Štev. 81. V Ljubljani, četrtek dne 21. marca 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. ,,DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na (lom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za *nozomstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. ::: ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• 009 Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma | se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telef.m številka 118. ::: Loterija. Sedanja loterija bo odpravljena. Ne jokajte in ne jezite sc ve dobre stare ženice, ki se shajate vsako soboto zvečer pred raznimi ljubljanskimi »zlatimi luknjami« in pri-merjate svoje stavljene številke s številkami na tablah. Nič se ne jezite, ker ne bodete nič izgubile. Vem, da je prijetno, če se človeku v nedeljo sanja kaj lepega, če v ponedeljek na to stavi številke, kakor mi > jih povedo sanjske bukve, vem kako je prijetno, če človek cel teden lahko upa na terno — ampak loterija ljudstvu ni v korist. To je povedal sam avstrijski finančni minister, ki zelo potrebuje denarja za razne potrebe in noč in dan premišlja, kje bi ga dobil, pa je bil vseeno tako pošten, da se je postavil proti loterijam. Loterija namreč nese državi letno nič manj in nič več, kakor 14 in pol milijona kron. Te milijone je plačalo najubožnejše ljudstvo. Ako bi torej država sama ne videla, da je loterija škodljiva bi je gotovo ne odpravila, ker ji nese toliko dobička. Loterijo so odpravili tudi drugod. L. 1897. so jo odpravili celo na Ogerskem in so vpeljali t. zv. razredno loterijo, ki nese na leto le okoli 1,300.000 dobička. Proti 14 milijonom je to še malo, ako pa se pomisli, da vse to znesejo skupaj navdušeni loteristi — je mnogo.. Pa bodete rekli: Kaj to, človek pogreši tisto desetico, nazadnje pa le lahko kaj zadene. To je res. Tudi jaz sem enkrat zadel terno. Prav prijetno je, ako človek stavi v sredo deset krajcarjev v soboto pa potegne celih 214 goldinarjev, To je lahko zaslužen denar. Ampak stavil nisem nikoli več. Koliko pa je ljudi, ki Zadenejo ambo in znosijo vse, kar imajo. Koliko jih je, ki si odtrgavajo od ust, samo da morejo staviti. Njih Upanje jih vara od tedna do tedna, ugibajo Številke, sestavljajo arnbe, terne, kvaterne iti si mislijo, enkrat mora biti sreča mila. Toda natančen račun pokaže, kako redko je mogoče zadeti, in koliko več dobi oni, ki ima loterijo, nego oni, ki stavijo. Loterija se je pri nas ustanovila 1. 1751. Takrat je država potrebovala denarja, ker se je pripravljala nova vojna zaradi Šlezije in državne blagajne so bile prazne. Toda kmalu so spoznali, da loterija državi ni v korist ker spravlja iz ljudstva denar, zato je pozneje avstrijska vlada, — ko je bila vojska končana — rajše skrbela Za kmetijske družbe, za šole in za vzgojo ljudstva — in je hotela izčrpati nove dohodke za svoje stroške. Toda ljudje so pogosto taki, da niti ile verjamejo onim, ki jim dobro hočejo. Tako se bo morebiti še kdo jezil, da se odpravi loterija. zato jo bo sedanja vlada le počasi odpravila. Finančni minister Zaleski je rekel. Z najvišjim dovoljenjem imam čast predložiti zbornici vladni načrt o tem, du se odpravi sedanja loterija in se nadomesti ‘z razredno loterijo. Živahno pritrjevanje. Znano je, da obstoji sedanja loterija od sredine 18. veka. Toda takoj v začetku so vodifni krogi spoznali, da mala loterija lahko ffostane nevarna gospodarskim razmeram naroda. (Klici: zelo dobro!) Že cesar J ožet, veliki prijatelj človeštva, je svojim ministrom naročil, naj študirajo, kako bi se loterija 'odpravila. Njegov naslednik cesar Leopold je nazval loterijo kot ničvredno stvar, V poteklem stoletju je bilo več poskusov, kako &i jo odpravili, tudi državni zbor se je pečal s tem vprašanjem. Posebno si je mnogo prizadeval posl. Roser. Vlada se je težko odločila za to, da se loterija odpravi, ker ji nese lepe do- bičke. ki so potrebni za finančni položaj. L. 1908. je drž. zbor sklenil, da naj se od leta 1909. vsako leto opusti deseti del loterij in naj se na ta način loterija odpravi. Zato pa naj vlada uredi razredno loterijo. Vlada bo sedaj nastopila to pot. Loterija, kakor je bila doslej pri nas, je bila samo še pri nas in v Italiji. Odslej bo pri nas počasi izginila. Poslanci so besede finančnega ministra s ploskanjem pohvalili in mi mislimo, da so naše hranilnice mnogo boljše in goto-vejše loterije, nego one, ki so bile doslej. Zato naj ne bo za njimi nikomur žal. 14. milijonov denarja se da boljše porabiti nego za kupovanje — praznih nad. M. Glas iz Maribora. Maribor, 19. marca. Kakor znano, se vrše v Mariboru meseca novembra-1. 1. občinske volitve. Prvo. česar ne smemo pozabiti, je to, da stoji mesto Maribor na slovenskih tleh in da bi moralo biti izključno le slovenska last. Dejstvo pa je, da je Maribor zastopan v državnem in deželnem zboru po Nemcu, najbolj žalostno pa je to, da še v občinskem svetu ni niti enega Slovenca. Maribor ima svojo avtonomijo, kakor jo ima Ljubljana, in umevno je, da Nemci ne puste kršiti občinske avtonomije, katera jim takorekoč jamči, da Slovenci v mestni svet skoraj ne morejo prodreti. Pri tem se nam nehote vrine misel na kranjske klerikalce, ki so ljubljanskim Nemcem odprli na stežaj vrata v mestni svet ljubljanski. Dr. Lampe in drugi politiki okrog »Slovenca« opravičujejo to početje, češ, da imajo tudi Nemci pravico zastopati svoje interese v mestnem svetu. »Slovenec« pa nam naj samo na to odgovori: Zakaj pa Mariborski ali celjski Nemci ne čutijo v sebi tiste pravice, da bi vsaj en sedež v občinskem svetu privoščili tudi Slovencem? Na to naj odgovore klerikalci! Seveda na to vprašanje nimajo odgovora, ker gredo klerikalci roko v roki z Nemci po isti poti. Iz nedolžnega »živio«-kliea, ki pride iz ust naprednjaka, ustvarijo že protidinastič-no gibanje, in slovenski naprednjaki so takoj prekucuhi, iredentisti. Ne samo enkrat, že mnogokrat se je konstatiralo, da žive slovenski klerikalci v bratski ljubezni z Nemci, torej s tistim plemenom, ki ima svoje zaupnike onkraj avstrijskih tal. Torej — vršile se bodo volitve v občinski svet mariborski. Do meseca novembra imamo še dovolj časa, si bo kdo mislil, toda temu ni tako. Po bliskovo hiti čas, zato je treba iti z vso intenzivnostjo takoj na delo — vsi do zadnjega. na resno delo, h kateremu naj nas vzpodbuja nemško nasilstvo, nemška brutalnost. ki nas tlači kakor moreča mora. Če pogledamo na magistrat, vidimo, da je do glave zakopan v dolgove, katere moraš plačevati tudi ti, slovenski davkoplačevalec, ki pa nimaš od magistrata niti najmanjše dobrote — k večjemu to, da te nažene z »windischer Hund« in z »windisches Gesindel«, če se po opravkih prikažeš v njegovih pisarnah. Pretežna večina Prebivalstva so Slovenci, a v mestnih šolah, katere tudi Slovenci vzdržujejo s svojimi žulji, ne slišiš slovenske besed, slovenska deca se mora vzgojevati v tujem jeziku, in to je potem naraščaj za nemške renegate. In baš v tem oziru smo naravnost v obupnem položaju, in če ne prihiti na pomoč Ciril-Metodova družba, tedaj nam je pričakovati čimdalje hujših časov. Skrajni čas je in niti za trenutek se ne da več čakati! — Ob nemških slavnostih plapola frankfurtarica pri franfurta-rici — slovenske trobojnice pa se ne sme razobesiti raz streho. Če ti magistrat tega naravnost ne prepove, pride ti pa poulična druhal — in jo raztrga. Dasi je bridko, da Slovenec svoje narodnosti takorekoč ne sme pokazati javno, vendar zaradi tega še ne krvavi, to bi še ne bi- lo najhujše. Zapostavlja se, kjerkoli se le more, in na svoji stari posesti nima niti najmanjše pravice. Vzemimo samo tiste stebre, ki stoje po mestu za plakatiranje. Ti stebri so na videz sicer malenkost, o slovenskih pravicah pa govore mnogo. Tam vidimo dan na dan vse polno plakatov; ciganski muzikanti in komedijantske družbe celega sveta imajo pravico, da na njih publicirajo. Če pa bi se kdo drznil in nalepil na tak steber slovenski plakat, ti ga pred vsem onesnažijo, končno te pa tirajo še pred sodišče zaradi motenja tuje lastnine. Tako Se godi Slovencem v Mariboru! Če pa bi hotel popisati vse vnebovpijoče krivice, tedaj bi se moral vsak zaveden Slovenec ob svojem lastnem premišljevanju razjokati milo kakor otrok, ali pa bi mu zavrela kri ter šel med svoj narod kot apostol pravice ter ga navduševal. da si zapiše postave s pestjo. Zato je dolžnost vseh mariborskih Slovencev, da ne omahujejo, da ne drže križem rok. ampak stopijo na prste vsi do zadnjega kot en mož, si postavijo za prihodnje občinske volitve svoje kandidate in volijo tako; kakor jim mora velevati narodna zavest. Sicer ni nobenega upanja, makari se vse stori, in ni pričakovati prav nobenega uspeha, toda to nikakor ne sme vkleniti naših sil. Pokazati moramo, da živimo tudi mi, da imamo tudi mi pravico do življenja in da si hočemo priboriti enakopravnost. Za zdaj je še izključen vsak uspeh, a treba je planirati, pripraviti je treba teren našim potomcem, olajšati je treba delo onim, ki pridejo za nami, in sad tega delovanja, te požrtvovalnosti se bo pokazal morda pri tretjih ... četrtih ... petih volitvah. Radovedni smo, kaj in kako bo ukrenila zdaj slovenska javnost mariborska. Pri tem mislimo tudi na dr. Verstovška, na dr. Korošca in tovariše. Ze v naprej smo prepričani, da ne bodo storili ničesar, kakor je to njihova stara navada, ali pa se bodo ganili šele v zadnjem trenotku, dan pred volitvami, ko bo že vse prepozno, vse zaman. Zdaj kaže, da bi se poprijeli dela in pokazali svojo narodnost, katero besedo imajo zmerom na jeziku. Tukaj je treba zastaviti vse sile. ne pa hoditi na Belokranjsko, kar je z ozirom na tukajšnje razmere vredno vsega obsojanja. Lastno delo zanemarjajo, pa hodijo dražit belokranjsko ljudstvo. Belokranjci bi storili pametno, če bi take nepotrebne prikazni nagnali in to prav po domače, ker sicer se jih ne da ugnati. Večina kranjskih Slovencev nima pojma o krivicah, ki se gode na obmejnih tleh, a če bi bivali tukaj en dan, pa bi jih že občutili, ker so iste vedno na dnevnem redu in vedno hujše — pomoči pa ni od nikoder nobene. Vlada, ki je baje vsem narodom enako pravična, je za Slovence gluha in slepa ter nima usmiljenega srca. Avstrija je obljubljena dežela le za Nemce, krščanske socialce in za slovenske klerikalce. Narodno čutečega človeka to ne more motiti, ampak mora ob vsaki priliki stati na straži za svoje narodne pravice. Zato je treba že sedaj misliti tudi na mariborske volitve. Parlamentarno. Danes se sestane v dunajskem parlamentu starešinjski konvent, ki se bo posvetoval o dnevnem redu sedanjega parlamentarnega zasedanja. Predsednik Sylvester se je o zadevi že posvetoval z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom in predsednikom poljskega kluba dr. Leonom. V prvi vrsti se gre za odločitev glede poljskih zahtev, ako naj se ugodi Poljakom, da pride predloga o vodnih cestah še pred Veliko nočjo v parlamentarno razpravo. Nemški Nationalverband se v načelu protivi zahtevi, vendar ni pričakovati, da bi radi tega nastale diference med strankami (Nemci in Poljaki) ki tvorijo osnovo sedanje vladne večine. Velikonočne parlamentarne počitnice se začno v petek dne 29. t. m. V zadnjem tednu pridejo na dnevni red poročila legitimacijskega in imunitetnega odseka, kakor tudi nekatere predloge iz narodno gospodarskega odseka. Čuvajeve intrige. Hrvaškega bana Čuvaja je jako razočaral ugodni izid pogajanj med hrvaško-srbsko koalicijo in stranko prava. Mislil je da vsled pol-tiških nasprotstev do teh pogajanj sploh ne pride. Na ta način je mislil, da mu bo mogoče vsled medsebojnega boja obeh najmočnejših strank ribariti na kalnem in doseči pri volitvah kar največji uspeh. A ban se je zmotil, in ti svoji zmoti je dal duška s tem, da je včeraj povodom čestitanja vladnega uradništva k podeliti časti tajnega svetnika spustil velik po-litiški govor, v katerem je napadal z vso jezo hrvaško-srbsko koalicijo in ji predbacival, da se je vrgla v naročaj stranke prava in tako zatajila svoj politiški program glede na ogrsko-hrvaško nagodbo. Ko je ban trdil to, je naravnost lagal, kar danes konštatirajo vsi hrvaški listi. Volilni kompromis med koalicijo in stranko prava se je sklenil na temeljni točki, da si obedve stranki ohranita popolnoma proste roke v izvajanju svojega politiškega programa. Sploh pa je bil ta banov politiški govor kopica nesoglasij in nedoslednosti, v eni sapi je najostreje napadal koalicijo, takoj nato pa je govoril, da bo koalicija, ko spozna zmoto tega kompromisa s pravaši, prišla k njemu! Utis banovega govora se smatra kot poskus, da bi razbil sklenjeni kompromis, kar je pa že vnaprej izključeno! Splošno se sodi, da so ure njegovega banovanja že štete, zadnji in odločilni udarec mu je zadal kompromis koalicije in stranke prava, ker sedaj je konečno spoznal, da ne bo mogel izpolniti svoje obljube, ki jo je dal ob svojem imenovanju merodajnim krogom, da bo ustvaril pri prihodnjih volitvah vladno večino. Zato pa bržkotne ne dočaka tudi volitev, temveč bo odšel iz Markovega trga že poprej! Razpravlja se že vprašanje o njegovem nasledstvu, prevladuje pa mnenje, da ogrska vlada ne bo več eksperimentirala z bani, ki so od danes do jutri, temveč, da misli predložiti cesarju imenovanje kraljevskega komisarja, ki naj bi skušal rešiti hrvaško krizo. Kot bodoči kraljevski komisar se že splošno imenuje general Gerba. DOPISI. Cvetke iz šole na Viču. Zdi se nam, da je postala nova tukajšnja šola, za katero so klerikalci bore malo prispevali, nekak »Društveni dom« št. II. Glavna skrb učiteljstva ni vzgoja otrok, ampak večina se trudi, kako bi že otrokom vcepili klerikalno sovraštvo. Gorje otro- LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) »Na takšno svojevoljo, nezakonitost se ne odgovarja s kričem — ali mar Seiif-agova dru-hal razumi take reči? marveč samo to,« reče mesar Bočo ter jzvleče svoj nož. v , V naglici je Serifaga pozabil vprašati, kdo je videl Ognjanova iti v samostan in v kaki obleki ter začel takoj s preiskovanjem »čerdaka«, na kateri je baje oni zbežal. Na tem »čerdaku« se je nahajala tudi celica Hadži Rovoame. Redovnice so med tem, otresši se prvega strahu, silno ugovarjale in se čutile razžaljene nad tem, da jih imajo na sumu, da skrivajo v samostanu človeka, ki je nasprotnik države. Najhuje se je pohujševala na tem nedostojnem sumu Hadži Rovoama, ki se je kaj jezno obregnila na Serif-ago; — ona je znala turški jezik — in ga končno sramotno odgnala. Toda preiskovanje ostalih celic se je nadaljevalo z mrzlično naglico; celo Pod kamenjem so iskali Ognjanova, katerega bi na ta način končno le mogli najti. Šerif-aga je vso svojo častiželjnost vložil v uspeh tega besnega premetovanja skrinj, kaštov, kleti in skritih kotov. Narod je bil ves prestrašen, kedaj Privlečejo nesrečnega grofa iz nekatere celice. Tu so nekateri zakričali zlokobno: »Vjeli so ga!« Toda pokazalo se je, da so vjeli gospoda rrata, ki so ga izvlekli izpod »mindera« pri sestri Nimfidovi in takoj so ga spustili. i^ada, oprta ob ograjo na hodniku, je z bo- lestno pozornostjo spremljala tek njihovega premetovanja. Ona je kar umirala od strahu in po licu so ji tekle solze. Ta javni dokaz občutkov je prepričal slehrnega, da ona ljubi Ognjanova. Gledali so jo neprijateljski, toda ona se je le malo brigala za prijaznost teh blebetavih bab, ki so bile tako hladnokrvne vočigled nesreči, ki je grozila njenemu ljubčeku. Radi tega ni ovirala svojih solz. Na strani so dve redovnici potihoma šepetal, pokazujoč z očmi celico Hadži Darije, tete doktorja Sokolova ter Bojčeve braniteljice. Ta je gotovo sedaj tam in pregledniki so se bližali že k Hadži Dariji. Radino srce čudno da se ni razpočilo. Bila je od groze kakor okame-nela. Bog, kaj ji je početi? Kolčo se ji približa — spoznal jo je po ihtenju — ter reče zamolklo: »Rada, ali si sama tukaj?« »Sama sem, baj Kolčo«, mu odvrne z objokanim glasom. »Ne boj se Radka!« ji pošepeta. »Vsi pravijo, da je tukaj«. »Jaz sem izbleknil ta nesmisel... Sam Bojčo v cerkvi^ mi je naročil, naj to učinim. Redarji naj le stičejo tu čim najdalje. Ognjanov je sedaj prost kakor volk v gozdu.« Uboga deva se je komaj premagala, da ni jela objemati slepca. Njeno lice je jasno zažarelo kakor nebo po ujmi. Mirno in žareča od radosti je šla k Hadži Rovoami, katera je takoj spoznala njeno nerazumljivo pomirjenje. »Ce mar ta brezbožnica ni poizvedela od nekod, da ga ni v samostanu,« si je domislila razjarjena. In pogledavši jo radovedno, je rekla: »Rada, izjokala si se? Lepo, lepo, ljudje se ti samo smejejo, ako se jočeš za takšnim tolovajem in krvolokom.« Radino srce je kipelo od sreče. »Hočem se jokati,« je odgovorila drzno; »naj se vsaj eden joče, ker se ostali radujejo ...« Ta drzen odgovor zdel se je redovnici nezaslišano nepriličen. Ni bila privajena na takšne odgovore. Zaškripala je z zobmi. »Ti nesramnica!« »Jaz nisem nesramnica!« »Nesramnica si in avša! Tvoj prokleti kr-volok obvisi še danes na vislicah!« »Ako ga vjamejo,« odvrne Rada zbadljivo. Hadži Rovoama je vzkipela. Divja jeza se je polasti. »Ven, ven, ti prokleta nesramnica. Da mi več ne prekoračiš mojega praga!« je vreščala Hadži Rovoama in jo porivala skozi duri. Rada je odšla na hodnik kakor bi se ničesar ne bilo zgodilo. Kaj je značilo njej, da jo je Hadži Rovoama prezirala in jo surovo zapodila iz svoje celice? Da, bila je celo hvaležna, da so se raztrgale vse vezi, ki so jo vezale s to kruto ohraniteljico. Bila je mirna in njeno srce je kar poskakovalo veselja. Malo se je brigala z.a to, ako jo jutri, nemara še danes zapode pelo iz šole, ako se znajde pod milim nebom zapuščena in brez koščeka kruha. Kaj je to značilo njej? Vedela je, da je Bojčo rešen. »On je zdaj prost kakor volk v gozdu,« je rekel Kolčo. Kako milostljiva in sočutna do tuje nesreče je ta duša — revež; svoje nesreče ne vidi in pozabi na njo. Koliko ljudi, obdarjenih s pogledom, postane nalašč slepih in krutih do muk svojih bližnjih! Tudi Stefčev, ta okrutnik, s kakšno nestrpljivostjo pričakuje sedaj Bojčeve ugonobitve! Nu, Pojčo je sedaj daleč proč od nevarnosti... Sovražniki se ne bodo veselili, a pošteni ljudje kako bodo l^hko mirni! Vendar nihče, nihče ni tako srečen kakor ona! — Vsa razvneta s temi nedolžnimi in svetlimi občutki, je nakrat zagledala Kolča, plezajočega počasi po stopnicah navzdol. »Kolčo!« je zaklicala, sama ne znajoča, čemu ga kliče. »Radka, ali me ti kličeš?« reče Kolčo ter se vrne. »Moj Bog, čemu sem klicala in trudila tega mladeniča?« se je vprašala začudena. In hiteč mu nasproti ga je vstavila ter mu rekla: »Baj Kolčo, nič se ni zgodilo... hočem ti samo stisniti roko.« In stisnila mu jo je z vneto hvaležnostjo. Preiskovanje se je nadaljevalo. Šerif-aga je pustil ta posel drugim, a on, vtrujen, je odšel k pridržanim kalimavkam in naročnikarjem, katerih se je sedaj spomnil, da bi jih izpustil, Kandov je zopet ugovarjal zoper to nasilje proti njegovi osebi, proti vsej pravičnosti. On-baši začuden, je naprosil nekoga, da mu je prevel besede tega razjarjenega, čelebija (gospoda). »Ponovi Kandov še enkrat in jaz povem to efendiju,« ga je silil Benčo Derman, ki je bolje poznal turški jezik. »Prosim vas povejte mu — se je hudovat Kandov — da moja osebna nedotakljivost, moja najdražja človeška pravica, proti vsem zakonom in pravičnim naredbam ...« Benčo Derman mu obupno pomigne z roko. Toda takšnih besed ni v turškem jeziku. Pusti to tako, Kandov!« Ženski samostan se je končno otresel neprijetnih gostov, ki so se odpravili ter šli preis-kavati mesto in njegovo okolico. Spominjajte se dijaškega društva „Domovina"! kom, katerih stariši niso klerikalci! Par slučajev: Neka deklica je imela skozi pet let v ve-ronauku red: 1. letos je dobila red: 3; to pa samo zato, ker njen oče ne dela političnih poklonov katehetu patru Teodorju. Isti katehet je dal nekemu zelo pridnemu dečku iz vero-nauka red: 3, kljub temu, da ga celo četrtletje ni nikdar vprašal; dotični deček je bil namreč obdarovan od dobrodelnega odbora, ki pa ni patra Teodorja povabil k obdarovanju. Kaka junaška maščevalnost; ker ne more pater ugnati viških naprednjakov, pa trpijo otroci njegovo pest! V nadaljevalni šoli le malokdaj spregovori pater Teodor božjo besedo; uro za uro predava o klerikalnem abstinenčnem društvu. Kjer le more hlasta revež po liberalcih in demokratih (na prižnici jih imenuje »moderne«, srednji e prav hudo raztegne, da se mu celo otroci smejijo) a je vendar tako upadel in leze z glavo v tla, kakor bi bil na sredopostno prežagan. Dosti boljši od Teodorja ni drugi katehet pater Arhangelj. V šoli zmerja otroke naprednih sta-starišev z »lumpi«; če zaslužijo otroci grajo, naj to stori gospod katehet v besedah, ki jih rabijo pošteni ljudje; gotovo pa vpliva slabo na otroka, če sliši iz ust duhovna izraze, katerih se poslužujejo slabi ljudje. Tretja točka na naši šoli je gospodična K. Njena prijaznost z otroci je obče znana. Nekemu dečku je dobrosrčna gospica tako oščipala uho, kakor bi ga miši o-grizle. Dečku se je gnojilo celo uho in del glave. Velike bolečine je prenašal osemleten učenec. Mati se je pismeno pritožila pri učiteljici. Dobrosrčna gospodčna pa je dečka nagnala, češ, mati Ti daje potuho. No, s časom se ji je začel deček smiliti: prinesla mu je neko mazilo in podarila par zvezkov. Mati bi se pritožila na pristojnem mestu, a se je bala učiteljice, češ: potem bo še huje ravnala z otrokom. Četrta roža na Viču je gospod deželni poslanec nadučitelj, član Vincencijevega društva itd. gospod Ravnihar. Njemu svetujemo, naj v našem dopisu omenjeno trojico poduči, da šola ni farovž, ne »društven dom«; pater Teodor lahko ljudi hujska v cerkvi, na prižnici, v spovednici, v društvenemu domu in v farovžu, ob času volitev tudi na cesti; v šoli pa se njegovo »delovanje« neha, šolo smo postavili Vičani, da bi se otroci izobrazili, ne pa, da bi podivjali in postali klerikalni agentje. — Po starem receptu bodo naši patri čez par dni skušali v »Slovencu« vse utajiti. Morda zagledamo v »Slovencu« zopet kako »zaupnico« viškim patrom. Viške »zaupnice« duhovnim postirjem so nekaj originalnega, zato ne gremo kar tako mimo njih. Pred par tedni smo čitali v »Slovencu« tako »zaupnico«. Povod »zaupnici« je dal stvarni, strogo objektivni popis v naprednih časnikih o delovanju patrov. »Zaupnica« nazivlja omenjeni popis »laž«, ne ovrže pa niti jedne točke tega, kar je napredno časopisje poročalo o viških frančiškanih. Pod »zaupnico« so podpisani skoro vsi viški klerikalci — sicer same brezpomembne osebe. Enega izmed podpisanih smo vprašali: kaj ste poslali v »Slovenca«. Jaz nič .ne vem »gospod« so rekli naj se podpišem, da so nekaj napisali za »Slovenca«; bral nisem, samo to vem, da je bilo veliko »načefedrane-ga«. Kdo je oni»gospod« vsakdo ve. Naši patri kar sami sebi pišejo »zaupnice«, par m Oskarjev pa podpiše zaupnico, neda bi jo prebrali. Podpisane možakarje bi sicer prijeli za jezik, pa so se nam smilili, ker so bili zapeljani, pravi krivec — oče »zaupnice«, pa se ni upal podpisati. Take so torej viške »zaupnice« in najbrž bodo »gospod« kmalu zopet kaj »načefedrali«! DNEVNI PREGLED. Vendarle enkrat! Naša vlada je vendarle začela uvidevati, kje so državi nevarni elementi. Dolgo časa so vladni krogi sumničili Slovane in jim podtikali antidinastične, anti-patriotične tendence. Zlasti se je v zadnjih letih spravil državni aparat vsled klerikalnih de-nuncijacij nad napredne Slovence in jih zasledoval kot revolucionarje. Vladni komisar, ki ga je vlada postavila na čelu ljubljanskega mesta. se je moral na žalost vseh denunciantov prepričati, da je prestolica slovenskega naroda bila v najvzornejših in najboljših rokah, ko so v njej gospodarili naprednjaki. Kot šef ljubljanske policije se je vladni komisar Laschan mogel in moral prepričati, da v Ljubljani ni niti sledu o kaki zaroti in da so vse tozadevne govorice zlobno in podlo natolcevanje. Niti enega madeža ni mogel vladni komisar najti nad ljubljansko občino, dasi je imel naravnost nalogo, da najde tekom 15 mesecev, kar se le najti da. Sedaj je vlada posegla v pravo gnezdo iredente in zarote, ko je posegla v upravo puljskega mesta. Vse polno aretacij uradnikov in drugih sokrivcev, stotisoči ukradenega denarja in še vse polno drugih korupcij je vladni komisar razkril v Pulju že tekom prvih dni svojega nastopa. Sedaj je uvidela vlada, kaj je podpirala in gojila skozi desetletja in kaj je po krivici zatirala v tem času v Primorju. Pulj ne bo več imel župana, marveč bo županoval vedno admiral. Volitve pa se bodo v bodoče vršile po proporčnein sistemu. Kakor smo prijatelji popolne avtonomije, vendarle odobravamo docela postopanje naše vlade v Pulju. Bil je pač eden največjih škandalov za našo državo, da je obmorska trdnjava tako eminentne strate-gične važnosti bila dosedaj v rokah iredentističnih kamoristov, ki so se pa le umetno vzdrževali s pomočjo vlade. Prav je, da se je enkrat vlada vendarle spametovala. Umestno bi pa bilo. da bi se tudi mestna uprava v I rstu in Gorici nekoliko nadzirala. V tako napetih razmerah kot živi Avstrija danes z Italijo v resnici zahtevajo državni interesi, da tako važne obmejne točke niso v rokah nasprotnikov. O tem namreč ni nobenega dvoma, da iredenta zasleduje združenje neodrešenih krajev z Italijo. Slabost in neopravičljiva popustljivost naše vlade bi bila, ako bi v danem položaju tudi v Trstu in Gorici brezobzirno pomedla s kainoristi. Slovenski klerikalci in brambna reiorma. V imenu Šušteršičevega kluba je govoril v parlamentu poslanec Pogačnik in označil stali- šče slovenskih klerikalcev v vprašanju bram-bne reforme. Posl. Pogačnik je ob enem tudi predsednik brambnega odseka, njegova izjava v parlamentu je torej popolnoma enaka oni, ki bi jo v tem vprašanju dal domobranski minister. Pogačnik v imenu svojega kluba, ki stoji, kakor zatrjuje Šušteršič v najstrožji o-poziciji proti vladi, seveda ni mogel kar naravnost izjaviti, da bodo klerikalci z vso vnemo glasovali za brambno reformo. Pogačnik je govoril jako previdno in rekel, da smatrajo klerikalci brambno reformo kot državno potrebo in kot interese prebivalstva in armade, da bodo glasovali za njo, ako se vsa zadeva ne spremeni v politikurn! Politikum to je jako širok pojem, ki se v njega lahko zmeče, kar se hoče! Človek bi nazadnje to izjavo slovenskih klerikalcev smatral še kot resno, a poslanec Gostinčar je že koncem poletnega parlamentarnega zasedanja povedal naravnost, da nameravajo kleriklci narediti glede brambne reforme z vlado dobro kupčijo. Rekel je namreč: Brambno reformo pa ne bomo dali kar tako zastonj, to bo morala vlada drugače plačati! Temu sta prikimala tudi poslanca Jarc in Pov-še! Po Pogačnikovi izjavi je razvidno, da je Šušteršič že sklenil dobro kupčijo z vlado, samo radi bi vedeli, na čegavo kožo! Mogoče je gospod Kregar, ki pride pod celjsko poroto, tudi deležen te kupčije! Po Gostinčarjevih besedah pa se vidi. kako politiko vodijo slovenski klerikalci na Dunaju, da jim je edino geslo: kupčija je kupčija! Proti dunajskim Čehom, ki so sklenili nastopiti pri letošnjih dunajskih občinskih volitvah samostojno, dela gospodujoča krščanskosocialna večina na dunajskem magistratu z največjimi nasilji. Včeraj se je oglasila pri mi-nisterskem predsedniku deputacija čeških so-cialno-demokratičnih poslancev, ki se je pritožila o postopanju dunajskega magistrata, ki odklanja reklamacije čeških volilcev z motivacijo, da jim je priložen domovinski list v češkem jeziku. Ministrski predsednik je izjavil, da je postopanje dunajskega magistrata protizakonito ter obljubil opozoriti takoj notranje ministrstvo in nižjeavstrijsko cesarsko namestništvo na te nezakonitosti! Najbolje informriani slovenski list je kakor vedno tudi in se postavlja sam ljubljanski »Slovenec«. Da pa njegove temeljite informacije ne segajo daleč izven ljubljanskega teritorija. dokazuje že dejstvo, da ne poznajo niti razmer strank v avstrijskem parlamentu ter postavljajo poslance iz kluba v klub. Včerajšnji »Slovenec« se jezi nad poslancem Breit-nerjem, ki je interpeliral v poslanski zbornici radi evharističnega kongresa, za katerega reklamo uporabljajo klerikalci tudi dvorne kroge. Poslanca Breiterja so naprtili v »Slovenčevem« uredništvu kar enostavno socialnim demokratom, mislili so si pač. da se more nahajati le med temi tak človek, ki bi si upal protestirati proti zlorabljanju dvornih krogov v reklamne namene. Slovenčevemu uredništvu pa povemo: Poslanec Breiter je Poljak, a ne pripade nobeni poljski stranki, ter je divjak. Izvoljen pa je bil v dveh okrajih namreč V Lvovu (2. okraj) in v Zloczowu, pridržal si je pa prvi mandat. Breiter je znan poljski publicist, urednik tednika »Monitor« in pisatelj priznanih zgodovinskih in politiških del. — Ako hoče biti kak list politiško malo informiran, bi bilo dobro, da pozna vsaj parlamentarne razmere svoje države, da ne strelja kozla, kot jih »Slovenec«. Kakšne ljudi ima Slomškarija? Nedavno je »Slovenec« poročal, da Slomškarija ni sprejela treh priglašenih članov, ter da so dva celo izbacnili. Med izbacnjenimi ni znanega junaka Smrdelja. Radovedni smo, kakšna sta tista dva, ki imata finejši moralni vonj od Smrdelja in kakšne nemoralne čine so zakrivili oni trije, ki ne smejo gledati obličja slavnega Smrdelja, dičnega Mukija in razboritega Pu-cija. To je cvet v dolini Slomškarije. Puci — Muki. Shod naprednih volilcev priredi gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v pondeljek na praznik Marijinega oznanjenja 25. marca ob polu 4. uri popoldne v gostilni pri Češnovarju na Dolenjski cesti. Dnevni red: Razveljavljenje dveh ljubljanskih deželnozbor-skih mandatov, podržavljenje mestne policije in razmere v občinskem svetu. Člani, volilci, somišljeniki, udeležite se shoda v največjem številu, da daste duška svojim čutilom! Vladi se nič ne mudi, da bi razpisala nove deželno-zborske volitve v Ljubljani, pri podržavljenju policije nam hočejo naprtiti neopravičeno o-gromno breme. Zato vsi na shod, da zahtevamo svojih pravic! Pešpot čez zatvornice v Gruberjevem kanalu pri domobranski vojašnici ni dovoljena, ker je ne dovoli državna železnica. Tako je sporočil mestni magistrat »Gospodarskemu naprednemu društvu za šentjakobski okraj«, ki je vložilo prošnjo za ta prehod, da bi ime- li prebivalci iz Hradeckega vasi krajšo pot v mesto. Magistrat je prošnjo priporočil, a železnica se vkljub temu ni udala. Prebivalci iz Hradeckega vasi bodo torej po kaprici železnice morali delati četrt ure dolg ovinek čez Poljanski ali Karlovški most, če se jim bo še tako mudilo v mesto. Od kdaj je sv. Jožef praznik. Kakor zdaj skušajo počasi praznike odpraviti, tako so se počasi tudi vpeljali. 19. marec je šele Gregor XVI. 1. 1621. postavil kot praznik. Torej eno leto po bitki na Beli Gori, kjer je katoliška armada zmagala nad evangeliško: Posamezne dežele so izvolile potem sv. Jožefa za deželnega patrona, med njimi tudi Kranjska.'Leta 1870. je papež Pij IX. proglasil sv. Jožefa za varuha cele katoliške cerkve. Mirko pl. Pisačič, hrvaški politik se je oglasil včeraj v našem uredništvu. G. pl. Pi-sačič je pod Čuvajevim režimom izgnan iz Zagreba, svojega okraja; v Zagrebu mu niso pustili, da bi se poslovil od svoje obitelji in uredil svoje tovarniške posle. Tekom petnajstih let svojega politiškega delovanja je bil 163krat zaprt. G. pl. Pisačič se misli začasno naseliti v Ljubljani. Ob priliki svojega obiska se je izrazil simpatično o tendenci našega lista. — Želimo mu najprijetnejše bivanje v naši pre-stolici in se nadejamo, da se mu bo kmalu mogoče vrniti v svojo domovino! Delovanje orožnikov leta 1911. Kako neutrudni so orožniki v svojem težavnem poklicu in kako velikanske važnosti je ta stan za varnost države in vsakega posameznika, dokazuje izkaz o njihovem delovanju. Preteklo leto zaradi raznih hudodelstev, pregreškov in prestopkov so sami aretirali orožniki 98.223 oseb in napravili 485.122 ovadb. Na ukaz sodišč in drugih oblastnij so aretirali 2608 oseb, izvedli so 1867 hišnih preiskav, 46.295 oseb so pripeljali pred oblastvo, imeli so 23.602 asistenc. 20.803krat so eskortirali kaznjence. Pri nezgodah je službovalo 6717 patrulj. Pri navadnih patruljah so našli orožniki 1177 mrtvecev, 97 osebam, ki so jih našli mrtve ali ranjene. pa dali prvo pomoč, 67 orožnikov je bilo pohvaljenih in obdarovanih vsled izredno vestnega spolnovanja dolžnosti in ker so postavili svoje življenje v nevarnost za blagor bližnjega. In take ljudi napada »Slovenec« z vso sirovostjo onih kmečkih pretepačev, ki sovražijo orožništvo, ker vrši svojo sveto dolžnost. 401etnica češkega šolskega društva »Ko-mensky« na Dunaju se bo slavila prihodnjo nedeljo. Udeležila se bodo slavnosti vsa dunajska češka društva. V nedeljo in pondeljek bodo imela vsa društva nad 70 slavnosti. Čehi lahko pokažejo uspeh 401etnega dela. Kako se uprizarjajo špijonske afere v Avstriji. Poljski listi poročajo: V zadnjem času se posreči skoro vsak teden, da avstrijska policija zagrabi kakega špijona, ki seveda špi-jonira v korist sosednje Rusije. Takrat pa vladni poljski in po njih nemški listi, pišejo cele članke, kako razširjena je ruska špijonaža po Avstriji, kako naj se temu naredi konec. Sedaj je slučaj odkril, da se ne gre v večini teh špijonskih afer za nikako špijonsko organizacijo, da te afere aranžira sama policija. V obmejnem mestu ob gališko-ruski meji Bro-dych deluje že delj čas kot blagajnik tamošnje ruske zasebne posojilnice star uradnik No*ze-vič. Te dni je dobil Nozevič iz Rusije in sicer iz bližnjega mesta veliko rekomandirano pismo. Odpre ga in najde v njem veliko vojaško zemljepisno karto na kateri so bili nekateri kraji iz bližnje okolice rdeče in plavo označeni. Pošiljatvi pa je bilo priloženo sledeče pismo: Nadaljevanje. Pismo z dne 18. II. sem poslal iz Zolotova. pismo z dne 28. II. iz Za-balotec. Kaj je dosegel Karab. Na pošti v Bra-dych sem se sestal z Romančičekom! Ali je Stručinski že izdelal naročene načrte? A. D. C. W. — Nozevič ni razumel prav nič. kaj naj pomenja ta stvar ter je odnesel vojaški komandi ves zavitek, ter dal vso zadevo v zapisnik. To pa še ravno pravočasno! Brady-ška policija je dobila namreč že obvestila, da je sprejel Nozevič zavitek s zemljepisno karto; policija je odredila že hišno preiskavo, in ako Nazevič ne bi poprej obvestil vojaške komande bi bila zopet nova špijonska afera. Dokazalo se je pa kmalu, da je poslal zavitek Nozaleviču in obvestilo policiji en in isti človek. Ta človek pa je bil zaupnik policije ter je odšel ravno dan poprej iz mesta v Rusijo, kjer je odposlal obe pismi! — Kak namen ima tak način uprizarjanja špijonskih afer, to ve gotovo samo modra naša vlada! »Krvava knjiga«? Iz Belgrada poročajo, da sestavlja srbsko zunanje ministrstvo obširno poslanico, v kateri se navajajo vsi zločini in vsa grozodejstva, katera so pretrpeli Srbi v srbskih vilajetih Turčije v Macedoniji prošlo leto. Samo umorov našteva ta poslanica nad sto, a število drugih zločinov ropov, požigov, je nad tisoč. To spomenico naslovi srbska vlada »Krvava knjiga« ter jo izda v srbskem, francoskem in angleškem jeziku. Razpošlje jo pa vsem vladam, džavnikom, diplomatom, politikom, znanstvenim, kulturnim in humanitarnim organizacijam, ter redakcijam vseh evropskih listov. Za žensko volilno pravico. Shod, ki se je vršil predvčerajšnjim na Dunaju pri veliki u-deležbi ženstva, je sprejel sledečo resolucijo: Zastopnice komitejev za žensko volilno pravico raznih dežel in narodnosti v Avstriji protestirajo proti temu, da bi bile žene izključene iz političnega, zakonodajnega in upravnega delovanja države ter zahtevajo za vse ženstvo aktivno in pasivno volilno pravico za državni zbor.« Ob istem času je zahteval ženski shod v Pragi, da se da ženam direktno volilno pravico na dež. zbor. Na shodu so bile zastopnice nemškega, poljskega, češkega in slovenskega ženstva. Splošni kongres narodnosti, ki ga priredi osrednji odbor Office central des Nationali-tet v Parizu se vrši v Parizu letos od 16—20. junija. Za kongres so sedaj prijavljeni naslednji referati: 1. Vzroki narodnih preporodov v XIX. stoletju ter posledice teh preporodov. (Glavni poročvalec Ch. Seignebos, profesor na pariškem vseučilišču v Sorboni.) 2. Narodnosti in mirovno vprašanje. (Glavni poročevalec Emil Arnand, podpredsednik mednarodnega mirovnega urada v Bernu). 3. Žensko vprašanje v raznih narodih (poroča Lidija Pi-sarjevska, profesorica na svobodni šoli socialnih znanosti v Parizu). 4. Avtonomistični po-kreti narodov. (Poroča Letaconnouxe, profesor pariškega vseučilišča). 5. Ustanovitev narodnostne zveze za medsebojno obrambo svojih pravic. (Poroča Jakov Novikov). Narodnostne odbore za prireditev tega kongresa se naproša, da bodo sestavili poročila o gornjih vprašanjih po strokovnjakih posameznih narodnosti. Poročila morajo biti do 20. maja v Parizu, da se razdele glavnim poročevalcem. Jožef Ulehla. Dne 16. t. m. je slavilo češko časopisje 601etnico svojega marljivega tovariša Jožefa Ulehla. J. Ulehla je sedaj ravnatelj v Stražnici in ima znano ime v češki pedagoški literaturi. Nekateri listi ga stavijo poleg Lindnerja in Drtine. Bil je delaven na polju šolske reforme. Proti Herbartovi šoli je nastopil s tem, da je opozarjal na Spencerja, ka- terega dela je prestavil. V mnogih vprašanjih je rad opozarjal na Tolstega. Poleg mnogih člankov po listih, je napisal: Zgodovino matematike, Lekcije o prirodi. Smeri in cilji naprednega gibanja. O dolžnostih češke inteligence do ljudske šole. Pisal je v »Komenskem« in v listih pedagoških. Njegovi nazori o šoli in vzgoji se mnogo vpoštevajo, ker so delo globokega študija in mnogih izkušenj. Goljufija z rabljenimi voznimi listki. Včeraj je policija prišla v Krakovu na sled obširni družbi, ki je uganjala že dolgo časa sem velike goljufije z rabljenimi voznimi kartami. Aretirala je šest sprevodnikov, kolodvorskega portirja in pet železniških uslužbencev. Na posameznih voznih listkih se je dokazalo, da so iste rabili potniki po trikrat na dan. Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan tridnevnega sporeda. Pri večernih predstavah je pos.ebno omeniti krasno kolorirano sliko z izbornimi igralci »Romeo in Julija«. Jutri specialni večer z amerkansko senzacjo »Rešitev iz morskih globin«, katera se predvaja pri vseh predstavah. V soboto samo zvečer drama »Vampirska plesalka«. Nordiskfilm in veleko-mična slika Fric gre v Tripolis. Razpisana srednješolska mesta. Od 1. do 16. marca so bili izdani sledeči razpisi: Verouk: Gorica (g., 30. III.) — Klasična filologija: Gorica (g.. L. G. z ital. in nem. uč. j., 30. III.) — Moderna filologija: Brno (dež. r.. Fr. E., 30. III.), Dunaj XIX (r„ Fr. E., 23. III.), Trst (rlg., Fr. I. d., 30. III.), Dunaj XVIII. (g., D. 1. gr.. 10. IV.), Znojmo (dež. r.. Fr. E.. 30. IV.). Inomost (r., D. J.. 4. IV.), Dunaj XVII. (rlg.. Fr. L., 1. IV.), Litomerice (r.. Fr. D., 2. IV.), Praga (II. nem. r.. Fr. D., 9. IV.), Stern-berg; (dež. r., E. Fr. d., 30. IV.) — Mat. fiz. skupina: Ustje (r., M. NI.. 10. IV.), Liberce (r., M. NI., 2. IV.). Sternberg (dež. r.. M. Geom., 30. IV.) — Prirodopisna skupina: Line (r.. Ng. C.. 30. III.), Dunaj IV. (rlg.. Ng. m. ni., 31. III.), Liberce (r., Ng. m. ni.. 2. IV.), Kromeriž (dež. r.. Ng. m. nl„ 30. IV,) — Risanje: Maribor (g., 1. IV.) — Telovadba: Dunaj XVIII. (r., 25. III.) — Kratice in znaki kakor navadno. Loterijske številke: Brno: 68, 41, 29, 56, 10. Idrija. Mezdno gibanje. Preteklo nedeljo se je ob 9. uri zjutraj zopet vršil v pivarni pri »Črnem orlu« javen rudarski shod, ki so se ga v velikem številu udeležili pristaši vseh treh strank; bilo je pa navzočih tudi več žensk. To splošno zanimanje je razumljivo, saj je imel shod obravnavati o odgovoru, ki ga je dala rudarska direkcija na skle javnega shoda z dne 25. februarja t. 1. glede na novi pravilnik, govoriti je torej bilo o eksistenčnem vprašanju c. kr. eraričnega delavstva v Idriji. Shod je sklicala rudarska zadruga in mu je predsedoval sodrug Peternelj, ki je pozdravil navzoče ter jih pozval k mirni in stvarni razpravi, ki edina odgovarja važnosti in pomembnosti predmeta. Glavno poročilo je podal župan Ivan Štravs, ki je predvsem grajal tiste, ki se niso držali sklepov izza shoda z dne 25. februarja. Grešli so proti disciplini in kršili solidarnost delavstva, edina more sedanje mezdno gibanje dovesti do zmage. Ako hočemo kaj doseči, se ne sme vbodoče več tako postopati. S tem ne trpi samo stvar sama, ampak trpi tudi ugled delavstva. Potem je prečital odgovor rudniškega ravnateljstva na sklepe zadnjega shoda. Erar je določil za izboljšanje gmotnega stanja idrijskega delavstva 176.138 K, doklad v naturi pa ne more več dajati, ker bi izboljšanje potem naraslo na še enkratno vsoto. — Želji delavstva, da bi se izboljšale plače za 25% in da bi delavstvu ostalo to, kar ima sedaj, se torej ni u-godilo. — Novi pravilnik je za 60% delavstva boljši od starega, za 40% pa slabši. Poročevalec dokazuje na zgledih, da se po novem pravilniku starejšim delavcem godi krivica. Vseh teh krivic ni mogoče še danes ugotoviti, ker nimamo potrebne štatistike. Nasploh se mora reči, da so mlajši, ki vstopijo v delo, na boljšem; tisti pa, ki imajo dnino od 3 I< naprej, so na slabšem. Zlasti se godi krivica pri bolniških dninah. Z ozirom na vse to je treba treznega preudarka in mirne krvi, zlasti ker moramo pomisliti, da velja pravilnik za vse erarične rudnike in ni mogoče za Idrijo napraviti nobene izjeme, krivice je mogoče deloma popraviti, ko shod sprejme sledečo resolucijo: Nov plačilni pravilnik, izdan dne 18. januarja 1912 c. kr. eraričnemu delavstvu v Idriji, jemlje delavstvo pod sledečimi pogoji v znanje: 1. da veljajo temeljne plače za osemurno delo, za deseturno delo se plača proporcionalna temeljna plača več; 2. da se dosedaj zaostale delavce takoj u-vrsti po njih službenih letih v višje stopnje tako, da se jim šteje triletno stopnjevanje od dneva vstopa v službo in da se to uvrščenje brez ozira na družine tako izvrši, da tudi pri bolniški dnini ne bodo prikrajšani; 3. da se izvrši redna uvrstitev na tri leta in da po 27. letih službe prestopi vsak delavec v II. plačilnik (stopnja 5.) s temeljno plačo 3 K 80 vin., če že ni do te dobe v tej ali višji stopnji; 4. da se prišteje k zaslužku za vsakega o-troka do 14. leta po 6 K doklade na mesec; 5. da se odmerjajo bolniške dnine s 75% temeljnih plač; 6. da dobivajo delavci kurivo (drva ali premog) brezplačno ali pa po 30 K doklade za kuri-v0’ 7. da se s 2. opravilnika vtoliko izpremeni, da velja akord le tedaj, če delavec akordno pogodbo prostovoljno prevzame, v nasprotnem slučaju pa velja njegova dnevna mezda; 8. da se pri akordu enako delo enako plača; 9. da se delavcem, ki hočejo žito jemati, na prosto da, kakšne vrste in v koliki množini si hočejo žito jemati, ter da se jim žito računi vedno le, po režijski ceni. O resoluciji se je potem vnela živahna debata, ki so vanjo posegli govorniki vseh strank. Končno je bila resolucija sprejeta in izročena rudarski zadrugi, da jo spravi na pristojno mesto. — S tem je bil shod končan, in predsednik Peternelj ga je zaklučil o pol 11. uri dopoldne. Klerikalna govornika, brata Jakob in Janez Kavičč sta na nedeljskem shodu mežljala in ine-žljala, da ni bilo nikamor podobno. Enkrat sta hvalila resolucijo, brž nato pa sta jo grajala. Najbrže sta bila poslana na shod, da bi delala zgago. Ob tako važnem vprašnju, kakor je vprašanje o kruhu, je tako ravnanje jako neprimerno in neokusno. Njima je pomagal po svoji najboljši moči in zmožnosti tudi klerikalec Anton Logar. Kjer je treba solidarnosti in skupnosti vsega delavstva, tamkaj je klerikalna zga-garija najmanj na mestu. Ampak klerikalna natura je že taka, da bi vse uničila in pokvarila, kar ne zraste na njenem zeljniku. Ne rečemo, da je vse prav, kar in kakor se godi, ali formalnosti tu nikakor ne prihajajo v poštev, temveč je treba imeti pred očmi glavno vprašanje: kruh. In poslužiti se je treba vseh pametnih sredstev, predvsem treznosti in razsodnosti, ako hoče delavstvo priti do boljše eksistence. Klerikalci naj rajši ostanejo doma za pečjo; ker nečejo koristiti, naj vsaj ne škodujejo. Kar bodo drugi priborili, bodo uživali tudi oni. — Janez Kavčič je tudi na shodu vprašal, zakaj minister za javna dela ne odgovori na Gostinčarjevo interpelacijo, ki jo je vložil glede dobivanja natu-ralij. Kavčič bi moral iti vprašat ministra Trn-ko, zakaj ignorira Gostinčarja, na shodu pa se je moral zadovoljiti z odgovorom, da ima minister najbrže odgovarjati na druge važne interpelacije, ne pa na Gostinčarjev papir, ki ga je vložil seveda šele potem, ko je bilo mezdno gibanje v polnem teku. Torej zopet — post fe-stum! Kaj so Gostinčarju mar idrijski delavci! Na dan ima on več dnine nego šest idrijskih delavcev skupaj. Zato pa lepo po Dunaju hodi vr-žinke kadeč, a idrijskim delavcem, katerih nezavedni del ga je poslal tja, kaže — fige! Praznik sv. Jožefa smo v Idriji tudi letos prav tako obhajali, kakor druga leta. Delo je počivalo, ljudje so veseli, da se lahko malo odpočijejo. Oh, ta grešni svet se prav nič ne zmeni za škofovo odpravo praznikov. Celo klerikalci so prezrli škofovo degradacijo deželnega patro-na in so nekako v protest priredili zvečer v Didičevem hotelu gledališko predstavo. Celo lastni pristaši ne rešpektirajo škofovih odredb. Žalostna mu majka! O zadnji občinski seji poroča sobotni »Slovenec«. Ker je poročilo izpod Oswaldovega peresa, ne more biti drugačno, kakoršno je: na vse strani kaže rožičke strupenega sovraštva in zlobne nagajivosti, saj že napoveduje — rekurz. Kakor ne more živeti riba brez vode, tako ne Osvvald brez rekurzov. Ta rekurz bo izkušal izpodbiti edino primeren in pameten predlog odbornika notarja Pegana, naj se vsota 8193 K, ki je izkazana med aktivi, a je bila porabljena za prezidavo št. 509, prišteje izkazani vrednosti imenovane hišne številke. Patetično vprašanje c. kr. katehet Oswald: Kaj pa, če bi ne šlo, gospod notar? — No, če ne pojde, pa bodo v Ljubljani zopet enkrat udarili pamet po glavi, kakor so jo že večkrat! S tem bodo le pomnožili Osvvaldove »zasluge« in njegovo slavo! Osvvald se dela norca iz lastnih somišljenikov- I akole piše: »Seja je bila zelo živahna, Poživili so jo odborniki S. L. S.« — In sicer so jo poživili: Vitavš s tem, da ni znal ločiti računskega zaključka od proračuna, Penco s sukanjem palcev, Troha z metanjem svinčnika ob mizo, Knap pa s salomonsko modrostjo, da »babe niso za na lojtre!« — Tako je odbornike S. L. S. Osvvald sam imenitno osmešil, in če se jim danes muza vsa Idrija, naj se zahvalijo Osvvaldu, ki je bil vendar enkrat odkritosrčen in pravičen! Resnične so tudi njegove besede, ki z njimi trdi, da »nasprotniki niso hoteli spoznati nobenega (klerikalca) zadosti moža, da bi bil v starešinstvu ter še tam nekoliko podrezal.« -7- To je pa že malo preveč, da Osvvald lastne ljudi javno tako grdo blamira! To ni več drezanje, to so že udarci s kolom! Predsedstvo Idrijske Sokolske Župe naznanja, da priredi v tekočem letu dva Sokolska eYf’ .in s'ce.r dne 9. junija v Ilirski Bistrici o priliki otvoi itve Sokolskega doma in dne 18. avgusta v Cerknico o priliki razvitja prapora ■ondotnega Sokola. Vzporedi se naznanijo pravočasno. Slavnostne otvoritve Sokolskega doma v Ilirski Bistrici se v večjem številu udeleže hrvaška sokolska društva iz Primorja in vozi poseben vlak iz Reke. Bratska sokolska društva naj blagovolijo pri določanju svojih letošnjih prireditev upoštevati naznanjena dneva. V uradniškem konzumu so imeli v ponjede-ljek zabaven večer, prirejen v proslavo godu rudniškega predstojnika, dvornega svetnika Josipa Billka. Igrali so, peli in bili dobre volje v Pozno noč. Račun okrajnega cestnega odbora. V občinski pisarni je do dne 27. t. m. vsakemu na vpogled račun okrajnega cestnega odbora za leto 1911. Štajersko. Zažgal je lSletni hlapec Ivan Kapun svojemu bivšemu gospodarju Francu Roškarju pri Mariboru poslopje, ki je zgorelo do tal. Škode Je 7000 kron. Kapun je zažgal iz maščevanja. Ušli so iz zaporov sodišča v Brežicah pocestnikova sinova Andrej Ban in Ivan Vinkov-sek ter Ivan Korpar. Pobegnili so najbrž na Urvaško. Ljubezniv sin. Franc Artviga v Založah celjski okolici je silen sovražnik matere in ■ estre. Ib. januarja je tako pretepel mater, da “ bila vsa črna in krvava in da ji je zlomil re- O; drugi dan je pa trikrat ustrelil na sestro. +, v, s sodišče ga je obsodilo na šest mesecev mzke ječe. ie *3,lad junaK noža. V Vidmu pri Brežicah Veti ! u^enec Jožef Žak napadel z nožem de-cue nega tovariša in ga tako oklal, da so ga »orali prepeljati v bolnico v Krško. Trst in Primorje. Program pri slovesnem splavljenju nove vojne ladje v Trstu, v četrtek dne 21. t. m. ob 8.uri zjutraj pride eksadra vojnih ladij pred slavnostni prostor Sv. Marco. Po 9. uri se vrši krst novega dreadnaughta »Tegetthoff«. Krsti jo na krovu ladje mornariški duhovnik. Nato se vrši ob običanih ceremonijah splavljenje. Okrog 11. ure odplove eksadra zopet pred Trst, na svoje običajno postajališče. Ob polu 8. uri zvečer se vrši slavnostna razsvetljava. Ce zapusti prestolonaslednik pred polnočjo Trst, bode predno odpluje ladja, se vršila še pol ure tačas slavnostna razsvetljava. Nove vrste nabiralnik za denar. V Trstu je vzbruhnil pri neki stranki ogenj in uničil vse pohištvo. Zgorel ji je tudi ves prihranjeni denar v znesku 800 K. Da bi bil prihranek varen pred tatovi, je stranka imela spravljenega v posodi, ki se rabi za vse nekaj druzega in ki se v dostojni družbi nič kaj rada ne imenuje Zaradi sleparstva je bil pred sodiščem v Rovinju obsojen finančni stražnik Benedikt Golga na 3 mesece težke ječe. Ponardil je knjižico poštne hranilnice in jo zastavil tovarišu. Da je umorila otroka, so zaprli v Trstu 241etno Frančiško Starc. Otroka je vrgla v morje. Šolske sestre v Trstu so sklenile opustiti s prihodnjim šolskim letom pouk na Ciril-Me-todovi šoli pri Sv. Jakobu v Trstu. To store vsled tega ker so prodale poslopje v ulici Be-senghi in jim ne kaže sedaj držati v to svrho privatnega stanovanja. Prošnjo so poslale kot svoji predstojni oblasti Škofijskemu ordinari-jatu v potrjenje in ministerstvu. Blagor mu. ki jim verjame! Ker je avtoriteta deželnega odbora istrskega vsled zadnjih puljskih sleparij popolnoma uničena, skušajo Italijani svoje ljudi s tem slepiti, da je namestništvo v Trstu sklenilo dogovor z istrskim deželnim odborom. Fakt pa je le ta, da je namestništvo izdalo zakonite odredbe, ki jih je dež. odbor moral vzeti na znanje. Italijanski kamoristi namreč sedaj trobijo v svet, da je namestništvo na njih pritožbe poslalo v Pulj občinskega gerenta in odpravilo vladnega komisarja. Hm! Ironija pa leži v tem, da je namestništvo res imenovalo obč. gerenta, a je slučajno oseba tega občinskega gerenta ista, kakor je bila prej vladnega komisarja. Le ime se mu je spremenilo, pa je dobro! Preje ko je bil dr. Gorizzutti vladni komisar in je odkrival italijanske sleparije v Pulju, so Italijani kar besneli proti njem; sedaj pa, ko je isti Gorizzutti gerent, pa se hvalijo z njim. Kako so pač smešni pri svojih sleparijah! Po razkritih sleparijah v Pulju je c. kr. namestništvo imenovalo v Pulju občinskega gerenta R. barona Gorizzutttija. Gerent ima voditi občinske posle do prihodnjih volitev, katerih čas še ni določen. Gerent ima voditi vse posle, ki jih je dosedaj vodil župan. Voditi ima tedenske seje. Vlada mu imenuje osem svetovalcev, in sicer: Pet Italijanov, enega Hrvata in enega Nemca po narodnosti; od teh pripadajo izmed Italijanov: trije napredni stranki, eden socialno-demokraški in eden vladni. V to korporacijo sme poslati enega zastopnika deželni odbor in enega okrajno glavarstvo. PROSVETA. Slovensko deželno gledališče. Netopir opereta v treh dejanjih, uglasbil J. Strauss. — Kadar pride v Ljubljano gospa Polakova, tedaj vlada v slovenskem gledališču posebno razpoloženje, vse govori o nji hvali jo in spominja se, ko je bila še med nami. Pa je res užitek poslušati nje zvonki, polni in obsežni glas. elegantno prednašanje, živahno igro, ki elektrizira ne samo občinstvo, temveč tudi vso okolico na odru. To se je pokazalo tudi pri sinočnji predstavi »Netopirju« že melodij polni Straussovi opereti. Bila je kakor vedno, kakor smo jo gledali nekdaj, ko je še nismo vedeli in znali ceniti. Zato pa ni čuda. da je občinstvo napolnilo gledališče do zadnjega kotička, navdušeno pozdravljalo go-stinjo in ji poklonilo šopek z narodno trobojnico. Izmed sodelujočih se je v prvi vrsti odlikovala gdč. Thalerjeva, ki je pela subretno vlogo z vso svojo nagajivostjo in naivnostjo. Gg. Povhe, Iiličič, Bukšek, Danilo so se potrudili kar najbolj; simpatičen princ Orlovski je bila gdč. Danilova, izvrsten tip pa je postavil na oder g. Molek. — Predstava se je vršila v čast 25 letnega delovanja blagajničarke slov. gledališča ge. Češarkove. Prijatelji so ji okrasili gledališko blagajnico s šopki in venci, po prvem dejanju pa so ji člani gledališča izročili mnogobrojne darove, med temi tudi ga. Polakova, ki ji je podelila svojo sliko. Občinstvo je vestno blagajničarko pozdravljalo z živahnim aplavzom! Želimo, da bi še mnogo let delovala na svojem mestu! Quidam. Najnovejše vesti, telefonska poročila. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 20. marca. Današnja seja poslanske zbornice je minula popolnoma brez vsakega posebnega interesa. Pozornost vseh političnih krogov je bila obrnjena v salon notranjega ministrstva, kjer so se vršila važna in odločilna pogajanja glede češko-nemške sprave. V zbornici sami pa je prišlo do ostrega spopada med domobranskim ministrom Georgijem in poslancem Klofačem. Ta je namreč v svojem včerajšnjem govoru ostro prijel dva višja oficirja, ki sta se nekoč pri neki slavnosti javno norčevala iz češkega naroda, ter imenoval to početje oficirjev pobalinsko. Georgi je danes ves razburjen zavračal te napade, ter trdil, da telegrafič-no odrejena preiskava ni dognala ničesar tega, kar je trdil Klofač. Nato se je ta oglasil k besedi in na podlagi pisanih dokazov in izpovedi prič dokazal, da sta omenjena dva oficirja blatila češki narod, izjavil pa je tudi, da vstaja kljub odgovoru ministra Georgija pri svoji trditvi ter ne prekliče ničesar. WOLFOVA KOMEDIJA . Dunaj, 20. marca. V politiških krogih se smatra Wolfov izstop iz Nationalverbanda kot gola komedija, ker se pozna dobro njegovo komedijantsko naravo. Pričakuje se, da bo že jutri prijavil svoj zojietni vstop v nemško zvezo. ČEŠKO NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA. Dunaj, 20 .marca. V salonu ministra notranjih zadev Heinolda se je vršila danes odločilna konferenca o vprašanju češko-nemške sprave. Konference so se udeležili češki cesarski namestnik knez Thun in oba referenta Čeh dr. Koerner in Nemec dr. Roller. Izid konference je še neznan. NOVA UPRAVA ZA ANEKTIRANE DEŽELE. Dunaj, 20. marca. Iz zaneslivega vira se poroča, da je predložil v svoji zadnji avdijenci skupni finančni minister cesarju zakon o izpre-rnembi uprave za Bosno in Hercegovino. Ta izprememba se izvede odredbenim potom. POMNOŽENI ČEŠKI KLUB. Dunaj, 20. marca. Današnji seji skupnega češkega kluba so prijavili češki člani gosposke zbornice svoj vstop v skupni češki klub. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. J3AN” se prodaja v Trstu v sledečih tobakarnah: Železnik, Sv. Ivan, Trevlsan. ulica Fontana, Bajc, ulica Geppa, Lavrenčič, Vojašnični trg, Pippao, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, (iramaticopulo, ulica Barriera. Rončelj, ulica S. Marko, Rankel, ulica del Rivo štev. 22, Bruna, ulica del Rivo štev. 44, „ ulica St. Martiri, Bilan, ulica Covana štev. 14, Raunachcr, Čampo Marzio, Belinger, ulica Grumulo, Sciiimpir, državna železnica. Geržina, Rojan, Može. ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Hreščak, ulica Belvedere, Vivoda, Roj an, Šegulin, ulica Industria, Sekovar, Vojašnični trg, Schmelzcr, južni kolodvor, Ivan Trcven, Bazovica pri Trstu. 'FiSSZ' Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, t.sr Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vlog j na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih iisir* 4110 2 0 — 224 — 221 — Odette je to bila ... Kakor solnce se je pojavila pred njim. zableščala v svoji milobi in kri mu je zalila senca... Iztegnil je roke, kakor da bi odganjal nevidne sovražnike in zašepetal: — Grem! Moram iti. Jutri zvečer ob deseti uri se zglasim v Hiši Saint-Pol. Usoda je govorila. Čudežna roka je začrtala začetek Hardyjeve bodočnosti. XXVI. Krčma »Pri obešeni svinji«. Leta 1354. je bil mojster Simon Le Poin-gre gotovo najnesrečnejši človek. Kakor vladarje. tako je tudi njega žalostilo dejstvo, da ni mogel z gotovostjo dognati, kdo bo kraljeval po njegovi smrti »Pri obešeni svinji«. Simon je bil naturni naslednik svojega očeta Klavdija, deda Janeza in pradeda Petra. Sledili so si po vrsti, kakor se spodobi — Simon pa je moral žalosten gledati bodočnosti v obraz: kajti Bog ga ni obdaril z otroci. Kadarkoli se je spomnil na to svojo nesrečo in Srebrnjake v skrinji, ki preidejo v bogve katere roke, mu je postalo tesno pri srcu. — Raje kot da bi prodal »Svinjo«, jo požgem do tal. je mislil ob takih trenutkih. Kadar bom čutil prihajati zadnjo uro, zapalim bajto, sam pa se utopim v zadnjem polovnjaku ljube mi servazije.* Tako je obupaval Simon, dokler ga ni v poslednjih hipih uslišal Bog in mu dal nasledni-ka.________ * Želiščno pivo. napadli ubogo beračico, bi enako potegnil meč v njeno obrambo, kakor sem to storil ravnokar za plemenito princezo. In vi, gospod? Vojvoda je preslišal vprašanje; le opazoval je Hardy-ja, ki se mu je zdel sposoben, da bi ga pritegnil v svoje službe. — Ako se ne motim, je mislil, pogovarjanje ne bo dolgo trpelo. — Gospod, je dejal glasno, vojvoda Burgundski sem. Kako je vaše ime? — Plemič de Passavant, visokost, je odgovoril Hardy in se naklonil. Ivan Nevstrašni in Izabela sta vztrepetala. Spogledala sta se, kajti ime jima je brezdvo-ma poklicalo v spomin dramo, že davno pokopano v njunem spominu. — Passavant? je vprašal vojvoda in po-bledel. Stojte! Poznal sem nekdaj plemiča s tem imenom. Passavant Hrabri se je imenoval. Ali niste morebiti v sorodu z njim? — Pazi se ljubček, je pomislil Hardy, menda bi ne maral zopet priti v dotiko s hide-lonskimi prijaznostmi. Solnce sije tako prijetno ... — Visokost, veliko sem slišal govoriti o Passavantu, ki ga omenjate. Bil je junak. — In kdo vam je pravil o njem, je vprašal vojvoda in oči so sumljivo gledale Hordyja. — Moj oče, je dejal Passavant s tako pri-prosto mirnostjo, da se je vojvoda oddahnil — Passavant Hrabri je bil prvi starejše veje. Po svojem očetu pa pripadam jaz k mlajši veji naše hiše. Vojvoda in kraljica sta se spogledala. Hidelona je opravila svoje delo. Hiša Saint-Pol. 56 Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Meto dove šolske družbe! T. MENCINGER, Ljubljana za dame in deklice se v ogromni izberi v vseh najnovejših barvah, kroju in vzbujajočega ehica po priznano nizkih cenah. — Velika zaloga narejenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. Resljeva cesta št. 3 Sv. Petra cesta št. 37—42 Martinova cesta št. 18. Špecerijska in delikatesna trgovina, Žgalnica za kavo z električnim obratom in vročim zrakom, im- TINAMA. Največja Izbira velikonočnih gnjati (šunk) najboljše kakovosti in vseh velikosti. Praške: 5—7 kg težke . . . . i K 260 Graške: 5—7 kg težke . . . . ii K 2 40 4-5 „ 270 4-5 „ „ „ 250 3—4 „ 280 3-4 . „ „ 260 2-3 . „ 290 2-3 , „ 2-70 TISKARNA v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8 Telefon štev. 118, Telefon štev. 118, Stupar: O prvinah in spojinah, ilusfcrov. Cena 1*50 K. Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. SlapSak: Turki pil Sv. Tilnu, ilustrovana knjiga. Cena 1 20 K. M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1'50 K. 3Mček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 vin. Brunet: Telovadba. Cena 4 K. Engelbert Gangl: Beli rojaki Cena vezani knjigi K 3-broširani K 2 60. Kaj Izide zopet Marolt: Zgodo- vinske ufiic sii ke. Cena 2 K. Trgovske račune Kuverte s firm® Vizitke Mirovnikove narodne pesmi. I, in U. zvezek Cena iV 20 vin Knjižnica Učiteljskega konvikta: Jufčka Mišjakovega zbrani spisi I., II. in III. zvezek. Cena a 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 1:50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1:50 K. Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin. Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine. Bretl: Kako si o-branim« zobe Cena 20 vin. Bazni napisi na lepenkah za šole. Novo! Popravljalca znamenja na tabelah. Tabela o pravilnem mešanju umetnib gnojil Vse tiskovine za knjižnice. Vse najnovejše ti skovine za o bitno - nadalje valne šole Uradne tiskovine za županstva. ftSuzikalije Založba knjig Stereotipija V „Učiteljski tiskarni6* se tiskajo: Slovenski Hranik9 Ban, Učiteljski Tovariš Slovenski Uustrovani Tfdnik, Bndar, Bomaee ognjišče, Zvonček, Popotnik Masa ISodočnost, Gasilec, Zarja, Tobačni delavec. — 222 — — Ali gospod, ga je prekinila kraljica, plemič ste in meni je ime Passavant popolnoma tuje, dasi poznam vse pariško plemstvo. — Madame, prvič sedaj prihajam v glavno mesto. Moja mladostna leta so potekala v tujih deželah. — In na potu ste v Pariz za srečo, kaj ne. se je posmejala kraljica vabeče. Ako je tako. vam želim, da se vam vaše sanje kar najbolj izpolnijo. Passavant se je naklonil. Smenta, si je mislil, pravili so mi, da ima sreča samo en konec. Moja ima pa dva, kakor je videti. Burgundec je eden, kdo je drugi? Ne vem, na katerega naj se navežem! — Kje stanujete v Parizu? je vprašal Ivan Nevstrašni. — Moje stanovanje? se je posmejal Har-dy, dosedaj je bilo pod milim nebom. Nimam še stanovanja. Ali naročili so mi in mi dali navodila za prenočišče, o katerem upam, da mi bo ugajalo in vedno vzdrževalo mojo čilost in me bodrilo v čast rodovini Passavant... — In kje je to prenočišče! Dajte mi naslov. da vsa bomo vedeli kje iskati! je dejal vojvoda. — »Pri obešeni svinji«, v ulici Saint Martin! In ko je videl, da so se očesa princeza in vojvode čudno skalila, je dodal: — Izbral sem si to krčmo, ker leži, kakor so mi pripovedovali ravno nasproti hiše Pa-ssavanta Hrabrega in dobro mi bo storilo, ako se bom čutil v bližini sence tega junaka. ‘!V: •