TRST, četrtek 27. decembra 1945
Glas zaveznikov
Leto I - St. 162
Informacijski dnevnik A. I. S.
Cena 2 liri
UREDNIŠTVO : Via S. FeUico S • Telefon št. 98854 in 94443
OGLASI : Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L 7, mrtvaški L 18 (osmrtnice L it). Objave L. 9, finančni ln pravni lglasl L 12. V vsebini lista tekstni oglasi) I* 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. L, Socleta ner ia Pubbllciti ln T.talla, Trst, vla Silvio Pelllco št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo.
MOSKOVSKA KONFERENCA
«I¥ovi sklepi dajejo nove upe človeštvu®
Ugoden sprejem objavljenih sklepov o mirovnih pogodbah - Zaključek konference in odhod ministra Bevina in Byrnesa verjetno danes
Moskva, 27. decembra
Zunanji ministri treh velesil so se sestali v torek zvečer ponovno v palači Spiridonovki ter so se posvetovali skoraj sedem ur. To Je bil najdaljši uradni razgovor na tej konferenci. Končal se Je nekaj minut pred polnočjo. O posvetovanju niso izdali n obenega poročila.
Zunanji ministri so se sestali ponovno v sredo popoldne. Na tej seji so sestavljali uradno poročilo o delu ln zaključkih sedanje konference. Zelo verjetno je, da se bodo ministri sestali ponovno v četrtek zjutraj. V sredo zvečer so objavili, da poročila o poteka konference, katera so pričakovali v poznih urah, nipo izdali ter da so njegovo objavo odložili za štiri in dvajset ur.
Po poročilih dopisnikov vlada v Moskvi ozračje velikega zaupanja v bodočnost. Pričakujejo, da bo uradno poročilo o konferenci vsebovalo važne riškega vira so izvedeli, da bo uradno poročilo vsebovalo zaključke v številnih zelo važnih vprašanjih.
Prav tako se je izvedelo iz ameriških krogov, da do srede zvečer ni prišlo nobeno poročilo o stališču francoske vlade glede
sklepov konference treh zunanjih ministrov o načinu in obliki podpisa mirovnih pogodb s poraženimi državami v Evropi, kakor so ga pred dvema dnevoma objavili zunanji ministri v Moskvi.
Prav tako poroča isti vir, da je ameriški zunanji minister James Bymes poskušal pred objavo
in zanimive zaključke. Iz ame*
Nemile« uniform«
Dunaj, 27. decembra Zavezniški svet v Avstriji J« izdal odredbo, s katero prepovedujejo nošnjo uniform nemške vojske.
Irska pomoč
opuatoienim deželam
Dublin, 27. decembra
V svojem prvem velikem radijskem govoru, ki ga je imel novolzvo-ljeni Irski predsednik Sean T. O. Kelly, je izjavil; «lzgledi za našo državo mnogo obljubljajo. Pričakujemo lahko ugodno in srečno bodoč-nost».
Ko je govoril o obupnih razmerah, v katerih živijo milijoni oseb v Aziji in Evropi zaradi posledic vojne, Je irski predsednik nadaljeval; «Skušall smo prihiteti na pomoč tistim, ki živijo v velikem po-manjkanju. Malo, kar smo mogli storiti, so sprejeli v mnogih državah z globoko hvaležnostjo«.
OTCelly Je pristavil, da so živilske zaloge Irske zelo omejene, toda zaupa, da se bo irski narod potrudil, da prispeva za olajšanje bede
Finančna pogajanja med Turčijo in Ameriko
Rim, 27. decembra Goročilo agencije «Anse» o tur-sko-emeriških finančnih pogajanjih potrjuje, da bodo Združene države dale Turčiji posojilo 300 milijonov dolarjev, ki bi moralo biti predvsem r.amenjeno uvozu proizvodov. Posojilo bo morala Turčija vrniti v 80 letih. Obresti naj bi bila 2%.
poročila telefonsko govoriti s francoskim zunanjim ministrstvom, da bi izvedel za mnenje francoskega zunanjega ministra Georgesa Bidaulta. V vsakem primeru bodo dali Franciji in Kitajski dovolj časa, da bosta mogle preučiti vsebino, obseg in vsa vprašanja, ki so bila urejena * objavljenim poročilom. Kitajska vlada je po poročilu la istega vira takoj izjavila, da je soglasna s postopkom, ki so ga predvideli zunanji ministri treh velesil v Moskvi.
Po vesteh Iz Združenih držav, ki jih je objavila radijaka postaja v Ottawl, so dopisniki, ki so v tesnih zvezah z ameriškim veleposlaništvom v Moskvi, Izvedeli, da je minister Byrnes «v največji meri zadovoljen« z uspehi razgovorov, ki so jih imeli zunanji ministri,
Byrnesov optimizem
Radijska postaja v Ottavi je dodala:	»Mislijo, da so uspehi
moekovske konference mnogo bolj ugodni, kakor pa se Je upalo v trenutku, ko Je minister Byrnes zapuščal Washington- Pomočnik ministra 'Byrnesa je izjavil, da je ozračje nejasnosti in nesigurnosti, ki je sledilo neuspehu konfersnce v Londonu, zdaj popolnoma izginilo ln da so zdaj tri velesile spet popolnoma edine v duhu popolnega sodelovanja«.
Pričakujejo, da bosta Bymes ln Bevln zapustila Moskvo v Četrtek, v kolikor to bodo vremenske razmere dovoljevale. Bymes se želi vrniti v Washlngton čim prej in vpa, da bo mogel leteti v Washlng-ton brez vmesnega pristanka.
Komentar)! tiska
Uradno poročilo, ki so ga objavili v Moskvi na božični večer in v katerem so predvideli način postopka, na katerem so ee sporazumeli trije zunanji ministri glede sklepanja mirovnih pogodb a sovražnimi državami v Evropi, pozdravlja list «New fork Times« v svojem uvodniku kot flepo božič-darilo svetu, ki e« mora boriti
s težkimi posledicami TcomaJ zaključene vojne«. V nadaljevanju, pravi list med drugim: »To pomeni, da je mirovni ustroj, kateri Je prišel pred trčml meseci v nered na konferenci v Londonu, zopet na delu, da bi premagal mrtvo točko, M j« postajala nevarnost za zmagovalce prav tako kot za premagance. Novj sklepi dajejo nove upe človeštvu. To pomeni, da se otvoritvena skupščina ustanove Združenih narodov, ki bo takoj v prvih dneh po novem letu, ne bo razvijala v politični praznini, temveč v ozračju, ki bo dajalo lep« laglede za .bodočnost. To pomeni, da mirovne pogodbe, ki pomenijo temelje za bodočo zgradbo Združenih narodov ln sveta, ne bodo morale prestati preizkušnjo pred moralnimi načeli fn kritiko velike mirovne konference, kjer bodo različne koristi posameznih narodov mogle najti mnogo lažje ravnovesje, ki bo temeljilo n* načelih pravičnosti ln dostojnosti, kakor pa v tajnih krožkih velesil.* «New York Herald Tribune« pozdravlja poročilo konference v Moskvi kot »veselo darilo ln dobro nado«. Nadalje pravi *P°~ ročilo kaže, da se morejo obnoviti In da se v resnici že obnavljajo mostovi za skupno mednarodno sodelovanje. Posebno važno je dejstvo, da ao tri velesile, od katerih razumnosti ln sposobnosti za sodelovanje Je brezpogojno, odvisna obnova sveta, uspele Iiajtl način za obnovo prijateljskih odno-sajev med seboj. Mogoče Je najbolj važen del poročila v določbi, da bo »svet pomočnikov zunanjih ministrov v Londonu takoj začel a •vojlm delom, ki Je bito prekinjeno *~~--idl neuspeha septembrski konference«.
Francova Španija predmet
mednarodne konference
Velika Britanija in Združene države sprejele francoski predlog o posvetu zaradi prekinitve diplomatskih odnošajev s Španijo
London, 27. decembra Britanski veleposlanik v Parizu, DufI Cooper,. Je izročil francoskemu zunanjemu ministru Georgea Bldaultu britanski odgovor na francosko noto o Španiji. Britanska vlada soglaša s francoskim predlo-gom, da se skliče konferenca treh držav za razgovore o Odnosih do Francove vlade toda dodaja, da, odklanja vsako vmešavanje v špansko notranje zadeve.
Ameriški podtajnik za zunanje zadeve Acheson Je Izjavil, da Je vlada Združenih držav pripravljena preučiti vprašanje Francovega režima v Španiji skupno z vladama Velike Britanije in Franclje.
Na tiskovni konferenci je Izjavil, da je to vsebina ameriške note, ki ao Jo predali v odgovor na francosko noto, ki predlaga konferenco treh držav ln možnost prekinitve
Važna vprašanja
ameriške zunanje politike
^Izjava, podtajnika Deana Achesona
WA8Hlff6TON, 27. decembra Podtajnik » ameriškem zunanjem, ministrstvu, Dean Acheson, je m tiskovni konferenci izjavil da bo minister Bgrnes verjetno v četrtek odšel Iz Moskve v Washington. Byrnes se namerava podati rut otvoritveno zasedanje glavne skupščine organizacije Združenih narodov, ki je dolofena za 10. januar.
V zvezi z glasovi, čel da bodo danes izdali uradno poročilo o moskovski konferenci, je Acheson dejal, da ne more povedati ničesar točnega, zagotovil pa je, da telegrafska služba zun.atn.jega ministrstva pričakuje ——---------- zadeihd poročita.
17 smrtnih obsodb
v Ljubljani
New York, 27. decembra Poročevalska agencija »United
Press« pravi, da so razpravo v Ljubljani zaključili v ponedeljek e 17 smrtnimi obsodbami. Med obsojenci na* smrt ata TiMll katoliška duhovnika. Obtoženol, 34 po vilu so bili obtoženi sodelovanja z Nemci in povzročitve Škode članom osvobodilnega • gibanja in njihovim sorodnikom. Eden od 34 voditelj četniake organizacija, je bil oproščen. Oetalih 16 obsojencev so obsodili na prisilno delo za dobo od 8-20 let. Eden od duhovnikov, Pater Križaj, je bil obtožs-povzročil in se osebno udi povnih .pokoljev, medtem drugega duhovnika, Franc* Cer-, kovčka,.obtožili, o«, je izdal aktiviste Osvobodilne front* in je sodeloval pri mučenju in ubijanju v koncentracijskih taboriščih.
igaviuinuv,
žen,., da je ieležil mar m kjb so
Pod državno nadzorstvo
Atene, 27. decembra Grški minister za pr-eškrho Je objavil, da bodo vse tovarne cementa ter umetnih gnojil postavili pod državno nadzorstvo. Koristne snovi, ki jih bodo pridobili pri proizvajanju, bodo razdelili med delavstvo istih tovarn.
IZ JUGOSLAVIJE
_ •Dp- Ivo Belin, dr. Tomislav Jan-člkovifi in DobrlvoJ« Lazarevič, guvernerji Narodne banke, ao bili razrešeni.
Dr. Ivo Belin ta dr. Ivo Kapor, člana uprave »Domeče tvomloe rublja« v Zagrebu, ata bila obsojena na leto dni zapora.
Urad za mednarodni promet ameriškega trgovinskega ministrstva J« objavil vzpostavitev omejenega trgovinskega prometa z Jugoslavijo. Promet bo za zdaj omejen zaradi pomanjkanja prometnih sredstev ln zaradi nujnosti, da ee doseše odobritev Jugoslovanske vlade za uvoz v Jugoslavijo. Rasen tega eo Javili ponovno vzpoitavitev poštne službe z Jugoslavijo, kakor tudi pošiljanje pošUUfe aavojeu.
Kakor je bilo določeno, je odpotovala na Japonsko posvetovalna komisija za Daljni vzhod Acheson je dodal, da Sovjetska zveza le ni imenovala svojega delegata; upa, da bo to kmalu storila,
Ko so ga vpralall naj bi dal nar daljnja pojasnila o svoji sobotni izjavi, da so Združen* države pripravljene priznati novo jugoslovansko vlado, je Acheson odgovoril, da za zdaj nt more dati obiirnejiih izjav.
Na vprašanje, alt bo porodilo o sporazumu, katerega so dosegle tri velesile o mirovnih pogodbah z Romunijo in Bolgarijo, uvod v skorajšnje priznanje teh vlad, je Acheson izjavil, da misU, da bt srečni sklenitvi mirovnih pogodb sledili koraki za obnovo diplomatskih odnoSajev.
Acheson je nato izjavil, da general Marshall poroča zunanjemu ministrstvu o svojih razgovorih s kitajskimi voditelji. Po njegovem opisu je položaj na Kitajskem sdobers. V zvezi s francosko noto o Španiji je neki dopisnik vprašal, če se namerava Acheson posvetovati z nekaterimi Španskimi Izgnanimi politiki. Na to vpraianie je minister odgovoril, da bi bil srečen in bi mogel to storiti, ako bi ga kdo prosil. Na vprašanje, če se je v soboto posvetoval s Fernandom De Los Rio-•om, bivSlm Španskim veleposlanikom v Washin.gtonu in sedanjim vlljlm uradnikom Španske republikanske vlade v izgnanstvu, je Ache-•on to novico potrdil in povedal, da sta govorila o Španskem položaju.
Rekel je tudi, da je zelo Verjetno, da bo januarja začela kov.feren-oa o Francovem Španskem režimu, ki jo zahteva Francija.
Nizozemski ministrski predsednik
v Londonu
London, 27. decembra
Nizozemski ministrski predsednik, profesor W. Schermerhom, je prispel na letališč* v Croydonu. Sestal se bo z brita nekim ministrskim predsednikom Attleejem ln drugimi člani britanske vlade. Razpravljali bodo o Indonezijskem vprašanju.
Profesorja Schermerhoma »premija profesor J. H. A. Logenmann, minister za kolonije, dr. Hubertus Van Mook, generalni guverner Nl-
ftNMMlC* VUhOdne
diploma takih odnosov Združenih narodov s Francom.
Acheson je dodal, da čaka, da bo francoska vlada določila datum in kraj, kjer bodo razgovori o Francovem režimu.
Kot poroča diplomatski dopisnik agencije »Reuter*, odgovor britanske vlade n« predlaga prekinitve diplomatskih odnošajev v sedanjem trenotku. medtem ko poudarjajo v Parizu, da Je ameriški odgovor zelo vzdržljiv v tej točki, ker ne goji nobenega prijateljskega razpoloženja do, španskega režima.
istočasno pa vsebina- britanskega odgovora ne skriva nerazpolo-ženja britanske laburistična stranke do Francovega režima; prav rada bi v najkrajšem času videla, da ga Je zamenjal kak demokratični režim. Včeraj zvečer Je svobodna španska postaja pozivala Spance, naj se pridružijo upornikom, ki se v g oran borijo proti Francovemu režimu. Zveza demokratičnih žen v Parizu Je prav tako pozvala na boj proti Francovemu režimu. Kakor poroča moskovska radijska postaja, Je zveza poslala brzojavko konferenci zunanjih ministrov v Londonu, v kateri Je Izrazila željo o skorajšnjem koncu Francovega režima v Imenu «81 milijonov svojih članic*. Brzojavka zaključuje, da zveza misli, da. ne bo varnosti ln miru v Evropi, dokler bo stala Francova fašistična Španija.
Obnova televizijskih oddaj v Sovjetski zvezi
M moskovski postaji bodo dvakrat tedensko oddajali opere • Razvoj trgovinske mornarice - Umetno namakanje 76.000 kektarjev v Armeniji
•	. . ■	,	v" • 'k
MOSKVA, 27. decembra. — Agencija »Tass* javlja, da je po prekinitvi, ki jo je povzročila vojna, pričela ponovno delovati moskovska televizijska postaja v okviru zveznega radiokomiteja.
Glavni Študij za televizijo je podoben veliki dvorani. Ima svoj temelj, lesen strop, ki visi na posebnih vzmeteh, pritrjenih na strop, ki je iz armiranega betona; dvojne zidove, od katerih je eden prevlečen z bakrom. V Študiju je slepljiva svetloba. Ves strop je pr« preže« z žarometi. Razsvetljava je desetkrat močnejša kot na gledaliških, odrih. Za ohlajevanje dvorane uporabljajo stisnjen zrak, ki ga v teku ure tridesetkrat menjajo. Za televizijsko oddajo uporabljajo naj popolne) S a. tehnična sredstva. Televizijsko slika prihaja v nekoliko trenutkih v anteno, kt je pnčvrSčena 130 visoko. Paviljon, ki ga je zgradil akademik Sukov, je videti ie iz daljave 10 kilometrov.
Orkester velikega gledališča, ki ga je vodil ljudski umetnik Orlov, je odigral drooboj v kostimih in z dekoracijami iz opere Evgenij
Onjegin. prikazali so tudi odlomek ie baleta *Labodje jezero» in še nekaj drugih prizorov. V zgradbi Študija so mogli videti in stiSati oddajo na televizijskih, prejemnikih z majhnim platnom, ki ni večje od pisemskega papirja. Televizijske oddaje bodo dvakrat tedensko.
.Graditev ladij
Namestnik ljudskega komisarja za trgovinsko mornarico Sovjetske zveze Leonid Belakov je izjavil dopisniku agencije «Tass», da bo v prihodnjih petih letih Število potniških in prevoznih ladij sovjetske mornarice precej preseglo Število Iz predvojne dobe. Za dobo med 1946 in 1950 je Izdelal načrt aa zgradbo Številnih udobnih prekooceanskih parnikov prvega razreda, ki bodo vozili med Sovjetsko zvezo, severno in južno Ameriko, Afriko in Avstralijo. Do leta 1950 bodo skupno to-nažo trgovinske mornarice podvojili. Srednja tonaža trgovskih iriij bo več kot 10.000 ton. Ladje, ki jih popravljajo, bodo Obnovili po modernih načelih in stare stroje zamenjali z novimi turbinami, ki bodo povečale hitrost ladje za 20 -30%. kajute za potnike bodo imele vso udobnost in bodo opremljene po načrtih najboljših sovjetskih umetnikov.
Pristanišča, ki jih je uničil nemški napadalec, bodo popolnoma ob-novtli v dveh ali treh letih. Do leta 1950 imajo v načrtu izvrstno Število novih pristanišč in vse operacije za tztovarfanfe, natovarjanje, in nadzorstvo bodo popolnoma mehanizirali, kar bo povečalo zmogljivost teh pristanišč za 30%. Leta 1950 nameravajo ustanoviti več kot to novih mednarodnih potni služb z Daljnim Vzhodom, s pristanišči na Baltiku, Črnem morju in v drugih državah. V prihodnjih petih, letih bo več kot 50 ladij lažjega tipa s hitrostio 80-100 km na uro opravljalo službo med sovjetskimi jgrista-nUli.
Kanal v Armeniji
Agencija «Tasss javlja, da grade v bližini reke Ahurjan med železniškima postajama Alagez in Ararcs velik kanal. Novi kanal bo napajal 76.000 hektarjev zemlje, od katere so 30.000 hektarjev določili za gojitev prosa ter vinogradov. Gradijo tudi ogromen rezervoar za 500 milijonov kubičnih metrov vode. Voda, ki jo bodo izpuščali od tod, bo tekla skozi dva kanala, ki boste dolga skupno 95 kilometrov.
Spomin padlim na Kreti

Pred nedavnim ionom so postamii no otoku Kreti spomenik padlim Novozelandčanom, ki so branili otok pred nemikimi padalci v poletju	General Fregberg polaga venec m
križ, ki stoji v spomin slavnih vojakov.
Ponesrečen atentat
na vodjo Indonezijcev
Batavija, 26. decembra
Holandska obveščevalna agencija poroča, da Je neki Evrazijec Izvršil atentat na »ministrskega predsednika« Sutana SJahrlra. Izstrelil je nanj več strelov, n« (la bt ga zadel.
Poročilo dodaja, da »e Je SJahrir peljal po cesti v Mentengu, ko so proti njemu padli streli iz nekega drugega avtomobila, ki J« skušal njegovega prehiteti. Eden Izmed petih ljudi, ki so bili v avtomobilu, na pogled Evrazijci tsr oblečeni v holandake uniforme, J« pričel streljati s revolverjem. Izstrelki ao ae zapičili v karoserijo Sjahriro-vsga avtomobila, toda ranjen ni bil nihče. SJahrir Je pozneje Izjavil, da so napadalci, med katerimi j« bila tudi neka ženska, stopili iz avtomobila, ga obkolili ter ga zasramovali. Britansko uradno poročilo, ki »o ga objavili, pravi, da preiskave, ki so jih izvedla britanske oblasti, kažejo, da osebe, ki ao streljale na SJahrlra, gotovo niso vedele, kdo je bil v avtomobilu.
Zavezniške čete n* smejo na cest«, ki vodijo v predmestja Kra-mit v Batavljl, kjer so bili zadnji spopadi. Kakor so sporočile vojaške oblasti v Bataviji, smejo hoditi po teh oeatah le vojaki, ki morajo opravljati nujne vojaške naloge.
Ekstremistični indonezijski vojaki so s« proti koncu tedna spopadli z Indjakimi vojaki, ki so izpraznje-vall neko bolnišnico v Kramatu. Ranili so pet vojakov lz zasede, ki so jo napravili angleškim padalskim Četam, ki ao vodile preiskavo.
Po današnjem uradnem poročilu J« božični večer potekel mirno z izjemo treh osamljenih spopadov v vzhodnem delu Jave. Poročile ,* omenja nlk&kega delovanja.
Pandžabske čete so razpršile Indonezijo«, ki so stražili dve cestni oviri v Gedenganu. V Pe-velegiju pa so aretirali dva Indonezijca, ki sta prenašala Japonske uniforme.
V	Bandoengu, ki leži 160 Jugovzhodno od Batavije, so ostale samo nekatere izločene skupine Indonezijcev. Čete Gurkha čistijo to področje.
V	Batavljl so po ulicah mrgoleli avtomobili z nizozemskimi ženska-, mi in otroki, ki so praznovali svoj prvi B< nacije.
mil AMERIŠKEGA MATERIALA
ITALIJANSKI VLADI
RIM, 27. decembra. — polkovnik Daniel P. Caulkins, komisar za likvidacijo ostankov ameriškega vojnega materiala na sredozemskem bojišču. je objavil največjo prodajo materiala, ki jo je do zdaj izvršil v svojem uradu. Gre za prodajo ameriškega vojnega ma‘eriala italijanski vladi v
vrednoti 7.7/3 ui u a... ei>.
Italija je nakupila predvsem železniški material, ki je prej pripadal ameriški vojaški železniški službi. Najznatnejii del tega nakupa je 133 lokomotiv, poleg tega pa Se mnogo drugega voznega in pristaniškega materiala kot na primer vitlji, žerja-
vi in drugo.
Pomembnost tega nakupa je predvsem v prispevku, ki ga bo ta material dal italijanski obnovi. Ostanki vojaških potrebščin, ki so jih pravkar kupili, bodo italijanski vladi omogočili ne le obnovitev prevozov, ampak bodo tudi pospešili zamenjavanje domačih pridelkov po Vsej državi.
Ustavna oblast
francoskega predsednika
London, 27. decembra Oblast predsednika francoske republike je z novo ustavo drastično omejena. Ustavodajni odbor je na novo določil njegov« dolžnosti. Predsednik četrt« republika ne bo predsedoval niti ministrskemu svetu niti svetu za narodno obrambo. Predsednik republik« tudi imel pravic« pomilostitve.
*mel bo nalogo predstavljati -)•! “
, I rodnih funkcijah,
UUt
I
PERZIJSKI NOTRANJI MINISTER ODSTOPIL
Teheran, 27. decembra
Perzijski notranji minister, Kha-lo Fahimi, je odstopil. Njegova odklonitev odstopa pretekli teden, ko to Imenovali Al«hda za novega notranjega ministra, je pospešila krizo vlade; ko je danes Fahimi naznanil svoj odstop, j* Izjavil: »Odstopam samo zato, ker m« Je pozval šah«.
Prvo vest o odstopu notranjega ministra Fahlma so objavili pretekli četrtek, toda dan pozneje Je sam to vest zanikal v teheranskem dnevniku »Vazifeh«.
Nadalje Je Izjavil, da so ga Ime. novall za guvernerja v Ksrman-šahu, v severozahodni Perziji ob meji Iraka, toda on da J« odkonil to imenovanj«.
Podpoveljnik odseka za Vzhod ameriškega zunanjega ministrstva,
Arold, ki Je prispel pred 18 dnevi v Teheran, da preuči politični položaj v Azerbajdžanu, i* vedno čaka na ameriškem poslaništvu v Teheranu na dovoljenje sovjetskih oblasti, da bi smel izvršiti nameravani obisk tega področja.
Sest ameriških in britanskih do. Pisnikov, ki eo vložili enake prošnje vsak pri svojem pristojnem poslaništvu, prav tako čakajo v Teheranu.
Časnik »Rahbar« J« objavil seznam nove vlade, ki so jo ae-atavlll aserbejdžanskl avtonomisti, Kot poroča časopis, so dsmokratja Izjavili sledeče: »Ker se ne nameravamo ločiti od Perzije, nismo imenovali ministra za zunanje zadeve, ker ostanejo naši odnošajl z Inozemstvom v pristojnosti perzijske, ga ministrstva za zunanje zadeve«.
IZ SLOVENIJE
3
117 slovenskih družin s 447 člani sc poslali v Vojvodino, kjer »o se naselili kot kolonisti. Pozimi bo odšel v Vojvodino š» drugi transport, a ostali šele spomladi. Slovenci bodo naseljeni v Vojvodini v strjenih vaseh ta sicer tako, da bodo ljudje lz istih krajev čim bliže skupaj. Poleg kmetskega prebivalstva bodo živeli v teh krajih tudi slovenski zdravniki ln obrtniki.
Komisija za ocenjevanje motornih vozil, ki so vojni plen, J« v Celju, Mariboru in SlovenJgredcu ustanovila delavnice, kjer iz razbitih avtomobilov sestavljajo uporabna vozila. Organi komisije pre. gledujejo tudi skladišča starega železa in po možnosti izločujejo dragocene dele motorjev, ki »o Jih nepoučeni zbiratelji vrgli med staro železo.
Ljubljansko okrožno sodišče Je obsodilo na smrt zdravnika dr. Jan' ka Hafnerja, ki je leta 1941 prosil za nemško državljanstvo. Doka zali so mu ovaduitvo. S tem sta razveljavljeni prejšnji dve sodbi, pri katerih je bil oproščen oz. obsojen na priailno delo.
Mariborsko gledališče Je odprlo operno sezono s predstavo »Prodane veste«.
V	Beograd sta prispela dva, ukrajinska književnika, Ivan’ Leon-tijevlč in Aleksander Stepanovič Leveda. Zbirata gradivo o vojnem pohodu III, ukrajinske fronta.
Davek na dediščine in darila Je razdeljen na 6 skupin ln se giblje med 1% do 70%.
g
Razprave proti vojnim dobičkarjem so se začel« v Ljubljani.
V	Ljubljani so ustanovili Produktivno zelenjadarsko zadrugo. Naloga zadruge bo, da zbrano »e-lcnjavo svojih članov vnovči. Tako bo dovoz na trg urejen.
Mešani pevski zbor »Kolo« lz Šibenika j« gostoval v Ljubljani,
r
ZAPISKI

NEMČIJA
Londonski »The Times« prinaša daljšo razpravo o položaju v Nemčiji, po kateri poanemamo naslednje zanimive ugotovitve:
V	pevem delu članka razpravlja o težavah, ki Jih mora rešiti zavezniška zasedbena uprava pred zimo, ki grozi biti ena izmed najtrših, ki Jih pozna zgodovina Nemčije.,
V	dneh, ko prvi sneg pokriva Griinewald in s« veter preganja po ruševinah v Porurju, Je težko razumeti vse težave, ki Jih prinaša s seboj »zimska bitka*. Neki sovjetski častnik, ki dobro pozna vse dele Nemčije prav tako kot n-čin življenja današnje Anglije, J« Izjavil, da Je nemški narod v celoti videti bolj hranjen, manj izčrpan ta lepše oblečen kot povprečen Anglež. Potovanje v zahodnih delih Nemčije to njegovo mnenje v celoti potrjuje.
Možje in žene, ki hodijo trudni ln Izčrpani po porušeni Hnyscnsstras-*e v Essenu ali brodijo po blatu, ki dane« pokriva ulico, katero so rekdaj Imenovali Hltlerstrasae, so videti zelo sestradani ta obnošeni; če pa hočem biti odkritosrčen, ne jrekaiaJo v tem oziru angleških prebivalcev, kakršne lahko vidimo n. pr. okoli Paddlngtona, Crystal Palače ali v Leedsu, kadar nakupujejo živila v dolgih vrstah pred trgovinami. Skupina, ki se Je gnetla na sejmišču med ruševinami in okajenim zidovjem v Dortrr.undtu, ae ml Je zdela bolje oblečena kot naši deželanl v Angliji; čevlje so imeli obnošene ta raztrgane, toda drugače eo bili dobro oblečeni za »Imo. Celo v najbolj porušenih nemških mestih nisem videl takšne lakote ln pomanjkanja, kot wm ga srečaval na Nizozemskem takoj po osvoboditvi ali pa takšne grozne l>rimere nečloveških naporov ta težav, kot i«m jih videl v zahodni Rusiji. Majhno število odprtih trgovin J« bilo lepo urejenih, dobro založenih z mesor.. ta kruhom; ljudje ao stali pred njimi v vrstah, ki ao bile lepo urejene ln razmeroma kratke. Ljudje na deželi niso videti drugačni, kot smo jih srečavali pred vojno.
Vide*. Berlina J« žalostne Jši. Majhen suhljat mož je tipičen primer svojih someščanov:	težko se
vplra v majhni ročni voziček, na katerem vleče proti domu nekaj brezovih debel. To je eden Izmed Usočev Berlinčanov, ki Jih lahko vseh dan vidite, kako vlečejo proti domu najdražjo etvar: kurivo za zimo. Njegovo stanovanje so uničili pri' bombardiranju, tako ml Je rekel; zdaj stanuje v dveh sobah skupno z dvema drugima družinama. Ko sem ga vprašal o prehrani, ml j« rekel, da ni dobil že dva tedna nobenih maščob ali margarine, mesa pa ni videl že šcet tednov. Zdi ee ml. da ao tu bili manj srečni kot na drugih krajih. Prodajalne živil so enakomerno razdeljene po vsem mestu, so tudi razmeroma dobro založene z blagom, vsaj kolikor sem mogel opaziti. Pravijo pa, da os bile težavs z dobavami blaga.
Najslabža Je slika v bližini kolodvorov, posebno okoli Anhalter-skega, kjer prihajajo vsak dan sto. tine vojakov v razcapanih uniformah lz vojnega ujetništva v So. vjetski zvezi, kjer so Jih spoznali za nesposobni« za delo. Opotekajo »e ln počasi ee pomikajo po ulici; barva Jim Je izginila z obrazov. Imajo razmršene lase. njihovi vojaški plašči so prav tako izgubili barvo; to so možje, ki so pred nekaj leti korakali ponosno In zravnano po ulicah ob zvokih godbe, kt Je Igrala Badenwellersko koračnico. »Poglej na kakšno stopnjo so prišli*, pravi Kutuzov v Tolstojevem romanu «Voj na in mlr», ko gleda francoske vojne ujetnike; njihova bednost prekaša celo poslednjega razcapanega berača. Ko s6 bili močni, Jim nismo prizanašali, toda zdaj bi se Jih morali usmiliti. Toda kljub to-mu Imajo, kar so zaslužili*.
Večina Jih gre naprej k angleškemu prehodnemu postajališču za vojne ujetnike. Pri stettlnskem ko-lodvoru vidite civilne begune«. Sto-JiJo razcapani, i»črpanl ln oelabeli, ter a strahom in začudenjem gledajo stvari okoli aebe. Prišli so iz vseh krajev, ki so Jih zasedli Poljaki. Za vse nje Je življenjsko važna naloga oblasti, da pred prihodom zime poskrbijo v .zadostni meri za nje, Toda to je samo majhen del velike naloge, katero Je treba rešiti. Toda ostalo Je mnogo težje, četudi površen opazovalec to težje najde.
Kako Je mogoče, da »o Nemci v zahodnih predelih videti boljše o-skrbovani, kot bi to človek mogel sklepati lz poročil o njihovih dosedanjih obrokih živil? Cenijo, da je treba za vzdržavanje človeka pri »dravju živil v vrednosti dva tisoč kalorij. V angleški zasedbeni zoni so dobivali Nemci po 1.500 kalorij, četudi je bila ta količina v nekaterih predelih manjša, n. pr. v Po-rurju (rudarji so dobivali po 3.000); zaradi prometnih težav.
(Nadaljevanje prihodnjič).

ŠTIRI TISOČ METROV NAD MORJEM
Dežela kositra in siromaštva
V Boliviji so rudnine edino bogastvo - Politikujoči častniki imajo državo v rokah
Ce se pripeljete z letalom v Bolivijo, tretjo naj večjo državo v Juž-ni Ameriki, pridete v nenavaden svet. Ze Tia letališču opazite veliko Število govedi in lam (juž-noameriikih živali, ki so podobne naiim kozam). Letalo pristane 4.500 metrov visoko nad morjem in z avtom se spustite 500 m niže v La Paz, ki je s svojimi 4.000 metri nadmorske viline najvllje ležeča prestolnica na svetu.
Nikjer drugje na svetu ne poznajo železnic, sodobnih industrijskih podjetij in mest na takšnih višinah. To dejstvo se odraža tudi v znača-;u Bolivijcev. Ljudje so včasi popolnoma apatični, včasi • živčni do razdraženosti.
Bolivija je značilen primer vmesne države. Meji na Argentino, Brazd, Čile in Peru. Ce bi Bolivije ne bilo, bi jo zaradi sporov, ki bi verjetno nastali med omenjenimi državami, bilo potrebno ustanoviti.
Bolivijcev je okoli 3,500.000, 90% izmed njih čistokrvnih Indijancev, ki so po veliki večini nepismeni in neznansko siromašni. Ameriški pisatelj John Gunther pravi, da je videl siromake v južnoameriški državi Ekvador. Toda Ekvadorčani vsaj pridelujejo žitarice in ne stradajo. Na bolivijski visoki ravnici pa ljudje temeljito stradajo. Tam nič ne raste in Bolivija mora uvažati hrano, če hoče živeti. Rudniki kositra oddajajo državi 42% dohodkov, da e njimi lahko kupuje živila za prebivalstvo. Največ nakupov imajo v Argentini. Zdaj je cena kositra na svetu velika in zato Bolivijci še nekako životarijo.
Bolivijski mogotci
Bolivija je prav »a prav tdriam industrijskih magnatov». Najvažnejši lastnik kositrovih rudnikov — in s tem najmočnejši človek v Boliviji — je Simon Patino.
Njegova zgodba zveni pravljično. Tričetrtni Indijanec je Patino človek, za katerega nihče ne ve, kdaj in kje je bil rojen. Zdaj šteje okoli 70 let. Najprej je bil majhen trgovec v južni Boliviji. Bavil se je s prevozom blaga ter kupčijo z mulami in lamami. Nekoč se je zgodilo nekemu lastniku majhnega kositrovega rudnika, da ni mogel vrniti Patinu dolga. Namesto denarja mu je odstopil nekaj deležev svojega podjetja.
Patino je delal v kositrovem rudniku dan in noč. Počasi je pokupil deleže mnogih drugih rudnikov In kmalu je postal najbogatejši lastnik kositrovih rudnikov v Boliviji.
Leta 1925 je imel že 60 do 70% vseh bolivijskih rudnikov v svojih rokah in tedaj so cenili njegovo premoženje na pol milijarde dolarjev. Takrat so govorili, da je sedmi najbogatejši človek na svetu.
Čeprav je Bolivija proizvajala vse. to bogastvo zanj, ni Patino nikoli ničesar dal Boliviji. Živel je vedno v tujini in 19 dolgih let sploh ni prišel na obisk v domovino. Pravi, da mu visoko ozračje kvari zdravje. V letih 1922 do 1927 je bil bolivijski poslanik v Španiji in nato v Franciji, dokler ni l. 1940 prišel v New York. Njegov sin Antenor se je oženil z neko burbonsko kneginjo, nečakinjo španskega Kralja in je zdaj bolivijski poslanik v Veliki Britaniji.
Danes cenijo Patina, da trna 50% bolivijskih kositrovih rudnikov. Druga dva lastnika sta Hochschild in Aramapo.
Leta 1940 so Združene države podpisale petletno pogodbo z Bolivijo, s katero so se zavezale, da bodo pokupile polovico bolivijske letne proizvodnje, to je okoli 18.000 ton. V Teiasu so zgradili topilnico — doslej so bile topilnice za kositer samo na Malajskem polotoku in v Liverpoolu. Patino pa ni sklenil pogodbe in njegov kositer bodo še nadalje topili v Angliji.
V maju 1941 je Amerika podpisala novo pogodbo z Bolivijo. Po njej se je obvezala kupiti ves bolivijski izkop tungstena, v vrednosti okoli 25 milijonov dolarjev. Tungsten je neobhoden za izdelavo trdega jekla. Japonci so vse storili, da bi dobili bolivijski tungsten. Ponujali so celo večjo ceno. Toda Bolivijci so dobro vedeli, da tungstena ne bodo mogli prodati, če bodo Združene države in Japonska v vojni.
Diplomacija in (Standard OH»
Ameriška petrolejska družba «Standard OU» je imela v Boliviji petrolejske vrelce v vrednosti v višini 17 milijonov dolarjev. Vse to so leta 1937 Bolivijci zasegli. To je bil edini primer, razen Mehike, da M južnoameriške države plenile arbit-riška podjetja. Petroleja pa v Boliviji ni veliko in zato je družba zaprla nekatere vrtalne naprave.
Medtem je prišla vojna v Cha-cu. Bolivija je nujno potrebovala bencin za letala. Ameriška družba je odklonila, da bi zgradila čistilne naprave. Zato so Bolivijci zaplenili družbino premoženje. Argentinci so se seveda tega zelo veselili, ker jim je prav prišlo, da so se znebili nevarnega tekmeca. Obe državi v vojni, Bolivija in Paraguay, sta vsaka ob svojem času dolžili «Standard Oil», da pomaga sovražniku. Ameriška družba pa je zatrjevala, da je bila popolnoma nevtralna.
Stvar se še danes vlači pred sodišči. Nedavno je Bolivija zaprosila Ameriko za 10 milijonsko posoji-
lo, ki ga pa ne bo dobila prej, preden ne uredi zadeve z nezakonito zaplembo tujega premoženja. Medtem pa so Bolivijci odkrili, da nimajo niti denarja niti zadostnega tehnično izvežbanega osebja, da bi sami pridobivali petrolej. Zato ga morajo kupovati v sosednem Peruju (kjer je vsa proizvodnja v rokah iste ameriške družbe sStan-dard Oils) in prodajati svojim državljanom z izgubo, ki jo morajo seveda sami plačati. Takšno je torej znamenito južno-ameriško gospodarstvo.
Na strani nacistov
Najlepše na stvari pa je, da so bili snarodno čisti in rodoljubni» Bolivijci dolgo časa na strani Nemčije v tej vojni. Pol tucata bolivijskih listov je v tej vojni pisalo prijazno za Nemčijo. Nemci so imeli dolgo časa bolivijsko letalstvo v svojih rokah.
Toda že leta 1941 se je družba aLloyd Aereo Boliviano» otresla nemškega nadzorstva. Na njihovo mesto je stopila zasebna ameriška družba.
Letalstvo je silno važno v Boliviji, kajti graditev avtomobilskih cest bi bila zelo draga zadeva v višinah nad 4.000 metrov nad morjem.
Nemci so pripravili državni udar
Nemci so v juliju mesecu 1911 pripravili državni udar v B oliv.ji. Bolivijski vojaški ataše v Berlinu, major Eliias Belmonte, ja pisal nemškemu poslaniku v La Pazu pismo, tv katerem je zatrjeval, da je Hitler «pripravljen vreči bolivijsko vlado, hi je prodana kapitalistom, in postaviti pravo bolivijsko ljudsko vladaš.
To pismo, ki je bilo gotovo poslano po zaupni osebi, je bolivijska vlada na doslej še nepojasnjen način zajela. Takoj je prekinila odna-šaje z Nemčijo, zaprla nekaj domačih prodanih politikov. Ameriška vlada je takoj obljubila, da bo pomagala Bolivijcem, Če bi se zadeva razvila v mednarodni spor.
Nesmiselna vojna v Chacu
Težave, ki jih ima Evropa danes zaradi nedavno končane vojne, so poznali Bolivijci is pred leti, ko so končali nesmiselno in krvavo vojno za džungelsko pokrajino
Chaco. Ta vojna je trajala od 193*
do 1935. V njej je padlo 135.000 mladih Bolivijcev in Paraguaycev. tZeltni peket*, kakor so Oran Chaco tudi nazivati, je pokrajina brez prave gospodarske vrednosti, deloma močvirna džungla in deloma puščava.
Vojna v Oran Chacu je bilo ena izmed najbolj krvavih. V začetku Paratguagci niso imeli skoro nobenega orožja. Iz zased so napadali bolivijske vojake in jih pobijali z noži ter se nato oboroževali z njihovim orožjem. Bolivijski vojaki, ki so vse življenje prebivali na visokih gorah, so pri vstopa v močvirnate nižine umirali kot muhe pozimi: niso mogli preživeti iznenada e izpremembe vremenskih prilik.
Uradno se je vojna končala neodločeno. Stvarno pa so Paraguapci zmagali. BoiitHja je odstopila okoli 80.000 kvadratnih kilometrov o-»emlja Paraguagu, dobila pa je majhen koridor do reke Paraguaij in na ta način posredni dostop do morja.
Mirovna konferenca je trajala dalj časa kot vojna sama. Para-guay in Bolivija sta doživeli po dve revoluciji, predem se je konferenca končala. Predstavniki obeh držav so se bojevali za vsako posamezno besedo. Predlažili so 65 različnih prelogov. za rešitev medsebojnih težav. Poleg vsega pa so intrigirati Se Argentinci, ki hočejo imeti dolino reke La Plata kot nekako zasebno loviiče.
Končno je le prišlo do sklenitve miru. Največ zaslug Za to je imel tedanji ameriiki veleposlanik na konferenci, SpruiUe B roden, ki velja danes v Združenih državah za največjega strokovnjaka v južnoameriških zadevah. Argentinci so pričakovali, da se bo konferenca razbila ter bi sami pobrali dobiček. Braden pa jim je to preprečil.
Vojska ima 40% preračuna
Politični položaj v Boliviji ima v roltah vojska, za katere, potrebe gre 40% državnega preračuna. Bolivijske vojake in častnike so iz-vežbali nemški častniki. Nobena stranka ni dovolj močna, da bi sama lahko vladala in zato ima jo politikujoči častniki lahek opravek z njimi.
Francoske oborožene silo no vojni
Na sestanku generalov, letalskih maršalov ln mornariških admiralov, ki jim je predsedoval vojni minister Edmond Michelet, so sklenili, da bo moderna francoska vojska po vojni Imela 500,000 mož.
Stodvajset tisoč mož nove vojske bodo uporabili za zasedbo Nemčije, 120 tisoč Jih bodo razmestili po francoskih kolonijah ln poDaljnjem Vzhodu, 100 tisoč pa v severni Afriki.
Med konferenco je admiral An-drč Lemonnier, načelnik glavnega stana mornarice, izjavil, da bo bodoča francoska mornarica potrebovala 65.000 mož. Francija ima trenutno 100 tisoč ton vojnih ladij v aktivni službi, toda francoska pristanišča, ki so še uporabna, imajo samo 10% svoje predvojne zmogljivosti.
Podržavi jen je lesne industrije na Poljskem
Gospodarski odbor ministrskega sveta je odredil, da podil*, vi jo vsa podjetja za Izdelovanje ln predelovanje lesa.
Božičnica v otroški bolnišnici
Včeraj popoldne je bila v otroški bolnišnici vsakoletna proslava božičnega drevesca. Tej prireditvi sta prisostvovala tudi polkovnik Bowman, višji častnik za Civilne zadeve in podpolkovnik T. Paar, zdravstveni častnik pri ZVU.
V mali dvorani bolnišnice, ki j* bila zato priliko primerno okrašena z dvema božičnima drevescema, so naprej otroci zapeli in recitirali nekaj božičnih pesmi; po pozdravih zastopnikov ZVU in drugih gostov, so začeli razdeljevati božična darila, pri čemer sta pomagala tudi polkovnik Botvman in tržaški škof mons. Santinl,
Menjava češkoslovaškega denarja
Vsi tisti, ki so v posesti češkoslovaških bankovcev, ki jih bodo zdaj vzeli iz prometa, jih naj prijavijo na sedežu Banca d’Italla ali pri njenih podružnicah do 31. dec. 1945.
„PROMET“
Izdelane hiše v trgovini
- seveda v Ameriki?!
Nekateri ameriški gospodarski časopisi so objavili, da bodo izdelane hiše prodajali v veletrgovinah,
Tvrdke nudijo hiše s štirimi sobami, široke 7 metrov ter dolge 7.20 m z dostavo v kateri koli kraj newyor»kega okraja, za nizko ceno 1.900 dolarjev. Industrije! trdijo, da bo ta enonadstropna hiša s položno streho v veliko pomoč pri rešitvi pomanjkanja stanovanj, ki je danes zelo veliko v Združenih državah.
Hiša Ima dnevno sobo, dve spalnici, kuhinjo, kopalnico, vdelane omare za perilo, omare v kopalnici ter v vsaki izmed dveh spalnic; hiša je na razpolago za takojšnjo prodajo. Hiše so izdelane iz hrastovega lesa in ameriškega bora t*r jih je mogoče postaviti v nekaj urah Notranjo ureditev, vodovodne in električne naprave, kritje strehe ter pleskanje mora oskrbeti lastnik sam.
Druge tvrdke nudijo natančno zgrajene hiše, ki bodo v prodaji prihodnjo pomlad. Te hiše se razlikujejo v številu prostorov. Tvrdke pravijo, da so te hiše zgrajene tako, da bodo odporne tudi proti
orkanom in so v klasičnem ter modernem stilu ter različnih oblik.
Za te hiše je možno zaprositi za finančno pomoč Zvezni gradbeni zavod prav tako kot pri normalnih zidanih. Načrt zakona, ki so ga pred kratkim predložili kongresu Združenih držav, bi omogočil znižanje prvega obroka ter podaljšanje ostalih plačilnih obrokov za odplačilo dolga Zveznemu gradbenemu zavodu.1
Agrarna reforma
v Španiji
Španska vlada je izdala odlok o razlastitvi veleposestev v Estrema-durl, pokrajini v jugozahodni Španiji. Namen ukrepa je, da bi zemljo razdelili med kmete. Lastniki veleposestev bodo dobili odškodnino. To sporočilo so objavili po seji ministrskega sveta, ki Ji je predsedoval general Franco po vrnitvi iz Estremadure.
Reuter tudi poroča, da je španska vlada sklenila pogojno spustiti na svobodo nadaljnlh 1200 političnih jetnikov.
ZANIMIVOSTI-
. ... , ,i / ‘ i . j i j., , t. it t ^
Vlada republike San Marino je podelile poveljniku zavezniške komisije v Italiji kontreadmiralu Sto-neju odlikovanje velikega križa sanmarinškega viteškega reda. Stone bo v kratkem odpotoval v San Marino, kjer bo uradno sprejel odlikovanje.
• • •
Pri Cevti v španskem Maroku je nedavno ob priliki nekega orkana strmoglavilo ctvilno letalo francoske družbe. Štiri osebe, med njimi pilot, so se ubile, štirinajst pa jih je bilo ranjenih. Ob zrušenju je začel prednji del letala goreti, zadnji del pa je ostal izven dosega ognja. Zaradi tega so se potniki lahko rešili.
» * *
V	področju Canale Sao t) zahodnem Brazilu so odkrili novo ležišče diamantov, ki je verjetno najbogatejše v deželi. V zadnjih petnajstih dnevih so nabrali diamantov v vrednosti za več kot 500.000 dolarjev.
Kot smo že poročali, so na Croy-donskem letališču v bližini Londona odkrili nemško bombo, ki h je zarila 13 m globoko v zemljo. Ce bi bomba eksplodirala, bi povzročila veliko razdejanje, ker je bila napolnjena z zelo močnim razstrelivom sTnts. Razstreliva je bilo poldrugo tono. Sprva so domnevali, da je bomba napolnjena s črnim smodnikom. Delo. inženirjev je bilo zelo težavno, vendar jim je po daljših naporih uspelo, da so bombo uničili.
» . *
Nad Atlantikom je sredi tega meseca razsajal močan vihar, ki je bil v tej zimi doslej najhujlt Poškodoval je nešteto ladij, katerim so nudile prvo pomoč edinice mornarice in obalne straže Združenih držav ter Kanade.
• • *
Ameriško državljanstvo so nedavno prejeli pianist Vladimir Ho-rouiitz, ki je bil rojen v Sovjetski zvezi, kinematografski ravnatelj Andrt de Toss, mol filmske umetnice Veronike Lake in filmski igralec Paul Henreid, ki je bil rojen na Dunaju.
V	Sovjetski zvezi bodo proti koncu prihodnjega leta predvidoma zgradili več velikih in moderno opremljenih letališč za civilno uporabo. Letališča mislijo zgraditi v Kijevu, Vilni, Rigi, SverdJovsku itd.
• « •
Češki industrijalec Janeček je med vojno Nemce večkrat pošteno potegnil, izumil je neki specialni protitankovski top in je zadevne načrte tik pred vojno spravil v Anglijo. Ker je potreboval še neke podatke, je moral v svoje praške delavnice. Gestapo je Janečka dolgo zasliševala, toda on jo je zagotavljal, da mu je nujno potreben očetov podpis, da bo mogel zaključiti
neko trgovsko pogodbo, ki bo Nemcem prinesla tako potrebne devize. Gestapo' je nasedla. Spet bi moral potovati v Prago, ker je potreboval še formulo o sestavi materiala. Toda zdaj ga Gestapo ni pustila več nazaj. Zato je poskusil dobiti službo v nemškem vojnem ministrstvu. Posrečilo se mu je. Gospode iz ministrstva Je celo toliko nadmodril, da so ga poslali kot vohuna v Anglijo, kamor je tako srečno prinesel zadnje načrte in kjer je deloval pod imenom Mr. Frank Littlejohn. * * *
Slovani-izseljenci v južni Ameriki so dobro organizirani. V vsem nastopajo 'popolnoma složno. Posebno delavni so v Urugvaju. Na čelu Slovanskega odbora je neumorni dr. M. Karatjajev. Pri obnovi slovanskih držav veliko pomagajo z zbirkami zdravil, obleke, živil in denarja. Izseljenci v Urugvaju izdajajo veliko časopisov: v španščini s Voz eslavtu (Slovanski glas); eEslava* (Slovan); v ruščini *Rus v Argentiniji* in zNaš glas*; v poljščini sSvobodna Poljska* tn zPolks; v češčini itTabora in *No-va doba*; v slovaščini *Slovaški narod» in v srbohrvaščini zJugoslo-venski iseljenički vjesnik*. ,
» • •
Skupina geologov indijske vhode je odkrila v Arabskem morju tretji otok. Ze prej sta se dvignila iz morja dva otoka, kar se je zgodilo po pomorskem potresu 28. novembra. Novi otok leži približno 500 km od ostalih dveh. Ima stožčasto obv ho in se dviga približno tri met nad morsko gladino. Voda oh. njega je topla. Iz stožca se še vedno vali lava. Znanstveniki, ki temeljito raziskujejo poj~-v, bodo v kratkem podali podrobnejši pregled svojih izsledkov.
Angleška kovinska industrija, bo po naročilu preskrbovalnega ministrstva začela graditi sestavne dele za jeklene hiše, s katerimi upajo zadostiti nujnim potrebam po stanovanjih. Za načrt, ki ga trenotno preučujejo, in ki se tiče gradnje dvonadstropnih hiš iz jeklenih plošč, vlada veliko zanimanje. Mislijo, da bo novi način gradnje pomenil pomemben korak naprej na gradbenem področju.
• • •
Japonska policija je zaprosila glavni stan zavezniških sil, naj ji dovoli nošnjo samokresov m dovoli uporabo solzilnega plina, da bi se ubranila pred skupinami zločincev, katerih število je v zadnjem času zelo narastlo. Zločinci so v kraticem času izvršili več kot 80 umorov.
* * *
Sredi decembra je Moskva oddajala prvi televizijski spored. Prenašala je balet iz opere. Oddajo je vodilo televizijsko središče zveznega radiofonskega odbora z nekega 150 metrov visokega stolpa.
Televizija
Moderno letalstvo je dvignilo svoja pota v stratosferske višave, kjer more doseči pri uporabi enake sile znatno večje hitrosti zaradi manjšega odpora redkejšega zraka. Slika nam kaže odprt model stratosferskega letala, ki je v stalni televizijski zvezi z zemljo.
f GOSPODARSTVO j
Američane preseneča nagli napredek gradnje ladij v Angliji. Ameriški brodogradilci priznavajo, da Anglija ni samo prekosila svoje proizvodnje v poslednjih 15 letih, marveč ima v svojih gradllnicah več ladij v gradnji kot Amerika. Tako je Anglija spet prva država na svetu v gradnji brodov. To dejstvo ni velikega pomena samo za angleške Izvoznike, katerih pošiljke ovira pomanjkanje prevoznega brodovja, temveč tudi na vse države, ki so. v. Angliji naročile ladje. Velikega pomena je, da angleške ladjedelnico lahko sprejemajo naročila z vseh koncev sveta,
čeprav morajo popravljati tudi škodo, ki so jo utrpeli v vojni in ki znaša 6 milijonov ton.
Za 35 dolarjev na mesec posoja neka ameriška tvrdka električne nr.išolovke. V treh minutah ta ml-solovka ujame miš ln jo usmrti -seveda, če pride vanjo. Posebnost je, da nima niti dna ln niti vrat. Ko pride miš vanjo, zapre elektronsko oko nevidna vrata. Nato zleze mis v drug oddelek, kjer jo uhjje električni tok in vrže v posebno košarico. Tvrdka Ima veliko dela, ker se je električna mi»o-lovka zelo obnesla: v eni noči nalovi do 24 miši.
Te dni je izšel v Trstu trgovski mesečnik «11 Trafflco*. ki ima podnaslov v angleščini iri slovenščini (»Promet«, pregled trgovine in industrije med Trstom in državami Centralne Evrope; periodično glasilo trgovcev in industrijcev).
Namen mesečnika, ki se bavi izključno s trgovskimi, industrijskimi ln obrtniškimi vprašanji, Je razširiti trgovinske stike Trsta s so-sednjimi, posebno srednjeevropskimi državami. Članki so pisani v italijanščini, imajo pa kratek resume v angleščini in slovenščini.
V prvem članku preučuje Terge-stinuš proizvajalne zmogljivosti tržaške industrije ter obrtništva, V drugem članku Je govora o gospodarski konkurenci med Trstom in Hamburgom. Poleg mednarodnih trgovskih vesti je zanimiv tudi članek o štirih velikopoteznih načrtih, katerih namen je razširitev luškega pasu v bližini ladjedelnice Sv. Marka, z izgraditvijo treh obširnih pomolov za pristajanje parnikov in zgraditev skladišč. Vse to bi bilo potrebno povezati z novo avtomobilsko cesto.
Mesečnik poudarja gospodarsko važnost Trsta ter nujnost obnove. Glasilo tržaških gospodarstvenikov lahko postane važna vez med Trstom in Srednjo Evropo. Številka stane 50 lir. Uprava Je v via G .Sinico 38.
Zavezniška vojaška uprava, 13 zbor
Javna objava št. 9
1.	V zvezi s splošnim ukazom št. 5, ki ga je izdala Zavezniška vojaška uprava dn« 10. julija 1945 glede zbiranja žitnih pridelkov, opozarjamo vse pridelovalce koruze, da je treba prijaviti obdelane površine ter količino pridelka, kakor določa čl. 11 navedenega ukaza, občinskim statistično-gospo-darsktm uradom za kmetijstvo, (Uffici Comunali Statistlol Econo-mtci deH’Agrlcoltura (U.C.S.E.A.) do 31. decembra 1945.
2.	Količine, ki jih j« treba oddati, je Izročiti skladiščem Pokrajinskega poljedelskega konzorcija (Con-sorzio Agrarlo Provlnciale), ki mu je poverjeno upravljanje »ljudskih žitnica, do 20. januarja 1946.
S. Količine, ki so dovoljene pridelovalcem za družinsko uporabo, Za živinsko krmo ter seme, so določene v čl. 6 omenjenega ukaza.
4.	Cene, ki jih je plačati pridelovalcu za koruzo, oddano v skladišču, so določene na 1000 lir za stot, na osnovi 16% vlažnosti in vključno nagrade za obdelavo.
5,	Vse pridelovalce opozarjamo na določbe čl. 'ib, "ki 'prebvidevft kazni za tiste, ki ne bi oddajali predpisanih pridelkov.
Veliko božično obdarovanje
Z veseljem so se odzvali goriiki otroci povabilu ameriških prijateljev 88. divizije »Modrih vragov*, da prisostvujejo v nedeljo popoldne božičnemu obdarovanju na trgu Zmage. Na tem božičevanju so razdelili vsega skupaj preko deset tisoč daril.
Po velikim božičnim drevesom pred vladno palačo Je bila zložena grmada daril. Zraven Je stala zastava Združenih držav in znak 88. divizije «Modrih vragov*. Božičnico so s sodelovanjem1 Zavezniške vojaške uprave in nekega mestnega Odbora pripravili «Modri vragi*. Prireditvi so prisostvovali general Moore, poveljnik divizije, major Kitson-Harris za Zavezniško vojaško upravo, številni častniki in vojaki divizije ter zastopnic* ameriškega Rdečega križa.
Po pozdravnih besedah In božičnih čestitkah, ki Jih Je na otroke naslovil častnik divizije v slovenskem in italijanskem Jeziku, se Je pripeljal na «Jeepu» očka Božiček, ki je dal znak za začetek razdeljevanja daril. Obdarovanje je trajalo preko ene ure.
Božičnica amerižkega Rdečega krila
Ob priliki božičnih praznikov Je ameriški Rdeči križ pripravil za goriške otroke v gledališču Verdi božičnico z varietejsko predstavo. Dvorana je bila nabito polna. Po predstavi Je prišel na oder očka Božiček 'in je razdelil med otroke pripravljena darila.
—U— - -- .
Novinarji na zakuski, ki jo je priredila A.I.S.
V ponedeljek je bila v lokalih A. I. S.-a v Gorici pripravljena slovenskim in italijanskim novinarjem zakuska. Poleg majorja Ha-iarija sta zakuski prisostvovala tudi stotnika Montague in Martin. Na prijetnem sestanku, ki je trajal preko dve uri, so bila izmenjana božična voščila. Stotnik Martin je zaigral tudi nekaj glasbenih komadov.
Boksarske tekme v Fenlce
Jutri, v petek, bodo v gledališču Fenlce ob 19. uri boksarske tekme, na katerih bodo nastopili trije pari profcslonallstov. Poleg teh bodo nastopili še bokaačl iz Trsta, Vidma, Benetk in Tržiča.
Smrtna nesreča
Ob priliki spuščanja raket- za božične praznike je po nesreči zadela ena tudi 17-letnega Ivana Andreašiča, stanujočega v Pledi-monte del-Taiano in mu prizadejala težko rano. Po nekaj uraih Je nesrečnež v bolnišnici Izdihnil.
Napad
Poštni uslužbenec Pavel Stefani je šel pred nekaj dnevi proti kolodvoru pri Sv. Križu. Mahoma ao se pojavili pred njim trije neznanci, oboroženi s strojnico in ga prisili, da jim js izročil svojo zapestno uro In 1500 lir.
PREHRANA
Izredno razdeljevanje riža. Po
500 gr riža na osebo bodo začeli razdeljevati danes po vsej pokrajini. Konec razdeljevanja bo 5. januarja. Cena rižu 69 lir za kg.
Mleko v prašni. Od danes dalje do 31. decembra bodo razdeljevali potrošnikom od 4 do 9 let po 2 škatli mleka v prahu »Pucci*. Cena škatli z 250 gr je 110 lir.
GorlSko čostltko »Modrim vragom**
Predsednik občine J« poslal generalu Mooru, komandantu 88. ameriške pešadijskl" divizije, ki ima svoj sedež v Gorici, v zahvalo za njegovo božično poslanico goriške. mu prebivalstvu, naslednji brzojavi »Kot tolmač občutkov meščanstva Vam pošiljam, gospod general, kakor, tudi gospodom častnikom ln vojakom junaške 88. divizije prisrčno zahvalo za Vaše božične čestitke in Vam tudi sam izražam najtoplejše želje za dobo omiru in procvita*.
Božične brzojavk« osebnostim ZVU
Ob priliki božičnih praznikov j« predsednik občine v imenu prebivalstva poslal naslednje božične pozdrave:
Polkovniku Alfredu Bowmanu, višjemu častniku za civilne zadeve; polkovniku J. C. Smutsu, upravniku Trsta; generalu Mooru, poveljniku 88. ameriške pehotne divizije v Gorici in majorju Goldu, častniku za pravne zadeve pri ZVU v Trstu.
V zadnjem času se je z velikim uspehom pojavilo nekaj starih filmskih zvezd, ki so vse »e iz dobo nemega filma ter že davno pozabljene.
Med njimi sta posebno znani sestri Gish Lilian in Dorothy Gish sta se prvič pojavili na filmskem platnu okoli leta 1912. Zdaj so jima spet dali glavne vloge v dveh različnih filmih.
KDO UGANE?
NEPREMIŠLJEN IZGOVOR
Godrnjača je 1. novembra pokli-oal po telefonu njegov trgovski prijatelj. Hotel je vedeti, kdaj bosta sklenila nameravani dogovor. Prijatelj Je naštel nekaj datumov, kdaj bo v prihodnjih dneh prost, in sicer: 3., 7., 12., 26. in 29. november; 4., 5. in 11 december. Godrnjač iz določenih vzrokov ni hotžl skleniti dogovora pred 15. decembrom. Tega pa njegov trgovski prijatelj ni smel izvedeti, zato mu je Godrnjač povedal, da je vse te dneve že odddan. Razložil mu Je tako:	3. t. m. se
bom udeležil neke trgovinske konference. Do srede meseca bom na obisku pri starših svoje žene na deželi. Dne 2. t. m. imam sodno razpravo, 29. moram na pogreb v A. 4. decembra bom odpotoval zaradi nekih poslovnih stvari in se bom vrnil aele 10.. nato pa bom čel na neko sejo v sosednji kraj. Tako se lahko sestaneva šele 16. decembra ln Godrnjač je bil vesel, da se mu je posrečilo tako preslepiti trgovskega prijatelja. Ta pa Je le spoznal, da hoče Godrnjač na vsak način preprečiti sklenitev dogovora pred 16. decembrom.
Po Čem je to spoznata
RESITEVl
Za en dan je Godrnjač povedal slab izgovor, in sicer za 29. november. Nemogoče je. da bi fc 1. novembra vedel, da bo moral 29. novembra oditi na pogreb v kraj A.
RADIO
Petek, 28. decembra . 7 glasba za dobro jutro; 7.15 slov. vesti; 7.30 Ital. vesti; 7.55 pestra jutranja glasba; 11 prenos iz Vidma; 12 orkester pod vodstvom Btppe Mojetta; 12.28 pestra glasba; 12.45 slov. vesti; 13 ital. vesti; 13.15 reproducirana glasba; 13.30 harmonični orkester; 14 raznolikosti; 14.15 pregled vesti in plošče; 17 prenos iz Vidma; 18.30 trio flauta-viola-harfa; 19 oddaja za Italijansko ženo; 19.30 angleška lekcija; 19.50 pestra glasba; 20 slov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.30 pevski zbor (slov.); 21 lahka glasba; 21.10 glasba, do včeraj prepovedana; 22 plošče; 22.15 komedija; 23 Ital. vesti; 23.10 slov. vesti
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
MALI OGLASI
Krzno v različnih barvah ln kvalitetah, prodam po priložnostnih oenah. Mazzini 16/11.	45880 M
VINO za družine po 86 lir liter. Ulica Taraboohia 7, tel. 93.785, vogal ul. Malolica 17.	45823 O
Dr. GAETA, zobozdravnik
IzvrSuje vsa zobna dela ^“protezah z jamstvom - skrbna izdelava -zmerne cene.
Torre Blanca 43, vogal Carduccl (ord infra od 10.-12. in 15-16.)
ipinmMMinijmmj^im2|iiiilllll|lHIff^iJ|jjij)l|i}*J*i l|ll\l|ilHllllli..
Ideoino kremo *o hif/o tn prijetno britje- brez vode in čopiča.
BOŽIČNO DARILO
Stari mož je bil že nestrpen. »Nesi ga v drugo sobo, da ga ne bova slišala jokati*, je rekel ženi.
Težko je bilo kaj ukreniti. Ljudje v hiši so že davno spali. Torej jih nista mogla motiti. Tedaj je žena legla v posteljo in vzela malega k sebi. Ni se motila. Komaj je mali občutil toploto, ki je prehajala vanj, že se je pomiril ln utihnil. Gospod Plessis je še nekaj mrmral čez ljudi, ki se upajo motiti mir svojih bližnjih, potem pa zaspal.
Njegova žena pa tisto noč ni spala. Bala se je, da bi malega, ki je spal poleg nje, pomečkala. Več. krat se je prestrašila, ker ni slišala, ali mali še diha.
Ko »e Je zdanilo, se ji je zazdel mali tako bled, da je v strahu poklicala svojega moža. Toda tudi on ni mogel ugotoviti, ali diha ali ne.
Naposled sta poklicala zdravnika. Ugotovil je, da se je mali močno prehladil in bržčas ne bo dolgo živel. Svetoval jima je, naj
ga oddasta v otroško bolnišnico, kjer mu bodo pomagali, da bo ozdravel. Tako sta stara zakonca tudi storila. Uro pozneje sta bila že spet sama. Mož je bil slabe volje in njegova žena se mu ni upala zadajati vprašanj. Sicer sta še večkrat govorila o ljudeh, ki so tako nesramni, da odlagajo svoje otroke pred tuja vrata, drugega pa nič.
Proti večeru Istega dne je Stara žena odšla v otroško zavetišče in poizvedela, kako Je njenemu najdenčku. Povedali so ji, da slabo. Ko Je to Izvedela, je žena odšla domov in se razjokala.
Tudi to noč ni spala. Sele proti jutru je zadremala. Ko .se je zbudila, je videla, da je njen mož že vstal in odšel. Ko je pa vstala, se je vrnil domov. Zapazila Je, da je izredno dobre volje.
»Veš, pogledal sem, kako je malemu*, je veselo dejal. »Rekli ao mi, da mu Je bolje. Vse kaže, da ga bodo rešili*.
Njegova žena je zardela. Z možem eta se spogledala ln m razumela.
Tako Je prišlo, da je teden pozneje mali najdenček spet prišel k njima. Vendar ne več kot vailji-vec, temveč kot ljubljenček. Oba zakonca sta imela naenkrat neskončno veliko dela. Gospa Ples-sisova ee je pomladila. S evojimi šestdesetimi leti je doživljala največjo srečo mladih mater: ponos, da je njihov mali negovan. Tudi njen mož se je spremenil in je malega večkrat boječe vzel v naročje. Vendar se mali v njegovih rokah navadno ni dobro počutil. Tedaj je bil starec razočaran.
Nekoč pa, ko je bil z malim sam v sobi in je imela žena opravka v kuhinji, se . je mali nenadno nasmehnil ln iztegnil ročici proti njemu. Tedaj Je bil starec ves iz sebe. Solznih oči je pritekel k ženi v kuhinjo in dejal:
«Pomisli, nasmehnil se Je, meni se je nasmehnili*
Zena se je tudi nasmehnila ln ni izdala, d* ji je mali že davno Izkazoval takšno ljubezen.
Ob takšnih velikih ln malih dogodkih so potekali meseci. Menja-joči se letni časi niso imeli za
zakonca več pomena, ker sta oba živela samo še za svojega najdenčka. Prišla je jeeen, vendar brez tiste vsakoletne melanholije, ki Je dotlej vselej prevevala njuno sivo hišo. Otročiček jer zdaj že lahko sedel v svoji zibeli, poskušal je že celo čebljati. Sicer sprva še nerazumljivo, vendar se je starima zakoncema »delo njegovo čebljanje izredno pametno ln ljubko.
Prišla Je zima. Toda kaj zato. Mali je zdaj že koračil. Prijemal se je za kose pohištva ln zakonca ata morala neprestano paziti, da ni padel. Bližal se je sveti večer In gospa Plessisova se Je z vso vnemo lotila pripravljanja za jaslice. Sicer se je dobro spominjala, da je bil njen mož prejšnje leto zelo razočaran, ko je božič preživel ob jaslicah, vendar je slutila, da bo to leto drugače. Sloer pa njen mož njenega pripravljanja niti opazil ni, ker ga ves dan ni bilo doma.
Ko se Je zmračilo, je stara tena vzela malega v naročje ln Se enkrat v mislih preživela lanski božič. Ali n* bilo vse skupaj kakor čudež? Ravno na sveti večer sta našla z možem pred vrati tega otročička, ki jima Je prinesel že toliko sreče. Ali ni bil ta otrok, kakor dar ne-
ba? Kljub poizvedovanju se nje* govi starši niso oglasili.
»Prav je tako*, je glasno dejala gospa Plessisova, «tako bo čisto najin*.
Jaslice v sosednji sobi so bile že gotove. Čakala je samo še moža.* Iskala je besedi, da se mu bo oprostila, ker Je brez njegove vednosti napravila jaslice.
»Upam, da ne bo preveč jezen*, si je dejal ju
Tisti trenutek so se odprla vrata, v sobo je stopil njen mož, sijočega obraza. V roki je držal velikanski zavoj. Ko ga je žena odprla, so bile v njem majhne, z vso skrbnostjo napravljene jaslice.
»Več kaj, dragi moj!* je presenečeno vzkliknila zena in stopila- korak nazaj. »Mislila sem...*
»Ze vem*, je smeje se pritrdil mož, »ali ni zdaj vse drugače, odkar imava malega*.
»Seveda*, je v zadregi pritrdila žena, »sicer imam pa tudi jaz Jaslice, poglej jih v sosednji sobi*.
»Torej dvoje jaslic v enem letu*, je od sreče sijoč dejal mož, »Mali bo tako in tako komaj ene opazil, ker je pač še premajhen za to», (Konec)'