tudi povedala, da ne soglaša z dokaj pozitivno oceno o filmu, ki jo je izrekel nekdanji politični komisar partizanske divizije Garibaldi Natisone Giovanni Pa-doan (Vanni). PRVA SEJA UPRAVNEGA ODBORA Glasbena matica že s polno paro v novo sezono Po enomesečnem premoru zardi dopustov se je v začetku septembra spet sestal odbor GM, tokrat na sedežu v Gorici. Predsednik Drago Stoka je poročal o razvoju v zvezi s publicizacijo Sole GM. Po razgovoru z ministrom za šolstvo Berlinguerjem in podtajnikom zunanjega ministrstva Fassinom naj ne bi bilo ovir, razen protestnega pisma profesorjev konservatorija G. Tartini, ki pa najbrž ne bo imelo večjih posledic. Glavni pogoj je seveda stavba, ki jo mora dati na razpolago pokrajina; ker je ta nima, bi lahko Tržaška občina dala na razpolago stavbo v Ul. Revoltella ali na Greti. Delegacija GM si je ogledala delovanje konservatorija v Bocnu in ugotovila, da je tam povsem drugačna situacija: vsak profesor, ki hoče učiti na tamkajšnjem konservatoriju mora pač znati nemško! Ob tej priložnosti so se pogovarjah z južnotirolskim predstav- ništvom o načinu vključevanja manjšinskih šol v Evropo. Poleg državnega konservatorija imajo v Bocnu še izredno številno pokrajinsko glasbeno šolo, ki pa je samo nemška. Ob otvoritvi Kogojevih dnevov v Kanalu je prišlo do srečanja s predsednikom slovenskega parlamenta Janezom Podobnikom. Ob tej priložnosti so predstavniki GM povabili predsednika Podobnika na otvoritev koncertne sezone GM. Odbor je po pregledu finančnega stanja in krajši debati odločil, da prosi za izreden sprejem pri predsedniku deželne vlade Cruderju, da bi mu razložili težave, ki onemogočajo redno delovanje šole, kot tudi drugih dejavnosti. Ravnatelj šole GM Bogdan Kralj je poročal o šolskem letu 97/98, ki se je začelo 1. septembra, ko je bila tudi prva seja profesorskega zbora. P. M. NA NEDAVNI SEJI Pokrajinski svet odobril načrt za javne prevoze Proti sto glasovala svetovalca Visioli (SKP) in Vremec (SSk) Pokrajinski svet je na svoji prvi seji po poletnem premoru odobril tudi načrt za javne prevoze, ki nalaga Pokrajini in tudi občinskim upravam nove pristojnosti na tem področju. Sklep je bil odobren s široko večino, proti sta glasovala le Denis Visioli (SKP) in Vladimir Vremec (Slovenska skupnost), medtem ko sta se Giovanni Cola (Ljudska stranka) in Adele Pino (reformisti) vzdržala. Vremec je v svojem posegu podčrtal, da sklep, ki se naslanja na deželni zakon (odobren je bil letošnjega maja), ne upošteva dovolj bistvenih razlik med javnim in zasebnim prevozom. To zna zelo oškodovati vlogo in bodočnost Konzorcialnega podjetja za prevoze, ki se bo moralo po novem pomeriti na evropski dražbi za ponovno koncesijo na področju javnih prevozov. To ji bo ustvarilo velike težave, saj se nahaja v neenakopravnem položaju v primerjavi z zasebnimi prevoznimi podjetji. Svetovalec Slovenske skupnosti je izrazil začudenje nad molkom in brezbrižnostjo velike večine političnih sil, ki se ne menijo za negotovo bodočnost javnega prevoznega podjetja. To so politike in upravitelje opozorili tudi sindikalisti ACT, a očitno brez uspeha. NOVICE Bivša vojaška bolnišnica v »roke« tržaški univerzi Tržaški prefekt Michele De Feis je včeraj sprejel namestnika ravnatelja Urada tržaškega teritorija inž. Alfreda Furlanija in ga pozval k čimprejšnji pripravi konvencije, s katerim naj bi nekdanjo vojaško bolnišnico predah Tržaški univerzi. Vojaška bolnišnica je delovala do leta 1989. Po njenem zaprtju so se začela dogovarjanja o predaji strukture univerzi, pri čemer je prišlo do številnih birokratskih zapletov. Zadevo je zato prevzela v lastne roke prefektura, ki je koordinirala vso operacijo. Sedaj bosta tako poslopje in park v Ul. Rossetti spet predani mestu. Modem-frio na Opčinah Na pobudo organizacije »Connect Fligher Educa-tdon«, ki je priredila 1. mednarodni Meeting univerzitetnega tiska, je potekala včeraj popoldne okrogla miza z naslovom »Kako postati novinar v Evropi«. Uvodno poročilo je imel prof. Gianfranco Battisti, predsednik tržaške univerzitetne smeri v komunikacijskih vedah. Orisal je današnje stanje v italijanskem svetu poklicnega novinarstva. Posebno se je zaustavil ob dejstvu, da je sektor v stalnem in hitrem razvoju ter da doživlja tudi globoko krizo. Poudaril je, da potrebujejo bodoči novinarji visoko dozo elastičnosti oz. prilagodljivosti, predvsem pa trdno strokovno podlago. Sledila je vrsta govornikov, ki so prikazali pot do časnikarskega poklica v drugih evropskih državah, in sicer Rusiji, irski, Nemčiji, Hrvaški in Španiji. (GB) Vabilo ženskega zbora Tabor Sončno poletje, morje in planine ter počitniško brezdelje so nas prepodi z novim elanom, tako da komaj čakamo na začetek kulturnih dejavnosti. Zenski pevski zbor Tabor je letos slavd 20-letnico svojega obstoja in pevke želimo naprej. Zato vabimo vse, ki so že pele v naših vrstah, in tiste, ki bi hotele drugače in bolj ustvarjalno preživeti kak zimski večer, pridite v Prosvetni dom v sredo, 17. septembra ob 20. uri. Lahko se tudi drugače zglasite pri pevkah ah kar v društvenem baru. Razstavi v Boljuncu in na Tabru Z današnjim dnem bo v okviru »Provinciassime« zaživelo gledališče Prešeren v Boljuncu, kjer bosta do 28. septembra razstavljala tržačana David Škerlj in Antonio Sofianopulo. Njune »Stene« bodo na ogled ob delavnikih od 16.30 do 20. ure, ob praznikih od 11. do 13. ure, interesentom bodo po dogovora prireditelji priskrbeh voden obisk razstave. Draga likovna razstava bo istočasno potekala na Tabru in jo bodo odprli jutri ob 17. uri. Svoje novejše barvane umetnine na lesu »Totemov« bo Giuseppe Torselk iz Mantove uokviril v kraško repentabrsko okolje. Alternativna združenja na Trgu Cavana Na Trgu Cavana bo danes in jutri srečanje alternativnih združenj, M so pred meseci že sodelovala na reviji Bioest. V posameznih prostorih bodo njihovi člani prikazah blagodejne učinke masaže shiatsu, trat-mana reiki, pranoterapije, kristalne terapije, zainteresirani pa bodo lahko tudi opravili kinesiološke anah-ze, analize vrste ayurveda in kozmobiološke analize. Na prireditvi bo sodelovalo kar 34 združenj in društev iz vse dežele. Danes bo prireditev potekala od 14. do 23. ure, jutri pa od 9. do 23. ure. TRG UNITA / SINOČI KONCERT Arbore se je predstavil javnosti Morda bo kdaj drugič imel čas tudi za Slovence... ■ Pred koncertom se je Renzo Arbore v blesku predstavil novinarjem in dejansko na pamet ponovil izjave o »italijanskosti« Trsta, o katerih je tisk že poročal. Občinski odbornik za kulturo Damiani se je ob tem pridružil njegovemu navdušenju, čeprav je poudaril, da datum koncerta le slučajno sovpada svetovnim srečanjem istrskih, dalmatinskih in reških beguncev. Ko smo se mu predstavili in skušah poizvedovati, kaj pravzaprav meni o Slovencih v Italiji, se nam je prijazno nasmehnil in se pripravil na odgovor, a njegov orjaški manager ga je »v stiski časa« povlekel iz dvorane... Vsekakor gre za prvi v nizu koncertov italijanske lahke glasbe v Trstu. Že 26.t.m. bodo namreč nastopili člani skupine Elio e le storie teše. DANES IN JUTRI VČERAJ-DANES Praznik na Gročani in tradicionalna odprta meja Tudi deseta izvedba razstave-sejma domačih kmetijskih pridelkov, ki se danes začenja v Gročani, prinaša s seboj vrsto že običajnih, takorekoč udomačenih priložnosti, nudi pa obenem kako prijetno novost. Sicer pa je vaški praznik, ki so si ga na pobudo tedanjega dolinskega župana Švaba zamislili domačini, nadvse priljubljen in vsako leto dobro obiskan. Gročana je še zadnja vas v dolinski občini, v kateri se prebivalci kot nekdaj ukvarjajo z živinorejo, z obdelovanjem polja, ki se široko razprostira ob poti z glavne ceste do vaškega jedra. V Gročani ni prometnega hrupa, ki ga v današnjih časih doživljamo malodane v vseh večjih naseljih: zato je obisk sejemske razstave vsako leto priložnost, ko si lahko kar blizu doma privoščimo tudi krajši beg iz vsakdanjih obveznosti. Gročanski praznik, ki ga kot glavni nosilec prireja domače KD Krasno polje, spremlja jesenska izvedba odprte meje, za katero sta se tudi letos zavzeti občinski upravi Doline in sosednjih Hrpelj-Kozine. Prehod čez stranske mejne prehode v Gročani, Dragi, Botaču in Socerbu bo možen v obeh dneh, in sicer od 9. do 19. ure. Kioski z običajno, a tudi značilno krajevno ponudbo bodo odprti že danes popoldan, zvečer bo za ples zaigral ansambel Modri val. Gročanski praznik pa bo v svojem pravem smislu zaživel jutri, ko so napovedani sejem prašičev, prodaja sveže zelenjave, sadja in povrtnine, raznih domačih proizvodov - tudi v čebelji farmi, na voljo bo ogled hlevov, razstave gob in obrtne umetnosti, novejših kmetijskih strojev in še česa dragega. 2e v dopoldanskih urah bo na vaškem trgu zaigral Pihalni orkester Breg pod vodstvom Renza Muscovija, popoldne pa bosta na vrsti nastop godbe Long Žlunk in priložnostni govor Edvina Švaba. Zvečer pa ples s Kraškim kvintetom. DamianaOta Danes, SOBOTA, 13. septembra 1997 JANEZ Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.17 - Dolžina dneva 12.32 - Luna vzide ob 17.30 in zatone ob 2.40 Jutri, NEDELJA, 14. septembra 1997 RASTKO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23 stopinj, zračni tlak 1018,6 mb raste, veter severovzhodnik, vlaga 72-odstotna, malo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTIIN OKLICI RODILA SE JE: Giulia Brezovec. UMRLI SO: 74-letna Rosa Laura Sferco, 85-letna Giustina Germani, 84-letna Danila Ivančič, 72-letna Giuditta Fortu-nato, 90-letna Maria Gratton, 75-letni Giorgio Tassan Mazzocco, 59-let-na Margherita Pitteri, 85-letna Odilla Pertot, 83-letna lolanda Martinelli. OKLICI: odvetnik Peter Močnik in Solnica Maja Brajkovič, železničar Mauro Vecchiet in biologinja Paola Poniž, zdravnik Alessandro Ba-lani in zdravnica Carla Dellach, šolnik Marco Maria Spolverini in univerzitetna študentka Barbara Marcuzzi, podjetnik Ervino Secchi-ni in uradnica Fabiana Drelie Galasca, zidar Ruggiero Milton in gospodinja Dirce Gradisar, upokojenec Giovanni Fi-nocchiaro in uradnica Sehnaz Cokkeser, tiskar Gianfranco Giraldi in gospodinja Lorenza Batti-lana, ilustrator Carlo Fragiacomo in bančni funkcionar Vuki Asano, trgovec Giorgio Carone in v pričakovanju zaposlitve Paola Zattera. - Jurassic Park«; 24.00 »Sex and Zen«, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 4 - 15.30 »Free Willy 3 il salvataggio«; 17.00, 18.40, 20.05, 22.20, 0.15 »Twin Town«, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00, 18.30 »Voglia di un ma-nico d’acciaio«, prepovedan mladini pod 18. letom; 20.20, 22.15 »Con Air«. CAPITOL - 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »L’isola perduta«, i. Mailon Brando, Val Kil-mer. ALCIONE - 20.00, 22.00 »II viaggio della sposa«, r. Sergio Rubini, i. Giovanna Mezzogior-no, Umberto Orsini. LEKARNE PRIREDITVE Od PONEDELJKA, 8. do SOBOTE, 13. septembra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982), UL T. Vecellio 24 (tel. 633050), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). Nabrežina (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 (tel. 639042). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 5'73012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00 in 24.00 »La frontiera«, vstop prost; 18.00, 20.05, 22.15 »Porzus«, r. Renzo Martinelli, i. Gabriele Ferzetti, Gasto-ne Moschin. EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.20, 20.10, 22.00 »Innamorati cronici«, i. Meg Ryan. EKCELSIOR - 18.25, 20.20, 22.15 »Ovosodo«, r. Paolo Virzi. AMBASCIATORI -15.30, 17.40, 19.55, 22.15, 0.30 »II mondo perduto - Jurassic Park«. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 0.15 »Scream«, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 0.15 »Batman e Robin«, i. George Cloo-ney, Arnold Schvvarze-negger, Uma Thurman, Alicia Silverstone. NAZIONALE 3 - 15.40, 17.45, 19.55, 22.00 »II mondo perduto ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah vabi na ogled RAZSTAVE KRAJEVNIH LIKOVNIH USTVARJALCEV v novem Župnijskem domu Andrej Zink na Proseški ulici 24, tik ob cerkvi. Razstava je odprta do jutri, 14. septembra, vsak dan, tudi v soboto, od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. Jutri, 14. septembra, bo odprta dopoldne od 9.30 do 12. ure, popoldne pa ob marijanskem shodu od 14.30 do 19. ure. V ponedeljek, 15. septembra, bo ob 18. uri v novem župnijskem domu srečanje z openskimi trgovci, gostinci in podjetniki. Ob 20. uri bo SKLEP RAZSTAVE, ki se ga bodo udeležili umetniki, ki so na razstavi sodelovali in elani Župnijskega pastoralnega sveta. Vabljeni! KD TABOR, v sklopu »Openskih glasbenih srečanj«, priredi jutri, 14. septembra, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, koncert godalnega tria MODERN TRIO iz Sankt Petersburga. Trio sestavljajo Viktor Kuleshov - violina, Yev-geny Brodotsky - viola, Vladini Messerman - vio-ločelo. Na programu bodo Schubert, Milhaud, Schnittke in Kamilov. KD LONJER-KATINA-RA prireja v petek, 19. septembra, ob 20.30 v Lonjerju GOSTOVANJE BENEŠKEGA GLEDALIŠČA s komedijo »Usak minut je na palanka (Cas je denar)« s sodelovanjem glasbene skupine KORENINE. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB - ul. Doni-zetti 3 Trst - začenja novo sezono v soboto, 20. septembra, ko bo na sporedu DRUŽABNI VEČER z igrami, plesom in zakusko. Igral bo ansambel KRAŠKI OVČARJI. Začetek ob 18.30. Vabljeni vsi mladi! GLASBENA MATICA v sodelovanju z OBČINO TRST - Odborništvo za kulturo priredi v soboto, 4. oktobra ob 20.30 v dvorani Tripcovich na Trgu Liberta 11, koncert PEVSKEGA ZBORA CA-PELLA M. L GLINKA iz St. Petersburga. Dirigent Vladislav Cernušenko. Na sporedu P. I. Čajkovski, P. G. Cesnokov -Pravoslavna liturgija. Predprodaja vstopnic za abonente in pevske zbore do 19. 9. 97 od 10. do 15. ure na sedežu Glasbene matice v ul. R. Manna 29, tel. 418605. Za vse ostale obiskovalce od 24. 9. 97 pri blagajni gledališča Verdi od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure. SKD KRASNO POLJE GROČANA pod pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti v sodelovanju z občinama Dolina in Hrpelje-Kozina prireja 10. RAZSTAVO-SEJEM ZNAČILNIH KMEČKIH PRIDELKOV KRASA in ODPRTO MEJO ’97 DANES, 13. 9.: ob 17.00 odprtje kioskov ob 19.00 ples z ansamblom MODRI VAL JUTRI, 14. 9.: ob 10.00 odprtje Razstave-sejma ob 11.00 koncert pihalnega orkestra BREG ob 16.30 kulturni program z LONG SLUNK BAND in priložnostni govor Edvina Švaba ob 19.00 ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET OD 9. DO 15. PRODAJA PRAŠIČEV Oba dneva V srenjski hiši ogled razstave gob, slik s kompozicijami suhih cvetic ter roCno barvanih steklenic. Prost prehod meje med GroCano in Vrhpoljami. V primeru slabega vremena se prireditev prenese na naslednjo soboto in nedeljo. E3 ČESTITKE Danes stopata na skupno življenjsko pot ANDREJ MAJCEN in ELENA ČERMELJ. Obilo sreče in zadovoljstva jima želijo starsi in ostalo sorodstvo. ^ OBVESTILA SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da bo ob priliki odprte meje danes, 13. in jutri, 14. septembra, odprt ZELENI CENTER na Tomažu med Vrhpoljem in Gročano in bo med naporno hojo nudil možnost postanka ob domačem prigrizku in kozarčku. SZSO vabi, da se jutri, 14. t. m., vsi izvidniki in vodnice ter roveri in popotnice v popolnem kroju udeležijo Marijanskega shoda na Opčinah. Zbirališče ob 15. uri pred opensko cerkvijo. JUTRI, v nedeljo, se bomo kot običajno zbrali na Katinari pri kapelici kraljice miru, kjer bo ob 9.30 darovana sveta maša. 49. MARIJANSKI SHOD - z Marijo v tretje tisočletje v prvem letu duhovne priprave na jubilejno leto odrešenja - 2000. Opčine, jutri, 14. septembra, ob 15. uri priprava na procesijo v cerkvi, sv. Jerneja; ob 15.30 procesija; ob 16. uri evharistično slavje (maša) na odprtem, za opensko cerkvijo. Maso in procesijo bo vodil tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. V primeru slabega vremena bo sveta maša v cerkvi. K sodelovanju so vabljeni duhovniki, strežniki, skavti, cerkveni pevci in Se posebej narodne noše. MoPZ VALENTIN VODNIK bo začel s pevskimi vajami v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 v Dolini na stari posti. Vabljeni so naši pevci in vsak, ki bi se rad pridružil! MPZ FRAN VENTURINI Domjo sporoča vsem pevcem, da bo prva vaja v torek, 16. t. m., ob 20. uri v Domu Anton Ukmar - Miro. Vabljeni novi pevci! PEVKE ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA TABOR vabimo vse, ki rade pojete, da se nam pridružite na prvi vaji v sredo, 17. setembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. KD FRAN VENTURINI sporoča, da bo prva vaja mladinskega zbora 17. sep- tembra 1997 ob 19.30 v domu Anton Ukmar - Miro. Vabljena dekleta od 12. leta (II. razred srednje Sole) dalje. SK BRDINA sporoča vsem članom in tekmovalcem, da bo informativni sestanek za naslednjo smučarsko sezono v sredo, 17. septembra, v domu Br-dina na Opčinah s pričetkom ob 20.30. SPD PRIMOREC-TA-BOR - Od 1. oktobra dalje se bomo ob sredah spet srečevali v Ljudskem domu v Trebčah, da popeljemo otroke v GLASBENI SVET SKOZI PETJE IN SE KAJ. Letos bodo otroci delali v dveh skupinah: učenci 1. razreda osnovne Sole in 3. letnika vrtca v prvi skupini ter učenci 2., 3. in 4. razreda osnovne Sole v drugi skupini. Potrditev vpisa lanskih članov in sprejemanje novih članov bo v sredo, 17. in v sredo 24. septembra, od 16.30 do 18. ure. Za pojasnila lahko telefonirate na St. 212688 (Ni-dia Sivitz) in 220130 (Milena Padovan). MoPZ UPOKOJENCEV IZ BREGA sporoča vsem pevcem, da bo prva vaja v četrtek, 18. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren. Vabljeni so ljubitelji petja. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA in GLSBENA MATICA prirejata tudi letos tečaje teorije in raznih glasbil. Vsi, ki bi radi vstopili v godbo naj se javijo v četrtek, 18. septembra, ob 18.30 na sedežu društva v srednji Soli v Nabrežini ali na tel. St. 200897 in 201187. SKD VIGRED vabi vse, ki bi radi pripomogli k uspehu II. Kraškega Okto-berfeSta, ki bo v Praprotu od 9. do 13. oktobra, da se udeležijo sestanka v četrtek, 18. t. m., ob 20.30 v drustvenig prostorih v Sempolaju. MOSP prireja (v sodelovanju s SOU - Ljubljana) Tečaj pisne slovenščine na visoki stopnji. Namenjeno: študentom, vzgojiteljem, učiteljem, profesorjem, publicistom, vsem, ki v službi uporabljajo pisno slovenščino. Srečanja bodo vsak zadnji petek v mesecu od septembra do maja. Voditeljica tečaja bo prof. Lelja Rehar Sancin. Informacije in prijave (Število tečajnikov bo omejeno); prof. Neva Zaghet (tel. 569340 ob večernih urah) ali na urad Slovenske prosvete (tel. 370846 uradne ure). Prvo - informativno ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OBVESTILO Obveščamo cenjene člane, ki so se vpisali na izlet v nedeljo, dne 14. 9. 1997, da je zbirališče ob 8.00 na pomorski postaji, kjer bodo opravljene vse potrebne formalnosti za vstop na ladjo Marconi, zato ne pozabite osebnih dokumentov veljavnih za tujino. Povratek je predviden približno ob 19.00. Obenem opozarjamo, da bo parkiranje na pomorski postaji verjetno otežkočeno zaradi predvidene manifestacije, zato poskrbite pravočasno za parkirišče. Z MARIJO V TRETJE TISOČLETJE V PRVEM LETU DUHOVNE PRIPRAVE NA JUBILEJNO LETO ODREŠENJA - 2000 49. MARIJIN SHOD POSLUŠAJ NASE KLICE, IZPROSI NAM MODROST Opčine, jutri 14. septembra 1997 ob 15.00 PRIPRAVA NA'PROCESIJO v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, ob 15.30 PROCESIJA, ob 16.00 EVHARISTIČNO SLAVJE (maša) na odprtem, za opensko cerkvijo. Maso in procesijo bo vodil TRŽAŠKI ŠKOF Msgr. EVGEN RAVIGNANI. V primeru slabega vremena bo sveta masa v cerkvi. K sodelovanju so vabljeni duhovniki, strežniki, skavti, cerkveni pevci in Se posebej narodne noSe. srečanje bo 19. septembra, ob 20. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. KD O. ŽUPANČIČ obvešča vse, ki so se prijavili za izlet na koncert skupine U2 v Reggio Emilio, da bo zbirališče v soboto, 20. t. m., ob 7.30 na glavnem trgu v Standrežu. Bodite točni! TELOVADBA ZA GOSPE! SZ Bor sporoča, da se bo v ponedeljek, 22. t. m., pričela telovadba za mlajše in starejše gospe pod vodstvom profesorice Silve Meulje. Jutranji tečaj od 9. do 10., popoldanski od 16. do 17. ure. Za vpisovanje in informacije tel. v tajništvo na Stadion 1. maj (tel. 51377). OPZ VIGRED vabi stare in nove pevce od 4. do 14. leta na prvo vajo v ponedeljek, 22. septembra, ob 16. uri. Ob 17. uri bo kratek pogovor s starsi glede urnika dveh skupin in programa. SKLAD »Mitja Cuk« priredi tudi letos tečaj ROČNEGA TKANJA, ki ga bo vodila Magda Tavčar. Začetek tečaja (22 ur) bo 1. oktobra 1997. Število vpisov je omejeno. Informacije pri Skladu Mitja Cuk, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289. KRUT prireja 10-dnevno zdravljenje v Šmarjeških toplicah od 13. do 23. oktobra. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, tel. 360072 v uradnih urah. SKGZ sporoča, da so njeni tržaški uradi odprti neprekinjeno od 8.30 do 18. ure. GODBENO DRUŠTVO PROSEK sprejema vpise za glasbeno šolo pihalnega oddelka Glasbene Matice v torkih in petkih v Soščevi hiši na Proseku od 20.30 dalje. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da je ponovno odprta javnosti z običajnim urnikom ob torkih in petkih od 14. do 18. ure in vabi občane na obisk. SKLAD »Mitja Cuk« obvešča, da so pozabljena oblačila, ki so jih pustili otroci v poletnem središču na Proseku in v poletnem središču na Opčinah, v uradu Sklada; obenem sporoča, da je na sedežu Sklada na razpolago logopedinja in da se bo začel popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije za S.l. 1997/98. Informacije pri Skladu, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289. PIHALNI ORKESTER BREG v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da se je začelo vpisovanje za glasbeno Solo za pihala, trobila in tolkala. Informacije vsak torek in četrtek, od 20.30 dalje na sedežu orkestra v Dolini ali na tel. St. 228333 in 228642. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ v Trstu obnavlja letne nagrade »dr. Frane Tončič«, ki ima namen vzpodbuditi visokošolske pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada, v znesku dva milijona lir, je namenjena diplomski študiji s področja humanističnih oz. eksaktnih ved, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila univerzitetni Študij v enem od rokov akademskega leta 1995/96. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje Študije do 31. oktobra 1997 Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, ulica Sv. Frančiška 20/1. Prejeta dela bo ocenjevala komisija, ki jo bo imeloval upravni odbor sklada, nakar bo februarja prihodnjega leta sledila nagraditev. H ŠOtSKE VESTI UČITELJI COS SEMPO- LAJ sporočajo, da bo Šolska masa jutri, 14. septembra, ob 10.30. UČITELJI OS DEVIN sporočajo, da bo Šolska maša jutri, 14. septembra, ob 10. uri v devinski cerkvi. UČITELJICE OSNOVNE SOLE F. BEVKA na Opčinah sporočajo, da bo Šolska maša jutri, 14. septembra, ob 9. uri v vaški cerkvi. UČITELJI OSNOVNE SOLE NABREŽINA sporočajo, da bo šolska masa v ponedeljek, 15. septembra, ob 18. uri. NA SREDNJI SOLI SIN-MONA GREGORČIČA v Dolini bo 15. t. m. pouk potekal od 8. do 10.40. Katehet sporoča, da bo istega dne po pouku ob 11. uri v dolinski cerkvi sveta maša. DRŽ. SREDNJA SOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da se bo v ponedeljek, 15. 9., pouk pričel ob 8. uri in zaključil ob 11.30, tako na sedežu pri Sv. Ivanu kot na oddelku na Katinari. UČITELJI COS ZGO-NIK-SALEŽ sporočajo, da bo šolska maša v ponedeljek, 15. sepštembra, ob 16.30, DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Dolini sporoča začasni urnik osnovnih Sol in otroških vrtcev v obdobju od 15. 9. do 20. 9. 1997: osnovne Sole P. Vo-ranc - Dolina, Mačkolje, F. Venturini - Boljunec, Boršt, Pesek, M. Samsa -1. Trinko Zamejski - Domjo, Ric-manje od ponedeljka, 15. 9., do petka 19. 9. od 8. do 13.30, osnovna Sola A. Bubnič - Milje v ponedeljek, 15. 9. od 8.05 d 13.35, od torka, 16. 9. do petka, 19. 9. od 8.05 do 16.05; otroški vrtci od ponedeljka, 15. 9., do petka 19. 9., Boljunec, od 8. do 13.30, Dolina od 7.30 do 13.30, Ricmanje od 7.35 do 13.30, Mačkolje od 7.30 do 13.30, Boršt od 8. do 13.30, v soboto, 20. 9., pa od 8. do 12. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Dolini seznanja starSe z datumi prvega roditeljskega sestanka v otroških vrtcih: Dolina v torek, 16. 9., ob 16. uri; Boršt v torek, 16. 9., ob 13.30; Mačkolje v torek, 16. 9., ob 13.30; Ricmanje v torek, 16. 9., ob 16. uri; Milje v torek, 16. 9., ob 13.30. NA SEDEŽU DRŽ. SREDNJE SOLE I. CANKAR pri Sv. Jakobu se začne pouk v ponedeljek, 15. septembra ob 8. uri in bo trajal do 10.40. Ob 11. mi bo v šentjakobski župni cerkvi maša za učence. OBČINA DEVIN-NA-BREŽINA sporoča, da bo pouk v občinskih otroških vrtcih z italijanskim učnim jezikom v Sesljanu in s slovenskim učnim jezikom v Sempolaju in Mavhinjah začel v ponedeljek, 15. sep- tembra s sledečim urnikom: v ponedeljek, 15. t. m. od 8. do 12. ure (brez kosila); od torka 16. septembra 1997 do 30. junija 1998 z urnikom: od 8. do 16. ure. Na osnovi morebitnih prošenj zainteresiranih staršev in po predhodnem mnenju zainteresiranega otroškega vrtca je predvidena možnost odprtja vrtca od 7.30 in/ali zaprtja ob 16.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NABREŽINA sporoča, da se prične pouk na vseh Šolah in otroških vrtcih ravnateljstva v ponedeljek, 15. septembra po sledečem urniku: OS V. Sčeka v Nabrežini od 8.00 do 12.30, OS S. Grudna v Sempolaju od 8.00 do 12.30, OS K. Streklja in OS J. Jurčiča v Devinu od 8.15 do 12.45, OS L. Kokoravec - Gorazd v Saležu od 8.15 do 16.15, OS 1. maj 1945 v Zgoniku od 8.15 do 16.15; otroška vrtca v Nabrežini in v Devinu od 8. do 12.30. Prvi dan pouka občina De-vin-Nabrežina ne nudi avtobusne službe. NA ODDELKU DRŽ. SREDNJE SOLE I. CANKAR v Rojanu bo v ponedeljek, 15. septembra, pouk od 8. do 10.40, v torek, 16. septembra, pa bo po tretji uri pouka ob 11. maša za učence v rojanski župni cerkvi. NA SREDNJI SOU IGA GRUDNA v Nabrežini in Križu bo 15. t. m., pouk potekal od 9. do 12. me. Katehet sporoča, da bo istega dne ob 8. mi skupna šolska maša v nabrežinski cerkvi. RAVNATELJSTVA Liceja »F. Prešeren«, Drž. učiteljišča »A. M. Slomšek«, DTTZG »Žiga Zois« in DP-ZIO »Jožef Stefan« sporočajo, da se bo pouk na slovenskih višjih srednjih Šolah v Trstu začel v ponedeljek, 15. septembra, ob 10. mi. SLOVENSKI VEROUCI- TELJI na višjih srednjih šolah v Trstu vabijo dijake k šolski maši, ki bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 9. uri v župni cerkvi pri sv. Ivanu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO na OPČINAH sporoča, da se bo pričel pouk na vseh osnovnih šolah in vrtcih v ponedeljek, 15. septembra 1997, po sledečih umikih: osnovne šole F. Bek - Opčine ob 8. mi, P. Trubar - Bazovica ob 8.10, K. D. Kajuh - Gropada ob 8.15, P. Tomažič -Trebče ob 8.15, A. Černigoj - Prosek ob 8. mi, A. Sirk -Križ ob 8. uri, A. Gradnik -Repentabor ob 8. uri; otroški vrtci na Opčinah in v Bazovici ob 7.45, v Gro-padi, Trebčah, Proseku, Križu in na Repentabm ob 8. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO pri SV. JAKOBU sporoča, da se bo pričel pouk na vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 15. septembra 1997 po sledečih urnikih: osnovne šole Ribičič, Gregorčič, Širok in Grbec ob 8. mi; otroški vrtci Sv. Jakob in Skedenj ob 7.45, Sv. Ana ob 7.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. IVAN sporoča, da se prične pouk v ponedeljek, 15. septembra po sledečem umiku: OS O. Zupančič, Bazoviški junaki in F. Milčinski od 8.00 do 13.00, OS F.S. Finžgar od 8.15 do 12.45; vrtca v Lonjerju in v Barkovljah od 7.45 do 12.45. 2e prvi dan bodo otrtoci v vrtcih dobili kosilo. Vse nadaljnja navodila bodo starši dobili na posameznih šolah in vrtcih. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, bo posloval vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča starše in dijake, da so naročene knjige na razpolago. Za informacije lahko kličete na tel. št. 635954 ali 635969. S_______________IZLETI SKD CEROVLJE- MAVHINJE priredi izlet na Koroško jutri, 14. septembra. Ogledali si bomo grad Landskron, nastop izvežbanih orlov in sejem ob priliki vinskega praznika. Za informacije lahko kličete zvečer od 20. do 21. ure na tel. St. 291078. KULTURNO ZDRUŽENJE MITTELEU-ROPA priredi jutri, 14. septembra izlet k Bohinjskemu jezeru, kjer bo v kraju Zlatorog letni ljudski praznik ob priliki povratka krav s planin v dolino. Višek praznika bo izvolitev lepotice krav. Odhod avtobusa s trga Oberdan, ob 8. uri. Sodelovanje na prazniku in kosilo prosti. Povratek v Trst v večernih urah. Cena za sodelovanje znaša 25.000,- lir. Vpisovanje na sedežu v Ul. Mazzini 30, od 18. do 20. ure. Za informacije telefonirajte na št. 040/369977. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE priredi 21. septembra izlet na Gorenjsko. Ogledali si bomo taborišče Begunje, Avsenikovo domačijo in Bled. Vpisovanje in informacije pri Vesni, tel. 271862 ob uri kosila ali zvečer. MALI OGLASI tel. 040-7796333 DISKOTEKA HIPPO-DROME v Tržiču obvešča, da se pričenjajo novi tečaji latinko-ameriških in karaibičnih plesov pod vodstvom Vesne in Branka. Za informacije tel. 040/299989. ŠPORTNA TRGOVINA iz Goriške išče izkušeno osebo (z znanjem slovenščine) za delo v skladišču in prodajo, seznanjeno s tehničnimi novostmi Športne opreme. Pismene ponudbe poslati na postni predal St. 20 -34170 Gorica. NAMSKA FIRMA PGM Art World išče sodelavce za komercialno dejavnost (tudi part-time) na področju likovne in fotografske umetnosti. Za vse nadaljnje informacije pokličite 040/393473. PRODAM 15 in 10-hek-toliterske cementne sode za vino. Tel 0481/78066. PRODAJAMO HIŠO v Sv. Križu - majhno dvorišče, trgovina v najemu, kletni prostori, stanovanje v I. nadstropju in prostorno podstrešje. Tel. po 21. uri na St. 274995. PRODAM GROZDJE na trti, 12 kvintalov, belo in črno. Tel. 040/226564 od 19. do 20. ure. PRODAM KNJIGE za 3. razred DTTZ Žiga Zois: »Splošno knjigovodstvo«, »Finančna in aktuarska matematika, I. del«. Tel. 040/306964. LEKCIJE ANGLEŠČINE in prevode iz angleščine ali nemščine v slovenščino oziroma italijanščine in obratno nudi dr. iz tujih jezikov. Tel. 820502. NUDIM POMOČ starejši osebi. Tel. 573587. V BORŠTU prodajamo grozdje. Tel. 228447 FIORINO 1700 diesel, letnik ’94 prodam. Tel. 040/200232. V PIVNICI III. GENE-RAZIONE v Boljuncu točimo pivo z Oktoberfe-sta ter vam nudimo kosila in tople obložene kruhke. Zaprto v torkih popoldne in ob sredah. NA DRAGI ’97, na Opčinah, je nekdo izgubil denarnico brez dokumentov. Informacije na tel. št. 370846 -DSI. KUPIM KMETIJO z zemljišem v okolici Trsta v zameno z lepim stanovanjem v središču mesta. Tel. 03382373990 od 20.30 do 21.30. ISCEM dve vstopnici za koncert skupine U2 v Reggio Emilii. Tel. 212998 ali 212736. PRODAMO GOZDNO zemljišče v občini Zgonik. Tel. 229364. KUPIM KNJIGE za II. razred srednje Sole S. Kosovel na Opčinah. Telefonirati v večernih urah na 717900 PRODAM STISKALNICO za grozdje. Tel. 040/415779. PRODAJAM KOMBI Mercedes Sprinter 308 diesel, 2300 kubikov, 35 kvintalov, 11.000 km, letnik september ’96, Se v garanciji, možnost fakture. Tel. 220729 v večernih urah. PRODAM POLO 1300 comfort, črne barve, letnik ’95. Tel. na št. 370209 ob jutranjih urah. PRODAM KNJIGE po polovični ceni za 1. razred Pedagoškega liceja. Tel. 040/410404 po 20. uri. KOKOŠJA FARMA Srečko Tomšič (Sovodnje) prodaja mlade kokoši ne-snice. Tel. 0481/882064. PAPIRNICA MARTINA v Dolini obvešča, da ima na razpolago šolske potrebščine po ugodni ceni. OSMICO ima Alojz Kante, Praprot St. 18. PRI BIBCU V KRIŽU je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. SREČKO ŠTOLFA ima v Saležu osmico še do 15. t. m. OSMICO sta odprla Ivo in Andrej Kralj, Slivno 9. OSMICO ima Emil Pu-rič - Veliki Repen 15. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Tel. 200898. OSMICO je odprl BORIS KOŠUTA - Križ 422. OSMICO sta odprla Gi-gi in Boris Doljak - Sama-torca 14. OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Milič. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. Dne 12. septembra nas je zapustil nas dragi Angel Grljanc Pogreb v civilni obliki bo v ponedeljek, 15. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga. Na zadnji poti ga bomo pospremili iz Dolanje vasi do pokopališča na Kontovelu. Žalostno vest sporočajo brat Mario z družino, nečakinje Nevica in Dragica, načak Drago ter vsi ostali nečaki in sorodniki. Žalovenju se pridružujejo družine Danev Alfredo Kontovel, 13. septembra 1997 13. 9. 1947 13. 9. 1997 Družine Karla, Sandra in Bruna se spomnijo sestre Milke Passerini Vrabec ob 50. obletnici njene žalostne usode. Trst, Melbourn, 13. septembra 1997 VILENICA ’97 / MEDNARODNA LITERARNA POBUDA SOLKAN / VILA BARTOLOMEI Zanimiva branja in »zapeljivi« disput Med udeleženci tudi M. Obit in B. Pahor Pregledna razstava o Primorski ’ 18-’47 Ob 50-letnici priključitve jo je pripravil Goriški muzej Kot je že večletna tradicija se je tudi letos prvo poglavje nekajdnevnega mednarodnega literarnega srečanja Vi-lenica odvilo v Lipici: v četrtek je bil prvi literarni veCer, vCeraj dopoldne pa letošnji disput, ki je bil osredotočen na temo zapeljevanja. V ozek-krog ustvarjalcev, ki so oblikovali Četrtkov literarni veCer, so organizatorji - Društvo slovenskih pisateljev, kot umetniški vodja srečanja pa Veno Taufer - uvrstili tudi pesnika Miho - Michelega Obita iz Benečije. Mladi pesnik, ki je prebral dve svoji pesmi v italijanskem originalu in eno v slovenske prevodu (Obito-ve pesmi je prevedel Marko Kravos), je nastopil prvi. V petkovi dopoldanski razpravi, ki jo je vodil Aleš Debeljak, pa je z referatom sodeloval tudi tržaški pisatelj Boris Pahor. Skoraj sto udeležencev Vilenice iz veC kot 20 evropskih držav in ZDA je pozdravila državna sekretarka pri slovenskem ministrstvu za kulturo Majda Sirca. Omenila je, da je med spodbudami kulturnega literarnega ustvarjanja pri majhnih narodih zagotovo tudi strah pred posledicami te majhnosti. Prireditev, kakršna je Vilenica, "nedvomno spodbija narodovo klavstrofobijo, umetne kulturne pregrade in izničuje pomen srednje evropskih meja", je poudarila Majda Sirca. To naj v skladu s tradicijo počne še naprej, je dejala državna sekretarka, dokler se bo v srednjeevropskem in širšem prostoru še naprej ohranjala skupna civilizacijska baza. Prireditev, na kateri redno podeljujejo tudi zelo odmevno nagrado, se nadaljuje danes dopoldne v Štanjelu z literarno matinejo, na kateri bodo predstavili tudi slovenski prevod lanskoletnega nagrajenca Vilenice Adama Zagajevvskega. Popoldne bodo v Lipici predstavili knjige slovenskih avtorjev, ki so v letošnjem letu izšle pri založbah v tujini, ob 19.30 pa bo v jami Vilenica slovesna podelitev mednarodne literarne nagrade Vilenica ’97, ki jo bo prejel slovaški ustvarjalec Pavel Vilikovsky. Misel in izhodišče letošnje razprave, sestavnega dela prireditev ob podelitvi mednarodne literarne nagrade Vilenica, je sedem verzov Rainerja Marie Rilkeja, ki popisujejo "svet, nastal iz tožbe", nostalgijo za prejšnjimi svetovi, morda iz spomina, ali tistim, ki si ga prizadevamo najti, zgraditi ali pa "vbe-sediti"... Ti verzi omogočajo gostom Vilenice, pesnikom, pisateljem in drugim, ki so na različne načine povezani z literaturo, razmišljati v več smeri: o svojih življenjskih izkušnjah in pogledih na družbena, politična dogajanja, o lastnih poetičnih svetovih in poetikah, o domišljijskem v srečanjih z dejanskostjo, o moči in nemoči besede kot orodja sporočanja in umetnosti, posredovanja vrednot, dobrega in/ali zla, o mejah jezika, o moči in zapeljivosti tišine/molka. Večina razpravljalcev je svoje razmišljanje na ponujeno temo zastavila literarno ali celo ožje lirično, medtem ko ga je Boris Pahor bolj historično. Uvodoma je poudaril, da on ne bi govoril o zapeljevanju, temveč o samo-zapeljevanju, navezal pa se je na tragične (tudi lastne) izkušnje »v zebraste uniforme oblečenih ljudi«. Govoril je o občutkih in iluzijah zaprtih v uničevalnih taboriščih, o njihovi samoprevari, saj so si med svojim trpljenjem ustvarili podobo o sporazumnem človeštvu, svoje izvajanje pa je Pahor zakljucilz mislijo, da bi bilo treba v imenu ljubezni (»rojeni smo za ljubezen«) premagati uničevalsko strast sedanjega obdobja, (bip) Prva Obrtova Vilenica »Se sam sem bil presenečen, da so me povabili«. Mlad beneški pesnik (rodil se je leta ’66 slovenskim beneškim izseljencem v Nemčiji) je namreč doslej izdal dve zbirki, prvo, samo v italijanščini leta ’88, drugo pa v dvojezični, italijansko-slovenski izdaji leta ’95. V Lipici je v italijanščini podal po eno poezijo iz vsake zbirke (objavljeni sta tudi v letošnjem zborniku), dodal pa je še slovensko iz druge zbirke. Znanje slovenščine namreč sistematično izpolnjuje, njegov glavni literarni jezik je italijanščina, v slovenskem beneškem narečju pa se izraža kot kantavtor (redno sodeluje na Denjamu beneške pjesmi). Vse bolj pa se poskuša tudi s prevajanjem, pri tem pa se predvsem posveča najmlajši generaciji slovenskih pesnikov, (bip) V vili Bartolomei v Solkanu, eni izmed enot Goriškega muzeja, so prejšnjo soboto, 6. setpembra, odprli razstavo z naslovom »Primorska 1918 - 1947«. Čeprav so v tem poslopju v prejšnjih letih priredili tudi nekaj odmevnih razstav, si dovolimo pripombo, da bi tokratna zaslužila veliko večji prostor, saj je v vili Bortolomei utesnjena. Za pripravo razstave o tem za Primorsko pomembnem zgodovinskem obdobju od konca 1. svetovne vojne do priključitve k matični domovini, sta si v muzeju kar nekaj let prizadevala Drago Sedmak in Slavica Plahuta. Na razstavi, ki jo je opremil arh. Izidor SimCiC, je nekaj tisoč eksponatov od malih znamk in bankovcev pa do uniform in zastav. Zaradi prostorske stiske so eksponati zelo tesno drug ob drugem in tudi napise je težko prebrati. V Goriškem muzeju so si prizadevali, da bi obiskovalci dobili kar se da najbolj pregleden in podroben prikaz dogajanja na Primorskem, istočasno pa so hoteli biti Čimbolj objektivni. Razstavljeni dokumenti ne zagovarjajo samo slovenskega pogleda na dogajanje, saj je veliko tudi dokumentov iz fašističnih ali nacističnih virov. Predstavljena zgodba se začenja v avstrijskih Časih, zaradi tega so na ogled avstrijski denar, znamke, zemljevidi, razglednice, slike, dokumenti in avstrijske vojaške uniforme. Na ogled so avstrijski osebni dokumenti, med temi potni listi za potovanje znotraj države. Sledi prevratna doba: za nas sta zanimiva proglas, podpisan od Goričana odv. Karla Podgornika, ki je v imenu Narodnega sveta 1. novembra 1918 prevzel oblast v Gorici in v vseh Goriško-Gra-dišCanski deželi, ter podoben proglas prevzema oblasti v Trstu s strani Narodnega sveta. Slednji je natisnjem v slovenskem in italijanskem jeziku. Sledijo številni dokumenti o italijanski vojaški zasedbi Pri- morja in Istre. Plakati, ki jih podpisuje general Petiti di Loreto, so napisani v italijanskem in slovenskem jeziku. Spet so tu posebne pretiskane znamke, poštni žigi, razglednice, dokumenti, italijanski in slovenski Časopisi, zastave, uniforme, itd. Sledi dolga fašistična doba z vsemi znaki političnega in narodnostnega preganjanja. Med drugim je tu tudi Gentilejev šolski zakon, ki je ukinjal slovenske šole. Razstavljeni so dokumenti o delovanju slovenskih šol, društev in ustanov, ki so delovale do druge polovice dvajsetih let in dokumenti o njihovi ukinitvi. Na ogled so dani volivni lepaki iz predfaši-stiCne dobe (v takratnem goriškem volivnem okrožju so od petih izvoljenih poslancev v letu 1921 kar štirje bili Slovenci: Vilfan, Podgornik, SCek in Lavrenčič), pa dokumenti o italijanski šoli. Razstavljene so fotografije, izkaznice, dokumenti Primorcev, ki so šli kot »prostovoljci« v Španijo kot fašistični legionarji kot tudi tistih, ki so se tam borili na strani republikanske armade. Čas teCe dalje: smo že pri Časopisih iz vojnega Časa, ki nam go- vore o italijanski zasedbi Albanije, Grčije in Francije, še prej o nemški zasedbi Poljske, potem pa še odhoda italijanskega korpusa CSI v Rusijo (tudi v teh enotah so bil Primorci), in seveda še o napadu Nemčije in Italije na takratno Jugoslavijo. Razstavljeni so npr. tudi letaki, ki vabijo prebivalstvo, naj mirno sprejme »prijateljsko italijansko vojsko« in fašistični plakat s tiralico za Jankom Premr-lom - Vojkom (Giovanni Premoli piše ob Vojkovi sliki). Vse polno je eksponatov iz tega obdobja, ne samo slovenskih, zelo vidna je fašistična propaganda, ki je skušala uničiti slovensko partizansko gibanje. Ne manjka niti Cas nemške zasedbe po septembru 1943. Tu so na eni strani na ogled nacistični, fašistični in domobranski dokumenti kot tudi nekaj Cetniških, na drugi pa dokumenti o delovanju partizanskega gibanja. Prisoten je tudi povojni Cas od osvoboditve Trsta in Gorice do ustoličenja prve slovenske vlade v Ajdovščini do razdelitve dežele v coni A in B. Na eni strani je prikazano delovanje zavezniške vojaške uprave, na drugi jugoslovanske vojne uprave. Razstava se zaključi v septembru 1947. Eksponatov, kot že povedano, je kar nekaj tisoč. NajveC jih hranijo v Goriškem muzeju, veliko so jih prispevale razne ustanove, društva in posamezniki, ki jih je tu nemogoče omeniti. Dokumentacija se nanaša na kraje, ki so danes na obeh straneh državne meje. V Goriškem muzeju so nam povedali, da bo razstava odprta veC Časa: vsak delavnik od 8. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do 19. ure. To nedeljo, 14. septembra, ko bo v Novi Gorici velika proslava ob 50-letnici priključitve, bo vila Bartolomei izjemoma odprta med 8. in 18. uro. Se nekaj: žal si mora vsakda sam najti pot do muzeja, saj namreč ni nikakršnih napisov. Marko VValtritsch TUPELČE / GOSTILNA JAZBEC Nakit Romi Bukovec NiC ne prihaja od zunaj, vse je znotraj. Takšno je osnovno geslo mlade umetnice Romi Bukovec, rojene 1966 leta v Ljubljani, sicer pa doma iz Ljubljane, ki je te dni postavila zanimivo razstavo nakita v gostilni Jazbec v Tupelcah (odprta bo do konca oktobra). Umetnica je študirala slavistiko in etnologijo na Filozofski fakulteti in ob pomoči prof. Janeza Bogataja postavila razstavo v znani kraški domači gostilni Jazbec. Sicer pa se Romi že deset let intenzivno ukvarja z oblikovanjem nakita kot umetnostno obrtjo, v zadnjih štirih letih pa posveča veliko pozornost sodobnemu nakitu. Gre za njeno prvo samostojno razstavo, sicer pa smo lahko njene izdelke občudovali na razstavah, ki jih je priredila Obrtna zbornica Slovenije, katere tudi Članica je. Sama pravi, da je pri nas obdelovanje nakita dokaj neznano področje. Pri tem uporablja plemenite kovine (osnovni material ji predstavlja aluminij), kombinirane s tradicionalnimi materiali. »Na nakit gledam kot na likovno delo. V tem smislu je postavljena tudi razstava pri Jazbečevih. V gostilni sem predstavila nakit v obliki slik, v manjšem proštom pa je razstavna vitrina s Cisto uporabnimi stvarmi, kot de- nimo ogrlice, uhani, prstani, broške itd.,« pripoveduje Romi in dodaja: »Ni misel v plemenitem oz. neplemenitem materialu, ampak v namenu nakita, ki ga mora obiskovalec začutiti in se vanj poglobiti. Ni bistvo v materialu, iz katerega je narejen, ampak v energiji, ki jo vlagam v posamezen nakit. Tako gojim bolj oseben in pristen odnos do nakita. Tako tudi ustvarjam na svoj način. Pri tem uporabljam trdicionalno tehniko kovanja - tj. hladnega tolčenja. Nakit je namenjen življenju in kot takega ga je treba tudi začutiti in ga seveda nositi skupaj z obleko.« Olga Knez OPČINE / GIORGIO DELBEN Svojstveni utrinki iz spomina V ponedeljek otvoritev razstave v Zadružni kraški banki Tžaški slikar Giorgio Delben razstavlja v kempingu pri Obelisku na Opčinah neobičajno skulpturo, s katero je posegel v živo kraške krajine z namestitvijo lesene vesoljske ladje. Pokončni kip, neke vrste stilizirana struktura drevesa, po svojih fantastičnih oblikah prehaja v višino vesolja in ustvarja sugestivno občutje, pretok med zemeljsko in nebesno stvarnostjo. Zaradi posebnosti namestitve je ogled možen le z vabilom in to vključno do 20. tega meseca. Vabila je možno dvigniti na osebni razstavi, ki jo bo umetnik Giorgio Delben otvoril v prostorih Openske zadružne Kraške banke v ponedeljek ob 18. uri. Na ogled bodo pripravne skice in izdelani načrti, poleg kiparskih originalov dveh vesolj- skih bitij, s katerimi se je umetnik sreCal v otroških letih in jih je v kljuCu spomina in preko živega ustvarjalnega navdiha preobli- koval. Razstavo si lahko ogledamo ob delavnikih med 8.30 in 13.00 uro ter med 15.30 in 20. uro. Na nedeljo je obisk med 10. in 12. uro. J. M. PORTOROŽ / SREDNJEEVROPSKI SPORAZUM O PROSTI TRGOVINI Vrh šestih premierov držav Cefte pred izzivom liberalizacije in EU Slovenijo bo sprostila kmetijske proizvode leto 2000 - »Iskre« zarodi madžarske manjšine Češki in slovaški premier Vaclav Klaus in Vladimir Mečiar s slovenskim premieram Janezom Drnovškom (telefoto AP) PORTOROŽ - Po junijskem srečanju osmih predsednikov srednjeevropskih držav je Portorož spet v ospredju mednarodnega dogajanja, in sicer zaradi dvodnevnega srečanja predsednikov vlad držav članic Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini - Cefta: Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske, prvič tudi Romunije, ki je julija letos postala polnopravna članica Cefte, in Slovenije, ki je letos tudi predsedujoča Cefte. Srečanja se kot opazovalci oziroma gostje udeležujejo tudi predstavniki vlad Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Litve, Latvije in Ukrajine, ki kandidirajo za vstop v Cefto. Cefta se je od nastanka decembra 1992 uveljavila kot pomemben gospodarski dejavnik Srednje Evrope, saj predstavlja trg z 90 milijonov prebivalcev, na katerem je porast bruto domačega proizvoda v Povprečju 4, 5-odstotni; ko bo prihodnje leto vstopila še Bolgarija, se bo trg razširil na več kot sto milijonov prebivalcev, z vsemi kandidati za vstop pa bi presegel 150 milijonov prebivalcev. V bistvu je torej Cefta pomembna organizacija, ki združuje »drugi del Evrope«, tistega, ki je na pragu Evropske unije in čaka na vstop, čeprav 80 pri tem perspektive posameznih članic precej različne. »Cefta ni trening za vstop v EU,« je bilo rečeno na popoldanski tiskovni konferenci premierov, saj uveljavlja lastne gospodarske in finančne tokove: kot primer velja, da se je od ustanovitve do lani blagovna izmenjava v okviru Cefte podvojila, članice združenja pa celo pričenjajo skupno nastopati na mednarodnih trgih (spomladi v ZDA, jeseni pa na Daljnem vzhodu). Vendar je ravno prilagajanje pravilom prostega trga Evropske unije z razvojem in liberalizacijo trgovine eden od odločilnih, če že ne edini ključ za vstop v Cefto. Potem ko so januarja letos odpravili vse carinske dajatve za industrijske proizvode, je seveda tokratno srečanje bilo posvečeno vprašanju, kako nadaljevati razvojno pot, ki je doslej že prinesla veliko ugodnosti za države članice združenja. Na dopoldanskem plenarnem zasedanju je slovenski premier Janez Drnovšek (z vidno novim izgledom, saj si je ostrigel brke) v pozdravnem nagovoru poudaril, da je bistvo Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini v poglobljenem sodelovanju, stalnih razgovorih na vseh ravneh in v učinkoviti izmenjavi informacij na področju gospodarskega sodelovanja med državami, kar bo prispevalo k povečanju učinkovitosti v pripravah na članstvo v Evropski uniji. Odprti trgi in liberalizacija trgovinskih tokov so temelji razvoja, je ugotovil Drnovšek, kar prispeva k povečevanju trgovinske menjave in investicij. Države Cefte se hitro razvijajo, je dejal slovenski premier, uspešnost sodelovanja na področju pospešene liberalizacije pa dokazuje dejstvo, da so carine za industrijske izdelke med državami v glavnem odpravljene. Na dopoldanskem plenarnem zasedanju so med drugim spregovorili o zaščitnih ukrepih, ki so jih letos uvedle nekatere države Cefte, pa tudi o dodatnem protokolu glede nadaljnjega sproščanja trgovanja s kmetijskimi in živilskimi izdelki med Slovenijo in začetnimi članicami Cefte: dogovorili so se, da bo Slovenija dokončno sprostila ta trg 1. januarja leta 2000. Predsedniki so pripravili skupno deklaracijo, ki so jo podpisali popoldne, v njej pa so med drugim opredelili smernice delovanja Cefte do prihodnjega vrha, ki bo na CeSkem. V deklaraciji je predvidena tudi nadaljnja sprostitev, in sicer poleg trgovine z blagom tudi pretoka kapitalov, storitev in vrednostnih papirjev. Po popoldanskem srečanju s predstavniki držav, ki čakajo na preverjanje perspektiv za pridružitev Cefti, je na skupni ti- skovni konferenci premierov Cefte Janez Drnovšek pozitivno ocenil dosežke srečanja, napredek, ki so ga dosegli v medsebojni izmenjavi v zadnjem letu glede na perspektive pridružitve Evropski uniji in splošnega ekonomskega uveljavljanja in nadaljnjega razvoja procesa. Na konferenci je ostro izbruhnilo različno gledanje Madžarske in Slovaške na postopek evropskega združevanja: slovaški premier Mečiar je obžaloval, da je madžarski kolega Horn onemogočil, da bi se v skupni deklaraciji zavzeli za medsebojno podporo pri prizadevanjih za vstop v EU. Horn mu ni ostal dolžan in je brez ovinkov poudaril, da je treba spoštovati pravila igre, med katere sodi spoštovanje demokracije in uveljavljanje svobodnega političnega sistema, ki ju očitno na Slovaškem še ni: namig na status madžarske manjšine na Slovaškem je bil popolnoma očiten. Tudi češki premier Klaus je nastopil kar živahno in očital novinarjem, da preveč poudarjajo odnose Cefte z Evropsko unijo kot »vstopne postaje" za Bruselj«, ne pa njene pomembnosti glede na realno gospodarsko in geopolitično dimenzijo držav članic. Na današnjem drugem in zaključnem dnevu zasedanja je predvidena vrsta dvostranskih srečanj. Slovenski in hrvaški premier, Janez Drnovšek in Zlatko Mateša se bosta sestala na delovnem zajtrku skupaj s svojima zunanjima ministroma. Tema pogovorov med slovensko in hrvaško vladno delegacijo bodo po besedah državnega sekretarja Iva Vajgla odprta politična vprašanja med državama: kot je znano, so med pomembnejšimi odprtimi vprašanji jedrska elektrarna Krško, Ljubljan- ska banka in Piranski zaliv. Predsedniki vlad držav članic Cefte in povabljenih opazovalk bodo srečanje v Portorožu končali z ogledom Luke Koper. Kot zanimivost gre še omeniti, da je tokratno srečanje na vrhu bilo manj vidno zaščiteno kot junijski vrh predsednikov republik, ko so stisnili v železen obroč vso slovensko Obalo. Tokrat je za varnost udeležencev srečanja skrbelo 568 pripadnikov varnostnih služb, kar je približno polovico manj kot na junijskem srečanju. ŠKOTSKA / ČETRTKOVA REFERENDUMA RAZBLINILA DVOME IZRAEL / ALBRIGHTOVA školska je z dvema odločnima »da« potrdila voljo po konkretni avtonomiji Blair sedaj upa da bo podobno zmagal tudi na referendumu v Walesu Izraelskopalestinska pogajanja naj bi spravili z mrtvega tira Albrightova včeraj končala tridnevni obisk v Izraelu in odpotovala v Sirijo JERUZALEM - Po treh EDINBURGH - Duh Bravehearta si je privoščil revans. Po stoletjih angleškega jarma bo Škotska od leta 2000 imela svoj parlament s širokimi pristojnos-Bm in bo lahko za tri od-slotke zmanjšala ah zvišala davčni pritisk. Po zaslugi dvojnega »da« na četr-Ikovem referendumu o avtonomiji so Skoti dosegli dobršen del tistega, kar ni v življenju uspelo hrabremu VVilliamu »Bravehear-tu« VVallaceu, simbolu Škotskega boja za neodvi-snost, ki so ga leta 1305 Angleži obsoditi na stiaho-too smrt, saj so ga obesiti, mu iztrgali srce in ga razčetverili na nekem londonskem trgu. Izid referenduma v deželi dud, kilta in viskija ne dopusta dvomov: za ustanovitev škotskega parlamenta je glasovalo 74,3 odstotka volilcev, za davčno Pristojnost parlamenta nekoliko manj, in sicer 63,5 odstotka, volilna udeležba Pa je bila 60,16 odstotka. Skoti so torej z dvojnim "da« podrli laburistično 2amisel o avtonomiji, tako da bodo po skoraj treh stoletji ponovno imeli svoj parlament, ki bo odločal o vseh krajevnih in celo davčnih zadevah. »Za Škotsko je to veliki dan,« je takoj izjavil Do-nald Devvar, laburistični minister zadolžen za Škotsko. Resnici na ljubo, je bil to veliki dan za vso Veliko Britanijo, saj se je prvič po 300 letih odpovedala svojemu centralizmu, ki ji je v preteklosti omogočil ustanovitev cesarstva. »Sem presrečen, da so Skoti podprli nas načrt uresničitve resnične avtonomije z ustanovitvijo parlamenta, ki bo imel konkretno oblast,« je z zadolj-stvom izid ocenil britanski laburistični premier Tony Blair, čigar zamisel je načrt o »devoluciji« Škotske in VValesa. »Sodobna ustava je temeljni del nove politike in nove Velike Britanije, ki jo hočemo zgraditi,« je poudaril Blair, ki je nedvomno požel pravo zmago. Njegova priljubljenost raste, saj zadnja javnomnenjska raziskava potrjuje, da ga podpira več kot 60 odstotkov volilcev. Blair upa, da bo s konkretno avtonomijo za Škotsko zadušil secesionistične težnje skrajnih Škotskih nacionalistov. Prav zato se je odločno boril za oba »da« na referendumu. Alex Salmon, vodja stranke »National Scottish Pary«, ki je za nekatere neke vrste škotski Bossi, je včeraj dopoldne zmagoslavno izjavil: »Smo na poti neodvisnosti.« To so seveda le njegove pobožne želje, ker je lahko vsakomur jasno, da bo uspešna avto- nomija odpravila secesijske težnje. Seveda pa so konservativci, ki so se boriti proti obema referenduma zgroženi. »Bila je žalostna noč za Škotsko in za Združeno kraljestvo,« je zagrenjeno izjavil konservativni voditelj VVilliam Hague. Tony Blair pa se ne meni za konservativce. Včeraj je že odletel v Cardiff, glavno mesto VValesa, da bi tu ponovil Škotski uspeh. V VValesu bo namreč 18. septembra podoben referendum za izvolitev vvaleške skupščine, ki pa bo imela manj pristojnosti od škotskega parlamenta, a je nedvomno pomemben korak na poti k avtonomiji tudi te britanske dežele, ki skupaj z Anglijo, Škotsko in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo. Referendum v VValesu poleg laburistov podpirajo Se liberalni demokrati in Plaid Cymru (waleška narodna stranka). Proti so seveda konservativci, ki so odločni zagovorniki centralistične ureditve Velike Britanije. dneh pogovorov z izraelskim premierom Nata-njahujem in palestinskim voditeljem Arafatom je ameriška državna tajnica Albrightova včeraj napovedala, da se bodo v roku dveh tednov v VVashingtonu sestali izraelski in palestinski predstavniki, tako da bi pod pokroviteljstvom ZDA »proučili možnost« za obnovitev mirovnega procesa, ki so ga prekinili 18. marca. Teden dni kasneje bo novo srečanje na sedežu OZN v New Yorku. Albrightova si ne dela utvar, a je izrazila priprvaljenost, da se vsak trenutek vrne na Bližnji vzhod, če bo to potrebno. To je Albrightova napovedala pred svojim odhodom v Damask, kjer se je sestala s sirskim predsednikom Asadom in po zadnjem srečanju z Arafatom. Šefica ameriške diplomacije pa je v nagovoru po nacionalnem radiu Palestince pozvala, naj se priključijo boju proti islamskim skrajnežem, ki s terorističnimi napadi skušajo zavreti mirovni proces. »Povprečen Palestinec nima hujšega sovražnika od Džihada ali Hamasa«, je Albrightova povedala po radiu Glas Palestine. Ameriška zunanja ministrica je v desetminutnem govoru sicer ponovno omenila izraelske varnostne zahteve, hkrati pa je mnogo odločneje izpostavila vprašanja, ki so jih sprožili Palestinci. V BiH ne bo bojkota današnjih volitev SARAJEVO - Generalni tajnik zveze Nato Javier Solana in ameriški general Wesley Clark sta imela včeraj v Sarajevu še zadnja srečanja pred današnjimi in jutrišnjimi občinskimi volitvami v Bosni in Hercegovini. Svetovna diplomacija se je oddahnila, saj sta bila visoki civilni predstavnik za BiH Carlos VVestendorp in njegov namestnik Jacques Klein tudi v Zagrebu tako uspešna kot v Beogradu. Kot prej Miloševič svoje bosanske Srbe tako je tudi Tudman »prepričal« svoje Hercegovce, da se jim današnjih volitev ne splača bojkotirati. Podobno kot Srbom, so seveda tudi Hrvatom v BiH dati koncesijo, ki bo nekoliko osladila grenko tableto volitev. Srbom so zagotovili zmago v Brčkem, Hrvatom pa preprečiti poraz v Mostarju. Obenem so obem zagotoviti, da na voliščih ne bodo lovili vojnih zločincev, ki so na tajnih seznamih temveč le »uradne«. Muslimanski Bošnjaki so nekako pristali na te kompromise, ker se jasno zavedajo, da so volitve enkratna priložnost za afirmacijo svojih kandidatov. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi seveda upa, da bodo na občinskih volitvah poražene najbolj mračne nacionalistične sile treh etničnih skupin. Prav tako upa, da bodo vsaj na papirju odpravili tragične posledice etničnega čiščenja in s tem postavili temelje za ponovno gradnjo večnacionalne in večverske Bosne in Hercegovine. VZPI/ANPI / IZJAVA OB OBISKU PREDSEDNIKA V petdesetih letih je bil dosežen res velik razvoj Mnogo je treba še narediti Še odprto vprašanje zaščite manjšin KRMIN / ODMEVNA PRIREDITEV Praznik grozdja in Vino miru Sodelovanje svetovnoznanih likovnikov - Popoldne sprevod Ob obletnici izvajanja Pariške mirovne pogodbe bodo v torek v Gorici pomembne slovesnosti, ki se jih bo udeležil tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro. Ob 50-letnici ponovne vključitve Gorice v italijansko državo, je pokrajinski odbor VZPI/ANPI za Goriško izdal daljše poročilo. V njem izreka dobrodošlico predsedniku Scalfaru, najvidnejšemu predstavniku državne enotnosti in garantu vrednot zajamčenih v Ustavi. Pokrajinski odbor AN-PI ugotavlja, da je uveljavitev mirovne pogodbe za Gorico in go-risko pokrajino pomenila konec veC let trajajočega težkega stanja, ki je bilo posledi- ca napadalne vojne v katero sta italijanski narod pahnila fašizem in monarhija . Italijanska država, ki se je leta 1947 vrnila v Gorico je bila drugačna od prejšnje, saj je izšla iz težkih preizkušenj vojne in odporništva; ni bilo veC monarhije; pripravljala pa se je tudi ustava, ki je zagotavljala nove in demokratične oblike sožitja ob upoštevanju vrednot miru, demokracije, družbene pravičnosti, na katerih je temeljilo odporništvo. Pokrajinski odbor AN-PI ugotavlja, da je bil v petdesetih letih opravljen velik napredek, da pa je treba uresničiti še mnogo pomembnih stvari na področju zagotavljanja pra- vice do dela, na področju reforme države in institucij, na področju enakopravnosti in zaščite manjšinjskih skupnosti, posebej slovenske narodnostne skupnosti. Izhajajoč iz skupnega boja za svobodo, je bilo ob meji že pred leti vzpostavljeno sodelovanje, ki ga je treba negovati in razvijati tudi v prihodnje, ob zavesti o skupni pripadnosti veliki skupnosti narodov Evrope. V tem duhu in ob stalni podpori prijateljstva med italijansko večino in pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, je združenje ANPI delovalo v preteklosti in to je tudi obveznost za prihodnje. S pričetkom pouka, v ponedeljek, 15. t.m. začne veljati tudi zimski vozni red na medkrajevnih avtobusnih progah (APT) in v goriškem mestnem prometu, ki ga upravlja občinsko podjetje. Spremembe zadevajo predvsem dijake in delavce. Zaradi težav na mostu v Zagraju, ki ga obnavljajo, je v primerjavi z razporedom, ki je bil v veljavi v lanskem šolskem letu precej novosti. Podjetje APT posebej obvešča dijake, ki obiskujejo kmetijski tehnični zavod v Gradišču, da je bila uvedena posebna direktna vožnja. Avtobus odpelje iz Gorice ob 8.10 in ustavi samo v ulici Roma. Iz Gradišča bodo avtobusi peljali ob 12.45, 13.45, 16.05 in 16.55. V ponedeljek 15. t.m. bodo uvedli tudi avtobusno povezavo v mestu in sicer med sedanjim postajališčem in srednješolskimi zavodi v ulici Vittorio Veneto. GORICA Registrski urad bi lahko preselili Na povabilo senatorja Bratine se je včeraj mudil v Gorici podtajnik v ministrstvu za finance Luigi Castellani. Na Prefekturi je imel srečanje s predstavniki krajevnih uprav ter odgovornimi funkcionarji različnih državnih služb, zlasti s področja finančne uprave. Govor je bil o smotrnejši rabi premoženja s katerim razpolaga država. Govor je bil o selitvi registrskega urada in po možnosti tudi drugih uradov finančne uprave v danes prazne prostore tobačne tovarne pri pevmskem mostu. Trenutno so uradi razpršeni na različnih krajih, na novi lokaciji pa bili vsi pod eno streho. Luigi Castellani je obisk v Gorici sklenil s srečanjem s predstavniki ljudske stranke. Podjetje APT je posredovalo tudi obvestilo glede nakupa abonmajskih vozovnic. Kdor ima abonma, ki velja za celotno omrežje (stane 58 tisoč lirmesečno) mu ni treba nabaviti ali obnoviti posebne izkaznice. Vse vprašanja v zvezi z abonmaji interesenti lahko uredijo v Gorici, pri blagajni APT ul. 9. avgusta 15, oziroma v Tržiču, v pisarni APT, ul. Marcel-liana 32. Abon majske vozovnice v medkrajevnem prometu so v prodaji tudi v trgovinah v Številnih manjših krajih. V ponedeljek stopi v veljavo tudi zimski vozni red v mestnem avtobusnem prometu v Gorici. Podrobnosti bomo objavili v prihodnjih dneh. Na glavni progi (st. 1) bodo avtobusi od 7. do 14. ure vozili vsakih deset minut, po 14. uri pa bodo avtobusi vozili po dosedanjem voznem redu. V Krminu se pripravljajo na jutrišnjo pomembno prireditev. Dopoldne bodo predstavili ”Vino miru” ter izročili vrsto priznanj zaslužnim vinogradnikom, kmetovalcem in delavcem na področju športa, popoldne pa bo tradi-cionalnis prevod alegoričnih voz na tematiko vina, oziroma trgatve. Letos napovedujejo mednarodno udeležbo. Poleg omenjenih dveh dogodkov velja opozoriti še na nastope glasbenih skupin in na niz drugih manjših prireditev. Priznanje ”Acino d’oro” bosta prejela pisatelj Francesco Bur din in gospodarstvenik Paolo Marzotto. Priznanje bodo podelili tudi čebe- 16. mednarodni violinski natečaj "Rodolfo Lipizer” se izteka. Drevi bosta v dvorani kulturnega centra "Lojze Bratuž” nastopila Se zadnja dva finalista, pravzaprav finalistki Ono Jaki ko (Japonska) Jana Deškova (Bolgarija). SinoCi sta finalno preizkušnjo s simfoničnim orkestrom iz Ploestija opravila Yi Fang Huang, violinist s Tajvana in pviolinistka Akiko Tanaka (Japonska). Zmagovalec letošnjega natečaja bo znan že danes zvečer. Jutri ob 20. uri bo v kulturnem centru slovesnost ob razglasitvi, podelitev nagrad in priznanj in nato gala koncert vseh finalistov. Vstopnice za nocojšnjo zadnjo avdicijo in za jutrišnji zaključni koncert so na razpolago pri blagajni centra ”L. Bratuž”. V sklop mednarodne prireditve sodi tudi seminar glasbenih pedagogov, ki se je pričel včeraj dopoldne v pokrajinski sejni dvorani in ki ga vodi Bruno Zanolini. Seminar se bo nadaljeval in zaključil danes. Na sliki -foto Bumbaca - z včerajšnje slovesnosti ob odprtju seminarja. larski zadrugi ”La časa delPape” iz Ločnika, Al-du in Claudiu Bressanu iz Ločnika za dosežke na področju živinoreje ter vinogradniku Alfon-su Baisu. Priznanje "Srebrni križec za zasluge na področju športa” bo prejela Rosa Blanca Fonzo, vdova po Renatu Godeasu. V Krminu slavijo tudi tisočletnico sv. Adalberta, zavetnika mesta. Jutri bodo v tem kraju odprli tudi začasni poštni urad. "Vino miru”, ki je zraslo v svetovnem vinogradu ob Zadružni kleti v Krminu, ki je pobudnik odmevne prireditve, bodo stekleničili v posebne steklenice, opre-meljene z nalepkami, ki so jih izdelali znani likovniki: Avstralka Karla Dickens, češki grafik Jiri Anderle in angleški likovnik Joe Tilson. Jutrišnja osrednja prireditev se bo pričela ob 10. mri , sprevod alegoričnih voz pa bo ob 15. uri. Obiskovalci bodo lahko pokušali odlična briška vina, med in druge dobrote, pripravljajo nadalje razstavo keramičnih izdelkov, na ogled bo stara mizarska delavnica in Se kaj. Bogat spored prireditev napovedujejo tudi za danes zveCer. Ob 20.30 bodo prikazali furlansko ohcet, seveda v narodnih nošah in tako, kakor so jo opisali etnografi in zbiralci narodnega blaga. Prireditev ob pokrajinskem prazniku grozdja katerega pokrovitelja sta Pokrajina in Občina Krmin se bo sklenila z veliko nagradno tombolo. Koncert Slovenskega okteta Na Mirenskem gradu bo jutri ob 19. uri koncert svetovno znanega Slovenskega okteta. Za nastop vlada veliko zanimanje, saj bo to prvo gostovanje ansambla v novi, oziroma obnovljeni sestavi na Goriškem. Slovenski oktet je za jutrišnji nastop pripravil bogat program. Uvodoma bodo odpeli mašo Charlesa Gounoda, zatem bomo lahko prisluhnili Mozartovi Ave venim in številnim drugim skladbam slovenskih in svetovnih avtorjev. Uvodoma bo štiri skladbe odpel mešani pevski zbor Škofijske gimnazije iz Vipave. Naj povemo še, da je koncert posvečen 750-letnici župnije Miren in 50-letnici priključitve Primorske matični domovini. 13 OBVESTILA KD OTON ZUPANČIČ obvešča vse, ki so se prijavili za izlet na koncert skupine U2 v Reggio Emilio, da bo zbirališče v soboto, 20. t.m., ob 7.30 na glavnem trgu v Stan-drežu. Bodite točni! RADIO SLOVENIJA bo jutri, 14. t.m, ob 17. uri (takoj po poročilih) na I. programu predvajal nedeljsko reportažo:» Sar di-nija, otok pregnancev«. Avtorica reportaže je Dorica Makuc, glasbo je izbrala Eva Rauh, tonska izvedba Peter Canžek in Tomo Mulej, urednik Ivan Sivec. KD SKALA pripravlja fotografsko razstavo o So-vodenjskem pustnem sprevodu. Ob tej priložnosti bo Skupina 75 poskrbela za projekcijo diapozitivov. Društvo naproša zasebnike in druga društva, ki so sodelovala na sprevodu, da posodijo gradivo za razstavo. Material naj po možnosti dostavijo Cimprej. MOŠKI PEVSKI ZBOR»SKALA«bo začel z rednimi vajami v sredo, 17. septembra ob 20.30 na sedežu v Gabrjah. Vabljeni dosedanji člani zbora in tisti, ki bi se radi vključili v zanimivo dejavnost. PEVSKI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV začenja redno dejavnost. Vaje imajo v domu Andreja Budala v Stan-drežu, ob sredah, ob 19.30. Eg ČESTITKE Danes se v Standrežu Jan smeji, ker tatiju DI-NOTU 30 svečk na torti bo pomagal ugasniti. Se trikrat toliko lepih, zdravih dni mu Jan in cela žlahta želi. M GLEDALIŠČE V okviru niza komičnih gledaliških predstav na gradu, bo drevi, ob 20.45, nastopilo gledališče ”Le Brombole” iz Mirana s komedijo C-Goldonija Ljubosumne ženske. H RAZSTAVE Uprava pokrajinskih muzejev obvešča, da bodo danes in jutri poskrbeli za vodstvo po razstavi "Perujski zakladi”. Danes bosta vodena obiska ob 19. in 21. uri, jutri pa ob 11. in 12. uri. Razstava je ob sobotah in nedeljah odprta od 10. do 22. ure. _______________KINO GORICA VITTORIA 1 18.20-20.20-22.10 »Scream«. VITTORIA 3 17.50-20.00-22.10 »Porzus«. CORSO 15.15-17.SO-lO.50-22.15 »II mondo perduto - Jurassic park«. :; lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICA ALL’ORSO BLANCO (Tavasani), K. Italia 10-tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel 40497. NOVICE V znamenju športnih prireditev Jutri proslava ”Na svoji zemlji” Dan pred osrednjo proslavo ob 50-letnici priključitve Primorske matični domovini bo v znamenju številnih športnih prireditev. Začele se bodo že ob 9. uri, zaključile pa ob 19. uri. Ob 20. uri bo v Kulturnem domu koncert primorskih pevskih zborov, nosilcev "Zlate plakete mesta Maribor 1997”, ob 22. uri pa bo velik ognjemet. Danes ob 10. uri bo tudi kolesarska prireditev ”17. kolesarski juriš na Lokve”. Osrednja proslava ”NA SVOJI ZEMLJI” bo jutri ob 11. uri v Novi Gorici, kjer bo govoril Predsednik Milan KuCan. Pred tem se bodo vrstiti nastopi pihalnih orkestrov, prelet letal, skoki s padati itd. Popoldanski del praznovanja bodo skleniti nastopi glasbenih skupin. Javna razprava o federalizmu, in krajevnih avtonomijah V konfemcni dvorani pokrajinskega muzeja na gradu bo danes ob 15.30 javna razprava o v zadnjem času nadvse aktualnih vprašanjih preureditve družbenega sistema, o krajevnih avtonomijah in o delu in zaključkih dvodomne parlamentarne komisije. Srečanje prirejajo Svetovalska skupina Federacije Zelenih, Deželna federacija Zelenih in Zeleni iz Gorice. Izhodiščno poročilo bo imel senator Maurizio Pieroni. Predvidoma se bosta srečanja udeležila tudi senator Bratina in deželni glasnik zelenih Massimo Brianese. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Šolsko leto 1997/98 Jbeqifo'ga/e ITALIA 1 Slovenija 1 IT Slovenija 2 Otroški variete, vmes ri- mi Vremenska panorama sanke, Ciao ciao mattina, Včeraj, danes, jutri Ancora insieme con... Efn| Otroški program: Rado- Aktualna odd. o otrocih: vedni TaCek: Ritem, 9.15 Pianeta bambino Taborniki in skavti, 9.30 Nan.: Phenom, 11.25 Sprehodi v naravo, 9.45 Chips Zgodbe iz školjke Šport studio, 12.25 Odpr- Naša pesem ’97 f / ■; ti studio, Fatti e misfatti Tedenski izbor: nan. ros Variete za najmlajše: Snežna reka - Saga o Mc- Ciao ciao Parade, risanke gregorjevih (24. epizoda) Nan.: Baywatch, 15.00 TV igrica: Hugo (pon.) Hercules Tednik Variete za najmlajše: ri- Poročila sanke, 17.25 Sorridi, c’e Razvedrilna oddaja TV Bim Bum Bam Koper: Karaoke Nan.: Sweet Valley Hi- Nanizanka: Strela z ja- gh, 18.00 Willy, princ snega (Nemčija, 18. ep.) Bel Aira Film: Nosorog (Danska Odprti studio, vreme, ’83, r. R. Hammerich, i. 18.50 Šport studio K. Markeresen, Erik Pe- Benny Hill Shovv tersen, Axel S trobe) Glasba: Sarabanda (vodi Videostrani Enrico Papi) nTra Obzornik Odprti studio Srečanje predsednikov Nan.: Nash Bridges (i. vlad CEFTE (prenos) Don Johnson Oddaja o ljudeh in živa- Film: Il vendicatore lih: 4X4 (krim., ZDA ’90, i. Dolph Ozare Lundgren, L. Gossett jr.) Mednarodni obrtni sejem Fatti e misfatti TV igrica: Hugo Italija 1 šport Včeraj, danes, jutri Nan.: Star Trek, 2.40 Ba- Risanka retta TV dnevnik 2, vreme Film: Sabato italiano Šport Premiera meseca - Film: Corrina, Corrina (kom., S TELE 4 ZDA , i. W. Goldberg, Ray Liotta, T. Majorino) Za TV kamero Odmevi, vreme 23.00 Dogodki in odmevi Utrip, 22.25 Šport Film: Processo alla citta, Srečanje predsednikov 17.00 La leggenda di Ro- vlad CEFTE (reportaža) bin Hood Nad.: Runaway One (VB, Športna oddaja r. David Drury, i. Peter Dnevnik v nemščini Capaldi, Andrevv Con- Film: Piccoli rumori nolly, 2. del) Športna oddaja Glasba: Ramble Tamble 7.45 8.00 12.00 13.35 14.35 15.00 16.30 19.30 19.55 20.00 21.00 21.10 22100 23.00 23.30 1.30 Teletekst Euronevvs Tedenski izbor. Film: Krokodili (It.-Fr. 1995, r. Jose Maria Sanchez, i. Vanessa Gravina, Fran-cois Montaguet, Marina Polla, Philippe Leroy) Pomp Nadaljevanka: Pacific Drive (Avstralija, 43. del) Gimnastika: Dvoboj Evropa - Azija (posnetek iz Lyona) Finale Grand Prix v atletiki (posnetek iz Fukuoke) Nadaljevanka: Pacific Drive (44. del) Včeraj, danes, jutri Poletni festival Lent: Pa-quito d’ Rivera Mednarodni obrtni sejem Dokumentarna serija: National Geographic - Fotografi (10. del) Zlata šestedeseta leta slovenske popevke: Nostalgija z Belimi vranami V vrtincu Sobotna noc Koper MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.00 Dnev- nik, 19.50 TMC Šport Nan.: Parker Lewis Film: Te e simpatia (’56) Nan.: Svvitch iHE3 Variete: Poletni Zap zap Variete: Goleada (vodita Marco Balestri in Martina Comolbari) Film: Il pifferaio di Ha- melin (fant, VB ’72) Film: Eutanasia di un amore (dram., ’78) Euronevvs Film: JHarry in VValter gresta v New York (kom., ZDA 76, r. Mark Rydell, i. J. Caan, Michael Game) Poigram v slov. jeziku: TV Poper (kabaretno-satiricna oddaja) Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja Oddaja o morju in ljudeh, ki živijo ob njem: Spazio mare Dokumentarna oddaja Film: Dark Command (ZDA ’40, r. Raoul VValsh, i. John Way-ne, VValter Pidgeon, Claire Trevor) TV dnevnik: Vsedanes, vreme Šport DOC - Košarka: Italija - Jugoslavija (finale za EP) Vsedanes - TV dnevnik Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.23 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna raglja; 9.45 Obvestila; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci Čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci Čestitajo; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Koncert primorskih zborov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Kratka igra. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.00 Popevki tedna; 17.35 Spot-500; 18.45 Črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Jambalaya: Dale VVatson (koncert). Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki!; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 Roman: Bili smo Trojanci; 18.30 V podveCer; 120.00 Beg iz Seraja; 22.00 Do polnoči; 23.55 Lir. utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30,8.00,8.30,9.30, 10.30,13.30,14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.15 Kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jingle; 9.10 Cestne razmere; 9.45 Du jes?i; 10.50 Terenska akcija; 12.30 ©poldnevnik; 13.00 Novice iz pomorstva; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 16.05 Svežih 20 modrih: Glasb, lestvica; 18.00 Glasba in informacije; 20.00 Kozmični studio; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla sin-gle, 19.30 Dnevnik in šport. Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 New Age; 9.30 Izbrani listi; 10.10 Koncert slov. glasbe: M. Gabrijelčič; 11.30 Odprta knjiga: Moja Kitajska (K. Kjuder, 2, nadf.), nato Zabavna glasba; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Tropicana; 12.40 Zborovska glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z naših prireditev: Draga 1997 (pon.); 15.15 Taka banda!; 16.15 Poslušali smo za vas; 16.45 Poused je lepu, nrlepše je doma (T. Turco); 17.10 Klasični album; 18.00 Roman: Oštrigeca (r. S. Verč, 22. del); 18.15 Živahne melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik _ Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.o. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG J„. SRB ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT1- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 6A6 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.17. Dolžina dneva 12.32. Luna vzide ob 17.30 in zatone ob 2.40. Morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinj. PLIMOVANJE Danes: ob 2.05 najnižje -43 cm, ob 8.43 najvišje 33 cm, ob 14.31 najnižje -21 cm, ob 20.16 najvišje 35 cm. lutri: ob 2.43 najnižje -50 cm, ob 9.13 najvišje 42 cm, ob 15.09 najnižje -31 cm, ob 20.59 najvišje 41 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH Vreme bo na splošno počutje in razpoloženje ljudi vplivalo obremenilno, zato bodo vremensko občutljivi ljudje imeli značilne tažave pa tudi spali bodo slabo. — °C °C 500 m 23 2000 m 11 1000 m 18 2500 m 8 1500 m 13 2864 m 6 ixm CELOVEC o 10/13 o 7/10 |g KRANJSKA GORA Q 10/13 OV1DEM 15,17 ___.N. GORICA 15/18 o« KOČEVJE m* mm Mk o ra? 66 hIHI' ^ 16/18 N. MESTO O Ab ^ 66 Mmm0PAT,o/ > ° / Od zahoda se bo postopno pooblačilo in na zahodu že deževalo. Ob morju bo pihal jugo. Najnižje temperature bodo od 11 do 18, naj višje pa do 27 stopinj C. V nedeljo in ponedeljek bo deževno. Na Primorskem bo pihala burja. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Global Surveyor se je utiril v orbito Marsa PASADENA - Po vžigu glavnega raketnega motorja se je ob 3.31 in 29 sekund po srednjeevropskem Casu v eliptično orbito okoli Marsa uspešno utirila ameriška samodejna vesoljska ; sonda Global Surveyor. Glavna naloga sonde bo podrobno fotografiranje površine Marsa. V Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) so včeraj nekaj pred Četrto uro po srednjeevrop- j-skem Casu zaznali potrditev, da se je desetmesečnem preletu 700 milijonov km dolge poti postaja, ki je vredna 148 milijonov dolarjev in je bila ab izstrelitvi težka 1060 kg, utirila v orbito rdečega planeta. Leta 1998 bo začela sonda izvajati dve leti trajajoče podrobno fotografiranje površja Marsa. Merila bo tudi Marsovo magnetno polje, ter raziskovala sestavo in razvrstitev kovin na rdečem planetu. Gre za nekoliko skromnejšo ponovitev spodletelega poskusa izpred štirih let. Leta 1993 so Združene države tik pred utirjenjem v orbito Marsa izgubile zvezo s skoraj milijardo dolarjev vredno, z znanstvenimi pribori bogateje opremljeno samodejno sondo Observer. Z izstrelitvijo Global Surveyorja je NASA 7. novembra lani zaCela uresničevati desetletni program stopnjevanih raziskav Marsa z desetimi vesoljskimi plovili brez posadke. Izstrelitve vesoljskih postaj si bodo sledile vsakih 26 mesecev vse do leta 2005. S temi raziskavami bodo skušali ugotoviti tudi, Ce obstaja na Marsu življenje. (STA) Zaupanje v državo PADOVA - Ker se je žena že dolgo Časa upirala »zakonski dolžnosti« je moški iz Padove v obupu poklical na pomoč...orožnike. Po telefonu je patrulji rekel, da se spoprijema s hudim problemom, zato je bila zadrega karabinjerjev velika, ko so razumeli, da je bil problem sklep žene, ki ni hotela veC spolnih odnosov. NajveCji problem pa je bil, po pričevanju karabinjerjev, prepričati moškega, da obstaja le neka razlika med dolžnostmi, ki jih predpisuje zakon in tistimi, ki izhajajo iz poroke. Kaže, da padovanski klic v sili, ni bil edini te vrste. Karabinjerji poudarjajo, da je v teh piimerih zadrega velika, omili pa jo precej zadoščenje, ker tudi na ta način ljudje dokazujejo zaupanje v državo in njene ustanove. Gorila predstavila svojega mladiča V munchnskem živalskem vrtu je 11 -letna gorila Bagira predstavila svojega 6-teden-skega mladičaJamotscija, ki je že 10. mladič samca Roututuja (Teiefoto AR) Davki za berače BUKAREŠTA - Berači v romunskem mestu Temi-švar bodo morali v prihodnje plačevati davek na dohodek, so sklenile mestne oblasti. BeraCi bi po nekaterih predlogih morali plačati davek v višini 40 odstotkov priberaCenega denarja. Poleg tega bodo v prihodnje potrebovali ustrezno dovoljenje, da bodo sploh lahko opravljali ta "poklic". Mestne oblasti želijo s tem ukrepom zmanjšati število beračev v mestu. Medtem pa že pripravljajo še en ukrep, namreč obdavčenje prostitutk. (STA/AFP) Češki silak PRAGA - Guinnessova knjiga bo, kot je pričakovati, kmalu bogatejša za nov rekord, ki ga je v ponedeljek dosegel Ceh Ladislav Hanzel. Silak je z golimi rokami premaknil šest lokomotiv, skupaj težkih 528 ton, in jih povlekel 3, 86 metrov daleC. Po opravljeni nalogi je povedal, da se zdaj nekaj Časa ne bo ukvarjal z lokomotivami, saj "noCe končati v invalidskem vozičku". 42-letni Hanzel, visok 1, 73 metra in težak veC kot 110 kilogramov, je po poklicu sicer voznik tovornjaka. (STA/dpa) Zaradi neuspele frizure postrelil starša NEVERS - Iz samega besa, ker ga mati ni ostrigla po njegovem okusu, je 31-letni Francoz ubil najprej njo, nato pa še očeta. Kot so povedali predstavniki policije v francoskem mestecu Nevers, je mama svojega sina očitno prisilila k striženju in se ga lotila kar sama. Sin je ob pogledu na frizuro, ki je nastala pod njenimi rokami, mamo najprej glasno ozmerjal, nato pa vzel v roke polavtomatsko puško in jo dvakrat ustrelil v prsi. Ko je hotel posredovati oče, je sin ustrelil tudi njega. (STA/Hina) Pozno materinstvo, recept za dolgo življenje PARIZ - Pozno materinstvo, torej po 40. letu starosti, je dejavnik v prid dolgemu življenju, je pokazala ameriška raziskava. Ugotovili so, da so tiste ženske, ki so dočakale sto let, štirikrat pogosteje rodile otroke med 40. in 50. letom življenja, kot tiste, ki so umrle v starosti 70 let. Nosečnost po 40. letu naj bi namreč upočasnila staranje: menopavza se pojavi kasneje, v telesu ženske dlje nastaja estrogen, s tem pa se zmanjša nevarnost, da bi ženska zbolela za boleznimi, ki spremljajo staranje (infarkt, Alzheimerjeva bolezen, možganska kap). Raziskava je tudi pokazala, da se pri samicah večine sesalcev menopavza sploh ne pojavi, temveč se le poveča tveganje pri nosečnosti in porodu. Znanstveniki menijo, da se je menopavza pri ženskah pojavila zato, da bi bile zaščitene pred nosečnostjo v starosti, ko bi bilo lahko ogroženo njihovo življenje. (STA/AFP)