Iz zapisnika učiteljskega zbora v Ipavi 6. malega serp. 1865. (Konec.) 3. Kako more in kako naj marljivi učitelj veselje do sadjereje nele v otrocih, ampak tudi pri odraščenih budi in vnema, da bo vreden obljubljenega darila? Terdilo se je, da ni zadosti, ako učitelj sadjerejo pozna le iz knjig; marveč jo mora tudi djansko razumpti. Ce učitelj ta žlahtni oddelek v kmetijstvu dobro razume in si prizadeva, ne more drugače priti, da pospešuje sadjerejo. Kako naj se ravna? Da se sadjerpja bolje razširja, potrebujemo dobrih očitnih zgledov. Vsaka šola na deželi bi mogla imeti drevesnico (drevesno šolo), kjer bi učitelj djansko podučeval to, kar je poprej razlagal iz bukev. Otroci bi to tudi doma poskusali, in ko bi odrastli, bi bili gotovo tudi pridni sadjerejci. Ako pa šola nima sadaega verta, poduk sain brez skušnje le malo koristi. Kakor je pa le djanski poduk zdaten pri otrocib, tako ima moč tudi do odraščenih; za tega del naj si učitelj spomladi pripravi, česar potrebuje k žlahtenju sadnih drevesic, in —ko šolski vertič vpričo otrok obdela in tako mladino v tem djansko poduči, naj gre potem tudi k sosedom, naj jim pripoveduje o koristi sadjereje, in naj poskuša na njihovih vertih žlahtniti. V začetku bi znabiti to ne bilo vsem všečno, toda to naj ga ne oplaši, marveč npkaka sila bo tii prav prilična(?); bo o pravem času. Ako se mu zgledi, kijih daje vpričo so8e8Čanov, dobro obnašajo in njegov trud ni brez sadu, gotovo tudi kmali v drugih zbudi Ijubezen do sadjereje, in tako doseže svoj namen. Učitelj, ki se tako trudi, ima gotovo pravico do plačila (^remuneracije), ki je obljubljeno pridnemu sadjerejcu. 4. Kaj naj učitelj vsled danih postav stori, da ne bo sam kriv nerednega šolskega obiskovanja? Šola gotovo naj več pripomore, da se otrok izobražuje, to je, da se zozaanja z vedaostimi, ki jih bode potreboval v svojem prihodnjeiu stauu, da bo pripravpn za javno življenje; toda ne le v javnem, ampak tudi v domačem življenji je dan današnji več vednosti, znanosti potreba, torej se pa tudi po vsi pravici veliko zahteva in pričakuje od Ijndskih šol. Učitelj pa pri vsem svojem prizadevanji temu zahtevanju vendar ne more vstrpči tam, kjer otroci neredno v šolo liodijo. Ako se pa preizkuje, kdo je tega kriv, se najde, da včasi učitelj sam, naj večkrat pa starši in tudi predniki, ki imajo posebno čuti, kako starši v tej rpči spolnujejo dolžnost, ker so oni postavljeni za to, da šolske postave niso le samo na papirji. Kaj gre tedaj učitelju sameiiiu storiti, da ne bo kriv nerednpga šolskega obiskovanja? Pervi pripomoček, da otroci redno vsolo hodijo, je, da je šola res prijeten, vabljiv kraj, ne pa ostrašiven znesnago, da olročiče že samo po sebi vabi v šolo, tpr jim jo priljubuje. Drugi pripomoček je mikaven in vesel poduk. *) Mikaven pa je poduk, če se učitelj ogiblje vsega, kar bi bilo otrokotn nerazumljivo, če jim važnost, korist slehernega poduka kaže v mičnih povestih in zgledih; če veselo govon' in se vljudno obnaša; takega učitelja poslušajo otroci radi, in potem tudi raji v šolo hodijo. Tretji pripotnoček je lepo ravnanje z otroci; učitelj naj bo tedaj prijazen, poterpežljiv in prizanesljiv; ako je pa učitelj vedno čmeren, merzel, terd, nejevoljen, ako več časa prijaznega pogleda np pokaže in tudi prijazne bespde ne spregovori, če zarad vsake naj manjse reči kaznuje, se ga otroci boje, ter  vedno tnislijo, kako bi se šoli odtegovali. Z lepim ravnanjem in sploh z iiiodrini obnašanjem pri poduku naj tedaj otroke bolj in bolj prepričuje, da jih res ljubi, da se trudi le za njihovo časno in večno srečo. Četerti pripomoček je v tem, da tudi starše vedno bolj prepričujp , kako zeld šola otrokom koristi. Priložnosti , starše tega prepričevati, so očitna spraševanja, h kterim najjih vselej vabi. Peti pripomoček je, da se učitelj vedoo in povsod obnaša v resnici kot pravi kristijan, kot moder mož, kajti takemu starši — vsaj pošteni — prav radi izročajo svojo mladino. Zanikerne starše naj pa učitelj opominja, svari, in če to ne zda, naj take terdovratneže naznani šolskemu ravnatelju, kteri mora potem *) Mikaven poduk je gotovo pervi. Vr.dn. nadaljevati in storiti, kar ukazi zapovedd. Učitelj, ki se tako vede, ne bo kriv nerednega šolskega obiskovanja. 5. Kako naj ravna učitelj pri vradnih vložbah, ako ne dobiva plačila, ki mu gre po postavi? Žalostno je, če vtrujpn delavec še raora lakoto terpeti; ravno tako pomilovanja vreden je učitelj, ki po tolikem trudu za izobražpnje solske inladine svojpga pičlega plačila v redu ne dobiva. Kaj mu je tedaj storiti v takih ekoliščinah? Ker je vsled postav za učiteljevo plačilo županom skerbp,ti, je razvidno, da se mora temu naj pred naznaniti. Ako pa tu nič ne opravi, naj prosi pomoči pri politični vradniji, in ko bi tudi tii njegove prošnje ne bile uslišane, naj naznani okrajnemu šolskemu nadzorništvu, ktero ima potem dolžnost vradnijo ali naravnost, ali pa posrednje, t. j. po deželni vladi opominjati, da učitelju urno na pomoč pride, ter mu pripomore k zasluženemu plačilu.