Aleksandra, ruska carinja.
Pozdravite mi ga! Dobra prijatelja sva; na Dunaju sva bila skupaj v dravnem zboru. Jaz sem dravni poslanec Peric. A kam greste ?" Dalje po Dalmaciji in v rno goro." Lepa pot! Pa potujte sreno!" Popoldne sem pripovedoval o tem sreanju gospodu nadzorniku Zavadlalu, bivemu svojemu profesorju slovenine v Celju. Ugajalo mu je posebno, da me je vpraal gospod kanonik, e sem Hrvat. Ali ste Hrvat? Ta pa je res lepa!" je ponavljal par-krat in se smejal od srca. Spominjal sem se njegovega smeha v oli, ko nam je pripovedoval o dveh slovenskih dijakih na Dunaju. Stara hia" nam je pripovedoval, ko je hotel osmeiti kak neprimeren izraz v nalogah ali v govoru stara hia" si je izposodil od neumnega bruca denarja z zagotovilom, da mu ga vrne gotovo v treh tednih. Minili so trije tedni, a stara hia ni vrnil niesar. Trije tedni so se podvojili in
Ruski car Nikolaj II.
potrojili. Stara hia je pa pridno krokal po Dunaju tudiral ni, ker je bil e prestar ali pa je tudiral le v prostih urah" denarja pa ni vrnil. Bruc je akal s tekim srcem, a e teje mu je bilo ob misli, da bo moral staro hio opominjati. Neko se sreata sluajno ob cerkvi sv. tefana. Bruc zbere ves pogum in res opomni staro hio s poninimi besedami na dolg, ter pristavi kakor v opravienje: Glejte, gospod, tako sem zidal na Vas, a Vi ste varali moje upanje!" A stara hia meni mirno: Zidajte, gospod rojak, zidajte tako visoko, kakor sv. tefana stolp, a ne prizidate gotovo nikoli ni." Prvikrat smo se smejali od srca tej po-vestici sami, pozneje pa vsaj jaz smehu gospoda profesorja. Tako izredno mi je ugajal vedno ta smeh, in ko se je smejal gospod nadzornik onemu originalnemu predstavljanju ob luki, sem se ga spominjal zopet in se nehote tudi zopet nasmehljal . . .
(Dalje)
BDOM IN SVET" 1904. T. 9.
36
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si