Političen list za slovenski narod. pnfmu z* o«1« leto predplkčan 15 fld., la pol leta 8 fld., u četrt let» 4 fld., M en mesee 1 fid. 40 kr. TT •talnlitrMiJi prcjeamn Telji; Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., la oent leU t s» OD Besec 1 fid. V Ljubljatu na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. 'llkttiBino prejema opravniitvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške nlioe it. 2, II., 28. Kainanila (Inserati) se sprejemajo in velji triitopna petit-vrita: 8 kr., ie se tiska enkrat; 13 kr oe se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno smanjia Eokopisi se ne vračajo, nefrankovua pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniških olicali h. it. 2, I., 17. lahaja viak dan, iivsemši nedelje in praznike, ob *'|6. nri popolndne. ^Štev. lir. v Ljubljaill v petek 23. maja 1890. letnik XVIII. Le tako naprej! s tem naslovom je objavil dn6 19. maja ,S1. Narod" članek s podpisom —r.—, pod katerim, kakor znano, sodeluje pri tem listu g. dr. Tavčar. Članek je naperjen proti vrednikoma »Slovenca" in »Domoljuba", saj brez napadov na te osebi ne zveritijo v zadnjem času pri »Narodu" skoro nobenega članka in podlistka. Ta članek obsoja sam sebe; slabejšega in bolj milovanja vrednega spričevala bi člankarju tudi njegov najhujši političen nasprotnik ne mogel dati, kakor si ga je s tem člankom sam podpisal. Vse povemo, ako rečemo, da se vsa duševna sila in vrhna gospoda člankarja razodeva v »breab", o katerih govori proti koncu članka. Pač je umevno in odpnstljivo, ako v naglici ,in strepitu fori et belli" pade kaka preostra, ne-nmestna beseda, a da se premišljeno m tendenci-jozno zavija stiiisel pisane besede, da se s tako podlimi izrazi bije osebno po nasprotniku, to je bilo saj dozdaj — nenavadno med omikanei. Pri omenjenem članku prevladuje sama slepa strast, razsodna pamet je pregnana. Kdor je članek prebral, rekel bo pač opravičeno s kraljem Lear-jem: My wit8 begin to run, pamet mi uhaja, tn neha zdrav razum. Pač bi bili želeli, da bi bil kdo zaklical člankarju, predno je objavil spis, besede: Parce, puer, stimulis et fortius utere loris! In za kaj se gre v tem članka? Ah je morda domovina v nevarnosti? Za prazen nič, a bon plaisir, za strašilo, koje si je člankar najprej sam napravil, da je potem udrihal po njem. »Domoljub" je namreč po pravici ostro grajal naše »radikalne" Slovence, ki so v svoji absolutni narodnostni ljubezni najbolj zagrizene Nemce vodili ob prihki zadnjih volitev v ljubljanski mestni zastop proti svojim slovenskim rojakom na volišče. To je faktum, ki se ne d4 ovreči, ki je pa tudi nezdružljiv z absolutno narodnostjo; faktum ta je graje vreden za ljudi, ki vedno vpijejo: Narodnost, narodnost! a ob voHtvah ne poznajo nobenega raz- ločka med narodnostjo, le da dosežejo svoj namen — proti slovenskemu duhovniku. To mora boleti vsacega, pravega slovenskega rodoljuba in to bi bolelo tudi prvega jugoslovanskega rodoljuba, Strossmajr ja, ko bi bil stvarno podučen o teh dogodkih. V tem smislu je »Domoljub" ironično, kakot „Narod" sam prizna, rekel, da bi bil celo škof Strossmajr take slike vesel. To je smisel omenjenega stavka; »Narod" pa ta stavek zavije, podtakne mu ravno nasprotni pomen ter kliče: Tu imate napad na škofa Strossmajr-ja, kakor si ga bolj preciznega mishti ne morete! Proti tako zlobnemu in tendencijoznemu zavijanju resnice z vso odločnostjo oporekamo in izjavljamo, da je v oč^b razsodnih čitateljev tudi vsa ploha psovk, ki se za tem stavkom vlije izpod peresa gosp. člankarja, popolnoma neosnovana ter brez realne podlage. Še nekaj besed ad vocem: Strossmajr. — »SI. Narod" piše: »Kaj ima prevzvišeni vladika Josip Jurij, ta prevzorna oseba v malenkostni sedanjosti, kaj ima ta cerkveni «rjak, kojega duh pretresel je koncil, kaj ima škof Strossmajr opraviti z ljubljansko dopolnilno volitvijo?" Gospoda, kdo pa je prvi pomešal Strossmajr-jevo ime v to zadevo? Ah imate tako kratek spomin in ne veste več, da je prvi to storil »Narod" sam dne 7. maja v hstu, kjer piše »odhčen slovenski rodoljub": »Mi nemamo Strossmajr-ja* itd. — »ste tako srečni, da nazivljete škofa Strossmajr-ja svojega" itd. Vi ste torej ime Strossmajr-jevo prvi vtaknili v to zadevo in z ozirom na to vam je »Domoljub" odgovoril. — Sploh pa je smešno očttati »Domoljubu", da napada Strossmsjr-ja. Kdor se namreč med Slovenci|kaj meni za Strossmajr-jevo ime, znane mu je, da je ravno vrednik »Dom." preložil par krasnih njegovih okrožnic čeloma in mnoge druge deloma vzlasti po člankih v »Slovencu" in to že od leta 1881. Gotovo mu ni bil pri tem namen, da bi bil napadal Strossmajr-ja, pač pa ga pokazal kot vzornega katoliškega škofa, čegar nazorov pa mnogi ne poznajo in zato hočejo njegovo prečastno ime zlorabiti za svoje namene. — Sploh pa se nam zdi, da »Narod" onečastuje ime Strossmajr-jevo, kadar je sploh imenuje v svojih predalih, ker Strossmajr in pa »Narod" stojita si na bistveno različnem stališču tudi glede politike in javnega življenja, kar bo lahko dokazati iz »Naroda" in iz spisov Stross-majr-jevib. Za danes omenim samo to-le: Vrednik »Domoljuba" je imel srečo poslušati škofa Stross-majr-ja v Bimu v baziliki sv. Klemena nad grobom gv. Cirila, kjer je v imenu tisočev zbranih Slovanov prisezal zvestobo rimski eerkvi, kakor 'je to izrazil v govoru pred' Leonom XIII., rekoč: Kjer je Peter, lam je Cerkev! — to bodi naša vera, to verajemo mi vsi, o tem smo trdno prepričani, to bodemo ne-premagani in stanovitni pričali ' do smrti! Tako Strossmajr o rimski cerkvi; in »Narod« kako? Spomnimo se podraške afere in ne pozabimo, da je klevetnikom rimske cerkve odpiral svoje predale! — Kdo torej grdi Strossmajr-jevo ime? Strossmajr piše v pastirski okrožnici 1. 1889. o Leonu XIII.: »On (Leon) je zaisto ovomu našemu vremenu osebiti dar božji"; in »Narod" za vlade Leona Xin. imenuje papeža — pero se nam ustavlja zapisati besedo, pravijo škofje v dotičnem listu — izvrg človeitva. — Kdo torej grdi Stross-majr-jevo ime? Strossmajr tako visoko eeni okrožnice Leona XIII., da je njih zbirko, kakor sam pravi, »u knjižnici svojoj odmah poslije sv. pisma postavio". O tej zbirki okrožnic pravi dalje; .Ovo bi djelo po mom čvrstom uvjerenju svaki državnik i pravnik a knjižnici svojoj sabraniti i često i često put poslije sv. pisma čitati i promatrati (premišljevati) imao". — Kdaj je .Narod" katero teh po Strossmajrjevem mnenju tudi v političnem oziru važnih okrožnic objavil? — Kdo torej deluje v smislu Strossmajrjevem ? Strossmajr jokajoč udanosti sinovske ljubezni prosi v pričo 2000 v Vatikanu zbranih Slovanov v Bimu sv. Očeta blagoslova za slovanske narode, rekoč: Blagovolite, sv. Oče, potrditi te naše slovesne obljube ter podelite blagovoljno v zastavo božjih dobrot nam in vsem našim svoj očetovski blagoslov! — »Narod" pa piše o priliki, ko je Ferdinand, knez LISTEK. Zgodovina cerkljanske fare. Spisal Ivan Lavrenčič. Deveta je tedaj na vrsto prišla za opisovanje »starodavna, vehka in lepa" fara cerkljanska v »Zgodovini fara ljubljanske škofije", katero izdaje gosp. A. Koblar. Pred nami leži krasen zvezek, katerega smo prečitali z velikim zanimanjem. Še z večjim veseljem bodo pozdravili to knjigo Cerkljani sami in v tej fari kedaj službujoči duhovniki. Tudi take reči, katere vsak dan vidimo pred seboj, dobe večjo vrednost, ako se zgodovinsko opišejo. In kako lepi 80 prijetni spomini na znane nam kraje! V tem obziru je gosp. Lavrenčič ustregel domačinom in tujcem. Da ni bil trud majhen, katerega je imel gosp. pisatelj, razvidi se že iz uvoda, kjer se naštevajo viri, namreč razni arhivi in tiskana dela. Vse te je bilo treba prebrskati, izčrpati in sestavljati nabrana zrnca. Težko se kaj tacega zvrši v jednem letu. Točen in dragocen je prirodoznanski opis fare: bribov, vodu vasij itd. »Slovenska Matica" se bode pri nabiranji krajevnih imen gotovo rada ozrla na take zanesljive topografične beležbe. Našteta je tudi domača flora. Ako bi gradovi, kjer se d4 kaj prida o njih najti, imeli svoj odstavek v knjigi, zdi se nam bolj umestno, kakor vtikati njih opis v prirodoznanski oddelek. Kakor je storil g. pisatelj z zidanimi znamenji, bi bil lahko naredil tudi z gradovi. Statistika je kočljiva stvar, to nam kaže ljudsko štetje in potrjuje ta knjiga. Razlika med državno in duhovsko štetvijo prebivalcev je velika. Cerkljane slika pisatelj kot zelo verne in pobožne. Priča mu je veliko število odpravljenih in obstoječih bratovščin in sprevodov ter obiskovanje cerkva. Bog to ohrani! Obžaloval bode morebiti kdo, da je prazgodovinska d6ba fare še premalo preiskana. Pokojni gospod Belec, duhovnik v Lahovčah, je na svoje troške kopal pred nekaj leti na kraju, ki se menda imenuje »Kalvarija". Nabral je voz rimskih črepinj ter jih pripeljal v Ljubljano. Neki strokovnjak je po tem trdil, da je bila, če ne prej, vsaj za časa Rimljanov pri Lahovčah lončarska tovarna. Morebiti je prav po teh »Liihovih' ali Bimljanih, ki so tukaj izdela-' vali lonce, kraj dobil ime »Lahovče*. Tudi lončarska obrt v sosednji Komendi je prej ko ne s tem v zvezi. Vendar o vsem tem bodo kaj temeljitega mogh pisati še le prihodnji rodovi, ko se povzdigne in razširi prazgodovinska veda. Obširno in lepo je popisana zgodovina fare, ko je stala pod oglejskimi patrijarhi od svojega začetka do leta 1751. Prva gotova letnica o njenem obstanku je 1154. Veliko je fara pomogla k ustanovitvi velesovskega samostana; potem je pa bila leta 1353 istemu sama vtelesena. Ko je stala pod goriško škofijo, izgubila je Šenturško goro, pod ljubljansko pa zadobila dekanijsko čast za nekaj let. Kaj gladko se bere opis farne cerkve in njenih 13. hčeri Ob časa tarških napadov je bila farna cerkev strjen tabor, ki je varoval Cerkljane pred Iju-timi neverniki. Njegov obris je baje nekdaj še visel v kapelaniji. Dolga vrsta duhovnih pastirjev in njih življenjepis pač utrudi navadnega bralca, da povpraša: čemu tako obširno? Ali težko je v tej stvari zadeti zlato sredo. Po jedni strani bi bilo res zadosti, samo našteti imena duhovnikov in pri-dejati čas službovanja v fari; ali če se po drugi strani pomisli, da se neredko išče življenjepis tudi o neslavnih možeh zaradi posebnih zadev, da je bolgarski, sprejel vlado ter prosil papeža blagoslova, rekoč: ,Ta blagoslov je naperjen proti vsemu 6lo-vanstvu . . . Sicer pa blagoslov v politiki nima posebnega pomena". — Kdo torej diametralno nasprotuje Stossmajrrjevim naiorom? O neodvisnosti papeževi in njega posvetni državi piše Strossmajr: ,Največi državoslovci i državniei ovoga svieta kano politički dogma proglasili su načelo, da u Rimu dvie najvišji moči u jednoj ter istoj ruci sdruženi biti imaju", ter^-je lato nedavno o priliki, ko je poročil konteso Vojnovieevo, navduševal v tem smislu zbrane odličnjake hrvatske in francoske, rekoč: „Molimo u Boga za !njega;(pa-peža), branimo ga svi, i posvetimo sav život naš, svB znanje naše, sav rad in posao naš, pak na po-sljedku, ako je potrebno in svu krv našu njemu, njegovomu dostojanstvu, njegovoj slobodi i nezavisnosti!" V »Narodu" pa piše porogljivo g. —r.— o priliki ljubljanskih volitev v tem oziru: »Tudi so gospodje (namreč konservativci) kovali različne naklepe. V mestnem zastopu hoteli so osnovati poseben konservativen klub... Posebne seje sklicevale naj bi se nalašč v namen, da bi se pre-tresavala sredstva, kako bi se papežu priborile njegove nekdanje dežele" itd. Strossmajr je torej za to pripravljen preliti svojo kri, g. —r.— pa v „Narodn" ne more najti dovolj pikrih izrazov, da bi povsem osmešil opravičene srčne želje katolikov, da se vrne papežu, kar je njegovega, za kar dii Strossmayr rad svoje življenje! Sedaj pa sodi slovenski svet: Kdo ima pravico sklicevati se na Strossmayrja? Kdo grdi njegovo ime, kdo njegove blagodejne namene? Ali ne »Naro-dovci", ki zaničujejo in smešijo to, kar je Stross-majrju sveto, za kar z veseljem daruje svoje življenje? — Pač opravičeno sem torej rekel, da se skruni solnčno-čisto ime Strossmajrjevo, ako se imenuje v predalih »Narodovih" ter se hoče zlorabiti proti vernim Slovencem, od take strani pač Strossmayr ne potrebuje zagovorov „par reparation d'honneur". Po teh pojasnilih objavim naj, kar piše gospod _r.— proti koncu članka; besede, ki v podlosti zastonj iščejo sebi enakih, ne rečem v slovenskem, ampak sploh v svetovnih slovstvih. On piše: Ce bi kje drugod taka osebica, kakor je naš gospod Andrej Kalan, predrznila se glodati na imenu ta-c^^ga veljaka, kot je škof Josip Jurij, bi mu nikdo ne odgovarjal drugače, nego z brcami V tisti del telesa, ki z njegovim masnikovim posvečevanjem ničesa opraviti nema". Mašnikovo posvečevanje je jedno sedmerih zakramentov. Vprašamo: Kje se je brez kazni na tak nezaslišan, svetoskrunski način grdilo najsvetejše svetstvo kat' exohen? Skrijta se Heine in Byron, učenec vajin vaju je daleč prekosil v frivolnosti. Tak nas bo učil, kako naj pišemo o Strossmayrju, tak, ki z nogami tepta in z blatom obkidava, kar je temu škofu najsvetejše? Iu takemu naj bi zaupal, naj bi se izročal vrli narod slovenski? Takemu se čudno zdi, ako smo prisiljeni mu zanikati katoliško prepričanje! — Sklenemo z besedo Caesarjevo, katero vzlasti gosp. člankarju pripuščamo v spomin: Sulla nescivit litteras, dictare non potuit. Domoljub. Delavsko vprašanje. Govoril deželni poslanec Ig. Žitnik na III. shodu ,,Katol. polit, društva" v Ljubljani. (Konec) Oglejmo si sedaj ostale točke resolucije. V Avstriji imamo večinoma že vse postavno vrejeno. Tu imate najprvo določbo, da otroci pod 14. letom ne smejo delati in mladoletni od 14 do 18 leta pa po 6 ur na dan. Naša avstrijska postava pa prepoveduje delo otrokom pred 12. letom in določuje onim od 14. do 18. leta po 8 ur na dan. Dalje že postava prepoveduje ženskam ponočno delo, isto tako imamo postavno določen nedeljski počitek; žal, da je ta postava vedno le še na papirji. Dalje zalitevajo delavci, da se odpravi »truck-system". Ta zahteva je povsem opravičena. »Truck-system'' je »Drueksjstem". Revni delavec mora krvavo prislužene novce dajati svojemu gospodu za slabo iu sprijeno hrano, tako da delavca dvakrat zatira. V tem oziru je naša obrtna postava še jako pomanjkljiva. Delavci zahtevajo tudi obrtne nadzornike, katere naj plačuje država, a vsaj polovico njih pa izvolijo delavci. Tudi obrtne nadzornike imamo že v Avstriji; plačuje jih država, treba je še, da jih polovico vo- nikov kažejo, da utegnejo sedanje zamotane socijalne razmere prej ali slej biti nevarne človeški družbi. Kakor sem že omenil, zatonilo je solnce dni 1. majnika brez posebnih neredov. Ali pa smemo upati, da se morda danes ali jutri ne povrne enaka nevarnost, da more le jeden nepremišljen korak dati povod krvavim pretepom ? GospSda, kakor kažejo znamenja, bližamo se časom, ko se socijalno vprašanje več ne bode moglo reševati z jeklom in smodnikom, temveč edino le postavnim potom po krščanskih načelih. Vprašam Vas, kje pa tiči glavni vzrok žalostnih sedanjih socijalnih razmer? Rečem ob kratkem: Vzrok je ta, da se je človeštvo obrnilo od krščanstva, da ljudje nočejo poznati ali ne poznajo naukov božjih in cerkvenih. Brez meča in brez puške je Božji Sin ustanovil katoliško cerkev ter s svojim naukom preobrazil svetu lice, dal podlago novemu življenju in provzročil — če smem v primeri tako reči — revolucijo socijalnih razmer, da zgodovina ne pozna večje. Le ozrimo se nazaj v paganske čase! Tedaj so zasramovali delavca, ki je s svojimi žulji preživljal bogatine. Brez števila sužnjev so imeli stari Grki t in Rimljani na svojih posestvih in v svojih hišah, lijo delavci. Jaz sodim, da tudi ta zahteva ui pre- ' Suženj je bil pri hiši, kakor sedaj pri nas črna ži- tirana in delavcem lahko ustrežejo. Toliko o tej i vina. Rimljan ni hotel delati, ko ga je bogastvo resoluciji. i zapeljalo do mehkužnosti, zapravljivosti, potrate in Priznati pa moramo, da so države doslej pre- j nečloveškega življenja. Prevzetnost, poželjivost itd.. malo storile za zboljšanje gmotnega stanja delavcev. Vedno rastoči napredek industrije je provzročil »švindel-konkurencijo", kmetu so vzeli delavce, delavcu pa trdna tla. Kmet nima hlapcev, rokodelec te zaslužka, industrija pa na tisoče lačnih delavcev. Iz tega pa morete sklepati, da se mora nekaj storiti, in da ta vrsta ljudi ne more se le s silo utolažiti. To bi bilo krivično in nesreča. Mi želimo, da postavodajalci tudi na dalje skrbe, kako bi delavcem zboljšali življenje. Mi želimo in opominjamo naše poslance, naj bi se spopolniltJ, zboljšale postave, katere že imamo: Bolniška zavarovanja, zavarovanja proti nezgodam, obrtna postava proti neomejeni prostosti, postava proti skopuhom, o nedeljskem počitku, o varstvu otrok, mladih ljudi iu to je bilo, s čimur si je Rimljam preganjal dolg čas. Doli pod njim pa je delavec, suženj, škripal z zobmi, ko je videl potratno življenje svojega gospoda, želel si je trenotka, da s silo stegne svoje trde roke po sladnostih življenja. Tako se je bližala mogočna rimljanska država svojemu propadu, ko je prisijalo čisto solnce krščanstva, delavcu dalo njegove pravice, delo posvetilo in tako rešilo človeško družbo. Pagani so sicer zaničevali tkalce, čevljarje in krojače kot nevedno in surovo trumo, vprašali so s farizejem Kristusa: »Ali ni ta sin tesarjev?" Toda delo je dobilo svoje spoštovanje, ljudje se ga s časom niso več sramovali, in z delom je zginila prejšnja potratljivost, nov red je prišel v družine in države. Gospod je učil: ^Ljubi svojega bližnjega. žensk itd. Mi pa tudi želimo, da bi se te postave, \ kakor sam sebe." Ljudje so čutili, da imajo pred katere že imamo, odločno in pravično povsod izvrševale, in v mnogem oziru bi se zboljšalo. Glasno in jasno kliče 1. dan majnika vsem, ki hočejo slišati, da je že pereče socijalno vprašanje in zahteva korenite rešitve. Ko je sedanji nemški cesar Viljem II. sklical v Berolin mednarodno konferenco v varstvo delavcev, pisal je slavno vladajočemu sedanjemu papežu Leonu XIII. pismo, v katerem prosi božjega namestnika dobrohotne podpore. Na to pismo mu je odgovoril sv. oče, da delavsko vprašanje zanima ves Bogom enake pravice. Ljudje so bili sicer še ločeni po stanovih, toda pal je kitajski zid med delavcem in gospodom, ker vsakdo lotil se je dela. In glejte! Kamor je vrglo solnce krščanstva svoje dobrodejne žarke, kamor je palo seme božjih naukov, povsod vidimo, da se je množil premožen srednji stan. Zgodovina nam ne ve povedati, da bi le nekateri imeli nakopičene milijone denarja in da bi poleg njih stradalo na milijone sodržavljanov. Kolikor bolj pa gine živa vera, kolikor dalje se človek odmika krščanstvu, toliko bolj propada svet. Zato je tudi on kot poglavar katoliške cerkve i srednji stan in kapital se steka v roke posameznih pri mnogih prilikah razodeval svoje misli o tem vprašanji, ki naj bi se po naukih sv. vere rešilo pravično in primerno za delavce in delodajalce. In v resnici! Vojaki na straži, na tisoče delavcev, ki praznujejo doslej nenavaden praznik, strah in vznemirjenost prebivalstva, strogi ukazi in opomin cesarskih namestnikov in deželnih predsed- marsikaka fara ponosna, če v6 še tako neznatne drobtinice o svojih starejih župnikih (la Cerklje se je dosedaj našlo po listinah 43 župnikov, in sicer 18 že do leta 1500), da posebno priprosto ljudstvo v opisani fari rajši čita in posluša životopise svojih bivših duhovnih pastirjev, kakor najlepše povesti, — reči se mora, da tudi ta trud pisateljev ni bil zamdn. Proslavil se je cerkljanski kapelan Ivan Pu-har, ki je izumil totografovanje na steklo, ter je za to dobil zlato svetinjo na razstavi v Londonu. Šola cerkljanska lahko praznuje stoletnioo svojega obstanka; v Zalogu se je pa ustanovila leta 1859. Med odličnimi Cerkljani najdeš nekaj mož, ki so stopili nad navadno površje vsakdanjega življenja, n. pr.: Globočniki, Matej Ravnikar, Davorin" Jenko itd. Oče slovenskega naroda — dr. Janez Bleiweis — jo opisan kot častni občan cerkljanski, z vznesenimi besedami, in jednako g. deželni predsednik baron A. Winkler. »Duh Bleivveisov naj ostane vedno med nami in potomci!" tako sklene pisatelj prvi životopis. Vsak iskren Slovenec rad pritrdi tej želji, kakor tudi, da bi se vzdržala pisalčeva trditev o podelitvi narodnega miru po drugem dostojanstveniku! Dve listini v latinskem jeziku delata sklep tej dragoceni knjigi. Jezikovnih in stvarnih napak smo zasledili v njej kaj malo, taso da se nam še »Popravki" na koncu zde premalenkostni. Dostavimo naj še, da je knjiga pisana z vzvišenega zgodovinskega stališča, brez ozira na vsakdanje politične vetrove. Poznd se tudi pri pisatelju neka samozavest in kritična razsodnost, kar kaže, da ni sedaj prvič stopil na literarno polje. Čestitati bi si mogla marsikaka fara, ko bi imela, kakor Cerklje, 158 tiskanih stranij svoje zgodovine. Take bukve se hranijo na polici še za pozne vnuke. Zato je umno storil založnik, častiti gospod Anton Golobič, da je dal to zgodovino z lepimi črkami na trden in fin papir krasno natisniti. Prav dobro se podd spredaj izvrstno fototipovana slika sedanje farne cerkve cerkljanske. Priporočamo zelo toplo to knjigo vsem slovenskim rodoljubom, da jo kupijo, ne le zaradi nje vsebine, ampak tudi zaradi tega, da se pospeši dobra stvar, namreč nadaljevanje pričetega dela. Kamen do kamna palača! Dobi se knjiga v Cerkljah in v »Kat. Bukvami" v Ljubljani, mehko vezana za 90 kr. in trdo vezana za 1 gld. A. oseb. To vidimo tudi v naših časih. Staro paganstvo se širi med nami, zato pa so tudi naše socijalpe razmere vedno bolj podobne starim rimljanskim. In zakaj gremo tako hitro rakovo pot? Poglejte v tovarne in delavnice! Stroj stoji pri stroju, delo človeške roke nima več prejšnje vrednosti. Ali naj morda pomečemo vse stroje v plavže, da zgore in se stope? Ne, človeški um si je izmislil pripomočke, ki mu služijo pri delu. Toda največ iznajdb prišlo je na dan ravno v tem času, ko so veljala in gospodovala načela francoske revolucije, načela skrajne svobode, načela sebičnosti in zatiranja. Kaj pa je storil liberalizem, da ga obsojamo in z vso pravico zavračamo? Hotel je delo oprostiti, pa ga je podjarmil kapitalu; oprostiti je hotel verig vse moči, pa jih je vkoval v verige revščine; delavca je hotel odvezati od grude, zemlje, pa mu je izpodnesel tla, na katerih je stal; hotel je blagostanje v družbi, pa je ustvaril na jedni strani pomanjkanje, na drngi ob=lnost, zaslužek je hotel zvišati, pa ga je napravil sužnja; obetal je, uničiti vse monopole, pa je vpeljal monopol onih, ki imajo milijone; obljuboval je. zabraniti vojske, pa je napravil strašno vojsko med državljani; odkrižati se je hotel države, pa ji je naložil nezuosna bremena; človeško družbo je hotel zboljšati, pa jo je spridil; s kratka: hotel je neomejeno prostost, pa je vpeljal hlapčevauje; hotel je liberalizem vse drugo, kar je v resnici dosegel, zato pa je tudi dokazal, da je zidal le zlatogradovevoblake. Da, — tudi v liberalizmu je napredovalo človeštvo, ker je iznašlo sredstva, s katerimi more močnejši zatirati slabejšega. In katero ie glavno sredstvo ? Denar! Taje sveta vladar! Utegne ml kdo ugovarjati! — Prepričajte se! Možje, ki imajo denar in znajo, zidali so tovarno za tovarno, postavili stroj za strojem. Ljudje so drli v tovarne, kjer so izdelovali ogromne kopice blaga. Mali obrtnik z golo roko ni mogel več tekmovati a tovarno, postal je fabriški delavec. In kakšno je plačilo? Plačila niso merili in mnogokje ne merijo po dohodku in delavčevih potrebah, temveč so ga znižali, kolikor mogoče, ker delavcev se ni zmanjkalo. Tako so v mnogih večjih tovarnah delavci le živi stroji. Gospodar se ni zmenil za delavca, kako ta živi, kako živi delavčeva družina itd.; on je gledal le na to, da je delavec določeni mu čas stal pri stroju. Tako se je gospod previsoko povzdignil nad delavca, delavec se je odtrgal in odtujil svoji družini, družina je propala, ker žena je morala na delo, istotako otroci že s 13. in 14. leti, mlajši pa 60 se klatili okrog brez vdruha in učenika. Tako je večinoma zdivjal ta rod. Gosp6da, in take razmere so še sedaj v mestih in deželah, kjer je industrija doma, kjer stoji tovarna pri tovarni. Delavec je to čutil, pešala mu je moč vsled dolzega dela v slabem zraku in vsled pičle brane; postajal je nevoljen, delo mu je mrzilo. Ali je čudno potem, da so delavci pričeli delo ustavljati, delati nemire, ko so videli, da gospod vedno množi svoje premoženje, delavec pa strada in hira? In vrh temu je bil delavec na milost in nemilost izročen svojemu gospodu, ker države niso povsod postavno vredile razmer med delavci in delodajalci. Pri tem pa so bili višji gospodje še slepi, ker vzeli so delavcu to, kar mu prepoveduje nemire, nerede, prekucije itd. Vzeli so mu polagoma vso vero iz srca. Pustili so delavca leta in leta brez -verskega poduka; zabranjevali so mu priložnost, da bi hodil k božji službi; norčevali so se iz najsvetejših stvarij, vso veljavo, cerkveno in svetno, teptali so v blato, le zlatega t. Uta so postavili na altar ter plesali okoli njega. Lju.iem so zamorili vest in vero na božjo j-ravičnost, ki plačuje in kaznuje, vzeli so mu tolažbo za večnost, ter mu kazali kot jedino pravi namen, vživanje v tem življenji. Ali se torej čudite ljudem, da hočejo sedaj tudi to imeti, kar so jim obljubovali? Socijalno vprašanje ni le boj za zaslužek, za kruh, za obstanek; to vprašanje je v prvi vrsti versko. Dajte delavcu, ki leto in dan od znotraj ne vidi cerkve, ne posluša krščanskih naukov, — dajte mu, kolikor želi, on ne bode zadovoljen, dokler nima žive vere! Bog je zapovedal: Šest dnij delaj, sedmi dan pa počivaj! Toda delavec mora večinoma zanemarjati to zapoved, svojo krščansko dolžnost. Pri stroju mora ob nedeljah in praznikih polagati kadilo na altar zlatega teleta, da se iz tovarniških dimnikov kadi in vali gost in črn dim. Da, veliko se je grešilo v tem oziru. Ko se je n. pr. postavila kje tovarna, bobnali in klicali so skupaj delavce, odpirali pivarne in žganjarije, toda 2a cerkvico, kjer bi tudi delavec mogel izvrševati svojo versko dolžnost, ni bilo prostora. Ako hočejo države rešiti socijalno vprašanje, ni dovolj, da delavcem zvišajo plače, da kujejo postave za in proti delavcem, da jim skrbe za boljša stanovanja itd., treba je dati ljudem vero nazaj. Kdor hoče socijalno vprašanje rešiti le z vnanjimi sredstvi, n. pr. da bi se premoženje razdelilo med ljudi na jednake dele, ta ne razume socijalnega vprašanja. Taka vnanja sredstva le za kratek čas zamaši vire štrajkov, izgredov in nemirov, a ko to sredstvo več ne drži, tem huje bruhne na dan hudournik človeških strastij. Le krščanstvo more zaceliti to rano na telesu človeštva. Revščina bi se takoj zmanjšala, da so le ljudje drugih mislij, boljšega prepričanja. Kako pa se imenuje ta bolezen človeštva? Nenasitna sebičnost, lakomnost, samo-goltnost in poželjivost po veselji in vživanju In ta bolezen se je prijela bogatih in revnih. Bogatin brez namena grabi denar, le zaradi denarja; revež pa še to, kar zasluži, navadno hitro požene po grlu, ali potrati za obleko, igro itd. Kdo more sedaj obema ustreči? Ceho mora navadno plačati tisti, ki kupuje. Radoveden sem, kaj bi svet rekel, ko bi naš kmet plug in motiko vrgel v jarek, vlegel se v senco in štrajkal? In vendar je naša država poljedelska država in poljedelec nosi že neznosna bremena, a doslej nismo še slišali, da bi kmet ustavil svoje delo. Dela od jutra do mraka, v pozno noč, da plačuje svoj davek, drage posle in da slabo živi. Pa kaj, živi! Strada, da se v4-nj vidi, to vsaj je žalostna resnica v mnogih krajih kranjske dežele. Težko zapusti svoj dom, zemljo, kjer se je rodil, a to stori v zadnji sili, da si išče kruha drugod — v Ameriki. On ne razgraja, ne štrajka, ker, hvala Bogu, on si je v obče ohranil še trdno in živo vero. Zado volj nosti, potrpežljivosti z malim, to uči le krščanstvo reveža, in nasprotno bogatina uči zmernosti, radodarnosti in ljubezni do bližnjega, do sobrata, katerega ni mati pri rojstvu položila na mehko pernico. Ako torej bogatini ne bodo zmernejši in ra-dodarnejši, ako ne bodo odpirali usmiljenih rok do bližnjega, in ako na drugi strani nižji stanovi ne bodo zadovoljnejši s svojim stanom in potrpežljivejši ako bode obema le denar zadnji in edini namen na svetu, potem noben Bismarck ne reši socijalnega vprašanja. Bogatin mora stopiti s svoje višave, zavedati se, da je umrjoč človek in Bog njegov gospod, on ne sme gledati na delavca, kakor da bi bil ta le slepo in smrtno orodje, stroj ali mašina. Delavec zopet mora isto tako videti pred seboj večni svoj namen ter spoznati, da je delo zapoved Stvarnikova za vsacega človeka. Kakor veljajo za delodajalca postave krščanske pravičnosti in ljubezni, tako veljajo za delavca postave krščanskega življenja, varčnosti, zadovoljnosti in potrpežljivosti. Dokler ne bomo do tega prišli, tako dolgo ne bodo pomagale ne delavske bolniške blagajnice, ne zavarovanja proti nesrečam, akoravno so te naprave potrebne. Krščanska načela morajo dobiti zopet svojo veljavo v državi in družini, vrediti se morajo po teh načelih razmere med delodajalci in delavci. Človek ne sme biti le .stroj, le inventar, pa — tudi ne tiger, temveč kristijan, sobrat. Gospoda, državniki in politiki bodo skoraj gotovo poskušali še vse' druge pripomočke, da rešijo socijalno vprašanje; tekla bode morda še kri. In ko bode brezverstvo dokončalo svoje delo, ko se bode umaknila prava krščanska prostost suženjstvu človeških strasti, sovraštva in nevoščljivosti, ko bode človek pozabil na večno kazen in plačilo, ko ne bode več stalnega premoženja, ko bode splošna revščina med nižjimi stanovi, ko bode mož zaničeval svojo ženo kakor staritpagan, ko več ne bode v družinah krščanskih mater in sester, temuč le sprijene ženske, ko bodo pokale zadnje vezi v družini in državi — tedaj bodo oni, ki bodo še ostali živi pod razvalinami krščanskega reda, proseč stegavali roke po življenju in moči, po Kristusu in njegovi cerkvi. Da bi pač že sedaj ljudje spoznali krivo pot, da jim ne bode treba skozi rudeče morje krvi in ognja hoditi v obljubljeno deželo srečnega in zadovoljnega življenja. Politični pregled. v Ljubljani, 23. maja. ]Kotraii|e dežele. Čeiki deielni xbor. Kakor znano, odposlalo je več občin peticije deželnemu zboru proti češko-nemški spravi. Nasproti tem peticijam se oglašajo Štaročehi s peticijami, v katerih naglašajo, kaj naj se predrugači na vladnih predlogah, kaj dostavi ali izpusti. Strinjajo pa se z razdelitvijo deželnega šolskega in kulturnega sveta, ter odločno zahtevajo, naj se češke manjšine ločijo iz nemških okrajev ter uvede češčina kot notranji uradni jezik. Dalje tudi zahtevajo novo trgovsko zbornico in premembo splošnega volilnega reda. Moravska, Brnski „Hlas'' priporoča, naj bi dr. vitez Šrom sklical shod moravskih Cehov. Tak shod je potreben, ker so Cehi na Moravskem premalo organizovani. Na shodu bi se zastopniki dogovorili o skupnem postopanji. Ljudstvo je nezadovoljno, stari voditelji zgubljajo zaupanje, na površje pa se silijo mladi in politično nezreli ljudje. Posebno sedaj pred deželnimi volitvami bil hi potreben ta shod, ker ni skupnega vodstva. Ogerska. V ogerskem državnem zboru se vrši debata o reviziji domovinske postave. V sredo je ministerski predsednik grof Szapary odgovarjal opoziciji. Rekel je mej drugim: Ogerska je po državnem pravu monarhijska država; kdor je oger.ski državljan, je tudi podložnik kronanega kralja. L'i-dovik Košut pa je izjavil, da noče biti podložnik kraljev in da so* vse naše razmere brezpravnost. Oudno je torej, da človek, ki noče priznati kralja, zahteva od tega. naj postavodaja z&nj dela izjemo. Košut tudi ne priiua nagodbe iz leta 1867. Naposled opozarja minister zbornico, naj zavrže predlog Iranyjev, vsled katerega je moral odstopiti Tisza, ker se je izrekel z4nj. Tnanje driare. Nemitja in Rusija. „Mosk. Vjedomosti' pravijo, da se ne morejo sprijazniti z mnenjem nekaterih ruskih listov, vzlasti ^Novosti", ki veru)ejo, da je nemška vnanja politika po odstopu Bismarckovem miroljubna in da poddja (Nemčija Rusiji prijateljsko roko, katere ni smeti zavrniti. Moskovski list pravi: Nemčija pa se drži trdno trodržavne zaveze, katere namen je dovolj označen. Dvema gospodoma služiti ni mogoče, nemška vnanja politika se bode še na dalje razvijala v smislu strahovanja sosednih držav. Grof Moltke je primerjal Evropo s sodom smodnika, za katerega je treba le iskrice, da ga raznese. General Caprivi ve tako dobro, kakor Bismarck, da bode prihodnja vojna za življenje in smrt. Pa če sta se Caprivi in Bismarck tako izrazila, le da bi se vojaški predlog izvel, gotovo ni govoril cesar Viljem iz istih povodov. Iz njegovih govorov v Bremi in Kraljevci je dovolj jasno, da imajo Rusijo za sovražnika Nemčije. Ce pa Rusija po besedah ruskega cara ne prične vojne, namerava jo Nemčija izzivati na boj, in sicer se utegne to kmalu zgoditi. Kdor želi miru, poslužuje se drugačnih besed in sredstev, kakor so nemškega cesarja. Windthorst je z vso pravico opomnil, da se pripravlja vlada na vojno, a da bi bilo mnogo pametneje, skrbeti za mejnarodni mir; — miru ni sicer tako težko ohraniti, a v Berolinu zavozili so državni voz žalibog v tako močvirje, da ga ne bi mogle več izvleči celo nove, krepke roke. Le ko bi Nemčija držala se mejnarodnih pogodeb in vseh, kateri motijo pogodbe, ne pripoznala za svoje, potem ne bi imele sosedne države toliko nezaupanja do Nemčije. Najnovejši .Jan z oljkino vejo v eni, z mečem v drugi roki vsekako le preti in kali mejnarodni mir. Bolgarija. Kakor znano, pričela se je zopet obravnava zarote Paničeve in njegovih pristašev. Tamošnji dopisovalec „Vaterlandu" podaje vtis, ki so ga napravili zatoženci, ko so prišli prvič pred sodišče. Panica, petintridesetletni mož^ je na pogled skoro za deset let mlajši. Oblečen je preprosto meščansko, dočim imajo njegovi sozarotniki uniforme. Na vprašanja odgovarja hitro, brez premisleka, malomarno in se ne mora zamisliti v resnost svojega položaja. Njegovk nastop je baš tak, kakor vse njegovo dosedanje življenje; pred sodiščem obnaša se nekako drzno iu ne kaže onega vojaškega spoštovanja,^ kakor nekateri njegovi sozarotniki. Bivši častniki Čavdarov, Tatev, Nošarov iu Stamenov so napravili na občinstvo popolnoma dober vtis. Slab vtis pa je napravil Risov, bivši vrednik, ki je odgovoril na vprašanje, katero je njegovo veroizpovedanje, po daljšem obotavljanji smehljaje se: ^Pravoslavno". Odvetnika Mateeva obraz ja pričal o njegovem težkem in resnem položaji. Na vprašanje predsednikovo, ali ima kakega zagovornika, odgovoril je : „Ni mi ga treba, saj 8» sam lahko zagovarjam". Najžalostnejša prikazen je bil slabotni petinšestdeset-letni Kisimov. O njegovem dosedanjem življenji ni moči kaj več povedati, kajti živel je na tihem. Še-le na stare dni mu je usojeno, pokazati se javnosti in še zdaj le v slabi^ podobi. Poleg njega stoji dvajsetletni zatoženec Štefanov. Kaka razlika med obema. Prvi sivolas starček, drugi brezskrben mladenič; prvi izkušen mož, drugi neizkušen vroče-krvnik. Oba bodeta dobila p olajšano kazen; prvi radi velike, drugi radi male, nezrele starosti. Ostali zatoženci so vsakdanje oseba, kakor jih videvamo lahko vsak dan na zatožni klopi Francija. Poslanec Laguerre, poznat kot zvest Boulangerjev prijatelj, hoče rešiti ostanke raz-palega boalangizma in združiti jih v novo stranko z imenom „republikansko-socijalistiško-revizijonistiška zaveza". — Tega precej dolgega imena se gotovo ni ustrašila francoska vlada. Smrtnozadeto truplo boulangizma gotovo ne vstane več v svoji nekdanji moči in nevarnosti. Belgija. Belgijski kralj Leopold II. se je za svojega bivanja v Londonu posvetoval z angleškimi državniki o delavskem vprašanji, s katerim se kralj sam pridno bavi. Namen njegovega posvetovanja je bil pred vsem, da bi mogel rešiti delavce agitacij evropskih anarhistov. — Salisbury je govoril s kraljem o koristi mejnarodnega sporazumenj|, da bi se zaprečilo agitovanje imenovanih zapeljivcev. Kralj je opomnil, da je zavetišče krivičnikov ua Angleškem skoro največja nevarnost za človeško družbo. Ko ne bi bilo v Londonu toliko ubežnih revolucijonarjev, zmanjšala bi se socijalistiška propaganda v Belgiji, Nemčiji in Franciji, ter število ruskih nihilistov bi se skrčilo za tri četrtine. Istotako bi bilo z Italijo in Španijo, kjer vodi najhujše agitacije angleški odbor, ter vodijo socijaliste inozemski agitatorji. Salisburj gotovo ni dvomil nad resnico kraljevih besed, vendar je opomnil, da ni še ugoden čas, da bi se predložil angleški zbornici predlog o zatiranji tujih anarhistov. IzAirni dopisi. z Blok. 15. maja. Rajska vspomlad se nam vrača iz cvetnih južnih logov, golo drevje oblači v zeleno in pestro obleko, na polja trosi drobne cvetlice. Kdo bi je ne bil vflsel? Se drobne ptičice pozdravljajo jo s tisočerimi glasovi in pevajo jej srčna slavospeve. s Ujnostnim, nepopisnim veseljem motri naše oko lepo vspomlad, srce nam plava v neizrečnih pobožnih čutih in nehote zamikamo se v božjo Vsemogočnost, v večne božje zakone, po katerih se Tse vrši na vesoljni materi zemlji. Bela hišica, skrivajoča se med temnozeleno drevje, kako mičen, prijazen prizor je to! Belo mrtvo zidovje oživlja vspomladi temnozeleno vejevje io pisano cvetje, jeseni blagoslavlja je zlati sad, blagoslov božji v zadovoljnost srcu, veselje očem. Potnik mimo gredoč zamika ca v tihi človeški raj. Da, zamika se in pozdravlja z veselim srcem to dobrodejno podobo, a ua Blokah, sicer prijaznem, skoro bi rekel lepem kraji, ne more vživati tega veselja. Tn mole ii tal mrtvi zidovi, zapuščeni, osamljeni, kakor nagrobni kameni. Nekatere vasi imajo vendar i« kako hruško, češpljo, češnjo in jablano, toda Fara ia Nova Vas ste v tem oziru močno zanemarjeni vasi. Bazvei malih, a to častnih izjem (pred vsem gospoda župnika vrt), so vrti popolnoma brez drevja ali pa je reprezentuje vejnati janec ali vitka smreka. Žalosten, otožen prizor človeku, pri-šedšema ii kraja, kjer je bila vsaka vas tako rekoč T gozdu slatega sadnega drevja. Vprašaš-li Farovca ali Novca, zakaj ue obsadi praznega vrta, odgovori ti, da je pri nas premrzel kraj la to, da vse po* zebe in se ne izplača trud. Tako te zavrača star možiček, tako odgovarja ti po njem mlad čvrst gospodar, a ne govorita resnice. Italijansko podnebje res ni na Blokah, a vendar rastlo bi tndi pri nas sadno drevje, vsaj kar je bolj neobčutljivega. Po-zeblo je res pred nekaj leti več sadnih dreves (posebno češpelj), a to bi bili lahko zabranili, da so OTili češpijeva debla s slamo ali ja kako drugače pred mrazom obvarovali; a kakor rečeno, Bločann je malo mar sadno drevje. Sajenje in vzgojevanje drevja ga res ne veseli, a seka rad, seka. Neusmiljeno p6je sekira po temnih gozdih, jelke in smreke padajo, kakor trava pod koso. In voz za vozom časih četrt ure dolga vrsta vozi trame in žaganice na bližnjo postajo Bakek, kjer vidiš dolgo leseno pogorje, irtvo potoikih, bloških in loških gozdov. Ejer si videl kdaj goste lesove, motriš zdaj žalostnim očesom ie grmovje in kraševita tla. Neusmiljeno so se polastili glavnice in ko padejo lepi gozdi, ne bode imel unuk našega kmeta ni glavnice ni obresti, katere bi bile sicer neizčrpne. Pasti mora vse, kar stoji, pasti, kakor pod plazom. A kaj bode poten?, ko pogubna sekira zadnji jelki nagrobno pesem odp6je, ne vpraša nikdo. Bločan je dan za dnevom na cesti, trudi se in ubija noč in dan, da izvozi svoj lesni zaklad. Na cesti pušča gnoj, polje zanemarja in kmetijstvo — gre rakovo pot. Ljudstvo tega ne čuti še, za les in vožnjo ima vsakdanje dohodke, in za denar se dobi, kar mu noče dati polje. Ali pa bode Bločan vedno lahko tak mož? Pri tem vprašanji zalije žalost srce človeku, ki pogleda s skrbnim očesom v prihodnost, ki ni več tako daleč. Pali bodo gozdi, vožnja preminila in bloško podnebje bo še mrzlejše. In kaj potem? Gozd ne bode kmeta zalagal z denarjem, polje mu ne bo več rodilo. 8 temnim očesom bo stal na nehvaležnem polji, gledal z žalostnim srcem po hribih porušene gozde. Zamišljeval, z bolestnim srcem zamišljeval ee bode nazaj v lepe, srečne čase, ko so še gosti lesovi senčili sedaj golo hribovje. Vračala se bode še prijazna pomlad na zemljo, z veselim ptičjim petjem in oblačila drevje v ljubko zeleno obleko, a po sivem skalovji ne trosi mile ze leii, ne oživlja ga s kratkočasnim ptičjim petjem. Vse bode pusto, prazno, mrtvo Gorje ti, unuk sedanjih bloških gospodarjev! (Konec sledi.) Dnevne novice. (Presvetli cesar) je daroval ta cerkev sv. Jožefa v Ricmanjih 100 gld. (Ceste na Kranjskem.) Po državnem proračunu za 1. 1890 so določeni naslednji zneski za ceste na Kranjskem: 1. Za preložitev državne ceste med Novim Mestom in Št. Jernejem, in sicer pri Žabji Vasi in Pikavi 12.000 gld.; 2. za preložitev Bateš-kega klanca ravno na tej cesti, prvi rok 10.000 gl.; 8. za preložitev Kapiteljskega klanca pri Novem Mestu prvi rok 12 000 gld.; 4. za preložitev Kar-lovske ceste pri Jugorjih, tretji rok 16.000 gld. (Za vravnavo Save) na Kranjskem je v državnem proračunu določenih 60.000 gld. (V Ljubljane) se je danes zjutraj pripeljal korni poveljnik vojvoda Virtemberški nadzorovat tukajšnjo posadko. (Il Celja) se nam piše: Po Savinjski dolini je v sredo dne 21. t. m. opoldni razsajala huda nevihta. Pri Beleju na Lopati blizu Celja je strela požgala hlev. Padala je tudi gosta toča. Koliko in kje je škode napravila, zvedeli bomo še prehitro. (Fcm. baron Rodid,) ki je v sredo zvečer po dolgi bolezni nmrl na Dunaji v 78. letu svoje d6be, bil je cesarjev tajni svetovalec in član gospodske zbornice. Otrok je imel deset, od katerih žive trije sinovi in tri hčere. Jeden sinov je okrajni komisar v Dalmaciji, drugi častniški aspirant v Pniju, najmlajši je gojenec Terezijanuma. (Ii lavantinske škofije.) Mil. knezoškof bodo del li sv. birmo v kozjanski dekaniji: Dne 7. junija v Podčetrtku, 8. na Polji, 9. pri sv. Petru pod sv. Gorami, 10. v Podsredi, 11. v Pilštajnu, 14. na Planini in 15. pri sv. Vida tik Planine; v maren-berški dekaniji: dne 21. junija v Breznu, 22. v Marenbergu, 23. v Pernicah in 24. na Muti; v dekaniji sv. Martina pri Slov. Gradci: dne 2. avgusta pri sv. Janži, 3. avgusta v Slov. Gradci, 4. v Starem Trgu, 6. pri sv. Martinu in 6. v Šentilji pod Turjakom. — Čast. g. J. Zadravec je premeščen od M. D. na Veliko in čast. g. M. Stole od sv. Raperta k sv. Emi pri Podčetrtku. („D«mači obrt Avitrije") ali ,Die Hans-industrie Oesterreichs" sl6ve obsežna knjiga, katero je nemški spisal in dal na svetlo državni poslanec, dvorni svetnik prof. £xner, predsednik strokovnemu odboru za domači obrt. Ta knjiga je pravcati komentar domačega obrtnega oddelka v kmetijski in gozdni izložbi na Dunaji. Delo, ki je namenjeno narodnim gospodarjem in socijalistom kot kažipot k daljnim študijam, navaja vse one može kot so-trudnike, ki so se bodisi po poklicu ali kot amaterji temeljito bavili z vprašanjem o razvoji ali ohranitvi obstoječega domačega obrta. Tako je n. pr. o Stirski in Koroški pisal g. Henrik grof Attems in deželni odbornik, ces. svetnik g. M urnik o Kranjski itd. Razprava o domačem obrtu Bosne in Ercegovine završnje to povsem zanimljivo knjigo. V predgovoru tej knjigi piše dvorni svetnik Eioer: »Državniki, kojim je nalog, bednim ljudskim vrstam na pomoč prispeti, čitajo naj to knjigo; spoznali bodo, da so doslej prezirali najubožnejše med ubogimi. Borba za obstoj nikjer skoro ni težavneja. nego v delavnici seljaka. Ti pogrešajo še vse, česar podaje delavsko obrambeno zakonodajstvo tovarništvu in mestnim obrtom. Njemu so tudi skoro plodovi samoohranitve zabranjeni. In vendar so ti od novodSb-nega kulturnega življenja prognani ljudje često ohranitelji tradicij vseh kulturnih dob. Naj ti listi bude in dramijo v najširjih krogih dejanjsko zanimanje za prekoristni domači obrt." (,Čeak& Strii*,) glasilo čeških narodnih manjšin v obmejnih nemških krajih, priobčila je v svojih zadnjih dveh številkah slovensko povest „Na zaduši" (spisal Velimir) v češkem prevodu od Svatov^ Horecke. (Besedo) prirede dramatični diletantje goriška čitalnice v nedeljo dne 25. maja v Tolminu v čitalnični dvorani po naslednjem vsporedu: 1. del: ,Soča", sp. S.Gregorčič; deklamacija. „V spanji", vesela igra v enem dejanji. 2. del: »Zgubljeni raj", sp. Koseski, deklamacija. »Srce je odkrila", vesela igra v enem dejanji. Iz posebne prijaznosti poje domači pevski zbor. Začetek ob '/s uri zvečer. Vstopnina za osobo 30 kr.; otroci plačajo polovico. Ker je čisti dohodek namenjen revnim učencem in učenkam tolminske ljudske šole, sprejmo se hvaležno prostovoljni doneski. Telefn^mi. Lvov, 22. maja. Gališki deželni odbor je sklenil prepeljati truplo pesnika Mickievvicza iz Montmorencyja v' Krakov. Rim, 22. maja. Škof Strossraayer je bil včeraj od papeža sprejet. Kraljevi Dvor, 23. maja. V Izerski dolini je štrajk končan; vojaki so se vrnili. Bamberg, 23. maja. Nadškof je umrl. Peterburg, 22. maja. General Černajev je zopet imenovan za člana vojnega sveta ter prideljen generalnemu štabu. London, 23. maja. Pri banketu krojaške brat ovšeine je rekel Sali8bury, da je v Afriki gotovejši mir, nego je bil kdaj. — V spodnji zbornici je Fergusson odklonil razgovor o obravnavah z Nemčijo zarad Afrike ter rekel, da mora Anglija priznati napore druzih držav ter varovati svoje pravice. Cmril «o: v bolnišnici: 18. maja. Silvester Marušič, gostač, 64 let, marasmus. Peter Kmetic, sirota, 10 let, meningitis. Tremenuko sporočilo. I Ca« Stanje gg --Veter Vreme JS^ i tntkoBum «oploB«» o'« " opazovanja , p« * g 17. u. rjnt. 15 2 si. svzh. oblačno 22 8. n. pop. 735-7 24 4 si. vzh. oblačno "t" 9. B. zve«. 737 6 15 4 si. vzh. del. jasn. Srednja temperatura 18 3* za 0*3° nad normalom. I>nna|iika borza. (Telegraflčno poročilo.) 23. maja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 89 gld. — kr. Srebrna , 5', , 100 , , 16 > „ 89 „ 75 , 5% avstr. zlau renta, davka prosta ... 110 „ 15 » Papirna renta, davka prosta......101 „ 05 „ Akcije avstr-ogerske banke...... 966 , — „ Kreditne akcije .......... 302 „ 25 „ London ■ •..........117 „ 30 „ Francoski napoleond. ........9 „ 34 „ Cesarski oekini...........5 „ 55 „ Nemike marke ..........57 „ 67',',„ salonski opravi (Na-loii- Oarni t ur) so v ceno naprodaj, "^ff Poizve se iz prijaznosti pri g. Bonaču, knjigovezu. Poljanska cesta 10. . (1) OLJIVATII BARVE kodltariiklli puf^lcali po pol In Jeden kilo pi»ipoi'oea najceneje (12) tovarna oljnatih barv, laka in lirneža semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.