ftov- 123.
Trst, r petek 3. maja 1912
Tečaj XXXV!I
......^JMMI^IM
IZHAJA VSAK DAN
t-ntj ^ cetieljah Ia praznikih ob 5., »h ponedeljkih »k 9. zjvtrs). P9**mt6ne lte». *e prodajajo po 3 nv6. (6 stol) v mnogik
r^bu-a.rnah v Tre t u in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petro, V:aoto;ai, Sežani, NabrežinL Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-' ''od, Dornberpu itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stol) t >LAPI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 fc-rtoae. CflNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm*.
-artnlce, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« ■ 0 Kt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadn-ljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava „.Sr-Mosti". — Plačuje se Izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tolljivo v Trstu.
NAROČNINA ZNAŠA
CPINOST
Glasilo političnega dru&tva „Edinost* za Primorske.
„F wtw<rti je meif
■a celo leto 24 K, pol leta rt K, 3 mesece O K ; »a
ročb« brex doposlaoe naročnine, se uprava ne ■tntelu a* B«4^ak* taftan;« ..BDIMO« C1" r.uei mm
mU lat« Kres V3«. aa p«l tata Kros S-CO. Tri dopisi naj ae pošiljajo aa u~edniatvo lista. Nefrxj»k»-
vana piama se as tprojenajo Is rokspitl se e* Haročnino, oglase in rekiamartje js pošiljati na upravo
UREDNIŠTVO: M«oa Giorgio Galattt 20 (Narodni £**»). IwyateM ia odgororni urednikSTKFAN OODIJTA. Last*ik koaaorci/ lista .Edinost". - Natisnila T'skaraa ▼ptaaaa udrugt s omejenim poro&tvom v Trata, t'iai
Giorgio GriUtti fetev. 20. PeitoiO-l»rwiRiri*irf račun Bev. 841-652. TELFfCn It ?M57
dRZOJAUNE 1/E5TL
Delegacije«
Jugoslovanska debata.
DUNAJ 2. (Izv.) Avstrijska delegacija stoji včeraj ia danes pod vtisom hrvatskega vprašanja, ki |e zavzelo skoro izključno neslo in se je debata o hrvatskem in Jugoslovanskem vprašanju zavlekla teko, da bo konCna seja šele jutri. Učinek in pomen današnje debate je bil velikanski. Ne le, da so bili Madjari pred forumom evropske javnosti razkrinkani kot nasilneži, razkrinkani kot ljudje, ki se pred svetom šemijo kot ustavoveren in viteški r.arcd, temveč je tiidi avstrijska delegacija povzdignila resen opomin Madlarom, da ruši ogrska vlada z zločinsko roko državne temelje. Jugoslovansko vprašanje je stopilo z vso resnostjo pred ustavni forum, ki naj bi Je tudi rešil. Cuvajeva diktatura na Hrvatskem je napravila namah triaiizem za eno najaktuelnejših političnih vprašanj monarhije, ki ne izgine z dnevnega reda, dokler ne bo rešeno.
„D u a i i z e m Je mrtevl Pot je prosta!" je zaklical delegat Spinčič tekom svojega krasnega govora. Važnost jugoslovanskega vprašanja je še posebe poudarjal delegat knez Sshwarzenberg, katerega izvajanja so še tem važnejša, ker Je splošno znano, da ima ta visoki avstrijski aristokrat Jako tesne zveze z Belvederom.
Spinčičev govor je bil prava obtožba nasilnosti, ki jih že dolgo let više Madjari nad Hrvatsko. Čuvajevo diktaturo so odločno obsodili delegati Masaryk, Nemec, K1 o f a č, Spinčič, katerim se je pridružil iudi del. dr. K r a m a f, poudarjajoč, da bi bi! komisarijat tudi za M a d j a r e potreben v interesu monarhije in dinastije. Dr. Kra-mafeva izvajanja so napravila na zbornico jako globok vtis.
PredJog dalmatinskega delegata dr. Č i o g r i j e glede nelegalnosti ogrske delegacije ostane za enkrat in suspenso.
V avstrijski delegaciji le napravila vest, da Cuvajeva vlada v Zagrebu konfiscira delegačna poročila, Jako mučen vtis, posamezni govorniki, Spinčič in dr. K r a-m a f, so tekom svojih govorov odločno protestirali proti takemu nečuvenemu postopanju zagrebške preventivne cenzure.
Ogrska delegacija je že danes dokončala szojo nalogo ter so se razšli Delegat D c s y je odtegnil svoj predlog glede nezaupnice vojnemu ministru Auffenbergu.
Sejno poročilo avstrijske delegacije.
DUNAJ 2. Delegacije so nadaljevale danes debato o skupnem proračunskem provizoriju. V avstrijski delegaciji se je danes nadaljevala debata o diktaturi na Hrvatskem.
Posamezni govorniki so se bavili z državnopravnim in ustavnim, ter deloma tudi političnim ozad^m te zadeve.
Delegat prof. Masaryk se je bavil pred v»em s proračunskim vprašanjem ter kritiziral obenem način imenovanja zunanjega ministra. Nadalje se je dotaknil prof. Ma-siryk tudi sklicanja delegacij.
Olede hrvatskega vprašanja se strinja prcf. Masaryfc popolnoma z državnopravnim! in ustavnimi pomisleki delegata ČingriJe, zlasti kar se tiče vprašanja imenovanja kraljevega komisarja. Z obrekovanjem so Nemci in Madjari hoteli spraviti narod zopet v novo fcfero povodom poseta hrvatskih dijakov v Belgradu.
Govornik vpraša zunanjega ministra, ali je bil avstro ogrski poslanik v Belgradu res tako otročji, da je interveniral pri srbski vladi zaradi izmišljenih poročil nekaterih m«\djarskih in nemških listov.
Cuvajeva diktatura ima namen, obnoviti ono politiko, ki Je celo monarhijo kompromitirala in osramotila pred svetom za či.sa, ko se je vršil oni zloglasni veleizdaj-nižki proces.
Kaj poreče k temu novi slovanski minister, skuoni f.nanČni minister Bilinski ?
Spinčič: Nič!
Masaryk: Zdelo se mu je potrebno, nastopiti pioti trializmu, ni pa povedal, zakaj je to potrebno in tudi mi tega še danes ne vemo.
Ta madjarski sistem pa Je bil vpeljan tudi napram drug?m narodnostim na Ogrskem, zlasti proti Slovakom. Kdaj pride čas, cia se bo naučila tudi neška Javnost o nastopu Madžarov.
Dan na dan dobivamo pisma iz Hrvatske in Slavonije, v katerih se ponavlja na novo vprašanje: Kaj pravi k temu kralj, ali ve za te razmere?
Ni mogoče dovolj ostro obsojati onih državnikov, ki dopuščajo, da Madjan izrabljajo osebo vladarjevo v svoje umazane svrhe.
Končno je izrazil prof. Masaryk željo, da bi zunanji minister Berchtold več vedel, kakor pa je povedal.
Za njim je govoril knez Schwarzenberg.
Del. knez Schwarzenberg Je razpravljal o vnanji politiki, ter vprašal ministra zunanjih zadev, če misli vzdržati status quo na Balkanu bolj z diplomatično umetnostjo ali na podlagi mednarodne politike. Opozarja na važnost jugoslovanskega vprašanja in pride konečno na hrvatske razmere.
Govornik pravi, da j- vzel z zadovoljstvom na znnnje govor ministrskega predsednika grofa Sliirgkha o hrvatskem vprašanju. Ta izjava se nikakor ne more smatrati za vmeševar e v notranje zadeve druge države, ker ni drugo ko odmev skoro splošnih občutkov, ker položaj na Hrvatskem ne more ostati brez delovanja na druga plemena v jugoslovanskem ozemlju.
Govornik Je konečno izjavil, da Jemlje na znanje izjavo zunanjega ministra Berch-tolda glede vnanje in osobito balkanske pulttike, ter posebno glede razmerja z
Rusijo.
Del. Nemec Je rekel, da ekspoze polaga premalo važnosti na varovanje ljudskega bitstva. — Mirovna prizadevanja tiče v pomnoževanju armade ia mornarice.
Del. Sedi a ček je izjavil, da morajo vsi Jugoslovani biti solidarni s hrvatskimi poslanci.	»
Del. dr. K r a m a f je poudarjal, pri sedanji evropski konstelaciji trozvezi pri vstra-jeoje za vsakega rednega politika, edina prava politika. V mejah trozveze pa bi morali imeti več prostosti gibanja. V tem oziru bi si morali vzeti za izgled Italijo, za katero gledal danes ves svet.
Dr. Krama f je slednjič ostro kritiziral postopanje ogrske vlade v zadevi hrvatskega komisarijata, pcudarjajoč, da Je ogrska vlada zlorabila konstitucijonelno mišljenje vladarjevo.
Za njim so še govorili del. Staplnskl, , Klofač in del. Spinčič, ki je najprvo začel i svoj govor hrvatski in je potem nemški 'nadaljeval, poudarjajoč, da Je hrvatski na-' rod največ trpel pod dualizmom ter je ostro kritiziral tudi nečuveno postopanje zagrebške preventivne cenzure, ki pleni poročila o sejah avstrijske delegacije, tako da na Hrvatskem ne bi mogU Izvedeti o obsodbi Čuvajevega režima.
V današnjo razpravo slednjič po govorih nekaterih drugih delegatov posegel tudi vojni minister, na kar je bila današnja seja zaključena. _
Razpust avstrijskega parlamenta.
DUNAJ 2. (I sv.) V parlamentarnih krogih poudarijo, da se v kratkem zelo poostri politični položaj v zbornici. Krščanski socl-jalci baje hočejo z vsemi silami delovati na razpust parlamenta, ker upajo, da si pri novih volitvah pribore nazaj vse izgubljene dunajske mandate. Vlada z oztrom na nejasnost položaja hoče doseči edinole proračunski provizorij ter rekrutni kontingent in sicer starega, ker Je večina avstrijske zbornice proti brambnemu provizoriju in ker Je izključeno, da bi bila v najkrajšem času rešena brambna predloga.
Dunajske občinske volitve.
DUNAJ 2. (Izv.) JDanes so končale občinske volitve v prvem razredu. Zasesti je potreba 5 mandatov, ki so bili doslej v rokah krščanskih socijalcev. Mandate so ti skoro vse obdržali, samo v VII. okraju Je potrebna ožja volitev med krščanskim socijaicem in nemških naprednjakom.
Cuvajeva justica.
ZAGREB 2 (Izv.) Znani kmečki voditelj io hrvatski publicist Stepan Ridič je bii danes obsojen na 14-dnevni zapor in na globo 500 K zaradi tega, ker so oblasti smatrale njega za pisatelja one proti Čuvaju naperjene in v Ljubljani izdane brošure. Dokaza o krivdi Radfčevi niso mogli doprinesti.
Minister Braf nevarno obolel.
PRAGA 2. (Izv.) Poljedelski minister Braf je nevarno obolel. Zdravniki so mu svetovali, da se mora odtegniti vsakemu političnemu delovanju. Za njegovega naslednika v poljedeljskem ministrstvu imenujejo princa Friderika Schwarzenberga.
Srbski zarotnik nmrl.
BELGRAD 2. Podpolkovnik Luka Na-z a r e v 1 č, eden glavnih srbskih zarotnikov,
ki so umorili leta 1903. kralja Aleksandra In kraljico Drago, je danes umrl.
Poneverjenje.
LVOV 2. (Izv.) V BoIcsowcih sta po-neverila ravnatelja tamošnje kreditne banke Frank in Helman nad 1 mililon kron ter neznano kam pobegnila.
Velikanski požar.
BUDIMPEŠTA 2. (Izv.) Iz Bekeš Gyule poročajo, da je v tamošnji tovarni vžigalici [Emanuela Reisnerja danes ponoči izbruhnil' I požar, ki Je upepelil vse tovarniško poslopje, Ikjer so se izdelovali zabojčki in rezale ži-| gice. Škoda znaša 200.000 K.
Pretep med avstrijskimi vojaki in italijanskimi carlnarji.
BEROUN 2 (Izv.) „Berliner Morgen-post" Javlja iz Milana, da so se italijanski : carinski vojaki v Chiusaforti pri Vidmu močno stepli z oddelkom 4. avstrijskega 'poljskega topničarskega polka. Aretiraanih Je bilo več avstrijskih vojakov, ki so bili odvedeni v vojašnico v Cr.iusaforti.
DUNAJ 2. (Izv.) O tem pretepu mero-idajni vojaški krogi ne vedo ničesar.
Zaradi praznovanja 1. majnika odpuščeni.
PULA 2. (Izv.) Uslužbenci cestne železnice v Puli so včeraj praznovali prvi ! majnik. Danes pa je mestna uprava odpustila i vse te uslužbence iz službe.
Italijansko-fMrška vojna
Zapretje Dardanel.
CARIGRAD 2. Število vseh v carigraj-' skem pristanišču vkrcanih trgovinskih parnl-!kov znaša sedaj okrog 100. Po veČini so to angleški in grški. Trije bolgarski parniki čakajo pred Dardanelami.
Dardanele odprte.
CARIGRAD 2. Vlčda je sklenila Dardanele odpreti mednarodnemu paroplovnemu prometu. Izdala je poseono noto na velevlasti, v k:te;i pravi: „Cesarsko vnanje ministrstvo naznanja velesilam, da je oto-?manska vlada skleni'a odpreti Dardanele ■ neutralnim parnikom pod istimi pogoji, ka-ikor pred zapretjem, t. j. z obveznostjo za I trgovinske ladje, se ozirati na predpise o brodovodjih. Ožina bo za plovbo dana na razpolago pod prejšnjimi pogoji v roku, ki je potreben za dvignjenje pomorskih min. Samoobsebi umevno si cesarska vlada pridržuje svoje legitimne pravice, morske ožine zopet popolnoma zapreti, če bi se v to pokazala potreba.
Italijansko vojno brodovje
v Egejskem morju.
CARIGRAD 2. Gasom turških vladnih poročil so včeraj videli dve italijanski bojni ladji v bližini otoka Kiosa.
Zopet italijanska bojna ladja potopljena.
CARIGRAD 2. „S*bah" poroča, da j? italijanska križarka »Re Uraberto" pri izkrcanju moštva v S di Saidu zadela ob morske čeri in se potopila.
Turški parni k pogreznil.
CARIGRAD 2. V službi turškega adml-ralata stoječi remorker „Semendre* je trčil, ko je skušal nekatere bove po Dardaneiah pritrditi, ob neko pomorsko mino in je zletel v zrak. Kapitan in 12 mornarjev, Je utonilo. En mornar se je rešil. Nezgoda Je v mestu vzbudila splošno vznemirjenje.
Polom v Puli.
Pula 30. aprila 1912.
.Edinost" je že omenila pred kratkim, da je pričakovati še več aretacij radi tatvin na Škodo občine puliske. Preiskava nadaljuje zelo počasno. To pa, prvič, radi tega, ker v sodnijskib zaporih ni prostora, in v drugič, ker je za tako preiskavo en sodnik absolutno premalo. Ta zadnji nedostatek Je „Edinost* tudi 2e ožigosala.
Da more odrediti zopet nekaj aretacij in dobiti prostora, je bil preiskovalni sodnik dr. Qaarantotto primoran, oddati nekaj teh — gostov v zapore okrožnega sodišča v Rovinju. V to svrho sta bila do!oČena bivši cestni nadzornik Poli* in bivši občinski pisar in Borrijev adlatus Presil. Prvega so odvedli včeraj popoludne v zaprti očijl in v spremstvu dveh policijskih agentov, drugega v enakem spremstvu po železnici. Oba sta bila popolnoma potrta.
Čim sta po odhodu teh dveh postali dve mesti prazni, sta bili tudi že takoj zopet zasedeni. In sicer so sinoči aretirali prvega občinskega tajnika dr.aPalisca in pa zidarskega mojstra Sfiltgoja. Prvega baje zato, ker Je račune falzif.ciral Sebi na korist, dragega pa radi tega, ker je tedaj,
ko so gradili licej, in Je on vodil zidarska dela, prodajal materijal kar na debelo na — svoj račun.
Z aretacijo Pallsca Je Izgubila kamora — oziroma nje ostanki — zelo veliko. Pa-tisca Je bil namreč, kakor prvi občinski tajnik, zelo vplivna oseba Bile so mu znane vse tajnosti. Zato pa je tudi vedel za vse tatvine na škodo občine ter poznal vse grehe svojih vrednih kolegov. Bil je hud kamorlst. No, to Je moral biti že po svojem poklicu. Toda kakor človek Je bil zelo prijazen in miren. Premoženja si sicer ni pridobil, pač pa Je precej razkošno in potratno živel in se je se svojo družino vred zelo elegantno nosil.
SfiligoJ je bil politično brezpomemben. S tema aretacijama je naraslo število areti-rancev na 18. A to še ni v sel Se jih je več, ki jih čaka taka usoda. Cim bo zopet en transport instradiran v Rovinj, pridejo nove aretacije. Kakor se zatrjuje z gotovostjo, pridejo prihodnjič na vrsto — „veče" glave, ki so že danes pod oblastvenim nadzorstvom. Na vsak način je pričakovati Še presenečenj.
♦ * »
Revizija računov in drugih denarnih dokumentov od strani državnih uradnikov zelo napreduje. Donesla je baje ogromno doka-zilnega materijala proti aretlrancem. Veščaki trdijo celo, da bi bila občina v par letih postala popolnoma bankrotna, da ni vlada še pravočasno posegla vmes. Žal le, da se nI to zgodilo že pred kakimi 7 8 leti l Koliko denarja, koliko krvavih žuljev davkoplačevalcev bi bilo prihranjen h, ki so se izgubljali v globoke žepe — patrijotlčnih žepov kamoraške legije I Opozorenj in svaril Je bilo dovolj tudi od slovanske strani, ali gospoda na Dunaju so bili zaljubljeni v svoje sladke Rizzije in zariti v staro avstrijsko krivo vero, da negovanje, božanje in pardo-niranje italijanskh oligarhov spada med prve — državne interese monarhije I Tako so ostajali gluhi in slepi za vse opomine ter so še z vso svojo državno politiko kaznovali one, ki so si usojali odkrito govoriti, da je v državi — italijanskih administracij veliko in mnogo gnilavi. Sedaj pa kriče dejstva v svet da oni, ki so se oglašali z obtožbami, niso zagrešali nikakega sakrilegija na njenem veličanstvu, italijanski kulturi, da niso i bili to nikaki zlobni obrekovalci, da niso delali nikake krivice, pač pa da je bila vsa dunajska politika v naših krajih zgrešena, ker se je postavljala na premiso, ki Je nI
—	na premiso, da ta oligarhija po Istri 'tvori jedini element kulture, solidarnosti In
—	pcštenja 11 ln kakor da Je prst božji hottl še posebno občutno kaznovati vlado za njene grehe, je smrad gnilavi Izbil na površje ravno v Puli, torej v občini, ki je c. kr. oblastim najbolj pred nosom.
e
* •
V mestni tržnici so se razmere precej zboljJa'e. Baron Gorizzutti si je osebno na licu mesta ogledal tržnico in je takoj ukrenil potrebno za zboljšanje razmer. Ornga pro-slulega Trollsa, o katerem Je .Edinost" pisala že opetovano, je baron Gorizzutti odstavil iz službe v mestni tržnici in mu dodelil službo v okolici Pule. Hkratu je proti Trclisu uvedena preiskava. Zaslišana so bila tudi tri dekleta, s katerimi |e hotel Ibiti Trolis preveč — ljubeznjiv. Tri m'ada, I lepa dekleta. Ni čuda, da se Je vročekrvni sin kulture zaljubil v — vse tri hkratu I Pravi don Juan, po vseh pravilih, dasi je — oženjen I Sedaj pa ga bodo silile druge skrbi k manje poetičnim razmišljevanjem o možnih posledicah uvedene preiskave. Vstkako je nade, da ta gospod ne bo več tako škaniral l;udstva in nadlegoval njegovih mladih hčer3.
*
• •
Morda pride tudi g. Trolis v tisti, baje že sestavljeni seznam onih, ki imajo biti odpuščeni iz občinske službe. Ta lista tvori seveda uradno tajnost in zato ne moremo vedeti, da li so v njej tudi neke znane
—	kapacitete iz vrst občinske straže, ki so totalno nesposobne in nimajo prav nobene kvalifikacije tudi za najprimitivnejega javnega funkcijonarja, račun, da so zvesti sluge
—	kamore, kateri so služili kakor priganjači. Imena so na jeziku vsega mesta. To so biii protežirane! kamore, ki sicer ce plačuje svojih zvestih bogve kako dobro iz lastnih žepov, pač pa jim pušča — kakor kažejo puljski izgledi — da si .... sami jemljejo.
Jeden tipov iz vrst protežirancev kamore je tudi vodja mestne tržnice, gospod Ara-brossich. Ta gospod sploh ne dela nič. Predpoludae, ko je največji promet ln torej največ posla v tržnici, sedi mož lepo
—	v redakciji „Oiornaletta" in politizira. Vsakdo se lahko sam prepriča o tem.
GilAfi II.
* EDINOST« it. iSS
V Trsta. dne 3. maja lyi2
Včerajšnji „Giornaletto" toži, da vsled poloma na občini trgovina nazaduje. Karakteristično za moralično kvaliteto kamore pa je, da se njeno glasilo ne zgraža nad sodno ugotovljenimi tatovi, marveč da napada vlado! Saj že to, kolikor je trosilo tistih 18 aretirancev z njihovimi družinami vred, se mora poznati v puljski trgovini,
Biii so polni denarja, živeli po kavalirskl ter plačevali vse potrebščine po najvišjih cenah. To je po aretaciji seveda naenkrat nehalo, ker so sč one družine večinoma Izseke iz PuL\
Mi pa kličemo: Hvali B^gu!
SHuori
3CP umotvorov ! Vstopnina in 20 vin. Slikarska Sol«. — Prospekt v razstavi.
Domače vesti.
Imenovanje. Predsedstvo finančnega ravnateljstva v Trstu je imenovalo za defi-nitivnega finančnega komisarja v IX. činov-nem razredu provizoričnega finančnega komisarja Alfreda Rcuinija in pa provizorične finančne koncepiste dr. Cesarja Vidalija, Miroslava Crisia in Antona Giupponovicha.
Razpisana služba sodnika. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Bujah je razpisana služba sodnika s prejemki IX. činovnega razreda. Zahteva se znanje deželnih jezikov. Prošnje do vštetega 11. majnika predsedstvu okrožnega sodišča v Rovinju.
Grado im Kustenlande. MIH brat|e našega „Piccola*, a ob enem revni geografi in etnografi tam v sosednjem kraljestvu delajo vrlemu glasilu na tržaškem Goldonije-vem trgu skrbi in globoke žalosti. Ti ne-narneži niti tega ne vedo, da stoji Trst na teritoriju neodrešene Italije, in da je to izključno italijansko mesto, kjer visoko pluje valovje hrepenenja po uresničenju tistega velicega ideala, ki ga vendar tako lepo sim-bilizujejo — mične uniforme tržaških občinskih redarjev . . .
Ravno te dni je doživel „Piccolo" — kakor je sam naglaŠal v tonu užaljenega italijanskega patrijotizma — sramoto, da so mu — njemu, „Piccolu* I — o slavnosti blagoslovljenja stolpa sv. Marka pisali iz Benetek nemški!
Sedaj pa nam poročajo iz Gorice sledeče :
„Pred nekaj dnevi so Benetke proslavljale novi stolp sv. Marka in otvoritev razstave. Zsamenit dogodek In popolnoma nabavno je, da so se tudi primorski ltaliiani ob tem dnevu spominjali beneškega leva in na tužno zvonjenje starosiavne „magangone", katere glas še bobni preko benešice ravani. Pozabljena „mati in ustanoviteljica" Benetk, Gradež, se je spomnila svoje ponosne hčere in gradežki župan je poslal briojavno čestitko beneškemu. Ali grt f Grimani je po mnenju goriških Italijanov Turek v Italiji, ker ne ve, da leži mesto Gradež v „Venezia Giulia". Beneški župan se je zahvalil z brzojavko, naslovljeno Grado im Kustenlande, Ah, ta meja se vzdiguje kakor kitajski zid med brati!
Pa še nekaj! Da proslavi l3gunsko mesto, se je odpeljal goriški Župan Giorgio Bombig v Benetke, da izroči osebno Čestitke goriškega mesta. Ta sicer jako častna misija je morala kaj kilavo izpasti, ker je conte Grimani baje ošaben mož in ker glasilo goriškega magistrata tako lepo molči, kakor bi hotel zakriti kako blamažo ali kaj podobnega!"
Mi umeiemo žalost g. župana goriškega na takem grenkem razočaranju. Nu, jedno mu more vendar služiti v tolažbo: tudi odposlancu tržaškega župana se je dogodilo nekaj podobnega. Za gospoda Bombiga neugodna razlika je le v tem, da je tržaški župan poslal po blamažo, dočim je goriški župan sam, osebno, šel ponjo!
Ne stori drugim ...! Včerajšnji „Pic-colo" pripoveduje, kako se je nekemu Tr-žačanu, bivajočemu sedaj v bližnjem kra Ijevstvu, godilo na južnem kolodvoru, ko je prišel v Trst za velikonočne praznike. Želel Je nekih informacij in se je v ta namen obrnil do nekega bližnjega železniškega uslužbenca. Seveda: v italijanskem jeziku, in tu zadobiva stvar za „Piccola" svojo žalostno stran: uslužbenec da je odgovoril, da ne razume in da je celo dostavil, da v Trstu se govori slovensko in nemško! Na to pripombo da je vskliknil Tržačan v skrajni
Jutri, 4. maja koncert tržaške „Glasbene Matice". Prvokrat se izvaja p. H. Sattnerja
„Jeftejeva prisega".
{osupljosti: „Ali, kako je to možno, da l Človek, ki služi v Trstu, ne zna italijanski ? !"
Razume se, da je „Piccolo" k Tržača-novemu ogorčenju dodal svoje — zabele. Mi se ne bomo tu prerekali z laškim listom o narodnostnem značaju Trsta. Za nas govore tolike uradno ugotovljene številke ia dejstva, da moremo mirno duše zabeležiti kakor fakt, da je Trst italijansko-slovansko mesto. Saj podkreplja to dejstvo isti „Pic-colo" sam skoro dan na dan — ko se hu-duje in razburja radi neprestanih slovanskih „provokacij". (baj je tako provokacijo doživel tudi na dan 1. maja !) Z ozirom na gornje začudenje njegovega Tržačana, kako da more kdo v Trstu vršiti javno službo, ako ne zna italijanski, smemo pač vprašati „Piccola", naj nam lepo odgovori: mari ni bila vedno ena njegovih prvih zahtev, da se v tem mestu nameščajo javni organi brez vsa-cega ozira na dobro tretjino slovenskega prebivalstva?! Mari se je kedaj „Piccolo" izpodtikal na tem, da pošiljajo v naši Pod-grade, Motovune, Pazine, da, celo v Sežane, Komne, Ajdovščine in Tolmine tam gori v slovenskih gorah Italijanske uradnike — posebno davčna administracija se v tem žalostno odlikuje — ki niti ne morejo občevati z ljudstvom, ker ne znajo njegovega jezika, ali pa lomijo ta jezik tako, da ne informirajo ljudstva, ampak je begajo in je celo zavajajo v zmote ! 1
O, proti takim javnim funkcionarjem, ki ne znajo govoriti z ljudstvom, ne le da „Piccolo" nima čisto nič, marveč je še njihov vrhni protektor, ki zasramu|e in obre-kuje naše ljudstvo, ako se pritožuje proti tej krvavi krivici 1
Nu, gospoda naši Italijani na) se le pridružijo našemu stdlišču. da Je principijelno — torej brez vsacih izjem — od vsa-cega javnega organa zahtevati poznavanje deželnih jezikov — v Trstu n. pr. italijanskega in slovenskega — 1 Dokler se pa oni sami ne ravnajo napram nam po tistem zlatem nauku: Ne stori drugim, kar ne želiš, da bi drugI storili tebi I — dotlej imamo mi le na vse take njihove rekriminacije en edin odgovor: prav vam bodli
Manifestacijski obhod narodnega delavstva na včerajšnji praznik prvega majnika je bil res tako impozanten, da je moral napraviti naravnost porazen vtis na tiste, ki tako radi zanikajo moč slovenskega elementa v Trstu. Spominjamo se enakih prireditev iz prošlih let, ki so bile gotovo tudi sijajne man.festacije slovenskega delavskega življa v Trstu, vendar pa morarro reči, da je imel letošnji prvi majnik za naše delavstvo neko posebno obeležje, ki je ravno tako izredno povzdignilo vtis njegove proslavitve.
Najmanj tri tisoč našega delavstva se je udeležilo obhoda, in prav posebno je treba poudariti, da je znaten del te mase tvorilo naše narodno železničarstvo, ki je prvikrat ob tej priliki nastopilo s svojo zvezo na težaško ulico. Naše narodno delavstvo je s krepko se razvijajočo narodno žtlezničarsko organizacijo pokazalo, kako vstaja v njem zavest potrebe in koristi stanovske organizacije, zavest, ki ustvaija moč proletarijata. Zato je bil ravno letošnji prvi majnik tem pomembnejši za naše delavstvo, ker se je tu prvikrat pokazala sila njegove prave stanovske organizacije.
Tisoči in tisoči našega slovenskega delavstva v Trstu so še neorganizirani, ne čutijo še potrebe svoje organizacije, toda prepričani smo, da je v marsikaterem slovenskem delavcu sijajni manifestacijski obhod probudll najživejšo željo po skupnosti z ono zavedno množico organiziranega delavstva, ki je tako imponirajoč manifestirala za svo^e pravice in zahteve. Letošnji prvi majnik je bil za marsikaterega slovenskega delavca v Trstu dan izpreobrnitve, dan spoznanja, in njegov najlepši uspeh bo gotovo ta, da se bodo od dne do dne množile vrste naše narodne organizacije, dokler ne bo zadnji slovenski delavec v Trstu vrnjen in ohranjen sebi in svo,emu narodu.
„Nam ni treba redarstva", je dejal na manifestacijskem shodu narodnega delavstva zastopnik Zveze Jjgoslovaaskih Železničarjev, g. Ivan Jaklič. „Mi že sami lahko vzdržujemo in napravimo red !M In res ni bilo pri manšfestacijskem sprevodu narodnega delavstva po mestu prav nič treba onega policijskega spremstva, s katerim je varnostna oblast hotela prepečid morebitne kalitve Javnega miru in reda.
Ne vemo, čemu bi bilo vendar treba varnostne straže! Da naj bi branila morda naše delavstvo? No, oni mlečnozobi italijanski kričački, ki so svoj čas ob enakih prilikah „varovali* italijanski značaj tržaškega mesta, so bili letos tako previdni, da so se poskrili po svojih skrivališčih. Med celim man festacijskim obhodom ni bilo namreč nikakega poskusa motitve manifestacije.
Dogodil se je pač slučaj, da Je na Corsu nekdo zakričal iz neke hiše par žaljivk, toda kakor h tro se je množica začela ustavljati, se je žaljivec hitro umaknil, ia kakor smo čuli, je bil tudi aretiran pozneje. Ko Je šel sprevod mimo vrtov pred južnim kolodorom, je bil neki vročekrvnež toiiko
nepreviden, da Je zažvižgal, prerivajoč se skozi množico. Dobil pa je seveda tudi takoj svoje plačilo: neka roka mu je tako trao padla po obrazu, da mu je takoj pregnala veselje za nadaljno žvižganje.
Kakor rečeno, je bilo popolnoma nepotrebno ono policijsko spremstvo, in v bodoče bi le Želeli, da varnostna oblast ne dela takih nepotrebnih varnostnih priprav, ker vzbujajo edino le ogorčenje v masi. Naše delavstvo že samo zna varovati mir in red in to prav nič ne potrebuje ob takih prilikah redarstva, še manj pa potrebuje redarstva v s?o|o lastno obrambo. Krepka žu-Ijava desnica slovenskega delavca si za potrebo že sama napravi mir in red.
Godba NDO Je pri manifestacijskem obhodu po mestu prvikrat nastopila na glavnih tržaških ulicah. Priznati moramo, da je na res izboren način izvršila svojo nalogo in da zasluži za svoje sviranje vso pohvalo. Ne vemo, ali je zanesel slučaj, alt kaj, da je svirala godba mimo mestne palače na Velikem trgu koračnico iz „Vesele vdove". Pa menda vendar niso hoteli reči s tem, da je vse le komedija, kar uganjajo na magistratu vladajoči gospodje? Mimo namestnišiva je svirala godba „Naprej zastava Slave*, ki jo je ponovila tudi pred „Narodnim domom". Priporočali bi godbi, da ob enakih prilikah ne pozabi tržaške himne sv. Justa.
Po končanem manifestacijskem obhodu je godba v spremstvu velikanske množice odkorakala v gostilno NDO v ul. Carradori, kjer Je svir la več komadov. Popoldne se je izpred Narodnega doma razvil zopet impozanten sprevod * Sv. Jakobu, kjer je bila napovedana veselica v prostorih zadružne gostilne Jadran".
Veseiica se vsled slabega vremena, močne burje, ni mogla razviti posebno dobro. Pevski zbor ZJŽje zapel par pismi in godba NDO je svirala nekaj komadov, toda občinstvo se je kmalu začelo razhajati.
Godba NDO šteje okrog 40 godcev in kaže pod vodstvom g. Majcena tako lep napredek, da ga moremo pozdravljati z odkritim veseljem, in le želeti, da bi narodna društva vabila k svojim prireditvam le to našo res narodno godbo.
II. zlet tržaške sokolske župe
dne 16. junija 1912 na Opčinah
30 - letnica „Sokola" v Trstu
Socijalnodemokratični prvi majnik
je bil letos nekam žalosten, vsaj na zunaj. Na vse zgodaj zjutraj so že vabili z godbo po mestu, a ko so nekako ob 9 korakali mimo Narodnega doma, je bilo za godbo komaj kakih štiri ali pet sto ljudi. Pozneje pri drugem obhodu je štela množica res nekaj tisoč, toda tiste svoje nekdanje mase pa socijalni demokrati nimajo in nimajo več.
Da je bilo pred pohodom po m^stu raznih krikov in vikov, je umljivo in končno z njihovega stališča morda tudi opravičljivo, toda pribiti pa je treba dva slučaja, ki kažeta naše socijalne demokrate v prežalostni luči strankarske zlobe.
Ko je namreč dopofdie korakala godba NDO od Sv. Jakoba po ul. M^donnina pred Narodni dom, so ji socialni demokrati zastavili ulico. Bilo je potem neslanega očitanja krumlrstva, nekaj prav posebno „olikanih" socijalistov je tudi kazalo „rege", sploh socijaldemokratičaa „delavska* množica je pokazala, da je ali zelo otročja, aii pa zelo zlobna, prav čisto nič pa resno delavska, kajti da bi se rogal resen pameten človek delavec svojemu sotrpinu delavcu, ki ne trobi v njegov poltični rog, pač ni pričakovati. Sramotnejše se niso mogli ponašati socijalni demokrati, kakor so se ponašali ob tej priliki.
Še nekoliko dalje pa so Šli socijalni demokrati popoldne, ko je zopet korakalo naše delavstvo po ui. Madonnina k Sv. Jakobu tedaj namreč ni bilo samo krika in vika, temveč je priletelo tudi par kamnov med našo maso. Zadet sicer ni bil nihče, toda že samo metanje kamenja dovolj označuje ljudi, ki jih štejejo socijalni demokrati za svoje. Zgodilo pa se je to pri novem socijalnodemokratskem domu v ul. Madonnina št. 15.
Če ni to profanacija delavskega praznika, prvega majnika, potem ne vemo, kaj naj bi še označili s to besedo. S kamenjem in psovkami so praznovali prvi majnik! Sramota!
Prvi maj ia prosta luka. Delo v prosti lukl je na dan 1. majnika, kakor vsako leto, popolnoma počivalo. Samo nekaj se Je pripetilo, kar je graje vredno, namreč, da je precejšnje število nezavednih delavcev čakalo na delo. Med n|lmi seveda socialdemokratični zaupniki, kateri so povsod tam, kjer gre za kako krumirstvo. So-cialnodemokratična stranka n2j bi te svoje pristaše, ki izvršujejo celo zaupniška dela na delu, poučila, da je tako dejanje proti programu socialne demokracije. Na dan 1. majnik vse svetovno delavstvo manifestira za svoje pravice, In glej, socialni demokratje
pa krumirijo. Razveseljivo je le to, da se je ravnateljstvo bolj zavedalo delavskega praznika 1. majnika, kakor pa socijalni demokratje v prosti luki, ki so pokazali s tem, da so rojeni krumirji. To je obsojanja vredno, to ni prav in take napake bomo žigosali, dokler se ne odpravijo popolnoma !
Slavnostno bo letos praznovala naša ženska podiužnica sv. CM v Trstu svoje 25Ietno delovanje in sicer dne 11. in 12. maja.
Koncert podružnice „Glasbene Matice" v Trstu bo jutri, dne 4. maja t. 1. v gledališki dvorani „Narodnega doma" v Trstu. Sodelujejo : Gospa Mira C o s t a-peraria - De v, operni pevec g J o s i p Križaj, vojaški orkester c. in kr. plšpolka št. 32 pod osebnim vodstvom kapelnika g. Wetascheka in društveni mešani zbor Pevovodja: g. Karel Mahkota. Pri klavirju: g. Avg. Waschte. Spored je sledeči:
1.)	W. Bafe: .Ciganka-, overtur* za veliki orkester.
2.)	a) Narodna - Dev: „Bom šel >a planince....",
b) J. Pavčič : .P a s t a r i c a*, samospeva za sopran s sprem IJevanjem klavirja, poje gospa Costaperaria-Dev.
3 ) Swendsen : „Norveška rapsodija št. 2", overtura za veliki orkester.
4) a) Dr. B. Ipavic: „Menih",
b) P. I. Cajkowsk>y: Arija kneza Grem i na iz opere „Eugenij Onfegin", samospeva za bas s spremljevanjem klavirja, poje operni oevee g. J Križaj.
5.) R. Wagner: Uvod, zbor in balada iz opere „Leteči Holandec", za veliki orkester.
6 ) P. H. Sattner : „Jeftejeva prisega", za zbor, solo in orkester.
Začetek ob 8 30 zvečer točno. Konec ob 10. uri.
Generalna vaja z orhestrom za „Jef-tejevo pristgo", ki se je sinoči vršila v veliki dvorani „Nar. doma", je izpadla naravnost sijajno. Ne da bi hoteli prejudicirati sodbi o koncertu samem, moramo zabeležiti mnenje mnogih prijateljev naše „Glasbeae Matice", ki so prisostvovali sinoćnji skušnji, da se je namreč zbor naše .Matice" dvignil visoko in da nam bo nudil lep umetniški užitek.
„J-ftejeva prisega* Je vsega uvaževanja vreden umotvor, kakor jih ima malo jugoslovanska glasbena literatura. Zato se upravičeno pričakuje mnogobrojne udeležbe iz vseh slojev vse slovanske družbe v Trstu. G.tovo bodo tudi naši bratje Hrvatje, Srbi in Čehi hoteli pokazati, kako jim leži na srcu naš napredek.
Jutri vsi na koncert „G'asbene Mafce".
Občni zbor šentjakobske Ciril Metodove podružnice, ki se je vršil dne 31 sušca t. 1. je bil prav lepo obiskan. Po primernem pozdravu predsednika sta podala tajnis in blagajnik svoji poročili. Iz teh je bilo razvidno, da je podružnica popolnoma prebolela bolezni prvih let svojega obstanka in da se je nepričakovano hitro povzdignil*. Napredek zadnjega poslovnega leta je res presenetljiv. K 3280 37 je v tem času nabrala podružnica in lepo svoto odposlala glavni družbi v Ljubljano. Na občnem zbori se je pokazalo, da |e popolnoma izginilo tisto nezaupanje v podružnico, ki se je pojavilo pred letom radi nedostatkov v bl-iga,«i. To je tudi poudaril v krasnem govoru navzoči g. prof. dr. Merhar, član osredijegs odbora CMD, ki je s toplimi besedami vzpodbujal na rodoljubno delo za našo mladino, ki je naša bodočnost. Pri volitvi odbora so bili nato izvoljeni: A. Š rn predsednikom in odborniki, oziroma odbornicaml: J. Merhar, I. Hvastja, D. Širok, E. Dobrila. A. Sluga, A. Trojanšek, J R^potec, J. Babič in M. Lapanja; pregiedovalcema računov pa I. Pire in A. Trampuš. Vsi so po večini člani starega odbora. Določitev delegatov za glavno skupščino CMD se je prepustilo novemu odboru. Ko je še p^tem g. «U. Abram, predsednik stavbenega odbora za novo šolo pri Sv. Jakobu, ki se je kljub obilici drugih poslov rade volje odzval povabilu na občni zbor, s širokimi potezami orisal zborovalcem načrt nove šole, je predsednik lepo uspelo zborovanje zak'Jučil.
Ciril Metodova podružnica za Sr.
M. M. Zgornjo in Spodnjo je priredi!« v nedeljo, dne 28. aprila t. I. v korist otroškega vrtca narodno i^ro „Stari Ilija". Vilic slabemu vremenu je bila dvorana g. Ciača nabito polna in podružnica je dobila precejšnjo svoto.
Kar se igre same tiče, je treba priznati, da bi bilo potreba večjega odra, posebno v drugem dejanju. Scenerija je bila še precej ukusna. Ženske vloge, so bile v dobrih rokah, samo Luciji bi priporočali več gibčnosti. Moške vloge izvzemši g. V. Kureta i« GregoriČa, so bile bolj trde in posamezniki so prehitro in nerazločno g )vorili. S cer bi
Sukna,
gospode in dam«, in modoo bliga KAREL KOClAN,
tovarna sukna Humpolcu (Četka) Uzorci franto.
Hočete imeti dobro obleko in po ceni? sftsovs Arniontfo Leni,
V Trstu, dne o. »aja 1912.
Morali pa tudi vse paglavce pred odrom za uSesa prijeti in jih nagnati. Opaža se tudi v Sv. Mar. Magd. velik napredek toliko glede igralcev, kolikor tudi glede občinstva, ia želeti bi bilo, da se take predstave večkrat uprizarjajo tudi v pouk gledališkega občistva.
Razstava slik in plastike na trgu Goldoni traja že mesec dni, in veste koliko je bilo obiskovalcev? Komaj dvesto I Povprečno prihaja na dan 5 do 6 ljudij. To po dnevi, ko sploh nikogar ni! V tem oziru ne pomagajo ne letaki, ne reklamne notice, kakor da bi bilo zakleto. Med 70 tisoči Slovencev pa komaj 200 obiskovalcev in 5e ti ne vsi Slovenci, Je pač slabo znamenje. Kam jadra naša umetnost?
Imenovanja v orožnlški službi. Za nadporočnika sta imenovana poročnika deželnega orožniškega poveljstva v Trstu poročnika Anton Kremen in Oskar Stegmuller. Za poročnika - računovodja za Zadar je imenovan postajevodja Josip Neumann v Trstu.
Pravico javnosti Je podelilo naučno ministrstvo za šolsko leto 1911—1912 tudi za peti razred dekliškega liceja šolskih sester v Gorici.
Umrl je dne 1. t. m. v Trstu ustanovitelj znane veletrgovine s preprogami H a d ž i Jurij Aidinyan v 68 letu svoje starosti. Prišel je pred 35 leti v Trst in si je s svojo pridnostjo pridobil častno mesto med tržaškim trgovstvom. Bilje velik dobrotnik ubožcev.
Splavljenje Lloydovega parnika „Gablonz" se tudi ni moglo obaviti dne 1. t. in., ker je bil veter premočan. — Će bo vreme ugodno, se bo vršilo spljavljenje danes, ob 9. dopoldne.
Koledar in vreme. — Danes: Najdenje sv. Kiiža. — Jutri: Florijan.
Temperatura včeraj ob 12. opoldne -f 13*9 C°. — Vreme včeraj: Burja.
Vremenska napoved za Primorsko: Neizprtmenjeno.
Tržaška mala kronika.
Vlomi na Opčinah. Kakor smo poročali svoj ča?, je bilo v raznih vilah na Opčinah izvršeiih več vlomov, pri čemer so shkovci pokradli večinoma večje množine per la in druge take hišne oprave. Varnostna oblast je uvedla zaradi teh vlomov najobsežnejše preiskave in končno se Je sedaj posrečilo policijskemu komisarijatu v Kolonji priti na sled vlomilcem.
Predvčerajšnjim so namreč aretirali dve ženski, ki ste prodajali perilo, ki je bilo ukradeno na Opčinah. Bili sta to 57-letna Antonija Mahnič, stanujoča v Rojanu št. 595 in njena 19 letna stričnica, Šivilja Frančška Mahnič. Pri preiskavi v njenem stanovanju so namreč našli večjo množino na finejšega perila, pri katerem se je poznalo, da so bili prejšnji monogrami razdrti in napravljeni novi.
Obe aretfranki pa trdovratno zanikate, da bi bilo to perilo ukradeno. Mahni-čevi ste tudi večim rodbinam v Rojanu prodali posamezne kose perila.
Opensko orožništvo je pred par dnevi aretiralo nekega Antona Uršiča, ki Je bil izgnan iz Trsta in se je povrnil brez dovoljenja za povratek. Sedaj pa so se našli podatki, ki kažejo z vso gotovostjo na to, da je ta UršiČ tisti, ki je vlam jal v openske vie, oziroma da je bil soudeležen pri onih vlomih.	_
Društvene vesti.
Člani „Učiteljskega društva za Trst In okolico" imajo pri Sv. Ivanu hospitacijo ob 10. dopoludne. G. namestništeni svetnik v Trstu je izdal odlok št. 228 1. do 12, ki pravi:
»Za takrat dovoljujem izjemoma pouka prosti dan v soboto 4. t. m. onim učiteljem in učiteljicam, ki se obvežejo nadomestiti ure pouka v prihodnjem tednu, in sicer uči teljstvo spodnje okolice v sredo in soboto popoludne in učlteljstvo zgornje okolice pri-hodmi četrtek."
Nastopu g. učitelja Kosovela sledi zborovanje. Po zborovanju skromen obed; po obedu (ob 3. in pol pop) ogled pivovarne.
Tržaška podružnica „Slov. plan. društva" vabi na izredni občni zbor, ki se vrši v petek, dne 10. maja ob 8 30 zvečer v gorenjem prostoru rest. „Balkan". Dnevni red: Sprememba pravil.	Odbor.
Tržaško podporno in bralno društvo
vabi s oje člane na volilno posvetovanje, ki se vrši v nedeljo dne 5. maja ob 11. pred-poludne v društvenih prostorih Vojaška lllca št. 16. Občni zbor se bo vršil v nedeljo 12. maja ob 11. predp. v prostorih N. D. O.
Pevsko društvo „Trst*. Danes ob 8
zvečer pevska vaja za moški zbor. Prosi se poineštevilne udeležbe. Nove pevske moči; se sprejemajo. Vaje se vrše v „Del. podp. društvu- Giorgio Galatti ŠL 20 I. (Narodni
dom.)
EDINOST« št. 12S.
Btr&n M.
Pevsko društvo »Trst* naznanja vsem svojim cenj. članom, da se bo vršil v nedeljo dne 12. t. m. ob 2 pop. v društvenih prostorih IV. redni občni zbor.
Pevci in pevke »Dram. društva*, ki so sodelovali minolo sezono pri slov. gled. so naprošenl, da pridejo v torek dne 7. t. m. ob 8 zvečer v društvene prostore (Del. podp. društvo). Ker se ima odločiti neka važna zadeva, so naprošeni, da pridejo prav gotovo vsi!
Zveza Jugoslovanskih železničarjev,
vabi vse odbornike, namestnike in nadzornike na zelo važno odborovo sejo, ki se vrši danes zvečer ob 8 v druŠtv. prostorih.
Akad. podružn'ca sv. CM na Dunaju
naznanja, da se vrši njen občni zbor v soboto 4. maja ob 8 zvečer v restavraciji Schvvarzspanierhcf Dunaj IX. S:hwarzspa-nierstrasse s sledečim dnevnim redom: Poročilo odbora, predlogi odbora, volitev, samostojni predlogi, slučajnosti. Samostojne predloge Je treba javiti odboru do 3. maja, Laudongasse 25 Dunaj Vili. „Sava".
Akad. tehnično društvo „Tabor" v Gradcu uljudno naznanja, da se vrši njegov 1. občni zbor v soboto dne 4. t. m. v restavraciji „Zur Universitat" (Garteng 18) s sledečim sporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročila preglednikov. 4. Poročila eksekutive in nove volitve. 5. Nadomestne volitve. 6. Slučajnosti. Začetek ob 8 zvečer. Slovanski gostje dobrodošli.
Velika veselica podružnice sv. CM v Rojanu v nedeljo, dne 5. mćja t. 1. ob 5. uri popoludne bo imela nastopni spored: 1. Slavnostni govor tajnika osrednjega Druž-binega vodstva, g. župnika Berceta. 2. Eme-rih Beran: „Vesna Krasnaja", mešan zbor. 3. a) Josip Pavčič: „Pred durmi", b) Anton Laj o vic: „Cveti, cveti rožica", za en glas in klavir, poje g. Josip Sarcin. 4. a) Emil Adamič: .Fantu", b) dr. Benjamin Ipavec: „Zapuščen", c) Emil Adamič: „Petnajst let", mešani zbori. 5. Fran GerbiČ : „Rožmarin", ženski zbor s spremi je vanjem klavirja. 6. a) dr. Gojmir Krek: „Barčica", mnški zbor s tenorjem in baritonom solo, b) Jinko Ravnik: „Poljska pešem", mešan zbor. 7. a) Anton Lajovic: „Serenada", za en g as in klavir, poje g. Josip Sancin, b) Anton Lajovic : „Bolest kovač", mešan zbor. 8. J. R.: „Misija Evinih hčera" dramska študija v dveh dejanjih. Po veselici svobodna zabava in ples.
K plesu bo sviral Iz prijaznosti iz nekaterih gospodov „ad-h3C" sestavljen orkester. Požrtvovalnim gospodom, ki tako, dobro pojmujejo korist naše CMD, da se i ne ustrašijo brezplačnega truda — vsa čast j in hvala 1
Vstopnina 50 vin., sedeži od I. do V.; vrste 50 vin. in naprej 20 vin.
Ker je čisti dobiček prirtdtve namenjen naši prepotrebni šolski družbi, se preplačila hvaležno sprejemalo.
Književnost in umetnost.
Koncert „Glasbene Matice". Na ju-tršnjem koncertu naše podružnice „Glssbene M^t ce" bodo imeli tržaški Slova A priliko čuti odličnega basovega solista g. J o s i o a K r i ž a j a, opernega pevca iz Ljubljane. S svojim mogočnim glasom bode zapel dr. Ipavčev krasni solospev „Menih" in eno največjih basovskih arij, arijo kneta Gremi-na iz opere .E'genij On|e in". Kjer je nastopil g. Križaj, je žel prezasluženo pohvalo tako s strani občinstva kakor tudi od kritike. V dveh zadnj'h sezonah je bil glavna moč in opora ljubljanske opere Tam ie pel vse največje basovske partije. V „Jef.ejevi prisegi" mu je odmerjena zelo velika partija. Poje krasne solospeve Jtfteja, katerim ni para v naši glasbeni literaturi.
Poleg basovskega sola je v „Jeftejevi prisegi* še sopranov in altov solo. Sopranov solo poje ljubljenka tržaškega koncertnega občinstva, koncertna pevka g.a Mira Costaperarla. Iz posebne naklonjenosti do „Glasbene Matice", pa ie prevzela fI'ov
Novi dohodi za pomlad In leto!
Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici
naznanja al ar. občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalne:
v TBSTU, Via Barriera vecchia 38 in Via del Retturi 1 in v GOKICI, na Starem trgu 1 (na vogalu Rabatišča)
s svežim poletnim, črnim in barvanim obnvalom ličnega kroja in dela
ter finega in t pežnega usnja.


O priliki birme!!
Velik izbor zlatih, srebrnih in kovinus^ih nr. Zla e verižice, ovratni okraski. oben*i, uhani, prstani, zapestnice itd. itd. Solidna postrežba. Vse po absolutno konkurenčnih cenah pri
BOdOMIIi PIKO "^r TRST
■ Vincenr« Brllinl 13 (nasproti orrkve •*. «v. Ant-oa)
Mnenje g. dr.a Barberowskega
ladijskega zdravnika pri avstrijskem Lloydu
g. j serravallo
TrsL
Že na svojem potovanju v Japonsko s parnlknm „Nlppon" sem konstatoval skupno s potniki, da je Vaše Železnato Kina - vino Serravallo (Vino di Chlna Ferruglnoso Serravallo) Izborno tudi za pospeševanje prebavljanja, zlasti v tropičnlh krajih.
PORT S AID, 18. 2. 1910.	Dr. BAR BERO WSKY.
OHISTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO .
Oijf- PO ZMERNIH CENAH TS®
RAFAELE ITALIAI
TR8T - VIA MALCANTON • TR8T y

l>r. Fecnik
(PETSCHNJGG)
Zrst, via S Caterina štev. 1
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne ir - - vodne (spolne) bolezni : 11 l/« — 1- •
Saluiu-Buffet
Trst, via Carlo Ghega št. 8.
Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo.
-rrcccu^JJ^ Prvovrstno pivo. o^cccccccccc: Priporoča se za obilen obisk
JAKOB V0LPIX.
^^ Hočete najti dobrih ^^ # § :: in cenih čevljev :: • »
Obrnite se samo v trgovine čevljev
v ul. Barriera 41
(vogal ulice Sal ce)---in v ono
ul. Barriera 19,
kjer dobite vse po ugodnih cenah.
■■■m
Umetni: fotografiji
CTtK?: dteljft
ulio* Rivo itev. 41 (pritličje)
■	Ml 1
IsrrtlM ittka (olofnliM 4*». U-kar mil ru(l«d«, pcnctki, hm* l]ol lekAl«*, rtmUoMM pJoMa «a mkiniu« i po tam) k« M. ItA. Iti.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografijo.
bdi »dobno«! P. M. ut*telkev rpr*]am* uro£b« Ia ]lk tiritaj« u ioaa, •▼»ntMiii« tad) racAj a mi*.
»seansisanHaN
Vsi zdravniki ga prlporoAaJo.
t
Zdravilno pivo dvojnega kvasa
Odlikovano na : 7 razstavah.:
Glavna zaloga v Trstu, via ValdMvo št. 32. — Telefon St 2201.
3. ŠTEFAN
Odlikovano na : 7 razstavah. :
Mesto posebnega naznanila javljam tem potom vsem Borodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je moja iskreno ljubljena soproga
gospa
Katarina
po težki operaciji v Monakovem dne 25. aprila 1912 mirno v Gospodu zaspala.
Vsem onim pa, ki so mi ob tej priliki izrazili svoje sožalje, se na tem mestu iskreno zahvaljujem.
9 »poštovanjem vdani
Karol Rauer,
restavrater, Hrpelje-Kozina.
<6 £ B-S
sg
4> «
KJ **
ca (B
31? t/)£
cc
K a obroke!
Velika zaloga izdelanih oblek
Velika Izbcra letnih in zimskih oblek za gospode in de?ke, jukenj, po-vrinlkov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji.
Velika izb era volnenega blaga. Ntijzmernejše cene.
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven .Buffet Automattco".
Telefon št. 251, Rim. II.__

i*
2.9
i
ISToTrS! 1KOLINSKO CIKORIJO
r " Y	« -==: edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek.
v korist družbi sv. Cirila in Metoda I
683
\
i TT.
► EDINOST € št. 123.
V Trstu, dne 3. maja 19 i2
S"i•» odlična dima is tržaške slovanske c i žbe.
Zbor sam fe dobro pripravljen in vpflčo \ odličnih sodelovalcev se je nadejati v ' kega umetniškega užitka.
Prvič igra tudi v našem „Narodnem «•■ mu" novi vojaški orkester pešpolka št. 32. i' aja čez 40 mož veliko operno overturo g^nka', Svendsenovo »Norveško rapso-■ »št. 2" in Wagnerjev uvod, zbor in ba-do i z opere »Leteči Holandec". Te točke s » povsem nove za Trst.
Pri Jeftejevi prisegi- nastopi skrpr.o I X) sodelujočih.
Predprodaja vstopnic je pri vratarici _ Orodnega doma". Nujno priporočamo slav. bfinstvu, da si, radi lažjega umevanja kupi ) di razlago in besedilo posameznih točk reda.
Mafr de L organizacija.
—	Delavci čistilnice petroleja so vab-?ni na sestanek, ki bo danes, 3. t. m, cb
7 zvečer v „Gospodarskem društvu" v S cednju.
—	Pripravljalni odbor skupine tthnič-> ega zavoda „Sv. Andrej" sklicuje za jutri,
soboto, ob 5 pop. sestanek v prostoriji >sti!ne g. Kosiča prf Sv. Jakobu, ulica sv.
.'• - arka.
—	Centralni odbor NDO vabi danes, v tek, ob 8 zvečer odbornike na važno iz-
•duL) sejo. Odborniki so naprcšeni, da se jje gotovo udeleže.
—	Odbor NDO se najiskrenejše zahvale za preplačila ob priliki veselice pri Jadranu" sledečim tov. dr. V. Kisovec K 5, eršlč K 1-40, Rupnik Fran 80 st., Mandič
- 0, Muha 60, R^potec Josip 60. Pire Ivan, el. 60, Bizjak 60, Arčon Evst^hij 50. Marc : an 40, Pertok 20, Lkon Josip 20, Gul Josip 20, Kreševlč Josip 20, Lozar Ivan 6, 4. N. 80, N. N. 10. Nadalje je daroval g. ionefačič za narodno godbo K 4, nabrali -»o za isto nekateri tov. K 5*24.
—	Gostilniška zadruga članov NDO Tabi vse odbornike, da se za gotovo udeleže odborove seje v soboto dne 4. t. m. ob 8 zvečer točno.
Vpcrabh ši to priliko, javljamo slavnemu ; občinstvu, da je že naročenih 27 inštrumentov na pihata In so tem potom vabljeni vsi oni, ki imajo veselje do glasbe, da se po 'izerpanem dnevndm redu obč. zbora priglasijo odboru, da jih vpiše kakor delujoče člane, ker potem začne redno poučevanje.
Dramatični klub v Sežani vabi na svoj redni občni zbor, ki se bo vršU dne 5. majnika t. 1. ob 3.30 pop. v dvorani holela »Pri treh kronah" v Sežani s sledečim dnevnim redom: 1) Poročilo blagajnikovo, 2) Poročilo tajnikovo, 3) Volitev odbora in j pregledovalcev računov, 4) Morebitni pred-| logi, nasveti itd.
Podružnico Cir -Met. družbe so osnovali v Opatjemselu.
Iz Sesljana. V nedeljo bo prilika za lep izlet v stari zgodovinski Sesljan. Izobraževalno in bralno društvo »Morje" priredi javno tombolo in ples na vrtu gosp. Šuca. Preskrbljeno je za najboijo postrežbo. Vlak južne železnice odhaja iz Trsta ob 12 10 in dohaja v Vižovlje ob 2 45 popoludne, od koder Je od Sesljana 8. minut. — Parnik pa odhaja ob 3. popoTdne cd pomola sv. Karla.	_
Vesti iz Istro.
Iz Ricmanj. (C. kr. finančno ravnateljstvo in enakopravnost). Minulo nedeljo, dne 27. t. m. se je vršil tu komisijski cgled v neki dohodarstveni zadevi. Pri tem je zastopal c. k. finančno savnateljstvo c. k. finančni tajnik dr. Gandusio, ki ne razume niti besedice slovenski in ki je dal napisati zapisnik v nemškem jeziku, ki ni niti deželni jezik na Primorskem in katerega prizadeta stranka toliko razume kakor ki-j tajskega. Stranki so potem (doslovno aH re-' doslovno) povedali, kaj Je napisano in Jo primorali (seveda le z besedo) podpisati nemški zapisnik.
To se je dogodilo kljubu temu, da Je županstvo v Dolini po obč. tajniku, ki je prejšnl dan (26 aprila) v tej zadevi telefonično govoril s svetnikom Tomasinom, opozorilo c. kr. fin. ravnateljstvo, da prizadeta stranka ne razume drugo kot slovenski J
Vsako bolezen
ni mcgoSe ozdraviti z zdravili. So bolezni, ki s« porodijo vsled Blabe hrane; aato je važno za zdrave in bolne, da pazijo
aa pravilno hrano. JNKatokdo posna principa v prehrani, ki pospešuje zdrav)« ia življenje. - Dslsd tega pogostoma Indi izgublja mnogo ljudi predrago svojo moč in odporno silo.
Svetovnoznano redilno sredstvo	NUTRIGEN ''~385 ("k.
zavarovano), ki ga imenujejo vsled njegovih izbornih eesUvin z vso pravico kralja redilnih sredatev, je pripravljeno po znau-	^
stvenih načelih, s čemer pričajo overovljena kemične analize. S-znanite se s posebnimi prednostmi tega redilnega sredstva
NUTRIGEN zastonj vsakemu!
Zahtevajte sklieuje se na n»-š li*t, a 'io N C T RIG E N A z*l-stonj in poštnine prosto, zahtevajte tudi hrtzplačno pod-učno kijigo, v kateri so obsežno razložena načela o pravilni prehrani. — Dosedaj je bilo porabljenih v Avstro-Ograki 2o0 tisoč doz, kar priča o dobroti in priljub, tega redil, sredstva.
e Hutrigena, Budimpešta Vil.,
ELISABETHRING 16, Abt. I7L —
ČE IJARNiC& ==
Valentin Ceh
H Trst ul. S. Carduc&i 40.
Prodajalna z delavnico vssko-	gg q vratnega obuvala za moško in	gsg £<nske ter otroke. SPREJEMAJO SE NAROČILA	f -- PO MERI. --M
Priporoča se
slovenska $ šivilja S (
TRST	1
ul. Barriera vecchia 33, vrata 13.
Cene zmerne.
Svoji k svojim I
iz Goriške.
Proslava prvega majnika. Popoludne * o b le vse trgovine zaprte in električni tfam ni vozil ves dan. Na Telovadnem trgu <o meli socijalisti shod, na katerem sta ,-ovori'a sodruga Cai'.ini in dr. Turna. Dr. ft:ir>a je v svojem govoru privlekel iz žepa . Ed nost* istega dneva, ki proslavlja v a »odnem članku ta praznik dela. Prečrtal je pif stavkov iz tega članka in dodal je, daje ia sprememba z czirom na prejšnje nazore ■j\ pisavo tega lista simptomatična in važna (?). Interesanten je bil oni odstavek italijanskega govornika, Rimljana Cailinija, ijer Je ta ojstro obsojal italijansko-turško >ojno: „it?Iija ni imela pravice prilaščati si Tripolitanije, tista Italija, ki je vedno obsojala požrešno ekspanzivnost drugih velevlasti, ki se je bojevala dosedaj le za svobodo in proti vsaki tiraniji. Ni imele pravice za esti Tripolisa, češ, da so tam ba ?*arjiy a tudi barbarji imajo pravico do svobode in do svoje rodne zemlje, iz katere se j?h sedaj podi I*
Po shodu so odšli socijalisti — kakih 300 —- z godbo na čelu na veselični prostor. Med tem so Mazzinijanci odpiskali s fanfaro Locnik.
Male vesti. Ustrelil se je bivši dijak 17 -letni N. Vižin na domu v ulici Cam-sosanto v prsa. Težko ranjenega so ga urepeljali v gonŠko bolnišnico usmiljenih
nratov.
Karo! Rusjan, 18-leten mladenič, Je ukradel na nekem stanovanju ziato zapestnico, ki jo je zastavil takoj n:i „Montu". Redar ga je zasačil pol pijanega v gostilni in mu velel, naj gre Ž njim. Sprva je vse :ajil, a ko mu ni vse nič pomagalo, se je začel vesti arogantno in redar bi Jo bil slabo skupil, da mu ni prišel tovariš na pomoč.
K?tehet na ttikajšnfem moškem učiteljišču je prepovedal dijakom, da bi ti zapeli žalostlnko na grobu svojega nesrečnega tovariša-samomoiilca. Prepovedal jim Je, kupiti za umrlega venec in le treznosti ravnateljevi se je bilo zahvaliti, da so se udeležili sprevoda. Za samomorilca Je dovolil nadškof cerkveni pogreb.
Nov prihod vojaštva. Mudi se te dni v Gorici nadporočnik grof Jurij Waldburg, ki se Je pred kratkim zaročil z nadvojvo-dinjo Elizabeto. Nastanil se Je za kratek čas v Šolskem zavodu grofa Waldseeja, a ko pride tudi njegova družina v Gorico, prevzame v ta namen najeto vilo Biunetti na Solkanski cesti. Grcf Waldburg je dodeljen dragonskemu polku „car Nikolaj", od katerega sta že nastanjena v Gorici dva eska-drona, drugi štirje pridejo v kratkem času semkaj in sicer še jeden eskadron v novo kavalerijsko vojašnico, jeden v Crarglio, Jeden najbrže v Medeo in zadnji v Vrtojbo.
Glasbeno druStvo »Kraška vila" v Sežani vabi na redni občni zbor. ki se bo vršil dne 5. majnika t. I. ob 1.30 popoldne v dvorani hotela „Pri treh kronah" v Sežani s sledečim dnevnim redom: 1) Tajnikovo poročilo, 2) Blagajnikovo poročilo, 3) Volitev odbora in 2 ptegiedovalcev računov, 4) Morebitni predlogi, nasveti itd.
9 Mali oglasi
Mlin in 70na pb CCMti 8V- Krž—Tomaj ITIilll lil £ayd sopet delujeta, kar se tem
petora p. n. irter*»entom naznanja.	(914
Meblirana soba	'Stalni krajevni agenti^
hnnn v ulici Bir^era 31, vrata 12.
944
slovenščine, italijan {^Ijojlllbal RU in nemščine išče boljša trgovino. N# b1ov pove Inseratni odd. Edinosti (943
Ic^O OO čevljar8kegB pomas^ča z dobro plačo IDUO OD Rorol. V r 1 e §t 547.	9*1
zmožni cem-
_	j	w	— ftčine se
8pr( mt jo ali j a nastanijo s stalno plačo za prodajan e do-.cljenih sreČIr v A*stro-Ogrski. — Ponudb« prd „ltferki»r% Brno	20.	244
Qlll7llinia	"lužbo pri kaki ma i družini,
OlUmillJd. UL Rossini 14, V. nad.	940
Hnpflpr ■ n^idHktik des rcathemutischen Un IIUCIICI ■ t^rrichtes" (nova) aa proda po ceni. Naalnv povp Edinnat pot št 9IS.	93"»
Birmanske botre in tpotri!
Vaš edini fotograf je ANTON JER1Ć, Trst, Vi dele P ste 10, Gorija, Gjsposka ulic 7.
i^lojzij Boik
Trst - ulica Belvedere št. 3 - Trst
Trgoulno dellhates,
kolon jaluega b'aga in jestv n vseh vrst. Biago vtdno avtže in prve vrste.
Razrošilja se t di '-•o poš I In do-■	savija na d«.m ———
Poskusite FI-	kl Je naJ"
GOVO KAVO ffOdlllllll fine»5* in nej^dravejŠi kavni podatek. Dobiva se v vseh boljših prodaja i klicah. oor><z
Dobro jutro! Mam pa kam?
„Grem kupit par feriiev." — ,Ako ho^ote biti dobro pestrežen, Vam svetu; em, dft grentf
v ulico Riborgo št. 31
( Ai buon Operaio")
tt: m dobite vsako\rHtDo obuvaio od n«ifinejSe do nujtavadnejSe vrete po nizki cfni.14 SVOJI K SVOJIMI! — Priporoča oe lastnik
M. IVANČ'C.
Čivilio »prejne vsakovrstne obl 9, gre tudi na OlVIlJa doui. Ponudtie p.d „8tr. na Inseratni
odd Edinosti
941
S'iirj jp Skupina tuk>jSn ih mLdini'ev priredi !
Ui IJO. v n»deljo, dne 12. t. m popoldne pri g. Rfyerju jH^ni ples, pri katerem svira oddelek ? \c jhike godt e c. k. \ ešpc lka iz Gorice. Vst p-ina z« komtid plesa navadna Piiporočajo se za obilno udeležbo.	9 6
MlaHcniri v Skoptm priredijo veliki javni » midUCIllU ples v g ictilii Furlani v ne-; deljo 5. t. m. Svira svttoivanska godba. K obilni udeležbi se uljudno vabi.	945
cn
Da
1
ŠTIPAM SUMI O A
tr$o taa dalmaiisskiii vin
lastnega proizvoda iz Kogarnice pri Omišu
GOSTILNA v ulici sette Fontane
St. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFEF v ulici Nuova Stev. 5. GOSTILNA v ul. deir Istrla St. 14.
Vino na Oebelo in aa družino t vseh ■ ————— gostilnah. ________ .
I
2D
Podpisani, večletDi ravnatelj tvrdke BUTTT v Barrieri, naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel
trgovino manifakfcii-n. blaga
(prej PEKIČ)
Trst — ulloa B&rr?era veochi* štev. 37 — Trst
Odprla se je ta trgovina soboto, 27. aprila 1912
popolnoma preskrbljena z vsakovrstnim blzgom po ncjntžjih in konkurenčnih cenah. — Nadejajoč se obilnega obid^a, udani
Ivan Oklobzia
bivši kffeut tvrdke BL'TTI v Uarrierl.

I
I
Zaloga tu- in tnozem. vin špirita likerjev ln razprodsja na drobno in debeio
JAKOB PERHAUC
Trst, Via delle Acque š . 6, Trst
(Nasproti Caft'6 Centrale) Velik is^or francoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeauz Burgunder. renskih vin, Mesella in Gbianti. Kum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec; slivovec in brinjevec. Izdelki L vr te, dofili iz do tirnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo i u franko
Razprodala od pol litra naprej. 2«?
:: Nova zaloga ::
pohištva
Trst, via Madonnina št 11.
Prodaja se cele spalne sobe in posamezni komadi kakor tudi kuhinjsko pohištvo.
CENE ZMERNE.	CENL ZMERNE.

1SH1
H3SV19 ^ H31H3IH