KO. 162
0o*a»o°% /	m spimr
^ A{/^4^e	omx
' 7/-e
/1-IVl’E Wg/*mi—HOIWE

National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 22, 1963
SLOV€NIAM
MOIWING NSWSPAP6I
’ r /• <•••. >• i-Ai./if
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
čshešlovaški ikofis
PRAGA, ČSR. — Ta za češko politiko usodni teden se je začel z nenavadnim dogodkom. Pretekli ponedeljek je obiskalo šest škofov ČSR z apostolskim u-praviteljem Tomaskom na čelu predsednika republike Svobodo. Pogovoru je prisostvoval tudi minister za kulturo Galuska. Na sestanku so obravnavali vprašanje novih škofov (pet mest je še zmeraj praznih), morebitno vrnitev kardinala Berana, obnovo semenišč, položaj katoliških redov, verski pouk, še posebno pa dovoljenje 1,500 duhovnikom, da smejo zopet nemoteno iti v dušno pastirstvo.
Da je prišlo do tega sestanka primeroma pozno, je treba deloma pripisati skrajno previdni presoji češkega političnega položaja po vatikanski diplomaciji. Vatikan je bil seveda navdušen za dogodke v Pragi že od prvega dne, ni si pa mogel predstavljati, kako more novi češki režim kar obenem oboževati diktaturo proletarijata, odnosno “vodilno vlogo ’’komunistične stranke, hkrati pa obetati svobodo tiska, svobodo vesti, svobodo združevanja itd. Saj ravno te svobode podkopujejo najbolj učinkovito vsako diktaturo, torej tudi komunistično.
Diplomatski svet je zelo vpo-števal rezerviranost vatikanskih diplomatov, ne pa tako svobodni svet. Zato so dogodki tega tedna na Češkem manj presenetili diplomate kot poklicne politike, ki so velikokrat živeli daleč od stvarnosti. Saj so še v torek širili po Dunaju vesti, da bo češka vlada odredila za sredi tedna vojaške vaje, ki jih bodo češke divizije vršile na Moravskem in Slovaškem. Do “vojaških vaj” je res prišlo, toda odredila jih je Moskva!
Social Security naj se prilagodi potrebam
WASHINGTON, D.C. — Sestavljala demokratskega voliv-nega programa so vključili vanj zahtevo, naj se Social Security s svojimi pokojninami prilagodi “življenjskim stroškom”, ker je v sedanjem obsegu nezadovoljiv in pušča milijone starih ljudi v stiski.
Republikanski volivni program ima v pogledu Social Security le priporočilo za zvišanje pokojnin, preživnin in drugih prejemkov, kot ga je predložil Wilbur Cohen, zvezni tajnik za zdravstvo, vzgojo in socialno skrbstvo.
Kanadski piloti se pobotali z Air Canada
MONTREAL, Kan. — Zveza kanadskih potniških pilotov se je pogodila z Air Canada in sklenila z njo novo delovno pogodbo, ki določa 17% zvišanja plač tekom prihodnjih 27 mesecev. Piloti so prvotno zahtevali 21% Za dve leti in grozili s štrajkom, ko družba na njihove zahteve ni pristala.	■ ijflifiH
MSATVUtVE *
Vremenih prerok pravi:
Delno oblačno, vroče in soparno, možnost neviht. Naj višja temperatura okoli 90.
McNamara: ZDA imajo preveč atomskih bomb
Združene države imajo vsaj tn do štirikrat več atomskih glav in možnosti poslati jih na izbrane cilje v nasprotnikovi deželi kot Sovjetija.
NEW YORK, N.Y. — Bivši o-brambni tajnik ZDA Robert Mc-namara je mnenja, da imajo Združene države preveč vodikovih in atomskih bomb, vsaj trikrat ali celo štirikrat toliko kot Sovjetska zveza. McNamara je to razkril v izjavi, ki jo prinaša v svoji številki za prihodnji teden znani časopis Look. Izjava je izvleček iz knjige, ki jo pripravlja McNamara in bo predvidoma izšla v bližnji bodočnosti pod naslovom “Bistvo varnosti; razmišljanja v uradu”.
Bivši obrambni tajnik pravi, da je najboljše stvarno merilo atomske moči število posameznih atomskih glav in sposobnost te točno in gotovo pognati na izbrane tarče sovražnika s tako močjo, da bodo izbrani cilji uničeni. V tem pogledu prekašajo ZDA Sovjetsko zvezo trenutno vsaj 3 do 4-krat. Premoč je prevelika v primeri s potrebami varnosti. Do nje je prišlo na temelju napačnih zaključkov a-riške obveščevalne službe v letih 1960-1961.
McNamara je prepričan, da ne more rie Amerika ne Rusija napasti druga drugo, ne da bi bila sama pri tem uničena. Prav tako ni nobena sposobna z nenadnim napadom uničiti sposobnost druge za uničujoč odgovor. Ni izgleda, da bi se to stanje v bližnji bodočnosti moglo spremeniti, sodi McNamara.
Izjava bivšega obrambnega tajnika je v sedanjem trenutku posebno zanimiva ne le zaradi povečane mednarodne napetosti v zvezi z rusko zasedbo Češkoslovaške, ampak tudi v zvezi s trditvami republikanskega predsedniškega kandidata Nixona, ia je Johnsonova administracija 'lovolila, da je ameriška atom-ika premoč zdrsela skoraj na ničlo.
Rusi prijeli in odvedli glavne vodnike CSR Zastopnik ČSR pri ZN protestira v Var. svetu
Po poročilu radio Prage so Rusi prijeli in odpeljali A. Dubčeka, glavnega tajnika KP ČSR, predsednika narodne skupščine J. Smrkovskega, J. Spaceka in F. Kriegela, ki so jih dobili v poslopju Centralnega komiteta Komunistične partije. Že preje so prijeli predsednika vlade O. Cernika in glavnega tajnika Centralnega komiteta KP C. Cisarja. — V Varnostnem svetu je predstavnik ČSR Jan Muzik protestiral v imenu vlade ČSR proti zasedbi ČSR po sovjetskih in satelitskih četah. Varnostni svet bo danes nadaljeval razpravo.
PRAGA, ČSR. — Sovjetske in satelitske čete so včeraj zasedle brez odpora celotno ozemlje Češkoslovaške in so gospodar položaja v vseh večjih naseljih. V Pragi je prišlo do odpora edino okoli poslopja Radio Praga, kjer so študentje in drugi predani zagovorniki svobode zgradili barikade, da bi zavrli sovjetsko zasedbo. Šele okoli desetih dopoldne so Rusi barikade podrli in zasedli poslopje radio postaje. Radio Praga je za nekaj časa utihnil, nato pa nadaljeval z oddajo iz tajnega studia. V spopadih okoli poslopja radio postaje je bilo 7 oseb mrtvih, uničen je bil en ruski tank in pokončana dva tovornjaka municije. Do spopadov je prišlo tudi v Liberecu, 55 milj severnq od Prage, kjer je bilo 6 oseb mrtvih. V slovaškem mestu Košiče je bilo mrtvih v spopadu z ruskimi oddelki 10 oseb, med njimi en ruski vojak, ko je nekdo z Molotovim koktajlom zažgal ruski tank. Večje število ljudi je bilo ranjenih v raznih predelih v zvezi z odporom, od tega samo v Pragi okoli 180, v Košicah pa preko 20.
Zasedbene čete so prijele in odpeljale najprej predsednika vlade Oldricha Cernika in glavnega tajnika Centralnega komiteta KP Cestimira Cisarja, zvečer pa so ruske čete prijele in odpeljale iz poslopja Centralnega komiteta v Pragi tudi glavnega vodnika Komunistične partije Aleksandra Dubčeka, predsednika narodne skupščine Josef a Smrkovskega in člana prezidija Centralnega komiteta Josefa Spaceka in Frantiseka Kriegela. Vse so Rusi odpeljali neznano kam.
Skupščina in Centralni komitet
KP zahtevata izpustitev vodnikov
Ze v zgodnjih jutranjih urah včeraj se je zbrala na nujno zasedanje narodna skupščina in sklenila oster protest proti za-
sedbi republike po tujih četah in zahtevala izpust državnih in partijskih vodnikov. Posebna delegacija skupščine je odnesla to zahtevo na poslaništvo Sovjetske zveze, od koder pa se ni vrnila, kot je skupščina sama objavila.
Podobno zahtevo in protest je sklenil tudi Centralni komitet Komunistične partije.
Od vseh vodnikov države in partije je ostal do neke mere svoboden predsednik republike gen. L. Svoboda, s katerim so se Rusi včeraj ves dan pogajali o novi ureditvi razmer. V njegovem imenu je v Varnostnem svetu uradni zastopnik ČSR pri ZN Jan Muzik protestiral proti zasedbi Češkoslovaške republike po sovjetskih in satelitskih četah. V izjavi, ki so jo prenašale
nekatere radio postaje, je Svoboda izjavil, da poti na ČSR nazaj ni, ČSR se ne bo umaknila od svojih reform.
Splošno zaprepaščenje po vsem svetu
WASHINGTON, D.C. — Vdor sovjetskih in satelitskih čet v Češkoslovaško republiko je za-prepastil ves svobodni svet in veliko večino takozVanega nevtralnega tabora. Ostro so ga obsodili poleg predsednika ZDA L. B. Johnsona, predsednik britanske vlade H. Wilson, predsednik Francije De Gaulle in drugi vodniki zahodnega sveta, pa tudi predsednica indijske vlade Indira Gandi, ter predsednik SFRJ Josip Broz Tito in predsednik Romunije N. Ceau-sescu. Ta je v posebni izjavi svaril Sovjetko zvezo pred poskusom vdora v Romunijo in objavil za varnost države posebne obrambne priprave.
Sovjetski vdor v ČSR so obsodile tudi Komunistične partije Italije, Francije in Velike Britanije.
Od držav izven sovjetskega bloka sta zasedbo odobrila edino Sirija in Severni Vietnam, ki je pozdravil sovjetski nastop proti protirevolucionarjem”. Menda v Hanoiu niso pomislili, da s tako izjavo posredno dajejo prav tudi Združenim državam, ki so šle v Južni Vietnam pomagat krotit “protirevolucijo”, ki jo je organiziral in jo vodi Hanoi.
Varnostni svet zaseda
NEW YORK, N.Y. — Na zahtevo Združenih držav, Vel. Britanije, Francije, Kanade, Danske in Paragvaja se je včeraj popoldne ob petih sestal Varnostni svet ZN, da razpravlja o češki krizi. Sovjetski zastopnik je hotel zasedanje preprečiti, pa ga je podprl edino zastopnik Madžarske, vsi ostali člani Varnostnega sveta pa so glasovali za razpravo. Sovjetski zastopnik J. Malik j c prebral pismo, v katerem trdi
Papež Pavel V L lefi v Bogoto na evharistični kongres
CLEVELAND, O. — Kot je sv. oče šel pred 4 leti na evharistični kongres v Indijo, tako je danes na poti v kbr lumbijsko glavno mesto Bogota. čeprav hoče svet naprtiti papeževemu romanju tudi posvetne namene, to ni res. Papež potuje izključno kot romar. V Bogoti bo sprejel le bolivijskega predsednika, drugače se pa s posvetnimi zadevami ne bo pečal. Le eno izjemo bo najbrže napravil: obiskal bo najrevnejše dele kolumbijske prestolice. Nekaj podobnega je storil tudi v Indiji. Dalje je zadnjo nedeljo v svojem nagovoru znova poudaril potrebo po večjem sodelovanju bogatih slojev pri reševanju socialnih problemov. Če kje, je to posebno potrebno v Latinski Ameriki.
Bogota se je na evharistični kongres pripravljala celo leto. Mestna uprava je skušala dati mestu lepšo podobo, kot jo ima. Samo v obnovo stolnice je bilo investirano nad milijon dolarjev. Izginilo je tudi veliko razpadujočih hiš, mestni promet je dobil nove ulice.
Obširne so priprave za sprejem romarjev, da se ne bi znašli brez strehe in hrane. Romarjev je seveda veliko, toda večina je prišla le iz Kolumbije. Iz tujine je bilo napovedanih veliko romarjev, pa niso prišli vsaj ne prve dni kongresa.	& S'
Kongres se je začel že zadnjo nedeljo. Otvoril ga je u-pokojeni nadškof iz Bologne v Italiji, kardinal Lercaro, ki je prebral posebno papeževo poslanico. Na kongres bo baje prišlo okoli 20 kardinalov in 300 škofov in nadškofov. Dana jim bo na različnih strokovnih zborovanjih prilika za obravnavanje vseh perečih zadev katoliške cerkve v Latinski Ameriki.
Vse velike slovesnosti se bodo vršile v predmestju El Salitre, kjer je pripravljen prostor za več kot 300,000 u-deležencev.
Mestna policija je tudi polovila vse znane tatiče in jih spravila za nekaj časa v posebna taborišča. Tja je prišlo tudi veliko poklicnih beračev. To gotovo ne bo dalu mestu
lepšega videza, toda zapirati berače za cele tedne v taborišče, to je pa “varnostna mera” zelo dvomljive vrednosti. Sicer je pa že zgodovina Bogote poskrbela, da se revščina ne bo mogla preveč razkazovati. Živi namreč v oddaljenih predmestjih, ki visijo na bližnjih hribih. Reveži imajo sicer lep razgled na mesto, toda živijo skrajno slabo. Tam se nahajajo tudi najrevnejše med 105 župnijami v Bogoti. Nekatere župnije sploh nimajo pravih cerkvenih poslopij, se potikajo v zapuščenih zakloniščih. Na prava cerkvena poslopja niti ne mislijo, saj vsako nedeljo naberejo za cerkvene potrebe komaj 40 do 50 centov.
Zato razumemo papeža, da bo obiskal tako revščino, ako so ga nanjo opozorili. Obenem bo ta obisk dal poseben pomen papeževim besedam, ki jih bo naslovil na javnost in na izbrane kardinale, škofe in nadškofe. Prav tem bo papež gotovo namenil par besed. Ni namreč nobena tajnost, da je v Latinski Ame-
riki še precej cerkvenih krogov ki ne uvidijo potrebe po aktivnejši socijalni politiki in se izgubljajo v praznih debatah.
Mestna uprava se je seveda dobro založila z varnostnimi organi, ki skrbe za red in mir. Stalno je v službi okoli 15,000 policajev. Nihče pa ne pričakuje, da bi kongres dal povod za demonstracije in izgrede.
Sv. oče je odpotoval iz Rima danes zgodaj zjutraj, ves let bo trajal okoli 12 ur. Med potjo ni predviden noben odmor. Nazaj grede se bo letalo ustavilo na Bermudih, da vzame potrebno dodatno gorivo. Papež bo odpotoval iz Bogote v soboto zvečer in se vrnil v Rim v nedeljo. Za papeževo potovanje je bolivijska vlada dala na razpolago posebno letalo.
V Rimu jih seveda najbolj zanima, kaj bo sv. oče govoril k a r d i n alom, nadškofom in škofom v Latinski Ameriki. Mislijo, da bo izrazil željo in upanje, da se bodo vse cerkvene organizacije z večjo vnemo posvečale socijalnemu delu, kot so se doslej.
I Moskva, da je poslala svoje čete v ČSR na prošnjo vladnih in partijskih vodnikov.
Ameriški zastopnik G. Bali je označil to trditev za golo, drzno in nesramno laž. Da je to resnica, se je pokazalo jasno, ko je spregovoril zastopnik ČSR pri ZN Jan Muzik in izjavil, da v imenu predsednika republike L. Svobode protestira proti zasedbi ČSR po sovjetskih in satelitskih četah. Poudaril je, da govorni po izrecnem nalogu zunanjega ministra J. Hajeka. Zanikal je, da bi imela ZSSR in njeni zavezniki kak povod za nastop proti ČSR, vsaj ta sama takega povoda ni dala. Izjavil je, da ČSR hoče uvesti le naprednejši in svobodnejši socializem, ne pa tega uničiti.
Zasedanje Varnostnega sveta je bilo nekaj po enajsti zvečer prekinjeno in se bo nadaljevalo danes dopoldne ob 10.30.
* * *
Svobodni svet upa, da bo svetovno javno mnenje zadržalo Sovjetsko zvezo pred umorom vodnikov ČSR in pred uvedbo trdega stalinističnega režima na ČSR. Ti upi so lahko prav tako varljivi, kot je bilo prepričanje, da Moskva in njeni stalinistični sateliti ne bodo nastopili proti Pragi z vojaško silo.
MAQ SE ODMIKA
OS RDEČE GARGE?
HONG KONG. — Kakšna zmeda mora vladati na Kitajskem, priča poročilo, da se je Mao začel odmikati od svoje kulturne revolucije in rdeče garde in se zopet približuje delovnemu človeku, to je delavcu in kmetu. Rdeče kitajsko časopisje povdarja zadnje dni zmeraj bolj pomen delavcev in kmetov in svetuje rdeči gardi in kulturnikom, naj iščejo med delavci in kmeti svoje duhovne vodnike!
Nekateri opazovalci mislijo, da se Mao v resnici ni nič spreobrnil, da je še zmeraj za kulturno revolucijo in rdeče garde. Ker se pa bliža čas kongresa, se je treba pravočasno začeti laskati kitajskemu delovnemu človeku. Naj bodo delegatje za kongres “nabrani” na katerikoli način, zastopnikov kmetov in delavcev ne bo manjkalo. Vsi ti bodo na Kongresu vsaj na videz za Mao-Tsetunga. Mao sam bi rad videl, da bi bili vsi ti tudi iskreni njegovi pristaši, zato se sedaj približuje “ljudskim množicam”, ki se zanje še pred 2 letoma ni dosti zmenil.
Rusi zanikajo, da je bila njihova ribiška ladja v britanskih vodah
LONDON, Vel. Brit. — Sovjetsko poslaništvo je izjavilo, da ruska ribiška ladja, ki jo je prijel britanski minolovec Belton preteklo nedeljo pri Shetlandskih otokih in jo odpeljal pod stražo v pristanišče Lerwick, ni bila v britanskih teritorialnih vodah.
Britanski minolovec je rusko ladjo opazil in jo ujel, ko mu je hotela uiti iz britanskih teritorialnih voda, je izjavila ’britanska vlada.
— V ZDA je poraba bombaža tolikšna, da pride povprečno 34 funtov letno na osebo.
Iz Clevelanda in okolice
Visoka starost—
Danes obhaja Mrs. Mary Urbas z 835 E. 156 St. 90-letnico svojega rojstva. Trenutno je v San Rosario, Cambridge Springs, Pa. Čestitamo in ji želimo vse dobro!
Asesment—
Vsa društva, ki zborujejo v 3ND na St. Clair Avenue, bodo pobirala asesment v ponedeljek, 26. avgusta, od 6. do 8. zvečer.
Vsa društva, ki zborujejo v Slov. domu na Holmes Avenue, bodo pobirala asesment v ponedeljek, 26. avgusta, od 6. do o. zvečer.
Čehi in Slovaki protestirajo—
Clevelandski odbor Češkoslovaškega narodnega sveta v A-neriki poziva jutri, v petek, na zeliko protestno zborovanje pro-:i zasedbi Češkoslovaške republike po ruskih in satelitskih četah. Zborovanje bo ob osmih zvečer v Bohemian National Hall, 4939 Broadway. Vabljeni so vsi, posebno pa pripadniki narodov, jjetih pod komunistično diktaturo.
V bolnišnici—
V Woman’s bolnišnici je rojak Louis Vrtačnik, 6612 St. Clair Avenue. Obiski so dovoljeni od 2-3 pop. in od 7-8 zvečer. Nahaja se v sobi št. 445. Želimo mu naglega okrevanja.
Alžirija bo izpustila Izraelce in njihovo letalo?
ALŽIR, Alž. — Alžirske oblasti so izjavile predstavnikom Mednarodne zveze potniških letalskih pilotov, da bodo izpustile 12 članov posadke izraelskega potniškega letala, ki so ga ugrabili arabski komandosi pretekli mesec na letu iz Rima v Tel Aviv, “kakor hitro bo končana preiskava”. Prav tako so obljubile vrniti letalo.
Mednarodna zveza potniških letalskih pilotov je nato odpovedala predvideni bojkot alžirskih letališč. Zastopniki zveze so se razgovarjali z alžirskim zuna-nim ministrom Boutefliko.
Izrael se je ob popuščanje Mednarodne zveze potniških letalskih pilotov ostro obregnil in nič kaj ne verjame, da bosta letalo in posadka kaj kmalu doma.
Umetni led je lažji
“Suhi” led je precej lažji od naravnega, ker je njegova gostota manjša.
Zadnje vesti
COLUMBUS, O. — Včeraj popoldne so varnostni organi vdrli v državno jetnišnico, potem ko je posebna skupina Narodne garde napravila z eksplozijo široko luknjo v zid, kjer so uporni jetniki držali 9 paznikov. Pazniki so bili rešeni zdravi, padlo pa je^ upornih jetnikov7. Upor je bil naglo zlomljen.
CLEVELAND, O. — Včeraj zgodaj zjutraj je prišlo pri nakladanju smrodnika v Austin Powder Co. tovarni v Glen-willowu do eksplozije, ki je zahtevala 4 človeške žrtve.
SAIGON, J. Viet. — Po dveh mesecih so rdeči začeli danes zjutraj zopet streljati na glavno mesto s 122 mm raketami. Pri tem je bilo 14 oseb, večinoma otrok, mrtvih, 45 pa ranjenih.
Ameriška Domovina
-	'> ^ v » ■ A1 ^	^	•' < > M l
«117 St. Clalr Ave. — HEnder*on 1-062« — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Ea Združene države:
(	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 1 meaaca
Ea Kanado in deželo izven Združenih držav:
L $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meaeca Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
!	$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
t $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
za začetek julija, potem pa za njegov konec in sedaj za konec avgusta.
Večina opazovalcev razmer v Južnem Vietnamu in novega načina vodenja vojne z rdečimi priznava, da je ameriške čete zajel nov duh in prepričanje, da je vojno mogoče dobiti. To do neke mere tudi osvetljuje trdovratno stališče predsednika L. B. Johnsona.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 1G2 Thursday, Aug. 22, 1968
Gen. Abrams spremenil vojno taktiko
S preteklim mesecem je prevzel poveljstvo ameriških čet v Vietnamu gen. Creighton W. Abrams, 53 let stari namestnik gen. Westmorelanda, ki si je nabral v drugi svetovni vojni skušnje kot poveljnik tankovskega oddelka, v korejski vojni pa kot načelnik treh poveljnikov armadnih zborov. Gen. C. W. Abrams je znan kot odličen, trd vojak, id vidi zmago v napadu. V Vietnamu je bil eno leto in sije imel tako priložnost podrobno ogledati položaj na bojiščih in se seznaniti z vojno taktiko rdečih, pa tudi z^vojaško sposobnostjo rdečih in vladnih južnovietnamskih čej
Po znani februarski ofenzivi je prišel do prepričanja, da so južnovietnamske čete boljše in zanesljivejše kot so jih dotlej presojali, zato se je zavzel za to, da naj dobe tudi boljše, modernejše orožje, da bodo kos moderno oboroženim rdečim vojaškim oddelkom. Na tem področju je že precej dosegel, toda minilo bo še precej mesecev, predno bodo redne južnovietnamske čete dobile moderno orožje in se v njegovi rabi izvežbale. Milica in vse druge pomožne oborožene enote bodo seveda čakale še dalj.
Predsednik L. B. fohnson je letošnjo spomlad odločil, da ne bo poslal v Južni Vietnam več novih ameriških vojaških sil, pač pa pritisnil na vlado Južnega Vietnama, da poveča svoj lasten vojaški napor. K tej odločitvi je brez dvoma privedel odpor proti pošiljanju novih čet v daljni Vietnam v ameriški javnost, omogočilo pa jo je spoznanje, da južnovietnamske čete niso tako nesposobne in nevoljne za boj, kot so dotlej sodili tudi nekateri skušeni vojaški vodniki.
Nekateri ameriški vojaški vodniki so od vsega začetka gjedali na domače vojake zviška in samozavestno mislili, da bodo z rdečimi najlažje in najhitrejše sami opravili. Ko bo to opravljeno, bodo pa domači vojaški oddelki že skrbeli za vzdrževanje reda in za čiščenje zdrobljenih rdečih sil. Pri svojih računih so se pošteno urezali.
Gen. Westmoreland je vodil obsežne vojaške operacije, s katerimi je hotel “poiskati in uničiti” sovražnika. Pri takih akcijah je sodelovalo včasih tudi kar po več ameriških divizij z vsem težkim orožjem, stotinami helikopterjev in vseh vrst letal, od lahkih izvidniških do strateških bombnikov. Obsežne akcije, ki so trajale več dni in za katere so bile potrebne večdnevne, dolge in težavne priprave, so o-stale brez trajnega uspeha. Rdeči so za nje največkrat pravočasno zvedeli in so se umaknili iz velikih klešč, še predno so bile te prav odprte. Ameriške čete so na ta način “očistile” vsa področja, kjer so bili rdeči preje varni vse od francoske dobe dalje in v dobrem delu tudi že v tej sami. Komaj so ameriške čete odšle, že so se rdeči prikazali iz svojih podzemskih in drugih skrivališč, da pregledajo nastalo škodo. Prebivalstvo, v kolikor je bilo na takem ozemlju, je seveda tudi dalje v strahu podpiralo rdeče, ker so ti ostali med njimi in ga imeli pod stalnim nadzorom.
Postopno so Amerikanci spoznali, da taki vojaški nastopi ne vodijo nikamor, da kljub vsej pazljivi pripravi in izvedbi nimajo nobenega trajnega uspeha. Edino, kar je bilo z njimi doseženo, je bilo to, da se rdeči tudi v svojih dotlej “varnih področjih” niso več čutili varne.
Kdor je med drugo svetovno vojno in revolucijo opazoval od blizu boj med partizani in Italijani ter kasneje Nemci, mu je jasno, da omenjeni način ameriškega vojskovanja ne moro. biti posebno uspešen, kot ni bil v Sloveniji v onem času laški ali nemški. Partizani so prišli v pravo stisko šele, ko so se jim postavili po robu domačini, ki so poznali vsa skrivališča in možnosti za nje, pa vedeli tudi, kdo je s partizani in kdo jih podpira.
Gen. C. W. Abrams si je nabral skušnje v rdeči gverilski taktiki, pa tudi v taktiki močnih, rednih severnoviet-namskih armadnih oddelkov. Opustil je velike vojaške nastope, za katerih pripravo je treba več dni, pa se lotil srednjih in manjših nastopov, ki so nagli in ne potrebujejo velikih priprav. “Naloga borca je borba,” pravi gen. Abrams, zato morajo biti borci vedno v akciji, ponoči in podnevi patruljirajo in čakajo skriti v zasedah sovražnika. Kakor hitro ga izslede, ga skušajo obkoliti in mu odrezati umik. O-broč postopoma stiskajo, ali pa tudi čakajo, da ho sovražnik sam skušal obroč prebiti in se rešiti. S premočjo svojega orožja in s pripravljenih položajev ga nato naglo uničijo ob malih lastnih izgubah. Če je potreba, posežejo v boj tudi topovi in letala.
Na tisoče patrol je vsak čas na poti in v zasedah, samo okoli glavnega mesta Saigona vsak dan preko 600'. Rdeči nimajo tako nikoli miru in se jim je veliko težje v večjem številu splaziti v naselja, zlasti v mesta. To jim kljub temu tu in tam uspe, kot se je zgodilo na primer preteklo soboto ponoči v mestu Tav Ninh. Prav ta nova, prožna taktika gen. C. W. Abramsa je nemara preprečila doslej nov večji napad na glavno mesto Saigbn, ki je bil napovedan najprej
Bridgeport, Conn. — “Kaj se je v Bridgeportu zgodilo, da ni nobenega glasu izpod stolpa Sv. Križa?, se verjetno sprašujete prijatelji po svetu. Sredi aprila je naš zvon med zvonjenjem ob nekem pogrebu nenadoma utihnil. Kar nekaj je v stolpu zaropotalo, potem pa nobenega glasu več. Ko je mežnar splezal v stolp pogledat, kaj se je zgodilo, je našel kembelj pod zvonom na tleh ... Nekaj takega se je zgodilo tudi z našim dopisnikom. Sedaj pa je kembelj spet na mestu, zato se zvon oglaša.
Čeprav je že skoraj konec šolskih počitnic, bom najprej omenil zaključek naše slovenske šole. Dvaindvajset vztrajnih učencev in učenk se je 1. junija t.l. zbralo v cerkveni dvorani, kjer jim je vodja šole g. dr. Stanislav Mikolič v nekaj besedah poudaril pomen učenja slovenskega jezika, nato pa sta jim učiteljici gdč. Nuška Bizilj in ga. Stella Klanchich razdelili spričevala o obiskovanju slovenske šole pri Sv. Križu. Zatem je tajnik šolskega odbora g. Ivan Žele pokazal nekaj lepih slik iz Slovenije, nato pa se je ves program razvil v zabavo in piknik. Harmonike so zadonele iz vseh kotov: Frank in Edeltraut Žele sta dala pobudo in zatem se je prikazal pa še g. Dr. Jerko Gr-žinčič in preden so se prisotni zavedli, je vse igralo in prepevalo. Kar neradi so otroci odhajali, ko so pozno popoldne prišli starši ponje.
Drugi dan, 2. junija, smo imeli prvo sv. obhajilo, teden dni pozneje, v soboto 8. junija, pa še sv. birmo, da smo zadostili vsem duhovnim potrebam, če se res bliža čas naše ločitve od cerkve na Pine Street.
Morda naše prijatelje po svetu prav to najbolj zanima, kaj je z našo cerkvijo. Drugega ne morem povedati kot to, da smo še na starem mestu, čeprav so stanovanjske hiše okrog nas vse podrte. Okrog nas raste trava in nam daje vtis, da smo na deželi. Škofija in mesto Bridgeport očividno ne moreta priti do soglasja glede kupne cene. To je krivo, da je vprašanje naše selitve na mrtvi točki.
Pa ne mislite, da smo zaradi tega malodušni. Vedno se vrstijo
dogodki, veseli in neveseli, ki pretrgavajo enoličnost. Kot žalostne dogodke omenjam številne nenadne smrtne' slučaje, ki smo jih pretekle tedne imeli v župniji: Slovenca sgt. Anthony Razdrih, U.S.M.C., in Mr. Stephen Horvath s 117 Moritz PL, ter Hrvata Julius Petrovič in dvanajstletni John Matkovich, ki je podlegel poškodbam, potem ko ga je kot biciklista na cesti zadel avtobus.
Veseli dogodek pa nam se bliža prihodnji teden, ko pride k nam na obisk mariborski škof g. dr. Maksimilijan Držečnik.
Na obisk prevzvišenega gospoda škofa Držečnika se marljivo pripravljamo, zlasti še tisti med nami, ki imenujejo Štajersko ali pa Prekmurje svoj rojstni kraj. Ne vem, kaj vse imajo za bregom, s čemer hočejo pokazati, kako so nekoč v mariborski škofiji sprejemali škofa. Gospod župnik (ki sam ni ne Štajerec ne Prekmurec) nam je doslej razkril načrt samo v toliko, da nas je povabil na sprejem g škofa v soboto popoldne pred cerkvijo in nato na piknik na župnijski vrt v nedeljo popoldne. Tam bomo imeli priložnost, da se s prevzvišenim prav po domače razgovarjamo.
Upam, da se bomo farani ob obeh teh prilikah zbrali v velikem številu. Tudi Kranjci in neslovenski župljani imamo razlog, da smo nadpastirju Štajerske in Prekmurja hvaležni, če cenimo župnijo Sv. Križa. Ne pozabimo, da so od tam prišli ustanovitelji te fare in da je prvi župnik pri Sv. Križu, č.g. Mihael Golob, prišel iz maribor ske škofije. Tudi njegov prvi naslednik č. g. Dr. Farkaš, je bil s Štajerske. Sicer pa ni potrebno naštevati razlogov, zakaj naj bi se povabilu našega g. župnika odzvali v čim večjem številu. Obisk škofa iz domovine je izreden dogodek, ki mora navdie šiti vsakega vernega Slovenca. Zato na svidenje pri sprejemu prevzv. gospoda škofa Dr. Maksimilijana Držečnika in na nedeljskem pikniku!
Lepe pozdrave vsem Slovencem!
Anton Lagoja
jpiK
1
BESEDA IZ NARODA |

Piknik mladih harmonikarfav
CLEVELAND, O. — Iz naših vrst so odšli fantje in dekleta za klicem: Pojdite po vsem svetu in učite vse narode. Niso pomišljali, kako bodo živeli, z neomajnim zaupanjem se dan za dnem zatekajo k Viru življenja. Ne nabirajo si zemeljskih zakladov, pač pa gledajo v vsakem bližnjem drugo božjo osebo in ne morejo pozabiti Kristusovih besed:	Kar ste komu teh malih
storili, ste meni storili. Kakšno srečo si pripravljajo, ko nase pozabljajo in lajšajo bedo, uče nevedne.
Vsak ne more iti po tej poti, vendar pride večkrat prilika, da lahko pomagamo v tem smislu. Ne zavrnimo klica, pač pa izrabimo priliko in pomagajmo.
Skrbi nas naša mladina. Pokažimo ji lepe zglede: če so zmogli
|ti in ti, bodo tudi današnji dora-ščajoči. Navdušujmo jih za dobro delo, da bo mislila na one, ki so prikrajšani za dobrote.
Naši “Veseli vandrovci” so sklenili, da to pot ne bodo igrali za nagrado, naj gre njihov znesek tudi za misijone. Hvala vam, fantje, veseli smo vaše odločitve. Bog vam povrni!
Pridite to nedeljo, 25. avgusta, na Slovensko pristavo. Med nami bo ta dan tudi g. Wolbang, katerega vsi poznate kot našega misijonarja in zastopnika misijonov za Severno Ameriko. Ob 5h popoldne se bomo zbrali pri kapelici in se spomnili vseh naših bratov in sester, ki .delajo, v vinogradu Gospodovem po širnem svetu. Matere, žene, dekleta pa lepo prosimo za pecivo.
Iskreno vas vabi mladina in misijoni!	Lavriševa
— Naj večja ležišča pepelike v naši deželi so v Nebraski.
Ponos in tragedija septembrska
Imeli smo ljudi — v poljani cvet, nepoštenost in laž kraljujejo ter
Pueblo, Colo. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam naročnino za list, katera mi bo kmalu zapadla. Obenem se Vam prav lepo zahvaljujem za redno pošiljanje.
Hvalo pa izrekam tudi vsem požrtvovalnim d o p i s o valcem, katerih sestavke tako zelo rada berem. Prosim jih, da s svojim pisanjem nadaljujejo, da bo list zanimiv, raznovrsten in res “naš”. Ameriško Domovino imam zelo rada in ne bi mogla biti brez nje.
Najlepše pozdravljam vse bralce in uredništvo!
Frances Bartol
*
Sudbury, Ont. — Spoštovani! Ker je bil ves poštni promet zaradi poštne stavke ustavljen, se je vse zakasnilo. Zato sem tudi jaz zaostal za dva tedna s plačilom naročnine za prihodnje leto, Upam, da mi boste to oprostili: Prilagam denarno nakaznico, da bo zopet kaj branja za čez leto.
Lepo pozdravljam vse pri listu, vse naročnike in bralce!
August Skubic
*
Wickliffe, O. — Cenjeno uredništvo! Že eno leto je minilo, odkar ne dobivam Ameriške Domovine. Lansko leto sem jo morala zaradi slabega vida odpovedati. Nato sem bila operirana na očeh in res nekaj časa nisem mogla brati. Sedaj se je pa moj vid toliko popravil, da se zopet naročam na Ameriško Domovino, katero sem ves ta čas zelo pogrešala. Prilagam ček za polletno naročnino in Vas lepo prosim, da bi mi list takoj poslali.
Vas lepo pozdravljam!
Anna Snyder
*
Toronto, Ont. — Spoštovana uprava! Prosim, da mi oprostite, ker sem malo pozen z obnovitvijo naročnine. Vzrok za to Vam je gotovo znan, da je bil v Kanadi poštni štrajk in smo bili prikrajšani s pošto celih 22 dni.
Sedaj sem prejel Vaše sporočilo o poteku moje naročnine, za kar se Vam naj lepše zahvaljujem in Vam seveda takoj pošiljam naročnino za eno leto. A-meriško Domovino prejemam že dvajset let. Vseh zaostalih številk lista od časa poštnega štraj ka še nisem dobil, vendar upam, da jih bom kmalu, ker še ni vse urejeno na kanadski pošti.
Še enkrat prav lepa hvala za vse. Vas lepo pozdravljam in o-stajam z odličnim spoštovanjem!
Jože Hace
*
Fontana, Calif. — Cenjenemu uredništvu Ameriške Domovine! Obnavljam in Vam pošiljam priloženo naročnino za nadalj nje leto. |
Kar se tiče Vašega lista, mi je med drugim posebno všeč to, ker objavljate v njem v razliko od drugih dolgoveznih časopisov, vse bolj na kratko, zlasti “Zadnje vesti”, tako da človek dobi ob stalnem pomanjkanju časa na ‘hitro roko’ splošen pregled najnovejših dogodkov po širnem svetu in stari domovini. Zanimivi so zame tudi dopisi z “Otoka”, ki jih od časa do časa pošlje v priobčitev sicer meni o-sebno nepoznani, toda ožji rojak g. Peter Selak z ‘Doline gradov’ na Dolenjskem.
No, pa izvolite sprejeti z “Divjega zapada” prav lepe pozdrave. Z odličnim spoštovanjem Albert Jordan *
Brookpauk, Ohio. — Spoštovani! Priložen je ček za enoletno novo naročnino na Ameriško Domovino za mojo mamo Mrs. Mary Hren. Prav lepa hvala, da ste naročilo tako hitro in točno izvršili. Hvala pa tudi prijaznemu g. Louisu Oblaku, ki je pri naročilu posredoval.
Z najlepšimi pozdravi!
Mrs. Mary Birkenheuer
imeli smo jih — vrhu gore hrast, imeli smo jih — dali smo jih vam —
Kaj hočete, grobovi, še od nas?
‘Grobovi tulijo!’, O. Župančič.
NEW YORK, N.Y. — Pred 25 leti v prvih septembrskih dnevih sem v svoji begunski sobi ponovil te vprašujoče pesnikove besede, namenjene izgubi prijatelja in pesniškega tovariša.
Mojo ponovitev teh Župančičevih besedi je v boleč krik pognala vest, da sem zgubil malo četo prav osebnih prijateljev, sokolskih bratov, ki so bili hkrati iskreni borci za pravo narodno osvoboditev in neodvisnost, hkrati pa tudi slehernmu prinesla tisto osebno svobodo, v kateri je pravtako prostost duha, katera pravzaprav šele daje človeku tisto dostojanstvo, ki ga mora imeti kot razumno bitje.
Ti moji bratje so kot žrtve bratomorilstva našli skupen grob — Grčarice, katerega ne smemo nikdar pozabiti,, ker nosi nam v opomin — ter njihovim morilcem v svarilo strašne in nikdar zbrisljive resnice:	Od
lastnih bratov smo bili pobiti, ker smo v globokem prepričanju in čutenju ter v iskrenem hotenju uravnavali svoja dejanja v borbo “za krst častni i slo-bodu zlatnu”.
Vsako leto v septembrskih dneh mi je v duši — kot tiste dni pred 25 leti. Ko letos pišem za “Sokolski vestnik” njim v spomin, sem odprl dnevnik, edini, ki mi je po čudežnem naključju ostal. In v njem berem, da sem v onih dnevih zapisal:
“Narod moj, rad bi razgalil svojo dušo in srce. Razbičana sta mi, kot si razbičan ti! Tvoj obraz so ti zmaličili tujci — in kar je še huje — zmaličili so ti ga celo tvoji lastni sinovi. Krvaveč tavaš v temi, iščeš zdajšno neznanost svojega življenja. Si kot človek iz današnjosti, ki je zgubil trdne osnove, ker je zgubil lastnega duha.
O, da ti je priti do svoje podobe!
In če bomo umrli — kot so umrli naši bratje — bomo umrli kot iskalci in oblikovalci tvoje podobe.”
Te besede povedo, kako je bilo takrat v moji duši, povedo pa tudi, kako je bilo takrat v naši domovini, ko so umirali naši bratje — junaki Grčaric, iskreni soborci Draže Mihajloviča. Nasilno so umirali, ker so sledili nosilcem narodnega duha v preteklosti, da ga v borbi ohranijo in rešijo pred nasilnostjo tujcev ter da ga vsade v dušo naroda prihodnosti.
Tem svojim bratom v spomin bi rad še nekaj podal iz svojega zapiska. V dnevih pred to veliko tragedijo sem na enem mestu zapisal:
“Ves svet danes temelji na laži. Poglej katerikoli narod od onih, ki hočejo vladati. Njemu je dovoljeno vse. Vse je: pošteno, pravično in častno. Drugi, če brani svojo čast, je zločinec. In poglej skupine v našem narodu: sama laž. In med to gnusobo se moraš boriti za ideale resnice in pravice ter za pravo svobodo svojega naroda.”
Junaki Grčaric, dragi bratje, dovolite, da Vam v spomin zapišem še nekaj mojih takratnih občutkov, za katere vem, da so bili tudi vaši, in katere je porodila tista kruta stvarnost, katere ne bi smelo biti nikdar zapisane v nepristanski zgodovini našega naroda kot resničnost in stvarnost, ki je bila. To pa je ob-tnem tista stvarnost, ki je nasilno pretrgala nit vašega mladega življenja, Iterate bili preidealni za čas in prostor, v katerem ste živeli.
Ko to pišem, mi je, kot da mi Vi, dragi bratje, narekujete: “Človek se zgrozi ob misli na nekatere sorojake in ob misli, da dozdevno le srd, sovraštvo,
vladajo našemu narodu. Brat je vstal zoper brata — in pomisli: z umori, uboji sredi klanja, u-morij in preganjaj — se on s hinavščino bori za srečo človeštva.
In nekaterim je res žal te vasi, one družine, tistega lopova. Ni jim pa žal: ponosa, poštenja, domovine, naroda, bratstva in medsebojne strpnosti. To pa smo vrgli sedanjosti in prihodnosti v posmeh.”
Na drugem mestu imam zapisano:
“Kdor v polpretekli dobi ni sprejel široke narodne in državne koncepcije — ni to ozkogrud-ni upravni centralizem — ampak pravilno pojmovanje skupnih interesov ter čuvanje medsebojnih duhovnih vezi, ki so nam dajale potrebno trdnost in moč na zunaj in znotraj, je bil včasih zavestno, včasih nezavestno služabnik'tujih interesov in teženj. Kajti pretirani separatizem je bil le dobrodošli služabnik tujcev in komunistične internacijonale, ki je na vsakem koraku rušila državno enotnost. Separatizmi in komunizem so šli kot bratje v objem.”
Vse to je bilo zapisano pred dogodki na Grčaricah, toda v ča-;u okupacije. In vsakdo, kdor je iožiljal našo medvojno tragedijo, bo spoznal, da so tudi v teh ! zapiskih pokazani tisti vzroki in povodi, ki so nam pustili težak in turoben spomin — Grčarice.
Enkrat me je močno zabolelo, ko sem v zdomski reviji bral ozkosrčno ugotovitev: “Tu je padel cvet liberalnih intelektualcev.” Da so ti junaki stali tako osamljeni, ni bila njih krivda. Oni so odhajali na teren brez predsodkov, v širokogrudnosti io vseh svobodoljubnih rojakov. V njih je domovala odprtost, odkritost in borbenost za uresničitev naših skupnih idealov: ne samo Slovencev — am-oak vseh Jugoslovanov!
Pred odhodom v borbo oni ni-’»o razpravljali, iz kašnega lesa naj bo pohištvo v jugoslovanski iomačiji in slovenski hiši; kje in kako naj stoji miza in stoli, kdo naj se nanje vsede, kje naj bo omara in kje drugo, ko pa je bila poglavitna naloga:	trdno
zakoličiti mejnike domačije in postaviti varno streho nad njo.
Seveda šlo jim pa je tudi za to, kakšno bo duhovno ozračje v tej domačiji. Hoteli so imeti v njej domačega in prostega vseh tistih tujih duhovnih dogem, ki rast nereda zavirajo. Le v toliko bi jih lahko imel za liberalce.
Ker so to bili možje, ki so bili pripravljeni — kot klasični junaki — umirati za višje ideale človeka, za pojmovanje skupnega blagra in za narodno svobodo, so nam ostali v spominu — kot naš narodni in sokolski ponos.
Ta njihov ponos je živo zapisan v našem spominu. Zapisana pa je tudi tragika, kako in zakaj jim je bilo uničeno telesno življenje.
*
Pripis: Besedilo pove, kako je sestavek nastal. Poslal sem ga še AD za objavo. V Milwaukeeju se bo del Slovencev zbral, da se pokloni padlim za pravo svobodo našega naroda. Spomin na te junake bo iskren in plemenit, samo, če bo v njih srcih in dušah plamenica bratstva in ljubezni, kajti samo po tej poti more naš narod še kdaj priti do resnične svobode!
Tone Osovnik
Poroke po običajnem pravu
WASHINGTON, D.C. — V 23 državah Unije je v veljavi določilo o poroki po “običajnem pravu”, v okviru katerega smatra država moškega in žensko, ki živita eno leto skupaj, za poročena.
p. S. FINŽGAR:

MIRNA POTA


Irma jo je krenila po roki.
“I no, v pisarni se menimo samo o teh odličnih pridelkih.” Rudi se je smejal: “Morda imam pa jaz zate kako ponudbo. Na primer Šoličev gospod Riko bi se utegnil pozanimati...”
“Dobro si ji vrnil,” je rekla Irma; vsi so se zasmejali.
“Saj sva že zaključili za danes; pojdimo gor; Zora, zakleni pisarno.”
“Lepa hvala, ljuba Irma, ne utegnem. Zariti se moram še v listine sitne pravde. Zares ne morem.”
Zora je pozaklenila pisalni mizi, Irma je stopila z njim na ulico. “Če danes res ne utegneš, oglasi se v nedeljo. Pridi po večerji, da malo pokramljamo. Prideš?”
Rudi ji je stisnil roko, kar je več povedalo ko beseda. Irma je bila tega kratkega obiska zelo vesela. Od nedelje ji je kljuvalo v srcu. Rada bi si bila izvoj skovala, da še ni zaljubljena, vsaj zares še ne. A vse to je splahnelo kakor pena, ni si mogla več ne lagati ne tajiti resnice.
Dr. Slak se je v soboto med tovariši nekoliko začudil. Sprejeli so ga medse čisto navadno. Brez opazk iri brez namigavanja na Irmo. Pogovor je’ tekel vsakdanje, nihče se ni domislil nje-,, gove sreče, ki je bil sam tako ves prevzet od nje. Šele proti koncu večera se je oglasil Primož in pobaral: “No, Rudi, ali teče?”
“Teče voda, teče —” je zapel dr. Janko Vrščaj in vsa družba je poprijela. Po izpeti pesmi je rekel Primož: “Če si si dovolj izprašal srce in pamet, glej, da bo kmalu fantovščina, a ne piškava. Tisti večer ti mora biti krava groš! Bog daj srečo!” Trčil je ob Rudijev kozarec s svojim, tovariši so ga posneli.
V	nedeljo je Rudi težko pričakal ure, ki se mu je zdela spodobna, da stopi k Strgarjevim. Vsa družina je bila zbrana po večerji. Sprejem je dokazal, da so ga vsi veseli, ker je prišel. Ko so nekoliko posedeli, popili kavo in pokramljali, je Strgar poprosil Rudija: “Neka pravda se mi vsiljuje. Ali te smem prositi, da mi svetuješ. Nič rad bi ne hodil k tebi v urad..”
“Drage volje, oče. Kar razodeni mi!”
“Morava v pisarno. Ali greš?”
“Prosim!”
Oba sta vstala in odšla. Irma je sedla h klavirju, z Zoro sta zapeli nekaj narodnih, ki jih je mama imela tako zelo rada.
V	pisarni je Rudi svetoval Strgarju, ko mu je razložil sporno zadevo, naj se poravna. Kupčija je bila sklenjena v naglici. Oba mislita, da imata prav, oba bosta prisegala, vsak po svojem prepričanju, a vendar bo eden prisegel po krivem. Rudi je spoznal, da Strgar razlaga vse tako jasno, kakor bi bilo pribito. Kljub temu ga je pregovoril, naj se pobota, čeprav bi bil nekoliko oškodovan. Dr. Slak je vedel, da bo obravnavo vodil bržkone on, in zato mu je bilo še bolj do tega, da bi se poravnala. Ljudje smo pač ljudje; težko je drugače misliti, kakor da bi Strgar kljub poštenju vendar zidal nekoliko na njegovo prijateljstvo. Ves vesel je bil, ko se je Strgar vdal. “Tistih nekaj stotakov, za kar nama gre navzkriž, me ne bo pokopalo.”
Dr. Slak mu je naštel še nekaj primerov, kako po nepotrebnem so mnogi trmasto zatožarili velike denarje.
“Sedaj, ljubi Rudi. nekaj drugega. Naj se ti ne zdi nič čudno. Tak sem, da sem kar naravnost. Ovinkarij in zahrbtnosti nočem. Lato pomerim v sredino.” Strgar ga je predirno zajel z, očmi. Rudi je zardel. Nič sicer ni vedel, kaj bi imel Strgar za bregom, a ven-
dar ga je nemirno spreletelo.
“Imaš čisto prav. Odkritosrčnost je možu v čast, hinavščina je grd madež. Govori!”
“Ljubi Rudi, preveč si pošten in učen, da bi bil slep in bi ne bil spregledal, kako te imamo vsi radi; to se pravi, rad te imam jaz kot mož moža, naše ženske so pa vse zaljubljene vate, z mamo vred, najbolj seveda Irma. Te reči morava urediti sama kot mož z možem. Vse mesto je polno govorjenja in čenčanja. Ti pravijo: ‘Dota mu diši! Drugi: ‘Strgarjeve ga love.’ Narediva temu konec.” Razburjen je dr. Slak segel v besedo Strgarju: “Če želiš, takoj odidem in ne prestopim več praga tvoje hiše.”
“Ne bodi burja,” se mu je zasmejal Strgar. “Vseh jezikov ne boš nikoli zavezal. Gre pa za čast tvojo in moje družine. Nečem, da bi bil kakršen koli vzrok, češ da svoje hčere vsiljujem, in tudi nate ne sme pasti senca, da snubiš doto in ne dekle. Vse to mora biti med nami jasno. Če se z Irmo zares ljubita, prav. Vse drugo se tiče mene kot očeta. Povej odkritosrčno, ali si z Irmo že kdaj govoril, mislim namreč, resno govoril, kakor govori tak, ki bi jo rad imel za življenjsko tovarišico?”
“Še nikoli,” je odločno, a vendar kakor '-'v strahu odgovoril dr. Slak. ' J, * ■''JV ,,
“To mi je všeč. Kdor takoj prvi dan kuje dekle v zvezde in se roti, da ga bo konec, če —
in če------To so čenče. Odkrit
mož tega ne stori. Sedaj pa, po vsem, kar sem ti omenil, se dogovorita sama —- naravnost in brez ovinkov. Dota, kakor se spodobi za mojo hčer, naj te ne skrbi.”
“Rajši ji kupim sam poročno obleko, kakor da bi zaradi dote le senčica padla na Irmo in na mojo ljubezen. Povem ti kot očetu: ljubim jo tako iskreno, da sem od samega veselja in sreče ves bolan.”
“Če je tako, potem čimprej bodita svoja.”
“Želim in se bojim.”
“Zakaj?”
“Tega, kar ima sedaj, ji ne bom mogel nuditi ob svoji uradniški plači. Sicer bom kmalu napredoval, a vendar.”
“Nič se ne obotavljaj! Irma ne pojde prazna od hiše.”
“Tudi tega se bojim. Srarn bi me bilo, če bi me žena podpirala.”
“Irma bo varčna gospodinja Ne boj se. Predobro jo poznam. Sicer je pa kot nekakšen socialist, kakor pravi o sebi, tudi tega mnenja, naj se svet nekoliko izravna. Če imam jaz nekaj premoženja, naj ga bodo še drugi deležni.”
Rudi je bil ves ožarjen od razburjenja. Strgar ga je bistro opazil in ga je bil vesel.
“Tako, pomenila sva se. Drugo odločita z Irmo sama. Sedaj pojdiva k ženskam. Vem, da jim je dolgčas.”
“Dolgo vaju ni bilo,” je Str-garica pomenljivo pogledala moža in Rudija. Vedela je, za kakšno posebno pravdo je tudi šlo; saj sta se prejšnji večer z možem dolgo o tem pogovarjala, Ko je pa opazila, da sta oba dobre volje, je bila vsa srečna. Večer jim je potekel, da sami niso vedeli kdaj! Strgar je naročal najboljše staro vino, ki si ga je privoščila zoper navado tudi mama nekaj čašic, glavni odjemalec je pa bil oče sam. Raztresel je vse svoje fantovske burke in dražil mamo, kako jo je obletaval, preden jo je pridobil. Celo Rudi, vedno bolj škrt z besedami, se je razvnel. Ko je bilo že blizu polnoči in je Rudi vstal, češ da ima v ponedeljek težek dan s sodbo, se je Irma kar zviška ponudila, da ga pos-!
Organizacija afriike edinosti zašla v krizo
Organizacija afriške edinosti — OAE je zašla v krizo, ko je začelo vedno močnejše prodirati na površje nezaupanje med arabsko islamskim in črnskim delom Afrike.
NAIROBI, Ken. — Pravzaprav ni bila OAE nikoli prav trdna, je imela že od rojstva naprej preveč notranjih sporov in trenj. Sedaj je pa zanje poskrbel alžirski diktator Boumedienne. Mož je pretekli mesec zajel v zraku izraelsko potniško letalo in ga ni hotel dati iz rok. S tem se je zameril najmanj 24 afriškim državam, ki dobivajo od Izraela denarno in tehnično pomoč. Boumedinne se je dalje zameril kongoškemu diktatorju Mobutuju, ker mu noče izročiti znanega kongoškega politika Čombeja. Naser se je zopet zameril črnim afriškim državam, ker podpira sudanske Arabce proti sudanskim črncem. Iz vse-ge tega se vidi, da črne afriške države ne zaupajo več arabskim.
To se je pokazalo posebno nazorno ravno zadnje dni. OAE je sklicala svojo sejo v Alžir, alžirska vlada je pa začela vabiti a-friške države na to sejo. Pa so črnske države druga za drugo začele iskati izgovore, da bi jim ne bilo treba iti v Alžir. Dale se Boumediennu razumeti, da ne marajo iti v Alžir, ker je tam še zmeraj zajeto izraelsko letalo.
Zadevo z zajetim letalom so pa zelo hitro in učinkovito rešili francoski pilotje. Alžir je povezan s svetom največ po francoskih zračnih družbah. Pilotje teh družb so pa izjavili, da letal za Alžir ne bodo več pilotirali. V tem stališču jih je podprla tudi francoska vlada. Ko je Boumedienne spoznal, da bo odrezan od sveta, je brž naprosil radi lepšega generalnega tajnika ZN Tanta, naj posreduje. Predno je pa akcija ZN prišla do pravega razmaha, je Alžir začel popuščati, ker bi bil drugače ostal brez letalskih zvez s svetom.
Hudi boji v Biafri
Nigerijske zvezne čete pritiskajo od dveh strani proti glavnemu mestu nezasedene Biafre Aba.
ABA, Biafra. — Biafranske čete se vztrajno in srdito bore proti boljše opremljenim in številnejšim zveznim nigerijskim četam, ki so se od juga približale mestu Aba na 15 milj. To je največje mesto v nezasedenem delu nekdanje Vzhodne pokrajine, ki se je lani v maju oklicala za neodvisno državo. Nigerija že od lanskega leta poskuša z vsemi razpoložljivimi silami zlomiti upor. Dosegla je precej, saj je zasedla že dve tretjini nekdanjega celotnega ozemlja Biafre, upora pa se ji ni posrečilo streti. Pleme Ibo se upira z vsemi preostalimi močmi, ker vidi v boju edino pot za svojo ohranitev.
Hudi spopadi so pri neki šoli 3 milje severno od reke Imo, ki deli obe sovražni vojaški sili. Oba. mostova preko reke sta podrta in nigerijske čete se trudijo, da bi zgradile preko nje pontonski most. V ta namen so poslale predhodnico preko reke pod zaščito topniškega ognja. Bi-afransko poročilo trdi, da drugi koloni nigerijskih čet, ki je tudi v napadu proti mestu Aba, ni u-spelo priti preko reke. Njena predhodnica je bila pri poskusu
premi. Rudi je ponudbo sprejel, pač s pogojem, da jo spremi nazaj. A mama se je brž uprla, le vam to gre, da bi dekle moškega spremljala domov “Mamica, zraka hočem, zraka. Kar duši me.”
(Dalje prihodnjič)
prodora preko reke vržena nazaj, pri tem naj bi bilo pokončanih 65 nigerijskih vojakov.
Pogajanja za končanje vojne v Adis Abebi so prekinjena in ni izgleda, da bi prišla skoraj zopet v tek, čeprav se abesinski cesar Hajle Selasije trudi na vse načine, da bi prišlo do premirja.
Nigerijska vlada je doslej zavrnila vse načrte za pošiljanje pomoči tujini v hrani in zdravilih stradajočim v Biafri. Hrano in zdravila je voljna pustiti tja le po kopnem preko svojega o-zemlja. Po tej poti Biafrani pomoči nočejo, ker se boje, da bi bila zastrupljena. Sedaj je pred nigerijsko vlado predlog, naj bi dovolila Rdečemu križu prevoz hrane in zdravil v Biafro z letali, ki pa naj bi na poti tja pristala na nigerijskih tleh za skupni pregled po zastopnikih Mednarodnega Rdečega križa in predstavniki nigerijske zvezne vlade. Upajo, da bosta na ta predlog pristali tako Nigerija kot Biafra.
Naš diplomat napaden v Port-au-Prinsen
PORT-AU-PRINCE, Haiti. — Diplomat Carter je bil zaposlen tu na našem poslaništvu. Delal je v oddelku za potne liste in vize. 6. julija je šel z dvema prijateljema v kavarno. Tam ga je okoli 9. ure zvečer napadel domačin Bruno. Vrgel je nanj tež-co opeko in ga ranil. Oba tovariša sta mu hotela pomagati, pa jima domačini tega niso pustili. Bruno je kmalu odšel, ranjenega Carterja so pa prepeljali v bližnjo bolnico. Ko so na poslaništvu zvedeli za vse to, so prosili našo bolnico v Gvantanamo na Kubi, da je takoj poslala z letalom zdravnika, ki je Carterja obvezal in poskrbel, da je bil prepeljan v Ameriko v bolnico. Tam so ga kmalu spravili na noge, sedaj je že zopet na svojem službenem mestu.
Haitski vladi je bil slučaj nemil; je takoj dala napadalca aretirati. Sedi še sedaj v ječi in čaka na svobodo. Zaslišan bo na obravnavi tudi Carter, ako bo hotel pričati. Naše državno tajništvo ni dogodka Smatralo kot povod za običajne diplomatske proteste, ker se je haitska vlada že preje opravičila.
Begunci iz haitske republike
pravijo seveda drugače. Trdijo, da je Carterja napadel član o-sebne straže diktatorja Duvalie-ra Mr. Macoute. Zakaj, ne povedo. Uradne haitske ugotovitve pravijo, da je Bruno zato napadel Carterja, ker mu Carter ni trikrat hotel dati vize za potovanje v našo deželo.
Med tem je diktator Duvalier po nekaj letih zopet imel tiskovno konferenco s tujimi časnikarji. Obljubil jim je, da bo dal svo-
Delo za moške & ženske
STAR SPOMENIK — Slika kaže Konstantinov steber v C ari gr adu. Na njegovem vrhu je bila menda odprtina, v kateri je bil spravljen “sv. križ”, ki ga je našla Konstantinova mati sv. Helena l. 309 na Golgoti.
Iščemo hišnika
moža in ženo, za 4-5 ur dnevno, 6 noči na teden. Zelo dobra plača. Morata imeti priporočila, prevozno sredstvo in skušnjo v čiščenju. Od polnoči do 4. ali 5. ure zjutraj. Kličite 943-3333.
(163)
Ženske dobijo delo
Female Help Wanted
Woman Hairdresser Wanted Full or part time, must have experience. Call Wade Park Manor Beauty Salon: 791-3531.
(163)
Kitchen Help Wanted Morning and afternoon Waitress Wanted, also. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue EN 1-5214
jim podložnikom več svobode. Rekel je tudi, da bo skušal zboljšati stikt z Washingtonom, seveda šele prihodnje leto, ko bo videl, kdo bo gospodaril v Beli hiši.
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 2 stanovanji, 5 sob vsako, na tretjem, ena $50, ena $65. Kličite 881-5158.	(x)
Lastnik prodaja
dobro 2-družinsko hišo, 4-4, garaža, na E.	72	St.,	južno	od St.
Clair Ave.	Prebarvana	lansko
leto. Kličite 431-9798, po 4. uri. pop-	—(163)
V	najem
Oddamo 4 sobe spodaj, furnez, odraslim. Kličite 391-8693.
_____________(162)
V	najem
Oddamo 5 čistih sob, zgoraj, samo odraslim, blizu cerkve sv. Vida. Kličite EN 1-0823. fS: V	(163)
(x)
Wanted Counter Girl
From 4:00 p.m. on, full or part time. Must be 21 or over. Call HE 1-5254 in the morning or EN 1-8864 in the afternoon. (x)
Day Help — General Cleaning
Tuesday and Friday, reliable, Beachwood area, $13.00. Call after 5 p.m. 464-9549.	(163)
Cleaning Woman
For office building. Monday thru Friday, 5 p.m. to 9 p.m. Good hourly rate. Call 361-4500.
(162)
Immaculate Home
in prime Euclid area; carpeted living room, full dining, modern kitchen with ample eating space; three bedrooms, divided basement with paneled recreation room and lav. Enclosed porch. Aluminum siding, storms and screens. Awning. Two car garage, $22,900.
YAKKEL REALTY 32610 Vine St. Willowick 944-5440
__________________ i (163)
Kupim pianino
Kupim dobro ohranjen pianino (pokončni klavir). Prosim pokličite: 268-4860.
____________(163)
Restavrant in poslopje naprodaj Ustanovljen 1904, se proda radi bolezni, v St. Clairski okolici. Pišite na: Box 608, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103.
-(162)
KUPUJTE PK, MAT UNEVNO: V MESTU	UDO«; V PODRUŽNICAH OD I. DO ,30.
(i
MAY'S BASEMENTS
AVGUSTOVSKA BELA RAZPRODAJA
Dokončna razprodaja znanih damastnih brisač
Kopalne brisače reg. po 1,95
99c
Ročne brisače, prim. po 1.39 ................ 69c
Umivalke, prim. po 99c .......................49c
Močne dekorativne barve: rožnata, modra, zlata, zelena, malinskordeča. Zelo vpojljivi bombažasti frotir.


Gokonšna razprodaja
dekorativnih prikrojenih pregrinjal
■Roza, modre, zlate, zelene, ' rumene , in bele barve, v Primerjajte rožnatih vzorcih, enobarvne ^ 13,95 ali progaste; Za ozke in široke postelje.
i«
6"
Izredna posebnost! Gladke bombažaste perkaine rjuhe, tipa 189
Ozke prikrojene, 39x75, .......3 za $5
Široke prikrojene, 54x75 ......3 za $7
Velike prikrojene, 60x80 .... 2 za $7
Največje prikrojene, 78x80 .....2 za $9
Blazinske prevleke ............6 za Sl
Gladke, 180 niti, s 4 elastičnimi vogali, zelo trpežne. V beli barvi.
%
AL
Sprejemamo pismena in telefonična naročila, kličite CH 1-3070; Lorain 233-61«; Elyria 322-6304 DOMAeCINSKI KLETNI ODDELEK, V VSEH TROGOVLNAH RAZEN SOUTHGATE

XHEEXSKX DOMOVmX,

D. RAULJEN:
M i:
Mrtvi ognjenik

Tiho je bilo pre^ hišo, kakor na pogorišču. Nekaj ga je vleklo, da je pogledal za vogal. Zdrznil se je. Na najdebelejši veji starega drevesa, na tisti, ki se je skoraj sklanjala do tal, je visel obešenec — Stakne. Posinel v obraz, z izplaženim jezikom, roke togo viseče ob životu, hrome noge so se skoraj v pokleku dotikale zemlje, pod nogami pa sta bili na tleh prekrižani njegovi dve palici.
Zgrožen, pretresen je Mirt planil v hišo. V kuhinji si je dala opravka oskrbnica, ki je pravkar zganjala svoje tri otroke v kot. V hiši pa sta sedela za mizo gospodar Ignacij Orehek in njegov oskrbnik. Zabuhel, skoraj bebavih oči je Ignacij ždel predse v zadregi kakor živinče, ki si ne ve pomagati pred pretežkim vozom. Od prilike do prilike je segel po žganju, govoriti ni mogel. Zato pa je govoril oskrbnik. Ko je Mirt poslušal, kako se je odigralo zadnje dejanje Štaknetove žaloigre, se je nekajkrat stresel. Posebno ga je prešinilo, ko je zvedel, da se je izteklo skoraj na las tako, kakor je bil slutil od tistega večera dalje, ko je Stakne prodal dom in zemljo.
U.
k
Skoraj žal mu je bilo, da se je sinoči ločil od družbe. Če ne bi bil šel k Svetemu Križu ... da, kaj bi bilo potem? Ta misel ga je zdaj trla. Ne bi se bil sešel z Lenko; morda bi jo bil zapra-
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN & REST. — No. side, factory trade. All eqpt. under 3 yrs. old. Compl. new kit. Chgo. Bear home games televised. 1967 gross $80,000. Open 7 a.m. 334-9470 bet. 10 a.m. and 2 p.m. daily.
(163)
vil, saj ne bi mogla verjeti in upati, da še količkaj misli na njo, če se v taki bližini ne bi niti zmenil za njo. Lenko bi bil zapravil, toda bržčas bi bil rešil Stakneta. V takem razdvoju je hotel do pike natančno vedeti, kako in zakaj je Stakne to noč šel na vejo. Oskrbnik je povedal.
Ko je družba začela po večerji popivati in prepevati, je stopil Stakne v hišo in ponižno prosil, pomenka z novim gospodarjem. Ker je bil Ignacij Orehek že preveč Židane volje, je Stakneta odpravil, naj pride jutri, po lovu. Sit večnega izmikanja je Stakne iznenada prihrumel k mizi. Kakor da ga je minila hromost, je naglo prikobalil pred obličje Ignacija Orehka in z mogočnim glasom terjal plačila. Terjal je tisti preostanek kupnine, za katerega sta bila z Ignacijem pred pričami zgovorjena, ki pa ni bil zapisan v kupno pogodbo.
“Ne dam!” je Ignacij Orehek srdito odbil Stakneta. “Ne pla-
CHICAGO. ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
SUPERMARKET $350,000 yearly gross By Owner. 227-6228
(164)
GROCERY Business For Sale. In fast growing area. $10,000 including stock. By Owner.
739-5319 Bollingbrook, 111.
(164!
REAL ESTATE FOR SALE
REAL ESTATE FOR SALE
WISCONSIN — 20 ml. west of Minocqua. 150 ft. lakefront. Good road & electricity. By Owner.
HI 5-0848
(163)
MOKENA — By Owner. 7 rm. midlevel. 3 bdrms., pan. rec. rm. w/ bar, 2 car gar. with elec, eye dr. Near public & Cath. schools. Gd. transp. $18,000. 479-5923.
(163)
ELMHURST — Cor. Townhouse. 125’ lot. 2 bdrms., IVa bath, pan. rec. rm., 3-10’ closets. Extras, excel, cond. Immed. poss. $20,500.
964-3366
(163)
MALE HELP
Si
k:
k
p.
ENGINEERS
Challenging opportunities
with a progressive State Highv/ay Department
THE IOWA STATE HIGHWAY COMMISSION NOW HAS OPENINGS IN DESIGN, CONSTRUCTION MATERIALS AND PLANNING
V . Send resume to: PERSONNEL DIRECTOR
IOWA STATE HIGHWAY COMMISSION
AMES, IOWA 50010
An Equal Opportunity Employer
(162)
HELP WANTED
I
CHIEF MEDICAL TECHNOLOGIST
ASCP registered with preference to Masters degree. Fully accredited 425 bed hospital. Full time pathologist and a school of medical technology. Latest mechanized equipment in modern air conditioned facilities. Supervise personnel and co-ordinate education program. Excellent fringe benefits including sick leave and insurance program. 40 hours per week with no night calls. Fine community of 80,000. Just an hour drive from metropolitan Kansas City. Salary commensurate with experience.
REGISTERED NURSES
Openings available on all shifts.
Shifts differentials.
I
i
1
Apply: WARREN S. HINTON, Administrator
Methodist Hospital & Medical Center
ST, JOSEPH, MISSOURI 64501
(163)
čam! Kar ni zapisano, tudi zgo-vorjeno ni bilo!”
“Za sedem božjih ran!” je Stakne skoraj zajokal, prepaden nad tolikšno pokvarjenostjo in goljufijo. “Ali je mogoče utajiti besedo, ki je bila dana vpričo mož?®
“Kdo pravi tako? Ti, nikdo drugi!”
“Strpljen in siromašen prosim, kar mi gre,” je trepetal Stakne. “Za onemoglo ženo prosim in za bebavega sina, ne zase... Čujte, gospodar, ne bodite trdi! Spomnite se, kaj sem tvegal, ko sem vam tistikrat po vojski prinesel cel zaklad denarja. Jaz, nihče drugi, sem vas posadil na konja.”
“Nehaj že s svojim večnim oponašanjem. Enkrat za vselej, Stakne, nehaj! Kar ti je takrat šlo, si dobil.”
“Čast in hvala, dobil, res je. Ne bom se več izpozabil. Terjam pa, kar je bilo zgovorjeno vpričo Hanesa Štularja in Tonija Jermana. Se tisto noč je šel Hanes pred božjo sodbo, naj mu bo prizanesljiva! A vsaj Jermanov Toni bo potrdil, to vem, da je pravica na moji strani.”
“Haha, to se bo šele videlo. Le pojdi, Stakne, midva sva opravila. Če pa ti je kaj navzkriž, saj veš, kje se toži in sodi.”
Stakne je belo gledal in sram ga je bilo. Nič več ni rotil, z rokavom si je obrisal oči. Potem se je obrnil. Pri vratih je še rekel:
“Vzeli ste me na svojo vest! Naj vam Bog odpusti, če more!” Potem se je izgubil v noč. Ponižan, ogoljufan — kam? Ne, ne, čeprav je do kajže pod gozdom le streljaj, — nocoj mu je bila ta pot pretežavna. Rajši je napravil križ in amen in si poiskal počitka na starem drevesu, pod katerim se je hladilo že bogve kol?ito rodov njegove krvi. Zjutraj so ga našli obešenega. Vik in krik se je čul iz hiše. “Škandal!” so se jezili moški. “Grozota!” so omedlevala ženske. Ignacij Orehek je prepaden obsedel pri žganju za mizo, da niti ni vedel, kdaj je pobegnila njegova družba v dolino.
Mirt je pogledal zdaj oskrbnika, zdaj Ignacija, a ta se ni upal dvigniti oči do njega. Nastopila je mučna tišina. Naenkrat pa se je od zunaj začul glasen jok. Zaihtela je Staknila. Z njo je zateglo vlekel bebasti sin. Zbirali so se ljudje, v hišo se je culo njih mrmranje.
“Ali čuješ, stari grešnik?” se je Mirt vpičil v Ignacija. “Zdaj boš rad plačal, drugače dobiš plačilo, kakršno si zaslužil. Boš plačal?” Stresel ga je za rame. Ignacij se je zazibal kakor poln meh, nato je dalje pijano gledal predse. “Ali boš ali ne? Kana-Ija!” se je razkačil Mirt.
“Če hočem!” je leno bleknil Ignacij.” Ti se v mene kar nič ne vbadaj!”
Oskrbnik se je v zadregi nasmehnil in stopil ven, da potolaži Štaknelo in bebca. Pogovoriti se mora z možmi, da snamejo obešenca in ga poneso k fari. Če pride sam župnik pogledat, bo joj. Škandala s te plati se je oskrbnik bolj bal, kakor same štaknetove smrti na drevesu. Ljudje so mnogokaj ugibali, obsojali novega gospodarja, o Štaknetovi smrti pa je: menil najstarejši možiček. To-mažek z Zadnjega vrha: “To vem, da je umrl lahke smrti, veste zakaj? Kogar sam zlodej zvabi na vejo, mu obeta vsakovrstne prijetne reči, potem pa mu žive kače spusti pod noge, da ga sekajo y podplate. Stakne je storil pametno, ko je zložil svoji dve palici v križ. Ukanil je hudiča in si olajšal smrt.”
*
Gnus in groza, ki sta bila prevzela Mirta, sta ga spodila tudi od hiše. Hitel je po strmini, da sam ni vedel, kdaj se je znašel v globeli, v Florijanskem grabnu. Hitel je razoglav in se šele v dolini usopil. Ko je prisopihal domov, je našel brata Tonija za čudo treznega pri kosilu.
“Lej no, lej!” mu je stopil Toni
veselo naproti. “Sedi, saj boš kosil, ne? Sem že mislil, da kuhaš zamero. Nu, pa si se vendar oglasil. Kako je v Ljubljani?” Mirt je brž videl, da je Tonijevo veselje hlinjeno in da se izmika njegovim očem. Toni se V neprijetni slutnji nečesa boji.
Kati je rožljala po štedilniku in se komaj ozrla. Mirt je vedel, da mu zlepa ne bo odpustila, ker je ni vzel z ljubljansko družbo na lovsko veselje, kakor je bilo že ob kupčiji zgovorjeno.
(Dalje prihodnjič)
Dražba
mm
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY , r
Ustanovljen« IX. novembra 1S14
Sedeč Joliet. ID.
Naže geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, Temporary address:
42306 E. Florida Ave., Hemet, Calif.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, HI. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St. joiiet, m.	,	____
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, IH.
MATTHEW KOCHEVAR, 314 Darken Ave., Apt. 10-B, Joliet, 111. JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, IH.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN ; . #	ji3Y
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z LzplačHom. za 5 let, 10 let in družinski načrt.
.y1
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasU oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasH oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje-), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, III. 60434 ^ ■ ■■ ^
Minutes of Hie Semi-annual Meeting
of She Supreme Board
The members of the Supreme Board have con-vened for the Semi-annual meeting at the Home Office of the Holy Family Society, at One Fairlane Drive, Joliet, Illinois this 27th day of July, 1968.
President Steve Kosar opened the meeting at 11:00 a.m. with prayer for the living and deceased members of the Holy Family Society.
President Steve Kosar now called upon the Recording Secretary to call the roll of Officers. The following Officers responded;
President Steve Kosar,
1st V-President Louis Barbie, 2nd V-Pres. Anna Jerisha, Secretary Joseph J. Konrad, Treasurer Anton Smrekar, Rec. Sec’y. Joseph L. Drašler, 1st Trustee Frank Tushek, 2nd Trustee Matt. Kochevar, 3rd Trustee Joseph Sinkovich, Spiritual Director Rev. Aloy-sius Madic, OFM.
The foregoing members have responded as present.
Absent Social Director Nancy Owen.
President Steve Kosar now called upon the Recording Secretary Joseph L. Drašler, to read the minutes of the last quarterly meeting which was held on April 27, 1968.
Th Recording Secretary Joseph L. Drašler, proceeded to read the minutes of the last quarterly meeting.
A motion was made by Joseph Sinkovich and seconded by Anton Smrekar that the min-
the Supreme Board:
The Treasurer Anton Smrekar brought in the Society Deposit Boxes at the Bank and I also have reviewed and checked the stocks and bonds and other securities of the Holy Family Society and have found everything in good order. At present the Secretary and the Treasurer have done a very good job along with the communications of the President.
I have found everything in satisfactory condition.
I thank you.
preme Board:
As my two colleagues have mentioned it, we have been to the bank to check and examine the properties of the Holy Family Society.
I have found that all of the securities, the stocks and bonds and all other valuables of the Society have been in very good order. What I must also state at this time is, that the progress financially was and is very encouraging. I am hopeful that the future will be further rewarding with greater progress, finan-
Matthew Kochevar, dally and membership-wise.
2nd Trustee
A motion was made by Frank Tushek and seconded by Joseph L. Drašler that the report of the 2nd Trustee Matthew Kochevar be accepted as given. Motion carried.
President Steve Kosar now called upon the 3rd Trustee Joseph Sinkovich for his report.
Rev. Spiritual Director Father Madic and members of the Su-
This is my report to you members of the Supreme Board and I ma very thankful to you.
Joseph Sinkovich, 3rd Trustee
At this time, a motion was made by Joseph L. Drašler and seconded by Anna Jerisha that that report of the 3rd Trustee Joseph Sinkovich be accepted as given. Motion carried.
(To be continued)
EUCLID POULTRY
V zalogj Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In sl izberite!
H O V/ A R D 549 EAST 185 STREET, EUCLlD
BAKER
KE 1-8137
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI
6502 ST. CLAIR AVENUE
i
r
ZAVOD	|
Tel.: ENdicott 1-0583 =
=	COLLINWOODSEI URAD
= 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 =
s Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago rj r	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
MiiHiruimimiiimmmiimitiiiiiiiHimiiiiisiu'U’iiHuniuuiHHHHiuiiiiuiiiiiUHh?

utes read be accepted. Motion carried.
Prior to the meeting, the President, the Secretary and the Treasurer with the three Trustees have paid a visit to the Bank to check the securities and other valuable papers of the Holy Family Society.
President Steve Kosar now called upon the 1st Trustee Frank Tushek to give his report of the findings at the Bank.
Rev. Madic, and members of the Supreme Board:
We, the trustees, have gone to the Bank with the President, the Secretary and the Treasurer to check our securities and other valuable papers of the Holy Family Society.
I have found everything to my satisfaction. It shows that with the securities and other valuable papers that our Financial standing is very good and impressive. I want, at this time, to thank the President, the Secretary and the Treasurer of the good condition, that I have found at the Bank.
This is all that I have to report to you, the members of the Supreme Board. I thank you.
Frank Tushek,
1st Trustee
A motion was made by Louis Barbie and seconded by Anna Jerisha, that the report of the 1st Trustee Frank Tushek be accepted as given. Motion carried.
President Steve Kosar now called upon the 2nd Trustee Matthew Kochevar for his report.
Rev. Madic and members of
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 10. julija 19G8 v Gospodu preminul naš ljubi cče, stari oče in praded
Frank Abram
Pokojni je bil rojen dne 23. decembra 1890 v vasi Palčija, župnija št. Peter na Krasu, Slovenija, Jugoslavija. V Ameriko je prišel leta 1913.
Nam tako dragoceno življenje pokojnega očeta je preneha!« v St. Vincent Charity Hospital, pogrebne priprave je uredil Zakrajškov pogrebni zavod, v župni cerkvi sv. Vida je bila slovesna pogrebna sv. maša, pokopali pa smo očeta dne 13. julija 1968 na pokopališču Kalvarija.
Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki so ob tej žalostni priliki za našega očeta molili, z nami sočustvovali, nam pomagali in kakorkoli prispevali, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe.
Izraz naše globoke hvaležnosti naj prejme premilostni gospod prelat Alojzij B. Baznik, ki je očeta med boleznijo obiskoval, mu prinašal Najsvetejše in ga pripravil za srečno zadnjo uro. Daroval je za očeta slovesno pogrebno sv. mašo in opravil svete obrede v pogrebnem zavodu in ob grobu. Prav tako se zahvalimo tudi bolniškemu duhovniku, ki je pokojnemu podelil sveto maziljenje.
Toplo zahvalo naj prejme zdravnik dr. Lawrence B. Ogrine, ki je očetu lajšal trpljenje in mu nudil vso možno zdravniško pomoč.
Pokojni je bil član društva Dr. France Prešeren št. 1 7ADZ in član podružnice št. 5. SMZ. Prisrčna hvala zastopnikom in sočlanom za vse, kar so storili v očetovo počastitev. Iskrena hvala dobrim možem, ki so nosili krsto.
Dobrim sosedom se zahvalimo, da so zbrali sklad za svete maše in krasen skupni venec. Hvala vsem, ki so prispevali in posebej Mr. Spiro Fasikas in Mr. Thomas Scanlon, ki sta zbirala. Najlepša hvala delavstvu Republic Steel Corp., Union Local #1171 in zastopnikom nadzornikov tega podjetja za vence in udeležbo pri pogrebu.
Zahvalimo se Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu za izvrstno postrežbo in odlično vodstvo sprevoda.
Naj dobri Bog povrne vsem, ki ste darovali za svete maše, vsem, ki ste poklonili cvetje in vence, vsem, ki ste dali na razpolago avtomobile za sprevod. Iz vseh naših src smo hvaležni tistim, ki ste prišli kropit, se udeležili sv. maše in z nami spremljali očeta do groba.
Zahvalne kartice smo razposlali vsem, kolikor smo imeli naslove. Če bi kdo pomotoma naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo oproščenja. Prosimo sprejmite tole skupno zahvalo vsi, posebno pa tisti, ki Vas morda naša posebna zahvala ni dosegla in tisti, ki ste pokojnemu očetu v zadnjih dneh življenja storili kako dobroto. Bog Vam povrni stotero!
Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, kar si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
Ti, o Jezus, naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri, ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri.
Soproga MARY, roj. GERLJ hčere JEANNIE, ANGELA in MARY zeti: WILLIAM DAN, RICHARD JONKE in MAX MARN; 7 vnukov in 4 pravnuki.
Cleveland, Ohio 22. avgusta 1968.
G*’' -h ■