Šlev 257. Posamezna številka slane 1 Din, V lju!i!!anU v loreK dns 2f. nsvemlira (922. L. Naročnina za državo SHS: a) p> posti meueSao Din 12 k do« avljenon dom BHI'111 • ... n 10 za inozemstvo i napačno...... Din M as Sobotna izdaja: = v Jugoslaviji.....Din IS v inoaamatvu.....„3"» Mesečia priloga: Oestnib SRSZ « Cene inseratom:aa ilnoftolpns Merhna vrsta mati oglanl po Olo.l'— In Din. L'50, veliki oglasi nad 45 ram rt-ilr.o po Din. 2 —, poslan« itd. po D n. i —. Pr; večjem navodila popnat Izhaja vsak dan lzrzemil onodel|ka In ;laeva po praz-nikn ob 5. ari zjutraj. Mm plačana v solem MF* Uredništvo ja v Kopitarjevi nllol itav. fi/lU. Rokopisi aa aa vračajo; nelrsnkltana p trm o aa n« sprejemajo. Oradn. ielet. štv. 50, npravn. štv. 32F Oprava je * .'-oo;ui;e?i tU. S. — itačua poštne tirar. IjuMi.irslte št. 650 za naročnina In št. 349 aa oglaae, sagreb 39.011 snrajov 7563, prai'*e in dnnaj. 24.797 Pomen izida volitev. Rezultat volitev v angleški parlament stoji zdaj v glavnih potezah jasno pred nami. Vseh mandatov je 615, znani pa so izidi 603 volivnih okrajev. Dobili so mandatov: Konservativci .......343 Delavska stranka ...... 141 Neodvisni liberalci (Asquithovci) 57 Narodni liberalci (Lloyd George) 52 Razni............ Konservativci imajo torej nad vsemi ostalimi strankami skupaj, ako upoštevamo nekaj danes še neopredeljenih poslancev, absolutne večine okoli 70—80, so kompaktni in jih ne more v zbornici izle-pa kaj iznenaditi, tako da bodo svoj program brez velikih težav lahko udejstvo-vali. Druga najmočnejša stranka je delavska, katera je od 75 mandatov v stari zbornici poskočila na 141. Naravnost katastrofalno pa je poražena liberalna stran-ca, oziroma medvojna liberalno-konserva-tivna koalicija, s katero je vladal Lloyd George, kateri se je imel za nenadomest-jivega, pa predstavlja danes za vedno padlo količino. Vendar pa število mandatov nikakor nc izraža dejanskega strankarskega opre-deljenja angleškega ljudstva. Ako se to upošteva, pridemo do presenetljivega rezala, da konservativna stranka pred-itavlja taktično manjšino angleškega vo-Ivstva. To se razvidi iz števila glasov, ki 10 jih debile pri volitvah posamezne stran-ie. Od glasov odpade namreč na: Konservativce . . , 5,737.097 Delavsko stranko . . 4,345.549 Neodvisne liberalce . 2,747.868 Narodne liberalce . , 1,567.685 Razne............1,053.652 Da so kljub temu konservativci, ki so stranka veleposestva, zgodovinsko privi-egiranih stanov, dobili absolutno večino vseh mandatov, se razlaga iz angleškega volivnega sistema, kateri ne pozna ožjih volitev, marveč daje mandat tistemu, ki je dobil četudi en sam glas več nego vsi ostali kandidati, katerih je bilo topot v sakem okraju zelo veliko, tako da so se lasovi jako cepili in je dobila naravno ečino tista stranka, ki je bila v sebi najbolj enotna. Faktična večina, in sicer zelo velika, je protikonservativna in med vsemi protikonservativnimi elementi stoji po svoji moči na prvem mestu delavska »tranka, katera je tako silno narastla največ na račun liberalcev. Vsi listi brez izjeme pripisujejo dejansko največjo zmago tem boju delavski stranki, Labour Party, 'i ima v nasprotju s konservativci pozitiven politični in gospodarski program in je poslala v parlament voditelje ki uživajo v vseh slojih brez izjeme velik ugled 'Rsmsay, Macdonald, Morell). Politični program konservativcev, naslednikov starega »torijstva«, je pozitivno čisto neopredeljen, kajti zaenkrat se ves njihov kredo osredotočuje okoli gesla: Ve-era non movere, to se pravi: nobenih da-ekosežnih obvezujočih pogodb z inozemstvom razen starih dobrih prijateljstev, nobene socializacije rudnikov, železnic itd., nobene oddaje premoženja, nobenih bistvenih izprememb konstitucionalnega Mjenja imperija in njegovih dominionov, Pa tudine vojne, kar je na tem »programu« gotovo največ vredno, in glede cesar se je pri teh volitvah ves narod eno-dušno izrekel za trajni mir in prijateljsko Poravnavo vseh, tudi orientskega vprašanja. Vendar pa konservativci ne bodo »ogli vladati s tem svojim izključnim kon-'ervatizmom, kajti čakajo jih velike p o -litivne naloge kakor: olajšanje brezposelnosti, pridobitev novih trgov za angleško industrijo, štedenje v budžetu, po-'nostavitev hudih davščin in nujna izpre-ftemba politike napram muslimanom in indiji. Oni pa spričo visoko razvitega par-'amentarno-demokratičnega čuta angleškega naroda tudi ne bodo mogli iti preko hia, da ne bi računali z delavsko stran- ko. za kafero je volil vsak tretji angleški volivec in kolikortoliko tudi z decimirano liberalno stranko, ki ima nekaj dobrih voditeljev in v mnogih ozirih zdrav narodnogospodarski program, kateri se 1 lslanja na interese veleindustrije in na tradicionalne svobodoljubne principc »wightov«, teli večnih antagonistov konservativstva. Labour Party pa ima prednost, da ima določen politični in socialni program: revizijo mirovnih pogodb, znižanje reparacij, neodvisnost Egipta in Mezopotamije, samovlado Indije, oddajo premoženja in po-družabljenje socialno važnih podjetij. Tudi to jc veliki plus angleške delavske stranke, da je odločno protirevolucio-n .t r n a in si ne prikriva potrebe sodelo- vanja z m- "'?nski*~ti elementi, kateri so dobre volje, z eno besedo, da ne zasleduje ulopističnih ciliev in jc vseskozi evo-lucionistična. Sicer je izključeno, da bi delavska stranka v tem parlamentu mogl: bistveno izvesti eno samo točko svojega programa, gotovo pa bo predstavljala silo, ki bo lahko preprečila vsak poizkus po-ostrenja notranje socialne reakcije, zlasti pa mednarodnih konfliktov, kar je v sedanjem momentu tako za Anglijo kakor za ves ostali svet najbolj važno, V splošnem torc.j moremo tudi mi in sploh vsa demokratično, pacifistično in socialno orientirana javnost v Evropi izid volitev na Angleškem z zadoščenjem pozdraviti. Kriza pred PAŠIČEVA PROTIAKCIJA. RAZGOVORI V ZEMUNU. DR. ŠURMINOM. RAZGOVORI Z Belgrad, 20. nov. (Izv.) Tajna akcija Pašič-Pribičevieeva proti prihodu Hrvatskega bloka v Belgrad, o kateri je vaš dopisnik že poročal, sc nadaljuje. Včeraj so se ponovno zbrali razni radikalni veljaki v kabinetu minisIrskega predsednika in razpravljali o vseh možnostih, ki bi utegnile nastati, če pride Hrvatski blok v parlament. Zmagalo je Pašičevo naziranje. Zato je kriza vlade gotova stvar. Kriza bi se imela izzvati že pred prihodnjo skupščinsko sejo. S sklepi radikalne^-; kluba pa niso bili zadovoljni vsi poslanci radikalnega khtba. Zato so se zbrali pri Pro-tiču, kjer so imeli dolgo konferenco. Vsi so odobravali Protičevo naziranje, da vodi sedanja politika, kakor je za radikale trenutno ugodna, radikalno stranko v sigurno pogubo in da je treba čimprej skleniti s Hrvati sporazum. Ta zaključek pa ni posebno vplival na Pašiča. Ta je dal pokli-vati k sebi Ljubo Jovanoviča, s katerim je imel dolgo konferenco, in dal mu ie nalog, naj nezadovoljneže s svojim ugledom zopet pridobi za enoten nastop radikalnega kluba, kar bi bilo za Pašiča jako močna opora. Uspeh ali neuspeh Ljube Jovanoviča še ni znan. Belgrad. 20. nov. (Izv.) :>Tribuna. poroča, da so se včeraj vršili razgovori med voditelji opozicionalnih parlamentarnih klubov, kateri so se tikali vprašanj, ki imajo nastati, kadar Hrvatski blok pride v parlament. Zvezo med voditelji opozicionalnih klubov in Davidovičevo skupino v demokratski stranki vzdržuje, kakor se zdi, poslanec An g j e 1 i c. Hrvatski blok pride na oficielne razgovore v Zemun v sredo ali četrtek. Teh razgovorov se udeleže razen voditeljev parlamentarnih opozicionalnih strank še gg. P r o t i č, D a v i-, d o v i c in V e 1 j k o v i c. Opozicija se trd-I no nadeja, da blok pride v parlament ter i da se potem ž njim združeni opoziciji po-i sreči strmoglaviti Pašičevo vlado. Belgrad. 20. nov. (Izv.) Danes je do-! spel semkaj bivši minister, poslanec Hrv. I bloka dr. Djuro Š u r m i n v spremstvu bivšega bana za Hrvatsko dr. T oral je-j novi č a. Poselila sta g. Protiča, Ljubo Davidoviča in druge ugledne člane demo-; kratske.ua kluba. Potem sta se razgovar jala s predsednikom zemljoradniškega kluba Jovanovičem, a ob 5. uri popoldne sta se podala v Jugoslovanski klub, kjer sta črez 1 uro konferirala s predsednikom dr. Korošcem in drugimi poslanci. Razgovori so se tikali priprav, ki so potrebne v svrho sodelovanja sedanje parlamentarne opozicije z blokom, kakor hitro ta dospe v Belgrad. Vaš dopisnik je imel priliko razgovarjati se z dr. Šurminom, ka-| teri mu je izjavil, da je z uspehom svojih i purparlejev zelo zadovoljen. Belgrad. 20. nov. (Izv.) Glasom semkaj došlih vesli je izvrševalni odbor Hrvatskega bloka na svoji seji predvčerajšnjim in včeraj sklenil, da 3 člane fraukovske stranke prava iz bloka izključi. Ta vest je v tukajšnjih srbijanskih političnih krogih napravil?* jako ugoden vtis., ker je blok storil s tem korak, kateri od nega enkrat za vselej odvrača sum, da bi bil protidržaven. Interpelacije posteev Jugo- j slovanskega kiuba. Belgrad, 20. nov. (Izv.) Poslanec Jugoslovanskega kluba Vlado P u š e n j a k je vložil interpelacijo na vojnega ministra, tičočo se odpusta rekrutov letnika 1899, kateri so že dve leti služili v avstroogrski vojski in od katerih so mnogi bili tudi v ujetništvu. — Poslanci Žebot, Puše-n j a k in K r a j n c so vložili interpelacijo na istega ministra glede popisa konj, ki se • vrši tako, da je ogrožena konjereja in se onemogočuje poljsko delo. Pucelj gre S Belgrail. 20. nov. (Izv.) Na današnji i seji ministrskega sveta se je med drugim i pretresalo vprašanje o izvozni carini 110 svinje. O tem je poročal državni podtajnik Popovic, vendar pa ni prišlo do nobenega sklepa in se je finančnemu ministru naročilo, da naj predloži prehodnji seji ministrskega sveta paralelne primerjajoče carinske tabele, da se bo potem mogel storiti definitivni sklep. Prišlo pa je do ostrega spopada med ministrom za poljedelstvo j Pucljem in ostalimi ministri, posebno pa z i dr. Žerjavom, tako da se smatra med vladnimi in parlamentarnimi krogi za go-tovo, da bo Pucelj moral vsled tega podati demisi;o. Razlogi, zakaj je minister Pucelj glede izvozne carine na prašiče tako ostro nastopil proti vsem ostalim članom vlade, še niso točno znani, gotovo pa je, j da niso stvarnega značaja, ker je Pucelj kot član finančno-gospodarskega odbora vlade imel priliko zavzeti stališče napram tej carini takrat, ko se jc sklenila, vsled ?«sar sc mora njegov sedanji zakasneli nastop smatrati kot posledica drugih osebnih bržčas trgovskih motivov. Pucelj je na seji ministrskega sveta izrekel neke grožnje, vsled česar je niesrov položaj v vladi postal nevzdržljiv, »Novi lisl<: pa celo piše, da je parlamentarni klub samostojnih kmeti skih poslancev sam Puclja pustil na cedilu. Imenuje se že njegov naslednik, ki da bo ))oslanec R a j a r. IZ SEJE MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 20. nov. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta, na kateri sc je v glavnem jako živahno diskutiralo o izvini carini na svinje, se je razpravljalo tudi o zahtevi Madjnrske, da naj se opcijski rok podaljša na 5 let. Ministrski svet je to zahtevo odbil, ker se protivi mednarodnim dogovorom in določilom ustave. — Sklenilo se je tudi forsirati sprejetje invalidskega znkona, kateri je jako nujen. — Razpravljale so se nadalje Izredne mere glede prehrane ljudstvo, kar je v zvezi s pro-tidraginjsko akcijo sedanjo vlade. AGRARNA REFORMA REŽIMA. Belgrad, 20. nov. (Izv.) Danes se je vršila seja agrarnega odbora, na kateri je minister za agrarno reformo nadaljeval svoje obširno poročilo o agrarnih reformah« vlade. Debata je bila jako živahna in je ooozleija ostro napadala vladno večino in vlado, ki z agrarno reformo uganja zgolj švindel. Nesrečen uradniški zakon. Belgrad, 20. nov. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora se je pretresalo IV. poglavje uradniškega zakona, ki govori o plačah. Poslnnci Cubrovič, Divac, Vidalco-vif- in Gjoiv i so ostro kritizirali razdelbo na osnovno in položajne plače. Pri paragrafu o ministrskih plačah se je pa celo vladna večina izrekla, da so tozadevne določbe vladne predloge nejasne in da bi se ministrske plače morale urediti ali po istih principih kakor ves uradniški zakon, ali pa s posebnim zakonom o centralni upravi; na vsak način vladna predloga v tem oziru ni sprejemljiva, vsled česar se je soglasno sklenilo, da se ima ta stvar vrniti pododboru v svrho ponovnega pretresanja in sklepanja. — Prihodnja seja zakonodajnega odbora se vrši pojutrišnjem ob 10. dopoldne. StfiS salltošmT" Lausanue, 20. nov. (Izv.) Dogovori med tremi ministri v Territetu so napravili na udeležnike konference najboljši vtis Spomenica britanske vlade bo služila kot podlaga za razprave. Namere angleške in francoske vlade bo tudi Italija odobrila. Pariz, 20. nov. (Izv.l »Petit Parisieni poroča, da Poincare ne do ostal do konca konference v Lausanne, ker bo konferenca predolgo trajala. Pred enim mesecem ne bo končana. Mussolini je ponovno naglašal potrebo močne, enotne fronte, in zato mora bili antanta složna. Tudi z ozirom na malo Antanto bo treba priti na čisto, da ne bo v Evropi treh različnih politik. Lausanne, 19. nov. (Izv.) Poincart, Curzon in Mussolini so prišli danes ponoči ob 11. uri 15 minut iz Territeta v i Lausanne. Lausanne, 19. nov. (Izv.) O posveto-I vanjih v Territetu so izdali sledeči komu-1 nike: »Zastopniki angleške, francoske in italijanske vlade so sklenili v srčnem pri-| jateljstvu in na podlagi popolne enakopravnosti obravnavati vse točke, s katerimi se bo pečala konferenca v Lausanne,« Territet, 19. nov. (Izv.) Potovanje Mussolinijevo po Italiji je bila triumfalna pot. Takoj po svojem prihodu v Territet jc sprejel Mussolini časnikarje, katerim je na vprašanje, kaj da prinaša s seboj na konferenco, odgovoril: ;V prvi vrsti se bo konferenca pečala s problemom antante. Danes ne vemo, ali antanta še obstoji ali ne.« Na vprašanje, če on res odobrava angleški memorandum, naslovljen na lau-sansko konferenco, je Mussolini izjavil, da mora antanta nastopali enotno in zaradi tega imajo posvetovanja v Territetu velik pomen. Italija zahteva enoten nastop antante in izvršitev določb v Mudaniji sklenjenega premirja. HAERINGTON ODPOKLICAN. Loudon, 19. nov. (Izv.) Angleški poslanik Harrington je odpoklican. Na njegovo mesto pride lord Crewe, Carigrad, 19. nov. (Izv.) Pogajanja j med Refet-pašo in med zavezniškimi ko-j misarji so se razbila. Refet-paša se nikakor ni hotel ukloniti zahtevi, da ostane v Ca-) rigradu mednarodna policija in je to za-| htevo označil kot poskus vmešavanja v notranje zadeve turške države, kar nasprotuje določbam v Mudaniji sklenjenega premirja. SULTAN NA MALTI. Malta, 20. nov. (Izv.) Bivši sultan jc danes dospel na Malto. DVA KALIFA. Angora, 20. nov, (Izv.) Narodn;> skupščina je soglasno pritrdila izvolitvi sultanovega sina Mehmeda za kalifa, HARDING ZA ABSTINENCO. Pariz, 20. nov. (Izv.) *Chicago Tribu-ne< poroča iz Newyorka, da predsednik Harding ne namerava omiliti alkoholne prepovedi. Druga - 2. - skrinjica je »Zveze delovnega ljudstva« Bethlen o pol&žaiu IVsažsrsHe. Budimpešta, 19. nov. (Izv.) V Vasar-hely-ju je izjavil grof Bethlen, da je Ma-žarska glede svojega gospodarstva v zelo težavnem položaju, ker se sosedne države pred Mažarsko zapirajo. Trgovske pogodbe ima Mažarska le s Češko in Avstrijo. Z ozirom na vprašanje »eparaci; je grof Bethlen izjavil, da je Maie/ska svoj dolg že plačala z izgubo najbogatejših svojih delov. Če bi pa zavezniki zahtevali | kljub temu še kakšno plačilo bi morala ogrska krona silno pasti in zavezniki bi v tem slučaju sploh ničesar ne dobili. Na očitanje pa, da vodi Mažarsk?. premehko zunanjo politiko, je grof Bethlen odgovoril: »Naša treča je, da nimamo bojevitih generalov, ki so bojeviti ne na svoj račun, ampak na račun kože svojih vojakov.* Shod dobrodelnosti in treznosti. V nedeljo 19. t. m. se je vršil v Uni-onu v Ljubljani napovedani shod dobrodelnosti in treznosti. Dasi dvorana ni bila videti polna, je bila udeležba razmeroma vendar lepa: 140 organizacij, družb in društev, je bilo zastopanih. Vse hvale vredna Je požrtvovalnost zastopnikov z dežele, po- ; eebno onih, ki so prišli iz daljave; celo z onstran meje, iz Cerknega, so prišla štiri . dekleta. G. svetnik K a 1 a n je toplo po- i zdravil navzoče, potem pa sam podal kratek pregled dobrodelnih organizacij na Slovenskem, naštel zavode in redove, ki se posvečajo dobrodelnosti. Naglasil je, da je j večina teh ustanov po mestih, a poslej se mora posebno skrb za stare in bolne osebe ter za zapuščeno mladino raztegniti tudi na deželo. Povsodi naj se osnu ejo v to j svrho dobrodelni odseki oziroma odbori. Doslej je takih odsekov ali oduorov približno 50; poslej naj bi ga imela vsaka župnija. — Govornik je obenem pokazal na sedanje najnujnejše potrebe na polju dobrodelnosti: 1. dvigniti po celi deželi strežbo bolnikov; 2. preskrbeti ludi po deželi hiralnice in ubožnice, da se odpravi bera-štvo in človeka nevredno ravnanje s starimi posli in drugimi ubožci; 3. zavod za Izprijena dekleta; 4. zavod za malo sirot-no deco; 5. zavod za pohabljene otroke; 6. skrbstvo za odpuščene kaznjence; 7. zavod za slepe. Govornik naglaša, kako doslej vso dobrodelnost pri nas še vedno v Iirvi vrsti vzdržuje »uboga vdova« s svo-im vinar, em, dočim bogataši skrbe le zase. To se je pokazalo posebno o priliki zbiranja za stradajočo Rusijo, ko se je nabralo v celi Sloveniji samo 130.000 dinarjev. Kje je bila tu slovanska vzajemnost? Kje so pa naši milijonarji in njih slovan-stvo?! Otvorila se je razprava. Dr. A. Z d e -I a r naglaša nujno potrebo, da bi se ustanovil zavod za odpuščene kaznjenke (Begunje!) ter dvigne zmisel za strežbo bolnikov zlasti tudi po deželi. Dr. Rožič opozara, da Je SKSZ na tvojem zadnjem občnem zboru sklenila, da bo poleg splošne izobrazbe širila tudi sa-maritansko misel in prirejala predavanja ln tečaje o bolniški strežbi. Oglasi se več kmetskih deklet, ki vse naglaša jo, kako si ljudje po deželi žele pouka o bolniški strežbi in podobnih potrebah, a ni dobiti predavateljev. G. predsednik pojasni, da so zdravniki proti kratkim tečajem za bolniško službo in zahtevajo večletno šolanje. To za kmetskega dekleta ni. Poskrbelo se bo za kratke tečaje po župnijah, ki jih bo vodila izkušena usmiljenka. (Navdušeno pritrjevanje.) Nato je g. ravnatelj dr. Z d e š a r v globoko zasnovanem govoru orisal naravno in nadnaravno ljubezen do bližnjega — humaniteto in karitas. Pokazal je, koliko višja, univerzalnejša, močnejša, toplejša. vztrajnejša je karitas, ki črpa svojo moč i7 neizčrpnih večnih studence" vseobsega joče božje ljubezni. Ljubezen do bližnjega je dolžnost za vsakogar brez izjeme. Ga. Leopoldina Dolenec je v svojem lepem govoru naglašala, kako je Stvarnik sam položil ženi v srco ljubezen in usmiljenje do šibkih in pomoči potrebnih, ko jo je določil za mater. Vsa krščanska zgodovina je ožarjena z imeni žena, ki so se popolnoma žrtvovale ljubezni do bližnjega. Govornica poda nekaj črtic iz življenja sv. Elizabete in poroča nato o delovanju Elizabetnih konferenc. Priporoča, naj se snujejo te tudi po deželi. Gdč. Minka D e b e 1 j a k poroča o delu dobrodelnega odseka v Školji Loki, ki deluje na živahnejše. Ustanovil se je 1918, prevze' mestno ubožnico, napravil kataster revežev, vzorno uredil skrb zanje in pre^krbel tudi za strežbo bolnikom. Dr. Fr. W a 11 a n d je v svojem govoru pokazal, kako je najnujnejše in najvažnejše dobro delo danes reševanje mladine — proletarske mladino. Danes se vse zanima, vse puli za mladino, do-brovedoč, da je ona rešiteljica bodočnosti, da bo čez 15 let ona odločevala vsepovsodi. Govori podrobno o delu za mladino, poroča o uspehih don Boskovih prizadevanj in priproča mladinske domove. Kmetsko dekle Micka Jagodic z Visokega pri Kranju s pesniškim zanosom opisuje krščansko ljubezen do bližnjega in vnema zanjo. Ob četrt na 1 popoldne se zborovan e prekine in otvori zopet ob dveh popoldne. Vrši se debata. Tekom nje poroča zastopnica z J e s e n i o, da je tam Elizabet-na konferenca tako l^po uredila skrb za ubožce, da sedaj tam ni več nobenega (domačega) berača; bolnikom se preskrbuje zdravnik — gosp. zdravnik vse take bolnike obiskuje popolnoma brezplačno, za kar mu čast in hvala — in bolniška strežba. Oglašajo se dekleta in žene tudi h drugih krajev ter je iz njihovih navedb razvidno, da se pc deželi marsikje precej stori v dobrodelne svrhe. Nato otvori g. polkovni zdravnik dr. Matej Justin drugi del predavanj: o treznosti. Govornik uvodoma opozarja na veliko hibo slovenskega naroda — pijanstvo Ugotavlja da v svojem polku, kjer služijo Srbi, v dveh letih še ni videl pi a-nega človeka in slučaje obolelosti radi alkohola bi lahko seštel na prstih ene roke. Nato opisuje, kako se človeštvo od nekdaj udaja raznim strupom: kokainu, alkoholu v želji, da se vsaj za kratke hipe reši skrbi in tuge. Pri tem se poljufa in ubija duševno in telesno. Opisuje učinke in posledice alkohola v telesnem in duševnem no-gledu in opozarja zlasti na usodnost teh posledic pri otrocih pijancev. Spričo tega nas mora biti strah za bodoči rod, ako opazujemo strašno širjenje alkoholizma z'asti letos, ko so ljudje ogromne množine sadnega blagoslova pokuhali v žganje ter se danes opajao z žganjem cele vasi, celi okraji, cele dežele. Kdor ljubi svoj narod, kdor ljubi svojega bližnjega, mora delati za treznost. V debati se oglasi kmetsko dekle in pravi: »Znkai so pa dovolili kuhanje? Zakaj se pa poslanci tako potegujejo po ministrstvih za to, da izooslujejo ljudem to pravico? Povejmo poslancem, da bi to morala biti zanje zadnja skrb!« — G. Bore pravi: Slišali smo, kako trezni so Srbi, oni imajo tudi nadvlado v rokah. Naj porabijo svojo moč in naj zapro vse žga-niarne! (Viharno odobravanje.) Ravnateljica ga. Antonija Stupca iz Maribora naglaša potrebo večje, sistematične propagande za treznost ter poda v to svrho podroben načrt. Namesto zabave po gostilnah na| se mladina oklene rakotvornega dela v domači hiši, na vrtu; dalje telovadbe, športa. Višji šolski svet naj po vseh šolah, 1'udskih in srednjih, vpelje zn dečke rokotvorni, za deklice gospodinjski pouk. Na šepav poziv govonvce «e je med zborovalci nabralo 1860 K za antialkohol-no propagando. G. predsednik ugotavlja, da kažeta ministrstvo za narodno zdrav e in višji šolski svet v Sloveniji dokai zmisla za protialko-holno akcijo, drugod je pa vsn mrtvo, ako se delo celo ne ovira. Navaja leoe uspehe tam. kjer se učiteljstvo iz lastnega prepričanja posveča antialkoholnemu delu. Naznani, da v kratkem izideta dve pevski kniižici, ki naj širita mesto pitja ljudsko petje in ljubezen do njeea. O. nadzornik Martin H u m e k v obsežnem govoru riše nalogo gospodinje v boju z alkoholom in njene pripomočke v tem boju. Ako pridobimo «o"?podin'e za protinlkoholni boj, je bodoči rod rešen. Poda vrsto pr?d'ogov, ki sredo za tem, da se po vsej deželi uvedejo gosoodinlsM tečaji, katerih bistveni del mora tvoriti protialkoholni pouk. Zadnje predavanje je imel g. Franc Bore, ki je temeljem praktičnih izkušenj pokazal, kako veli're naloge čakajo na^a izobraževalna društva po deželi v protial-koholnem boju. Ta boj se mora začeti in dobojevati brez ozira na desno in levo. Slovenci meramo izprati s sebe madež pijanstva. SKSZ mora delati s sv. vojsko z roko v roki. Žganarne naj se zapro, splošna blaginja gre nad vse drugo 1 Nastopilo je z navdušenim govorom kmetsko dekle iz Dol pri Litiji in bodrilo k delu in treznosti, nakar je g. svetnik K a 1 a n pozval navzoče, naj poneso misli in pobude današnjega shoda širom domovine. Kar se je na shodu govorilo in slišalo, naj skuša po .svoji moči vsak v svojem kraju spraviti v življenje! Državni nameščenci in re?im. Preskrba državnih nameščencev s sladkorjem. V raznih listih, posebno pa v »Jutru« se je na dolgo in široko bobnalo, kako dobro misli naša vlada aprovizioni-rati državne nameščence. Toda stvar je drugačna. Državni nameščenci dobe sedaj sladkor, katerega je dala vlada s svojega posestva in sicer 400 vagonov. Cena tega sladkorja se določi tisti dan, ko se naloži v vagon. Če n. pr. notira sladkor na borzi 60 K za 1 kg, ga da Kristan za 25 odstotkov ceneje. Če sedaj računamo prevoz in druge stroške bo stal sladkor — na razpolago bo le sipa — v Ljubljani vsakega nameščenca okoli 50 K kg. Sedaj pa pogoji plačevanja Predno dobi nameščenec sladkor, mora plačati 5 Din za vsak kg. Takrat, ko dobi sladkor, mora plačati za vsak kilogram nadaljnih 5 Din in po preteku 30 dni bo treba plačati še ostalih 2 Din 50 par. Sedaj bi pa vprašali g. ministra Žer ava, kje naj državni nameščenci dobe denar, ko nimajo dovolj sredstev niti za vsakdanje človeško življenje? Nadalje si pa usojamo trditi, da je ta aprovizaciia mišljena ze'o neresno, ne da bi rabili kak ostrejši izraz. Če bi vlada imela resen namen pomagati državnim nameščencem, potem bi jim lahko dala sladkor po 20 K. Če je bilo to mogoče ljubljanskemu magistratu, koliko bolj bi bilo to mogoče naši vladi, seveda če ne bi bila demokratsko-ra* dikalna. Na kakšen način? Razne državne pristojbine kot užitnina itd. znašajo za 1 kilogram sladkorja nad 30 K. Če bi fin. minister Kumanudi to odpisal, potem bi mogli trditi, da misli resno. Dokler pa tega ni, e pa vse skupaj sama farbarija in atentat vlade na žepe državnih nameščen« cev, za katere nima nobenega srca in nobene pare, ampak le bič. Državni nameščenci in nabavni pris povek. Finančni minister Kumanudi je izjavil da nima kritja za nabavni prispevek državnim nameščencem. Toda to ni res. Proračun za leto 1922-23 je odobren T<* da ti krediti se ne smejo vsi porabiti, ampak le enajst dvanajstin. Ostane tore' rat» položiliva ena dvanajstina, ki znuša brez-dvomno toliko, da bi mogel vsa.vomu Ir-žavnemu nameščencu izplačati kot nabavni prispevek skoro dvomesečne prejem/e državnih nameščencev. To je resnica Kumanudi pa farba, obeta z ozirom na nabavni prispevek nove davke samo da na ta način indirektno hujska ljudstvo oroti dri nameščencem, katero jih potem smatra za požeruhe, v resnici so pa le — popolnoma uazcapani berači Taka je demokratska ijubeien do državnih nameščencev. Tako se je volivna aprovizacija z volivnim na-bftvnint prispevkom vred že pred volitvami razgalila kot prazno slepilo. Ali bo še kak državni nameščenec šel tej gospodi na lim? Ne *tnrinom ne mladinom — noben pam^ent I iiihH^ice volitve. DOKUMENTI BREZNAČELNOSTI. Nasprotniki »Zveze . delovnega ljudstva« so zbegani. To se vidi iz vsega njihovega postopanja. V listih se strahovito grdo napadata Narodna zajednica in JDS, prav po balkansko. Narodna zajednica trdi, da je samo ona resna nasprotnica »Zvezi delovnega ljudstva« JDS pa trdi isto o sebi. Obe priznavate torej »Zvezo delovnega ljudstva« kot najmočnejšo skunino, dasi skušajo zejedničarji dajati svojim poguma z zatrevanjem, ua »napredna LJubljana stoji za Jugoslovansko zajednico«. Samo to je križ, ker jc Ljubljana te blebeta-ve »naprednosti« že strašno sita fn jI je zan o ravnotoliko ko za cele pole dolgo^ časnih agitacijskih člankov po njihovih listih. Znak nervoznosti! »Napredna« gospo« da je prepričana, da tinta zmaguje fn piše, fn šmira in govori vsevprek, samo da pil/i in govori. Samo par dokazov njihove obup' ne zmedenosti: »Kot prvi je prevzel besedo g.. Vojsk«, ki je začrtal breznačelnost in pogubno politiko »Jugoslovanski zajednici« nasprotujočih strank«. (Iz Jugoslavi e 19. nov.) G. Vojska je narodni socialist. Zaveznik narodnih socialistov dr. Ravnihar je pa dejal: »Oglasili so se pri menf zastopniki Narodno-socialistične stranke, pova-bivši me, da bi pri občinskih volitvah ljubljanskih korakali v enotni fronti. Presenetila me je ta ponudba...« (SI. Narod 21 nov.) Torej sam dr. Ravnihar nf pričakoval take breznačelnost! NSSarjev, ki so se šli sami ponujat, ker so mu menda še zvenele po ušesih besede narodno-socialističnega voditelja v občimkem svetu ljubljanskem Ivana Tavčarja, ki je po razpustu občinskega sveta dejal na protestni seji občinskega sveta protf klopem sedanjih zaveznikov med drugim sledeče: »Vse stranke (SLS, NSS, JSDS) so bile prenričane, d« e absolutno nemogoče sklepati z JDS (to je s stranko, kateri sta načelova'a v občinskem svetu sedanja Tavčarjeva koaliciona- Packa. se Francoski napisal Renč Bazln -- Poslovenil A. B. (Datje.) — Jeanna, poglej to-le tukaj: glava Kleopatre z diademom v vsej svoji krasoti, narobe Mark Anton, vidiš? Glej, tu je italski as Iguvium Umbriae, ki ga je moj tovariš Pousselot iskal trideset let... Oh, oh, hčerka, to je še važnejše: Annius Verus s Comodijanom narobe, oha še kot dečka, iz redkega brona... vendar ne tako redkega kot... Jeanna, moraš si ga vtisniti v spomin, ta zlati medajon neprecenljive vrednosti, z lavoriko ozajšano glavo Augustovo na eni strani in Dijano na lovu na drugi... To te gotovo za emlje, Dijana, lepa lovka?... AH ni krasna ta zbirka?... Čakaj malo, takoj odkrijeva, kje je Annia Faustina. Jeanna se iz prijaznosti nalahko po-Bmeje Kleopatri, Augustu, lepi lovki in umbrijskemu asu. Pomalem se navdušenje njenega očeta razlije na obširno zbirko zakladov. Gospod Čharnot izvleče zapisnik in zaznamuje. Jeanna vzdigne oči proti slikam, enkrat, dvakrat, počaka še malo. Ko vidi, da jo oče ne kliče več, se pomakne k prvf sliki, pri kateri sem začel jaz. Pomudi bp ln mate časa pri vsak!, vi- di se, da jo.slike privlačujejo le tako kot otroka. Ker se jaz le počasi pomikam na-pre', me mora dohiteti. Nisem se potrudil, da bi se ji izognil in tako sva kmalu skupaj pred portretom Holbeina mlajšega, kakor nalašč, da začneva o tem pogovor. — Gospodična, ali vam ugaja ta IIol-bein? — Mislim, da mi boste pritrdili, če vam rečem, da je stari gospod precej oduren —. — Res je, toda slika je zelo lepa. Poglejte, kolika gotovost v slikanju te glave. Čista in trdna barva je znala ohraniti svojo svežost nad štiristo let. Ali ne čutite, kako je ta gospod resničen, kako govori sam o sebi! Po vsej priliki je dvorjan Henrika VIII., protestant, ki "a ima kralj rad, zvijačen, malo izobražen. Na tihem si želi usode svojih mladostnih tovarišev, ki so ostali na deželi v svo ih gradovih, ki morejo po poljubnosti loviti in piti. Poglejte na drugi strani tega Rnben-sa: množica mesa, ki ga komaj drži pokonci nekoliko duha. Tu je bujnost snovi, to je šola barve, ki zanemarja izraz. Na eiji strani imate spiritualizem, na drugi materializem. Poglejte se malo in primerjajte s tema slikama ono malo, brez dvoma Peruginovo, osnulek angela za kako Oznanen e: po čistih potezah, po idealnem vzdušju, v katerem je živel slikar in s katerim obdaja svoje delo, je lahko spo- znati šolo mističnih pesnikov in bogoslov-cev, preroških duhov, ki so bili dovolj lepi, da so mogli olepšati naravo in se povzdigniti nad njo. Zadovoljen sem bil s svojim malim predavanjem in Jeanna tudi. Spoznal sem to iz njenega začudenega obraza, iz pogledov, ki jih je zdaj pa zdaj vrgla na očeta, da bi vedela, če še lahko nadaljuje prvo lekcijo iz slikarstva. Čharnot ima zan.'o prijazen smehljaj, ki pravi: — Hvala ti. hčerka! Zabavam se izvrstno! To je toliko kot dovoljenje. Nadaljujeva svoje obiske in pozdraviva spotoma Tintoretta in Tiziana, Andreja Solarija in Pavla iz Verone, starega Cimabua in par začetnikov, ki so slikali tipične Madone na zlatem ozadju. Jeanna se ne dolgočasi več. — Ali je to še kak Benečan. Lombar-dijec ali Florentinec, sprašuje. Kmalu sva si ogledala okroginkrog prvo sobo, vstopiva v ono zadaj, ki je posvečena kiparstvu. Marmornati bogovi in božiče, krasni odlomki karnisov, izkopanin v Rimu, Pompejih ali v Grški, ogre ejo prav malo gospodično Charnotovo. En pogled za vsak kip ali pa še ne. Kmalu sva na koncu galerijo pfi vratih, ki peljejo v drugo sobo *lik. Naenkrat zamahne Jeanna presenečena ! — Kaj je to? vpraša. Pod vsokim in širokim oknom, za katerim se zibljejo zeleni valovi drevja, j« pri tleh lesena tabla z napisom. BeseJ napisane v črnem na beli podlagf, so razvrščene po neki učeni navadi. Slog je pidaren, kakor ga rabijo še dandanes Italijani za take napise; odstranim gubo za-grinjala in Čitam: A te, Rafaella Dannegiantf —■ Che — Nata da venti anni, et pora piu — Avesti esperienza piena — Delle illn-sioni e dei dolori di questo mondo — E il giorno 6 gennaio — Come angelo che anela al suo cielo — Serena e contenta te ne volasti a Dio — fl elero di Desio — GP imniegali et gli artisti della Eccma ca«a Danegianti — Que-ste soleni esequie. Gospodična, to je eden onih žalnit napisov, ki jih v teh krajih obešajo ni dan pogreba ali opravila na cerkveni vrata: Tebi, Ratae'a Dannegianti — k! si — stara dva set let in malo ve? — okusila v polni meri — prevare in bolečine tega sveta — in si 6. Januarja — kot angel, ki stremi v svoja nebesa —* blažena in zadovoljna poletela k Bogu — Duhovščina v Desiu — Uradniki fn uslužbenci visoke hiše Dannegfanti — To slovesno poklonite^ Ša dr. Ravnihar, dr. Triller ln Jelačin) kak kompromis ali pakt, ker so hotele obračunati s strankarstvom, reakcijo in veleka-pitalizmom tudi v tej zbornici (to je na mestnem magistratu). Ti zastopniki (namreč dr. Triller, dr. Ravnihar, Jelačin in njihovi starinski tovariši) buržuazije nimajo čustva za delovne sloje.« Na takšno načelnost NSSarjev je mislil g. Vojska. »Tretji govornik Juvan (nar. socialist) je v temperamentnih izvajanjih očrtal razmerje »Jugoslovanske zajednice« do nas- firotnih strank. »Jugoslovanska za ednica« ma samo eno fronto in to proti klerikalcem.« (SI. Narod 21. nov. z volivnega shoda Jug. zajednice.) O. Juvan je pri tem svojem izvajanju brez dvoma mislil na izvajanja svojega strankarskega tovariša in voditelja Tavčarja na protestni seji na magistratu, ki je dejal: »Posebno dopadenie je imela JDS nad tem, da je strašila s »klerikalizmoim in zlasti napadala radi tega našo stranko (to je NSS). Da pa vidimo, s kakimi praznimi strahovi so demokrati (dr Triller in tovariši) Btrašili v tej zbornici, moramo ugotoviti, da je JDS sama ponc.ala SLS kompromis. JDS je hotela dobiti župana za vsako ceno, Slov. ljudski stranki bi pa bila pripravljena prepustiti podžupansko mesto. Tako bi SLS napravila z JDS sijajno politično kupčijo.« SLS pa kot stranka poštenosti, možatosti in doslednosti je odklonila tako kupčijo, za katero se je šla ponujat NSS in je kupčijo tudi sklenila proti delovnemu ljudstvu. Socialno in zna-čajno! Kdo bi se potem čudil, da narodni aocialci, ki so si ohranili še poštenost, tru-moma odpadajo od NSS, proklinjajo brez-načelno in neznačajno zvezo t svo imi nasprotniki v občinskem svetu in se pridu-Šajo, da Narodne zajednice ne bodo volili. Takšna bo »zmaga« Narodne zajednice dne 3. decembra 1922. Tudi enotna fronta. Medtem ko nastopa Zveza delovnega ljudstva v volivnem boju pod geslom enotne fronte delovnega ljudstva, enotnega gospodarskega in socialnega programa za občino, pa razlaga NSSar Juvan na shodih »Zajednice« skupno z dr. Voduškom, da »ima Zajednica samo eno fronto, in to proti klerikalcem.« Ce mislijo NSSarji, da bede s to fronto »proti klerikalcem« samo en Ljubljančan bolj sit in le en vagonar pod streho in le en raztrgani Ljubljančan oblečen — jim to veselje radi puščamo. Še bolj bodo pa veseli take »enotne fronte samo proti klerikalcem« osti ljubljanski magnati, s katerimi NSS sedaj 'pije, bratovščino na takozvanih volivnih ifAodih. Volivno vino je še vedno ceneje, ko pa socialno delo za ljubl jansko prebivalstvo. Tega so se ljubljanski mapnnti vedno bali in bi se ga tudi sedaj radi odkrižalL To pomeni »enotna fronta samo proti klerikalcem«. ——B—..........II II i lil mmimmmmmi »m i i .........——i l itnm Potita nnv^e. -f Prlbifevič proti Hrvatskemu bloku. V svojem osebnem glasilu »Preporodu« je nastopil Pribičevič v obliki intervjuja proti Hrvatskemu bloku z vso n emu lastno strastjo. On noče o Hrvatskem bloku nič slišati, ne mara za nobena podajanja in nočt r.ič vedeti o kakih koncesijah za Hrvate. Zahteva enostavno, da mora blok pred centralizmom za vsako ceno na kolena. — Pa ne bo šlo! + Gospodarski krosi in Hrvatski blok. s>Pravda« poroča iz Zagreba, da so začeli tudi hrvatski gospodarski krogi pritiskati na voditelje bloka, da opuste svojo dose-dan o abstinenčno politiko kot za gospodarski razvoj Hrvatske zelo škodljivo in da gre blok v Belgrad. -f Pogajanja Stojana Protlča. Kakor poročajo belgrajski listi, je začel takoj po odhodu hlokaških odposlancev tudi Stojan M. Protič politične razgovore z voditelji ?n zastopniki raznih strank. Razgovai!al se je najprej z zastopnikom Jugoslovanske-skega kluba, potem pa z dvema zastopnikoma radikalov, z ge. Nastasom Petrovičem in Mišo Trifunovičem. Razgovori so se sukali okoli namere Pašičeve, da 'rznve vladno krizo še pred prihodom blokašev v Relgrad. S pravočasno krizo upa baie Pašič rešiti vsaj še to, kar se rešiti da. da bi namreč kralj poveril sestavo volivne vlade njemu in ne kakšnemu opozicio-nalcu. -j- Pred političnim preobratom v Franciji? Te dni zboruje v Marseju kongres francoske radikalne stranke pod vodstvom poslanca Hcrriota. Radikalna stranka se pripravlja na naskok na sedanjo vladno večino ali takozvani nacionalni )lok, kateri je desničarsko razpoložen Radikalci, ki so izraziti levičarji, imajo na svojem programu vzpostavljenje zvez e sovjetsko Rusijo, nekatere radikalno-soclalistične zahteve, med drugim gospodarsko zbornico poleg politične, razorožitev, prijateljstvo r. Nemčijo, oddajo premoženja in podobno; so pa tudi zelo anti-kleriknlno orientirani, ker so pravzaprav pristaši rajnega Combesa. Vladna večina ie nekoliko vznemirjena, ker je Herriot i jI eden in energičen politik, ki se že dolnjo pripravlja na boj zoper nacionalni blok, kateri vodi politiko Francije od I. 1919. dalje. 4- Našega poslanika Antonijeviča v Rimu silno napada belgrajska »Politika« v svojem nedeljskem uvodniku. Glavni na naslov g. poslanika naperjeni očitek jo silna lenoba in nemarnost, ker g. Antonije-vič nI znal pod tremi zunanjimi ministri v Italiji premakniti zadeve z izvršitvijo rapalske pogodbe niti za korak dalie, ampak stoji cela zadeva še vedno tam, kjer je stala 12. novembra leta 1920. -f- Turški poslanik v Bolsradfn. Cari-grajska vlada doslej v Belgradu nI Imela svojega zastopnika. Antrorska vlada pa namerava zaprositi za odobrenje tudi za turškega poslanika. -— Za poslanika drlave SHS v bo na mesto ža'ostno skrahiranega dr. Bogomila Vošnjaka imenovan po zatrdilu Informiranih krogov g. Ljuba N e š I f. Neš'6 je znan kot zelo dober diplomat, ki se ie zlasti odlikoval kot poznavalec albanskih razmer in si je vsled svoje odkrite In lojalne politike nanram tej državi pridobil ugled in spoštovanje. — Promocija. Gospod Stane Rane h Olševka pri Kranju bo v četrtek dno 23. t. m opoludne v veliki dvorani ljubi finske univerzo nrnrnoviran za doktorja filozofije — Dobitki nri razredni loteriji. Pri žrebanju v razredni loteriji v netem razredu je zadola večii dobitek št. 54 710. Dve fetrtinki sta bili kupljeni pri Zadružni gospodarski banki in dobi vsaka Četrtlnka 100 tisoč kron. — Vlom v triglavsko kočo. Neznani vlomilci so vlomili v zaklenjeno planinsko kočo Slovenskega planinskega društva In odnesli 8 žimnic, več nostpiinega perila In oprave v vrednosti 36 0^0 kron. — V Radečah uri Z'danem mos*n je umrl 18. t. m. okrožni zdravnik dr. Alojz H o m a n. Bil je 30 let zdravnik v tukajšnji občini. Mnotro let je bil član občinskega odbora. Vsled niecrovih zaslug na zdravstvenem polju le bi! izvollen tudi za častnega občana občine Radeče. Njegov pogreb 15. t. m. je bil priča, kako nriljubl en je bil kot zdravnik v tukaišnii okolici: pogreba se le udeležilo vel'ko število njegovih tovarišev ter mnogo ljudstva. Občinski odbor je v ža'ni seji daroval namesto venca na crob pokojnega 800 K za reveže v ubožnici. — Avstrijske zvezne železnice so ustavile brzovlake Dunaj—Jesenice—Podbrdo —Trst in obratno in sicer D 109. D 9, 4204, 603 in 604. 4203. D 10. D 110. — Razpisana poštna urada. Razpisano je mesto poštnega odpravnika v Koprivnici pri Brežicah ter mesto poštnega vod;tel;a v Del. Logatcu. Prošnje ie vložiti tekom dveh tednov. — Dobre vžlga'ice producira tvornica vžigalic v Vrbovskem. Ta tvornica je menda državna ali monopolna last, ker stoji na škatlicah napisano »Kraljevino SHS«. Te vžigalice so tako dobre, da jih še prižigati ni treba, zlasti takrat ne, če »e škatlica popolnoma — prazna I Taka »propisno« naprlnjena škatlica je v našem uredništvu slavni monopolski upravi na vpogled. — Velik vlcm v Splitu. Vlomljeno je bilo v vilo Nikola Zamana. VlomiH so odnesli raznega blaga v vrednosti 133 700 K. — V nobenem gosnodinistvu naj ne manika zavitka Hobreie bo ležalo ob Čooovl ulici, ki se do dovršeni zgradbi podaljša do Kotnikove ulice. lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja iav-na odborova »eja v aredo dne 22. novembra v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od IS, do 20. ur< informacije, ar. Petra cesta 12, priti d/sno. lj Travniki na prodaj. Travniki v Mestuem logu se prodajo pod ugodnimi pogoji. Polzve se v pisarni notarja dr. Kuharja v Kolodvorski ulici št. 3. 6010 lj Odgovorno uredništvo bivšega »Novega časa« izjavlja, da se je na podlagi sodnega postopanja prepričalo, da je vsebina notice »Pred novimi razkritji v JDSc ki je bila objavljena v štev. 165 z dne 24. 7. 1922 in v kateri se namiguje,tla b< bil dr. Josip Hacin, odvetnik v LJubljani prejel od nekega trgovca za stranko JDS nad polmilijonskl znesek, neresnična. Vsled te» ga se dotična notica lojalno preklicujs, ker temelji na mistifikaciji. Kazen in nje pomen po novem kaz. zakoniku. Diskusija o novem kazenskem zakonu, ki jo prireja društvo »Pravnik«, se jc nadaljevala dne 18. novembra 1922. Dvor« ni svetnik R e g a 11 y jc nadaljeval svoj« velezanl.nivo predavanje o gorenjem predmetu in kazal tudi na nekatere nedostat-ke, ki bi jih bilo še odpraviti. Bržčas bo' kot član širje komisije kazenskega odseka stalnega zakonodajalnega odbora, kakor je to po predavanju obljubil, uveljavil v svojem mišljenju, ki ga ima oddati ministrstvu za pravosodje. Posebno je predavatelj poudarjal pravico sodišča, da .sme kazen ublažiti prav cnatno, kadar smatra, da je to potrebno^. Ne moremo sicer v tem kratkem poročilu navajati vseh podrobnosti, vt,ekako pa smatramo za umestno, da opozorimo n« to, da bo smelo sodišče že samo breE vsake pomilostitve tudi tedaj, kadar za-1 kon predpisuje smrtno kazen, dosoditi sa* mo kazen na izgubi svobode, »n »icer ali! dosmrtno robijo (Zuchthaus), ali pa tudi samo časno robijo, vendar ne manj kakor 10 let, in da bo smelo namesto dosmrtn« robije, katero zakon predpisuje, prisoditi! samo časno robijo, vendar ne manj, kakof 7 let. V drugih slučajih bo smelo sodišče i»t tudi pod zakoniti minimum, često pa robijo spremeniti v strogi zatvor, zatočenj«* pa v zatvor, Upamo, da nam bo že dana prilika o teh tako važnih določbah podrobneje govoriti, kakor tudi o pogojnf obsodbi, o kateri je predavatelj potem razpravljal. O tej za danes omenjamo le toliko, da bo smelo sodišče tedaj, kadar koga obsodi na strogi zatvor do šest mesecev; ali na zatvor do enega leta, ali pa sam® na denarno kazen, izvršitev kazni odložit« za gotovo dobo pod gotovimi predpogoji, da aobi obsojenec tako priliko, da se zapet izkaže poštenjaka in da krene zopet' na pravo pol; ako se to zgodi in če se obsojenec obnese v času preizkušnje, mu n# le ne bo nikdar potreba kazni izgube svobode nastopiti ali denarne kazni plačati, marveč se bo celo smatralo, kakor da ni bil nikdar obsojen. Vsaj za lajike je vzbudilo veliko pozornost novo načelo, ki se bo uvedlo po projektu, namreč zastaranje kazni. Njega bistvo obstoji v tem, da bo zastarala tudi pravica države po preteku do.očene-ga časa pravomočno dosojene kazni izvršiti, ako bi 6e dotlej še ne izvršile in s* obsojcnec ves čas pošteno vede. Predavatelj je nato razpravljal o povrnitvi pravic (rehabilitaciji) Tozadevne določbe smatra za najbolj nejasne v celem projektu. Tega naziranja so bili tudi vsi drugi najodličnejši juristi; teoretiki in praktiki, kateri so posegli v debato in je upati, da se zadevne določbe primerno pojasnijo. Po teh določbah se bodo lahko obsojencu po preteku izvest-nega časa vrnile vse pravice, katere j* izgubil z obsodbo, da, še celo obsodba se bo smela uničiti, seveda le tedaj, ako s« bo obsojenec tekom primernega časa primerno obnesel, se dobro vedel in vseskozi pošteno ravnal. Četudi v projektu kazenskega zakonika ni o tem govora, marveč se je izdelat poseben projekt zakona o izvrševanj« kazni,ki je izšel v neki strokovni pravniški reviji, je predavatelj še obširno govoril o izvrševanju kazni po tem projektu, Kazni se ne bodo smele več izvrševati vse tako po enem kopitu, kakor do-zdaj, marveč se bodo morale kar le možno individualizirati, V kaznilnicah bodo posebni oddelki za mladoletnike, za duševno ali telesno zaostale osebe, in sicer udobnejši za politične obsojence. Delati bodo pa morali vsi obsojenci. Vsaki obsojenec bo prišel najprej v samotni zatvor. Po treh mesecih bo prešel v drugi oddelek: r skupni zatvor. Po preteku določenega časa, ki bo pa različen po tem, kako dolga bo dotična kazen in ali bo obsojenec prviC ali drugič v kaznilnici, bo prišel v oddelek za svobodnjake, v katerem se bo žc mnogo svobodnejše gibal in delal tudi zunaj kaznilnice. Če bo pa kdo zopet zakrivil kaj kaznivega ali nko se ne bo primerno obnašal, nli pa ako nc bo upati, da sc temeljito poboljša in da postane zopet pošteo človek, sc bo lahko premestil nazaj v prvi oddelek, v katerem bo občutil vso strogost zakona. Kdor pa bo aoiočen čas 2e v oddeikt< za svobodnjake, tisti »e bo lahko odpustil iz kaznilnice proti preklicu. Celo tisti se bodo lahko odpustili, ki bodo obsojeni na dosmrtno robijo. Odpust se bo lahko vsak čas preklical, če bo dal obsojenec s svojim daljnjim življenjem povod za to, preklical se bo lahko toliko Časa, dokler bi ne bila vsa kazen prestana, ako bi bil ostal v kaznilnici; pa tudi pri stistih, kateri so bili obsojeni v dosmrtno robijo, samo gotovo vrsto let. Pri komer bo pa ta čas potekel, a ne bo dal povoda, da bi se mu odpust preklical, tisti bo popolnoma svoboden. Ker smo prepričani, da bo to vprašanje naše čitatelje vobče zanimalo, hočemo o tem objavili vsaj nekaj podrobnosti o priliki. Nato se je razvila živahna debata, katere so se udeležili osobito univerzitetni profesorji dr. D o 1 e n c , dr. S k u m o -vič, dr. P o 1 e c in višji deželni sod d svetnik dr. P a j n i č. Narodno cMedišče. Drama. Torek, 21. novembra: Zaprto. Sreda, 22. novembra: ŽIVI MRTVEC. Red A. Četrtek, 23. novembra: R. U, R. Izven. [Petek, 24. novembra: JACK STRAW. Red D. Sobota, 25. novembra: PLOHA. Red E. Nedelja, 26. novembra, ob 3 popoldne. KRO-JAfcEK-JUNAČEK. Izven, ob 8 zvečer: ŽIVI MRTVEC. Izven. Ponedeljek, 27. novembra: R. U. R. Red C. Torek, 28. novembra: Zaprto. Opera. Torek, 21. novembra: KONCERT i»e. ADE POLJAKOVE. Izven. Četrtek, 23. novembra: JENUFA. Red B. Petek, 24. novembra: Zaprto. Sobota, 25. novembra: PRODANA NEVESTA. Red C. Nedelja, 26. novembra: BUTTERFI.Y. Gostovanje tfe. Ade Poljakove. Izven. Ponedeljek, 27. novembra: Zaprto, Torek, 28, novembra: Sevilski brivec. Red A. Iz gledališke pisarne. Nekateri gledališki abonentje so izrazili željo, da bi se igrala otroška igra »Krojaček-junaček« tudi za vse abonmane. Prosimo gg. abonente naj se o tem gledališki upravi izjavijo. Sprememba repertoaria. Ke jc ga Lovšetova obolela, se poje v sredo, dne 22. t. m. namesto »Sevilskcga brivca« Smetanova ope- ra »Tajnost« za red D. Vlogo Roze poje gdč. Sfiligojeva. • Koncert gospe Ade Poljakov«, ki se vrši v torek, dne 21. t. m. v opernem gledališču ima ta-Ie spored: Prvi del: 1. Rimski-Korsakov: a) Arija Sneguročke iz opere »Sneguročka*. b) Nimfa. Ro-, manca. 2.) Ralinianinov: a) V molčanju tajne noči. Pesem, b) Otoček. Pesem. 1. Dargomižski: Ločena. Pesem. -1. Balakirev: Španska pesem. 5. Glinka: " " • -;(7 6. C" ..... seerett i Plaiser d'amour. Pesem. 8. Pergolesi: »Se tu m'ami«. j Dvom. Pesem. Drugi del: 6. Cimarosa: Arija Ka-roline iz opere »Matrimonio segretto«. 7. Martini: Pesem. 9. Debussy: Mandoline. Pesem. 10. Schu-mann: leh grolle nieht. Pesem. Tretji del: 11. Gre-čaninov: a) Mavrica. Pesem, b) Uspavanka. Pesem. 12. Musorgski: Štiri otroške pesmi: V kotu. Tjapa. Otrokova večerna, llopak. — Vse pesmi poje gospa Ada Poljakova. Na klavirju jo spremlja g. prof. Ruč. Pri pesmi Gliuke »Dvom« igra čelo soločelist g. Fersnik. -— Začetek ob pol osmi uri. Prosveta. pr Koncert »Lisinskega« z dr. Širolovimi a Pesmimi razlike«. »Lisinski« nas je že enkrat na vso moč presenetil — lani, ko je priredil v Ljubljani svoj prvi koncert, z nepričakovano dovršenim petjem, letos pa nič manj, ampak rajši trikrat bolj z dr. širolovimi novimi zbori. Dr. širola je čutil to, kar instinktivno čutimo vsi, da je naši glasbi kot umetnosti sploh treba pomladitve; saj se močno trudi in odžene tudi niarsikak lep cvet; toda deblo je navzlic temu opešalo. In dr. Širola je spoznal, da je treba iti nazaj do zdravega korena, do tja, kjer leže zakopani početki zborovskega petja, iz rodovitnih počel 15. in 16. stoletja naj vzraste novo krepko deblo zborovske glasbe. Popolnoma napačno bi j bilo misliti, da je dr. Širola navaden posnemavec, \ ne, ampak — da v priliki govorim — na njivo, pognojeno v omenjeni dobi, je vsejal svojo pšenico, zemlja, načela, iz katerih klije njegovo seme, niso njegova, toda seme s cvetom in sadom je njegova popolna last, last naših dni, v vsem sijajen odsev čuvstvovanja naše dobe in ne morda poizkus, naša čuvstva obleči v nerodno posneto, nepristno arhaizirano odelo visoke renesanske in baročne umetnosti. Prvi dve: »Bugarščica« in »Kliče devojka« sta pred vsem zato zajeniljivi, ker so tudi glasbeni motivi vzeti iz dobe, v katerih ie nastalo besedilo. Obdelava je navidez preprosta, življenje ji daje re-citativno ritmični koutrapunkt (recitativ si mislimo v zmislu jugoslovanskih ljudskih pevcev), ki sc razprede v ogromno mnogoglasje in ravno vsled samostojnosti v glasovih rodi silno lep zvok, na- sičen, tako, da v tej dozdevni preprostosti neprestano vstaja vse polno dražljivih ritmično melodičnih, kontrapunktično harmoničnih lepot. Te posebnosti še bolj kažejo naslednje »Pesmi od ma-skerate, kola i pira«. Prvi hip se zdi, da so silno in samo objekivne, toda v resnici so stkane iz samih subjektivnih gorkih izlivov. Teh pesmi je pravzaprav sama prevejana1 subjektivnost, tako da učinkujejo kot ta, ki pod videzom hladne objektivnosti in nepristranskih razlogov človeka premoti, da se z dušo in telesom zapiše njegovim subjektivnim nameram Da so te skladbe potekle iz doživetja, je dokaz Iudi to, da nas tako neprisiljeno, z lahkoto za-zibljejo v primerno občutje, polno romantičnega bleska, prelestne ljubkosti, dražestne nežnosti, gibke živahnosti, da enkrat slišiš težki topot vitežkih konj, gromovite vzklike junakov, v drugo ples vil, poluega življenja in gibanja, prepletenega z živini kontrapunktom, in zopet v tretji lahno stopicanje kot v življenje hiteči prožni dekliški korak, in radost in petje in vrisk iz dna; dalje to izborno te-matično delo, ki se v vsakem glasu celotno izživlja, — presijajno izvršeno in enako sijajno peto; poleg tega melodično še posebej zajeinljivo, saj posega v načelu daleč nazaj preko 15. stol. Hkrati poudarimo pristno slovanski — hrvatski značaj, dasi mu ni šlo zanj, ampak za najprimernejši izraz, ki ga on more dati temu besedilu v skladbi (prim. njegov nvod); seveda je morda prav zato tako pristen, domač, ker se ni hotel vanj siliti, ainpak se mu je nehote natekel izpod peresa. Morebiti besedi o domačnosti kaj pridodam, če rečem, da je nekaj kratov vzbudil vtis, kakor ga dela Gallus, ki se po prisrčnosti in živahnosti odlikuje pred vsemi vrstniki. Bil je pa Slovenec. Opozorim naj samo še na čudno pestro barven zvok, da je zbor donel včasih nasičeno kot orkester, ki ga nosijo mogočne polne orgle z grmečim pedalnim tonom. — Petje samo na sebi je bilo brezhibno, glasovi blesteči, pevci morajo biti na vso moč inteligentni, ki se svojega opravila resnobno lotevajo (pri nas se zdi, da je vsakdo, kdor z vnemo sodeluje, vsaj malo »mirno šek). Videli smo, da so najodličnejše moči sodelovale. — Izvrsten je bil tenorist-solist dr. Benkovič, ki ga je samo čuvslvo, pa ima glas tudi popolnoma v oblasti. Tudi baritonista smo lahko in radi poslušali. Pevovodja Baranovič in skladatelj imata kaj, da sta lahko ponosna. Kimovec. Cerkveni vestnik. c Za apostolskega delegata v republiki Letq|iiji, Estoniji in Litvi je imenovan dosedanji tamkajšnji vizitator p. Zecchini, S. J. c Ameriški dar sv. očetu. Nedavno je bil pri sv. očetu v avdienci ameriški veljak Pierpont Morgan. Prinesel je Piju XI. v dar fotografične posnetke koptiških rokopisov iz 9. in 10. stoletja, ki jih izda profesor Hyvemat z vvashingtonske katoliške univerze. Prof. Hyvernat se v to svrho že leto dni mudi v vatikanski knjižnici. Orlovski vestnik. Odborova seja Šentjakobskega »Orla« se vrši danes točno ob 7. zvečer v prostorih Prosvete. Fantovski« večer Šentjakobskega »Orla« se vrši danes ob pol 8. zvečer v Prosveti sv. Florijana ulica št. 15. Udeležba članov obvezna. Dijaški vestnik! d V petek, dne 24. novembra 1922 ob 8, uri zvečer ima »Zarja* v prostorih akademskega doma I. redni mesečni občni zbor s sledečim dnevnim redom: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Poročilo odbornikov. Izprememba poslovnika. Slučajnosti. — Udeležba obvezna za vse člane in društvene novince. Gg. starešine in tovariši Daničarji vljudno vabljeni. Občni zbor Slov. Dij. Zveze se vrši dne 1. decembra t. 1. ob 2. popoldne v dvorani Akademskega doma. Predsedniki podružnic naj pripravijo poročila. Dnevni red: Reorganizacija. rafiniraaa Melcorolofjlcaio poročilo. Ljubljana 3(lt> m n. m. v»s. Ca« vauia Baro-metai v mm 1'Hrmo-metej v C fniiiri-n. ('. ilu ttiiun » 0 Nebo, * et.rOT 1'aiaTin'-v mm 19./11. 21 h 735 0-3 1-2 jasno 20./11. 7 h 73(i _ 2 ■ d.3jas. — — 20./11 14 h 734-6 46 1, obl. sever ■ NAROČAJTE »SLOVENCA«. Kopirne role (suhe In mokre) THE REX CO., LJUBLJANA. Primerno službo v Ljubljani išče mlajši upokojenec. — Ponudbe pod »Zanesljiv in praktičen« na upravo »Slovenca«. železo-strugar zanesljiv, z večletno prakso, želi nesla Ponudbe pod »Strugar« na upravo Mizarskega pomočnika poštenega, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - MRHAR IVAN, Stane-žiče 21, St. Vid nad Ljubljano, 5018 Agenturna in komisijska tvrdka v Ljubljani SPREJME provizijskega POTNIKA za SLOVENIJO, za nekaj dobrih predmetov. Tozadevne ponudbe je poslati pod šifro: »Lepa provizija« nn anončno družbo AI.OMA COMPANY, Ljubljana, Kongresni trg št. 3, 1. nadstr. 4905 2000 kron nagrade dobi kdor preskrbi družini, obstoječi iz 3 oseb, kakršno si bodi STANOVANJU" evenhtelnc prazno sobo, v inestu rili okolici, za takoj ali pozneje. - Ponudbe nn upravo lista pod štev. 4980. Misijonska družba sv. Vincencija Pnvclskega nazrornjo, da ie prečastiti gospod Frančišek Javšovec vizitator jugoslovanske provincije, duhovni svetnik lavanlinske škofije v 76. letu svoje slalosti, v 52. letu sv. poklica in v 18. letu sv. mašništva odšel danes zjutraj, previden s sv. zakramenti, k svojemu Rogu po večno plačilo. Pogreb bo jutri, v torek ob pol 4. uri popoldne. Vsem vernikom in znancem ga priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 20 listopada 1922. HHiaaaRBfial SBttSKSBfcra! Iiiseriralfe s .»Sloieiscii"! JI vešč hrvaščine, italijanščine, grščine, nemščine in deloma tudi angleščine, IŠČE PRIMERNE SLUŽBE. -Nastop takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe pod »SLOVENEC IZ REKE« na upravništvo »Slovenca«. *M!K!IH za prornenadne in športne obleke v bogati izbiri A. 8 B. Shaberne jffg, III AUTO I I I BENCIN PNEUMATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenab nudi JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani. Kupimo i dokazom legitimacije stara, tudi pokvarjena oucmeiESi, motorje, šiv. in razne stroje. BATJEL, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 99* i n B55 ■ «s en rams KJ « tvmmm Zahvala. V dnevih neizmerne žalosti vsled nenadomestne izgube našegn predobrega soproga očetfl, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda dr. Alojzija Homan-a okrožn. in železn. zdravnika v Radečah pri ZSdanemmoitu rtošlo nam je od vseh strani toliko dokazov globokegu sočutja, da sc moremo le tem potom naisrfneie zahvaliti. . „ , . . ,,- Zahvaljujemo »e vsem larovalcem prekrasnih vencev iu šopkov, vsem, ki so spremili predragega rajnkega na zadnji poti In slednjič vsem, ki so se ga spomnili na katerikoli način. Vsem skupaj ln vsakemu posebej iskrena hvala! .. , , . _„ Posebno pa se zahvaljujemo prečast. gg. kanoniku Sušmku in domači duhovščini sa častno spremstvo, g. notarju Burgerju iu g. primariiu dr. Robiču zastopniku Zdravniškega flnmtvH v Mariboru za gtnljiva nagrobna govora, nadalje ravnatelju južne žel. g inž Sega )n centr. nadzorniku g. dr. Faturju, šel-zdravniku južne železnice g. dr Geigerju. višjima nadzornikoma juž. žel. g. Sajovicu in g. Ludviku, nadzorniku in postajenačelniku zidan-ozkemu g. BaSa-tu za ves njegov trud, nadalic zastopniku Slov zdravniškega društva v 1 lubllani in Organizacije žel. zdravnikov g. dr. Sclilechti, zastopniku Zbora Itječnika Hrvatske, Slavonije in Medjimurja g. dr. Singerju iz Zagreba, zastopniku Okrožnega urada za zavarov. deln vcev g. dr. Kuhlu in vsem gg. kolegom pevskemu zboru pod vodstvom revidenta g PuoSloveneac Odgovorni urednik Mihael JloSkerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v JjubljaoL