NOVA ZVEZA ZA IZPLAČEVANJA DENARJA Naie denarne poifljatre razpotja in lapla*uje aedaj po eefl Jugoslaviji "Kraljeri poktni tekmi urad" ▼ Ljubljani; to je taK državni aavod, kakor je bila O. k. poitna hranilnica m Donajn, ka> tera je mnogo let pred svetovno vojno »plačevala naše denirne bo> iiljatve iironi aretro-ogreke monarhije. Jamčimo za vsako denarno poiOjater, Mi m kak« mogoAe s» made v izplačilu, ki bi se povzročile po dragih, hm naie krivde, pt ne moremo prevzeti nikake obveznosti 100 kron .... $1.20 600 kron $ 5.00 300 kron .... $2.25 1,000 kron .... $ 9.50 900 kron .... $3.00 6,000 kron .... $47.50 400 kron____$4.00 10,000 kron ---- $95.00 Onfall mm *o veljavne do dm, ko m nadomestijo s drngta* Dnar mm podati jo najbolj« po Dom-tic Postal MmtJ Mm •It p«p«H«s I«k|uk Draft ^^^ • «... +A 'iL - . S' PRIPRAVE NA : SPLOŠEN NAPAD.0 __B Brambni minister Noske ni hotel P odstopiti. — Danes bo najbrie se- stavljen nov kabinet. s _ li ci Berli, Nemčija, IS. marca. — . Špartačani bodo na vsak način ^ napadli Berlin. Napad se lahko p i prične vsak trenutek. Gustav No- ^ ske ni hotel odstopiti. Izjavil je, da bo ostal na svojem mestu ter clelal mir, dokler časa bo mogel. s London, Anglija. 18. marca. — ! Vse kaže, da je Vestfalska sredi- t j šče Spartaškega gibanja. Komuni- j. 1 sti napadajo Noskeje in Kappove čete. Amsterdam, Nizozemsko, 16. \ i marea. — Jutri bo sestavljen v ^ i Berlinnu nov kabinet. Njegovi r I člani bodo: državni kancler Eu- ^ I gen Sehifter; vojni minister gene-I ral Seeekt; f inančni minister dr. ^ ' Cuno. ki je upravitej Hamburg- r Amerika črte. j ] ['odličen v krizi ter senator Mah- i .'mud paša. Mesto je bilo pretekli ] , j vtčer mirno, čeprav so bile ulice x . i polne ljudi. ( i - DENARNE POtUJAXWM V i istbo, k& ooirtio a • j. voniwaa IsvTtajeno denarne Iglili r popolnoma eaneeljivo In mliijh '' raameram primemo todi hitro p , e eeli Wrt, na Oaftfkm in tedl m tfotranjekm po tmlji H Jo m o tedrao po italjaneki armadi«, t, Jaaitano alt gar hHbiimi » !- tlako peinjifoT. toda «a kake Mfc» i, gota mmučš ▼ l^plifflm M MM e mm nenetl nikake iihiMiwtfc 100 lir .... $ 0 JO " 300 lir .... $18.75 500 lir .... $90.00 1000 lir .... $60.00 n PoMA Baiiaf ftiS || p« po Um M BMk M KEMAL BREZ UPLIVA. I Vsled zavezniške okupacije Carigrada je prekinjeno uplivanje Mu-stafe Kemala na sultana. j --;c Washington, D C., 18. marca. Zavezniška vojaška okupacija Carigrada je bila vsiljena zaveznikom vsled vedno naraščajoče mo- š č. Mustafe Kemala, ki je koutro-;x ln al vlado sultana. Ta vlada jje j j edini element avtoritete v Turči-i,, j!», ki je za sprejem zavezniških t 17: i rovu ih pogojev, soglasno z iz- ( | j i: vami tukajšnih uradnikov. Ma-i I u« ver pa se ni smatralo za poskusi, 'stalne uravnave, temveč za od-j. ! rt-dbo. ki popolnoma odgovarjaj načrtom sveta ministrskih pred- ^ sodnikov, tikajočim se uravnave (turškega vprašanja. Soglasno z načrtom naj bi ostal! sultan v Carigradu, vendar pa sej ni mislilo na nikako vojaško okit-1 | pačijo. Odkar pa je pričela pro-j' iuniška turška nacionalistična j slranka izvajati tak upliv ter stre-j meti za tem. da se napravi Musta- j ; fo direktnim diktatorjem turške-' jri> parlamenta, vsled česar bi bil >flo v stanu ustanoviti in strmo-j glaviti kabinete po svoji lastni| | volji, se je jrlasilo, da je pri«**ako-< vati vojaške okupacije z izrecnim j i namenom, da se ojači moč sulta- i ;U. _ ( V kolikor je znano, niso dose-daj Združene države še ničesar odgovorile na prošnjo zaveznikov, naj objavijo svoje nazore glede t nameravanega turškega načrta. r T radniki so pričakovali, da se bo ! sporočilo o kakih izpremembah, t glede tega načrta in to radi hitrega razvoja dogodkov v Turčiji, vendar pa se še ni razkrilo, če je bil izraz ameriškega naziranja glede tega predmeta zavlečen _ vsled razvojev v Turčiji, r Carigrad, Turčija, 18. marca. Poleg aretacije Džernal pase in Dževid pase sta bila pretirana tudi neki cesarski princ, ki je bil FINCI POTISNJENI NAZAJ. ] Helsingfora, Finska, 19. marca. Finske čete so biie prisiljene izprazniti svoje pozicije pri Sut- ( jaervi, severno od i zera Ladoga! ( ter se umakniti v s^verozapadni ^ «T-cri, soglasno z ofieijclnim ob- ^ J vestilom finskega generalnega' ( štaba, ki poroča, da so se vršili!, včeraj ostri boji z boljševiki. Vas Sutjaervi je bila baje popolnoma uničena. Ta fronta leži severno < od one, ob kateri so se pred štirinajstimi dnevi vršili ostri boji. Varšava, Poljska, 18. marea. —j Bumimska delegacija, ki je bila poslana semkaj, da se posvetuje s , Poljaki glede mirovnih pogajanj s sovjetsko Rusijo, se ni še sestala s poljskimi pooblaščenci in sicer radi zadnje izpremembe, ki se je izvršila v vladi Bumunske. — Pričakovati je, da bodo poverilna j pisma delegacije dospela v par dnevih in da se bo potem lehko pričelo s pogajanji. Med tem časom pa bodo ostali Rumuni \ me-, stu. Člani letske delegacije so odpo-! to vali v Rigo potem ko se je za-j kij učilo uvodna pogajanja ter jej pričakovati, da se bo delegacija i vrnila semkaj, kakor hitro bo do-t • bila od letske vlade potrebna na-J vodila za kompletno uvedenje jav-' nih mirovnih pogajanj z boljše-' viki. TRUBLI ŠPANSKEGA KRALJA Madrid, Španska, 18. marca. — Kralj Alfonzo je danes odpoto* - val v Bordeaux, kjer bo obiskal > nekega odličnega špecijalista za J ušesne bolezni. Vrnil ^e bo v nedeljo ter ga bo spremljala prin-» tesinja Bjatrika, ki se mudi v Bordeaux nidi, svojega zdravja.' HOLANDCI GRADE MOTORNE LADJE. Rotterdam, Holandska, 17. mar-; ca. — Nekatere največjih ladje-ct.''niee*na Holandskem so priče i e graditi motorne tovorne ladje, o-I premljene s petrolejskimi stroji, jo katerih se glasi, da bodo kmalu pognali paro z morja. Neka norveška tvrdka je naročila šestnajst velikih motornih la-jti.j, ki imajo skupaj nad 120,000 j ton deplacementa. Te motorne la-i dje bodo zgradili na neki nizo-•zemski ladjedelnici. ZLOMIL SI JE HRBET, A HODI Providence, R. I., 17. marca. — Reuben Owens, mornar, je prišel v mestno bolnico ter rekel, da je padel iz vlaka ter da hoče vedeti, • na katerem delu telesa se jc po-i škodoval in če so njegove poškod-. be nevarne za zdravje. Zdravniki .'so ga preiskali ter našli da je bila njegova hrbtenica zlomljena. .{Kljub temu pa je prišel sam v bolnico ter izjavil pozneje, da ne > j čuti nikakih posebnih bolečin, i ANTI SALONSKA LIGA IN NO--j VI PREDSEDNIK. r ______ Westerville, O., 17. marca. — Rev. Baker, generalni superintendent Anti-salonske lige, je izdal ^ ugotovilo, v katerem pravi, dn. ne bo Liga podpirala nobenega kan-- didata za predsednika, ki nc bo od i. ločno v prilog prohibiciji. .1 Ugotovilo trdi nadalje, da bo a Liga s sumom sprejela vsako no->- vo izpreobrnenje k prohibiciji ob i- enajsti uri od strani kandidatov, r ki se potezajo - za predsedniško • mesto. Predsednik moskovske sovjetne vlade, Kamenov, govori zbrani ljudski množici. — S slike je jasno razvidno, da fc nahaja na oboroženem avtomobilu. . , PREDSEDNIK EBERT HOČE ODSTOPITI., - * Predsednik nemške republike je irjavil, da je pripravljen odstopiti, kadarkoli želi to nemški narod. Stuttgart, Nemčija. IS. marca. , i (Preko Kodanjal. — Predsednik j lEbcrt je danes izjavil, da je po- , ' polnouia voljan in pripravljen re- j siprnirati, če bi večina nemškega ( naroda zahtevala kaj takega, i — Oni. ki ve. s kakimi težko- ^ <-i.mi se j«' morala boriti sedanja i« nemška vlada. — .;♦* izjavil. — da', ;\t tudi. da nisem niti jaz. niti ka-!, tiri dru>ri član mojega kabineta L 1 ' „ ' J t željan obdržati svoje mesto. Cuti-1, t mo pa vsi. da j«* naša dolžnost , 'justrajati. dokler nam narod sam , I ne reče. naj gremo. Nato pojde-j n.<». /. vednostjo, da sinp Morili •svojo dolžnost na najboljši način' j L i naui je bil znaii. — Izboljšane razmere tekom *|t poročil«, da j«* izvršil dr. von Kapp, reakcijo-! nami kancler, samomor. Slfde«" njegovi resignaciji so Kapp in nje-J M'vi tovariši pulM-j/nili ».koni pretekle noči u nemškega glavnega, ».test«. N«*m«" ija -e j.- t>d-fr>la i fžiuia, katrr*-};« >»<> uveljavili re*iicijo- j i i. rui ti. iii.iiti prvtelJ.«* sol»otu. a stoji sedaj pred uadaljno nt* v ar- ; i ostjo v obhki radihali/ma. <>lK>roieiu' sile reakeijonarnega elementa y.apnŠ4-ajo Berlin r nav/o^nost tiustava Noske-ja, obrambnega j ministra v Kbertov« r« kabinetu, ki je dospel v Berlin iz Htuttgarta ueroplaiiotu. /naei, d«i namerava ustavna vlada takoj prevzeti kon-I rol<> <«4*nriul von St i' lit, načelnik vojaškega štaba predsednika Lbi-rtn. .i«- bil iiiienov.n povel j it i kom vladnih sil v Berlinu. I / i a \ a vnti Kap;>a reklu, da r«-sijruira, « Ia bo dežela združena • boju proti boljševizmu. Iz različnih mest prihajajo poročila o u-I oriti deluveev in vesli iz Berlina pravijo, da korakajo rdeče sile, 1 od poveljstvom šp.» t;i-'aiiskih voditeljev, proti glavnemu mestu. I.er niso ret e Kbert.i m' prevzele polne kontrole, se je bati napada Rdečih. Po re 11 Nemeiji n \ številnih krajih prevzeli vodstvo zadev rail kalni elementi. Prob-tarska diktatorstva so bila ustanovljena v j I >ort inundu, tiera, llaib-, (Jelsenkirehen, d oči m so delavci v L ip.sk eni j I o^iiali vladne eete ipredmestij ter so se vršili nato poulični boji.! London, Anglija, 1>. marea. — V Berlinu krožijo poročila, da ^ /\isil tir. von K;«!»P. načelnik rekaeijonarne vlade, samomor. —j i o/ade\ na poročila so prišla v Amsterdam iz nemškega glavnega inesta po telefonu. Koblenz, Nemčija, 1*. marea. — linstav Noske, obrambni mini-%fer, se je odpeljal ve« m j z arroj lanom v Berlin. Nevernost, ki pre'i o»l boljševizma, je velika. Čete von Kappa ■•e umikajo iz Berlina tj'r je \saki trenutek pričakovati napada od s.iani šapartai-anov. Konsolidacija \seh strank za boj proti boljše- • iziii ti je bila stvor jena in izključeni so le neodvisni socijalisti. Vo-liive se bodo \ rš le uc pozneje kot junija meseca, kot javljajo poro-e la i/. Stuttgarta. Predsednik Kbert stoji oeividno pred položajem, ki je prav ta-\ o opasen in telave'i kot je bil v času, ko je boljševizem prvikrat r.vjal \ Berlinu, \endar pa je jasno, da noče stara vlada izgubiti niti trenutka (''asa za ak< i.io. Povelja za aretacijo von Kappa ter generala von Luettwitza so bila i/dana v pretekli noči. l>o devete ure z\eeer je dospelo v Stuttpart 210 članov nemške ■ narodne »kupščine n.ed temi le pet neodvisnih socijalistov. Glasilo | e je, da bodo na djnušnji s,ji narodne skupščine neodvisni socija-1 sti bropadi. Spartačuni so si »vesti uspeka, ki so ga imeli nad Kappovo via-j • • ». i/rabili I « do poio/.aj ter neomejeno vstrajali pri svojih za-', t.tevak. 1 Nlavni uemnki /urnalist Maksimiljan Harden, je takole'označil sedauji pololaj: - V političnem rziru n*1 bo Nemčija ista dežela kot jc bila prej. (Mstop dr. Kappa je začasno ra/vozljal položaj, ni pa rešil zaplete-i h problemov, ki so spravili dr. Kappa na površje. V prepričani, da je Kwppa strmoglavil peneralni štrajk. ne pa "tara Kbertova vlada. Delo dr. Kappa je pa spravilo šc bolj v o->I»red je x p ruša n je nemške sovjetne republike. Nemški delavci imajo v rokah dokaz svoje moči iu prav dobro *edo, kaj jim je mogoče napraviti, če so složni. V sredo je vladal v Berlinu precejšen mir. DR. 6R0SIČ JE HRBTIŠČE ODPORA NA REKI. STARI ZDRAVNIK KI NA VSE RRIPLJE PRIZADEVA. DA BI DOVEDEL DO ANEI^SUE REKE OD STRANI ITALIJE. — ZATRJUJE. DA JE PRISTEN ITALJAJ* Trst, Italija, 17. marca. — Mož, ki jc v resnici napravil celi tru-bel. na Reki, ni D'Annunzio, temveč dr. Anton Grosie, primarij mestne bolnice na Reki ter predsednik reškega narodnega sveta. On, no pa D'Annunzio dela Irubel še naprej. Ko je izbruhnila v oktobru 1918 v Avstriji revolucija, je bil on eden izmed prvih, ki so zahtevali, naj Italija atiektira Reko. Pri tem je ustrajal od onega časa naprej. Ko je večina sveta v preteklem decembru glasovala za sprejem kompromisnega predlogu ministrskega predsednika Nitti-ja, se je on temu trdovratno upiral, (.'e bi on izpremenil svoje nazirauje, bi svet brez dvoma sprejel neodvisnost Reke. č'e pa bi svet storil to, bi izgubil D'Annunzio pod seboj tla ter bi se meral kmalu umakniti z Reke. Dr. G rosic, ki trdi, da bi se moralo njegovo ime izgovarjali "Urossi" (zakaj pa se potem ne piše tako?), se postavlja, da lahko jr. a sledu je svoje italjauske pradede nazaj štiri stoletja (prav v tiča.-rijo, kaj ne?). Po svojem profesionalnem izurjenju ter naeiutt ini-- šijenja je popolnoma Nemec. V duševnem oziru je pravo liesprotje D Aimunzija, — miren, znanstven in praktičen. Kdorkoli govori z jim, se prepriča o njegovi poštenosti. Čeprav je videl, kako k* je pri velikem številu njegovih sledilcev ohladilo patriotično navdušenje ter se pojavila želja, da se lotijo poslov in naj so irtve s*- take. je ostal njegov sklep, da napravi Reko italjansko, neomajan. Dr. G rosic je tudi znan v zdravniškem svetu kot izuajdifelr po-sebne metode za antiseptične priprave za operacije. Za to jc bil odlikovan tako od avstrijske kot italjauske vlade. — Lahko nas premagajo z orožjem, — je rekel zdravnik.__a ne morejo napraviti, da bi nehali biti Italjani. Moj sin je večkratni milijonar, a bo rad dal zadnji cent za stvar. Mi Italjani tukai smo rajše ubogi in Italjani kot pa boeati in odvisni. Oziramo se na D'Annunzija kot na svojega rešitelja. Dr. Grosič je mogoče v manjšini na Reki, a podpora od nje-gove strani je omogočila D'Annunziju, da je vstrajal toliko časa. rRBiiivni-n^^M^ 11 k i n>i 1 i ' ■ ! P PS^f........: 11 1 II 'm IBB Eg • p " H H m H I v fl |pi f ■ rwT.mnm ajtp umiMimviBU ctmbi wmpt (ho. mp lonoimp ot vwm aat of ootormr s, mt. 09 ttlm at tm fomt orrvm or mwm tokk. By ot^t at tha piwieat, a p Ban—o«, r. * * Majvečjl alortnski daaraik A ^ A TV A The Lirg.it Slovani«* iKilj 1 fldnMiMank Mil A ^ it If i 111 A ia the Uaiud ■taAa» s^r-r— uLAo IN AlVUlJA -r^sr.-'- Za If*w York oalo ltto..., 6.00 " u"'-m,tT0 ^ TJ0 List slovenskih delavcev v Ameriki. 7».ooo »«d... -»j TELEFON: 2876 CORTLAKDT Sntared as teoond Oton Matter, September SI, 1909. al tli« Post Offce at Hew York, H. Y, snder the Act of Ooofr-» of Mirch 3, 1S79. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 66. — STEV. 66. NEW YOKE, FRIDAY, MARCH 19, 1920. — PETEK, 19. MARCA, 1920. VOLUME XXVIIL — LETNIK XXVUL Hugttslmiauska KatnL SriUtnta Ustanovljena 1. 1898 'MS« Inkorponrana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Porotniki. GREGOR J. PORENTA, Box 110, BI. I>iaim«n<], Wash, i LEONARD SLABODXIK, Box 480, Ely, Minnesota. JOHN REPNIH, S. R. Box 24, Export. Pa. Pravni Odbor. | JOHN PEAUTZ Jr.. «2-Tth Ave., Ca-j lumet. Midi. [JOHN MOVERN, GJi-'Jnd Ave., Dulutli, j Minnesota. 1 MATT. POGORELC. 7 W. Madison St., C'liii-ngo, IIL Združevalni Odbor. j lUDOLF PERDAN. CU20 St. Cluir Avenue. Cleveland, Ohio. FRANK Š K RAB EC, 4Š04 Washington . J sr.. I K*nver. Colo. I Jeilnotino glasilo: "GLAS NARODA" Glavni Uradniki. Predsednik: MIHAEL ROVANŠFK, Box Conemausli, I*a. Podpre«lsed.: LOUIS BALANT. Box 106, Pear Avenue, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minnesota. Blagajnik neizp!aJ»aiiib smrtnin: [.oris COSTELLO, Sal Ida, Colo. Vrhovni Zdravnik. Dr. JOS. V. GRAIIEK, E. Ohio Street, N. S., Pittsburgh Pa. Nadomiki. JOHN GOUŽE. Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 9041 Avenue M, So. Chicago, 111. IVAN VAROGA. 5120 Natrona Alley. 1 Pittsburgh, Pa. Vso stvari tikajoče s»e uradnih zadev kakor tudi deuame po^lljatev naj se pošiljajo na slavnega tajnika. Vse prit«ižt»e naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in sploh \>a zdrav-uiška Kprieevula m* naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška J«ilin>t:i se iiriporrn'-a vsem Jugoslovanom 7-1 obilen pristop. Jednota posluje ih> "National Fraternal CongnW lest v iel. V blagajni ima okrog $3n0.fl00. (trfstotisiV dolarjev). Bolniških podpor, odškodnin. in posmrtnfn jo izpla^la že nad p«ddrii;:i miljon dolarjev. Jed nota Šteje okrog S tisoč rednih članov (i« *e) in okrog o tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jednote nahajajo ih> raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jlli še ni, priporočamo v stanovih* v novih. Kdor želi iststati član naj se zrfasi pri tajniku bližnega drufitva JSKJ. Za vstanovitev novih ilniAtev se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo drnStvo se lahko vsanovl z H člani ali članieaml. Razne vesti. i i - Ribarstvo na Kitajskem |j>* »losti napredovali: kot pri nas |\ Evropi, ju zato tam ni trda za ribe in so poceni. Zlasti pokrajina iK.iangsi je sloveča v tem oziru, {škoda samo. da je tako dal'č oil i j . [nas. V Kianirsi pride v začetku j vsake vigredi mnogo trgovcev i/, j p rov i nee Kuan*r-tun. ki na dvoko I« snih vozičkih pripeljejo na ir-_r 'ribje ikre ali ribje seme. To vam je na «»či rumenkasta šlezov.na. v kateri nič^iie živega videti - prostim očesom. Za lo-koliko »ap«-r (krajcarjev i kupiš teh ribjih iker. ki zadostuje, da nasadiš \ lik ribnik. Ž« čez nekaj «lui s.- pri , kaže brezštevilno ribi«-, katrriui -.«• ! n< •'•>• drobno sf^ekana trava. Od «ln«* do • I r i*- mora biti te piee ver. I-i bin- jako hitro rastejo in nosi e dni so že d. t is t i velike, tak«« I-da jih morajo hraniti zjutraj tu zvečer. Ribe pičo takorekoč žrejo in po petnajstih dneh tehta ,<» po dva do tri funte. To so n«*ki naj-okusnejše ribe. kakor trdijo mi | s:jonarska p«>roeila. iz katerih smo tr vrstice posneli. i Turška anekdota o modrem sodniku. Turški ribiči so bili na lovu. K<« . *»» vračati domov, je eden iz-i med njih 'opazil, da mu je nek«I«> j izmeti njih ukradel mrežo. Nihče I ni hotel priznati tatvine. Tedaj j«' «l nekega prijatelja, s kate-i i um se je .slučajno sestala v obed-j i«.ieit ko se je mfhajala na poti v | Syracuse. De Woodv je nato nameril nanjo eelo tor o vprašanj:' j K« daj j«' odpotovala v Syracuse ! Kt^laj j«1 dospela tja ! Jvaj je bil [fiineii i! ji'iie«;a potovanja.' K j«' | s* j(. u>.tii\ ila v SyratMisf' l'i; pri-(jateljih ali v hotelu.' Katere Iju-pozna tam? K«l«» je bil mož. ki j.;i je pos«wlil deiiiii Kako •lol«j»» j «_;• je poznala in ka.i j«- postalo iz | n jetra Skušala i-- poveliuo če je cela, neprere-zana. Ista stvar je z žensko. Pri obeh je naslovna strati naj-j bol j vabljiva. Pri knjigah je naslov, pri žt 11-iskah pa obraz e ljubita predgovore. Knjiga ima dobre in slabe strani. Tudi ženska ct brez njih. Nobena knjiga ni brez napake. Nobena ženska ni brez nje. Knjige imajo tiskovne napake, ženske pa napake druge vrste. Knjiga zanima človeka le od začetka. Podobno je z žensko. V knjigah so mesta, katera mora človek preskočiti. Tudi pri žen-'skah so. Ko človek prečita knjigo, jo ponavadi vrže na stran. Ko se mož-ki ženske naveliča, itima zanj 110-' bene mikavnosti več. • Pri obeh se gleda na starost. Cimnovejša je knjiga, tem rajse posezajo ljudje po nji. Enako je pri ženski. Nikdar noče biti stara. ' Knjiga si zna v tem sslučaju po" magati. Pri marsikateri knjigi je j namreč na naslovni strani natis-i njeno: "Izdana v tem letu" Sempatam se tudi ženske dobe, ki ostanejo leta in leta pri svojem petindvajsetem letu. Obe postanka z leti cenejši. Obe staneta veliko denarja. Knjige so velike in male. debeli in drobne. Človek si izbere o-no. ki mu. ugaja. Ali ni pri ženski ravno tako.' Veliko knji«r izide »pod napačnim imenom. Oh. koliko žensk se . postavlja z imeni Mary, Agnes. , I "la itd., dočim so bile v starem l " T kraju čisto navadne Marieke. Nežke in Crške. Knjige ljudje komentirajo, ali pa delajo iz njih izvlečke. I N«». in kako je z ženskam;? 1; Obe prestavljajo ljudje iz enega j«'zika na drugi jezik, i Niti ženske in niti knjige ne 1 sme človek posoditi, kajti v takem slučaju je nikdar tie dobi brez [ ! madeža nazaj. * * * V znamenju reda V kraljevini Srbov. Hrvatov " i» Slovencev so sledeči redi m dekoracije: red carja Lazarja, kate-l!nga sme nositi samo kralj; red "; Karadžordževe zvezde, ki ima šti-j ri razrede: veliki križec, oficirski j križec, komanderski križec in vi-; težki križec; red belega orla; red ''snetega Save; zlata hrabrost na : metlajla ; srebrna medajla; vojaška medajla; zlata medajla iti srebrna medajla za zasluge. Veliko redov, kaj ne, pa kljub temu ni v -Jugoslaviji nobenega [reda.... w * * 1 Sopr°gJl Cali Caplina je vložila tožbo za ločitev zakona, j Najbrže je Cali tudi doma lako i nesrečno neumen kot je v kinematografu. » » * S pomočjo tuje neumnosti je 'človek veliko bolj pameten kot pa s pomočjo svojega lastnega t ažurna. * * * i Amerika je dospela do viška: postala je dežela brezmejnih ne-' mogočnost". * * * Edino, v kar lahko še človek J veruje, so čudeži. Samo škoda, da | ljudje ne verujejo več vanje. * ♦ * Čas. v katerem so imeli ljudje . najvsč vzroka, da se iz sramu skri-| vali dru«r pred drugim, je rodil boljševizem. t I " ~ | katere je pozneje De Woody po- j rabil, da je označil celo njeno po- ! vest kot lažnjivo. ' Ko so jo spravili v kot v zade- ■ vi naloženega denarja, j« rekla. terega se bodo razvile krepke moči. izvedel /. vso zadovol ju ost jo. j |<'ast režiserjema Mr. Končami in j ,l»r. Akurziju. Doseda sta lep j uspeh pri takt. malih vajah. Sce-uerija igre je bila posebno niična. |bil<» je pri treh dejanjih 7 slik. za • kar vsa čast zaslužnemu Mr. M. • Cagranu. I Kt»t jioseblitist t e-g«l večera je j bilo predavanje novodorUega br. jAkurzija Somrak «» lastnih doživ-I Ijajil: v bitki z ltaljani «»b Stn'i Bil<» je sicer kratko, a jako po-|ljudnt» in zanimivo, osoljeno s pristnimi dovtipi. Kdor {>o$luša ! tako preri-vabilo na sre«Iru. Mr. Maček. Mr. Dolar. Mr. Pavli«". Mr. Jerman. Miss -1 <»--ie Pavlič. Miss Anna Habjan. - Mary Weith in .Mis- Albina Hribar so imeli glavne uloge in so jih rešili mojstrsko. Manjše Izvanredni čini tajne službe. ZASACENJE MADAME VICTORICE, NEMŠKE ŠPIJONKE, JE PREDSTAVJALO NARAVNOST ČUDOVITO DELO, KI BI VZBUDILO ZAVIST SHERLOCK HOLMESA. — DETEKTIVI NISO POZNALI IMENA ALI OPISA ŽENSKE TER TUDI NISO VEDELI, KJE SE HUDI. Poroča Fred C. Kelly. "GLAS NAHODA" 1BLOVKNIAI« BAIL Vi m . 19 * - • v ^ fWAWW lAMlli m ■milil "__LOUI« ■KNKPIK.Tiibiih __ — C^tlM^t »mi tonliii1 S'"»iMiltll''VMC^TV"" __Naroda" tohaja flaa l»Tm*mH nadeli ta mmnik**. ** M ta iStrt fcST1 MJW Z* Nn> Yor* C« »i hn______tfc— Za hwnwitw_ ILAI NARODA ___(Vole* of thm People) MM WMI ter oMpt sVTW mrnm BMHM _____•MbecHptlu yarty mM_ ferva NdplM tal OMbncwtl m no priobtujejo.Den&r Hj m Mactval MOJMI po ■taMT rti«. Prt apnambl knjt Mrafalkor prmlmo, te M Mi anJhk ______n* ono nI. do hltrojo najdemo Mrtorilla._ OLAINARODA M MirtUfKI Umi »»rough trn Manhattan. NM VMt. M.V. Boljše pozno kot pa nikoli. Potlaibr-ka /born:e.i j.- koiif-iut sprejela predlogo, ki avtori/ira '.it n o korporaeijo. tla proda pet miljonov -mtov moke Poljski. Avstriji in Armenski, »'rvotni pretile? jr bil. da naj da kt«rpo»'acija kredit za nakup iz >vt»i« c;a lastnepa pn-liitka. a to ie lulo izpivme-njeno in sedaj je dovoljena prodaja /.;• ffotov denar ali kredit. Oei-\ idno je nekaj upanja dohiti v roke trotovi denar, a to nas še n»-MBf /.a Vest t ilo miirnj:', da e konpre^ velikiHluši*!!. ee jt* dovolil po sediuih tetinih odlašaLja prodajo m««ke. kater»» ni moiroee prodati v tej »leželi. Konreno j«' lula p«*edloira sprejeta / proti 12 trlasovoin. Kden i/metl v/rokov, katere v je navajalo za /avlaeenje. j.» bil strah preti tem, da bi spravilo Evropo na lieiaško palieo. To je arpiim«*ut7 ki ]«opiato nliija ljudei.i znak«' poštenosti iu dobrega smisla. Mr. Momlell pravi. «la -■»!«) pt»vtKlili Kviopi tb*»»>'t ti%fH" miljonov dolarjev. tla pa nismo dobili nazaj niti enepa in uikakili obresti. Ali pa misli moiroi-e Mondel'. »ia -i Evropa ne bo vee opomogla? Ta moka. Iaten» bomo p««slali v Evropo proti obljubi plaeila od strani stal-rih in ]»r;znanih vlad. bo r»*šila življenja številnih tmo<"ev. V Aeliki meri bo pti-pe\ala k po v rat ko normalnih razmer, v kolikor so «-led-nie iMlvisiie od ekonomije. Strait, da se Ivo nutalo pr«»«'- tb»l»er tb nar potem k«» s«- je nieta-l«i »labeira. j»* povsem l.araven. vendar pa j»* sedaj komaj eas, tla. bi t »»upali nad Evropo K««n_rt %nik .lohn^t.n i/ \\ asliin^ttuia >e l»t»ji. tla se l>o to moko ptirabilo /h prehranjevanji* p«>lj-»kf armade. meMo za prehranjevanje prebivalstva m« -»t. Najbrž«* tetra ne l<«> «.tt>rib». a kaj ima proti te-II,n, tla bi m* prt traii.'m««la i/irioil.« bomo tu«li mi «**utili posbnliee t«*«;a. Številni Amt-rikianei mislijo. »Ia jim ti«* bo nikdar vee treba imeti l aj opravka / Evropo .i se v tem mtlo motijo. Kar s,- ^r«>«1 i v Evropi, se tire 11 n t i nas in sieer neizoffibno Si-nat ji* sklenil. «la ne bo imel nobeneea opravkr. z Evopo, kar pomeni. «la l»otb» šli dogodki, !•*; s.- b'Hio tikali ua>. '-vojtt pot. br« z vsakega napora z naš«* p.!rani. tl i ,iili t»kri nemo na uaein. tla botbi zavarovani tiuli n;isi interesi. Mi sr ne m«»r»*m.t «n I' »«*iti o.l E\ rop«*, razvt-i, «'•«• ^vt-t rarpoei n.-. p«»l. F.ihtio vpraš.i: ii* je. iV bomo -.kušalt >krb«-ti /it same %.*b«* s '«*m .«la pospešujemo oi a (ribanja v Evropi, ki b«>«l«t koristna za nas io ki botlo UtcH-asno i očistila tmli za E\rop«« l»i*«*/ tlvoma j«* n« t!soie in li^o.«- Poljakov in Avstrijcev umrlo i a boleznih, ki so bil • poslediea -labeffn prehranjevanja in brez dvoma je ve«" ti >t.- Arm.■.!«•« v «b*.jan«ki poginilo tt.l gladil v i"*asii. k«« >«• .Je lit piiilliejo zadrževalo \ ftotavlja laeni Evropi am«-riško | š«*ni<*«t. v S 1 e z v i k. Di'itri |wis /a lj«id«ko _da-«t\.. jc > ^l«*zviku j«* glasoval z.a N«'m-« ijo \ s k o rt ► i>l«-io i t, m«-rju. kol : glasoval prv; pas za Dansko. — nanire«* v raznuijn «r« li plasti pi tti ntemu. Mojroee j<» res, da je I«ilo za/namovtfti nek« t n«*?-«^-dti«»«ti o.: -»trani Nemeev kot trdijo l>an-«-i a te nerednost j Iti ^|h>IIi i> prišle v pošte v v tem glasovanju, ki ,»«• l.:lt> tal\t» o- i«lnt « ii«»>i i i:m-ko Tri občine baje glasovale za f)au»ko ter jr tnOfro«-«'. ti.i b«> medi.arotlna komisija -matrula za pri-n**rno priklopni eno a«i dv«* teh «»beiu Danski, a gotovo je, da bo kom r« i dru^i pa- i n<* popolnoma «-eli o-t.ii nemški. Velika ee-iif. > tem Im t ju je b'!< seveda prist jnišee Flensburg. Vrjetno ie. da t bila pretežna vir na pr»-bivalsi \ .i ti-iia inenta nekoč tlaiiska. a se-t. .nje glasovanje. |>rih!i>no J7.. - kaže, da ni v mestu doOt Ijutii. ki bi bili ilji:*k«*?.'i mišljenja. Ure* dvoma so Dan-/• b» razočarani \ >p ■ •"*«» izgub. Kletisburga. vendar pa so vedno p«»/na\;.li. tla bi bila neumno-t r-* oi skušali držali ozemlje. ki»*r je * - ina pr» biralst> a i - mikr-M pr«*priean,ia. Dobili so one. ki hoteli l ti danski in s tem *« bo« i o najbrž zadovoljili. "*I.ili4 ralei v Vi r'liji in Ameriki bodo lw-<*/. dvoma doživeli ne-j .«atln«t oživiljenje \ -t-i \ prineip santodoločbe, katerega so tako tr-• bnratno zavračali e sltiraju okraje\. ki niso hoteli biti lietnški Prineip deluje ^ oIm smereh in e.» Iti bili Nemei kakega drugega plemena k«.t nemŠkepv. bi im«*l ta dokaz prav i«"* nos t i učinkovanja tega prin- ipa kak icmk na nemško razpoloženje. Nemci v ^kzvi-ku pa so tlieije. ki kontrolira okraj. Svojo . mit go v Kleiisburgu pa s. proslavMi s tem. da so razbili urade neke-_a dait»k-*ga l:*ta. Mal«» pre«tr> nluje ptejšiu k roup rine o ?»voji sovde-lezhi »vet«»vni voju, gotovo ni bilo treba d«»lt»o «*asa pisati. * o * Težko vpraaatij Ali bo predse«lnik poznal svoj kabinet, ko se bo sle«luji zO{wt -i»»tal * * o Otenjen elovek je pona\adi žalosten radi samega M'b«*. ee je nietfova rena bolna. • • * Znanstvenki naiu pravijo, da b« morali ljudje portnoti ved no m takimi. ki tft ptivtifm njMprotnera zua«*aja. Rudit^jr« se Ime«-tndi toliko ljudi por«>e.ti t tleuarjem. # o # Pot««, ko je pokopal svojo bojno nekirieo, bo politik skoro v vsakem »lučaju i spodkopal veliko »ekiro. liiiTrrriiitriiii^-fcitimrlf rt"ii ir; ' - * lnovanju je morala dati referent*«* ipiedno je do'oila stanovanj* t«*r |navedla ime neke nemške bančne! 'tvrdke. Njeno razmerje s to ban-: ko se je nadalje preiskalo ter se i j«* razvilo v važen člen v verigi i | dokazov, tla je nemška špijonka. Po aretaeiji Vietoriee ie bila ' uasle. nečeno ter ob«'n«*in gbiboko raz-|j:.rjeiio. kakt» se jo more dolžiti , t;:k«.* neumnost i. tla je nemška1 i špijonka. | Charles K. De Woody, ki je bil 'tedaj načelnik newyorskega ura-jtia^^bističnega departmeuta ter; :«*«m*ii najbolj premetenih m >ž na isMtu pri takih zaslišavanj:h. je •pričel obdelovati i.t* Vietorieo z vprašanji. Izvedelo se je v enem ! izmed hotelov, v katerih je stauo-' vala. da je bila j>re«l par tedni z;, času o v zadregi ra«li denarja. Njene bančne knjižice pa so po-kazale. da je prišla nenadno v ]>o-sest Vsega denarja.-ki ga ie potrebovala. Nji'iii računi v različnih hotelih so kazali, da je bila i dobro založena z denarjem. Mr. ID« Woody jo je vprašal, odkod je ,] l išel ves ta denar. Ona pa ni bila v stanu dati definitivnesra po-i !jasiiila glede teira t«*r so bili vsled j 't«*ga njeni odgovori splošni in ne-: prepričevalni. j De Vietoriea je morala kmalu: izvedeti, da je v teh modernih časih preveč različnih poti. da se u-veljavi izjave tega ali onega kot: loži in da ni mogoče uspešno iz-i postavljal i se ognju križnega za-! slišanja premetenega izpraševal-«*a. Vse, kar je rekla, je bilo mo-, goče ugotoviti. Če je izjavila na-( primer, da je dobila del svojega denarja iz delnic I^aekawanna: Steel Company ali kak«* cirnge družbe v Združenih državah ali I v inozemstvu, je bilo povsem lali-kr ugotoviti, če v resnici lastuje ti ke delnice in lahko se jo je tudi vprašalo, kje ima spravljene! jdotične delnice. Ce je imela bon-jtb. bi njeni dohodki prihajali iz1 vnoveenja kuponov, kadar bi sled [i.'ji zapadli. Kje so bili ti bondi?; j C'o so bili v kaki vamostni omari j I v inozemstvu, bi ne inogla dobiti { kuponov ter bi ne imela dohod-' | kov. Ce pa bi bili v kaki banki v • Združenih državah, bi bila lahka i j stvar spremljati jo v to ban'xo ter' I videti, kaj ima spravljenega tam. De Vietoriea je najprvo pove-j jtlala eno ]>ovest in nato drugo. Dej j Woody vedi pri«"-e. da prihaja ta Mar-•jfiireia Sullivan iz llrooklviia. Njeno bivališč«* je bilo uirotov-1 jr no kot v neki lioardiiiir hiši na l-ainbritl«_'e St. v Itrooklvnu. V !:; nn*i)u. tia se izogne vsjik«-tiiU sumu. je bilo sklenjeno ne vprašati takoj za Miss Sullivan, temveč poslati iirko uslužbenk«« tajne službe s paketom ter naročilom. «la sine ta pak.t izročiti b* Miss Snl-l:van sami. Ta f»«»t j«* bila «>.niša-lui vsled t«*ga. k«*r j«* smatrala ženska, ki je o«lprla vrata «l'»tič-1»«* hiše. obiskovalko za neko tle-kliro po imenu dillija. katero so očividno pričakovali iz nekega zunanjega mesta. — Ali str v« Julija ' jr vprašala dotit-na ženska. Da. jaz sem .Julija. i«* otl-\ mila vladna uslužbenka. in kje je Margareta t Izvedela j«-, da stanuje Margareta v hotelu Nassau v Long I-ieaeh. I.. 1. Rilo je takrat pozno zvečer ter n* vozil noben vlak na Long I'eaeh do š«*ste ur«' zjutraj Ali naj odidejo vladni agenti v Long Peach takoj, čakajo na vlak ob šistih ali pa odpotuj«'jo ob bolj primerni uri. recimo ob osmih ali ti« vetih zjutraj? Sklenili so poča-kajti na prvi vlak zjutraj, kajti na istem vlaku se je nahajala ženska iz boarding hiše v Brooklynu. k' j«' hotela posvariti Miss Sullivan pred skrivnostno «>biskoval-ko. ki j«* izjavila, da je **Juiija". Pozneje je namreč prišla resnična .Julija in to je prepričalo prijatelje Mis^ Sullivan v boarding hiši. «la jr bilu prejšna ol isko-\alka ženska, kateri se je boljše izogniti. Na tak način bi se lahko i.-jalovila vsa prizadevanja vlad-i*ih detektivov. Miss Sullivan je bila v hotelu s j svojo edneni N«»rrbttrgit Anton Zupan'"-i«". >tar let. P*»-kojni je bil »ioni« »z Uivzinrp ainltniikf !ar»-- Itil y r!a'i dru šiva »v. Alojzija. iSoh-iial j*- dalj «-a«a. Naj počiva v uiiru! Pri Krank Kra«-k rrju >ra -e v nedeljo veVr 7. mar>-a mudila dva detektiva stranke suhih. V pr»>-rt«>ru je nahajalo nekaj rojakov. S pikrimi opazkami s»» detektivi povzročili ostre besee je FrazeOlOgi j*i entente tako rada naslajala. Ker če se upošteva narodnostno na čelo. potem s« Istra. veliki kos srednje Dalmacije, južnodaluiatinska inesta in cela skupim, otokov, ki leži pred Dalmaciji in ki so jili Madno vrgli novemu ?avexnikn v naročje, po naravni barvi svojega izraza čisto slovenski in čisto hrvatski in kvečjemu nalahno posuti s par italijanskimi pegami. Latinska st;, v teh pasovih pretek lost in spomin. slov:«.iska sedanjost in bodoč m »t ris pri najboljši volji ni mogoče prikrojiti nobene višje '* pravice" I talij«- do t. z\ "altra sponda" kot pravi«-a. ki jo i«* imela Nemčija drugače zgodi lo so sieer Italjani otali pri svoji pogodbi. a -o >»•• vguezdili z ne lavno rahlo silo v l>t'i.ii iu Dalmaciji toda tudi Jugoslovani -o poslužili narodnostnega načela in so zahtevali >koro v>e ozemlje whodno od Soč»* za svojo novo srbsko-hrvatsko-sluvetisko državo Da se reši ta spo • je v novembru 1019 Wilson, nepoznavajbč svet. v vlogi razsodnika predlagal novo italjansko-juirosluvansko n.ejo. ki sicer še vedno prereže z ostrim nožem jugoslovansko ozemlje, toda prisodi od istrskega polt oka sami tri četrtine Italiji V o-stalem bo po ameriškem načrtu cela Dalmacija pripadla Jugoslaviji. l.Vka z ozadjem in podelilo tudi Zader bi bila nevtralizirana pod var stvom Lige narodov. Za Jugoslovane ni bil ta Wilsonov močnik nič kuj slasten, ker bi p.ič tudi tako prišli stotisoči njih rojakov pod tujo vlado, toda Italiji na ljubo so ga ententini kuharji 5e bolj pokvarili. Cleiuenceaujev in Lloyd Georgejev predlog je od reške dr-žavice pustil samo še internaeionalizirano mesto in ponuja Ju gosi o vanom Sušak, zato je pa potisnil '"za varstvo Trsta" Wilsonovo mejno črto dalje proti vzhodu. Jugoslovani so potem v svojem proti-predlogu podločno odklonili da se izpremeiii Wilsonova črta v njih škodo. Odgovor iz Pa«*iza na ta v resnici pomirljiv posredovalni predlog je prišel kot strog ultimat : Tekom štirih dni brezpogojno pri-sianite na ententiu predlog. sicer stopi r veljavo Londonska pogod lui. Vendar je bil odgovor belgrajske vlade, četudi zavit v prijaz-t.ost in nado na bodeč sporazum — odločen; Ne moremo! Tako sto j«- stvari danes. 'Da si ententa prisvaja italjauske zahteve, ki sicer ne zadoščajo zahtevam najglasnejših imperijalistov v Rimu. je razumljivo, ker vrana vrani ne izkljuie o»"i vrabcu na ljubo. Poleg tetra se je. kot se dozdeva, posrečilo Nittiju. vtepsti ( *lemeu«*cau-u v glavo prepriča i je. da >o med Juiros'ovaiii pravi zavezniki entente. Srbi. nagnjeni popustljivosti in da se samo Hrvati protivijo rešitvi jadranskega I vprašanja, kakor ga iele London in Pariz, da pa ti ne zaslužijo pojedine pozornosti, ker >o se do zadnjega borili za Avstro-Ogrsko. V J resnici pa- so vsi Jugoslovani, brez razlike plemen in strank edini, j ko zavračajo italjaiisK«* zahteve in vsem je skupno razočaranje nad j najnovejšim razvojem stvari, ki je toliko večje, ker m> si od regen-jtovega potovanja v Pariz mnogo obljubljali iu k«-r mi t itd i \ za«l-jjem času imeli Nitt'jevo stali.V-e za bolj pomirljivo. Na zborovanjih sirom države in v časopisju v s*-h smeri >e jasno izraža ne samo irnjev jp'-ofi Italiji, ampak udi zlovoljnostnad eiiteiito. Posebno bnrno j-» Jbil pozdravljen na nekem belgraj^keui protestnem zborovanju I'a brinov««-. etlefi izmed -arajevskih zarotnikov, ko je izjavil: "D'An i.unzio. Nitti. Lloyd G"»yge in drugi imperijalisti naj vedo. d-i smo bili ilo danes /. njimi. «]a bomo pa od danes naprej / vsakim, naj bo *o Seheidemann ali L. nin ali kdorkoli' Ni več osamljen gla-*. - /it grebške "Novosti" izvajajo, da s»- j»- //»]».• t enkrat v svetovni zgodo \ ■ 11 i pokazalo, da so gospodarski interoi močuejš; od idej in '*«■ lui tlaljuj«*jo: "Morda tudi ne str»-iiie več naši in t »resi. če jih trloblj. iii natančneje jkojmujt-iifo. proti zapadli; mo«jočc dane" ve/.-i.itere-ov / Avstrijo, Ceško-slovaško in Nemčijo kot / /apaduo Kv :opo. morda bi nam nolj koristilo, če bi preostanek nagega žita. v slučaju da ga imauio dali Nemčiji in Avstriji, mesto Franciji. k;» tere državniki nam >.kiipi)o / italjanskiuii in angleškimi nastavlja jo nož ira grlo" I Jucroslovani ne ^tpajo š«- na bajonete. k«-r država, odrezana od .teiitentineira dovoza, nikakor ni v stanu voditi vojne; \ »a poro i ..... ... „ ... . i[č:!« o mobilizaciji s«^ i/mišljotiua. Upjajo pa na Wilsona iu Združene ■ države, ki so vnovič »zreeno ugovarjale rešitvi jadranskega vpraša • nja. kot sta ira predLr^ab "raiieija in Anglija. Toila naj že t i na r vara ali ne. Jusosb.vaiiu bo ostal v spominu nu pijačo, ki jim - *.. toči '"zavezniško piijateljstvo" /apa«lnih sil. za vedno na b zikii rjup pookas. Chisholm, Minn. Fnirla j»- rojakinja Mrs. Mary Muiiič. stara 45 let. Pokojna j«-bila doma iz Ž^litnlje pri I«ru. Tu- -kaj zapuš«'*a žalujočega -[in^a enesra sina in tri hčere ter eno 1 h -er omoženo Steblaj \ <"levrlan-Jdu. Ohio. Hila j«- člaukra, društva | s v. Štefana št. 21 SIIZ-. kater«« ji « je priredilo dostojen pogreb na tukajšnje katoliško ]>f »kopal i.ša'-e Calvary. Da je bila pokojnica v resnici priljubljena med tukaj-J šnjimi rojaki, je pokazal veliča-j >ten sprevod, ko So jo spremili k; zadnjemu počitku in mnogo ven-* cev ji je bilo položenih v zadnje slovo. V miru uaj počiva! Cleveland, Ohio, j Ano Mihalek, rojeno Poznik, iz 'dobro znane in napredne rodbine, je obiskala tetka Štorklja in pustila krepko, zdravo hčerko Mi-j lerfko Staniglavo in sicer dne 29. i februarja tri minute pred polnoč-j jo. vsled česa bo dobila nagraHoj v znesku ^12.50. to pa zato, kerj illo tlilšii Milenka iiriela rojstni-jditii vailio vsako četrto leto. D<°M j ležtic bodo Se tfi drlige mdtere! enake nagrade. Skupna nagrada! enaSa $50.-00 in ker so je Štiri ma-| tere deležne, dobi vsaka $12.50.j jDrnddna stanuje 1 na 1133 1 Nor-1 ' wood Road. j lin Metoda KSK»J. na Ely, katero ^ j mu je priredilo 25. februarja do-j sto jen pogreb na Kveb-tliu. Minn. ^ Virginia, Minn. 1 Niek lladosevič je bil na obto- k izbo deputija \V. B. Shaverja spo- ž j znan krivim prestopka prohibicij- v ske postave. Pri preiskavi, katero je vprizoril omenjeni deputy, so p • našli na njegovem domu galo- š j nov žganja. • 22 sodov materijala u J za kuhanje. l>oleg t«»ga je pa še s j ostalo 60 galonov neodkritega i, j žganja. ,, • Zaporno povelje je bilo izdano j i tudi za Franka t Jrahek in njego-,v<> ženo iz Gilberta, Minn., ker so v njunem stanovanju dobili deset y galonov žganja, sod mešanice in , prij>ravo z-20t> varščine. j Rudolf Zidar iz MeKinleya je | bil aretiran ter prejK-ljan v l)i> . Itith. kjer s»- bo moral zagovarjati. , k«-r je kuhal žganje in delal vino. i Postavljen je jkkI varščino $H)U0 ( Miss- Barbara Matekovič je vh>- [ žila tožbo j»r»>ti Oeorge A. Mihe- ' . liču iz Eveletba. ker je ni poročil. -jObtoženec ji je namreč obljubil. da jo bo poročil že leta 19lj£. To- : da leta l!M7 je izveilela tožitelji- ea. da jo on sphth ne misli poro-!< -čiri. Sedaj j«- vložila tožbf«. v ka-' ;'t»-ri zahteva, da ji mora obtože-| . :- plečati ^-JD.000 «»«likodnine za I letno čakanje in srčne bolečine i V tej dobi ni šla nikoli v mošk«» • družbh ter je sklenila, da ostane ? -ami«-a. to pa radi tc«ra. ker je — f preve."1, ljubila Mihelr~-aH HackeU, Pa. Preminula j«- rojakinja gospa | Marija Oognave. r»»j»-iia llobnar j Stara je bila 4!» let. doma iz Mir-1 ne j»e<"-i na D»>Ieiij.skem. Tukaj, zapušča /a hi j« ga s««f»n»ga. f Ramah, Colo. ; II Tukaj je umrla gdč. Angela-11 Vidmar. Za njo žalujej« s t.i riši.' '". pet bratov in dve sestri. Bračkenridge, Pa. ! Preminul je l-ojak Janez Rolih. ljstar 44 let. Doma je bil iz vasi lilŽarečje. fara Trnovo pri Ilirski '-.Bistrici na Notranjskem. V Ame-Z|i-iki je bival nad lO let. Tukaj L-j zapušča tri brate iu eno sestro, ».jv stari domovini pa dva otroka. q f očeta, tri brate in dve sestri. r i Dnlnth, Minn. Ločitev zakona je dobil 301etni 0 j Peter Vujnovič od svoje 241etne e i žeiie Rosie. V prošnji za ločitev t. j je navedel Vujnovič. da mu je 1 J žena večkrat pobegnila. a| Aretirali so "Avstrijca"' John | Baglama. potem ko so preiskali i njeglovo stanovanje, v katerem soj naSli 2 soda namočenih rozin, ga-Ion takozvane ^' white hrale", ba-n kreni koiel in posodo za hladenje. i- Aretiran je bil ha obtožbo, da je I- prodajal žganje. Sodnik - je • postavil za njega #200' vaifieine.' ' • B - . Milwaukee, Wis. jii V zdravilišče v Wauwatq^o sejii je ]K>dala gdč. Marija Dobnik iz-s West Allisa. katere se je lotila \ morilka jetika. Upanje je. da bo| okrevala, ker se je bolezen šele; ; pričela. | ž j Prve Slovenke iz Jugoslavije soj z došle v 'Milwaukee nepričakovano j s j v petek 27. februarja. To je gdč. j Rozi ^lervar. stara 22 let. in go-jn | spa ^Vna Safran. Rozi Mervar je n doma iz Gotne vasi pri Novemjz j mestu. Sedaj se nahaja pri bratu, n j Frank Mervar ju: razen njega še. ž ima tukaj dve sestri. Luizo Kuš-j Ijanin Marijo Rczel. Za pot ova-11 nje sta rabili 17 dni. kajti od do-iv ma sta odšli 10. februarja ter sta v j s«- pripeljali s parnikoni "La Sa-voie". Za potne liste sta se morali i obrniti najpreje na domače okrajno glavarstvo, nato sta si izposlo- » j vali dovoljenje od ameriškega ge- 1-neralnega konzula v Belgradu. na j ! katerega sta se morali obrniti o- j jsebno. ker se pismeno ne opravi I ničesar. • || i Milwaučani st. ie menda sjMj:ui-!i nja jo. da so nabirali rojaki, ro- : doni iz Ljuhnega, sklati, name- i njen /.a siromake v Ijubenski občini.. V ta namen so poslali v sta-ji |ro domovino ček za f1250. Dne 2.jt iniarer je prejel g. Ferdinand Glo-!] i jek brzojav oil Jožefa Ermenca.' ipodomače Marjančnik iz Ljubne- 1 «ra. «la so {»oslaui ček tamkaj pre- ! jeli. Za ček 1>«h1o dobili izplačane- I ga okoli 150.000 kron. kar bo ] i precej zaleglo siromakom. Matija Gal.ian. Hrvat, ki je bil -» voj čas aretiran na West Allisu. .1 da j«- širil komunistično literatu-j' ( ro Imi deportiran. Tozadevni pa- < . pirji s-» doseli v Milwaukee iz ■ . Washingtona. * Vsekakor dolga tožba je ona « katero j»- vodil rojak Jos. Tratnik na First Ave. proti kontraktorju. ki mu je zidal hišo ter {»okvaril f klet. da jo je bila treba raztrgati ^ ter [»»wtaviti n»»v zid T«»žba je tekla de*ect let. Pri prejšnjih je Tratnik i«n»bil toda končno Je to/il poroke, ki >o garantirali za i koiitraktorja. K»>r s.» poroki uvi-1 deli. da IhmIo izgubili, so se poravnali s Tratnikom za -*1250 in »lol-" tr«'Ic::.- t "žit«- je enkrat konee. -i La Salle, DL Tukaj je oženil rojak Jožef > Kl^menčič. sin Jož*-fa Kleiuenčiča - iz Jolie»a. Vzel je neko nemško .'dekle s štajerskega. On je v nie--jstu Ottawa. 111., že več mesecev. : J . j Gilbert, Minn. .i Po desetdnevni bolezni je umrl' J rojak Matevž Troje na posledieah! ,, j influence v bolnišnici na Evele-J " thn. Star je bil 65 let. rodom iz j >emiške fare pri Kočevjri. V sta-j a ireni kraju zapušča ženo in otroke, i :tukaj pa sina in sorodnike Rom! v Greeney, Minn. Vse svoje moči| e je porabil pri jeklarskem trustu:| i- da je revež na stare dni onemo-n gel. Mesto Gilbert mu je dalo delo! a pometača. Pred dvema letoma jei izgubil eno oko. Bil je 23 let aiii«-j . ,riški državljan ter poštenega zna-' n j čaja. Bil je Član društva sv. Cirila J------—j a globe. Štefan je brez vednosti pri-•i šel v to afero, ker sta prva dva iz->1 m bila x njegovim dovoljenjem 0 njegoeo begunstvo. Vsi trije pri-i- dejo pa m> pred državnega pravd-5 nika. ' Pet minut pozneje je prišel nosilec zastave nazaj: — Vsi št irje mrtvi.. . Vode, vode! Zdravnik se je razjezil in ranjeni so kričali ter sto-j kali. dokler niso utihnili v n**za- || vesti. Na klopi je sedel narednik. I s strelom v glavi. ]>oleg m njenega črnca. Narednik jc sk<»čil ]>okonci in iz strahu tudi črnec. Presun-! ljivo jf zakričal nareti primorskim betruneem pri njih « povratku v domovino. Filipi rajo i .begunec". Italijanski civilni ko- 1 misar jim brez vsakegn pridržka; ii/daja uradna potrdila, da lm no-'jbeliega "Zadržka za priselitev v • Meverjan. ker domovi že po- ' * pravi jeni" ltaljan-ki komisrr do-'bro ve. da t:hotap<-i že nad eno ' ■ leto bivajo na svojih domovih, da imltajo živiuo. kljub temu jmi iz-'da.ia ta |K»tr»lila. da zamorijo po-' tem ua jHKilagi pc»trdil jngosl«»-> miški b inpwnstrv pridobiti 1ndi ' zadevna izvozna »lovoljeiija. Tako j«- izdal italjan«ki komisar bra l'tom Ivanu in Antonu štt-kar. Iva-' i.n in Antonu KlaJiščeku tako po-; * trdilo. Tudi mi dobili od ž.ipan-fstva v Ormnčah potrdilo, da so J begunci in na to so dobili *zvoz-jno dovoljenje za 10 glav ž'viue. 1 i Policija je živino zaplenil*. Cen-j Jtralni urad pa jih je obsodil:! j Ivana in Antona Štekarja ter An-} i tona fclanŠeeka na dva meseca za-| ' pora in 6000 K globe. Ivana Klan- j sceka pa na dva meseca zapora in j , 5000 K globe. Obenem se je proglasila živina j a j rti zaplenjeno •i! - * * j Organizator tihotapske družbe je Karol Kumar, Goričan. ki bi-" \a že od leta 1915 v Ljubljani in se bavi s trgovino zelenjave na ^ debelo. S pomočjo bratov Silve-t stra in Štefana M ožina, tudi Ste-t verjanea. so na sličen način in j brezplačno skušali izpeljati v za-.; st-deno ozemlje en vagon blaga e|ter živino. Dne 13. febr. so bili pri »] centralnem ^radu obsojeni: Karol Ivuinar na 4 mesece zapora in 20 d tisoč kron globe, Silvester Moži-tu pa na dva meseca in 6000 K dokler jih kaka granata ue raz- ^ trga na atome. j. Zo[»et tekmujemo s smrtjo v te-1 ku. < Fumin-zaseki naprej. Tu- ^ kaj je le ena pot. ki stoji noč inj dan jmmI ognjem sovražnika. Z;.^ desnega zakritega obronka vidijo!^ pripravljene čete ta grozni tek in ? ni kdo ne motv pomagati. Naprej! Vedno preko trupel j ter človeških teles, zdrobljenih v kašo. Človek I) poskakuje kot |m» gumiju. IzjmmI-tako«- s«- nad nago zadnjico, molečo kvišku, pade na razklano telo, i »1 ter vidi glavo sedeti na trebuhu lastnika. Naprej! Za nami prokli-nja nekdo, da ne pridemo dosti hitro naprej. — Kaj stoje ti ]»si; sprwlaj ' Pbhonlite jili! — kriči i naslednji. » Res. zakaj st«»ji ta petorica. kot da si nekaj pripoveduje? Mrtvi so. ki so padli drug proti drugemu in ki se opirajo sedaj tako. da ne more j«» pasti. Pravcati stožec! škoda za novo monturo! V krogu kr«»g mrtvih!- Prokleto! Tu visi nekdo s svojo turnistro na te-;v Icfonski žici ter kriči na jMimoč...^ V krogu krog njega! Nikdo nima j . časa pomagati mu. kajti vsaka kunda je življenje. . ■ s; Lc/imo na desnem obronku. Ze tri dni. Vsaka ura nas stane mr- . , - - * tve m ranietie. vsako jutro mi. vsak večer čujenio, kako drve no-' -ilei jedi za tekmo s smrtjo. Se-j. kuude dolgih noči merimo p<» kri-!1' čanju ranjenih. Ostri kriki iu za- t! tegnjeno tulenje. Visoki glasovi 1 dečkov ter globok bas moških in 11 lnt-d temi ftobnanjc topov ter pra-ski-tanje strojnic. Mašimo si ušesa ^ ter se opijamo z žganjem, če noče l1 priti spauee. Poleg mene moli ne- ti kdo po eeh- ure: — Angelj Oospo- v dov je prišel k Mariji... h Vsako jutro leže mrtvi in ra- d njeni kot posejani. Do večera so;( pokopani iu raztrgani ta!i" grmaila. noč in »lan. Od ča-i' sa do časa stopita veli dva sani-i' t«-jei. prisluškujeta ter priinetaj1' nato liitr«» zamrlega za n«»ge in ro- j I ke. ena. , a .tala i «•«1 Konipanije. Ponoči so pri-ji >ie le.ade. sveže čete. Zjutraj so h ležali čist«, mladi «le«"»ki ob poti.]; Strah in l»oločiua *>ta po.-rala njih»j obraze. Zjutraj nask«»k! Na preti-i\ u.-tr nas j«- |wt tičalo \ neki luk- j nji. Neki «»ž«-njen podčastnik je^ ležal pr«sl nami ter nas prosil; I str«-lit»- nu vt-mlar krogi jo , skozi n.»c«t! Moja ul^'ca ž»-iia . , IV« naskoku. Podčastnik je mrtev. Z ranjenimi in j»-tnikL s črn- j ei in Francozi »m»» planili proti ^ <»bvezovalni postaji. Prek«, mr-1 tvih. preko človeških teles muo^ skakali k««t po gumiju. Skozi vra-, ... . I! t« postaj«- je tekla kri. N«»tri! Sveče so le slabo raz-j , k veti je vale prostore. V ozadju« zdravnik, opravljen k«»t mesar,] , Dva pomočnika sta podpirala na-1 ijgo zgornje telo. skozi katero jej šla žaga. Ob steni šest ali sedetnj predalov, drug preko drugega.: i'Težko ranjeni s streli v trebuhih, j i — (iospražeiicga nemškega naroda; k za mizo ter, r«»|>otajoe z rokami d I»o mi/i. g«i\orili o miru katerega'd niso hot«»!i imeti potom Wi!s«»na.'p temveč potom zmage Ludendorf-t a. ko s<» priganjai armade dva-j V najstih miljonov gi»v«»rili «• "sv«i-jt« ji časti, "svoji v«.sti in *'sv«»- p jih skrbeli teilaj s«j vstale v na-jti s 111 glavah slike, katerih generali b u i s <» videli in «i katerih s^ ne go-.'< N »ri. če nt človek primoran. Da-'h nes |»t moramo ter posvečamo lju- o bime«>iii vojnih hujskač«-? enega h j/med t«-HiN-ih s|x»aaim»v. | sj * * * jn Linlendorf? j«- g«»voril o Verdn-J iru Dajmo vsled tega pripovedo-'d vati o V«-r«lunu. «» brez« In u smrti s« in utrdbi Vaux. iii Julij P)16! Od daleč je čuti n noč in dan rjovenje kam»nov. (»d- • . - i i ' ranega jutra naprej korakamo \ „ strašni vročini. Na desni iu lev«'v .rob i jo e-s«-k. v katerega s,, udira noira. P«»-\ sod «'unje ljudi. N«»ga. voš»Vno-rmena roka. Olave. katerim manjka telesa. s«» ra*trv>eue k«»t r«-p;i na polju, na katero j«» j»ozabil kmet pri nakladanju. Tukaj moli porušena m oiniita roka iz r«-m-1 je, s kazalcem kot dvigujenim za j»ri"-e«<» proti uebu. Razklano te- j lo. iz katerega vis«- «"-re\a. pi-ek«» kat«-rih je rarprosti la jata lačnih muh črno taie-ico. P«»l«-g t»-^a /<• pet mlsekaiie glave, ki opazujejo*' ( «lcl«» mrčesa, t »lava s črno polno brado, na levo <«1 nj«- glava mladeniča z modrimi očaii. »»stfklen«--Inni t»-r Ma desno glava s krivim liOs«»ui. Me«l temi pa i»«.kaj«». žvižgajo iu tulijo granate. Pr«-dnji ni"/ se iz|KMltakuil nad mrtvo,' nogo. ki j« tnala k«»t palt«-a v rokent k«»misnem č.-\ I ju. Padli je ' zakričal. Ah j*- ranjen.* Preko * nj*-fa. naprej! Bum. bum. bum... Bliska s«* m treska. p««ka in M«pi-ha. H zdravljenju zaprtja, neprebave. dispepsije, izgube te-9 ka ter splošne oslabelega stanja prebavnega sistema. Posli kušajt" steklenico tega zdravila danes. Cena 73 in $1.50, H davek 3 ali 6 centov. Pro« i le eno bev.uc častitljivemu škofu, ki nas bo izpraševal... ^ je odvrnil učenec. n Jaz. nesrečnež, uaj bi se lagal proti svoji vesti t Če ..«■ to zgodi radi dobrega dejanja, vajn bo dobri Bog go- ^ t o v o odpustil !n potem, kdo ve' Izpraševalci ne bodo proti menimo- ^ -oce nič bolj strogi L« t so bili proti JSebastijaiui Gilbert«, mojemu ^ i> lecnemu bratu, ko se je lansko leto potezal za štipendijo. Tudi on .,«• strrl.ial ko/l je, hvala Bogu. čeprav je bil star šele trinajst let ter tih jaz že sedemna jst - Ah, j«' rekil abej, ki je skočil po zac^ijih stopnjicah ter pokazal pri tem koro«;ač. — To je torej sad mojih naukov! Ravno 1 er J. l»d Gilbert mlajši kot si ti. so bili bolj popustljivi proti njc-ii.ii, k.ti- |t.» i o* bodo proti takemu velikemu, osemnajst let staremu * oslu . 1 I >h m tudi ker je sin gospoda lionore,pu (»ilberta. ki ima 1 os.innaist tisoč liber dohodkov iz svojih posestev. — je odvrnil z|s . 11 žalostnim glasom učen••«•. i \bc| Kortier s.- )e ozrl na Pitova. z naprej potisnjeno spodnjo]1 t »ljustjo ter nagubanim čelom. . 1 To je manj n t umno, - je mrmral, potem ko je nekaj časa ( i iob'■•• opazoval svoj«-^ učenca Vendar pa je lit le navidezno ter ' i eu temelj eno. i i bi bil jaz sin moža / oseuinjast. tisoč librami dohodkov! 1 je pono\ il A nže Pi.ov. ki je zapazil, da je napravil njegov od go-J a or nekaj utiša na | '•ofesorja. I>a, a ti uisi. a mesto tega si neveden. , o gospod abej. je vzkliknil Pitov, ki je zapazil ua obrazu l I l ofesorjrt neko s«»čul,ic. — Oprostite mi in videli boste, kako lepo !11 nalogo bom napravil jutri! 1' No. dobro, ja/ privolim v to. je odvrnil abej, ki je v zna- } 111 eii je pnmirja utak:. ! svoj korobač za pas ter se približal Pitovu, V ki je ostal na svojem mestu. - Hvala, hvala! — je vzkliknil učenec. ! Počakaj in ne zahvaljuj se tako hitro. Jaz ti odpustim, a pod 1 « uim pogojem. Pitov je sklonil glavo ter resignirano časa. kajti izročen .ie bil ti itelju v roke. Poti tem pogojem, da mi brez napake odgovoriš na vpraša-' nje, katero ti bom stavil. i V latinskem jtziku? — je vprašal Pitov boječe. V latinskem, — je odvrnil profesor. Pitov je vzdihnil, kajti v kratkem premoru, ki je nastal, je bilo I «uti vesele krike ostalih dečkov, ki so »e igrali lia trgu. Pitov je še bolj globoko vzdihnil. Quid virtus, quid religio? — je vprašal obe j. V ušesih ubogega učenca so zvenele te besede kot trobenta an-j -elja ua sodu ji dan. Pričel je napenjati svoje možgaue, a uvidel kmalu, da ne more dali odgovora na vprašanje. Moral je napraviti Lonec. Nescio (ne vem) — je rekel v upanju, da mu bo oproščeno. m prizna to v latinskem jeziku. Ti ne veš, kaj je čednost .' — je zagrmel abej. — Ne vešr kaj j" vera J — Veui po francoski. — je odvrnil Anže, - a ne vem po la- t niski, — Pojdi v Arka;*ijo, mladenič, med nama je vse končano. Pitov je bil tako poražen, da ni mislil na beg, čeprav je abej Kortier zopet potegni svoj korobač izza pasu. z istim dostojanstvom j i»ot potegne vojsko\odje. svoj meč. Kaj naj postane iz mene? — je vprašal nesrečni mladenič, kai naj postane iz mene, če izgubim upanje, da pridem v seminar ? — Postani. kar hočeš, meni je vseeno. — Ali veste, da moja teta misli, da sem že rbej f No. izvedela bo da nisi sposoben uiti za mežnarja. Prosim vas, gospod Fortier.... Rečem ti, da .e izpuhi. Dobro torej. je rekel 4'itov kot človek, ki napravi kouecui sklep Ali mi ho.""te | .'-titi mojo skalijo .' je vprašal Pitov v upa-j nju. da se ho med t eni ca som učitelj omehčal. ; Mislim da. V,, mi svojo žkatljo ter vse. kar je v njej. { Pitov je odšel nato po stopnjicah navzgor, v razred v prvem t adstropju. Stopil je v sobo. v kateri je sedelo krog mize kakih šti-i •de-et učencev, ki so -c delali kot tla rešujejo naloge. Odprl je previdno pokrov svoje škatlje. da vitli, če so polnoštevilni gostje, kate \ i je vsebovala, se lotri, jo poeasi dvignil t"r odšel zopet proti j stopn jieam. \;t vH ti fiopujie je st;il abej Kortier z iztegnjeno roko te* ka-j /al s koncem korobaea po stopnjicah navzdol. Treba je bilo iti tam skozi. Anže Pitov se je napravil tako po- \ ni/nega i ti majlinc<»a kot se j" !»• mogel. Kljub temu pa je Ti'koni I rel.oda še zadnjih tiar s korobaeem. kateremu se j « moral Z'aliva -iiii n hej Fortier za ^it,«* najboljše učence. Medtem ko je korakal Anže Pif ov s škatljo na glavi pron sta-; i uvaiiin v v oje tete. nočemo i/pregovoriti par besed o njegovi /.nna-i i .tost i in niegovem itn ljeni©. 2 TETA. Luilovik Anže Pitov je bil v času, ko se pričenja ta povest, star-sedemnajst let in poi. Bil je dolg. suh dečko, rmenih las, rdečih l e; t. r modrih oči. Sveža, nedolžna mladost se je kazala tudi na širokih j i.stih. kojih debeli ustnici st?i krili dve vrsti strašnih zobov, straš-• rtih /a onega, kojega kruh so drobili. Njegove roke so bile velike in široke, njejrovi nojri nekoliko vkrivljeni in njegova kolena debela kot gl iva otroka. IniVI je velikanske noge. ki pa so imele dosti pro-. štora v močnih čevljih Anže Pitov je posla1, v starosti dvanajstih let sirota, kajti v onem času je imel nesrečo, da je izgubil svojo mater, koje edini sin je bil. S tcni hočemo . eči. da je Anže Pitov izza smrti svojega očeta, ki je nmil še predno je otrok zavedal, kot razvajenec matere lahko storil vse, kar je hotel, kar je sieer razvilo njegove telesne lastnosti. pri čemur pa if trpela njegova duševna vzgoja. Ker se je rodil v krasui vasici Ilaramont, ki je ležala, eno uro iz mesta, sredi s^ozda. so veljali njegovi prvi izleti raziskovanju domačega gozda in boju proti živalim, ki u> živele v njem. Posledica tega je bila, da je Lil Anže Pitov že v starosti desetih let izvrsten divji lovec ter pti-čor prve vrste in siee- brez dela in brez posebnega pouka. Ker je ugled, katerega uživa človek pri svojih sosedih, odvisen od pozorisča dejanja, je užival Pitov v svoji domači vasi, sredi kmetov, ugled, ki je :mel za posledico, da ni njegoovva mati mislila, da je njen sin ua napačni poti. (Dalje 'prihodnjič.) NAZNANILO IN VABILO. Conemaugh, Pa. Slovenski diletantje dramatič nega kluba v Conemaugh prirede t dne 10. aprila ZABAVNI VEČER « v dvorani sv. Alojzija na Martin 's \ Alley. Ker je na programu krasna , žaloigra "Neubogljiva hči ali naj. i dena mrtva na materinem grobu", j vabimo vse slovenske rojake in rojakinje, da se v obilnem številu . vdeleže. Vsak rojak ali rojakinja si bo ohranila spomin na omenjeno igro vse svoje življenje. Tu podamo površne podatke predstave: I. slika: Obup in trpljenje vdove Ivane Pelhan in njene hčere Olge. II. slika: Sestanek lOlge z Židom, skrivnim trgovcem z dekleti. III. slika: Neposlušnost Olge napram materi in njen beg. Materina smrt od žalosti. IV. slika: Snidenje s prijateljico a- tujini. Olga spozna, da ie bila prevarana. Obupno seže po orožju ter usmrti zapeljivega vsiljevea. nakar zbeži. V. slika: Olga, zasledovana po policiji, dobi službo pri perici Marti. VI. slika: Olga se povrne a- domovino. Policija jo . najde mrtvo na grobu matere. V ; Šest i sliki bo pretre^ujoča iluzija j duhov na .pokopališču. | Torej, rojaki in rojakinje v bli-jžini Jolinstowna. ako posetite to I predstavo, boste nekaj videli, kar še nikdar niste in vam tudi ne bo žal za stroške. Po predstavi bo prosta zabava in ples. Godbo bo izvrševal fini orkester. Začetek ob '-H. uri zvečer. Vstopnina za mo- I ške 60<\ dame 30č. otroci ' Cisti prebitek je namenjen za. na-bavo igralnih kostumov. Za obilni poset vabi najvljud- - neje Odbor. i Cir 19—3 2&8—1) * —___ r HiHHIHHHHHHiBi T NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjamo so- - bratom Slov. Del. Podp. Zveze, . kakpr tudi ostalim rojakom, da je : dne 24. februarja umrl naš sobrat i JOHN KRANJC > Po deset dni trajajoči bolezni in-^ flnenci. Pokojni je bil član dveh . društev, in sicer društva "Južni pjPremogar" št. 46 SDPZ. in Catho-lic Knights of America. Tukaj zapušča ženo in osem nedorastlih otrok, v starem kraju pa enega brata in eno sestro. Doma je bil iz Grahovega pri Cerknici. Počivaj v miru, nepozabljeni so- II brat, in večna luč naj ti sveti! n Alix, Ark., 14. marca 1920. J Za društvo "Južni Premogar" - št. 46 SDPZ.; Math. Starman, predsednik. Math. Žnidaršič, tajnik, t- George Kokelj, blagajnik. a ^IHH^HHH^^B Jugoslavia irredenta. Nov tržažki svetilnik.^ , Odsek tržaške pomorske lige je c vklenil sezidati na Greti nad Bar- > kovljaui v višini 60 metrov nad j. morsko gladino nov svetilnik, vi- i sok 40 metrov. Svetilnik bo pred- < stavljal v nadnaravni velikosti 1 1st rana Nazarija Saura, ki je bil 1 od bivših avstrijskih oblasti radi 1 veleizdajc obešen. j Italjanska "pravičnost in dobrohotnost". • j Kakor doznajemo iz CJorice, 1 sr pojmi italjanskili vladnih or-j, ganov o pravičnosti iu dobroliot- . uosti naprav avtolitnemu sloven- , skemu življu precej primitivni, j Dogodilo se je. da se je ljudstvo ] fv Kojskem v Brdih hotelo obva- ] I revati nadaljnih krivic od strani občinskega gerenta Tomasinja. bivšega italjar.skega kapitana, rodom Goričana. na način, kakor je v navadi v vsaki civilizirani dr-,fc-vi: s pritožbo na višjo instanco. Posledica temu je bila, ua je Tomasini lioilil ponoči po vasi in j i klical ljudi iz postelje na odgovornost. Seveda pri tem tii štedili t z izrazi, ki so bili od nekdaj goriškim Lahom v navadi: porki. šea-, itd. Pod pretvezo, da je v občini revolucijonarno gibanje, naperjeno proti državi, dal je zapre-|/ti oziroma internirati več domačinov. Na ugovor, da je v slučaju I krivice pač dovoljena pritožba, 'odgovoril je ta občin. komisar: .'"Proti meni ni dovoljena nikaka pritožba". Da bi ljudi še bolj o-plašil. dal je komisar razglasiti pred cerkvijo, da naj nikdo nc , podpisuje pritožb proti njemu, ker sicer bo kaznovan. Z« D'Annunzijevo armado. - j Kakor poroČano, je razvito ti-I hotapstvo živine v Ložu in Bab-i nem polju, to je v bližini gozdov pod Snežnikom. Vsa živina, zlasti konji, gredo na Reko za armado D'Annunzija. V bližini Loža so j Bloke, dežela "ObloSkega Tončka", nekdanjega "rajtguzna", v - tej občini so rojeni 14mešetarji živine'. Sedaj imajo zlate čase. j Njena sreča. ^; — Ah, mož ves li da sem za rokavice plačala $2.S0? Kako sem ■, ; se prestrašila drugi dan, ko sem - videla zniženo ceno $2.67. In kaj misliš? Cena je danes zopet poskočila na $2.98. French Line1 CAMPAGMIE 6ENERALE TRAHSATUNTIQ JE V JU60SLAVU0 PREKO HAVRE Hitri parntkl a iti rim t m dvema vijakoma. L A SAVO IE ........ 27. marca LA LORRAINE ....... 3. aprila 1 | CA TOURAINE .....^ZJ^jipria^ ^ LAFAYETTE . ....... ' lO^apriU • Posebni zastopnik jugoslovanske vlade bo j l oričakal potnike ob prihodu naših par* nikov v Havru ter jih točno odpremll, s kamor so namenjeni. 1 Parnikl Francoske črte so transportirall - tekom vojne »a tisoče čehoslovaikih vojakov brez vse neprilike. 1 Za šifkarte in cene vpra&ajte v I ORUZEtNI PISARNI, 19 State St,, N. Y. C. , ali pa pri lokalnih agentih. ' __1 . " I i Gosulich Line 1 t Direktna pot na Grško in v Trst i Parnik Argentina «4»taje '* Parntkl otfplujejo od pomola T. e> l- vznoiju 41. ulice, Io. Orooklyn Za cene in druge Informacija se obrnite na J i PHELPS BROTHERS & CO. ' ^ Paseenger Department u 4 Waal Storaat New Ymk j ' > W.VAV.V.VA U. S. Shipping Board 0 POTNIŠKA SLUŽBA b Dikrektna zveza z Dubrovnikom] ^ (Gravoso) »n Trstoir t. SS "SUSQUEHANNA" 23. marca 1920 Cena za tretji razred: Oo Trsta $100. — Do Dubrovnika (125. Poleg tega %S. vojnega davka. _ Velike kabine v tretjem razredu, kjer se lahko vozijo družine, brez naoatjnlh po-■ sebnih stroškov. Phelps Bros. & Co. Generalni zastopnik ^ ♦ WEST STREET NEW YORK e, WflrtfWVflrtflftflrtffrrt 1 KRETANJE PARNIKOV KEDAJ ODPLUJEJO IZ dx NEW YORKA__ • Rotterdam 20 m a real Rotterdam 111 New York 20 marca | Cherbourg O- Adriatic 20 marca I Cherbourg La Savotg 27 marca! Havre a" St. Paul 27 inarcal Cherbourg ill Ar9en,ln« 30 Tret Lapland 3 aprtlaj Cherbourg ;a New Amsterdam 3 aprllal Rotterdam • Philadelphia • 3 aprllal Cherbourg La Touralne__3 aprllal_Havre Glede cen za vozne llatke In vsa druga o- pojasnila. obrnite ee na tvrdke FRANKSAK8ER •S Cortland SL New York lačen i JOŽETA (JKKGOKlC. Do nia je iz Loškega Potoka. Nahaja se nekje v Pennsvlvaniji. Prosim rojake, če kateri ve za njegov naslov, da tui ga naznani, ali naj se sani oglasi. Moj naslov je: Frank Ross. Box 134, Channing, Midi. (18-19—3) Dr. MOT je uspetno ozdravil n* dobo, boijast, atakaijo, vodenioo ___ erce, jetra, lediol In želodčne bol* ' Sin* n čudeža ^^^^ D4Č1xl Bolečina jm > ttrebnhu, t pfiih. Tge J . tekline, revmati L j očeh, nogah, ro Jw^f-'*cah ali križn; a sem, koine boles • ni, izpuščaje, ogree. Možke al ženske bolezni ali slabo kri se lah ko ozdravi brez operacijo v na)* krajšem času in po najnižji ceni Uradne ure: ob delavnikih od 9. dop do« 4, pop. Ob nedeljah In praznikih: od t. dog 40' w Or. JIN FUEY M0Y 308 Grant Street PITTSBURGH, H. I Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK i 638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa. BI iz« PenejilTiiii Slatioe Dr. Koler je n.-tl-^^^^^^^ HlovenMki I i zdravnik. fipecia,- * Vn,. v fittKburfrhu. ^^^^Jkj «4 prakso v zdravlje nju vseh moških ^—J^^ bolezni. ' Za-strupljeiije kr Z vi zdravi s Kla- sovltem 606. ki rji je izumel dr. prof. • Erlich. t*e Imate mozolje ali menur- U Oke po telesu v Rrlu. izpadanje la-s. boleOin" v kosteh, pridite in izCistil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bo j lezen »e naleze. j Vse moške bolezeni zdravim po o- Q j krajšani metodi. Kakor hitro oi>azite da vam prenehuje zdravje, ne čakaj te. temveč pridite in jaz vam »ra bom ' zop^t povrnil. Hvdrosele ali vodno kilo ozdravim v SS. urah in sicer brez operacije. ; Bolezni mehurja, ki povzročajo bo 1 leine v križu In hrbtu In včasih tudi pri puščanju vode. ozdravim a coto-vostjo. Revmatlzpin. trjranJ«*. bolečine o tekline. srbečice. 6krofle in druue k<<-žne bolezni, ki nastanejo vsled neči-ste krvi. ozdravim v kratkem času ni potrebno ležati. I'r&dne ure: vsak dan od 8. ure zjutraj do 8. zvečer: v petkih od 8. zlu-traj do S. t>ntM>tdne: ob nedeljah od • zjutraj do 2. popoldne. t -- OGLASI NAJ SE ANTON KOMPOS; ga sestra Marija Konipoi, Rateec št. 35, Jugoslavia. — Nadalje naj se oglasi tudi OLftA SCOUNA; pri nos ima pismo od Spedike Piacenti iz Ri-ina,Italia. Upravuiitvo Ulas Naroda. Želim izvedeti za svojega bratranca JOŽEFA LOVŠE. Pred štirimi leti je bil na Herniinie No. 2, Pa. Od tistega časa pa ne vem. ali je živ ali mrtev. Ako kdo rojakov ve, naj mi blagv-voli naznaniti. — Aloysius Ce-glar, R. F. D. No. Bowood Mine, Sniithfield, Pa. (18-19—3) Rad bi izvedel za mojega prijatelja JOHNA £>1RCEI>J. Doma je iz Knežaka pri Petru na Notranjskem. Pred dvema letoma se je nahajal nekje v Nevadi Prosim cenjene rojake, ee kdt\ ve zanj. da mi naznani njegov naslov, ali pa če sam te vrstice bere. naj se mi oglasK — Joseph Šireelj, 550 Delhi S>tDubuqu«', Iowa. (18-19—3) Kojakom pri|>or(x-amo HOTEL JADRAN lastnik Josip Kinkela 14 tireemvich Št-. New York. N. \. ( Vri lijiuiu jf dobiti vedno čiste sobe za moške. žt»nske in drutine lt-r fina | doiuara hrana nizki ceni. Mr. Kinkela je Istrljanee. v New lorku teleti ; prvih naseljencev i/. .1tic<»slavij<-Ne pozabite njegov naslov. GROZDJE! GROZDJE! GROZDJE! Suho importirano iz starega kraja ! BOKSA 50 FUNTOV ZA $14.°° Špecijalna cena za 10 boks in več. Denar se pošlje naprej v registriranem pismu ali Postal Money Order. S. KUCICH Dalmatinsko Cal. Grapes Co. i 66 CORTLANDT STREET -I NEW YORK, N. Y. Naprodaj harmonike. 1 ^ nova 4 glasove, trirat topelt........ $110.00 ■jSja^^^^^^^^gBg^MiBf 1 stara 3 glasove, trirat topelt ........$ 75.00 ■ttfiBj^^^^^^ff^^B^ 1 stara na tri glasove, trikrat topelt .. $ 60.00 I>elam tudi štajerske harmonike. Wgg^S^W JOHN WEISS, 192 JEFFERSON ST^ BROOKLYN. N. V. iLI STE BOLNI? V Jaz vam bom ozdravil. Ž« več kot trideset let sem zdravil I vse bolezni. Kožne, krvne. ilv£ne, želodčne tn revmatlzem 1 ter vsakovrstne druge bolezni. Lahko vam pokažem vefi J dokazil naših rojakov, katere tam ozdravil. Jaz sem f ozdravil, ko drugI niso mogli. Ne Čakajte. Pridite k meni predno Je prepozno. Cene so take, da Jih lahko vsskdo k zmore. Preiskava brezplačna. k Prof. Dr. H. G. B A C B H iPECIJALIST _____Bfj 311 SMITHFIELO STREET PITTSBURGH, PA. Nasproti poštnega urada. _ _t NOVA IZNAJPAB Ali ste že čuli o najnovejši iznajdbi? Ali ste že videli nove C. O. prožne pete ? Kaša moderna iznajdba, pete z pravimi prožnimi žicami (spring!) omogočijo še tako težki osebi, da liodi z lahkoto brez vsakega liapora. C. O. prožne pete olajšajo hojo onim, ki imajo bolne ali utrujene noge. sliko) so narejene moč-M^fe-^Sf8^^ no in lično. Dobe se v Kg ' ^fe vsaki velikosti in vseh ^X p barvah. Pritrdi se lahko — 1111 vsako obuvalo; ker je pridejano navodilo vsakemu paru. Prožna postelja poživi telo; C. O. prožne pete pa zabranijo utrujenost. En korak na C. O. prožnih petah, je korak v pravo smer . Ne odlašajte! Naročite jih takoj! Omenite šte- - Poskusi enkra t i 11 ne Iznajdba je patentirana in podjetje popolnoma v slovenskih rokah. i Rojaki podpirajte in priporočajte drugim Slovensko podjetje! C.0. SPRING HEEL CORPORATION 906 Metropolitan Avenue Brooklyn, N.Y. —^——i———t > I*čem FRANK ŠKOFA. Kdor kaj ve o njem, naj mi blagovoli na-| znan iti njegov naslov, ali nuj sel pa s&ui oglasi. — John Ogrizek,;-Gaslmeau Hotel, Juneau, Ala-} ska. (17-20—3)! ----1 NAPRODAJ FARMA, ki obsega 120 akrov zemlje. .'10 jej izčišeene, ostalo ]»a hrastov gojwl.i vsa v'ravnini in lahko za očistiti;' niaLa hiša. hlev. 2 konja. 2. kravi. 1 teleta. Cena za vse ^5!>CM); polovico takoj, za ostalo ««• počaka.— Poleg, te 1'araie imam naprodaj š<* 120 akrov «rozobrala meni nepozabnega soproga JOHNA HABOVČEK diie 4. marca ol> 7.25 zvečer |>o tri tedne trajajoči mnčni bolezni in-flueuei in pljučnici. Pokojni je bil rojen leta 18S2 v kraju Marmaroš v Podkarpat-s-ki Rusiji v čeho-slovaški republiki. l»il je <"lan. društva Marije . Device št. 33 KSKJ.. katero mu je priredilo dostojen pogreb, fci se jc vršil marca po obredu sv. katoliške cerkve in je pokopan na katoliškem pokopališču v Mali vale, Pa. Tem potom se najprisrčnejše zahvaljujem društvenim bratom, kakor tudi vsem sorodnikom, ki so mi stali v pomoč in tolažbo ob uri moje žalost*. Počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja, moj nepozah-!ni soprog! Na svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: * Magdalena Habovček, roj. Žunič, soproga. , ■ ^^arirm in Angela, otroci. 220 — 38th St.. Pittsburgh, Pa ■■^^^^MMHBHMMi ' ROJ AKt NAROČAJTE SE NA , 'OLAB NARODA". NAJVEČJI SLOVKlVBkl DNEVNIK V SDR iORtATAH. 1 ftad bi zvedel za svojega bratranca LOUIS VALENČICA. Doma j j* je iz Juršič pri Št. Petru. Pred nekaj časa se je nahajal v Clevelandu. Ohio. Slišal sem. da se nahaja v slabem položaju ter ; bi rad zvedel kaj od njega. č'e slučajno ue bi čital tega. prosim j » enjene rojake, ako kateri ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar bom z*-lo hva-i ležen. — John Zadel. Uox 43, Red Star. \V. Va. « 19-211—3) i ISČem svojega brata FRANKA; j ST1BLKR. Pred šestimi meseci selbine- Na svidenje 28. marca! t Joseph Krainz, tajnik. (19-20-3)