M. V Trstu, v soboto 8. avgusta 1885. čai X \ Tečaj Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko •V adUort J* BO«.« • EDINOST« izhaia 2krat na teden vsako sredo in sabott o poludne. Cena za vse leto je <» plii., z% polu leta Si pld., za četrt leta '1 gin. 50 kr. — Posamezne številna se dobivalo uri onravnižtvu in v trafikah v Tr»tu po 5 kr., v 8oriol in v Ajdovščini no O kr. — Saročntnt. reklamacije m inaerate prejema Opravnlitvo, vit TorrentB, »Nova tiskarna*. Vsi dr.vui se pošiljajo Ureilniitvu >vla Torroit«« »Nuovn Tipografia;« vsak mora bili frankiran. Konoinai n-er posebne vroduoati «e ne vrniinjo. — Interatt (razne vrste naznanila iti poslanice) a* zaraftunija oo nogodtd - prav ceno ; pri kratkih oglasih z drobnimi orksuni »e plačuje z:i vsako besedo 2 k; C. k. glavarstvo Trst. ii. Tržaški magistrat izvršuje torrj v izročenem delokrogu vse posle c. kr. glavarstev; ali ou pod vplivom mestnega zbora in njega udov, posebno pa pod vplivom one stranke, ki je za časa rajnkega Hermeta po nezaslišanem terorizmu postala tako mogočna, da tudi v manjšini še vedno doseže vse, kar je njej v korist, in prav zarad tega je vsa uprava I. politične istance v Trstu strašno enostranska, in še veČ: ona je pristranska iti dela osobito našim okoličanom največi kvar. Pomislimo samo, kaki ljudje brez vaacega znanja in brez vsake prave auktoritete so oni komisarji, kateri zastopajo politično oblast v okolici, večidel «šribarji» advokatov, kakor nalašč odgojeni za politična agitacije, pa ne za pametno upravo, o katerej niso niti od daleč vohali. Pomislimo nadalje, da pri magistratu ni niti jednega uradnika, kateri bi znal slovensko, akoprem imajo tam vsak dan polno posla se slovenskimi strankami. Pomislimo konečno, da so na magistratu uže navajeni slovenske Stanke gledati čez rame in da je vse ravnanje proti takim strankam podobno nekoliko ravnanju takih držav, v katerih se pravo in pravosodje deli po kastah, a ne po občnej enakopravnosti. Vse to nam daje le želeti, gorko želeti, da bi se uresničila misel, o katerej smo govorili uže v prvem članku. Koristi za tržaške Slovence bi bile blizo te-le: Opraviti bi imeli v vseh političnih zadevah z glavarstvom, pri katerem bi morali uradniki biti zmožni nemščine, italijanščine in slovenščine. Zato pa bi pri takem glavarstvu večinom Slovenci dobili službe, mej tem ko bi večina sedanjih mest- nih uradnikov morala iti v penzijo, in mnogi sluge, diurnisti itd. bi zgubili svoje službe. Pri c. k. glavarstvu ne bi smeli biti uradniki, ki daj6 ukaze, da okoličani ne smejo izobesiti svoje zastave, ali peti cesarske himne, sploh nehala bi tista, sicer malenkostim, ali toliko bolj kočljiva šikanerija. Moral bi so osnovati poseben okrajni šolski svet, v katerem bi imeli tudi okoličani sami govoriti o šolah po okolini, v katerih zdaj glasoviti Mojzes ukazuje. Stavbene zndeve bi se tako uravnale, da ne hi več okoličanov iz lastnih hiš proganjali, kakor se to zdaj godi, ko magistrat stavbeno postavo v okolici razmerno neprimerno bolj strogo izvršuje, nego to dela v mestu. Obrtnijske in kupčijske zadeve bi se' reševale tudi nekoliko bolj pravično in ne po protekcijah. Gledć vojaštva bi bilo tudi vse boljše urejeno in sploh ne bi bilo mogoče, da bi se lahonska stranka tako uspešno temu ustavljala, da se izvede postavno zajamčena enakopravnost tudi v Trstu in okolici, kder vkup živiti dve narodnosti. Ker pa bi vlada, da pokrije troške za glavarstvo, morala obdržati v lastnej režiji tudi državni užitninski davek ali dac, kateri dosedaj pobira magistrat proti temu, da mesto plačuje državi primerno letno pavšalno svoto, katera svota pa je tako nizka, da mesto pri samem državnem dacu profitira do blizo 1 milijon gold. na leto, katera svota bi potem ostala državi, ker nadalje vlada tudi v kratkem nase potegne hišni davek in odpravi letni aversum, ki ga je mestna denarnica plačevala državnej, pri katerej manipulaciji pa je mesto zopet dobilo velikansko svoto; nastane samo ob PODLISTEK. Iz ust naroda. Zapisal krilki kmet. Bilo je na Hrvaškem blizu Samobora, na sveti večer. Tam je bil mlinar ne d;ileč od vasi. Kakor je navada, šli so k božjej službi vsi, razen ene mlade hčerke. Opolnoči so prihrumeli razbojniki v to poslopje, ker menili bo, da dobe dober plen, ker mlinar je bil poprej mes:ir, potem pa mlinar. Ta mlinar je mesarsko orožije še vedno hranil v klet). Ko so prihrumeli razbojniki — trinajst jih je bilo z ylav;ir-j»m, začnejo razbivati. Ko mlada deklica zasliši razbijanja, prestraši se in gro v klet, kder je bilo hranjeno orožje in zgrabi mesar-ko veliko sekiro ter se postavi zraven okna. Pretrgali so razbojniki žele-zje in zdaj eden pomoli glavo skozi okno; deklica maline r. sekiro in s prvim mahom mu odseka glavo, truplo pa potegne v klet in tako se je zgodilo vsem dvanuj-8tim, druzemu za družim. Ko glavar razbojnikov ne sliši nič od svojih p.jdašev, misli si, kaj bi moglo to biti in tudi on pokuka skoz okno, pa kar naglo mu poirsa velika sekira po glavi ter inu odnese za eno dlan koie na glavi. Ko čuti, da mu kri po obrazu teče, umakne se In beži. Zdiij pridejo starlši domu In začno zaprto klicati, ali prestrašena ni mogla odgovoriti. Nazadnje se je vendar ohrabrila iu odprla. Reče jim, naj luč prižgo in pogledajo v klet, kder zagledajo pomo-rjeue razbojnike. Oče popraša hčer, kdo jih je notri zmet.il, na to mu začne pri-povedati, kako se je zgodilo. Precej ko ste oišli k Božjej služb', prihrumeli so razbojnki. Ko sem jih opazila, šla sem v klet, zgrabila sekiro in vsacemu, ki je pomolil glavo notri, odsekala jo in truplo v klrtt potegnola in tako vsem dvanajstim, trinajsti se je umaknol, ker g* nisem dobro zadela. Strah je obšel družino, kajti menili so, da trinajsti pozove večo drhal razbojnikov, kar pa se ni zgodilo. Minolo je polu leta. N i sv. Krstnika dan se približa lepa kočija z dvema konjema mlinu. Tu se ustavi, iz nje stopi imeniten gospod in popraša, ako bi mu dali sobo v najem za več dni. Z dobrim pogojem je bil mlinar zadovoljen in tako tudi imeuitni gospod, ki veli izvoščku naj mu nese kovčeg v sobo. Izvoiček se vrne v mesto, gospod pa .-»stane pri mlinarju — in je bil zadovoljen. Mlinar ga povabi na obed in ko poobe iovata, začneta se pogovarjati o raznih rečeh, in pri tej priložnosti mlinarju gospod pove, da je z Dunaja doma in ima tam veliko poslopje. Prišel je na zrak, da se spočije in razvedri. Ko mine mesec dni, odide, pa se k malu zopet vrne. ker se mu je mudilo izvršiti svoj namen. Njegov namen js bil se razgovarjatl z inlinarjevo hčerjo in prigodi se nek dan, ko se je hči po vrtu sprehajala, da sebi prašanje: kaj počne potem mesto se svojimi šolami, se svojo gimnazijo, ealko, se svojimi drugimi, dragimi napravami v namen, da se na Primorskem kolikor hitro mogoče širi italiianski živelj? Mi menimo, da bode potem mestni zbor primoran, vlado prositi, da ona prevzame v svojo roko vse te zavode, da jih spoji se svojimi, ker mesto bi imelo potem zadosti troška za svoje ljudske šole, kajti njega dohodki bi se za polovico skrčili, mestni dolg pa je uže zdaj veliko prevelik ter se ne sme brez nevarnosti pred krahom še Bog si vedi kako povišati. C. k. glavarstvo bi torej najbolj spodjedlo vire, iz katerih tukaj za-jemljo lahonstvo, odstranilo bi na hip ves obširni aparat, kateri deluje prav nasprotno intencijam vlade ter vladi, katerej bi imel prav za prav pomagati, dela le velike zadrege; c. k. glavarstvo bi pomagalo mnogim domačinom, dobrim patrijotom do kruha, dočim bi odstranilo mnogo elementov, ki so uživali sinekuro le zato, da so širili nevarno in pravi razvoj Trsta zavirajočo politično agitacijo. C. k. glavarstvo v Trstu bi bilo torej tisto radikalno sredstvo, katero bi na mah konec storilo vsej državi nasprotnej agitaciji, ono bi bilo za Trst prava sreča, ker bi zabranilo, da reči presegajo meje in cia pride tukaj do vedno večih zmešnjav, katere naravno zavirajo pravi napredek in raz-vitek Trsta v zmislu prvega avstrijskega trgovskega emporija, ono bi, s kratka, kar naglo krenolo naše tr-žažke razmere na pravi pot. Zato pa se nam skoro samo ob sebi sili prašanje na usta: Zakaj pa vlada toliko časa odlaša in pušča stvari, kakoršne so zdaj ? Ali morda hoče, da nastanejo še veče zmešnjave, in da Trst pride blizo propada? Ni davno, ko je nek jako upliven in izkušen polttikar v nekej družbi izrazil svoje začudenje, da se to homatije v Trstu tako dolgo uleČejo in dostavil, da bi pod Rismarkom kaj tacega no bilo niti 14 dni mogoče, in da celrt pod francosko ljudovlado ne bi bili tako tolerantni, na kar mu je nek drug, vladi jako prijazen gospod odgovoril : Vlada želi, da se patrijotje z vso silo bojujejo proti lahonstvu, ali pri tem je jako čudno to, da sama bolj energično ne postopa in da strelni prah priskrbuje onun, kateri v eno-mer in tako hudo na nas streljajo. — Boj je pri takih okolnostih dvakrat težji. S temi besedami je vse rečeno, in ako še pristavimo, da je občna želja vseh pravih avstrijskih patrijotov, posebno pa Slovencev, da vendar uže neha tržaška država v državi, ki je rodila le nevaren terorizem, razvidi vsak, da večina tržaškega prebivalstva le hrepeni po vladnih pametnih naredbah, o katerih se zdaj nekda posvetujejo v merodajnih krogih na Dunaji, in najpametnejša naredba za zdaj bode gotovo: «0. k. glavarstvo ta Trst in okolico. jo gospod zapazi in se jej približa in jo nagovori. Sprehajata se po vrtu dolgo časa; gospod jej obeča ljubezen In deklica je b la zadovoljna, ker gospod je bil lepe moške postave in po njegovem govoru imeniten in bogat. Premeteni gospod jo čez nekoliko dni povabi, naj ide ž n|im na Dunaj. Ona je bila zadovoljna in nje oče tudi, ker mislil je, da ima gospo dobre nameue. Pride kočija in odpeljaU se. Po poti se pogovarjata, kako se bosta v mestu veselila, ali kar naglo se gospod oiikrije in reče: Poglej sem in potipaj mojo glavo, se spominjaš, kaj se je zgodilo pri tvojem očetu pred sedmimi meseci, ko si dvanajstim mojim junakom u lave odsekala? Ona se prestraši da omedii. Z'iaj se prebližata stanovanju razbojniko. vemu, nap oti jim pride Stirindvajset strašanskih razbojnikov, ki so poskakovali od veselj-t, ko so zagledali lepo mlado žensko. Vzein6 jo in izroče nekej starej ženi, ka t«ro so bili poprej ukradli, oni pa so šli na plen in njih glavar z njimi. Glavar reče Še starki: Glej, da ti ne uide.— Deklica začne zdihovati in prositi starko, naj jo izpusti, da pobegne iz tega strašnega brloga. Ali stara se jej ustavlja, ker |e dobro vedela, da jo poglavar ubi|e, če jo izpusti. Ali deklica ni nehala prositi, prosi in prosi, da se je vendar usmili in jej reče: Veš kaj, j iz ti dam bilko trave, s to travo skusi prerezati železje in stori naglo, ker oni bodo kmalu tukaj; če te dobite, raz- Lajšanje. Čuden naslcv, ne da, izbrali smo danes za naš članek, ali to nič ne de : v naslovu ponajveč obstoji vsa vsebina tega ali onega Članka uli knjige, zato naj se nam ne zameri, ako smo si prav tega izbrali hoteč zaznamovati istočasno vsebino in tudi smćr našega razmotrovanja. Ples — bilo bi za ono skakanje prelmenitno —vsaj je pravi ples umeten; ono vrtenje pa, koje se vidi po naŠ^j okolici in marsikde drugej. to ne bi se smelo zvati ples, ampak lajšanje, skakanje ali česa druzega. mesarijo te. In glej v tem hipu je deklica prerezala železje in ušla, tekla v gozd in se skrila v neko votlo drevo ter splezla v votlino drevesa. Ko se vrnejo razbojniki v svoj brlog, popraSa vodja starko, ali zdi-huje mlada ženska; starka mu odgovori : Četrt ure je, kar sem jo čula zdihO"ati. Ko pa otpre, ne najde nič, in vidi železje prerezano, ves rastogoten zakriči na starko zakaj jo je izpustila. Zdaj k sebi pozove poglavar svoje pajdaše in kar naglo se spuste za uheglo, da bi jo dohiteli, pridrve se do votlega drevesa in preiskujejo spodnjo votlino, a nič ne najdejo, ker ona je bila bolje zgoraj skrita. Zdaj se drve daije, ona pa krene po drugej poti in sreča svojega krstnega botra, ki je peljal voz sena, njega je prosila, naj jo v seno skrije. On razmeče seno raz voza, deklico dene na voz in potem naloži vrh nje seno. Ko j* enmalo dalje zavozil, pridejo spet lopovi in začnejo seno razmetavati raz voza, a našli niso nič. Eden teh razbojnikov, ki je zadaj ostal, popraša voznika, ali je videl kako žensko; da videl sem jo, odgovori on. tekla je čez dol, kakor bi bila znorela. R.izbojuik ga popraša, koliko časa je, kar jo je videl. Četrt ure je, kar je tam čez tekla in lopovi se spuste v tek; on pa pelje seno domu. Ko na dom dospe, hitro razloži seno raz voza. kajti menil je. da j* uže mrtva od strahu. A živa je bila in živela v takem strahu, da je čez polu leta umrla. Vsakateremu je prirojena neka volja. Deko veselje do plesa; ako je vesel namreč, v poŠtenej družbi, ko mu je dobra kapljica razgrela glavo in privezala dušo, tedaj pa vleče nek čut, da se zavrti, malo pretrese, da potem lažje jć, ali kaj vem druzega. Tedaj je ples rekel bi skoraj potreben, ker použite jedi in pijača, v2lasti pa ako se jih kdo dobro nakrca (kar na kakej pojedini o priliki kake ženitnine, ali kiie drugej ni nič nenavadnega), teže mu na želodcu ter sliši nekako potrebo se nekoliko pretresti, da le potem lažje je. Ne vemo pa, je-li mu dobro dć nekoliko poskakati in se zavrteti, naj si bode uže tako ali tako; nastopek je večinoma, da ga potem v želodcu še bolj teži ter mu je glava Se težja. V zdravstvenem, ali nekako higijeničnem obziru v takih prilikah menda ne bi bilo priporočati tega vsiljene* — plesa. Je-li pa potreben kde drugej? — Na po|edinab se najčeŠče plešp, ko namreč veselje do vrha prikipi ter se noge tako rekoč same ob sebi premikujejo. Tak ples bi menda ne smeli zvati umetnim, ker vrtenje je, golo vrtenje, ne znam iz kakega namena; »kolu«, «čardaš-u»>, «excelsior-u» ali kakemu drugemu umetnemu plesu bi ga gotovo ne smeli prištevati, ker ne mo* remo tirjati od človeka, ki je poln »darov božjih*, da bi se potem mogel tako umetno sukati in se raznovrstno kretati tako, da postane ples res lep ter naslađuje oči gledalcu. Takega kretanja ne moremo tir« jati od človeka v onem položaju. Potrebe plesa ni nikder. Ples se ne da priporočati iz nikakega obzira, ni iz zdravstvenega ni iz moralnega, ampak zametovati in zatirati ga treba; torej ga tudi ni potreba, ker on ali na eden ali na drugi način vsakako škodi. G. I. J. Russen je prišel v svojej lepej knjigi: «Der Tanz» do teh le zaključkov: 1. Ni dovoljeno snovati plesov. 2. Ni dovoljeno, spremljati plesove s llautami, violinami in drugimi muzikalnimi instrumenti. 3. Mladini ni pripuščeno se plesov udeleževati. 4. Roditeljem ni dovoljeno, svoje otreke na ples pufičati, tja jih pošiljati ali sami voditi. 5. Otrokom in mladeničem ni dovoljeno, piesov gledati To se ve da so ta pravila vsaj za sedanje naše odnoŠaje prestroge, ter ne bilo .jih bi tako lehko možno izvajati, ker vidna in vaam znana je trdovratnost plesovih čestilce v. Rajši nego bi se dali od preljub« Ijenega plesa odtrgati, brcali bi in se branili, dokler bi dosegli, kar sami hočejo. Trdovratnost plesalcev in vzlasti plesnih osnovačev se jasno kaže povsod, kajti ako pogledamo n. pr. one plese, ki se po tržaškej okolici, po Krasu, po Goriškem in drugej po leti snujejo, in proti katerim so naše besede obrnene, »previdimo; akoprav je snovanje takih plesov (somnjev ali šager) s precejšnimi težkočami obteženo, ne manjša se temu vavslic Število takih plesov, ampak vedno še r.ste. Gubi se denar, strani se meče nep«>;rebnr> in v Škodo lastnemu zdravju ter noč« se odjenjati. To je prava plesomanija, norenje, besnost, nezmagljiva kmečka trdovratnost; norost je. ki stane premnogo težko prižuljenega denarja, radi katere mora potem marisikdo več časa: morda še lakot trpeti/pali pa z dolgo boleznijo plačati. I, zakaj nisem doma ostala ter mater slušala t javka k malu poznej naivna deklina, kojo po plesu, katerega je se v prvo udeležila, »glava boli*. Po toči ne pomaga zvoniti — tako se po plesu radi Rlabih nastopkov jokati. Ali pustimo za sedaj to ter obrnimo se rajši na kratko izmotrovanje ostalih slabih nastopkov plesa. Uže lansko leto smo na tem mestu govorili o pogibelji za zdravje na plesih; ni nam tedaj treba več o tem govoriti, vsaj vsakdo ve, koliko bolezni si človek lahko nakoplje, ako n, pr. vroč mej plesom vodo pije, ako ni plesa navajen in mnogokrat tudi, če gaje vajen, zgodi se, da se mu prikoti kaka vročica ali kaka druga nevarna bolezen. Veliko r61o igra v plesu tudi omotica in glavobol; komur se rado v glavi vrti, naj ne gre na ples, ker nevaren mu je. Raznovrstne so tedaj pogibelji na te- lesu, koje se s plesom na se povlečejo, kakor so mnogovrstni plesovi sami glede na način ali na kraj, kder se snujejo. Zdravniku dajo mnogo posla toliko oni. ki se v zaprtih sobanah po zimi prirejajo, kolikor tudi oni, ko maši fantje« na bri-jirjth ali na suhem pesku napravljajo. Ne smemo metati vse v en koš; res. da ples je ples, pa vendar drugo je oni, ki se v kakem zaprtem gorkem kraju po zimi napravlja, in drugo ono brcanje in skakanje po suhem pesku. Na vsak način manj žrtev zahteva gotovo prvi, o katerem mi ne bodemo govorili — ampak poskušali bodemo reči katero o drugem. Mora-lizovali ne bodemo preveč. Ker vse nič ne izda in postaje uoremu svetu zmlrom bolj — staro železo, (Dalje prih.) Politični pregled. Notranje dežele. O shodu nalega cesarja z ruskim piše »Presse«: Ruski car bode 24., 25. in 26. avgusta gost našega cesarja v Kremziru. Shoda se udeleže tudi avstrijska cesarica, ruska carica in prestolnik Rudolf. Dogovorjeno je, da pridejo v Kremzir tudi obeh držav ministra zunanjih držav i načelnik avstrijskega mlnisterstva. Nal cesar s cesarico vred je zadnji četrtek obiskal nemškega cesarja v Gostinskih toplicah. Sprejet je bil navdušeno, posebno pa cesarica, ker je prvikrat obiskala Gostinske toplice. Hrvatski poi/anc/Strossnjajerjeve stranke so poslali deželnozborskemu načelniku pismo, v katerem zahtevajo, naj se skliče deželni zbor, da se sklene o zadevi ka-meralnih spisov, ki so se izročili ogerskej vladi. Tudi Starčevičejeva stranka zahteva sklicanje deželnega zbora. Srbski poslanci ogerskega državnega xbora so imeli te dni v Budimpeštu posvetovanje in svoje pogovore končali 4. t. m. Sestavili so natančen program, kateri je podpisalo 22 poslancev. Z Ogerskega in Hrvatskega so dobili mnogo poslanic in pisem, ki odobrujejo program zmerne narodne stranke. Srbski cerkveni kongres se snlde v Kar-lovicah prihodnji mesec. Volilno gibanje v ta važni zbor je uie j iko živahno; posvetovanja so bila tudi uie v raznih krajih. Iz teh In drugih pojav se kaže, da ima sedanji glavar srbske cerkve Angjelić mnogo hudih nasprotnikov. Ali temu se ni čuditi, ker on ni bil izvoljen za patrijarha od cerkvenega kongresa; on tudi ni srbski narodnjak, ampak pristaš tnadja-ronske stranke. Madjari so vedno na to delali in delajo še zdaj, da Btare pravice druzih narodov zatirajo in utrjujejo povsod svojo meč. Kako se izvrši kongres, to je še dvomljivo, mogoče je celo, da sedanjega patrijarha ne pripozna, in to Re zgorif, ako se Srbi na Hrvatskem Izreko zoper njega. Kaj pa potem stori ogerska vlada? To je praŠanje, ki se danes še ne da rešiti. Če odjenja, dolžili jo bodo Madjari slabosti, če pa se sklepu cerkvenega shoda upre, potem prisili Srbe, da stopijo v opozicijo, in ta opozicija bo madjarskej vladi toliko nevarniša, ker bo imela ves srbski narod za sabo. Gorjć Madjarom, ako bodo žalili merska čutila Srbov I Vnanje dežele. Ruski car in carica sta 4. t. m. odpotovala v Finlandijo, kder obiščeta Viborg, Vilman8trand in Helslngfors; 11. t. m. pa se zopet vrneta v Petersburg. Na Bolgarskem so tudi pri dopolnit-nih volitvah v državni zbor zmagali vladni kandidati. Vlada i ma tedaj v državnem zboru ogromno večino. Nekdanja francoska cesarice Ev gen j a je prišla 3. t. m. v Karlove vare. Na Angleikem so razodetja »Pall Mali Gazette« vzbudila neskončno razburjenost; vsa dežela je kakor v ognji, z vseh župnijskih lec grmć duhovniki zoper zapeljivo in prodajalce mladih deklet. London se je doslej zelo ponašal s tem, da je najbolj moralno mesto mej velikimi mesti na zemlji, iri zdaj oni razodetja, Londonu toliko sramotna! Državnemu zboru je vsled tega vlada predložila poseben zakon za varstvo mladih deklet. Koje minister ta zakon predložil spodnjej zbornici, rekel je mej drugim: To priš-inj** j9 vso angleško deželo od enega konca do druzega razburilo. Javno menenje se upira temu. da je v nevarnosti čistost obiteljskega ži-venja in Čast hčer te države. — In zbornica je brez odloga sklenola zelo oster zakon zoper zapeljavanje mladih ljudi. — O tem bi trebalo tudi kod drugod ostrejih zakonov, ali vsaj skrbeti, da se dani zakoni strogo izvršujejo. O avfganskem prašanji imamo te le važniŠe vesti: V Reuters Bureau se iz Teherana poroča 4. avgusta: Pisma iz S,i-raksa trdijo, da se je avfganska posadka v Zulfikaru pomnožila. Vsled govorice, da se je avfganska vojska blizu Pendjeba združila, pomnožili so Rusi posadko v Pendjehu. V angleškej zgornjej zbornici je 5. t. m.je Salisbury rekel, da Meručak ostane pri Avfganiji,Pendjeh papri Rusiji. Doslej se od nobene strani zoper to nI ugovarjalo. Prašanje o zulfikarskej soteski se je pod sedanjo vlado malo promenilo. Zulflkarsko sotesko je na podlagi ruskega zagotovila Dufferin Avfganom zagotovil. Mi menimo, da smo mi in Rut>ija vsled tega zagotovila zavezani. Rusija pa ni tega menenja in želi še natančnejih pozvedeb o prepirnej zadevi. Ni umestno, da se priobči vse poročilo o shodu Dufferina z emirjem, ker je stvar zaupljiva. Pogodba z emirjem pa se ne more predrugačiti. Zmota pa se je zgodila o prašanji, ali Angleška misli zasesti pišinsko dolino. Pifiinska dolina je angleška, ne pa emirjeva, in Angleži imamo tam posadko, ali neobhodna potreba, da se indiška meja dobro zavaruje, zahteva pomnožitev posadke v pišinskej dolini. Vlada v tej politiki postopa krepko in no-bena diplomatična prememba angleške vlade ne prisili, da ne bi delala za to, kar je potrebno za varstvo indiške naše države. Salisbury neče omeniti, kaj bi se pri gotovih dogodkih lahko zgodilo, zdaj pa vendar indiška vlada ne misli zasesti strategičnih krajev v Avfganistanu, kar bi se pa le z emirjevim dovoljenjem moglo zgoditi. — Iz tega govora se vidi, da mir mej Angleško iu Rusijo 6e ni tako gotov, ker Salisbury ima preveliko zaupanje na anglefiko moč. V angleikej spodnjej ibornici je 5. t. m. govoril Hicks-Beach o egiptovskem In sudanskem praSanji. Wolf poj de te dni v Carjigrad ter se bo mej potjo tri dni mudil na Dunaji. Neobhodna potreba je, da se glede egiptovskega prašanja v soglasji postopa z druzimi vladami, posebno s Turčijo. Angleška ima namen ostati v Egiptu in prejete dolžnosti spolniti, namestnemu kralju pa podpore ne jemati. — V zgor-njej zbornici pa je ta dan na neko prašanje odgovoril Salisbury, da za varstvo prijateljskih rodov v Sudanu ne more Angleška nič storiti, ker je mnogo Angležem prijaznih rodov uničenih, za varstvo pa nI došla nobena prošnja. Tudi je čas minol, ko se je Angleško varstvo moplo dajat*. Splošno sudansko prašanje spada v WoI-fovo poslanstvo. /( Kahire se poroča, da se vest o smrti Osman Dlgme ni potrdila. DOPISI. Skedenj 2. avgusta. (Izvirni dopis). {Šolski napredek). Ko sem predzadnjo ne-'Jeljo pri sv. maši, po jedernatem govoru preč. g. kaplana Miklavčiča slišal oznanilo, da so v tukajšnjej domačej šoli razstavljena ročna ženska dela učenk, ki so to leto šolo obiskoval*, namenil sem se bil koj, da si pojdem to razstavico ogledat, a minul je teden dni da nisem namena spolnil; menč ta stvar sama ob sebi ni posebne važnosti, akoprav je nek list, ki po mojem mnenji ni za nobeno stvar prikladniši, nego zato, da se kaj umazanega vanj zavija, to rastavo oznanil. Varal sem se, kajti mej ljudmi, domačini iu tujimi, kateri so imeli priliko si raz tav-Ijene reči ogledati, ni bila ko hvala o tej zadevi, zato sem se tudi jaz pomudil prepričat se o napredku naših ot-ok in o požrtovalnosti Šolskega učiteljstva. Iznenadilo me je, kosem uže v prvem razredu slovenskega oddelka zagledal, da je vsaka še tako majhna učenka, katere večinoma poznam, da imajo še le G do 7 let, imela par lepo spletenih nogavic razstavljenih, nekatere 2, prldniŠe tudi še več parov. V drugem razredu so bila uže primerno bolj težka kačkana dela, dosta dečjib podbradnikov, jopic za otroke, po- steljnih pregrinal (covert) itd. pozabilo se ni pri tem razredu narodne noše, namreč nogavic z nabirkarni, brez kakoršnih ni popolna ženska oprava (po brško) Trelji razred je bil tudi dostojno zastopan, lepa dela v šivanji, spodna Ženska krila, košulje in druge mnogovrstnosti kačkanih del je bilo vse polno. Mnogi namizni krožniki iz volne, 9 velikih zgotovljenih pregrinal. 2 pričeti, katerih nisem mogel nagledati se in mnogo mnogo drugih del, da se je res čuditi pri tolikem števil u šolske mladeži takemu vspehu osvedočenej vstrajnosh učiteljice, brez katere je nemogoče do takega priti. Da je v laškem oddelku več razstavljenih reči, nego v slovenskem, priznati moral bi vsakdo, a omeniti moram, da je laških otrok v šoli manje Število in da se Btariši teh otrok za taka bolj fina dela še posebno bolj nego stariši slovenskih otrok zanimajo, kajti v prvem oziru so ti prvi malo brigajo izimši bolj'premožne večinoma uradniških stariŠev in sploh takih, ki imajo redno bolje zaslužke, in da otroci kmet-čkih stanšev morajo še tako mladi pri mnogovrstnih domačih poslih starišem po svojej moči pomagati, zato bo vsakemu Iz tega popisa razviduo, da je laški oddelek v tem oziru nekoliko boljši od slovenskega. Uže v prvem razredu slednjega oddelka je bilo raztavljenih več kačkanih del, zobčkov, šipkov, nogavic, ena aobna kapa. ena lepa blazina, par kačkanih čevljev in ena izglednica. V drugem razredu 12 pregrinal prav lepih, 2 lepi elegantni blazini, ena izvrstno kačkana pletenica iz razno barvane volne, en lepo vezani toplomer, več okusno zde-lanih intimel, jopic, par lepih zagrinal, 2 lepa različno narejena predpasnika, razna imena v barvah na štraminu, ena kačkana kapa, ena Izvrstno zdelana tapeta itd. sploh kaj lepega. DrugI in tretji razred nista preveč različna, a omeniti moram nekatera posamezna dekleta katera, res zaslužijo biti, ako ne drugo, po imenih znana čestitim bralcem. V prvej vrsti pohvaliti mi j« neko Srebrnik Antonijo, katera je hči slovenskega očeta in laške matere, za uže omenjeno lepo tapeto, katero vsakdo hvali. Knafelc Viktorja ima na raztavi dve prelepi blazini in en volnen krožnik, na katerem so tri živalice v podobi labudov, v se kačkano delo prav mojstersko narejeno. Kolovec Marija lepo vezen toplomer in dve krasni blazini, kateri ste težko delo. Miiller Terezija je naredila eno vajSnico Izvrstno. Cenčur Amalija vse hvale vredna za lepo kačkano namizni prt in druga razna težka dela. Knret Ivana več prtov z raznoobrienlmi imeni tudi težko in lepo delo. Borri Antonija posebno izvrstno koverto, katera je bila vseui jako po všeči, Brassatti tudi dosta hvaljeno koverto in mnoga različna druga dela. Pohvaliti bi bilo še marsikatero delce, a nehajmo o tem. — Vesel sem bil takega Iznenađenja; kajti kot prostin vendar čutim, da to, kar je dobro, povsod velja in kesal sem se, da nisem prej ohlskal rasztavice, da bi bil morda kakega človeka, ki se za take reči zanima, zvabil iz bližine, da ogleda in se prepriča o vrlo lepih delih. Rekel aem, da sem bil veselo iznenadjen, a nikder ni vse po godi, tudi tukaj ni bilo, na raznih napisih, kazočih oddelke in razrede Šolske, opazil sem, da samo na prvem razredu slovenskega oddelka je bilo zapisano: I. razred slovenskega oddelka, in precej v drugem kraju: II. sezione slovena; ne trdim, da je to iz hudobije, a vendar ni prav, ker je greh zoper svetinje narodnosti. ZamolČati ne morem, da so zarad nečega učitelja sicer bile neke zmešnjave, da so morale učiteljice zdaj v tem, zdaj v drugem laškem ali slovenskem razredu učiti, ali čestite nospodičine učiteljice so se vzajemno trudile in častno rešile svojo učiteljsko nalogo in tako flpolnile svojo dolžnost, za kar jim moramo le čestitati in se zahvaliti, da so se za nedolžno mladino toliko trudile, kajti koliko truda in muke je treba, pred no se nemarni otroci kaj tacega nauče. Hvala in čast Vam, čestite gospodičine za toliko truda, a ne pozabite, da tudi narodnost zahteva svoje pravice. Greta na 9. avgusta 1885. (Izv. dop.) »Deghe so quel porco ai schiavo«, tako se je izrazil slavno — pardon — slabo znani capovila v Barkovljah, in zakaj, in proti komu? proti nekemu, ki ni hotel nikdar in tudi ne bode, dokler bo živel, v njegov rog trobil. Kakor znano, zbrali smo se bili pred volitvijo v državni zbor v gostilni g. Ferluga na Greti vplivni možje il Rojana, Barkovelj in Grete, da se pomenimo in združimo za našega kandidata za prihodnje volitve. Zbrali smo volilni odsek in temu predsednika, da smo potem zložno delovali, kakor ste, cenjeni čitatelji, tudi vedeli našo slavno zmago z gosp, junakom Naberno-jem. Ali ker je to počenjanje g. capovile i7, Barkovelj iu nje^ovej stranki nasprotno biio, znal ni v grdej svojej jezi drugačl odgovoriti, nego s zgorej omenjenimi be- sedami. Tako? ti kozja brada, tisti, ki ne sl = ži tebi in tvojoj stranki, na nemilost ga pretepati in mu živenje prikrajšati, kij si ti zato postavljen, da hodeš nemir mej poštene okoličane sejali Oho, dobro znamo, ko bi ti in tvoja stranka vrhovno oblast v Trstu imeli, k malu bi izkapali Slovani in dobro misleči Avstrijci, ali do tega ne prideš ne ti, ne ves tvoj rod, ne tvoja stranka. Zapomni si besede našega župnika g. Černeta, katere je pred našim milim vladarjem F'anc Joosipm pri slavoloku v BarkovJ]ah izgovoril: da prej se morje jadrijansko posuši, nego neha zvestol»a in udanost Slovanov proti našemu premilemu caru Fran Josipu I., saj si jih tudi 'ti slišal. Gosp. župniku obračaš hrbet, ker ni tvojih misli in praviš, da cerkev je botega, ta gosp. ni za tebe. Gospoda Kovačiča gledaš po strani, ker ga vse v Barkovljah čisla kot dobrotnika in dobrega državljana. Gosp, Andreja Martolanca po naš« Dete hotel si v kozji rog spraviti, ker je naš stari domovodja, od vseh priljubljen, od llkovan z svetinjami, ker se j« 1848. trudil in naše seio proti sovražnim Četam branil. Ko je gosp. Pogoreiec po tridnevnem zaporu izpuščen bil, in ko se je njegova nedolžnost 16. julija t. I. od višje soiinije spoznala, rekel si da; sti porcbi Fchiavi lo portava sul braccio, kaj bodo tebe, ki nemaš človeka v vsem selu razen svojih Štirih vleči-nogo, da bi te z l^pim očesom pogledal? Zapomni si, da tvoj stol se uže trese in tvojega paševanjabo kmalu konec, in takrat Bi bodemo pa vsi roke šulill za teboj, za gosp. Pogorelcem, ko so ga v zapor tirali, pa si jih le ti sam. Tuai v tebe in tvoje somišljenike udari strela in razdjani boste za vselej, ml pa okoličanski Slovani ostanemo zvesti našemu čez vse ljubljenimu vladarju, našej domovini in našemu narodu in mi okoličani bomo stali ponosni naobalih Adrije pod mogočno Avstrijo. Vedež Trsteniškl. Iz Komna 6. avgusta. (Izv. dopis.) (Velika slavnost). Dragi mi čitatelj »Edinosti«, vem da so ti Še v spominu dopisi lanskega leta ob času, ko se je ona hudobija pri D. M. Oberšlan pri Komnu zvr-šila, koja je bila tudi v več časnikih, posebno pa v cenjenem listu Edin. opisana, in sicer kako. da se je predrznola hudobna roka po podobi M. Dev. segati, isto oropati in tako hudobno oskruniti. Znano ti bode tudi, da se je velikonočni praznik mitiolega leta pri popoldanskem blagoslovu, ki se je v onej cerkvi M. D. opravljal — več denarja za popravo Iste podobe pri darovanju, poljubljavunju in Se ^posebe nabralo. Ker pa mogoče, da za popravo ni zadostovalo, uložil se je ta znesek na obresti In od istega časa se je uže za par desetakov pomnožil. Ko seje pa govorica mej ljudstvom razširila, da se je — kakor uže zuano, M: D. nekim pastericam na Pli.-koviškem pašniku prikazala — kamor še dan danes ljudje v večih in manjih trumah prihajajo — koj je pričelo ljudstvo ugibati, da si mati božja drugde zavetja išče, ker je zelo razžaljena, da se njena poprava toliko časa odlaga. Sklenolo se je tedaj — ne vem kde — da se mora ta podoba koj popraviti, ter odnesla so jo Štiri TomaŽeviška dekleta na nosilih uže pred mesecem v samostan »UrŠolink« v Gorico, kder se ta poprava vrši. Sklenoli so tudi Tomaževiškc-Mali-dolski občani, da morajo ob tej priložnosti veliki zvon — ki je bil uŽe več Časa ubit. preliti*; kojega so tudi pred Stirnajstiml dnevi v Gorico odpeljali in v času osmih dni slišali ga bodemo gotovo uže tukaj. Podoba Marije D. hode kakor se sploh govori, do Velikega Šmarna dodelana — popravljena, ter isti dan veličastno Iz farne cerkve v Komnu k M. D. Oberšlan vve-likej procesiji prenesena, tedaj slovesnost se pričakuje in bode velikanska, gotovo mnogo tujega ljudstva k jako sloveČej starej romarskej cerkvi D. M. dospe ter tam kak pobožni izdih in priporočilo Mariji izroči. Ise Kobarida 5. avgusta. (Izvirni qop.j Dolgo časa, lepo Števllce let smo Zdibovall Kobaridci In z nami veliko vasi, naravno pripadajočih našemu trgu, tedaj zdihovali smo radi pomanjkanja zdravniške pomoči. Kmali bode 10 let, odkar nas je zapustil zdravnik g. Kornmuller in do letos nismo dobili druzega zdravnika. Ves ta čas smo si ga iskali, in Še le letos smo ga našli v osobi g. Delpiera. Iskali smo ga dolgova našli smo ga tudi, kakoršnega si le želeti moremo. Blagi gospod se osobito odlikuje po svojej vestnosti, po svojem tihem, mirnem značaji. Z nepopisljivo točnostjo in vestnostjo izvršuje svoj posel Jn vMi se, da mu je blagost svojih pacijentov jako pri srci. S kratka, naš gospod zdravnik je vr<;den našega zaupanja in Spoštovanja, Bodi mu torej tlm potem iz- lefimstl zuuP:4°ie*spoStovaojo in hva- Letošnje leto pa nam je podarilo še druzega mož., na kojega mi mrzimo '" 8a nič kaj radi ne vidimo v našej ') Škoda da ne tudi druga dva, ker srednji nema več istega glasa, ki ga je prej imel Pisec. sredi — in ti je naš novi poštar Palice«. Ua nam je vzela neusmiljena osoda pre-blagega našega Krilana, ki bi ut^gnol postati eden voditeljev mil** naše Slovenije, kojega 8 m o mi tako snoŠtovali in ljubili, , oddaste se za šolski leti 1885/6. in 1886/7. dve štipendiji po 250 gold. na leto; ena teh štipendij ima ime presv. cesarja, druga pa presvitle cesarice. Prosilci za te štipendije vložijo naj svoje prošnje najpozneje do 31. avgusta t. I. pri vodstvu šole »Fiancisco Josepbinumu, pri kojem je tudi mogoče dobiti natančneja poročila o šoli. Za sprejem v vrtnarsko Solo je potrebno:1, Dovoljenje BtariSev ali varuha za vstop v šolo. 2. Spričalo o dobro dovršeni ljudski šoli. 3. Starost najmanj 15 let pri primerni telesni krepkostl. Želeti je tudi, da ima prosilec uže nekoliko znanja o vrtnarskih uellh. Štipendisti niso prosti šolnine. »»TržaSkft Sokol** napravi, kakor uže zadnjič naznanjeno, jutre, v nedeljo ob 4*1, uri po pol ud ne po železnici izlet Nabrežino. Nabreiiuski rodoljubje delajo prav lepe priprave, da slovesno sprejmejo našega »Sokola«, m kakor se sliši se udeleži izleta tudi mnogo drugih Tržaških rodoljubov. Delal*ko podporno druilvo bode obhajalo v nedeJjo dnč 23. t. m. svojo obletnico in rojstni dan svojega visokega pokrovitelja. Zjutraj ob 8. bo velika maša pri novemu sv. Antonu, zvečer pa velika beseda. Program slavnosti in veselice priobčimo prihodnjič. Obriuljsko društvo v Verdeli napravi b pomočjo pevskega društva Zora jutre, v nedeljo, 9. tega meseca ob 5 uri popoludne v prostorih lastue gostilne, In sicer v vrtu in salonu lepo veselico » petjem, deklamacijam itd. in vabi na to veselico vsa druga slovenska društva Trsta iu okolice Ur sploh vfce roddtfttbe. — Program veselice je jako zanimiv 1 Tržažke novosti! Zaklenjena je bila »Šolobarda« od četrtka in vre j m sinček »Popolo.od srede; zadnji zarad Članki pod naslovom Viktor Dolenc. Slišimo, da se je v temu članku našemu ureduiku žugalo, da ga bode ljudstvo na kose raztrgalo. Vidi se, da v svoji tugi so postale uboge Šilobarde krvoločni risi. Taka žugauja pa nobenemu Slovencu ne pretresejo niti enega živca. Caro Ciatto, gazi blato I 40.000 gld. se je zgubilo na poŠti. Tukajšuja firma Michelangelo Levi je oddal.i te fini na pošto pismo, v katerem je bilo lO.OUO gld. za firmo KoroŠaC et Cornp. na Keki. Pismo ni prišlo na svoje mesio, zgubilo se je, ne ve se kje. Preiskava morila razjasni jako čudno stvar. Do smrti tepel je neK angleški kurjač no imenu Ichujenosen maSinista tukaj zakotvenega uorveškega parnika »Balden. po imenu Sogge. Sprla sla se in tepla toliko časa, da je Sogt;e ves krvav bil in da so ga morale straže odpeljati na krov parnika, kder je dve uri potem umrl. a bokseija so straže precej peljale v luknjo. Na cesti porodila )e neka 201etna Dalmatinka Pepa P. V ulici Tintore so jo prijele bolečine in ksreei je bolničnica blizo, da so jo mogli oobri ljudje še do tam prinesti, kajti precej v veži zagledal je luč nov državljan. Policijsko. Nekemu okoličanu je v ulici M ilino a vento nek lumpač vkradel o belem dnevu iz žepa listoik, v katerem je bilo f. 12. — Nek mešetar bil je zaprt, ker je nekega ubozega kmeta osleparil za ;> metrov drv. — Zarad tatvine par novih hlač pa je sodnija zaprla nekega fakina Pirana. — Lehkoživko Marijo G. h Ljubljane so zaprli, ker je nekemu gospodu vkradla zlat prstan "vreden for. 18. — Zaprli so še drugi dve lehkoiivki zarad grdega vedenja na ulici, eno Kraševko, drugo Tominko, ali, kar je Še bolj važno, vklenenega so peljali v zapor te dni enega furlanskega kravarja, ker je nabavljal čet Avstrijo in nalega cesarja. Tukaj dobri kruh jejo. pa še zabavljajo. Velikanska procesija po morju iz Barkovelj v Barbano. Kakor navadno vsako leto, tudi letos odrinejo ladije od sv. Jarneja Iz Barkovelj na božjo pot k. Sv. Materi Božjej na Barbano na 14. avgusta zvečer pred praznikom. Tedaj uljudno vabimo vse tiste, kateri bi se hoteli udele-ž.te te božje poti, naj pridejo v petek popoldne, ker se boHo lahko brez strahu vozili po morji, ker mornarji Barkovljanski so prav dobro navajeni na morje, imajo dobre moftne barke in dobro poznajo, kdaj in kako ee more spustiti na morje na Bar-bano, in ker bosta letos dva praznika, in kakor se sliši, tudi še posebne pobožnosti na Barbani, zatoraj Barkovljanski mornarji pripravijo več bark, nego po navadi, in vožnja po morji bo stala na Barban in nazaj k sv. Jarneju samo 80 kr. In ako bi se tudi zavolj slabega vremena potrebovalo več časa nego dva dni. Ib Feprlnca v Istri nam pišejo, da so nekateri posredneži tamošnemu županu napravili veliko Škodo na polju in to še tisti večer, ko je bilo po Veprincu znano, da so bili znani rahukeŽi oproščeni obsodbe pri najvjšej sodniji na Dunaju. Zupan se bode odpovedal, ker ne more več vzdrževati reda. čudno se meSa v Istri in čas bi bil, da poseže močna in pravična roka v te zadeve. Krajcarska podružnica -Narodnega Donia» prav krepko napreduje. kajti razposl tla je uže poverjeniSkih knjižic za 50.009 udov. Posebno pohvalno nam je omenjati mesta Kranja, v katerem se plačuje blizo 3000 mesečnih kracarskih doneskov. Trdno smo prepričani, da dobimo v kratkem tudi iz druzih slovenskih mest in trgov enako veselih vesti, ter da ne bode hotelo zaostati nobeno slovensko mesto ali trg v spolnovanji svojih narodnih dolžnosti. V novič pa poživljamo vse zaved ne narodnjake; da nas podpirsjo s tem, da se mnogobrojno oglasć poverjeniki podružnice. Nikar naj se nikdo ne zanaša na druzega ter naj se le brzo oglasi, kajti več ko je poverjenikov, toliko lepše bode vspeh, toliko hitreje bode dosežen naS lepi namen. V spodbudo naj nam bodejo Slovenci, živeči v ptujinl, koj so se oglasili na prvi oklic ko poverjeniki za Dunaj, Reko, Lienc na Tirolskem, Ljubno itd. ter v posnemanje naj nam bodejo slovenski delavci v Seegraben-u na Zgornjem Stirskem, ki plačujejo nad 100 mesečnih doneskov, koje si pritrgajo od teiko zaslužene dnine. Toraj na delo, rojakil Oglašajte se takoj za poverjenike in zahtevajte poverjemških knjižic z enkrajcar-skiml ali desetkrajcarelcimi markami pod: •Krajcarska popružnica Narodnega Doma» (Dr. Job. Stai6) v Ljubljani. Tlsočletnica Metodova; zove se knjižica obsežna str. vel. 8. in Rpi» san a o i duhovna ljubljanske škofije. Ličen tisk In tri prav lepe podobe prikupijo knjigo na prvi. pogled, ali še več se je razveseliš, ko jo čitaš, ker pisana je tako lepo, iskreno iu zanimivo, da je ne moreS pustiti, dokler je ne prebereš. V njej sta lepo načrtana in spojena verski in narodni čut Slovencev; iz vse knjižice puhti nek prijetno — sladek duh tako, da pre-čitavši knjižico zadovoljen odložiš. Pisalo se je v našem jeziku uže mnogo o svetih bratih ali kaj tako lepega ni nam Še v roke prišlo; zato knjižico priporočamo v prav obilo naročevanje, zlasti Še, ker je čisti donesek namenjen društvu sv. Cirila in Metoda. Boljše jo je naročati skupno v kakej bukvam ; v Trstu morda pri Raf-faeliju. Gena jej je samo 10 kr. Podaja se vzlasti v darilo šolskej mladini, za kojo bi je morali rodoljubi boljšega stanu nekaj več naročiti. Pred malo Časom je izšla v Ljubljani v katoliŠkej Bukvami druga prelepa knjižica z bogato tvarino o sv. blagovestni-kih namreč: Glasi iz katoliške družbe — tudi ta prelepa knjižica bi ne smela manjkati v nijednej slov. hiši radi njene bogate in izborne vsebine. Gena jej je menda 40 kr. ter je na prodaj v Ljubljani. Tudi naši leposlovni in veleposlovni časniki si prizadevajo dostojni proslavili •a znamenito slovanpko slavnost. Kres, Zvon, Slovan, Cvetje iz vrtov sv. Frančiška — prinašajo razprave o sv. bratih in njih znamenitosti za Slovane. Zadnji imeuovani list jel je tudi objavljati živenje in delovanje sv. Cirila iu Metoda ter ni vi-L. dospel do III. zvezka; potem ga deti več. Telegram iz Gorice nam javlja: «Scč.»> zaplenjena r;idi članka: »Spietjo* na Ajševico«. — Prihodnji li?t v petek s prilogo. Kolera našpanjskem vedno hujši r »z- snja. 4. t. m. je zucielo 4579 in umrlo 1621 osob, pa iz nekaterih proviuc še niso (idšla poročila, te Kreditne de'-'ce . . . . 282 • 50 » London 10 lir sterlin . . 125 > 35 » Napoleon.......— » — ■ C. kr. cekini...... 9 . 93'l, t 100 državnih mark ... 5 • 91 » Javna zahvala. Bil sem tako nevarno bolan, da se je dvomilo nad mojem ozdravljenjem, ali svetovalo se mi je, na je zaupam odličnemu gospodu Francu doktorju Codelli, in res po njegovih izvrstnih, in res Iju-beznjivih obiskih in prizadevanjih me je v kratkem času popolnoma ozdravil, za kar mu izrečem svo|o hvaležnost za vse čase. AntonBresiger, Poklano. *) Prosimo, da el. uredništvo vzame v vsoje predale ta le popravek. 16 mladeničav goriških je Slo 30. t. tn, v Ajšovico najužino v gostilno Jožefu Komela. Na zažudenje vseh je vihrala nad drevom blizo mize, Kder je bilo za nus pogrneno, slovenska zastava. Mi smo prosili Komela, da zastavo *) Za takove članke je uredništvo, toliko odgovorno kolikor mu dotični zakon valeva. Credn. EDfNOST odstrani' ker pa Komel nI hotel tepa storiti, smo se udalt, Peli, jeli in razgovarjali f mo se mirnn; ker smo pa na večerjo morali Sukati, smo eas spolnili tudi s tem, da smo balinali. Mej balinanjem pa je nekdo našega društva — menda več v šali — splazil na drevo, ter ods;ranil neko vez, kder je bila »a stava pritrjena na drevo, zistava vsled tega še ni padla iz dreva, ampak se je 16 pOlJdSliU, i o | i • ,1 mesto kvrško, stala vodoravno. To zapazivši je gostilničarjev si-i precej šei po funte v bližnje hiše; ti so prišli •in so zastavo zopet zatrdi 11, da je vihrala, kakor poprej. Fo tem se ni nihče več brigal za zastavo, mi smo pili in peli naše domače. Ali mej tem so se zbrali Ajšovski fanth ; 20 njih se je postavilo blizo naše mize. To nam je dalo sumiti, da kaj proti nuni nameravajo, vsled česar smo prašali gostilničarja, ako smo varni; on pa se je na prsa potrkal in nam rekel, da sj pri njemu nemamo bati niČesa; šel je res k fantom in jim rekel, naj se odstranijo, kar so fantje tudi precej storili: toda Šli niso daleč ter se v bližnjej njivi poskrili v visoko turšieo. Ko snio povečerjali, šel je eden od nas v bližnjo turšieo, da odpravi neko potrebo, ali kar nakrat se je slišal krik in klic na pomoč. Mi priskočimo in komaj rešimo pred mahi s porajtlji našega družabnika in ker smo videli nevarnost, umaknoll smo se v sobe gostilne g. Komelu ali ta skoro ni hotel vzeti nas nod streho, mej tem, ko je bilo prosto napadnikom, da pridejo za nami. Č>z nekoliko časa smo potem fante sami prepričali, da nas puste pri miru in napotili smo se lepo v mesto, da nas ni nobeden nadlegoval. — Taki so resnični dogodki, kakor jih tudi sodnijska preiskava dokaže. — Ni torej res, da je naša družbu šla v Ajšovco z namenom, da kog« na'iada; ni res, da smo ni i navdihnem iredentizmom, kakor je rečeno v dopisu iz Gorice v ndnjej štev. Vašega Č. lista; ni res, da smo zastavo raztrgali; nadalje je neresnično, da se je kedo od nas izrazil o Slovencih, češ, d i so Cirili, schiavi, acqua per Cirili itd.; neroanica je tudi, da smo si mi pri- Eravili kamena za boj; obrekovanje je, ako edo trdi, da smo bili take pijani, da so nekateri izmej nas padali, kajti baŠ nasprotno -dokazuje spričevalo zdravnika, kateri je pre-glalal ranjene, prerej ko smo prišli v mesto; — uže zlobno obrekovanja pa je trditev, da smo klicali „Evviva I' Italia", „Evviva il Re d'Italia" itd. in da smo se sploh t »ko vedli, da smo zaslužili karanje in napad ajšovski h fantov. S kratka: vse kar je pisal vai dopisnik, pisano je le z namenom, da se omenjeni iantje po mogočosti operejo pred sod ni jo, ker kako je mogoče, da bodo vse to, kar se nam očita v „Edinosti", izvrševali ljudje, kateri so uže skoro vsi služili in še služijo v c. k. vojski, mej katerimi je bil tudi en Slovenec z dušo in telesom, dva Nemca, vsi pa taki možie, ki ali so uže, ali pa postanejo c. k. uradniki. Trst, 7. avgusta 1885. 16 podpisov. A rran+i Z:l Pro(laJ° »trojov miatiinic, slamoresnlc itd. proti proviziji dobo službo. Kje? pove uredništvo. 3—1 msBSBBS*mmasssBg& Št. 320. o. š. s. Razpis služeb. Začetkom prihodnjega Šolskega leta (:1. septembra:) se podelijo s dohodki tretje plačilne verste službe: 1. nadučitelja-voditelja na dvora-zrednici v Lokvah 2. podučiteliice, eventualno učiteljice na isti šoli 3. učitelja — voditelja na eno-razrednicah v Barki, Divači, Rodiku, Štjaku, VojSčici in v Štorjah s podružnico v Kazljah. 7A mesta voditeljev zahteva se sposobnost k pomočnetnu poučevanju verskega nauka. Prošnje je do konca p. m. avgusta pri podpisanem vložiti. C. kr. okrajni šolski svet v Sežani 18. julija 1885. Riunione Adriatica di Sicurta v Trsm Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31, decembra 1883 Glavnica društva gld. 3,300.000- — Reservni fond od dobičkov » Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na Življenje » Reservcni fond za pokritje premikanja vrednostih efektov Premijna reserva vseh oddelkov » Reserva za škode * V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih , . . . • Skupni znesek v:, h škod plačanih od I. lo38 do 1883 gld. 111,919.847 01 Urad ravnateljstva 19—24 "Via Valclirivo, St. Q (v lastnej hiši) ;~>3G.622 02 150.000*— 1(51.500 -7,342.780-30 267 GiJl- 10,954.118-57 Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejn i pomoč in ni treba mnogih be-^^^^ sedi, da se dokaže njihova „7*7 , Čudovita moč. Če se le rabijo nek liko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtr lvratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstreza, zoper hemorojde, proti boleznnim na tetrik in . . vranici, proti črevesnim boleznim in proti ghs m, pri ženskih mlečnih nadl.ž-nostih, zoper 'i tok, božjast, zoper seropok ter cisti pokvarjen kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, a.i: ak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. (10) Prodajejo se v vseh davnih lekarmc* •vetu; za naročbo in pošiljatve na edino v le- 1 karnici Cristofoletti v Gorici, v Trutu v lekarni 1 E. Zanetti i G B. Rovis, G. B. Faraboscki in M. Kavastnt. Ena steklenica stane 30 novcev Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se za volj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo go-Ijufa, dasi nimajo nobene moči In vrednosti ajd! na semeni (ples) v nedeljo, to jtt .»tre 9 J. m. v Skorkljo. v tisto hladno senčico. kder se bode točilo izvrstno nivo fLie-»mgerj. Kolman Anton, podjetiik. Iv.1-"-"* B 62 te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. (VaritT. m»rnk«) n , , . Cvet zoper trganje po dr. Maliču, !e odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trpanje po ndih, bolečine v kriii ter fivcih, oteklino, otrpnele vde in kite itd., malo ^asa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se satno *c,ret»-to per trganje vo dr. Maliču* s zraven stoječim znamenjem; 1 stekl, 50 kr. Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, liripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. 20—20 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. G0 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smrad Ijivo sapo Iz ust. 1 steklenica 40 k r. Kričistilne krog'jice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu Sogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-očile pri zubasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaŽenem Želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Manji, kakor en zavoj ae s postom oe razpoillja. Naročila iz dežele izvrše se tako) Lekarna Trnkozy-ja na mestnem trgu "^B v Ljubljani. mfflisssBii LA FILIALE IN TRIESTE deli' I. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito por commercio ed Industrla VERSAMENTI IN CON! ANTI Banconote: 3 % annuo Interesse verso preavviso dl 4 giornl 3' » » s • » » 8 » ' 3'lt » » » » » »30* Per le lettere di versamento attualmente In circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-minciera a deeorrere dalli 27 eorrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 °(n annuo Interesse verso preavviso dl 30 giornl 3'[4» » >> » » » 3 meal 3'ij» ». » » » u 6 » Banco Giro: Ban onote 2'/,% »opra qualunque somma j Napoleoni seuza interessi Assegni sopra Vionna, Praga, Pest. Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermnnnstadt, Inns- ; bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, j Fiutne Agrum, franco spese, Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons ',,°/0j Antecipazioni sopra Warrants in contanti, interesse da con- ! venirsi. Mediante apertura di credito a Londru provvigione per 3 mesi. » effettl 0°/o interHf.se annuo sino 1' importo ' di 1000 per importi superiori da con- \ Trieato, 1. Ottobre 1883 (—6) Na Greti so na lirollaj :» liiso. pripravna za eno družino. — Plarsti se mo-c tu li na ohroke. — Cena ut'nin;i. — Več o tem pove: Cpravni&tvo «Edinost'j». 3_t RDBBieseesiLAl! poMetinafti c. k. priv. in odlikovane tovarn« ROMANA VI.\::0VA V 8IBENIKU. Podružnica v Trsru: Via S. Lazzaro I B Prijeten, krepčalen liker, Odlikovan se zlatimi kolajnami in diplomami na razstavah v Skradinu. Napolju, Trstu, Sv. Vidu, Lincu, na Dunaju, v Kalkuti itd. Ta iz jagod Junioerus 00-munis in di> člh ieljišč napravljeni liker je prijetnega okusa. Jiiko pospešuje prebav-Ijenje in se rabi z dobrim uspehom za krepčatije oslabelih moči, ker je dokazan njega zdravilni upliv na živce, možgane in na hrb-tanec. Prodajo na debelo „preskrbujejo moje hiše v Šibeniku ln v Trstu. Pradaja na drobno v vseh kavarnah, prodajalnicah likerjev in sludtičarij;ih. Nepokvarjeni pravi liker se pozua po steklenici, v katerej je vtisnena firma, potem po zamahi 2 grbom in po malem ovitku z autografovano lirmo Ilomano Vlahov. FI1.1XC Olprl je novo pekarno v iiiii i Corsia Stidion. ii Si, kder je bMa poprej s.o rter ip mož no^ncoe vreden .. izdeluje izvrstni kruh po primer-nej ceni. I Piccoli-jeva želodečna esenca Marijaceljske želodeene kapljice, izvrstno delujoče zdravilo nri vseh boleznih na želodcu. Nunrecenljive dobrote je posebno vidiv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-nem kataru, goreči če (rzavcUpripreobilnej produkciji slin, rumenici blu-vunji in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v ŽBlodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v ž lodcu, proti glisUin, bolezni na vranici in jetrih in tudi roti zlati žili ali ha morojdam. Cena steklenici je z nukasom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekarničar *k angelju varim» D. Ilrady Kremsler, Morava. V Trstu iih pa dobite pri lekarničarju J. v Trstu iih pa dobit Sera val 10 blizo starega sv. Antona. lekarne Piccoll ]a *nri angelu» na iJunajskej cesti v Ljub-1 J n n t ozdravlja kukor je razvidno iz zahvalnih pisem iti zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, Želodečno In premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreme, itd. In je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust. Blagorodni gospod Piccoli v Ljubljani. Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaga pri moji bolezni v želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, Čutim olajšanje in zboljšanje. Josip Snvdat, župnik, Kamrje, pošta Črniče. Tukaj velja izrek: «0ast zaslužku« Vaša Želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo druzih bolnikov rabili v bolezni, je prav čudovite moči, posebno pri Selodečnih boleznih. A. Lupetina, Župnik, Kršan na Primorskem. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za Jedno steklenico Želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassisk, župnik-kan. Plominj, Primorsko. Aiitirrhoumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostoboljl, hromoti delavnih Sutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Paatilje santoninske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 1000 koščekov 5 gld. Salioilne paatile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), plnČnim, Krsnim in vratnim bolečiuam, zoper kašelj in ripavont. škatljica 20 kr. Zelii$ni prani tirop. Ta iz zdravilnih zelišfi izdelani tdrop se rabi 7. najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odraičeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 36 kr. To navođena. Kakor vsa droga zdravila sv zmiraj friina dobe v lekarni «pri angelu» LJUBLJANA, Dunajska cesta. Naročila izvrSu]o)o »o o prvo poito proti povzetju zneska. Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg. Foraboschi, Prendini. Ravaslnl in Zanetti ter v vseh boljših lekarnah Istre ln Primorske. 30—30 ija Treves izreže kurje očesa brez vse bolečine. Stanuje ulica detle Beccher.e št. 13. Odprto je od 3 do 6 ure popoludne. Piazza Rosario St. 3, I. nadstr. Na leto, akose abonira plača le 2 for. m Komoditeta in ekonomija zadnja novost. Pečati z automatičnlm aparatom so dobro rabljivi zarad natanjčnosti in hitrosti, h katero se more tiskati ž njimi in ..arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati i a roko so bolj • konomični, ali trebajo preveč postranskih priprav. Elegantni autnmatični pečat >Merkur» kakor jo tukaj naslikan pa ima vse prednosti uu-niatičniii pečalov, a zarad priproste konstrukcijo in lahkote stane le fr tt.&O. Nuvi peČet MERKDK z automatlčnem barvilom dobi se le v 64--20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato vecchlo" 4 V TRSTU. LaRtnik dniftiv^, .liDINOSi i/.datelj iu odgovornnirHuni^ : VKTOK DOLENC Nova tiRKarna V. DOLENC v mu. A