NOVA PITEKANTROPOIDNA OBLIKA HOMINIDA IZ SEVERNE AFRIKE ZLATA DOLINAR-OSOLE Iz francoskih in italijanskih splošno znanstvenih in antropoloških revij smo zvedeli za važno novo najdbo hominida, ki so jo mogli časovno opredeliti po geološko-paleontoloških in k u ltu rn ih vidikih. V T ernifinu, 17 kilom etrov jugovzhodno od M ascare (Oran) v Severni Afriki, so že približno od leta 1872 pri kopanju peska na istem m estu posamično od­ kriv ali fosilne kosti in tudi kam ena orodja. Strokovnjakom , zlasti onim v Alžiru, je to m esto že dolgo pom enilo k ra j m orebitnih m ožnosti novih odkritij k večji razjasnitvi razvoja dobe kam ene k u ltu re človeka in n jene časovne ter regionalne razsežnosti. V endar so se pričela sistem atična izkopavanja šele dve leti po prehistoričnem kongresu, ki je bil v A lžiru leta 1952, po direktivi D irection des A ntiquités de l’A lgérie, ki je izročila p rofesorju C. A ram bourgu vodstvo izkopavanja. Leta 1954, ju n ija meseca, so začeli z delom, in sicer na najglobljem m estu tedaj že zapuščene peščene jam e, k je r so plasti ostale ne­ dotaknjene. N ajp rej so m orali izčrpati vodo, ki je bila do ted aj njihov zaveznik, k er je p reprečila izkoriščevalcem peska, da bi pobrali ali prem etali tudi te nenačete plasti. V teh najglobljih n edotaknjenih plasteh so našli že ju n ija 1954 poleg fosilnih ostankov živali in kam ene industrije tudi dve spodnji čeljustnici ho­ m inidov, k a r daje možnost, da se v smislu pleistocenske kronologije natančno opredelijo tudi človeški ostanki. P rid ru žen a fauna v glavnem obsega izum rle živali in sorodne današnjim afriškim , tropskim vrstam . Med njim i so Elephas atlanticus Pomel, vrsta Rhino­ ceros, Equus m auritanicus, Cam elus Thomasi, Hippopotam us, G iraffa in mnoge druge. Posebne važnosti je prisotnost vrste M achairodus (M. cultridens) in orjaškega Phacochoerusa (podobnega veliki fosilni obliki iz vzhodne A frike in A vstralije), ki sta značilni za starejši pleistocen. Po m nenju av to rja A ram bourga že sam i zad n ji dve najdbi zadostujeta za časovno opredelitev najdišča v zgodnji, ali kot sam pravi, v začetek srednjega pleistocena, in s tem soglaša z m nenjem , ki ga je izrazil o tem zadnji geološki kongres. O benem se tipologija orodja pridružuje paleontološkim podatkom za d a­ tacijo plasti s človeškimi kostmi. Našli so okrog sto artefaktov iz kvarcita, iz p eščenjaka in apnenca, redkejši so bili iz krem enjaka. Splošen tipološki značaj ustreza po Baloutu zelo prim itivnem u šeleo-ašeleenu, ki se po afrikanski k ro ­ nologiji uvršča v industrijo spodnjega kam azjena iz vzhodne A frike, k ar bi bilo vzporedno IL in III. oldovejskem u nivoju. O glejm o si podrobneje obe m andibuli! P ripadali sta odraslim osebam v er­ je tn o različnega spola (Aram bourg, ki je presojal po razlikah v m asivnosti). P rva (moška [?]) je popolnejša, ima ohranjeni obe strani korpusa (ram i ho­ rizontales) s simfizo, m olarje, prem olarje in dva inciziva ter del veje (ram us m andibulae), medtem ko kanini m anjkajo. D rugi m andibuli m anjka desni del korpusa z vertikalno vejo, im a pa simfizo, leve m o larje in prem olarje te r sk o raj Sl. 1. »Prva« m andibula (moška?) iz Ternifina, pogled z leve strani in od zgoraj (po Sergiju) vso levo pokončno vejo (ram us m andibulae). Splošni vtis obeh je, po fotografiji in podatkih C. A ram bourga in S. Sergija, m asivnost in izredna velikost. Poleg tega nas prednji profil sim fize prve čeljustnice in ohranjena veja na drugi zelo spom injata na heidelberško spodnjo čeljust, zobje in zobni lok nam pa p rik lič ejo v spomin m egantropa z Jave in pekinško najdbo. P rofilna linija sim fize na drugi m andibuli je pa bolj šim panzoidna. Vse om enjene najdbe prištevam o, po našem poim enovanju, k pitekantropom , t. j. subgenus Homo (Pithecanthropus), z izjem o spec. neanderthalensis. Vtis po fotografiji nas ni varal, saj n ajd itelj prisoja novi najdbi isto razv o jn o stopnjo, na k a te ri so azijski pitekantropi (t. j. v našem smislu species erectus in pekinensis). V podrobnem opisu opozarja A ram bourg na podobnosti med najdbo iz T ern ifin a z najdbo iz Pekinga, ki jo im enuje Sinanthropus, zlasti na robne odebelitve (torus m arginalis) in poudarjene prednje in zadnje izrastke (tuber­ culum m arginale) na korpusu. D alje se ujem ata nagnjenost simfizê, na »drugi« m andibuli prisoten trigonum m entale kak o r pri sinantropu HI in parabolični zobni lok, ki se natančno ujem a z istim na m andibuli sinantropa Gl. Podobnosti zob v obeh najdiščih so še večje: veliki so, kratki, proporcije so enake in stru k ­ tu ra je ista. M2 in M3 im ata šest kuspidov, od katerih je najm očnejši m etakonid, k i je v zvezi s hipokonidom na način, da brazde m ed njim i tvorijo črko Y. To n i posebnost, k er najdem o isto obliko brazd na kronah m olarjev p ri antropo­ m orfni (verjetno so m išljeni pongidi) in pitekantropih. Po drugi strani pa o m en ja avtor znake, ki ločijo njegovi severnoafriški najdenini od sinantropa. To bi bila nepodobna lingualna površina alveolarnega izrastka in položaj digastričnih jamic, ki ternifinski m andibuli baje bolj približuje neandertalcem . Zgoraj smo srečali n. pr. term inus torus m arginalis in tuberculum m arginale, k i sta v anatom ski nom enklaturi neznana. Prav tako v anatom ijah ne najdem o »vodoravne veje« m andibule. To zadnje še ni tako hudo, k er razumemo, k a j je m išljeno s horizontalno vejo; teže je z izrastki in robovi, če so presvobodno poim enovani. O m enjenega tu b erk u la in torusa ni niti v francoskih anatom skih atlasih ; našli smo pa torus m andibularis v knjigi M. Boule-H. V. Vallois 1. c. v zvezi z okostjem iz Chancclade. Od tod imamo tudi poročilo {Le., p. 32), da la h k o iste oblike najdem o pri današnjih arktičnih plem enih. Podobne nomen- k la tu rn e svoboščine po našem m nenju niso dopustne, saj tudi zm anjšujejo razum ljivost ter vrednost strokovnih poročil. Glavne primerjave meritev (v m m ) Ternifine 1 2 Sinanthropus Pithecanthropus GL HL B. Mauer D olžina mandib. . . 110 110 103 94 — 120 Viš. korp. za Mi . . 35 34 34 26 33,7 34 D e b e l i n a .................... 19 16 16,4 15,4 16,5 20 (Mi) 24 Viš. sim fize .... 39 35 40 31,5 38 36 Viš. v e j e .................... — 72 74 61 — 73 Sir. v e j e .................... — 45 40 39 — 52 D olžina Pi—P2 . . . 17 18 18 15 17 14 D olžina Mi—M2 . . 39 42 38 33 (alv) 40 37 D iam eter alv. C . . 7,5 X 9 7 X 10 9 X 10,4 8,5 X 8,7 5 X 8 6 X 9 P rim erjan je vrednosti m eritev prvih kolon povzem am o po A ram bourgu (1. c. p. 495). Mi smo izm erili še odlitek heidelberške čeljusti in zneske dodali v šesti koloni. O bstajajo odkloni vrednosti navzgor in navzdol med m andibulam i atlan tro p a (Ternifine), sinantropa in pitekantropa, ki niso pomembni. Znatnejša je m orda razlika v velikosti m ed prvim i trem i in m auersko najdbo, dalje širina v eje te r debelina korpusa prvih treh in M auerja na drugi strani. (Ni nam znano, k je so m erili debelino čeljustnice, zaradi tega navajam o za heidelberžana vrednosti preko Mi in Ms. Niti v M artinu (l.c .) niti v drugi podobni lite ra tu ri nismo našli podatkov o načinu in mestu merjenja debeline mandibule). Prese­ netljivo pa je, da ima nasprotno beidelberžan manjše zobe tako od ternifinskih, od pekinških, kot tudi od javanskih hominidov. P oleg teh m er smo se zanim ali še za kot sečišča sm ernic desne in leve v rste zob. Zvezali smo središča m o la rje v in prem olarjev te r prem ici podaljšali do sečišča p re d m andibulo. Ta k o t znaša na p rv i tern ifin sk i m andibuli 34°, s tem je po Š k erlju (1. c. p. 38) blizu pitekantropom ; v k lju ču je se v variacijsko širin o n ean d ertalcev im celo sedanjega človeka (19—37°). N ajd en in a je nedvom no zelo važna, k e r je zelo stara, varno d atiran a in razen tega je tu najden s šeleensko k u ltu ro prvič n a svetu n jen v erje tn i izd e­ lovalec. S tem je po m nenju A ram bourga po jasn jen o v p raša n je razvojne sto p n je p re d približno 300.000 leti živečega izdelovalca k u ltu re pestnjakov. P o vsem tem bi pričakovali, da smo z novo n ajd b o dobili novega p ite k an - tro p a približno iste starosti, k o t sta njegova podrodovna soim enjaka iz Čou- k o u tie n a (Peking) in T rinila. P rofesor A ram bourg p rav i: »Vendar se hom inid iz T ern ifin a ne zdi strogo istoveten niti s p itekantropom niti s sinantropom ; on k aže po nekih posebnostih n a korpusu m andibule znake, ki so lastni n je m u in iz ra ž a jo v neki m eri tendenco proti n ap red n ejši stopnji. Z aradi tega bom p red lag al, da označimo te g a hom inida, preden ga popolneje spoznamo, z za­ časnim imenom ,A tlanthropus m auritanicus1 « (1. c., 895). Po našem gledanju na sistem hominidov bi se moralo glasiti ime nove najdbe Homo (Pithecanthropus) mauritanicus, atlanticus ali ternifinus, kjer bi prvi imeni označevali pripadnost po znakih, tretje pa kraj najdišča. Očitno se Arambourgu ne zdi potrebno, da bi združeval enako visoke razvojne stopnje Sl. 2. »Druga« mandibula (ženska?) iz Ternifina, pogled z leve strani in od zgoraj (po Sergiju) v okvir generičnega imena. Ne gre mu za preglednost sistema in večjo enotnost. Morda — po sistemu Weinerta — naj zadostuje vzdevek »anthropus« s kakršno koli predpono, da označi določeno stopnjo razvoja (Pithecanthropus, Sinan­ thropus, Africanthropus, Euranthropus, Atlanthropus)? Iz njegovih treh poročil ne moremo natančno spoznati njegovega gledišča. Iz članka S. Sergija (1. c., p. 363) nam postane jasno njegovo stališče glede sistem a hominidov, ki nam ga razloži in utemeljuje. Novo najdbo vzporeja s sinantropom in heidelberžanom (evrantropom) in ju združuje v skupino, ki jo im enuje protoantropi. Imam o azijskega in evropskega protoantropa, v atlan tro p u pa da smo dobili še afriškega. Svoje m nenje zagovarja s tem, češ da doslej še ni dokaza, da bi bili ja v an sk i pitekantropi že lju d je in jih m oram o ločiti od sinantropa, ki je že hom inid. Za razliko od razvojno n ajn ižjih hom inidov, protoantropov, imenuje Sergi pitekantrope proantrope ali predhominide, ker so neposredni predniki hominidov. V zvezi s Sergijevim m nenjem smo naleteli na to lik o k ra t obravnavano v p rašan je, k aterega p rednika človeka bomo im enovali že človeka? In vprašanje, k i iz p rejšn jeg a sledi: k atere so bistvene lastnosti, ki ločijo človeka od živali, tu d i od tistih, ki m u stoje najbliže? Za razpozna­ v an je m ed še živalsko in človeško razvojno stopnjo so nam važni p ri n ajd b i nedvom no znaki, ki nam govore o načinu hoje in velikosti možgan. Zadnja pa presega pri azijskih p itek an tro p ih (750—1200 ccm) vse danes živeče in izum rle opice. Za bistvo razm o triv an ja razvojne poti človeka se nam ne zdi niti po­ sebno važno, če priznam o pitekantropom človečnost ali ne. Enako ni nujno, da združujem o v podrodu pitekantropov poleg klasičnih z Jave še sinantropa, heidelberžana itd., če bi ne bil ta način v p rid preglednosti sistema. Samo pom islim o na bodočnost, k i bo verjetno še dala k a j novih najdb! T ernifinska n a jd e n in a je po opisu in fotografijah nekako m ed sinantropi, p itekantropi in heidelberžanom . Sergi, za k atereg a so pitekantropi predhom inidi, heidelberžan in sinantrop pa zastopnika protohom inidov, je m oral napraviti atlan tro p u n ek aj sile, da ga je lahko p rištel k protohom inidom . Sicer prisiljenost v sistem ih ni nobena redkost, vendar m enim o, da se je je treb a po vseh možnostih izogibati. Iz našega vidika se je b o lje odločiti za večjo variacijsk o širino važnih znakov pod skupnim im enom in v tem okviru zasledovati razvoj ter vključevati nove n ajd b e brez škode za postopno evolucijsko linijo. Poleg poimenovanja najdbe imamo pomisleke še glede pomena razlik med obema mandibulama in pekinškimi čeljustnicami, med prvima dvema ter pite- kantropovimi z Jave in med obema, najdenima pri Ternifinu. Kolikor mo­ remo presojati po fotografiji, sta mandibuli precej različni. To je poleg razlike v masivnosti verjetno napotilo najditelja, da govori o moški in ženski mandibuli. Sergi, ki je ternifinsko najdenino videl, ne vidi v neenakosti čeljustnic nobenega vprašanja in se očitno zadovoljuje z mnenjem Arambourga. Morda razlike niso tolikšne, da bi vzbujale dvom glede pripadnosti enako visokih razvojnih oblik? Nehote se nam vsiljuje misel, da so morda večje, kot med omenjenima čeljust- nicama na eni strani ter sinantropi im pitekantropi na drugi strani. Če iz­ vzamemo tiste važne značilnosti spodnjih čeljustnic in zob, ki opredeljujejo pitekantropa, neandertalca in fosilnega človeka (Homo), ali poznamo dovolj variacijsko širino manj očitnih znakov? Znano nam je, da je pri današnjem človeku ravno mandibula ena najvariabilnejših kosti, in to v splošnih kot v podrobnih znamenjih, izvzemši tistih, ki jo uvrščajo v kostni zbirki v vitrino z napisom Homo sapiens. Literatura A ram bourg, C. et H offstetter, R., D écouvert, en A frique du Nord, de restes hum ains du P aléolithique in férie u r. Comptes rendus des séances de l’Académ ie des Sciences. (Pp. 72—74) P aris, 5 Juillet 1954. A ram bourg, C., L ’H om inien fossile de T ernifine (Algerie). Com ptes rendus des séances dex l’A cadem ie des Sciences. Pp. 893—895) P aris, 11 O ctobre 1954. A ram bourg, C., A R ecent D iscovery in H um an P aleontology. A tlanthropus of T ern ifin e (Algeria). Amer. J. Phys. A nthrop., n. s. 13 (p. 191—202), 1955. Boule, M.-Vallois, H. V., Les Hom m es fossiles. (Masson et Cie.) P aris 1946. H ill, W. C. O sm an, M an’s A ncestry. (W. H einem ann, M edical Books, LTD.) London 1954. M artin, R., L ehrbuch d er A ntrohopologie, 2. Band, Jena (G. Fischer) 1928. R ouviere, H., A natom ie H um ain. Tome I. (Masson et Cie.) Paris 1948. Sergi S., A tlanthropus M auritanicus Aram bourg, E stratto della Rivista di A ntropologia, Vol. XLI, Pp. 360—364, Roma 1954. Š kerlj, B., R azvoj človeka, U niverza v L ju b ljan i 1950. SUMMARY A new P ith ecan th ro p o id Hom inid from N orth Africa W hile system atically excavating the paleolithic site a t T ernifine (O ran, N orth A frica), in June 1954, C. A ram bourg found tw o hom inid m andibles. A ccor­ ding to the fossil fauna an d to the chelleo-acheulean im plem ents (Cam asian) found in situ, the p e rtin e n t stra tu m could be identified as ea rly Pleistocene. F o r th e first tim e in w orld h isto ry rem ains of the m a k er of the hand-axe cu ltu re w ere found together w ith his tools. The m andibles a re m ost sim ilar to the classic P ithecanthropi of Ja v a and Peking. A fter th e photographs (republished also by S. Sergi) the sim ilarity of th e T ern ifin e probably m ale m andible also w ith the H eid elb erg m andible is evident, w hereas the second (fem ale ?) m andible, in its p ro file, rem inds, m orphologically, of m ore Pongid low er jaw s. C om parisons w ith m easurem ents of the H eidelberg m andible show th a t this specim en is som ew hat larg er b u t has sm aller teeth than the T ern ifin e m andibles. The new generic nam e “A tlanthropus” does not seem ju stified as w e do not know enough a b o u t th e v a ria b ility of the m andibles of the subgenus Homo (Pithecanthropus) as yet. T herefore the nam e H om o (Pithecanthropus) atlanticus or m auritanicus w ould b e tte r fit the taxonom y. Evidently, A ram bourg has a different concept of th e H om inid system .