Tt
Mehika in Združene države
Odnoiaji med Mehiko in med Zdr državami so se nekoliko zboli šali. Mehikanci zaupajo Ameriki.
CENTRAL N(W| PHOTO SCRVICt. UW YORK
Iz Nemčije.
Liberalci zahtevajo, naj as vsi "sovražni ministri" odstranijo. — Žito iz Rumunije. Prihodnja letina.
Kodanj, Dansko, 11. maja. — i Liberalni časopis "Leipzi^er Ta^-i blart ", ki je baje v zvezi z nem-j skim državnim državnim kancler-jem. pravi, da se mora v dosrled-i nem esu marsikaj izipremeniti ter 1 Ja mora drža\*ni kancler odločne ; nastopiti proti svojim sovražnikom ; in ljudem, ki hočejo Nemčiji škodovati.
Največja nasprotnika nemškega državnea kanclerja sta baje bavarski justični minister in pruski poljedelski minister.
Ce ne bo drugače. morata ta dva človeka odstaviti.
Naloga nemškega državnega kanclera je, odločno nastopiti tei >e zoperstaviti vsem svojim sovraž nikom. Če tega ne bo storil, br ,la bo za Nemčijo.
Amsterdam, N izozemsko. 11 maja. — Drktator za živila, Batoc ki. je izjavil, tla bo Nemčija vstra iala do prihodnje letine. Vsa po trebna živila in druge potrebščin« bo dobila iz Rumunske. Turčija n< more veliko pomagati Nemčiji, kei se je že dovolj izčrpala v vojnah ki trajajo dozdaj skoraj nep rest a no sedem let. istotako H' z Bolgar sko. Romunska je pa deloma št- ne izčrpana in bo lahko pomagala.
Do prihodnje letine bomo vzdr /ali in moramo vzdržati. 8 potreb se imuni, katere vno morali pre<1 vojno uvažati, smo še precej do bro preskrbljeni.
Sovražniki so že pred več mese ei naznanili v svojih časopisih. smo mi na robu propada. f> ten so hoteli navdušiti svoje vojaštvc toda kakor kaže. se jim je poskui temeljito izjalovil.
Veliko zborovanje tatov.
Petroffrad, 11. maja. — Pred kratkim se je vršilo veliko zbo roVanje tatov v Rostovu ob Do tm. Prosili so, da naj jim da via da delež svobode, da se vrnejo \ pošteno življenje.
Poveljnik mestnega vojaštva in delavski in vojaški delegati so se na povabilo vdeležili velikega zborovanja tatov.
Zastopane so bile vse vrste tatov. Govorniki so razpravljali o težavnem stališču profesjonalnili tatov in so izjavili, da jim je nemogoče povrniti se v pošteno življenje brez pomoči od strani ljudstva. Rekli so. da se j© v za'J njem '•asu ljudst\x> zelo obrnilo proti niim in so bili nekateri člani Im-čani.
Prosili so vojaškega poveljnika RalmJkova, da jim naj pomaera in naj tudi prigovarja narodu, da — iim pomore.
Nekdo navzočih se je priglasil, la mu je zmanjkala denarnica s sestimi rublji. Vseokoli so tatovi protestirali in rekli, da tega ni storil profesionalni tat. Nato so med seboj nabrali vkradcno svoto in so jo dali okradenemu.
Nemci ne bodo dobili ameriškega živeža.
London, Anglija. 10. maja. — Lord Robert Cecil je izjavil v poslanski zbornici, da ne bo Nemčija dobila potom nevtralnih držav ni-kake hrane iz Amerike. Vsaka nevtralna država se mora zavezati kadar kupi živila v Ameriki, da iih ne bo prodala Nemčiji.
POZOR!
Rojake opozarjamo na roman, ki bo začel izhajati zadetkom prihodnjega tedna.
Francosko bojišče.
Nemci porabljajo vrelo in goreče olje. — Plini. — Zavezniki drže ozemlje. — V zraku.
London, Anglija, 11. maja. —
V	zadnjih 24. urah so Nemci poskusili prodirati proti Angležem pri Artois in proti Francozom ob Aisni. Bojujejo se z vsakim velikim topom, vsakim poljskim tonom in havbicami, ki jih morejo dobiti, s strojnimi puškami, bajoneti in ročnimi granatami ter z vsakim smrtnim orožjem, katerega je iznašla moderna veda. Še več: uporaolja-jo tudi tekoč ogenj, strupene pline in vrelo olje te vse, kar si more človek izmisliti v obupu.
V nobenem oficjelnim poročilu se ne bere. da bi Nemci dosetrli kak trajen uspeh; na nekaterih krajih, kjer je pritisk posebno hud, se Nemcem vendar posreči, da nas prepodijo s postojank, toda le za malo rasa. kajti kmalu na to jih zopet vržemo nazaj in gremo preko bojišča, lri je pokrito s trupli nemških vojakov.
. Francozi poročajo o zavzetju nemške utrdbe v sredini bojev ob Aisni pri Chevreux.
Zgodaj danes zjutraj je sovražnik izvršil tretji napad, pri katerem je rabil tekoč ogenj proti našim pozi ei jam ob reki Souehes južno od Lensa.
Po vročih bojih, ki so trajali tri ure, so nas neprestani sovražni napadi prisilili, da smo se nekoliko umaknili. Danes popoldne so naše čete izvršile protinapad in smo si zopet osvojili izgubljeno ozemlje.
V	teh bojih so imeli Nemci zelo težke izgube.
Včeraj so se zračni boji nadaljevali.
Razbili smo tri nemške zrakoplove. trije pa so bili poškodovani. Pogrešamo samo dve letali.
Posebna poročila, ki prihajajo iz bojišča, pravijo, da uradna poročila ne pojasnijo velikanskih in vročih bojev, ki se vrše na Francoskem.
Uradno poročilo ne omenja bojev na razvalinah Bullecourta, kjer boji nikakor nočejo ponehati in se nadaljujejo z vso ljutostjo.
Nemški artilerijski ogenj je sedaj mnogo hujši kot kedaj tekom sedanje vojne. Zbrali so mnOgo več artilerije na enem mestu, kakor pa so je imeji do sedaj. Boji imajo isti značaj kot v poslednjih dnevih bojev ob Sommi. Angleška ar-tilerija nadkriljuje nemško.
Francoski kmetje prosijo pomoči.
Moulins, Francija. 10. maja. — Poljedelska zveza v okraju Allier je prosila poljedelskega ministra da naj priporoča vladi Združenih držav, da naj takoj pošlje na Francosko vojaštva, da se bodo lahko francoski kmetje, ki so bili poklicani pod orožje, vrnili domov in obdelali polje.
Davek ni dovolj velik.
London, 10. maja. — Danes se razpravlja o tem. da Amerika si ni svesta velike dolžnosti v tej vojni. Pravijo, da ni davek po 16 odstotkov na dobiček dosti velik.
Anglija ima za dobiček 80 odstotkov davka. Industrije so prevzele to vojno breme brez pritožb.
16 odstotni davek dokazuje, da Amerika se še ni zavedala dolžnosti in naloge v tej vojni.
Francoska komisija gre v Canado.
Ottawa, Canada, 11. maja. — Rene Viviani. voditelj francoske komi is je. bo šel v soboto v Otta-wo kot gost canadske vlade. Maršal Joffre pa bo javno nastopil v nedeljo v Montrealu.
Prizor z ameriške bojne ladje: —Mornarji se pripravljalo na napad.
Napad na Orač.
kadar ravno misli, da dosegel boljši uspeh.
Ponavadi odleti po šest letal naenkrat. Ko se nekateri zapletejo v boj s sovražnimi letali, tedaj se poskuša eden letalec vzdigniti nad , sovražna letala, na katera potem I meče bombe. Roji se dogajajo v ! višini več tisoč čevliev.
V	takih bojih je mnogo letal u-j uičenih, ki potem padejo na zein-: Ijo. drugi pa morajo bežati.
Nov vladni )ist. Washington, D. C.. 11. maja. — i Prvikrat v zgodovini je vlada pri-j<"ela danes izdajati uradni list i poti imenom "Official Bulletin" Tiskan je na osmih straneh in Ima na prvi strani za glavo različno o-rožje. Pod nasovom ima napis:
"Izdaja ga po navodilih predsednika odbor za javne informacije, George Greel. predsednik".
Kak namen ima ta list, nam po-i ve takoj v prvi številki:
— Uradni buletin. katerega prvo številko izdamo, je določen, da javnost informira o poteku vojne in o uradnih odredbah, ki se tičejo vojne. List bo vsak dan izdajal odbor za javne informacije".
V	tem odboru je državni tajnik. vojni in mornariški tajnik ter civilist Creel katerega je imenoval predsednik.
Objavljal bo vse predsednikove odredbe ter bo prinašal novice o vojni.
List bo razdeljen brezplačno med javne uradnike, časopise in agenture, da se novice razširijo po deželi. List se bo dobival tudi I i po poštnih uradih in knjižnicah ! tako da ga bo vsakdo lahko bral.
-1-
! Columbia je počastila francosko komisijo.
Vseučilišče Columbia v New Vorkn je podelilo maršalu J off re-ju, Vivianiju, Balfouru in- Lordu Tunliffe doktorat pravoslovja. I To je bil najpomembnejši dan tega vseučilišča od časa. ko je bil I podeljen doktorski naslov Abrahamu Linearni leta 1861.
Argentina v novi krizi.
Buenos Aires, 11. maja. — Listi v Buenps Aires poročajo, da je nemški podmorski čoln zopet potopil eno argentinsko ladjo in sicer "Oriana". Listi pravijo da je to dejanje hujše kot potop parni-ka "Mt. Protegio* \ Zahtevajo, da vlada ukrene vse potrebno.
Nizozemska se ne boji podmorskih
čolnov.
Amsterdam, 11. maja. — {1Han-delsblad" pravi, da so lastniki parnikov naznanili 22. nizozemskim parnikom, ki se nahajajo v ameriških vodah in so naloženi z različnim tovorom, da naj odpiu-jejo proti domu.
Nizozemska vlada je prejela iz Londona ugodna poročila. Iz tega sklepajo, da vožnja med Evropo in Ameriko ne bo več ovirana.
Angleflri prostovoljci. London, Anglija, 11. maja. — Vojni urad naznanja, da se starost za prostovoljne zglaaence za vojno raaKri do $0 leta. Sprejemajo .e nrnfcki pa t»di
nlnmki	"f --l iiat^S l*..-/ M&.'
Ita'jani so baie potopili trinajst avstrijskih podmorskih čolnov. —
Italijansko poslaništvo.
-
Washington, D. C'.. 11. maja. —1 Tukajšnje italjansko poslaništvo j«» dobilo porodilo, tla so italjanske bojne ladje potopile v .Jadranskem morju trinajst avstrijskih podmorskih čolnov. Potopile so jih baje tekom štirih tednov.
Jtaljanski rušilei so že vtretjič napadli Drač. Pri tej priliki so po- j topili dve avstrijski transportni ladji ki sta bili napolnjeni s provi-jjantom in municijo.
.Rušilei so se, vrnili nepoškodovani v pristanišča.
Amsterdam, Nizozemsko, 11 1 maja. — Dopisnik "Telegrafa" poroča, da se je pred kratkim » r ' šila bitka med manjšimi oddelki nemških in angleških bornih ladij.
Keka nemška k=:žarka je biln /."'.o poškodovan i.
London, Anglija, 11. maja. — Nemški podmorski čolni so potopi li zadnji čas pet norveških parili-kov.
I
Vlada posegla po premogorovih.
Johnstown, Pa., 10. maja. — Zvezna vlada je posegla po pre-mogorovih Stincman Coal Mining <~V>. v South Fork. Pa. Pravijo, da bo vlada prevzela vse rudnike v j d:«triktu štev. 2.	;
Po mestu in bližnji okolici so] nabili razglas, da je zvezna vlada vzela rudnik pod svojo kontrolo.
Pri zadnji konferenci med pre raogarji in lastniki se je sprejela nova plačilna lestvica, toda krajevna unija jo je zavrgla. Določila se je stavka za 15. maja. Kaj vlada s tem namerava in kaj bo dosegla, se ne ve.
V tem distriktu ie do -"»0 tisoč ^premogarjev.	;
i
Laško bojišče.	i
Rim, Italija, 11. maja. — Ob, Soči je bila včeraj sovražna arti-lerija mnogo bolj živahna kakor prejšnje dni. Posebno je obstre-l Ijevala naše postojanke pri Pla-f veh in na južnem Krasu.	j
Sinoči so sovražni letalci metali boiabe na Gorico; napravili niso nikake Škode. Naši letalci so bom-1 bardirali zrakoplovno postajo na' Proseku. Včeraj je škadron naših 1 letalcev bombardiral železniško postajo v Rifenbergu. V zračnih bojih smo izgubili eno letalo.
Tarnowski na pota.
Halifax, 11. maja. — Preiskava parnika "Ryndam" Holand American črte, na katerem se vozi avstrijski poslanik Tarnowski v domovino. je bila sinoči končana in parnik je takoj odpotoval.
"Ryndam" je odplul iz New Vorka 4. maja.
Feliks Diaz umorjen?
® Pmo, Texas, 11. maja. — Neko poročilo pravi, da je general Calimayor, prejšnji Zapatov pristal, v nekem prepira za vrhovno' vodstvo upornih čet. vatrdfl cen* wla Feliksa Diaxa ie v aprila.
VMl iii tttšt imu Jž,
IIMjaHh	.... 4
J-' '' -m-^žijsr	:'	-	S	J. ■ ■=;.	(l ■
Macedonsko bojišče.
London, Anglija. 11. maja. - V sredo ponoči je so. razni k po hu-jlem bombardiranju naskočil naše . postojanke jugozapadno od Kra-stali. tri milje jugozapadno od mesta Doiran. Sovražniku se je za nekaj časa posrečilo zavzeti nekaji ozemlja, toda kmalu na to smo ga I prepodili s protinapadom, j V četrtek so zopet naskočili in [zopet smo jih prepodili z velikimi izjrubami.
Naši zrakoplovei so imeli lepe u spehe; metali so bombe na sovražne zakope in transporte.
Iiolgarsko poročilo:
Zelo vroči artilerijski boji se neprenehoma nadaljujejo po noči in po dnevi ob Varclarju. Odbili smo več infanterijskih napadov pri Alebakmah. Sovražnik je ves dan obstreljeval naše postojanke ob Do iranske m jezeru ponoči pa je iz-vršil več zelo ljutih napadov. Prvi napad ob devetih zvečer smo odbili z artilerijo. strojnimi puškami in bombami. Napadalci so imeli težke izgube.
Pri drugem napadu, ki se je izvršil ob enajstih pnoči. se je posrečilo sovražniku vdreti na nekaterih mestih v naše zakope. iz katerih pa smo jih pregnali s protinapadom.
V tretjem napadu ob eni ponoči je sovražnik zopet prišel v naše zakope; pregnali smo ga z bajo neti. Eno uro pozneje smo zopet odbili napad.
Paris, Francija, 11. maja. — Desetega maja so naše Čete zasedle Srko, katero smo obdržali navzlic hudim bolgarskim protinapadom.
Bolj proti severu so Srbi zavze li dve utrjeni mesti. O zelo vročih artilerijskih bojih poročajo pri kolenu Črne m Bitolju.
10. iu 11. maja so zavezniki vje-ii 300 sovražnih vojakov, med njimi sedem častnikov in tri tope. — Kakor pravijo jetniki, so imeli centralni zavezniki velike izgube Veliko število sovražnih trupel je ležalo v zakopih in po polju.
Srbsko poročilo.
Solon, Grška, 11. maja. — Na več krajih je naša infanterija. izvršila zelo uspešne napade na sovražne zakope, posebno pri Dobrem polju, kjer smo si zopet osvojili eno naprej potisnjeno sovražno postojanko. Vjeli smo enegu častnika in 44 mož ter eno strojno puško.
Caruso se boji za življenje.
Včeraj se je odpeljal v Južne Ameriko sloviti tenor Enrico Caruso z operno pevko Marijo Bar-rientos. Oblekla sta gumijevo ob-elko, ki jih drži na vodi. Zavarovala sta se zaradi tega, ker se bote podmorskih čolnov. # Caruso bo nastopil v Montevideo in Buenos Aires ter se bo v oktobru povrnil v New York.
Barrientos pa bo po končanj turneji šla na Špansko.
POZOR I Ker nam jt od *rajr«8» Mite mililo kak* 800 »ri—m]>i. prodajamo »daj po 1U. MmmL C^fllO FOlUBMjM,
) Nemški zrakoplovi.
.j Značilno poročilo o uspešnem nem-.1 škem orožju. — Vsi nemški srako plovi so na razne načine pobarvani
Z angleško armado na Francoskem, 10. maja. — Zračni boji sc postali v zadnjem času zelo zani-.: mi v i zaraili novih nemških b-tal katere pobarvajo z vs^mi različnimi barvami. Zdi se. kakor bi si ! prisvojili to idejo od Indijancev ki so se barvali z različnimi bar-i vami. predno so šli v boj, da bi'se . jih sovražnik tem bolj bal.
V>ak dan prinašajo angleški letajei nova poročila o tem. kaj sc videli nad oblaki. Niti najbolj pi-. j sani južni ptivi nimajo tako raz-. lično barvanega perja, kakor sc nemški zrakoplovi.
Pred deselimi dnevi so zapazi-i li prvi škadron nemških letal, ki I so bila pobarvana rdeče. Na spod » njem delu pa so bili pisani kot ka-. jka usnjena suknja naših starih o-črnko v.
Tu se vidijo zelena letala z ru-j menim prrvlnjim delom, srebrna /letala z zlatim ospredjem, rujava ! letala z zelenimi peruti; letala 7 rdfčim spodnjim delom, zelenimi peruti in rumeno pisana; spoda' b» la z belimi peruti in modri na ■vrhu.
Najve«" letal ima rdečo barvo Pri nekaterih je ena perut zelena. drusra bela. Nekatera letala imajo zelene peniti in pike razli enih harv.
I Najbolj fantastično je pobarvano bilo neko letalo, ki je bilo spodaj škrlatno rdeče, ob straneh rn-javo. imelo je rdeče peruti, na katerih so bila zelena polja in na j sredi bel križ. Eno letalo je bilo } podobno hruški ki leta po zraku-j Imelo je obliko hruške, in pobar-. van o rujavo; izgledalo je kot — zrela hruška.
Zakaj Nemci rabijo vse te različne barve, se ne da dognati. V navadi je. da se topovi in vozovi I pobarvajo kakoršna je okolica ; to ima svoj pomen, ker se tako po-I barvani predmeti ne zapazijo tako naglo. V zraku pa barve ne pri-:d«-jo do pomena.
Da je temu res tako. se razvidi iz tega, da nemške dnevne iz-• gube na letalih niso nič manjše j kot so bile prej.
Kakor so Nemci pomnožili svo-j je čete. tako so pomnožili tudi zrakoplove. Kakor so )>oslali na I fronto veliko množino artilerije da zavstavijo zavezniško ofenzivo tako so poslali v boj tudi sto in sto novih letal, da se bore za prvenstvo v zraku.
To je velikeg-a pomena moderne 1 vojne.
J Mnogokrat se je že prerokovalo. da se bo ta najljutejša vojna odločila globoko pod morsko površino. ali pa visoko v zraku.
Sinoči so sovražna letala vrgla na neko železniško postajo tr bombe; samo v en»-m poletu pa sr naši zrakoplovei vrgli isto noč 5( bomb na eno samo nemško taborišče. Neko veliko nemško muni eisko skladišče je bilo zadeto ir ie šlo v zrak. Razstrelba je bila ta ko silna, da se je neko angleškr letalo, ki je bilo dva tisoč čevljev nad zemljo, preobrnilo in pilot jc imel trideset sekund dosti opravila, da ga je zopet spravil v ravnotežje.
Angleški zrakoplovei so že dalje časa imeli piko na to velikansko skladišče, zato pa je bilo njihovo veselje tem večje, ker se jim je po dolgem času posrečilo zadeti in razdejati.
V	zračnih bojih se pogosto do-arodi, de se zrakoplovei tako izmu čijo in utrudijo, da ne morejo več streljati in boj je neodločilen.
Vsak zrakoplovec je v vedni nevarnosti, da ga zadene strel iz sovražne puške. Toda na to ne — gledajo.
Pred nekaj dnevi se je vrnil nek angleški pilot s poleta, lovil je sapo, ko je stopil iz letala Bil je v boju s štirimi nemškimi letali. — fino sovražno letalo je uničil, proti drugim trem se je pa tako spre* no branil, da so zadeli njegovo letalo samo trije streli.
V	zrakopiovnih oddelkih je v navadi, da sme letalec odleteli, kadar hoče in kamor hoče, kjer in
Washington, I>. C„ 11. maja. — Odnoiaji med Mehiko in Združe nirai državami so boljši kot so bi li kedaj. odkar je bil general Car ranzs priznan za preds«tnika. — je izjavil državni tajnik Lansing Posebno zadnje tedn* so se razmere zelo poboljšale.
Ameriški pcsJanik Fletcher jf •poročil, da se je ljudsko mišljenje v Mehiki za časa vojne napovedi Nemčiji zeio izpremenilo.
Ko je bila poslana v Mehike Persliingova ekspedicija. vo Mehikanci bili mnenja, da hletpe Združene države po mehiškem ozemlju Tega mnenja so bili tudi tedaj ko je zvezna vlada zarotovila. da nima takega namena.
Zdaj pa ko so odšle ameriške čete iz Mehike tu ko so tudi z meje odp*»kKcnJi vojaštvo, je začelo mehiško liuJutvo verjeti, da Zdr države niso zasledoval«' proti Mehiki agresivne politike, temveč da je bilo njih postopanje tx>wm dobrega namena.
Ko je koujjres raztrla-sil, da, obstoja v«»jiu» stanje bi«h! Združenimi državami in Nemčijo, ter se Jt-pričelo z vojnimi pripravami, je mehiško liudstvo izpregledalo.
Dasiravno se je Carranza obna šal zelo izzivalno, v.-ndar Združene države niso kazale veselja za vojno in Mehikanci so mislili, da se Združene države boje vojne : Mehiko.
Ko pa so Združene države napovedale vojno in so stopile v sve tovno voino. so Mehikanci razvi-deli. da »i nemški agenti prizadevajo. da »pravijo Združene države v slabo luč io«d mehiškim ljudstvom ; črnili ^o VVilsona na vse načine, Toda »daj so izprevdeli. da je Nemčija hlepela po svetovnem gospodarstvu. Združene -države pa so se postavile v vsakem oziru za demokracijo sveta, da vsak narod po svoie uživa dobrote svobode.
Te misli navdajajo tudi mehiške ljudstvo.
Da je prišel mehiški narod do drugih misli o Združenih državah je velika zasluga ameriškega poslanika Fletnherja. Ni posnemal nemških diplomatov, da bi obre-koval Nemce, temveč je poskušal (dokazati Mehikancem, da imajo Združene države dobre namene * sosedno republiko.
Nemški diplomati so zereših pot s svojo politiko, ki je dosegla vse drugo kot oni namen, katerega sc Nemci pričakovali.
ZimmermauJtova predloga za zvezo z Nemčijo proti Združenim državam m Japonski ie bila kritizirana po vsej latinski Ameriki
Mehiška vlada ie sedaj izprevi-dela. da nemško delovanje v Mts hiki ni bilo odkritosrčno, temveč sebično in hinavsko. Nemci so izgubili ves upliv. Združene »države pa so ga pridobile.
Balforur v New Yorku.
Včeraj je prišel v New York an-tfb-ški zunanji minister Arthur J Balfour. Pozdravilo ga je na tisoče ljudi.
Pre*l mestno liišo ga je pozdravil newvoriki župan Mitchel. — Zvečer se je vršil v hotelu Waldorf Astoria velik banket.
Velik da- sa sirote.
Paris, Francija, 11. maja. —
Nizozemce II. W. Detardmg. j« poslal ministrskemu predsedniku Ribotu miljon frankov za sirote v okirpiranem francoskem ozemlju.
Nemška pošta.
• Berlin Nemčija, 11. maja. — Ker ni vožnja po morju varna zato se z današnjim dnem prekine poštna zveza s Špansko. Mehiko Južno in Centralno Ameriko ter Orien*"«*«.
Zastonj HSS
^državljan Združenih drtav. — ..'ocrrtiinat »t.. New York, M. Y.I
Pošiljateljem denarja.
Kakor že snano, ne sprejemamo nič več denar ca izplačila v Af» atriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa medno ie ispoaljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki ao medeni po laški armadi.
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopianieo ali pismo vojnefa ujetnika ker nam ■ tem pomagate sestaviti pravilni naalov.
TVRDKA FRANK 8AK8BB,
OonlftBdft	___;_L—-_ ' ITcrk, V«
pspi rjT ag NARODA	IpSIjpHt
fl V«y« za rse leto ♦ .. $3.50 (|| VJ 1 Ji JLkJ X 1 jL v/JL/X JL	M Issued every day except bunday. Ni
p Za pol leu......$2.00 W	lif and Le*al Ho> iday» - I Tlf
List slovenskih delavcev v Ameriki.	j
TKLKFOH FI1AEHB: 4M7 CORTLAHDT. Kntsred a« Homd-CH- Matter, gtptomber 11, 190* rt the Foet Qgios at Hew York, H. Y„ «ndsr tha Act of Oongnis of Kutfa », 187».	VSLSTON FI»AEOT: «87 COETLANBT.
MO. 112 - STEV. 112. _NEW YORK, SATURDAY, MAY 12, 1917. — SOBOTA, 12. MAJA, 19rT "	VOLUME XXV ~ LETNIK XXV
"GLAS NARODA"
II«? in« JTV i » * nr « o o v p a i t
Uinnta.)	t
riiint HAW,	a_LOTOM BTODU, Tmum
snum «r Bm>m «C tto wc|«mki ud addrcM of ihon utThniu
a* Hto lato vatja dat a* I—ril«	Z* Mi« Mg m —to Ne« lock . f-<Jw
l« GuMto_________ pj|,Zi|NlMt«MiloN«vlflrl- «.00
Ai »al tou	Ul It Mt Mi * acato N«w I«| LB
In Xrt	— — —	LU ŽI toWMtro ■ trio Uti	K
■^Udi KIlIODA" laaaja ml Im !■!■■■■ —to piawitlnT
D L A I N A I O D A"
(-Y<ta» of Um Peofte-) ImM inry daj except Sunday« ud BaHCaj* ___enfaacrtpOoa yaarly fSJft_;_
OacM »raa pndplaa la OMbaaatl M ne prloMoJa)* Uaaar aaj m tUarrroU pošiljati po — Hone? Ordw. fvl m lil ai at kraja naročnikov proetMo, da m nam todJ >iijilll MnlMli __da fcttmja najdemo aaikmilka
ilipfni In poWJatraa aaredite ta tuUrJ "S L A I N A K O O A"
Hi rvrwint pa	Wte Tat fflty
Talefrja.	Oortlaadt
mm iffll
Demokracija in mednarodno pravo.
Pri poskusu Doprjjt uja l»od<K*'.h!
» i m o »n«»*t i mednarodnega prava m
jieue uieuMi, kako tu se napravilo
To pravo botj obvezno za priza
dete »tratike, nastanejo takoj tež-
koče, ki so ae" povečale vsled
*e«Ufcnj<e svetovne vojne, ki vieč«-
V SVOJ vrtince narode ehHi-
, rr.neja ,vetu	I
Ml	X	vi
Moderno dobo narodov označujejo tri velike kanvulzije, ki s»o obrnile tkis*e vseh civiliziranih ljudi k miru ter jih d«vedW, da m'ejo sredstva, kako bi se dalo ti t' m' i ■. sitnim d ur.
Trideset letna vojna jo d o vedla do ^esttalskega miru in <c«stema >u'.mI\ kanih narodnosti v Kvropi. ProijEVr.il« pa tudi Grotius-u ter znano-t o mednarodnem pravu j Skoro vse ve*'je evropske države,! izvzetniM otomansko (turško), so Tvorit«- del pofpmlbe z a vzdrževanje »istema, ki •■m* sra je \ stanovi-lo na ta na« in. Stoletje, ki je *le-( «hlo t »falskemu miru. p« je ka "«!o najbolj einično oiualovrrževa nje t«if»a prav«, te pofodic in « te;u sploh vseh pogodb.
Napoleonske vojne so proizved le Dunajsko pogodbo in Sveto alijaneo. I a odkritosrčni, a slabo /amttfljeni poskus je imel za cilj. m iidt v življenja narodov v Evropi so glasno s principiji, katere tio takrat smatrale mniulbtm si'e k >t odgovarjajoče resnici in pra-viei. Potom ti Svete alijnnce naj bi se »f.rto\i!o narodom stalni o ir na podlagi *wtatu« quo". Mir naj bi W držalo mak ar jt oboro-l
\ se ti* odredbe pa so spočel i •duhovi, prepojeni s tradicijami preti k lepa časa. Te odredbe niso imele vsled tega nobenega tie in ka. ko se jih je preizkusilo potoru ■sprememb, ki so se por* m H le i.?, bodočnosti, Stare steklenice se jo napolnilo z novim vinom, katerega niso mofl« držati. Taico se je urjiUovii eeli načrt.
Oba ta poftkism. da se zaroto\ i stalili mir potom mednarodnega zal ona. sta ae izjalovila, ker so ]»ostale neupoštevane sile izpre-membe in napredka močnejše kot. pa določbe zakona.
Primerno je omeniti tukaj, da bi so izjalovil vsak dlSni poskus določiti potom * zakonov medsebojno raamerje meti narodi.. Zakon življe»nja je rast in nobena ^retieraeija ne mor* preprečiti ra ' sti bodočih generacij s fiksira njem zakonev, ki soglašajo a spe | cifieiricni razmerami, katere \ia j dajo takrat.
Vsa breizuspeanost poskusov, da kontrolira ribanje človeštva potom kratkovidno politike one dobe, se kale v brezpotrebnem trošenju eneržige ter v žrtvah Krimske vojne in v prizadevanjih Berlinsekga kongresa, ki je sku 1 ► al ojaeiti ter ohraniti suvereni -J leto Turkov v Evropi.
C-e premišljujemo, kako bi bilo mo frače postaviti mednarodne j pravo na trajen temelj, nas morajo očrti pretekle izkušnje, da ne more biti trajen noben sistem poj stav, ki je oilviseu od fizične muz-j delitve zemlje, izvršene vsled potreb časa. Nobena postava ne more biu trajna, katero je treba prelomiti, da se odpravi obstoječa zla ali daje novim idejam pri- i like za raarroj.
Premotrhi moramo vsled tega, če bodo politične in socialne raz mere po vojni, sile, ki gibajo m- i daj človeštvo, take. da se bomo!
t———
' sedaj. v naših dnevih, izognili zmotam na^ih prednikov in vsta novitev na katerikoli |M>d1agi sistem medntrwlnega prava, kate-'	)yo mogoče vzdržati ter m3
pripomoči do voJjave.
N.idamešeenje avtokraftienega režima z demokratičnim od«tra-! njuje glavno silo. ki je v preteklosti do vedi a narode do kršitve in uničenja postav. Ta sila je bi lo zasledovanje dinamične politike. laka politika ima v splošnem za edj povečanje ocemlja in moči j a vladarja, ya vojaško stranko ter aristokracijo, ki obdaja vladarja ter podpira njegov prestol. I►stanje naroda, katerepra se vluda. je le slučajnega pomena, če >*[»loh pride vpošlev.
Napredek demokracije so lot i problemi« z razdejanjem ali uni čenjem tipa vlade, ki se je izka zala nepotrebnim vzdržati re-spekt pred postavo in pravico ter se vstavljati skušnjavam pohle-pa. To vlado pa nadomesti demo-kraeija z novo obliko vlade, ka-S tei i je po svoji naravi nemotroče posluževati se istih metod.
Demokracija je v svoji eksistenci popolnoma navezana na o-hranjeuje zakona. Avtc-kracija jja lahko daje povelja ter izsili njih izvršitev. Edina atmosfera, v kateri more uspevati demokra-eija med nevarnostjo avtokraeije ru. eni ter nevarnostjo anarhije na drugi strani, je atmosfera za kona.
Respekt pred zakonom je glav-• ni	za njegov obstanek. Ker
pa je v demokraciji puntava izraz ljudske volje same, zahtevajo re-spekt pred humim seboj, osel^ni ponos in domoljubje, da sledi zakonom.
Druga značilna poteza demokratične vlade je, da tvori izvr-^cv.nrje samovlade neprestano urjenje državljanov v lastnostih, ki so poti-ebtie pri vzdržanju postav ned narodi. Demokratična vlada ne more vršiti .svojca posta raz-veu potom naroda, ki se nauči iskati prave informacije glede dogodkov m dejstev ter razpravlja » pravici in krivici.
Nezmožnost demokracij, da bi visdržaAe agresivno i>olitiko, je najlKiij razvidna iz velikega obotavljanja. s katerim se dovoli iz-, da tke za narodno obrambo. Ker nima demokratičen narod sam ni-j kakih agresivnih misli, si tudi , težko predstavlja, da bi imel kak j drugi take misli, šele nepcsiedna | nevarnost ga zbudi na tozadevno delo.
Bilo je to trdovratno zaupanje v miroljubne namene celega človeštva, na katero je nalotel lord Roberts, ko je dolgo Časa pred sedanjo vojno zastonj skušal pre-|dra?nki angleški narod v spričo . nevarnosti, ki jo je videl prihajati j v^led velikanskih nemških osve-jevalnih priprav.
Vsakemu je znano, da je hofte!« ] Francija ravno pred sedanjo vojno zmanjšati svojo armado potom 'skrajšanja službene dobe.
V naši lastni deželi je ostal velik. zrel, moški in lojalni narod indiferenten proti vsem glasovom, ki so klicali za vojne pripra ve. To pa raditega, ker se ameriškemu narodu ni m agio vtepsti v j (rlavo, da se more dogoditi Še kaj drugega, kot je zasledovanje mir-(nih ciljev, s katerimi se poča on B&m.
' Demokracije celega sveta so se-'
* i
daj zbrane kiog zadnje utrjene postojanke avtokraeije ter zapletene v konflikt, katerega se jim je vsililo po etinastičnih politikah posameznih vladarjev, ki se skli en je jo na svoja božanska prtivi j m rabijo slednja kot pretvezo za I osebue ambicije.
. Končni izid tega tioja jfc gotov, j Kako kmalu s< bo dospelo do ci jlja. ne ve nihče in tudi tetra ne ; koliko žrtev se bo zahtevalo. Xa Jpreilka velikega svetovnega gibfi nja. ki je obsodilo avtokraeijo. pa lii mogoče niti vstaviti, niti porazili.
To je veliko mirovno gibanje.
Mil j oni ljudi, ki so se v prosto J sti naučili upati ter stremi ti za :boljšimi stvarmi, morajo sVda.i plač-vati eeuo, da bo miroljubnim narodom i»reta mogoče živeti v varnosti in jmmI okriljem posta | ve. temelječe na vse obsegajoči pravici ter predstavljajoče najdražji zaklad skupnih narodov • sveta.
-
Velika demonstracija. Vseslovanski shod. Odlični govornik.
I (Posebno poročilo "G. N.")
j V torek zvečer, dne S. t. m. s* je vršila v uradih Narodnega Slo vaškega Spoleka konferenca 2a stopnikov vseh slovanskih narodov v Pittsbnrjrhu in Zapadni Pemisylvaniji.
Konfereneo je sklical na pri gov ar j an je več drugih Slovanov cr. Albert Mamatej, predsednik Slovaškega Spoleka.
Sklenilo se je, da priredijo Slovani tretjo ali četrto (bolj defini tivno naznanim prihodnji teden) nedeljo meseca junija velikanske patrijotično manifestacijo v Ex position Hall.
Pred shodom bode parada, ka-koršno se le redkokdaj vidi v lia šem mestu in ki bode najbrže pre segala po številu kakor tudi v vsem drugem največje dosedanje slovanske parade v republiki.
Pričakuje se, da se bo slavnost udeležilo najmanj 20.000 do 25.001 Slovanov.
Namen shoda bo patrijotičm manifestacija in pa nabiranje do neskov za ainerikanski Rdeči križ i Shoda se bodo tudi udeležili za j stopniki mestne administracije : županom na čelu, zastopniki ame j riških patrijotienih društev in dru gi visoki uradniki.
Od zelo uplivne strani se nam jr obljubila pomoč, da se pridob podpredsednika Združenih držav Marshall-a, za glavnega govorni ka ali pa kakega Člana predsedni kovega kabineta. Drugi odlični go vornik bode Slovanom vedno na klonjeni sodnik Buffingrton od I'nited States Court of Appeals in pa pittsburški župan Joseph G Armstrong.
Shodu bo predsedoval g. Alber Mamatej. ki je obenem tudi predsednik pripravljalnega olbora. A ta odbor je bilo izvoljenih tudi ' podpredsednikov, t. j. za vsake narodnost eden. I z slovenske sre dine je bil izvoljen podpredsedni k^mi g. Ignacij Po^-asnik, Antor Zbašnik kot časnikarski poroče valeč za slovenski odsek. Izvolil so se obenem še drugi odbori, k bodo imeli nalogo z vso močjo de lati na to, da bode vdeležba tem bolj mnogoštevilna.
Pričakovati je, da se bode naj manj 9 d^etin lokalnih društe' vdeležilo parade in shoda. Pod predsednikom je bilo naročeno, d? fcikoj stopijo v zvezo s svojimi dru šivi. ter da agitirajo med rojaki da se v kolikor mogoče velike« številu odzovejo slovanskemu ki i eu. —
Odbor j« mnenja, da na bode no beno društvo imelo vzroka odklo niti povabila, kajti živimo v svo bodni deželi in dolžnost nas vsel ja, da pokažemo javno udanost napram naši novi domovini.
Podpredsednik Podvasnik bodf v kratkem izdal oklic na slovenska društva v Piftebnrghu in okolici tako, da bodejo rojaki imeli de volj časa razpravljati o tem pr svojih sejah.
Upati je, da bode vsako drnštve brez obotavjanja stopilo v krog ir da ne bode nikakega odpora. ,
Umestno bi bilo, da si vsako dru stvo izvoli po enega ali dva po oblaieenea, ki bi bili v zveci s pod predsednikom, ter ma pomagal izpeljati slovenski del programa.
Društvom, ki so sprejela pova blia. ni traba imeti pozneje Teč nobenih posebnih sej glsde tega marveč pooblaščenci aaj oposori
I	i
jo člane, da se za gotovo zberejo
na mestu in ob uri kakor bode na- ;
znanjeno potom lepakov in pa v
programu, ki bo priobčen v G. N j
Prihodnja seja glavnega odbora! se vrše v sredo zvečer dne 16. t m. in pri tej priliki se sestavi tudi program za parado in sliod. j
Natančnejše podatke naznanim toraj prihodnji teden.
Pri odbora sodeluje tudi g. ,1 Rogers Flannery, predsednik Ame-: | rikanskega Rdečega križa za pitts-J 1 burški okraj.
Rojaki! To bode nekaj zanimivega. — zgodovinskega pomena j {Vdeležite se vsi! Ne iščite vzro : kov. To bode prvi Slovanski Dan v j Pittsburgh!!, in kot Slovenci se i moramo vdeležiti! Pomislite na ; mis. ki ga bomo napravili na ame-J • riško javnost in čim več nas bo i tem bol jše bo za nas! i Protivniki naj pa molčijo!
IGNACU PODVASNIK, podpredsednik.
ANTON ZBAŠNIK. poročevalec.
--I
Lov na jazbece, j
Zottijev slovenski list je pričel lov med Slovenci za — delnice-j ne zaupajte mu nič! ! Spomnite se za koliko tisočakov ie oeijranil uboge ljudi za Zotti 1 Steamship Co., dalje za Norwood zemljišča itd. Nikdo se naj ne u-l ! pušča v tem času v kupčijo za ka-j ke delnice, "ker premnogokrat o-I stane za lepe denarje le kos nič-j vrednega papirja.
Imejte pred očmi velikansko j svoto £750,000. za katero je oei-: ganil uboge delavce.
Sedaj mu zopet teče votla v grlo in skuša na zvit način vloviti slovenske rojake, kakor je prej hrvatske delavec.
Kdor želi kupiti kak vrednosten oapir, naj kupi bonde Združenih držav, to je prostovoljno posoji-
Ilo, ali Liberty Loan; ti bondi so sigurni in bodo nesli gotovih 3 in 'pol odstotka posojila. Glasili st j bodo za ceno $50, $100 iti $1000 in več dolarjev; pri vsakem bondu bode kupon, katerega bode odre-ati. in vsakdo bod^ dobil obresti zanj.
To posojilo'ne bode podvrženo dohodninskim davkom. Za te bon-le
jamčijo Združene države, katere so sedaj najbolj premožne.
Kupite jih lahko pri vsaki banki
in ekspresni družbi. To je sigurno nalaganje v sedanjem času ne pa kake dvomljive delnice, katere mnogokrat niso nič več vredne nego košček papirja.
V obče pa: nikdar se ne podala jte v špekulacije z ljudmi, kate •i so ubogi delavski narod že taco občutljivo ociganili za krvavi :aslužek.
Roke ua žep. rojaki, kadar so taki tiči vam lizunijo, to gre vse le la vaše stroške.
D ojns i.
i
Martin, Pa.
Sloveoiecv na« je v tej naselbi-ii precej, toda razdeljeni smo po strankah. Delavske razmere so .ake kot drugod. Delamo s polno »aro, toda kapitalisti že skrbijo, la delamo zastonj.	j
Omeniti pa moram nekaj, ker oai kar ne da miru. Zotti jeva ple-niea se nekaj iza.letuje v slovenske! -asoprise. Ta nesramna sraka pra-1 vi, da imajo vse slovenske časo-; pise socialisti v rokali, samo nje-) ?ove plenice ne. Dragi avstro-' Teniški patriot, saj še ne veš, kaj je socializem. Ako bi bil že prej ."ladal socializem, .potem ne b: no gel opehariti Hrvatov in Slo-j vencev »a 750 tisoč dolarjev. Se-1 laj ti
zapet diše težko zaslužani lenarji, ko se vojna bliža koftcu' m misliš, da boš zapet lahko o imukal naše rojake za nekaj tisočakov.
Pozdrav vseni zavednim Slovenec m in Slovenkam sirom Amerike, tebi ' Glas Naroda"' pa želim mnogo naročnikov.
Opazovalec.
Duryea, Pa.
Cenjeui md brattje in prijatelji! Tukaj v naši nali naselbini čita-mo vsak.dan dopise, ali od nas se nikdo ne spomni, da bi kaj pi--.al. Ne
vem. aH vsi spimo, ali se pisati bojimo. Vendar se pa zdaj jaz nekoliko prebudim in vam predložim par resnih besed. j
Kakor je vsakemu dobro znano, nsan v teh resnih časih v Združenih državah vseeno gre nekoliko boljše, kakor pa abogim sirotam v atari domovini. Res nam go-
Izjava.
-—o
Danes je bila odposlana potom American Asse. of Foreign Language Xews]>apers predsedniku Združenih držav izjava, katero so podpisali večinoma vsi lastniki tujih časopisov v Združenih državah.
Izjava se glasi:	% i.i
To the President of the United States:	■;
We. the undersigned publishers of American foreign^ language newspapers circulating among eighteen mil-!' lions of people who have left their native lands to enjovj1 The blessings of citizenship in the United States, knowing!) full well what is in the hearts of these people, assure you. 1 Mr. President, that they cordially welcome the opport- i unity now offered them, in common with their fellow j J Americans, to assist the enlightened citizenship of other T nations in establishing more firmly troughout the world 1 the great principles of democracy.	<
They are proud of having contributed in consider-|l able measure to the agricultural, industrial ami commercial greatness of the United States, the ljenefits of whose prosperity they ha.ve shared. They are anxious to show their gratitude to the land of their adoption and their complete loyality to its government by making such sacrifices as may be properly expected at this time from all trne patriots. Thy are willing and eager to offer them selves, according to their qualifications, for militarv duty for employment in field and factory, or for other service.! with the object of helping as far as they can to uphold' your hands in the present crisis. They will cheerfully; contribute from their resources in the fullest possible measure to meet the extraordinary financial need of the Government and in all other ways will earnestly cooperate to mantain the contiy's honor and to insure the triumph of a cause that is destined to bring about a lasting international peace.
Predsedniku Združenih držav:
Mi, podpisani izdajatelji ameriških listov tujega jezika, ki cirkulirajo med 18 miljoni ljudi j, ki so zapustili svojo rodno deželo, da se vesele sreče ameriškega državljanstva, in ki dobro vedo, kaj je v srcu tega naroda. Vam zagotovimo, gospod predsednik, da prisrčno pozdravljajo priložnost, ki jim je ponudena, in bodo pripomogli s tovariši Amerikanci in razsvetljenimi državljani drugih; narodov, da se bolj trdno postavijo po celem svetu principi demokracije.
Čutijo se srečne, da so v veliki meri pripomogli k po- i ljedelski, industrijski in trgovski velikosti Združenih držav. Želijo, da pokažejo svojo hvaležnost deželi, ki jih je sprejela, in popolno lojalnost do njene vlade s tem, da 1 dajo žrtev, ki se pričakuje v tem času od vsakega pra-! vega patriota.	j
Pripravljeni so in željni ponuditi se za vojaško sluz-j bo, ako so za to sposobni, za delo na polju in tovarni ali t pa za kako drugo službo, da Vam pomoremo, da izvršite težko delo v veliki krizi. Prispevali bodo velikodušno iz ! svojih sredstev v vsem možnem obsegu, da pomorejo vladi v finančnih potrebah in hočejo v vsakem drugem slu-1 caju sodelovati, da se ohrani-čast dežele ter zagotovi zmaga onega načela, ki je določeno, da prinese tra jen mir med • narodi.
gpodje vse d niže. pa vendar nam vse še po volji gre. Delavske razmere so pri nas ravno take, kakor povsod drugod, zato o tem ne bo-dem veliko govoril ker je vsake mu znano. Ako delamo vsak dan potem si tudi lahko privoščimo vsak <lan kozarček ječmeoiovea : seveda, če bo tako šlo, ga pa tudi kmalu ne bo. Kar pa se tiče društvenih razmer, pa še precej dobro napredujemo.
Naj tudi nekoliko omenim, da je naše društvo sv. Barbare postaja Š-tev. .11 v Duryea na redni mesečni seji dne 5. maja sklenilo, da priredimo veselico na <spomin ski dan (Memorial Day), to je dne 30. maja. S tem so vabljeni vsi Slovenci in Slovenke iz bližnje okolice, da se gotovo vdeleže dne 30. maja. Naznanjam vam tudi, da se te nase veselice vdele'.: g- Frank Pavlovčič. glavni ta j ni k društva sv. Barbare iz Forest City. Zato s tem vabi naše društvo vse Slovence in Slovenke, spadajoče k društvu sv. Barbare., pa tudi vse prijatelje, da bi bili res prav ve*e4i na ta dan ter se prav dobro in pošteno zabavali; posebno pa vabimo našega zvestega brata Rafaela Kauenika, da liani bo kako pošteno zaigral. Priporočamo se vsem za obilen obisk na ta dan. Začetek veselice bo ob 2. uri popoldne v .John Va stasovi dvorani na New Street v Dnrvea. Vstopnina za moške $1. ženske so vstopnine proste.
S sobrat&ikm pozdravom Frank Caheven, J. tajnik.
Collinwood-Cleveland, Ohio.
Poročati hočem o neki čudni nesreči, ki se je zgodilo v Cleve-Hindu. Nek rojak je čital v Gla>u Naroda dve pismi nekega rojaka iz Chieage. Ko je prišel do stavka, korau bo pripadalo Gorenjsko, Dolenjsko, Štajersko in Primorsko in kako bo preljubi Nemec zavladal eelo Slovenijo, se je tako široko zasmejal, da si je pri tem čeljusti razklenil. Ponesrečenec je moral z odprtimi usti k zdravniku.
Opozoriti moram dotičnega ro jaka, da naj ne piše takih pisem, da prepreči nadaljne take in .enake nesreče.
| Res je, da je ta rojak zelo osramotil Franka Sakserja in uredništvo Glasa Naroda. Čudim se, da more še vedno kaj takega pihali o preljubi in .pošteni Avstriji ter Nemčiji, ki sta nas izgnali v tuje , kraje. Lpuhiti moramo vladarje i in monarhije ter se pokoriti njih zahteva-m, ako hočemo, da prepre čim o, da ne bo nikoli zasijala luč svobode ubogemu siromaškemu narodu.
j Priporočal bi eitateljem tega rojaka, da posnemajo njegova navodila, da se bo tema monarhi je Avstrije in Nemčije izkadila izpred oči.
j l»i še kaj nadaljeval o tem. pa i ni vredino črnila kvariti. Pozdrav vsem Čateljem.
John Gorjanc. [ C Op. uredn. — Cen j. dopisnika! prosimo, naj v bodoče piše samo! na eni strani pole, na kar smo že i večkrat opozarjali vse naše do :
plsnike in tudi navedli vzroke.) --
REŠIMO SLOVENSKI NAROD _LAKOTE!
vabiiTo
na
VELIKO PLESNO
in
ZABAVNO VESELICO,
ki jo priredi -
društvo .Jutranja Zarja štev. 20 i
v Meadow Lands. Pa., dne 30. maja (Decoration Day).
Pričetek točno ob 2. uri pop. Vstopnima za moške $1.25, dame ko vstopnine proste. Ker je to maša prva veselica a tem lerbu, zato prosimo vsa sosednja društva ter posamezne rojake in rojakinje, da se te naše veselice pokioštevilnc vdeleže.
Torej na veselo svidenje dne 30. maja. Z bratskim paedravom
Anton Poaega, tajnik, i	(2x12*19—5)
Premenjajte svoje noge za nove.
Ako se vam pote noge, so utrujene, ali ako imate kurja očesa, odtis«« žulje, potem niso več veliko vredne.. Izmenjajte jih brez premisleka. Lahko dobite noge, ki s.-ne bodo nikdar potile ali utrudile. ; Kurja oeesa in odtisi ne morejo .rasti na njih in nimajo neprijetnega duha. Rabite Pedisin. najbolje vsako jutro, in Pedisin bo na-I pravil čudeže. Za usp**h boste imeli popolne noge. ki jih potrebuje Ivsak dober delavec. Rabit** samo • Pedisin in ničesar drnjrega.
Velika škatlja za družino, zadostuje več mescev in stane le $1.00. i Pošljite takoj svoje naročila na:
GROWN PHARMACY
2812 W. 79th St E. CLEVELAND. OHIO.
Kje je MILE &AŠIC? Prej j. bival v Chic a g:. Hi. Doma je iz sela Kuril' občina ftovič. kotc Tc/puska. zagreitska župairija. I-"-em ga jaz. nj—.rov brat. te:-mu naznanjam, da se nahajam v italijanskem ujetništvu. Prosim da mi piše. Cenjene bralo Slovence, kateri vedo kaj o nj««n. prosim, da ira o:tozore na ta oglas. Moj naslov je: Stanko Sa.^u-. prigioniero di guerra. Aunila. .\bruzzi Italij. (11-11—
Rad bi izvedel za ANTONA OBRANOVIC. Doma je i z Su-horja pri Kočevja. Pred štirimi leti je bil v Brookiynn, N. Y. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali, naj pa sam oglasi. — Michael Nagu, Camp 3S, Cheat Bridge, AV. Va. (11-14— 5)
KRISTUS.
Krasne premikajoče slike o življenju Kristovem, ki so bile prirojene v Sveti deželi. Zdaj se kažejo v Rimu, Parizu in Madridu, kjer je bilo že nad 1000 predstav. Potrjene so od vodstva katoliške cerkve v Rimu iu New Yorku. Posebno dobra godba Orkester, izbrana iz Metropolitan Opera House in Philharmonic Symphony.
CRITERION THEATRE, Broadway & 44. St., New York.
Dvakrat na dan. vštevši ob nedeljah. 2.20 popoldne. 8.20 zvečer.
Matinee.- 25^ do -ti.00. Zvečer: 50«4 do $2.00. _(T—5 v cl)_
Iščem svojega bratranca JOSIPA ARRAMOVJČ, doma iz vasi Grabel na Hrvatskem. Pred par leti je bil v AVashingtonu, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Paul Donkovac, Box I'M, Darragh, Pa._(10-J:j—5)
NA PRODAJ
| imam it^io urejeno prodajalno t?-kozvano SHOE STORE v sredini I slovenske naselbine na najboljšem prostoru blizo tovarne. Prodam jo radi smrti svojega moža. ker se sama ne morc-m pečati s trgovino. Kdor izmed rojakov žeh imeti dobro trgovino, naj so obr ne '.a pojasnila na naslov:
Mrs. Amalie Rosemitajn, 2708 W. Walnut St.,
Indianapolis. I ml
naznanilo
Cenjenim rojakom v Wisconsinu uaananjamo, da jih bo ▼ kratkem »biakal nai xutonnlk
Mr. Janko Mb,
si je pooblaščen sprejemati narot-aino ca "Glaa Naroda" in iadajati tosadevna potrdila. Upati je, da mn bodo itt rojaki v vaeh oai« rih os roko.
IMniitta,
C.T.A* X.\nAT>A. 12. MAJA Ittt?
Naša pisma.
Spisal Guy de Maupassant.
Osemurnrt vožnja po železnici pomeni pri nekaterih kotiee spanja. pri drugih kunec bremanjiee. Kar se mene tiče, je posledica vsakega potovanja ta. da mi prihodnjo nuč ni moč zatraniti očesa Krog petih sem dospel k svojim prijateljem M ure t d'Artns. da bi preživel tri tedne na njih o vem pos«**tvu Al>elle. T«> je le»j»<» «1 orno Vta nje, ki je se/idal «*deu njihovih pradedov pod konec 18. atolet ja in ki j»> osialo v rodovi ni. Zato iiim tudi oni intimen značn;. kakor ga imajo stanovanja, ki «o vodno v rabi. vedno mcUlovana, ofivljtma ■« sasedana od istih Iju-dij. Nikjer riikakc spn»m*»m;be, tako da n»* latrine nikoli nič one^ra p<«ebnega duha iz stanovanja, k. m bilo nikoli uf|>rnaujcne, Čigar, preprog ni nikdo nnetnal, tuko daj so sc obdrgnih-, pobledcle in izgubile barvo na Istih zidovih. Nobeden kos Mtar»ga pohištva ne iz gin»\ nan;o /daipazdaj nastane majhna »premeraba. da dobi svoj prt»»ti»r kak nov kos, ki pride kakor novorojenček med svoje brate in scattre.H
Hiia %toji na grir-u sredi parka, rastesaijočefra fe po rebri doli do j reke, ki \odi čez njo kainenit most, /idan v natlovskohrbtnem i loku. (Vstran vode se razprosti- • rajo livade, koder j»e prontfjpajo počasnih korakov debele krave,'! ki sc pasejo |x> sithieni travi in • k o jih vla/aio oko se zdi polno ros-mili kapljic, meglic m sočnih trav. ] •laz ljubim tako domovanje z ono « ljubeznijo, ki hrepeni po tem, če- ] sar nima. \'*>ako leto sc vračam , v jeseni /. neizmernim veseljem ni jemljem slovo s težkim sreeni i K-. sem poob.'doval \ toj prija- ; teljnki rodbrm, ki je živela tako ] mirno, ki me jc sprejela kakor ; sorodnika, nem vprašal Pavlu Mu- | ret a. -^vojejT;« prijatelja:
• Katero sobo si mi odločil letos*"
•"Sirbo l*'te Ro/e. I'm potem me je povedla jrospa M urit d'Arttks v spremstvu L roje . de.kov, dvoj« <*d rastlin hčerk in , mah'va pauht\ca v sobo tete Ro- i kjer iKscm *pal m- nikoli. Ko sem ««ttal sam. arm premo- , trii zidove, |H»liutvo, ves duh stanov any;«, da bi ttn mogel vživeti ; vanj. Nekoliko nem ga irfvzrral, a ] »"■»•to malo. tupatam sem vstopil , mimogrede in se ozrl z imliferent (-Rim pogledom na suhobarvno sH-J] ko tete Roze. p<> kateri no imeno- , \ali *>ho.	j
Ta sta.rn tela R»»/.a v kodrčkih, L se rui je zdelo. da ne govori o ni-L e«»»ier i/jyt svoje steklene ši|>e.| Imeln je izraz dobre žer*ske i/j, prošlih let. ženske z načeli in na |1 zori, ki je v svojem moralnem preprieadiju prav tako dobro pod ! kovana kaki>r v kuhinjskih naukih, ena tzmed onih »turih tet J
ki s.>vrm/ij«> ra/p»*»a jenost in tvo-j . f ? rijo \ tiru/mah na	stroge j
ga. mrkeua ankete
.... . , - i i it i 1 >ie. r p:r m se t« .slisal nikoli, da
bi »e '^(rovarjrtli o njej: ničesar '
nisem vedel ne o njenem iivije- j
njn, ne o njeni smrti. Ali je bile
iz toča stoletja, ali iz minule«*
.le-li /<ai»iiMila 1o solzno dolino po ____........ ,. . 1 <
enouenoinrtvem ah razburjenem , življenju * Aii. je nesla v nebo či- j
».to dušo stare device, ali krotko
. T , 1 >
dušico dobre <»proge, nežno duš«>Is matere, aii dušo. ki je razsajalaL 1juhe/.e.u po njej? Kaj me brigat to» Samo to ime ' teta Roža'* se mi jc zdelo smešno, navadno. |
Vzel »cm ha UI jo. da bi si ogle- (
dal njen strogi obraz, obeieu vi-Ji
soko gori v starem okviru od po-h
zlueenega lesa. Ko sem videl, da
breAiz raze n. neprijeten, cHotj
ant Kpatn'en. sem prečkal poli i-J (
»Ivo. hilo je vse U zarlnjih »etL
Ludvika XVI, iz •>as4)\- re.voluei l
je in direktortja.	j,
Vič, niti ena stolK'a, niti enajj
zave«* ni priHia ve» od t«*laj v to
•Hobo. kjer je dt«2«lo po siiominib l|
ko<bir sc iKioil rahel duh po le-|
su. po tkaninah, sedežih, save-1, „ , . _i._ . ... , . J vtin, kakor \ stanovanjih, kjer so ;
srca ii vela, ljubila. ♦ pela. L Nato »eni legel, zaspati pa ni-j, •em mogel. Ko j»» pretekla ura ali J dve,	v««* izmučen sklenili.
t««u m p«*, pi*«.
Odprl s« m pisalno mizo od ma- t hagonijev epa le»«. z bakrenimi pa-liAieami, »jM»stnv Ijeno med dvema v oknema. da bi naael papir in ir t nilo. Toda raz«n *ilno obrabljene- j ga robnika u ježevčev e bodice, j t ki je bila na koncu že nekoliko j t Oglodana, mmm naiel ničesar.' Zv sem hotel zapreti predal, kar p v* budi svetla ptka mojo pocor->s
nost; bila je to neko vrste rtasta. i- rumena glavica, ki je tvorila v ko-\ tu miznice tnajlino. okroglo poli-
a čieo.
i- Prijel seni jo s prsti in zazdel? i sc mi je. da se je zganila. Zagra->- bil sem jo z dvema nohtoma in š sem vlekel, kolikor sem mogel. > I*oča^i sem jo izvlekel. Bila je to i» dolga zJata iglit, zataknjena in i skrita v leseni luknji, i. Zakaj pač ' V tem trenutku mi i. je prišlo na misel, da se da z ujo najbrž sprožiti kak vzmet, ki je r> zakrival kako skrivnost, in som l, stika! dalje. Trajalo je dolgo. Po
-	najmanj dveumem iskanju sem
-	odkril še drugo luknjo, prvi čisto i nasproti, toda na dnu zareze.
Vtaknil som svojo iglo vanjo: v r, obraz mi je .skočila mala ploščica t j in zagledal sem dva zvezčiča pi--Isem, porumenelih pisem, po\rtza-
-	nih z modrim trakom.
Prebral s<km jiii in sem si dve Mpreoisa!: i '
"Torej hočete, naj Vam povrnem Vaša pisma, draga prijate ljiea? Evo jih; toda tožko mi bo po njih. Česa se bojite pravza-i » prav ? Da jih izgubim? Saj so pod!
ključem. Da mi jih ukradejo? A t saj jih skrbno varujem, ker so1
moj najdražji zaklad. ' "Da, to ane je ne/5nansko bole-rjlo. Vprašal sem se. če se na dnu srca vendar nekoliko ne kesa te. N'e mogoče zato, da ste me ljubili. ker vem dobro, da me ljubite še vedno, temveč zato, da ste izrazili na belem papirju to svojo živo ljubezen v trenutkih, ko se Vaše srce ni razodevalo meni.! temveč peresu, ki ste ga držah v| roki. Kadar ljubimo, začutimo! mahoma potrebo, da bi to komu j zaupali, neodoijivo potrebo, da bij govorili in jvisali — in tako rfovo-j rimo in tako pišemo. Besede uha-J jajo. besede, poino sladke muzi ! ke, izrazite in ne^nc. tople in rahle, ki izpuh ti j o, še predno jih človek dobni izgovori, ki »^stanejo samo v spominu, ki jih pa ne moremo \ kleti, ne otipati, ne polju biti, kakor besede, ki jih je pisala Vaša roka. Va«a pisma? Da, vrnem Vam jih! Kaka žalost zame!j
"(Jotovo, ko je bilo že prepo/.-i no. ste občutili ono sramežljivost. I ki je ni mogoče dopovedati. V; svoji rahločutni, boječi duši. ki j jo muči nerazumljiv strah, ste se, keaaii, da ste pisali človeku, ki iste ga ljubili. Spominjali ste so; fraz, ki so Vas začele vznemirjati in ste si dejali: Zažgem te be st-de.
"Bodite zadovoljni, bodite mir-i | ni. Tu imate svoja piwna. »Tazi I Vas ljubim"
'Dragi prijatelj:
"Ne. Vi me niste razumeli, ni-i ste uganili. Jaz se čisto nič ne ke I sam in sc ne bom nikoli kesala., da s* m Vam razo dela svoje na t enjeuje. Pisala Vara bom še na , j prej. Vi pa mi boste vračali vsa moja pisma, kakorhitro jih pre»"-i-' tate.
**Ootovo \ as hudo razžalim.! dragi prijatelj. Če bi Vam pove-; dala vzrok, zakaj zahtevam tako. i Ta vzrok ni -čisto nič poetičen. kakor si mogoče mis-lite. temveč I J samo praktičen. Bojim se ne Va« i samo nlučaja. Jaz sem kriva in j, I nočem, da hi se razen mene bri-; gali tudi drugi za moj greh.
"Razumite m« dobro. Midva! lahko umrjeva. jaz ali Vi. Vi lahko umrjete vsled padca, ker jez I, jdarite dam na dan; lahko Va>> kdo napa<h\ lahko umrjete v dvo-J j boju. vsled sn-ne bolezni -vsled1 i poškodbe privožn ji. na tisoč naei i I nov, — res, da je smrt samo ena ! j a načinov smrti je več kakor od-' j ločenih nam dnij.
''In potem najdejo Vaša sestri, j Vaš brat, Va^a svakinja moja' I pisma!	j
* Ali menite, da me ti ljudje' I ljubijo? Jaiz mislim, da ne.
"In -potcim, ko bi me tudi ol»o j j zevali, ali je mogoče, <ia bi dve ženski in eden moški, ki jim je!< znana skrivnost. — taka skriv J i nost. — ne govorili o njej ?	L
Mojroee se zdijo moje besede.-} j precej žaljive, ko govorim naj- , , prej o Vaši smrti m sumničim na- i to diskretnost Vaših sorodmikov.
Toda prej ali slej umrjeino ] vsi. kaj ne? In potem je skoro gotovo. da izgine eden izm?d naju pod risio kakor drugi. Torej je j treba eavarovati za vsak s4učaj, tudi za ta.
"Kar se mene tiče, botn hranili ] (Vsia pisma tik svojih v skrivali- 1 »šču svoje male miznice. Tam Vam i
HENRY JULIOT,
jrancoBki inžemr, ki bo nadzoroval gradnjo amer. vodil, zrakoplovov.
< j ih pokažem v zidanem predalčku. kako spančkajo drugo tik drugega, poina najine ljubezni, kakor dvu zaljubJjcnca v grobu Vi mi boste ugovarjali: 'A če umrjete Vi prva. draga moja, potem (pridejo ta pisma v roke Vašemu možu'.
"O, jaz se čisto nič ne bojim! Prvič, on ne pozna skrivnost ran-i iega pohištva; drugič, jih pa tudi i ne bo iskal, in ko Di jih tudi na-' | šel, po moji smrti se čisto nič ne j bojim.	j
"Ali ste že kdaj pomislili na ; "s-i ljubezenska pisma, ki so jih j našli v predalih umrlih soprog? Jaz premišljujem že dolgo o tem pod vplivom teh dolgih premišljevanj sem prišla do tega, da zahtevani svoja pisma od Vas.
"Vedite torej in zapomnite si da- žesiska ne zažge, ne uniči, ne iv.zh'ga nikoli pisem, ki ji moški , v njih razkriva, svojo ljubezen. V . njih .ie Cakopano vse naše življe-, nje, vse naše upanje, vse naše pričakovanje. vsi nasi sni. Ti drobni papirčki, ki nasijo naša ime ter nas božajo z ljubeznivimi beseda-mi, so nam relikvije in me ženske molimo rade v kapelicah, zlasti v i takih, v katerih smo me saar.e svetjiice. Naša ljubezenska pisma — to no priznanja naše dražesti Ln mamljivosti, nas skriven ženski ponos, dragocenosti našega Isrea. Ne. ne. nikoli nobena ženska ie uniči skrivnosti, razveseljujoči arhivov svojega življenja.
Toda me umrjemo kakor vsi Irugi m -potem — najdejo ta pis-j ma za nami! Kdo jih najde: So-l*og! Jn kaj napravi z njimi? — Nič. Zažge jih.
"O, mogoče sem že razmišljala o tem. silpo mnogo! Pomislite, da | umirajo dan na dan ženske, ki so |!>ile ljubljene, da padajo dan na dan sledovi, dokazi njihove krivde njihovim motžem v roke in da ne izbruhne nikoli noben škaii-dal. da ne pride nikoli do kakega dvoboja.
"Pomislite, dragi prijatelj, kaj je človek, kaj je človeško srce. Mož se pač maščuje nad ženo, dokler Živi; bije se s človekom, ki ga onečasti. ubija ga tudi, dokler je ona šo živa, kor... da. zakaj f Jaz ne vem pravzaprav. Toda če najde pri njej po njeni smrti podobnih dokazov, jih sež^e, ljudje ne zvedo nič, on stiska še naprej roko prijatelju svoje unirle ženo in jo silno zadovoljen, da niso prišla ta pisma v tuje roke in da ima sladko zavest, da so uničeua.
"O, koliko jih poznam med svojimi prijatelji, ki so morali se-žgati take dokaze, ki se pa delajo, kakor da ne vedo ničesar, in ki bi se bili grofcno maščevali, da so prišli teunu na sled, dokler jo ona že živela. Toda ona je mrtva. Cast se je spremenila. Grob pomeni, da je zakonska nezvestoba zastarela.	j
"Torej lahko mimo hranim najina pisma, ki so v Vaših rokah nevarna za naju oba.	I
"Ali si upate trditi, da nimam' prav ?	f
"Jaz Vas ljubim in poljubljam Vase lase.
"Roža."
Povzdignil sem oai k sViki tete Roze, gledal sem to strogo, nagubano, nekam lokavo obličje in pomisli! sem na vse one ženske du-
še, ki jih mi čisto nič ne poznamo. ki jih imamo za popolnoma drugačne, kakor so v resnici, ki# ne moremo pronikniti nikoli njih prirojene in priproste zvijačnosti,, njth mirne dvoličnosti, ter spomnil sem .se Vignv-jevih verzov: "Dq konca spremlja me to nestalno srce."
i
i ————— | Varstvo proti lakoti.
Vsako leto izgube farme rji v tej j deželi milijone dolarjev, ker so prisiljeni vreči .svoje pridelke na trt? ter se jih iznebiti za vsako ee-no. V krvi črti cen ali kurvi za vse poljedelske pridelke je opaziti vsakoletno znižanje cen, ki se ga na-zivlje "autumnal dip" — jesenski podeč. To je nizka cena katero se plača farmer.jem v jeseni za njih bombaž in žito. Konsument nima od teh nizkih cen nikaketra dobička, temveč edinole posredovalec, "middleman", domači in inozemski.
Farmer nima niti finančnih, ni-niti fizičnih sredstev, da bi postavil svoj pridelek na trg ter ga prodajal počasi in v presledkih. Le v redkih slučajih si more farmer nabaviti jeklene omare in spraviti vanje svoje žito. V nekaterih slučajih je dal farmer svoj bombaž stisniti ter ga od vedel nazaj na farmo, pričakujoč boljših cen. V splošnem pa je izdal fanner svoj denar tekom dobe rasti in sicer za življenje, orodje, semena in gnojila On hoče dobiti nazaj svoj denar v najkrajšem času. Tudi če ima jeklene omare za žito ter dosti prostora. kje spraviti svoj bombaž, ne more dobiti od ,banke posojila za tako spravljeno blajro. Večkrat je človek, ki da farmerju posojilo tekom rasti pridelka, oni, kateremu mora farmer prodati svoje 'blago Kupec vzame nato iz prodajne cene bombaža svoto, ki jo je bil posodil farmerju, z desetimi odstotki obresti za tri mesece, kar znaša 40 odstotkov na leto. To ni seveda nič : drugega kot oderuštvo najnižje vrste.
Potom kooperacije ali skupnega 1 delovanja morejo postati farmer j i svoji lastni razdeljevalei blaga, iz-vzeraši dobičke srednjih mož. Potom istega sistema pa tudi lahko obdrže svoje pridelke, dokler ne pride za prodajo (primeren čas.
Država Louisiana je zgradila velika skladišča, ki bodo lahko drža- -la 500,000 zavojev bombaža. Far-merji, ki bodo spravili svoj pridelek v ta skladišča, bodo dobili za blago skladiščna potrdila, katera se smatra slieim bančnim posojilom. Mi potrebujemo več takih skladišč in elevatorjev za žito, postavljenih od farmerjev samih po kooperativnem sistemu ali pa od držav samih.
Vla'da bi morala izgotoviti natančen in obširen načrt za vložitev v skladišča in financiranje far-merskih pridelkov, vsled česar bi bila omogočena enakomerna razdelitev blaga po celi deželi in tudi izven nje.
Vlada Združenih držav pa bi morala eventuelno iti še dalje kot pa le izdelati tozadevne načrte ter se vdeležiti pri njih izvršitvi. — Zvezna vlada bo morala najbrž imeti v lastni posesti zadostno mnoiino živil, ki bo poslovala kot
zaloga za čas me«d pomanjkanjem
in izobilieo.
Problemi ekonomske organizacije v bodočnosti niso oni preteklosti. Dolžnosti, ki bodo nastale za državo, gredo preko vseh naših izkušenj v preteklosti. Druge države so že pričele jemati na svoja ramena te nove obveznosti in A-merika ne more ostati za njimi.
Postavimo torej rezervo med najin pomanjkanje.
Razmere.v Avstriji.
I' " Die Zeii" piše:
General Hoefer. katerega je vlada imenovala za upravitelja življenjskih potrebščin v Avstriji, je izjavil urednikom dunajskih.časo-pisov sledeče:
Avstrija je danes podobna trdnjavi, katera je obkoljena od sovražnika od vseh strani. Resnica jc*, da mi nimamo dovolj hrane, da bi se narod mogel preživeti do prihodnje žetve. Razumljivo je, da bo v maju najbolj primanjkovalo hrane. Žitne zaloge velikih trgovcev so prazne in sedaj se mora kupovati od malih kmetovalcev, kateri pa sami rabijo za prehrano To nakupovanje pa se vrši jakc . počasi. Gotovo je. da bi klovoz r> ; Rumunije znatno olajšal življenj sko -vprašanje, toda sedaj se m more nič dovažati, ker je dolenj tek reke Donave še zmrznjen, ra di tega je uvoz živil nemogoč. D< , bi se pa uvažalo po suhem s po močjo srbskih volov, je T>a prepo časno in tudi teh ni veliko na raz polago, ker se jih ravno tako rab: za prehrano v Srbiji nastanjen« armade. Upa se, da sc z nemške vlado doseže sporazum glede m-mlinskega žita. Obe državi bodeta natanko pregledali domačo zalo go žita in zalogo žira v Rumniji in j potem se bo sorazmerno razdelil r i med prebivalstvo na obe državi ! Mnogokrat se govori, da ima Ogrska več živil na razpolago, dočim mora prebivalstvo v Cislitvaniji stradati. To ni povsem resnično in Ogrska bo primoraiui oddati česar ima dosti.
Zopet dve bolniški ladji. London, Anglija. 10. maja. — Odkar so angleški zrakoplovei poleteli nad Freiburg, so lu-mški podmorski čolni potopili zopet dve bolniški ladji.
Ruska komisija. Washington, D. C.. 10. maja. — TTradno se poroča, da bo ruska vlada poslala v kratkem svojo komisijo v Združene države.
Kdo bo v komisiji, se bo pozneje naznanilo.
Pismo
Johna Zupana iz Grove City, Pa. * ______
Spoštovana tvrdka Fr. Safcser:
Naznanim, da sem prejel $1.30, za kar se vsem darovalcem prav prisrčno in stoterno zahvaljujem V imenu Jezusa in Marije vas s po vzdignjenimi rokami prosim pomoči. Nimamo kaj jesti, preživljamo se z regradom. prav nič drugega ne vživamo. Moka stane in je najslabše vrste: krompir tudi stane $4.
Dragi rojaki, srčno in iskreno vas prosim, da se še nekoliko u-srnilite revežev. da ne po-ginemo od gladu. Kar sem dozdaj prejel, je vse pošlo za rent. premog in obleko.
Dragi rojaki, vem, da vam zaradi velike draginje ne preostaja mnogo, toda hvaležen vam bom za vsak najmanjši dar. Vsak dam molimo za dobrotnike, da bi bili zdravi in srečni. Jokamo nad nesrečo, ki je zadela mene in mojo ženo.
S spoštovanjem Jolm Zupan.
Kje je oče?
Splošna slabost	f
okamenela jetra, neprebavnost, zoprtje in zapeke na- I pravijo bolnika jako slabotnega. Da popravite te ne- | rednosti, preprečite njih nastoj in da ojačite ves vaš sistem, rabite
Severa's Balsam of Life (
(SEVEROV Ž1VLJENSKI BALZAM)
IZVRSTNA TONIKA.	j
Cena 75 centov.
E
Oni, ki dvomijo, naj blagovoljo čitati naslednje pismo, kate- [ ^ ro smo pred kratkem prejeli:
"Želim se Vam zahvaliti 2.1 Severov Živl)eu5ki Balzam. ImeU sem neprestane bolečine v že.odcu. biLa som zelo slaha iu tudi teicii ni -era imela. Co sefli poral'iia eno sU-klcnico Severcu-ija Živijenskega Balzama, so Izgimie vso nerednosti. Pro-iro. objavite to v Časopisju V korist vsem učim. ki imajo podobne bulečinr."
Mrs. Pa^a«! of Moquab. Wis.
Kupite Severcva zdravilo, v v a* i lekarni. Zahtevajte edinole Severova. da «e tako izognete ponaredb. Ako ne morete dobiti Severovih zdravil v vaiem kraju, tedaj pičite naravnost na.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids. Iowa j
NEGUJTE SVOJE LASE
— Uspešno zdravstveno zdravljenje brezplačno za stare in mlade
* OBEH SPOLOV *
Ah vam spadajo laeje? A)i vam ladje postajajo prehitro »ivt? Ali »o važi lasje suhi. razkljaju ali lepljivi? Ali imate luske. y»b arbi gHivn ali imate Izpuščaje? AH etc plešasti a.'i pa nočen jate biti?
Ako trpite od katere nori imenovane bolezni, pričnite se takoj zdraviti, ker vsako odlašanje je lahko nevarno. Pišite takoj po naeo ilustrovano knjigo,
"Resnica e laseh".
I <napisana po fclasovitem evropskem Specialistu) PROSTO ZDRAVLJENJE.
Mi vorf hočemo prepričati na nafie lastne etro-feke. da adravljenje s "Calvacura" ustavi izpada-
nje las. odstrani luske in izpuščaje na glavi in po" v«peši rast las. Mi vam pošljemo $1.00 vredno škatljo Calvacura štev. 1 skupuj c gori omenjeno knjižico * Resnica o laseh", ako nam poSljete 10 ceutov v srebru ali v znamkah za pokritje po6i> Ijatv^nih stroškov in svoje ime in natančen naslov.
Izrežite spodajšnji kupon in pošljite ca &e dane? na Union Laboratory, Box 5<57, Union, N. V. UNION' I-A BORA TORY. BOX 667. UNION, N. V.
Priloženo vam pošiljam 10 centov v pomoč za poštne stroške. Prosim pošljite mi takoj svojo $1.«XP Calvacura Štev. 1 in knjižico "Resnica u laseh". (Ta kupon priložite pismu.)
1	VPRAŠANJE.
• j Ako kdo izmed Slovencev na deželi sprejema t-oz leto letovi--j »carje, naj nam naznani podrob-1: ltosti. Javilo se je več 1u živečih j i (rojakov in rojakinj, ki bi radi šli t par mesecev na deželo, se od-počijejo po tmdapolnem d^lu. Vsa pisma naslovite na:
T.'pravnistvo Glas Naroda, *2 Oortlandt St., New York, N. Y. (10-12—5)
PRIPOROČILO.
Rojakom po drža\i Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
FRANK MEH. ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda".
Cenjenim rojakom ea toplo priporočamo in prosimo, da mu pre-do na roke.
Upravnižtvo Glas Naroda.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov.
STENSKO MAPO CELE EVROPE $1.M VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET. CENA $1.50.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. ~ CENA JE 16 CENTOV.
CENA SAMO 25 CENTOV.
Narotilii i o denar poiljite a a j
Slovenk Publishing Company
M CortUodt It,	In York, M. T.
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom sirom Amerike, da imam sedaj v zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). E 3258 (Sem slovenska deklica	jr
(Regiment po cesti gre	' 3C
E 3259 (Vsi so prihajali, njega ni b*Io r
(Divja rožica	I DC
E 3260 (Skrjanček po-je žvrgoli -jr. (Slišala sera. ptičko pet*	» 3C
Cena vsem trem $2.25 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpošljem z obratno pošto, naj priloži 15c. za poštnino in jih odpoš-. Ijem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče s finim petjem; pojo na obe strani.
Se priporoča Vkš rojak: ^ IVANPAJK, 166 Chestnut St., Conemaugh, Pa.
y pasti j
Francoski spisal Paul Bourget. i
(Konec.)
•'Kaj pa tvoja olrijubfi, da rnei ne b<w ničesar kpraieval?" od-] govoril mi je zelo resen. "Ti bo* j igral, kakor bo« znal. Prosim tej aamo. da mi prililno v sredi igre i rečei: 'Dragi moj Bordin, tega! tvojega prstana pa jaz še nisem j videl', ter me poprosiš, da naj ti pokaiein ta rubin, k i pa bom imel na nmzlncu..."
fn poteumil je i/ žepa -tar prstan. okoli z zlatim obrobom, v *redi pa drag k ..men nenavadne, velikosti in čudovite prozornosti.
"Dobil seru ga od svoje state matere je dejal, ko sem ga ogle-j doval. "Dobra žena, prava Slo j vanka. je ob svojem času strastno ljubila drago kamenje. Jaz sem poprodal ob času suše akoro v*eJ< kar sni o podedovali iz lijenili o-maric za dragocenosti, najprej slike po pet tisoč frankov eno za} drugo. Ta rubin pa sem si prihra- ; nil za najhujšo silo. Danes pat, sem fiosebno vesel, da jra nisem : še prodal. In vendar so mi zanj j: ponujali že štirideset tisoč zlatovJ! Ker smo pa ?e pri denarju", j* i nadaljeval, "prosim te. prestej, ali je tu notri deset tisoč fran-j' kov!"
In ponudil mi je svojo d^nair- , nieo. Jaz sem mu moral priznati. 1 da je toliko denarja res notri. i, "To je najbolj delikatna točka.!: pri kateri se tudi ti vdeleziš nin jega poskusa. Teh deset tisoč frankov treba, da neseš ti Darsv-; ju ie danes popoldne. — On je doma. to vent. — Porečeš mu, da j ima« nalog od Renečjevega očeta, i i da se mu takoj izroči sinovo menica za deset tisoč lraukov."
"Jaz te*a ne razumem1', odgo-' voril sem po kratkem premisleka,', pa radovednost je prevladala moj j, odpor. da bi >e tudi zlagal, četudi!] le M. Danvyju. Par ker sen ob!ju L bil, naroilo tudi isvrsim.
Oderuh je pri svoj<uu rokodel \ •stvu vajen enakih poravnav. Da \ je bila ta poravnava tako hitra, j, to se mi je *delo, da ga ni izne- , nadilo. Toda če bi bil imel glede , tega Se kak pomi*lek, opustil bi j ga bil, ko mi je irročnjo*" zndolr. nk*o rekel:
"Zatrdite gospodu M.'* — ime-' nnval mi je ttettčjevcga očeta —
da si-m jaz samo zato njegove-1 mu sinu poaodil ta denar, da ga obvarujem pred gotovimi kremp-'1 Iji. . In pripravljen sem bil mu! dovolili obroke, kakršne bi hotel. 1 Jaz mu dani predujem, če hoče. se enkrat in sicer kolikor hoče.'" 4 Tako je govoril ta lahko živec 1 ter se kazal prizanesljivega ne ' Hpametni mladini Toda grda nje- i gova hinavščtna me j<» prevzel. *
*	tako grozo, da seiu res iskren^ želel, da ae mojemu prijatelju po- j sreči njegova "resna šala". 1
Zato sem brez najmanjšega o- 1 malio\anja s^d«*č pri mizi in igr:» j joč whiAt nekaj ur pozneje omenit 1 prstana, kakor je bilo dogovorje " no. In vse je šlo tako i»o sekiricah 1 kakor je slikar napovedal. Našla sva Darsv ja v klubu, dobila Se če ! trtega in vsedli smo se k dogovor « jeni mizi.	I
"To je rodbiuski biser*odgo ■ i voril je Bordin na moje ■»•praša-uje in se smejal. ' Ta prstan imam ' ttnio, kadar igram za srrs'o. J're 1 očiten je. da bi ga nosil na sprehodu. Toda nikar se preveč n<* I razvnemaj zanj. ker kamen je — ' ponarejen."	i
" Ponarejen *'' skoro nehote j« \/klikni! Darsv; '"s takim okvir ■ jom, to ni mogoče!"	<
Tudi sedaj nisem zopet razn mel, kak načrt ima moj prijatelj « Zakaj nedaj lako malo ceni pr stan. o katerem mi je sam nove 1 dal, kako dragocen da je? Ven * dar pa je popolno dosegel svoj;] namcu, ako je liotol s tem prav v iivo zadeti mojo radovednost kakor tudi radovednost izkori5ee i valea svojih žrtev v Monte Curio j "Da, ponarejen", ponovi prija -j telj popolno mimo kakor dovršen t i komedijant. ""Docela ponare i jen!"	J«
Suel je prstan z mazinca in ga ; je dal meni. Jaz sem ga dal Dar avju in opazil sem. da so njegov, j
•	H'i zopet dobile oni pohlepni iz !: raz iz prejšnjega večera. ko j.- < gledal, kako se je naenkrat raz «ii la Bovarda vsa sreča pri igri ,
"Ponarejenih katranov", je de i jal, ' kaor je ta rubin, navadno ne opremi je j o s tako dfSfNWw i {j almrji. .."
"Teh misli j* bil vedno tudi moj ©Ae t odgovori Boi^io, * da ! so fi namreč dali v popravilo ne -poltenemu riatarju, ki je vdelal v < okvir ponarejen rabin, pravega I
tpo ohranil zase. Poglejte, saj to delo ni francosko. Zato je bil ?elo »^nenaden po smrti moje matere J i ko smo med izrednimi dragocenostmi nažH tudi rnbm s takim i okvirom... Oporoka je bila tako j jasna, da nismo mogli o tem dvo-. i miti."
! "Res", dejal je Dar-y, ko si je 'ogledal prstan od blizu in od vseh' strani, "to je delo zelo spretnega i umetnik* '. ter ie dal prstan na-j !zaj.
lj?ra se je nadaljevala. Toda oderuh je bil sila raztresen in to je kazalo, kako živo je zamišljen v neko stvar. Gledal pa je ves čas skrivaj na prstam in vedel sem takoj, na kaj tako misli; Bor-| din pa se je dela, kakor da bi te-; ga ne bil nič opazil. Jaz, ki sem; vedel za njegove namene, opazil!
da je tako ravnal s prstanom! kakor lovec škrjancev z ogleda-' lom. Svoje roke je pregibal na' vse strani, ko je mešal karte, tako da se jo rubin v i dej sedaj od ene.! sedaj od druge strani ter bliskal se j,- tako vabljivo, kakor da bi se zavedal, da ga porabi za ma-' Sevanje. Ko smo vstali cd igrp : je strup že deloval. Darsv je sto pil k slikarju v neki zadregi, ki .se mi jo pojasnila č«z kakih dc set minut, kolikor ča*>a sta se sa-1 ma razgovarjala.	'	|
4 Se že lovi"', dejal mi je moj prijatelj in se glasno zakrohotal. I ko je Darsv odšel. <:Kaže se, da ,d'Estfournel ni lagal. Uspeli je go. tov. Darsy me je namreč poprosil. I j če bi mu hotel za štiriindvajset! ur zaupati moj prstan, on bi s. želel prerisati okvir.*'
"In ti si mu ga dal?... Torei je res, da je rubin ponarejen?" j
" Kamen je pravi; saj sem ti že povedal, da so mi ponujali izan; štirideset tisoč frankov." j ' Že vem, kaj bo! On j?a nese zlatarju, kjer zve za njegovo I vrednost; jutri pa pride in ti po j ve, da ga je izgubil, prepričan . j da se ne bos kdove kako jezi« za j kamen, o katerem misliš, da jt-! ponarejen. Ti pa mu zagrozi*. dr ,ga daš zapreti in porabiš ta nje j 70v strah, da mu izsiliš-še drugo j menico, ki mu jo je" Renč podpisati. Tako dobi Darsv deset tisoč frankov, katere je v resnici post> . dil — za obresti se pa obriše. In kakor sodijo pravniki, bi bilo t ■ . pravično."
"Na debelo sklepal", odgo ' voi i od Bordin ironično, ^a kar se pa nisem dosti zmenil, ker m* je ta uganjka res preveč zani mala.
"Ti do voliš, da ti ne odgovo ' rim", je nadaljeval, "saj sva se tak«> dogovorila. Samo prosim te da prideš jutri točno ob pol pe 1iii v klub. Darsy bo že tam; ja:: pa pridem ob petih. Te pol ure on 'porabi, da tebe izpraša, kaj sod* o meni. Poveš mu. <k1 kake rodo-vine tla sem. kdo so ti Gorki, če mu to slučajno Se ni znano. V pra j ša te gotovo, če sem bogat. Pri-j poveduj mu. da sem bil zelo bo «at. da pa živim zelo zapravljive ' in da me igranje veliko velja Sploh vse tako uredi ter ga po trdi v m>li, da sem v zadregi..."
Seveda sera prišel na sestanek Darsv je Kil v resnici že tain. On dil sem se. da je moj prijatelj ta ko točno uganil vsa vprašanja, k . mi jih je stavil otloruh; videlo s- \ mu je, da silno hlepi kupiti ru " bin. o katerem je vedel, da je pra-j vi. ter mislil, da «?a ima njegov lastnik za ponarejenega. Veh kansk dobiček ga je tako pre vzel, da je nestrpno pričakoval slikarja.
"Ali je gotovo, da pride danes vaš prijatelj!' je dejal in neprt stano gledal na uro.
"Gotovo, saj bova skupaj ve čerjala."
"Jaz mu moram dati nazaj rubin. ki mi ga je zaupal."
Poirfeda! me je in izvlekel iz /e ;pa prstan, skrbno zavit in ga je tehtal v roki. Jaz pa kakor da b prezrl ta njegov pogled, v kate rem se je odsevala skušnjava, da izvrši to tatvino.
"To je nekaj čudnega, tak lep kamen, pa ponarejen... In ta o kvir! Reči moram, kar em dejai včeraj: To je nekaj posebnega!... Zdi se. da je morala biti ta Oorka zelo bogata, da se je kratkočasila a takimi malovredni-mi igračkami... Poznam M. Bot dina kot slikarja, a ne poznam ga kot milijonarja. . "
"To tudi res ni *, odgovorim iu nadaljujem n svojo ulogo. Pripo vedoval sem mu, kako zapravljiv je ta umetnik in kako strasten igralec. Bil sera v zadregi, kako bi še obrekoval svojega prijatelja, pa me vendar Bordin tega re-■ii, ko vstopi v dvorano temnega obraza, begajočih oči ter ves ras-burjen. Nisem še videl igralca, ki i
t
bi bil tako izvrstno igral svojo ulogn.	j
'; -Vli. vi ste mi prinesli nazari moj prstan. <yospod". dejal mu je nenadoma. "Prav žal mi je. da* sem ga vam posodil. Brez njega sem bil in zato sem imel smolo... Alt ni to Čudno, dragi moj?'* pri-! stavil je, obrnivsi se do mene. i "Po kosilu sem šel poslušat godbo v Monte Carlo. Treba samo' ! odpreti oči tualcj in takoj se pre-! pričamo, da se tu ne sme igrati. 1 Kdo pa je plačal vse to zapravlji vo razkošje, stavbe, terase cvetne nasadef Kdo * Oni, ki izgub 1 1 ja jo pri zeleni nii^i... He. moj dragi, enega si lahko takoj ogle-Jd$š... Igral som in izgubil. N? povprašuj me, koliko .. Da, želo nezadovoljen sem sam s seboj." I ! Tako tožeč šel je k ognjišču in1 si nataknil vrnjeni prstan na ma-' zinec. *iu s hrbtom proti ognju, roke v žepih za seboj v fraku za-i čel si je greti svoje podplate, vztligajoč zdaj eno. zdaj drugo nogo. ter se ni prav nič brigal ne
Darsyja, ne za mene. Namesto da bi odšel, kar b: bilo čisto naravno ob taki neotesanosti, je o-deruh vendar ostal in se ni nanil. Na ustnicah so mu trepetale besede. katerih pa ni upal spregovorili. Prižgal si je cigaro, da si da vsaj neko podobo, prav kakor je oni večer napravil v sosedni sobi moj mladi prijatelj Re-ne. njegova žrtv a, in prav kakor Renč me tudi ta potegne na stran in polglasno spregovori:
*	M. Bordin je videti zelo slabe volje; morda vam bo znano, če potrebuje kaj malega kot predujem. jaz imam sedaj toliko, da bi mu preložil. Slučajno sem dobil nekaj pri igri. .. Jaz res ob eudujem njegove slikarije, prav zelo. . . In res bi bil prav vesel... Pa na nekaj sem se domislil. Jaz zbiram stare prstane. Tudi njegovega mu rade volje odkupim."
"Kje smo", si mislim, "in kam •'-ledja drvimo. . "
In glasno mu rečem : Zakaj pa njega samega n* vprašate, gospod?"
Bordin pa je v tem obrnil glavo, kakor da bi slišal, da se raz govarjava o njem.
"Gospod Darsv mi je pravil o tvojem prstanu; rad bi ga imel za svojo zbirko; žiJel bi vedeti, če si ti voljan, da ga ran prepustiš."
"Da bi prodal svoj prstan?... Tale '.. . vzklikne slikar, dvigne roko in ogleduje rul>in. In na svojem obrazu je kazal začudenje, kakor se opazi pri človeku brez denarja, ki zagleda nenadoma priliko, da bo zopet lahko pričel živeti, česar ni več upal. Svetlikal je z obrvmi, ustnice so m v trepetale kakor zapravljiveu pred novim zakladom. Oj. čudovit komedijant! Zmajal je z rameni, bridko se načmeril, kakor tak, k: obupa nad stvarjo, ki je zanj nedosegljiva. Obrne se k Darsy ju in reče:
"Saj vendar veste tako dobro kakor jaz, da ta prstan nima nobene vrednosti, ker je kamen po narejen. . . Vera, da ima dragocen okvir. Vendar, kar bi mi vi mogli dati, bi bilo le malenkostno v primeri na spomin, ki ga ima ta steklovina zame." ,
*	Jaz zbiram take stvari", odgovori oderuh čisto mirne.
Ta drugi komedijant, toda bolj nevaren, se je delal smehljaje, kakor bi bil res amateur v teh stvareh, pa je le hotel napraviti zlo-' čin, in to vedoma iu namenoma
"Ta prstan s ponarejenim kamnom", je nadaljeval, "ima zame samo caradi sloga prav tako ceno kakor za vats. morda še nekoiiko večjo. Vi imate še druge rodbinske dragocenosti, ta okvir pa jo morda edin v svoji vrsti... Kacj bi rekli, ako bi -vam zanj ponudil". in njegov glas se mu je ne kani vstavljal, "štiri tisoč frankov?"	'
"Štiri tisoč frankov?" ponov: Bordin, kakor prestrašen vsled visoke s vote. In zopet je pogledal prstan, zmagal z glavo ter rekel: '" To vendar ne gre! To je več ne-1 go desetkrat toliko kakor je vreden ... Toda kaj mi je poutagano s štiri tisoč franki? — Vendar pa mi ta prstan ni samo drag spomin, prstan mi je tudi skrivnosten zfakiad za v.ubo.. :' |
"Torej pet tisoč!" rece. Darsv.
"Pet tisoč. . ?" reče za njim zopet slikar, ponavljajoč svojo zvijačnost in ogledujoč svoj prstan. Znova se mu obraz na gubi. ■rastne se mu tresejo in pest se tu j stiska.
• Tedaj pa *»«m opazil najbolj čudovitega simulamta pred seboj. Kakor «da bi se boril v srcu pa naenkrat izsilil iz sebe besede ■
"Ker tako ®elo hrepenite po tea portion, gospod, da hočete aaj plačati naravnost nesmiselno
k
'ceno. sem pripravljen in ga vam prodam. — Dobiti moram deset tisoč frankov ali pa nie .. t'e mi jih dr.ste, je ta ponarejen ritbin vaš... Sicer mi je neizmerno veliko na njem, vemlar, če mi toliko daste, se vsa.i nekoliko izplača ..."
In suel je prstan z mezinca, ko je stavil to ponudbo, in sicer tako, kakor da bi mu bilo težko, žeto je tiuii obrnil proč oči. ko mu e-a ie ponudil.
Darsy ju je obraz kar trepeti*!, tako je bil razburjen. Brez daljnih besedi seže v žep po svojo de namieo. potegne iz nje šop bankovcev, brez dvrna one, ki sem mu jih prejšnji večer izročil, da sem dobil vrnjeno zadolžnieo z\ svojega mladega prijatelja.
Darsv je ponudil šop bankovcev Bordmu in ta mu je. izročil prstan.
Nato pa me vnuk komtese Gor-kc. kakor bi ga bilo sram take ne-častne kupčije, prime za roko ter me potegne kakor norec od zelene mize, kakor bi se bal, da se zma-ščuje nad njim.
' Železo je treba kovati, dokler je vroče", mi rece. ''Sedaj je pol šestih ura; ob šestih smo v Monte
<	"arlo. še pred večerjo dobim vse, kar sem izgubil. Ali staviš?"
Komaj sva bila izven kluba, zakrohotal se je kakor prejšnji večer m ponavljal:
"Kar je. je! Kar je, to je!" In slovesno je dostavil: "Pravico prepustimo Bogu!... "
"Torej, ali sedaj ze razumeš?"
In pri tem on prinese iz žepa prsi asi popolnoma enak onemu, ki ga je ravnokar pred mojimi očmi izročil Darsvju iza cel šop bankovcev. Potem pa reče:
"To je isti prstan, samo v tem je pravi rubin. Moja pokojna stara mati je strastno ljubila dragocenosti, kakor sem ti že omenil. Nikoli še ni ločila od njih, tu tli na potovanju ne. Njen soprog je bil skopuh, to na Poljskem sicer ni navadno, vendar je bii. Zato ji je dal napraviti raznih di-jamantov, Safirov in rubinov po dvoje in vselej, kadar sta šla na pot. silil jo je, da je vzela ona. seveda ne vedoč, ponarejene kamene s seboj. To j«* on storil, ker se je l>al, da bi ji kdo pravih kjr na potu ne ukradel... Tako sem priced jaz v posest teh dveh prsta nov. Ako ga znotraj pogledaš, videl boš, da ima ta majhen križec vrezan; v tem se razločita... Včeraj sem imel na roki pravi prstan in dal sem ga Dars.vj«, rekoč, da je ponarejen. Poštenjak, on jo seveda tekel naravnost k zlatarju, da preskusi kamen. Zlatar mu je zagotovil, da je pravi. Darsy je mislil, da sem jaz bedak. Tu sem mu nogo nastavil. On je mislil, da sem jaz sin take rodbine. ki nikdar ne pregleda računa, ki ga treba plačati, še manj pa da preskusiti dragocen kamen..
<	>n se sedaj raduje, norec! V svoji kratkovidnosti je bil prepričan. da sem mu jaz prodal prstan, ne da bi se poučil pri strokovnjaku, ali je kamen pravi ali ne, za deset tisoč frankov... Pričakujem ga za jutri. Toda priznati mi moraš, da sem dobro delal. Seveda si ne prisvajam, da son si sam tega domislil, ker, kakor ti znano, sem to bral v spominih, katere sem ti že omenjam. Šlo se je samo za način."
"Torej je bil rubin, ki si mu 2a prodal, ponarejen?" vekrik-nil sem naravnost očaran vsi cd tega razodetja.
"Ponarejen, da popolnoma, kakor mi je bilo čast to tudi povedati Darsvju. Tebe pokličem za pričo, da mu nisem lagal, rekoč: Ta ponarejen rubin je vaš! Ali .so to prav moje besede, da, ali ne ? " '
"Da, ti si torej le na videz grel svoje roke ob ognju, medtem pa si snel pravi prstan in ga nadomestil s ponarejenim, on pa je raisJfl. da je kupil prstan s pravim rubinom."	t
"In da me je o-slepari!'. — Do kakega sklepa si torej prišel?"
"Do tega, da ne morem prenesti mirno, ker sem se vdeleževal, kakor si sam rekel, 4resne šale', toda to je vse kaj več."
"Ti si mi dal besedo, da mi ne boš dajal moralnih naukov", pre-i kine me Bordin in se še vedno srneja. "Vedel sem. da sneš besedo. Toda jaz sem hotel le na led speljati sleparja. In to sem todi dosegel. Cisto vse eno pa mi je. ako si ta negodnik Rene izpdso-jujc denar sto od sto. Torej ti je prosto, da 1st variš položaj, ka-karšen je bil poprej. Ti imaš ms-nieo mladega norca v žepu; pojdi v klub, povej gospodu Darsyju prav jasno, to ti dovolim, kako
sem ravnal, da dobim denar na-
' - • .... • ... ..
za j. Vrni jih naši žrtvi' in princ-j si mi moj ponarejen rubin..."
"Jaz tudi res grem". «eni od-] govoril in sel v resnici v smeri proti klubu. Toda vstaA-fl sem se in se hitro vrnil. Zagledal sem Bordina, ki n1e je opazoval in se Še vodno snnejal.
'.'Ne, tega ne morem storiti. Morda imaš pa le ti prav. Ta tolovaj je hotel tebe okrasti, kakor je osleparil Reneja. Dobil je. kar je pošteno zaslužil."
"I11 da ti popolnoma razpra-šim tvoje pomisleke, zagotovim ti, da tudi njemu samemu dam nauk. kakoršnega zasluži", reče Bordin. "Jutri ob isti uri gled, da si zopet, v klubu. Verjemi ma. 1 da bo kanal ja manj zmagoslaven j ako mu tuintam pewteni ljudje dokažejo, da vedo tudi porabiti isto orožje kakor on."
Priznati vam moraan, da sem kljub svojemu pomirjenju bil veliki zadregi, ko sem vstopivši. s svojim prijateljem drugi dan v sobo. kjer se je prejšnji večer do , igral ta prizor, zagledal Darsyja. ki je čakal pri vratih. Sleparju! se je brala z obraza neka drznost, j kise je takoj pokazala tudi v njegovih beseda<h.
"Čakal seni na .vaju, gospodr. moja", nama jc dejal ter se. pri družil k neko nesramno brez-obrazfiostjo. "Vi ste dobili šavo, kaj ne da?"
"Kakšno stavo?" vpraša slikar in to z izrazom čudečega se otro | ka. Želel bi. da ste ga vidoli ter slišali, kakor je poudarjal be-' sede.
"Kakšna stava — 110 glede va-j šeea prstana!" ponovi oderuh in srd <mu je rastel. "Ne nadaljuj t r te komedije, gospod, sicer bi mi-, slil___"
"Kaj bi mislili, gospod?" reče slilcatr Bordin. "Vi ste krapili za pre-tiTano ceno ponarejeni rubin, o katerem sem vam pred pričami izjavil, ida je ponarejen."
Imenoval je meiv> in četrtega soigralca pri whist a.
'" Ali ste mi morda kar na slepo plačali deset tisoč frankov za rubin, ki je vreden štirideset tisoč frankov?... Sploh pa, gospod: kdo pa ste vi?" Tn tedaj mu je z zaničevanjem v očeh in z žalitvami v besedah rekel: "Ako kdo peča s tako trgovino, kakor. vi. in posoja neizkušenim mladeničem. ki so v stiski, kakor Ren vj ju, deset tisoč frankov, pa iztisne od njeiga podpis na menici za dvajset tisoč mora biti le vesel, da je le od časa do časa prisiljen po-! vrniti stvar, in sicer .prisiljen na kolikor mogoče lep način .. Ako pa mislite, da s-te opravičeni pri-j tožiti se v tej zadevi, vzeli bomo; kot sodnike člane klubov p ga od-, bora, ker se je vse tukaj izvršilo j Al i vi tega nočete t Tedaj pa o j pustite take nevredne kupčije in j Injklite veseli, da ste dobili deset t isoč frankov, ki ste jih res poso-j dil i -gospodu M., in imate polej' te<ra še ta prstan za obresti. Jaz ara vam pustim — za vašo zbirko. Dolrili ste s tem gotovo svojih sedem od sto, ker zagotavljani vas ta okvir je res nekaj redkega." j
Ali ste kdaj v svojem življenju ubili kakega modrasa s svojo palico? Njegova nevarno stlačena glava ne kažo bolj izrazito obne-1 moglega srda. kakor ga je kazui elegantni Darsjr na svojem božjastno skrivljestiem obrazu, ko mu je slikar kakor rabelj govoril, lies, kakor rabelj je stal pred njim in Darsy se ni mogel vzdržati pred njim. Hipoma je izginil iz sobe.	j
Nato mi je Bordin rekel z zadoščenjem, ki mu je sevalo iz oči '
"Nie ni odgovoril. Ti si ga vide-. Nikar mi torej več ne reci, da sem imel morda prav, marveč kar naravnost reci, da sem imel prav."	j
"Da, ti si imel prav", sem mu pritrdil. "Ali so imeli prav La Fontaine, slikar in gledališč ni igralec — ali ima prav general Turenne, ki je ostal raož-beseda1 tudi nasproti tatu. "
"To so tatovi", dejal je "jaz sem pa Turenne... Tu je dovolj snovi še za daljše razgovore. ka kor je ta dogodek, ki sem ga pripovedoval pri omizju go?pe M. Oderuh jo je »kupil V	j
POZOR, ROJAKI!
Na prodaj je 80 akrov obsegajoča farma blizo Navlor, AIo. 32 akrov je nanovo iačiščenih. ostalo, gozd ter vse z žico ograjeno. Na1 farmi je hiša s tremi sobami, vodnjak in hlev ter je oddaljena le 3 milje od železniške postaje in 10 minut do šole. Proda se pO ar: ki ceni in tndi na izplačila. Nsfcar.č. ne j a pojasnila daje lastnik:
' Frank Zvetmt, 5323 Reber PI.. St. Louis, Mo.
(10.14-15)
Žena mu je ozdravela.
Vsak moški, ki ima ženo ali ljubleo, vsaka ženska, ki hoče biti zdrava in čvrsta, se bo zanimala za to pismo, ki
prejel H. H. Vou Schlic-k med tisoči iu tisoči drugih, katerim je Bolgarski Krvni Ca j pomagal. r>raga Marrel Products družba :—
Moja žena je bila fizično uničena. Bila je neozdravljivo zaprta, dokler ni pričela jemati vašega čaja. Preje ji> rabila vsakovrstna zdravila, toda brez uspeha. Zdaj je zadobila popolno zdravje in lahko vzgaja naju otroke In upravlja vse v liiši. Tu je zopet en dolar za eno škatljo čaja. Vas udani Emrecli Kaveoansky. R. F. 1». No. t. Box Sir. ldllionvale. Ohio. Ali imate škatljo te^ ga znamenitega čaja doma ? NaroC-ite si sa še danes.
Nikar ne žrtvujte svojega zdravja 7 3>onaredbami. Vedno vzemite original z jKxlpijiom H. H. Von Stlilieka na zavitku. Za sedem mesecev zadostuje le S1.00 s poštnino vred. Pošljite gotov denar, znamke all money order, ali pa naročite na C. O. T>. Prirejen In jamčen le pri:
Marvel Products Company
9 Marvel Bldg. PITTSBURGH. PA.
Opomba. Ako hočete, da zavitek pri
imritčimo. potem pošljite še lfk-.
Ugodna prilika.
OGLEJTE SI FARME
V ST. HELENA. N. C.
f
•St. Helena, N. C., leži v bližini velikega mesta Wilmington. N C., in tu imamo še čez sto izčišče nih in razoranih farm. Zemlja je izbrana najboljša in razdeljena v farme po 10 in tudi več akrov Tukaj rodi vse, in sicer S mescev v letu. Podnebje je zdravo in prijetno, ker nikdar ni prevroče in ne premraz. Dobra pitna voda.
Od že preje označenih farm so prodane št. 9, 11, 12, l!> in 14. Tn zdolaj opišemo zopet par farm. ki še niso prodane.
Farma it, 16. — Izvrstna mala farma, obsegajoča 10 akrov fint zemlje. Lepo barvana priknp ljiva hiša. Mala šupa. Na prijaznem kraju ob glavni cesti, po leg postaje. Vsa zemlja je izčišče-tia in kakih osem akrov je izora nih, en del zasejan in to zemljo se vsakemu lahko priporoči. Cena -t 1150, plača se $2S7.50 takoj in po $172.50 na leto v petih letih.
Farma št. 19. — Ta farma ob sega 10 akrov, ima prostorno hišo s štirmi sobami, prijazno pobarvano. Mala šupa, studenec in mali vinograd. Leži ob glavni eesti, blizu postaje, cerkve in šo le.	akrov fino obdelanih in
ostalo je dobra zemlja, katero se laliko še izor.ie, če potrebno. Na to farmo se lahko takoj naselite. Lepa prilika priti do dobre farme. Cena $1150, plača se $287.50 takoj in $172 50 vsako leto v pe tih letih.
Farma št. 21. — Deset akrov fine zemlje brez poslopij. Kupec lahko rabi sosednje poslopje, dokler si ne zgradi svoje lastne hi^e. ves materijal za zgradbo poceni. Leži na severno stran železnice okrog % milje od postaje, cerkve in ljudske šole. Vsa zemlja je iz čiščena in polovico izorane. Ostalo se takoj lahko izorje. Cena $500, plača se $125 takoj in po $75 na leto v petih letih.
Faraia št. 276. — Ta farma ob sega 11 akrov prav ob progi Atlantic Coast Lino železnice in je blizu pc^staje. Vsa zemlja je izči Scena lesa. Sedanja cena je $700 toda nadaljuje se z delom in prištelo se bo še stroške za razne naprave. Pogoji: eno četrtino na prej'in or,ta nek v letnih obrokih v petih letih.
Enakih farm je na izbero in tu di imamo mnogo zemlje za pašnike, katero zemljo našeljeniki lali ko rabijo, dokler ni prirejena za razprodajo.
Vsa zemljišča so last Mr. Hugh MaeRae & Co. in na zemljiščih je Mr. L. N. Johnston superintendent, kateri daje naseljencem nasvete in jim je v pomoč.
Družba nima kričavih agentov in zato tudi ne kliče špekulantov, za katere ni prostora v tem kraju. Namen družbe je, da se vsak sam prepriča in potem Šele kupi. Družba noee špekulantov, ampak le pridne naseljence, ki si hočejo z delom vstanoviti svoj dom in ne pa z mešetarijo. Take potrebuje mo, pa nobenih drugih, ker za zadnje pri nas ni prostora.
Vsak prvi iu tretji torek v me sccu je znižana cena za vožnjo iz Washingtona, D. C., do St. Hcle na, N. C., in stane ie $11.10 za sem in tja. V slučaju, da se odlo čite za obisk na farme in želite kaka nadaljna pojasnila, nam pi Site in mi vam bomo dragevolje pojasnili, kar boste želeli.
North American Farm« Assn. (tac.)
17 Battery Fl, Hew York. N. Y.
NAŠI ZASTOPNIKI, f
kateri bo pooblaščeni pobirati naroČ i nino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" Je: za celo let«>^ $3.50, za pol leta $2.00 In ca Četrt lci* | pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdi Ir, za svoto, katero Je prejel la Jib roja--' kom priporočamo. San Franelseo. CaL: Jakob Loviin Ueuver, Colo.: Lonls AndolSek in I Frank Skrabee.
Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk Poeblo, Colo.: Peter Cullg, John i Germ, Frank Jsnesh ln A Koehevn.
Salida, Colo, in okolica: I .on! 3 1 Costello.
Somerset. Colo.: Math. Karnely. Clinton, Ind.: Lambert Bolsknr Indianapolis, Ind.: Alois Bnduisa ( Anrora, IU.: Martin Jnrkaa In Jt-r nej B. VerbiC.
Chicago, I1L: Jos. Bostl5, Jos Bil?n In Frank Jnrjovec.
Depue, UL in okotira: a. MeXnarl j. Joliet, 1IL: Frank Bambieh. Anton ; Bambich, Frank Laurich, a. OlwrMar j in John Zaletel. I La Salle, I1L: Matija Komp. Livingston, 111.: Mih. Clrar. Nokomis, 111. in okolica: M« t h. Galshek.
North Cliieago, IU. In okolica: Autoo Kobal m Math. Ogrin.
50.	Chicago, 111.: Frank Cerne. Springfield, I1L: Matija BarborlC. Waukegan. I1L in okolica: Math.
OgTiii ln Frank PetkovSek. Cherokee, Kans.: Frank Režlsnlk. Kolumbus. Kaos.: Joe Knaeflc. Franklin, Kans.: Frank Leskovo«-, j Froutenac, Kans. in okolica: Firm ln Frank Kernc.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk ln Peter SehneUer. Mineral, Kans.: Frank AuznStln Kingo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmillcr, Md. in okoUca: Frank [ Vodoplvee.
I Baltic, Mich.: M. D. Llkovlch.
Calumet, Mich, in okolica: M K. Kobe, Martin Rade ln Pavel Shalta Detroit. Mich.: Joa. Glasich. Manistique, Mich. In okolica: Joca j Kotzian.
Chisbolm, Minn,: Frank Govže. Tik. Petri eh in K. Zgonc.
Ely. Minn, in okolica: Ivan Goate. Jo;?. J. Peshel, Anton Poljanec In [.onis M. Perni5ek.
Evelcth, Minn.: Louta Govie in JarlJ Kotze.
Gilbert. Minn. In okoUca: L. Ve»el. Hibbing, Minn.: Ivan Ponše. Kitzville, Minn. In okolica:
, Adarulf h.
McKinley. Minn. In okolica: Fr. BoJc. New Dulutb, Minn.: John Jerina SarteU, Minn, in okoUca: F. Trlller, Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch.
51.	Louis, Mo.: Mike Grabrlan. East Helena. Mont. In okolica: Frsnk
Petri nh.
Klein. Mont.: Gregor Zobce, iircat Falls, MonJ.: Matb. Url. h. Roundup, Mont.: Toma? Paulln. Daivson, N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda. N. Karl StcrnlSa. Little Falls, N. T.: Frank Gregorka in Jernej Per.
Barbcrton, O. ln okolica: M«rh. i Kramar.
I Bridgeport. <>.: Frank Hočevar.
Collimvood, O.: Matb. Slapnlk :a Jolm Malovrh.
Cleveland. O.: Frank Sakser. Jakob Debevc, Chas. Karlinger, J. MarlnClc. Frank Meh, John Prostor lu Jakib Iiesnik.
Lorain, O. In okolica: Frank Antflc, Louis Balant m J. KumSe. Niles, O.: Frank KogovSek. Voungstown, O.: Anton Klkelj. Oregon City.Oreg.: M. Justin In J j Mlslcy.
Allegheny, Pa.: M. Klaricb. Ambridge, Pa.: Frank JakAe. Besemer, Pa.: Louis Hribar. \ Brougbton, I'a in okolica: Aato«
Ipavec.
Bnrdine. Pa. fa okoUca: JoLa
; Demšar.
Canonsbnrg, Pa.: John Kokllrh. Cecil, Pa. In okolica: Mike Kočerar. Conemangh, Pa: Ivan Pajk, V!d RovanSek In Jos. Turk.
Claridgc, Pa.: Anton Jerina tn Anu*
KoZOglOV.
Dnnlo, Pa ln okoUra: Joseph Suhnr. Export, Pa.: Louta Supančlč tn Fr. Trebets.
Forest City, Pa.: Mat. Kamln, Fra.-.* Leben m K. Zolar. FareU, Pa: Anton Valenttnčič. Greensburg, Pa. in okoUca: Frank Novak.
Hostetter, Pa la okoUca: Frsnk
Jordan.
Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc.
Luzerne, Pa. la okoUca: Ant Oaolnik.
Manor, Pa ln okoUca: Fr. Demšar Moon Run, Pa.: Frank Maček In F-PodmllSek.
Pittsburgh, Pa. ln okoUca: 11. r. Jakobich, Z. Jakshe, Klarlch Mat.. I Magister, I. Podvasnik In Jos. PogaCar Beading, Pa in okoUca: Fr. Špcbar South Bethlehem, Peana.: Jem. Koprlvgek. Stcelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa In okollia: Fran* Schlfrer.
Tyre, Pa In okoUca: Alois Tolar. West Newtao, Pa: Joslp Jovan. WiUock, Pa: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: J. Kastell« Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: o. . Porenta.
Davis, W. Va In okoUca: Joba Brosich In John TavielJ. Thomas, W. Va. tn okoUca: 1.
Korenchan.
Milwaukee, Wla: Aug. Oollander ia Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton He, Martin Kos, John S tam pfel In Beronln Svetlin.
West AlUs, Wla: Anton Demfiar la Frank Skok.
Kock Spriags, Wye.: Frank Fort ana, "A. Justin, Valentin Mn reins In Val, H teličk. _
III?11
wfo iniiiw	sveta Barbari
[g)--[gj
uomim ottivi nvnun
FOREST CITY, PA.
flUFNl [JtADNIKIi
» TAUCHM*. «74 Aimj Ara, Rock Bprtm W»« "MpradaMlnlk: JAKOB DOLENC, box 181. HrongJbton Pa
: ***** PAVLOVClC. box «47, Fore* City, Pjl "Wtai tajnik: AVGUST GOSTIftA, box 810, For«« City, Pa. ^mmSutk: JOSIP MAKINCiC, 0806 St. ClaLr CBe»«iand. OkU *H»«j«ni blagajnik: AST. HoCHEVAK, HFD. No. 2. box 11LL Bridgeport, OkW
NADZORNI ODBOBf
"^•Bdnlk nada odbora: JOSIP PETERNEL, box 00. WlUock. Pa.
L nadzornik: J CRN EJ HAFNER. t»« «3. Burdioe. Pa
•MMuraik. IVAN OUuSjeu, ettfi A 157th Bt, Cl*v«iaad, Old*
POROTNI ODBOR: <vaflMflBll porot, odbora: MARTIN OliRBŽAN. box 72, R. Mineral, i porotnik: FRANC TEROPClC, R F. D. Na 8, dox 1«, FortSmltt. Ark • »arocnlk: JOSIP GOLOB, 181« do. Uth St. Sprlnrflold, 111
TRHOVNI ZDRAVNIK: JOMF ?. iRlflH, «41 R Oblo bU Plttrbarek. **
glasilo:	NARODA". M Cortlaa<lt Bt, Ro« Ivr% u. X,
OMjona drnfltra, odrona njih uradniki ao naprofenl pošiljati rso i* oao dlroktno na glavnega tajnika ln nikakor dragega Denar naj m pa do «Ua odlno potoni potolk, okepreonib »u banfinlb denarntt nakaanlr nlka tor pa ne potom privatnih dekor, na naalor: Frank ParlordC, Finnan k Minora National Bank. Foreot City, Pa
V slučaja, da opaaljo droit red tajniki pri poroOUh (liram tajnika aaka pomanjkljUoatl. naj to nanndooa naanaaljo oiada Sar^nSaTS m mman napako popraviti.	J '
FINANČNO POROČILO ZA MESEC APRIL 1917.
iS te vilka	Dohodki	izdatki številka •	Dohodki	Izdatki
1.	312.43	161.00 51	16.53	
	41.S8	1 66.00 52	10.29	
3.	259.87	219.00 53.	195.74	123,00
4.	64.98	51.00 r,4.	69.29	46.00
5. 6.	21.27 176.47	96.00 5*K	143.47 37.46	82.00
7.	118J3	315.00 57.	52.92	
8. !>. 10.	169.50	58.	108.a3	10.00
	:>:,.:».-» 79.19	8.00 r>9. 60.00 Go'	42.22 49.32	64.0C
11.	79.22	80.00 G3	20.05	
13.	109.52	42.00 C4	68.69	
14.	44.78	61.00 (i.-,.	140.27	78.0C
la.	40.64	60.50 06.	32.82	
16.	I65.3y	183.00 67.	84.15	45.0C
17.	368.43	345.01 C8	191.96	172.0C
IS.	48.60	16.00 t;q	110?01	91.0T
19.	148.54	23.00 70.	64.04	38.5C
2CL	89.49	53.00 71	110.73	
21/	140.93	100.00 72	58.35	
*»»>	56.26	54.00 73	12.73	
23.	90.97	41.00 74	20.57	1 j
24.	39.47	21.00 75.	14.73	
25.	56.80	296.00 7t;	67.38	
26	344.59	55.00 77	65.65	19.0C
27.	- 108.53	106.70	42.49	
28.	77.63			48.0T 62.0f 18.or
29. :to.	140.67 176.31	TO 540.00 81. 80.50 S2.	59.91 50.07	
31.	151.34	715.00 j S3*	28.48	1S.0C
32.	105.44	19.001 84	24.70	26.0f
33.	128.11	89.001	31.54	22.0T
34.	62.12	; >n.	96.78	1.7F
35. 36.	100.07 21.17	254.00 87. j 88.	52.41 2C.S9	15.0C
37.	107.10	S7.00| ki).	33.15	35.0T
39. 41. 42.	78.65 177.53 63.15	46.00 f*). 118.00 91. i 92.	52.14 54.01 77.23	109.0T 5.Cf S7.0C
43.	93.79	93.	43.55	
44.	235.15	282.50 94.	33.90	6.0T
46.	59.10	278.00 95.	40.26	
47.	90.33	28.00 96.	43.84	
48.	40.1 C	8S.0C 97.	32.45	
49.	57.00	38.001		
50.	81.01	i	7888.86	6457.8c
Listnica uredništva.
I. K., La Salle, 111. — Vaš dcj>is jc preveč oseben. zato ara ne mo remo priobčiti. Poravnajte prepir doma; rojakov to ne zanima. Poročajte kaj drugega. — Isto volja o dopisniku J. 4. iz Ln SalJe. 111.
Rada bi izvedela zu naslov ANTONIJE LADK', nmoŽMif Kre-sevi<?. Doma je iz RaV-ič pri Pod-(rradu na Primorskem. IYokmu jo. da «e mi javi. kei aliaala sem xalostmo vest in l»i rada i/. • vodola vso podrobnosti o »jej Mrs. Mawy Ladi**. omotena Kre sevii, 1 iox 251. TMkforrte. Pa. (12-15—5)_
POTREBUJE 8E
pozdarjo za Charcoal Iron Co. of America v državi Michigan. Za pojasnila obrnite se na: Matth. Kerne, P. O. Box 3, McMillan, Mich. _(7-12—5)_
licem svojega brata ANTONA J CHANT, doma k vasi Gore Ht. 18 pri Kotuendu na Gorenjskem. Prosim ga, da mi oglasi ; Frank Jnhant, c/o Glaa Na rodi, <82 Cortlamfc St.. New Vork. N. Y.	(ll>-12—Z)
>'	•' -	- 'i,	• , "V* K'	• *	'
Rad bi izvedb za naslov svojeg-j prijatelja JOSIPA POTEPAN. podomaue Goršee iz Male Bukovec na Notranjskem. Če kdo ve. prosim, da mi naznani, al: nnj sc pa sam oglasi. — John ZtoscL Box 58. Pickens, W.Va. < 12-15—5)
Kad hi izvedel za naslov rojak r, FRANKA KlIRKT. Doma je iz Mere pri Divači iui Krasu. Ne dolgo nazaj se je nahajal nekje v Potter Co.. Pa. Prosim cenjene rojake. <-e kdo ve za njegovo bivališče, da ga mi javi, ali naj se pa sairn oglasi. — Mike Le-narvie. 206 _ 57. St.. Pifcts-_hnrglj. IV	(12-15_5)
NAZNANILO.
Našim rojakom v Thomasu, W. VaM in v Dod&o-nu, M d., ki so prosili, da bi prišel k njim slovenski duhovnik, pri katerem bi opravili svojo velikonočno dolžnost, sporočam, da pridem v Thomas, W. Va., dne 36. maja, kjer ostanem tri dni. Odoudot sc podam dne 19. maja v Dodsor, M d., kjer o-1 .nanem nekaj dni. da lahko vsi opravite svojo krščansko doli-nom.
P Uenigen Snoj, U. F. M.
(10-12—5)
FRANK A. SC0TT
iz Clevelanda; načelnik mnnicijskega odbora.
Smodnik.
' Od dobrili razstn-iiv moramo i zahtevati, da oh najmanjši teži ir. >iostornini razvijajo eim največ plinov s čim najveejrf napetostjo; nadalje se morajo dati na čin. -'nostavneijži način pripraviti do "k&plozije; njihova oblika bodi piiročna; eksplozija toliko hitra, kolikor odgovarja našim name iom; in končno nomajo biti snovi toliko stalne, da ne razpadu jo j 'mvz naše volje in da oh \-arnei.i I previdnem in	ravnanj it /J
»jimi n<- pride do eksplozij in ne j sreč.
Kemija pozna jako eksplozivne! novi, ki bi siecr bile jako upo-j ahljive, a so tako občutljive, da! o radi svoje velike razpadijivo j =ti, radi svoje neverjeime labilite-te povsein izključene od praktiC*->.e nporal>e. Naj omenim radi pri-•nere dvoje teh skrajno eksploziv-tih Miovi. klorovega dvsivca iii iotlovega d ušive a. na katerih se j« i alike pmpi-K'ati, da jih skoro' Tsak trosžjaj. najralilejši sunek' di udarec, da. cedo stik in solne-! 'a i ne spravi do silnega razpoko.1 Klorov dušivee napravi jamo s >ainočjo električnega toka iz raz-j topine navadnega salmiaka v vo-' li. Klorov dušivee je umazana o-fa&ta tekočina, katera se takoj •afzpokne, ako se je dotakneš spe ■osom. namočenim v terpentino--em olju, ali ako ga vržeš kapl jico v vročo vodo. — Jodu v duši-jee nastane, ako večkrat polije-'odovo tinkturo z najmočnejšim imoniaokm; črnikast prah. ki še osede na dno, je jodov dušivee. t Vko tekočino odeodiš skozi cedi!-u papir m prah, ki je na njem «tal. dodohrega posušiš. ek*p!o-lira že, če ga iiihncš na tla ali če amo mizo pc^treseš, na kateri ,pa-;>ir leži.) Take snovi so seveda v praksi povsem neuporabljive ter -e izključujejo, kot je to ohsel>i umevno.
Veasiii seveda ni bilo veliko ^Ji ^elo nobene izbire med razstreli\i n moralo se je vse: tako za teh ' niene kakor za vojne naoneaie iz-' Idj učno uporabljati navadni emi smodnik.
Iznajdbo t navadnega črnega smodnika pripisujejo frajburške-mu frančiskauu Bert hold Schwa*--j zu. Ta je baje nekdaj, hoteč delati zlato, slučajno sestavil tako zmes, ki se je na iskro vnela in kamen iz možnarja, v kaferom jo je imel spravljeno, z velikim pokom vrgla v strop. Zgodovinsko dokazana pa ta trditev ni. Mogo-! če je, da je menih Bertliold identičen tudi z nekim Konstantinom1 Ankliiznom, ki je tudi približno v istem Času živel v Freiburgu. Dosti verjetnejše pa je, kakor uče novejše raziskave, da je Ber-thold izumitelj strelnega orožja, ne pa smodnika samega.
Angleži so pripisovali glasovi-tema učenjaku dominikanen Roger Baconu, ki je živel v 13. sto-1 letjii. isumljenje smodnike m so' se pri teh trditvah opirali na dejstvo. da ta pisatelj v nekem svojih spisov pes približno opisuje smodnik. A niti on. niti drugi.' kakor Marcus Graecus in Alber t us Magnus, ne morejo veflja&i kot izumitelji smodnika, ampak 1 samo kot opisovalci in poročeval-i
3
oi njegove eksistence, i'opolno ma sigurno pa je. da so Kitajci že mnogo stoletij pred Kristom poznali smodniku podobne zmesi jn da so jih izvečine uporabljali za prirejanje umetelnega ognja
0	Arabcih setrdi. da so rabili smodnik že v 12. stoletju kot strelivo in da so streljali z njim iz ee-vij, nekako topom podobnih, kalibre so • niedfaa" imenovali. V
I resnici imamo še danes arabski "predpis iz začetka 14. stoletja, ki I obravnava napravo in uporabo I njihovega smodnika. Gotovo je, (la pozna elovežt-vo oglje že iz. j prastarih časov in stanovniki vid-1 Maničnih krajev ravnotako dm go j estiLvino smodnika: žveplo. 8 so
1	k ar j eni in njegovimi lastnostmi pa se je seznanil zapad potom i.rabskih učenjakov in zdravnikov šele v 8. stoletju po Krisiu.
Ni dvoma, da so solitar poznali j Kitajci prej nego Arabci in jako : verjetno je, da so ga dobivali leti začetkom iz Kitajske, kar se I da skle?{)atd u dejst\ a, da se solitar v arabskem jeziku imenuje ki-' Tajska soln ali kitajski sneg.
Kot strelivo v našem smasiu pa ii naredi niso poznali smodnika.-Podobne ^mesi so pač pritrjevali v teh časih na pušice, ali so polnili z njimi železne ionce. katere >0 pot era s posebnimi metalnimi stroji metali na soMažnike, v ob-; legana mesta in na sovražnikove! ladje, katere so poizkušali na ta način užgati, kar se jim je pogosto tudi posrečilo.
Zlasti v srednjem veku so uporabljali gotove netilne snovi, tako; v bizantinskih* kakor v križarskih vojnah, in so jih tedaj vobče na-zivali "grški ogenj''. Legenda pripoveduje, da je to skrivnost neki angel izročil cesarju Kon-j ptantinu (v 4. stoletju). Vsekakor; se je hranilo prirejanje smodnika! j kot važno tajnost; na izdajo te tajnosti so bile nastavljene najstrašnejše kazni, tako da se je res posrečilo ohraniti jo neizdano — do današnjega dne. Kajti povsem zanesljivih dokazov za to, da ji j bil grški ogenj eno in isto, ali vsaj isto, ■akkor naš smodnik, nimamo. Mogoče je tudi, da so te j dan ji vojaki poznali še druge: zmesi in da je grški ogenj skupno' ;rne za razna netiva in užigalaJ Poroča se tudi, da je grški ogenj! bil zmes. ki se je v dotiki z vodo! takoj vnela — kar gotovo ni mo-; gla biti smodniku podobna sest a-; 'vina. Koliko je nA tem bajnega J j koliko resničnega, tega do danes i ni bilo mogoče določiti in ve se, če bo to kdaj sploh mogoče. To-.' liko je pa gotovo, da so že v prihodnjih stoletjih rabili razne zmesi za razstreljevanje okopov in zidov, kar s ved oči, da so Se tedanji pirotehniki zavedali, da smodnik ne užiga samo, ampak da tudi raraača.
Sigurno je, da je začetkom 14. stoletja postala uporaba smodnika kot streliva po Evropi precej] splošna. Neka listina, datirana z 11. februarjem 1326, potrjuje, <k so tedaj imeli v italjanskem mesta Florenci ie kovinaste topove ki železne krogle. Dokazano je, da eo stali že leta 1340. v Augs-^nrgu, l. 1344. v Spandauu in L
1134S. v Liegnitzu mlini za smodnik; 1. 1360. pa se je primerila v Lriibecka eksplcuzija ; ob tej priliki je pogorela mestna hiša.
A tudi no Slovenskem niso o-jialt Hivz eksplozij. Tako je v prešlih stoletjih na ljubljanskem Crariti zletelo skladišče zn smodnik v zrak, in sicer 2S. aprila 1. 16S0. Ljubljana je imela tedaj troje skladišč za smodnik na , ljubljanskem Gradu. Eno, mestno je stalo malo nad vrtom sedanje ljudske kuhinje; drugo, drža Am o. ki je bilo največje in v katerem je bilo včasih spravljeno do 1D00 funtov smodnika je stalo približno "Na Oso j ahkjer stoji dandanes gostilna; ne daleč od državnega pa je bilo tretje — deželno skladišče. Dne 28. aprila 1680 jc udarila strela v državno skladišče, v katerem je bilo ned 500 centov smodnika, ter ga zanetila. Stolp je izginil s površja, eksplozija je pa bila tako močna., da so bile vse hiše po mestu večali manj poškodovane. Zlasti krog Florijana so bile vse šipe in vsa vrata vdrta in sneta; tudi m/iogo ljudi je puh vrgel na cestah ob tla. Prvotno so meščani mislili, da je samo tresk bil tako mogočen; ko je pa eračelo smrdeti po mestu in se kaditi s hriba, so <•1 bili hitro na jasnem, kaj se je ugodilo. Dasi je lilo kakor iz skala. je gorel gozd, zlasti ker so 710 drevju zanesle ogenj užigače, ki so ob razpoku zletele na vse strani okrog. Mnogo dreves je ležalo izrvanih na tleh in daleč proč za-nešenih z mest. na katerih so prej rastla. Tudi v bližini stoječe deželno skladišče se- je že vnemalo.j vendar je nekaj pogumnih mož na^lie vsej nevarnosti splezalo na1 njegovo streho in pogasilo nasta-; iaioči ogenj.
Pri napravi j an ju smodnika se je godilo nebroj nesreč, deloma j vsled nepazljivosti in lahkomiš j ljenosti ljudi, deloma pa iz vzro-j kov. ki se pri izdelovanju ne dajo' popolnoma izključiti. Kar je pa! napredovala tehnika izdelovanja.) se je omejilo mnogo nevarnosti.
Smodnik sotstoji iz kalijevega j sol it ar ja, katerega vsebuje v -str' delih 74—7t» odstotkov, žvepla! 10—12 odst. in oglja 14—16 odst.
Kalijev solitar ali kalijev nitrat je bela, soli podobna spojina enega dela kalija z enim delom du? i ve a in tremi deli kisavea. Čet segrevamo kalijev solitar v epm-' veti in vtaknemo žareče oglje
vanj: vidimo, da le-to lepo Kasve-ti, prav ta ko kakor če ga vtaknemo v Jeklenko, napolnjeno s ki-saveem — ali / drugimi besedanni povedano: pri segrevanju solitnr-ja se v cevi razvija kisavee. Ta lastnost, da solitar oddaja veliko množino kisavea pri gorenju, tudi omogočuje rarpuh zanetega .smodnika. C i.m več solit a rja ima sraod mk, tem eksplozivnejši je: čim več- pa smodniku prklevamo Ija. tem počasneje gori.
Smodnik napravljamo tako, dr. najprvo a pomočjo strojev /me ljemo njegove sestavine na droben prah. jih potem zmešamo in zgostimo, jim damo obliko zrn in jih končno še ogladimo. Zrno navadnega smodnika je gladko, s ei mer postane -smodnik trpežnejši, se ne razkraja naglo 111 se tudi ne namoči tako hitro. Imamo pa tudi vi-ste smodnikov, ki so robati in so lažje vnetljivi nego okro glozrnat smodnik.
Take vrste smodnik uporabljamo za streljanje s puškami: zu razstrelbe in topove pa je veliko-zrnat. Dočim ima smodnik za puške zma velika kakor makovo seme, ima smodnik za navadne tope velikost prosa do Koruze, ali je celo še večji. Za veiike trdnjav-ske tope in mornarske tope pa ra bimo še večja, kakor oreh velik i zrna ali celo kar več deeimetrov dolge in več centimetrov širok«-eevi, napravljene U smodnika. Saj pa porabi en sam strel iz takega topa ogromne množim. smodnika.
I Doma.
To bila prva uoč je njene službe. V brezčutnem smehu divjestrastne družbe
.ie do vrhunca prikipel napor,
ki nanj spomin s krvjo zaliva lica Nezaupljivo gleda v svet zenica: Bo?, ali nisem jaz človeški stvor?
Predala ključe ji je gospodinja, razkazala. kje hram stoji in skrinja,
in zapretila ji, naj ne zaspi,
-
ker za vse to je sama odgovorna Ce zmanjka kaj. s čim plača na. , uborna.
kako, nevedna, se izgovori?
—
Pri spahnenjn in zdroMienio
fdj|iiKt takoj t Or. KMtw*)tvMi
PAIN-EXPELLER
V rabi ie 50 lat prt ftloTeoslrili drniinah la yti\-J ubij en kot domače VrditT«.
ledino priTi s rarstreno znamko sidra.
in 50c. v Jtkarnab in naravnon F. AD. RICHTER & CO. 74-SA Waahtortoa Street. New Varit, N. y.
Zaspala ni — preveč je družba vpila.
A ko je ča.še pozno v uoč polnila, tedaj se sklonil je nekdo do nje
in prigovarjal z irlasom ji pijanim Kot šiba tresla se je pred neznanim gorjem, ki mu še zda i besed ne ve...
Odtrgala se je in v noč bežala čez pot, čez plot.... Ničesar ni poznala:
tuj bil od skrinje je in hrama ključ:
le ena misel ji je smer kazala in jo čez vse zapreke dalje gnala • misel na eno eesto. eno luč.. . .
1'emu je šla. čemu je šla od doma? Mar znala ni. da v svetu človek roma
povsod brez varnosti in neeotov
C'emu se bučnosti ji je hotelo? Zdaj, zdaj spoznava, da le skrom . no selo
ie njen zaščitnik in domači krov...
Pred sabo sleda rMno solnčno trato
tn klop pred kočo, jablano botrato in od želja vse v prsih ji gori:
klop, koča. jablan, ona trata pestra ____
Cemu ni rajši tihim rožam sestra kot da. prešibka, s svetom se bori?
Domov, domov!.... Med rože in
med trave!.... Tam Bog s poslanstvom hodi skoz
dobrave, tam poje ptiea. diše drobni cvet
in v dneh nalivov in v nočeh viharja
s krilatci duša v snu se pogovarja la dela dan jc kakor praznik svei...
Stanko Kosovel.
I*ČE SE MOŽ*
a delati v nsnjarni. Debra pla-a, stalno dele.
C. Moensch Sona Company, 13—4 v d) rjAwnnda. N Y.
Za časa neznosne draginje
se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko naspale v bodočnosti.
TRINER-JEVO
ameriška Elixir grenko vina
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izči-sti Čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.
TRINERJEV OBLIŽ
prinese v vaš dom pravo družinsko zdravilo. To je neprenosljivo za revmatizem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpoki j ine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo krep-čilno za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utru- 1 jene noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, po pošti 35 in 60c. _ .	<
iTRINERJEV OLAŠATELJ KAŠLJA.
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa- ! vost, bronchi ti s naduho ,itd. Cena ista kot za obliž.	,
Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče na- i grade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: i Zlata kolajna — San Francisco 1915. Grand Prix — Pa- i nama 1916.	^
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
<333-1339 SO, ftSHUNfl A¥E,,	SHICO, ILL.
Jugoslovanska	fotol. Jednota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
GLAVNI URADNIH:
*tedeodnlk: MIHAEL ROVANSEK, R. P. D No. 1, Conemaegk, Pa
Podpredsednik: LOUIS BAL. A NT. Box 106, Pearl Ave., LoratA Okle
•Umi tajnik: JOSEPH PI8HLER, Ely, Mina. •Umi blagajnik: QEO. L. BBOZICH, Ely, Mina. Blagajnik N B.: LOUIS COSTRLLO. Sallda. Cola,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
O? J06HPH V GRAH K K. B48 East Ohio Street PltUbvrfk ra
NADZORNIKI:
/OHN GOUZR. Box 100, Ely, Mina
VNTHONY MOTZ, 9641 Avenne "M", Bo. Chicago, DL
JOHN VAROGA, 6126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
•RO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. >IONARD 8LABODNIK, Box 480, Ely, Mm« /OHN RUPNTK, Box 24, 8. R^ Delmont. Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH FLAUTZ, Jr., 432 — 7th 8L, Calumet, MiaK,
JOHN MOVERN, 483 Meeaba Ave, Duluth, Minn.
MAT. POGORELO, 7 W Madison St., Room 605. Chieage. DL
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
ICTDOLF PERDAN, 6024 St Clair Are., N. E. Cleveland, Ohio FRANK 8KRABRC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denrev
€olo. _
t RAN K KOCHEVAR, Box 886, Gilbert, Mina.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih aadev, kakor tudi denarne poliljatva, naj se pošiljajo na glavnega tajnika J »dno to, vse pri-tolbe pa na predaednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ae se bods
odbrala.
_Drnitreno glaailot "GLAS NARODA**
Rumena reka.
Srdito j»* pljuskalo kalno valov-Je mogočnega Huanho ob pt-iVnc obrežje. Ladje, usidrane ob «trani. -.o v nemirno cribalc ter zamolklo trkale dru pa ob drugo.
Sexlaj pa M^laj ve je vsul curek vode čez rob te ali one šajke. Na obr» /iu i»k bilo samotno. Le r dveh ladij *o i/Jagali l»o«larji nekaj blaga. Kmalu *o bili tudi pri Kraju »n i/srinili v hli/nje vas /a sodro.
Bilo je hUdtio ni <mI severa do'i je bril oater veter.
Sial sem na obreiju ter «*-aka) bro-ilarja. Xaman sem s,- oziral «>-
kolu. <M nikoder /ive <lui>.
Veletok ie mogočno ra/crinjal pre.l menoj svojo gladino.
l*rf l Tu-Kaj ve*" ko dvajsetim1 leti sem prvič t'ul niegovo ime Takrat r>ač nkfn slutil, da mi bi1 oko kda. irh> na njegovo veličastno površje...
In danes prvi." ob tej mogočni reki!
Kruti Huauho! — Koliko vasi in mest si ie pokončal, koliko ro dovituega s\.-ta opnstočil, kolike milijouo\ človeških žrtev že zahteval tekom tisočletij! ivolze. ki ki jih povzročil, ne hi li napolnile tvnie stroke struee!
Tako premišljujoč začujem za se boj človeške korake. Bila sta moja brodnika. Takoj stopita na ladjo. »laz pa za njima.
—	Vel mož, — me nagovori starejši. — moramo še nekoliko počakati.
—	(akal sem dovolj. Odrinimo!
- Dva ne zadostujeva. Počakati morava strica. On krmi.
—	KM pa klati vajin stric?
—	Šel je v pagodo darovat mali ku za srečno vožnjo.
—	Pod varstvom malika! To bo pa res srečna vožnja! — zanirm-ram natihem.
Spremi jeva le«» mi spravi vso prtljago na harko.-----
Imel sem opravka v južnem Santungu. Ravno sem se mislil vrniti, kar dobim iz svojega misijonskega okrožja poročilo, da je v vasi Zun-uandžuar nastala velika zmettniava.
Neki kristijan se je spri s svojim poganskim sosedom. Prišlo jc do spopad ka. pri katerem je bil pogan nekaj raujcn. Delal se je pa, kakor da ie poškodba za življenje opasna. Iskal je pomoči pri okrožnem mandarinu. Ker ga je dobro podkupil, je poslal ta hitro svoje biriče v vas.
Kristijan je sicer ubežal in se dobro skril, a zato so pograbili njegovega sina in ga tirali v sodni jo.
fte več. —
Ririči so noe in da« na domu krivca ter nadlegujejo njegovo ženo, ki iim mora mnogo in dobro kuhat i. Bat J* se je, da se razpali sovraštvo med kristijani m pogani. in zato je treba nujne pomoti.
Najbolje bo. mi je svetoval sel, ako najamem ladjo in se po vodi napotim domov. Pot, za katero b "e/ potreboval več ko tri dni. lahko sedaj, ko wje južni veter, prevozimo v dvajsetih urah.
Ta svet se mi je zdel pameten: a mi je bilo tudi po godu, ker sem imel tako najbojšo priliko ogleda ti -i znameniti kitajski veletok.
Takoj odpravim k reki človeka da mi pr»->krbi ladjo.
Proti večeru se je pa nebo l>o obla'ilo. Kljub temu sem se na dejal lepega jutra ter legel k po eitku.
t e/ u m" pa nastane hudo vre me. Proti ju t m je veter nekolik* poi.-gel, za vožnjo pa ni bil bai ugoden, ker je prihajal od nas t>r< »tne strani. Vožnja po vodi j< 1» la sicer še kljub tej neugodn vremenski izoremembi mogoča, t precej ovirana.
l»il stm že odpravljen, da odri nem proti reki. ko vstopi v .sobe nc/nan človek. Predstavil se in je za brodarja. Proti kitajski na vadi mi brez ovinkov pove vzrol svojeca prihoda.
—	Danes z vožnjo ne bo nič... V .-nI a jc preveč nemirna. Tudi ja der ne bo mogoče razpeti. Sto ir petdeset kilometrov od tukaj pf je Huauho odprl žrelo.
kita je.- je sicer izurjen čolnar A kjer mu stopi nasproti vraža tam mu upade ne prehrabro sreč popolnoma. In vraža odsvetuj« voziti po Rumeni reki o viharneir morju.
Kitajca je t^ba dobro poznati sicer te opehari ob vsaki priliki
Zat o se mi razlogi boječegr i brodarja niso zdeli povsem ver jetni. Vsekako se je obotavlja1 najbolj zato. da bi s tem izsilil i/ "kitajskih razmer neveščega tuj ca kolikor mogoče denarja.
Nisem se maral pričkati z lo kaviin brodarjem. Ako me je hote1 prestrašiti z novico, da je Iluan ho odprl žrelo, se je jako zmotil kajti ravno 'odprto žrelo' je bile zame posebna zanimivost. Dobrr mi je bilo znano, da to še nikakor ne onemogočuje vožnje po Rume ni reki, ako se podere ob njej ne koliko nasipa.
Da zlepa ne opravim nič,' sem dobro vedel.
Zato pravim odločno:
—	Mene čakajo doma nujni o-pravki. Kakor je bilo dogovorje no. pri tem ostane. Ako ti ne u-gaja, vem. kje mi je iskati pravice.
Presenečeni mož jo hotel sicer še nekaj ugovarjati, a jaz mu pre-striiem besedo:
—	Idi! Kmalu se vidimo ob reki'..
Odločnost Kitajcu imponira. —
Na krmarja nismo čakali predolgo.
—	Da-je lelisraa atric, ali Ae priSli T
i Priletni mož. ki sta ga pozdra-|vila mlajša mornarja, je bil očitno nrav slabe volje. Dad jo MJ
hud name, trmastega tujca, vendar ni opustil običajnega mi pozdrava.
Jezni Karon prime za krmilo veli vzdigniti sidro in molče smo odrinili po reki navzdol.
Barka ni baš taica. da bi ji človek bre? vse skrbi izročil svojo usodo. A boljše ni bilo mogoče dobiti v naglici.
Sicer je pa na vodi glavna in prva stvar — izkušen brodnik. In — takega imamo! Torej le brez bojazni!... Ob vi>okem jamboru sloneč nekaj časa tja čez široko raburkano gladino ua nizko obrežje. po katerem so *c lovile sivr megle. Daljava je bila nevidna.
Neprijeten hlad se je oprijemal mojega života. Kotiček, va tvn preti mrzlim vetrom, je več vreden, kakor slab razgled, si mi -»iim ter zlezem pod štor je. oblo Koma razpete na prvem koncu ladje.
Zh-knem se po razgrnjenih ve likih plahtah dovolivši krilatim mislim, da odlete svobodno, ka mor jim drago. Kakor navadno no zletele čez neštevilne hribe in doline v krilo nule domovine — oa posete k dragim znancem...
Močan val pljuskne ob bok iiiz kc ladje. Skozi raztrgano štori jc se pocedi nekaj vode in mi poros: čelo
Kdo ve. ni-li nekaj teh kapljic iz mrzlega Tibeta!
Dolgo pot so imele preden se ■lospele sem. ..
Rt-s daleč, daleč tam gori n? pusti tihetski planoti je iztok Ru mene reke. Do njenih skrivnost nih studencev baš ni še dospel? noga predrznega Evropca. V svo jem gorenjem teku išče vodovji Rumene reke med srednjeazijskin gorovjem svojo skrivljeno in glo boko zarezano pot.
Oprostivši se tesnih gorskih spon jo ubere kmalu vesel kako? v svesti si zlate prostosti naravnost proti severu. Da se mu nr 10. stopinji severne širine kljubo »alno ne postavi nasproti gorsk' greben Ala-šan, bi jo brez dvom? mahnil skozi mrzlo Sibirijo v se verno Ledeno morje. Tako se pr -es pobit ohrne naravnost prot vzhodu.
Do tukaj nosi mongolsko rmf Kara-muren, to je črna reka. Kc -»e pa obrne proti vzhodu, skoz' »ešeeno pustinjo Kueupči, dob 3elo svoje pravo ime — Rumen? ~eka. Neizmerna množina rumene ga peska v tej puščavi reko namreč tako pobarva, da jo Kitajc: menu jejo — Huan-ho: Rumena reka.
Pa t rid i v tej smeri nima sreče "vakor prej na severni, tako se nu sedaj na vzhodni strani posta "i visoko gorovje poredno na pot )o skrajne mere razjarjen se za-cadi kar v ravni črti proti jugu ne meneč se za razne gorske za-ireke: skozi vse se energično pre )ije. Slednjič mu nekako na 35 iopinji severne širine v zvezi ( irecej močno reko Ui-ho zastav' K>t gora Te-huušan. Dasi ne rad uora izpremeniti Huanho na mah ivoj južni tek v popolnoma vzho Lui smeri. Za vse neljube zapreke in obil
10	nadležnost, ki jo mora presta *i v svojem gorenjem in srednjem
ekn. se pa Rumena reka v svojem lolenjem teku — v nizavi — srra hovito maščuje. Tu preplavlja lajrodovitnejše kitajske pokraji te brez vsega usmiljenja ter ruš? nesta in vasi prav kadar iu ka cor se ji poljubi. Brez dvoma jc
11	reke na zemeljskem površju, ki )i neprestano povzročala tako ve-iko gorja kakor — Rumena reka!. ..
Stari krmilar. ki je bržkone •ečjidel svojih dni preživel na ru-■nenili valovih svojeglavnega vc-etoka, utegne vedeti kaj zanimivega o Rumeni reki. Treba se bo sprijazniti ž njim. Polagoma zlezem zopet iz svoje-ra brloga na prosto.
Meglo je veter polagoma raz-rnal. V daljavi se je na desni stra ni pokazalo zmerno gorovje. Če? lobre pol ure zagledamo cel goz-lič jamborov, znamenje, da se bli lamo večjemu pristanišču.
—	Tam-le se nekoliko ustavimo!
—	A-a! — se oglasi starec češ la hoče ugoditi moji želji.
(Konec prihodnjič.)
Rad bi izvedel -za naslov svojega brata JOSIPA KLI N. Doma je iz Sajovca pri Ribnici, podoma če Tončke«'. Pred dvema letoma je bil v Clevelandu. O., kje se pa zdaj nahaja, mi ni znano. Proaim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj ee pa sam ogla si. — Anton Klim, 974 E. 64. St, Cleveland, Ohio. (12-15-6)
Rad bi izvedel za naslov JOHNA
SMUDELJ. Pred dvema letoma je bil pri meni na stanovanju. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznainiti, ali pa naj se sam oglasi na naslov: Jacob Zajec, Box 36. Export. Pa.
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec, star 40 let, brez otrok premogar. imam hišo m vit, želim gospodinjo, ki razume kuho ir. ljubo snago, od 2F> do 40 !et s1av-» Katero veseli, naj piše na:
Louis Sikoshck, Box. 368,	iiarnesboro. Pa.
Dr. KOLER
€38 Peno Are., Pittsburgh, Pa
SLOVENSKHZDRAVNIK
Dr. KMJ*W
f	»drami*. Sp—
Uat f Plttabaraam, ki lat SStotno srak x	jdrayaajy
■ HuorltaM, aa
^ pros, arilea. C* I-m*f mozolja aH maliurikt po tala-.**• »Ha., lapasanjo im, Oo.ocin« • ff"1^ 111 »«*»«tn	bo krt
No Čakajte, kor te boloaon ao mlin
Somvnotok, kapavoe ali tri por la »«ql rao droao pooledlc«. ki naotuajo rodi toča. To boles al adravlm ao sadnji mctod^yja^jtero^lomj^ou.
p oh tU* aoSko.	So fcuujli
Imbto« prKMto la Ha rmm «o ko»
■opot »OTran
ftoaoBjo ooti. ki ne ta ■am> acitvla t fa»ttia Cam. ■rdroeak •U Todonlco. kilo oadnvla t M urah ■n aleor broa operacijo.
■oloaal ,■okurja, al powotlfe kolo •tao v knsu la krbtn la T«aoia tea jrt apaSteaja ro«*. oaeravta • S* ■iwwMtm.
ftetimatlxom. trganjo, fHr.no. »to '»no, wrftteleo. ikro no ln Sruoo kotna oiosni. ki naoteaolo valod noOŠt* krrl jaCravna * kratkaaa Caaa la al poarok-•» nas.
CTt»4»o oro: ▼ poaoSalJkta. aroSaa
ara afatxal do a. or* ar»e*r. — Ofr »srtaHak pa flo flnfc popoldno. B poŠto ao dolom. — Pridite ■■ofcnu *«• »oaaMt* la* la Stevliaoi
Prirejen po noclnu. ki fr* j« r*bil *t*r moder meoib	^
W SOROL f
3»	ae je izkazal čudovito a »petnim z*	'
I	krfe r ž «1 ode a ia trebuhu, bolan	ll f	A vrat. naduho. »Urobol. ixfuha	| I;	W tek*, preklad * (Uri. itd. itd.	I
a IJ	Priredi ga ista kompasi;* H
II	ki f«d«!aje slami "Pain Ex- ll IS	peller". staro vredno sredstrj ft n [KmA	u vdranenje. rf~ U	Pameten človek ima vedno ' =
^ I eno steklenico pri roksh.
Ifc II""" I	in.50c' v lekarasli,
gjg^l F! AD. RICTER 4 CO, I
Tijllk^ 74*80 Washington Si, ~ ~	NEW YORK.
POTUBUJEM
50 mož. ki so vajeni dela v gozdih. Delo je stalno za beliti hojo in žagati lokse; fini gozd. Plača po dogovoru, na dan ali od kosa.
Vse svoje stare delavce poživljam. da pridejo zopet k meni nazaj.
Anton Požar, 1 u-11—5 >	Leeton i a. Pa.
HARMONIKE
kedlst EafeflBaKall vrste taOelaJsa to popravljam pa aajnlljlk mil, a «* lo trpeftaa la aaooaljl ra V popra t* aaaaaljly vsake« pottK k»r *oo* h
aad 11 1st tukaj v tmm posla la aodaj v stoJmh lastaoa dosa. V poprava« vaaateai kraajsko kakav vsa Aray* tiarnaonlka BabUeaa baraumlka kap«
1 la Čvrsta«.
jo his wmnb len bm* IM SI. r»o»oteoa CM.
POZOR ROJAKI
:e*$o*ee*abo mM* as Imli Iom. kako* tod «* Mnika brk* la brad*. NtamalkraM*« Hia Mda«b kzaaal aoatJ la d*W taaj* kakav t«dl ■noikia kc**ai teki la tenia la oabod* odpodaH 1» J»i»eH. (trajna. kMtlbol aH traooj* v rekah, nošah ta v krita, v o«alb dnak sapotanoM aadr* rte. caao, apaklla*. bala, tars, ktarto ln a*,*t* y®tn« ao«* katj* očasa. wWi v par dooh po-polaaoM odstranila. Kdor U noh sdrvtl* bnt-usD*ho rabil aia MtCha n ST00. PUlt* takoj p* eaolk. ki ao tokol poiljan Bostonaj.	'
Krami tepol KOLEDAR «a Into 1917 dobit* »k* 0<dU«t* 4 cant* aa peStelno.
/AJLOl WAE0I0, V7U Itm Avi. fllmlssi thk
I Dr. LORENL |
Jaz sem edini slovensko govo- ffi refi Specialist moških bolezni v S
PittsbnrgU^^^^	S
. Uradne ure: dnevno od 9. do- S poldne do 8. ure sveder. V pet- [jj kih od 9. dopoldne do 2. popol. jlj Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL S DR. LORENZ,	K
Specialist moških bolezni * 644 Peun Ave. D. nadsL na nliea, X rittaborsfa. Pa.	S
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
[SLOVENICj jPUBLISHING CO
;42LCOSTLANDT ST. NSW TORB, N, Y
POUČNE KNJIGE:
Ahnov	<>jyn tolmafi,
veasn	t—JW
Cerkvena ssodovina	f—.70
, Poljedelstvo	c=£0
, Postreiba bolnikom	—.20
Sadjereja v pogovorih	§— Slov.-angleškl ln angL-alov,
' slovar	«1.60
Srednji katekizem	—JD0
i Trtna n9 ln trtoreja	^-.40
Umna iivlnoreja	t—JK)
Umni kletar	t^.30
Umni kmetovaleo	£=-JW Veliki slovensko-ancteAd
tolmafi	«2.00
VeoCek Csatltk	t-J05
XABATNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Cesar Jožef	t^.90
Evstamja	— JM
DoU a orottsm	. —JSo
Hlldegarda	f-JKi
H u bald pripovedke	i—.20
fssnsml, mala Japonka	—.25
Izidor, pobožni kmet	—.25
la raanih stanov (peanalce)	—.20
Jama nad DobraSo	—.20
1 Jaromll	r—JO
' Juan Miaeria	«1.00 Juri baron Vega
Kako vzgaja usoda	.- 40
KraljiCin nečak	—40
Korejska brata	«^.40 Maron, kriCacskl deček la Libanona
Na valovih julnega morja	—.20
Nekaj la rnske sgodovlne	—.20
O Jedki	f—.15 Oglanlca ali hudobija In na-
i dolžnost	»—.10
. Pečam ln lantapr	c~.SS
. Potovanje v Ullpat	—.25
Pralkl Jndek	-A0 ' Preko morja
- Preganjanje Indijanskih misijonarjev	Rtt > Princ Evgen Bavojskl i Prisega huronabega glavarja	—40 Bavolndja na Portngalskem	—JO Rspoitav	-26 • RibMev sla
^ Haerflloe^Je
Rodbinska sreda	—.50
Sita, mala Hlndostanka	— Ja
Slovenske novele ln povesti	—.80
Socializem	—JL5
Socijalna demokracija	r-j.0
Stanley v Afriki	i—.25
Stezosledec	—.'S
Timotej ln Fllemon _	—.2}
V	jetnik na galeji	—.16 Vojna na Balkana. 13. svea.	ILA Zgodovina c. In k. peSpolka it 17
s allkaml	—.so Zlatokopl	-.40 Zlatarjevo sla to	(ion Življenje na avstr. dvora ali Smrt cesarjevima Hndolfa (Tragedija v Mejerlingu)	—.Ti
Sherlock flslsios:
V	rakvl kraj bombe	ell Zaklad knpčevalca s sninjl	i—Al
'Ena sama kaplja črnila	—.11
Grob v svetilniku	—Al
Gospa s kanarskim brUJantoan	s-Al
Kako so v Jell Jacka razparača	—Ai
Londonski ponarejalcl denarja	—Al
Plemia	tali
RAZGLEDNICE! NewyorSke a cvetlicami, hmao-rlatiene. božične, novoletne la
velikonočne komad po	i—.OS docat po	t^Jš Album mesta New Torka s krasnimi allkaml, mali	—,a»
ZEMLJEVIDI i
Zdrulenlh držav mali	AC
veliki	—.21
Avstro-Italljanska vojna mana	—.11
Balkanskih držav	r-.li
Evrope	«—A«
Evrope, vesan	— .5C>
Vojna stenska map*	H-6e Vojni atlaa
Zemljevidi: New York, Colorado,
mfanl^ Wan— MflBllM, Ohio, Pennajlvanla, lflimswlM. Wisconsin, Wyoming ln West Virginia la vseb dragih držav
po '	«hAS
Avstro-Ogrska mall	»—.le
veliki veeaa
Osttavež	—M
HT " ' - '. n , '« a	' V.-r •
MajstanjSa slovensko-hrvatska trgovina z likery v Ameriki.	S
HI vam aodlaso aalo salogo aajboljEk likerjev po	saukl
Brlnjevee, aaboj (• steklenls)-— « —	— « T.M	§
Brlnjevec, saboj (12 steklenls)— — —	11.00	§
Troplnjovec, galona......«2^5, «250, «2.71 la 100	a
Troplnjevec, saboj (• steklenls)__ _ _______— — _ — ^ 1.50	]
Tropinjevec, saboj (12 ateklenl«) „ _________10.00	f
SUvovka, gaion..................$2.7« — _____ g]oo	V
Brinovec, (poaameana steklenica) ___________________________i.ig	2
Kal slavni "66" Pure Bye Whiskey, 7 let star
saboj (C steklenic) _____~ — — —	— g pf	V
naboj (12 >t«kl«nlo) _ _________________ Z Z Z Z 11*M	f
Concord vino. rdet«,	— — —— — — — —^ — _ «22.99	I
Concord vino, rdeče, pol berela...............~	n ot	j
Pri o?lJema 5 ln 10 |?aIon. stane gslona____________~ .90	J
Prt odjema ene lame galone	—	ZZ ~~ 100	t
Belo vino, berel_____________ _______Z H Z Z Z tt!oo	V
Belo vino. pol berela________....______________ZZZ.ZZ 1100	i
Pri odjemn 6 ali 10 galon, itan« aalona_______ZZZZ Z 1 00
Pri odjemu ene tarna galone pa.... — -....™....__ZZZZZZ 1-21	1
■ n—I
Za posodo računamo sledeče cene: as I, 4 ln 4% galone aodčke «0	i
eentov, ta 5, 6 ln 10 galon aodčke «100 la aa 25 salon (pol berela) 1110	1
Berele pa damo ssstonj.	1
- naročilom poftjite veda« tudi Money Order all pa baažai Cok	V
Za vse blago Jam«	|
THE OfflO BRANDY jDISTILLING COMPANY	j
| lin—4 8T. CLAIR AVE.	CLEVELAND. OHO	j
POPOTNIKI.
Vsam onim. Ki sta aamenjenl potovati v Cleveland, posebno ako latau Imuno, bo potrebno nabaviti poblltvo In kuhinjsko opravo ako se hočeta aastanltl v naH naselbinL Zato ob tej priliki priporočam tvoje vellks prodajalne, kjer dobite vse kar la potrebujeta. Pri meal Imate veda« polteno ln aanesljlvo blago.
Ako dospe te v Cleveland na postajo la se ae veste kam obrniti, ae-kličite na telefon Princeton 1881 all pa Rosedale 1881 ln jaa bom poslal aa avtomobil po vas. Ako pa vsamete pocestno karo as peijlto s 8t Clalr karo do «2. eesta ln na vogala St. Cflalr Ave. ie naslov i
A. GRDINA,
6127 St. Cl&ir At®.,	Cleveland, O.
*** mmi ca vedne dobi letal koledar •• 10«	namk
Frank Petkov se k
f ^fviš*
Javni notar (Notary Pnbh«
718720 MARKET IT1IIT '	VilKISAE lift
PRODAJA Ona vina. Is vrsta* amotks patentirana sdravila.
PRODAJA vetne listke vaels paskoma* ekihfel
POilLJA denar ▼ stavi kraj eantoljfv« ta \ poltene
UPRAVLJA vm J aotankj poad tpa4a ioU del*
nam MI *GLAS "NARODA*
B Certlandt Street, ■ew fork. B. Z.
---———i
Velika zaloga vina in žganja.	!
^ Kelo vino, ;"i0 galon je..................$40.00	|
■B^tl^^^v Itdeče vino, 50 galun je................«20.00	I
Brinjevec 4 galone sodček jc ..........«17.00	'
D rožnik, 4 galone sodček je............«13.00	j
Cj^HHL Munje kakor 50 galon se mora plačati posoda.	| mM|HK Naročilu .se more priložiti denar.
JSB^K^^ 5808 St* Clair Ave - E- Cleveland, Ohio.	! . wJP MARIJA GRILL,
W«8 St. Clair Ave^ N. E, Cleveland. Otte.
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo z*. Keslo, dn kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
draStvene tiskovine, ae vselej obrnejo oa slovensko unijsko tiskarno
4<Cleve)andska Amerika''
Ml isdelnjemo va« društvene, trgovske te privatne tiskovine. Naša tlakama je asjbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tis kar en v Ameriki. Pilite aa cene vsaka tiskovin« naat, preda o ee obrnete kam drugam. Pri naa debit« lepfte, een«j*e in bolj** tiskovin«.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, O.
■■ 1 'i /