Štev. 8. Posamezna številka 6 vinarjev. izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in proaoikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. icš zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnistvn mesečno K 1'20, z dostavljanjem na tiom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 19'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — SDa Inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon številka 118. ::: V Ljubljani, ponedeljek dne 8. januarja 1912. • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • •• Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. J ::: Uredništvo in upravništvo: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma, se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko, at Telefon številka 118. Prvi sestanek sfov.dramatičnih društev. Ravnateljstvo slovenskega gledališča v Ljubljani je povabilo za soboto, dne 6. t. m. ob pol 10. dop. v Narodni dom zastopnike slovenskih dramatičnih društev in odsekov, ki goje slovensko dramatično umetnost, na prvi sestanek. Shod je bil javen in pristop vsakomur dovoljen. Ker so vsa naša dramatična društva izšla iz čitalnice ljubljanske in so še danes dramatični odseki in klubi po manjših mestih in po deželi le oddelki čitalnic, je bil ta shod obenem proslava zaslug jubilarke, ljubljanske čitalnice. Shod je otvoril sklicatelj, ravnatelj slov. gledališča v Ljubljani, g. Fran Govekar. Vse se »rganizira, ker v slogi je moč in ekonomija. Splošni napredek vpliva tudi razčiščenje okusa publike, kritika postaja strožja, zahteve večje in tudi dramatični diletantizem prehaja polagoma v umetniško delovanje. Zato je treba medsebojne pomoči. Zahteve na deželno gledališče z dežele in iz slovenskih mest sila naraščajo, tako da bi imel poseben uradnik dovolj dela, ako bi hotel točno in dobro ustrezati vsem željam in prošnjam. Danes je zelo težko ugoditi tem zahtevam, ker v Ljubljani ne poznamo sposobnosti in velikosti raznih personalov, kvalitete kulis, obsega garderob in okusa lokalnega občinstva. Vsem bi radi ustregli, a treba je, da se spoznamo in organiziramo. V tem oziru bo shodu podloga referat načelnika Dramatičnega društva v Mariboru, g. Ivana Kejžarja. Današnji I. shod naj bi izvolil odbor, ki pretehta predloge in nasvete raznih društev ter poda II. shodu konkretne in praktične štatute bodoče splošne organizacije. Nato poroča g. Iv. Kejžar (Maribor) o svojih tiskanih predlogih: Ustanovi naj se »Zveza dramatičnih društev«. Za vsako kronovino naj se ustanovi eno dramatično društvo s podružnicami po vseh krajih, kjer so že ali se nameravajo ustanoviti odri. To dramatično društvo vodi repertoar za celo deželo. Vanj se stekajo vse niti dotične kronovine. Ono podaje na občnem zboru Zveze poročilo vseh včlanjenih podružnic. Zveza bi tvorila takorekoč vrhovno instanco slovenske dramatike. Ona bi skrbela za prevode, izvirne igre in zalagata Talijo. Podpirala bi sploh vsestransko slovensko dramatiko, objavljala statistiko, pospeševala ustanovitev odrov. Prva naloga Zveze bi bila, da izda dosedanjo zgodovino slovenske dramatike; da izda kratka navodila za prirejanje predstav in sicer najvažnejše zakonske določbe, kakor glede cenzure, glede prošenj za uprizoritev itd. Dalje praktična navodila, kako se prirejajo predstave, kako se liči, maskira itd. Da izda imenik vseh slovenskih iger in prevodov. Imenik bi moral obsegati naslov pisatelja, vrsto igre, število oseb možkih in ženskih. Ta imenik bi sc potem vsako leto z novimi dodatki izpolnjeval. Stroški obeh knjig bi se dala po veliki večini pokriti z inserati firm, ki imajovzalogi gledališke potrebščine, ki izposojajo kostume, zalagajo igre itd. Glede garderobe je stvar težja. Zveza bi mogla glede tega samo to delati, da bi šla društvom z načrti in slikami posameznih kostumov na roko. Posamezna dramatičnia društva bi morala garderobo počasi sama nabaviti, pri večjih prireditvah naj bi pomagalo ljubljansko gledlišče z izposojevanjem proti nizki odškodnini. Financiranje Zveze bi se izvršilo na ta na- čin, da bi vsako dramatična društvo prispeva- lo. O teh predlogih se je vnela živahna debata. Splošno sc je priporočalo, da se »Zveza« osnuje s praktičnim namenom. Za izposojanje iger pa bi založilo neki znesek kot poroštvo. Od tega zneska bi se odpisala vselej vsota za izgubljene vloge itd. Olajšati nabavo modernega repertoarja in izposojanje garderobe med sosednimi odri, nabaviti prenosljiv oder za vgrožene kraje na slovenskih mejah, izdati seznam dramatičnih iger, ki so v arhivih gledališča v Ljubljani, Mariboru in Trstu, ter prirediti v Ljubljani vsaj tridneven režiserski tečaj za režiserje in gledal, osobje na deželi in po manjših mestih. Izdajanje »Talije« in modernim zahtevam ustrezajoče »Knjige za delitante« bi bilo nujno potrebno. Končno se je izvolil pripravljalni centralni odbor v Ljubljani in poverjeništvo tega odbora za Primorsko, Štajersko in Koroško. Ta odbor naj po danih predlogah pripravi 2. shod, ki se vrši tekom aprila t. 1. v Ljubljani, na katerem shodu se ustanovi po zadostnih informacijah »Zveza«. Priporočajo sc poleti gostovanja igralskega ensembla slovenskega gledališča v Ljubljani ter gostovanja pokrajinskih odrov med sabo. S pomočjo Zveze prometnih društev naj bi se izposlovale ugodnejše železniške zveze za Gorenjsko, da se omogoči obisk gledaliških predstav v Ljubljani med sezono. Končno se je sprejela resolucija, ki smo jo prijavili že v včerajšni številki »Dneva«. Nato je zaključil predsednik g. Rajner I. shod z vzklikom: »Na plodonosno svidenje!« »Človeške pravice11 razglašene ob francoski revoluciji dne 8. julija 1789. leta. (Objavil Argus.) Zgodovina je učiteljica življenja —»historia magistra v itae«. — Ko primerjamo današnji čas s P*e*ekkrn’ stoletji, vidimo na vseh poljih človeškega dela velik postopen napredek. Vsak korak je plod truda in borbe. Posebno na družabnem poprišču, na polju socialne svobode je bilo treba ogromnega dela, da smo dospeli do današnjega razvoja. Kolik je korak, ki ga je naredilo srednjeveško človeštvo izpod fevdalnega sistema, ki je delil ljudi v gospode na eni in v tlačane na drugi strani, pa do današnje vsaj teoretične in ustavno zajamčene enakopravnosti ! Svoje dni sta ukazovala samo: plemstvo in cerkev, po božji milosti in že vsled svojega rojstva za vlado destinirani potentat in pa na svoj čreznaravni izvor opirajoča se cerkev. Dandanes sklepa ljudstvo zakone samo po svojih poslancih in poglavar kake države jih potrjuje. Nič ni popolnega na svetu, ravno zato ne, ker se vse, kakor smo rekli, razvija, toda vsak razvoj stremi k popolnosti, ne zmerom naravnost, nego včasi po velikih ovinkih! Za dobo hitrega in uspešnega razvoja k boljšemu nastopi rada reakcija k slabšemu, hujšemu. Kakor pri vremenu nastopajo za dobrimi letinami gladile in hude letine, za solncem vihar in nevihta, tako se ponavljajo v družabnem razvoju krize, katastrofe in potresi, ki spravljajo v nevarnost vse velike kulturne pridobitve. Pa take reakcije so med velikimi narodi ali za ves kontinent škodljive le na videz. Vsaka LISTEK. —V Relikvija Napoleona III. »Trideset let! — Mnogo se je od tedaj iz-premenilo!« »Mati je umrla, in svojo ljubo ženo sem moral — ko mi je po dolgih letih poklonila Lu-jizo — pokopati. To je bila najhujša bolest mojega življenja.« »Postal sem bogat, pridobil sem si lepo premoženje, a predvsem si mi ti, draga moja, lepo vzrasla.« »Ali takrat, pred tridesetimi leti, to je bil čas! Kar nisem se mogel otresti neprestanega razburjenja, in še sedaj me stresa, kadar vidim Gašparja Branda, tega lopova, morilca, ki sem moral zaradi njega prebiti eno noč v ječi v Strassburgu. »A sedaj veste, Frangois, zakaj sem se prej tako razjezil, ko sem ga zopet videl in zakaj sem ga zapodil iz svoje hiše. Ne maram priti V dotiko s tem človekom in prav želel bi bil, da se ni vrnil po prestani kazni nazaj v našo vas. »Ah, verujte mi, — ta grdoba ve, da se jezim, kadar ga vidim, in zato je prišel semkaj.« »Povsod se mi postavlja na pot, in če ga srečam v gozdu, se postavi predme, premeri me od glave do nog in mi zakliče« Nenadoma je prekinil Pierre Ribodin svoj govor. Iz njegovega obraza je izginila zadnja kapljica krvi. Počasi se je kakor sveča ravno dvignil pokonci ter je plašno upiral svoj pogled v okno. Tudi Frangois Grognard in Lujiza sta se začudeno spogledala, kajti skozi burjo, ki je bučala zunaj, je bilo slišati jasno zvonkljanje kra- reakcija priča, da dotedanji razvoj ni bil dovolj močan, dovolj zavarovan proti raznim uimatn. Ljudje začno premišljevati, kako bi v bodoče krepkeje stopili naprej; učijo se iz nesreče, odstranijo ovire, makari šiloma — in čez nekaj desetletij teče voz napredka še lepše nego kdaj poprej. Naša demokratična doba je že po večini odstranila vse zapreke, ki bi ogrožale konstantni razvoj k boljšemu. Konstitucije, reprezentativnega sistema, zakonodajnih zastopov (parlamenta deželnih zborov) si nobeno civilizirano ljudstvo na svetu ne pusti več vzeti! Absolutni avtokrati so dandanes celo na Kitajskem dogospodovaii! Volilni listek je dandanes najmočnejše orožje zoper vsakršno tiranstvo. Volilni listek daje tudi maloštevilnim in nesamostojnim narodom upanje, da jih ne potlači lahko kdorkoli, ako vo-lilec sam ve, kaj je volilna pravica. Glavna stvar je, da si ljudstvo voli prave zastopnike take ki mu želijo dobro, ki ga hočejo voditi do boljše, svobodnejše eksistence. Nevedni volilci pa so kakor tista teleta, ki si samo volijo — mesarje.* V znamenju reprezentativnega sistema vrši se dandanašnji družabni razvoj, saj sta državni in družabni razvoj odvisna drug od drugega. In od družabnega razvoja je odvisen kulturni razvoj. To je jasno. Najboljši možje, najboljši duhovi velikih narodov so pripomogli, da dihamo dandanes svobodneje nego so dihali naši predniki v minulih stoletjih. Zlasti sta francoski in angleški narod storila neizmerno veliko za splošni napredek na polju socialne svobode. Da bodo naši čitatelji vedeli, kako visoke in plemenite nazore so imeli najboljši možje velikega francoskega prevrata, naj objavimo ta-kozvane »človeške pravice« — droits des hom-mes, — ki so nekak program, nekaka magna charta najznamenitejše dobe francoske in evropske zgodovine sploh. Te »človeške pravice« se glasijo tako: 1. Ljudje se rodijo svobodni in enaki glede pravic ter ostanejo svobodni in enaki. 2. Namen vsakega političnega zedinjenja je ohranitev naravnih in neprodatnih pravic človeških. Te pravice so: Svoboda, lastnina, varnost in upor proti tiranstvu. 3. Temelj vsake vlade (gosposke) leži po svojem bistvu v ljudstvu samem. Nobena družba, nobeden posamezen človek ne more izvrševati oblasti, ki ne izhaja izrečno od ljudstva. 4. Svoboda obstoji v tem, da moreš (smeš) vse storiti, kar drugim ne škoduje: torej izvrševanje naravnih pravic vsakega človeka nima drugih ograj nego tiste, ki jamčijo ostalim članom človeške družbe uživanje istih pravic. 5. Zakon je izraz vseobče volje. Vsi državljani imajo pravico, da se osebno ali po svojih namestnikih (zastopnikih, poslancih) udeležujejo ustvarjenja zakonov. Zakon mora biti za vse eden in isti, bodisi da brani ali kaznuje. Ker so vsi državljani pred zakonom enaki, zato imajo vsi enako pravico do vseh častij, služeb (mest) in opravil — po svojih sposobnostih in brez vsake druge razlike, razen te, ki je utemeljena v nijhovih talentih. 6. Zakon ne sme prepovedovati drugih dejanj nego tiste, ki so družbi škodljive. * Taka teleta so med Slovenci klerikalni volici, ki volijo v zakonodajne zastope ljudi, ki so solidarni z našimi grobokopi... 7. Nikogar ni smeti tožiti, prijeti ali zapreti kakor v slučajih, katere določa zakon in na način, ki ga predpisuje zakon. Kdor samovoljno ukaze izdaja, razpošilja, izvršuje ali izvrševati pomaga, more se kaznovati; toda vsak državljan, ki je po zakonu prijet (aretiran), mora takoj slušati; kazni zapade, ako se protivi. 8. Zakon sme odmerjati le strogo in oči-vidno potrebne kazni in nihče se ne sme kaznovati razen po zakonu že izdanem (proglašenem) in že pred prestopkom promulgiranem, ki se tudi zakonito izvršuje. 9. Vsokogar je tako dolgo imeti za nekrivega, dokler se ni razglasil (obsodil) za krivega; zaraditega mora zakon, ako je bilo ne-obhodno potrebno prijeti kakega državljana, zabranjevati vsako strogost, ki ni brezpogojno potrebna. 10. Nikogar ni smeti preganjati zaradi njegovega mnenja, pa naj se tiče tudi vere, razen ako izražanje takih nazorov kali mir, določeni po zakonu. 11. Svobodno izražanje misli in nazorov je edno izmed najdragocenejših pravic človeških; vsak državljan sme torej svobodno govoriti, pisati, tiskati; samo, da je sam odgovoren za zlorabo te svobode v slučajih, ki jih ima v mislih zakon. 12. Da se pravice človeške in državljanske ohranijo v moči, zato treba javne oblasti; ta oblast je torej uvedena v prospeh vseh ljudij, ne pa v poseben prid tistih, katerim je oblast izročena. 13. Za vzdrževanje javne oblasti in za izdatke uprave je neobhodno potreben splošni davek; ta pa mora biti razdeljen enakomerno po premoženju med vse državljane. 14. Vsak državljan ima pravico, prepričati se sam ali po svojem zastopniku (poslancu) o potrebnosti splošnega davka, dati svobodno-voljno svoje soglašanje, nadzirati porabo davkov kakor tudi določati višino, nastavek (proračun) in dobo veljavnosti. 15. Družba je upravičena zahtevati od vsakega javnega uradnika odgovor o njegovem poslovanju. 16. Družba, v kateri se njene pravice ne čuvajo in meje oblastim niso določene, nima ustave (konstitucije). 17. Ker je lastnina neprekršljiva in sveta pravica, zato se je ne sme nihče oropati, razen, če kaj takega zahteva javna, očividno potrebna sila, pa tudi takrat samo pod pogojem, da se dotičnemu državljanu garantira zakonito odškodovanje«. SPLOŠNI PREGLED. Bosanski sabor. Vsled velikih uspehov, ki jih je dosegla deputacija bosanskega deželnega sveta povodom svojega zadnjega obiska na Dunaju se je pojavilo v vseh političnih strujah brez razlike narodnosti in veroizpovedanja stremljenje. da se najde način, po katerem bi bilo delovanje bosanskega sabora omogočeno. Vodilni člani vseh strank so prepričanja, da bi bilo mogoče sestaviti delavno večino v saboru iz članov vseh strank, ne da bi se s tem spremenili posamezni klubi, ki so danes v saboru. Pogajanja, ki so se vršila med posameznim strankami, so prinesla jako lep uspeh, tako da se splošno smatra ta akcija kot uspela. Prva točka, ki jo hoče rešiti nova večina sabora je rešitev investicijskega programa. Vsled tega novega polo- guljčkov. Od trenotka do trenotka je postajalo to tudi pokanje biča, hrzanje konja in tedaj — Minila je še ena minuta. Pierre Ribodin je stal bled kakor mrtvec, zdelo se je, kakor da se hočejo njegovi krčevito zviti prsti zagrebsti v njegove prsi. S široko odprtimi očmi je bulil v vrata. Nalahno so se odprla vrata a preko praga je stopil — poljski žid z dolgo, rdečo, ob kraju že osivelo brado, s kučmo na glavi in v dolgem kaftanu, ki mu je segal preko visokih škorenj doli do nog. Posut je bil nagosto s snežinkami. Zid je nagnil glavo, potegnil z roko preko brade in je dejal z zamolklim glasom; »Dolga je pot, visoko leži sneg — dovolite, prebijem to noč pri vas!« To so bile doslovno iste besede, ki jih je izrekel žid pred tridesetimi leti one strašne zimske noči. Nato je zaoril po sobi krik iz grla Ribodina, ternu je sledil težak padec — krčmar se je zgru-ai' na svoj stol. »Koljski žid!« so vzdihnile njegove tresoče ustmec, »kakor pred tridesetimi leti — kakor pred tridesetimi leti!« 3. poglavje. Prstan z rubinastim srcem. onesvestil« je viknila Lujiza pre-D-wr,f -se na&ni!a trepetajoča nad Pierra Ribodina, ki je v resnici ležal malo časa na sto- Iu’ nodv v^el.’ kaj se godi ž njim. I oljski zid je stal med tem mirno med vratmi ter čakal, da si opomore krčmar, ki mu je zaklical, ko se je zopet zavedel: »Kaj hočete, — ali ste strašilo iz pekla, ali ste resnično poljski žid, ki ga je slučaj dovel nocoj v mojo hišo?« Oprostite«, je odgovoril stari žid, pogla-divši si zopet svojo sivo brado, v resnici vas ne razumem. »Pripeljal sem se na svojih saneh iz Strass-burga in nameravam jutri potovati dalje — zakaj da bi bil strašilo iz pekla?« »Pomirite se, tast,« je pošepetal Frangois Gromond krčmarju, »pozabite stare dogodke! Saj vendar ni en sam poljski žid na svetu. Vsekakor ni ta niti malo sličen onemu, ki je bil izginil pred tridesetimi leti.« »Pač, zelo sličen mu je«, je odgovoril krčmar, — »prav tako je stal pred menoj, kakor stoji tale tukaj; tudi poteze obraza so popolnoma iste, ali kdor je mrtev, je mrtev in ne vstane nikdar več! Daj mi čašo vode, drago dete. Moral si bom dati puščati kri, zdi se mi, da je pregosta.« »Sedite, dragi mož«, se je obrnila Lujiza k poljskemu Židu, kažoča na stol. »Seveda morete prenočiti pri nas, ker vas pač ne bomo pustili, da bi v tem strašnem vremenu in v temi potovali dalje.« »Potem pa izprežem konja in ga povedem v hlev«, je odgovoril poljski žid; »pa če imate kaj jesti, lepa gospodična, sprejmem prav rad iz vaših nežnih rok.« »Glej, glej«, se je zasmejal Frangois Grognard, »kako se zna laskati!« — Odkod pa prihajate, dobri mož?« »Jaz? — Iz Varšave.« Pierre Ribodin je vzdrhtel. Torej tudi to se je ujemalo. 1'udi ta žid prihaja iz Varšave. Ribodinov praznoverni strah je začel iznova naraščati. Žid je šel med tem mirno iz sobe, in kmalu je bilo slišati, kako se zunaj razgovarja s konjem. Pierre Ribodin se je spet nekoliko pomiril. »Glas mu zveni popolnoma drugače«, je rekel, globoko vzdihnivši, »ali razumeli boste, Frangois Grognard«’ je nadaljeval po kratkem premoru, »razumeli boste, da — da tako iznenadenje prodere človeku do kosti.« »Vsekakor je to vražja smola, da mi je to strašno vreme privedlo zopet Žida v hišo.« »Saj potuje jutri dalje«, je miril Frangois Grognard; »nocoj naj lepo prenoči pri vas, a svetujem vam, ne brigajte se zanj, posebno«, — Frangois se je nasmejal na ves glas — »ne dajte, da vam pokaže svoj denarni pas.« »Tako, tukaj sem zopet, je dejal žid, prišed-ši v sobo; »kaj pravite k temu vremenu? Res, sem že mislil, da ne pridem živ semkaj. Burja mi je brila sneg v obraz, da sem moral imeti napol zaprte oči, a na moji bradi so se naredile ledene sveče. Sedaj jih otajam in si pri peči ogrejem svoje zmrzle ude.« Lujiza je med tem odšla v kuhinjo. Frangois Grognard je tekel za njo, ker je že dolgo želel, da bi bil sam s svojo ljubico. Ko je Lujiza kurila, jo je objel in vprašal šaleč se: »Kajne, Lujiza, tudi ti si želiš spomladi? Ž njo pride tudi najin poročni dan.« »Ah, Frangois«, je odgovorila Lujiza, zroča v ogenj, »zdi se mi, kakor da ne bom nikdar tvoja.« »Lujiza, kaj govoriš?« je vprašal Frangois iznenaden. »Ali se spominjaš onih ciganov, ki so bili nedavno v vasi?« je nadaljevala Lujiza, »neka stara ciganka mi je rekla, da umrjem kot dekle.« »Bog ne daj, da bi te izgubil«, je odgovoril Frangois Grognard in je objel iznova vitko, krasno deklico. Prosim te, ne obtežuj mi srce. Šest tednov ni večnost — in v šestih tednih dos moja draga ženica.« ^ ^ žaja je postala tudi kriza, ki je izbruhnila v saboru po izključitvi poslancev Arnautoviča in Karamehmedoviča brezpredmetna, ter se je sklenilo isto poravnati zasebnim potom. Prva Seja bosanskega sabora bo sklepala takoj po pravoslavnih praznikih in takrat bo nova večina začela takoj z delom ter na ta način preprečila vedne krize in konflikte, ki so se pojavljali tako pogosto v korporaciji. Politični položaj na Hrvaškem. Ne samo v opozicijonalnih krogih, temveč tudi v ogrskih parlamentarnih krogih se splošno sodi, da je položaj sedanjega bana Tomašiča nevzdržljiv. Tomašič je sicer predložil cesarju načrt, po katerem bi bilo mogoče razmotati kritično situacijo na Hrvaškem, cesar je njegov načrt sprejel, ban si je priboril z nezaslišanimi nasilji res par mandatov, toda ravno ta nasilja so v merodajnih krogih izzvala odločen odpor proti taktiki bana Tomašiča. Ti ogrski in avstrijski merodajni krogi so se naravnost zgražali nad nasilji, ki jih je Tomašič uprijarjal pri zadnjih volitvah. Delazmožnost hrvaškega saborja je nemogoča. Vlada ne more računati na nikako večino, da, opozicijonalna večina bo razveljavila večino mandatov, ki si jih je priborila vlada z nezaslišanim terorizmom. Nastane samo vprašanje, kdo je bodoči mož na Hrvaškem. Vsak ban, ki bi danes prevzel politično upravo na Hrvaškem, bi se moral opirati na sedanjo vladno stranko, kar pa popolnoma^ izključuje delazmožnost sabora. Kot tak ban že bi prišel v prvi vrsti v poštev bivši ban narodne vlade grof Pejačevič, toda ta je izjavil, da vspričo sedanjih razmer ni upati na nikak pozitiven rezultat. Zato splošno prevladuje mnenje, da je rešitev sedanje krize mogoča le na ta nacm, da se uspostavi na Hrvaškem vlada kraljevskega komisarja, ki naj s popolno absolutistično polnomočjo naredi konec skoro azijatskim razmeram na Hrvatskem. Predsednik stola sed-morice n&jvišjc sodne inšteince zix liivtisko, bivši ban Rakoczay je podal svojo demisijo; podal je svojo demisijo brez vsakega vzroka. Zato prevladuje splošno mnenje, da je on določen kot prvi kraljevski komisar na Hrvaškem. Kdo ve, ako se mu posreči to, kar so zastonj poskušali njegovi predniki. Ti so vladali ustavno, komisar bi pa absolutistično! Dejstvo pa je le to, da tudi absolutizem ne bo ubil na Hrvaškem’ narodnega gibanja hrvaškega prebivalstva. DNEVNI PRE8LE0. Cenejne dopisnike prosimo, naj nam pošiljajo resna in točna poročila na naslov: »Uredništvo neodvisnega političnega dnevnika »Dan« V * Novi”'dnevnik »Dan« razpošiljamo deset dni na ogled kavarnam, postilnam m zasebnikom in prosimo, da nam pošljejo naročnino, oz. naznanijo po dopisnici na upravmštvo »Dneva«, da se naroče. Plačuje se list v naprej do 0. vs&kegči meseca, sicer se list z 10. številko ustavi. _ , „ Novi dnevnik »Dan« smo razposlali vsem tobakarnam v nadrobno prodajo. Prosimo, da prodajajo list proti običajni proviziji. Koliko iztisov lista želi kakšna tobakarna, naj to javi upravništvu »Dneva«. Čudovito je, da se je dnevnik »Dan« v teh par dneh, kar izhaja, tako priljubil pri občinstvu. Ljubljanske tobakarne razprodajajo večkrat vse doposlane jim izvode in pošiljajo po se vet izvodov. Vzrok temu je iskati v mnogobrojm in zanimivi vsebini in pa v reelnosti lista. 1 ovdar-jamo, da bomo zastavili vse svoje moči, da povzdignemo list še bolj. Ni naš namen delati konkurenco že obstoječim ljubljanskim dnevnikom. Pač pa si hočemo ustvariti nov in obširen krog čitateljev in prijateljev »Dneva« m na ta način širiti prosveto med narod, posebno nied tiste mase, ki jim je bilo čitanje časopisov se tuje. Cenjenim naročnikom »Dneva« sporočamo na razna vprašanja, da priložimo še tekom tega meseca položnice za vplačevanje naročnine. Ljubljanski župan in kranjski deželni glavar. V merodajnih krogih se zatrjuje, da bo še ta teden komerčni svetnik Fran Povše imeno- van za deželnega glavarja kranjskega, istočasno pa dospe v Ljubljano tudi potrditev ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja. Nemški denuncijanti. Ko je bil izvoljen dr. Ivan Tavčar županom ljubljanskim dobil je od vseh strani brzojavne pozdrave. Tako mu je čestital tudi prijatelj njegove rodbine, ki je pa slučajno avstrijski oficir. To se pa zdi ljubljanskemu otoku v kazini neumljivo, skovali so graške štimce notico, v kateri deiiuncirajo tega oficirja, kakor kakega veleizdajalca, ki pa ni zagrešil nič drugega, nego je storil edino to, kar zahteva najenostavnejši takt. Ako ljubljanski Nemci ne razumejo tega, tedaj jih moramo obžalovati, Slovenec pa razume to, pa če je magari tudi avstrijski oficir. Ako hočejo ljubljanski Nemci delovati z denuncijacijami, in to tia tak način, naj pomislijo samo na to, da oni ki ima maslo na glavi, ne hodi na solnce. Ako bi hoteli igrati mi ulogo denuncijantov, tedaj bi lahko javnosti postregli s takimi stvarmi, da bi gospodom v kazini ustajali lasje. A mi smo tudi napram nasprotnikom kavalirji — prepuščamo denunciranje ter enake čednosti Edel-voiku iz kazine! Himen. Poročil se je včeraj veletržec g. Tielhomil Jenko iz Podgrada z gdč. Zinko Domjanov©. Bilo srečno. Dramatik Finžgar. Piše se nam: Skusite zvedeti, gospod urednik, zakaj Finžgar ni dal svoje drame »Naša kri« takozvanemu »Ljudskemu odru«, kjer se vendar uprizarjajo katoli-fL.„ drame katoliških pisateljev kakršen je g. Finžgar:* Saj je spisal pred par leti lep katoliški ■ molitvenik! In v Zelimljah je ustanovil »Cuka«! Sloviti dramaturg in režiser klerikalni profesor Robida bi bil gotovo rad sprejel »Našo kri«. Javna telovadba »Ljubljanskega Sokola« ob priliki petdesetletnice Čitalnice se je vršila 6. t. m. popoldne. Društvo je pokazalo s tem hvaležnost napram jubilarki, občinstvu pa svojo preteklost in sedanjost. Proste vaje je izvajalo 20 odnosno 12 telovadcev. Pokazali so vaje iz zadnjega vseslovenskega sokolskega zleta in vaje za III vseslovenski zlet 1. 1913. kolika razlika, kolikšen in kako hiter je tehnični razvoj in napredek sokolske telovadbe. Tam priprostost kompozicije, sama gimnastičnost, tu naravnost prepojena z umetnostjo, hitrost gibov, urni obrati stekajo v mirne drže, težka fizičnost in lahni poskoki pogosto prehajajo v harmonično zaokrožene plesu podobne "ibe. Vaje so težke, prav lepe, peta vsled hitro se menjajočih položajev, obratov in ker gre iz mesta, najefektnejša in seveda tudi najtežja. Češka godba za VI. zlet je težka in zahteva godbeno naobraženega telovadca. Izvedba je bila prav dobra. Sestavljeni nastopi so bili eksaktni. — Sestavica telovadk nam je pokazala ženske proste vaje za 1. 1913. So prav lepe, polne simbolistike, z nogami baletni gibi, z rokami znazornjeno na več mestih, obramba, napad, pozdravne kretnje itd. Ce bi primerjali slovenske z češkimi ženskimi za 1. 1912., ne vemo, katerim bi prisodili prvo mesto. Oboje so lepe, ker so oboje v istem slogu, ali slovenske so živahnejše. Izvajale so jih deklice dovršeno, vložile so vanje povdarek in življenje, deloma tudi gracioznost. Na orodju so nastopile 3 vrste (drog, bradlja, konj in Sir), pozneje 1 vrsta na krogih. Videli smo mnogo efektnega, težkega in tudi nekatere stvari, ki se vidijo redko (n. pr. na drogu zakolebno naupor in skrčno premah v prednos, ali iz vzpore zadaj z podpri-jemom odkoleb naprej in pri zakolebu prepri-jetn v nadprijem). Na krogih so občinstvu oso-bito ugajali mogočni prevrati v predgugu. Skupinske vaje na dveh dveh bradljah so nam znane iz Domžal in Zagreba. Izvajale so se izvrstno. — Sokol je z delom proslavil petdesetletnico Čitalnice. Javne telovadbe so velikega propagačnega pomena za sokolsko stvar. Iz tega stališča je obžalovati, da se ni napravilo za njo več reklame, ker obisk bi bil s tem večji. Sokolstvo je organizacija trdega, narodnega dela, pristopajmo k sokolskim društvom! Ples Narodne čitalnice. Slavnost 501etnice obstoja Narodne čitalnice je završil ples v Narodnem domu. Kakor že dolgo ne, je to pot privabila Narodna čitalnica na priredbo toliko KARMENU: KepUe. (Iz otroške mizerije.) »In ta usedlina je res nevarna?« »Zelo nevarna! Pretekli teden, ali ste brali, pripetila se je v Nikolajevu eksplozija. Kotel se je razletel na parniku, a zakaj? Ker je bil brez nadzorstva. Usedlinna se je nabirala in nabirala vedno več v njem in niso ga čistili. Kurišča so postala žareča, niso mogla zdržati in lepega dne — krali! Dobro, da ni bilo pasažerjev. Samo kurjač in mašinist sta odnesla svoj del. In kdo je bil temu kriv?« »Kdo?« »No, parniške družbe. Parniki jun vozijo tri, štiri mesece nepretrgoma. Danes pride parnik, jutri pa že gre. Za snaženje ni časa. V marsikaterem kotlu je usedline za dve coli, v drugih ja cel veršot.1) Tu ni dosledno vedeti baterij, cevi namreč. Vse je prevlečeno z usedlino. Mislite, da imajo pasažerji pojem o tem? Stopijo na parnik in se odpeljejo. Ce bi pa le malo pogledali na kotel in videli kaj se tam godi, bi se gotovo za nobeno ceno ne hoteli peljati. Jaz sam bi tega ne storil, življenje mi je drago. Nek mehanik mi je pripovedoval, da na Angleškem preiskuje kotle in strojne prostore posebna komisija, ki se povsod plazi okrog in vse pregleda in prevoha. Ce kotel ni snažen, ali če sploh kaj ni v redu — že imate: »Stroj — stop! Ne drzni se naprej voziti, stoj! Tako je na Angleškem.« Najstarejši je govoril v eni sapi. Presenetil me je in me prisilil k premišljevanju. V resnici, kakšnim nevarnostim se izposta-yfjamo. Stopimo na parnik in med tem se pr- 1 Ruska mera. pravlja doli v kotlu drama! Draga Kepica! Odkrila mi je eno najstrašnejših ran naših privatnih parobrodnih družb. Pri teh družbah, ki imajo velik apetit, manjka pravilnega nadzorstva nad ladjami. Res so sicer za slučaj katastrof asekurirani in postanejo radi tega optimisti — ampak druga s pasažirji!« »Zakaj pa vas imenujejo kepice?« vprašal sem dalje. »Ne vem. Skoro gotovo radi tega, ker smo majhni in ker se moremo samo mi plaziti po kotlih. Zato izbero med niami samo majhne, suhe, no ravno — kepice. Kotel je vendar tesen. V kurišče tudi ne morem. Tja se mora splaziti najmanjši med nami. Najstarejši se je naenkrat nasmehnil. »Cernu se smejete?« ga vprašam. »Tako!« in zopet se je nasmehnil. »Veste kaj mi je rekel zdravnik ladje? »Vi ste, — je dejal — prave kepice!« Vsak človek ima v sebi kepice — rudeče so. Ce se prime človeka kaka bolezen, odženo jo take kepice — Vi odganjate iz kotlov bolezen, usedlino.« Čudil sem se temu dečku, še na pol otrok, v tem mračnem umazanem kotlu, ko mi je razkladal Mečnikovo teorijo. Morda zdravnik ni imel prav? Njegova primera je bila zelo umestna in pravilna. Ti otroci so za parobrode ravno iste kepice — spasiteljice, kakor krvna telesca za človeški organizem. »Vi ste najstarejši? V čem obstaja vaša dolžnost?« »Kaj da je moja dolžnost? Paziti, da vsi delajo. Kepice se včasih tudi rade pozabavajo. Kar zarijejo se v kak kotiček, tolčejo s kladveci, kakor da bi delale in klepetajo med seboj. Takrat moram paziti. Kdor me ne uboga, ali se v čem pregreši, tega kaznujem jaz.« »In kako jih kaznujete?« »Krivcu naložim več orodja, da ga mora vleči domov.« občinstva, da je bila velika dvorana Narodnega doma natlačeno polna samih brhkih plesalk in lahkonogih plesalcev. Stranski prostori pa so se napolnili narodnega občinstva iz Ljubljane in vseh strani naše domovine, ki je z radostjo in zanimanjem sledilo vrvenju mladine. Slavje so počastili s svojo navzočnostjo gg. poslanci župan dr. Tavčar, dr. Novak, dr. Ravnihar, Reisner, Ribnikar, dr. T riller, Turk in Višnikar. Razen tega so se odzvali vabilu Narodne čitalnice« gg. deželni predsednik baron Schvvarz, dvorni svetnik grof Korinsky, vladni svetnik vitez Laschan in kakih 30 oficirjev ljubljanske posadke. Plesni večer je začel s koncertom Slovenske filharmonije, ki je ob tej priliki pokazala vzlic neakustičnosti dvorane svoje temeljite zmožnosti. Ples je otvorila gospa županja dr. Tavčarjeva s predsednikom Narodne čitalnice poslancem Višnikarjem. Četvorke je plesalo okolo 200 parov, živahnost in aniinira-nost pa je trajala do ranega jutra. V postranskih prostorih velike dvorane ter vsih prostorih Narodne čitalnice je bil buftet, ki je nudil najraznovrstnejšo izbero okrepčil. Narodne gospe in gospodične so z požrtvovalnosjo vstra-jale na svojiii mestih po paviljonih do zadnjega in tako pripomogle tudi do lepega gmotnega uspeha tega slavja. S to priredbo je bila zaključena jubilejna slavnost Narodne čitalnice. Omenjamo še, da gre za celo slavje glavna zasluga gg. predsedniku in poslancu Višnikarju ter podpredsedniku in podpolkovniku Milavcu, ki sta znala v Narodnem domu kakor je ples pokazal — pod praporom Čitalnice koncentrirati nenavadno veliko število rajanja in veseljažel-njih njenih prijateljev. Sokol v Kranju je imel svoj občni zbor v petek zvečer. Navzočih 47 članov. Starosta br. Janko Sajovic otvori občni zbor, se spominja SOletnice Sokolstva in njihovih ustanoviteljev J. Hignerja in M. Tyrša, pozivlje k udeležbi na VI. češki vsesokolski zlet v Pragi, omeni najvažnejše dogodke preteklega leta in odda besedo tajniku br. Franu Chrobathu ml. Tajniško poročilo poda skrbno sestavljeno sliko društvenega delovanja v 1. 1911. Koncem leta je bilo 128 članov, za Kranj vsekakor premajhno število. Mesto obolelega brata blagajnika poda brat tajnik tudi blagajniško poročilo in k temu poroča v imenu računskih pregledovalcev br. Berti Pučnik, da je bilo blagajnikovo poslovanje vzorno; za kar se mu izreče na poročevalcev predlog absolutorij s pohvalo. Načelnik br. Fran Ažman poroča podrobneje o notranjem delu v telovadnici. Skozi celo leto je telovadilo 28/5 telovadcev v 280 tel. urah. Iz marljivo sestavljenega poročila knjižničarja br. Ivana Valenčiča, posnamemo, da se je izposodilo iz društvene knjižnice v 436 slučajih 1084 knjig. Knjižnica šteje 915 del v 1092 zvezkih. V novi odbor so bili izvoljeni: starosta: Janko Sajovic, podstarosta Josip Cvar, načelnik Fran Ažman, odborniki: Benedik Fr., Chrobath Fr. ml., Jagodic Iv., Jereb R., Jurman Jos., Pirc Ciril, Valenčič Iv. in Zupančič Fr.; odb. namestnikom: Meden Jos., Rus Vilko, Šinkovec Ant. in Volčič Fr.; pr. računov: Mešek j. in Pučnik Berti; praporščak: dr. Jos. Kušar, njegov namestnik Fr. Benedik. Nato so se izovlili zastopniki za ženski telovadni odsek ter odposlanci na občni zbor S. S. Z. in O. S. 2. Br. Fr. Chrobath ml. je priporočal zopetno ustanovitev samostojnega stavbnega sklada za »Sokolski dom«. Po živahni debati se je predlog sprejel; v tozadevni odsek so pa bili izvoljeni bratje: Jos. Majdič, Jos. Meden in Berti Pučnik. Ustanovil se je tudi jiosebni zletih sklad za praški zlet in takoj se je nabralo v ta namen nad 70 K. Po triurnem zborovanju je zaključil br. starosta občni zbor, ki je pokazal, kako vrši kranjski Sokol svojo nalogo. Izobraževalni klub (»I. K-«) v Sloveniji. (Načelnik t. Ivan Sajovic). Njegov namen je: biti duševno torišče in ognjišče, duša celega društva in vplivati na posamezne člane zlasti iniciativno, da se poleg svojega strokovnega študija posvete še drugim strokam na podlagi delitve dela. Ta svoj namen dosega s predavateljskimi in diskusijskimi večeri o aktualnih in po možnosti znanstvenih vprašanjih posameznih tt. v izvenstrokovno literaturo. Začeli so z aktualnimi vprašanji: 1. Zaupni sestanek na-rodno.radikalnega dijaštva v Ljubljani. Referi-ral t. Ivan Sajovic. Podal je najprej vzroke, da je sprejela eksekutiva predlog, naj se prirejajo vsakoletni zaupni sestanki o velikih počitnicah (osebno in idejno spoznavanje radikalcev mej seboj, ker so razkropljeni po treh vseučiliščnih mestih, zanesti enotno in konstantno gibanje v društvu itd.) ter podal nato sliko zaupnega sestanka. Ponovil je v glavnih potezah vse referate in tozadevno debato, analiziral posamezne resolucije, ter jih utemeljil. Svoje pomisleke v taktičnem in idejnem oziru je podal t. Zalokar v posebnem referatu. Živahna debata kot posledica teh dveh referatov je konštatirala enotnost nazorov. — Drugo aktualno vprašanje, ki se j‘e ventiliralo v l. K. je: faktično razmerje med slovensko javnostjo in narodno-radikalno strujo v sedanjosti in perspektiva v prihodnjost. Izpeljali smo to idejo na ta način, da je vsak iz svojega kraja oz. okrožja sestavil referat, ki je podal verno lokalno,s!iko v zmislu naše naloge. 1 i referati so se potem strnili v glavne in sicer so refenrah: za Gorenjsko, t. Šlibar, za Koroško t. Lipar, za 1 rst in okolico t. Čermelj, za Štajersko t. Fohn, za ostale kraje pa t. Trošt. Iz vseh teh referatov je naredil t. Trošt zaključno kritično predavanje, ki je dalo pregled v štirih smereh: 1. stanje naše struje v sedanjosti nasproti slovenski javnosti; 2. naše stanje za znotraj; 3. taktika; 4. perspektiva v prihodnjost. Pri vsakem referatu se gleda na tehnično in materialno stran referata: na način prednašanja h] na idejno njegovo stran. To je delo I. K. do božiča. Po božiču pa je napovedal t. Ivan Sajovic poseben znanstven ciklus predavanj: 1. liberalizem, 2. socializem, 3. radikalizem, kot sinteza prvih dveh. Uinrl je v Celju v četrtek trgovec gospod Kurol vanič; pri pogrebu, ki se je vršil v so-boto, je bilo jako veliko občinstva, kar kaže, da je bil blagi pokojnik občespoštovan. Bodi mu zemljica rahla! Norost v naravi. Janez Kavčič je prinesel iz Vipave, kamor je šel vino kupovat, šopek zelenih črešenj. Ljudje pravijo, da bodo ti znaki slabo vplivali na letošnjo letno. Zii&ii mile zime. V zadnjih dneh je zopet premagalo solnce ledeno zimo. Tako se je pripetilo, da nam je prijatelj našega lista poslal šopek telohov, ki jih je nabral na Šmarni gori. V pripravljalni odbor zveze dramatičnih društev so bili z vzklikom izvoljeni: gg. Fran Govekar (predsednik). R. Juvan (Ljubljana), Jakob Spicar (Jesenice), Janko Sajovic (Kranj), A. Binter (Kamnik), Rafko Salmič (Celje), Ivan Kejžar (Maribor), Rajner Hlača (Trst). V ta odbor se kooptirajo še zastopniki drugih društev (Gorica, Tolmin, Ptuj, Novo mesto, Ribnica i. dr.). Akademija priredi nocoj in jutri zvečer ob 8. uri v veliki dvorani Mestnega doma javno predavanje. Predava g. dr. A. Heinz, profesor kr. vseučilišča v Zagrebu. Tema: Razplodne prilike bilja (o ploditvi rastlin). — Gospod profesor Heinz je že večkrat predaval v Akademiji in si je s svojim izrednim simpatičnim nastopom osvojil naše občinstvo. Ker je terna važen in lep, bo sl. občinstvo drage volje hitelo poslušat predavanje gospoda profesorja, ki bo svoje predavanje pojasnjeval z lepimi slikami. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani piiiech dne 3. februarja 1912 v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani svoj VI. planinski P*es. I a ples se bode vršil v obsegu kakor dosedanji planinski plesi in društvo bo posebno preskrbelo za vsestransko neprisiljeno zabavo, in za najvzornejšo postrežbo, katero bo vršilo s pripomočjo damskega odseka v svoji režiji. Za veselico bodo prirejene vse tri dvorane Narodnega doma in bo tudi preskrbljeno za primeren odpočitek. Igrala bosta dva oddelka Slovenske Filharmonije. Ker je prebitek določen v podporo tako potrebnega delovanja za slovensko planinstvo, naj se blagovoli narodno občinstvo in nosebno vsi prijatelji planinstva udeležiti VI. planinskega plesa. Na veselo svidenje! Tako se zastonj večerja. V neko gostilno na Dolenjski cesti je prišel čedno oblečen človek, si naročil dobro večerjico in jo zalil z nekaj mericami rujnega vinca. Nenadoma je vstal »Po sinjem svodu krogljica Vrti se, suče in trklja, V daljavi silni suče se. Odpeljal fant bi rad dekle,« se je oglasil iz tretjega kurišča čivkajoč, predrzen glasek. »Mir!« je zaklical najstarejši in čivkajoči glasek je utihnil. »Daj mi ognja« odzval se je isti glasek in kepica se je prikazala z ugaslo svečo. »Dvajsetič^ že« opominja najstarejši. »Ce tudi. Kaj morem zato, da plamen vedno ugaša. Ali ti je žal? Sveče ti gotovo ne odjem!« odgovarja oni s prejšnjo zavestjo. "Koliko kepic vas je?« sem vprašal radovedno. »Skoro sto.« »In pri kom ste nastavljeni.« »Pri podjetniku. V biroih parobrodnih družb prevzema snaženje.« »Koliko imate plače?« »35 do 40 kopejk dnevno in najstarejši 60 kopejk.« »Je delo težko?« Kovanje je prestalo in osem kapic se je izrinilo s svečami v rokah in obdajo me kakor veverice. »Je težko vaše delo«, povzamem zopet. Kepice so se spogledale. Vse molče. Moč podjetnika je morala pač tu vladati, kajti riihče se ne more odločiti z resnico na dan. »Sahalin« pretrga eden nenadoma molk. Obrnem se. Bil je majhen, slaboten, približno 12 letni deček; v umazanem potu in pokrit s kotlovimi odpadki je izgledal kakor mrtev ptiček. »Noge bole, prsa, roke, vse, čisto vse boli« šepeče in nagne kodrovo glavico. Ubogo dete! Besede so zvenele zamolklo v temnem, groznem kotlu in opazil sem, da ga je je dušilo v grlu. »'Fe zelo boli na prsih« vprašam. »O, da zelo! In vse le radi usedline. Veste, ta je različna: sladka in slana. Sladka ni tako nevarna, da se odpraskati, ampak slana!... Vidite, v tem kotlu je le sladka, ker imajo vsi parniki »I rostovoijno« cedilo. Parnik v »Črnem oceanu« pa n. pr. »V takšnem Črnem oceanu« ga prekine živahno druga kepica s topim noskom, »takega vendar ni. »Crno morje le je in Indijski ocean.« »No, zavoljo mene Indijski ocean« popravlja zmeden oni in pripoveduje: »Vodna zaloga se.porabi. Cedilnik se napolni z morsko vodo, °čisti jo in tako spušča v kotel; usedlina je sladka. Privatni parniki pa nimajo cedil in kotli se Polnijo z morsko vodo in sol se useda. Pa čepimo po cele dni in tolčemo s kladevci, solni prah nam leti v oči, v usta, v nos in nas pošteno razjeda. Mnogi oslepe. Sol Sredozemskega morja je najhujša. Celi dan bi človek pil, tako žge v prsih; čeber vode bi mogel izpiti.« »To vse skupaj še ni nič« se vmeša tretja kepica v pogovor. »Pride vam danes brzopar-nik in jutri mora proč. Kotel pa se mora osna-žiti. Kurjač pogasi ogenj, izsesa paro in napode nas v kotel. Kotel se pa še ni izpotil; kako tudi, saj rabi za to dva, tri dni. Cevi in kurišča so še vroča, niso se mogla ohladiti. In tako čepimo, kakor v vroči kopelji, sapo nam jemlje. Roke in obraz in noge, vse skeli. Vsi smo opečeni. Luči ugašajo, sveče se tajajo, prevroče je in zraka manjka. Glava boli, prsa, človeka spreletava mraz in delati moramo. Odpraskovati slano usedlino in sol polni nos in ušesa. To je delo! Več ko pet minut nihče ne vzdrži, izlezti moramo po vodo in zrak. Mnogokrat delamo do dveh ponoči, ker se mudi« »Kako vas more mehanik poslati v tak kotel!« »Kaj mu je do tega. Kotel mora biti očiščen in basta.« in odšel, ne da bi plačal. Ker ga nekaj časa ni biio nazaj, sledili so mu natakarica, gostilničar in neki gost. Toda neznancc je zapazil to patruljo in jo ubral po železnični progi na barje. Zasledovalci pa so se morali vrniti brez denarja. V včerajšnji noči je bilo po mestu jako živahno. Ne samo kavarne in gostilne, tudi ulice so bile veliko bolj frekventirane, kot v Božiču. Policija je imela precej opravila, da je skrbela za nočni mir. Nekaj ljudij je legitimirala, v par slučajih pa si je morala pomagati z ostrejšim sredstvom, z aretacijo. PROSVETA. Slovensko gledališče. Minule praznike so oe vršile v gledališču dve dramski, ena operna in ena operetna predstava. V soboto popoldne se je igrala Bizetova opera Carmen z jako lepim uspehom pred polno hišo. — Zvečer se je ponavljal Finžgarjev igrokaz »Naša kri« deloma okrajšan in v par točkah spremenjen. I u-di ta trenotna predelana ni bila posebno srečna, ker je postala po teh črtali tendenca dela jako medla in se nam je vsa stvar zdela bolj dra-matski fragment nego enotno delo. Gledališče je bilo jako slabo obiskano. Včeraj popoldne so Sv uprizorile tretjič Vesele žene windsorske. Prestava je bila za naše razmere prav dobra. Zvečer se je pa pela opereta »Ples v operi«. Dirigiral je g. Talich, ki je pospešil tempo igre. Zlasti dobra je bila gdč. Thalerjeva in gospa lličičeva; tudi drugi so podali svoje najboljše. Gledališče je bilo polno. MtaurM/rv*! i ■ Dne 13. januarja zvečer vsi na 93> Sokolski raj a Sokola S. v Mestni do ml Najnovejse vesti, telefonska po^očils, MINISTRSKI- SVET. Dunaj, 7. januarja. Včeraj zvečer sc je vršil pod vodstvom ministrskega predsednika rroii. Stiirgkha ministrski svet, ki sc je pečal s položajem, ki je nastal po sklicanju avstrijskih deželnih zborov. Danes dopoldne je bil Stiirgkh v daljši avdijenci pri cesarju, kateremu je poročal o sklepih ministrskega sveta. CESAR POPOLNOMA ZDRAV. Dunaj, 7. januarja. Cesar je sedaj že popolnoma zdrav, včeraj in danes se je sprehajal dopoldne po schonbrunnski galeriji. VNUK NADVOJVODE IVANA — BUKOVIN- SKl DEŽELNI PREDSEDNIK. Dunaj, 7. januarja. Bukovinskim deželnim predsednikom bo imenovan namestniški svetnik v Bregencu dr. Rudolf grof Meran. Grof Meran je umik nadvojvode Ivana, ki je splošno znan pod imenom Ivan Orth in ki je bil lansko leto proglašen mrtvim. DALMATINSKI DEŽELNI PREDSEDNIK. Zadar, 7. januarja. »Hrvatska smotra« je pooblaščena izjaviti, da vodja dalmatinskega namestništva grof Attems ni vodil nikakih konferenc s strankami, ter ni podvzel nikake akcije glede delazmožnosti dalmatinskega deželnega zbora, to pa že iz tega vzroka ne, ker je bilo zadnje zasedanje popolnoma mirno in redno, ter ni nikakega vzroka, da bi se vlada pogajala s strankami. VELIKO ZBOROVANJE V ŠT. ILJU. Maribor, 7. januarja. V Št. liju se je vršil velik shod, na katerem je govoril dež. poslanec in odbornik Robič. Poročal je, da so se pogajanja vlade s slovenskimi poslanci glede dela-zmožnosti štajerskega deželnega zbora razbila. Govornik je podal tudi poročilo o proračunu dežele Štajerske in jasno pokazal, kako se finančno stanje dežele pod režimom nemškona-cijonalne večine vedno slabša. Govornik je žel mnogo polivale. V kar največjem številu zbrani Slovenci so sprejeli končno soglasno resolucijo, v kateri poživljajo poslance, naj ostanejo tudi nadalje v obstrukciji. POŠTARJI PRI TRGOVSKEM MINISTRU. Dunaj, 7. januarja. Danes se je zglasila pri trgovskem ministru dr. Rosslerju deputacija osrednje zveze avstrijskih poštarjev jn ekspe-dijentov. Vprašali so, kdaj dobe izplačano dravinjsko doklado. Minister Rossler je odgovoril, da je trgovsko ministrstvo odposlalo že 3. januarja poštnim ravnateljstvom nalog glede izplačala draginjske doklade, ter da se ista izplača tekom teh dni. Kar pa se tiče službene pragmatike državnih uradnikov, je izjavil minister, da bo ista veljala enako za poštarje in ekspedijen-te, kakor za uradnike. ANGLEŽI ZASEDLI SINAI. London, 7. januarja. Angleška sredozemska mornaric:i je zasedla polotok Sinai, ki prevladuje nad sueškim prekopom. Vlada je sklenila, da zgradi na polotoku najmodernejše trdnjave, enake kakor so v Gibraltarju. Doslej je Iurčija smatrala sinajski polotok za svojo last in začetkom italijansko-turške vojne se je govorilo, da bo Turčija zasedla Sinai, ter ga uporabljala kot operacijsko osnovo proti italijanski koloniji v Eritreji. Sedaj so pa Angleži prehiteli Turke in od otomanskega cesarstva odtrgali zopet važno provinco. VELIK VIHAR NA DUNAJU. Dunaj, 7. januarja. Danes popoldne je bil na Dunaju velikanski vihar, ki je povzročil mnogo škode, raz hiše Je razmetaval mnogo