PoStnlna platana o gotovini V f|ufrl}anl, tetrtek IS* februarja 1931 Cena din I Steo. 39 Z Ilustrirano prilogo „leden o slikah4* teto II. Uspesen konec sestanka v Atenah Atene, 18. februarja, m. Zunanji ministri držav dva sestanka. Prvi je bil od pol 12. do 13., drugi dvor, kamor jih je grSki kralj Jurij II. povabil na in uspehu vseh dosedanjih razgovorov. Kakor smo uma govoril o raznih perečih vprašanjih, predvse Italije, sklenitvi podobnih paktov, kakor ga ima z Grčijo in Bolgarije z Romunijo, dalje pa tudi o sedanjem zasedanju bodo ministri podali danes Stojadinovič in romunski zunanji minister Antone to priliko bo Antonescu izkoristil za razgovore v v Bukarešto se predvidoma pričakuje za nedeljo nescovo potovanje v Ankaro. Atene, 18. februarja. AA. Atenska agencija poroča: Vsi listi toplo razlagajo zdravice med grškim ministrskim predsednikom Metaxom in jugoslovanskim ministrskim predsednikom dr. M. Stojadinovičem pri večerji na čast načelnikov delegacij Balkanske zveze. »Etnosta« pravi: Soglasno željo, da se izpopolni balkanski pakt, je izrekel Metaxas in poudarjal skupno željo, da tudi druge države, ki so prav tako voljne podpreti z delom, pristopijo k temu paktu. »Atinaikinea« pa pravi: Metaxova zdravica in Stojadinovičev odgovor ne izražata 6amo prisrčnosti, ki vlada v razmerju med balkanskimi državami, temveč tudi določata smernice Balkanske zveze. Balkanskega sporazuma so včeraj popoldne imeli pa od 16. do 20. Po prvem sestanku so odšli na kosilo. Kralja so ob tej priliki obvestili o poteku že poročali, je sedanji svet Balkanskega sporaz-m o čedalje bolj prijateljskih odnosih teh držav do Bolgarija z Jugoslavijo, in sicer o paktu Bolgarije dogodkih, ki se odigravajo sedaj v Španiji. Po uradno poročilo za javnost. Predsednik naše vlade scu bosta odpotovala nocoj iz Aten v Belgrad. Tudi Belgradu in bo tu ostal 24 ur. Povratek Antonesca zvečer. Zaradi tega je sedaj odloženo tudi Anto- »Estiac pravi: Zdravice označuje njihova iskrenost, jasnost in prisrčnost. Poudariti je treba predvsem, da je Metaxas v svojem govoru bil ne samo zvest tolmač čustev in 6tališča grške javnosti, temveč, da je tudi pripomogel k balkanskemu paktu in balkanskemu miru, ki morata temeljiti le na iskrenosti in točnosti. Odgovor jugoslovanskega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča je takisto kazal isto pozitivno in iskreno naklonjenost do miru, ker se ni omejil na fraze, temelječe na akademskem internacionalizmu. Razen tega se je vnovič jasno in popolnoma uradno potrdilo osnovno obeležje balkanskega pakta kot sredstva miru, ki ni naperjen proti nikomur, ki pa zato radevolje sprejme sodelovanje drugih držav pri tem miroljubnem prizadevanju. Dalje list poudarja tisti del \letaxove zdravice, ki pravi, da so štirje šefi Balkanske zveze iz lastnega nagiba združili svoja prizadevanja, ne samo zaradi zajamčenja svojih balkanskih meja, ne samo zato, ker med njimi obstoji iskreno prijateljstvo, temveč tudi zato, ker vlada ined njimi dejansko močna zveza. — njihova zvestoba miru. Romunski glasovi Bukarešta, 18. Romunski listi 6e še zmerom ukvarjajo s konferenco v Atenah in priobčujejo dolga poročila svojih posebnih poročevalcev. »Ade-verul« podaja pisanje listov in posebno poudarja prepričevalne besede grškega ministrskega predsednika Metaxa, da štiri države spoštujejo pogodbe in pazijo na ohranitev sedanjega reda na Balkanu. List končuje z besedami: Izjave gg. Metaxa in jugoslovanskega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, je treba zelo podčrtati, ker potrjujejo vero v moč Balkanske zveze. Dr. Stojadinovič je dal zelo pomembno izjavo, kakršno se danes redko sliši v mednarodnih odnosih, ko je dejal, da bo dana beseda imela svojo polno veljavo. To je, zaključuje list zelo bodrilna izjava mednarodnega zaupanja. Rimski sporazum, Nemčija in nova italijanska politika Rim, 18. febr. AA (Havas.) Obisk avstrijskega finančnega ministra Neumayerja, ki ga pričakujejo drevi, in glasovi o morebitni konferenci med predsednikom italijanske vlade Mussolinijem in avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Schuschniggom, ki bi morala biti prihodnji mesec, postavljajo vprašanje o razmerju med Italijo in Avstrijo in sploh med Italijo ter drugimi evropskimi državami po nedavnem govoru avstrijskega zveznega kanclerja. To razmerje določajo tri dejstva: Rimski protokoli, italijansko-nemško prijateljstvo in zboljšanje razmerja med Italijo in raznimi evropskimi državami. Te tri stvari je ponekod težko spraviti v sklad. Obzirnost Rima do vsebine Schuschniggovega govora prihaja odtod, ker je ta govor naletel v Nemčiji na slab sprejem. Namesto, da bi se zavzel bodisi za avstrijsko ali za nemško stran, se Rim zadovolji z ugotovitvijo, da so vprašanja, ki jih je navedel dr. Schuschnigg v svojem govoru, mednarodnega značaja. Glede gospodarske strani obiska avstrijskega ministra, ki bi se pogajal o avstrijskem posojilu v Italiji, prav to kaže, aa je italijanski vpliv še zmerom živ, čeprav se ni zmerom javno kazal. Toda nemško-italijansko prijateljstvo je dalo italijanskemu posredovanju na raznih evropskih področjih nove omejitve. Uradni rimski protokoli postanejo odprti vsem drugim državam. Italija se zadovolji v novih sporazumih z dvostranskim razmerjem, neodvisnim od sistema protokola v treh. fo drugi strani je pa Italija v lanskem decembrij razširila na vzhodno Afriko koristi, dovoljene Nemčiji v italijansko-nemškem trgovinskem dogovoru, in se zdi, da se je sklenil tajen dogovor med Rimom in Berlinom o začasnem gospodarskem prodiranju v raznih evropskih krajih. Mislijo, da so sklenili, da bosta obe državi druga drugo obveščali o vseh gospodarskih korakih, to je, da ne bosta ničesar začeli, kar bi se moglo razlagati kot konkurenčnost. Zdi se, da bo ta dogovor veljal tudi za Avstrijo in Madžarsko, to je, da bo v okviru rimskih protokolov, kjer Nemčija ni udeležena, Italija obvezana, da ne začne ničesar, ne da bi poprej obvestila Nemčije. V tem smislu je italijanska politika glede nekega dela Evrope ta zdaj obzirna, v kolikor se tiče Avstrije, negativna pa glede ostalih držav. Tudi dr. Kramer gre iz JNS in ustanovi »napredno" fronto? Belgrad, 18. febr. m. Današnja »Politika« objavlja pod naslovom: Ali bo dr. Kramer zapustil JNS, sledeče: V slovenski javnosti se je z največjim zanimanjem pričakoval trenutek, kdaj bo karkoli objavljenega v zvezi z vprašanjem politične smeri »Jutra«, ki je v največji meri dosedaj vodilo politiko JNS. Kakor smo poročali, je pred dvema dnevoma umrl polkovnik Žerjav, ki je bil vse do svoje smrti zastopnik mladoletnega sina slovenskega politika Gregorja Žerjava in eden najvažnejših delničarjev konzorcija »Jutra«. Do svoje smrti je polkovnik Žerjav z akcijami podpiral politično smer dr. Kramerja. Po smrti polkovnika Žerjava se je pričakovalo, da bodo v konzorciju »Jutra« in v usmerjenosti nastopile večje izpre-meinbe. Zaradi tega smo naprosili uglednega čla- Sovjctsko časopisje napada Romunko Moskva, 18. febr. o. »Journal de Mosco«, poluradno glasilo sovjetskega komisarijata za zunanje zadeve, silovito napada romunsko zunanjo politiko in obtožuje sedanjo romunsko vlado ter zunanjega ministra, da si prizadevata vse, da bi uničila le tiste rahle vezi, ki jih je Romunija imela s Sovjetsko Rusijo. Te vezi so bile delo bivšega zunanjega ministra Titulesca, ki je hotel MZ približati Sovjetski Rusiji. Sedanja romunska politika pa hoče Malo zvezo razbiti. Pri tem odločujejo druge sile, ker vlada nima več pod 6vojim nadzorstvom državne ladje. Gonja proti bivšemu češkoslovaškemu poslaniku v Bukarežti je potekala z odobravanjem romunske vlade. Največ odgovornosti za njo pa ima poljski poslanik Arcyszevski, ki se vmešava v romunske notranje posle po nalogu svoje vlade. Protisovjetske spietke, ki jih je do zdaj snovala samo Nemčija, snuje tudi Poljska. Politični samomori na laponskem Tokio, 18. febr. AA. Osem članov politično-verske ločine »Hočem umreti« je včeraj odplulo z motornim čolnom iz tokijskega zaliva. Mislijo, da so šli prostovoljno v smrt. Pet drugih članov taiste sekte se je skušalo danes ob belem dnevu sredi ceste ubiti s harakirijem. Postavili so se pred poslopje ministrskega predsednika Hajašija, pred cesarsko palačo, pred parlament in pred upravo policije. Mislijo, aa so hoteli samomorilci s svojim dejanjem dokazati svoje nezadovoljstvo s političnimi razmerami. Trgovska pogajanja z Italijo Rim, 18. febr. o. Ker italijansko-jugoslovanski zasilni trgovski sporazum o trgovinski izmenjavi blaga, ki je bil sklenjen lansko leto, poteče dne 31 marca, bodo v kratkem pričela pogajanja med Jugoslavijo in Italijo za sklenitev končnoveljavne in prave trgovinske pogodbe. V Rimu se v zvezi 9 tein poudarja, da je Italija pripravljena znova uspostaviti tesne trgovinsko zveze z Jugoslavijo, kakršne so bile pred sankcijami. Radi tega se kaže, da bo nova trgovinska pogodba prinesla Jugoslaviji najkoristnejše uspehe in bo zelo poživila trgovski promet med obema državama, kar je za Jugoslavijo in Italijo življenjskega pomena. Sestanek Male zveze Praga, 18. febr. o. Dobro obveščeni krogi izjavljajo, da datum zasedanja stalnega sveta Male zveze do sedaj še ni določen. Znano je samo to, da se bo zasedanje sveta Male zveze vršilo meseca marca ali aprila. Verjetno je, da bo ta sestanek v Belgradu, kamor bi prišel tudi predsednik ČSR republike dr. Beneš. S španskih bojišč Salamanca, 18. febr. AA. Havas. Uradno poročilo z bojišč pravi: Na leonski fronti je sovražnik izvršil napad na naše položaje. Bil je odbit in je imel hude^ izgube. Pri Ribla de Cavela smo zavzeli položaj, ki je bil utrjen s strelskimi jarki. Rdeči so pustili na bojišču okoli 20 inrtvin. Na odseku pri Jarami smo sovražniku povzročili hude izgube in popravili svoje položaje. Na odseku pri Majadajonda je sovražnik napadel dvakrat v smeri proti Las Rosas in je bil obakrat odbit. Pri Cordobi je sovražnik napadel v smeri proti Villa del Rio, vendar pa ni mogel zavzeti zazeljenih objektov. Na odseku pri Ronda se je predal proeluli ropar Flores Aroca, ki je jKiveljeval skupini dvajset anarhistov. Na vseh odsekih beže miličniki k nacionalistom in izjavljajo svojo pokornost nacionalnim oblastem. Sestrelili smo štiri madridska lovska letala. Mi emo izgubili samo eno letalo. Nekatera vladna letala so bombardirala nekatera mesta v ozadju in povzročila hudo škodo prebivalstvu. Tudi to je dokaz marksističnega divjaštva. Vladna poročila Madrid. 18. februarja. V prvih jutranjih urah se je začela republikanska ofenziva v odseku Ja-rame. Danes popoldne so poročila s fronte javljala, da se operacije razvijajo ugodno. Nac. čete so ee morale umakniti, zlasti tiste, ki 6e nahajajo na levem krilu fronte, to je v okolici San Martina de la Vege. Napad se je začel ob 4. zjutraj s pripravo topništva, ki je posebno merilo na drugo sovražno linijo, in s podporo 22 bombnikov ter mnogimi lovskimi letali in je prinesel dobre rezultate. Vladno topništvo je prisililo nacionaliste, da so se umaknili s svojih prvih črt. Uro nato je vladna pehota s podporo tankov prodrla dalje. Čete generala Franca so se močno upirale in je bil boj več kakor eno uro nenavadno krvav. Med Frankovimi četami so se opazili znaki popuščanja spričo trdovratnega nastopa vladne pehote. Tako so republikanski pehotni valovi lahko prišli do sovražnih črt, ki eo jih s pomočjo tankov hitro očistili strojniških gnezd. Do drevi se bo najbrž vedel točni rezultat republikanskega prodiranja. na konzorcija g. Ribnikarja, da za »Politiko« pojasni bodočo usmerjenost konzorcija. G. Ribnikar je izjavil: »Notranje razmere konzorcija se razvijajo tudi po smrti polkovnika Žerjava docela normalno. Videti je, da bo v kratkem prišlo do definitivne rešitve vseh obstoječih vprašanj. V tem pogledu bodo predloženi konkretni predlogi, ki predvidevajo miren in sporazumen izhod iz »Jutrove« krize. Ne samo »Jutro«, temveč tudi dr. Kramer se trudi, da najde obliko. V zadnjem Kramerjevem pismu, ki ga je pisal g. Žerjavu o tej stvari, je smatral tudi on. da je potrebno stvar čimprej rešiti in to na podlagi programa, ki ee po dr. Kramerjevem sporočilu glasi: V interesu napredne slovenske stvari, istotako v interesu sedanjih lastnikov »Jutra«, je nujno potrebno, da se »Jutro« postavi na širšo bazo tako, da bi ga napredna slovenska javnost s polno pravico mogla smatrati za svojo lastništvo. Mora se postaviti jamstvo, da bo smer »Jutrovegu« pisanja vedno v skladu z njegovim postavljenim programom in z mišljenjem velike večine onih, ki jih je treba smatrati za predstavnike naprednih Slovencev.« Kakor se iz tega vidi, je dr. Kramer v tem pismu docela zapustil JNS, njen program in njeno politiko. Dr. Kramer dela na to, da »Jutro« prevzame neka nova zadruga, v kateri bi bili naj uglednejši naprednjaki tako, da bi politična taktika »Jutra« v bodoče bila odvisna od kolektivne volje široke organizacije njegovih lastnikov in ne od posameznikov. Vsekakor mislimo, da se je »Jutru« treba postaviti ne samo na vertikalno, temveč tudi na horizontalno široko bazo, ter smo zato začeli akcijo, da se »Jutro« postavi v službo vseh naprednih slovenskih struj. »Jutro« se mora strankarsko docela nevtralizirati, ker takšne naloge — zbiranje vseh naprednih slovenskih elementov i eno formacijo — ne more opravljati kot strankar ski organ. Prav tako je potrebno, da se »Jutroc stavi samo v službo naroda in države, kar je morda bilo večkrat ovirano radi strankarske discipline ali interesov kake stranke.« S temi besedami je g. Ribnikar zaključi) svojo izjavo. K tej izjavi pripominjamo, da bi po našem mišljenju to široko »napredno fronto« morale tvoriti vse »napredne« in »progresivne« skupine, ki so si miselno blizu: to je pristaši dr. Kramerja, somišljeniki g. Puclja, tovariši dr. Puca, kolegi dr. Marušiča, disidentska liberalna in levičarska inteligenca, ki se zbira okrog revij, stoječih pod go spodarsko kontrolo omenjene skupine itd. Čudno je, da prihajajo voditelji ala dr. Kramer šele zdaj na misel o potrebnosti take široke fronte, saj so prejšnje čase imeli vendar več prilike, več možnosti. več sredstev in več oblasti za kaj podob nega. Da se le ne bi izkazalo, da pogum še ni vse! Goring na Poljskem Varšava, 18, febr. o. General Goring in polj ski maršal Ridz Smigly sta včeraj razpravljala o vprašanju nadaljnje normalizacije političnih polj-sko-nemških odnosov, ki so bili zasnovani na spo razumu leta 1934: Ob tej priliki sta ugotovila, da trenutno med Nemčijo in Poljsko ni nobenih spornih vprašanj. General Goring je povabil maršala Ridz Smiglya v Nemčijo, da si ogleda nemške letališča in tovarne za letala. London, 18. febr. AA. Reuter. Po neki vesti iz Valencije je Španska vlada odredila mobilizacijo pet razredov od 1932 do 1936. , Vesti 18. februarja Češkoslovaški poslanik v Bukarešti Šeba, ki je bii zadnje čase predmet zanimivih razglabljanj zaradi znane knjige o politiki Romunije, je podal ostavko na svoj položaj. O tem je obvestil tudi predsednika romunske vlade Tataresca. Evropsko izseljevanje v Kanado narašča, kakor kaže priseljevalna statistika za lansko leto. V splošnem je izseljevanje naraslo za 3%. Zastopnike poljskih manjšin v ČSR je sprejel piedsednik češkoslovaške zbornice. Poljaki so mu izročili spomenico, ki navaja njihove najnujnejše kulturne, narodne in gospodarske potrebe. Svetovni zionistični kongres bo letos spet v Švici v enem izmed večjih mest, bodisi v Bassenu, Lucernu ali Curihu. Zionizem je judovsko gibanje za osnovanje judovske narodne in svetovne države. Poštne pristojbine bodo morda znižali v prometu med državami Male in Balkanske zveze. Nemiri v belgijski zbornici so bili včeraj spet, ker je neki komunistični poslanec napadel pokojnega diplomata Borsgravea in se zavzemal za va-lencijsko vlado, ki ga je dala ubiti kot špijona. Ognjenik bo izbruhnil, kakor sklepajo v okolici gore Asama v japonski pokrajini Nagano, kjer že ves teden slišijo podzemeljsko grmenje. Prebivalstvo se iz ogrožene pokrajine izseljuje. Abesinija je tudi čestitala k veselemu dogodku v italijanski kraljevi hiši. Mestni župan iz Addis Abebe je poslal v Rim navdušeno brzojavko v imenu abesinskih žena, otrok in vsega prebivalstva. Mandžurski vstaSi so napadli mesto Tungvo in ga oropali. Vstaši so imeli na razpolago strojnice, oklopne avtomobile in bombe s solznim plinom. Iz mesta jih je pregnala šele redna vojska. Tajno volivno pravico bodo baje uvedli z novim zakonom o spremembi ustave na Madžarskem. Prihodnje volitve bodo že tajne. Upravitelja dunajske zastavljalnice Dorotheum so prijeli zaradi goljufij, katere je izvrševal sporazumno z uradnim cenilcem zastavljalnice svetnikom Maindelom. Upravitelj dr. Hallam je bil že pred 6 leti upokojen. Palestinski vrhovni komisar je prišel v London baje na dopust, v resnici pa bo sodeloval pri sejah angleške preiskovalne komisije, ki se je tudi vrnila v London in bo zdaj prouče*vala nabrani materijal. Večjo avtonomijo za kolonije so zahtevali na zadnji seji londonske poslanske zbornice nekateri govorniki, češ da bo Anglija na la način najmočneje navezala kolonije nase. Zaradi aretacij nemških državljanov v Rusiji se je nemški poslanik v Moskvi pritožil pri boljše-viški vladi. Zahteval je, da sovjetska vlada dovoli, da člani poslaništva lahko obiščejo zaprte Nemce. Sredozemsko morje bo postalo fašistovsko jezero, če ne bodo Anglija, Francija in sovjetska Rusija ustvarile demokratske fronte proti fašizmu. Začeti se morajo takoj pogajanja med generalnimi štabi teh držav za skupni oboroženi nastop proti fašizmu. To »demokratsko« križarsko vojno naj bi na suhem vodil francoski, na morju angleški, nad zemljo pa sovjetski general. Tako je govoril na nekem sestanku za pomoč madridski vladi angleški delavski poslanec lord llarley. Sedem rudarjev je izgubilo življenje v angleškem rudniku v Devonshireu. Eksplodirali so plini. Skupina francoskih poslancev je prišla v Prago in bo proučevala organizacijo socialne zaščite v ČSR. Poslanci bodo obiskali tudi Slovaško, da si ogledajo tamošnje sanatorije. Posebno sodišče za navijalce cen bo izdelalo francosko gospodarsko ministrstvo, da bi s tem vlada vsaj nekoliko ustavila vsebolj raztoče dviganje cen živežu. Volitve v severno zahodni Indiji so prinesle zmago anglofilski kongresni stranki, ki je dobila 19 mandatov, kar predstavlja absolutno večino. Pomoč za ameriško gospodarstvo zahteva v svoji poslanici na zbornico predsednik Roosevelt. Gre predvsem za podporo poljedelstvu. Pomoč bi bila v kreditih in v tehničnih sredstvih. Poveljnik angleškega evropskega brodovja, admiral Bacohovse je v družbi guvernerja Malte Bonhama obiskal nemško križarko »Deutschland« v Gibraltarju. Ta križarka se že ves čas državljanske vojne močno udejstvuje. Angleški in poljski zunanji minister, ki se obadva mudita v Monle Carlu, sta imela popoldne daljši razgovor, ki se je nanašal na razmere Poljske do Sovjetov in do Nemčije. Nov politični vihar na Japonskem se pripravlja zaradi vmešavanja vojske v politiko. Vse stranke so odločno proti temu vmešavanju. Zdi se, da bo vojska zahtevala, da se zbornica razpusti, če ne bodo stranke spremenile svojega stališča. Preureditev angleških malih pristanišč bo po posebnem načrtu izvedla angleška vlada zato, da bi se v primeru vojne ne zbirale ladje v večjem številu v glavnih pristaniščih, kar bi bilo z ozirom na akcijo Tetal zelo nevarno. Polkovnik Lindberg je odletel proti Bagdadu in upajo, da bo svoj cilj srečno dosegel. Vprašanje Gdanska razburja poljske liste zaradi tega, ker je francoski tisk ob Goringovem obisku zagnal velik vrišč, češ, da se Poljska in Nemčija dogovarjata glede vrnitve Gdanska Nemčiji. Od sinoči na danes dva požara , Ljubljana, 18. februarja. Od slnočii na danes so bili gasilci kar dvakrat alarmirani. Prvič «o jim telefonično javili, da je izbruhnil požar v Linhartovi ulici. Ko pa so gasilci prišli v to_ ulico, so zvedeli, da gori v Majke Jugovičevi ulici 6. Tu je na doslej še nepojasnjen način nastal požar v baraki, ki je last železniškega urad-pika Janka Koviča. Baraka je1 služila za spravljanje orodja, ki so ga rabili pri zidanju nove hiše, ki ei jo je v neposredni bližini postavil gosp. Kovič. Gosp. Kovič je že pred dvema letoma opazil, da mu hočejo neznani storilci podtakniti ogenj. Cela baraka je bila popolnoma lesena in se je zato ogenj naglo razširil in preden je prispela pomoč, je bila vsa baraka v plamenih. Pogorela je do tal, z njo vred pa tudi številno orodje, ki je bilo spravljeno v baraki. Lastnik pa, kakor zatrjujejo, ne utrpi škode, ker je bil zavarovan. Požar je izbruhnil okrog četrt na dvanajst ponoči. Okrog četrt na eno pa je priletel na gasilski urad neki Mtiller Viktor ter povedal, da je opazil požar na Cankarjevem nabrežju št. 23. Res so 6e gasilci takoj podali tja; s seboj so peljali tudi orodni avtomobil. Gorelo je v delavnici trgovine s pleteninami Soss. Gasilci so takoj vdrli v prostore, odkoder je prihajal dim ter pogasili ogenj še prej, preden se je mogel razširiti iz prostora, v katerem je nastal. V delavnici je bilo mnogo bombaževine, copat in sličnih predmetov, ki hitro gore in je zato bila velika nevarnost, da se ogenj razširi. To tem bolj, ker so tudi nad in pod delavnico skladišča, v katerih so izključno predmeti, ki so jako sprejemljivi za ogenj. V delavnici je zgorelo precej zaloge, škoda pa še ni ugotovljena. Glede nastanka ognja še ni točnih ugotovitev. Verjetno pa je, da je nastal zaradi še žarečega pepela, ki je bil v zaboju, ter se je morda vnel od pepelja zaboj, odtod pa se je ogenj razširil naprej. Naša doba hoče pravičen, socialen in nravstveno dober red Predavanje vseuč. prof. dr. Vebra na Ljudski univerz! Ljubljana, 18. februarja. Snoči je v mali filharmonični dvorani imel številno, obiskano predavanje pod okriljem Ljuds'ke univerze vseuč. prof. France Veber, ki je pred poslušalci razgrnil prizadevanja današnjega časa, da se ustvari pravičnejši in nravstveno boljši red od današnjega. % Marsikdo bi se utegnil ironično nasmehniti ob predavateljevi trditvi, da je naša doba izrazito doba etike in človečanskih idealov, kot nesebično6t, zvestoba, poštenost in požrtvovalnost, zaupanje in nesebična ljubezen. V resnici je današnja vera v take vzvišene etične nauke postala majhna, ker je življenje samo dokazalo, da se da o vsem tem sicer lepo govoriti, drugače pa je: po teh načelih tudi dejansko živeti. Danes gre ljudem predvsem za koristi in teh ima človek z idealnim* stremljenji najmanj. , Težko je biti danes človek, ali kakor se je gospod predavatelj po filozofsko izrazil »etičen«. Vse to je res. Resnica pa je tudi, da je današnja doba materialistična samo na svojem obodu, če prodremo globlje, pa vidimo, da je v človeštvu o6talo mnogo smisla za to. Kaj je etično ali dobro in zlo. Zato danes tako veliko razpravljamo o poštenjakih in nepoštenjakih, izkoriščanih in o izkoriščevalcih, o siromakih in krvosesih, ponižanih in razžaljenih, slabotnih in mogočnih. Današnja sodba vidi v današnjem redu zato več negativnih etičnih strani kot dobrih. Vse to dokazuje, da živi v ljudeh pravi etični čut, ki obsoja in zaničuje take dame, ki negujejo svoje psičke kot svoje otroke, na drugi strani pa vidimo stisko in bedo in otroke, ki morajo prosjačiti po ulicah. Take primere občuti današnji človek kot družabno krivico in ima zato izraze kot »nesramnost«, »goljulija«, »krivica«! Takšne prikazni zahtevajo pravičnejše preureditve živjenja na zemlji, katere pričakuje vse človeštvo. Preureditev pa more sloneti na etičnih, nravstvenih načelih, ne pa samo na bajonetih in fizični sili. Enim gre bolj za razlastitev družbenih dobrin, drugim za slepo pokorščino, tretjim pa za ohranitev rase. Vsi pa se sklicujejo na človeka. V6i reformatorji čutijo, da brez njega ne morejo družbe preurejati. To je veliko prepričanje našega časa, ki se je, porodilo iz življenjske in stiske in bede naših dni. Današnji človek zahteva in postavlja klic, da delo ni zavoljo dela. ampak delo zavoljo človeka. Na koncu svojih temperamentnih in prepričevalnih izvajanj je dr. Veber naglasil, da noče naš čas neko vesoljno podružinjenje človeštva in ne po razredovanje ljudi, za katero priča tudi današnje stanovsko gibanje. Človek postaja spet osišče stvarstva in glasilec najlepše in najsvetlejše bodočnosti. Filmi »Nesrečniki« (Matica) II. del. Kljub temu, da se mora človek preseljevati iz kina v kino, če hoče videti zaporedoma obadva dela »Nesrečnikov«, se to vendarle izplača prav zaradi druge polovice, ki prvo presega jx> dramatiki, po resničnosti in |» prepričevalnosti. V drugem delu ee razvije šele prava drama nasprotujočih si principov: Zakona brez usmiljenja in človeka. V amerikanski lanski izdaji smo ta boj videli tako nazorno, da se je človeku zdelo, da nekje odpade vse člove&ko iz igre in z igralca ter gledamo samo še boj usode in načel. Francoski film tega idejnega jedra v Hugojevem delu ni poudaril tako vidno in tako občutno, kakor amerikanski. Krivda pa je v tem, da je tam igral komisarja Javerta Charles Laugh-ton, tu pa ga igra Vanel, ki že po značaju ni za take vloge. Pač pa vsebuje drugi del francoskih »Nesrečnikov« veliko več realizma, lepih in razgibanih slik ter v podrobnostih izdelanih momentov. Baur kot Madelin je in ostaja velika sila tudi v drugem dolu filma. »Nesrečniki« so za zmeraj zvezani z imenom tega francoskega mojstra, ki med redkimi svojimi svetovnimi vrstniki prinaša v film umetnost. Brez ozira na te vsebinske ugotovitve so pa dve ali tri stvari pri predvajanju tega filma škandalozne. Sramotno je, da moramo na tako delo čakati eno leto dlje, kakor vojvodinske in macedon-ske palanke. To priča o veliki kulturni zavesti naših kinematografov brez ozira na ime. Film je bil na razpolago že pred letom dni, pa ga nihče ni maral tvegati na program, ker ima pač to napako, da je resen in kulturen. Druga stvar je, da se naš? kinopodjetja upajo privoščiti si občinstvo s tako malovrednimi in zdrgnjenimi kopijami, kakor je kopija »Nesrečnikov«. Ne le, da se četrt ure ali dvajset minut vlečejo široke proge čez sredo filma, marveč so izrezani celi stavki, tako da človek sli.ši samo eno besedo ali pa še tiste ne. Zvočni del na kopiji je tako izrabljen, da mora večina filma teči polglasno. Vajen smo takih ■kopij pri tako zvanih kulturnih matinejah, ki so tudi po vsebini zbirke kiča. Tam človek to prenese, ker pač manj plača. Vse obsodbe vredno pa je, da pride tako zdrgnjena kopija vsebinsko odličnega in visokega filma na programu tako zvanih »elitnih« kinematografov, kjer so vstopnine tej elitnosti primerne. Pa tudi že spoštovanje do umetnine, katero »Nesrečniki« v filmu ponazoruje-jo, bi moralo pri tem imeti svojo besedo. Toda zahtevati tako spoštovanje v Ljubljani, je pač aprilsko delo... Vaški zdravnik Vclenapeta drama s sodelovanjem Kanadskih petork edinstvenega primera rolBtva deklic v SloveSkl zgodovini in biografi!!, v »imu le uonaiorieno ilvilente preprostih Hudi v kanadski preriti z vsemi teta vami In skrbmi. V skromni srstl. poleg Številno dec«, pridejo na svet nezabeljeno petorke, ki prinesejo blagostanje ln are£o oe-lemn okralu. Film te poln dramatike, romantike, napetosti ln opasnosti ter bo V2budll splošno za-nlmanle občinstva. Premijera Jutri v kinu Slogi I Boi za prostor, ali butarice bomo prodajali Ljubljana, 18. februarja. Vsako leto nekaj tednov pred veliko nočjo na poseben način oživi breg ob Ljubljanici na obeh straneh* trimostovja. Sem prineso od bjizu, pa tudi iz nekaterih malo bolj oddaljenih krajev prodajat butarice za cvetno nedeljo. Vse se takrat preliva v barvah, celo brej Ljubljanice dobi malo bolj praznično obleko, kakor jo ima sicer. Poleg tega, da sem pa tja tudi že topli sončni dnevi, čeprav so redki in jih še sneg moti, napovedujejo skorajšnjo pomlad, nam njen počasi se bližajoč korak dokazujejo letos tudi že prve butarice. Pa še niso naprodaj, da ne bo kdo zapeljan in bo zastonj šel tja, da si katero že kar sedaj kupi. Na tem svojevrstnem trgu so butarice ra sedaj zaradi čisto nečesa drugega. Kakor pri vsaki kupčiji, je tudi pri tej največ odvisno od tega, kako kdo »zna«. Pa znaj še boljše in imej še tak talent, da umeš ob vsaki priliki jezik pravilno sukati, kaj vse to pomaga pri tej kupčiji z butaricami, če pa nimaš nikjer mesta, na katerem lahko razstaviš svoje blago radovednim, pa tudi takšnim Ljubljančanom, ki imajo denar in smisel za to, da na cvetno nedeljo nesejo po stari lepi navadi v cerkev butarice. Res, na postojankah za Ljubljanico se vedno že od nekdaj menda bije hud boj za — prostor. Vsak, kdor namerava kaj prodajati, hoče imeti lepšega, bolj na vidnem in prometnem mestu, pa tudi, kar je največkrat najglavnejše — poceni. No, in sedaj^ je svet za Ljubljanico kar zastonj. Res! Le vprašajte tiste, ki leto za letom prodajajo tam butarice, pa boste videli. In prav je, da je tako, kajti če bi prodajalci velikonočnih butaric morali plačevati še za svet, na katerem zaslužijo le enkrat na leto svoje bore pare ali dinarje, bi Ljubljančani ne obhajali cvetne nedelje v onem razpoloženju, ki ga jim za ta dan pripravljajo te skromne butarice. Ker pa ni treba za ta svet ničesar plačati, zato je pa tudi boj za ta prostor hujši. Tu je enkrat spet uveljavljeno načelo: Kdor prej pride, prej melje! Že sedaj, ko je še skoro ves postni čas pred nami, so začeli nekateri, ki hočejo pri tej butarčni kupčiji na vsak način priti do besede, že rezervirati prostor, na katerem bodo prodajal cvetndnedeljsko robo, Prav zanimivo je, kako si ti ljudje te prostore rezervirajo. Vsekakor precej po domače. Enostavno privežejo male butarice po dolgem ob ograji za Ljubljanico, seveda precej močno, da ne bi kdo, ki pozneje pride, dejal, da jih na tem mestu še ni bilo. Kljub temu, da bi kdo lahko prinesel ta ali oni izgovor, češ da ni vedel, da je tod zasedenoa vendar se navada o tem načinu rezerviranja prodajnih prostorov spoštuje, vsaj pritožb še ni bilo slišati. No, sicer je pa še zgodaj in se prezgodaj ne smemo ponašati s tem. Lepega dne lahko pade na te postojanke bomba in odnese temu ali onemu lep kos prostora, na katerem je skušal nekaj za- služiti za veliko noč. Verjetno pa to ni mnogo, ker je med revnimi ljudmi, ki se za svoj kruh res bore, navadno več razumevanja in strpljivosti, kakor pri drugih, ki ne poznaj-o takšnih potreb, kakor so n. pr. tiste, ki zanje vedo gotovo takšni ljudje kot so ravno prodajalci butaric. Zasedanj® banskega sveta Ljubljana, 18. februarja. Včeraj popoldne je banski svet nadaljeval s pretresom proračuna za tehnični oddelek. Poročilo o delu in bodočem programu oddelka je podal načelnik oddelka ing. Skaberne. Sredstva za javna dela črpa banovina večinoma iz banovinskega sklada za javna dela, deloma pa iz bednostnega sklada. Nekaj pa se steka tu-di iz podpor, iz raznih državnih skladov in posojil. Trenutno je v delu banske uprave okrog 200 javnih del. Razumljivo je, kako blagodejne posledice so imela Javna dela v sedanji splošni gospodarski krizi in brezposelnosti. V poročilu je natafnčneje obrazloženo, kako je s podeljevanjem kreditov in kakšna je pot, predno je gradbeno delo zrelo za razpis. Pri tem je velika ovira pomanjkanje strokovno izvežbanega osebja in obilica dela. Najvažnejše probleme predstavlja za tehnični oddelek; zveza Slovenske krajine z ostalo banovino, zveza Slovenije z morjem, zveza naše banovine s Savsko ban, in končno primernejše zveze središča s severnim delom banovine. To so glavni vidiki, na podlagi katerih je sestavljen obširen program tehničnega oddelka, ki naj bi se postopno uresničil. Tozadevni stroški so proraču-nani na 400 milii. Din. Nadaljnji del poročila se bavi s podrobnim pro- tramom, v katerem so našteta najnujnejša javna ela, za katera je potreben znesek 227 milj. Din. Sledi popis vseh del, ki so v teku ter popis onih del, ki se bodo nadaljevala. Za proračun in delo tehničnega oddelka vlada med banskim svetom veliko zanimanje in se je prijavilo k debati temu primerno število govornikov. Debata je trajala vse do pol devetih zvečer, dočim se je nadaljevala danes dopoldne ob pol devetih. Današnja razprava Vsa razprava k proračunu tehničnega oddelka, ki je bila včeraj in se danes nadaljuje, dokazuje, koliko potreb ima banovina v gradbenem oziru. Ni ga bilo skoro zastopnika, ki bi v svojem govoru — in za govore so se prijavili zastopniki iz vseh krajev —, ki ne bi predlagal kakega večjega javnega dela za svoj okraj. Predvsem so tu ceste in Nečloveška pisana mati Maribor, 17, febr. Nenavadno !n skoraj za naše kraje in razmere neverjetno zveni zgodba, o kateri govori sedaj vsa okolica Gornje Radgone. Radgonski kaplan g. Vinko Kolman je prišel v šolo ter povedal učiteljici Mariji Kovačec, da je opazil pri 7 letnem učencu I. razreda ljudske šole Alojzu Kreftu nenavaden steznik, katerega mu je po fantovi izjavi mačeha prevezala okrog trebuha, da ne bi toliko jedel, kaplan in učiteljica sta potem malega Krefta preiskala ter res našla, da je fantek trdno prepasan okrog trebuha s starim steznikom z jeklenimi vložki. Peljala sta ga k zdravniku dr. Brezniku, kjer so mu steznik vzeli s telesa. Zdravnik je ugotovil, ia mora fantek nositi to mučilno pripravo že več mesecev, ker ie nastala na hrbtu že deformacija nišičevja ter mu že ogroža nadaljnji razvoj. Nato je fantek z velikim obotavljanjem začel pripovedovati, da mu je mačeha ta steznik privezala že pred božičem. Pri tem mu je dejala, da ga mora nositi zaradi tega, da se mu bo skrčil trebuh in da ne bo mogel več toliko jesti Fant je imel steznik noč in dan na sebi ter je trpel pri tem velike muke in je vidoma hujšal, ni si pa upal o vsem niti črhniti iz strahu pred mačeho. Stvar je bila takoj javljena orožnikom, ki so se podali k otrokovi mačehi, 34 letni posestnici Mariji Kreft na Orehov vrh. Ta je brez vsega priznala, da je svojega pastorka povezala z oklepom in sicer v dobri nameri, da bi se mu skrčil želodec, ker preveč poje. V kolikor pa je bila ta namera res dobrohotna, bo pokazala uvedena preiskava. Vsekakor je bilo z nečloveškim steznikom fantovo zdravje resno ogroženo. Med ljudmi je vzbudil dogodek veliko pozornost in splošno obsojanje. poti, ki jim banska uprava posveča vso pozornost, vendar s svojimi skromnimi sredstvi, ki so ji na razpolago, ne more zadovoljiti vseh krajev. Mariborčani so poleg ceste St. Jurij—Maribor opozarjali na veliko važnost mostu preko Drave v Melju. Važnost tega mostu je najprej poudaril na včerajšnji razpravi banski svetnik dr. Miller, danes pa je ponovno nanj opozoril g. Majeršič. Posebno so interesirani na graditvi mostu delavci, ker je Melje izrazito industrijsko predmestje, kamor prihaja na tisoče delavcev ravno iz nasprotnega obrežja. Vsak večer se prepelje v teku ene ure 5 do 6000 delavcev, Mnogo govora je bilo tudi o glavnih naših gradbenih problemih, med katere spada predvsem zveza Slovenije z morjem. Ni treba posebej poudarjati, da so posamezni člani prosvete svetovali razne smeri za to cesto tako, da bi bili navezani na to prometno žilo čimbolj številni kraji. V tem smislu je govoril posebno banski svetnik g. Škraber, ki je zagovarjal interese Velikolaščanov. Opozoril je tudi na potrebo po vodovodu, ki jo posebno hudo občutijo Sodraščani, dalje prebivalci Ribnice, Gorenje vasi itd. So primeri, kjer zajemajo vaščani vodo iz potokov na mestih, kjer 100 m višje prihaja v vodo vsa mogoča nesnaga. Seveda se s tem širijo razne bolezni, pomanjkanje vode pa povzroča vsem prizadetim krajem ogromno škodo. Banski svetnik g. Arnež z Jesenic je govoril posebno o potrebi izboljšanja ceste skozi Jesenice, Narasle vloge pri hranilnicah Ljubljana, 18. februarja. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih hranilnicah dne 21. dec. 1986 999,792.593 Din, torej skoro 1 milijardo dinarjev. K temu znesku je še treba prišteti obresti za leto 1936, ki se bodo pripisale v teku prvih mesecev leta 1937 in ki znašajo približno 38 milijonov dinarjev; potem bodo znašale vloge približno 1038 milijonov dinarjev. V primeri s stanjem vlog 31. dec. 1935 so narasle vloge pri 7 hranilnicah, Število vlagateljev v tekočem računu j>a celo pri 11 hranilnicah. Skupno število vlagateljev je znašalo 138.439 in odpade 1 hranilna knjižica na vsakega 8. prebivalca dravske banovine. V decembru 1986 so narasle skupne vloge j>ri 9 hranilnicah. Vloge na knjižice pri vseh hranilnicah so narasle v decembru za Din 845.201. Te številke so dokaz, da se zaupanje v hranilnice in v denarne zavode j>olagoma zopet vrača, od česar bo imelo korist celokupno naše gospodarstvo. Vizitka upokofenega okragnega glavarja še ni lovska karta Maribor, 17. febr. Dne 14. t. m. sta se nahajala dva orožnika postaje Sv. Marjeta ob Pcsnici na patrulji v Gruševi, ko sta začula iz gozda streljanje. Ker je sedaj lovopust, jima je bilo to streljanje sumljivo ter sta se podala v gozd. Zatekla sta tam 27 letnega posestniškega sina Alojza Rojka iz Ruperč z lovsko dvocevko. Streljal j« veverice ter je že imel dve rustreljeni. Povprašala sta ga za orožni list in lov-ustreljeni. Rojko pa jima je namesto obojega po* kazal vizitko okrajnega glavarja v pokoju dr. Ivana Senekoviča, ki ima svoj lovski revir v Gruševi. Na tej vizitki piše dr. Senekovič, da je Rojko njegov poskusni paznik v lovišču. Rojko pa je nato izjavil, da je lovil že večkrat skupaj z g. okrajnim glavarjem v p. p0 njegovem lovišču, da je ustrelil več zajcev za dr. Senekoviča ter mu je nesel v Maribor nekoč 11 veveric, ki jih je sam nastreljal. Lovil pa je ves čas brez lovske karte in brez orožnega lista. Najprej mu je izročil dr. Senekovič cno-cevno lovsko puško, ko mu je pa to vrnil, da mu je v Mariboru dal dvocevko z naročilom, naj šo lovi z njo brez lovske karte in orožnega lista, pač pa mu je na vizitki potrdil, da je njegov poskusni paznik. Orožniki so Rojku puško zaplenili z glavarjevo vizitko vred ter oba prijavili. Med lovskimi krogi v Mariboru je vzbudil dogodek precejšnjo pozornost, ker dokazuje, da tudi vizitka vpoko-jenega g. glavarja za Maribor levi breg ne more nadomestiti predpisanih lovskih listin, Zemlja ga je podsula Maribor, 17. febr. V Št. Lenartu v Slov. goricah se je pripetila včeraj tragična smrtna nesreča, ki je zahtevala 17 letno življenje. Pri lončarju Poljantzu je bil zaposlen kot lončarski vajenec 17 letni Jožef Knuplež iz Gasteraja. Fant je hodil večkrat v lončarski zemljekop po ilovico. Tudi včeraj popoldne se je odpravil tja v družbi še enega delavca, da bi pripravila ilovico za lončarsko delo. Ko sta bila sredi dela, se je okrog 6 popoldne nenadoma vdrla zemlja ter je Knupleža podsula. Na nesrečneža se je nagromadil ogromen kup ilovice, vendar mu je glava še gledala Iz zemlje, tako da ga ni zadušilo. Tovariš je takoj začel z odkopavanjem in po pol* urnem težkem delu se mu je posrečilo, da je Knm pleža osvobodil. Revež pa je bil že nezavesten. Sicer so ga še pri življenju spravili na dom, prišel je takoj tudi zdravnik, vendar mu ni bilo mogoče več pomagati. Zemlja mu je zdrobila prsni koš ter je zvečer ob 10 po velikih mukah izdihnil. Proračun pred skupščino Belgrad, 18. febr. o. Danes se bo v plenumu narodne skupščine nadaljevala načelna proračunska debata. Popoldne bodo govorili predstavniki posameznih skupin, in sicer v imenu JRZ poslanec Oto Gavrilovič, v imenu delavnega kluba dr. Košič, v imenu Baričevičevega jugoslov. kluba Milan Vukičevič in v imenu JNS dr. Kojič. Z ozirom na to, da se je prijavilo veliko število govornikov, bodo od sedaj naprej seje plenuma narodne skupščine dopoldne, popoldne in zvečer. Računajo, da bo proračunska debata v skupščini v načelu in v podrobnostih trajala nekako do 10. marca. ki naj se tlakuje. Poudaril je tudi potrebo po reguliranju Save v okolici Jesenic. Končno je opozoril na važnost postaje Otoče-Brezje. G. svetnik Planina opozarja na nujnost cestne zveze med Šk. Loko in Črnim vrhom, dalje po povečanju orožniške postaje v Šk. Loki, ki naj jo morda razbremeni pomožna postaja na Črnem vrhu. Govoril je dalje o žirovskih klancih, o katerih je — tako je dejal g. Planina — znano, da se vsako leto preurejajo, pa niso nikdar urejeni. Treba bi bilo pot preložiti na drug klanec. Ob zaključku lista razprav« še traja. + Zatisnil je danes svoje trudne oči in odšel po plačilo t večnost naš dobri oče, brat, stari oče, praded in strie, gospod Mihael Frančič davčni upravltel| v pok. previden s tolažili svete vere, t 84. letu starosti. — K rečnemu počitku ga spremimo v petek, dne 19. februarja 1937, ob 4 popoldne is Dalmatinove ulice 2 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Gril, Krško, Celje, dne 17. februarja 1937. Žalujoče rodbine: VEROVSEK, WEINBERGEfc, ZESSER, SPITZER, KOROŠEC, ZUPAN, FERJEN. Kulturni koledar Joief Ozmec 18. februarja 1866 se je rodil v Obrežu pri Središču gosjjodarski organizator in politik Jožef Ozmec. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Mariboru. Kaplanova] je po raznih krajih: od 1897 do 1916 je bil župnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Od 1916 pa do svoje smrti (1923) pa je bil dekan v Ljutomeru. Z naprednim gospodarjenjem je vplival na svojo okolico. Bil je tudi dopisnik »Slovenskega gospodarja«. Pri Sv. Lovrencu je ustanovil mlekarno, strojno zadrugo, ljudsko hranilnico in posojilnico, kmetijsko podružnico iu Slovensko Stražo. Tu je tudi organiziral zadružni in socialno-pou5ni tečaj. Leta 1909 je bil izvoljen tudi za poslanca. — Po vojni je v Lju toni eni z A. Lovrecem organiziral podpisovanje majniške deklaracijo. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 18. febr.: Simeon. Jutri, petek, 19. febr.: Konrad. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 6, mr. Trnkoczy ded., Me?tm trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. • Drama: Kvadratura kroga. Red Četrtek. Opera: Iloffmannove pripovedke. Red B. Kino Union: Nesrečniki. I. del. Kino Sloga: Helena. Kino Malica: Nesrečniki. II. del. TEL. ' 22-21 UNION Nesrečniki I. del (Les MiseraBleB) HARKV BABR TEI. 27-30 SLOGA Danes poslednllfti Sence preteklosti „HELENA" LUISE OLLRICH - GUSTAV DIESSL TEI. 21-24 MATICA Nesrečrtllcl 11. del (Les Mlsorables) T glavni TlOgl HAREY BABE lPa ?xljhixxAK ot 16., 1 tJ.n o) 21.1SW. Preskrba Ljubljane s pitno vodo Ljubljansko vodovodno omrežje meri 151.330*50 m Ljubljana, 18. februarja. Vodovodno omrežje meri 151,330.60 metrov. Ugotovljeno je, da je voda mestnega vodovoda iz zdravstvenega stališča v vsakem oziru neoporečna. Voda je bila ponovno strokovnjaško preiskana in so bili rezultati tako v fizikalnem, kemičnem in bakteriološkem oziru vedno odlični. Paralelno z razvojem mestnega vodovoda in širjenjem vodovodnega omrežja je padlo v Ljubljani in tudi v okolici število črevesnih nalezljivih bolezni. Minuli so časi, ko smo imeli_ skoraj vsako leto v mestu epidemijo teh bolezni in tudi zadnja velika epidemija griže v letih po svetovni vojni ni imela izvor v mestu, ampak v okolici, kjer še niso imeli prave pitne vode ter se je šele od tatn zanesla v mesto samo. Sirjenje vodovodnega omrežja v Ljubljani sami, kakor tudi v bližnjo in daljnjo okolico mesta pred vojno kakor tudi neposredno po vojni, se ni Izvajalo samo iz gospodarskih razlogov; veliko večjo vlogo je igrala pri tem skrb za zdravje našega prebivalstva, da se ga obvaruje pred invazijo črevesnih nalezljivih bolezni iz oko'ice v mesta. Iz tejja vid'ka povdarja mestni fizikat v svojem poročilu, iz katerega to posnemamo, potrebo širjenja vodovodnega omrežja ne samo v mestu samem, ampak tudi v bližnji in daljnji oko'ici. Ljubljančan porabi dnevno 200 litrov vode V proslem letu se je povečalo vodovodno omrežje za 5345.10 m. Celotno vodovodno omrežje je merilo na koncu prošlega leta 151.330.50 m. Hl-gijenske prilike in zdravstveno kulturo prebivalstva presojajo higijeniki tudi po količini uporabljene pitne vode. V lanskem letu je znašala povprečna uporaba vode na dan 14.000 kub. metrov, na enega prebivalca je odpadlo dnevno približno 200 litrov. Meksimum uporabljene vode je znašal 20.340 kub. metrov dne 17. avgusta ali 290 1 na osebo in dan, minimum pa 10.664 kub. metrov dne, 13. aprila ali 152 1 na osebo in dan. Konzum vode je padel napram letu 1935 približno za 12 1 dnevno na osebo. V lanskem poročilu je ugotovljen tudi padec konzuma vode napram letu 1934. Voda iz obcestnih jarkov Potrebno je, da se upelje mestni vodovod v vsako hišo in da se vodovodno omrežje razširi v novo inkorporirane občine v večji meri kakor do-sedaj, razširi pa tudi v okolico mesta. V Sp, Šiški in na Barju, pa tudi v drugih krajih, kjer so že položene vodovodne cevi, obstojajo še vedno vodnjaki, katerih vod* je spričo lokalnih razmer izpostavljena možnosti okužbe, Kljub napisom »Nepitna Od tu in tam voda« vodo še vedno uživajo, vsled česar predstavljajo ti vodnjaki stalno zdravstveno nevarnost. Pomanjkanju zdravstvene vzgoje, malomarnosti, največkrat pa pomanjkanju denarnih sredstev, moremo pripisovati dejstvo, da na koncu Črne vasi, v Hauptmancih in Dravljah zajemajo prebivalci nekje še vodo iz obcestnih jarkov in malih potočkov kot pitno vodo. Slabe razmere v priključenih občinah V novo priključenih občinah je fizikat našel precej hiš brez vodnjakov, drugje zopet uživajo vodo iz slabo zajemljivih in nezavarovanih studencev, krajevni izvidi obstoječih vodnjakov so pogosto tako slabi, da obstoja vsak čas možnost okuženja. Samo v Dravljah, Kosezah in na Brdu pri Viču je fizikat našel 44 vodnjakov, katerih voda se je glasom preiskave drž. higienskega zavoda izkazala za povsem neužitno in zdravju škodljivo, v 20 primerih pa samo za silo užitna, ako se vodnjak takoj razkuži in asanira. V 67 primerih se je mogla voda uživati potem, ko so se izvršile manjše sanacije. Vodnjake z neužitno vodo so na žalost našli tudi pri hišah, v katerih so obratovalnice z živili. Vodovod tudi v mestno okolico! Mestni fizikat ponavlja zdravstveno potrebo, da se obstoječi neprimerni vodnjaki ukinejo, vodovodno mrežje pa razširi povsod, kjer so človeška prebivališča tudi hiše in naselja onih, ki niso v stanju, da bi mogli stroške za priključitev plačati takoj. Ti nepremožni sloji v hišah in barakah na periferiji ne živijo v najboljših higijenskih razmerah, vsled česar je nastanek nalezljivih bolezni lažji, posebno še, ako nimajo zdrave pitne vode. Najti bo treba način, da dobe tudi ti mestni prebivalci priliko za uživanje zdrav« pitne vode, pri g tem da se upošteva njihove finančne tegobe. Zgradba hiš in zasilnih prebivališč, kamor pitne vode v doglednem času ni možno napeljati, naj bi se v bodoče v sporazumu z gradbenim uradom preprečil. — Gotovo je, da mestna občina ni v stanju ves program razširjenja vodovodnega omrežja izvršiti takoj, potrebno pa je, da se napeljava vodovodne vode izvrši iz javno higienskih ozirov vsaj v one predele, kjer vodnjakov z zdravo vodo sploh ni možno sezidati. Dravlje, Koseze, Brdo, Mestni log in zamočvirjeni ter deloma nasuti del Stepanje vasi so predeli mesta, kamor je treba vodovod najprej H Rovtu napeljati. Drzen napad na postnega uslužbenca, ki je raznašal denarne nakaznice, je včeraj dopoldne pri belem dnevu izvršil brezposelni trgovski pomočnik Josip Foronpoher. Iz veže hiše ob najprometnejši ulici so mimoidoči začuli klice na ixmioč. V tistem poni« hipu pa je že pridrvel na cesto mlad človek z okrvavljenim kladivom v rokah, za njim pa se je privlekel do ceste ves krvav poštar Josip Filipčič. Ljudje so slekli za napadalcem in ga naskočili. Ko je napadalca eden prijel, je naglo potegnil nož, v pravem trenutku pa ga je naskočil še neki delavec. Razvila sc je borba, ki jo je končal stražnik, ki je z revolverjem prisilil napadalca, da se je vdal. Nato so ga zvezali. Pri zaslišanju je napadalec rlAinl rl a m » — ... _ .. .] _ » J! ----- padov in vlomov že nekajkrat ndvan. Forenponer se je poslužil svojskega trika. Ogledal si je vse hiše, v katerih so kaJAtentat<.) Sobota, 20. februarja: »Kvadratura kroga«. Izven. Znižane cene od 20 din. Nedelja, 21. februarja ob 15: »Korajža velja«. Izven. Znižane cene od 20 din. — Ob 20: »Simfonija 1937«. Izven. Znižane cene od 20 din. OPER A Začetek ob osmlb Četrtek, 18. februarja: »Hofmanove pripovedke«. Red B. Petek, 19 februarja: Zaprto. Sobota, 20. februarja: »Pikova dama«. Premijera. Premijerski abonma. Nedelia 21 februarja ob 15: »Pod to goro zeleno«. Izven. Znižane cene od 30 din. — Ob 20: »Manon«. Izven. Gostovanja g. J. Rijavca, ki ie po povratku iz Rusije lahno obolel ter moral zato odpovedati nastop v »Plesu v maskah«, začno prihodnji teden. Trenutno je odpotoval v Stuttgart, kjer je pogodbeno obvezan na dva nastopa. V Ljubljani bo pel »Ples v maskah«, ter v »Luciji di Lammermoor«. Partjo iz te opere je naštudiral nalašč za nase gledališče v slovenščini. Mariborsko gledališče Četrtek, 18. februarja: Ob 20. »Dežela smehljaja«. Red A. Petek, 19. februarja: Zaprto. . Sobota, 20. febr. ob 20: »Ples v Savoyu«. Gostuje primadona ljubljanske opere Zlata Gjungjen-čeva. Znižane cene. Zlata Gjungjenčeva gostuje. V soboto, 20. t. m., gostuje po daljšem presledku spet priljubljena primadona ljubljanske opere Zlata Gjungjenčeva. Odlična sopranistka, ki uživa v Mariboru največje simpatije, nastopi v ulogi Madeleine, ki jo je že lani pri nas pela z velikim uspehom. Pismo iz Chamonixa Chamonix, 16. februarja. Danes, v fionedeljek, se je vršila tekma v 6la-lomu, ki se skupno s smukom Šteje k alpski kombinaciji. Francozi so la slalom postavili nad vasjo Argentiere, do katere te pripelje železnica po pol-~,nji. Ker je bil .damski start napovedan že Trbovlje Dne 19, t. m., v petek, bo predaval v Društvenem domu v Trbovljah ob 5. popoldne znani in priljubljeni predavatelj g. prof. dr. Vinko Šarabon iz Ljubljane o temi: Vpliv narave na človeka in človeka na naravo. Drutšvo »Bran-i-bor«. podružnica v Ljubljani, naznanja, da bo dne 4. marca 1937 ob 20. redni občni zbor v smislu člena XIX. društvenih pravil, ir. sicer v sejni dvorani mestnega magistrata. — Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika, 2. poročilo predsednika. 3. poročilo tajnika. 4. poročilo blagajniku, 5. poročilo revizorjev, (3. volitve novega odbora in 7. slučajnosti. ob 9.7 je odpeljal posebni vlak vse dame in moške tekmovalce že ob [>ol 8. zjutraj iz Chamonixa. Ker je bilo tudi danes krasno, skoro pomladansko vreme, se je zbralo okrog in pod slalomom ogromno j število ljudi, ki so poleg divne vožnje najboljše uživali to toplo solnce ter tako prišli na svoj račun. Proga je bila razen malih sprememb skupna za ženske in moške. Zaradi visoke temperature in južne lege je bila strmina kmalu popolnoma razmehčana, tako da tudi najboljše teptanje jx> damskem teku ni moglo preprečiti, da bi moški ne vozili po izvoženih luknjah. Pri damskem slalomu se je zopet opazila nad-moč nemških smučark, ki so v krasnem stilu prevozile težko progo. V prvem teku so Nemke vozile vzdržno, v drugem teku pa so pokazale vse svoje znanje. Cristl Cranz je 7/>pet tu domirfirala in si je že priborila sigurno zmago v alj>ski kombinaciji. Tudi Švicarke so vozile odlično ter zasedle 4. in 5. mesto. Ob 11. je bil končan damski slalom, moški start j>a je bil napovedan ob pol 13. V tem času so se tako gledalci kakor tekmovalci vlegli na solnce in se malo okregali, progo pa so v tem času nekoliko prestavili in popravili. Ob pol 1. je peljalo nekaj krmarjev, med njimi slavni Seelos, ki je pač v edinstvenem stilu prevozil progo. On ni bil v avstrijskem moštvu, ker je trener Nemcev. Potein so startali moški po vrstnem redu njihovega plasmana v smuku. Tako sta Jugoslovana Praček in Heim 6 štev. 23 in 25 že v naprej vedela, da bosta vozila po samih luknjah. — Francoz Allars Emil, zmagovalec v smuku, se je tudi v slalomu jx>kazal mojstra ter imel v obeh tekih najboljši čas. Tako si bo on priboril prvenstvo v alpski kombinaciji s velikim naskokom pred drugimi. Ta uspeh Francozov v alpski kombinaciji je rezultat trajnega in smotrnega treninga, dočim pa v tekili in skokih ne pomenijo nič. Avstrijec Walcb je zopet pokazal, da je eden najboljših slalomistov na svetu, dragi Avstrijci pa so prišli samo na mesta. Švicarji so gotovo dobri vozači, tudi Italijani, ali tako stalnih in strnjenih časov francoskih tekmovalcev niso mogli doseči. Naša tekmovalca Praček in Heim 6ta zaradi visokih štartnih številk ■imela obupno progo in je še čudež, da sta se še tako plasirala. Na nekaterih mestih sta morala skakati v pol metra globoke jame, zato sta imela oba v prvein teku po en težak padec. Kot uspeh jima je šteti tudi to, da sta prišla zdrava skozi cilj pri smuku in absolvirala slalom brez pribitkov. Ce gledamo pri drugih narodih, vidimo, da je, na primer od štirih Italijanov in Norvežanov, ki so nastopili, 6amo po eden od teh dveh držav srečno končal slalom in se tako plasiral v kombinaciji. In to so države, ki malo več riskirajo za zimski šport kot pa naša. Po letošnjih rezultatih se vidi, da so naši fantje zmožni, manjka jim samo trening na žičnih železnicah pod vodstvom res dobrega trenerja. Dokler časa jim toga ne bomo nudili, tudi od njih ne moremo zahtevati, da se pri mednarodnih konkurencah plasirajo pod 15. mesto. H. H. Koncert Akademskega pevskega zbora Slovenska duhovna narodna pes«m .. ... Drugi del programa, .ki .si ga je bil zastavil Akademski pev«ki zbor, predstavlja slovenska duhovna pesem. Prvi del, slovensko svetno narodno pesem, je pred dvema letoma izvajal zbor pod dirigentom g. Francetom Maroltom. Uspeh je bil izreden in vsestranski. Lansko jesen je zbor spet začel a intenzivnim delom, ker se je namenil, da še tekom zimske sezone priredi po dolgem premoru spet koncert. To pot bo izvedel prvič dela našega znamenitega mojstra Gallusa - Petelina, skladbe, ki jih je po krivici pokrival prali pozabljenja. Prva manifestanta slovenske besede, Trubar in Bohorič, bosta izpopolnjevala koncert. Ta dela jo s svojo znano spretnostjo opremil g. prof. Matija Tomc in bodo na novo obogatila našo vokalno literaturo. Danes že lahko sporočimo, da bo koncert dne 1. marca ob 20. uri v veliki unionski dvorani. Predprodaja vstopnic bo v Unionu in bomo njen Sričetek pravočasno najavili, da si bodo ljubitelji obre vokalne glasbe mogli za časa nabaviti vstopnice. Za koncert sam že sedaj vlada veliko zanimanje, tako, da jo upravičena bojazen, da bo občinstvo že v prvih dneh večino vstopnic pokupilo. Zato je priporočati, da si interesenti že kmalu za- ?otove vstopnice, ker jih 1» pozneje težko dobiti, redprodajo bomo seveda, ko se bo pričela, takoj sporočili po dnevnem časopisju. Planica in Chamonix V okviru svetovnih smučarskih tekem v Cha-monixu je zborovala tudi mednarodna smučarska organizacija FIS, ki je sprejela važno odločitve. Svetovno smučarsko prvenstvo prihodnje lelo v nordijskih disciplinah, to se pravi v klasični kombinaciji in skokih, bo na Finskem, dočim bo pa ma organizirala Švica. Za lelo 1939 pride v poštev za izvedbo svetovnega prvenstva Poljska. Dalje se Zadnje tekme Tekme za svetovno prvenstvo v Chamonlsu so se včeraj zaključile s skoki za kombinacijo. Ker je bilo vreme izredno ugodno in idealen sneg, so bili skoki na skakalnici zelo uspešni. V klasični kombinaciji je zmagal Norvežan Ryen, ki je skočil 49 m in 55 m, 2. je Cehoslovak Berauer s skoki 40111 in 49 m, 3. pa zopet Norvežan Kaarby z najdaljšimi skoki 53 m in 55 m. Kot izreden uspeh je smatrati plasman Cehoalovaka Berauerja, ki je dosegel odlično mesto. Naših tekmovalcev za klasično kombinacijo ni bilo. V nadaljevanju skokov se Je pa posrečilo zopet Norvežanu Birgerju Ruudu doseči na skakalnici do sedaj najdaljši skok, in sicer 68 ui. svetovno prvenstvo v alpski kombinaciji predvido-uzirala Svlca. Za ' je razpravljalo o pravici starta smučarskih učiteljev na bodočih olimpijskih igrah. V tej ločki še ni prišlo do nobenega sklepa in se je vprašanje odložilo za eno leto. Važno pa jo za nas vprašanje Planice, ki jo Je zastopal g. Joso Goreč pri zborovanju FIS-e. Tudi v tem ni padla dokončna odločitev. Gosp. Goreč je predvajal članom upravo FIS-e film o planiških prireditvah iz leta 1934, 1935 in 193(3. Člani uprave so bili nad predvajanjem in nad sijajno skakalnico zelo navdušeni. Pri seji pa je bilo odločeno, da bo FIS-a odredila j>osebno komisijo, ki bo preštudirala problem smučarskega letenja. Načelnik komisije je znani švicarski inženir g. Strauman, ki bo prišel še marca letos v Planico, pregledal skakalnico in podal kongresu FIS-e, ki bo zboroval v Ilelsinku na Finskem, obširno poročilo. Ravno tako je pa FIS-a ugodila pritožbi in je okrožnico z dne 17. marca 1. 1. razveljavila. Nova gospodinjska šola v Svečini otvorjena Maribor, 16, febr. Danes dopoldne je bila v Svečini otvorjena nova gospodinjska šola. Otvoritev se je izvršila brez vsakih svečanosti. Za bansko upravo, ki je lastnica nove šole, je bil navzoč samo kmet. svetnik Okorn. V šoli je začasno 20 gojenk, ki so prispele že v nedeljo ter bodo obiskovale šestmesečni gospodinjski tečaj. Na jesen, ko bodo gotove vse adaptacije prostorov v stari svečinski graščini, ki je bila poprej last admontskega benediktinskega samostana, se bo začela enoletna gospodinjska šola. Zavod vodijo šolske sestre iz Maribora pod vodstvom znane strokovn ^kinje v gospodinjskem šolstvu g. Lidvine Briški. črt. Ce bi se napadalcu načrt posrečil, bi odnesel 53.000 dinarjev. Zagrebški župniki so sklenili, da bodo vsakega reveža, ki ne bo mogel plačati pogreba pokopali zastonj. V zadnjem času so se namreč v mestu pojavile govorice, da so župniki odrekli nekaterim revežem cerkven jx>kop, ker niso mogli plačati računov. Govorice pa so bile brez podlage, ker so župniki tudi do sedaj pokopali vsakega reveža zastonj, če so se njegovi svojci pravočasno obrnili na župni urad in pravočasno najavili pogreb. Poživljanje v pomorski trgovini je dvignilo tudi cene ladjam. Zanimivo je, da so se Italijani zadnje čase začeli zelo zanimati za naše tovorne parnike in jih začeli tudi kupovati. Pred kratkim so kupili okoli Splita že tri take ladje. Cene ladjam so temu primerno narastle in so petnajstkrat višje kakor lani. Vojvodinski lovci so imeli to zimo bogat plen. Postrelili 60 nekaj nad 100.000 zajcev. Pojedli pa so jih večinoma inozemci. Tekmovalcem za prvenstvo LZSP! Ker se vrše na Črnem vrhu trije smučarski tečaji, bosta v soboto na Črnem vrhu pof>olnoma zaseaeni obe koči. Zato prireditelji opozarjajo tekmovalce in ostale udeležence, da si rezervirajo oziroma oskrbe prenočišča pri Sv. Križu ali pa v koči na Pustem Akademski šp>ortni klub. Ministrstvo za promet je na posredovanje notranjega ministra dr. Korošca odobrilo aktivnim udeležencem tekem za državno prvenstvo jugoslovanskih univerz, ki se vrSe v organizaciji Akademskega športnega kluba dne 11- in 12. marca t. 1. na Rožci nad Jesenicami 75% popusta na državnih železnicah do železniške postaje Jesenice. Vsi ostali udeleženci tekem bodo imeli 50% popusta na državnih železnicah. Stavka v cementnih tovarnah t Splita, ki traja že tri tedne, je spravila v zadrego vse graditelje. Pomanjkanje cementa je povzročilo ustavitev vseh javnih in zasebnih del. Zlasti prva so prizndetu. Utegne se zgoditi, da bodo morali z dela tudi delavci na cestah, ker nimajo gradbenega materijala. Merodajni so se obrnili zaradi tega na gradbeno ministrstvo, da odobri naročevanje cementa v Belgiji ter izjx>9luje, da bi se ta cement uvažal brez carine, ki je zelo visoka in bi je prišlo na vsak stot cementa okrog 60 dinarjev. Sveta stolica je rešila spor med sarajevskim nadškofom in frančiškani v Bosni. Kakor znano, jc nadškof dr, šarič ustanovil v Zenici novo župnijo in odredil tudi pirostor, na katerem naj bi se zgradilo župnišče. Proti temu pa je protestiral frančiškanski samostan v Gučji gori, čel, da je on lastnik od nadškofu podeljene zemlje. Spor se je razvlekel in so ga nekateri notorični sovražniki Cerkve vlekli na vsa kopita in delali iz njega kar cirkuško afero. Nazadnje je sveta stolica poslala j>osebnega vizi-tatorja, ki si je »tanje na kraju samem ogledal. Sedaj pa je prišel iz Rima dekret, s katerim se potrjuje pravomoSnost in utemeljenost odloka, kakor ga je bil izdal nadškof. Visoke cene bencina ovirajo ▼ veliki meri razvoj avtomobilizma pri nas in ovirajo tudi turistični promet. Kljub temu, da je naša država sklenila posebno ugodno dobavo bencina iz Romunije in so poleg tega tudi pri nas odkrili nove vrelce nafte, so cene zadnje čase poskočile. Takim cenam pa niso krive samo visoke državne takse, temveč tudi razne samoupravne takse. Dajatve za kilogram bencina so sledeče: carina 1.90 Din, skupni prometni danek 0.38 Din, stroški za prevoz iz Romunije 0.61 Din, državna trošarina 5 Din, banovinska trošarina (v Zagrebu) 1 Din. dodatni prometni davek 0.10 Din in mestna trošarina (v Zagrebu) 0.20 Din. Skupno povprečno 9.19 Din dajatev. Avtomobilisti se zavzemajo za to, da bi se ukinile nekatere banovinske trošarine in ukinil monofiolski privilegij bencinskega kartela. V zvezi B tem javljajo, da se tudi v skupščini pripravlja razprava o raznih tro-Šarinah na bencin in o monopolu bencinskih družb. Lesni industrijalci so začeli akcijo, naj bi naša država sklenila trgovinsko pogodbo z Argentino. Lesna industrija nadeja od Argentine nov trg za naš les. Naš poslanik v Buenos Airesu dr. Izidor Cankar je dal za novo trgovinsko pogodbo že večkrat iniciativo, kajti naša trgovina z Argentino je bila do sedaj vse skozi pasivna. Argentina bi mogla postati najboljši odjemalec naše bukovine, česar pa do sedaj ni bilo mogoče doseči, ker nimamo z njo prave trgovinske pogodbe, po drugi strani pa nas izpodrivajo Cehi, ki so to vprašanje uredili. Stavka delavccv v varaždinski tovarni »Tivarc se je včeraj končala v škodo delavcev. Kakor znano so delavci stopili v stavko zaradi odpustitve enega delavca. Zaraai tega je tovarna odpustila vse delavce. Posegle so vmes oblasti in delavske organizacije da so dosegli sporazum, po katerem je tovarna takoj sprejela na delo le 6tarih 75% delavcev, in 5% novih, ostalih 25% starih delavcev pa bo sprejela na delo, kadar bodo to fiokazale potrebe. Tovarna se je pri tem oprla na odlok banske uprave, ki je prepovedale tovarni izdelovanje oblek po meri. Zaradi tega, da je bila prisiljena zmanjšati obrat v tem oddelku. Sam se je operiral kmet Stefan Kočiš iz Sv. Križa pri Prelogi. Že dve leti mu je otekalo lice, kar mu je povzročalo vedno večje težave pri jedi. Stopil je k zdravniku, ki ga je poslal v Zagreb na kliniko. Ker kmet ni imel denarja, pa se je operacije lotil sam. Prerezal si je obolelo lice z brit- vijo m iztisnil iz rane malo koščico, zaradi katere je nastala oteklina. Imel je srečo, ker se mu jc rana začela celili in so ponehale vse bolečine. ffsPSis' Pogled na gorečo Malago. Tako uganjajo brezdelje petični športniki po hotelskih terasah v Alpah. sedanjim predstavnikom »Zbora« v Zagrebu Ko-reničem, s tem pa se je tudi podrobno seznanil z vsem življenjem tega pokreta. Nekoč sta Danič-Diamantstein in Korenič odpotovala V Berlin, ter sta se tam sestala z nekimi nacionalno socialističnimi veljaki, s katerimi sta 6e domenila, da >e bo Ljotič sestal v Švici z nekaterimi predstavniki nemške nacionalne stranke. Sedaj LjoMč trdi, da je ta sestanek odklonil. Ko se je Danič vrnil v Zagreb, je ustanovil »Technische Union« kot podružnico istoimenskega podjetja v Berlinu. Žida so najel!, da organizira Zanimive 60 izjave, ki jih sedaj v svojo obram bo navaja Ljotič. Zanika, da bi bil »Zbor« posredno ali neposredno dobival iz inozemstva kakršnokoli gmo'no pomoč. Njegove zadružne organizacije da nitinjo nikak*ne zveze z »Zborom«. — Sadjarska zveza je najela Daniča meseca julija lanskega leta /ato, d*- pro či vse možnosti kako bi se mogli spraviti na inozemski trg proizvodi teh organizacij. Ljotič pravi, da bi morala biti »Technische Union« organizacija, v katero bi morale vstopiti vse panoge našega gospodarstva, istočasno pa naj bi se v Nemčiji ustanovila podobna skupna organizacija. Te dve organizaciji bi tako skrbeli za medsebojno zamenjavo dobrin. »Technische Union« je bila — pravi Ljotič — zamišljena tako, da bi 6e lahko tudi v drugih državah ustanovile podobne organizacije. Zato je po njegovem mnenju nemogoče, da bo postala »Technische Union« ekspozitura »Zbora«. Decembra lanskega leta se je — tako trdi Ljotič sam — njemu zazdelo, da »Technische Union« ne bo mogla opraviti svoje .naloge, in je svoje nadaljnje sodelovanje odklenili. Sele prožneje, pravi, da je zvedel, da se je v Zagrebu ustanovila omenjena družba pod predsedstvom Koreniča. Od Ko-reniča, pravi, da je takoj zahteval, da mu razloži to njegovo postopanje, pozneje pa da je celo zahteval od njega, da izstopi iz »Technische Union«. Ko je malo nato zvedel za nekatere podrobnosti iz Da-ničevega življenja, mu ni več zaupal f>oslov, ki jih je ta opravljal za zadružne organizacije. Sedaj se vse otepa Daniča-Diamantsteina Zanimivo je zadnje čase predvsem to, da se sedaj hočeta iznebiti Daniča »Technische Union« na eni. na drugi strani pa tudi »Zbor«, čeprav je bil glavni delničar in zasnovatelj ideje za ustanovitev te družbe Časopisi pišejo, da je imel Danič od 500 delnic sam 450 po 1000 din. Dosedaj Danič sam še ni ničesar spregovoril o svojem postopanju, le to se je zvedelo, da je zaprosil upravni odbor »Technische Union« za izstop iz te družbe, ki ga je utemeljil s tem, češ da ne sme njegova oseba ovirati razvoja Tehniške unije, in da bo tako lažje pred sodiščem zastopal svoje interese. Največje presenečenje pa je bilo pri tem dejstvo, da Danič svojih delnic ni prodal drugim, pač pa podaril ostalim članom upravnega odbora, to je tistega odbora, ki je sprejel njegovo ostavko. Tudi to ni več ostalo v tajnosti, da je »Technische Union« iz Zagreba že naročila neke vrste robo v Nemčiji in da je torej v resnici že začela z delom. Vprašanje, kaj bo s temi naročili, je zadnje dni stopila kar v ozadje. V6e bolj zanimivo se zdi, kako se bo ta načeta alera, v kateri zopei tiče v ozadju židje, nadaljevala, kaj bo še vse poučnega prinesla in kako se bo končala. Vsekakor se bo o tej stvari govorilo tudi pred sodiščem, to pa že zaradi tega, ker je omenjeni protesor Jonič tožil poslanca Milanoviča zaradi njegovih klevet ali samo »klevet«. Obvestila Ocene o koncertnih nastopih pianista Rude Flr-kušneaa. Glasbeni kritiki najrazličnejših vodilnih listov cele Evrope prinašajo o igri pianista Rude Flr-kiišnega najlepše oeone. Dovoljeno naj nam ho navesti samo par stavkov iz posameznih kritik: Mladi Češki pianist Buda Firkušny je odigral koncertni spored s svojo močno muzikalnostjo in najrazličnejšo tehniko. Pokazal je, da zmore v resnici veliko. Ruda Firku8ny je v tehničnem in muzikalnem pogledu prvovrstni interpret. Navdušila sta delo samo. pa tudi mlndi izredno nadarjeni pianist Ruda FirkuSny, ki je najtežja mesta odigral v resnici igraje itd. itd. Koncert znamenitega pianista bo, kakor že javljeno, v petek 19. t. m. ob 20 v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Ob 20 obletnici majske deklaracije jo naslov predavanju, katerega bo imel prosvetni inšpektor g. Ivan Dolonec v petek 13. februarja ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union. Slovenci, nikakor no smemo prezreti te spominske obletnice naše Magne carto, ki je za naš narod življenjskega pomena. Brez dvoma bo to prodavanje zanimalo najširše kroge. Zato vljudno vabimo, da se p. t. občinstvo v obilni meri udeleži predavanja. Prodprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi. — Sedeži 3 din, stojišča 2 din, za dijake 1 din. Vdruienje jugoslovanskih inienjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana vabi člane in vse, ki se zanimajo, na predavanje, ki bo v torek 23. februarja ob 20 v mali filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Predaval bo g. Alfred Lestin, goneralni zastopnik Hoe-schovlh tovarn o lastnostih, prednostih in uporabi jeklenih zagatnih sten s posebnim ozirom na Hoonnhov sistem«. Predavanje bodo ponazarjali filmi in projekcijske slike. Vstop prost. Radio Programi Radio Ljubljana Četrtek, 18. februarja: 12 Lahka Instrumentalna glasba (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Zvezdniki in zvezde (plošče) — 14 Vreme, borza — 18 Operetna glasba (Radijski orkester) 18.40 Slovenščina za Slovence (g dr. Rudolf Kolarič) 19 Cas, vreme, poiočiia. spored, obvestila — 19.30 Nao. ura: Sokolsko predavanje — 19 50 Deset minut zabave — 20 Tretja ura variacij. Sodelujejo: gdč. Silva Hrašovec, Boža Saplja (2 klavirja) in g Srečko Koporc (predavanje) — 21 Radijski orkester. Cefika glasba — 22 Cas. vreme, poročila, spored — 22.15 Za oddih (Radijski orkester). Drugi programi četrtek, 78. februarja: Bel grad: 19.50 Bachov (Božični »oratorij« — Zagreb: 20 Igra — 21 Koncertni večer — Dunaj: 20.10 Shakespearjeva drama «Kralj Henrik VIII« — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert —-20.40 Igra - 22 Orkestralni koncert — Rim-Bari: 21 Igra — Praga: 20 Operna glasba — 21 Orkestralni koncert — Varšava: 21 Poljski sklaiatelji 22 Lahka glasba — Lipsko: 19.30 Bizetova opera »Carmen« — Stuttgart: 20.10 Vojaška godba 21 Operetna glasba — M (makovo: 20.10 Nemška glasba — Berlin - Hamburg Kdln. 20.10 Plesni večer — Beromiinster: 20.30 Simfonični koncert Iz kakšne bližine pozna Nemčija našega Ljotiča Ko je bila pred dnevi v narodni skupščini raz- Srava o proračunu za notranje ministrstvo, je pri-la na dan tudi prav zanimiva zgodba, ki se nanaša na" Ljotičev pokret »Zbor«. Narodni poslanec Života Milanovič je v svojem govoru Ljotiču očital, da se ta pokret »Zbor« finansira od strani neke tuje države. Mislil je Nemčijo. Poleg drugega je omenil v svojem govoru tudi to. kako je nek revizor opravljal pregled Zadružne zveze v Smederevu in je tam našel vpisanih nekaj denarnih vsot po 5000 in 10.0000 din, ki jih je jx>slala neka tuja država v pomoč. V upravi te omenjene Zadružne zveze je Dimitrij Ljotič namreč predsednik. V naiem listu smo o tem že na kratko 6voj čas poročali, belgrajski listi pa so pisanje o tej zadevi zelo raztegnili. Profesor vojne akademije Jonič, ki je obenem tudi glavni tajnik Ljotičevega »Zbora«, le na Milanovičev govor takoj cdgovoril v časopisu in je trditve Milanoviča imenoval »ordinarno kleveto in gnusno laž«. Obenem pa je ta funkcionar »Zbora« tudi naglašal, da 6e »Zbor« vzdržuje izključno le od dohodkov, ki jih prispevajo člani, računske knjige pa da si lahko kdorkoli ogleda, tudi nasprotniki njihovega pokreta. Zakaj si je Milanovič toliko privoščil ravno »Zbor«, utemeljuje na ta način, ker da Milanovičevi kliki ni uspelo, da bi ovrgla velike uspehe, ki jih je pokazal ravno ljotič v svojem boju proti sladkornemu kartelu. Tedaj 6e je po njegovem mnenju skoval ta načrt za napad na Ljotiča. Profesor Jonič je Milanoviču postavil tudi devet vprašanj in ga poziva, naj nanje takoj odgovori. To pa je dalo zopet dosti gradiva za nadaljnjo polemiko, ki so jo belgrajski časopisi tudi z velikim zanimanjem zasledovali. Ker 6e je zdelo, vsaj Ljotiču, da bo tajnik »Zbora« mogoče preslab, da bi pravilno, po Ljo-tičevem okusu odgovoril Milanoviču in javnosti, sc je začel javljati kar sam in vihteti svoj meč v obrambo pred njegovimi »klevetami«. (fTechnfsche Union" Ko je Milanovič odgovarjal na stavljena vprašanja profesorja Joniča, je tudi prvič omenil tako imenovano »Technische Union«, clružbo, ki je bila gred nedavnim ustanovljena v Zagrebu. O tej druž- i je omenil, da ima z njo dobre zveze Ljotičev pokret, naloga družbe pa je, da opravlja pooblaščene kompenzacije z Nemčijo in da zagotavlja gmotno pomoč političnemu pokretu »Zbor«. Milanovič je dalje tudi povdarjal, da ni nikakšna tajna, da se Ljotičev »Zbor« opira na pomoč neke tuje države, Kajti njegovi agitatorji se sami hvalijo s tem, kakor z nekakšnim ponosom, da se ni prav nič treba bati za gmotno stran njihovega pokreta. Milanovič je trdil, da dobro ve, kako je »Zbor« poslal na nacionalistični kongres v Nurnbergu dva svoja delegata, omenja pa tudi, da je dobii ta pokret posebne ugodnosti pri izvozu sliv v Nemčijo. Sprašuje tudi dalje, zakaj je bila uporabljena milijonska razlika in v kak namen jo je ta tuja država dala omenjenemu pokretu. Llotičevo delno priznanje Ljotič sam, obenem z njim pa tudi Jonič sta pozneje priznala, da 6ta res odšla dva delegata na ta ntirnberški kongres, in sicer sta to bila zagrebški zdravnik Korenič in belgrajski advokat Gregorič, toda povdarjata, da sta odšla tja na poziv in čisto v 6vojem imenu. Tudi to pravita, da bi se »Zbor« nikdar ne usodil, da pošilja svoje delegate « na takšne kongrese v inozemstvo, če ne bi bil pozvan in da bi svoje zastopnike poslal tudi še na kak drug antimarksistični kongTes ali manifestacijo v inozemstvo. Nimajo pa nikakšne zveze z kakršnimkoli trgovskim podjetjem v državi, če pa kak član »Zbora« sodeluje pri katerem podjetju, dela to čisto na svojo pest in v svojem imenu. Zanikata tudi, da je kdaj prišlo do kakšnih konkretnih razgovorov med predstavniki njihovega pokreta in med zastopniki kakšne tuje države. Ugotovitve Uspeh teh zanimivih komentarjev, ki so padali od obeli strani je ta, da je Milanovič res ugotovil: 1. da sta na kongresu v Nurnbergu res sodelovala dva člana »Zbora«; 2. da je sadjarska zveza, ki je bila ustanovljena za to, da je izvažala slive v inozemstvo, in sicer v Nemčijo, pod posebnimi ugodnimi pogoji, ki jih druge izvozniške družbe niso imele; 3. da se Ljotičev list »Otadžbina« jx>šilja brezplačno; 4. da sta delegata »Zbora« bila v Nurnbergu gosta nacionalistične stranke zato, ker se je Ljotičev f>okret predstavil v Nemčiji kot eminenten nacionalno socialističen pokret v Jugoslaviji, ki se zavzema za Hitlerjevo ideologijo. Milanoviču pa se vendar čudno zdi, kako more imeti »Zbor« v svoji organizaciji kot vodilna člana Žida Diamantsteina in Mandla, ko pa na zunaj nastopa proti židovstvu. ,,Sloviti" žid z dvojnim imenom Vsa ta afera dobiva sedaj glavno označbo v osebi Milana Daniča, oziroma Alfreda Diamant-steina v zvezi z ustanovitvijo »Technische Union«, d. d. v Zagrebu. Člani te uprave namreč niso imeli niti pojma o tem, da se skriva za omenjenim imenom eden in isti človek — žid. Nadaljnje razi&ka-vanje je pokazalo, da je Alfred Diamatstein že precej star znanec policije. Ze nekajkrat je odgo-' varjal za raznovrstne prevare. Rojen je bil v Za-rebu, biva pa stalno v Novem Sadu. Leta 1919 je il ravnatelj neke zavarovalne delniške družbe, sčasoma j>a je ime spremenil in prestopil tudi v p*a-voslavno vero. Njegova zgodovina je prav pestra. Ko je na Madjanskem vladal režim Bele Kima je prišel Diamantstein v Zagreb kot človek, ki je užival zaupanje omenjenega madjarskega politika, v Zagrebu je £>il v zvezi z neko Komunistično afero izročen vojnemu sodišču. Ko &o ga zasliševali, je Diamantstein podal točne podatke o delu komunistov v Jugoslaviji in o tem, kako v naši državi pripravljajo komunistično revolucijo. Pa še mnogo drugega zanimivega je povedal ta »nedolžni« žid. Cez nekaj časa je prišel Diamantstein v stik s M. Candie: Vihar nad Kitajsko Potem je po zapuščeni cesti pridrla tolpa Kitajcev obeh spolov, ki so nosili zastave, prapore in lampijone. S strehe, kamor smo se zatekli, smo lahko gledali nebo nad Šangajem, ki se je spreminjalo v vseh mavričnih barvah umetnih ognjev: rdeče, zeleno, vijolično. Pod nami je divjala docela razdivjana in pijana množica. Na velikanskih avtomobilih so bili natlačeni drug vrh drugega civilisti in vojaki, ki so prepevali, tulili in vriskali, da jim je zastajala sapa. Zdelo se je, da se je mesta nenadno polastila kolektivna histerija, da je vsa množica, ki je ponavadi bila negibna in brezbrižna, nenadno padla iz svojega ravnovesja. Nismo si mogli razlagati, kaj je obsedlo Kitajce v Sangaju. Čez dobro uro smo izvedeli: ves Šangaj je slavil neko slavno zmago — in kako zmago! Posebne izdaje so ljudstvu naznanjale, da je kitajska vojska prizadela Japoncem poraz, od katerega si ne bodo tako kmalu opomogli: tisoče in tisoče sovražnikov so poklali in potopili v Wangpoju. Japonske izgube so bile take, da jih ni bilo mogoče izračunati. Ves dan in noč, ki je prišla za njim, so pokale petarde brez prestanka. Suhemu pokanju umetnega ognja je sledilo grmenje raket. Papirnati trakovi so po tleh tvorili gosto in debelo preprogo, pletli med hišami čudno mrežo, — še ceste so bile zasute s konfeti. Ni ga bilo okna, ki bi ne bilo okrašeno z narodno zastavo. Ko so vzšle prve zvezde, so prižgali lampijone. Po ulicah je krožila množica, ki jo je mrzlica bolj in bolj prevzemala. Dvajset tisoč inozemcev, ki so se zatekli v mednarodne koncesije, je drhtelo ob misli, da so izročeni na milost in nemilost tem pijanim ljudem, če bi jih slučajno prijela misel, da bi bilo lepo kronati zmago še s pokoljem belih ljudi. Zastonj smo skušali dobiti natančnejših podatkov o tej zmagi. Telefon je bil nem in noben bel človek se ni upal potikati po cestah. Vsak je bil zaprt v svojem stanovanju in je v strahu čakal. Ko se je nagnil dan, se razburjenje ni niti malo poleglo, marveč se je zdelo, da bolj in bolj raste. Če ni bilo več slišati toliko petard, je bilo to zaradi pomanjkanja streliva in ne zaradi trudnosti. Kajti petje in kričanje je od trenutka do trenutka naraščalo. Ob desetih bi morali Kitajci po predpisih mednarodne policije izprazniti inozemske koncesije. Toda kdo si bi mislil, da bo pobesnela, zmage pijana množica upoštevala te predpise. Ali ne bo to dalo pretvezo, da se začne pokolj? Pa ni bilo nič. Ob predpisani uri je množica poslušno odšla v svoje četrti in ni na cestah ostalo od slavnostnega dne nobenih drugih sledov, kakor celi kupi konfetov, trakov, raztrganih lam-pijonov in glavic od petard. Naslednji dan nam je uganko rešil: nikjer ni bilo nobene bitke, niti najmanjše praske. Toda spretni trgovci, ki so, že v začetku sovražnosti kopičili ogromne množine petard, zastavic, umetnega ognja in drugih igrač za proslavo, bodočih zmag, so se zmotili in jim je blago obležalo po trgovinah. Zato so našli genijalen izhod: izmislili so si neko veliko zmago. Podkupili so nekaj listov, da so v več posebnih izdajah prinesli to raco. Uspeh je prekoračil vsa pričakovanja trgovcev. Dobro šangajsko ljudstvo je zneslo v zastavljalnice zadnje dragotine, da bi dostojno proslavilo to veliko zmago. Ljudstvo, ki ga ne zgane noben poraz, ne more ostati ravnodušno in brezbrižno spričo zmage, čeprav je izmišljena. Morski razbojniki in roparji ljudi. Naša ladja se bliža Šangaju. Naslanjam se čez ograjo in se pogovarjam z Wing Pauom, detektivom tajne policije v francoskem mestu v Šangaju. Wing Pau je človek izredne vljudnosti. Njegova vljudnost je tiste vrste, ki je malce neprijetna in neznosna, ker se vara zdi, da 'se hoče tak človek za vsako besedo, za vsakim odgovorom globoko prikloniti. Po razgovoru, ki je trajal nekaj minut, sem nazadnje iz njegovih poklonov in fraz razbral, da me prosi, naj mu blagovolim izkazati čast s tem, da mu posodim svoj daljnogled. To se zgodi. Detektiv naperi daljnogled na majhen otok in pozorno preiskuje skozenj gnečo bark, džunk, motornic in jadrnic, ki iščejo zavetja v malem pristanu. »Ni slabo. Ni slabo!« mrmra in zažvižga občudovaje. »Zdi se, da trgovina uspeva.« »To je carinska postaja generala Vanga, ki je poveljeval severni armadi. Svoj glavni stan in 5000 mož je namestil na malo brodovje, ki ga vidite tamle.« »Kako? General Vang, glasoviti pomorski ropar, ki je še zadnji teden napadel motorni čoln, last vodovodne družbe, in pobral ves denar, namenjen za plače vodovodnemu delavstvu, v znesku kakih 30.000 dolarjev.« Tako sem ves razburjen vzkliknil, zakaj tiste dni je vsa ladja govorila o tem ropu pri belem dnevu in v bližini kitajske vojne ladje. »Da, to je prav on. General Vang je mogočen človek.« In še pristavi spoštljivo: »Zelo, zelo mogočen... Predstavljajte sl, da mu mora vsaka kitajska ladja, namenjena v Šangaj, plačati pristojbino za prehod, ali pa tvega, da se pogrezne na dno.« »Toda zakaj tega roparja ne primete?« (Nadaljevanje.) Čez nekaj dni boste brali: Beg čez Azifo Spomini slovenskega ujetnika J. Jurce •Slovenski dom« izhaja vsak delavnik oh 12 Mesečna naročnina 12 Din za Inozemstvo 25 Din DredniStvo: Kopitarjeva ulica 6flTL Telefon 2994 in 2990. Uprava; kopitarje« * Telefon 2992, Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani* EL Cfid Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik; Jože Kosiček.