SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • ŠTEV. (N°) 18
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 22 de mayo - 22. maja 2014
Z ROKO V ROKI
vernost in narodna zavednost
URŠKA MAKOVEC
V nedeljo, 11. maja, je slovenska skupnost v Argentini tradicionalno poromala v narodno svetišče v Lujan. To ni bil katerakoli dan v letu, ampak nedelja po prazniku lujanske Matere Božje, torej dan, ko se v ta kraj zgrinjajo množice romarjev. In vendar -mogočna bazilika je ob uri, ko bi človek pričakoval osrednjo slovesnost z argentinskimi škofi in kardinali (kot je na primer 15. avgusta na Brezjah), rezervirana za - Slovence!
Sicer prav po latinsko kaotično baziliko so tako napolnili slovenska zbranost, tišina, ubrano petje in svetost obredov. Tiste ure so tudi Argentinci začutili, da se dogaja nekaj drugačnega, kot so navajeni, nekaj bolj urejenega in bolj svetostnega. Sveti maši so popoldne sledili duhovni nagovor, procesija, litanije in blagoslov.
Poseben pečat slovenskemu romanju vsako leto da procesija. Ta namreč poteka zunaj po ogromnem trgu pred baziliko. Po križu in zastavah (slovenski, argentinski in papeški) se zvrstijo tri Marijine podobe - svetogorska, lujanska in brezjanska. Tako so tudi na simbolen način povezani slovenski priseljenci izpred druge svetovne vojne, ki so večinoma Primorci in zato bolj navezani na svetogorosko Mater Božjo, povojni priseljenci, zvesti Brezjam, ter argentinsko ljudstvo, ki ga varuje lujanska Marija.
Čeprav je letos dež preprečil, da bi bila procesija zunaj, se je vseeno zbralo kar nekaj narodnih noš. Pripovedovali so mi, da jih je nekoč bilo v sprevodu za kakšnih sto metrov! Ob tem sem se spraševala o smiselnosti tolikšnih »oprav« in »krancljanja«, saj lahko Marijo enako pobožno častimo tudi brez vsega tega »kiča«. A svojo pragmatično misel sem kaj kmalu odpravila, ko sem se zavedla, kaj vse se pravzaprav skriva za tistim, sicer precej dragim, kosom oblačila. Narodne noše ne oblečem le, ker je lepa in se mi zdi nadvse imenitno hoditi v njej naokrog, ampak ker z njo pred oltar prinesem vso dediščino svojih prednikov - slovensko zgodovino, kulturo in izročilo, slovenskega človeka v vsej njegovi polnosti. Spominja me na klenost mojih prednikov, delavnost in poštenost, vztrajnost in pogum, ljubezen do slovenske zemlje in do njenega Stvarnika. Z narodno nošo prinesem Mariji ves slovenski narod in slovensko državo. Z narodno nošo na romanju molim, sicer nima smisla.
Drugo, kar se me je prav posebej dotaknilo, pa je molitev Slovencev v Argentini za nove duhovne poklice. Skupnost, ki je tako Sloveniji kot Argentini dala ogromno število duhovnikov, jih danes zase že tako zelo potrebuje, da je zaradi pomanjkanja ogrožen obstoj skupnosti kot take. Slovenski duhovniki so bili poslani na argentinske župnije ali pa so po študiju v Sloveniji ostali tam. Za skupnost jih ni. Slovenska Cerkev po mačehovsko odžira še tiste, ki izidejo iz skupnosti, in jih nastavi v Sloveniji. Skupnost, ki je prav zaradi zvestobe Kristusu in Cerkvi odšla po svetu, je danes najbolj zanemarjena. Mladi si želijo več, se organizirajo sami, a ker ni pravega duhovnega voditelja, odhajajo v argentinske skupine, kar pa premnogokrat pomeni konec njihovega udejstvovanja med Slovenci. Tovrstne skupnosti so ključno povezane z duhovnikom, saj gresta verska in narodna zavednost z roko v roki. Duhovniki so tisti, ki vse skupaj držijo pokonci.
Z zvestim in navdušujočim duhovnikom lahko rešimo slovensko skupnost v Argentini. Država je ne bo rešila, Cerkev jo lahko. In skupnost si to več kot zasluži. Ne da si zasluži, dolžni smo ji!
(Časnik.si)
Medtem ko je kampanja za evropske volitve v odločilni fazi, se Slovenija ukvarja tudi z vprašanjem, kdaj bi bile predčasne volitve v naši državi najprimernejše. Predsednik republike Borut Pahor je državni zbor v četrtek seznanil, da ne bo predlagal novega mandatarja za sestavo vlade. S tem je bistveno skrajšal čas, namenjen temu. Sedaj imajo poslanci oziroma poslanske skupine 14 oziroma 16 dni časa, da kandidata najdejo sami. Če ga ne bodo, bomo šli julija ali najpozneje avgusta na predčasne parlamentarne volitve. Pravniki so si enotni, da je avgust neprimeren mesec za izvedbo volilnih opravil oz. volitev, zato se Pahor zavzema za julijski rok. Odlaganje volitev do poznega septembra bi bilo po njegovih besedah za državo slabo, saj bi vlado dobili šele konec leta.
Nekateri poslanci sicer menijo, da bi volitve morale biti septembra. Nepovezani poslanec Brane Golu-bovič: »Predlog je, da predsednik po 14-dnevnem roku in 48 roku razpusti
Volitve še v megli
parlament, vendar na 15. julija. In volitve se izvedejo v 60-ih dneh, na nedeljo 14. septembra.«
A Pahor odgovarja: «Da bi pa zavestno podaljšal rok, v katerem ne bi razpustil parlamenta, in ga utemeljeval z najbolj odkritosrčnimi razlogi, bi storil nekaj, kar bi bil nedopusten precedens za ravnanje predsednika republike.«
Pahorju so vodje poslanskih skupin nedvoumno sporočili, da nimajo kandidata za mandatarja in ga ne nameravajo predlagati. Odprto možnost, da bi koga podprli, so izrazili le v Pozitivni Sloveniji. Zoran Janković trdi: »Če bo prišlo pravo ime, kompe-tentno ime, ime, ki bi lahko dobilo široko podporo, bomo o njem resno razmislili.«
Nekateri naj bi zato v upanju na septembrske volitve računali na uspeh ustavne presoje odloka o razpisu volitev, ki sta ga napovedali zunajpar-lamentarni stranki Solidarnost in Združena levica.
V SDS pravijo, da ne bodo oteže-
vali postopkov do predčasnih volitev. Za Novo Slovenijo so sprejemljivi vsi julijski datumi, ki so na razpolago, je povedal vodja poslancev te stranke Matej Tonin. Tudi vodja poslancev SLS Mihael Prevc nima nič proti volitvam v juliju. Ustavna presoja odloka o razpisu volitev pa po njegovem mnenju ne bo uspešna.
Medtem ko tudi v Gospodarski zbornici menijo, da trenutne gospodarske razmere v Sloveniji ne dopuščajo čakanja na novo vlado. Ekonomist Bernard Brščič meni, da je država s sklenitvijo vlade Alenke Bratušek dosegla dno. Brščič je poudaril, da prihodnost, kakršnakoli že bo, mora biti boljša. Prepričan je, da bo v Sloveniji kmalu prišlo do rahlega okrevanja, a bo to posledica precej dobrih razmer v poslovnem okolju, v katerem deluje. Brščič zato upa, da bodo predčasne parlamentarne volitve prinesle politične spremembe in stabilno vlado, ki bo sposobna izvesti nujen preobrat v ekonomski politiki.
Shod v podporo Majniški deklaraciji
Na Prešernovem trgu v Ljubljani so se preteklo nedeljo, 18. maja, zbrali podporniki Majniške deklaracije 2014, ki naj bi začrtala novo pot razvoja slovenske države in družbe. Na shodu, ki so ga organizatorji poimenovali Pride čas, ko ni več časa, so pred večtisočglavo množico, ki je nosila slovenske zastave in zastave Evropske unije, stopili številni govorniki.
Prvak največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke, Joseph Daul je pozval k več Evrope, tudi v Sloveniji. Podobne besede je izrekel predsednik Centra za evropske študije Wilfried Martens, nekdanji slovaški premier Mikulaš Dzurinda. Poudaril je, da si je treba vsak dan prizadevati za svobodo, spoštovati je treba posameznikovo dostojanstvo, človekove pravice in pravno državo, spodbujati je treba politiko, ki v ospredje postavlja reforme ter kakovostno izobraževanje, znanost, raziskave in inovacije.
Predsednik SDS Janez Janša je spomnil, da smo Slovenci uresničili velik del sanj, zapisanih v Majniški deklaraciji, ki je bila prebrana na zborovanju na Kongresnem trgu pred dobrimi 25 leti, a dodal je, da del deklaracije še vedno ni uresničen. Pri tem je bil kritičen do dela slovenske politike. »Spodmikajo tla pod nogami slovenskemu človeku, ga oblagajo z lažjo, izžemajo z vedno novimi davki, pehajo v revščino, mlade pa odganjajo v tujino. Ob tem pa govorijo, da je za vse težave kriva Evropa in skrivajo pravi vzrok.«
Zbranim v središču prestolnice sta spregovorila tudi nosilca kandidatnih list SDS ter N.Si in SLS za volitve v Evropski parlament Milan Zver in Lojze Peterle.
Predsednik Civilne družbe za pravično Slovenijo Mitja Štular je pojasnil, da nova Majniška deklaracija združuje ljudi v skrbi za pravično Slovenijo. Besedilo deklaracije so v nagovorih podprli še Ivan Štuhec iz Zbora za republiko, Aleš Primc iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok, Damir Črnčec iz Društva Evropska Slovenija ter predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs.
Na shodu so nastopili tudi nekateri glasbeniki, pesniki in dramski umetniki.
Vsi bomo volili
Kot smo že objavili, bodo to nedeljo, 25. maja, potekale volitve poslancev Republike Slovenije v evropski parlament. Volitev se lahko udeležimo (moralno se jih moramo udeležiti) tudi slovenski državljani, ki živimo v Argentini.
Kot smo že večkrat zapisali, bomo lahko glasovali na dva načina:
Na veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu, na samo nedeljo, na Avda. Santa Fe 846 - 6. nadstropje, in sicer od 9. do 17. ure, z osebnim dokumentom.
Lahko pa tudi po pošti, saj smo v ta namen že prejeli volilno gradivo, ki nam ga je poslala Državna volilna komisija. V prejšnjih številkah smo podrobno pojasnili, kako se izpolni to gradivo. Izpolnjeno je treba pač samo še dostaviti na veleposlaništvo RS. Kdor ga doslej še ni oddal direktno ali po posredovanju zastopnikov po domovih, bo lahko to storil še v nedeljo. Ob priložnosti »žegnanja« v slovenski hiši bo gospa Andrejka Dolinar prejemala še zadnje ovojnice z glasovi, da jih potem nemudoma odda na veleposlaništvu. Izrabimo še to priložnost.
Obenem pa, prav ob slavju naše Matere, iskreno prosimo, naj Bog razsvetli slovenske volivce, da se bodo odločili po zdravi pameti za pravi glas.
Napredek -vsaj v številkah
Evropska komisija je v najnovejši gospodarski napovedi ocenila, da se je Slovenija izkopala iz recesije in bo letos beležila 0,8-odstotno, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast. Tako je izboljšala napoved iz februarja, ko je Sloveniji za letos napovedala 0,1-odstotno skrčenje BDP, v 2015 pa 1,3-odstotno rast. V Bruslju so ob tem opozorili, da ima politična negotovost lahko negativne učinke na razdolževanje podjetij in proces privatizacije ter tako obremeni okrevanje slovenskega gospodarstva.
Konec aprila je bilo v Sloveniji registriranih 123.636 brezposelnih, je objavilo ministrstvo za delo. S tem je bilo brezposelnih 2,4 odstotka manj kot marca in 1,9 odstotka več kot aprila lani.
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v posodobljeni gospodarski napovedi Sloveniji za letos napovedala 0,3-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa naj bi se pospešila na 1,2 odstotka. OECD je ob tem opozorila na nujnost prestrukturiranja preza-dolženega gospodarstva, privatizacijo, izboljšanje korpo-rativnega upravljanja in konsolidacijo bančnega sistema, kmalu pa bo potrebna tudi nova pokojninska reforma.
DVESTO LET PODOBE
Marija Pomagaj na Brezjah
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Pred dvema stoletjema je slikar Leopold Layer naslikal Marijo z Jezusom, ki je postala najbolj znana tovrstna podoba na Slovenskem, zaradi nje pa so se Brezje razvile v naše osrednje romarsko središče.
Ob jubileju so v Gorenjskem muzeju pripravili razstavo, založba Družina, Gorenjski muzej in Frančiškanski samostan Brezje pa so izdali monografijo.
Navadno so nastanki slavnih in posebej dragocenih podob zaviti v skrivnost, okrog katere se napletejo številne legende, tudi z Marijo Pomagaj je tako. Ikonografski tip brezjanske Marije izhaja iz starejše upodobitve Marije Pomočnice (»Mariahilf«), ki jo je v 16. stoletju naslikal slikar Lucas Cranach in je danes v velikem oltarju stolnice sv. Jakoba v Innsbrucku. Še bolj slavna pa je različica slike, ki je v romarski cerkvi v mestu Passau. Iz teh dveh virov izhajajo vse Marijine podobe tega tipa, ki so se razširile zlasti po avstrijskih deželah. Pa tudi na Slovenskem skoraj ni cerkve ali kapelice, kjer ne bi imeli kopije brezjanske Marije. Še danes ni čisto natančno jasno, ali je slikar Layer naslikal podobo že okoli leta 1800 ali leta 1814, ko je prišel iz zapora. V času Ilirskih provinc so ga zaradi ponarejanja denarja namreč zaprli Francozi, njegov brat Valentin je v zaporu umrl, Leopold pa se je zaobljubil, da bo s freskami poslikal kapelico Marije Pomagaj na Brezjah, kar je res storil.
Slikarja Leopolda Layerja je France Stele označil za prvega zavestnega kranjskega umetnika, ki je še globoko v 19. stoletje prenašal ideale baročnega slikarstva, s čimer se je priljubil ljudem in dosegel legendaren status: postal je eden najbolj priljubljenih slovenskih umetnikov vseh časov. Layerjeva delavnica v Kranju je šla iz roda v rod, po dedu Josipu in očetu Marku je bil Leopold predstavnik tretje generacije umetnikov.
Rojen je bil 1 752 v Kranju, kjer je tudi umrl leta 1828, podo-barsko delavnico pa je prevzel po očetovi smrti leta 1808. V delavnici je skupina podobarjev izdelovala načrte za oltarje in oltarne podobe, s freskami so poslikavali cerkve, znamenja in fasade hiš ter slikali celo panjske končnice in kmečke skrinje. V različnih fazah svojega slikarstva se je Layer naslanjal na baročne umetnike, zlasti Janeza Valentina Metzingerja in Johanna Martina Schmidta ter na beneške slikarje. Takšne podobarske delavnice so bile takrat značilne zlasti za manjša mesta in podeželje, usmerjale so likovno produkcijo in oblikovale umetnostni okus na poljudni ravni,
Leopold Layer pa je imel še številne naslednike in posnemovalce, govorimo lahko kar o Layerjevi dobi. V stalnih postavitvah osrednjih likovnih institucij njegovih del sicer ne bomo našli, med ljudmi pa njegovo ime živi zaradi podobe Marije Pomagaj in številnih likovnih del zlasti po cerkvah; ob brezjanski Mariji je gotovo najbolj prestižno naročilo slika za veliki oltar in križev pot v katedrali v Gornjem Gradu.
BREZJE IN RAZVOJ ROMARSTVA
Brezje so bile konec 18. stoletja majhna vasica s staro podružnično cerkvijo sv. Vida. Spadale so pod župnijo Mošnje. Župnik Urban Ažbe je ključno posegel v njeno zgodovino in življenje, saj je brezjanski cerkvi okoli leta 1800 prizidal Marijino kapelo in romarji so se začeli zgrinjati k podobi Marije Pomagaj. Številni nenavadni dogodki z ozdravljenjem bolnih so prispevali k množičnemu razvoju božje poti in njeni širši prepoznavnosti, o čemer pričajo številne votivne slike, predmeti in pričevanja. Zaradi vedno večjih množic in novega pomena božje poti so zgradili tudi novo cerkev v historičnem slogu po načrtu graškega arhitekta Roberta Mikovitza; po desetletni gradnji so jo dokončali in posvetili leta 1900. Z umetniškimi deli so cerkev opremili številni umetniki, še zlasti pa predstavniki radovljiške umetniške rodbine Vurnik. Ob cerkvi so postavili tudi samostan in ga izročili frančiškanom, ki so še danes skrbniki božje poti; frančiškani so tudi varuhi različnih romarskih središč in slovenskih nacionalnih župnij po svetu. Na Brezjah so se zvrstile številne slovesnosti, posebej slovesno je bilo kronanje Marijine podobe leta 1907, kot je to v navadi za slavne milostne slike, ter obisk papeža Janeza Pavla II. ob prvem prihodu v Slovenijo leta 1996.
MARIJA POMAGAJ IN SVETOVNI VOJNI
Ob letošnjem praznovanju stoletnice začetka prve svetovne vojne je tudi pomembno, da je bil prvi veliki romarski shod za mir na veliki šmaren 1915, po vojni pa so na Brezje redno romali veterani, ki so preživeli vojno in so po njej ustanovili Zvezo bojevnikov. V cerkvi so leta 1924 postavili spominsko ploščo žrtvam vojne, na trgu pred cerkvijo spominsko ploščo vojnemu kuratu Francu Bonaču, celostne ureditve spominskega parka z grobom neznanega junaka po načrtih arhitekta Plečnika pa nikoli niso uresničili, saj jih je prehitela druga svetovna vojna.
Med drugo svetovno vojno je morala tudi Layerjeva podoba v begunstvo - Nemci so ob zasedbi
leta 1941 izgnali frančiškane, brat Jozafat Finžgar pa je sliko skrivaj odnesel v Ljubljano, od tam na Trsat in nato spet v Ljubljano, kjer je bila v letih 1943-1947 postavljena na Dizmovem oltarju v ljubljanski stolnici, nato se je vrnila na Brezje. V stolnici je danes kopija slike, ki jo naslikal Riko Debenjak, in opominja na leta, ko je brezjanska Marija Pomagaj v Ljubljani, tako kot številni pregnanci, dobila zatočišče.
Tudi v številnih drugih cerkvah je dobila brezjanska Marija Pomagaj svoje častno mesto in je gotovo največkrat kopirano slovensko likovno delo; ob Debenjaku so jo kopirali tudi Blaž Farčnik, Stane Kregar, Tomaž Perko, Maša Bersan Mašuk in še številni drugi. Prvotna kapelica z Layerjevimi freskami se sicer ni ohranila, danes pa povezujemo Layerjevo podobo zlasti z zlatim akantovim oltarnim okvirjem, ki je delo kamniškega rezbarskega mojstra Maksa Berganta iz leta 1977. Bergant je s svojimi rezbari-jami obogatil še več drugih podob Marije Pomagaj, med drugim v ljubljanski stolnici ter v župnijskih cerkvah v Kamniku in Škofji Loki. Podoba Marije Pomagaj je poseben nacionalni simbol in povezovalni element Slovencev po vseh celinah. Kopija slike je med drugim v Slovenskem verskem središču v Lemontu, v ameriškem nacionalnem svetišču v Washingtonu in osrednjem argentinskem romarskem središču v Lujanu.
MARIJA POMAGAJ MED NAMI
Tudi Slovenci v Argentini imamo svojo cerkev, posvečeno Mariji Pomagaj. V našem skupnostnem središču, v Slovenski hiši na ulici Ramon Falcon 4158 v Buenos Airesu se dviga lepo in moderno svetišče, kjer kraljuje podoba brezjanske Matere Božje. Ob posebnih praznikih se zbiramo ob njej, v tem svetišču potekajo tradicionalni obredi cerkvenega leta. Posebej pa se je spominjamo ob vsakoletnih »žegnanjih«, ki sovpadajo s praznikom Marije Pomočnice kristjanov.
Poseben znak božje milosti je, da letos, ko praznujemo dvestoletnico podobe, naša cerkev slavi 40 let posvečenja. K Mariji Pomagaj smo se zatekali v najtežjih trenutkih naše polpretekle zgodovine. Ustoličili smo jo v slovenski cerkvi v prvih letih naše naselitve v Argentini. Zatekajmo se k Njej še naprej, v naših težavah, v stiskah našega življenja. Prosimo jo in se ji zahva-ljujmo. Saj je Ona naša Mati.
TONE MIZERIT
Večkrat smo že zapisali, da vlada postopa brez stvarnega premisleka, krčevito in posledice tega se kmalu pokažejo. Pretekli teden smo bili ponovno priče takemu položaju.
Udari, potem vpraša. Ni stvarnega in resnega načrta. Skuša se rešiti trenutni položaj, ne da bi prej poizvedeli, kakšne posledice bo prinesla domnevna »rešitev«. Ena velikih polomij v tem smislu je bila vzpostavitev dolarske »klade« (cepo), ki je sicer rešila trenutno zagato, a sedaj vlada ne ve, kako bi jo odpravila, ker grobo zavira gospodarsko dejavnost. Pred kratkim je gospodarski minister uvedel izredni davek na »luksuzne« avtomobile. Spričo dolarskega skoka in finančnih ukrepov, je cena avtomobilom poskočila najmanj za tretjino. Večina avtomobilskih modelov, ki jih izdelujejo doma, je po novih cenah zapadla kategoriji »luksuznih«. Posledica: ljudje ne kupujejo avtomobilov in avtomobilska industrija je zapadla v hudo krizo. Omejeno je obratovanje, delavci so pred odpustom. Sedaj je minister Kicillof je ponudil, da zniža davke, če se podjetja obvežejo, da ne bodo odpuščala delavcev. Njegova ekipa tega prej ni predvidela? Drug primer: škofje so objavili pastirsko pismo in, med drugim, govorili o nasilju v družbi. Kaj vse so jim prerekli vladni možje, ko so napadali škofe in Cerkev! Potem so se zavedli, da večina ljudi misli enako kot škofje in da vlada še bolj zgublja priljubljenost. Hitro se je predsednica sestala s škofi v vzdušju medsebojnega razumevanja. Potrdila je celo, da se bo za majske praznike udeležila tedeuma v buenosaireški katedrali, česar nismo videli od prvih let kirchnerizma. In še bi lahko v nedogled naštevali primere vladne improvizacije.
Svet je okrogel. To
vemo že dolgo. A prihodnje tedne bo še bolj okrogel, ko se bo vse vrtelo okoli svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji. Vlada seveda skuša to izkoristiti v svoje namene. Mimo možnih uspehov argentinske reprezentance bodo izrabili obdobje tega modernega cirkusa, da izvedejo vrsto ukrepov, ki so neprijetni in lahko povzročijo nejevoljo ljudstva. »Vsi bomo govorili samo o nogometu,« je napovedal šef kabineta Capitanich na slavnostni predstavitvi seznama članov reprezentance. Tako je športen dogodek postal pomemben politični dejavnik. Kaj vse si vlada obeta od nogometa! Prido-
bila bo kar dva meseca. A na nek način je to račun brez krčmarja. Tudi če domača reprezentanca v Braziliji uprizori zmagovit pohod, bodo ljudje trpeli ob povišanju cen, ob gospodarskem zastoju, ob rastočem kriminalu, ... Te dni je morala sama vlada priznati, da gospodarstvo peša. Uradni statistični inštitut je objavil, da je marca gospodarstvo nazadovalo za 0,9 %. Istega meseca naj bi inflacija dosegla 1,8 %, kar predstavlja novo zmanjšanje v rasti cen. A številke opozicije presegajo to ugotovitev za dodatni odstotek. Tako je bila vlada prisiljena, da nekaj stori na socialnem področju. Napovedala je krepko zvišanje (do 40 %) v družinskih dokladah in socialnih podporah. To je bilo potrebno, saj so bile te podpore zamrznjene že nekaj časa. A to povzroča novo težavo: kje dobiti denar za izplačevanje teh zneskov? Znani so prepiri med ministrom (Kicillof) in predsednikom Centralne banke (Fabrega). Ta trdi, da vlada preveč zapravlja in napada ministra, da ne zna vzpostaviti reda. Kicillof pa ga obtožuje, da njegovi ukrepi bojkotirajo vladni načrt. Težko bodo uspeli, če zapravljajo energijo v notranjih sporih.
Sodni oblaki. Istočasno, ko vlada izvaja hudo ofenzivo, da bi si podredila sodno ustanovo, s strani te prejema boleče udarce. Višja sodna zbornica je zavrnila zahtevo podpredsednika (Amado Boudou), da ustavi sodni postopek, ki je naperjen proti njemu. Sodnik ga sedaj lahko pokliče na zaslišanje. To bi bil prvi primer v vsej argentinski zgodovini. Sodna zbornica je tudi odločila, da je pogodba z Iranom, ki zadeva bombni atentat na judovsko socialno ustanovo AMIA, protiustavna in da se mora sodni postopek nadaljevati v Argentini. Drugi hud udarec za vlado. Sodišče je celo sprejelo tožbo proti predsednici zaradi nepravilnosti v petrolejski pogodbi z ameriško družbo Chevron. Nadaljuje se tudi postopek proti vrhovnemu poveljniku vojske. General Milani je obtožen kršenja človekovih pravic za časa vojaškega režima. V tem ozračju sodnih udarcev potekajo sindikalni nemiri s stavkami in protesti. Kandidati za prihodnje predsedniške volitve leta 2015 se množijo kot gobe po dežju. Opozicija v parlamentu pa skuša ustaviti novo ofenzivo La Campore, ki je »kolonizirala« zunanje ministrstvo in skuša zavzeti čim več diplomatskih predstavništev.
CARAPACHAY
Doživeli smo še eno obletnico doma
Karapačajski dom je obhajal 54-letnico ustanovitve v nedeljo, 4. maja. Praznovanje smo začeli z dviganjem obeh zastav in petjem himen ter s pozdravom predsednika doma g. Jurija Komarja. Zatem je bila sv. maša, po njej so bili obiskovalci pogoščeni s slaniki in medico. Odprli smo tudi IV. umetniško razstavo, na kateri fotografije, grafike in likovna
dela razstavljajo Tilka Močnik, Gregor Papež, Florencia Fieschi, Nicolas Ferfolja, Tatjana in Andrej Klemen ter Marjana Pirc in Damijan Ahlin.
Bližala se je ura kosila, iz kuhinje je že dišalo. Ko smo bili s kosilom že pri koncu, so stopili na oder člani skupine »Taščica« iz Slovenije in nam zapeli nekaj pesmi.
Po kosilu smo na hitro pripravili dvorano za popoldanski program, ki smo ga začeli z govorom predsednika doma, nadaljevali s pozdravom predsednika Zedinjene Slovenije Francija Žnidarja, prebrali smo tudi pozdrav, ki ga je poslal veleposlanik g. Tomaž Mencin.
Naj omenim nekaj odločnih misli iz govora g. Jurija Komarja: »Slovenski izseljenci, ki so prišli na to zemljo, so imeli jasne cilje. Bili so delavni, pobožni in izobraženi Slovenci. Želeli so ohraniti svoj jezik, svojo vero, svojo kulturo. V prvih letih so upali da je to begunstvo začasno, a se to ni zgodilo in je postalo stalno.
V začetku je dejavnost v skupnosti bila edina, kamor so hodile slovenske družine, danes pa se je dejavnost slovenskih družin spremenila in pomnožila, delovanje in prisotnost v naših domovih ni edino, imajo druge obveznosti zunaj skupnosti.
Vidimo, da nas je vsako leto malo manj, ki delujemo, zato je bistveno, da stopimo skupaj med domovi, da bo delo, ki ga hočemo izvesti, slonelo na več ramenih in da tako dosežemo cilje, ne da bi na poti omagali.
Treba je pripraviti nove generacije, da prevzamejo odgovornost v skupnosti, zato je nujno, da polagoma
predajamo mesta, ki smo svoj čas prevzeli. Imeti moramo zaupanje, da bodo mladi rodovi naprej vodili skupnost, kakor smo jih naučili. To je edina pot, ki nam bo omogočila bodočnost v našem domu in v Argentini.
Zato prosimo Boga, da nam dodeli pamet, jasnost in moči, da še naprej razvijamo slovensko skupnost.«
Nadaljevali smo z igro »Skopuh«. Tokrat smo imeli kar dva režiserja: Jožeta Jana in Frida Klemena. Moliere je s svojimi komedijami v Pariz prinesel nekaj novega, pristno gledališkega, v svojem delu je združil kulturo vladajočega razreda z ljudskimi elementi in živim jezikom. Napisal je 27 komedij v verzih ali v prozi. Naša igralska skupina se je res potrudila in za letošnjo predstavo veliko vadila. Pri tej igri je sodelovalo 14 igralcev in igralk (Jože Jan, Damijan Ahlin, Marta Vodnik, Nadja Jan, Tone Komar, Lenči Klemen, Ani Klemen, Jože Korošec, Pavel Sušnik, Jure Komar, Damijan Cuny, Andrej Žnidar, Frido Klemen in Andrej Klemen). Lepi kostumi, glasba v živo (čelist in dva violinista pred odrom), nestrpno čakanje gledalcev ... Igra je bila sicer dolga, a splačalo se je počakati do konca, saj so se vsi tako izkazali, da res priporočamo ogled.
Po igri so sledile zahvale sodelavcem, ki so tisti dan pomagali, pa tudi članom doma za podporo.
Po programu je igrala skupina »Baires polka«, ki je med nami že stalni gost, ponovno pa nas je razveselila tudi skupina »Taščica«. Imeli smo na razpolago okusno hrano in dobro kapljico.
Upajmo, da bomo lahko še naprej gojili slovensko besedo, da bomo še igrali, peli in plesali po slovensko ter kot ponosni Slovenci vztrajali v ohranjanju svojih navad in običajev. Z uprizoritvijo te igre smo lahko potrdili, da se da in da se splača!
Zahvaliti se želim vsem rojakom našega doma, ki so na kakršenkoli način pomagali, da smo obletnico lahko izvedli. Lep pozdrav karapačajski družini!
Damijan Ahlin
Spomin na Slavca
Poteklo je 30 let, odkar nas je zapustil. Pripravljali smo mu spomin, pa nas je delo in poplava gradiva zakasnila. Naj bo ta opis toliko bolj iskren - iz srca.
Slavimir Batagelj, tedanji urednik Svobodne
Slovenije, je umrl 27. aprila 1984, komaj tri tedne potem, ko se je od nas poslovil ustanovitelj in vodja lista Miloš Stare. Pokojni dr. Tine Debeljak je tedaj o Slavcu zapisal nekaj misli, ki jih tukaj navedemo - v spoštljiv in ljubeč spomin.
»Slavc ali Bato, kot so ga mnogi poznali, je umrl v škornjih. Saj se je vračal iz uredništva Svobodne Slovenije, ko je bila končana številka z datumom 26. aprila. A misliti je bilo treba na novo; in to je Slavca gnalo - gnalo do izgaranja do smrti. Tega nihče in nikoli ne bo znal prav in pošteno oceniti, če iz vsega srca ne živi vsakdanjega življenja svobodnega slovenskega časnikarja.
In to je Slavc bil v polnem pomenu besede. To mu je bilo življenjsko poslanstvo, ko je po končani drugi svetovni vojni po Božji volji ostal živ .
Naj bodo te besede samo skromen uvod v veliki nekrolog, ki si ga je Slavc-Bato zaslužil; in to s posebnim poudarkom: bil je Slovenec do zadnjega vlakna svoje krvi, bil je čudovit prijatelj, sosed, bil oseba, o kateri z mirno dušo in vestjo lahko zapišemo: bil je dober človek.
Dragi Slavc! Naj tvoj zgled služi mlajšim za vzor, kaj je domovine ukaz!«
MENDOZA
V zadnjih mescih je bilo življenje mendoške skupnosti zelo razgibano.
Ob velikonočnih praznikih Slovenci doživljamo v družini in skupnosti posebno lepo dobo. Čas je primeren, da šege in navade vestno pripravimo. Velika noč je za versko občestvo največji praznik. V adventu in velikem tednu se poglabljamo v bistvene dogodke našega odrešenja ob trpljenju, smrti in vstajenju Kristusa.
Namen našega društva je tudi obujati, gojiti in prenašati šege in navade na mlajše rodove. V tem delu leta opažamo povprečno več zanimanja in posvečanja staršev, učiteljic in voditeljev skupnosti za omenjene vrednote, in to kljub težavam današnjega življenja; poiščemo in najdemo potreben čas.
Na kratko bomo opisali glavne dogodke: postno pripravo, butarice , pirhe, slovenske jedi, molitev in ljudsko petje.
Prvi dan šolskega leta tečaja sv. Cirila in Metoda so otroci s
Naše razgibano življenje
svojimi učiteljicami posvetili izdelovanju butaric, stari slovenski navadi velikonočnih praznikov. Otroci so veseli ponesli butarice na svoje domove in na cvetno nedeljo k liturgičnim obredom in blagoslovu.
V postu smo pred sv. mašo premišljevali in molili križev pot. Na začetku velikega tedna pa smo - s pomočjo podob križevega pota na Mangorah, ki so delo patra Marka Rupnika, in njegovih razmišljanj - priredili izreden križev pot.
»Na prizorih križevega pota, narejenih v tehniki mozaika, se vidijo obrazi, le svetlikanje oči, tako da se duhovna intenzivnost zgosti na obličju. In prav obličje razodeva osebo, Kristusovo ljubezen, in nam posreduje razumevanje odrešenjske skrivnosti.« Mozaiki so pretresljiva sinteza »velikega izročila, ki združuje teologijo, umetnost in duhovnost«.
Teden pred veliko nočjo so mlade mamice, Slovenke in Argentinke, žene iz mešanih
zakonov, imele možnost udeležiti se priprave in peke velikonočne potice. »Kultura in kuharska delavnica« jim je nudila spoznati slovensko dobroto in staro kulinarično navado. Ga. Cvetka Grintal - Bajuk je prevzela vodstvo delavnice. Navzočih je bilo 16 deklet in celo fant, potomec slovenskih starih staršev.
Veselje in uspeh sta omogočila nadaljevanje kuharskega tečaja slovenskih jedi v naslednjih treh popoldnevih. Golaž, štruklji, kislo zelje, žlinkrofi in še druge dobrote bodo nov doprinos za ohranjevanje slovenstva med nami.
Slovenski ornamenti so tudi na programu ohranjevanja narodnih vrednot. Likovni odsek, vodi ga Rosita Kline, je pričel svoje delo s spoznavanjem, risanjem in barvanjem slovenskih narodnih ornamentov. Ani Štirn se je s pomočnicami posvetila širjenju bogatega izročila. Pripravljajo osnutke, posredujejo si vzorce, usmerjajo načine risanja in barvanja. Dekleta in
žene krasijo krožnike, pladnje, barvajo ornamente na blago, uporabljajo tudi»pirografijo«. Po končanem ciklusu načtujejo razstavo izdelkov. Po nekaterih domovih so se zbirali in barvali pirhe.
In še gostovanja: lansko leto smo iskali možnost gostovanja gledališke družine Slovenske vasi v Lanusu v Buenos Airesu. Naša želja je izrabiti trud in uspehe predstav drugih domov. Za številčno manjše skupine, kakor je mendoška, je vsako leto težje pripraviti prireditve, posebno gledališke. Večerna šola, delo ter ustvarjanje novih družin, nam delajo težave za večerne vaje in nastope.
V petek, 2. maja, smo sprejeli na našem odru Lanuščane s Čehovovo igro Medved, ki je žela pohvalo in uspeh na bueno-saireških slovenskih odrih. Bili smo veselo presenečeni. Doživeli smo odlično predstavitev. Dolgo ploskanje in veselo vzdušje je nagradilo igralce. Zahvala rojakom za pomemben doprinos,
igralcem Kristini Mehle, Daniju Grbcu, Borisu Rotu, Cirilu Janu , Jeremiju Žitniku, spremljevalcem in vsem, ki so pomagali in omogočili uspešno predstavo.
Isti večer, po kratkem odmoru, nas je obiskala ljudska pevska skupina Taščica iz Štajerske. Prinesli so nam stare slovenske narodne pesmi. Zapeli so, kakor se je pelo po vaseh in družinah naših prednikov in ponekod še danes. Ljudsko večglasno petje je spremljal harmonikar. Skupino sestavljajo tri generacije. Vodi jih Majda Vake. Njej in sodelavcem iskrena zahvala za obogatitev naših narodnih vrednot in navad.
Večer smo končali pri pogrnjenih mizah z »empanadami« in mendoško kaplico. Petje, harmonika, pogovor in nova prijateljstva so se nadaljevali dolgo v noč. Vsem, ki so sodelovali, sprejeli rojake, jih spremljali, jim kuhali in pomagali, se v imenu društvenega odbora iskreno zahvaljujemo.
Božidar Bajuk
ROMALI SMO
K Materi Božji v Lujän
Siv dan je bil; deževalo je. Kljub temu smo se Slovenci v nedeljo, 11. maja, podali na romanje v Lujän. Vsak od nas je prišel s svojimi križi in težavami, pa tudi z
zahvalo za prejete milosti v preteklem letu.
Napolnili smo baziliko lujanske Matere Božje in ob desetih se je začela sveta maša, ki jo je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev msgr. dr. Jure Rode. Mogočno ljudsko petje je donelo pod oboki svetišča. Petje je vodila priložnostna pevska skupina, za katero je poskrbel Andrej Selan; na orgle nas je spremljala prof. Andrejka Selan Vombergar. Posamezne dele maše je napovedoval inž. Tone Podržaj. Berili sta brala Jože Jan in Francka Klanjšek Korošec. Pridigo je mašnik navezal na nedeljski evangelij: Jezus je dobri pastir, ki pozna svoje ovce ter jih kliče po imenu. S tem je Jezus pokazal svojo skrb za vse ljudi. Dr. Rode je tudi povedal, da se bomo oktobra
krščansko življenje se bo poglobilo in naša srca se bodo oblikovala po Njunih srcih.
Med mašo je bila priložnost za zakrament sprave; spovedoval je g. Franci Cukjati. Pri obhajilu je veliko rojakov prejelo Jezusa v svoje srce.
Po maši smo se nekaj časa zadržali pred baziliko in se srečali s prijatelji in znanci za kratek pogovor, nato smo se razšli za opoldansko kosilo.
Popoldne smo se zopet zbrali v baziliki, kjer je potekala vsa pobožnost, ker je še vedno deževalo. Pred oltarjem je bila slika brezjanske Marije Pomagaj, obdana z otroki in dekleti v slikoviti narodni noši. Rožni venec je molil Franci Korošec. V procesijo, ki je šla po baziliki, so se uvrstili križ, zastave (argentinska, slovenska in papeška) šolski otroci z učiteljicami in bandero sveto-gorske Marije. Kip lujanske Marije so nosili elegantno oblečeni fantje. Sledili so jim otroci in dekleta v narodnih nošah ter podoba Marije Pomagaj, ki so jo nosili fantje, prav tako oblečeni v narodne noše. Številni ministranti so spremljali duhovnike.
Po procesiji smo poslušali nagovor g. Igorja Groharja.
posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Kot pripravo bomo opravili pobožnost petih prvih sobot in poglobili pobožnost do naše Matere Marije. Sadovi posvetitve so: kdor ljubi Boga, se bo držal Njegove besede. Naše
Umirajoči Jezus je gledal učenca, ki ga je ljubil in rekel svoji Materi: »Žena, glej tvoj sin.« S temi besedami je Marija postala naša Mati. Častimo jo s skupno molitvijo; družina, ki moli skupaj, ostane združena. Duhovnik je priporočal, naj starši posredujejo otrokom pobožnost do Marije; v vseh težavah naj se zatekajo k Njej.
Pevski zbor je skupaj z duhovniki pel litanije Matere Božje. Iskreno smo odgovarjali: »Prosi za nas!« in spremljali prošnje z odpevi. Dr. Rode je molil posvetitev Srcu Marijinemu. Po blagoslovu z Najsvetejšim smo zapeli še v čast naši Kraljici »Marija skoz' življenje« in ji obljubili, da se bomo prihodnje leto zopet vrnili.
OCE SLOVENSKIH AFORIZMOV
v
Umrl je Žarko Petan
Po hudi bolezni je v petek, 2. maja, v 86. letu starosti umrl režiser, dramatik in pisatelj Žarko Petan. Dramatiku in režiserju Dušanu Jovanoviću bo ostal v spominu kot dragocen mentor, ljudje pa se ga bodo po njegovem mnenju spominjali kot zabavne, duhovite in zelo karizma-tične osebe.
Petan je po naredil nekaj legendarnih predstav, kot na primer predstavo Yasmine Reza z naslovom Art, ki je še vedno, vse od premiere leta 1998, na sporedu ljubljanske Drame.
Petan je bil stalni režiser v ljubljanski Drami, ki jo je nekaj časa vodil kot ravnatelj in več kot 20 let stalni režiser Mestnega gledališča ljubljanskega. V 90. letih je bil nekaj časa generalni direktor nacionalnega radia in televizije, poznan pa je bil tudi po aforizmih.
Petan se je rodil 27. marca 1929 v Ljubljani. Prvih deset let je preživel na Hrvaškem, pretežno v Zagrebu, do konca druge svetovne vojne je živel v Trstu, pozneje pa v Mariboru, kjer je končal srednjo šolo. Po življenjski zgodbi družine Petan - njegov oče je bil lastnik znane mariborske Kavarne Astorija - je Jože Pogačnik leta 1989 posnel istoimenski film.
V Ljubljani je leta 1957 diplomiral na Ekonomski fakulteti, leta 1977 pa še na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Leta 1959 je bil na vojaškem sodišču v Beogradu obsojen na sedem let zapora, a so ga leta 1961 zaradi pomanjkanja dokazov oprostili. Kot je nekoč dejal, so takrat nastali prvi aforizmi. »V letu in pol, kolikor sem bil zaprt, sem se jih učil na pamet, ker nisem imel papirja. Pozneje sem izdal svojo prvo zbirko aforizmov,« je dejal pred leti. Takrat smo ga spoznali tudi v Argentini, saj so prav njegovi aforizmi prodrli med nas kot kritika režima v domovini.
Kot režiser se je v domačih in tujih gledališčih, kot piše na njegovi osebni spletni strani, podpisal pod 120 predstav, odmevna so bila predvsem dela modernih dramatikov, kot so Jovanović, Primož Kozak, Eugene lonesco. V devetdesetih letih je bil nekaj časa tudi generalni direktor RTV Slovenija.
Uveljavil se je tudi kot literat. Njegov opus je izjemno obsežen. Osrednja elementa njegovega pisateljevanja sta humor in satira. Poleg aforizmov, ki jih je napisal skoraj deset tisoč, je pisal tudi romane, novele, gledališke, radijske in televizijske igre, pesmi in eseje. Pisal je tudi za otroke. Njegovo prvo otroško delo - Pravljice za Jasmino (1962) -je bilo posvečeno njegovi lani umrli hčerki, pri poznejših delih pa sta bila navdih in pobudnika njegova vnuka.
Petanova dela so bila prevedena v 27 jezikov, samostojno je izšlo 40 njegovih knjig, zastopan je v številnih tujih antologijah proze, poezije, dramskih iger in aforizmov.
Za svoje delo je prejel vrsto pretežno tujih nagrad. Med slovenskimi so nagrada Prešernovega sklada leta 1966, zlati red za zasluge leta 2004 in nagrada mesta Maribor -Glazerjeva nagrada za življenjsko delo, ki jo je prejel leta 2007.
Naše šolstvo v letu 2013 (2)
Nadaljujemo z objavo poročila, ki ga je na občnem zboru krovnega društva Zedinjena Slovenija, v soboto 26. aprila, podala referentka za šolstvo gospa Alenka Prijatelj.
TEČAJI ABC PO SLOVENSKO
JEGLIČEVA ŠOLA ABC po slovensko - Slovenska hiša, Capital: 19 učencev, 8 deklic in 11 dečkov Voditeljica: gdč. Paula Grbec
Učile so: Paula Grbec, Kamila Urbančič, Stefi Papež, Veronika Papež, Ana Urbančič Loboda, Nevenka Belič, Natalija Mele
Odbor staršev: Marko Vitrih
TEČAJ ABC PO SLOVENSKO - BARILOCHE - 2 DEČKA
Voditeljica: Terezka Marn Žužek, učiteljica: Eva Smersu Hernandez
tečaj sv. cirila in metoda - mendoza. 22 otrok: 14 DEKLIC IN 8 DEČKOV
Voditeljica: gdč. Lenčka Božnar Učitelji: Rezka Novak Nemanič, Lucija Hirschegger Bajda, Stazi Mlinar Anton, Veronika Vilches Šmon, Zofija Štumberger Šmon, Astrid Llanos, Pavel Nemanič, Mariana Ruiz Diaz
Predsednica Šolskega odbora: Angelica Čad Bajda, tajnica: Veronica Vilches Šmon, blagajničarka: Eliana Bonetto Štirn, knjižničarka: Angelica Čad Bajda
KREKOVA ŠOLA - TUCUMAN, 6 OTROK - 1 DEKLICA IN 5 DEČKOV
Poučuje: Marta Žakelj
ODDELKI ABC ZA SREDNJEŠOLCE IN ODRASLE
Bariloche: Srednja šola, 4 učenci: 3 deklice in fant, odrasli: 1 fant
Poučevale so: Terezka Marn Žužek, Marija Osojnik Lopez in Vesna Mežnar Frisone
Tucumän: 13 učencev: 10 deklet in 3 fantje Poučevale so: Ana Žakelj, Jožejka Debeljak Žakelj in Olga Žakelj
V preteklem letu smo se z voditeljicami šol srečale na 8 sejah. Obravnavale smo učne načrte v vsaki šoli, pregledale nekatere nove učne pripomočke in načrtovale naše prireditve. V vseh šolah so uporabljele knjige »Igrajmo se s črkami« in »Zdomski živ-žav«, ki jih priskrbi Zedinjena Slovenija. Na splošno vsaka učiteljica pregleda učni material, ki ga dobi na seminarju za učiteljice slovenskega jezika v Sloveniji, izbere, kar se ji zdi primerno za program, in naredi fotokopije. Nekatere učiteljice so tako pripravile lepe in aktualne šolske zvezke, ki jih tudi posredujejo drugim šolam.
Pouk se je pričel v vseh šolah v soboto, 16. marca, naslednji dan, v nedeljo, 17. marca, je bila začetna prireditev v Slovenski hiši. Sveto mašo na čast Svetemu Duhu je daroval mons. dr. Jure Rode, vodstvo svete maše je imela na skrbi Jegličeva šola ABC po slovensko, petje pa otroci, ki so bili na otroški koloniji v Cordobi. Sledila
je predstava »Babica pripoveduje« v izvedbi sedanjih in bivših učencev Baragove šole v režiji Mirjam Goljevšček in sodelavcev.
Alojzijeva proslava je bila v nedeljo, 7. julija. Sveto mašo je daroval msgr. dr. Jure Rode. Vodstvo svete maše je imela skrbi Balantičeva šola, petje Rožmanova šola. Pred spomenikom padlim so se poklonili otroci Baragove šole. Sledila je igra »Radio Huda luknja« v izvedbi učencev in staršev Prešernove šole v režiji Maruče Zurc in staršev otrok šole.
Slomškova proslava je bila v soboto, 28. septembra, namesto pouka. Večina šol pripelje otroke v šolskih avtobusih, zato je navzočih bolj malo staršev. Sveto mašo za žive in pokojne učitelje je daroval mons. dr. Jure Rode. V dvorani je bil nastop kar treh šol. Pokazali so drugim otrokom razne prizore, ki jih pripravijo za svoje domače prireditve. Predstavo sta vodili ga. Ani Klemen Boltežar in ga. Lucijana Servin Čeč. Po zamisli ge. Ani Klemen Boltežar nas je »v živo« spremljal blaženi škof Anton Martin Slomšek. Nastopili so otroci Jurčičeve šole, Baragove šole, Slomškove šole in Rožmanove šole. Vsi otroci skupaj so zapeli nekaj Slomškovih pesmi v spremljavi harmonikarja Janeza Žnidarja. Za konec so se vsi navzoči učitelji ponovno slikali na odru, seveda s »škofom Slomškom«.
Težko pričakovani izlet v Glew je bil v soboto, 26.oktobra. Hvala patrom lazaristom, ki nam vsako leto nudijo svojo lepo pristavo. Otroci se ga z veseljem udeležijo, se spoznajo z otroki drugih šol in se vedno pripravijo tudi na medšolska tekmovanja.
(Konec prihodnjič)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
Vseslovensko romanje v Lujan. Po evangeliju je imel g. direktor Orehar cerkveni nagovor, v katerem je razvijal misli o potrebi ohranitve upanja in vere v lastno življenje, v življenje slovenske izseljenske skupnosti in slovenskega naroda. Slovenske romarje je pozival, naj izroče Mariji svoje skrbi, da jih ona priporoči Jezusu z namenom, da vsem izprosi in ohrani voljo do življenja. V življenje naj gledajo ne kot črnogledi, ampak kot verni kristjani, zavedajoč se, da to njihovo zaupanje temelji na njihovem osebnem prizadevanju, na sodelovanju vsega slovenskega občestva in najbolj na božji pomoči. /.../ G. Orehar romarje poziva, naj ohranijo, ali če je potrebno, obnove družinsko molitev za božji blagoslov. Verskega življenja, ki so ga slovenski izseljenci prinesli s seboj iz domovine, v svetu ne smejo zanemariti, ampak ga še obogatiti. Na tiste brate, ki so med nami omahnili, naj nihče ne meče kamenja, ampak pomagati jim je treba, da bodo znova vstali.
Popoldne se je na prostrani trg pred Marijino baziliko razvila mogočna slovenska romarska procesija. Na začetku procesije so ministranti nosili križ, za njimi pa slov. fantje slovensko, papeško in argentinsko zastavo, sledili so otroci slovenskih šolskih tečajev s svojimi učitelji in učiteljicami. Za zastavo svetogorske Matere Božje so stopali možje in fantje, prav tako za praporom Društva slovenskih protiko-munističnih borcev. Za temi so bili slovenski skavti in skavtinje s svojim šefom Marjanom Trtnikom. Stopali so za praporom Slovenske skavtske zveze. Skavtom je sledila dolga vrsta slovenskih otrok, fantov, deklet, mož ter žena v narodnih nošah. Bilo jih je okoli 100. Za njimi so slovenski fantje nosili okrašeno podobo brezjanske Matere Božje, za njo pa kip lujanske Marije. Za bogoslovci je bila nato duhovščina z direktorjem g. A. Oreharjem, nato pa se je vila dolga vrsta žena in deklet.
Večer slovenske pesmi v Mendozi. Pevski zbor v Mendozi si je privzel za svojo nalogo, da bo v bodoče vsako leto na Markovo nedeljo v spomin na svojega pevovodjo ravn. Marka Bajuka pripravil nastop, ki naj bo posvečen naši pesmi. Prvo leto po njegovi smrti je zbor že pripravil tak koncert; obsegal je 22 naših ljudskih pesmi v priredbi pok. ravnatelja. Letos je prav tako pripravil vsebinsko zaokrožen program, posvečen naši umetni, narodni in ponaro-deli pesmi.
(Svobodna Slovenija, 14. maja 1964 - št. 20)
RESUMEN DE ESTA EDICION
GUINESSOVA SLADICA
V	okviru letošnjega dobrodelnega dogodka Največja sladica so v Ljubljani predstavili 156 metrov dolgo rulado, s katero so podrli Guinnessov rekord. S prodajo so zbrali 9000 evrov, izkupiček akcije pa so tudi letos namenili Zavodu za slepo in slabovidno mladino.
ŽREBETA SO ŠLA PRVIČ NA PAŠO
V	Kobilarni Lipica so v spomin na ustanovitev kobilarne na Krasu, ki sega v leto 1580, pripravili Dan lipicanca. Praznovanje so začeli s simboličnim prvim odhodom letošnje generacije lipicanskih žrebet na pašo. V Kobilarni Lipica se je letos skotilo 18 žrebet, štiri še pričakujejo v prihodnjih mesecih.
SEVILJSKI BRIVEC V LJUBLJANI
V	SNG Opera in balet Ljubljana so kot zadnjo premiero v sezoni uprizorili opero Seviljski brivec Gioacchina Rossi-nija. Režijo je prevzel Krešimir Dolenčić, ki je na novinarski konferenci Seviljskega brivca označil kot opero veselja, smeha, ljubezni in radosti. Na nekaterih predstavah bosta pela tudi Ivan Arnšek (Figaro)in Juan Vasle (Bazilio).
KOMISIJA ZA SPREMEMBE VOLILNEGA SISTEMA
Ustavna komisija Državnega zbora je oblikovala strokovno skupino, ki bo preučila predlagane spremembe volilnega sistema. V njej bodo pravniki Klemen Jaklič, Janez Pogorelec, Jurij Toplak in Lojze Ude, ki so jih v strokovno skupino predlagale SDS, NSi, SLS in PS.
ZA DIGITALIZACIJO ARHIVA JUGOSLAVIJE
Direktorji arhivov držav naslednic nekdanje Jugoslavije so podpisali pismo o nameri za sodelovanje pri projektu digitalizacije arhivskega gradiva nekdanje skupne države, ki se nahaja v Arhivu Jugoslavije v Beogradu. Sestanka se je udeležil tudi minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc.
PO SVETU
PUTIN UKAZAL UMIK
Po navedbah Kremlja je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal umik ruske vojske z ukrajinske meje. Ker je do takšnega sporočila že nekajkrat prišlo, ga predstavniki Nata ne jemljejo preveč zares, saj kot pravijo, še nimajo konkretnega dokaza o umiku ruskih vojakov. Teh je po ocenah zavezništva na meji z Ukrajino že od konca marca več kot 40.000. Kot poročajo ruske tiskovne agencije, se je Putin za umik vojakov odločil v regijah Rostov, Belgorod in Brijansk. Kot je dejal, gre za konec načrtovanega spomladanskega vojaškega usposabljanja. Hkrati je h končanju operacije na vzhodu Ukrajine pozval tudi ukrajinsko vojsko ter pozdravil prve stike med ukrajinsko vlado in proruskimi separatisti, ki skušajo vzpostaviti dialog. Putin je sicer že nekajkrat v zadnjem mesecu in pol napovedal umik ruskih vojakov z mejnega območja z Ukrajino, vendar to v praksi ni pomenilo nobenega zmanjšanja vojaške prisotnosti na tem območju.
ŠTEVILO MRTVIH
Po zadnjih podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je število ubitih v triletni državljanski vojni preseglo 162.000. Tretjina smrtnih žrtev oziroma skoraj 54.000 je civilistov, med njimi 8.600 otrok. Na strani borcev sirskega predsednika Bašarja al Asada je bilo ubitih 60.000 vojakov, od tega 1500 pretežno šiitskih borcev iz tujine. Na opozicijski strani je med mrtvimi dobrih 29.000 upornikov in 13.000 tujih sunitskih islamističnih bojevnikov.
RUDNIŠKA NESREČA
V	Turčiji po najhujši rudniški nesreči v svoji zgodovini še iščejo pogrešane; iz premogovnika so v mestu Soma na zahodu države, kjer se je minuli torek zgodila tragedija, prinesli še 17 trupel. S tem je število smrtnih žrtev preseglo 300. V rudniških jaških ostajata še dva zasuta rudarja, a upanja, da sta živa, skoraj ni. Ko ju bodo našli, bo iskalno--reševalna akcija, ki jo je v nedeljo oviral nov požar, končana.
NOVI INDIJSKI PREMIER
Veliki zmagovalec parlamentarnih volitev in prihodnji premier Indije Modi se je v New Delhiju udeležil velike zmagovalne parade. Ob prihodu na sedež svoje hindujske nacionalistične stranke ga je pričakala ogromna množica navdušenih privržencev. Modiju je čestital ameriški predsednik Barack Obama in ga že povabil na obisk v ZDA, veseli se sodelovanja z njim. Dozdajšnji indijski premier Singh je medtem po hudem volilnem porazu že ponudil odstop.
POČASI IZ KRIZE
Najranljivejše članice območja se počasi izvijajo iz krize. Nekaj jih je tudi že uspelo izstopiti iz programa
mednarodne finančne pomoči, za katero so morale zaprositi, ko se v času dolžniške krize niso bile več sposobne same financirati. Medtem ko sta Irska in Španija že izstopili iz programa, k temu stremita tudi Grčija in Ciper, Portugalska pa je iz programa pomoči izstopila v nedeljo in se bo poskušala zadolžiti na prostem trgu. Mednarodni denarni sklad in Evropska unija sta Portugalsko pred bankrotom maja 2011 rešila z 78 milijard evrov vrednim programom posojil. V zameno je morala država, tako kot ostale, ki so zaprosile za finančno pomoč, izvajati stroge reforme in sprejemati ostre varčevalne ukrepe. Letos naj bi beležila 1,2-odstotno gospodarsko rast, medtem ko je lani njen bruto domači proizvod upadel za 1,4 odstotka. A država še vedno izvaja zadnji krog varčevalnih ukrepov pri javni porabi po nalogu IMF, EU in Evropske centralne banke (ECB). Po naročilu trojke so Portugalci znižali javne izdatke, povišali so davke, privatizirali so državne družbe, znižali stroške dela, delodajalcem s spremembo predpisov omogočili lažje odpuščanje zaposlenih. Tistim, ki še imajo službo, so vzeli štiri dni dopusta in podaljšali delovni čas za 30 minut - za enako plačo. Kljub temu bodo člani trojke prihajali na kontrole dvakrat na leto še vse do leta 2038 oziroma toliko časa, dokler Portugalska ne bo odplačala 75 odstotkov kreditov.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Urška Makovec, Damijan Ahlin, Božidar Bajuk, Metka Mizerit, Marko Vombergar in Alenka Prijatelj. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
CUANDO VOTAMOS?
Es la gran pregunta del dfa en Eslovenia. Mientras este domingo elegimos los eurodiputados, (no se olvide de ir a votar), nada hay todavfa respecto a la fecha de las elecciones parlamentarias anticipadas. Mientras tanto el gobierno de la renunciante premier Alenka Bratušek cumple solo con los temas corrientes. El pafs en crisis necesita urgente una mano decidida y con respaldo. Por eso una multitudinaria manifestacion en Ljubljana pidio urgentes reformas para superar el pasado y cimentar la democracia. (Pag. 1)
PEREGRINACION A LUJAN
A pesar del dfa gris y lluvioso, el segundo domingo del mes de mayo, los eslovenos peregrinan a la basflica de Lujan. A las diez de la manana la basflica de Nuestra Senora de Lujan estaba llena para asistir a la misa ofre-cida por el delegado pastoral Dr. Jure Rode. El canto en idioma esloveno resonaba entre los arcos del santuario. Por la tarde, nuevamente nos reunimos en la basflica para la procesion que se celebro con toda devocion en el interior del santuario, ya que afuera continuaba la lluvia. Despues de la bendicion del Santfsimo Sacramento, concluimos la peregrinacion con una cancion a la Madre misericordiosa de Dios, prometiendo regresar el proximo ano. (Pag. 4)
INFORME 2013 DE LOS CURSOS ESLOVENOS
En el pasado numero se comenzo con la publicacion del informe sobre los cursos de idioma esloveno, lefdo en la Asamblea General de la Asociacion Eslovenia Unida. Del mismo se desprende que los seis cursos de idioma esloveno de Buenos Aires y el de Bariloche estuvieron muy activos, al igual que los seis cursos para los ninos que aun no dominan el esloveno y que clase a clase aprenden la lengua. En el 2013 asisitieron a estos cursos 272 alumnos y 87 maestros dedicaron su tiempo para ensenarles. Se despidieron del ultimo ano de la primaria 33 alumnos. El ano pasado en el acto de inicio de clases se pudo disfrutar de una representacion teatral de alumnos y ex alumnos de Baragova šola (Lanus). En la celebracion de julio los alumnos y padres de Prešernova šola (Castelar) presen-taron el concurso radial del que participaron los mas diversos animales. En septiembre, varios cursos represen-taron diversas escenas, para todos quienes asistieron. Entre otros eventos, cabe destacar el 60° aniversario de Prešernova šola de Castelar. (Pag. 4)
ANIVERSARIO EN CARAPACHAY
La familia eslovena de Carapachay ha celebrado el 54° aniversario el domingo 4 de mayo proximo pasado. Tras el izamiento de las banderas y la bienvenida del presidente Jure Komar, se celebro la santa misa. A lo largo de la celebracion, se pudo visitar la IV Exposicion de arte en la que expusieron ocho artistas de la casa. Finalizado el almuerzo, el grupo Taščica de Eslovenia canto algunas canciones. En horas de la tarde se dio comienzo a la parte mas formal de los festejos. Despues de los saludos de rigor, se represento la comedia El avaro de Moliere, dirigida por Jože Jan y Frido Klemen, en la que participaron 14 actores. Pero no todo termino allf, el grupo Baires Polka comenzo a tocar, la buena companfa y las delicias prosiguieron hasta tarde. (Pag. 3)
NOTICIAS CON AIRES MENDOCINOS
La vida en la colectividad eslovena de Mendoza continua muy activa. En tiempos de Pascua pusieron enfasis en las costumbres y tradiciones eslovenas. Los ninos con sus maestras prepararon las butarice. En tiempos de la cuaresma meditaron y rezaron en las Esta-ciones de la Cruz. Tiempo antes de la Pascua, realizaron un taller de cocina en el que las mamas aprendieron a hacer la potica; dado el exito, continuaron con otros platos eslovenos (golaž, štruklji, chucrut, žilkrofi, etc.) La seccion de arte comenzo su trabajo de dibujo y pintura con ornamentacion eslovena. El feriado puente del 2 de mayo recibieron la visita del grupo de teatro de Lanus y del grupo de canto popular Taščice. (Pag. 3)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
EM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Luaa Bogataj Monsenor Marcon 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar —
Sucesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /(1704) Ramos Mejfa, Buenos Aires. Tel.: 4469-2318 Cel: 15-6447-9683 e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
^^ od torka do vključno sobote od 19. ure naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
DARUJTE V
TISKOVNI SKLAD!
PORAVNAJTE NAROČNINO!
v
—7 I •	• I	•	•	• V	•
Žalni praznik spomina in pričevanja
domobranska proslava
Nedelja, 1. junija 2013, ob 10. uri v Slovenski hiši
-	Sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj - msgr. dr. Jure Rode
poje pevski zbor Slomškovega doma Ex corde; vodi Marta Selan Brula
-	Poklon in molitev pred spomenikom
-	Spominska akademija v dvorani Slavnostni govornik: Marjan Boltežar
Odrski prikaz: »Pogrnjene mize« Režija: Tone Podržaj; zamisel: Vera Breznikar Podržaj
Počastili bomo vse žrtve vojne in komunistične revolucije na Slovenskem
SLOVENCI IN ŠPORT
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atencion al publico)
V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) smo na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 18. ure.
Hvala za razumevanje!
Enajsto desetnico je prejel
SPET ZLATA!
Slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je skupaj s Čehinjo Kveto Peschke zmagovalka turnirja dvojic v Rimu. Igralki sta finale dobili, potem ko sta drugi nosilki domačinki Sara Errani in Roberta Vinci predali dvoboj pri zaostanku 0:4 v prvem nizu.
VIOLE SPET PRVE
Nogometaši Maribora so dvanajstič postali državni prvaki. Štajerci so si četrti naslov zagotovili po zmagi dva kroga pred koncem prvenstva proti Triglavu. Slavili so z 2:1. Maribor je z 12 državnimi naslovi daleč najuspešnejši slovenski nogometni klub. Olimpija jih ima štiri, prav tako Gorica, dva imajo Domžale, enega pa Koper.
KVALIFIKACIJE ZA EP V ODBOJKI
Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je z zmago začela kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2015. Na prvem kvalifikacijskem turnirju v Vroclavu je v prvem dvoboju s 3:2 premagala Makedonijo, a do dveh točk, ki bodo še kako pomembne, je prišla težje od pričakovanj. V drugem krogu je z enakim rezultatom premagala še Latvijo, a po pričakovanju jih je premagala ena najboljših
Letošnjo desetnico, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje za mladinsko književnost, je prejel Vinko Möderndorfer za roman Kot v filmu. Knjiga pripoveduje o 12-letnem Gašperju, ki ga pretresajo pubertetniške tegobe, povezane tudi s primitivnimi ustrahovanji postavljaških sošolcev in ločitvijo staršev. To ni prva nagrada za roman; lani je prejel drugo modro ptico, prav tako pa je bil izbran za projekt Rastem s knjigo - izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošolcu.
Za desetnico so bili nominirani še Cvetka Bevc za knjigo Čivknjeno od začetka do konca, Dušan Čater za delo Ribamož, Goran Gluvič za Celovečerni film, Nataša Konc Lorenzutti za Kakšno drevo zraste iz mačka, Tone Partljič z Deklico in generalom, Andrej Predin z Gnusno kalnico, Andrej Rozman - Roza s
knjigo Čofli, Bina Štampe Žmavc za Zaljubljeni tulipan: igra za otroke, Anja Štefan pa za Gugalnico za vse.
Podelitev, ki se je letos prvič preselila iz prestolnice, je potekala v Kulturnem centru Janeza Trdine. Prireditve, v kateri je igralka Alja Kapun med drugim spretno vpletla delčke nominiranih del, se je udeležila tudi večina letošnjih nomini-rancev, ki so toplo pozdravili Möderndor-ferjevo zmago.
Nagrado za otroško in mladinsko književnost podeljuje Društvo slovenskih pisateljev (DSP) za uveljavljanje izvirnega otroškega in mladinskega leposlovja. O nominiranih delih je odločala žirija v sestavi: predsednica Polonca Kovač, Borut Gombač, Klarisa Jovanović, Janja Vidmar ter Dim Zupan. Priznanje so podelili v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu.
Slov. sred. tečaj ravnatelja Marka Bajuka
Sestanek staršev 1. letnika
v soboto, 31. maja, ob 18. uri v Slovenski hiši
Lepo vabi profesorski zbor
OBVESTILA
Katarina Srebotnik
evropskih reprezentanc, Poljska; izid je bil 3:1.
Na evropsko prvenstvo se bo neposredno uvrstila najboljša reprezentanca iz dveh turnirjev - drugi bo ta teden v Ljubljani, drugouvrščena ekipa bo odšla v dodatne kvalifikacije.
PRVIČ NA STOPNIČKAH
Slovenski speedwayist Matej Žagar je na tretji dirki sezone svetovnega prvenstva na Finskem zmagal in tako prvič v karieri stopil na najvišjo stopničko SP posameznikov. Žagar se je prvič v sezoni uvrstil v finale, v katerem je premagal svetovnega prvaka Britanca Taia Woffindna in Šveda Fredrika Lindgrena.
NEDELJA, 25. maja: Žegnanje pri Mariji Pomagaj v Slovenski hiši.
SOBOTA, 31. maja: redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. Sestanek staršev 1. letnika ob 18. uri. NEDELJA, 1. junija: V Slovenski hiši ob 10. uri spominska proslava žrtev vojne in revolucije. NEDELJA, 8. junija: Občni zbor v Carapachayu. SOBOTA, 14. junija:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Poslovilni večer RAST XLII v Slovenski hiši.
NEDELJA, 15. junija: Očetovski dan. SOBOTA, 21. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 22. junija: Procesija sv. Rešnjega Telesa. SOBOTA, 28. junija: Praznik slovenske državnosti.
OSEBNE NOVICE
Smrt
V	Haedu je umrla Ivica Lazar, roj. Arhar (90) in v Sloveniji (Mavčiče) Janez Zavrl (84). Naj počivata v miru!
Družinska sreča
24. aprila se je rodil Hernan Obri-skal. Očka je Diego, mamica pa Milena Levstek.
V	Sloveniji pa se je 15. maja očetu Bernardu in mamici Viki roj. Rant
rodila Kamila Marija Grbec.
Srečnima družinama naše čestitke!
Krst
V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil v soboto 18. maja, krščen Augustrn Klarreich; očka je Marko, mamica pa Eliana Burgar. Botrovala sta Andrej Pograjc in Mariana Elizabeta Klarreich; krstil pa župnik Franci Cukjati. Srečni družini iskreno čestitamo!