6t. 13
V Gorici, v četrtek dne 3, februvarja 19iO.
TnfiaJ ML
Ishaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   .    .   15 K
%       ,,      .    .    tO „ .
Posamične številke stanejo IC vin.
V Gorici se prodaja „Sočaa v vseh tobakarnah.                .  "
„S0(JAu ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in firatHftanskem" in dvakrat v letu ., Vozni red železnic, parnikov in postnih zvez'.
Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
»Vse 2a narod, svobodo in aapreček!« Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v !. nadstr. na lovo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati lbco Gorica.
Oglasi-in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat -14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tefefon it. 83. —
„Lior. Tiskarna" A. GabršČek (od^ov. J. Fabčič) tiska in zal.
Uravnava Soče.
V šVsti seji zasedanja našega deželnega zbora 22. pr. m. je bila na dnevnem redu zopet enkrat uravnava Soče.
Nekdanji naprednjak Zega je rekel ob tej priliki, da se vprašanje glede uravnave Soče vleče uikorekoč že celo večnost
Pettariri je podal ob tej priliki obširno poročilo o dosedaj izvršenih pripravljalnih delih glede uravnave Soče in Tera.
Peticija, katero je'prettiagal v imenu deželnega odbora deželnemu zboru, se glasi:
»Visoki deželni zbor skleni:
1)  Deželni zbor poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske odobruje v celem obsegu izjave, ki so jih podali zastopniki deželnega odbora o priliki, ko se je vršil od S,—12. oktobra 1907 komisijski navod v pretresovanje načrtov za ureditev Soče (od Gorice do morja), Tera (in spodnjega toka Idrije).
2)  Deželni zbor se popolnoma strinja z mnenjem deželnega odbora, jasno izraženim o priliki zgorajomenjenega navoda tudi od tehnikov prizadetih c. kr. minis-terstev, to je, da se mora smatrati ureditev Soče in Tera kot enotno podjetje ter da se mora kot tako izvršiti.
Deželni zbor jema hvaležno na znanje, da se je načrt za ureditev gorenje Soče dovršil in izjavlja zajedno, da se razume po sebi, da se ima všteti v zgoraj omenjeno enotno napravo popolna ureditev Soče, to je tudi novi načrt o ureditvi gorenjega Sočinega toka in v njo se stekajočih hudournikov.
3)   Deželni ".bor izraža svoje zadovoljstvo, da se t. Mično dovršuje najvažnejša med ureditvami rek in najodločnej-ša za gospodarsko povzdigo obširnih kmetijskih pokrajin, ter izjavlja, da je pripravljen prispevati k izvršitvi velike naprave kar največ mogoče.
4)   Deželnemu odboru se nalaga, da naznani ta sklep c. kr. vladi hi da ukrene vse, kar treba, da se ureditev Soče in Te-
ra, ki se smatra kot enotna naprava, kon-kretira kar najhitreje mogoče v posebnem zakonskem načrtu, kakor določa drugi odstavek S 1. novega zakona o vodnih napravah z dne 4. januarja 191)9 drž. zak. št. 4, ki veljajo melijoraeijain.
5) Nalaga se deželnemu odboru, da ukrene vse potrebno, da se doseže popolno sporazumljeuje s prizadetimi činitelji; v prvi vrsti med deželno upravo in visoko vlado v svrho, da sestavi primeren tehnični in finančni program za izvršitev tako važne naprave.«
Med drugimi se je bil oglasil k besedi poslanec F on, ki je rekel, da je napravilo poročilo nanj utis, da se potreba uravnave Soče v spodnje m delu njenega toka, to je od Gorice do morja, bolj naglasa nego potreba uravnave v gornjem toku. Rekel je, da so mu pravili veščaki, da se mora reke, ako se jih hoče pravilno in stalno uravnati, začeti uravnavati pri izviru. V peticijo je bil sprejet od njega predlagani dodatek glede uravnave: »in v njo se stekajočih hudournikov«. Tako v šesti seji deželnega zbora.
!
Poglejmo si sedaj najprvo, kaj in kako je bilo pri onem komisijskem obhodu od H. do 12. oktobra 1907. Potreba je, da se pobavimo zopet s tem, da bomo videli, kaj i m a m o pričakovati glede u r a v n a v e celega toka Soče in k a j se je p r. a v z a p r a v sprejel o v o m e n j e n i se j i.
O onem komisijskem obhodu je poročala »Samouprava« tako-le:
»Od 8. do 12. oktobra se je vršil obhod v svrho pregledovanja načrtov za ureditev Soče, Tera in Idrije, katere (načrte) je izdelala c. kr. hidrotelmična ekspozitura v Gradišču.
Komisijo je vodil namestništveni svetnik dr. Pipitz. Namestništvo je zastopal c. kr. višji stavbni svetnik inženir pi. Pomita; poljedelsko ministerstvo sta zastopala jeden konceptih uradnik in znani tehnik c. kr. dvorni svetnik vitez   Edvard
Ma*kus; ministerstvo notranjih zadev je bilo zastopano po c. kr. stavbnem svetniku Arturju Polt; vojno ministerstvo po dveh častnikih; zastopani so tudi bili trgovinsko ministerstvo, pomorska vlada in c. kr. priv. furlanska železnica. C. kr. hidroteh-nično ekspozituro v Gradiški je zastopal nadinženir Griinhut.
Deželni odbor so zastopali deželni glavar komander vitez Pajer de Monriva, deželni svetnik dr. Alojzij Pettarin in predstojnik deželnega stavbenega urada, inženir Glessig.
V označenih dneh je komisija obhodila Ter, spodnji tok Idrije in Soče od železniškega mosta do morja.
Dne 12. oktobra se je podpisal v Gradiški komisijski zapisnik.
Zastopniki deželnega odbora so dali j na zapisnik izjavo v tem-le smislu.
Izjavili so, da pozdravljajo z veseljem z a n i m a n j e p r i s t o j n i h č i n i t c-Ijevc. k r. državne uprave za u r e d i t e v s r e d n j e g a i n s p o d n j e-g a S o č i n e g a t o k a, za ureditev Tefa na avstrijski strani in za uravnavo spodnjega toka Idrije.
Omenili so, da smatrajo ureditev zgoraj omenjenih vodnih tokov za nujno po-tr^biuL in da so pričakovali z zaupanjem izvršitve označenih del, katera se omogoči s sporazumnim sodelovanjem vseh prizadetih činiteljev.
Opažali so nadalje, da so kmetijski interesi, ki so v zvezi s projektiranimi deli, take važnosti, da pričakuje deželna uprava od izvršitve cele naprave, da bode pospešila gospodarsko blagostanje naše dežele.
Poudarjali so, da bodo z izvršitvijo ureditve rodovitna zemljišča, ležeča ob Soči in Tem, obvarovana pred upoštoše-njeni voda, razven tega pa, da se bodo mogla zemljišča, ki so sedaj vedno močvirnata, zopet obdelovati.
Ko se odpravijo močvirja, nastopijo tudi v zdravstvenem dziru drugačne razmere in se bodo škode, ki jih provzroča malarija, znatno zmanjšale.
Z osuševanjem močvirnatih zemljišč in z izboljšanjem gospodarskih in. zdravstvenih razmer se vstvari tudi podlaga za uspešen boj proti pelagri, kar pozdravlja deželna uprava s socijahtega in go-spodarsko-političnega stališča z vsem srcem.
Zastopniki deželnega odbora so izjavili, da vidijo v intenzivnem zanimanju osrednjih činiteljev in državne uprave v obče za izvršitev projektirane uravnave, nekak refleks namenov, ki jih je Nj. Prevzv, gospod ministerski predsednik navajal v preteklem zasedanju državnega zbora, namreč, da hoče prihiteti na pomoč Primorski, torej tudi Goriško-Gradiščanski deželi v svrho, da se povzdigne to delavno in patrijotično ljudstvo do blagostanja.
Zastopniki deželnega odbora so nato izrazili željo, da bi c. kr. hidrotehnični ekspozituri v Gradiški dala navodila glede takojšnje poprave načrtov v smislu sklepov na licu mesta.
Priporočali so tudi, da se zajedno z ureditvijo vodnih tokov zgrade nasipi, ki so za kmetijstvo velikega pomena, ter so poudarjali, da je deželni odbor pripravljen predložiti visokemu deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju nalične predloge v svrho podelitve primerne podpore iz deželnega zaloga.
Glede zveze z morjem omenjali so zastopniki deželnega odbora, da je spodnji Sočni tok, t. j. do izliva Mondine, že 25 do 30 let ploven, in da so se prevažali po Soči pesek, grušč in kmetijski pridelki iz Pierisa, S. Kancian-a, Fiumicela in iz bližnjih krajev v Trst in Istro.
Ker pa se je začel zbirati ped izlivom Mondine grušč, ovirala in deloma onemogočila se je plovnost, kar je bilo v veliko škodo obrežnih vasi; te škode se morejo popraviti le s tem, da se napravi Sočo zopet plovno. Da se ta zahteva '/.vrši, je nujno potiebno, kajti, s tem dobijo kraji ob spodnjem Sočinem toku zveze, ki so zelo potrebne, ako se Tošteva, da se bo-, do pridelki po uravnavi vodnih tokov, zla-
Kapitan Hntteras
ali
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal Mes Verne. — Prcvel 0. I.
(Dalje).
»Kako pa vi to veste?«
»Sodite sami,« nadaljuje doktor; »takrat je bila strojna tehnika še v povojih in »Viktorija« je neštetokrat kje obtičala. Kapitan James Ross je del za delom popravila!, toda zaman, končno pa je ladjo zavrgel in pustil na prvem prezimišču.«
»Vraga!« pravi Shandon, »vi veste natanko celo povest, kakor vidim.«
»A, kaj, prosim vas!« nadaljuje doktor; »saj kar zrem knjige! Prečita! sem dela Parrya, Rossa, Franklina, poročila Mac dura. Kennedy-a, Kanna, Mac Clintocka, in pri tem se me je nekaj prijelo. Lahko bi še pristavil, da je Mac Clintock na ladji »Foks«, ki je imela tudi vijak kakor naša, lažje potoval in bolj naravnost proti svojemu cilju nego vsi njegovi predniki.«
»To je popolnoma resnično,« odvrne Shandon; »kajti Mae Clintock je pogumen mornar; jaz sem ga že videl pri delu. Lahko pa upate, da kakor on, bomo tudi mi še meseca aprila v Davidovem prelivu, m če se nam posreči prodreti skozi ledovje, se naše potovanje izdatno pospeši.«
»Če se nam ne pripeti kakor ladji »Foks« leta 1857., ko jo je pvvo leto zadrževalo ledovje Baffinskega morja, da je morala sredi ledu prezimiti,« pristavi doktor.
»Upajmo, da bomo bolj srečni, gospod Shandon,«! pravi Johnson, »kajti če se z ladjo kakor je Forv/ard, ne pride, kamor se hoče, potem se je treba za vselej odpovedati.«
»Sicer bo pa kapitan bolje vedel, kaj je treba storiti, ko pride na ladjo,« pravi doktor, »tem bolj, ker mi sploh nič ne vemo; kajti iz njegovega izredno lakoničnega pisma ne morem uganiti cilja potovanja.«
»Saj je že to veliko,« pravi Shandon precej živahno, *da nam je znana pot, po kateri naj hodimo, in en mesec, mislim, bomo že lahko pogrešali nadnaravno posredovanje tega neznanca in njegovega navodila. Sploh vam je pa znana moja sodba o njem.«
»E, e,« pravi doktor, »jaz sem mislil, kakor vi, da ta mož pusti poveljništvo ladje vam ter da se ne pokaže nikdar, toda.....«
»Toda?« odvrne Shandon z neko nevoljo/
»Toda po prihodu drugega pisma sem moral spremeniti svoje misli v tem oziru.«                          *
»In zakaj, doktor?«
»Ker vam naznanja to pismo samo smer, po kateri hodite, ne seznanja pa vas s ciljem Forwarda. Treba je pa vendar vedeti, kam gremo. Kako pa naj pride tretje pismo do vas, ko smo že na širokem morju? Na Gronlandiji je s pošto tudi slaba. Vidite, Shandon, jaz menim, da ta ptiček čaka v kaki danski naselbini, v Hos.teinborgu ali Uppernaviku. Najbrže si preskrbi ondi še kož tulnjev, nakupi sani in psov, kratko, da si oskrbi vso opravo, ki je potrebna na potovanju po severnem morju. Prav nič me torej ne preseneti, če ga nekega lepega jutra zagledamo, ko stopi iz svoje kabine ter prevzame poveljništvo baš ne | na nadnaraven način.«
»Mogoče,« odvrne Shandon suhoparno. »Toda veter postaja hujši, ni previdno puščati jader razpetih.«
Shandon je zapustil doktorja ter dal povelje, naj se zvijejo zgornja jadra.
»Ta pa ne bi dal rad iz rok pjvelj-iva!« pravi doktor gospodarniku.
»Da,« pravi ta, »in to je škoda, kajti vi utegnete imeti prav, gospod Clawbonny.«
V soboto proti večeru je phil Forward ob predgorju Galloway, čigar svetilni stolp se je opazil severovzhodno. Po noči so pustili za seboj gorovje Cantyre in rt Fair na obrežju Iriandije.
Okrog tretje ure zjut. . i'a ladi s mimo otoka Rath-lina ter jo zavila skozi Seve.     prekop v ocean.
Bila je nedelja 4, aprila. An-cleži, zlasti pa mornarji, strogo piaznujejo ta dan. Tudi Jtanje sv pisma je bilo zjutraj na vrsti, katero je doktor <adovo'ho prevzel.
Med tem se je veter razvil v orkan <->r je hotel ladjo vreči nazaj na obrežje Iriandije. Valovi *o postali močni in ladja je nevarno omahavala. Doktor ni občutil morske boiczr.i.
Opoldne je izginil rt Malinhead v jugu. To je bila zadnja žemljica Evrope, ki*' so jo pogumni mornarji še lahko videli, in marsikateri jo je dolgo gledal, ker jo najbrž ne bo več videl.
Kakor, je pokazalo opazovanje, so bili takrat na 55" 57' severne širjave ter na 7" 4,0' vshodne-dolžine.
Proti deveti uri zvečer se je orkan polegel in Forvvard je ostal v svoji sevemozahodni smeri. Tega dne se je že dala izreči sodba o njegovih morskih vrlinah; kakor so že dejali liverpoolski strokovnjaki, je bil predvsem jadrovee.
495054
sti pa 7. namakanjem tržiške ravan i močno povzdignili.
Zastopniki deželnega odbora so k zaključku še izrazili upanje, da bode, z ozi-rom na plovnost Soče, tudi c. kr. trgovinsko ministerstvo uspešno sodelovalo, na-Hk drugim državnim činiteljem, pri izvršitvi uravnavnih del.«
Kakor se vidi iz tega, se je takratna komisija brigala le za spodnji tok Soče. (Pride še.)
Deželni zbor.
Dvanajsta seja.
V  popolnitev poročila v torek: Predlog dež. odbora glede ureditve
hudournika Š i j a k a se glasi tako, da se dovoljuje vnovič zapadli znesek 8000 K; pogoj pa je ta, da naj da vlada deželi brezobrestnega posojila 4000 K; naroči se dež. odboru^ da napravi, kar treba, z ' vlado i upaj, da se izgotovi načrt za uravnavo Šijaka.' Predlog se sprejme.
Prekoračenje proračuna in kritja pri uravnavi reke TagKo je K 7761'50. Predlog se izroči finančnemu odseku. Sprejme se tudi predlog glede kritja prekoračenja troškov za brambna dela pri Zdravščini, Zagraju in Foljani.
6000 K treba za prezidavo nasipov ob Teru. Predlog se odstopi teh. odseku.
Deželni zbor se pooblašča, da porabi od prispevka 20% to je 17.000 K za ureditev hudournika Rasa 2000 K za neobhodno potrebna dela. Predlog se odstopi tehn. odseku.
V  ta odsek je šel tudi predlog za cesto med Doberdobom in Zagrajem, za katero se dovoljuje 25% prispevek v najvišjem znesku 15000 K, ki se izplačajo z običajno previdnostjo.
Prebivalci iz Zadlaza-Čadre so prosili podpore za vodnjak. Prošnja se je vrnila dež. odboru, da stvar preišče.
Deželnemu odboru sta se izročili tudi prošnji županstva Nakla glede nekih bolniških troškov in prošnje županstva Na-brežina za 700 K podpore za nakupovanje zemljišč v razširjenje ceste Nabrežina-Slivno; dež. odbor »naj potrebno ukrene v nadaljne poizvedbe«.
Županstvu v Štjaku se dovoli podpore 1600 K za napravo vodnjaka v Do-lenjah.
Občina Barka dobi 470 K podpore za vodovod.
2000 K se dovoli podpore za gradbo ceste od Mesarjev do ceste Gabrije-Ko-driči.
Za vodnjak v Rupi se dovoli podpore 200 K.
Končno so bila na vrsti ureditvena dela na desnem in levem bregu Soče prj Volčah oziroma Tolminu. Dovoli se iz dež. zaloga prispevka do 25%, v najvišjem znesku 10.500 K. Poziva se dež. odbor* da sprejme vlada to delo v program znane pomožne gospodarske akcije za Primorje; iz državnega zaklada naj da vlada 60% vsega potrosila.
Trinajsta seja bo, kakor že naznanjeno, jutri v petek.
DOPISI. ^  Iz ajdovskega okraja«
Iz Črnič. — Tu pri nas je več oseb našega tabora, katere udobivajo brez na^ ročitve neki nov zakotni listič iz Gorice. Seveda, ker se jim gabi ta cunja, jo vržejo hitro za pismonoševimi petami v smetiš-nico, kjer stori svoj žalostni konec. Gre-doč nas po cesti večja družba vidimo, kako se je burja podila s tem Kljukcem. Pri-šedši bližje zapazimo med predali notico »Krvavi ples« .Ker se nam je gabila prijeti v roke cunja, skoči hitro eden v bližnji hiov po gnojne vile, zasadi jih v kljukca in p* pitali smo notico.
laže neko podlo človeče, da je ples a. .v, katerega so priredili »Sokoli«, da je bil zaboden v nogo neki mladenič iz Seia. Ta črni oznanjevalec resnice zavija in laže po falotsko kakor cigan. Torej plesni venček, katerega so priredili »Sokoli« v društveni telovadnici, je bil kriv, da je župan iz Gojač (kakor poroča »Novi čas«) v gostilni zabodel-v nogo onega Seljana. Ali se ni zvršil na dan birme '•". nekej vasi pred leti utfoj. Lahko bi rekli, če bi bili
taki podleži kot dopisnik cunje: krvava birma, sad birme, kriva je birma, kriv je škof itd. No pa takrat ni bila kriva birma ne škof, kakor tudi ne sedaj ples. Ali ste razumeli. Pa še nekaj: pretečene dni je zahajal neki klerikalni pobič pod okno ka-planove kuharice. In kaj se je zgodilo? V bližini okna,, kjer spi ^predraga«, je jama od stranišča s pokrovom. Nalašč ali po nesrečiVkdo ve, pokrov je bil odnrt in klerikalni zaljubljenec mesto na okno kuharice se je znašel do brade v stranišni jami. No mi bi lahko rekli: kaplanija je bila kriva, pa bi lagali, ker kriv je bil sam pobožni zaljubljenec, ker je tje šel. Ravno tako je glede poboja. Ni bil kriv ples, (kajti poboj se ni niti v bližini plesa zvršil), ampak oni župan iz Gojač, ta dekanov ljubljenec in agitator, ta ljubljenec naših popov in prej cerkveni ključar, kateri je prišel na pomoč s svojim krščanskim glasom, še celo k nam v črniče pri občinskih volitvah za sv, vero. Ko je z vsem ognjem agitiral ta župan pri deželnih volitvah za vero, mu je hotelo dati starešinstvo nezaupnico pa so potrpeli. Lepše ste ga imeli učiti, Vi črnuhi, saj je bil Vaš ljubljenec, Vaš volilec, Vaš agitator za »sv. vero«. Navaditi ste ga imeli tako, da bi se ne hodil pretepat v bližine naših plesov, ste razumeli. Sicer pa nam je dobro znano, kje Vas čevelj žuli. Same sivčke imate na vrvici, katerim se že nagiblje proti zatonu to, to, Vas boli. Mladino vidite, katera se noče več pokoriti Vašim neumnostim, drži se Vas le par neraščljevih maličcv, zato pa se tako zaganjate v naša društva. Sicer pa vedite, da je Vaše butanje ob nas bob ob steno, kajti mi imamo za seboj mladeniče kot krvi in mleko, Vi pa stare tete in strice. Za danes dovolj.
Iz kanalskega okraja.
Iz občine Anhovo. — Da smo v naši »Zarji« »zauber« fantje, povedal je spomladi I. 1. »Primorec«. 6 nas je šlo na nabor in vse »je cesar vzel«! Da se pa naši fantje zanimajo za društvo, pričajo njih drobna pisemca. Od ust si utrgajo, da si kupijo vse potrebno k pismu. Ganljivo je citati ta pisma naših fantov-vojakov; mi smo ponosni na nje. Ne bode nas koneci ne, nas Slovencev, doker imamo tako mladino, ki se zanima i v tujini za svojo ožjo domovino! — . Letos jias je doletelo pa drugo. Poroče se nam namreč ta pust kar trije odborniki in sicer: Anton Brdon z Gizelo Šuligoj iz Anhovega, Lovro Mavric s Katarino Jerončič iz Kostanjevice in Miha Gabrijelčič z Amalijo Jug iz Avšja. Mladini parom želimo: Na mnoga leta v ljubezni, sreči in zadovoljstvu! Bog.jih živi!                                     Društvenik.
Srednje. — V Pretovču je zasul plaz gospodarja, ki ima hišo na samoti. Šel je odkidavat sneg, da pride do vode. Prijel ga je plaz ter odnesel v grapo. Iskali so ga, ker ga ni bilo, slednjič našli v snegu še gorkega pa že mrtvega. Zapustil je 4 nepreskrbljene otroke.
Iz tolminskega okraja.
Iz Granta pri Nemškem Rutu. — (P 1 a z.) Snega se je nabralo pri nas čez 2 metra visoko. —i Skoro je nemogoče iz hiš, ker je vse zasuto. — 29. m. m. zvečer se je utrgal sneg vrh hriba, drl navzdol, prelomil gozd eno uro na daljavi in je prišel strašanski plaz po dolini mimo vasi in je prevrgel več kozolcev na polji in več hiš je v strašni nevarnosti. Ljudje so bežali ponoči iz hiš.
Plaz je napravil več tisoč kron škode pri gozdu in drugem. Pozivlje se c. kr. okrajno glavarstvo, da bi se prepričalo o škodi in nevarnosti, ki preti celi vasi.
Družba sv. Cirila in Metoda.
5 K 4 v za družbo iz Šempasa; 2 K 4 v darovali, ostalo nabrali hrvatski igralci.
Domače vesti.
Plesni venček goriških dijakov se bo
vršil 5. februarja v Trgovskem domu. Pri plesu bo sviral poln orkester c. kr. boš* njaSkega polka iz Trsta. Ni čuda torej, da se že vse pripravlja in veseli onega dne, ko se mnogobrojno   občinstvo od   vseh
strani zbere v prijaznih prostorih Trgov, dorna in pokaže svoje simpatije svoji mladini, svoji bodočnosti. Cene bodo, kakor je običajno ob takih prilikah, za osebo 2 K, za družino treh oseb 5 K, za dijaštvo pa polovično.
Ker je čisti dobiček namenjen dobrodelnim svrham, se preplačila hvaležno sprejemajo. Plesna obleka: promenadna. Ljudsko štetje. — Letos se izvrši zopet ljudsko štetje. Šteli bodo zopet po »ob če v a In em je ziku« in ne po ma-ternem; potem pa rečejo: toliko je Slovencev, toliko je Lahov, toliko Nemcev itd. Vsakega Slovenc \ sveta dolžnost je, da pri ljudskem štetju pove za občevalni jezik svoj materni, slovenski jezik; Nikdo se ne sme dati ujeti za »občevalni jezik«; Slovenec, ki živi med Lahi ali Nemci ter občuje le laško ali nemško, mora vendar reči pri vprašanju o občeval-nem jeziku, da je slovenski, ker drugače bi ga končno prišteli med Lahe ali Nemce — Slovenec pa mora biti vpisan vendar le kot Slovenec! — Opozarjamo na to vse prizadete. V Gorici se bojijo Slovencev; zato bodo sleparili, kar se bo dalo. Ali dolžnost zavednih Slovencev je ta, da se povsodi javijo za Slovence, da označijo slovenski za svoj občevalni jezik, upišejo slovenščino za občevalni jezik ali ako upi-suje kdo drugi, se prepričajo, kaj in kako je upisano. Opozarjamo že danes, na vse to, ker vemo, da imajo Lahi namen: požreti pri ljudskem štetju le v Gorici več tisoč Slovencev. — Rodoljubi, zavedni Slovenci ob mejah, pazite tudi Vi ter po-dučujte že zdaj ljudstvo, da ne bodo Lahi tipisovali Slovencev za Lahe!
Laški liberalni poslanci so grdo potegnili učitelje. Ko je učiteljsko društvo vložilo prošnjo za znižanje službene dobe na 35 let, so jim obetali, da brez drugega se ugodi njihovi prošnji. Sedaj pa ta reč iz odseka niti na dnevni red ne pride; izgovarjajo se, da so proti prošnji slovenski poslanci, ki bi lahko onemogočili delovanje dež. zbora, ako bi prišla ona prošnja v razpravo. Laški klerikalci pravijo, da so za to, da se ugodi prošnji. — Laški učitelji so delali na vse pretege za laško liberalno stranko ob volitvah, ker so jim obljubljali, da se izpolnijo vse njihove želje. Sedaj pa se vidi, kako ti možje držijo besedo. Najžalostnejšo vlogo igra pri tem laški učitelj-poslanec Nigris, ki je obe-čal učiteljem, kako bo delal za nje v laški liberalni stranki. Pa laški učitelji so plačani: imajo zastopnika, čegar beseda nič ne.zaleže! — Grdo jih imajo za norca.
Klerikalci se bodo bahali, da so dosegli za ureditev hudournika Rasa 17000 K. Glejte ljudske dobrotnike! V resnici pa je dovoljenih le 2000 K; od 17000 K sme namreč porabiti deželni odbor samo 2000 K, in še te le za neobhodno p o t r e-nadela. — Slovenski kimovci sedijo in molčijo pa nič ne premišljujejo o tem, da se take reči za Furlanijo rešujejo čisto drugače!
O dr. Gregorčiču je znano, da se rad baha in poveličuje, znano pa tudi, da je jako komoden državni poslanec. Če sploh gre na Dunaj, tam ne velja nič. Molči in sedi, pije in je pa v miru počiva. Tako je njegovo delo na Dunaju, odkar je poslanec. V časih »zlate sloge« na Goriškem je mož presedel doma cela zasedanja ter se redil ob narodnem delu, katero je opravljal Andrej Gabršček. Če se je kdo nanj obrnil s kako prošnjo, še odgovora ni dobil. Še sedaj hranimo iz onih časov pisma, ki to potrjujejo.
Svojo nedelavnost pa rad zakriva ter zvraea krivdo na druge. V tem je nedosegljiv mojster. Glede novega volilnega reda za Trgovsko-obrtno zbornico mož niti koraka ni storil. Da bi se opral, pa toži po nekdanjih časih! Spomnil se je zopet enkrat g. grofa Alfreda Coroninija pa zastokal v »Gorici«: »Ko bi bil vplivni grof A. C. ostal še državni poslanec, bi se bil bržkone dosegel pravičnejši volilni red«. Torej, ker grofa ni bilo več, pa se ni dosegel pravičnejši volilni red! Gregorčič; tu priznava, da on sam ni za nič. Potem še naprej govori o »velikem vplivu« g. grofa C. Neradi govorimo o g. grofu, ali reči moramo, da ga »Gorica« čisto po nepotrebi vlači v svoje predale ter mu pripisuje vpliv, katerega ;i i b i I o n i k j e r i! Gregorčič ne zakrije z grofom svoje kriv d e pri krivičnem volilnem redH za Trgovsko-obrtno zbornico, ker ni storil niti  koraka proti  onemu  redu.
Gregorčič pa tudi ni s m .e 1 s t o-r it i n ob ene ga takega k o r a k a, k e r j e- b i 11 a k r a t ž e z v e z a n s P a-j e r j e m; tudi ako bi bil izjemo ni a hotel kaj storiti; je bila tu pogodba s P a j e r j e m s s v o j i m »v e t o«! Taka je resnic«!
Vse zvijanje po »Gorici« ne pomaga nič. Iz vsakega zvijanja skoči pokonci zveza s P a j e r j e m — pa vemo, pri čem smo!
Zaključni venček Gor. slov. mladine v torek je vspel prav dobro. Udeležba je bila povoljna in če povemo, da je plesalo prvo četvorko 40 parov, je to čisto dovolj za naše razmere. Med plesom je vladalo prav prisrčno razpoloženje. Občinstvu je jako ugajala »Češka Beseda« in »Slovan«.
Plesovodji g. Ivančiču je častitati na uspehu, ki ga je imel vziic temu, da je bilo le malo plesnih vaj. G. S. M. je lahko zac* )voljna s svojim zaključnim venčkom.
O ureditvi hudournika Šijaka je bilo že opetovano govora; tudi deželni zbor se je že večkrat pečal š to rečjo — ureditve pa še vedno ni in, kakor vse kaže, je še ne bo kmalu. Večkrat že smo pribiti, kaj je bilo treba še storiti, da bi prišli končno do ureditve tega hudournika; deželni odbor pa je vso reč zavlačeval. Sedaj so sprejeli predlog, ki pomeni novo zavlačevanje te ureditve. O b n a v 1 j a se že zapadli prispevek, potem prosijo od vlade brezobrestno posojilo; počasni deželni odbor naj se pogovarja z vlado o tem »k a r t r e b a za končno veljavno sestavo načrta uravnave hudournika«.
»Kar treba«......tako so že večkrat
rekli, pa še sedaj ni tega___»kar treba«!
Na tak način, kakor tu povedano, rešujejo zavezniki ureditve hudournikov med Slovenci; za Furlanijo pa se glasijo predlogi za take ureditve čisto točno: toliko da deželni zbor, in če treba vladne podpore, toliko naj da vlada. Deželni odbor hitro nakaže dovoljeni znesek, pri vladi zna dež. odbor izposlovati za take reči nujno, »kar treba« — in delo je tu. Slovence pa farbajo z obnovitvami, z brezobrestnimi posojili, katero bo potrebno šele poiskati, dež. odboru pa se naroči kar na kratko, da naj naredi še, »kar treba«. Dež. odbor pa »pozabi« na to, kar treba, in tako Slovenci čakamo in čakamo na to, »kar treba«. Tega »kar treba« pa od nikoder ni!
Kdaj vendar sprevidi naše ljudstvo, kako ga imajo za norca zavezniki v deželnem zboru!
Vprašanje. — Kaprolski napadi na u-čiteljski stan v zadnjih številkah »Gorice« so pisani tako, da sodijo nekateri, da so izšli izpod peresa načelnika poslancev S. L. S., g. dr. Antona Gregorčiča, ali pa vi-cenačelnika prof. Ivana Berbuča. Ta hujskanja in napadi na učiteljstvo, ki ne izpolnjuje vestno le težke poverjene mu naloge v šoli, ampak dela neumorno tudi zunaj šole za povzdigo izobrazbe in gospodarskega blagostanja ljudstva: ustanavlja društva in zadruge in je potem njih duša, so tako gnjusni, podli, surovi, barbarski itd., da se mora dvomiti, oziroma priti do mnenja, da en doktor svetega pisma in en profesor ne moreta pasti tako nizko, marveč misliti se mora, da je avtor teh hujskanj človek slabše vrste, ki v svoji nevoščljivi duši ničesar ne privošči učiteljstvu in hoče ravno sedaj povzročiti prepir, ki bi utegnil morda odvrniti koga od dobre namere in prepričanja, da se dandanes pri tej draginji ne more delati in ne dela nič zastonj. — Ali bi morda ne hotela gg. dr. Gregorčič in prof. Ber-buč dati primernega pojasnila?! — Učitelj.
Dijaška kuhinja, katera omogočuje celi vrsti revnih dijakov pot do izobrazbe in do boljšega kruha s tem, da jih preživlja, je brezdvomno potrebna gmotnih podpor. Kaj čuda, ako je tudi dijak stopil na plan in hoče podpirati to človekoljubno institucijo. Ker pa dijak ne more prispevati sam, zato se je združilo vse goriško dijaštvo, da s svojim plesnim venčkom, katerega čisti dobiček je namenjen »Dijaški kuhinji«, pomaga imenovani instituciji k boljšemu blagostanju. Zato je pričakovati najobilnejše udeležbe od strani vabljenih in po njih upeljanih gostih v soboto v Trgovskem Domu.
20-letno delo Siidmarke. — Lani je minulo 20 let, odkar razvija društvo Siid-mark svoje skrajno nevarno delo med Slovenci. V prvih letih je društvo drevenelo, zato se mu menda nismo Slovenci posta-
vili z enakim, društvom v bran. Danes pa ima društvo nad 700 podružnic s-65.00(1 člani. Razdelilo je nad 1 milijon kron (400.000 K daril, 500.000 K brezobrestnih posojil in nad 50.000 K za dijaške ustanove). Društvo vzdržuje 130 ljudskih knjižnic. Samo na Spodnjem Štajerskem je pokupilo 1000 oralov sveta ter naselilo pruske. prp.testajp^e..,. Prva, loterija.Jp ^dala društvu ^.OOO^-čfstega^^lc^a.l^iLTiF je društvo izdalo 137.169 kron, in sicer za šolstvo 39.334 kron, za posestnike 47.718 kron, za obrtnike in delavce 20.512 kron, za madnike 8332 kron, za druge podpore 21.271 kron. Kranjska je TttJbila ztršelstvo 2080 kron, Štajerska 5470 kron, Koroška 2690 kron, Primorska 14.840 kron. Med temi zneski je bilo največ daril učiteljstvu za raznarodovanje v šolah. Dijaški domi, oziroma nemški dijaki so dobili: na Kranjskem 1955 kron, na: Štajerskem 6593 kron. Za posestva in posestnike se je izdalo: na Kranjskem 1030 kron, na Štajerskem 36.531 kron, na Koroškem 4799'kron. Za obrtnike in delavce: na Kranjskem 10.555 kron, na Štajerskem 7600 kron, na Koroškem 393 kron, na Primorskem 1210 kron. Za uradnike na Kranjskem 300 kron, na Štajerskem 7657 kron, na Koroškem 150 S kron, na Primorskem 225 kron. Izmed podružnic jih je bilo 169 na Štajerskem, 76 na Koroškem, 28 na Kranjskem (Jesenice, Tržič, Domžale, Postojna, Bela peč, 2 v Ljubljani, Ostale so na Kočevskem) in 8 na Primorskem (Opatija, (lonca, Lovrana, Puli, Skedenj in 2 v Trstu). Društvo pravi, da se ne briga za politična in verska vprašanja, temveč skrbi le za pravo narodno vzgojo in gospodarsko moč nemštva, zato ga podpirajo Nemci vseh strank. In pri naši narodni obrambi?
»V spomin na slovenski napad« (»Zur Mrinnerung an den \vindischen Oberfall«), tako stoji zapisano na dveh kolkih nemškega Šchulvereina pod podobama ljubljanske kazine in schulvereinske šole v Sevnici. Ali nista omenjena kolka javno izzivanje? In na prvem stoji celo lažnjivi datum 20./ IX. 1908, ko se tisti dan noben Slovenec ni dotaknil kazinskega svetišča. Tako hujskanje — podprto z lažjo — je dovoljeno in ne briga se zanj nobena oblast; pri Slovencih pa se vsak kotnarček pretvarja-'v slona.
Svarimo vnovič pred igrami s prepovedanimi inozemskimi srečkr*>ni, posebno z ogrskimi razrednimi srečkami, ter opozarjamo na to, da tvori igra s prepovedanimi inozemskimi srečkami, posebno tudi ona z ogrskimi razrednimi srečkami po dohodarstvenem kazenskem zakonu kaznjiv prestopek loterijskih predpisov, kateri se kaznuje z denarno globo o-zirorna z zaporom.
Strašen zločin v Sesljanu? Dva novorojenčka vržena v ogenj? - V Sesljanu so aretirali Frančiško Leban in Josipa Oašparina, ki je doma iz Radovljice na Kranjskem ter ju odgnali v zapore v Komen. — Osumljena sta, da sta izročila ognju dva novorojenčka. O Lebanovi pripovedujejo, da je poročena, ali ne živi z tnožem. Kje se ta nahaja, se sploh ne ve.
V Sesljanu je bil delavec Gašparin in s tem da je imela razmerje. Pravijo, da je porodila dvakrat. Obakrat da je bil zraven 37 letni Gašperin, ki je novorojeno dete pograbil ter vrgel v ogenj na ognjišču, kjer je gorelo v ta namen tiste ure. Lebanova ima dve hčerki, ki hodita- v šolo v Sesljanu. Ko je nekdo povedal te dni žendarmeriji, kako da se sumi Leba-novo, je žandarmerija začela poizvedovati ter spraševala tudi Lebanovi deklici. Starejša Rozalija, 12 let, je pripovedovala, kako je mati pred tremi leti imela bolečine ter kaj je storil potem Gašperin. Pred poldrugim letom se je zgodilo istotako. Drugič bi bil Gašparin nesel novorojeno dete uajprvo v vodnjak, potem pa bi je bila mati vrgla v ogenj. Deklica je baje izpovedala, da je to videla, četudi se je seveda skrivalo pred njo. — Osumljenje je pač grozno. Menda se dokaže kmalu, kaj | je resnice na tem!
Išče se za 2 osebi za 4 do 6 tednov meblovana soba v mestu če mogoče s hrano. — Ponudbe na naše upravništvo in sicer takoj.
Zlata ženska ura je bila najdena. Nahaja se na policiji.
Sokolova maškerada. — Na pustni torek, 8. februarja 1910. je, kakor že objavljeno, velika Sokolova maškerada, v Trgovskem domu. Obeča se, da bo lepa zabava. Vabila so že r a z p o s 1 a n a te dni. Kdor pomotoma ni dobil vabila, naj se obrne do brata Kranjca, v Trg. derm*ithr*H*j- pusti-Hasiov pri. Jelenu. Letos se morajo razkriti 'vse maske v to določenemu pregledovalcu. Vstopnina za ude in dame 1 K< za neude 2 K. Kdor ne pride v kostumu ali maski, plača 1 K globe, za kar dobi čepico. V društveni obleki in gardedame globe proste; sedeži na galeriji 1 K. Vstop je do vol jen le proti i z k a z i 1 u vabila. Na svidenje na pustni torek!
»Sokol« v Mirim je priredil v soboto pri Budihnu maškaradni ples. Zabava se je izvršila v vseobčo zadovoljnost. Prireditev je bila jako lepa, udeležba obila ter je le čestitati »Sokolu« za lepo vspeli ples.
2-veza narodnih društev.
Kmetsko izobraževalno društvo v Lo-kovcu priredi dne 6. t. m. svoj društven ples pri g. AVinklerju. Začetek ob 2. uri popoldne. Ples je namenjen samo udom in vabljenim gostom.
Gradišče. — »Bralno društvo« na Gradišču bode imelo občni zbor 6. februarja t. I. v bralni sobi ob 2 uri popoldne. Dnevni red: 1) Nagovor predsednika; 2) Poročilo a) tajnikovo, b) blagajnikovo; 3) Volitev novega odbora; 4) Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
Bralno in pevsko društvo »Školi« v Šmarjah priredi pustno nedeljo ob 3. uri popoldne pustno veselico v svojih prostorih za ude in povabljene goste po sledečem vsporedu: 1) Petje: Mornarska; 2) Petje: Lahko noč; 3) Igra »Dobro do-šli! Kedaj pojdete domu?« Ples in prosta zabava. Vstopnina k veselici 30 v k plesu I K.                                           Odbor.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Gorica« naznanja p. n. članom in prijateljem društva, da priredi v nedeljo dne 6. t. m. v prostorih pri »Zlatem Jelenu« društveno zabavo s plesom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane 1K, za nečlane 2 K. Dame proste. Obleka promenadna. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Posebna vabila se ne razpošiljalo.
Kolesarsko društvo »Zaria« na Ajševici vabi vse gg. odbornike k odborovi seji, katera bode 20. t. m. točno ob L uri popoldne v društveni gostilni pri g. Ko-melu na Ajševici. Isti dan se bode vršil tudi I. redni občni zbor in sicer ob 3'30 pop. s sledečim dnevnim redom: 1) Pozdrav predsednika; 2) Poročilo tajnika; 3) Poročilo blagajnika; 4) Poročilo red-nika; 5) Volitev novega odbora; 6) Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Odbornike kolesarskega društva »Danica« se uljudno vabi k odborovi seji, katera bode vnedeljo 13. t. m. v društven '• prostorih ob 1. uri popoldne. Ob jednem se tudi naznanja, da se bode vršil I. redni občni zbor v nedeljo dne 13. marca t. I. ob 1*30 pop. v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1) Pozdrav predsednika; 2) Poročilo tajnika; 3) Poročilo blagajnika; 4) Poročilo pregledovalcev računov; 5) Volitev novega odbora; 6) Slučajnosti.
Kolesarsko društvo »Vrtojba« je imelo svoj redni občni zbor. V novi odbor so izvoljeni sledeči gg.: Franc Faganelj predsednik; Alojzij Pahor podpredsednik; Danijel Maraž tajnik; Aleksij Koglot namestnik; Jožef Jarc blagajnik; Alojizij Nemec namestnik; Alojzij Zavadlav I. rednik; Anton Toplikar I. rednik; Ivan Mernrolja II. rednik; Ivan ArČon II. rednik.
Mednarodna razstava v Argentiniji. -
Meseca junija 1.1, se vrši v Buenos Airesu mednarodna razstava za poljedelstvo, in sicer kot proslava jubileja stoletne neodvisnosti argentinske republike. Argentinski trg postaja vedno važnejši, in zato se razni narodi kosajo med seboj, da bi svoji trgovini tudi v Argentiniji pridobili tal. Trgovski.in industrijski narodi in države, kakor: Angleži, Francozi, Avstrijci, Nemci, Italijani in Zvezne države so naznanili oficijelno udeležitev na razstavi in so si že tudi zasigurirali potrebne prostore. Argentinska vlada je naročila svojemu generalnemu zastopniku v Evropi za razstavo, da lahko zglasijo razstavljala oficijelno priglašenih narodov svojo udeležbo do 1. marca, da bo reprezentacija njihovih dežel tem večja. Natančnejša poročila o razstavi in določila o udeležbi daje vsak argentinski konzulat ali pa generalni komisar v Berolinu. Za razstavo je priglašenih že mnogo avstrijskih tvrdk, zlasti onih za poljedelske stroje.
Cigare se podražijo. — Dunajski list »Morgen« poroča, da misli tobačna uprava podražiti boljše cigare počensi od »operas« in pa nekatere sorte boljših cigaret.
Politični pregled.
Kranjski deželni zbor je v pond. začel razpravo o proračunu. Debato je otvoril dr. Krek, ki je glasom »Slovenčevega« poročila glede deželnega zaklada povdar-jal, da vlada o tem med ljudstvom napačno mnenje. Vsak misli samo, da mora nekaj dobiti iz tega fonda, a dati bi ne hotel nihče nič. V tem oziru se mora javno mnenje izpremeniti. Nadalje pa je ugovarjal očitkom, da je v proračunu preveč določeno za kmetijstvo, a premalo za Ljubljano. Povdarjal je: kar se da kmetijstvu, vedno pride na dobro tudi Ljubljani. Izjavil je, da v klubu S. L. S. ni človeka, ki bi ne ljubil Ljubljane, in bi ne hotel, da Ljubljana res postane kulturno središče ne le Slovenije, ampak cele Jugoslavije. (!)
Kaj se vse sliši v kranjskem deželnem zboru! Posestniki iz Hrastja so vložili prošnjo, da naj se o d t e g n e j o p od-P o r e gledališki m podjetje m, oz-iroma da se proda deželno gledališče. — Katoliški poslanci so zagotovili katehetom, da jim zvišajo plače!
Sprejel je zbor resolucijo, predlagano po dr. Trillerju, v kateri se z ogorčenjem konstatira naraščajoče izpodrivanje slov. jezika v okrožju graške nadsodnije; protestira proti doslednemu zapostavljanju slov. sodnikov ter usiljevanje jezikovno nesposobnih nemških sodnikov. Šusteršič je sicer rekel, da podpiše vse, kar je rekel dr. Triller in da bodo klerikalci glasovali za resolucijo, toda čudno je, da se klerikalci in njihovo časopisje na sploh skoro nič ne brigajo za škandalozno početje nemških mož okoli graške nadsodnije.
Trioviko-okrtsi in gospodarska vesti.
Goriško kmetijsko društvo sklicuje prih. nedeljo dne 6. t. m. ob 3. pop. (po molitvi) javen shod vinogradnikov k »Rebku«, kjer se bode razpravljalo o novem davku na vino.
Po zborovanju se bode vršilo predavanje o vin s k j h bolezni h.
Razne vesti.
V Št. Iljii (o katerem se toliko piše) nad Mariborom se bile občinske volitve. Št. llj je eha najvažnejših postojank med Srednjo in Spodnjo Štajersko. Siidmar.ka je porabila doslej za Št llj že 205.000 K. Pri volitvah je prišlo v občinski zastop 7 Nemcev in 5 Slovencev; dva odbornika sta baje nepristranska. Nemci so z izidom seveda zadovoljni!
Žrtve ameriških železnic. — Com-merčial Comission je izdelala statistiko, po kateri je bilo ubitih v Zjedinjenih d/žavah tekom zadnjih 10 let 47.416 ljudij, nad 60.000 pa težko ranjenih. Število žrtev pa raste od leta do leta. Povprečno izdihne na železniškem tiru 15 oseb na dan.
Janina Borovska, ki je bila obtožena umora svojega odvetnika, dr. Levickega, je bila po petnajst dni trajajoči obravnavi oprošena pred krakovsko poroto. Enoglasno so zanikali porotniki, vprašanje o u-moru; vprašanje o uboju je pa zanikalo 6 porotnikov, ostala polovica je pa pritrdila temu vprašanju. Skoraj ves čas je bila. Borovska bolna, pri porotni obravnavi je le ležala v bolniškem stolu. Ali ga je res umorila, ali se je dr. Levicki sam usmrtil, to vprašanje ni bilo rešeno.
O Iiofrihterju prihajajo le tupatam vesti v javnost. Preiskave pri vojaškem sodišču se vrše vse strogo tajno, javno nima nobenega vpogfeda v delovanje vor
jaške justice, zato ji; pa tudi ne zaupa mnogo. Hofrichterjev svak,-'Hans Geres-dorfer, je nagloma umrl na Dunaju. On se je najbolj potegoval za nedolžnost svojega nesrečnega svaka in to je najbrže vplivalo na njegovo srčno bolezen, da je tako hitro umrl. Žena Hofrichterjeva ie pa povila v soboto krepkega dečka. O svakovi smrti in o rojstvu otroka so obvestili zaprtega Hofrichterja. — Pogreba Gerers-dorferjevega se je udeležilo 8000 oseb v znak, kako občinstvo simpatizuje s Hof-richterjem.
Smrt iglpžrca. — V Antverpnu na Nizozemskem je pri neki predstavi umrl neki artist, ki je žrl igle. Dogla igla se mu je zapičila v goltanec in provzročila takojšnjo smrt.
Vznemirjajoče vesti iz Rablja. — Po Rablju krožijo vesti, ki vznemirjajo in begajo tamošnje prebivalstvo. Nekatere družine so slišale po noči zamolklo pokanje iz globočine. Vsi menijo, da se zemlja tam okrog zopet udere. Pri neki hiši se je že opazilo, kakor poročajo nemški listi, kako se je nekoliko udrla. Dejstvo je, da so morale vse družine zapustiti hiše okrog po-* greznjene bolnišnice.
Najlepše dekle v Ameriki. — Pri tekmi v lepoti v Chicagu je dobila prvo darilo 17 letna učenka Engleword-vseučili-šča, mis Genevieve Lyon. Ona ni prišla k tekmi osebno, poslala je le svojo fotografijo, po kateri so sodili strot. sodniki in ko so jo videli, so spoznali, in videli, da se niso zmotili. Po njej se izdela sedaj velik mramornat kip, ki bo predstavljal pravo amerikansko lepoto in ki bo krasil pročelje novega hotela Sherman v Chicagu. Ob enem je dobila 500 K v dar.
Planetno darilo. — Vdova po Petru Guzmann v Parizu je zapustila 100.000 frankov onemu, ki zamore doseči zveze s kakim planetom izvzemši Marsa. Dokler se pa tega ne doseže, bo dala francoska akademija znanosti vsakih pet let obresti od omenjenega kapitala o-neinu, ki se najbolj trudi za napredek zve-' ždoznanstva. Kako lahko bi bilo zaslužiti 100.000 frankov, če bi živeli na drugih planetih pametni ljudje.
Vojak-morilec. — V Grenoble na Francoskem je porinil pri pregledovanju turnistra vojak Chancoate svojemu kapitanu bajonet v trebuh, nadalje je istotako ranil svojega narednika, dokler ga ni neki korporal zvezal, ki je pa še prej dobil rano v spodnje truplo.
Justični minister slepar. — Preiskave proti prejšnjemu danskemu justičnemu ministru Albertiju so končane. Dognalo se je, da znaša svota, ki pride pri njegovih sleparijah v poštev, 15 milijonov.
Slovensko akad. društvo »Ilirija« v Pragi bo imelo svoj III. redni občn: zbor dne 4. februarja 1910. ob 8. uri zvečer v-prostorih  društva  Praha II.  Melounova ul. 4./I.
Čitivo v ruskih ječah. — Ko je zadnjič grof Toll pregledoval knjižnice v rus-skih ječah, je zapazil v svoje največje začudenje vse polno knjig in časopisov re-volucijonarne vsebine. Na Ruskem zaplenijo oblasti mnogo knjig in časopisov. Ako bi jih hoteli hraniti, bi zavzeli preveč prostora, ako bi jih hoteli uničiti, bi trajak) predolgo, zato jih darujejo jetniškim knjižnicam.
Zopet rudniška nesreča v Ameriki. — V Primero (Kolorado) je zasulo v rudniku Colorado Fuel in Iron-Companv vsled eksplozije vseh 150 delavcev, ki so tačas delali v rudniku. 79 zadušenih rudarjev so že potegnili izpod groblja. Baje so delavci sami Slovani.
Škoda, katero je provzročila zadnja povoden j Sene v Pariz«, je ogromna. Cenijo jo na eno milijardo frankov. Iz vseh strani prihajajo darovi, mestni sveti, kralji, državni zbori, vse da:iije večje in manjše zneske. Apahi še vedno ropajo in kradejo.
Splošno slov. žensko društvo v Ljubljani je imelo v nedeljo občni zbor. Društvo pridno pospešuje izobrazbo svojih Članic. V društveni knjižnici je na razpolago 2869 knjig. Za predsednico je zopet izvoljena gospa Franja dr. Tavčarjeva,
Znameniti češki slikar Slaviček se je v Pragi ustrelil, ker se je bal otrpnosti kot posledice kapi, ki ga je zadela. Star je bil 39 let in zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke.
(Dalje na! četrti strani.)          / ¦ •
Prvi uspeh dunajske policijske psice »Leni«. — Na Dunaju je bila ukradena telefonska žica v dolgosti 200 m. »Leni« je zasledila tatova, Wohulko in Hanslika, dva brezposelna opekarniška delavca, ki sta svoj zločin tudi priznala.                      |
Z zrakoplovom čez Atlanski oeean namerava pluti letos dr, Oans-Fabrice, znan mecen zrakoplovcev in prireditelj lanske mednarodne zrakoplovne razstave v Frankobrodu. Pri svoji vožnji bo uporabil tok pasatnih vetrov. V Porto-Rico pride zrakoplov iz Teneriife v štirih dneh in pol napravi pri tem 4480 km. Pri tem bo igral veliko ulogo tekoči vodnik.
Na ladjo »Trafalgar« je padel na odprtem morju blizu Anglije med viharjem velik meteor. Užgal je sprednji jadernik in padel potem v morje. Ladija je bila koj v ognju, katerega se je po posrečilo pogasiti. Magnetna igla je demolirana in zdi se, da je postala cela ladija magnetična,
Babja vera in sleparija. — Ločena soproga nekega dunajskega voznika, Katarina Eitelbos, je osleparila neko trafikan-tinjo za 10.000 K s tem, da ji je rekia, da mora s tem denarjem podkupovati poko-pališčnega čuvaja, ki ji da nekaj kosti mrtvih ljudij, katere potem sama sežge in v pepelu o polnoči dobi zapisane prave številke za gotovo terno.
^{ara^DO  čistilo za zobe
Eustomaticus
v prahu ali v   ceveh dr. Alfonza Milani-ja.
je edina zmes naravnih  snovij, ki ne škoduj«
zdrnvlju In je edino čistilo za zobe,  ki  daj«
pravo beloto.
Za sedem deklet je plesala Jotanda na štrajh ko igrala vojaška je banda. Pa orgljice tudi in tudi klavir Jolando so spravili v plesni nemir. Jolande ni več, -- zapustila samo je par nepokvarjenih čevljev
Zdravniške in zobozdravniške avtoritste bodisi
italijanske ali tuje pripoznavajo, da je to čistilo
najboljše.
Dobiva se v vseh glavnih prodajalnah.
Josip Patek
naslednik Karola Čufer
prva in edina slovenska  kleparska  delavnica in trgovina v Gorici,
uliea  Križna  štev. 8
izvršuje vsa stavbena in galanterijska dela po hačrtih,
Posebno se priporoča vsem kmetovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vi-trijol, polivalnike za vrte. — Novost' ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni.
J. Medved, Gorica
Tekališče. Josipa Verdi it 32.
Pozor!
Dobro vpeljana, 10 let obstoječa, manufakturna trgovina, ki nese letno 2SOOO   dO
30.000 kron čistega
dobička — se proda s hišo ed. Dokazi na razpolago. —
Vprašanja na naše upravništvo.
GORICA.                            GORICA.
Narodno podjetje
Hotel „Pri Zlatem Jelenu".
V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirali'* če trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za kiube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — DomaČa in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. —^Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudtio naznanjam, da sem otvoril mi Kovini ši. i%
novo brivnico.
Priporočam se si. občinstvu za mnogo-brojen obisk ter jamčim za točno postrežbo in snažnost
Z odličnim spoštovanjem
Mihael Turk, inivo«.
Sans souci
najboljša tazemska zoamka napravljena po j francoskem načinu.                        i
Grami cremant, Carte iFOr, Asti
spumante.                         !
Gennaro Ossoinack — Reka j
odlikovana klet šampanjca. C.enlki na zahtevo gratis. |
udlikovana pskarija in &ladčičarna
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (laitni bili)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odliko-ane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ***"" po jako zmernih cenah. -••
Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici   |J
regislrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
Načelstvo in nadsoi-stvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 21. decembra 190"). v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra i905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti G% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/»% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/*% večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleš.  so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadiužnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja iznera časnikov in pristnih pijač.
Grgpcdom gostilničarjem in^
dtugim se uljudno naznanja,   da je izšel nov slovenski    cenik gramofonov in      ^^ plošč, dvokoles, šivalnih  strojev itd. s čudovito nizkimi cenami pri
Mi
H
Baljel
Gorica Stolna ulica 3-4.
Tam je velika zaloga vsakovrstnih gramofonov od K 15 — K 1000 kakor tudi različnih dvokoles, šivalnih strojev. — Zastopnik kmetijskih strojev, orkestrijonov itd., mehanična delavnica. — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupmlioe alnterikega In draboega blaga ter tkan!«, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pitarnice, kadilce in popotnike.
NajboljSe šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
ta krojaSe in idcljatte.
Stetlnjlce. — Eožni tenci. — MaSne knJMHce.
tišna obuAala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, HroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo, ker brez te  bomo Slovenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
Senate pspiiiie! Poslušajte ilo iz te AomaCe tovarne! Mett je 'izvrta. Cene olivne!
Naša špecijaliteta je: CapraSOlg      KOZ*. S SOlllCem. P°Ssvofk lvo!m?te '
m