Št. 264 (15.708) leto Ul.
PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. M0/77%600
GORICA - Drevored 24 maggk? 1 - Tei. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190____
i Cflfl lin POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IDUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
/Z/
.. *’ lii
SP

Cesta je
UMUJ -	'
f:V!\'JI_
•h

EUROSAVA s.r.l. Trst Tel. 361177
SOBOTA, 30. NOVEMBRA 1996
Dražen je vse prej kot simbol
Vojko Coua
Včeraj, petdeset let po tuirnberškem procesu, so v Haagu prvič na deset let zapora obsodili nekega vojnega zločinca. Ta Nezavidljiva Čast je doletela bosanskega Hrvata pražena ErdemoviCa, ki je imel le 23 let, ko se je *ot navaden vojak bo-sansko-srbske vojske Udeležil pokola civili-stov iz Srebrenice. Bil je Iprej le eden izmed- to-ludh, ki so na ukaz političnega in vojaškega vodstva Republike Srbske klali muslimanske civiliste.
V Nurnbergu so se pred zavezniškimi sod-Utid. zagovarjali nacistiC-ui politiki, gospodarstve-Utid in esesovski povelj-v Haagu pa je pred ^sdnarodne sodnike sl°pil navaden in preplašen vojak, s katerim ?e je cinično poigrala kruta usoda. Danes ga Poskušajo prikazati kot sUnbol, ki naj žrtvam jugoslovanske tragedije vr-Ue zaupanje v medna-rodno pravičnost. Dražen Erdemovič pa je vse P^j kot simbol, to je Clo-^ek, ki se je prepustil loku dogajanja in se je s kompromisi poskušal ^leei iz jugoslovanskega pekla, a pri tem zabre-uel v vrtinec nasilja in Postal vojni zločinec. Hražen ni »Mongol 20. stoletja«, kot je svoje Rojake hvalil general ttatko Mladic, je le nava-uen slabič, ki je v vrtinec nasilja zabredel po svoji vplji in to je navsezadnje Njegova glavna krivda. Krivci za vse strahote . Borovega sela, Plit-Y*c’ Vukovarja, Sarajeva, jePe, Srebrenice... so . rugje. To so politiki, kulturniki in generali, ki ?? ljudi spremenili v pongoie 20. stoletja, ako da so klali, posilje-ali, izganjali in uniCe-. ^ti vse, kar ni bilo plod ru delo njihovih pred-lk?v. Haaski sodniki Pajo, da bodo prej ali tej lahko sodili Ka-adžicu in Mladiču, pri-uružil naj bi se jim se kak hrvaški in musli-anski poveljnik, povz-°Citelji tega pobar-arjenja v srcu Evrope Pa bodo ostali nekazno-ani. Se vec, postali so ^Nadomestljivi člen za . v tem delu sveta, ker jugoslovanskem peklu bilo ne poražencev in e zmagovalcev, poraže-Z ,®° Bili le navadni ki danes ne vedo, ? Bi premostili živ-„ujske stiske, ker jim isr^i0- Se ve(lno krojijo 3^die-	vs.
TRST / NASTOPILA STA NA ZAKLJUČKU VOLILNE KAMPANJE PRED NEDELJSKO BALOTAZO
W. Veltroni in S. Berlusconi: dvoboj na kratko razdaljo
Podpredsednika vlade seznanili z vprašanjem krize Tržaške kreditne banke
B6RTmARK& fllAK!®66,
Ulica Spilimbergo 209 Martignacco | Tel. 0432/678850, fax 657005
PEČI IN ŠTEDILNIKI NA DRVA IN PREMOG
□	Najnovejša tehnologija z visokim donosom toplote.
□	Izdelava po vaši meri in okusu.
□	Široka izbira kaminov.
□	Štedilniki za centralno gretje.
PRODAJA v TRSTU:
LA COMBUSTIBILE
DOMJO 38 - Tel. 820331 - 810252
TRST - Kampanja pred nedeljsko balotažo za izvolitev novega predsednika pokrajinske uprave in milj-skega župana se je včeraj zaključila s skoraj sočasnim nastopom dveh pomembnih vsedržavnih politikov.
Za Oljko je nastopil podpredsednik ministrskega sveta VValter Veltroni, ki je podprl izvolitev kandidatke Adele Pino kot dobre krajevne upraviteljice in predstavnice zavezništva, ki na vsedržavni ravni vodi uspešno vladno politiko. V polemiki z Berlusconijem je Veltroni naštel vrsto številk in rezultatov, ki dokazujejo, kako je Prodijeva vlada v samih 6 mesecih pripeljala Italijo stran z nevarne poti, ki je vodila daleč od evropskih tren-
dov v finančni, gospodarski in tudi moralni propad.
Veltronija so seznanili tudi z nekaterimi perečimi tržaškimi vprašanji, v prvi vrsti s krizo TKB, o kateri je spregovoril župan Illy, predstavniki uslužbencev TKB pa so mu izroCih spomenico.
Včeraj je v Trstu govoril tudi lider desnega pola Silvio Berlusconi. O krajevnih političnih zadevah ni spregovoril ničesar, omejil se je le na oceno vsedržavnega političnega dogajanja, dokaj neverjetno pa je izjavil, da NZ pogojuje vladno politiko. Seveda se je zmotil; kot je sam priznal, je imel takrat v mislih Stranko komunistične prenove...
Na 3. in na 5. strani
TKB: V pričakovanju razpletov preiskave
TRST - Namestnik javnega tožilca Raffaele Tito bo šele prihodnji teden zaslišal Danila Ervasa, ki so ga aretirala pod obtožbo korupcije, ker naj bi s podkupninami omogočil Tržaški kreditni banki, da si zagotovi dodehtev pokojnin INPS za državljane bivše Jugoslavije.
V TKB bodo vsekakor odslej opravljali nekatere bančne operacije, to pa na izrecno pooblastilo Banke ItaUje. Z vodstvom krajevnega sedeža osrednje banke se je vCeraj sestalo tudi predstavništvo odbora varčevalcev TKB.
Predstavniki združenja varčevalcev pa si medtem prizadevajo, da bi od komisarjev dosegli sprostitev vsaj dela zamrznjenih vlog.
Na 3. strani
SSk o politični enotnosti manjšine
TRST - Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je vCeraj predstavilo dokument s strankinim stališčem do zloma Tržaške kreditne banke, ki ga pripisuje pomanjkanju politične volje v Prodijevi vladi, in s predlogi, kako v tem prelomnem obdobju urediti skupno manjšinsko življenje. Listina poudarja potrebo po temeljni politični enotnosti Slovencev v Italiji ob spoštovanju raznolikosti, za kar pa »je nujno, da se glavnina t. i. komponent naše narodnostne skupnosti Cimprej nedvoumno izreCe za združevanje Slovencev na narodnostni osnovi ob spoštovanju naCel in metod demokracije«, ne pa na podlagi teorije o multikulturnosti.
Na 3. strani
Mariju Maverju zlato odličje ZKOS
Tržaški kulturni delavec Marij Maver je eden od treh letošnjih dobitnikov zlatega odličja Zveze kulturnih organizacij Slovenije za zasluge na kulturnem področju, predvsem kot predsednik Slovenske prosvete in urednik Mladike.
Na 4. strani
ITALIJA / RAZJASNITEV V VLADNI VEČINI
O »evrodovku« dogovor med vsemi komponentami Oljke
Na spremembe praga so pristali tudi SKR in sindikati
RIM - Po dolgem pogajanju med komponentami večinskega zavezništva je vlada vCeraj pripravila nov popravek o evrodavku, ki dviguje prag tako za neodvisne kot za odvisne delavce. Po tem predlogu bodo plačila evrodavka oproščeni neodvisni delavci, ki imajo do 17,2 milijona lir letnega dohodka, in odvisni delavci s 23,5 milijona lir letnega dohodka. Prag so dvignili tako, da so odvisnim delavcem priznali višji odtegljaj, davka pa oprostili tiste neodvisne delavce, ki bi po izračunu morali plačati manj kot 20.000 lir.
S tem popravkom so bili zadovoljni tako Dinijevi prenovitelji, ki so potisnili navzgor prag za neodvisne delavce, kot SKP, ki se je zavzemala za višji prag za odvisne delavce.
Medtem so se nadaljevali tudi pogovori med večino in opozicijo o tem, ali bo Kartel svoboščin sodeloval v debati o finančnem zakonu. Včerajšnji pogovori so bili po oceni udeležencev prehodnega značaja, toda dialog se bo nadaljeval v ponedeljek, kar je po oceni vseh pozitivno dejstvo.
Na 2. strani
Obsodili prvega vojnega zločinca
DEN HAAG - Haaško mednarodno sodišče je včeraj na deset let zapora obsodilo 25-letnega bosanskega Hrvata Dražena ErdemoviCa, ki je priznal, da je 16. julija 1995 po padcu Srebrenice pri vasi Pilica ubil od 80 do 100 ljudi. Sodnikom je izjavil, da je to moral storiti, ker bi ga v nasprotnem primeru ubili. To je prva raz-
sodba nekega mednarodnega sodišča za vojne zločine po niirem-berškem procesu.
Relativno milo kazen je Erdemovič prejel, ker je sodeloval s preiskovalci in jim omogočil, da so lažje obtožili generala Ratka Mladiča in predsednika Radovana Karadžiča vojnih zločinov.
Na 9. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Annunziata se je premislila
Odgovorna urednica TG3 Lucia Annunziata je včeraj napovedala odstop, po večurnem pogovaijanju z vodstvom podjetja in sindikalnimi predtavniki uredništva pa se je premislila in umaknila odstopno pismo.
Stran 2
Korak naprej v tržaški luki
Včeraj so odobrili sporazum o privatizaciji VIL pomola, ki je namenjen pretovom kontejnerjev, in to po inovatorski poti.
Stran 6
Revija pevskih zborov
V	tržaškem Kulturnem domu bo jutri tradicionalna Revija pevskih zborov, ki jo prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov.
Stran 6
Pogovor s Črtomirom Šiškovičem
V	torek bo violinist Črtomir Siškovic nastopil s Kvartetom Tartini v Kulturnem domu. V intervjuju za PD govori o svoji novi glasbeni poti.
Stran 8
Davis: Švedska - Francija 1:1
Po prvem dnevu finala teniškega Davisovega pokala je rezultat med Švedsko in Francijo neodločen 1:1.
Stran 12
FINANČNI ZAKON / NOV VLADIN PREDLOG O EVRODAVKU
ftAl / TG3 VES DAN V SREDIŠČU POLEMIK
Višji prag za odvisne in neodvisne delavce
S kompromisom zadovoljne vse komponente Oljke
Kompromisni predlog ministra Visca je zadovoljil tako Lamberta Dinija (levo) kot Fausta Bertinottija (foto AR)
NOVICE
Cirio: ekspertiza naj bi demantirala Prodija
NEAPELJ - Romano Prodi je večkrat poudaril, da ni zlorabil svojih pristojnosti, ko je kot predsednik Irija prodal prehrambeno grupo Cirio. Dodal je tudi, da ni bilo konflikta interesov. Toda rimska tožilka Giuseppa Geremia je prepričana o nasprotnem. Njeno prepričanje temelji na ekspertizi, ki jo je pripravil neapeljski računovodja Renato Castaldo. Po mnenju izvedenca naj bi v pogodbi o prodaji koncema Cirio finančni dražbi Fisvi dokaz, da so del družbe hoteli nato prodati dragim kupcem. Poleg tega naj bi Fisvi plačala za Cirio znatno nižjo ceno od resnične tržne vrednosti grupe.
Te domneve je zavrnil predsednik Fisvija Carlo Lamiranda, ki je dejal, da je bila prodaja povsem v skladu s predpisi, kot naj bi dokazovala dokumentacija, ki jo je izročil rimskemu tožilstvu. Odbor, ki je kandidiral Prodija za predsednika vlade, pa je zavrnil domneve nekaterih časopisov, da je Fisvi v zameno za uslugo prispevala k finansiranju Prodijeve volilne kampanje. Volilno kampanjo liderja, je poudaril odbor, je finansirala Oljka.
RIM - Po dolgotrajnem poganju, ki se je zavleklo pozno v noč, so komponente Oljke dosegle sporazum o evrodavku in o novih dohodkovnih pragih, pod katerimi bodo davkoplačevalci oproščeni nove dajatve. Nov predlog je izoblikoval finančni minister Vincenzo Visco po posvetu z načelniki komponent Oljke.
Po tem predlogu se prag za neodvisne delavce dvigne na 17, 2 milijona lir letnega dohodka (začetni prag je bil okoli 15 milijonov), za odvisne delavce pa se prag dvigne do 23, 5 milijona letnega dohodka. Višji prag je vlada dosegla tako, da je priznala višji odtegljaj (od 173.000 lir na 180.000 lir) odvisnim delavcem, medtem ko je za neodvisne sklenila, da ni dolžan plačati tisti, ki bi mu izračun pokazal, da je dolžan manj kot 20.000 lir.
Vsebina popravka je prijetno presenetila tudi komponente Oljke, saj je nočni dogovor predvideval, da bi dvignili prag za neodvisne delavce do 16 milijonov ah kvečjemu 16, 5 milijona in da bi ostal prag za odvisne delavce nespremenjen. Izračun pa je očitno pokazal, da ima vlada možnost dodatnega popravka. Stranka komunistične prenove, ki je dopoldne večkrat poudarila, da se ji zdi prag 17 milijonov za neodvisne delavce previsok in je zato pritiskala za dvig praga za odvisne delavce, je bila po objavi Viscovega predloga zadovoljna. Predlog je uravnovešen,« je je izjavil predsednik senatorjev SKP Luigi Marino. Se bolj zadovoljen je bil tajnik
stranke Fausto Bertinotti, ki je menil, da gre za »sprejemljiv kompromis in pravično rešitev«. Dejal je, da je SKP sicer zahtevala višji prag, toda ob zvišanju odtegljajev za družinske člane, ki so v breme davkoplačevalcu, je Viscov predlog sprejemljiv.
Pozitivno so predlog ocenili tudi sindikati, medtem ko je za Kartel svoboščin nezadosten. Desnosredinska opozicija v bistvu oporeka evrodavku, saj meni, da nabijanje novih davkov ne vodi v Evropo. Zato pravi, da tudi morebitni popravki ne morejo izboljšati evro-davka, ker gre v vsakem primeru za slabo izbiro.
Medtem ko se polemike o evrodavku v vladnem zavezništvu umirjajo (»Rešitev je razumna, čeprav je na politični sceni preveč razvajenih, ki bi hoteti za vsako sceno nosilno vlogo,« je menil tajnik LS Gerardo Bianco), je vozel pokojnin še nerešen, čeprav so sindikati nekoliko omiliti svoje nasprotovanje. Pokojninski režim mora po njihovi oceni ostati nepremenjen do leta 1998, kot določa zakon, toda pogovor (in ne preverjanje) o tem problemu se lahko začne tudi prej. Vsakršnemu preverjanju o pokojninah ostro nasprotuje Bertinotti, ki je spet zagrozil z vladno krizo, če bi vlada pri tem vztrajala.
Tudi s popravki pa je po Prodijevi oceni je finančni zakon ključ, ki bo odprl Italiji duri v Evropo. »Ko bosta zbornici sprejeti finančlni zakon, bo Italija povsem v skladu merili Maastrichta,« je poudaril Prodi.
Lucia Annunzkala najprej odstopila, nato pa se premislila
Arhivska fotografija Lucie Annunziate
RIM - Javna televizijska hiša Rai in zlasti njeni informativni programi so bili včeraj spet v središču vihre polemik. Izzvala jih je novica, da je odgovorna urednica televizijskega dnevnika TG3 odstopila. Zvečer se je po prigovarjanju vodstva podjetja, novinarjev TG3 in tudi zunanjih dejavnikov, Lucia Annunziata premislila in je umaknila odstopno pismo. Polemike o Raiu, o notranjih napetostih v podjetju, predvsem pa o delu sedanjega upravnega sveta ostajajo.
Vse se je začelo dopoldne, ko je Lucia Annunziata sporočila novinarskemu kolektivu TG3, da namerava odstopiti in da je že naslovila odstopno pismo generalnemu direktorju Francu Isep-piju in predsedniku Enzu Sicilianu. Novinarji so se takoj zbrali na sindikalni skupščini obenem pa zahtevali srečanje z vodstvom podjetja. Komaj se je razširila novica o odstopu Lucie Annunziate, so se začela ugibanja o razlogih, zaradi katerih je urednica TG3 sklenila, da se umakne. Ugibanj in domnev ni utišalo niti odstopno pismo, ki so agencije odtipkale nekaj m po novici o umiku. V tem pismu je Lucia Annunziata odstop utemeljevala z nekaterimi svojimi napakami. Navedla je, da je zaradi neizkušenosti podcenjevala organizacijski napor, ki bo potreben za pripravo informativne tedenske oddaje, ki naj bi prevzela vlogo oddaj, ki jih je doslej vodil Michele Santo-ro, prav tako pa ni pravil-
no ocenila, kolikšno število snemalnih ekip naj bi bilo potrebnih za celovito poročanje o manifestaciji Kartela svoboščin, kar je izzvalo val protestov.
Po pogovoru z generalnim direktorjem Francom Iseppijem in večratnih srečanjih s sindikalnim odborom je Lucia Annunziata sporočila, da umika odstop. Novico so prebrali ob koncu večerne izdaje TG3 in poudariti, da sta urednica in uredništvo sklenila, da bosta nadaljevala z uresničevanjem založniškega načrta, ki naj bi okrepil dnevnik.
V odstopu Lucie Annunziate je zlasti Kartel svoboščin videl posledico zaostritve notranjih odnosov v Raiu in obenem nesposobnost novega upravnega sveta, da vodi podjetje. Lucia Annun-
ziata je bila po tem tolmačenju ena od tolikih profesionalk, ki je zapustila podjetje. »Najboljši odhajajo,« je bila trditev, ki se je kot refren p°' navijala v vseh izjavah predstavnikov Kartela. Marsikatero kritiko na račun upravnega sveta pa je bilo slišati tudi o ocenah predstavnikov večinskega zavezništva. »Jasno je, da člani sedanjega upravnega sveta niso sposobni voditi Raia,« je menil predstavnik Zelenih Alfonso Pecoraro Scanio in Gianfranco Nappi (združeni komunisti) je dodal, da »mora upravni svet ubrati drugačno pot«. Vsi pa so zavrnili
predlog Pierferdinanda
Casinija (KDC) o uvedbi komisarske uprave v Raiu, ker bi po njihovi oceni to sami načelo celoten ustroj televizijskega sistema.
Aldo Molino v zaporu
BRESCIA - Včeraj se je javil v zaporu v Brescii prof. Aldo Molino, kateremu je kasacijsko sodišče pred nedavnim potrdilo obsodbo na tri leta in pol zaporne kazni zaradi vpletenosti v podkupninsko afero Eni-Sai. Molino je pobegnil pred roko pravice na dan, ko je kasacijsko sodišče izreklo obsodbo. Molino je bil po oceni sodnikov človek, ki je zbral podkupnino 12 milijard lir, ki jo je dražba Sai plačala politikom, da bi si zagotovila zavarovalno pogodbo z Enijem. V okvira istega procesa je bil obsojen na pet let in pol zaporne kazni bivši socialistični tajnik Bettino Craxi, kateremu je ka-sacija prav tako potrdila kazen.
Odslovil jih je, ker so bili na sindikalni skupščini
MILAN - Razjarjen, ker je dvajset njegovih uslužbencev sodelovalo na sindikalni skupščini, jih je odslovil, nato pa še opsoval tiste, ki so zahtevati pojasnila. Protagonist nezaslišanega dogodka je lastnik trgovine z oblačili Zevro Agrippino Sipala. Po sporočilu sindikata je Sipala najprej motil potek skupščine, ki je bila sklicana po vseh predpisih, tako, da je s kladivom tolkel po pločevini, nato pa udeležencem izročil odpustno pismo. Proti odločitvi je sindikat vložil priziv na sodišče in zahteval obsodbo podjetnika zaradi protisin-dikalne dejavnosti ter preklic odpustov.
Pretor prepovedal poroko
SASSARI - Pretor iz Sassarija je prepovedal občini v Sassariju, da danes zveže v zakon 84-letnega upokojenca Francesca Brunduja in njegovo 19-letno zaročenko Luiso Camegalis. Poroko je prepovedal na zahtevo Bnmdujevih sinov, ki so se zbali, da namerava mlado dekle opehariti priletnega upokojenca, ki ima kar tri pokojnine.
Napetost med Kartelom in Oljko nekoliko popustila
RIM - Kartel svoboščin se še ni odločil, ali bo v senatu sodeloval v debati o finančnem zakonu in državnem proračunu. O tem so govorili včeraj predsedniki senatnih skupin večine in opozicije, vendar razhajanjem niso prišli še do dna in se bodo spet srečali v ponedeljek.
Predsednik senatorjev Demokratične levice Cesare Salvi ni bil pesimist. Potrdil je, da je potrebna dodatna poglobitev nekaterih vprašanj, predvsem pa problema, ali so ukrepi, kakor jih je zasnovala vlada, v skladu z ustavo. Oljka meni, da je večina dosledno spoštovala ustavo, medtem ko je Kartel svoboščin nasprotnega mnenja.
Bolj pesimisti so bili pri Kartelu. »O finančnem zakonu nismo našli skupnega jezika, kar je bilo predvidljivo, pomembno pa je, da se je dialog začel,« je povedal predsednik senatorjev FI Enrico La Loggia in dodal, da bo opozicija ocenila, ali bo dialog obrodil konkretne rezultate.
Ottaviano Del Turco, ki vodi senatorje Dinijeve Italijanske prenove pa je dodal, da je njegova stranka s svojim predlogom hotela spodbuditi dialog z opozicijo. »Mislim, da je za demokracijo bolj zdravo, če se veči-
na in opozicija tudi trdo soočita v parlamentu, kot pa da so klopi opozicije prazne,« je podčrtal.
K manj napetemu vzdušju med večino in opozicijo je včeraj prispeval tudi predsednik vlade Romano Prodi, ki se je povsem nenapovedano udeležil začetka kongresa desničarskega sindikata Cisnal, ki se spreminja v UGL (Generalna unija dela) in skuša preseči meje korporativnega sindikata. Prodi (napovedan je bil samo podtajnik pri predsedstvu vlade Enrico Micheli) je včeraj zjutraj v rimski športni palači poslušal uvodno poročilo generalnega tajnika Maura Nobilie in se nato poslovil.
Njegovo odločitev sta pohvalila tako predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini kot tajnik Krščanskega demokratskega centra Pierferdinando Casini, ki sta bila prisotna na kongresu. »Premier je s svojo prisotnostjo hotel dokazati, da priznava vsem sindikalnim organizacijam enako dostojanstvo,« je dejal Fini. Iz na pol šaljivih zbadljivk, ki sta si jih pred novinarji izmenjala Prodi in Fini je bilo očitno, da je v dialogu bil narejen korak naprej, čeprav je dogovor še daleč.
r-lJUTRI DAN BOJA PROTI AIDSUh
Tudi v Italiji dramatično naraščanje primerov aidsa
RIM - Pred jutrišnjim svetovnim dnevom za boj proti aidsu je Unaids, t.j. organizacija Združenih narodov za boj proti tej okužbi, objavil zaskrbljujoče podatke o razširjenosti bolezni. V svetu so namreč zabeležili kar 22,6 milijona seropo-zitivnosti, medtem ko število okuženih znaša 8,4 milijona. Največ primerov beležijo v nerazvitih deželah, Se posebno Afrike, vendar tudi v ZDA in v Evropi ima pojav dramatične razsežnosti.
Kar se Italije tiče, so po podatkih Višjega inštituta za zdravstvo v drugem trimesečju letošnjega leta zabeležili 1.221 novih primerov aidsa, kar znaša 200 primerov manj kot dosedanje povprečje. V zadnjih 14 letih, odkar skrbno
sledijo razvoju bolezni, in do 30. septembra letos, so zabeležili 35.949 primerov aidsa, od teh se je 24.023 (66,8 odstotka) zaključilo s smrtjo. Največ primerov so v tem času beležili v Lombardiji, Laciju in Emiliji' Romagni, kjer imajo
več kot 12 primerov na vsakih tisoč prebivalcev. Največ okužb prizadene starostni
pas med 30. in 34. letom (več kot ena tretjina vseh primerov), večina okuženih je moškega spola, v zadnjem času pa le opazno povečanje števila okuženih žensk-leta 1990 je bil odstotek žensk, okuženih z aidsom, 18,1, letos pa je narastel na 24. P° datki inštituta za zdravstvo potrjujejo tudi, da veliki večini okužb (65 odstotkov! botruje vbrizgavanje
mamil v žilo. ______
V PRIČAKOVANJU RAZPLETOV / NA SODIŽČU IN V TKB
TRST / MED VČERAJŠNJIM OBISKOM VLADNEGA PODPREDSEDNIKA
Sodnik še ni zaslišal aretiranega Eivasa
TKB lahko opravlja vrsto bančnih operacij
Tudi Veltronija seznanili z vprašanjem krize TKB
Na vprašanje banke ga je opozoril župan llly, nato pa še predstavništvo uslužbencev in drugi slovenski zastopniki
TRST - Sodna kronika ni včeraj zabeležila posebnih novosti v zvezi s preiskavo o polomu Tržaške kreditne banke, potem ko je predvčerajšnjim prodrla v javnost vest o aretaciji Danila Ervasa zaradi podkupnine, ki naj bi jo leta 1988 plačali visokemu funkcionarju zavoda za socialno zavarovanje za dodelitev TKB-ju izplačila Pokojnin Inps. Se vedno krožijo vztrajne govorice o novih razpletih preiskave, ki jo vodi najnestnik državnega pravdnika Raffaele Tito; tudi včeraj je bilo na državnem pravdništvu živahno in je dr. Tito zasliševal več oseb, med katerimi Pa ni bilo Ervasa, ki ga bo zaslišal šele prihodnji teden. Včeraj je bil ves dan zaposlen z analiziranjem dokumentov in dosedanjih izsledkov preiskave. V kratkem telefonskem pogovoru nam je povedal, da v tem koncu tedna ni pričakovati bistvenih novosti, na naše izrecno vprašanje o morebitnih novih obtožbah na račun bivših upraviteljev TKB ali tretjih oseb Pa je odvrnil, da zločina korupcije, katerega je Ervas 0Dtožen, ni mogoče zakriviti sami, ampak nujno v sodelovanju s kom drugim.
V zvezi z delovanjem banke ah točneje nekdanje banke pa je treba zabeležiti, da je Banka Italije izdala navodilo, po katerem sme Tržaška kreditna banka v likvidaciji, kot se sedaj glasi uradni naziv zavoda iz Ul. Filzi, opravljati vrsto bančnih dejavnosti in sicer zakladne operacije, izplačilu plač šolnikom, izplačilo pokojnin, vplačila in izplačila za tretje stranke, ki Pa morajo sloneti na sredstvih oz. na denarju, ki je v
Odbor varčevalcev pri direkciji Banke Italije
Direkcija Banke Italije v Trstu je včeraj sprejela Predstavnike Odbora varčevalcev TKB - inž. bdarka Stavarja in Vojka Kocjančiča. V neformalnem pogovoru sta predstavnika Odbora direktorju Banke Italije v Trstu dr. Celentanu poudarila nujo, da se Cim-Prej vsaj delno odmrz-nejo hranilne vloge varčevalcev, Ce ne gre drugače tudi na obroke, fhav tako sta iznesla po-hebo, da medbančni sklad izda točna navodila, kaj krije in česa ne krije, ker so varčevalci upra-U^eno zaskrbljeni.
Dr- Celentano je zagoto-^l' da se problematika Preučuje in da cilj predstavlja ustanovitev no-ye8a zavoda, kar bi reši-0 večino perečih yprašanj; vsekakor pa se 1? obvezal, da bo posre-°yal priporočila pristojnim organom, v ponedeljek bi se morah predstavniki Odbora sestati s komisarjema.
banko položen po nastopu likvidatorske uprave. Ne gre za odmrznitev računov, paC pa za premošCanje nekaterih problemov. Pri tem pa so novi komisarji pokazali nemalo dobre volje in tudi poznavanja tehničnih pristopov k zapletenim problemom, s katerimi se spopadajo v sedanji fazi delovanja TKB: to priznavajo komisarjema prav vsi, ki v teh dneh imajo opravka z novo upravo, začenši od samih predstavnikov uslužbencev banke.
V zvezi z osebjem gre zabeležiti, da so vCeraj nastopih službo pri Banci di Roma trije dosedanji uslužbenci TKB. Ravno Banca di Roma pa je zavod, ki ga je Unija Italijanov svetovala v svojem pismu vsem skupnostim italijanske manjšine po propadu Tržaške kreditne banke tudi za kasiranje pokojnin.
Decembrske pokojnine pa bodo izplačevali, kot so sporočili javnosti že pred Časom, neposredno na dom upravičencev s Čeki prek zavoda Credito Italia-no. Čeke pa naj bi do na-daljnega pripravljala tehnična služba TKB; za dvig Čekov torej ni potrebno imeti novih tekočih računov na drugih bankah.
Glede reakcij onstran meje na afero TKB so vedno bolj vztrajne govorice, da zlasti po hrvaški Istri predlagajo varčevalcem z zamrznjenimi sredstvi odkup njihovih kreditov pri TKB z izplacilon 60 do 70 odstotkovnominalne rednosti: izvedenci opozarjajo, da gre za zelo slabo kupčijo za varčevalce, saj njihove vloge vsekakor jamCi italijanski medbančni sklad v celoti do zneska 200 milijonov lir in 75 % za naslednjih 800 milijonov lir.
TRST - Obisk podpredsednika ministrskega sveta VValterja Veltronija v Trstu je nudil tudi možnost, da so vladnega predstavnika sezna-nih z dramatičnim vprašanjem propada Tržaške kreditne banke. O tem je spregovoril med srečanjem v občinski palači župan Illy, ki je uokviril vprašanje krize banke v širši kontekst vloge Trsta v odnosu do sosednjih držav, Srednje in Vzhodne Evrope nasploh, in naglasil, da gre v tem primeru tudi za kredibilnost italijanskega finančnega sistema. Rešitev je treba doseči v najkrajšem, je dejal Uly, s spremembo kreditov v kapitalski vložek za novo mednarodno banko, da ne bi porazgubih pravega bogastva znanja in odnosov, ki ga je ustvarila TKB v preteklih desetletjih. V odgovoru je Veltroni med drugim podčrtal vlogo Trsta kot »italijanske izložbe«, ki gleda proti srednjevzhodni Evropi, in zagotovil podporo vlade iskanju rešitve TKB v smeri, ki jo je nakazal župan Illy.
Na koncu predvolilnega zborovanja v dvorani Tripcovich so Veltronija še podrobneje seznanili z
vprašanjem banke. Sindikalno predstavništvo, ki ga je spremljal podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, je Veltroniju izročilo pismo, spomenico mu je izročil tudi predsednik SDGZ Marino PeCenik, stališče stranke mu je dostavil tajnik SSk Martin Brecelj, sindikalni predstavnik naše redakcije pa mu je izročil promemorio o težavah Primorskega dnevnika.
V spomenici so uslužbenci TKB, podobno kot v dokumentu, ki so ga pred dnevi dostavili predsedniku Romanu Prodiju prek tržaškega senatorja Oljke Fulvia Camerinija, orisali svoje stališče o krizi banke in o možnih rešitvah. Pri tem podpirajo »pravično rešitev« pri prisilni likvidaciji banke, ki naj zagotovi zaposlitveno raven v banki in v podjetjih, ki so delovala prek te banke in predvsem, naj ohrani njeno osrednjo finančno vlogo v okviru slovenske manjšine in v trgovinskem prometu z državami nekdanje Jugoslavije. Sam predsednik Prodi je med svojim nedavnim obiskom naglasil vlogo Trsta v razvoju sodelovanja s Srednjo in Vzhodno Evro-
po, opozarjajo uslužbenci TKB, pri tem pa ne bi smeli porazgubiti znanja in profesionalnih sposobnosti banke: »Menimo, da bi bilo treba - mimo odgovornosti majhnega števila oseb - izkoristiti tehnični in človeški kapital, ki ga predstavljajo zdrave sile, ki še danes delujejo za pozitivno rešitev dramatične krize, za polno uveljavitev načrtov za razvoj vsedržavnega podjetništva v odnosu do Vzhodne Evrope,« so Veltroniju sporočili uslužbenci TKB in ga zaprosili, naj skupaj z vsemi sindikalnimi in političnimi silami podpre iskanje rešitve predvsem z ustanovitvijo nove banke z mednarodno razsežnostjo, ki naj spoštuje potrebe slovenske manjšine v Italiji.
Podpredsednik Veltroni je uslužbencem zagotovil, da bo o vprašanju TKB govoril »s Ciam-pijem, ki je najprimernejši človek v vladi«, saj odgovarja za zakladno in za proračunsko ministrstvo, sindikalisti pa so mu »svetovali«, naj o tem vprašanju spregovori tudi s podtajnikom za zunanje zadeve Fassinom, ki je zelo podrobno obveščen o tej zadevi.
TRST / SLOVENSKA SKUPNOST PREDSTAVILA DOKUMENT O ENOTNOSTI ZNOTRAJ MANJŠINE
»Levosredinska vlada (in Banka Italije) ni hotela sanirati TKB, četudi bi jo lahko«
Slovenska skupnost je sklicala včeraj tiskovno konferenco, da bi spričo zmede, ki so jo izzvala različna tolmačenja vzrokov za propad TKB pri nas in v Sloveniji, znova pojasnila svoje stališče.
Ob tej priložnosti je predstavila dokument z naslovom Politična enotnost Slovencev v Italiji - Slovenska manjšina po zlomu Tržaške kreditne banke, ki ga objavljamo loCeno.
Listino je preCital deželni tajnik SSk Martin Brecelj, oh katerem je sedel predsednik Marjan Terpin s podtajnikom Ivom Jevnikarjem, pa še pokrajinski predsednik in tajnik Jože Skerk in Peter Močnik. »Banko je pokopala levosredinska vlada, zato od nje ničesar veC ne pričakujemo,« je zatrdil Terpin. Ostrino je Brecelj malce ublažil rekoč, da je SSk z vlado zaenkrat razočarana, kar pa ne pomeni, da bo tako tudi v prihodnje. Terpin je pojasnil, da se je Ssk od vsega začetka borila proti likvidaciji; sanacija banke je bila mogoča, je poudaril, vendar sta Banka Italije in vlada izbrali drugo pot, kar je izrazito politično dejanje in ne tehnično, kot je izjavil svojega dne Fassino. MoCnik je k temu pribil, da je z likvidacijskim postopkom soglašala tudi deželna vlada FJk, medtem ko se je Skerk polemično vprašal, zakaj ni Banka Italije vsakih šest mesecev preverila poslovanja TKB, in ugotovil, da so bile tudi inšpekcije površne (ena je bila leta 1991, druga pa leta 1994, op. ur.).
Izhodišča SSk o organiziranosti manjšine
V celoti objavljamo dokument SSk:
I. Z likvidacijo Tržaške kreditne banke je slovenska narodnostna skupnost v Italiji izgubila svoj doslej osrednji denarni zavod, ki je bil ustanovljen na osnovi Londonskega memoranduma iz leta 1954 ter je odigraval izredno važno vlogo v gospodarskem Življenju Slovencev na Tržaškem in sploh- v Italiji, a tudi v sirsi deželni in mednarodni stvarnosti. Zlom TKB je že pahnil v dramatično krizo številna podjetja, ki so bila povezana z banko, se zlasti pa tista, ki sodijo v sistem t.i. družbenega gospodarstva Slovencev v Itahji. Nastala je tako ogromna gmotna, socialna in moralna škoda, katere razsežnosti bomo dejansko občutili Sele v naslednjih mesecih in celo letih.
H. SSk je že jasno politično obsodila tiste manjšinske kroge in tisto manjšinsko politiko, ki so odgovorni za to katastrofo. (Kazenske odgovornosti so seveda v pristojnosti sodstva.) Zaradi tega je bila deležna ostrih kritik, a njene ugotovitve so danes splošno sprejete. To izhaja iz odstopa vodstva SKGZ, pa tudi iz večje avtokritiCnosti tistih komponent nase narodnostne skupnosti, ki so do izbruha sedanje krize nasprotovali kateri koli resni prenovi sistema, v katerega je bila vpeta TKB.
Ul. SSk je bila do zadnjega odločno proti likvidaciji TKB v prepričanju, da bi likvidacija Se povečala že tako ogromno škodo, ki je nastala, pa tudi ob zavesti, da gre za ukinjanje enega izmed sredstev zaščite, ki ga je slovenska manjšina v Itahji dosegla z mednarodnim dogovorom. V tem smislu je 2. novembra pisala presednikoma vlad Italije Prodiju in Slovenije Drnovšku, 4. novembra je nastopila na srečanjih z ita-lijanskimi vladnimi predstavniki, ki jih je ločeno ali skupno z drugimi manjšinskimi zastopniki, imela v Rimu, 12. novembra je posegla v tržaškem občinskem svetu in v tem smislu je 14. novembra pisala italijanskemu zakladnemu ministru Carlu Azegliu Ciampiju. Tudi danes je SSk mnenja, da je bila izbira prisilne likvidacije predvsem politična odločitev, ki bi se ji lahko izognili, ko bi se hib proti temu jasneje izrekli merodajni politični dejavniki na deželni in državni, a tudi na mednarodni ravni. Posebno nas Čudi, da je izrekel povoljno mnenje o likvidaciji deželni odbor FJK in da slovenski deželni svetovalec ni Čutil potrebe, da bi se od tega vsaj javno ogradil.
IV.	SSk izraža solidarnost vsem po nedolžnim pri-zadetim uslužbencem, varčevalcem, uporabnikom in delničarjem. SSk zahteva - in v tem smislu govorita tudi spomenica, ki jo je izročila presedniku italijanske vlade Prodiju med njegovim obiskom v Trstu 25. t.m., ter spomenica, ki jo namerava danes izročiti podpredsedniku vlade Veltroniju prav tako med obiskom v Trstu - naj nemudoma pride do ustanovitve nove banke, ki naj v cim večji možni meri ohrani ustanovne značilnosti TKB, kar zadeva povezanost z manjšino, in prevzame kapital znanja in stikov, ki ga predstavlja osebje bivše TKB. Nevzdržno vsekakor je, da je bilo celotno poslovanje TKB že mesec pred likvidacijo zamrznjeno.
V.	Polom TKB pomeni konec nekega obdobja v
zgodovini Slovencev v Itahji. Naso narodnostno skupnost čaka odgovorna naloga, da se zamish nad tem, kar se je zgodilo, in da se obenem ozre naprej. SSk ocenjuje, da je prišlo do zgodovinskega poraza tiste manjšinske pohtike, ki je podrejala pravice in' koristi slovenske manjšine v Itahji ideološkim, finančnim in drugim interesom in ki je kot taka tudi ves Cas onemogočala, da bi Slovenci v Itahji zaživeh v pravi demokratični enotnosti kot subjekt na gospodarskem, kulturnem, socialnem pa tudi političnem področju.
VI. Po mnenju SSk je prva in glavna naloga, ki si. jo Slovenci v Itahji moramo zastavih v tem prelomnem obdobju, prav ta, kako urediti svoje skupno manjšinsko Življenje. V tem smislu smo pred nedavnim (14. novembra) tudi objavili »izhodišča za prenovo skupne organiziranosh Slovencev v Italiji«, ki smo jih sirnih v naslednje tri točke.
1.	Organizacije in ustanove Slovencev v Itahji, ki so po svoji naravi vsemanjsinske, ne smejo biti pod političnim vodstvom in vplivom samo dela organiziranih vrhov slovenske manjšine in morajo biti v stanju, da delujejo avtonomno ob spoštovanju svoje specifične stanovske, strokovne ali drugačne narave ter vloge, kakor tudi ob spoštovanju svojega narodnostnega poslanstva. Pluralizacija skupnih ustanov in organizacij se je v tem smislu v nekaterih primerih že začela (Stalno slovensko gledališče, Slovenski raziskovalni institut, Glasbena matica, dvojezična sola v Spetru, Združenje slovenskih športnih društev v Itahji, Narodna in študijska knjižnica). Ta proces je treba dosledno in pošteno nadaljevati oziroma ga v nekaterih primerih šele zaCeh (Slovensko deželno gospodarsko združenje, Primorski dnevnik in drugo).
2.	Komisija, sestavljena iz uglednih in neoporečnih predstavnikov obeh glavnih duš slovenske manjšine v Itahji ter matične Slovenije, naj nemudoma pregleda ti. družbeno imovino Slovencev v Itahji ter jo postavi na zdrave temelje ob spoštovanju načel prozomosh in nediskriminiranja znotraj manjšine.
3.	Potrebna je temeljna politična enotnost Slovencev v Itahji, seveda ob spoštovanju raznolikosti. Zato pa je nujno, da se glavnina t.i. komponent naše narodnostne skupnosti Cimprej nedvoumno zreče za združevanje Slovencev na narodnostni osnovi ob spoštovanju načel in metod demokracije. Ta enotnost se mora izražah v skupnem zastopstvu in v zahtevi po zajamčeni zastopanosh slovenske manjšine v izvoljenih telesih italijanske republike, pod katerih pristojnost sama manjšina spada.
Kot smo pripomnili že na prvi predstavitvi teh izhodišč, predstavljata prvi dve točki pravzaprav minimalni program za bližnjo prihodnost. Tretja točka ima očitno zahtevnejše implikacije, jasno pa je, da je temeljnega pomena za vsako nadaljnjo resno razpravo in delo za resnično enotnost Slovencev v Itahji, o kateri je bilo v zadnjih Časih toliko govora. RazCišCenje glede te točke je preizkusni kamen za vse, ki jim je okrog tega vprašanja dovolj praznih besed in slepomišenja.
Jasno je, da med Slovenci v Itahji ne more biti rrikake demokratične enotnosh, Ce se ne združujemo
kot Slovenci na osnovi načet in metod demokracije. V primeru skupnega zastopstva to pomeni, da bi moralo le-to bili v principu izvoljeno in SSk je že večkrat povedala, kako si te vsemanjsinske volitve zamišlja (glej npr. nase predloge za ustanovitev Narodnega sveta Slovencev v Itahji v glasilu Skupnost, no-vember-december 1995). Poleg tega pa imamo tudi pravico, da smo zastopani v izvoljenih telesih, in to kot slovenska narodnostna skupnost. Demokratična enotnost ni sama sebi namen, ampak jo nujno potrebujemo, da bi uveljavili svoje pravice, začenši z zaščitnim zakonom, in da bi uredili svoje odnose z drugimi.
Vh. Dosedanji odzivi na predloge SSk, žal, niso spodbudni. Da je pomemben del t.i. komponent slovenske manjšine v Italiji dosedanje pobude SSk za skupno izvoljeno zastopstvo - kljub občasnim drugačnim fasadhim stališčem - dejansko bojkohral, je znano. Hudo pa smo zaskrbljeni, da niti po dramatičnih dogodkih okrog TKB ni prišlo do bistvenih premikov na boljše. Iz vrst Slovencev pri DSL in SKP v zadnjih časih slišimo vse glasnejše poudarjanje, da smo narodnostno mešana (multikulturna) stvarnost, da »otoki slovenstva« nimajo perspektive ipd. Tako sta npr. izzvenela posega Miloša Budina in Stojana Spetiča na zborovanju Zveze slovenskih kulturnih društev na Opčinah 23. novembra (glej Primorski dnevnik z dne 24. novembra, str. 4), v tem smislu govorijo tudi razmišljanja Aceta Mermolje (glej npr. Primorski dnevnik z dne 27. novembra 1996, str. 4), pisanje v Iskri z dne 26. novembra itd. Na dlani je, da so taksna naziranja proti združevanju Slovencev na narodnostni osnovi in torej tudi proti enotnosh Slovencev ter da so še vedno ujeta v logiko, ki podreja pravice in koristi slovenske manjšine v Itahji ideološkim in drugim interesom.
Da ne bo nesporazumov - tudi SSk je za večkulturnost, vendar po našem večkulturnost predpostavlja, da posamezne kulture oziroma narodi najprej kot taki polno zaživijo kot posebni subjekti na vseh področjih, tudi na političnem.
Vm. SSk se je mnogokrat kritično izrazila o SKGZ, a to predvsem zato, ker je imela globoke rezerve nad politiko, ki jo je le-ta vodila, in nad monopolnim položajem, ki ga je zahtevala zase. SSk pa se ne strinja s tistimi, ki napadajo SKGZ kot »državo v državi« oziroma zato, ker je hotela biti slovenska mganizacija in ker se je trudila, da bi imeli Slovenci v Itahji zlasti na kulturnem področju vsaj minimalne strukture za normalno življenje skupnosti. SSk meni, da bi obe glavni organizaciji civilne družbe Slovencev v Itahji -SKGZ in SSO - lahko odigravah v bodoCnosh izredno pomembno vlogo. Zato SSk izraža podporo vsem tistim, ki se v v vrstah teh dveh organizacij trudijo za prenovo tudi v smislu gori navedenih izhodišč skupne organiziranosh Slovencev v Italiji. Prav tako SSk podpira prizadevanja mladih, ki so prišla do izraza tudi na zborovanju slovenskih dijakov 22. novembra v Trstu, ki se iskreno prizadevajo za demokratično enotnost Slovencev v Itahji.
Deželno tajništvo SSk
Sobota, 30. novembra 1996
MNENJA, RUBRIKE, ALPE JADRAN
4
LJUBLJANA / NA POBUDO PREMIERA DRNOVSKA
Ji/trtJt/it izftrete/ilorStt'

Pogovori o novi vladi še niso rodili sadov
V ponedeljek naj bi izvolili predsednika Državnega zbora
LJUBLJANA - Včeraj so se sestali predstavniki delovnih komisij, ki v krogu strank, ki se pogovarjajo. o morebitni sestavi kdalicije, delajo na petih področjih: na področju parlamentarnega poslovnika in zakona o vladi, pravne države, javnih financ in proračuna, zunanje politike in Evropske unije ter gospodarstva. Komisije so bile sestavljene na predvčerajšnjem večernem sestanku na pobudo predsednika Liberalne demokracije Slovenije Janeza Drnovška.
Kot smo izvedeli, elani komisij na včerajšnjih sestankih niso sprejeli nobenih zavezujočih sklepov, saj so se v glavnem pogovarjali o komplementarnosti progra-
mov, ki bi jih bilo treba do neke mere poenotiti. Po zatrjevanjih predstavnikov pomladanskih strank naj bi se predsedniki Liberalne demokracije Slovenije, Slovenske ljudske stranke, Socialdemokratske stranke Slovenije in Slovenskih krščanskih demokratov sestali tudi danes ali v nedeljo, ko naj bi se pogovarjali tudi o uskladitvi predlogov za kandidate za predsednika državnega zbora, tako da naj bi v ponedeljek z njegovo izvolitvijo ne bilo večjih težav.
Kot je bilo napovedano, se je predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik včeraj srečal tudi s predstavniki Demokratične stranke upokojencev
Slovenije. Na pogovorih sta poleg predsednikov obeh strank, Marjana Podobnika in Jožeta Glo-bačnika, sodelovala tudi predsednica upokojenske zveze pri SLS Berta Jereb ter tajnik DeSUS Janko Kušar.
Po oceni predsednika DeSUS Jožeta GlobaC-nika so bili včerajšnji pogovori uspešni, saj so si sogovorniki izmenjali poglede o splošnih vprašanjih ekonomske in socialne politike predvsem pa o težavah upokojencev in reformi pokojninskega sistema. »Pokazalo se je, da si v ključnih programskih vprašanjih le nismo tako narazen,« je po pogovoru, ki se je dotaknil tudi morebitnih koalicijskih povezav, pove-
dal Globacnik. Demokratična	stranka
upokojencev po besedah njenega predsednika ostaja pri odločitvi, da za mandatarja, vsaj v prvem krogu podpre dr. Janeza Drnovška, v primeru, da bi prišlo do drugega kroga imenovanja mandatarja, se bo predsedstvo stranke odločilo, ali bo podprlo kandidata iz vrst pomladnih strank ali ne.
V zvezi s tem tako ljudska stranka vCeraj ni dobila nobenega konkretnejšega odgovora. Sicer pa DeSUS zaenkrat z nikomer ni pripravljena stopiti v vladno koalicijo, ampak Zeli v bodočem mandatu odigrati vlogo konstruktivne opozicije.
(T.U., A.K.)
Nabrežina, 1953
Do konca prve svetovne vojne se je sile odpadke kamna. Delovni urnik je večina moške mladine iz Nabrežine in	trajal »od vidga do vidga«, to je v po-
bližnjih vasi oprijemala kamnolomske-	letnem času 15 ur. Macolo, dleto in
ga in kamnoseškega dela. A tudi mno- Stango do počasi zamenjali stroji, tako go deklet je delalo v kamnolomih; iz je izgledala kamnoseška delavnica v dna »jave« so v »nečkah« na glavi no- Nabrežini leta 1953.
ŠPETER / V BENEŠKI GALERIJI
Antološka razstava slik Giovannija Vogriča
Slikar, ki je svojo mladost preživel v emigraciji, je bil med pobudniki in prvi predsednik Zveze beneških umetnikov
SPETER - Prejšnjo soboto so v špetrski Beneški galeriji odprli antološko razstavo Giovannija Vogriča, ki je bil eden od ustanoviteljev Zveze beneških likovnih umetnikov. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo veliko ljubiteljev umetnosti, v imenu prirediteljev so prisotne nagovorili Donatella Ruttar, Pavel PatriCič in župan iz Srednjega Claudio Garbaz. Giovanni Vogrič je svojo mladost preživel v izseljeništvu in sicer najprej kot natakar v Švici in kasneje kot šofer v Franciji.
Ob vrnitvi domov se je posvetil svojemu konjičku, leseni skulpturi in obnovi starega pohištva.
Z lesenimi skulpturami je sodeloval na številnih razstavah v Furlaniji in Sloveniji. Ob umetniškem izražanju je bil aktiven tudi v organiziranosti Beneških Slovencev: v Zvezi izseljencev ter v kulturnem društvu Ivan Trinko.
Leta 1977 se je v Benečiji porodila ideja za ustanovitev krožka, ki bi združeval domače umetnike. Giovanni Vogrič se je z vso energijo vrgel v to delo in postal prvi predsednik Zveze beneških likovnih umetnikov. Razstavni prostori v Spetru bodo odprti do 5. januarja, (r.p.)
Na sliki: posnetek z odprtja razstave Giovannija Vogriča v Beneški galeriji.
PORTOROŽ / ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH ORGANIZACIJ
Mariju Maverju podelili zlato odličje ZKOS
PORTOROŽ - V Portorožu so vCeraj podelili vsakoletna priznanja Zveze kulturnih organizacij Slovenije najbolj zaslužnim kulturnim delavcem. Najvišje priznanje so tokrat prejeli Marij Maver iz Trsta (na sliki), Lajko Milisavljevic in Rudi Si-mac.
Utemeljitev priznanja Mariju Maverju navaja, da »je predsednik Slovenske prosvete, ene od dveh kulturnih organizacij Slovencev na Tržaškem. Poklicno se je predal radijskemu mediju, kjer je kot dolgoletni odgovorni urednik kulturno-informativne-ga oddelka skrbel za kulturne rubrike, organiziral in marsikdaj tudi vodil odmevne kontaktne oddaje, ki so javnost seznanjale z dosežki slovenske duhovne ustvarjalnosti doma in po svetu.«
V utelemjitvi priznanja beremo nadalje, da »Slovensko prosveto vodi z veliko odgovornostjo za usklajeno delo društev
in amaterskih skupin. Skrbi za ohranjanje ljudske ustvarjalnosti in omike in za razvoj stalnih stikov z drugimi slovenskimi organizacijami in z domovino. Dvajset let že ureja revijo Mladika, pripeljal jo je v 40. leto nepretrganega izhajanja, kar je
edinstven primer na Tržaškem. Posebej skrbi za vzgojo novih piscev in zasledovanje talentov. Mladika je postala tudi vez med rojaki po svetu. Na njegovo pobudo je izdala tudi veC samostojnih publikacij, ki so moCno odmevale tudi v italijanski javnosti. V osrednjem odboru pripravlja pomagati študijske dneve Draga.«
Lajku Milosalvleviču so priznanje dodelili glasbeniku in zborovodji, pravi duši zborovske glasbe na slovenskem Koroškem. Prav tako je zborovskemu petju zapisan Rudi Simac, ki je širši javnosti znan tudi kot bivši novogoriški župan, sicer pa je že od leta 1981 predsednik Združenja pevskih zborov Primorske.
Naj še omenimo, da je med petimi nagrajenci s srebrnim odličjem tudi Porabski Slovenec Laci Korpie, godec na harmoniko in raziskovalec ljudskega glasbenega izročila Porabja.
PISMO UREDNIŠTVU
KGS in
jusarski odbori
V zvezi s pismom gospoda Vladimirja Vremca v torkovem dnevniku, ne želim načenjati niti najmanjše polemike, saj menim, da ima vsakdo pravico do lastnega mnenja in da ga lahko kjerkoli izrazi.
Ne morem pa mimo dejstva, da gospod Vremec, ko dobrohotno označuje »dosedanjo formalno neoporečnost postopka Kraške gorske skupnosti« obenem tudi navaja neresnične trditve. Ni res namreč, da Kraška gorska skupnost še ni povabila k sodelovanju jusarskih odborov v postopku, ki zadeva Kraški park. V okviru številnih sestankov, ki so se zvrstili v pripravo na programsko konferenco ustanov o Kraškem parku, je Kraška gorska skupnost imela prvi zadevni sestanek z jusarski-mi odbori dne 22.11.1996 v prostorih KGS.
Drugi sestanki se bodo še zvrstili. Prosim torej doticne odbornike, da o sestanku informirajo tudi g. Vremca.
Lep pozdrav.
Ivan Sirca
VESTI S SEŽANSKEGA
Kraški koledar 1997
SEŽANA, novembra - Sežanska založba Zbrinca, ki jo vodi sežanski pesnik David Terčon, je tudi letos izdala zbornik zapisov o Krasu pod naslovom Kraški koledar 1997. Gre Ze za četrti Kraški koledar, v katerem bodo zbrani zanimivi prispevki o Krasu in Kraševcih. Cena koledarja v prednaročilu do 30. novembra znaša 2.520 SIT s plačilom v enkratnem znesku do 15. decembra, po izidu koledarja pa 2.940 SIT. Vsak prednaroč-nik pa bo prejel Se darilo založbe »Dutovlje - 25 let Praznika Terana in pršuta«. Izid zbirke pa so omogočili: SB Koper, občina in ZKO Sežana. Poleg te knjige pa naročniki lahko naročijo Se druge knjige iz programa zaloZbe Zbrinca.
Rdeča pentljica - dan boja proti Aidsu
SEŽANA, novembra - Mesec boja proti odvisnosti in 1. december-svetovni dan boja proti aidsu bodo počastili tudi dijaki sežanske srednje Sole Srečka Kosovela z obsežnim projektom, v katerem bodo sodelovali poleg vseh učencev in profesorjev tudi zunanji sodelavci. Izvedli so likovni in literarni natečaj na temo Aids-en svet, eno upanje, tej zanimivi temi pa bo posvečena tudi Šolska radijska oddaja. V projekt so vključeni še zdravstveni delavci (dr. Dragoslav Mugoša: Spolnost in mladi, dr. Jožica Mugoša: Zdrav način življenja - zdrava prehrana, dr. Miran Krek: Alkohol, cigarete in druge droge), center za socialno delo Sežana bo predstavil odnos med spoloma in pomen družine, g. Kokalj z UNZ Koper pa bo spregovoril o nasilju. Na Soli bodo imeli tudi predavanje o aidsu/gledali bodo videokasete, vrhunec pa bo projekt dosegel v petek, 29. novembra, ko bodo pred pošto v Sežani postavili stojnico. Delili bodo propagandni material, anketirali mimoidoče, pripenjali rdeče pentlje in vrteli glasbo.
Prostorski problemi srednješolcev
SEŽANA, novembra - V preteklem šolskem letu je pereč problem sežanske srednje Sole Srečka Kosovela predstavljalo pomanjkanje prostora, saj so morali pouk organizirati tako, da so vsak dan iz Sole spravili dva oddelka. V letošnje Šolsko leto pa so startali z dvema novima učilnicama, ki so ju zaceli graditi marca. Kljub temu pa pouk se vedno poteka na treh lokacijah: 24 oddelkov je v matični stavbi, dva oddelka imata pouk v stari osnovni Soli, en oddelek pa v učilnici zraven Glasbene sole. »Čedalje bolj pereč problem predstavlja pokrit vadbeni prostor za potrebe športne vzgoje. Športno dvorano si namreč delimo z osnovno Solo in razmere so pri pouku nevzdržne, hkrati se pri pouku drenja tudi več kot sto dijakov in učencev,« pripoveduje ravnatelj Dušan Štolfa. Ministrstvo za Šolstvo in šport pa obljublja, da bodo v kratkem pristopili k gradnji nove Športne dvorane za potrebe srednje Sole in tak sežanski dijaki upajo, da bo njihov problem resen v najkrajšem času.	Olga Knez
BALOTAŽA / POKRAJINA IN OBČINA MILJE
PRED NEDELJSKO BALOTAŽO / V NABITO POLNI DVORANI TRIPCOVICH
Jutri moramo vsi na volišča
Slovenci imamo veliko odgovornost
Veltroni zaključil kampanjo za Pinovo
V Miljah je podpredsednik vlade podprl Rossettija
Kdor ni stopil do volišča 17. novembra, naj to stori vsaj jutri. Ni res, da je Pokrajina tako nepomembna, kot trdijo nekateri, posebno ne za nas, Slovence, saj spada med njene pristojnosti med drugim razdeljevanje finančnih sredstev za kulturna društva, ki so denarja Se kako potrebna. Ne more in ne sme nam biti vseeno, kako bo njena skupščina sestavljena in kdo ji bo predsedoval; če je komu to vseeno, potem je spričo vsega zlega, ki so ga manjšini prizadejale fašistične sile in nacionalistična desnica, v slabi veri. Isto velja za linijsko občino, kjer bi bil zasuk na desno kot naročen za koristolovce.
Ne poslušajmo tistih, ki nas pregovarjajo, naj ne gremo volit - ravnajmo po vesti, ki nam veleva nadaljnji boj za naš obstoj v demokraciji in sožitju.
Volilna kampanja se je končala sinoči, danes bo volilni molk, od 7. do 22. ure jutri pa pojde zares. Na volišče bomo šli z veljavno osebno izkaznico (ali enakovrednim dokumentom) m z odrezkom volilne po-^vnice, ki smo ga ohranili Po prvem krogu volitev. To Pot bo glasovanje preprostejše kakor zadnjic, ko smo morali prekrižati simbol stranke ali gibanja; dovolj oo, da znotraj okvira, v katerem so simboli in ime Predsedniškega oziroma (Milje) županskega kandidata, pustimo kakršen koli dobro viden znak - morda križec.
Kdor nima več volilne Pozivnice, še zmeraj lahko dvigne drugo na županstvu.
Pomembno je še to, da smejo jutri volit tudi vsi tisti, ki tega niso počeli v prvem krogu!
ADELE PINO KREUS
GIORGIO ROSSETTI
ROBERTO DIPIAZZA
Volilno kampanjo za Oljko je sinoči zaključil podpredsednik ministrskega sveta VValter Veltroni, ki je podprl tukajšnje kandidate z orisom stvarne in uspešne politike, ki je levosredinsko zavezništvo uveljavlja na vsedržavni ravni. Veltroni je ostro polemiziral z li-derjem desne opozicije Berlusconijem, ki je ravno takrat govoril na zborovanju v športni palači, in mu očital predvsem demagoški pristop do resnih problemov.
Mladi politik, ki je Prodijeva desna roka predvsem glede vprašanj kulture in idejnih ciljev levosredinske vlade, je nastopil na dveh zborovanjih: v dvorani Tripcovich v podporo kandidatki za predsednika pokrajinske uprave Adele Pino, nato pa še v miljskem gledališču Verdi za izvolitev županskega kandidata Giorgia Rossettija. Pred javnima srečanjema si je podpredsednik Veltroni, ki ga je spremljal podtajnik kulturnega ministrstva, sicer nekdanji miljski župan VViller Bordon, najprej ogledal Miramar-ski park in grad, nato pa se srečal na tržaški občini z županom in odborom. Med drugim mu je Illy orisal težave tržaškega opernega gledališča Verdi in predvsem Tržaške kreditne banke (o tem poročamo posebej na 3. strani), pa tudi velike koristi in možnosti, ki jih lahko ima vse italijansko gospodarstvo in v prvi vrsti zunanja trgovina od razvoja in uveljavitve mednarodne vloge Trsta.
V nabito polni dvorani Tripcovich je Veltronija
sprejel z njemu značilnim človeško toplim govorom tržaški senator sen. Came-rini, ki je naglasil osnovne vrednote solidarnosti, na katerih sloni zavezništvo Oljke.
Adele Pino, ki se bo v nedeljo pomerila na ba-lotaži s kandidatom desnega pola, je naglasila več bistvenih elementov, ki razlikujejo levosredinsko zavezništvo od nasprotnikov: Oljka je začrtala stvarni program za tržaško pokrajino, nasprotniki pa so se omejili na ostre in celo vulgarne napade na vsedržavno vlado; Oljka je predstavila ekipo odbornikov, ki bo vodila pokrajinsko upravo, desnica pa o tem molči, tudi ker menda ima v seznamu take skrajne desničarje, katerih se je treba preprosto sramovati; Oljka zastopa odprtje, desnica zago-
varja novo železno zaveso znotraj samega mesta. Ti in še veliko drugih razlogov terjajo, da se v nedeljo prav vsi, ki jim je pri srcu usoda mesta in pokrajine, udeležijo volitev, na katerih je v balo-taži nekaj več kot pa samo izvolitev nove uprave, saj gre za uveljavitev ali poraz desnice, ki se predstavlja kot zmerna, v resnici pa je skrajna in celo nasilna.
Veltronijev govor je bil v celoti posvečen obračunu prvih šestih mesecev delovanja levosredinske vlade, ki je prevzela težko dediščino države na robu finančnega razsula in razkola med Severom in Jugom, ki ni uživala nobenega mednarodnega ugleda, ki je bila na obrobju evropskega finančnega, pa tudi političnega in idejnega dogajanja. S tem stanjem se
je vlada spoprijela na podlagi realističnega programa, ni obljubljala nobenih čudežev, uspelo pa ji je v enem samem polletju spet pripeljati Italijo v Evropo, in ugodnosti, ki jih to prinaša, bi se morali še najbolj zavedati v Trstu, ki je »naravno evropsko mesto«. Začeli so popravljati davčne nepravičnosti, obnavljati javni upravni aparat, lira se je povzpela na dostojno raven iz prepada, v katerega je polzela, inflacija se vrača v evropsko normo: z eno besedo, vlada je uspešna kljub nelojalni opoziciji desnega pola.
Glede tukajšnjih volitev je Veltroni zavrnil tezo, da se je treba odločati na podlagi vsedržavnih političnih kriterijev: potrebni niso mali Prodiji, pač pa dobri krajevni upravitelji, kot je Adele Pino.
VOLITVE / ZAKLJUČNA MANIFESTACIJA DESNICE
ZADNJI DAN PREDVOLILNE KAMPANJE
Berlusconi neverjetno kiksnil
»Med volilno kampanjo ie Prodi sveto obljubljal, c*a se ne bo nikoli povezal z Nacionalnim zavezništ-
v°ni, sedaj pa Nacionalno zavezništvo izsiljuje pa-‘aCo Chigi.« Ko je Silvio Berlusconi sinoči v šport-M palači na zaključni predvolilni manifestaciji desnice tako spregovoril, §a je poslanec Nacionalne-8a zavezništva Roberto Menia debelo pogledal s svojega stola v prvi vrsti, na tribunah pa je med pristaši postfašistov završalo
^odobravajoče mrmranje, egtasili pa so se tudi žviž-&■ Mali govornik, ki ga je Podstavek za pultom Povzdignil za najmanj vajset centimetrov, se je I .oj zavedel, kakšno koz-Cl0 je izustil, in jo skušal elegantno popraviti: »Celo aoč smo pripravljali popravke k finančnemu zakonu, kar se očitno še P°zna. Seveda ni šlo za acionalno zavezništvo, Pac.pa za Stranko komu-"tahčne prenove.«
Neverjetni kiks se je pri-	zijske službe. Napadel je	besede, in naj razširjajo
tihotapil v govor, v kate-	finančni zakon, ki bo pri-	naše ideje.« Skratka, sveto-
rem je Berlusconi posvetil	vedel državo v obup. Za	pisemsko:	Pojdite in
svojo pozornost izključno vse italijansko gorje so - po množite se! vsedržavnim temam: boju njegovem - seveda krivi V športni palači mu je desnice za svobodo, »ne- komunisti, postkomunisti zaploskalo mnogo ljudi, a zaslišani« politiki vlade, ki	in klerokuminusti.	vseeno jih ni bilo toliko,
da skuša izžeti že itak obu- O krajevni politiki in	kot za časa zlatega Jadrana,
božane italijanske podjet-	volitvah je govoril poldni-	Tako bi lahko malce hec-
nike in obrtnike, in zasesti	go minuto. Omenil je oba	no zaključili v športnem
vse ključne položaje v	kandidata desnice, Dipiaz-	duhu: Marko Ban in njego-
državi, od predsedstev	zo in Codarina, in pozval	vi - Silvio Berlusconi: 1:0
obeh vej parlamenta do	prisotne, naj postanejo	(in ne le zaradi »višine«
sodstva in državne televi-	»misijonarji, apostoli naše	drugega...)
Poziv Demokratičnega foruma
Samo z volilno udeležbo bomo lahko upali na zmago demokratičnih sil
Po včerajšnjih zaključnih predvolilnih pirotehničnih velikokalibrskih strelih (Veltroni in Berlusconi - resnici na ljubo pa ta volilna kampanja ni bila posebno živahna) bo današnji dan posvečen predvolilnemu zatišju, ali, kot pravimo, razmisleku. Predvsem bi morali razmisliti tisti, ki že v prvem krogu niso stopili na volišča in ki jih tudi jutri ne mika... Prav volilna udeležba je bila glavna tema včerajšnjega in prejšnjih dni kampanje. Kakšnih posebnih predvolilnih pobud, če seveda odštejemo velika shoda v Pala-tripcovich in Palsport, pa ni bilo.
Kot posebno noto moramo zabeležiti včerajšnji telefonski poziv predstavnika Severne lige Danila Slokarja našemu uredništvu, s katerim nas je seznanil, da včerajšnje izjave Lucijana Kocmana našemu uredniku niso v skladu s politično linijo slovenske komponente v stranki. Poziv naj pristaši te stranke ne podprejo Codarina, velja v isti meri tudi za Pinovo, nam je povedal Slokar in dodal, da je on pravi glasnik Slovencev v stranki in ne Kocman.
Posebno tiskovno sporočilo nam je včeraj poslal Demokratični forum Slovencev. Sporočilo se glasi: »Nedeljska balotaža za izvolitev predsendika tržaške Pokrajine in župana občine Milje mora postati izziv za vse demokrate"in napredne ljudi, da z množično prisotnotjo na
voliščih podprejo Adele Pino za Pokrajino in Giorgia Rossettija za miljsko občinsko upravo.
Ce se to ne bo zgodilo, bo prevladala desničarska in protislovenska opcija. To so dejstva, ki jih morajo upoštevati vse stranke in gibanja, ki se prepoznavajo v gornjih vrednotah, ne glede, če je prišlo do predhodnih dogovorov ali če obstajajo določena nesoglasja v tem širokem demokratičem svetu. Tato pojdimo na volišča in podprimo demokratična kandidata, četudi niso izraz naših najbližjih strankarskih in nazorskih pogledov.
Naša narodna skupnost preživlja prehude čase, da bi si lahko »dovolila« še nasprotne krajevne pokrajinske in občinske uprave. Zato DFS poziva svoje člane in Somišljenike, naj gredo na balo-tažo in naj prepričajo prijatelje in tovariše drugih strank in gibanj, naj isto storijo.
Poraz na balotaži bo udaril po vseh nas. Slovencih in Italijanih, ki se v teh krajih še desetletja trudimo, da bi vzpostavili nekaj osnovnih načel medsebojnega spoštovanja, dialoga in konstruktivnega obmejnega načrtovanja.
V nedeljo na balotaži množično podprimo sindikalistko Adele Pino-Kreus za Pokrajino Trst in kandidata Giorgia Rossettija za Občino Milje«.
NOVICE
TRŽAŠKA LUKA / KORAK NAPREJ
KULTURNI DOM / V ORGANIZACIJI ZCPZ _
O Slovencih na Prefekturi
Novi vladni komisar in tržaški prefekt dr. Miche-le De Feis je včeraj sprejel na vljudnostni obisk ravnatelja dijaškega doma Edvina Švaba in pedagoško vodjo Sonjo Babic, ki bo januarja ’97 nasledila Švabu. V prijaznem spoznavanem razgovoru sta predstavnika Slovenskega dijaškega doma najprej zaželela komisarju dobrodošlico v Trstu in operdelila lastno identiteto in še vedno nedefiniran položaj Slovencev v Republiki Italiji. Predstavila sta vlogo, dejavnosti in potrebe doma. Izrazila sta posebno zaskrbljenost, ker ima dom še vedno premalo razpoložljivega denarja za nujna preureditvena dela, ki bodo stekla prihodnjega maja ’97. Vladnega komisarja sta povabila na tradicionalni domski dan, ki bo 20. decembra. Dr. De Feis je vabilo sprejel in zagotovil svoj obisk.
DUS: Numerus clausus
Deželno upravno sodišče FJk je potrdilo zakonitost sklepa Tržaške univerze, po katerem se tečajev iz zobozdravstva lahko udeležuje omejeno število študentov. Razsodba, s katero je DUS zavrnilo priziv študenta, ki ni izdelal na sprejemnem izpitu, navaja, da je sklep v skladu z dvema evropskima predpisoma, ki ju je italijanski zakonodajalec osvojil v obliki docela zakonitega pravilnika tudi sicer pa je sklep sestavni del univerzitetnega statuta; to pomeni, da gre za splošni akt, ki ga ni treba vsako leto posebej utemeljevati. V razsodbi je poleg tega zapisano, da univerzitetna avtonomija izrecno dovoljuje omejevanje števila vpisov oziroma, drugače povedano, predvideva programirano število le-teh. V preteklosti so se upravna sodišča v nekaterih drugih deželah izrekla zoper numerus clausus z utemeljitvijo, da je protizakonit.
Nedeljska otroška matineja
V	gledališču Cristallo se bo jutri ob 11. uri nadaljeval niz predstav za otroke in njihove družine, ki ga prireja otroško gledališče Contrade. Skupina Clac Teatro iz Milana se bo predstavila s serijo preko 20 zgodbic pod naslovom »II tamburo a cucu«, ki jo je pripravil Claudio Cavalli.
Plačilo davka Irpef: urniki poštnih uradov
Ravnateljstvo tržaške filialke Italijanskih pošt obvešča, da bodo agencije, ki so odvisne od glavne filialke, danes za publiko odprte do 12. ure (z izjemo agencije Trst-center,. ki bo odprta do 13.50); agencije bodo odprte samo za finančne storitve.
Ob zapadlosti roka za plačilo davka Irpef (v ponedeljek 2. decembra) bodo poštni uradi agencij Trst-center, v Miljah in na Opčinah za publiko (za finančne storitve) odprti od 8.30 do 18. ure.
Nova služba za prodajo mednarodnih telefonskih kartic
V	uradih glavne pošte na Trgu V. Veneto bo zaCela delovati nova služba za prodajo že vnaprej plačanih mednarodnih telefonskih magnetnih kartic; kartice služijo za telefoniranje iz tujine v Italijo. V kratkem pa bodo v prodaji tudi telefonske kartice za telefonske pogovore iz Itahje v tujino.
Odobrili so privatizacijo pomola VII
Zadovoljstvo Mottossijo
Jutri 31. revija pevskih zborov
Krstni izid glasilo »Glos naših zborov«
Včeraj so konCno odobrih besedilo dogovora za privatizacijo VH. pomola v tržaški industrijski luki. Prodah ga bodo torej zasebniku, vendar takemu, ki bo zagotovil pristanišču razvojne perspektive tako v ekonomskem kakor v zaposlenostnem smislu. V ta namen bodo izbor, h kateremu šfi bodo privatni podjetniki prijavili, naslonili na inovatorske temelje: na popolno administrativno razvidnost in na vnaprej določene objektivne kriterije. Deželni odbornik za prevoze Giorgio Mattassi je dogodek označil kot zgodovinski, »saj bo privatizacija pomola tržaško pristanišče dokončno vključila v mednarodni okvir«. Odobritev dogovora je sad poglobljenih soočenj med Luško oblastjo, Deželo, Občino Trst in socialnimi partnerji, a tudi naravna posledica nedavnega podpisa protokola o soglasju za gospodarski razvoj tržaškega območja.
Nabiranje klapavic je že spet dovoljeno
Predsednik deželne vlade Seigio Cecotti je včeraj podpisal odredbo, ki ukinja začasno prepoved nabiranja klapavic v morskem pasu med Tankim rtiCem in mejo s Slovenijo v miljski občini. To pomeni, da bodo nabiranje, skladiščenje in prodaja klapavic proste ob vsem Tržaškem zalivu od državne meje pa do meje med tržaško in go-riško pokrajino, seveda vse dotiej, dokler bo morska voda ob obali v biološkem pogledu še neoporečna.
Jutrišnja, 31. izvedba revije pevskih zborov v priredbi Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, bo v našem zamejskem prostoru, nov, pomemben mejnik na področju zborovske dejavnosti. Kar nekaj dejstev nam omogoča to trditev. V prvi vrsti naj opozorimo, da bo med 14 nastopajočimi zbori tudi nov pevski zbor, in sicer Zenski zbor Glasbene matice iz Trsta, ki je nastal pred kratkim, a želi nadaljevati bogato in uspešno tradicijo dekliškega zbora te naše glasbene ustanove. Nadalje naj- opozorimo, da je Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta izdala glasilo, ki bo na reviji tudi predstavljeno. Pod naslovom »Glas naših zbo-
rov« je Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta zbrala vrsto pričevanj o 45 zborih, ki delujejo v njenem okviru. Kot v uvodu poudarja predsednik ZCPZ, dr. Zorko Harej, želijo z glasilom povezati te zbore, ki so »žarišča slovenske in krščanske prisotnosti v vseh krajih tržaške pokrajine«.
S to pobudo želi torej ZCPZ povezati svoje elane, v upanju, da bodo »sodelovali z dopisi, ocenami, s poročili, predlogi, članki, ki zadevajo zbore in petje, nekateri tudi z novimi skladbami«. Gre torej za glasilo, ki je že danes dragoceno, ker je v njem zbrano gradivo o delovanju zborov na Tržaškem. Glasilo bo na jutrišnji re-
viji predstavil dolgoletni elan vodstva ZCPZ, gospod Dušan Jakomin.
Vsakoletna revija je torej priložnost, da se zbori srečajo in nastopijo, to je priložnost, da poživijo svoje delovanje, in da se soočijo s petjem drugih nastopajočih skupin. Tokrat pa so organizatorji revije poskrbeli tudi za javen izraz hvaležnosti dolgoletnemu pevovodji cerkvenega pevskega zbora od sv. Antona Novega v Trstu, Ediju Racetu, ki mu bodo ob tej priložnosti podelili Gallusovo priznanje.
Ljubitelji zborovskega petja so torej jutri, 1. decembra, ob 16. uri vabljeni v Kulturni dom v Trstu na tradicionalno revijo.
SINOČI PRVI KONCERT V POSTOJNI
Niz srečanj primorskih zborov
Danes v Zemonu nastop MePZ Jacobus Gallus in MePZ Hrast
S koncertom v Postojni se je sinoči začel koncertni niz srečanj z najboljšimi primorskimi zbori, ki ga prirejata Združenje pevskih zborov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev. 2e nocoj, ob 20. uri, se bo pesem oglasila v dvorani dvorca Zemono, kjer bosta nastopila tržaški MePZ Jacobus Gallus in pa MePZ Hrast iz Doberdoba. Poleg teh dveh je v skupini izbranih primorskih zborov iz tržaških krajev še Dekliški pevski zbor Vesna iz Križa, ki bo nastopil prihodnji petek, 6. decembra, v Tolminu.
Sklopu jesenskih srečanj z zborovsko glasbo je naslov Tako pa mi pojemo... - uglajeno, globoko, srčno, občuteno, prijetno, sporočilno, predvsem pa dobro: vse to se lahko »skriva« za izbranim poimenovanjem koncertnega niza, ki želi občinstvu predstaviti
najboljše zbore obmejnega primorskega prostora. V sklopu petih večernih koncertov v raznih kulturnih središčih na slovenski in naši strani meje se bo predstavilo skupno deset zborovskih sestavov. Prav gotovo je zborov, ki bi sodili v to mednarodno prireditev še vec: ker gre za nekakšno poskusno pobudo ZPZP in ZSKD, je morebitna pomanjkljivost le opravičljiva.
Kot reCeno se bo niz s koncertnim srečanjem oglasil tudi pri nas: zborovski večer bo tako v petek, 13. decembra, ob 20.30 v Luteransko-evan-gelistiCni cerkvi. Ugledna gosta večera pa bosta novogoriški oktet Vrtnica in pa sloviti APZ Vinko Vodopivec, ki v Ljubljani ob ljubezni do petja združuje primorske študente.
(dam)
V	TRSTU / 6. IN 7. DECEMBRA
Zborovanje pediatrov iz vseh koncev Italije
V	petek, 6., in soboto, 7. decembra, se bo zbralo v kongresnem centru Pomorske postaje vec kot tisoC pediatrov iz vseh italijanskih dežel. Obravnavali bodo najbolj praktične vidike zdravljenja otroških bolezni oziroma algoritme diagnostiCno-terapevtskih odločitev tudi v primeru razmeroma preprostih vprašanj, kakor so, denimo, ponavljanje infekcij na dihalih, glavobol, mrzlica neznanega izvora, debe-lušnost, občasna izguba zavesti, kronična astma, koprivnica idr.
V	bistvu bo šlo za koristno izmenjavo izkušenj in mnenj, ki jih bodo pediatri izmenjali med seboj, obenem pa bodo lahko zastavljali vsa mogoča vprašanja kar 30 specialistom. Pravih predavanj ali konferenc torej ne bo, pač pa bo vsa zadeva izzvenela v živahen dialog, ki bo nedvomno v veliko korist predvsem malčkom na zdravljenju.
Posvet prirejata (kakor že vselej v preteklosti) dr. Giorgio Longo s pediatrične klinike v otroški bolnišnici ”Burlo Garofolo" in prof. Alessandro Ventura, ki je zdaj docent na Univerzi v Piši.
Sindikat Salcart oklical stavko uslužbencev v banki CRT
V ponedeljek, 2. decembra, bo ostalo osebje Tržaške hranilnice (Cas-sa di Risparmio di Trie-ste Banca SpA) ves dan križem rok.
Stavko je oklical notranji večinski sindikat Salcart iz dveh razlogov; prvič, ker generalna direkcija banke še zmetraj ne mara obnoviti pogajanj za obnovitev notranje dopolnilne delovne pogodbe, ki je zapadla že pred skoraj štirimi leti, drugič pa, ker vztraja pri postopnem redčenju uslužbencev kljub temu, da se delovno breme neprestano povečuje. Po zatrdilu sindikata so te razmere že nevzdržne, saj povzročajo nerednosti pri poslovanju in izCr-pujejo uslužbence, kar povzroča nepravilnosti pri poslovanju na rovaš klientov.
Sindikat se oprošCa strankam za težave, ki jih bodo lahko imele v ponedeljek.
ZASEDANJE /AREA SCIENCE PARK
JUTRI V MARIJANIŠČU ODPRTJE RAZSTAVE GOJENCEV VZC
Najnovejše terapije v boju proti rakastim obolenjem
Vrsta pobud Sklada M. Cuk
V	prostorih tržaškega znanstvenega parka Area Science Park se bo danes ob 9.15 zaCelo zasedanje o »Terapevtskem napredovanju pri zdravljenju rakastih obolenj«, na katerem bodo številni razsiskovalci predstavili najnovejša odkritja svojih dolgoletnih prizadevanj za boj proti raku. Zasedanje bo odprl prof. Silvio Garattini z milanskega instituta Mario Negri.
Svojo prisotnost so na zasedanju napovedali minister za zdravstvo, predsednik deželnega odbora F-Jk, deželni odbornik za zdravstvo, vladni komisar, tržaški župan, predsednik raziskovalnega centra ter rektorja Tržaške in Videmske univerze. Zasedanje bo razdeljeno na tri dele: prvo bo namenjeno terapevtskim pristopom do obolenja in raziskovalnim smernicam pri tratmaju bolezni; drugo bo namenjeno sedanji stvarnosti in pobudam o deželnih raziskavah, tretje pa inovativnim raziskavam.
V	Miram aru srečanje uporabnikov sinhrotrona
V	Mednarodnem centru za teoretsko fiziko (ICTP) v Miramaru bo v ponedeljek 2. in torek 3. decembra četrto srečanje uporabnikov sinhrotrona Elettra. Na srečanju bodo predstavljeni izredni rezultati, ki so bili doseženi v raznih laboratorijih, na njem bodo strokovnjaki tudi razpravljali o vprašanjih velikega znanstvenega interesa; glavni poročevalci prihajajo iz raznih evropskih držav, Daljnjega vzhoda in iz ZDA. Strokovnjaki bodo poglobili predvsem znanstvene in tehnične aspekte delovanja sinhrotrona Elettra in orisali glavne rezultate, ki so jih dosegli z doslej opravljenimi preizkusi.
Prav v tem času, pred letom dni, smo bili na obisku v Vzgojno-zaposlit-venem centru na Colu v prostorih tamkajšnje šole, ki deluje v sklopu Sklada Mitja Cuk. Tudi takrat so se gojenci centra pripravljali na prodajno razstavo svojih izdelkov, ki je bila na Opčinah ob božičnih praznikih.
V centru je sedaj 11 oseb s posebnimi problemi. Zanje skrbijo vzgojitelji Dunja, Melita, Iris, Dragan, Mario, Sandi in Massimiliano.
Gojenci prihajajo v center, ki je odprt od ponedeljka do petka, od 9.30 in ostajajo v njem do 15.30. Nekateri prihajajo sami, druge pripeljejo s kombijem. Tu dobijo malico in kosilo. Tudi letos bo center priredil razstavo, ki jo bodo odprli jutri v Finžgarje vem domu in bo na ogled vse do 15. decembra. To bo nekak predpraznični advent, saj se bo razstava zaCela po maši, ki bo v domači cerkvi. Na razstavi bodo prikazane tudi številke glasila Škrat, ki bo tako slavil petletnico izhajanja. To priložnost bodo organizatorji izkoristili da jo povežejo še z razstavo otroške in mladinske literature domačih avtorjev v slovenščini in narečju. Varovance centra smo našli pri raznih opravilih, kot pri šivanju raznih oblatil, blazin in drugih okrasnih predmetov, kot pri izdelavi stojal za cvetje, slik na lesu in raznih delov pohištva. Letos prvič sodeluje s centrom tudi umetnica Magda Tavčar, ki bo vodila tečaj tkanja. Tečaj bo odprt
tudi širši publiki, ki se zanima za takšno dejavnost.
Center pripravlja še razne druge pobude. Pod pokroviteljstvom Dežele bodo priredili koncert priznanega kitarista Marka Ferija, ki bo tokrat nastopil s svojo sestro pevko 12. decembra v Finžgar j e vem domu.
Tu bodo predvajali tudi film Marka Sosiča »Pomagajmo o-
trokom«, ki so ga že prikazali, pa ga bodo sedaj vrteli v jutranjih urah za Sole, v večernih pa za ostalo občinstvo. V Zadružni kraški hranilnici bodo 20. decembra odprli razstavo slik Aleksandra Kalca, ki ga bo občinstvu predstavila prof. Jasna Merku. Zanimalo nas je tudi, kako so vzgojitelji preživeli s svojimi varovanci poletne mesece. »Dva tedna v mesecu juliju smo imeli počitnice. Potem pa smo letos prvič peljali varovance na tridnevno bivanje v Poreč (od tu tudi fotografija), ki je bilo za vse pravo doživetje«.
Oktobra so se vzgojitelji in varovanci skupno predstavili v Prosvetnem domu na Opčinah z igro »Nekoga
moraš imeti rad«, ki je izredno lep0 uspela ter so se je udeležili predstavniki sorodnih centrov in ustanov iz tržaške pokrajine in Slovenije. 13. oktobra so bili vzgojitelji z nekaterimi gojenci pri Hrvatinih, kjer so se udeležili festivala »Dan gledališča« sorodnih centrov in ustanov. Bili so tu v Dutovljah, kjer deluje sorodni cente in kjer so vzgojitelji s svojimi yaro vanci obiskali še discoklub. Udeleži so se kot edini slovenski center tu prireditev v Gradišču, kjer so se zbra predstavniki centrov s sorodno deja nostjo in razstavili svoje izdelke marsikaj tudi prodali.	LiikeS

H	KRATKE VESTI	h
Prireditvi za najmlajše danes in jutri v Miljah
V gledališču Verdi v Miljah bo danes ob 20.30 nastopila gledališka skupina Erbamil iz Bergama, ki se bo predstavila s komično glasbenim kabaretom; v okviru niza miljskih predstav za otroke se bo predstavila z »Rdečimi nogavičkami«, to je s spletom besedil in glasb »bajnih« pesmi Lucia Battistija. Jutri ob 16.30 pa bo v istem gledabšču nastopilo gledališče La Contrada, ki se bo predstavilo z zgodbicami iz zbirke Tisoč in ena noč.
MeseCno protestno zborovanje Edinosti
Jutri, 1. decemora 1996 od 11.30 do 12.30 bo v Trstu, na sredini Trga Zedinjenja Italije 84. redno mesečno protestno zborovanje, ki ga organizira družbeno politično društvo Edinost v znak protesta proti skoraj polstoletni zamudi pri spoštovanju in izvajanju določila temeljnega člena temeljnega zakona Italijanske republike, ki predpisuje varstvo jezikovnih manjšin, in 10. prehodne določbe Ustave, ki je predpisala takojšnje izvajanje 6. člena Ustave v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji. Zborovanje, ki zaključuje sedmo leto tovrstne dejavnosti društva, bo izrazilo tudi protest proti vztrajanju vlad Italijanske republike pri nesrečnemu in protiustavnemu zakonskemu osnutku, ki je znan pod imenom Maccanico, kot izhodišču za zakonsko zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji.
Srečanje pri Sv. Sergiju
Mladi Slovenci in Italijani, ki so se udeležili srečanja s papežem v Postojni, se bodo ponovno srečali danes, 30. novembra, v župnišču pri Sv. Sergiju (Trg 23. aprila št. 13). Namen srečanja je skupna molitev ter priložnost za bolj poglobljeno medsebojno spoznavanje. Sledila bo skupna večerja, ko si bodo udeleženci razdelili to, kar bo vsakdo prinesel s seboj. Vrata so odprta vsem!
Javna dražba v Nabrežini
Občina Devin - Nabrežina obvešča, da bo dne 10. decembra javna dražba za sledeče nakupe: 1. sklop: dobava službenih oblačil za občinske uslužbence (redarje, sle in šoferje); 2. sklop: dobava službenih oblačil za občinske uslužbence (delavce); 3. sklop: dobava službenih oblačil za občinske uslužbence (učno in pomožno osebje, osebje v kuhinji in bolničarje). Zainteresirani se lahko obrnejo za navodila na Občino (Nabrežina Kamnolomi 25 - tel. 6703321) Ekonomat, kjer je na razpolago izvod celotnega razpisa in celota pogodbenih pogojev.
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
30. novembra 1996
ANDREJ
Sonce vzide ob 7.23 in galone ob 16.24 - Dolžina dneva 9.01 - Luna vzide Qn 21.31 in zatone ob 11.06.
Jutri, NEDELJA,
1. decembra 1996
NATAŠA
VREME VČERAJ OB 12. rRh temperatura zraka L4 stopinje, zračni tlak ldl6,i mb pada, vlaga 45-°dstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14 stopinj.
Rojstva, smrti
IN OKLICI
RODILI SO SE: Martina Niozzo, Marco Garofalo, Valena in Eriča Rocco, man Marco Livia.
UMRLI SO: 84-letna avla Tul, 88-letna Gio-eonda Gorizzizzo, 83-letni v Utori o Zassinovich, Slatna Maria lanezic, 83-jetna Silvana Tositti, 24-etni Mohamed Korrich, °-letni Rodolfo Stumpf, ir i na Carmela Forza, na' etn* * Giuseppe La Pia-
OKLICI: uradnik Paolo mrnei in uradnica Kristi-a Vodopiuvec, trgovec oni3110 Ralumbo in tr-t0uV .? Rosanna Battista, ehnik Gilberto Grunwald zdravnica Gianna Za-maro.
D
LEKARNE
do0^ PONEDELJKA, 25. B^GROTE, 30. NOVEM-
n(1ND0rn'al'm urnik lekarn
16.00 do id9O303'°0 ^ °d
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
OPČINE - ProseSka ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Trg Ospedale 8, Ul. Mascagni 2, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Unita 4 (tel. 365840).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	18.00,
20.00,	22.15, 00.15 »Cra-sh«, r. Dvid Cronenberg, prepovedan mladini pod 18. letom.
EKCELSIOR - 15.00,
17.30,	20.00, 22.30 »Michael Collins«, r. Neil Jordan, i. Liam Neeson.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00,
Slovensko Stalno Gledališče
BORIS KOBAL
AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI
krstna uprizoritev, režija BORIS KOBAL PONOVITVE:
Danes, 30. t. m. ob 20.30 IZVEN ABONMAJA
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Poredušov Janoš
Režija, besedilo, igra EVGEN CAR
Jutri, 1. decembra, ob 18. uri v dvorani KD RdeCe zvezde v Saležu v sredo, 4. decembra, ob 20.30
pri Sireni v Bar ko vi j ah
SKLAD MITJA ČUK
priredi od 1. do 19. 12. 1996
pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine
V PRIČAKOVANJU BOŽICA
Jutri, 1. decembra, ob 11.30 v Marijanišču na Opčinah odprtje treh razstav:
-	obrtniško - umetniških predmetov VZS Mitja Cuk
-	otroške in mladinske slovenske literature iz naše dežele
-	o reviji Škrat ob njeni petletnici
V ponedeljek, 2. decembra, ob 18.30 predstavitev knjig KD Studenci iz Benečije
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU
vabi na
31. Zborovsko revijo
ki bo jutri, 1. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Med prireditvijo bo slovesna podelitev Gallusove listine dirigentu Ediju Racelu in predstavitev zbornika »Glas naših zborov«
22.00	»Un divano a New York«, i. VVilliam Hurt, Ju-liette Binoche.
AMBASCIATORI -
16.30,	18.20, 20.15, 22.15,
24.00	»II professore malto« i. Eddie Murphy.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.00, 24.00 »Delitti inquietanti«, i. S. Seagal.
NAZIONALE 2 - 17.00,
19.30,	22.30 »Sleepers«, i. Brad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vit-torio Gassman.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.00, 22.15, 00.15 »Verso il sole«, r. M. Ci-mino, i. W. Harrelson.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Moll Flanders«, i. Robin VVright, Morgan Freeman. MIGNON - 16.00 -
22.00	»Casting p er donne di calore«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.00,
19.40, 22.15 »Indepen-dence day«, r. Jan De Bont.
ALCIONE - 20.00, 22.00 »Reazione a catena« r. Andrevv Davis, i. Keanu Reeves, Morgan Freeman.
LUMIERE -	17.00,
18.45, 20.30, 22.15 »Al-bergo Roma«, r. Ugo Chiti, i. Alessandro Benvenuti, Debora Caprioglio, Clau-dio Bisio.
E3 ČESTITKE
Predsedniku Slovenske prosvete MARIU MA-VERJU, ki je prejel zlato odličje Zveze kulturnih organizacij Slovenije, iskreno Čestitajo odbor in elani Slovenskega kulturnega kluba in mladinskega odseka Slovenske prosvete.
S________________IZLETI
IZLET 50-letnikov dolinske občine odpade zaradi premalo vpisov. Morda bi se raje srečali na večerji, ki bo v nedeljo, 8. decembra v Društveni gostilni Dolini ob 18.30? Tel. do torka, 3. decembra, tel. 228559 - Nadja Ota.
PRIREDITVE
SLOVENSKI KULTURNI KLUB v Ul. Donizetti 3 vabi danes, 30. t.m. na prvega izmed večerov posvečenih Rusiji. Tokrat bo na vrsti RUSKA KNJIŽEVNOST. Predaval bo univerzitetni prof. Ivan VerC. Začetek ob 18.30.
DRUŠTVO LIKOVNIH USTVARJALCEV Ilirska Bistrica bo danes, 30. t.m., ob 19. uri v prostorih prems"kega gradu - Ilirska Bistrica odprlo RAZSTAVO in predstavilo svoje delovanje., elane in njihova dela ter film, ki je bil posnet ob projektu “Dan planeta zemlje", izpeljanem 22. aprila 1996. Razstava bo potem premeščena še v Reko, Ljubljano, Maribor in Piran.
KD RDEČA ZVEZDA obvešča, da je podaljšala ogled razstave Veronike in Milana Bizjaka v občinski hiši v Repnicu do jutri, 1. decembra. Urnik: danes od 16. do 20. ure ter jutri od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure.
SKD GRAD prireja v društvenih prostorih v Banih TRADICIONALNO BOŽIČNO RAZSTAVO z izdelki Clavdia Clarija, Alenke Sosič in g. Zdenke. Otvoritev bo danes, 30. t.m., ob 20.30. Urnik odprtja razstave: v soboto, 7. in 14. decembra od 17. do 20. ure, jutri 1., 8. in 15. decembra od 16. do 20. ure.
SKD VIGRED prireja MIKLAVŽEV IN BOŽIČNI SEJEM KNJIG IN ROČNIH DEL v društvenih prostorih v Sempolaju v torek,
3.,	v sredo, 4., v Četrtek,
5.,	v Četrtek, 19., v petek,
POHIŠTVO KOns™
Jfo\bTc
TRST- Ul. S. Cilino 38 Tel. 54390 / Fax 350150
prodaja po polovični ceni do izčrpanja zaloge: dnevne sobe, omare, sedežne garniture in drugo pohištvo.
Pohitite!
20.,	v soboto, 21., v nedeljo, 22. in v ponedeljek, 23. decembra od 18. do 20. ure.
SKD PRIMOREC -
Trebče prireja MIKLAVŽEV SEJEM danes, 30. t.m. ter 2. in 3. decembra od 16. do 18. ure. V torek, 3. decembra, ob 15.15 bo predvajanje filmskih posnetkov otroških društvenih prireditev.
SKD VIGRED * vabi otroke in starše na MIKLAVŽEV ANJE, ki bo v četrtek, 5. decembra, ob 18. uri v osnovni šoli S. Gruden v Sempolaju.
SV. MIKLAVŽ se bo ustavil v Kulturnem domu na Proseku v Četrtek, 5. decembra, ob 17. uri. Sprejeli ga bodo domači otroci in elani amaterskega odra J. Stoka z režiserko Saro Balde.
KD LONJER - KATINA-RA prireja MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM v torek,
3.,	sredo, 4. in Četrtek, 5. decembra v lonjerskih društvenh prostorih od 17. do 20. ure. V petek, 6. decembra, ob 18.30 pa bo otroke obiskal Miklavž. Podrobnejše informacije o srečanju vam lahko nudita Vesna (910-850) in Jana (910-178).
SKD CEROVLJE -MAVHINJE prireja v petek, 6. decembra, ob 18. uri v dvorani restavracije Urdih - Al Carso v Mavhinjah MIKLAVZE-VANJE ZA OTROKE. Angelčki bodo zbirali darila v društvenem sedežu v Mavhinjah v sredo, 4. in Četrtek 5. decembra od 19. do 21. ure. Otroci, ne zamudite srečanja s sv. Miklavžem!
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI. Od
2. do 5. decembra MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM od 16. do 20. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 2. decembra v Peterlinovo dvorano na pogovor z Borisom Kobalom, avtorjem odrske uspešnice AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI. Pogovor, pri katerem bosta sodelovala še Maja Lapornik in Martin Brecelj, bo ob 20.30.
GLASBENA MATICA Trst - Kulturni dom Trst -Koncertna abonmajska sezona 96/97 v torek, 3. decembra, ob 20.30 GODALNI KVARTET TARTINI iz Ljubljane C. Siškovic, R. Drucker, violini, A. Milošev in M. Mlejnik, Celo. Na sporedu: Tartini, Mozart in Schubert.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo z uvodno besedo akademika Cirila Zlobca in zvoku kitare prof. Marka Ferija pospremila med bralce v Četrtek, 5. decembra, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah esejistični prvenec Mirana Košute KRPANOVA SOL. Pridite, ne bo vam žal!
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV IN ZALOŽBA LAGUNA vabita na predstavitev italijanskega prevoda beležnice Zaznave in odtenki prof. Alda Rupla z naslovom PERCEZIONI E SFU-MATURE. Knjigo bosta predstavila Marino Vocci in Ace Mermolja v četrtek,
5.	decembra, ob 18. uri v mali dvorani Gledališča Miela.
SKD I. GRUDEN Nabrežina prireja pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo KAMEN... V. Razstava kamnitih izdelkov v dneh 6., 7., 8., 14. in 15. decembra 1996. Odprtje razstave v petek,
6.	decembra, ob 18. uri. Urnik: sobota 7. in 14. decembra od 17. do 20. ure, nedelja, 8. in 15. decembra od 10. do 12. ure ter od 16.do 20. ure v župnijski dvorani sv. Roka v Nabrežini center.
KD FRANCE PREŠEREN - KD VALENTIN VODNIK vabita na gledališki dogodek Eduardo De Filippo FILUMENA MAR-TURANO v glavnih vlo-
gah: Miranda Caharija in Livio Bogateč, dramaturška priredba in režija Mario UršiC; glasba Gian-paolo Coral in Alojz Milic. Sodelujejo Suzi Bandi, Tanja PeCar, Deva Pincin, Mitja Kalc, Tomaž Kalc, Miha Ravbar-Vidmar, Andrej Rupel, Mattia Armani ( za tehnično vodstvo) v nedeljo, 8. decembra, ob
17.30	v občinskem gledališču v Boljuncu. Posebna predstava posvečena vsem breškim vasem!!!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja predavanje na temo “EKVADOR, NARAVA PRADAVNINE, ki bo v sredo, 11. decembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Predaval bo Gigi Abram. Vabljeni!
'J OBVESTILA
OB USPELEM pevskemu prazniku v Zgoniku se zahvaljujemo vsem, ki so poskrbeli za uspeli agro-kulinaricni zaključek. Posebno na Pickotovim za rejo, Ljubotu in SreCkotu za dostojni konec, mojstroma Danilotu in Igorju za izvrstno “vrtenje" naših kukcev. KD RdeCa zvezda in MPZ V. Mirk.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Tr-
stu razpisuje letos svojo deseto študijsko štipendijo iz sklada “Mihael Flajban". Štipendija bo znašala 2.000.000 lir letno in bo trajala za vso redno študijsko dobb, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Sipen-dija je namenjena slovenskim zamejskim vi-sokošolcem, ki se bodo vpisali na univerzo v akademskem	letu
1996/97.Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, Ul. Mazzini 46/1. nadstr., tel. št. 040/631203 ob Četrtkih od
16. do 18. ure. Rok zapade danes, 30. t. m.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se v popoldanskem času odvijajo popoldanske pošolske dejavnosti in pomoč šolskemu delu, da je vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj ter da je na sedežu Sklada trikrat tedensko na razpolago logopedinja. Vse informacije dobite v uradu Sklada na
tel. St. 212289.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi vse slovenske komuniste na sestanek, ki bo v ponedeljek, 2. decembra, ob 19. uri na Ul. Tarabocchia 3 (sedež SKP).
MALI OGLASI
tel. 040-361888
DRUŠTVENA GOSTILNA na Opčinah prodaja po nizki ceni rabljeno opremo (stole, mize itd) in dva plinska štedilnika. Telefon 211125 ob urah
k n<si I p
FIAT TIPO 1400 digit 1989 sivo kovinske barve v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. St. 040/212074.
BMW 316, letnik ’77 v dobrem stanju. Tel. št. 200267 ali 200282.
SAAB 9000, letnik
• 1991, temnosiv z usnjenimi sedeži, s popolno opremo in novimi gumami, brezhibno vzdrževan, proda edini lastnik zaradi odhoda v tujino. Cena po reviji Quattroruote. Tel. dopoldne na št. 040/947948.
PRODAM hišo, 100 kv. m z vrtom v občini Dolina. Tel. St. 228390.
PRODAM starejšo enonadstropno hišo pri Sv. Ivanu, 200 kv. m, z vrtom 200 kv. m, s skladiščem
ali brez, možnost parkiranja in adaptacije garaža, tri stanovanjske enote, primerna za ambulanto, pisarne ali lokal, vseljiva. Informacije: Trst, tel. št. 566126 danes, 30. t. m., od 12. do 20. ure ali 0038661/371422 vsak dan po 20. uri.
ZOBOZDRAVNISKA
ordinacija sprejme v službo asistentko, tudi brez delovne	izkušnje.
Življenjepis lastnoročno napisan, brez oznake priporočeno, poslati na Pu-bliest Srl, C.P. 568, Trst pod šifro “Asistentka"
IZVOZNO/UVOZNO podetje potrebuje osebo za računovodstvo. Pisne ponudbe, brez oznake priporočeno, poslati na Publiešt Srl, Ul.Valdirivo 36, 34100 Trst, pod šifro “Honorarno."
TRGOVINA jestvin sprejme v službo vajenca/ko. Pisne ponudbe, brez oznake priporočeno, poslati na Publiešt Srl, C.P. 568, 34100 Trst, pod geslo “Vajenec".
ISCEM delo za pomoč v gospodinjstvu v Trstu ali okolici. Tel. št. 0038667/89311.
22-LETNI fant išCe resno zaposlitev. Tel. št. 200882.
24-LETNO dekle s končano višjo šolo, lastnim prevoznim sredstvom in santarno knjižico išCe resno zaposlitev. Tel. št. 040/231704 - ob uri obedov.
PRISRČNEGA mladica pasme kraški ovCar oddamo po ugodni ceni. Tel. št. 228382.
PODARIM ogrodje dveh lesenih postelj brez vzmeti in Žimnic ter dve nočni omarici. Tel. št. 44631.
V SREDISCU mesta dajemo v najem urade, drugo nadstropje z dviga-
mi. Lahko tudi parcialno. Tel. št. 0336/566154.
DAJEM v najem parkirišča v samem centru Opčin. Tel. št. 212735.
CECILIA ima v Boljuncu nov frizerski salon. Odprt je vsak dan, razen ob sredah, od 9. do 17. ure, tel. št. 228351.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Ob torkih in sredah zaprto.
KMEČKI TURIZEM ima Just Škerlj, SaleZ 44.
OSMICO ima Ušaj v Nabrežini št. 8.
V MEDJE VASI št. 16 je odprta osmica “Da Leghis-sa“. ToCi belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
BORIS SPORTS CLUB -Športni center BrišCiki vas vabi na praznovanje škotskega patrona sv. Andreja. Številne nagrade!
lom popolnoma opremlje no, s telefonskimi linija
PRISPEVKI
V	spomin na nepozabnega očeta Romana Pahorja, ob 45-letnici njegove smrti, darujeta hčerki Sonja in Nadja
50.000	lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na Giuseppi-no Skocaj vd. Siškovic darujejo nečaki Pino, Bruna, Nino in Nilda Babuder
200.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Giuseppi-no SkoCaj vd. Siškovic darujejo Lidia in Mario Bra-daschia ter Tole Cervini
20.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Vilota Zobca in Justa Žerjala daruje družina Ota, Boljunec št.38 50.000 lir za SD Breg.
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEŠT-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600
H GLASBA / ABONMAJSKI KONCERTGLASBENE MATICE h
TRIESTE PRIMA / V ORGELSKI DVORANI KONSERVATORIJA
Nova glasbena pot Čitomira Šiškoviča
V torek nastop s Kvartetom Tartini
Zanimiv program in zanimivi izvajalki
Nastop flavtistke Luise Sello in pianistke Vesne Zuppin
Zamejski vrhunski violinist Črtomir Siskovic prihaja v torek spet v goste Glasbeni matici, kjer je pred tolikimi leti sprehodil ■ svoje prve glasbene korake. Lani se je predstavil zamejskemu občinstvu v duu s pianistom Arciullijem, tokrat pa bo na abonmajskem koncertu nastopil v komorni sestavi Kvarteta Tartini z drugim violinistom Romeom Drucknerjem, violistom Aleksandrom Miloševem in Čelistom Milošem Mlejnikom.
Siskovic sodeluje s kvartetom dve leti. Sprva je usklajeval nastope s kvartetom s svojo dejavnostjo prve violine v operi v Parmi, pred kratkim pa se je odločil za veliki skok: po šestih letih igranja je zapustil orkester in se predal izključno solističnemu igranju in igranju v komornih zasedbah.
»Sedaj imamo s kvartetom precej aktivnosti, zato sem sklenil, da se posvetim prvenstveno nastopanju s kvartetom,« je včeraj povedal med pogovorom v našem uredništvu.
Razlika z igranjem v orkestru je očitna: »V orkestru sem igral, seveda, tudi solistične skladbe. Mnogo skladb pa je brez solističnih vložkov, zaradi Cesar je stres pri igranju manjši. Ob igranju šestnajstih ali tudi dvajsetih violin, se zvok precej pokrije, tudi Ce pride do zgrešene note, v solističnem igranju s kvartetom pa mora biti igranje brezhibno.«
Ali sem prav slišal? Mar pride v igranju v orkestru kdaj pa kdaj tudi do napak?
»Seveda, to se vsakemu dogaja, a nihče ne sliši, ker drugi prekrijejo zgrešeni zvok. Ce pa igraš sam ali v kvartetu, sliši kiks vsakdo.«
Ali to pomeni, da mora biti glasbenik pri solističnem igranju bolj pozoren?
»Tega ne bi rekel. Pozo-
ren moraš biti tudi, ko igraš v orkestru. Prva violina je vendar odgovorna za cel orkester. Ko igraš sam, pa moraš biti bolj pripravljen, to vsekakor.«
Igranje v komorni zasedbi je vsekakor različno od igranja v orkestru. Kako pripravite skladbo, ki jo boste nato izvajali na koncertu?
»Najprej vsakdo skladbo prebere, se jo dobro nauči, nato se srečamo na vaji in skladbo skupno sestavimo. Vsak iznese svoje ideje, pre-diskutiramo jih in odločimo, kako bomo skladbo izvajali.«
Umetniškega vodje nimate...
»Ne, ne. To je tudi ena od razlik, ki loCi orkester od kvarteta. Orkester vodi dirigent, v kvartetu pa sami odločimo, gre za našo interpretacijo.«
Gre torej za bolj ustvarjalno delo?
»Seveda!«
Kaj pa solistično delo?
»Nadaljujem tudi s solističnim nastopanjem: sam, s pianistom, sedaj pa tudi s harfo. Včasih nastopam tudi kot solist z orkestrom. Imam torej razne možnosti.«
Kaj vam da največ zadoščenja: solistično igranje, igranje s kvartetom, v duu...
»To, kar sedaj delam, je zame idealno. Veseli me igranje.s kvartetom, pa tudi solistična igra. To sem si pravzaprav vedno želel, in upam, da bo trajalo do konca moje kariere.«
Po kolikih letih ste dosegli to, kar ste si tako želeli?
»Po letih študija, ko sem pa tudi koncertiral, in skoraj desetletju igranja v orkestru, najprej v Trstu, nato v Parmi.«
Ali se lahko glasbenik preživlja le s koncertiranjem v takih sestavih in s solističnimi nastopi?
»Seveda. Mnogo pa je odvisno od poznanja in vez.
Najboljše bi bilo, ko bi imeli menedžerja v vsaki državi, da bi nam on organiziral koncerte. Naša druga violina organizira naše koncerte v Sloveniji, v Avstriji imamo menedžerja v Salzburgu, nadalje tudi v Barceloni v Španiji. Sedaj išCemo še menedžerje v drugih državah. Cim več jih imaš, tem boljše živiš.«
Kvaliteta mora biti, seveda, vedno vrhunska.
»To vsekakor. Lani smo bili na primer v Španiji, svoje delo smo očitno dobro opravili, in so nas zato spet povabili.«
Kdo vas povabi?
»To so glasbene agencije. Agencija ponudi koncerte po mestih; mesta odkupijo koncerte, in mi nastopimo v tistih mestih, ki koncert odkupijo. Lani smo bili v Španiji na pravi turneji, opravili smo devet koncertov.«
To je potemtakem podobno tako, kot z nastopi znanih pevcev lahke glasbe. Kvartet Tartini kot Eros Ra-mazzotti?
»Da, da. Pravzaprav gre za isto stvar, le zvrst glasbe je drugačna... No, Ce pomislim obstajajo še nekatere razlike.«
Na primer?
»V imenu in... (se zasmeje, op ur.) v denarju. Tudi pri nas pa velja aksiom: Cim večje ime imaš, veC zaslužiš.«
Ali obstaja violinist, ki zasluži bajne vsote?
»Malo jih je. Lahko bi jih našteli na prste. Eden takih je American Isaak Perlman. Je poliomelitiCen, prikovan na voziček, igra vedno sede.«
Koliko zasluži?
»Sto tisoč dolarjev na koncert. A to le v Ameriki. V Italiji se je moral zadovoljiti s 50 milijoni lir.«
Pogovor zapisal Marjan Kemperle
V torek se je s tretjim koncertom sezone Trieste Prima zaključil glasbeni del projekta Sodobni Trst. Letos se je festival sodobne glasbe Trieste Prima začel sicer že spomladi, s torkovim koncertom se je zaključil le krajši jesenski del pobude.
Na programu praizvedba Donatonijeve skladbe Luci za flavto solo: za glasbeni nasvidenje si ne bi mogli izbrati primernejšega zaključka. Ob tem pa še praizvedba Ramovševe Solftan-to) za flavto in klavir, Mac-culijeva Um 4960911 za flavto solo in dve deli, ki stopata že v klasično glasbeno literaturo našega stoletja: Hinde-mithova Sonata za flavto in klavir in Martinujeva Prva sonata za flavto in klavir.
Za ljubitelje sodobne glasbe res izredno zanimiv program, za tržaške glasbenike pa zanimivi tudi izvajalki: nastopali sta tržaška flavtistka Luisa Sello in naša priznana pianistka Vesna Zuppin. To pa še ni vse.
Koncert je gostoval tržaški konservatorij, in sicer v svoji »orgelski dvorani«. Festival Trieste Prima je torej uspel živo prebarvati tudi medli obris te sicer zagrenjene tržaške osrednje glasbene ustanove, ki je končno spet pridobila svojega ravnatelja in (upajmo) tudi svojo glasbeno politiko.
O Hindemithovih har-monsko-kontrapunktistiCnih sugestijah in Martinujevem slovansko obarvanem neok-lasicizmu bi spregovorili bolj malo. Zagotovo sta pred publiko, ki je štela končno tudi nekaj gojencev iz konservatorija, ti dve deli zado-bih poseben pomen, še posebno zaradi tega, ker je flavtistka pedagog na tem gla-.sbenem centru. Ustvarilo se je samosvoje razmerje, kjer lahko mentor služi učencem za vzor. Luisa Sello je svoje »poslanstvo« opravila z
»zensko avtoriteto«, ki je zanjo značilna. Med drugim si je tudi dovolila, da je sprva najavila odmor, nato pa se je premislila in takoj stopila na oder. S pianistko Vesno Zuppin sta izbrali informativno izvajalsko pot, kjer je v ospredju glasbeni tekst, interpretacija pa v ozadju. Čeprav je Luisa Sello s svojo igralsko žilico izgledala v takem izraznem konceptu nekoliko utesnjena, je bilo to opazno le v gestualnosti, zvočno sta si glasbenici bili vedno zelo blizu, glasbeno tkivo sta nam paC razpredli v komorni uravnovešenosti. Sedaj pa k oceni glasbenih novosti.
Ramovš je svojo noviteto za flavto solo oblikoval s svojo značilno dramatizacijo zvočnega dogajanja. Sicer idejno igrivega značaja, razkriva njegova skladba Sol(tan-to) ekspresionistično izraznost. Klavir napada publiko z dolgimi, zvočno udarnimi tremuli in silovitimi itera-cijami, ki jih hudomušnost flavtinega G-eja (glej naslov!) ublaži le tekom skladbe, ko se razvije avtorjev skorajda otroški nasmeh. Naposled je Primožu Ramovšu glasba magični trenutek, kjer se tu-
di problematika našega vsakdana preoblikuje v samosvoj, nedolžen svet. Estetska operacija našega slovenskega skladatelja se je moCno razlikovala od Macculijeve gradbene ustvarjalne žilice. Njegova skladba Um 4960911 že v naslovu poudarja, da gre za logično, serialno grajeno glasbo, kjer so zvoki urejeni po številčnih razmerjih. Gre za kompozicijsko tehniko, ki jo pa Donatoni uporablja z drugačno miselno razsežnostjo. Dovolj je, da pogledamo Do-natonijevo partituro Luci. Franco Donatoni izpričuje svoj življenjski nasmeh, Ceš, prek vseh skladateljskih virtuoznosti sem končno prebil skorjo glasbenega sveta in se sedaj nahajam v njegovem jedru; Donatonijeva naivna sosledja šestnajstink kljub svoji preprostosti prodirajo v bistvo glasbe, kakor je že iz začetka njegove Luci za alt-flavto razvidno, da takoj prodre v bistvo skrivnostne barve tega glasbila. Tu ni več v ospredju tehnika, kakršna je v ospredju v Macculijevi skladbi (tonalni center, melodičnost, puntilizem, efektnost), temveč glasba. Kar je seveda najvišja vrednota.
CR
V Turinu razstava del umetnika Andyja Warhola
V turinskem avtomobilskem muzeju bodo danes odprli razstavo del znanega ameriškega slikarja Andyja VVarhola. Na razstavi, ki bo trajala do 9. marca prihodnjega leta, bo razstavljenih vec kot 250 del, med katerimi tudi nekaj javnosti povsem neznanih in še neraz-stavljenih del. Med temi so tudi trije portreti Giannija Agnellija ter vrsta drugih del, ki jih je avtomobilski mogotec dal na razpolago za to edinstveno priložnost. Ostala razstavljena dela prihajajo v glavnem iz italijanskih zasebnih kolekcij, ki obsegajo poleg portretov raznih osebnosti italijanskega umetniškega življenja tudi nekaj dragocenih redkosti, kot sta na
primer portreta ga-leškega princa Karla in njegove bivše soproge Diane. Razstava obsega tudi portrete »ameriških mitov« kot so Greta Garbo ali Su-perman ter »velikih Zidov«, od Einsteina in Kafke, do Prousta in Golde Meir. Najdragocenejša razstavljena slika je vsekakor avtoportret, ki ni bil še nikoli razstavljen in ki velja okrog treh milijard lir. Razstava se zaključuje z zadnjim delom, ki ga je VVarhol naslikal dva meseca pred smrtjo leta 1986, in sicer serigrafijo Leonardove Zadnje veCerje. Naslov razstave je »Andy VVarhol, potovanje v Italijo«, prireja pa jo Art International skupaj z Evropskim razstavnim centrom.
____RAZSTAVA / NA OGLED BO OD 6. DECEMBRA DO 19. JANUARJA	_
Podreccove krike na goriškem gradu
Med najbolj znanimi lutkarji na svetu je tudi Vittorio Podrec-ca, rojen v Čedadu, v ugledni družini odvetnikov. Sam se je v mladih letih posvetil odvetništvu, potem je ta poklic opustil in se v celoti predal gledališču, pravzaprav lutkarstvu. Živel je v Rimu, tam je ustanovil lutkarsko gledališko skupino, ki je kaj kmalu prerasla v nekaj zelo pomembnega ne samo v italijanskem okviru, marveč tudi v mednarodnem. Ze pred 1. svetovno vojno mu je lutkarstvo prineslo svetovni sloves. Svoji skupini je dal naslov »I Piccoli di Podrecca« (Podreccovi malčki). Najprej so prirejali igre za malčke, potem pa tudi burke za odrasle. Vittorio Podrecca je bil tudi glasbenik, zaradi tega je vsem svojim lutkarskim burkam dodajal glasbeno spremljavo. Nekatere pa je osnoval prav upoštevajoč glasbene povesti. Rossini, Mozart, Debussy, Pai-siello, Prokofjev, Purcelli, Gluck, Monteverdi, Respighi so bili glasbeni ustvarjalci, na katere se je
naslanjal, tem je treba dodati še vrsto drugih. Opiral se je tudi na dramska dela znanih piscev, kot je npr. bil Shakespeare.
London, Pariz, Berlin, Buenos Aires, Mexico, Madrid, New York, so bila samo nekate-
ra mesta na tujem, kjer je nastopalo Podreccovo lutkarsko gledališče, v katerem je delalo kar 25 lutkarjev. V tem gledališču so izdelali nad 2 tisoč izvirnih lutk. Za vse te svoje zasluge so Vittoriu Podrecci v rojstnem
Čedadu leta 1953 izročili mestne kljuCe. Rojen leta 1883, je umrl leta 1959 v Ženevi.
O njegovi gledališki zapuščini se ni vedelo, kam naj bi šla. Grozilo je, da bo uničena. Dvajset le po njegovi smrti je zbirko kupijo Stalno gledališče Furlanije-Julij' ske krajine v Trstu. Takrat so tudi priredili nekaj lutkovnih predstav. Sedaj v okviru tega teatra deluje skupina »I nuovi m Podrecca«, ki nadaljuje tradicij0 velikega mojstra.
Podreccove lutke bodo na ogled na goriškem gradu od decembra do 19. januarja. RaZ stavo so uvrstili v bogat pr° gram goriškega decembra. F budnik je občinska uprava, bo na obisk zanimive razstav povabila predvsem goriške šo • Lutke bodo razstavljene v ne danjih zaporih v grajski stav J-Gre za eno prvih razstav te ^ lutk po tolikšnem Času in je
di uvod v širše zasnovano p°
budo, ki jo bodo v Gorici ur snicili v prihodnjem poletju.
SRBIJA / ZARADI STRATEGIJE PREZIRANJA IN PRIKRIVANJA PROTESTA
novice
Opozicija sedaj načrtuje prvo splošno stavko
Včeraj je beograjske ulice preplavila 200 tisočglava množica protestnikov
BEOGRAD - Tudi vce-rajSnji praznik ob 53. obletnici ustanovitve Avnojske Jugoslavije ni preprečil, da bi na tisoče študentov ob svojih profesorjih, delavcih, uradnikih ‘n upokojencih po beograj-skih ulicah protestiralo zaradi razveljavitve srbskih občinskih volitev, na kate-rih je prepričljivo zmagala opozicija. Ljudje pa sedaj glasneje zahtevajo Mi-joševidev odstop. Zoran Bjindjič, eden od vodi-teljev srbske opozicije, je PredsinoCnjem povedal, da so »29. novembra 1943 v Jajcu ustanovili komuni-aticno državo« in da mora Postati praznik »dan boja proti Jajcu in državnim tatovom«.
, Sodec po odzivu (200 hsoc ljudi) je pričela Mi-toševiceva strategija preziranja protestov Škripati. Mudi ni zajelo malodušje, Se manj študente, ki so '■^eraj jajca zamenjali z ro-mmi Straniščnega papirja ma sliki AP), popisanih z gesli proti Miloševiču, rektorju Velickoviču in v Podporo svobode neodvisne radijske postaje B-92. "otem ko so srbske oblasti v prejšnji dneh utišale s«oraj vse neodvisne radijske
postaje Sirom države,
da bi lahko organizatorjem situacija zbežala iz rok. Do sedaj so Se kar uspeSno vodili »jajčno ali rumeno revolucijo«, kot so na Zahodu proglasili sedanje proteste, saj ni prišlo do nobenega izgreda. Ko pa bodo na ulice množično stopili delavci in na pločnikih opazili policiste, ki se obnašajo, kot da se ne bi nic zgodilo, bi lahko marsikomu popustili živci.
sedaj zaCele motiti od-'Mje B-92. Študentje Psihiatrične fakultete pa s° ponovno ponudili * brezplačne storitve pripadnikom Srbske sociali-jdiCne stranke Slobodana "tiloševiCa«.
, Se vec, srbska opozicija P°ce sodu izbiti dno in načrtuje za ponedeljek splosno stavko, pred kate-r° ne bosta veC uspela Jnižati tako režimski tisk Kot televizija. Seveda je sPloSna stavka zelo nevarno orožje, ker so delavci zaradi nizkih plač in pra-Ve revščine obupani, tako
Vojni zločini v BiH: prva razsodba
DEN HAAG - HaaSko mednarodno sodišče je včeraj na deset let zapora obsodilo 25-letnega bosanskega Hrvata Dražena Erdemoviča, ki je priznal, da je v sklopu srbsko-bosanske vojske sodeloval v pokolu civilistov iz Srebrenice. To je prva razsodba nekega mednarodnega sodiSCa za vojne zločine po miremberškem procesu.
ErdemoviC je priznal, da je 16. julija 1995 po padcu Srebrenice pri vasi Pilica ubil od 80 do 100 ljudi. Sodnikom je izjavil, da je to moral storiti, ker bi ga v nasprotnem primeru ubili. V pokol naj bi bil torej prisiljen. Relativno milo kazen pa je prejel predvsem zaradi svojega sodelovanja s preiskovalci, ki so z njegovo pomočjo lahko utrdih obtožnico proti poveljniku srbsko-bosanske vojske Ratku Mladiču in voditelju Republike Srbske Radovanu Karadžiču. Erdemovičev odvetnik pa je upal, da bo njegov varovanec prejel Se bolj milo kazen, ker je ubijal pod prisilo. Prav zato je že vložil priziv. Kot kaže so sodniki le delno upoštevali »prisilo« in Erdemoviču odmerili »najvisjo kazen«, ki jo je predlagal javni tožilec. Tudi ta je baje upal na nižjo kazen, saj je dal razumeti, da bi pristal tudi na eno leto zapora. Haaski sodniki so bržkone posredno kaznovali javne tožilce zaradi njihovih napak pri vodenju preiskave predvsem proti bosanskemu Srbu Dušku Tadiču, ker so nasedli na lažno bremenilno pričo.
Medtem pa je evropski komisar Hans van den Broek zahteval od ZDA, Velike Britanije in Francije naj sile Nato v Bosni končno aretirajo osumljene vojne zločince.
Tulsi osvojili Butembo
GOMA - Enote kongoske osvobodilne armade, oboroženega krila Demokratične zveze za osvoboditev ljudstev Konga-Zaira, so včeraj brez bojev osvojile mesto Butembo, kakih 200 kilometrov od Gome. Laurent Desire Kabila, vodja zairskih Tut-sijev Banjamulenge, se je torej odločil za postopno osvajanje vsega z rudami bogatega zairskega vzhoda, kjer do sedaj Se ni naletel na pravi odpor, saj je zairska vojska v popolnem razsulu. Sedaj je popolnoma jasno, da ga ne zanima zrušiti Mobutov diktatorski režim, temveč le osvojiti ozemlja, ki so za zahodne transnacionalne družbe najbolj zanimiva. Medtem pa je vatikanski Osservatore Romano včeraj kritiziral sklep o pošiljanju pomoči beguncem v vzhodnem Zairu s padali, ker to ne bo olajšalo tragedije. Pošiljke si bodo namreč prisvajali Banja-midengi in hutujski oboroženi oddelki, ki se skrivajo med begunci. Vatikansko glasilo je obsodilo zahodno sprenevedanje in Čakanje, da se položaj razjasni.
»Vrata« se niso odprta astronavti ob sprehod
VVASHINGTON - Astronavtka Tamara Jemigan in njen kolega Tom Jones sta se morala včeraj odpovedati predvidenemu vesoljskemu sprehodu, ker se niso »odprla« vrata komore vesoljskega trajekta Columbia. Vesoljca bi morala izven trajekta Sest ur preverjati delovanje naprav, ki bodo' služile pri gradnji bodoCe mednarodne vesoljske postaje Alpha. Nasa sedaj poskusa ugotoviti vzroke okvare, tako da bi se lahko že danes »sprehodili«.
Čečeni osvobodili Italijane
MOSKVA - Po dveh mesecih so Čečeni osvobodili tri Italijane, pripadnike nevladne človekoljubne organizacije Intersos, ki so jih neznanci 26. septembra ugrabili na cesti pred Groznim. Trojica je bila s pošiljko zdravil iz ingusetskega Nazrana namenjena v Grozni. V glavno mesto Čečenije pa niso prišli, tako da se je za njihovo ugrabitev izvedelo Sele 27. septembra. Italijansko zunanje ministrstvo je ves ta Cas pritiskalo na ruske oblasti, kot kaže pa je bilo odločilnega pomena, da so stopili v stik tudi s čečenskimi predstavniki. Trenutno ni znano, ali so trojico, v kateri sta bila dva zdravnika ugrabili Čečenski gverilci ah pa navadni kriminalci. Prav tako ni znano, ali so za njihovo osvoboditev morah plačati odkupnino.
ALŽIRIJA / NA USTAVNEM REFERENDUMU
FRANCIJA / VLADA PRITISNILA NA DELODAJALCE
Premočna zmaga predsednika Zemala
Opozicija zavrača uradne volilne podatke
banji Be,
rocil
mu c
ustav
Podp
nov
stotk
Ueka:
cev.'
bi bi
vanje pa naj bi potekalo v miru. Te podatke opozicija zavrača, saj trdi, da je bila volilna udeležba 30-odstot-na, v državi pa je bila vrsta atentatov.
Alžirija je torej obrnila Se eno stran v svoji težki zgodovini. Z referendumom so namreč uvedli neke vrste »dirigirano demokracijo«, v kateri ima predsednik sko-
raj neomajno oblast, ker ima pravico veta. Po novem bo imela Alžirija dvodomni parlament, in sicer voljeni spodnji dom ter zgornji dom, v katerega bodo imenovali predstavnike krajevnih oblasti (dve tretjini), ostale pa bo imenoval predsednik republike. Zakone bo lahko zavrnila že ena tretjina zgornjega doma, v najslabšem primeru pa se bo predsednik po-služil pravice veta. Isalam postane državna veroizpoved, tako da so odslej prepovedane vse verske stranke. Alžirski predsednik Liamine Zerual se je po neuspešnem boju proti islamskim teroristom in skrajnežem odločil za ustavne spremembe, ki naj bi preprečile morebitno volilno zmago islamskih funda-mentahsticnih strank
Šoferji popuščajo
Za sedaj začeli postopno deblokado tujih tovornjakov Ogromna gmotna škoda tudi v drugih državah Evrope
PARIZ - Francoska vlada se trudi, da bi zgladila spor med delodajalci in vozniki tovornjakov, ker je zaradi zastojov pri oskrbi država v bistvu že na kolenih. Včeraj so podpisati protokol o upokojitvi pri 55. letu starosti. Se vedno se pogajajo o prejemkih, a so kot kaže sklenili okvirni sporazum, ki predvideva 3 tisoč frankov nagrade za vsakega voznika. Da se je položaj nekoliko izboljšal, pričajo podatki, da so vozniki zaceli spuščati svoje tuje kolege iz Francije. To se je zgodilo v Zgornji Savoji, tako da so se po desetih dneh italijanski tovornjaki konCno zaceli vračati v Italijo. Včeraj je prišlo tudi do deblokade Calaisa, francoski vozniki pa spuSCajo
tuje tovornjake tudi skozi druge cestne zapore. Teh je v Franciji Se vedno vec kot 200. Zaradi deblokade so italijanski avtoprevozniki že zahtevah od ministrstva za prevoze, da za jutri preklice nedeljsko prepoved vožnje za to-
vornjake, tako da bi voznikom omogočili povratek na svoje domove.
Protest francoskih voznikov tovornjakov pa ni na kolena spravil samo Francije, ogromno škodo je povzročil v skoraj vseh državah Evropske unije.
Zgovoren je primer Španije, ki je po približnih ocenah utrpela za vec-hot 1.200 milijard lir škode, ker v državo ni prispel re-promaterial za avtomobilsko industrijo in ker so španski kmetijski pridelki obtičali na cestah.
PRVI KORAK: KONZORCIJ ALI DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE
Za razvoj letališča padovske izkušnje
Aero klub, kljub pomislekom pristopa k pobudi - Na potezi so krajevne ustanove
NOVO / DRUGAČE O FOJBAH
Isonzo - Soča o "prekletstvu” ljudi v teh krajih
Serija zanimivih člankov
Odbor za ovrednotenje goriškega letališča je sinoči priredil, v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice javno srečanje, na katerem naj bi razvozlali ali vsaj deloma razvozlali nekatera od treh sklopov vprašanj glede možnosti razvoja tega kar se je ohranilo od nekdanjega pomembnega objekta. Javno srečanje, je uvodoma pojasnil v imenu odbora Mario Michelini, so priredili zdaj, ko je kot se zdi končno mimo nevarnost, ki jo je predstavljal načrt za šolo -vojašnico finančne straže. Jasno je, da 165 hektarjev velika površina ne more ostati še naprej v takšnem stanju kakor je danes, ampak je treba začeti delati na smotrnem projektu, ki bi omogočil tudi z gospodarskega vidika zanimiv raz-
voj letališke dejavnosti.
Program sinbčnega srečanja je bil pretirano širok in je razprava, kljub temu, da je trajala kar dolgo, dejansko zajela le nekaj vprašanj. Pozitiven premik je bilo slišati glede ustanovitve upravnega telesa (konzorcija, delniške družbe ali drugačne pravne oblike) ki naj bi prevzelo skrb za preverjanje in izvajanje načrta splošnega ovrednotenja letališča. Predstavnik aerokluba Par-mesani je kljub številnim pomislekom izrazil soglasje, pozitiven pristop je pričakovati tudi s strani trgovinske zbornice, medtem ko bo na stališča drugih javnih ustanov in zasebnikov najbrž treba še počakati.
Pri izdelavi in dopolnjevanju načrtov - ob tem
velja omeniti, da je okvirni načrt ovrednotenja letališča bil izdelan ob koncu osmedesetih let, s prispevkom Goriškega sklada - so pomembne pozitivne in negativne izkušnje drugih. S tega vidika je bilo zelo zanimivo izvajanje predstavnika družbe, ki upravlja letališče v Padovi in ki je začela delovati (prej je bila dolgo samo na papirju) sredi osemdesetih let in ki se, kljub težavam vendarle uspešno prebija proti cilju, ki si ga je zastavila.
Nobena skrivnost ni, da bo veliko začetnih težav tudi glede goriškega letališča, vendar je treba projekt spraviti z mrtve točke. Predvsem pa si morajo zato seveda prizadevati upravitelji, ki jih bo treba šele prepričati.
DANES
Pokrajinska
skupščina
gibanja
Oljke
Z organizacijskega in vsebinskega vidika bo današnje srečanje predstavnikov gibanja Oljke zelo pomembno. Ob 10.30 bo v pokrajinski sejni dvorani skupščina, ki jo bo vodil pokrajinski koordinator Franco Miccoli in kjer bodo, poleg ocene šestmesečnega delovanja novega parlamenta ( sodelovala bosta senator Darko Bratina in poslanec Mario Prestambur-go) govorili o pripravah na pomladanski krog upravnih volitev (najvažnejše bodo za pokrajinski svet in v Tržiču ter Ronkah) ter o organizacijskih spremembah, oziroma preureditvi, s tem, da se tudi formalno ustanovi Gibanje Oljke.
Spričo polemik o fojbah, ki se vlečejo od poletja sem, je bilo kar pričakovati, da se bo tudi Isonzo - Soča spet lotila tega vprašanja. Triindvajseta številka revije na vprašanje opozarja že na naslovnici, kjer se nad slikami časopisnih člankov in obrabljene fotografije iz časa angloameriške uprave pojavi napis (v rdeči barvi) Maledette foibe -Preklete	fojbe.
Vprašanje skuša v intervjuju osvetliti zgodovinar Galliano Fogar, ki se pol stoletja poklicno ukvarja z odkrivanjem preteklosti. Zanimiv je tudi naslednji članek Carla Micheluttija z naslovom Razumeti ne pomeni opravičiti. O vprašanju fojb, seveda z
različnih vidikov pišejo še Tomaž Dimic, Aldo Rupel in Giorgio Stasi, ki bralce opozarja na, sicer že znano zgodbo -tragedijo, Uga Scarpina, ki so ga zapisali med "infojbirane”, katerih imena so na znanem obeležju v spominskem parku.Sandro Scandola-ra je avtor zapisa o pomenu filma in pobudah ob 100-letnici tega medija v Gorici. Časopis zatem prinaša veliko krajših člankov z najrazličnejših področij (Potepanja) in še nekaj drugih zelo zanimivih spisov o vojni, begunstvu, Mittelfestu itd. Res zanimiva številka časopisa (ki je dosledno dvojezičen), ki jo velja vzeti v roke in pazljivo prebrati.
Slovensko Stalno Gledališče
BORIS KOBAL
AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI
Režija BORIS KOBAL
V ponedeljek, 2. (Red A), torek, 3. (Red B) in sredo, 4. decembra 1996 izjemoma, tretja izvena-bonmajska predstava, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. L Brass, 20).
Vozni red avtobusa: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (Gostilna Pahor), 20.00 Dol (Gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (Kulturni dom) 20.12 Sovodnje (pri Usarju) in 20.15 Standrež.
NOVICE
Koncert združenja AGIMUS
Glasbeno združenje AGIMUS (Združenje glasbene mladine) vabi drevi ob 18. uri, na zadnji koncert v sezoni 1996. V konferenčni dvorani pokrajinskega muzeja na gradu bosta nastopih violinistka Irma Cavaion in pianistka Valentina Pavio. Predstavih bosta zanimiv program Mozartovih, Schubertovih, Dvoržakovih in Čajkovskega skladb. Obe izvajalki sta, takorekoč domače gore Ust, saj poučujeta na glasbeni šoli "Emil Komel”. Koncertna sezona združenja AGIMUS se bo nadaljevala 18. januarja 1997 z nastopom pianista Daria Candele.
Novosti glede obiska v Državni knjižnici
Ravnateljstvo Državne knjižnice obvešča, da je stopil v veljavo novi pravilnik izposojanja knjig. Stari in novi obiskovalci naj si oskrbijo posebno izkaznico in prinesejo s sabo fotografijo ter osebni dokument iz katerega je razvidno, da so polnoletni in da imajo stalno bivahšče v deželi Furlaniji Julijski krajini. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad za izposojanje knjig (v prvem nadstropju) tel. 81215. Odprt je od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.45, ob sobotah pa od 8.30 do 13.30.
Danes in jutri vodstvo po razstavi A. Parolija
V pokrajinskem muzeju na gradu so v teh dneh beležili zelo živahen obisk. Stahro muzejsko zbirko o "Veliki vojni” ter raztavo del Antonia Parolija so si ogledali dijaki številnih šol. Muzej bo odprt tudi danes, jutri in izjemoma tudi v ponedeljek. Danes in jutri ob 11. uri bo voden obisk po razstavi A. Parolija, zatem pa še ogled mesta v smeri Podturna.
Sejem smučarske opreme
Na sedežu Slovenskega planinskega društva bo danes od 15. ure dalje tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme, kjer imajo člani in prijatelji društva možnost, da oddajo, zamenjajo, ah kupijo, seveda, če najdejo primernega partnerja, opremo, obleko in obutev za zimske športe. Člani smučarskega odseka bodo interesentom nudili informacije o dejavnosti, ki se bo v kratkem pričela, načrtovanih smučatrskih izletih, tečajih, tekmovanjih itd. Na televizijskem zaslonu pa bodo vrteli video filme o lanski društveni sezoni, zi-movanju, tekmovanjih in poskrbeli tudi za predvajanje arhivskih posnetkov. Na sedežu v ulici Malta danes popoldne kot kaže ne bo dolgčas.
Rezija in njeni ljudje
V Kulturnem domu v Sovodnjah bo drevi, ob 20. uri, večer posvečen Reziji. Prireja ga občinska uprava v sodelovanju s KD Sovodnje. Rezijo, dolgo in ozko dolino pod Kaninom in njene ljudi bodo predstavili v pesmi, glasbi in besedi ter sliki. Napovedujejo nastop ženske vokalne skupine Rože Majavve, rezijskih godcev, prisluhnili bomo tudi umetni pesmi Silvane Paletti ter si, na barvnih diapozitivih ogledali podobe iz Rezije.
STOJNICE IN ZABAVIŠČA V CENTRU MESTA
Pričenja se starodavni Andrejev sejem
VRH / PRIZADEVANJA "KRAŠKIH KRTOV
Bolj varen, urejen in udoben jamarski dom Prispevek KGS in Zadružne banke Sovodnje
"Kraški krti” so pred kratkim zaključili obnovitveni poseg na jamarskem domu na Vrhu, ki je bil zgrajen pred več kakor dvema desetletjema. Zamenjali so vsa okna in poskrbeli za večjo varnost objekta, ki je bil v zadnjih letih nekajkrat predmet vandalskih izpadov. Prav tako so poskrbeli za zaščito objekta pred mrazom, oziroma drugimi atmosferskimi dejavniki. Dela so, kakor je pri jamarjih sploh v navadi, postorili v glavnem sami. Denarno pa sta društvu priskočili na pomoč Kraška gorska skupnost in Zadružna kreditna banka iz Sovodenj, kakor je tudi razvidno iz napisa, ki so ga pritrdili prav pred kratkim tik poleg vhoda. (Na slikah - foto Klemše - jamarski dom in napisna tabla v lesu in kovini)
In spet je tu znani in v zavesti vseh Goričanov in okoličanov zapisani Andrejev sejem, v veselje otrok in odraslih. Pločnike in ulice v središču mesta so za nekaj dni zasedli kramarji in lastniki zabavišč, svojo vlogo pri tej predstavi, ki se ponavlja iz leta v leto iz desetletja v desetletje in, če hočete, tudi iz stoletja v stoletje, bodo zagotovo odigrali tudi Goričani in obiskovalci iz bližnjih in daljnih krajev. Sejem spremljajo seveda tudi večje ali manjše težave v prometu, ki so jih pri mestnem podjetju skušali zmanjšati s prerazporeditvijo avtobusnih zvez in uvedbo začasnih prog (od Rdeče hiše do pošte). Je pač tako da sejem povzroči tudi nekaj prometnih težav, ki jih bomo laže prenašali, če bo vreme vsaj takšno kakršno je bilo včeraj. Poleg tradicionalnih zabavišč in stojnic bo v prihodnjih dneh tudi nekaj drugih prireditev. Tako bo v dvorani telovadnega društva razstava znamk in celo, 1. in 2. decembra tudi začasni postni urad. (Na sliki - foto Bumbaca -zabavišča so zagrnila podobo mesta).
^ ČRPALKE
Danes popoldne in ju' tri bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke
GORICA
IP - Ul. Crispi, 14 ESSO - Ul. Lungo Isonzo, 77
MONTESHELL - Uh Aquileia, 20
ERG - Ul. sv. Mihaela, 35
AGIP - Ul. Trieste, 174
TR2IC
MONTESHELL - Uh Boito, 43
IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich
ROMKE
AGIP - Ul. Redipuglia
KRMIN
AGIP - Drev. Ven-Giulia
GRADIŠČE MONTESHELL - Uh Trieste ŠKOCJAN
AGIP - Ul. Battisti (Pieris)
MARJAN
AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste, 33
S	IZLETI
SPDG vabi jutri na
krajši jesensko-zimski
pohod na Vitovlje, in, za bolj pridne, do Krnice in Roba. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 9. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. V slučaju slabega vremena pohoda ne bo. Do taborne cerkve na Vitovljah je približno ura hoje, nekaj več pa z Vitovelj do Roba.
3__0ByESTILA
DRUŽBA se dobi danes 30. decembra, ob 19.30 na Placuti.
Da bo čestitka najbolj prava in povedane vse zelje, naj bosta sinko
Thomas
in mamica Raffaela zdrava, oba pa očku Massimu v veselje.
Agorest Srl
KINO
GORICA
CORSO 17.00-19.30' 22.00 »Sleepers«
TR2IC
COMUNALE 18.00' 20.00-22.00»Crash«- D-Cronenberg.
u LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 F)
Sv.Ani, ul. Garzaroln
154, tel. 522032.
DEŽURNA LEKARN^ V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Re' publike 26, tel. 410341-
POGREB!

Sobota, 30. novembra 1996

''E


—
TRGI / PO USPEŠNEM PRVEM TEDNU VRNITVE V EVROPSKI DENARNI SISTEM
Italijanska valuta je bila zvezda meseca novembra
Marka je včeraj popoldne padla na 985 lir - Pozitivna tudi borza
RtM - Konec meseca, ko je tudi Za denarne trge čas obračuna, je Prav italijanski devizi prisodil ^ajvidnejšo vlogo v novembru.
Se kaže, da trgi nimajo dvomov 0 velikem pomenu vrnitve lire v Evropski denarni sistem, in to na 'Repkih temeljih, ki so se včeraj °b koncu prvega tedna po vrnitvi e utrdili. Marka je namreč po ecajnici Banke Italije padla na 86 lir (kasneje celo na 985), po-ern ko je že v Četrtek zdrsnila Pod v Bruslju dogovorjeno pari-ebio raven 990 lir. Zeleni banko-'ec je medtem kljub okrepitvi že rteji dan ohranil stabilni tečaj lVeljal je 1.513 lir).
. Po mnenju tržnih izvedencev si r ura prislužila mesto med naj-D°lj trdnimi valutami iztekajočega
se meseca (skupaj z dolarjem in britanskim funtšterlingom) predvsem na račun težav, ki taCas mučijo druge evropske bankovce, v prvi vrsti francoski frank, ki naj bi v nekaj tednih in brez poseganja centralne banke izgubil kar 20 odstotkov vrednosti. Podobno se dogaja tudi s Švicarskim frankom, ki pa po vsem sodec plačuje ceno za finančno krizo bančnega velikana UBS. Kar pa zadeva okrepitev britanske valute, jo analitiki pripisujejo živahnim gibanjem tamkajšnjega gospodarstva in politični stabilnosti, ki je nedavno omogočila sprejetje finančnega zakona. Bilančni zakon in spremljevalne ukrepe so včeraj odobrili tudi v nemškem Bunde-stagu, predvidevajo pa skrčenje
javnih izdatkov za 2,5 odstotka, kar pomeni za približno 440 milijard lir. Po negativnem rekordu letošnjega leta (73 milijard mark) se bo nemški javni dolg prihodnje leto znižal na 53,3 milijarde mark.
Toda vrnimo se v Italijo, kjer je trdni položaj lire pozitivno učinkoval tudi na zaključek borznega tedna. Zadnji Mibtel je napredoval za 0, 90 odstotka (Mib-30 za 0, 89%), medtem ko so bili intenzivni posli vredni kar 1.069 milijard lir. Poleg lire je borzni trg poživil tudi sporazum o korekcijah evrodavka, v ospredju zanimanja pa so bile včeraj delnice Eni, ki so se ovrednotile na skoraj 8 tisoC lir, vrednost trgovanja z njimi pa je dosegla kar 400 milijard lir. Zanimanje se je poveza-
lo predvsem zato, ker bodo Eni prihodnji ponedeljek prešle v sestavo pomembnega mednarodnega indeksa Morgan Stanley, in to s stoodstotno kapitalizacijo. Tako ugoden tržni dan seveda ni mogel mimo trga državnih vrednotnic, saj so pogodbe future na BTP pridobile liro vrednosti in se povzpele na nov tečajni rekord 128, 95.
Pohvala za vrnitev lire v EMS in za prizadevanja italijanske vlade, da bi se prilagodila maastrichtskim zahtevam, je včeraj prišla od predsednika Evropske komisije Jacquesa Santerja, ki je v Dublinu napovedal, da bodo o pripravljenosti posameznih držav za vstop v monetarno unijo spomladi leta 1998 odločali Sefi držav Članic Unije.
mm p< ■■■■ti 14	DN T< 999 15- o	)R sr I49	15-	?e d I33	15	ET Pl 139 151	:T 35
		r|r—■	r				
95 DM	m £	19	99	2,8	9£ k.	7,7 981	
				S	
V tretjem trimesečju BDP zrasel za 0,5%
RIM - Čeprav poCasi in v skromni meri, se italijansko gospodarsko gibanje vendarle izboljšuje. Zavod Istat je včeraj objavil podatke o gibanju bruto domačega proizvoda v tretjem trimesečju letos (julij, avgust, september), ko se je stopnja rasti tega pomembnega kazalnika v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 0, 5 odstotka, prav toliko, kot v primerjavi z drugim letošnjim trimesečjem. Istat sicer opozarja, da je rezultat manj spodbuden kot na prvi pogled, ker je treba upoštevati, da so bili v trejem trimesečju trije delovni dnevi veC kot lani. Rahel porast BDP pa vseeno daje upati, da se bo konec leta uresničila njegova 0,8-odstotna rast, kakor jo je načrtovala Prodijeva vlada.
SDGZ / ZASEDANJE ODBORA GOSTINSKE SEKCIJE
Skrbne priprave tržaških gostincev na novo sezono
TRST - Te dni se je sestal odbor 8°stinske sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, da začrtal osnovne smernice za sindikalno delo v zimski sezoni. Tokrat s° se gostinci, ki so v večini s Krasa, srecali v znani gostilni Škabar v Rovtah, se pravi v Trstu, saj SDGZ Šteje dernalo včlanjenih obratov in barov tudi v mestu. Kot je poudaril pred-sednik sekcije Lino Doljak, bo treba Se bolj pospešiti in promovirati dejavnosti SDGZ v prid kategorije, da pridobi Se ostale slovenske lokale v Trstu in v drugih pretežno italijanskih okoljih predmestja.
Pri pregledu dela je bilo nanizano yec pobud: razstava in promocije kdaske kuhnje v Gradežu, srečanje z enogastronomskimi izvedenci Arci-8°la, strokovni izlet, izveden skupaj 2 goriskimi gostinci na gostinsko-tu-nsticni zbor na Bledu. Ob tem je po-segel tudi novi predsednik SDGZ Marino Pecenik, ki je podčrtal perspektive in težave aktualnega tre-tiutka, med katerimi je izpostavil kri-20 TKB in vse z njo povezane nega-ivne posledice. Člani so izrazili skrb Posebno zaradi zamrznjenih prih-fankov oziroma sredstev in izrekli
pričakovanje, da bi bila sanacija zavoda cimprej izvedena z vzporedno ustanovitvijo nove banke. Pecenik je omenil tudi dejavna prizadevanja Združenja na vseh dosegljivih institucionalnih ravneh, da bi prišlo do pozitivnega razpleta za banko in za prizadeta podjetja in oškodovance.
V beležnici možnih pobud sekcije za naprej je veC postavk: tradicionalni gostinski veCer v januarju, promocijske akcije v sodelovanju z vinogradniki za turistično ovrednotenje Krasa, izobraževalno potovanje v ZDA, možnost konzulence iz gostinskega marketinga idr. Posebno koristne bodo akcije, ki bodo povezovale gostince in druge kategorije zainteresiranih podjetnikov in ustanov pri obogatitvi ponudbe z vidika kadrovske zasedbe, kakovostne rasti, a tudi učinkovitejšega trženja neizkoriščenega potenciala, ki ga ima nas teritorij. K skupnemu delu bo treba pritegniti Se kmete, umetne obrtnike, naravovarstvenike in druge osebke, kot Kraško gorsko skupnost in druge krajevne uprave, turistične, kultur-no-spomeniske in druge ustanove, kolege iz mesta, ter priti do novih stvarnih atrakcij za nekrajevne turiste.
Člane je organizacijsko tajništvo seznanilo z novostmi glede novega načina prijavljanja hotelskih nočitev policiji, o izrednih možnostih za posojila Congafi za podjetja, ki jih je prizadel zlom TKB, ter da sta v pripravi nov deželni zakon o umikih in pravilnik o turističnih kmetijah. Prav tako je do konca leta stekla akcija za izvedbo tečajev o varnosti pri delu za delodajalce. Za vse ostale pereče sindikalne teme pa se lahko včlanjeni gostinci in turistični operaterji obrnejo na sedež SDGZ v Trstu/ Davorin Devetak
Važno obvestilo
SDGZ obveSCa interesente, daje ministrstvo za finance sporočilo, da pričakuje mnenje zakladnega ministrstva in Banice Italije, preden bo izdalo odlok za preložitev plačila davkov IRPEF, ILOR in IRPEG za varčevalce Tržaške kreditne banke. Zelo verjetno bo torej odlok prišel po izteku roka plačila, ki zapade v ponedeljek, 2. decembra. Kdor nima dovolj sredstev za plačilo davkov, naj plača kolikor more, ker se morebitne zamudne obresti računajo samo na neplačane vsote.
TURIZEM / PO PODATKIH LETOVISCARSKE USTANOVE
Kljub ošibitvi marke, je bila sezona v Gradežu uspešna
Zaradi deževnega poletja je marsikdo raje izbral Dalmacijo
GRADEZ - V Gradežu so letos uradno našteli 1.495.663 nočitev. To je nekaj manj kot lani, ko so imeli zares rekordno leto z 1.552.805 nočitvami. Podatki so kljub temu pozitivni, Se posebno, Ce jih primerjamo s tistimi iz prejšnjih let. Povprečno so imeli letos veC kot sto tisoč nočitev v primerjavi s prvimi devetdeset-mi leti. Ce ostanemo pri primerjavi 1995-1996, ugotovimo, da so imeli lani 131.330 nočitev italijanskih turistov, letos pa 829.071, medtem ko so večji osip opaziti pri tujcih; lani 721.475, letos pa 666.592.
Razlogov za taksno gibanje je veC, je novinarjem povedal predsednik leto-viscarske ustanove v Gradežu Alessandro Felluga. To so slabo vreme, manjša vrednost nemške marke, ponovno odprtje letovišč v Dalmaciji. Povrhu je treba dodati, da je bila letina 1995 za Gradež izjemna.
Poglejmo najprej vreme. V Gradežu ne pomnijo toliko dežja v poletnem Času. Deževalo je celo za veliki šmaren. Medtem ko so imeti v hotelih nespremenjeno število gostov in nočitev, so bile v kampih zaradi deževja Številke precej nižje od lanskih. Ljudje so kar odhajati, saj je deževalo kar 7 nedelj in 6 sobot. To so seveda občutili tudi pri blagajnah za peščeno plažo. Kljub temu pa so letos prvič imeti proračunski presežek v poslovanju
letoviscarske ustanove, v kateri je zaposleno 260 oseb.
Lanska izredna letina je bila posledica nizke vrednosti lire in precenjenosti marke. Ze letos tega ni bilo veC, zato se lanska izredna sezona se ni ponovila. Svoje so dodali tudi Hrvati, ki so vložiti veliko denarja v reklamo, ne le za Istro, marveč tudi za Dalmacijo, kjer letos ni bilo veC vojne. Tako italijanski kot nemški in avstrijski turisti so sli letos spet na poci-tinice do Splita in se dlje. Vse to so občutili ne le v Gradežu, ampak v vseh letoviščih na italijanskem Jadranu. Brez dvoma bo stvar bolj pereča v prihodnjih letih.
V Gradežu so imeli tudi letos poleti tradicionalno zelo bogat program kulturnih prireditev, od srečanj z avtorji do koncertnih in gledaliških predstav. Poseben uspeh so doživeli nastopi s klasičnimi gledališkimi deli v starorimskem Ogleju, ki so jih letos prirediti prvič. Odziv je bil tolikšen, da bodo te nastope nadaljevati tudi v prihodnje. Tudi za turizem v Ogleju skrbi letoviscarska ustanova v Gradežu, kjer imajo sicer tudi terme in zimsko kopališče, ki se ponašajo s kar dobrim obiskom. Prihodnje leto bodo predali namenu prvi del ekološko - naravoslovnega parka.
Marko VValtritsch
5		29. NOVEMBER 1996	v LIRAH	
S		valuta	nakupni	prodajni
S		ameriški dolar	1493,00	1538,00
m	N	nemška marka	977,00	997,00
		funt šterling	2514,00	2569,00
	0	švicarski frank	1152,00	1182,00
<0	N h	belgijski frank	46,90	48,90
S	<c (0 D) c	francoski frank	285,00	295,00
S		danska krona	252,00	262,00
		norveška krona	231,00	241,00
	: •“	švedska krona	220,00	230,00
as	"D	kanadski dolar	1102,00	1142,00
!N	(0	portugalski eskudo	9,26	10,16
o	N	nizozemski gulden	864,00	889,00
oc o 5		avstrjski šiling	137,70	142,20
		španska pezeta	11,21	12,31
		grška drahma	5,97	6,77
>		irski šterling	2499,00	2579,00
	X\	japonski jen	12,82	13,72
	lek	avstralski dolar	1175,00	1245,00
	m	madžarski florint	8,75	11,50
	9 V	hrvaška kuna	230,00	280,00
	SL.	slovenski tolar	10,70	11,20
r
					
29. NOVEMBER 1996	v URAH			29. NOVEMBER 1996	v LIRAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1490,00	1520,00		ameriški dolar	1513,460
nemška marka	978,00	998,00		EKU	1903,930
francoski frank	286,00	296,00		nemška marka	986,290
nizozemski gulden	865,00	890,00		francoski frank funt šterling	290,210 2545,640
belgijski frank	47,11	48,91		nizozemski gulden	879,150
funt šterling	2495,00	2575,00		belgijski frank	47,856
irski šterling	2496,00	2591,00		španska pezeta	11,698
danska krona	253,00	263,00		danska krona	257,330
grška drahma	6,08	6,68		irski funt	2547,150
kanadski dolar	1104,00	1139,00		grška drahma	6,298
švicarski frank	1154,00	1179,00		portugalski eskudo	9,760
				kanadski dolar	1122,990
avstrijski šiling	137,88	142,38		japonski jen	13,310
slovenski tolar	10,90	11,30		švicarski frank	1165,720
•				avstrijski šiling	140,160
				norveška krona	236,180
				švedska krona	225,970
				finska marka	328,940
					
| 29. NOVEMBER 1996		INDEKS MIB-30: +0,89 %			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	11.320	+2,62	Mediolanum	15.629	+2,55
Bca di Roma	1.384	+3,20	Montedison	1.067	+1,32
Bca Fideuram	3.609	+0,33	Olivetti	540	+2,32
Benetton	19.251	+3,15	Parmalat	2.367	+0,55
Comit	2.762	+1,80	Pirelli Spa	2.782	+ 1,01
Credit	1.662	+1,46	Ras	15.098	+1,31
Edison	9.551	+2,56	Rolo	14.695	+1,21
Fiat	4.474	+0,85	Saipem	6.982	+2,54
Gemina	774	-1,14	San Paolo To	9.431	+2,65
Generali	30.636	+2,24	Sirti	9.243	+1,07
Imi	12.837	+ 1,11	Štet	6.448	+2,67
Ina	2.107	+0,76	TIM	3.549	+1,28
Italgas	6.217	+0,77	Telecom Ita	3.581	+1,76
La Fondiaria	5.759	+2,45			
Mediaset	7.268	-0,13			
Mediobanca	8.745	+ 1,40			
TENIS / FINALE DAVISOVEGA POKALA
KOŠARKA / PROTI CASSANU D'ADDA
Po prvem dnevu Švedska - Francija 1:1
Pioline premagal Edberga, Engvist pa Boetscha
V »lovu« na 6. mesto morajo jadranovci drevi nujno zmagati
K Jadranu prestopil tudi Lucio Tommasini
MALMČ - Po prvem dnevu finala teniškega Davisovega pokala je stanje med Švedsko in Francijo neodločeno 1:1.
Prvo točko za Francijo je osvojil Cedric Pioline, ki je v uvodnem dvoboju v samih treh setih odpravil Švedskega veterana Stefana Edberga. Pioline je imel tudi precej sreče, saj si je tridesetletni Edberg, ki se bo po tem nastopu poslovil od aktivnega igranja, že v sedmi igri zvil gleženj in v nadaljevanju ni bil najboljše razpoložen. Piloine je zmagal s 6:3, 6:3. 6:3.
V drugem dvoboju prvega dne je položaj gostiteljev uravnovesil Thomas Enqvist, ki je prav tako zmagal po treh setih.
Proti Arnaudri Boetschu je Enqvist odlično pričel in brez večjih težav osvojil prva dva seta (6:4, 6:3), v tretjem pa povedel s 3:1. Tedaj je Francoz reagiral in dosegel vodstvo s 6:5, toda Enqvist je izsilil ti e break, v kaste-rem je zmagal s 7:2.
Danes bosta na vrsti dvojici. Za Švede bosta igrala Niklas Kulti in Jonas Bjorkman, za Francoze pa Guy Forget in Guillaume Raoux. Pričetek bo ob 16. uri.
Odločitev o zmagovalcu letošnjega Davisovega pokala bo vsekakor padla Sele v nedeljo.
Cedrice Pioline ugnal veterana Edberga
NOVICE
NAMIZNI TENIS / 3. IN 4. KATEGORIJA
Danes ženski smuk in moški veleslalom
LAKE LOUISE - Danes bosta v Kanadi se dve tekmi za svetovni smučarski pokal. Zenske se bodo pomerile v smuku, moški pa v veleslalomu. Avstrijci so v tem prvevvm delu sezone pokazali vrhunsko formo, toda favorit za zmago med moškimi je danes še vedno Švicar Michale Von Grunigen. Dosedanji nastopi so tudi pokazali, da Norvežan Lasse Kjus zaostaja v formi. Tomba še vedno ne tekmuje, največ upanj Italija pa polaga v novinca Mattea nano i Patricka Hol-zerja. Jutri bosta na sporedu še moški slalom in ženski superveleslalom.
Inter - Cagliari že danes
V vnaprej igrani tekmi 11. kola nogometna A lige se bosta v Milanu pomerila Inter in Cagliari. In-terjev trener Hodgson trdi, da mora njegovo moštvo zmagati za vsako ceno.
Cappioli v Vidmu
VIDEM - Massimihano Cappioli je včeraj prvič treniral z Udinesejem. Videmski klub ga je najel od Rome in z njim podpisla triletno pogodbo.
Predstavniki Krasa Telita! pričakujejo obilo uspeha
Mladinska vrsta Krasa Tehtal in Krasovi pingpon-gaši, ki so vpisani v tretji in četrti jakostni kategoriji, si bodo danes in jutri na turnirju v Pertegadi pri Vidmu nabirali nove kvalifikacijske točke za pristop na ustrezna državna prvenstva. V dveh dneh druge deželne preizkušnje se bodo zvrstila tekmovanja po naslednjem urniku: danes ob 15. uri bo tekmovalo osem krastelitalcev v kategoriji dečki-deklice in dvanajst pri mladinkah oziroma mladincih; ob 17.45 pa bodo sledile tekme v kategoriji naraščajnic in naraščajnikov s prisotnostjo šestnajst krastelitalcev. Jutri
ob 8.30 bodo na programu združeni tretja in četrta kategorija, kjer je zgonisko namiznoteniško društvo prijavilo enajst športnikov, ki bodo ob 14.30 tekmovah še v igri dvojic s šestimi pari. Glede na množično udeležbo Krasovih predstavnikov obstaja velika verjetnost, da se bodo srečevali med seboj, kot se je to zgodilo že na prvi deželni preizkušnji v Gorici. Poleg tega je v mladinskem sektorju dovoljen nastop tudi v zaporedni višji kategoriji. Ze po uveljavljeni tradiciji pričakujejo pri Krasu veliko bero medalj, kar Krasu kot najboljšemu društvu v FJK tudi gre.	(J.J.)
Jadran bo začel drugi del prvenstva B lige v novi preobleki. Drevi v prvem povratnem kolu bo namreč igral proti Cassanu d’Adda z novima košarkarjema, z Mi-chelom Grbcem in Lu-ciom Tommasinijem.
O Gbrcu smo že pisali v včerajšnji številki, glede Tommasinija pa nam je Jadranov predsednik Pavel Vidoni dejal: »Lucio Tommasini, kot je znano, že dlje časa trenira z nami. Nudili smo mu to možnost, ker je prijatelj z našimi igralci in je tudi dober košarkar, tako da smo na treningih imeli košarkarja več. Ze od vsega začetka smo mu rekli, da si lahko izbere katerikoli društvo. Do zapadlosti roka (v četrtek zvečer op. ur.) ni našel
nobenega kluba in tako je ostal pri nas. Jasno smo mu tudi povedali, da bomo dali prednost igranja	svojim
košarkarjem in s tem se je Tommasini tudi strinjal.«
Lucio Tommasini, letnik 1974, visok 190 cm, igra na poziciji beka in je najprej nastopal pri Ri-creatoriju, nato pa pri Servolani.
Jadranovci so proti drevišnjemu tekmecu, BCCI iz Cassana, v uvodnem kolu visoko izgubili (58:79). Nasa ekipa je bila tedaj Se precej neuigrana, poleg tega je igrala tudi zelo slabo tako v obrambi, kot predvsem v napadu, saj je dala le 58 točk. Na tisti tekmi sta se najbolje odrezala Arena in Rauber,
ki sta dala po 15 točk.
Kaj pa za drevišjo tek' mo?
Se vedno bo odsoten Pavel Rustja, ki še ni sa' niral poškodbe, ostali so nared in tudi resno nf' menjeni, da pospravijo nov par točk in se oddolžijo drevišnjemu tekmecu za poraz v prvem kolu.
»Ge želimo osvojiti Se zadnje razpoložljivo me' sto za obstanek v ligi. t° je šesto mesto, seveda dileme ni: proti Cassanu moramo igrati na vse an nič in zmagati. Se posebno, ker igramo na domačih tleh. V letošnji sezoni igramo veliko bolj® doma kot na tujem in zato upamo, da bomo tudi proti Cassanu zmagali.* je dejal Jadranov predsednik.
Cassano je v prejšnjem kolu izgubil doma prot1 vodilnemu Gestecu. I®3 dve točki več (10) od ja-dranovcev in se kot naša združena ekipa na vse kriplje bori, da bi si že po prvi fazi zagotovila obstanke v B ligi. Moštvo je dokaj solidno, njegovi najboljši predstavniki pa so Cappato, Zambetti. Paravella, Meier in Gatti-To je tipična drugolij gaška ekipa z izkušenimi igralci, ki »kaznuje* vsako nasprotnikovo napako. Vsekakor neugodne nasprotnik, proti kateremu bodo morali drevi jadranovci igrati na vso moč, in to od začetka do konca.
Od ostalih parov tega kola naj omenimo, da bo derbi kola nedvomno v Rivi del Garda, kjer se po domače moštvo spoprijelo z vodilnim Gesteco® iz Čedada.	Til)
David Prergarc
ŠTANDREŽ / REDNI OBČNI ZBOR ODBOJKARSKEGA KLUBA VAL
Kljub izjemnim rezultatom pri Valu nočejo počivati na lovorikah
Odbojkarski klub Val sodi prav gotovo med naše športne velikane. Se posebej to velja, odkar se je moški sektor spojil z žensko odbojkarsko sekcijo SD Sovodnje. Danes lahko torej računa kar na dve ekipi v državni ligi in na široko zastavljeno delovanje na mladinskem področju, na katerem uspešno sodeluje tudi z ostalimi slovenskimi društvi. Vendar pa šport nikomur ne dovoljuje, da bi počival na lovorikah in od slehernega društva vedno zahteva, da se resno spoprijema s problemi in zanje išCe najustreznejše rešitve.
Te osnovne ugotovitve je potrdil tudi redni občni zbor dmštva, ki je bil preteklo sredo v domu Andreja Budala v Standrežu. V svojem uvodnem poročilu je predsednik društva Ivo Rojec (na sliki) poudaril, da je po spojitvi z odbojkarskim odsekom SD Sovodnje delovanje v klubu zaživelo. Opozoril je, da je treba rast društva ocenjevati ne samo skozi prizmo športnih uspehov, ampak tudi prizadevnosti odbornikov in Čuta pripadnosti slehernega ela-
na. Rojec je nastop članske moške ekipe v mestni dvorani UGG ocenil kot zgodovinsko dejanje, saj pomeni krono prizadevanju društva po uveljavitvi ne le v manjšinskem, ampak tudi večinskem športnem prostoru. Zahvalil se je tudi SZ Soča, SZ 01ympia in SZ Dom za sodelovanje v sklopu združenih ekip. Med rezultate je izpostavil veliko osebno uveljavitev Mateja Černiča, ki je z državno mladinsko reprezentanco nastopil na evropskem prvenstvu v Izraelu in bil obenem proglašen za najboljšega igralca B lig v minuli sezoni. Dalje je Rojec opozoril na uspehe Članskih vrst (moška ekipa je v B2 ligi za malo zgrešila play off, ženska pa je napredovala iz D lige), na naslove mladinskih ekip in vključitev veC igralcev in igralk v pokrajinske selekcije. Zelo pomembno je bilo tudi priznanje, ki ga je klubu podelila vsedržavna odbojkarska zveza junija v Rimu ob priliki praznovanja 50. obletnice svojega obstoja. OK Val si je z raznimi pobudami (božičnica in turnir beach vol-
leyja v Standrežu) prizadevalo za okrepitev družabnega življenja v klubu. Rojec je opozoril, da bo klub še naprej rasel samo, Ce bo znal v svoje vrste vključiti še nove navdušence in strokovnjake, hkrati pa sensibilizirati podjetja in posameznike, da ga podprejo, pri Čemer se je še posebej zahvalil podjetju Imsa, goriski Kmeclu banki, sovodenjski Kreditni banki, špedicijama Espego in Metal Trading.
»Naša želja je, da bi OK Val v
bodoCe obdržal dosežene pozicije, saj politični in ekonomski trend dajeta slutiri, da nas ne čakajo lahki Časi,« je ob zapisal Rojec.
Ob koncu je predsednik kluba zaželel prof. Andreju Bratužu Čimprejšnje in popolno okrevanje, potem ko ga je društveni kombi podrl pred goriškim Kulturnim domom.
Strokovni poročili o delovanju moškega oziroma ženskega sektorja sta podala Ivan Plesničar oz. Jožko Prinčič. Čeprav se društvo navzven predstavlja predvsem z rezultati članskih vrst, iz poročil jasno izhaja velika skrb za delovanje na mladinskem področju, ki je bogato in široko zastavljeno, Čeprav manj poznano, še posebej kar zadeva najmlajše.
Obe poročili sta tudi vsebovali nekaj konkretnih predlogov za bodoče delovanje. Medtem ko je Plesničar v ospredje postavil vprašanje družabnih srečanj, je Prinčič opozoril na potrebno, da se okrepi odbomiške vrste in poveča prizadevanja za formiranje domačih tehničnih kadrov.
Udeležence občnega zbora so s konstruktivnimi mislimi pozdravili Marjan Cemic (SoCa), Marko Lutman (ZSSDI) in Simon Komjanc (01ympia). Černič je dejal, da je Matej Cemic, ki izhaja iz socinoh vrst, dokaz o pravilnosti poti meddruštvenega sodelovanja. Lutman je poudaril, da ne-rožnate gospodarske perspektive zahtevajo od društev, da okrepijo svoje organizacijske strukture, Komjanc pa se je zvazel za tesnejše sodelovanje med društvi tudi na ženskem področju.
Pred volitvami pa so posebno priznanje izročili Mateju Černiču.
V novi odbor so bili soglasno izvoljeni naslednji elani: Denis Bensa, Maša Braini, Andrej Bri-sco, Aleksnader Coceani, Sandro Corva, Bojan Makuc, Robert Makuc, Robert Paoletti, Renca Pelesson,-Bruna Pisk, Ivan Plesničar, Diego Poletto, Joško Prinčič, Ivor Rojec, Nataša Soban in Fabjan Sfiligoj. Člani nadzornega odbora so Giorgio Corva, Irina Lovisoni in Lara Vi-sintin. Funkcije si bodo porazdelili na prvi seji.
SMUČANJE
Društva še vztrajajo pri združevanju sil
V četrtek so se v Križu sest®^ predstavniki naših treh klubov, ki ukvarjajo s tekmovalni smučanjem: SK Brdina, SK Devin i SD Mladina. Govor je bil izključno ^ združenem delovanju na tekmov nem področju in o sestavi letošnj tekmovalne ekipe.	_ S!
Društva so namreč mnenja, nam je dejal predstavnik SD . u Ennio Bogatez, da je treba vzt:ra* a pri skupnem delovanju. Pri tem P so poudarila, da bo treba poprav ^ pomanjkljivosti, ki so se porajal® lanski sezoni. Okvirno naj bi oS . lanski potencial ekipe in ostala na) tudi trenerja.	,	, st-
Potrebno pa bo dobiti tudi za na finančna sredstva, saj brez ® delovanje na smučarskem P0°r0 ge. skoraj nemogoče. Na četrtkovem Stanku so izrazili tudi željo, , smučarska komisija ZSSDI boi) ob strani združeni tekmovalni ^ kot doslej. Pogajanja med druš > bi prišlo do uresničitve zdru ^ ekipe, so na dobri poti, saj se
ŠPORT
Sobota, 30. novembra 1996
MOŠKA B2 LIGA / IMSA KMEČKA BANKA
MOŠKA B2 LIGA / V MOGLIANU
domači šport
Po avtokritiki treba še zaceliti rane
Gosta Laguno Light Goričani ne smejo Podcenjevati - Simon Černič počasi okreva
Koimpez želi izbrisati poraz proti Rivieri
Nasprotnik ni nepremagljiv Kljub težavam vsi prisotni
Nepremišljeno preve-tko zaupanje v lastne ^oCi; premalo težkih *ekem; težavno prilagajanje sprejema servisa karakteristikam »zasline-8a<<'podajača Marchesi-ftija. V Valovem taboru So pretekli teden temeljito analizirali vzroke nepričakovanega poraza na 8°stovanju v Chioggi in P° avtokritiki obljubili oa se kaj takega ne bo več
Ponovilo.
»Do pomembnih spopadov s še nepremagani-toa San Miguelom in ve-tonskim Red Levelom v Januarju mora naša forma Porasti in ne smemo po-ceni izgubljati točk pc oesti,« pravi trener j arno, ki je precej nonša-®ntono prebavil sobotn: Spodrsljaj in vso pozor-nost že usmeril v bodoče nastope. Seveda velja tre-nerjeva ugotovitev tud: Za današnji domači na-stop proti novincu Lagu-nalightu. Čeprav pri Valu ne razpolagajo z natanč-torni informacijami, vse kaže, da jih danes čake ^Se prej kot lahka naloga
6sterka iz Veneta ime
a lestvici šest točk, a ie tona poraza doživi
p boju za napredoval ja še to tesno: Red Le „u je doma iztrgala i an Miguelu pa celo d j;ajyečja novost Lagu !8nt je sedemindvaj etni podajač Dani °ngo, 1q je bil lani Zerva Argentinca Ki torja v Al ligi pri Sel 0 pa je tudi vse, kar 0 Povedati o današnj Nasprotniku.
ValoV standardni ] .jač Simon Černič PriCel trenirati, vem
Valovci (na sliki kapetan Feri) drevi spet doma
Odbojkarji Koimpexa bodo skušali na današnjem gostovanju v Mo-glianu nadoknaditi točki, ki so ju preteklo soboto izgubili v domačem srečanju proti Rivieri. »Po tej tekmi nas čakata težka dvoboja proti vodilnima na lestvici, zato hočemo pred zadnjo letošnjo tekmo proti Cordenonsu doseči vsaj še eno zmago«, pravi trener slogašev Peter De VValderstein. Naloga Božiča in ostalih vsekakor ne bo lahka. Nasprotnik je bil že lani v Cl ligi zelo dober. Slogaši so ga na Opčinah premagali po petih setih, v Moglianu so izgubili s 3:1, na koncu pa je bila šesterka iz Veneta na lestvici prva. Kaže, da se v letošnji sezoni ni bistveno okrepila, njen najboljši igralec pa je tolkač
Rossato. O njem De VValderstein pravi, da so mu podajali 90 odstotkov žog! Dodatna težava pred današnjim gostovanjem je tudi v tem, da so Slogino ekipo med tednom pestile razne poškodbe in bolezni, tako da obisk na treningih ni bil optimalen. Slabše so se na tekmo zaradi omenjenih težav pripraviti Božič, D. Kralj, Bu-telli in Strajn. Vsekakor Mogliano za Koimpex ne bi smel biti nepremagljiv, če vemo, da je v Fossoju, kjer je Koimpex gladko zmagal, premagal tamkajšnjega nasprotnika šele po petih setih, med »čudne« rezultate preteklega kola pa trener De VValderstein, kajpak, uvršča tudi nepričakovan poraz Argentaria proti Cordenonsu.
pa ne more podajati povsem natančno in ga je tudi še malce strah pred žogo v bloku, tako da bo tudi danes igro organiziral Marchesini, ki vestno trenira, a po poldrugem letu neaktivnosti še ne more biti v optimalni formi. Normalno je treniral tudi center Beltrame, ki je moral preteklo soboto zapustiti igrišče zaradi glavobola.
Tudi danes v dvorani UGG ne bodo namestili premičnih tribun. Birokratskim zapletom v zvezi s tem vprašanjem še ni videti konca. Vse skupaj že meji na pravi škandal, saj je nedopustno, da mora društvo ponuditi gostujočim ekipam tako slabo vizitko o Gorici. Vodstvo OK Val noče načenjati nobenih polemik, jasno pa je, da mu potrpljenje mineva in ne misli čakati v nedogled.
ŽENSKA B2 LIGA / V GOSTEH PROTI GODIGESEJU n
Koimpex: pogumno proti bloku
Domačo šesterko trenira letos Poljak Tiborowsky
Godigese, s katerim se bo danes v gosteh pomerila združena Zenska ekipa Koimpex, je stari znanec igralk Bora in Sloge, saj so se z njim spopadle pred dvema letoma v Cl ligi. V tisti sezoni je Godigese z res izredno igro v povratnem delu sezone napredoval v B2 ligo, lani pa se med dragohgaši začuda ni izkazal in pristal na 12. mestu, vendar adi
lanske slabe rezultate pripisati predvsem slabim odnosom med igralkami in vročekrvnim trenerjem Civierom. Ekipa je letos ostala praktično ista kot lani, trener pa je nov in našim ljubiteljem odbojke dobro poznan Poljak Mačjev Tiborowsky, ki je bil v sedemdesetih letih prvoligaški igralec in trener v Trstu.
»Naš cilj je obstanek po mirni plovbi. Tiborowsky je na novo motiviral
igralke, ki so lani igrale brez volje, igralke pa so letos telesno dosti boljše pripravlje:
ne razkrivajo prave moči nasprotnika: po pričakovanjih je izgubil s Camstom in Novento in premagal AHoys, uspelo mu je zmagati v Coneglianu in izgubiti doma z Marzolo.
»Godigese je visoka ekipa z dobrim blokom, zaradi tega pa tudi z dobro obrambo. Za nas bo bistveno, da z raznolikim in pogumnim napadom onesposobimo njihov blok in da svoje napadalke tudi dobro zaščitimo s kritjem bloka«, meni Koimpexov trener Branko Sam. Lahko si predstavljamo, da bo združeno ekipo tudi tokrat čakal težek boj za točke, v ta boj pa se lahko, se posebej po lepi zmagi proti Cavazza-leju, podajo samozavestno in prepričane v možnost zmage.
MOŠKA IN ŽENSKA Cl LIGA / DANES VSI NA DOMAČIH TLEH
Soča Sobema proti nepremaganemu Pallavolu
Kmečka banka K2 športi proti ambicioznemu Bmetersu, La Goriziana Zadružna kreditna banka z Dolom
; ^a odbojkarje Soče Sobema !e Prvenstvo Cl lige za zdaj začarano. Po petih kolih so f Yedn° na dnu lestvice brez zen’ ^atomivo pa je, da - ra-fU.^Aaj izjem, v svojih dose-J/todi nastopih sploh niso ra-r^arali Res je, da je ekipa na (gTlrlu nekoliko šibkejša kot m ^ da je standardni tolkač tpi | mode prvič igral šele preši o sodoto, toda kljub temu bp 0Cani ne zaslužijo tako sla-bnš P0tožaja na lestvici. To Kp 0 skušali dokazati tudi da-stili’ k° oodo v Sovodnjah go-la„ Papromagani tržaški Pal-pQj °- Kaže, da so Tržačani ^vodstvom novega trenerja let S1™a Stere (ki je že treniral tudi pri Valu) Uem Ye,ndple ubrali pravo pot. V tem zacet-soiili r - ’e Se Posebej blestel valoveč na polžku« ^lancarto Populim, pozna pa se tudi skirn nekdanjega A2 ligaša z videm-tatidri Vedovija, ki skupaj z bratoma Sca-oa n Predstavlja na mreži trd oreh za vsake-Qd Ptotoika. Toda Jakopičevi fantje so že v VrecV dokazali, da so lahko povsem enako-danes naiboljšim moštvom v hgi in zato jih Vredn ^ Sme ovirati noben občutek manj-riJi hlrl. S Pallavolom so se dvakrat pome-so 2JJ. ?? v zveznem pokalu. V Sovodnjah Na h V .Trstu Pa potegnili krajši konec, ska tTPt°IvaC^1 dob bosta igrala tudi oba žen-skušaJf8353' Kmečka banka K2 spori bo doma presenetiti Bmeters. Stvar n bo
lahka, saj so igralke iz Bagna-rie Asre šele. preteklo soboto prvič okusile grenkobo poraza. Na njihovem igrišču jih je dobesedno »porolal« padovski Sartori, ki je pravi strah in trepet v ligi. Bmeters ne skriva Zelje, da bi v letošnji sezoni kljub temu dosegel napredovanje. Mlade igralke trenerja Minolta so tehnično zelo dobro podkovane, vendar so njihovo rast v zadnjih dveh letih omejevale številne poškodbe, ki so po mnenju nekaterih posledica preostrega režima treniranja. Kalčeve varovanke bodo vsekakor skušale presenetiti nasprotnika, potrebno pa bo zaigrati boljše kot prejšnji teden proti San Carlo.
Igralke La Goriziane Zadružne kreditne banke se bodo v telovadnici Kulturnega doma pomerile z Dolom, ki že celo večnost igra v tej ligi in dosega vsako sezono približno iste rezultate. Dolo ima na lestvici šest točk, a se je že pomeril z najsibkejšima šesterkama v ligi, to sta Gemona in Fontane in ju tudi premagal. Lahko izrečemo prepričanje, da se bodo Jerončičeve igralke danes enakovredno borile s svojim nasprotnikom, zavedati pa se morajo, da jih čaka dosti, dosti težja tekma kot prejšnji teden v Huminu. Da je temu tako potrjuje že podatek, da je Dolo v drugem kolu premagal vse prej kot slabi Codogne.
Na sliki: Lucio Battisti (Soča Sobema)
______DEŽELNE LIGE______
Olympia proti Rojaleseju Bor Fortrade v Comu
V pričakovanju dvoboja s Prevenirejem (tekma je bila preložena in bo prihodnji teden) bo 01ympia CDR v 6. kolu moške C2 lige gostovala pri Rojaleseju, ki je v dosedanjih petih nastopih dosegla uri zmage. Furlanksa šesterka očitno igra spremenljivo, saj je po gladki uvodni zmagi proti letos solidnemu San Vitu nepričakovano izgubila v Prati. Gre vsekakor za nasprotnika, ki ga Goričani ne smejo podcenjevati, še zlasti ne po porazu v San Vitu.
Borovci v gosteh doslej niso blesteli, danes pa se jim proti Cornu (štiri točke) ponuja pri-
ložnost, da potrdijo rast zadnjih kol, čeprav Marega še vedno ne bo igral.
V ženski C2 ligi se sokolovkam obeta mož-nopst prve zmage, saj se bodo pomerile z videmskim Cusom, ki je doslej premagal samo Farro. Ce bi Sokol izgubil tudi to tekmo, pa bi bilo jasno, da z uvrstitvijo v enotno C ligo letos ne bo nič.
Tekma med Espegom in Cordenonsom bo srečanje dveh mladih ekip, ki se potegujeta ža obstanek v ligi. Po porazu s Paluzzo bodo slo-gašice v Repnu igrale proti Azzurri iz Mania-ga. Obe šesterki imata na lestvici oo šest točk.
Danes
Sobota, 30. novembra 1996 KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
20.30	v Trstu, športna palača: Jadran - Cassano d’Ad-da
MOSKADUGA
19.30	pri Briščkih, dom »Ervatti«: Kontovel - Acli Ts; 18.15 v Trstu, »1. maj«: Cicibona Preff. Marsich -Ach Ronchi; 20.30 v Trstu, »1. ma«: Bor Radenska -Momo Gio; 20.30 v Trstu, Ul. Forlanini: Libertas Ts -Dom Agorest
PROMOCIJSKA LIGA
19.00	v Dolini: Breg - Scoglietto NARAŠČAJNIKI
16.00	v Trstu, »1. maj«: Bor A Ediauto - Ferroviario;
16.30	pri Briščkih: Kontovel - Bor B Autacairoezze-ria Boris;
ODBOJKA MOŠKA B2UGA
20.30	v Gorici, UGG: Imsa Kmečka banka - Laguna Light Paese; 20.30 v Moglianu Venetu: Colorificio San Marco - Koimpex
ZENSKA B2 LIGA
20.30 v Castellu di Godego: Godigese - Koimpex MOŠKA C1UGA
20.00	v Sovodnjah: Soča Sobema - Pallavolo Trieste ZENSKA C1UGA
19.00	v Kulturnem domu: La Goriziana Zadružna kreditna banka - Dolo; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Kmečka banka K2 šport - Bmeters MOŠKA C2 LIGA
20.30	v Rodeanu Basso: Volley Como - Bor Fortrade;
20.45	v Reani del Rojale: Citta della calzatura -01ympia CDR
ZENSKA C2 LIGA
21.00	v Briščikih, Ervatti: Sokol - Cus Udine MOSKADUGA
17.00	v Standrežu: Espego - Cordenons ZENSKA D UGA
18.00	v Repnu: Sloga - Azzurra 94 MLADINCI
18.00	v Trstu, 1. maj: Koimpex - Virtus NOGOMET
DEŽELNI MLADINO
14.30	v Starancanu: Staranzano - Juventina; 14.30 v Vermeljanu: Ronchi - Primorje POKRAJINSKI MLADINCI
14.45	v Turjaku: Isonzo Turiacco - Vesna CICIBANI
15.00	v Trstu, Ul. Boito: Ponziana B - Breg; 16.00 v Trstu, Ul. San Cilino: Esperia - Primorje
Jutri
Nedelja, 1. decembra 1996 NOGOMET
ELITNA UGA
14.30 v Standrežu: Juventina - Ronchi PROMOCIJSKA UGA
14.30 v Briščikih, Ervatti: Primorje - Ponziana; 14.30 v Maranu Lagunare: Maranese - Sovodnje
1.	AMATERSKA UGA
14.30 v Križu: Vesna - Rabuiese
2.	AMATERSKA UGA
14.30	v Vilešu: Villesse - Kras; 14.30 v Trebčah: Primorec - Medea; 14.30 v Dolini: Breg - Aurora
3.	AMATERSKA UGA
10.30	v Dolini: Breg B - Servola; 14.30 v Villi Vicen-tini: Viha - Mladost; 14.30 na 1. maju: Union - Gaja NARAŠČAJNIKI
10.00	v Žavljah: Zaule Rabuiese - Zarja; 10.30 v Doberdobu: Mladost - Mossa
NAJMLAJSI
10.30 v Bazovici: Gaja - Zaule Rabuiese; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Audax SanfAnna ZAČETNIKI
10.30	v Repnu: Primorje - San Sergio A
ODBOJKA
MLADINKE
11.00	v Trstu, šola Rossetti: Volley 93 - Bor
KOŠARKA
KADETI
11.30	v Trstu, Melara: Ubertas - Jadran DEČKI
11.00 pri Briščkih, »Ervatti«: Kontovel - Polet; 11.00 v Trstu, »1. maj»: Bor - Barcolana
Obvestila
SD MLADINA - smučarski odsek
prireja od 22. decembra do 1. januarja 1997 zimovanje v Mariboru (pohorska smuciSCa). Podrobnejše informacije in pojasnila dobite na sedežu društva v Domu Alberta Sirka vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure, kjer je možen tudi vpis. Informacije nudijo tudi odborniki društva ali na tel. št. (040) 213518.
SK tiRDINA
sporoča zainteresiranim, da je treba položiti akontacijo za zimovanje v Mariboru najkasneje do ponedeljka, 2. decembra na sedežu kluba v Proseski ulici 131 od 19. do 20.30.
ZSSDI
obvešča, da bo seja smučarske komisije v četrtek, 5. decembra, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, v Ul. sv. Frančiška 20.
MK PRIMOTOR
vljudno vabi vse elane in prijatelje na družabnost ob zaključku leta, ki bo v soboto, 7. decembra, od 20.30 dalje v kmečkemu turizmu v Zagradcu.
PRIREDITVE IN RAZVEDRILO
Sobota, 30. novembra 1996
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
SSG - Kulturni dom
Danes, 30. t. m., ob 20.30 (izven abonmaja) »Afrika ali Na svoji zemlji« krstna uprizoritev, avtor in režija Boris Kobal.
Ponovitve: v nedeljo, 15. decembra, ob 16. uri, v torek, 17. in v sredo, 18. decembra, ob 20.30.
SSG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Gledališče Verdi - Dvorana Tripco-vich
Jesenska simfonična 1996/97 V četrtek, 12. decembra, ob 20. uri (red A) premiera opere »Rigoletto«. Od torka, 3. decembra dalje predprodaja vstopnic. Urnik blagajne Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo možno do 2. decembra.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 29. t.m., ob 20.30 (red druga sobota) - ERT-CTB »Pesta d’anime« tekst in režija Cesare Lievi. V abonmaju - predstava št. 12 (modri). Zadnja ponovitev jutri, 1. decembra, ob 16. uri (red druga nedelja).
Od 3. do 8. decembra (izredna predstava v ponedeljek, 2. decembra -red prost) »Bobby sa tutto« z G. Do-rellijem in L. Goggi. Režija Pietro Garinei. V abonmaju - odrezek št. 5 (rumen)
Rezervacija vstopnic za neabonente je že v teku.
Gledališče Cristallo- La Contrada
Od 6. do 22. decembra: »Non ti co-nosco piu« Alda De Benedettija. Nastopajo Lauretta Masiero, Micol Pambieri, Orazio Bobbio in Riccardo
Peroni. Režija Patrick Rossi Gastal-di. Rezervacije za abonente so že v teku, predprodaja vstopnic od 4. decembra.
Povem ti pravljico
Jutri, 1. decembra, ob 11.uri bo gledališka skupina Clac Teatro iz Milana predstavila »II tamburo a cucti«. Vstopnice dobite pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063-638311) in v gledališču Cristallo (tel. 390613-948471)
SALEŽ
KD RdeCa zvezda
Jutri, 1. decembra, ob 18. uri : SSG »Poredušov Janoš«, režija, besedilo in igra Evgen Car. Ponovitev v sredo, 4. decembra, ob 20.30 pri Sireni v Barkovljah.
MIUE
Gledališče Verdi: danes, 30. t.m., ob 20.30 - skupina Erbamil iz Bergama predstavi »Calzette rosse«.
GORICA
Kulturni dom
V	ponedeljek, 2. (red A) in v torek, 3. (red B), ob 20.30 komedija »Afrika ali Na svoji zemlji«, avtor in režija Boris Kobal.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 2. in v torek, 3. decembra, ob 20.30: G. B. Shaw »Candida« v izvedbi Emmevu Teatro in Teatro Carcano. Režija L. Squarzina, igrata Marina Malfatti in Mino Bellei.
KOROŠKA
RADISE
Kulturni dom: danes, 30. t.m.,ob
20.00	- Premiera igre »Balade« Janeza Menarta; nastopa gledališka skupina SPD Radiše, režija Marjan Bevk. ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU Gospodinjska šola: danes, 30. t.m., ob 9.30 - Dan krajevne zgodovine ob 90-letnici SPD Lipa s predavanji H. Filipiča, Z. Kuchlig, V. Inzka, P. Apovnika in R. VVlattniga.
DOBRLA VAS
Rutar-Lido: jutri, 1. decembra, ob
11.00	- Adventno srečanje Društva
upokojencev »Podjuna«. Kulturni program bo oblikoval MoPZ Trta iz Zitare vasi.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Farna dvorana: jutri, 1. decembra, ob 11. uri igrica »Kužek laja mijav mijav«. Ponovitev ob 14.30 v Kulturnem domu KUMST v Zitari vasi.
RADISE
Farna cerkev
Jutri, 1. decembra, oblO. uri adventno petje z domačimi pevskimi skupinami in recitatorji.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
15. uri mednarodno zasedanje »S Kongresni center v cerkvi sv. trebuhan za kruhan - Dd duoma do Frančiška: v soboto, 7. decembra, ob Čarnega pakla«.
GLASBA
TRST
Glasbena matica
Abonmajska koncertna sezona 1996/97
V	torek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Tartini iz Ljubljane. Na sporedu skladbe Tartinija, Mozarta in Schuberta. Prodaja in dvig abonmajev vsak dan na Glasbeni matici.
Kulturni dom
Jutri, 1. decembra, ob 16. uri prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov zborovsko revijo.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 9. decembra, ob 20.30 - koncert pianista Michela Dalberta in violonCelistke Kirn Kashkashian. Na sporedu Brahms in Kurtag. Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 30. t.m., ob 20.30 bo na sporedu dobrodelni koncert zbora Hor
tus Musicus, dirigent Fabio Nesbe-da , kitarist Fabio Cascioli. Na sporedu Brahms, Schumann, Bartholdy, Federico Moreno-Torro-ba, Mario Castelnuovo-Tedesco.
GORICA
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel - Gorica
Koncertna sezona 1996/1997
V	soboto, 14. decembra., ob 19.30 bo v Kulturnem centru L. Bratuž-koncert »Vdih-izdih«, flavta, oboa, klarinet. Na sporedu Reinecke, Loeillet, Poulenc, I. Florjane.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 6. decembra, ob 20.30 koncert Orkestra iz Padove in Veneta, direktor in pianist Louis Lorde.
RAZSTAVE
TRST
Miramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praski zaklad«. Urnik: 9-18.
Miramar - Skulptura v parku: v parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljst-vom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Kavarna San Marco: na ogled je fotografska razstava v Crnobelem Pie-ra Ninfe z naslovom »L’universo del tango«
Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078».
Galerija Torbandena: Na ogled je razstava slikarja Cveta MarsiCa z naslovom »Fertilidades*. Komercialni center II Giulia: Do 12. januarja 1997 je na ogled skupinska razstava »Natale, festa delVamore e dell’avvento«,v organizaciji Literarnega krožka F-Jk. Gostilna »Stalletta« (Sv. Jakob): še danes, 30. t. m. je na ogled skupinska razstava z naslovom »Sapori d’autunno», ki jo organizira Književni krožek Furlanije-Julijske krajine.
Gledališče Cristallo: v ponedeljek, 2. decembra, odprtje razstave o igralcu Aldu De Benedettiju.
GORICA
Kulturni dom: na ogled je skupinska razstava goriskih slikarjev ob 15. obletnici otvoritve Kulturnega doma.
Kulturni center Lojze Bratuž: še
danes, 30. t. m. je na ogled razstava zamejskih likovnih ustvarjalcev. Umik: od 17. do 19. ure vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah. Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Klavdija Tutte.
PASSARIANO
Villa Manin: do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«.
KOROŠKA
CELOVEC
Generalni konzulat RS - Na ogled je razstava slik in stekel Jožeta Horvata-Jakija.
Bau Holding Kunstforum: Do 18.
decembra razstavlja Farid Sabha. Kunsthalle Ritter: Do 22. decembra razstavlja Lavvrence VVeiner »Slip-ping and sliding«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+k center: Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«.
TINJE
Galerija Tinje: Do 7. decembra bo na ogled razstava »Kočevska - izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev«.
LIBUČE
Galerija Falke: Od 1. decembra bo na ogled razstava del Gustava Januša in Gustava Gnamuša.
Z	1	•' I
Horoskop
zapisal B. R. K.

OVEN 21.3.-20.4: Preplavljal vas bo višek energije, vendar pazite, da ga ne razsipate brez glave in brez srca. Pravilna naložba se vam bo obrestovala bol) kot si drznete misliti.
BIK 21. 4 - 20. 5.: Kontno vam bo uspelo najti skupen jezik z življenjskim sopotnikom, namreč zato, ker vama je uspelo najti skupen jezik s seboj. Kdor je v stiku s seboj, je tudi v stiku z drugimi.

M
DVOJČKA 21.5.-21. 6.: Imelo vas bo. da bi se podali novemu ljubezenskemu razmerju naproti. Ampak brez srčnega ognja ne bo šlo; pozabite torej svoj namen in se pocrkljajte pri tistih, ki vas imajo radi.

RAK 22. 6. - 22. 7.: Tiščali se boste k partnerF kakor da bi vas pri srcu mrazilo. Bodite nežni, kajti Ce bo partner ob dih. se bo ohladil prej, preden bo njego-
va toplota prodrla do cilja
2čf
LEV 23.7. - 23.8.: Sanjarili boste o nečem, cesar se boste malone sramovali - ne zato, ker bi bile vase misli nemoralne, pač pa zato, ker ste napak prepričani, da vam bodo čustva popila energijo.
DEVICA 24 8. - 22. 9.: Vase današnje samozaupanje bo izjemno, zato se nikar ne Čudite, Ce boste zaupljivi tudi do tistih, pred katerimi ste se doslej zapirali-Samozaupanje odpira vsa vrata.
TEH1NICA 23. 9. - 22. 10.: Zaprli se boste vase, kar partnerju seveda ne bo všeč. Ves ljubi dan se ubadali z občutki krivde zaradi umika, zvečer pa se boste v objemu ljube osebe razprli do samega dna.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Nekdo vas bo ocenjujote izmeril od nog do glave. Pomislili boste, da išče vaše slabosti, vendar boste v zmoti: iskal bo zgolj navdih za izživetje svojega poželenja.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Bezali boste pred osamljenostjo in se trudili za naklonjenost novih obrazov. Ampak nikar ne igrajte pred njimi; ostanite taki kot ste, pa boste zagotovo zadeli v Cmo.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Obcutlpvi boste, zato boste na vsako malenkost reagirali s prizadetostjo otroka. Razživite svoja občutja, kajti če jih boste še naprej prezirali, vas bodo povozila.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Simpatija, ki ste jo spoznali pred kratkim, vas bo vlekla kot magnet. Ce si želite Ulit, se odenite s primemo masko, če si želite resen odnos, pa snemite vse.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA


X	UMETNOSTNI SLOG MED RENESANSO IN BAROKOM	ZVEZA MED DVEMA VOTLIMA ORGANOMA	SOCIALNA POMOČ	TRESENJE	RADO MURNIK	AM. IGRALEC (WARREN)	UPORNO IGRALKA (CICCIOLINA) STALLER	ELEKTRODA V RENDGENSKI CEVI	NOBELU	ZNAMKA STAREJŠIH NEMŠKIH MOTOCIKLOV	IAHKA KOVINA SIVE BARVE (V)	AVTOR: MARKO DRESCEK	SNEŽNI PLAZ	MOZOLJEVICA	KORIST (STAR.)	X	VULKAN NA OTOKU MINDANU, FILIPINI	KOROŠKI PISATEU PREŽIHOV VORANC	UDELEŽENEC SINJSKE ALKE	NEMŠKI PISATEU (VVILHELM)
IT. FILM. IGRALEC (MARCELO, OSEM IN POL)												SLOV. POLITIK (SASO)				JUG. NOGOME TAS (GORANI ŠVED. PISAT. HANSSON				
LASTNOST, ZNAČILNOST ANORMALNEGA												TRDNJAVA V ATENAH FR. IGRALEC DELON								
SLOV, PEVEC JUNKER					BOG. MODROSTI V EGIPC. MIT0L0GUI				IZENAC. OSEB DOHODKOV SLOV. KIPAR (LOJZE)											
BOGINJA PLODNOSTI V EGIPT. MIT. (IZIS)					MESTO V AMERIŠKI DRŽAVI MONTANI					HOMERJEV EPO TROJANSKI VOJNI							OTOK V KVARNERJU KOREOGRAF. MLAKAR			
PODTALNA BASOVSKA TERORIST. ORGANIZACIJA				VRSTA GRENČICE	KRATEK MOŠKI PLASC					SL HOKEJIST (IVO) . OBLAČILO RIM.ŽENSK				HRVAŠKO MESTO NA OBEH STRANEH KLOPE	INDIJANEC IZ PERUJA IN BOLIVUE	LUKNJICE V KOZI ZA IZTOK ZNOJA				
ZVITEK V OBLIKI VALJA (POG.)					DESNI PRITOK DONAVE, KI TEČE SKOZI MIINCHFN	TOMAŽ TERČEK	DANSKI OTOK V MALEM BELTU				SREDISCE MOLDAVIJE					IVANA KOBILICA			FINSKI ARHITEKT SAARINEN	ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA
											SPOJINA AMONUAKA					NEMŠKI PRITOK DONAVE				
ODMUSLIM. LOČINE ŠIITOV							KEM. ELEMENT (Tl) NASILNA TATVINA						AVSTR. SMUČAR (TONI) GOR. REŠEVALNE SANI							
ZLATA OGNJANOVIČ			ZVEZDO- SLOVEC RAZLIČNI ČRKI									BEOGRAJSKA VOKAL SKUP. SLAVKO OSTERC					NEBEUAKOV DEL HEMOGLOBIN RADU			
JUDOVSKI DUHOVNIK (458 P. N. S.)						BELA SUŽNJA V SULTANOVEM HAREMU	-								PISANA TROPSKA PAPIGA					
BRITANSKI PREIMER (JOHN)						OSEBA, KI IMA PARANOJO									PLEMIČ ZA STOPNJO NIŽJI OD GROFA					
‘H01VW
-VtiVtiV'
-voisrivo0
'poti
'V)ISV
‘piONCftLlS^
'OZ
‘NVJJI
‘)0
‘ISVI
‘SlV
‘vjoa
'gtiod
‘NVl
‘0)IVS
‘VJ3
■avti
‘vcivrti
‘oiriti
‘SlSl
•V^OHNAVtiO
‘iOl
'3f)VN
‘ISO
•VTOdOtitiV
MTVltitiOl^
‘hvtv
‘dVl
‘INNVIOtiJSV^
:oUAeJOP0^
:A3XIS3>I
TV SPORED
Sobota, 30. novembra 1996
A RAI3
slovenski _ program
tRst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Kotiček: Gustav TV dnevnik
6 RAM
7.00
7.30
9.30
'0.00
10.30
12.25 12.35
13.25 13.30 14.00
15.20
15.50
17.55
'8.00
18.10
'8.30
1935
20.00
20.35'
20.50
23.15
23.20
0.00
0.20
2.00
3.10
3.40
4.20
Dok.: Kvarkov svet Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajse L’ albero azzurro - Piavo drevo, risanke La Raichevedrai: Napoved televizijskih progr. Film: Scontro di titani (pust., ZDA '81, i. Uršula Andress, L. Olivier) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa (i. J. Seymour, J. Lando) Izžrebanje lota Dnevnik
Aktualna odd. o morju: Linea Blu (vodita Puccio Corona in D. Bianchi) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Aladdin, Classic Cartoon Izžrebanje lota Dnevnik
Nabožna oddaja Sedmi dan
Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca)
Variete: Carramba che sorpresa! (vodi Raffaella Carra)
Dnevnik Posebnosti TGl Dnevnik 1, zapisnik, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Film: Volevamo essere gli U2 (kom., It. ’92, i. E. Lo Verso, Marco Galli) Variete: Sabato sera (r. A. Falqui, ’67, 9. del)
Nočni dnevnik Dok.: Srečanje z ... Glasbena oddaja
RAI 2
7.05
10.05
11.05 12.00
13.00
14.00
15.55
16.00
16.30 18.10
18.45
19.55
20.30 20.50
22.25
0.40
1.10
Variete: V družini (vodita T. Timperi, B. D’ Uršo), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00 dnevnik
Evropski dnevi, 10.35 Tgr v Evropi Aktualno: Potrebujem te Variete: V družini Dnevnik, 13.20 Drib-bling, vreme
Film: Mio nemico - Moj sovražnik (kom., It. ’81) Izžrebanje lota Aktualno: Tvoj bližnji Nan.: Komisar Navarro Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Un caso per due -Primer za dva - Rus Variete: Go-Cart Dnevnik
TV film: Un caso difficile per 1’ 87. distretto - L’ impronta delfassassino 87th Precinct (’94, i. R. Quaid, A. McArthur) Proza: Come prima, me-glio di prima (L. Piran-dello), vmes (23.35) dnevnik in vreme Napoved televizijskih pr. Variete: Tenera š la notte
RAI 3
	Film: 11 collegio si diver-te (kom., ZDA ’52)
	La Raichevedrai: Napoved televizijskih progr.
	Film: Sodnik Timberlane (kom., ZDA ’47, i. S. Tracy, Lana Turner)
	Nan.: ENG - V živo
	Dnevnik
	Aktualna odd. o zdravju: Elisir
	Deželne vesti, dnevnik, Okolje Italija
	Šport: moška odbojka, 17.30 rally RAI, 17.40 rubrika Doposci
	SP v smučanju
	Dnevnik, deželne vesti
	SP v smučanju: ženski smuk
	Dok.: V kraljestvu živali
	SP v smučanju: moški veleslalom, 2. tek
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Harem (vodi Catherine Spaak)
	Dnevnik
	Nočni šport: košarka (2), 0.40 tenis: Svedska-Fran-cija (pokal Davis, finale)
g? RETE 4
ITALIA 1
Slovenija 1
Slovenija 2
	Nan.: Kojak, 6.50 Detecti-		Otroški variete, vmes ri-
	ve Story, 7.40 A cuore		sanke, Ciao ciao mattina,
	aperto, 8.40 Night Line		Ancora insieme con...
	Stelle della moda		Aktualno: Planet
	Aktualno: Časa per časa -		Šport: Rally
	Nasveti za lepši dom		Nan.: Adam 12, 11.30
	Dnevnik		Street Justice
	Nad.: Ali del destino		Odprti studio, 12.45 Fatti
	Variete: La ruota della		e misfatti, 12.50 Šport
	fortuna - Kolo sreče		studio
	Dnevnik		Variete za najmlajše,
	Rubrika o zdravju (vodi		vmes Ciao Ciao Parade in
	Daniela Rosati)		risanke
	Varieteji: Chi c’e.. c’e.		Nan.: Masked Rider
	17.00 Chi mi ha visto?,		Variete: Niente panico
	18.00 Iva show (vodi Iva		Šport: Ponedeljkov «Mai
	Zanicchi)		dire gol»
	Dnevnik in vreme		Aktualno: Planet
	Variete: Game Boat		Nan.: Cinque in famiglia,
	Film: I comanceros (ve-		17.30 Renegade (i. Loren-
	stern, ZDA ’61, i. John		zo. Lamas)
	Wayne, Lee Marvin)		Odprti studio, vreme,
	Film: Buddy Buddy		18.45 Šport studio
	(kom., ZDA ’82, i. Jack		Nan.: VValker Texas Ran-
	Lemmon, W. Matthau),		ger (i. C. Norris, C.
	0.45 Night Line		Gilyard)
			Kviz: Vinca il migliore -Zmaga najboljšemu
US CANALE5		B	Nan.: Hercules in prikazni (i. K. Sorbo, A. Quinn)
			Film: China 0'Brien (pu-
			st., ZDA '89, i. C. Roth-
	Na prvi strani		rock, R. Norton) vmes
	Nan.: Pappa e ciccia		(0.30) Fatti e misfatti
	Aktualno: Nonsolomoda		Italija 1 šport
	Aktualna odd. o otrokih: Pianeta bambino		
	Teleprodaja Nan.: V osmih pod isto	S TELE4	
	streho (i. R.V. Johnson)		
	Predstavitev televizijskih programov Anteprima	M	19.30, 23.00 Dogodki in
	(vodi Fiorella Pierobon)	rlvii	odmevi
	Aktualno: Forum - So-		Nad.: Amore gitano
	dišče (vodita Rita Dalla		Dokumentarec
	Chiesa, Santi Licheri)	85	Film: 11 corpo del reato
m	Dnevnik TG 5	BS	Personaggi e opinioni
UJE	Lezioni private	SR	Nan.: Beverly Hillibillies
i?®!	Aktualna odd.: Arniči -	STO	Film: Cats & Dogs
	Prijatelji		Razmišljanja o dogodkih
IhSS	Nan.: Happy days		
M	Otroški variete Bim Bum		
i	Bam in risanke Nan.: SuprVicky	(•) MONTECARLO	
$5	Nan.: Norma in Felice		
	Variete: Tira & Molla		
nrn	Dnevnik TG 5		19.30, 22.45, 1.15 Dnev-
	Variete: Striscia la noti-		nik, 19.50 TMC Šport
	zia		Film: Luče nella piazza
B™	Variete: I guastafeste		Nad.: Acapulco Bay
	(vodita Massimo Lopez		Nan.: Charlie’s Angels
	in Luca Barbareschi)		Varieteji: Tappeto volan-
	Dnevnik		te, 17.00 Ko bi bil Sher-
	Film: In viaggio con papa		lock Holmes
	(kom., It. ’82, r.-i. Alberto		19.50,	21.00 SP v
	Sordi, C. Verdone), vmes		smučanju
	(0.00) dnevnik		Aktualno: Eroi per caso
	Lezioni private		Film: I cannoni di San
	Pregled tiska		Sebastian (vestern, ’68)
	Videostrani		1.35 Teletekst
	Otroški program: Rado-		Euronevvs
	vedni TaCek - Vozilo,		Tedenski izbor: Planet
	8.40 Jakec in Čarobna		In, 11.20 Mostovi
	lučka (risana serija), 8.50		Dok.: Zgodovinska kitaj-
	O. J., 9.00 Kviz: Male si-		ska mesta (ameriška
	ve celice, 9.45 Zgodbe iz		dokumentarna serija)
	školjke		Dokumentarna nani-
	Učimo se tujih jezikov:		zanka: Skrivnostni svet
	Angleščina		A. Clarka (VB, zadnja
	Letni koncert orkestra		epizoda)
	Srednje glasbene šole, 2.		Prometni kviz: Rondo
	Svet dinozavrov (ame-		(ponovitev)
	riška poljudnoznastvena		Košarka NBA Action
	serija, pon. 11. dela)		Košarka NBA: Los Ange-
	Analitična mehanika		les Lakers - Detroit (po-
	Tednik (ponovitev)		snetek iz Los Angelesa)
	Poročila		Svetovni pokal v smučar-
	TV igrica: Hugo (pon.)		skih skokih (posnetek)
	Videostrani		SP v rokometu: Slovenija
	Nan.: Policisti s srcem		- Švica (kvalifikacije za
	(Avstralija, 3. del)		SP, prenos iz Celja), SP. v
	Kinoteka: film Dvojna		alpskem	smučanju:
	odškodnina (krim., ZDA		moški veleslalom, 1. tek)
	'44, i. Fred MacMurray,		Francoska nanizanka: Iz-
	Barbara Stanwyck)		zivalci (4. epizoda)
	Boj za obstanek: Virunga		Svetovni pokal v al-
	- reke ognja in ledu		pskem smučanju: ženski
	Na vrtu		smuk (prenos iz Lake
	Ozare		Louisa)
	TV igrica: Hugo		SP v alpskem smučanju:
	Včeraj, danes, jutri		moški	veleslalom
	Risanka		(Beckenridge, prenos 2.
	TV dnevnik 2, vreme		teka)
	Šport		Film: Smrtonosno orožje
	Utrip		2 (pust., ZDA ’89, i. Mel
	Ana fundacija		Gibson, Danny Glover,
	Za TV kamero		Joe Pešci, Joss Ackland,
	Dok.National	Geo-		Patsy Kensit)
	graphic: Velika indijska železnica (ZDA)		Sobotna noc
	TV dnevnik 3, vreme		
	Šport		
	Sova: Umor je napisala (ZDA, 3. epizoda)		—
	Nan.: Večni sanjač		
	Film: Zenska in možicelj		
	TV jutri		
Ul Koper
15.00
15.40 17.10
17.30
18.00
18.45 18.55
19.00
19.30
19.40
21.00
21.45 22.00
23.40
Euronevvs
Aktualno: Enake možnosti za italijansko šolstvo TVD Mladi
Hucklebeiry Finn - risanke TV Poper - kabaretno satirična oddaja Primorska kronika Nikar
Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja
Rokomet: Slovenija - Švica (kvalifikacije za SP, prenos iz Celja)
Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju: moški veleslalom, 2.
Vsedanes - TV dnevnik, vreme
Košarka NBA: Los Angeles Lakers - Detroit
Vsedanes - TV dnevnik
Slovenija 1
4-30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 2.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 pranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 2.10 Poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do '3-ih; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 15.00 Ra-d|o danes; 15.30 DIO; 17.05 Aktualni mo-Zaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 5X5; 22.00 Zrcalo dne-Va: 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra: Roke (I. Murnik).
Slovenija 2
5_00,6.00,6.30, 7.30, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, '2.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 So-otni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 9.45 Sobotna akcija; 11.35 Obvesti-k* 13.40 Obvestila; 14.00, 17.00, 18.00 Gla-! 6ne želje; 16.15 Popevki tedna; 19.30 »Poit in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, Vreme, promet; 22.20 Heavy metal.
Slovenija 3
^00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, ^■00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; •05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; ■25 Sobotni koncert; 14.05 Zgodnja de-
15.00	Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi;
17.00	Glasbena tradicija 20. st.; 18.05 Roman; 18.25 V podvečer; 19.00 Beyreuth 96: Somrak bogov (R. Wagner); 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30.17.30.19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna, koledar; 9.45 Du jesl, zabavno in humorno; 10.40 Povver play; 10.45 do 11.20 Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Svežih 20 modrih; 19.15 Šport; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6,00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye;
14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Polk studio; 19.25 Siglasin-gle, 19.30 Dnevnik in šport.
Radio Trst A
7.00,13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Literarne podobe; 9.20 Potpuri; 10.10 Koncert v repentabrski cerkvi; 11.30 Filmi na ekranih; 12.00 Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Duh časa in čar odra; 16.00 Soft mušic; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasbena slikanica iz centra E. Komel; 18.00 Dramska pesnitev: Tragedija človeka - V Londonu (I. Medach, r. A. Jurc, 8. odd.); 18.25 Glasba za vse oku-ses; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10,	17.10 Poročila; 10.00
Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP st. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodiSču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
VREME IN ZANIMIVOSTI
^	Sobota, 30. novembra 1996
SREDISCE
TOPLA HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLON*,
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.43 najvisje 24 cm, ob 5.49 najnižje 1 cm, ob 10.55 najvisje 24 cm, ob 18.08 najnižje -41 cm. lutri: ob 1.35 najvisje 23 cm, ob 6.54 najnižje 4 cm, ob 11.19 najvisje 15 cm, ob 18.45 najnižje -33 cm.
	°C		°C
500 m			2	2000 m			-4
1000 m			0	2500 m 			-6
1500 m			-2	2864 m			-8
V		
r-ljiBH		
Devet milijonov frankov za Modiglianija
PARIZ - Portret Lu-nie Czechovvske, ki ga je znani italijanski slikar Amedeo Modi-gliani naslikal med leti 1917 in 1918, so prodali na dražbi za 9 milijonov frankov (2,7 milijarde lir).
Kupec, Cigar ine je neznano je Evropejec. Portret je izdelan z oljno tehniko na lepenki in meri 46x38 centimetrov ter je eden od mnogih, ki jih je Modigliani naredil svoji prijateljici Lunii Czechovvski, Poljakinji, ki je živela v Parizu.
Vstopnico plačujejo kar z jajci
MOSKVA - V južnosi-birskem Ključu stane vstopnica za kinodvorano dve kokošji jajci. To je sklenil direktor kinodvorane, ker ljudje niso vec zahajali v kino in bi ga moral prej ali slej zapreti. Vstopnica stane le 800 rubljev (približno 150 lir), kar pa je za kolhoznike že mesece brez plač pravo bogastvo. Jajca, teh na kolhozih ne manjka, so tako rešila kinodvorano. Zadovoljni pa so tudi ljudje, ki sedaj trumoma zahajajo v kinodvorano, saj je to poleg vodke edina zabava v tem zakotnem kmetijskem kraju. Direktor kinodvorane tiskovni agenciji Itar-Tass ni hotel povedati, kaj bo delal z jajci, ker je to poslovna skrivnost.
Priročnik za preživetje brezposelnih
STOCKHOLM - »Uporabi fantazijo, ko na cesti vidiš nosečnico, vprašaj jo, kje dela in kdaj gre na porodniški dopust. Nato stopi v stik z njenim delodajalcem in ponudi se, da jo nadomestiš.« To je eden od nasvetov, ki jih v priročniku ponuja brezposelnim švedski urad za zaposlovanje. Pobuda je raztogotila skupino švedskih brezposelnih, ki je zadevo prijavila ombudsmanu. »Najprej sem mislila, da je to šala, kasneje sem ugotovila, da je to zelo resna, a tudi ponižujoča zadeva,« je povedala ena od podpisnic. »Kateri bo naslednji
nasvet? Počakati pred oddelkom za prvo pomoč in nadomestiti ranjence,« je dodala druga. Haokan Lin-gren, ki je poskrbel za ta priročnik, se seveda brani in trdi, da so z brošuro le hoteh povedati, naj ljudje ne Čakajo mano z nebes.
Greenpeace v težavah
SYDNEY - Naravovarstvena organizacija Greenpeace Avstralija, M je morala zaradi pomanjkanja pristašev zapreti skoraj vse svoje avstralske urade, se je sedaj znašla na zatožni klopi, ker je odslovila dva svoja najbolj znana protijedrska aktivista, ne da bi jim poravnala zaostale prejemke v višini veC deset milijonov lir. Ben Pearson in Jean McSorley, ki sta lani med francoskimi jedrskimi poskusi delala v sydney-skem uradu in na krovu Geenpeacevih ladij pred atolom Mururoa, sta zahtevala, naj jim Greenpeace plaCa 1.700 in 500 delovnih ur in zaprosila za pomoC sindikate. Ti so naravovarstveno organizacijo prijavili sodišču za delovne spore in trdijo, da je Greenpeace kršila vse delovne pogodbe. Sedanji spor je le zadnje poleno, ki je padlo pod noge avstralski Greenpeace, ki se otepa z notranjimi spori in z osipom pristašev, ki se z njo ne strinjajo.
Napad v Budimpešti
BUDIMPEŠTA - Neznanci so včeraj zjutraj hudo ranili direktorja igralnice v madžarskem glavnem mestu. 52-letni S.D. se je vračal domov v prvih jutranjih urah, ko ga je napadel zakrinkan moški, ki je zaCel streljati nanj. Ker ga ni zadel, ga je zaCel obdelovati s pištoli-nim kopitom in ga zelo resno poškodoval, tako da se je moral zateci v bolnišnico.
Rekordni ruski šal Božič Irka na vrata
Nemški prodor
Adtranz iz berlinskega Hennigsdorfa je v sodelovanju s Siemensom v Guangzhoju prodala prvo svojo podzemno vlakovno kompozicijo, do leta 1999 pa jih bo še 20 (Telefoto AP)
Ana Kulikova, 28-letna Rusinja iz Sankt-Peterburga je splela 20-miljski šal in bo vpisana v Guinnessovo knjigo (Telefoto AP)
Razgledno kolo pred berlinsko katedralo so že okra za prihodnje božične in novoletne praznike (Telefoto AP)