Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se franknjejo in pošiljajo uredništvu .,Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Up ravni St vo „Mira“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Glasilo koroških Slovencev
Leto XXVIII.
V Celovcu, 17. malega travna 1909.
Štev.
/ «‘V-s
pri tajniku S. K. S. Z. (g. P. Vunček, Celoveč, Kosarniška ulica št. 30.) ali pri akademiji slovenskih bogoslovcev v Celovcu (bogoslovje).
Knjige za mladinske knjižnice so dospele 2. t. m. iz Ljubljane. Takoj se bodo uredili katalogi za vsako knjižnico in doposlali s knjigami vred med ljudstvo, da dobijo povsod urejene knjižnice in si prihranijo delo.
Sodalitas Ss. C. J. je darovala za mladinske knjižnice S. K. S. Z. za Koroško 200 K. Bog ji plati velikodušni dar. Naša redoljubna duhovščina pač ve ceniti veliki pomen mladinskih knjižnic za ohranitev naše mladine našemu narodu. Da bi le našla mnogo posnemalcev!
Socialnega tečaja, ki ga je priredila S. K. S. Z. za Kranjsko za voditelje društev in za druge izobražence, se je udeležilo tudi precej koroških Slovencev. Da so tudi za izobražence potrebni taki tečaji, je jasno, ker tudi izobraženci rabijo izpopolnitve; posebno pa je važno medsebojno občevanje in razgovori voditeljev.


Paberki iz časa uoliteu!
Velikovec. Trgovec Štraus je pameten mož! Keš, propadli poslanec, je prišel ob volitvah kupovat v njegovo trgovino! — G. Štraus mu je brž toplo priporočal Velikovčane, da naj kot prihodnji poslanec skrbi za nje!
Velikovec. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Nadebudni sinko g. Nageleta, ki mu je še pred kratkimi leti od zadej bela bandera ven visela, je lepo pokaral nekega kmeta iz Djekš na dan volitve: Zakaj ste pa mojega očeta tako na cedilu pustili? Otročarija naj ima od spredaj knjige v rokah, od zadaj pa naj ga oče z brezovko mažejo, tedaj bo nekaj prida pri vzgoji.
Djekše (brzojav). Šumi bo prihodnjo nedeljo imel shod za tistega enega volilca, ki je pri splošni volitvi Metnica volil !
Djekše. Na Djekšah živi, hodi in kmetuje
neka oseba, ki posluša na ime „Napečnik.“
je za vse! On je za župnika in proti njemu, on je za gostilno in za dom ! On je v trajno tolažbo in poduk bednemu ljudstvu! On je za paure in dohtarje. Vse je bilo ločeno po strankah! On je pa vse stranke z mirno vestjo spravil pod svoj klobuk. — Pri agitaciji je govorila njegova modrost: „Paur naj paura voli.11 — Pri volitvah pa je dohtarju oddal svoj glas! — Da bi vendar tolika spretnost, razumnost, modrost se ne zgubljala v djeških hribih!
Djekše. Barvase! Danes črno, jutri belo. Nova zarja se je Djekšanom nakrat ob volitvah zasvetila! — Ta zarja je izhajala iz Štefana in se imenuje „Zep“. Sv. Jožef je gotovo svojo glavo majal, ko ga je Štefanski Zep na svoj god s tem počastil, da je prišel na Djekše svetemu Jožefu na čast za Metnica agitirat! — Oče njegov pa je svoje čase bil pristen Slovenec, prepričan katoličan, vesten učenec sv. Jožefa, ki je še celo kot naš volilni mož v Velikovec hodil. Tu je pa enkrat jabolko daleč proč padlo!
Djekše. Na Djekšah je strašen krik. Gosp. Reš, gosp. Šumi, g. Napečnik in Zep od sv. Štefana se kregajo! Vsaki pravi, da je on spravil
tistega volilca za Metnica dne 24. marca na volišče! Zna priti cela stvar pred sodišče in porotnike.
Slovensko krščansko socialoa Zvezo.
Veliko nalogo ima S. K. S. Z. za Koroško : Slovenskemu koroškemu ljudstvu podati prave izobrazbe v duhu katoliške vere, ga zbuditi iz stoletnega spanja in združiti v nepolitičnih društvih, da bo z združenimi močmi doseglo to, kar bi mu naj podale naše šole, za katere mora plačevati naše ubogo ljudstvo tako visoke prispevke.
Vsak začetek pa je težak; tudi delovanje S. K. S. Z. za Koroško je bilo dosedaj jako težavno. Manjkalo je delavnih moči, manjkalo denarnih sredstev. Omejiti je morala dosedaj svoje delovanje na preskrbo vanj e govornikov raznim društvom.
V zadnjem letu pa je stopila v novo dobo svojega razvoja. Že šmihelski mladeniški shod je pokazal, da je koroško ljudstvo v našem taboru. Lotila se je takoj »Delavskega doma“ v Podljubelju, ki je bil tako nujno potreben in je tolike važnosti za delavce, izpeljala je socialni tečaj v Velikovcu, katerega je že mislila prirediti pred letom, sedaj pa se je poprijela misli, razširiti po Koroški dobre mladinske knjižnice.
Kolikega pomena je ohranitev mladine za naš narodni obstoj, je jasno kot beli dan. Pripomoček k temu pa so mladinske knjižnice.
Zveza je naročila čez 1200 knjig za mladinske knjižnice in jih bode razdelila po onih krajih, kjer so potrebne in jim je obstoj zagotovljen. Mnogo jih je že prosilo, da jim ustrežemo. Vsem se bode, dokler bodo pripuščala sredstva.
Cela vrsta krajev na Koroškem bi bila potrebna dobrih ljudskih knjižnic. Naše ljudstvo bi z veseljem seglo po njih.
Rodoljubi po širni slovenski domovini! Priskočite S. K. S. Z. za Koroško na pomoč s knjigami, z denarnimi darovi, s kupovanjem narodnega koleka: »Obmejnim bratom v pomoč11, od katerega ima S. K. S. Z. za Koroško 80 % dobička, seveda le od tistega, ki se naroči naravnost
Koroške novice.
Birmovanje. Presvetli knezoškof bodo po sledečem redu birmovali: V Hodišah dne 19. aprila; v Št. Jakobu pri Celovcu dne 20. aprila; v Dolah (Ponfeld) dne 21. apr.; v Otmanjab dne 22. apr.; v Hohenfeldu dne 1. maja; v Vrhu dne 2. maja; v Kotarčah dne 3. maja; v Št. Martinu (Krappfeld) dne 4. maja; v Launsdorfu dne 5. maja; v Št. Lipšu dne 6. maja; v Friedlachu dne 9. maja; v Himmel-bergu dne 10. maja; v Št. Martinu (Reihenau) dne 11. maja; v Tvengu dne 12. maja; v Beljaku (pri frančiškanih) dne 23. maja; v Paternijonu dne 24. maja; v Špitalu dne 25. maja; v Gmiindu dne 26. maja; v Št. Petru (Kačtal) dne 27. maja ; v Zilski Bistrici dne 12. junija; v Dropoljah dne 13. junija; v Wurmlachu dne 14. junija; v Št. Jakobu (Leška dolina) dne 15. junija; v Liesingu dne 16. junija; v Lukavi dne 17. junija.
Volitve. Naznanjamo, da se bode vložil proti M etnie e vi izvolitvi protest zaradi nerodnosti, ki so se v Celovcu pri ožji volitvi »Metnic-Grafenauer11 godile. Stale so namreč šeme pri
Podlistek.
Slike iz koroške šole.
(Spesnil France Serajnik.)
III.
I bil joe nimer bimliš sajn, si čul, komrot, ti ljubi majn !
Zato pa ,haj‘ ! še enkrat ,haj! ! *
Kaj praviš ti nato. No, kaj? . . .
Slovenec tud’ učitelj je, a dela rajši Nemca se.
No, veš, kaj v šoli rekel nam?
,Naj bo nas pred to špraho sram1 !
Tako mi ne govori več, če ne, prijateljstvo je preč!
Nemškutar mi ne bod’ nikar, če je učitelj, kaj ti mar.
Nikdar ne bo prijatelj moj,
Kdor rod taji in jezik svoj !
Saj gršega človeka ni,
Kot ta je, ki svoj rod taji.
Slovenec, Nem’c je spoštovan, nemškutar pa zasramovan ! nemškutar pravzaprav ni nič, glej, tak je kot brez perja ptič !
Jezika, ki mi drag in mil, ga majke glas me je učil, ne bom zakazil nikedar, ga ljubil bom povsod, vsekdar!
* haj = hajl.
Mohorjani, spominjajte se šentjakobske šole!
V tujino.
Spisal Črt.
Tako sem bil zamišljen, da niti zapazil nisem, kdaj se je stemnilo. Hodil sem namreč že več ur po prašni, enolični cesti ; že celi popoldan skoraj, a konca še ni hotelo biti dolge poti — do cilja je bilo še pol ure. Krajina, po kateri se je vila cesta, je bila pusta in dolgočasna; na vsaki strani srednje visoki, pol porasli z raznim drevjem, pol pa goli griči. Sprememba je bila samo ta, da je tuintam v bregu gori molela za-črnela skala iz rjave zemlje in grozila vsak čas se utrgati in zbobneti doli na cesto. Na eni strani malo pod cesto je šumela srednje velika reka, valeč svojo umazano vodo vedno tik ceste, kakor bi se ne mogla ločiti od nje. Na drugi strani pa, nekaj metrov nad cesto v breg, je bila pa še ena pot in sicer železnica. Od časa do časa je prispel vlak, in vsak tisti čas sem se vzrl gor v okna, a videl nisem nikogar; kdo bo namreč gledal vedno tisti kraj, tiste gore in tisto enolično drevje in skale, ko se vozi že ure in vidi samo eno in isto. Samo parkrat se je primerilo, da je kak potnik pljunil ali vrgel čik skozi okno. In tako sem hodil sam, popolnoma sam po beli peščeni cesti.
Sem in tja sem se naslonil na ograjo pri cesti in zrl doli v vodo pod seboj, v črno, motno in umazano vodo, in tedaj se mi je zdelo, da šumljajo valčki in šelesti listje v grmovju vse bolj skrivnostno, nego sicer. Ali je bilo res tako, ne vem, meni se je tako zdelo.
In tedaj se je zgodilo, da sem zaslišal korake za seboj, vmes pa pritajen smeh in zamolkel govor, morala je biti velika družba ljudi. Ozrl sem se črez desno ramo, kdo in kaj je, pa v svoje veliko začudenje nisem mogel razločiti ničesar, zakaj stemnilo se je, ne da bi bil zapazil to. Družba za mano je postajala glasneja in glasneja, celo peti je poskušal nekdo s hripavim in zadvičnim glasom, pa je vselej sredi pesmi prekinil. Začel sem hoditi počasneje, da bi se jim pridružil. Pa tisti hip se je zaslišal glas iz družbe, tisti hripavo zadvični glas, ki je prej poskušal peti :
»Kdo šlepra tam spredaj? Ha?u
»Jaz sem, jaz“, sem hitro odgovoril, nevedoč komu.
»Jaz je lahko vsak tepec11, je zakričalo prav tik za menoj in me streslo močno za rame.
»No, človek božji, pusti mi vsaj glavo na vratu, da ti bom mogel odgovoriti ! Prežekov sem, če me poznaš. Sitna muha!11
»Seveda, tam sem že večkrat dobil mošta.11
In tedaj sem bil že sredi družbe, broječe kakih petnajst ljudi, samih moških. Pa temno je bilo, da se nismo mogli videti med seboj. Onega človeka, ki je prej kričal nad mano, sem spoznal po glasu. Buhan so ga imenovali ljudje. Bil je po celi okolici razvpit za najhujšega pijanca. Prijel me je z roko okrog vratu iu me pritisnil k sebi, da sem začutil njegov vroči dih, zoprno smrdeč po žganju in sadjevcu.
In šli smo, midva spredaj, opotekajoč se sumljivo po široki cesti sem in tja, da se je nama smejala družba, sicer molče stopajoč zadaj.
volilnih lokalih s štampiljami Metnica ter se kar ponujali za štempljanje glasovnic. Izvrstno! v glavnem mestu!
Glede izida volitev so nam došle od raznih krajev prošnje, da bi se izid v posameznih občinah v „Miru“ prijavil. — V tej številki tega še nismo storili, ker bi bil izkaz nepopoln. — Od nekaterih občin niti od zaupnikov nismo še mogli izvedeti natančnih številk, niti od vlade, obljubimo pa, da prav kmalu podamo natančen izkaz od vseh slovenskih občin cele Koroške.
Volitve. (Junaki.) V žitarovaški občini je prišel sedemdesetletni starček 4 ure daleč k volitvi. Vstal je ponoči. Hodil je z bakljo. Gazil je meter visok sneg. V osmih urah je bil na volišču. — Nek hlapec, ki s 50 drugimi služi zagrizenemu nasprotniku slovenskega naroda, se vzdrži volitve, dasiravno je prišel komando od gospoda, da vsi Metnica volijo. Zasmehovanje in zasramovanje tovarišev ga ne ustraši. Je pač junak!
Junaki. Od vseh strani prihajajo posamezna poročila o požrtvovalnosti in navdušenosti naših volilcev. Noben graben ni preglobok, noben sneg ne prevelik, noben vihar preburen, nobena pot predolga. Niti lakota, niti žeja zadrža može. Gredo skupno dol od svojih domov v dolino pričat za svojo slovensko krščansko stranko. Mi ne moremo vas poplačati, to bo enkrat Bog moral storiti. Zahvaliti se vam, to je pa naša sveta dolžnost. Vemo, kaj so trpeli Obričani, ki so morali trikrat tako daleč, v takem snegu dol hoditi. Nad vse so pohvale vredni Koprivčani. — Prosilo se je okrajnega glavarja v Velikovcu, da bi smeli voliti v Črni. No! pa seveda. — Vse take olajšave, recimo, da bi smeli doma voliti v Koprivni, to je vse izključeno v naši ljubi Avstriji. Ko je vlada videla, da je tako strašno vreme, da je nad dva metra snega zapadlo po goratih krajih, bi se li ne mogla usmiliti ubogega ljudstva ter preložiti volitev ?
Borovlje. Dne 9. aprila sem prišel v Borovljah v „gasthaus“ tik ceste. Na mojo vljudno prošnjo za vrček piva se zadere gostilničar nad menoj : Vassss? «Slovenskega piva“ torej nimajo, dro pa marajo slovenski denar! Gostilne, dragi rojaki, kjer nočejo znati slovenski in kjer ni nobene krščanske podobe, dro pa dosti nagih žensk naslikanih. To so liberalne, nemškutarske trdnjave! Proč od njih! Svoji k svojim!	Rožan.
Borovlje. Dne 25. in 28. preteklega meseca vršile so se pri Justu šolske predstave v korist ubogim otrokom. Zelo hvalevredno je to in tudi potrebno, da se navadijo otroci lepšega obnašanja. A čudno je, da je protestantovska učiteljica cele mesece otroke vadila ob nedeljah ravno med službo božjo, tako, da se je niso mogli nikdar udeležiti. Namen ali kaj ? Ali deželni šolski svet tega ne more zabraniti?
Borovlje. (Spomin na volitve.) Nekaj strašnega se je zgodilo! V nedeljo dne 28. p. m. so zagledale pristne nemške oči nabite po Borovljah slovenske lepake za naše kandidate. «Dolgega Jozeja" so tako bodli v oko „te novo-slovenske čiričare", da je moral takoj novi policaj strgati na drobne kosce plakat, nabit na občinski hiši. Tudi Trnjakov Jozej ga ni mogel
Moj tovariš je pa govoril:
„Kaj se bote nama smejali, osli neumni, ali ne veste, da greva v tujino, v tujo deželo, v Rumanijo (Rumunijo) dol sekat les in piti žganje. Ho! Ho! Saj Buhan ga rad pije in denar bo imel tudi. Ho! Ho!“
Govoril in kričal bi bil še dalje, pa nesreča je hotela, da sem se jaz spotaknil ob kamen in potegnil njega s seboj na tla, čemur se pri taki temi ni bilo čuditi.
Družba se nama je pa smejala.
Dalje ni hotel hoditi zraven mene, češ da ne znam hoditi in da ga bom pobil. V istem času je pa priplaval mesec izza griča po na pol jasnem nebu in možno je bilo videti drug drugega.
„Ali res greste v Rumanijo, kaj?“ sem vprašal.
«Gremo, gremo v tujino1', so mi odgovarjali.
«Kaj pa da podnevi ne?“ sem poizvedoval dalje, «podnevi je bolj prijazno in lepše hoditi.11
A tedaj se ni oglasil nihče, vsi so molčali, in šele črez nekaj časa mi je rekel čokat mož:
„Ako bi hodili podnevi, bi žene in otroci hoteli iti z nami do kolodvora in joka in vpitja bi ne bilo konca ne kraja. To pa izostane, če hodimo ponoči.11
Postalo je tiho okrog v družbi, celo Buhan je utihnil, samo šumenje reke v strugi, žvenk železa iz bližnje tovarne, ki ga je vrgel delavec na kup, in škripanje okornih cekarjev se je slišalo. Tudi solze so se prikradle marsikateremu izmed družbe iz oči in zdrknile po razoranem licu na tla v prah in pesek, in mi drogi smo jih pohodili, ne zmeneč se za solzo trpinovo.
videti pod svojim oknom, ker ga je neljubo spominjal na leta, ko je bil on še Slovenec.
Borovlje. (Papež v Celovcu.) Gospod urednik! Natisnite to-le med smešnicami, ali pa vrzite v koš, kakor vam drago — res pa je vendar le. Te dni sta se pogovarjala dva «hauptsocia11 tako-le: A. «Si že slišal, da pride papež v Celovec?11 B. «Že, že! V Kožentavri na verzomlungi so povedali.11 A. «Ti rdeči so pa le fest. Tudi gospodi so zdaj z nami Eicha volili — ta črni so pa skoz padli.11 B. «Zato pa tudi papež ne bo dolgo v Celovcu.11 A. «Še »betlav« bo.11 — Tretji neverni poslušalec radovedno vpraša: «Kako to, da pride papež v Celovec?11 «Ker so ga ti rdeči v Rimu pregnali, rečem pa, da tudi v Celovcu ne bo dolgo.11 — In nista se dala prepričati o neumnosti svojih trditev — saj sta slišala na verzomlungi. Kje je «Volksverdummung11 ? G. Neutzler, namesto da vabite delavce s svojo «Krankenkasso11 v gostilne, jih raje malo razsvetlite. Imeli boste dela dovolj! Pa no, če bi se delavcem odprle oči, če bi se malo izobrazili, bi pokazali ta višjim hrbet in bi jim ne nosili denarja za mastno plačo. Alsten: živio neumnost!
Borovlje. (Še nekaj o zofi, ki ni raj-žala.) G. Neutzler so si zaželeli solnčnih prostorov, kjer bi jih ne motili otroci, kadar pišejo članke o «črnih11, — hoteli so se preseliti v Kleineggerjevo gostilno — a delavci so rekli «ne11! Ker pa so gospod zahtevali «da11, so trikrat glasovali, da so dobili gospod potrebno večino. In s smeječim obrazom so nesli plehnato tablico pod pazduho h Kleineggerju. Kovinarsko društvo pa ni šlo za njimi, ker se briga za svoje krajcarje in ker vsak delavec ve, da je njegova mošnja v nevarnosti, ako so društveni prostori v gostilni. Ostali so rajši v stari hiši in so zadovoljni s slabšimi prostori. Gospod Neutzler pa se grejejo na solncu, ki jim sije v sobo ter se smejejo prekanjenim «Metallarbeiterjem11.
Št. Janž v Rožu. (Zahvala.) Odbor «Slov. kat. izobraževalnega društva za Št. Janž in okolico11 se vodstvu slavne «Hranilnice in posojilnice v Št. Janžu11 najiskrenejše zahvaljuje za v letu 1908. in 1909. nakazana darila.
Velikovec. Pri nas smo srečni ljudje. Naš zdravnik g. dr. Hbferer zdravi telesne in politične bolezni. Ob času volitve so ta gospod kmeta, ki se je prišel k njim zdravit, dal zdravilo za telo, potem pa po vrhu še plakate: «Wàhlet M etn it z11. — Ampak kmetje, gosp Hoferer, so čudni ljudje ! Kožo, kri, roke in noge si pustijo zdravit od vas, gledé politike imajo pa kot zdravnika „Mir“ in katol. politično društvo v Celovcu, gledé verskih bolezni se pa držijo svojih duhovnikov! Toliko vam v poduk.
Velikovec. (Volitev.) Volitev se je vršila pri nas mirno, ali med tem, ko so našinci navdušeno prihajali na volišče, je bila udeležba nemških nacionalcev primeroma prav klavrna, skoraj ni bilo videti običajnih nemškonacionalnih volilnih priganjačev, poznalo se jim je, da jim njihov nemškonacionalni kandidat samim ne ugaja. Le uradnike, učitelje in uradne sluge smo videli v polnem številu dohajati na volišča. Mi smo pri tej volitvi zopet lepo napredovali v primeri z volitvami 1.1907., zakaj vrli naš slovenski kan-
Krajina pred nami se je razgrnila in v mesečnem svitu je ležal v dolini ves blesteč med drevjem velik trg. Zavili smo v ulico in obstali pred prvo gostilno, iz katere je prihajala godba. Buhan je takoj šel v njo, pa se hitro vrnil, rekoč : «Ne hodimo noter, ne! So sami Lahi notri.11
„0 prekleto!11 je zakolnil robato mlad mož tik pred menoj, «oh, oh, mi hodimo v tujino za kruhom, v naš kraj pa prihajajo tujci jest naš kruh, nas pa pojajo drugam! Prokleti Lahi! Ne! ne Lahi, ampak grof. ki nam ne da dela in pita tujce.11
Buhan bi bil pa rad pil; zato je spravljal družbo v drugo gostilno, pa nihče ni hotel iti.
«Vsi ste babniki11, se je hudoval. «Kisali bi se, a pili ničesar. O saj vem, da je doma vsak pred svojo babo prisegel, da ne bo požrl prej kapljice vina, dokler ne bo doma.11
Zaškripali so cekarji, pa so se dvignili in šli skozi trg na vlak. Spremljal sem jih do kolodvora. Petnajstletni deček, ki je moral tudi v tujino, je jokal, da se je razlegalo po trgu. Njegov oče ga je tolažil: «Ne jokaj, Franc! V tujini ti ne bo treba stradati kruha in naj te v uho piše domačija, ki je nam revnemu ljudstvu tuja kakor Rumanija.11
Kmalu so izginili v vozovih došlega vlaka. Oj vi delavci, vi trpini! Bog in sreča z vami vsepovsod.	(Dalje prih.)
Pristaši, zaupnih!, širite „hlir“!
didat g. Grafenauer je dobil pri prvi volitvi 64, pri ožji volitvi pa je dosegel za naše razmere naravnost sijajno število 76 glasov. Nasprotniki so bili nad našim napredkom naravnost presenečeni. Glavno število naših volilcev so tvorili zopet naši vrli Št. Rupertčani, pa tudi mesto je nam dalo lepo število glasov. Ta presenetljivi naš napredek v tako nam nasprotnem mestu je vesel sad našega vztrajnega socialnega in izobraževalnega dela. Slovenci, le pogumno po tem potu naprej in dosegli bomo v prihodnje še lepših uspehov!
Yelikovec. (Napredek pri volitvah.) Pred šestimi leti smo propadli v velikovško-do-brolskem okraju za 19 glasov. Takrat je bila med 15 občinami v 9 nasprotna večina. Ko so naši volilci 1. 1905. pri nadomestnih državnozborskih volitvah se zopet skusili z nasprotnikom, smo že imeli v teh dveh sodnijskih okrajih 105 glasov večine; nasprotniki so imeli le v sedmih občinah večino. In ako primerjamo izid zadnjih volitev, moramo se naravnost iz srca veseliti tako lepe zmage. Naša slovensko - krščanska stranka je zmagala z 225 glasovi večine, in samo še v štirih občinah so nasprotniki zmagali. Torej napredek v šestih letih: 244 glasov. Najbolj trdni so bili Djekšarji, bodisi pri volitvah v splošni skupini, bodisi za kmečko skupino. Zaslužijo javno pohvalo! To je in ostane naša nepremagljiva trdnjava ob najskrajnejši severni jezikovni meji. Pa tudi v ostalih štirih občinah, namreč v Vovbrah, na Pustrici, v Tinjah in Važenbergu smo že imeli večino. Zlasti je to zanimivo v Tinjah, kjer poprej slovenskih glasov nikoli (navadno) ni bilo nad 10. V važenberški občini pa smo letos v splošni skupini obakrat zmagali, in morebiti bi bili tudi v kmečki kuriji, ako bi ne bil «zeleni11 kandidat ravno v tej občini doma. Tako so padle pri zadnjih volitvah vsaj deloma dosedaj nepremagljive nemškutarske občine. To nas mora navdajati z novim pogumom. Delujmo naprej v naših izobraževalnih društvih, odpirajmo zapeljanim ljudem oči in sad našega izobraževalnega dela bo vedno lepši. Ako smo po dveletnem izobraževalnem delu dosegli take uspehe, potem smemo brez skrbi gledati v bodočnost. «Zelena11 barva je pravzaprav le na naši strani, ne pa pri zapeljanih in zaslepljenih kuščarjih. Tisti čas, ko so nasprotniki naše dobro ljudstvo «farbali11, je minul. Ne s strahovanjem, ampak „z uma svitlim mečem11 bomo korakali do nadaljnjih zmag. Živela pravica!
Velikovec. (Kako so naši socialni demokrati volili?) Na dan ožje volitve so zvabili liberalni gospodje tukajšnje rdečkarje v gostilno «pri kroni11, kjer so dobili zastonj golaš in piva, kolikor so ga hoteli popiti. Tam je bila tudi cela «fabrika11 za zapisovanje Mettnitz-ovega imena. Volilci so prihajali zaporedoma na volišče, toda socijev ni bilo; in že smo mislili, da se ne bodo dali pregovoriti. Naenkrat proti eni uri pa so morali «freiheitlich gesinnte11 rdečkarji v ogenj za kandidata, ki je največji nasprotnik delavskih teženj: določenih je bilo več agitatorjev, posebno je bil neumorno delaven znani verski odpadnik Hofer, knjigovez pri K. Magnetu. Hodil je po posamezne socije v gostilniško sobo in jih drugega za drugim gonil na volišče, kakor kak žandar. Videlo se je posameznim delavcem, da niso radi šli volit svojega največjega nasprotnika. Toda kaj si hočeš, saj si za «freiheitlich11 denar jedel golaš in pil pivo; da, še celo smodke je delil zastonj N—ov sin. Zares, smilili so se nam ubogi delavci, ko smo videli, kako jih imajo v pesteh nemški naceljni. Socialni demokrati so hočeš nočeš morali izdati svoje lastne koristi. Prepričanje pa, ki se proda za krožnik golaša in par vrčkov piva, gotovo ne more biti veliko vredno. Tako se fabricirajo pri nas na Koroškem z golažem poslanci.
Št. Rupert pri Velikovcu. ( S v. m i s i j o n ), ki se je v tukajšnji predmestni župnijski cerkvi sv. Ruperta od črne do cvetne nedelje vršil, se je prav sijajno obnesel. Govori čč. gg. misijonarjev Lazaristov od sv. Jožefa v Celju so bili nad vse izvrstni in prepričevalni. Udeležba je bila prve dni prav dobra, zadnje dni naravnost ogromna. Spovedancev je bilo 1100, ali treba je pripomniti, da je bil to zelo temeljiti misijon, zakaj vsak spovedanec je opravil dolgo spoved. Vztrajnost ljudstva je bila nad vse vzorna, zakaj celo ob 6. uri zvečer so bili nekateri šele obhajani. Kar je dobromislečega ljudstva v obširni naši okolici, vse je privrelo ob tej priliki v lepo našo župnijsko cerkev. Tako ni bila samo naša velika predmestna župnija, ampak tudi cela naša okolica duševno prenovljena. Nad vse sijajen je bil sklep sv. misijona na cvetno nedeljo popoldne. Vrhunec je dosegla pomenljiva cerkvena slavnost z velikansko procesijo s presv. Rešnjim Telesom. Kaj sličnega naše mesto še ni videlo, bila je to sijajna manifestacija katoliške zavesti. Procesija se je po-
mikala proti meščanski hiralnici v začetku Celovškega predmestja, potem krenivša na Celovško državno cesto je pri kmetijski šoli obrnila se proti „Narodni šoli“. Konec procesije je ravno šel mimo križa pri ,,Narodni šoli“, v tem hipu je že začetek procesije zopet tja dospel. Prisrčna hvala čč. gg. misijonarjem na njihovi nepopisni gorečnosti in požrtvovalnosti. Bog povrni stoterno! Ti pa, verno slovensko ljudstvo, ostani zvqsto naukom čč. gg. misijonarjev in svojim pri sv. misijonu storjenim sklepom, s tem pokladaš pravi temelj^svoji časni in večni sreči!
' Št. Rupert pri Telikovcu. (Našim slovenskim junakom slava!) Kmečka skupina naše Velikovške občine je štela to pot samo 26 volilcev. Na volišče jih je prišlo 23, samo trije so izostali. Nasprotniki so na odvisne volilce silno pritiskali. Ali, dasi se je volitev vršila v mestni vojašnici, tedaj v sredini mesta, in dasi Sta se nemškonacionalca brivec Wernig in štern-birtov sin, visokošolec Rudolf Nagele, na vse kriplje trudila pri naših volilcih, ostali so vsi naši vrli slovenski kmetje kakor skala trdni, niti eden ni odpadel. Nasprotno pa se je še to zgodilo, da je eden od Velikovčanov k volitvi prisiljeni odvisni volilec oddal prazno glasovnico. Volitev se je končala s sijajno slovensko zmago. Naš kandidat, g. župan Ellersdorfer, dobil je 13 glasov, nasprotnik Breznik pa samo 9 glasov. Naši vrli slovenski kmetje, ki so v tako nasprotnem mestu priborili tako sijajno zmago, zaslužijo našo jtosebno iskreno zahvalo. Slava jim!
Železna Kapla. (Junaki.) Volitve so minule! Zdaj lahko mirno govorimo o njih, a še zdaj nam kri zavre, ako se spominjamo na gotove stvari! Čujte sledeči prizor: Opoldne prikorakajo vrli Koprivčani v Železno Kaplo. Hodili so 6 do 7 ur. — Izmučeni so do zadnjega. Gazili so črez kolena v snegu. Zgubili so tri cele dni časa, ker so trikrat prišli. Črez in črez pokriti so z blatom. — Hlače, črevlji, nogavice, vse je strgano. Mučeniki so, ki bi jim bilo treba poljubljati roke. — Spodobilo bi se, da bi ljudi, ki se tako žrtvujejo za svoje prepričanje, cela Železna Kapla v procesiji in v zastavah sprejela. — A na trgu so stali hot strah na polju razni škrici. Gledali so naše volilce, ki so bodili v župnišče. Kontrolirali so jih. Smejali so se jim, oni, izobraženi, visoki, lepi, v zelenih in drugih klobukih, našim revnim kmetom. No! Pa naš župnik je mož na svojem mestu. Kmetje, to je podlaga celi državi, in kmetje so tudi tisti, ki Dežmanom in Niederdorferjem v Železno Kaplo denar nosijo. To gospod župnik vedo, zato pa še rajše pred kmetom klobuk odkrijejo kotpred prevzetnim kapelškim purgarjem. Nadaljebi bilo potrebno tudi gozdarjem povedati, kaj da so. Oni so navadni uslužbenci katoliškega grofa. Oni so v verskih zadevah podložniki župnika, ne pa policija za njega. On je od najvišjih oblasti vpostavljen hot župnik črez nje, in ne ve ničesar o tem, da je k dona svetu gozdarjem in kapelškim postopačem dal pravico nadzorovati župnišče, kdo noter zahaja.
Bela. (L ep e n j. Rem senik.) Po naših dolinah krožijo čudne govorice. Kmetje ne bodo smeli več pasti svoje živine po grofovskem svetu. Vzrok, menda zaradi tega, ker niso kmetje volili Metnica. No, ta bi pa bila lepa. Hoho! Tako daleč pa še nismo. Vprašamo javno in slovesno: Vedo kaj g. grof o taki prepovedi? V grofa imamo zaupanje. On je krščanskega mišljenja; vprašalo se ga bode. Ali vedo nadzorniki njegovi o tem? Mi damo vsem prav prijateljski nasvet, pustite take čenče. Mi smo prav lahko v stanu, kakemu frakarju, ako se upa kakemu kmetu kaj takega reči, pripomagati, da bode par tednov ričet jedel v luknji. Prosimo! Takoj sporočajte take slučaje katoh-polit. društvu v Celovec. Še so postave, po katerih so volitve proste. Niti golaž, niti šnops, niti drva, niti paša, niti denar ni dovoljen. Volitve so volitve, paša je paša, kmet naj voli kmeta, forštnar pa forštanrja, pa je a m e n !
Občina Bela in ŽeleznaKapla. (V staj en j e.) Vstajenje v Železni Kapli na Veliko soboto in na velikonočno jutro je bilo naravnost praznik naroda. — Ves narod je bil edin v tem, da časti Boga. Ljudstvo iz trga in iz okolice, požarna hramba, godba, vse je navdušeno pozdravljalo Kristusa vstalega. Treba je slišati ob 3. uri na jutro, kako pokajo mošnarji in kako slovesno zapoje zvon v slavo Mariji. — Zunaj pri Mariji v trgu je bilo ob 4. uri 2000 zbranega ljudstva. In ta zbor ! Ta bo nam ostal v vednem spominu. Pristne, stare velikonočne pesmi so donele od hriba dol in so nam izvabile solze ginjenosti iz oči. Tako je prav! Gospodične in kmečka dekleta, vse hodijo v isti vrsti ter pošiljajo v pesmih svoje slavospeve v nebeške višave. — Dolžni smo povedati, da gre prva zasluga za petje izvrstnemu
organistu g. Haderlapu, ki je v kratkih letih take uspehe dosegel. Naj bo uverjen, celo ljudstvo mu ve zahvalo za to.
Obirsko. (Nov božji grob.) Letos so Obirčani za svojo farno cerkev pripravili nov božji grob. Delo je bilo izročeno podobarju in pozlatarju Jan. Golešu v Celovcu. Težko smo čakali na to, kdaj ga bodemo že videli in kakšen kaj bo. Pa kako smo se začudili, ko smo videli v petek božji grob postavljen in razsvetljen z barvanimi kroglami in lučkami — (38.) Reči moramo, da nam je g. Goleš vstregel v vsem in še več nam dal, kakor smo pričakovali. Posebno lepo je izdelan Kristus v grobu, krasno rezljan in lepo barvan, tako da bi človek kar tam stal in ga gledal. Pač ni treba posebej še hvaliti g. Goleša, da je to delo tako dobro izpeljal, ker delo samo mojstra hvali, priporočamo ga toplo slavnim cerkvenim predstojništvom. Omenim le še to, da tu božji grob vkljub lepi izpeljavi še drag ni bil, stal je 355K20vz vožnjo in vso pripravo — železo, steklene krogle, glaže za lučice in zveze za posamezne vrste vred; prva vrsta, grob, in zadnja stena sta bogato pozlačena. — Izkrena zahvala izreče podpisano cerkveno predstojništvo g. Golešu za izborno delo ter prosi, da se sploh slovenske cerkve pridno zatekajo k domačemu mojstru gosp. Golešu, ki je tudi ud slov. kršč. delavske organizacije v Celovcu.
Cerkvena ključarja. Rok Tojnko, provizor.
Jezersko. V Jezerski občini je bilo 187 volilcev v zapisniku. Pri ožji volitvi je bilo oddanih 179 glasov. Dva Nemca in šest Slovencev se niso udeležili volitev. Od Slovencev so pa trije hudo bolni in trije so odsotni od občine. Čudili smo se črez 87 let starim možem, ki so se ob tako slabih potih dvakrat v enem tednu volitve z navdušenjem udeležili. Večstranska želja volilcev se je slišala na dneve volitve, da bi ljudje radi poznali moža, za katerega se potegujejo. Ko bi bilo enkrat mogoče, bi stvari ne škodilo. Črez šest let porazimo nasprotnike gotovo.
Prevalje. V torek, 6. aprila, smo spremili k zadnjemu počitku očeta Renerja, ki je po sicer dolgi bolezni nagloma umrl. Pokojnik je bil vsekdar zaveden Slovenec, kar je dokazal tudi pri zadnjih deželnozborskih volitvah, ko se je pripeljal na volišče, četudi je bilo videti, da ga že zalezuje angel smrti. Naj počiva v miru!
Prevalje. (Lažnivost soc. demokrat. „A r b e i t e r w i 11 e“.) Kako znajo rdečkarji lagati, dokazal je zopet enkrat „Arbeiterwille“ v dopisu iz Leš, v katerem napada g. kaplana J. Sekol-a. Očita mu, da pusti otroke krčmarjev v šoli klečati po cele ure samo zato, ker se mudijo v pivnici domače gostilne, ko drugod ni prostora. Taka kazen bi pač res ne bila umestna, če bi bilo na nji kaj resnice. Kaj je torej res? Občeznano je, da je kaznovani fant predpustom doma v gostilni igral plesalcem na harmoniko. Nekega dne pa je, namesto da bi šel v šolo, zbral fante in dekleta na vasi in jim na čelu korakal s harmoniko igraje v gostilno, kjer jim je zopet priredil plesno zabavo, plesal sam in na pust uganjal še druge nečednosti. Ko je g. katehet o tem zvedel, ga je vprvič samo resno posvaril, ker pa to ni pomagalo, ga je vdrugič kaznoval s tem, da ga je pustil tri četrt ure klečati v šoli. Pač premila kazen za takega poredneža! Potem pa pride „Arbeiterwille“, preobrne celo stvar in farba svoje lahkoverne čitatelje, češ, taki so ti „Kutenmanneru.
Možica. Poslala se nam je škandalozna glasovnica kot vzgled, kako se tam dela. Delavec je dobil od uradnika glasovnico, na kateri je bil Metnic napisan. Ves drugi prostor je bil do zadnjega kotička prečrtan, da se ni moglo več kaj drugega zapisati! Ne vemo, je hotel delavec Lukasa ali Grafenauerja voliti, Metnica pa gotovo ne!
Nujna prošnja!
Aljažev dom v Vratih je res popolnoma porušen. Rešiti se da le nekaj oprave. Slovensko planinsko društvo je postavilo Aljažev dom kot last slovenskega naroda, ki je bil lahko ponosen na to najlepšo postojanko slovenske turistike. Promet po naših planinah silno narašča, in slovensko zavetišče v Vratih je naravnost potrebno, pa tudi plodonosno, ker je tam najboljše in naj-divnejše središče za pohod po znamenitih gorskih skupinah (na Triglav, Križka jezera, Razor, Škrlatico itd.) Dolžni smo svojemu narodu in časti naše domovine, da postavimo nov Aljažev dom v Vratih.
Srce krvavi vsem nad nepričakovano silno nezgodo, toda naše delo ne sme opešati. Slovensko planinsko društvo prične takoj priprave za novo stavbo; pač se bo dalo porabiti nekaj starega materijala in oprave — tudi vodovod je ostal — vendarle bodo znašali troški za novi
Aljažev dom nad 20.000 K. To je s vota, ki jo je mogoče zbrati le po vsestranski podpori.
Slovensko planinsko društvo se torej obrača do celotnega našega naroda in nujno prosi da mu blagovolijo slovenski zavodi in društva ter rodoljubno občinstvo pripomoči z nabiranjem prispevkov za postavitev novega Aljaževega doma. Vsem darovalcem najprisrčnejša zahvala!
Slovensko planinsko društvo v Ljubljani.
(Osrednji odbor.)
Pripomba. Podpore naj se blagovolijo pošiljati na naslov Slovensko planinsko društvo v Ljubljani ali pa uredništvu našega lista, ki bode prispevke s Koroškega tudi izkazoval.
Društveno gibanje.
Slovenska kršč.-soc. Zveza bo imela svoj letni občni zbor dne 16. maja v Celovcu. — Natančni spored se bo pravočasno objavil. Naprosijo se vsa društva, da bi na ta dan ne zborovala, temveč se udeležila po zastopnikih občnega zbora.
Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico priredi v nedeljo, dne 25. aprila 1909, ob 4. uri popoldne zbor v hiši g. Prosekarja v Kotmarivesi po sledečem sporedu: 1. Nagovor predsednike. 2. Volitev zastopnika za glavno skupščinp. 3. Razni govori in nasveti. Po zborovanju veselica in prosta zabava s petjem, deklamacijami, gledališko predstavo „Lur-ška pastirica1',-s sodelovanjem pevskega društva „Zvezda“ iz Hodiš. Vstop k veselici 40 vin. le proti vstopnicam, katere se dobijo pri zboru. K obilni udeležbi vabi vse ude ter zavedne Slovence in Slovenke	odbor.
Št. Janž v Rožu. „Slov. kat. izobraževalno društvo za Št. Janž in okolico priredi v nedeljo, dne 25. aprila, ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne pri Činkovcu v Št. Janžu svoj prvi letni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Govor. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Po kočanem zborovanju se uprizori igra: „Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček" z vsopnino 30 vin. za neude, udom je vstop prost. K obilni udeležbi vabi vse zavedne Slovence iz okolice ter vse ude in prijatelje društva	odbor.
Loče. (Izobraževalno društvo za Loče pri Beljaku) napravi na belo nedeljo svoj ustanovni shod ob 3. uri popoldne v dvorani Janeza Gajlerja, zvečer pa bodo igre : (v drugič) „Pravica se je izkazala" in „Lurška pastirica". K obilni udeležbi vabi	Sklicatelj.
Katol. slov. izobraževalno društvo v Globasnici priredi dne 18. t. m. svoj redni občni zbor z navadnim sporedom. Vrši se v zgornjih prostorih Šoštarjeve gostilne ob 3. uri popoldne. Postregle nam bodo vrle globaške igralke s,,Čašico kave", zato pridite, dragi rojaki, v obilnem številu.
Odbor.
Gospodarske stvari.
Klanje domače živine in prodaja mesa.
Ker je na kmetih letos krme silno manjkalo in so bili kmetje primorani klati svojo živino, kajti prodati se ni izplačalo radi nizke cene, so oblasti tako postopanje grajale ter kaznovale.
V	tem oziru je c. kr. deželna vlada sledeče odredila:
V	dveh slučajih je kmetom dovoljeno, da smejo živino klati in meso prodajati:
1.	Ako kmet kolje samo nekaj živine in ako se to godi samo sem ter tja, ne pa redno.
2.	Dovoljeno je kmetom klati živino celo nekako redno in tudi z namenom, da meso z dobičkom prodajo, ako se gre večinoma za živino, ki jo je sam vzredil, ako nadalje število zaklane živine ni večje, kot jo kmet premore s svojim gospodarstvom in ako ni najel posebnih za to izučenih ljudi za klanje na stalno službo.
Te olajšave naj si naši kmetje dobro zapomnijo.
Reja goveje živine.
(Franc Pengov.)
(Dalje.)
Znano je, da krava populjenih rastlin na paši ne zgrize precej z zobmi, kakor dela konj, ampak da jih pošlje neutegoma po požiralniku doli v prvi in največji želodčev oddelek, ki mu pravimo vamp. Iz vampa pride krma v drug manjši oddelek, ki ima znotraj mrežaste gube, pravimo mu kapica. Posebne žleze tega oddelka omehčajo s svojim sokom krmo, potem pa jo spravijo v malih kepah s čudnim zvijanjem požiralnika, ki spominja na bljuvanje, v drugič v gobec, kjer se med kočnjaki temeljito premelje. Odtod pride
krma skozi požiralnik in po posebnem žlebiču v tretji želodec, čigar notranja stran je podobna listom knjige in ki ga nazivljamo devetogubnik. Slednjič sprejme hrano zadnji del želodčev, podolžno nagubani siriščnik, ki izločuje iz svojih žlez prebavljajoče sokove in nato nastopi hrana dolgo pot skozi črevesje, ki je okoli 22 krat daljše od telesa. Sploh se ravna dolžina črev pri živalih po redilnosti krme, s katero se živijo. Pes, ki uživa bolj meseno hrano, ima primeroma veliko krajša čreva od goveda.
Pri krmljenju nam je paziti pred vsem na dvoje:
1.	Da ima krma tako obliko, da so živali prisiljene žvečiti in pri tem izločevati dovolj sline, ki je za prebavo bistvenega pomena. Ne samo, da spreminja dijastaza, ki je v slini, škrob (šterko) v krmi v cuker, ampak slina naredi tudi vso krmo bolj opolzlo, da se lažje pomika po požiralniku in pozneje po črevih. Množina sline, ki jo izločuje goved na dan, utegne narasti do visoke svote, do 60 kg., kar bi znašalo Via do Vi o žive teže;
2.	da se želodec dovolj napolni, da dobi žival prijetni občutek, da je sita.
Vedno pa moramo gledati na to, da je krma kolikor moč raztopna, prebavljiva, redilna.
Ker goveja živina požira velike mase surove krme, ne da bi veliko žvečila, pa jo pozneje toliko skrbneje prežvekuje, zato je preveč močni-kasta, redka krma, kokor je marsikje v navadi, za govedo nenaravna in ne dosezamo ž njo v najboljši^ meri svojih namenov.
Živalsko telo obstoji na pol iz vode, na pol pa iz suhih tvarin; te suhe tvarine na ognju po večini zgore in odidejo v zrak kot plini, precejšen del trupla pa nam ostane kot pepel.
Dokler žival živi in diha, se poti, daje mleko, mladiče, nam pomaga pri delu, se, kot je naravno, neprestano obrablja (saj se železni stroj ravno tako!) in snovi, iz katerih obstoji telo, premi-nevajo. Naravno je, da mora biti naša skrb, da te snovi zopet vračamo živalskemu telesu (da umetni svoj stroj takorekoč mažemo z oljem, da pridenemo motorju novega bencina ali premoga, ako hočemo, da bo lepo tekel naprej), ako naj to telo ostane v svojem normalnem, zdravem stanju.
Imenujemo to krmo, ki nima drugega namena, kot ohraniti živino pri življenju, tako da nič ne shujša, pa tudi nič ne pridobi na teži, „ohran j e vaino krmo“.
Ta krma naj bo kolikor moč suha, k večjemu če jo nekaj malega poškropimo, da je živina ne razpiha tako lahko vsaksebi.
Pijača je kot za človeka, tako tudi za živino, najboljša dobra, čista voda, ki ima toplino hleva. Izvrstno se obnašajo naprave za samo-napajanje živine, pri katerih živina pije, kadar hoče, dočim sicer včasih pije prav veliko, drugikrat pa zopet trpi žejo.
Voda je bistven pogoj za zdravje pri živini, in ravno voda je veliko večkrat vzrok bolezni, kot smo navajeni misliti. Dobra pitna voda naj ima temperaturo 12—15° C, naj bo čista, brez duha, brez okusa, vendar pa ji ne sme manjkati snovi, kakor so kislec, oglenčeva kislina in sol, ako hočemo, da je okusna, hladilna, osvežujoča in ne plehka. Premrzla voda je nevarna. Zelo priporočajo, naj se da živini pred napajanjem vedno perišče suhe krme. Da se pregreta živina nikoli ne napaja, razen ako se precej po napoju lahko zopet pregiblje, to ve vsak gospodar, pa vendar niso ravno redki prestopki zoper ta temeljni pogoj za zdravje. Mrzla pijača, v majhni meri, je vendar še vedno menj nevarna, dokler je koža še gorka, kakor pa potem, ko se je že jela ohlajati.	(Dalje sledi.)
Poglavje za delavce.
Prevalje. (Surovost soc. demokratov.) Kakšne sadove rodi omika soc. demokratov, pokazal je tu pač jasno dan volitve v splošno skupino. Zjutraj na vse zgodaj so namreč soc. demokrati prilepili visoko na Pečarnikovo drvarnico velik list, sramoteč osebo domačega kaplana g. J. Sekol-a. Na vsaki strani zgoraj sta bila naslikana dva ostudna obraza, spodaj na levi črn vrag, na desni pa rdečkar, sredino pa je izpolnjeval mogočen napis: „Wahlet Janez Sekol, das ist ein beriihmter Mann, er ist der wahre Hetz-kaplan.“ Ponosni na svoj junaški čin so nato pred to karikaturo pričakovali g. kaplana. Ko pride ta mimo po potu na volišče, se mu začno glasno posmehovati. On pa se obrne in reče: „Sramoto ste hoteli napraviti meni, pripravili pa ste si jo v resnici samim sebi.“ Vsak pošten človek, ki je prišel mimo, je zmajeval z glavo. Rdeč biti se sedaj po volitvah pravi pri nas: biti surov.
Odprto pismo g. Filipu Valentin, županu obèine Kotmaravas.
Slišali smo, da ste menda že odgovorili na javno vprašanje, katero smo Vam stavili v „Miru“ z dne 13. sušca t. 1. zaradi tistega imenitnega razdeljevanja turščice, pa ne vemo, če ste kje odgovorili; mi vsaj v nobenem listu nismo našli odgovora. Bodite tako prijazni in povejte nam, komu ste poslali tisti Vaš odgovor na naše vprašanje, saj ste šli vprašat zaradi te zadeve k (jLandesverbandu11 v Celovec in so Vam rekli, da Vam je dano na prosto voljo, če hočete odgovoriti ali ne. Zakaj torej ne odgovorite? Mi še vedno čakamo.
in kristjani pridejo do oblasti. — Mladoturški častniki so menda celo prepovedali svojim vojakom pri javnih molitvah imenovati sultana. — Zato se je nahujskano vojaštvo nakrat vzdignilo ter šlo pred parlament. Justičnega ministra so umorili in zahtevali so odstop mladoturških ministrov. Ti so morali odstopiti in sultan mora nove ministre imenovati.
Deklice in dečki
se razvijajo krepki in močni in zgube vse slabosti, če jim poskrbite potrebno posebno hrano v obliki
V Kotmarivasi, dne 6. aprila 1909.
V imenu več slovenskih posestnikov:
Matija Prosekar p. d. Eazaj.
Politične vesti.
Odpuščanje rezervistov.
Dunaj, 13. aprila. Vojno ministrstvo je odredilo, da se rezervisti iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije odpuste, razorožč in zopet upostavijo v neaktivno stanje.
Dunaj, 13. aprila. Vojna uprava je odredila, da se prično odpuščati rezervisti 7. in 13. zbora. Glede rezervistov v Bosni in pri mornarici do-tične naredbe že pripravljajo. Pošiljanje vojakov v domovino bo trajalo precej časa, čeprav hoče vojno ministrstvo že z ozirom na velikanske stroške, ki znašajo za vzdrževanje zvišanega stanja okoli milijon kron na dan, demobilizacijo izvršiti čim prej.
Na svetovnem plesu.
Po širnem svetu je vedno pust, ker je plesa dosti. — Plesa je dosti, ker so vedno plesalke na razpolago! — Taka plesalka je Angleška. — Ona pleše in se objema z vsemi in nobeden ne ve, pri čem da je! — Japonska je vojsko napovedala Ruski in Angleška je plesala z Japonsko
—	ker so jo tace in kremplji ruskega medveda preveč bolele. Prijemal pa jo je tudi ob strani, namreč v Indiji. — Zdaj pa, ko je Avstrija Bosno dobila, pa naenkrat pleše angleška devica krasen valček z ruskim medvedom in srbskim sokolom! Proti Nemčiji pa se kuja ter jo po strani gleda!
—	Vzrok je jasen! Nemška devica je namreč postala prelepa in premočna! Preveč ladij ima Nemčija in preveč po svetu hodi! V Indiji, v Afriki, v Aziji povsod se Nemčija vriva!
A te objeme in plese ruskega medveda in angleške device je gledala Japonska nekaj časa bolj po strani! — Čudno se je Japonski zdelo, da se nahaja z ruskim medvedom ob enem v naročju angleške device! Zato pa se menda Japonska hoče bolj umikati, ker bo dobila druge tovariše. Zakaj tudi ne? V Aziji je 300 milijonov ljudi pod angleško oblastjo. Japonska si pa misli: Ljudje so odrasli, dosti jih je tudi. Lahko bi opravili v Aziji sami brez Angleške.
Zato pa Angleška zdaj škili na drugo stran morja, namreč v Ameriko.
Koran — turški zakonik.
Vojaštvo in množica so zahtevali, da se mora vpeljati zopet kot nekdaj sveta knjiga koran kot postavodajalna knjiga, ki velja za vse slučaje življenja. To je moral sultan obljubiti. V stiki s tem uporom je gotovo sultan sam. — Ta komando Mladoturkov, ki so ga hoteli pri vsem nadzorovati, mu je bil silno nadležen in teh sitnežev se je hotel odkrižati. Mladoturki so pobegnili iz Carigrada.
Umori.
Več kot 30 mladoturških častnikov je baje umorjenih, tudi po drugih mestih so vojake — mladoturške častnike — uklenili. Bržkone se pa Mladoturki pripravljajo na odpor! — Baje se bliža Carigradu mladoturško vojaštvo iz drugih mest.
Revolucija na Turškem.
SCOTT-ove emulzije
najboljše okrevajalno sredstvo, ki se je v 32 letih od zdravnikov kakor tudi od babic najtopleje priporočalo.
SCOTT-ova emulzija
je sladka kakor crème in lažje prebavljiva kakor mleko. Zauživa se tudi po leti z najboljšim uspehom.
z Takom'” Cena izvirni steklenki 2 K 50 vin.
SC?avMnja?a Dohiva se v vseh lekarnah.
Kaj je novega po svetu.
Slovenci, v Lurd! Dne 3. maja odhaja romarski vlak od Dunaja v Lurd preko Inomosta, Einsiedeln, Geneva. Nazaj gre vlak preko Nice in Genove, Milan na Pontabelj. Cene za I. razred 550 kron, za II. razred 400 kron, za III. razred 250 kron, in sicer je s tem plačano za vožnjo, za hrano med potom do Lurda, in od Lurda nazaj do Dunaj a. — Rim in Lurd. Drug romarski vlak gre od Dunaja 30. avgusta 1909 preko Inomosta po isti progi v Lurd in preko Nice v Rim, Florenc, Pontabelj. Cene (s popolno oskrbo): I. razred 620 kron, II. razred 460 kron, III. razred 310 kron. Priglasite se na naslov: Čast. g. Gottfried V. Hasselt, Miss. v. hi. Herzen in Salzburg. Postfach 23.
• Prsne	•
bolečine, boli v vratu in križu nam lajša zdravilni, kite, ude in žile krepilni Feiler-jcv fluid z znamko „Elsa-fluid“. Dvanajster, za poskušnjo 5 K franko. Naročite pri E. V.
9 Fellerju v Stubici, Elsa trg 67 (Hrvatsko).	\Villi. 9
V okrožnici, katero je izdala abstinentna zveza, citatno : Zaradi zdravja ljudstva, zaradi njegove duševne, nravne in politične kulture je najkoristnejša popolna abstinenca. Po vsem izobraženem svetu se širi hrepenenje po probuji ljudstva. Tisoči, milijonov ljudi se prostovoljno odpove opojnih pijač, kakor: pivu, vinu, žganju in likerju. Kaj tedaj naj pijemo, kadar hočemo ugasiti žejo? Na to vprašanje moramo odgovoriti edino le to: Kupite si Maršnerjevih šumečih limonadnih bonbonov, kateri se dobijo povsod, in pripravite si po priloženem navodu izborno, brez-opojno, osvežujočo pijačo, katera bo vašemu zdravju le v korist. Kadar kupite Maršnerjeve šumeče limonadne bonbone, morate paziti na varstveno znamko (glej inserat), kajti le iste s to znamko so prave, pristne. Zatorej se pri nakupu vselej prepričajte v pristnosti zahtevanega blaga.
Za po plazu ponesrečenega Slamorca in njegovo družino v Železni Kapli so darovali:
Neimenovan 3 krone, Matičič 1, Kozlevčar 1, mil. g. Janez Vidovič 100, dr. Cukala 4, dr. J. Šket 5, Per. Vunček 1, Adolf Francot 1, družba sv. Mohorja 10, J. Scheinigg 1 krono.
Za „Delavski dom“ v Podljubelju so še došli naslednji darovi:
Simon Čemer, dekan v Velikovcu, 10 kron. Jožef Mahnič, Ročinj, 2. Fr. Domoljub, Železniki, —.40. Jožef Peterman, Otok, 5. Danijel Lauseger, Borovlje, 4-50. Franc G. Obrež, PIO. Jan. Falat, Možica, 2.
Hvala, tisočera hvala! Pa nabrana svota še, žal, ne zadostuje. Z otroško posiljenostjo prosimo: Le še dajte! — Napnimo vse moči v zboljšanje gmotnega in gospodarskega položaja našega slov.- kršč. delavstva na Koroškem.
»Zvezin« blagajnik.
Na Turškem vre že več let. Te dni je izbruhnil upor v Carigradu.
Strahovlada vojaštva.
Zadnjo jesen so se nakrat Mladoturki polastili vse oblasti; obdali so sultana od vseh strani! Zasedli so ministrske sedeže, izposlovali so ustavo od sultana, in dobili so v parlamentu večino!^Vse to so mogli izpeljati s pomočjo vojaštva. — Častniki so večinoma bili njim vdani.
Staroturkij
so pa ravno tisto orožje porabili. — Netili so tajno nezadovoljnost med vojaki in vneli so v njih versko navdušenje. Rekli so jim: Mladoturki bodo polagoma uničili staro vero Mohameda
	
	3o»armška za-	■	iz volne za »i suhna ir ^ in poletni dobi ** wflI B H1VV se zamenjajo. DfiriflH 1 Ostanki po 3 metre v vseh K	barvah za K 6’—, 8-—, 10'— ■	a in vige_ yelika izbira! Zamena ostankov dovoljena. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. 9.1 Šole, Hachod, Češko.
Priporočujemo našim družinam
cKolitisho cikorijo.
Službo občinskega tajnika pri kaki slovenski občini želi nastopiti še mlad v tajništvu izobražen mladenič. Več pove iz prijaznosti uredništvo.
Organist in mežnar, ki je sposoben za občinsko tajništvo in za vodstvo izobraževalnih in pevskih društev, išče službo. Dotične dopise prosimo nasloviti na uredništvo.
SiOterijslce številke 10. mal. travna 1909: Trst 64	8	16 39 24
Line 84 20 49 34 64
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Šmihelu nad Pliberkom,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
pristni kranjski
lanenooljnati firnež Oljnate barve
v posodicah po 1/2, 1 kg kakor tudi v večjih posodah
tFasadne barve za hiše
po vzorcih
Slikarski vzorci
in papir za vzorce
£akt
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode
Steklarski klej (kit)
priznano in strokovno preizkušeno najboljši
kateri se bode vršil v nedeljo, dne 18. aprila 1909, ob 3. uri popoldne, v uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev J;er odobrenje računskega zaključka.
2.	Čitanje revizijskih poročil „Zadružne zveze“ v Celju.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev računskih pregledovalcev.
5.	Sprememba pravil.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi	načelstvo.
Opomba. Ako ob določeni uri ne bo zadostno število zadružnikov, kakor določa § 35 posojilničnih pravil, se vrši občni zbor eno uro pozneje, pri katerem se bo sklepalo brezpogojno.
Velika zaloga najboljšega
istrijanskega uina,
iz najboljših, že izza rimskih časov slavnih rimskih goric med Isolo in Piranom, prodaja po najnižji ceni od 56 litrov naprej
Anton Rebec,
posestnik in vinski trgovec, Št. Peter na Krasu.
Pozor! Slovoosho podjetje! Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča dne 11. febr. 1909 na novo otoorjena velika manufakfurna " trgovina -
Franc Souvan sin
I
v stari Svnvanvvi hiši na mestnem trgn št. 22
= u Ljubljani =
I
Izvir zdravja
so brezopojne pijače, izmed katerih so do danes nedosegljive
šumeče limonade
malinovega, citronovega, jagodovega, prvenčevega in črešnjevega okusa, pripravljene iz
Maršnerjevih šumečih limonadnih bonbonov
edino pristnih 8 tO
varstveno
znamko.
Letna, izdelava črez 4-0 mil. kosov. Edini izdelovatelj : Jrva češka akc. družba tovarn za orient. sladkorne in čokoladne izdelke na jtralj. Vinogradih (prej A. Maršner).
„ . /Praga, Ferdinandov trg (Platyz),
Zaloga : | pragai yadavské nam, (proti Pnmasum).
Osrednjo kurjavo in prezračevanje
vseh sestav proizvaja
češki specialni zavod:
Tovarna za stroje
v
Praga, Kralj. Vinogrady,
Fričova ul. 892.
Posebnost: Stavbe železnih vrtnih hišic in hurjavo istih s toplo vodo.
Etažna kurjava iz štedilnika skozi stanovanja z 2, 4 do 6 sob.
Železne konstrukcije mostov, streh itd.
Najboljši češki vir za dobavo.
Benisch
posieijiio perje i
1 kg sivega, izpukanega perja 2 K, boljšega 2 K 40 vin. ; polbelega 2 K 80 vin.; belega 4 K, belega puhastega 5 K 10 vin. ; 1 kg najfinejšega, snežno-belega, izpukanega 6 K 40 vin., 8 K;
1 kg --------- rr	I--I- -
nine prosto.
Izgotovljene postelje iz gostonitkastega rdečega, višnjevega, belega ali rumenega nankina, dobro napolnjene, tuhnja, 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga, 58 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim puhastim perjem 16 K; nàpol puh 20 K, puh 24 K; posamezne tuhnje 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50 vin., 4 K. Pošiljam po poštnem povzetju od 12 K dalje poštnine prosto. Dovoljeno je zamenjati ali vrniti, ako se plača poštnina; če blago ne ugaja, se denar povrne. S. Benisch, Deschenitz, st. 794 (Češko).
Q4P Cenik brezplačno in poštnine prosto.
prve
vrste
Otarbolmej
jViavee (gips)2a pod“batie in 21
stavbe
r* sivki on domačega izdelka za zidarie
jopice in za vsal{0 obrt
priporoča
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
JFrva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. m* Zahtevajte cenike!
nnsem Slovencem, ki prihajajo v Celovec, se toplo priporočam, da obiščejo mojo gostilno
Benediktinsko klet
u Celoucu.
Na razpolago imam najboljša štajerska (od lavantinskega stolnega kapiteljna), dolenjska, avstrijska in tirolska vina in mrzla jedila po nizki ceni. Ugajali bodo gotovo vsem gostom prijazni gostilniški prostori z mirnim vrtom in lopo.
Franc Kušar, gostilničar.
Esence
za takojšnjo sigurno nare-janje vseh opojnih pijač, finih namiznih likérov in specialitet pošiljam v bri-lantni kakovosti. Poleg tega ponujam
očetove esence 80 0[0
kem. čiste, za narejanje hudega jesiha. Recepte in plakate se priloži zastonj. Cenike pošiljam franko.
Karol Filip Pollak,
tovarna esenc,
Praga, Marijine »lice 8.
(Solidni, strokovni zastopniki se iščejo.)
K” škropilnice t5yphnnia‘
za vinograde in hmeljnike
za zatiranje sadnih škodljivcev, proti bolezni na perju, za odpravo pre-
denca in divje sorčice itd.
Some ob sebi delujoče, nosljiue in prevozljiue brizgalnice
za 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine, s pripravo za mešanje na tiaìvaIaì ali hrA-7 ni a ZahtAvaitp. Dodobo in odìs. katere vam nošlie
—■ P h. Hlayfarth & Co.
tvornice strojev, speeijalna tvornica vinskih stiskalnic in strojev za izkoriščanje sadja.
Odlikovana z nad 620 zlatimi in srebrnimi medaljami.
l>U3fAJ, II./l, Taborstrasse št. 71,
Natančni ilustrovani ceniki zastonj. =====-_.--==-^===^== Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
Najvsfa trpna te stroke v Celom.
Modnega in inannfaktnrnega, tu- in inozemskega blaga, vedno najnovejši izbir.
Zaloge je stalno v vrednosti 1U milijona kron.
Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah.
Zaradi posebno velikega nakupa poletnega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tndi cena pri blagu znatno znižala.
Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje.
Vsi uslužbenci govorijo slovenski,
Anton Renko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramarjeve ulice in Novi trg,
20°/o pod povprečno ceno se prodajo 480 komadov rjuh za moštvo, v velikosti 150 cm široki in 225 cm dolgi, v znano neporušni kakovosti, ki so preostali od
dobave za vojno
in sicer:
280 rjuh za moštvo iz močnonitkastega platna po 2 kroni 50 vin. za 1 komad in 200 rjuh za častnike iz srednjemočnega platna po 2 kroni 70 vin. za 1 komad.
Rjuhe so popolnoma obrobljene in zajamčeno iz platna.
Najmanjša naročila 6 komadov po povzetju.
Za neugajajoče vrnem takoj denar.
S^teinSMachod
Češko.
Naprodaj je
Murkovo posestvo
št. 6. v Št. Juriju na Vinogradih. Vse lepo aron-dirano, imenitni sadonosniki, dobro zaraščen gozd, vodna sila za stroje, polja po volji kupčevi več ali pa manj, pod ugodnimi pogoji. Naprodaj je
tudi Lebarjevo posestvo. Več pove p. d. Lebar v Voglah, pošta Zgornje Trušnje pri Velikovcu, Koroško.
Imate li doraslo
hčerko
Naročite takoj najcenejše in najlepše tkaninsko blago lastnega izdelka, kakor
| celire
damaste, gradle, flanele, kana-fase, najmodernejše blago za damske obleke itd. za tovarniško ceno pri tvrdki:
Frančiseh fllBjdr
strojna tkalnica in razpošiljal-nica v Usti nad Ojlici, Hut-vald št. 50, Češko.
Pišite po vzorce f
■ podelite ji ueselje in
• kupite ji opremo
KrattiUio in posojilno društvo v Golovcu		
II, i/o/ T/Z/O	kmečki kreditni zavod za Celovško okolico Pavličeva ulica štev. 7	»S S
	ob četrtkih od V2 10. do 12. ure in od Va 2. do 3. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.		
Društvo jamči za popolno varnost vlog s premoženjem		vseh udov.
N
Labodje milo
(ScMchtovo trdno kalijevo milo)
je edina posebnost za pranje volnenega in svilenega blaga, zaves, čipk, vezli itd. itd. To milo se resnično ne more dovolj prehvaliti, ker vsled svoje nedosegljive pralne veljave, izdatnosti in mehkote popolnoma zatemni vse drugo, kar se imenuje milo.
Nova znamenita ustanova!
Prva praška poroštvena banka
v Pragi
za povzdigo trgovskega kredita
sprejme zastopnike za nameravane podružnice
v Liberei, na Dunaju, v Lvovu, Krakovu, Gradcu, Trstu, Linču, Inomostu, Černovicah in Sarajevu.
Razen imenovanih mest bode
v vsakem večjem mestu
v državem zboru zastopanih dežel postavljen
honorirani poverjenih in dopisovatelj.
Sposobni trgovci, ki so na dobrem glasu, značajni in dobro situirani, ki so volje v nahajajočem se slučaju ne samo v mestu, ampak tudi v bližnjem okolišu pri insolvencih in konkurzib potrebno nadzorstvo izvrševati za gotovo plačilo, naj vpošljejo svoje ponudbe obložene s prepisi priporočilnih spričeval, katere se ne vrnejo, na naslov:
Prva praška poroštvena banka v Pragi.
Predstava samo na poziv.
Ustanovni odbor.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Kolodvorska cesta št. 27.
Akcijski kapital K 2,000.000.
Denarne vloge obrestujemo po
II 01
|0
od dne vloge do dne vzdlga.
4
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papitje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti knrzni izgubi.
Tinknluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
0*" Kskompt in inkasso menic. — Borzna naročila
Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8-— za komad.
Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.