beto u. Poštnina * H3" - pavšalfranau Ljubljana, sobota 31. januarja 1920. Štev. 25. Casio .3© pošti: n cele leto . H 5/— 22 piSi Ista . E 20 »trt leia. i! la— ra I nt?5BC.. R ^*50 is LjubiiMfl mesečno ^'50 Mi&fto iq oprava: Hspitspjisa cifea št. 6 Sfbgb. telefon §tev. 59 številka 30 vin« NEODVISEN DNEVNIK Posamezna številka 30 vin. KMUli II ililrliWMia———— Dr* Žerjav Je osebno odgovoren! , IfjnUjana. 31. .Včeraj se je vinila zadnja seja za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave. Dr. Tril-**■ je naznanil, da je komisija razpu-*®®»a ter da je dr. Žerjav njega imenoval za, kuratorja deželnega premoženj ravnatelja- Zamido pa za namestnika. Povabil je vse stranke, da imenujejo svoje zastopnike v kuratorski so-^e*- Zastopniki VLS so nato podali s‘«dečo izjavo: n . »Narodna vlada za Slovenijo je ob P^cetku leta 1919. upostavila sporaz-^Oino i vsemi slovenskimi strankami 'omisijo za začasno vodstvo in likvida-^Jo deželne uprave. Podpisani v ime-j*uarisien« javlja' iz oKcioznega lon-s- . ®ža vira, da sta Millerand in Nitti ret.e,.e^.Povabilo Lloycl Georgea h konfe-I Cl’ ki se v kratkem vrši v Londonu in rj se bodo sklenili nadaljni koraki v stva- *rtf*ve bivšega nemškega cesairja. V je m 1 dipiomatičnih krogih prevladu-Pom-nien’e' se bodo upoštevali nemški sta if • v tem 2mislui da se revidira li-^Qnjnvcev vojne in nemara tudi skrči. l-ak ien°a sc nadal)e bavila tudi s ko-deviž odpomoči padanju evropskih »L1 Pariz, 30. januarja, (Dun. KU) ttomnjg Libre« predlaga, naj zveza na-ustanovi svoje sodišče v Haagu in W l °ksodi bivšega nemškega cesarja, način bi njegova izročitev odpadla. Avstrija In sosedje. ž LOU Dunaj, 30. januarja. (ČTU) Dr- *eji Li ncclar dr' Rcnner ?e v ril seka za zunanje stvari zopet govo-t^vn praških pogajanjih, Naglašal je po-v p10 nedvomni uspeh svojega potovanja *bli-Ja^°’ čigar glavni uspeh je politično n^e’ — Glede pogajanj z belgradsko sa- . Je dr. Renner izjavil, da se bodo po-1a začela v bližnji bodočnosti. Glede e*jv>Vo_r°v 2 Budimpešto je državni kan-ponovno konferiral z dunajskim om dr. Gratzem in zlasti v gospo- gospo- ^ziun v*ifu^aaiih dosegel popoln spo-4r n ' ~~ Posebno tople so bile besede p^k^enncrju j-0 -e gOVoril o Nemški Za-Avstri- -S'ci' P°sest K' za Nemško ho qh1° 'ieu)yka potrebščina. Vlada ne 'a^a, dokler se te pokrajine ne * Nemško Avstrijo. Hauilestaeife v Splitu. se Sl>^, 30. jan. (DDU.) Snoči so . ^ vehke manifestacije v 46 zbral °nU J^-Uleriki. Silne množice so u^^aro{|nem trgu, zaipele »Oj, * PoUm m ^ j« usidrana ameriška voina ladja. Tu so prepevali rodoljubne pesuni in vzklikali Wil-sonu. Na povratku so manifestanti pred poslopjem pokrajinske vlade zapeli »Bože pravde« in vzklikali kralju, regentu in vojski. Množico je pozdravil predsednik pokrajinske vlade dr. Krstelj, ki je pozval manifestante, naj se mirno razidejo in prepuste stvar poklicanim faktorjem. Manifestanti so se nato mirno razšli. E’ Annunzlo zapira. LDU Milan, 30. januarja. (Dun. KU) »Secolo« poročto iz Trsta, da so d’ Annun-zijeve straže aretirale poveljnika 45. divizije generala Nigro in ga odpeljejo na Ke' ko. Obdolžujejo ga, da je sovražnik pesnika. Odesa — ukrajinska. LDU Dunaj, 30. januarja. (Dun. KU) Ukrajinski tiskovni tirad poroča: Mesto ‘n pristanišče Odesa sta padli, potem ko je bil zlomlijen odpor Denjikinovih čel. Ve-čdna posadk je bila zajeta, ostanek je pobegnil na rumunsko ozemlje, kjer so ga razorožili. Vkorakanje ukrajinskih čet v Odeso je prebivalstvo pozdravijo z na-vdušnjern. Dr. Kramar govori. LDU Praga, 30. januarja. (ČTU) V od-sku za zunanje stvari je govoril posl. dr. Kramaf. Odgovarjajoč na izvajanja P0®^ dr. Vrbenskega je govornik poudarjal, da čehoslovaški narod na vsak način potre* buje zunanje podpore, ki jo more najti edi' nole v slovanskih narodih. Naše razmerje do Rusije, je nadaljeval dr. Kramaf, ®°* ramo na vsak način urediti. Čudim se |e> da še danes obstajajo stranke, ki dvomijo o teni, ali res potrebujemo močno vojsko. Zemljepisni položaj naše držatve je zelo opasen. Doj»ovor z dr. Rennerjem nam ne nudi nikakega jamstva, zakaj danes je dr. Renner, in jutri utegne priti kdo drugi. — Glede eksporlne politike meni govornik, da smo mnotSo zaam*dili. — H koncu svojega šovora je dr. Kramaf poudarja* razliko med takvo/.vano češko buržoazno in ono drugih drža\. Naša buržoazija temelji na socializmu in ni naperjena proti socialističnemu napredku. Temu razmeri1’ pa bi boljševizem lahko zelo škodoval ra napravil globok prepad med obema razre • došpa. Novo vlado delafo. V" Belem gradu ministri in bivši ministri hodijo drug k drugemu večerjat. To je enostavna reč, čepi\aV za navadnega državljana precej draga. Toda to belgrajske večerje imajo sedaj to važno nalogo, da ob dobri jedi in fini pijači združijo v skupnem razgo\oru politične, nasprotnike. Tako beremo, da je v sredo bivši finančni minister Nin-čič povabil k sebi na večerjo gospoda Pribičeviča. Govorila sta o politiki. Na usj večerji.se je mudil tudi gospod Ves-nič, ki je bil doslej poslanik v Parizu. Istočasno je demokratom udanl predsednik zbornice Pavlovič obiskal voditelja radikalcev Protiča. Politično življenje v Belem gradu postaja živahneje, vlada se približuje opoziciji, začenjajo govoriti o novi vla-, di in o parlamentu. Belgrajska poročila vele, da so pogajanja že tako da-leč uspela, da je v kratkem pričakovati nove vlade in parlamenta. Baje so si že razdelili ministrske portfelje. Radi-kalci bi dobili 4 ministre, hrvaški Narodni klub 2. demokrati G. Socialisti so izjavili, da se tudi oni udelež vlade, toda le pod pogojem, če klerikalcev ne bo zraven. To socialističnim ministrom lahko povemo, da nas ni volja, puliti se za tako dedščino, kakoršno so pustili oni. Mi smo čisto zadovoljni s tem, da pride skupaj parlament. S tem je razbit absolutizem sedanje demokrat-sko-socialistične vlade. Tam bomo delali obračun! S tem, da se preosnuje vlada na širšem temelju, bi bilo ustreženo naši vedni zahtevi. Vlada, ki hoče danes voditi državo, mora imeti za seboj večino ljudstva in parlamenta. Dosedanja demokratsko - socialistična vlada je bila le diktatura manjšine, ki je svojo oblast izrabljala v korist strank in v škodo ljudstva. Ce so razmere prisilile dosedanje mogotce do priznanja: »Sami ne moremo več dalje « je to najlepše priznanje, kako pravilno je bilo naše stališče že od vsega početka. Ko se del demokratskih ministrov v Belem gradu pripravlja na odhod, se poslavlja tudi diktator deželne vlade v Ljubljani. Na njegovo mesto pride baje dr. Kramer, dosedanji trgovski minister. Kramerjevega gospodarstva so v Belem gradu siti, kakor je sita. Slovenija dr. Žerjavovega paševa-nja. Zato se je bilo treba umakniti. Socialisti, ki hočejo še nadalje sedeti pri vladnih jaslih, bodo v Ljubljani dobili podpredsednika dež. vlade v osebi so-druga Prepeluha. Uradno dež. vlado še ni sestavljena. Toliko pa je gotovo, da bo dr. Žerjavovega paševanja kmalu konec! Nobeno nasilje se ne more trajno vzdržati. To nas uči zopet sedanja kriza v belgrajski in ljubljanski vladi. Naše ljudstvo zaupa v svojo moč in pravico. Ko pride naš dan, tedaj bo konec vseh tistih, ki jih je pokoncu držala samovolja in sila, policija in žandarmerija! Mi čakamo, da udarimo! to************** Širite »Večerni list“! MM DELAVSKI TEČAJ JSZ, Jutri in v pondeHek se vrši v Ljubljani delavski socialno-politični tečaj. Ker radi tehničnih ovir tečaj ne more vršiti v prostorih »Ljudskega doma-, se vrše predavanja v prostorih »Krekove prosvete- (Alojzišče) na Poljanski cesti. Obveščamo tem potoni vse udeležence, da ne bo kakšnih neprilik. ste že kupili kal srečk Dobrodel. efektne loterije? Bof za duše. Državna obiasi je. izrekla usodno be-seJo. Deželna vlada za Bosno in Hercego-vino je prepovedala leatoliški mladini združevati se ' v Marijinih Družbah, Marijini družbe, cerkveno organizacijo/ je državna oblast uradno prepovedala, Istočasno j« deželna vlada v Sarajevu izjavila, da dijaki niso dolžni ob nedeljah. hoditi k sv maši. Kuiturni boj v Jugoslaviji se kaž< vedno izraziteje. Državni organi nastopaj* vedno odločneje proti naukom katolišk« Cerkve in njenim ustanovam. Ločitev cerkve od. države prihaja •* ospredje. Isto na Češkem m v Nemčiji Zanimiv je v tem oziru govor, ki ga je ne berlinskem zborovanju katoliškega Centri imel posl. profesor Kaas. Dve svetovn oaziranji sc borita med seboj. Na eni stra ni katoliški CcTitnun, na drugi meščanski svobodomiselstvo iu socijalna demokracija Začasna nemška ustava rt o ji na meji met krščansko in nekrščansko državo. S ten je storjen začetek. Kje se konča ta poit Eno pa moramo moderni državi na gla» zaklicati: Država sama bo trpela, če b« rlabila sile, na katerih situli. Če kaka dr žavna oblika potrebuje osvežila živih si vere in nravnosti, je to prev . otc kracija... Tu ima Centrum pred sebo nalogo zgodovinske važnosti. In na isten zborovanju je Centrov poslanec zaklica katoličanom celega sveta, naj si v seda njem boju podajo roke, da pripeljejo čir veštvo k miru. Pojavi, ki jih opažamo v protikršča skeru gibanju na svetu, imajo svoj počet« v mednarodni svobodomiselni organizacij Izjava sarajevske vlade tudi ni nič dri >c ga ko izvršitev enega izmed mnogih . | vodil mednarodnega svobodomiselst Krščansko delavstvo celega sv j organizira mednarodno. Mednarode, j kapital. Uspešen boj proti njemu mor j le, če je mednarodno organiziran, j narodnega izvora so pa tudi oni zli : ki razjedajo družbo bodisi pod vp j velekapitalističnega in judovskega int ! skega svobodomiselstva, bodisi pod j vom socialističnega svobodomiselstva i mu postavimo nasproti enoten kršča socialni program. Čas je tak, da v« združiti vse sile. Socialistična misel se skuša zaje.* meso ljudstva. Kar je bil liberalizem s i. jim svobodomiselstvom za posamnika, upa biti socialistično svobodomiselstvo množice. In vendar materijalizem, bre vere, morale in duše, prinaša nov propan med ljudstvo. Človek je izgubil dušo in začenja spoznavali njeno izgubo. Človeška družba sc išče. Človek išče svoje duše, ki mu jo od rckata socialistični in liberalni nauk« V množice ljudstva moramo zanest, misel, da je prenovitev družbe, kulture i* gospodarskega reda predvsem versko nravnega značaja. Krščanstvo bo prekva-silo srca in družbo. Kar danes počenja deželna: vlada 1« Sarajevu, kar oznanjajo socialisti med jugoslovanskim ljudstvom, za čemer stremite Kristan in Žerjav — to pomeni propad našega naroda, verski, nravni, gospodarski polom, ki mu mora slediti tudi polon? mlade države. Boj za duše, ki se je razvnel pri na* in po svetu, pomeni boj za svetovni na* zor, pomeni odločitev za človeško družbo; ali mir in pravico, ali sovraštvo in revo lucijo. Za velike stvari gre. Pazimo in delajmo! Politične novice. -h Kdo je kriv anarhije v našem prometu- Povodom dogodkov na železnici Za-ječar—Paračin v Srbiji piše »Samouprava«, »da je pravi krivec v teh dogodkih prometno ministrstvo samo, ki ni kos svoji nalogi. Že prejšnji železniški minister Vidovič je mnogo zakrivil, ker je zaspal ugodni tre-, nutek, ko je Amerika ponudila v nakup svoje lokomotive. Sedanji minister Draš-kovič ni pokazal najmanjše sposobnosti, da uredi itp. navzditoe nai promet, daM si je Stran 2 »Večerni list«, 3ne 31, januarja '19201 Štev, 25. privzel kot pomočnika dva podministra. Pod njegovim vodstvom naš promet vsak dan bolj propada, kar je v veliki meri sokrivo vedno rastoče draginje. Ako pojde po tem potu dalje — zaključuje list —# sq vsa znamenja, da se bo v kratkem ves promet spioh ustavil. V tej splošni nesreči nam bo to prineslo vsaj to korist, da tovariši g. Draškoviča ne bodo mogli odvleči iz naše dežele vsega, kar jim pride ped roko. Človek je nagnjen k temu, da se vedno s čim tolaži, a mi se tolažimo s tem, da g. Draškovič posredno skrbi za to, da nam izvozni carji ne razsujejo celega premoženja.« „ , + Ver« — privatna stvar. Glavno glasilo češke socialne demokracije »Prdvo Lidu« prinaša oklic, v katerem poživlja praško delavstvo: udeležite se manifesia-čnega tribora za ločitev Cerkve od države, xa svobodo vesti, ki se vrši 25. t. m. na Staromčškem trgu! Govorijo državni poslanci. Manifestacijo priredi češka Svobodna Misel. — Zveza socialističnih brezvercev in Socialno demokratično združenje. — Krščanski delavci! Ko pridejo so-dalnodsmokraški agitatorji k vam in vam bodo pravili, da soc. demokracija ni sovražna veri — pokažite na to dejstvo! Socialna, demokracija se veže s Svobodno ki je izšla iz vrst nikdar sitih kapitalistov! -j- politika v šoli Iz bdBške okolice*. Na tržiški meščanski šoli ■o predavanja zanimiva ne samo po vsebini, ampak tudi po raznih uvodnik besedah in po udeležbi. Zadnji torek so romali tja socialisti tudi iz okolice. Zato je tudi mene radovednost pognala v Tržič. Kaj vidim? Iz gostilne »pri Toncu« gre procesija rdečkarjev. Postavijo se v dvo-r«ni y 2 kolonah ob obeh stenah. Vmes ao že pred dobro uro zasedle klopi soc. ženske, da ne bi prišel kdo drugi tja. Na vrsti je bilo predavanje o delavcu in narodnem čustvu. Čujte temu primeren uvod ravnatelja Lajovica! Pravi, da je bil na ■v. Stefana dan (ko še zapovedan praznik ni) pri sv. maši. Da je pridigar govoril o tem, kaj na Božič vleče človeka v cerkev in rekel, da je to živa vera. G. ravnatelj pa piravi, da je vzrok to, ker Človek vč, da bo ta dan slišal samo božjo besedo in nič drugega (namreč pridige). 7^ ta pa da je druge dnj cerkev prazna. Prebral je nato »večerni list« o duhovitih ugovorih pri debatnem večeru in pristavil: Če se zlažem jaz, je to greh, čo se namestnik Kristusov, je to stokrat greh. (Soc, Brejla: Smrtni greh!) — Nato je nastopil predavatelj. To naj bi bil torej uvod v predavanje o delavcu in narodnem čustvovanju! Šolska mladina je bila zraven. Danes razumemo, zakaj so klicali socialisti »Dol i njim,« ko se je pri prvem predavanju eden duhovnikov oglasil k debati. Danes vemo, da so to le socialistični ahodi, kjer se blati vera, duhovništvo in krščanska vzgoja. Zato pa odkrito pove-BO: mi meščanske šole nismo ustanovili 2T take stvari in je za take stvari tudi ne bomo plačevali — To za danes. Debatiral je soc. Krištofek o tem, kako so oznano-vclci krščanske ljubezni in Kristusove vere gledali tisoče umirati od gladu. Tudi manstveno. Gospoda kateheta! Veseli •mo, da se to pot niste oglasili k debati. Sej so se učenjaki sami dovolj osramotili. -{- Oderuštvo s stanovanji. Pri finančnem ministrstvu v Belgradu je prosilo veliko število uradnikov, da se vrnejo na svoja prejšnja službena mesta, ker zaradi sflno dragih stanovanj ne morejo-živeti v Belgradu. Cena stanovanj je v Belgradu tako visoka, da se za malo stanovanje zahteva mesečno 800 dinarjev, toliko pa znaša tudi plača višjega uradnika. Uradniki nameravajo vladi predložiti načrt o rešitvi stanovanjskega vprašanja. Uradniki predlagajo, da se lastnikom hiš, ki oddajajo tako draga stanovanja, naloži davek in sicer tako, da bi n. pr. tisti, ki zahteva za stanovanje 800 dinarjev, imel plačati 750 dinarjev davka, tisti pa, ki da stanovanje za 200 dinarjev, bi imel plačati samo 80 dinarjev. Denar od tega davka bi s« imel porabiti za zidanje uradniških hiš in stanovanj. Tako uradno toži dopisni urad. — Tega pa ne priobčujemo zato, da bi pohujšali ljubljanske posestnike, marveč zato, da se vidi, kako gospodarijo demokratski kapitalisti. -j- Smrtna kazen za podkupljive uradnike. Iz Varšave poročajo, da se pravni odsek poljskega parlamenta peča z zakonskim načrtom, ki določa: Vsi državni in javni uradniki, ki so zagrešili kako tatvino ali poneverjenje državnega ali javnega imetja, se kaznujejo s smrtjo. Smrtna kazen zadene tudi one uradnike, ki dajo podkupiti. Obenem se jim zapleni vse premoženje. Tako na Poljskem. Vsled demokratske korupcije nastala podkupljivost je tudi pri nas velika. Tudi pri nas bi bil potreben tak zakon. Le podkupljivce, razne judovske in nejudovske demokratske izvozničarje bi bilo treba še kaznovati tako strogo ko njihove žrtve. Pričakujemo, da bosta dr. Kramer in Kristan kmalu vložila tak predlog tudi pri nas. 4- Uradniška solidarnost, Savez državnih uradnikov in javnih MfBMi&eacev v Dalmaciji je objavil svoje stališče povodom razpusta Saveza javnih nameščencev v Zagrebu in odredb, izdanih v Zagrebu in Dubrovniku. Savez izjavlja, da je imelo vse dosedanje delovanje uradniških organizacij v Dalmaciji in skupno delovanje s Savezi v drugih pokrajinah našega kraljestva izključno stanovski značaj. Glede razpusta Saveza v Zagrebu in preganjanja nekaterih uradnikov v Zagrebu in Dubrovniku izjavlja dalmatinski Savez, da drugih društev, ako so gojila protidržavne tendence ne jemlje v zaščito, ker noče imeti nikakovih stikov s protidržavnimi elementi, nego jih najostreje obsoja. + Odmevi v jadranskem vprašanju. »Grazer Volksblatt« piše v uvodniku: Grožnja z londonskim dogovorom je bil vendarle revolver, ki ni bil nabit. Italija potrebuje sedaj miru, ne pa nove vojne, da se more posvetiti notranjemu redu. Če lok preveč napne, pride v nevarnost, da izgubi naklonjenost svojih zaveznikov, posebno, ker se dd prirastek na ozemlju težko spraviti v soglasje z zaslugami Italije v vojni in z Wilsonovim načelom o samoodločbi. Sicer pa ima zadnjo besedo itek italijanski parlament, ki se v svoji novi sestavi pač ne bo dal dobiti za novo vojno pustolovstvo. 4- Krščansko-socialni strankin zbor za celo Avstrijo se vrši po dosedanjih določbah 28, februarja in naslednje dni na Dunaju, ako ne bo prometnih ovir. -j- Za uvednbo sovjetskega sistema v Italiji. »Avanti« je objavil načrt za sovjetski sistem, ki ga je izdelalo vodstvo soci-alno-demokratske stranke. List poziva javnost, naj o načrtu pove svoje mnenje. -f- Avstriisko orožje za čehoslovaško republiko in Jugoslavijo? Krščansko-soci-jalni avstrijski listi poročajo, da se v smod-nišnicah in orožarnah na Steinfeldu pri Dunajskem Novem mestu vrše priprave za obnovo obrata v dosedanjem pravcu. Najeli so že 5000 novih delavcev. Tovarne bodo delale izključno za Čehoslovaško republiko temeljem Rennerjevih dogovorov V Pragi. »Morgen« pa poroča, da pošilja Avstrija tačas puške na čehoslovaško in v Jugoslavijo. Dnevn« novice. — Primite tatu! Pod tem naslovom je izšla zanimiva knjižica, ki jo priporočamo v berilo. ^ — Temeljito obdavčenje. Graški mestni svet je v svoji seji 29. t. m. soglasno odobril proračun za leto 1920., ki temeljem novih davkov izkazuje 19 milijonov novih dohodkov in znaša prebitek 3 milijone kron. — Razširjenje južnega kolodvora v Zagrebu. O tem predmetu se je te dni vršila na zagrebškem magistratu anketa. Kolodvorske naprave se razširijo do černomerca. Stroške za viadukt preko Savske ceste naj bi nosila mestna občina. — Prt višjem državnem pravdništvu v Ljubljani je bilo leta 1920 rešenih 3029 vlog. — Sodno službo nastopijo 1. februarja t. 1. kot namestnik državnega pravdnika sodni kapitani dr. Pavel Skaberne pri deželni sodniji v Ljubljani, dr, Gustav Barle pri dri. pravdništvu v Novem mestu, Viljem Lavrenčak pri drž. pravdništvu v Mariboru in dr. Avguštin Munda pri državnem pravdništvu v Ljubljani. — Če se braniš rubežni. Ana Keržič iz Rakitne je 30. avgusta 1. L obzmerjala sodnega slugo Korenčana, ko jo je prišel rubit: »Ne plačam, nič si ne pustim vzeti; gospodar hiše sem jaz, hiša je božja in moja; tam so vrata, vun se poberite!« Zagovarja se pred ljubljansko deželno sodnijo. Prvomestnik nadsvetnik Vedernjak: »Vi ste bili že lani tukaj, kaj ne? Privoščili smo Vam 3 mesece, ker niste dopustili, da bi Vam bili krompir rekvirirali. Z nastopom kazni ste pa touko časa odlašali, da ste bili pomiloščeni. Zakaj niste pustili rubiti?« — »Mislila sem, da bom že rešila in da se tako izognem stroškov.« — »Ali ste res tako rekla?« — »Rekla sem taka« — »Zavoljo jezika ste bili že večkrat kaznovani, kaj; no, zdaj se lepo tja na klop vsedite, da se še z nami ne skregate.« Zaradi jezika je bila Keržičeva že petkrat obsojena; sodišče ji je prisodilo 14 dni stratega zapora. Kazni ni sprejela in je izjavila, da se pritoži, ker gotovo upa, da jo bodo zopet pomilostili — 30 milijonov primanjkljaja izkazuje letošnji proračun mesta Brna. ljubljanska novica. lj Na prijatelja je streljal v kavarni pri Slonu Marij Valentič iz Trsta. Prvo-mestnik svetnik Nagode: »Kje ste doma?« — »Iz tržaške okolice.« —- »Kaj delate?« »Z gumijem sem se pečal.« — »Čez demarkacijsko črto, kajne?« — »Da.« — »Ali imate kaj premoženja?« — »Imani vinograd v tržaški okolici.« — »O križ božji, kje pa je to?« »Pri pokopališču sv. Ane pri Trstu.« — »Ali ste bili pri vojakih?« —> »Da, pri traau,«. •* *AU sta bili A?« — »Ne, vedno C alj D.« — V kavami pri Slonu je 28. decembra Valentič streljal na svojega prijatelja Bizjaka in ga lahko ranil, »Dražil me je, razburljiv sem. Zagrozil sem mu z revolverjem; priskočili so drugi in me prijeli; revolver se je izprožil.« — Prvomestnik Nagode: »Samo čudno je, ker je šla krogla v Bizjakovo glavo in ne v strop. Ali ste nervozni?« — »Razburljiv sem in bolehen.« — »Ali ste bili že v bolnici?« — »Da.« — »Zakaj?« — »Trebuh me je bolel in imel sem grižo.« — Kot priča zaslišani policijski stražnik Gradišar pove, da je enkrat ob neki drugi priliki na policijski stražnici Valentič strgal denar, katerega so mu drugi dan vrnili. -— Prvomestnik: »Ali se niste zanimali takrat, kdo je strgal denar?« — »Sem bil vesel, da so me izpustili na svobodo.« — Zagovornik Valentičev dr. Furlan predlaga, da naj se zasliši Bizjak, da se ugotovi dejanski stan. »Moj koncipient dr. Žvokelj gre v nedeljo v Trst in lahko Bizjaku dostavi vabilo.« Senat sklene; Zasliši naj se Bizjak, policijsko ravnateljstvo v Ljubljani naj pa ugotovi priče, katere so bile takrat zraven, ko je Valentič streljal. Razprava se zato preloži. lj Iz delavskih krogov deželne bolnice. Zadnjič smo v »Večernem listu« priobčili razmere, ki vladajo v deželni bolnici glede hrane. Danes pa zvemo od nekega odsto-pivšega delavca, kakšne razmere vladajo v kotlarni. Dnevna plača delavca, ki cel dan premetava premog, torej naporno delo, znaša 20 K. Če ima delavec zavodovo hrano, mu za isto zaračunajo 15 K dnevno, ostane mu terej še 5 K na dan. Poleg teh kron dobi še vsak delavec od svetnika Logarja za priboljšek nebroj zmerjavk v ebiiki »feldvebelskih« izrazov, ki so dosledno nemški! Tako delavci in uslužbenci ne vedo, ali zna cvetnik Logar sploh mirno in prijateljsko občevati Svoje uslužbence imenuje boljševikc, ker nočejo slepo slediti njegovim mislim. — Še cbupnejši položaj imajo umobolniki deželne hiralnice. Za par kronic na teden (do 5 K) delajo ti duševni reveži cel dan, tudi ob dežju! V premočeni obleki gredo k počitku v prisilno delavnico, kamor so včasih zapirali prisiljence. Nimajc prilike, osušiti si obleko, zjutraj obleče isto neposušeno in zopet hajdi na delo! Le solnce je njihov rešitelj, da jih posuši. In vendar so duševno zaostali ljudje še tudi ljudje in ne neumna žival. Gospod Logar bi tem revežem moral olajšati njihovo trpljenje — ne pa izrabljati njihove duševne zaostalosti. Tudi tu naj stori zdravstveni odsek svojo dolžnost! Ti reveži so potrebni, da se jim položaj izboljša. To bo bolj potrebno kakor pa imenovanje gospoda Logarja v VII. in njegovega slugo za mesto uradnika v XI, plačini razred, lj Tatvini. Mariji Knez, perici v Hra-deckega vasi št. 36 je bilo ukradenih 21. t. m. z zaklenjenega dvorišča 5 mokrih srajc in bela rdeča brisača. — Črna kokoš je bila ukradena branjevki Mariji Dolhar na Krakovski cesti. lj Tatvina pri ravnateljstn državnih železnic. Jožefa P. je izmaknila dne 31. oktobra pri ravnateljstvu državnih železnic nad 900 K vredno blago. Deželno sodišče ji je prisodilo 3 tedne zapora. lj Ponesrečil se je sprevodnik državne železnice Ivan Šorli, Ko je privozil dolenjski vlak na ljubljanski kolodvor, je tako nesrečno skočil s stopnice, da si je pri padcu zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Razne novice. r Grof in tvorniška delavka. Življenje je zmeraj polno romantike, kljub temu, da dandanes tožimo, da romantika gine bolj in bolj. V Friedrichshelmu blizu Mannhei-ma j® delal v vojnem času v tamošnji tvor-nici med drugimi francoskimi ujetniki francoski častnik, bogat vinogradnik iz Cham-pagne, grof Hill de Lomballerie. V isti trgovini je bilo zaposleno 18 letno dekle Eleonora Ohlhauser, v katero se je grof zagledal. Ko so ujetnike zamenjali, se je grof vrnil na Francosko, ali svoje nemške izvoljenke ni pozabil. Ni še dolgo tega, ko je prišel v Friedrichshelm z nekoliko sorodniki in se je dal z Eleonoro poročiti, r Trocky straši s svetovno revolucija »Times« poročajo iz Moskve: Trockij je naznanil sovjetu, da šteje boljševiška armada milijon mož. Na pomlad prično bolj-ševiki s splošno ofenzivo na vseh frontah. In Se to leto bo baje splošna svetovna revolucija. r Vodja komunistov dr. Lewi is Berlina, ki je govoril na komunistovskem shodu v Bremenu, je bil aretiran. Ko so se prikazale uradne oteebe, je skušal uiti. Prijeli so ga na strehi neke hiše in aretirali. Kakor se čuje, je njegova aretacija v zveri z zadnjimi demonstracijami v Berlinu. r Nesrečna mirovna pogodba. Iz Londona poročajo, da je bil Lloyd George nad izidom predsedniških volitev na Francoskem skrajno presenečen, ker je bil prepričan, da bo za predsednika izvolje- ^"e-menceau. Nekemu francoskemu poslancu, ki je pripomnil, da mirovna pogodba, kakor se zdi, vsem, ki so imeli svoje roke zraven, prinaša nesrečo, je Lloyd Georg« pritrdil in dodal: »Od velike četvorice 90 že šli Orlando, Wilson in Clemenceau 111 samo jaz navidezno ostanem. Toda predno poteče šest mesecev, bo prišla tudi moja ura.« r Povračanje Angležev v katouš*0 Cerkev. Od 1. 1914. do 1918. se je povrnilo v katoliško Cerkev okoli 50.000 anglikancev, To gibanje je že sredi 19. stoletja postalo krepko; ko sta se tedaj povrnila v naročje rimske Cerkve Nevvmann in Man' nino, je sam Gladstone pisal: »S tem dogodkom se začne nova doba za Angleško.« r Nemškim vladarjem puste Pre' možen j e. Glasom zakonskega načrta ki ureja premoženjsko vprašanje mfid bivSimi nemškimi vladarji in država ostane del gradov in drugega imeti* vladarskim hišam. Le-te ohranijo p°~ polno svobodo v razpolaganju s premo* ženjem, ki jim ostane ter dobe od države za ostali del imetja, ki pripade državi, primerno denarno odškodnino. r Proti natakaricam. Predsednik policije v Požunu je odredil, da se morajo v mestu zaposlene natakarice takoj odpustiti in nadomestiti s strokovno izvežbanimi moškimi natakarji-Odredba se utemeljuje s številno brež-poselnostjo domačih natakarjev. Kam naj gredo sedaj natakarice? . r Napad na župnika z granata V H»' tenfingenu pri Augsburgu so neznani zlo* činci z granato ubili župnika. 7.6 ce®**! metersko granato so pritrdili na drog p**® okno njegove spalnice, potem pa je nekdo vrgel kamen v okno. Župnik pogleda skozi okno, pri tem zadene z oknom g**' nato, ki se razpoči in ubije župnika, r Brezposelnosti Na Dunaju je sedaj 5« tisoč brezposelnih oseb; pred letom dni j"5 je bilo 133 tisoč. Na Francoskem je taca* samo 8000 oseb brez posla, dočim je b**® začetkom lanskega leta 200.000 takih os«®' Velika je brezposelnost v Ameriki, L)** je samo v New Yorku 200.000 ljudi bre? dela. r Umrljivost na Dunaju. Od 4. do lj" januarja se je rodilo na Dunaju 329 otrok umrlo je pa v tem času 740 oseb; primat' kljaj znaša torej 411 oseb. Aprovizacila. a Splošna gospodarska zadruga ** Slovenijo v Ljubljani bo z dnem 3. februarja delila svojim članom mast, olje, k*9' milo, kavo in šibice (vžigalice). Mast s« bode oddajala: samcu pol kilograma, kdor ima svoje gospodinjstvo 1 kg, do 2 os«I? 2 kg, do 4 oseb 3 kg, do 6 oseb 4 kg čez 6 oseb 5 kg. — Olje se bo delilo na izkaznico pol litra, kis 1 1, milo in kava v poljubni množini, šibice 1 zavitek. Vrsto* red; Dne 3. febr. od član. štev. 1—200; do® 4. od štev. 201—400; dne 5. od štev, 40* —600; dne 6. od štev. 601—800; dne 7, štev: 801—1000; dne 10. od štev. 1001-^J 1400. Ob tej prilila bode vsak član dob» pri blagajni tudi nakupno knjižico, — Na' čelstvo, a Prodaja krompirja. Ker ima mesto« aprovizacija v zalogi še nekaj vagono* krompirja, ga bo oddajala strankam v skladišču pri Miihleisnu po sledečem redu: ** I. okraja dne 3. febr., iz II. okr. dne 4. fel*;' iz III. okr. dne 5. febr., iz IV. okr, dne febr., iz V. okr, dne 7. febr., iz VI. dne 9. febr,, iz VIL okr. dne 10. febr., VIII. okr. dne 11, febr., iz IX. okr, dne 1*' febr., iz X. okr. dne 13. febr. Kilogra®* krompirja stane 1 K 50 v. Narodno gledišče. OPERA. januar 31., sobota: Boheme. Abon. D/3I-februar 1,, nedelja: Mignon. Izven Abo®-. » 2., ponedeljek; Prodana nevest« Izven abonementa. » 3., torek: Zaprto. » 4., sreda: Mignon. Abon. E/31- « 5., četrtek: Boheme. Abon. Cp DRAMA. januar 31., sobota: Brezdno. Abon. E/31* februar 1., nedelja, popoldne: Na dnu. *z' ven abonementa. » L, nedelja, zvečer: Hlapci. I*vC abon.; delavska predstava. * 2., ponedeljek, popoldne: PePc ka. Izven abonementa. * 2., ponedeljek, zvečer: Nočni c® vaj. Izven abonementa. » 3., torek: Brezdno. Abon. A/J*- * 4., sreda: Na dnu. Abon. D/32 » 5., četrtek; Nočni čuvaj. E/32. MARUONETNO GLEDIŠČE, februar 1., nedeija, popoldne ob 4. of' Prolog. Čarobne gosli. » 2., ponedeljek, popoldne ob 4. Prolog, Čarobne gosli. ^ Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega i Itaka »Jagnulavazaka. tiakara— v Ljubli*01'