LETO XX. — Številka 21 KRANJ, sobota, 18. III. 1967 Ustanovitelji, občinski odbori SZDL Je-jeaice, Kranj, Radovljica, škof j a Loja ia Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ceni 41' par ali 40 starih dinarjev Lisi izhaja od oktobra 1947 kot tednik« Od 1. januarja 1958 kot poltednik; Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Kranj Veletrgovsko podjetje obvešča vse potrošnike, da bo razstava v prostorih DELAVSKEGA DOMA V KRANJU odprta samo še do 19. marca RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA IN DRUGE STANOVANJSKE OPREME Sodelujejo priznani proizvajalci: MARLES — Maribor, 22. JULIJ - Idrija, BREST — Cerknica, STIL - Koper, KRASOPREMA — Dutov-lje, — MEBLO - Nova Gorica. Odobravamo potrošniške kredite.' Pohištvo dostavljamo brezplačno do oddaljenosti 30 km in g? tudi brezplačno montiramo. Letna konferenca komunistov jeseniške občine Smelo utirajmo nova pota Slab dotok v organizaciji ZK — Brez kmetov in štLidentov — Predlog o reorganizaciji ZK v občini Včeraj popoldne se je na Jesenicah začela redna letna konferenca Zveze komunistov. Ko to poročam, razprava po poročilu še traja, zato se bom omejil na nekatere ugotovitve v poročilu občinskega komiteja. V jeseniški občini je 1908 komunistov, ki so organizirani v 73 osnovnih organizacijah. Največ osnovnih organizacij je v Železarni (35 z 976 člani), zatem v drugih delovnih organizacijah (22 s 448 Člani), 16 pa je terenskih organizacij s 484 člani. Več kot polovica članstva je starega Novinarji o predvolilni aktivnosti V sredo, 15. marca, je občinski odbor socialistične ^veze v Kranju povabil na ^azgovor o predvolilnih pripravah vse gorenjske novinarje in dopisnike časopisov, j-adia in televizije. Razgovora pO se udeležili nekateri uredniki tovarniških časopisov, dopisniki RTV Ljubljana, časopisa Delo, novinarji Glasa in predstavniki republiške volilne komisije. Pogovarjali smo se o uveljavljanju demokratičnih načel ob letošnjih pripravah na volitve. Ugotovili smo, da ponekod ta načela niso upoštevali in da so bili še vedno primeri kandidiranja za zaprtimi vrati. Hkrati smo se dogovorili, da bomo v drugi fazi pred volitvami nudili vsem kandidatom možnost, da se predstavijo javnosti z osebnimi prispevki o aktualnih družbeno - gospodarskih problemih. Zgolj formalno predstavljanje z imeni, priimki in življenjepisi je premalo in preživelo. 0brazi in pojavi % obraz! In pojavi • obrazi In pojavi • obrazi in pojavi • obrazi in pojavi < Na zborih volilcev razpravljamo o kandidatih za bodoče odbornike in poslance. Nehote se sprašujemo, kako so svojo voljeno funkcijo opravljali odborniki ali poslanci, ki jjm te dni poteče mandat. V jeseniški občini je šest odbornikov, ki so se udeležili manj kot polovice sej občinske skupščine. Deset odbornikov splošnega zbora in 16 odbornikov zbora delovnih skupnosti se ni niti enkrat prijavilo k razpravi. Od kod ta ravnodušnost odbornikov? AH to temu krivi preobširni dnevni redi sej, aH pa je material za seje preobširen, kompliciran in nerazumljiv? Mogoče so tudi nekateri odborniki premalo zainteresirani za reševanje problemov v okviru komunalne skupnosti. Naj bo tako aH drugače, zanimiv je primer odbornika, ki mu te dni poteče mandat. Omenjeni odbornik je preprost vaški delavec. Na sestanke ni nikdar hodil, dokler ga niso nekega dne izvolili za odbornika. Bil je pravi abstinent do vseh političnih *H komunalnih zadev v svoji akolici. še na volitve ni nikdar šel volit. Vse to je bilo za njega odveč. Zakaj so ga ljudje predlagali za odbornika, ne vem. Toda, ko je postal odbornik, je postal nov človek. Skoraj ga ne bi prepoznal. Udeleže va se je točno vseh sej skupščine, se javljal k razpravi, postavljal vprašanja, pojasnjeval želje volilcev in nemalokdaj je spravil občinske može v zadrego. Bil je odbornik, kakršnega si želimo. V skupščini je zrasel od flegmatika v aktivista. »To je njegovo .maščevanje tistim, ki so ga predlagali za odbornika zato, ker so mislili, da se bo kot odbornik javno osramotil« mi je prijatelj raztolmačil njegovo »spremembo«. Gotovo imamo še več takih odbornikov — »maščevalcev«, a Jih spričo kadrovanja po starem še ne vidimo. J. V. od 26 do 40 let, poprečna starost članov pa je 39 let. Tudi struktura članstva po izobrazbi nam marsikaj pove. Z nedovršeno osnovno šolo je 604, z dovršeno osnovno šolo pa 387 članov. Z dovršeno višjo in visoko šolo je skupno 105 članov ZK. Ti podatki nam povedo, da ima tretjina članstva manjšo splošno izobrazbo od osnovnošolske. Zaradi tega so v organizaciji velike razlike v izobrazbi, strokovnem in idejnem nivoju posameznih članov, kar je razlog, da v zadnjem času naletimo na pojave, ko je posamezna razprava paralizirana že zgolj zaradi tega, ker nekaterih dejstev posamezni člani preprosto ne morejo doumeti. Pojav nam kaže tudi na potrebo po intenzivnejšem izobraževanju. Podatki kažejo, da so osnovne organizacije največkrat razpravljale o organizacijskih in kadrovskih vprašanjih in mnogo manj o vlogi zveze (Nadaljevanje na 7. strani) mešanica kav 3PECER1JA BLED KVALITETA Slaba struktura V kranjski občini je med doslej znanimi možnimi kandidati za odbornike občinske skupščine, o katerih pravkar razpravljajo volivci na kandidacijskih zborih, samo sedem žena in en samcat mladinec, star manj kot 25 let. Podobno je po drugih gorenjskih občinah. Ni razloga, da bi jadi kovali nad strukturo občinskih skupščin, ki se ruši. Ce se ruši, se namreč ruši administrativna struktura, ki srna jo krojili po znanem receptu: toliko mladincev, toliko Žena, toliko ieh in tolika onih. Potem smo bili vsi zadovoljni, ker smo formalno zagotovili ustrezno zastopstvo vseh v skupščini, pa čeprav je bila potem taka skupščina prenekaterikrat komajda sklepčna, razprava na njej mršava, sklepi pa v nasprotju z interesi tistih, za katere smo se iz petnih žil trudili, da jih spravimo v skupščine. Bolj bi se morali zamisliti nad vzroki, ki ovirajo žene in mladino pri družbenem uveljavljanju. V naših občinah zajema otroško varstvo 5 % vseh otrok, a so varstvene, ustanove v večini prenatrpane. V vseh drugih dejavnostih, ki bi razbremenile delovno ženo pa še manj razmišljamo. Če je od skupnega števila zaposlenih v kranjski občini 4S % žena, ki potemtakem opravljajo dvojno delo, ni čudno, da nimajo prav nobenih možnosti in želja več za družbeno uveljavljanje. Pri mladih je vzrok drugje. Vse novo se težko uveljavlja. Občinski komite mladine v Kranju je predlagal 15 mladincev za možne kandidate, kot kaže brez pravega uspeha. Toda mladi ne ostajajo le zunaj kandidacijskih spiskov, marveč ne dobivajo štipendij in posla, čeprav imajo ustrezne kvalifikacije. Ob volitvah ne gre torej za formalno strukturo. Bolj gre za to, da izvolimo v skupščino ljudi, ki bodo preko naših najvišjih samoupravnih organov skušali čimbolj pospešiti razreševanje protislovij, ki se pojavljajo na poti našega napredka. Obiščite spomladanski sejem v Kranju od 8. do 17, aprila 1967 v domu FRANCA VOD O PIV C A BZ Največjo škodo na Gorenjskem je ob zadnjem neurju menda utrpelo Gozdno gospodarstvo Bled. Na poslopju je odneslo streho. Večje kose je veter razmctal 200 do 300 metrov daleč. Poškodovana pa je bila tudi bencinska črpalka. Sreča v nesreči je bila, da je šofer avtobusa, ki je opazil, da je veter odkril streho na poslopju gozdne- ga gospodarstva, pravočasno ustavil avto« bus, ker bi drugače veter vrgel del strehe na avtobus — Foto: F.Perdan Svetla točka v pripravah na volitve Partizanska Radovna v zastavah S številom udeležencev na kandidacijskih zborih ne moremo biti zadovoljni. Redki so zbori, na katerih je bila zagotovljena zakonska sklepčnost zbora. V tej megli pasivnosti občanov do perečih družbeno političnih vprašanj in ravnodušnosti do strukture bodočih odbornikov in poslancev, je vseeno nekoliko svetlih točk. Takšna svetla točka je vsekakor vas Radovna. Prostor, v katerem je bil zbor volivcev, je bil svečano okrašen z zastavicami in zelenjem, pred vhodom pa je plapolajoča zastava vabila vaščane na zbor. Jesensko deževje in poplave so Zgornjo Radovno odrezali od sosednje Mojstrane. Zato so z velikim vese- Upokojenci počastili 115 žena Podjetjem in ustanovam, Jti na dan žena počastijo članice svojega kolektiva, se je letos pridružilo tudi društvo upokojencev na Jesenicah. Vabilu se je odzvalo kar 115 upokojenk, oz. žen upokojencev z Jesenic, ki so napolnile novodograjeno dvorano doma upokojencev. Uvodnim besedam predsednika DU Jesenice tov. Janka Smoleja, o pomenu praznovanja dneva žena v socialistični družbi, je sledil kratek koncert, ki ga je priredil šele z novim letom organiziran 30-čianski pevski zbor upokojencev. Žene so bile nad nastopam pevcov-upokojencev navdušene in hvaležne za kulturni užitek. Pogostitvi je sledil prijeten večer, poln zdravega humorja. P. U. ljem sprejeli novico, da je za popravilo ceste v Radovno skupščina občine Jesenice namenila tri milijone S din. Z zahtevami so bili skromni. Skromni kot partizanske mamice iz Radovne, ki So v vojni delile vsak košček kruha ali kapljo mleka s partizani. Tudi na tem zboru so pokazali na dva problema, ki naj bi jih v prihodnje rešili. Vaščani že več kot sto let uporabljajo neko vaško pot, toda lastnik z Dovjega jim to preprečuje kar je v nasprotju z obstoječimi zakoni in predpisi. In če bo kdaj denar, »naj občina malo prispeva k gradnji majhnega vaškega vodovoda«. Kandidacijski zbor volivcev v Zgornji Radovni je bil v gostilni pri »Psnaku«. Marija Več sodelovanja V torek (14. marca) so komunisti kranjskega garnizona imeli svojo redno letno konferenco, katere se je udeležil tudi politični sekretar občinskega komiteja ZK Franc Puhar. V svoji razpravi je posebej poun^iril, da je treba v bodoče posvetiti več pozornosti sodelovanju komunistov garnizona z občinskim komitejem. V nadaljnji razpravi so na konferenci posvetili največ pozornosti reorganizaciji ZK in uresničitvi družbene in gospodarske reforme. Načeli so več pomembnih družbenih in idejno-političnih vprašanj za delo in življenje v armiji. Sprejeli eo tudi več smeFnic za bodoče delo njihove organizacije. Ob koncu so izvolili še nov 19-članski komite. Lipovec, lastnica gostilne, je po končanem zboru počastila vse udeležence zbora in jim brezplačno točila pijačo po želji. Ni bilo to vabilo na »golaž« na kakršne se spominjamo iz prejšnjih časov. Tudi v Radovni marsikaj manjka, pa vendar ljudje ne godrnjajo in ne zahtevajo cd družbe več, kot jim ona lahko da. Uspeli zbori so bili še v vzhodni volilni enoti v Mojstrani in Hrušici ter Planini pod Golico. Jože Vidlc Vihar na Gorenjskem Minuli ponedeljek in torek se je na Gorenjskem raz-besnel močan veter, ki ga starejši ljudje ne pomnijo. Po dosedanjih podatkih je veter napravil največ škode v radovljiški občini, kjer menda ni bilo hiše, ki ne bi bila vsaj malo poškodovana. Največjo škodo pa je veter naredil na poslopju gozdnega gospodarstva, kjer je odnesel streho. Poškodoval pa je tudi bencinsko črpalko, streho hotela Toplice in Blejskega gradu. K sreči ni bil poškodovan nihče od prebivalcev. Veter je z blejskega jezera dvigal prave vodne zavese, tako da je kljub lepemu vremenu kazalo kot da dežuje. Razen tega pa je veter pO Gorenjskem podrl precej kozolcev , dreves in pretrgal električne žice. V Slatni pri Begunjah je med drugim podrl spomenik NOB, na Brcz-nici pa odkril neko hišo. Kljub temu, da je veter ob gorenjski cesti in železniški progi podrl precej dreves, ni bilo večjih zastojev v pnv metu. Precejšnjo škodo jc veter naredil tudi v gozdovih". A. 1. Hitre ceste med severom in jugom, zahodom in vzhodom (3) Težki tovornjaki orjejo ceste Ceste so vse slabše, kvaliteta zgornjega ustroja cestišča na mnogih krajih ne ustreza za povečani promet — Stalne in občasne omejitve danih pritiskov na cestah v Sloveniji — Za avtobuse letos še brez omejitev Ceste, ki danes potekajo v Sloveniji v smereh hitrih cest (dolžina teh je 628 km, trase pa so Šentilj—LJubljana—Postojna z razvejiščem proti Gorici, Sežani, Sečovljam in Reki; Bre-gana—Ljubljana—državna meja na Gorenjskem), ne ustrezajo potrebam in zahtevam sodobnega prometa. V splošnem potekajo te smeri po razgibanem terenu (58 % dolžine je v gričevnatem oz. hribovitem terenu); za večji in hiter promet je neugodno tudi, da potekajo na 29% dolžine skozi 127 krajev, številni priključki vse bolj ogrožajo varnost naraščajočega prometa. Poprečno je 10 priključkov na vsak kilometer teh cest, ki še vedno 6-krat križajo železnico v nivoju. Tudi širina nI primerna, če smatramo za ceste s hitrim prometom in težkimi vozili kot minimalno širino 7 m, potem imajo obstoječe ceste na 53 % dolžine preozko vozišče. Kvaliteta zgornjega ustroja na mnogih odsekih ne ustreza za promet. Prešibek zgornji ustroj, pomanjkljivo odvodnjavanje, pomanjkanje zaščitnega sloja in pa nara- ščajoči promet tako glede obsega kot tudi glede ©btezitve koles oz. vozil — vse to povzroča vedno težje poškodbe utrditve in površine vozišč, to pa zahteva vse večje stroške vzdrževanja in povzroča neugodne posledice pri uporabnikih cest. Nadomeščanje oz. izboljševanje zgornjega ustroja le počasi napreduje. Vsi posegi ne morejo odpraviti pomanjkljivosti in dotrajanosti zgornjega ustroja, ki je bil na 39 "/o dolžine zgrajen v zadnjem desetletju, na 17% dolžine pred 11 do 20 leti in na 44 % dolžine celo pred 20 in več leti. Da bi zmanjšali škodo, ki je doslej vsako leto nastajala zaradi vožnje težkih tovornih vozil po vseh naših cestah, razmehčanih po od- SOBOTA — 18. marca 1967 GOSPODARSTVO GLAS * 3 STRAN NOVOST V KRANJU! Slovenija avto poslovalnica, Kranj — Titov trg poslovalnica, Kranj — U. JLA 10 Se enkrat: gradnja trgovske hiše v Škofji Loki Protest veletrgovine Loka deva gradnje trgovske hiše na tem mestu. Podjetje se ne strinja, da je investitor Stanovanjsko podjetje. Prepričani so, da bo potrošnik plačeval visoko na- Delavškl »vet veletrgovine Loka Je na seji 15. decembra lani poslušal poročilo razpisa Stanovanjskega podjetja Skotja Loka o nameravani gradnji trgovske hiše * *kof]i Loki ter e ob tej priliki poslal odprto pismo skupščini občine Skofja Loka. Pismo vsebuje naslednje ugotovitve: Vse dosedanje gradnje v občini so bile nencLČrtne, brez predhodne ekonomske in stvarne analize. Lokacije za gradnjo so se izdajale pod pritiskom in pretnjo, da bo, ce LOKA na lokaciji ni zainteresirana, gradila konkurenca. Kolektiv je bil na ta riačin prisiljen pristajati na »odločitve drugih« brez možnosti analize upravičenosti gradnje. Po mnenju delavskega sveta LOKA se takšna neekonomičnost vlaganja že kaže... Glede gradnje trgovske hiše se ne strinjajo z lokacijo, in menijo da ni primerna, ker bi se z njo uničil edini park in povečal hrup ter zaprl prostor pred šolo. Prav tako poudarjajo, da urbanistični načrt Loke ne predvi- jemnino lokala ter zahtevajo, da naj bo denar za gradnjo (kredit) dodeljen trgovini in ne »nekomu, ki bo s tem kapitalom ustvarjal dohodek brez lastnega dela«. Zanimivo je, da je LOKA poslala skupščini pismo že decembra, da pa zanj odborniki, po zagotovilu direktorja veletrgovine LOKA, še sedaj ne vedo. Kranj Alpinisti v Grintavcu Preteklo nedeljo so se pri Češki koči zbrale kar tri naveze članov kranjskega alpinističnega odseka. Odločili so se, da preplezajo severne smeri Grintavca, tako imenovano smer »10-Ietnica AO Kranj«, ki je speljana po Stebru Grintavca. Skupno so preplezali dve smeri pete in eno smer četrte težavnostne stopnje. Ker 30 bile vremenske prilike zelo slabe (moker sneg, megleno in deževno vreme) je to za kranjske alpiniste velik uspeh in jih lahko prištevamo mod resnejše kandidate za letošnje odprave v tuja gorstva. -č Sporočamo, da bomo dne 20. marca 1967 odprli našo novo TRGOVINO NA DEBELO IN DROBNO v Kranju, Ulica JLA 10 Želimo, da se pri nabavi vsakovrstnega blaga avtomobilske stroke poslužujete v bodoče tudi te naše nove poslovalnice. Priporočamo se za obisk! Trgovsko podjetje Kokra v Kranju, poslovalnica Dekor, organizira od 11, do 19. marca v Delavskem domu razstavo in prodajo pohištva. Nekateri novi proizvodi priznanih izdelovalcev pohištva in opreme so že v prvih dneh privabili veliko obiskovalcev. — Foto: F. Perdan jugi, in <3a bi tudi med letom zmanjšali okvare vozišč, je republiški prometni inšpektorat že lani začel izvajati nekatere ukrepe za zaščito cest. V Sloveniji je namreč le približno 20 % vseh cest sposobnih za težki tovorni promet. Po vojni praktično sploh nismo gradili cest za promet s težkimi tovornimi vozili, avtobusna in prevozna podjetja pa so kupovala v glavnem težja vozila, češ da so ekonomičnejša, rentabilnejša. V Sloveniji je sicer le nekaj sto (3 %) Težkih vozil z obremenitvijo več kot 10 ton na os, vendar so prav ta vozila napravila na naših cestah največ škode. Posebno v spomladanskih mesecih, ko je odjuga, taki tovornjaki dobesedno orjejo cesto. V capu oni j trge in tudi v drugih fcesecih imajo povsod omejitve za vožnjo takih težkih vozil. Mednarodni dogovor, ki pa ga pri nas do lani nismo spoštovali, dopušča le 10 ton osnega pritiska, nekatere države pa so predpisale še manj. V Sloveniji smo lani začeli s kontrolo vozil. Na podlagi analize stanja cest, naraščajočega števila težkih vozil in ne najboljših perspektiv za rekonstrukcije je bila izvršena začasna omejitev prometa v spomladanskih mesecih, v času odjuge, od 15. aprila dalje pa stalna omejitev osnih pritiskov. Kontrolo na cesti so izvajali z dvema kolesnima tehtnicama, v času odjuge pa na cestah, kjer ni bilo tehtnic, tudi cestni delovodje po dokumentih vozila. Skupno je bilo lani kontroliranih 4156 vozil (od tega 2812 s tehtnico), sodnikom za prekrške pa je bilo izročenih 2189 prijav. Izrečeno je bilo 958 kazni v višini od 50 do 4000 N din podjetjem in šoferjem, 1185 prijav pa še ni . rešenih. V 46 primerih je bil postopek ustavljen, v 23 primerih pa se je inšpektor pritožil. Ti ukrepi so bili pozitivni; to se je pokazalo po odjugi. ■■■■HBBMHmBl Vsa prejšnja leta je bilo na cestah mnogo več škode, okvare je bilo treba popravljati skozi vse leto, lani pa so bila popravila v glavnem izvršena do turistične sezone, med letom pa vsaj na modernih voziščih ni bilo večjih okvar. Da bi bila letos kontrola učinkovitejša, je bilo nabavljenih še 7 tehtnic za kolesni pritisk 10 ton. Kontrola bo poostrena. Prav tako je republiški inšpektorat za promet odredil, da se na vseh mostovih, ki ne prenesejo polnih avtobusov, uredi promet s prestopanjem, postaviti pa je treba tudi ustrezne znake. Za osni pritisk težkih avtobusov — kakršnih je na naših cestah največ, saj avtobusna podjetja doslej lažjih avtobusov skoraj niso kupovala, čeprav jih imajo povsod drugje po svetu — letos omejitev še ne bo. Zaradi razvoja turizma za zdaj naši pristojni organi še dopuščajo, čeprav se zavedajo, da gredo s tem v zavestno škodo, ki bo precejšnja — večja, kot pa bi bila škoda zaradi omejitev pri posameznih podjetjih. Republiški inšpektorat za promet priporoča, da zlasti na stranskih cestah, kjer je sicer osni pritisk za tovornjake na 6 ali na 4 tone, ne bi smeli voziti težji avtobusi. Pri odobravanju linij bi bilo treba določiti tudi vrsto avtobusa, ki sme tam voziti. Zaradi znanega stanja cest, naraščajočega števila težkih tovornjakov in avtobusov in ker ne kaže, da bi — kljub povečanim dohodkom za ceste od goriv — lahko uredili ceste za nosilnost 10 ton, pač pa lahko pričakujemo kvečjemu poslabšanje, je republiški inšpektorat za promet odredil, da je treba z ukrepi za zaščito cest letos nadaljevati oz. jih §e poostriti. 1. začasna omejitev pri odjugi. Med gorenjskimi cestami je v tem času dovoljena obremenitev 10 ton na os na cestah Ljubelj-Naklo- Kranj-Ljubljana in Naklo-Jesenlce, 8 ton na os na cesti Kranj-Brnik-Mengeš, 6 ton na os pa na cestah Jese-nice-Podkoren-Rateče, Podko-ren-državna meja, Kranjska gora-Erika, Lesce-Bled-Bo-hinj-Zlatnrog, Kranj-Škofja Loka, Kranj-Jezersko-držav-na meja. 2. stalna omejitev po končani odjugi. Najvišja dovoljena obremenitev je 10 ton (Ljubelj - Naklo - Kranj-Ljub-ljana in Naklo-Jesenice), na vseh ostalih gorenjskih cestah I. in II. roda pa je dovoljena obremenitev le 0 ton na os. Republiški prometni inšpektorat bo v sodelovanju z organi za notranje zadeve in cestnimi podjetji dosledno preprečeval prevoze z osno obremenitvijo prek 10 ton. Enak postopek bo tudi na cestah, kjer je dovoljena obremenitev manjša. Vsak tak prevoz se bo načeloma ustavil, tovor pa bo treba preložiti. A. Triler S skupščine Zveze kulturno-prosvetnih organizacij v Radovljici Širok razmah ustvarjalnosti KOLEDARJI PO 8 90 OZ. 5,9NDIN ČP Gorenjski tisk, Kranj pripravlja za prihodnje leto TURISTIČNI KOLEDAR 1968 — mesečni in dvomesečni Koledar bo imel 13 listov z 12 barvnimi slikami oziroma 7 listov s 6 barvnimi slikami. Velikost koledarja bo 20 X 30 cm. Na spodnjem kartonskem podaljšku bo prostor za naročnikovo firmo. Tiskan bo na najkvalitetnejšem cromolux papirju (visoki lesk). Primeren bo za poslovne prostore in privatna stanovanja. Barvne slike bodo z motivi z Gorenjske, Ljubljane in Primorja. Po želji naročnika posamezne slike lahko tudi zamenjamo. Koledar bo izdelan in v celoti dobavljen predvidoma v oktobru. Posebej opozarjamo delovne organizacije in zasebnike na izredno nizko ceno koledarja. Zahtevajte ponudbe jn vzorce! Kulturno-prosvetno delo so na območju radovljiške komune v preteklem letu močno poživile s svojo delavnostjo in samoiniciativnim iskanjem novih oblik dela tako občinska zveza kot tudi kulturno-prosvetne organizacije. To so ugotavljali na nedeljski delovni konferenci Zveze kulturnih organizacij v Radovljici. Ta delavnost se je močno razširila zlasti v kulturno-turistično smer z umetniškimi razstavami in kulturnimi prireditvami; povsem nova oblika, s katero so močno poživili kulturno življenje, pa so gledališke predstave poklicnih gledališč: ljubljanske Drame, Mestnega gledališča, gledališča Tone Cufar in mladinskega gledališča iz Ljubljane. Samo teh predstav bo v letošnjem letu skupaj 39. Zveza kulturnih organizacij pa je lani navezala prijateljske stike z Belo krajino in s Koroško, in sicer z obiskom kul-turnoumetniških skupin v teh krajih. Nadaljevala pa je s prakso prirejanja večjih občinskih prireditev med turistično sezono, na primer Ri-benski kulturni teden in glasbena revija mladinskih zborov in orkestrov na Bledu. V marsičem so poživili tudi kulturno življenje v posa- Oceni sindikalnih občnih zborov v Tržiču Novi izvršni odbori ustreznejši Letošnji sindikalni občni zbori po podružnicah v tr-žiških podjetjih so bili dobro pripravljeni. Posebno dobro so uspeli v manjših delovnih organizacijah. Udeležba je bila zadovoljiva, podani referati pa so zajeli probleme, ki bi morali zanimati neposredne proizvajalce. Kljub temu pa ti v razpravi največkrat niso sodelovali. Zelo težko je najti vzrok za takšno nezainteresiranost članstva. Mogoče tiči v tem, ker je trenutno gospodarsko Btanje po tržiških podjetjih ugodno in so delavci zadovoljni, lahko pa je vzrok tudi globlje. Kljub temu pa so zadnji obč- Stanovanjsko podjetje Radovljica obvešča svoje stranke, hišne svete in sodelavce, da se je z dnem 17. 3. 67. preselilo v nove prostore v III stolpič Cankarjeve ulice v Radovljici. ni zbori dosegli uspeh v tem, da je sestav novih izvršnih odborov ustreznejši od prejšnjih, saj je zdaj v njih zastopanih mnogo več neposrednih proizvajalcev. Tak sestav pa nam daje upanje, da bodo vodstva bolj prisluhnila ciljem in problemom večine članstva, to pa je hkrati tudi garancija za uspešno delo. Pri izbiri novih članov izvršnih odborov so pazili tudi na to, da ne bi bili izvoljeni taki člani kolektiva, ki so že člani delavskega sveta ali upravnega odbora. Tako bo sindikat bolj neodvisen in bo njegova ocena sklepov samoupravnih organov lažja in pravilnejša. S. S. meznih krajih občine. Po številu prireditev in po obsegu dejavnosti je najbolj razširjeno amatersko igralstvo, vendar le v nekaterih krajih. Dosti ne zaostaja glasbena tvornost s pevskimi zbori, godbami in orkestri. Žarišča amaterskega igralstva so v Bohinjski Bistrici, na Bohinjski Beli, v Ribnem, v Bohinjski Srednji vasi ter v Cešnji-ci, medtem ko od c^asa do časa igrajo v Nomnju, v Gorjah, v Mošnjah in še kje. Glasbena kultura, zlasti vokalna glasba, pa jc najbolj razširjena v Kropi, kjer že pet let brez presledka uspešno deluje komorni moški .pevski zbor Stane Žagar, nadalje v Podnartu ter v Bohinjski Bistrici, medtem ko so pred kratkim ustanovili nov pevski zbor tudi na Gorjušah. Občasni zbori pa se rojevajo v raznih krajih in nastopajo bolj priložnostno, na prireditvah ali proslavah in ob podobnih prilikah. Celo vrsto kvalitetnih zborov pa deluje tudi na šolah. Najboljše imajo v Lescah, v Bohinjski Bistrici, kjer obstaja tudi tamburaški zbor, nadalje v Lipnici, .Radovljici, na Bledu in v Gorjah. Na območju radovljiške komune imajo tudi tri godbe: najboljša je v Gorjah in bo letos praznovala že 60-letnico obstoja, dolgoletno tradicijo ima tudi godba v Lescah, medtem ko obstaja tudi godba na Mlincm (Bled), vendar kljub novim instrumentom ni pokazala posebnega uspeha. Stalne folklorne skupine delajo samo v Gorjah in v Bohinjski Bistrici, medtem ko je pričela letos z nastopi- tudi nova folklorna skupina na Bledu. Pripravljajo pa novo skupino tudi v Lescah. J. Bohinc Sprehod skozi dvajsetletno obdobje Ob razstavi »Dvajset let grafike na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani« v galeriji na Loškem gradu • Minuli torek, 14. marca, je bila v galeriji loškega muzeja v škofji Loki otvoritev razstave »Dvajset let grafike na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani«. Dejstvo, da je ljubljanska Akademija za likovno umetnost zaupala organizacijo razstave prav Loškemu muzeju, pomeni nedvomno veliko priznanje tej ustanovi In njenemu kolektivu. Namen razstave je prikazati droben izsek v dvajsetletni dejavnosti akademije. V uvodni besedi je rektor Mirko Subic v kratkem orisal razvojno pot akademije od ustanovitve oktobra 1945 do danes. Ideja o ustanovitvi tovrstne visokdšolske institucije se je porodila že v pred-aprilski Jugoslaviji, a želje takratnih likovnikov se niso nikdar uresničile. Prvi Z razstave grafičnih listov v galeriji na Loškem gradu — Foto: Perdan slušatelji, ki so se po vojni vpisali na novo ustanovljeno akademijo, so bili še v partizanskih uniformah. Od tedaj pa do danes so prizadevni profesorji vzgojili že vrsto umetnikov, kopico v likovnem svetu vsem nam znanih in cenjenih imen. Vseh razstavljenih del je 44. Med njimi najdemo prvence Milana Bozovičarja, Marjana Pogačnika, Ive Šu-bica, Florisa Oblaka, Vladi-mirja Makuca, Lidije Ooterc, A. Roglja, J. Bernika, J. Boljke in še mnogih drugih danes znanih imen. Prevladuje čr-no-bcla grafika. V iskanju čim izrazitejše izpovedi avtorji v svojih delih nihajo med socialističnim in poetičnim realizmom ter ekspresionizmom. Dela ustvarjena v petdesetih letih, odražajo stremljenje k iskanju novih likovnih rešitev. Opaziti je poizkuse samosvojega eksperimentiranja z novo grafično tehniko, z integriranjem barv. Novi ustvarjalni prijemi, nove zamisli, pogojene s temeljitim poznavanjem klasične grafične tehnike, odpirajo današnjim umetnikom, predvsem pa mlajšim generacijam likovnikov, nove možnosti za burnejši razvoj slovenske gra-like. I. GuzelJ Hraše pri Preddvoru Vodovod jim veliko pomeni, a še ne vsega Se dve vasici v kranjski občini »ta dobili pitno vodo; Hraše in Tatinec, vsega skupaj 16 hiš, večinoma kmetij. V'odovod so čakali in zanj »prosili« leta in leta, od ta-jtrat, ko je vodo dobila vas Bela. Skupno s podjetjem Vodovod so napeljali 2600 metrov dolg cevovod od Ca-tJovelj do Tatinca. Celotna investicija je veljala približno 25 milijonov starih dinarjev, od tega so občani g prostovoljnim delom pri- služili 3 milijone. Vsak kmet je od katastrskega dohodka prispeval 20%, kar znese na gospodarstvo od 100 do 220 tisoč dinarjev. Ni še dolgo, ko sem obiskal Hraše. Vaščani so zelo zadovoljni, če ne srečni. Ni jim žal delovnih ur in denarja, tekoča voda je le veliko boljša in zdrava. Seveda pa imajo še druge potrebe. Najprej bi radi novo trafo postajo, saj je elektrika zelo slaba. Gradili naj bi jo sku- Živilski kombinat »Žito« Ljubljana — DE Gorenjska obvešča vsa kmetijske proizvajalce, da v svojih skladiščih vsakodnevno sprejema ajdo v odkup ali pa zamenjuje za vse vrste mlevskih izdelkov in ostale žitarice. Izkoristite priložnost in izredno ugodne pogoje. Vse informacije dobite v skladišču Kranj (tel. št. 21-313) m v skladišču Lesce (tel. št. 70-018). Obenem priporočamo, da v tekočem letu posestniki zasejejo čimvečje površine z ajdo, ker bodo pogoji zamenjave in cene ugodne. Kmetijske proizvajalce v višinskih predelih obveščamo, da smo kupec, ali pa nudimo druge artikle za kvalitetni oves. Upoštevajte pri spomladanski setvi' Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi 11. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 42-218/66) javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča v k. o. Predtrg Radovljica za gradnjo vrstnih hiš. 1. Predmet natečaja je zemljišče, obstoječe iz delov pare. št. 358 in 359 k. o. Predtrg v izmeri cca 20.000 m7, določeno za gradnjo 40 vrstnih družinskih hiš za trg — pod pogoji, ki jih predpisuje odločba o ožji lokaciji. 2. Skupna izklicna cena za 1 m2 zemljišča znaša 7,48 N din. 3. Stavbno zemljišče bo oddano v uporabo najugodnejšemu ponudniku, t. j. tistemu, ki bo prevzel obveznost celotne opremljenosti (vodovod, elektrika, ceste, začasne greznice) v uporabo prejetega zemljišča, ponudil najvišji znesek po 2. tč. tega razpisa ter postavil najugodnejši rok za začetek in dokončanje graditve. 4. Varščina za udeležbo na natečaju znaša N din 5.000,00.—. 5. Ponudbe je vložiti pri odseku za gradbene in komunalne zadeve SO Radovljica v 15 dneh po objavi v časopisu; pri istem organu je moč dobiti tudi ustrezne podatke oziroma zazidalni načrt. paj s Spodnjo Belo. Drug problem pa je cesta. Približno 2 kilometra dolg odcep od glavne ceste do vasi bi morali na novo urediti. Upajo, da se jini bosta tudi ti dve želji počasi uresničili, seveda ob njihovi vsestranski pomoči. J. Košnjek Blato na trafiki Kdo je odgovoren za red pri odkupu živine v Radovljici? Kmetijska zadruga Jelovica odkupuje vsak drugi ponedeljek v Žirovnici živino za zakol. Tehtnica je sredi vasi ob cesti poleg pošte, trgovine, mesnice in trafike. Tja pripeljejo kmetje živino iz desetih vasi krajevne skupnosti Žirovnica, poleg tega pa še iz Potok, Koro>ke Bele in Blejske Dobrave. Zato je vsak drugi ponedeljek podoben živinskemu sejmu. Kmetie, ki pripeljejo živino za odkup, privežejo živino za bližnje p'olove in ograje, sami pa stopijo v krog ter ee pogovarjajo, dokler ne pridejo pri tehtnici na vrsto. Lastn:ki ograj se jezijo, ker jim živina trga lasene ograje. Pri tem so neka-' teri prestopili vse meje dostojnosti in je lani neki kmet iz objestnosti privezal mladega bika za kljuko vhodnih vrat trafike. Pred to trafiko je tudi v ponedeljek prišlo do žolčnega prepira. Kmetijska zadruga v dolgih letih odkupa živine sredi vasi Žirovnica ni uredila prostora za živino in ni postavila kole, za katere bi lahko kmetje privezali govedo in naposled niso uredili prostor za natovarjanje živine na kamion. Tu so izvori stalnih (in odvečnih) prepirov med tistimi, ki pripeljejo živino in lastniki ograj ter zemljišča v okolici tehtnice. Ker je trafikantka Strna-dova najbolj prizadeta, se je tudi najbolj jezila. Zaradi tega se ji je nepoznan nepridiprav kaj čudno maščeval. V ponedeljek zvečer je s svežim govejim blatom za-mazal okence trafike skozi katero Anica Medja prodaja časopise. Zamajal je tudi drugo okno ter zidove trafike. Lastnica je zadevo prijavila in drugi dan so si obla-teno trafiko ogledali jeseniški miličniki. Blato na trafiki je obenem blato na storilcu, ki si je takšno nizkotno maščevanje privoščil. Upajmo, da bo poleg mesarskega podjetja Jesenice in KZ Jelovica tudi krajevna skupnost storila potrebne korake, da se sredi Žirovnice napravi red. Jože Vidic 1. aprila Nagradno žrebanje Glasa Hkrati bomo proslavili dvajsetletnico izhajanja našega lista Čez 14 dni se bo v Podnartu zavrtel boben sreče. Med 100 naših naročnikov, ki bodo pravočasno poravnaii svoje obveznosti do lista, bomo razdelili 100 lepih nagrad, med njimi: avtomatični pralni stroj, motorni šro-tar, televizijski sprejemnik itd. Prireditev bo ob 19. uri zvečer v Kulturnem domu v Podnartu. Nastopali bodo plesni orkester Francija Puharja in pevci: Sonja Gabršček, Irena Kohont, Peter Ambrož in Rafko Irgolič. Zaradi velikega zanimanja za prireditev in zaradi reda v dvorani bodo v prodaji vstopnice po simbolični ceni 1 N-dinar. Vstopnice boste lahko zagotovili že vnaprej pri blagajni kina ali v trgovini v Podnartu. Morda še pojasnilo, zakaj bo letos žrebanje v Podnartu. Lani je bilo žrebanje v Železnikih, torej v loški občini. Letos je prišla na vrsto radovljiška občina, ker pa je bilo v Radovljici žrebanje že pred leti, smo se pač odločili za kraj, kjer je za Radovljico največ naročnikov na naš list. To je Podnart. Čez dober mesec bo poteklo dvajset let, odkar je izvršni odbor OF tedanjega kranjskega okraja sprejel sklep o ustanovitvi Gorenjskega Glasa. Zato bomo žrebanje v Podnartu izkoristili, da hkrati proslavimo ta skromen, a za naš list vendarle pomemben jubilej. DO PRIHODNJE SOBOTE JE ŠE ČAS, DA NAROČITE GLAS, PLAČATE POLLETNO NAROČNINO IN SE VKLJUČITE V NAGRADNO ŽREBANJE. Jesenice Dvojno delo Na občnem zboru turističnega društva na Jesenicah so ugotavljali, da je med društvom in skupščino premajhna povezava. Zaradi tega prihaja večkrat do nesporazu- mov. Kot primer takšnega nesporazuma so navedli, da so dali oboji v izdelavo »Panoramo Jesenic in okolice« ne da bi drug za drugega vedeli. Luč v vodi Barčice v obliI-5 hišic in cerkvice plavajo po vodi v Kamni gorici; »firbcev« ni manjkalo — Foto: F. Perdan Na pragu pomladi v Kropi in Kamni gorici Ko se januar preves* v drugo polovico, že zadlši po pomladi. V Kropi so stari ljudje pravili — tako pripoveduje Justin Ažman — da so se o sv Antonu (17. januarja) berači že spraševali, kje so zimo pifbili. O svečnici (2. februarja) so ženske med nogami zakurile: nič več niso kurile in kuhale v peči, ker je bilo že dovolj toplo, ampak so kuhale v kozici, ki stoji na treh nogah. Na večer pred Gregorjevim (11. marca) pa so že luč vrgli v vodo; v vigenjcih so zjutraj in zvečer že lahko delali pri dnevni svetlobi, nič več niso potrebovali umetne luči, zato so jo vrgl v vodo — in s tem se je pomlad dokončno začela. Običaj, ko so včasih »luč vrgli v vodo«, danes pa v Kropi in Kamni gorici otroci »barčice spuščajo«, po svojem nastanku ni kmečki, ampak obrtniški in delavski. Zdaj je že skoraj povsod izginil, le v Kropi in Kamni gorici se je trdovratno obdržal do današnjih dni. V Kamni gorici so mi ceio povedali, da so barčice spuščali še v času nemške okupacije, čeprav je bila v mraku že policijska ura in ne bi smeli biti zunaj. Mateja Sparovca iz Kamne gorice, ki hodi v 4. razred osnovne šole v Lip-nici in katerega barčico v obliki šmarnega križa je GLAS nagradil kot najpristnejšo in najlepšo, sem vprašal, od kdaj že spušča barčice. »Uh, že dolgo!« je odgovoril, njegov oče Valentin pa je pristavil. »Ko še hoditi ni znal, sem <*a prinesel sem, na Mlako. To je tradicionalni običaj, ki se ga ne sme opustiti. Spuščanje barčic je skoraj obvezno za otroke in (kot gledalce) tudi za odrasle, čeprav taga nikjer ne piše.« Da običaj ne bo izginil in da bi mu dali tudi turistični pomen, je Kovaški muzej v Kropi letos organiziral tekmovanje, katera barčica bo najlepša. Muzeju se je pridružil tudi naš list, ki je dve najlepši in najpristnejši bar-čici — eno v Kamni gorici in eno v Kropi — nagradil s knjigo Revolucija in umetnost. Sodelovanje GLASA - je t,"ko kaže — še bolj spodbudilo Kroparje in Kamnogori-čane, da so se z organizacijo prvega tekmovanja še bolj potrudili. Velik in duhovito napisan plakat, ki je v Kropi vabil na tekmovanje, v bistvenih izvlečkih objavljamo, saj bo zanimiv tudi za drn^e bralce našepa lista. Mi, po gnadi presvitliga ce- sarja ino po voli tiga bru-mniga, folka, rudarski, fuži-narski ino kovaški rihtar za Kropo, Kamna Gorico ino za čez Kolnico vsim tim brum-nim jungfercam ino jogram ino možovom ino ženam nastopno v ZAMERK ino NA ZNANJE dajemo: KokT je ena stara orenga, saj imajo tudi v tem leti na večer pred svetiga Gregorija dan ali na enajstega sušca 1967 v Kropi na Bajerju per Spodni fužini, v Kamni gorici pak pod Lipo v žlebu barčice v vodo za spustiti. Glid 1 — Vsak, kteri bo v Kropi barčico spu^U'i začel, se ima s svojo barčico ob šestih per Johanu (per Bo-lantusku) v ošta-iji za msl-dati. Za to gori poslavleni šJibar mu ima eno m.inuro za dati ino bačico v bukve za vpisati. GUcl 2 — T?.i M z ....."i^mi ino z numerami so ima'o na severni plati Bi'e"'a, firIH pak ob cosar~ki cesti vk'ip za zb--*»k s« Imajo glih *f>1rn v v-",l |X~r-*">.- n:a mprknfi. «*»«»**'»t»i p~'< klorida c-"-."f->--č v ijot'"'*, k?r in k^i'"-i o v vodo /i s1""''''1 ,>«i z enim rem°'»»*"i bol na sredo v*wf* nn-"--'';. GlH fi — b-r- začne in imajo lc-le najmanj pol ure v vodi biti in šele na cahen s irombo jih je vun za potegniti. Celi cajt ima fu-žinarska banda golant viže ino marše za špilati. Glid 7 — Posebna cesarska komisija ima vse barčice za ošacati, za ta narbolše dati, vsakej barčici, se pravi njenemu posestniku ,pak napisano priznanje dati. Glid 8 — Kranjske novice GLAS obetajo pak tudi nar-bolši ino najgorši barčici eno šenkungo za Kropo, eno pak za Kamno gorico dati ino pak eno zauber nadrukano pisanje na svitlo dati itd. Vse kaže, da se je običaj spuščanja barčic v pristnejši obliki in tudi bolje obdržal v Kamni gorici kot v Kropi. Letos je bilo v Kropi 16 barčic (9 hišic, 1 brunarica, 3 ladjice in 3 cerkvice), v Kamni gorici pa 26 (5 šmarnih kri-žev, 18 hišic, 1 brunarica, 1 kozolec in 1 cerkvica). V Kamni gorici imajo tudi boljše pogoje za spuščanje barčic: tekočo vodo v umetnih stru/jah, napeljano mimo hiš (včasih je poganjala mehove v vigenjcih). Barčice, ki so zaradi precej ozke struge (največ okrog dva metra) tudi znatno manjše kot v Kropi, spuščajo po strugi pred Kapdsom. Vsak jo da v vodo in jo pusti plavati s tokom približno 50 m daleč, potem pa jo vzame ven in jo nese ponovno na začetek »proge«. To precejkrat ponovijo; dva fanta v gumijastih škornjih pred mostom pri glavni cesti barčice lovita. V Kamni gorici jih navadno nimajo privezane na vrvici kot v Kropi, ker to ni potrebno. V Kropi pa jih pri-vežejo na vrvice in potem porinejo dalje na Bajer, vendar zaradi stoječe vode vsa stvar ni tako zanimiva. Prvotno niso poznali barčic v obliki hiš, ladij in podobnega kot danes. Najprej so na ploh dali smolnate kepe, jih zažgali in vse spustili po vodi. Takih »barčic« niso lovili in shranjevali. Tudi v staro coklo so dali smolo in jo zažgali. Prvotno je bilo to torej zelo preprosto. Potem so začeli s tako imenovanimi šmarnimi križi: na deski je postavljen lepo okrašen križ s številnimi sve-čicami, spodaj pa je pri nekaterih papirnat čolniček. Te barčice, ki smo jih videli le v Kamni gorici, so po pripovedovanju domačinov najstarejše; včasih so bile vse take, hišic in podobnega še ni bilo videti. Ker pa sta veter ali dež včasih svečke ugasnila, so v Kamni gorici nekako pred 70 do 80 leti začeli delati hišice iz papirja, lesonita, leskovih palic, tudi aluminija itd. Prvi so jih otrokom začeli delati Zupanovi (ki so izdelovali orgije). Zdaj te vrste barčic prevladujejo. Okna, vrata, razne druge odprtine in na strehi navadno ime lastnika so izrezani in prelepljeni s prozornim in barvastim papirjem* znotraj pa gori sveča. Te barčice so v Kropi znatno večje, ker je Bajer velik (za podstavek služi npr. lahko tudi cela polovica vrat). Upam, da bo pobuda Kovaškega muzeja v Krapi, ki je letošnje tekmovanje lepo pripravil, še bolj oživila star običaj in da si ga bo v prihodnjih letih ogledalo še več ljudi kot letos. A. Triler Cvetje iz blejski Sanjal sem hude sanje. V njih sem se preselil v lansko blejsko poletje. Bila je glavna turistična sezona in jaz, o gorje, sem bil inozemski gost, ki je prišel na počitnice! Z AMERIKANCI DO TOPLIC Na Bled sem prispel 19. avgusta skupaj s skupino ameriških kolegov, ki so bili namenjeni v hotel Toplice. Slišal sem jih, kako so se pogovarjali v udobnem Kompa-sovem avtobusu o blejskih lepotah, o blejskem otoku, gradu, čudovitih izletih v okolici. Pravili so mi, da imajo obljubljena prenočišča v hotelu Tcp'ice, s kopalnicami in stranišči ... Kar žal mi je bilo, da sem imel rezervacijo v glavni stavbi hotela Jelovica. Najboljša je pač živa rek'ama. Verjetno sem jim zarr.di ne-voščljivosti kar privoščil, ko v Toplicah niso dobili obljubljenih sob. Ljudje so se jezili in prerekali, da so bili vsi premočeni. Ker vrle Amerikance le nisem povsem razumel ,scm opazil le to, da so pobrali svoje kovčke, se vkrcali v razžarjeni avtobus ter cdšli ... Kasneje sem izvedel, da v ljubljanskega leva. V JELOVICI JE DRUGAČE »V Jelovici je drugače,« sem si mislili in samozavestno pokazal portir ju vse potrebne dokumente. Malo jih je pregledoval, nekaj vpisoval v knjigo, zmajeval in prikimaval z glavo na moja vprašania in — znašel sem se v PTT domu. Razjezil r# se nad neizpolnjeno obljubo, vendar sem se pravočasno spomnil, da sem si prišel na Bled spočit živce. Spomnil sem se na jezne, zariple Amerikance, ki so se sami kaznovali, ko so prepustili drugim užitek nad naravnimi lepotami Bleda. Popolnoma pa sem se pomiril, ko sem izvedel od drugih gostov v PTT domu, da so tudi njim obljubili nastavitev v glavni stavbi hotela Jelovica. Pričel sem spoznavati, da imajo Jugoslovani kaj čudne navade ... PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA ... Prvo dopoldne svojega bivanja sem doživel nenavadne reči. Peljal sem se z izvoščkom okoli jezera, s čolnom na otok. , Nič posebnega. Plačal sem v redu. Vsaj mislil sem, da sem. Ko sem kasneje pred zaprtim igriščem za tenis povedal domačinu cene, se je prijel za glavo in me podučil, da se izvoščki in čolnarji ne drže cen, ki so predpisane ... Nekaj nevšečnosti sem kas- Viljem Velikogna je presenečen vzkliknil: »Ali ima naša lovska družina tako krasne lovske čuvaje?« Te dni po svetu Indonezijski zunanji mini-ster za informacije Diah je v četrtek sporočil, da bodo splošne volitve 8. julija prihodnje leto. To bodo druge splošne volitve v Indoneziji. Hkrati je tudi potrdil, da se je Sukarnovo zdravje poslabšalo. Povedal je tudi, da predsednik Sukamo niti formalno ni več šef države in da so ga o tem uradno obvestili. Niso pa resnične novice, da je Sukamo v hišnem priiporu. O tem ali bodo Su-kamu sodili bo odločil vršilec dolžnosti predsednika republike Suharto. V sredo je predsednik ZDA Johnson skušal obračunati s kritiki svoje vietnamske politike. Govoril je pred domovoma kongresa države Tennessee. Hkrati je tik. pred odhodom na otok Guam povedal kakšni so vojaški pogledi vietnamske intervencije. Opozoril je, da se ZDA ne nameravajo odreči sedanji politiki. Predstavnik brazilskega pravosodnega ministrstva je izjavil, da bodo nacističnega zločinca Franza Stangla najbrž izpustili, namesto da bi ga izročili Avstriji. Dejal je, da zločni po brazilskih zakonih zaistarajo po dvajsetih letih. Zato mora Avstrija dokazati, da je Stangl zagrešil zločin v minulih dvajsetih letih. ne je doživel še na parkiranem prostoru, na mini-golfu in pri Vhodu na grad. Bil sem že utrjen od prejšnjih izkušenj, tako, da sem pričal vse skupaj pripisovati folklornim običajem tamkajšnjih ljudi. kdor Caka, dočaka Na kosilo sem se podal v restavracijo hotela Park. Kaj hočete, sem pač malo samosvoj. Kosilo sem naročil a la carte ter čakal in čakal. Minila je ura, seveda sem se vmes večkrat pritožil, ura in pol. Gostje za mizami so se menjavali. Po dveh urah sem prišel tudi jaz na vrsto. Vsa stvar s kosilom bi me resnično spravila v slabo voljo, če ne bi spoznal, da sem pri vsem tem imel še srečo. Eden izmed gostov mi je namreč razložil, da je treba včasih čakati še dlje — dokler ne pojedo skupinski in penzionski gostje. PRIJETNO POPOLDNE Popoldne sem preživel še kar prijetno. Toplo sonce me je zvabilo na kopališče in tu nisem imel res nobenih neprijetnosti. Kako bi jih tudi imel. opraviti sem imel le Član lovske družine Jesenice Viljem Velikogna je že dalj časa sumil, da je pomožni lovski čuvaj Filip divji lovec. Viljem je namreč že pred petimi leti po krvavih sledovih ugotovil, da Filip ni samo lovec, ampak tudi divji lovec. Zal ga je takrat prehitela noč in neznanec se mu je izmuznil, krvave sledove pa ni mogel slediti zaradi teme. Novembra preteklega leta je na Pejci, vsega deset minut hoda nad Jesenicami, počil strel. Viljem se je neslišno približal omenjenemu kraju in deset minut opazoval lovca Filipa, kako razse-kuej mlado srno. Tudi nahrbtnik je bil v bližini pripravljen za srnino meso. Pri tem delu ga je Velikogna zasačil.. »Ali ima naša lovska družina tako krasne lovske čuvaje!« je vzkilknil Velikogna in zahteval naj gre Filip takoj z njim na postajo LM na Jesenice (kar je tudi storil). Filip ga je nekaj časa prosil, naj ga razume ter se izgovarjal na majhno pokojnino. Ze ta zagovor kaže, da je Filip želel priti do mesa na cenen in nezakonit način. Pripomniti moram, da je Filip imel dovoljenje za odstrel dveh srn in da je tudi tisti dan obe odstrelil. Toda če lovec želi srno zadržati za domačo uporabo, jo mora plačati kakor to predvideva pravilnik lovske družine. Na Jesenicah se divjad plača po dnevni tržni ceni. Ce Filip s peskom in vodo. Da bi se jezil nisem imel vzroka tudi zaradi tega, ker sem šele čez nekaj dni zvedel, da blejska nadebudna mladež še vedno najde možnosti, da opazuje ljudi pri oblačenju v kabi-nafi? eC me je res kdo — naj mu bo ... Ležal sem na soncu ter se hahljal. Ti Blejci so res du-hovitneži. Spominjal sem se ženske srednjih let, ki se je pridušala v trgovini, da na Bledu nikjer ni mogoče dobiti kopalne obleke za srednjo postavo. Prav ji je, zakaj pa ni raje suha in majhna ali pa velika in debela! Tako pa naj kar sedi na klopci in opazuje kopalce! CEBULJA MALICA IN DOLARSKA VEČERJA Na terasi delikatese Trst sem naročil čevapčiča. Kaže, da res nisem imel sreče. Ne vem, sem morda posebno izbirčen ali pa se ne morem in ne morem navaditi na jugoslovansko življenje. Natakarica mi jih je prinesla brez kruha. Ko sem ji to omenil, mi je ponudila porcijo čebule več ... Dan sem zaključil pri povsem domači večerji v hotelu ne bi prijavil srne ,ki jo je raztelesil, ne bi plačal lovski družini odškodnine in bi lahko drugič uplenil še eno srno (ker za tisto v nahrbtniku ne bi nihče vedel). Februarja letos je zadevo že drugič obravnavalo disciplinsko razsodišče lovske družine. Kako je potekal lov se bomo seznanili iz zapisnikov disciplinskega razsodišča. Filip je v svojem zagovoru med drugim izjavil: »Nisem prepričan, če je bil srnjak ali srna. Ko je zalajal in odskočil, sem opazil ležati še drugo srno, ki se mi je zdela velika in primerna za odstrel. Hitro sem jo ustrelil, dokler je še ležala. Ko sem prišel do nje, sem opazil, da je majhna. Premišljeval sem, kaj bi naredil, da ne bi omadeževal družine, ker je bila srna majhna. Ker sem videl, da bom obe srni težko nesel, sem le-to raztelesil stran od mesta, kjer sem jo ustrelil...« Ker je bilo nekaj spornih vprašanj, je pretekli mesec odšla na mesto odstrela komisija, ki je ugotovila, da je Filip streljal na ležečo srno z razdalje 30 do 40 metrov. Iz komisijskega zapisnika posredujem najvažnejša dejstva: »Na opisanem mestu je bilo razvidno, da je bila srna res tam ustreljena. Iz sledov se je videlo, da je bila srna od tam prenesena 40 metrov naprej v še gostejše Toplice. Ko sem povečerjal in hotel plačati, mi je natakar kar zbudil domotožje, ko mi je svetoval, da naj plačam kar z dolarji. Iz žepa sem potegnil listnico in, o gorje, v njej ni bilo nobenega dolarja! Potem — POTEM SEM SE ZBUDIL Zbudil sem se in pričel premišljevati odkod takšne sanje. Kako, da sem se preselil v lansko poletje, letos v letu mednarodnega turizma? Spomnil sem se, da sem bral poročilo o napakah v prejšnji sezoni, ki so ga obravnavali na seji TD Bled v želji, da sc letos take stvari ne bi ponovile. Upam, da se ne bodo. _ P. Čolnar Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ sprejme: — 2 kv. kuharja-ice za hotel Grad Hrib — 1 skladiščnega delavca za trg. Delikatesa Pismene prijave sprejema splošni sektor podjetja Majstrov trg 11 10 dni po objavi razpisa. smrečje na mesto razteleše-nja. Tam pa ga je pri delu presenetil tovariš Viljem Velikogna. Tovariš Filip je prvi prekršek storil že s tem, da je streljal na srno ležečo v nepreglednem terenu, torej niti ni vedel kaj strelja. Na snegu je zabrisal sledove in čreva zakril. Namesto, da bi že iztrebljeno srno odnesel celo v dolino, jo je prenesel 40 metrov naprej v goščavo in tam odri ter začel sekati meso. Pred občinskim sodiščem v Skofji Loki se bo moral zagovarjati 19-letni S. M., vajenec tretjega letnika mehanične stroke AMD iz Škofje Loke. S. M. je 6. marca popoldne popival po gostilnah. Zvečer je sedel s svojimi prijatelji v gostilni pri Sokolu. Ker je družbo zamikalo, da bi se vozili z avtomobilom, se je S. M. odločil, da bo vzel avto iz delavnice AMD. Okoli 22. ure je šel ponj, potem pa naložil še svoje kolege. komunistov, ekonomskih problemih ter skoraj nič o ideoloških ter splošnih družbenih zadevah. Nikakor ni mogoče podcenjevati organizacijskega delovanja, vendar je kopica vprašanj s tega področja najbrž prevelika in je zato ostalo osnovnim organizacijam manj časa za ostalo dejavnost. Prav gotovo ne' kaže prezreti dejstva, da so osnovne organizacije najpogosteje razpravljale o članarini (nerednem plačevanju). Članarina je glede na višino kot problem že dalj časa, Komisija smatra, da je tovariš Filip s svojim dejanjem grobo kršil lovske predpise in je z ustreljeno divjadjo ravnal kot divji lovec.« Filipa so izključili iz lovske družine, toda pritožil so je na razsodišče II. stopnjo pri lovski zvezi v Kranju. Ker pa je po novih predpisih to zadeva, ki jo samostojno ureja lovska družina sama, je zveza vrnila zadevo v dokončno rešitev lovski družini Jesenice. Jože Vidic Odpeljali so se najprej v Selško dolino ,nalo pa še v motel Medno in na Bled. V Škofjo.Loko so se vrnili nekaj po četrti uri zjutraj in avto postavili nazaj v delavnico. Prevozili so približno 170 km, čeprav S. M. ni imel vozniškega dovoljenja. Med potjo so na kolodvoru v Škof j i Loki pri vzratni vožnji podrli posode za smeti in na avtomobilu napravili za približno 40.000 starih dinarjev škode. S. S. vendar so se razprave o njej začele pojavljati šele v zadnjem obdobju. Občinski komite na Jesenicah je sprejel sklep, po katerem plačujejo simbolično članarino v višini 50 S-din vsi tisti člani, ki imajo zelo nizke osebne dohodke. Občinski komite je izdelal predlog o reorganizaciji zveze komunistov v občini, o katerem razpravljajo na letni konferenci. O bistvenih vprašanjih, ki so se jih dotaknili diskutanti na konferenci, bomo poročali v naslednji številki Glasa. Jože Vidic Blagovnica »ASTRA« Kranj, Prešernova 10 razprodaja z 10 do 50%-nim popustom TV aparate, radijske aparate, tranzistorje, gramofone, centrifuge, sesalce za prah, električne iztepače, likalnike, jedilne pribore, razne gospodinjske predmete — moške in otroške srajce, žensko, moško in otroško perilo, pidžame, brisače prešite odeje, ženske nogavice in posteljno perilo. BLAGOVNICA »ASTRA« je odprta od 8. do 12. ure in od 15. do 18.30, v sobotah pa od 8. do 12.30. Vožnja s tujim avtomobilom (Nadaljevanje s 1. strani) Smelo utirajmo nova pota Saša Dobrila J* n o N Ji V J gorenjski kraj^ljudje 0 gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje O gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje Lo%stvo v komenški okolici (5) PANORAMA « PANORAMA • PANORAMA % PANORAMA © PANORAMA ® PANORAMA 9 PANORAMA « PANORAMA ® P Kotiček za gorenjske humoriste Pozdravljam akcijo za odkup Finžgarjeve hiše Tako je, tud' jaz sem zato, kar so sklenili učenci osnovne šole Toneta Čujarja, da se izvede akcija za odkup finžgarjeve rojstne hiše. Prepričan sem, da bo akcija ob podpori širše javnosti, šolske mladine, podjetij, kulturnih ustanov popolnoma uspela. Po vsem tem, kar se zadnje čase ugotavlja, govori, piše o potrebi odkupa Finigarjeve hiše, me preseneča in moti samo to, da je morala prav šolska mladina prevzeti to pobudo in se sprašujem, kje so tisti, ki vedo vedno toliko povedati o kulturni vlogi spomeniškega varstva, zato telim, da bi akcija mladih prebudila to pot vse »kultur-moharje iz spanja pravičnega«. Kakor vedno je tudi to pot za uresničitev akcije odkupa hiše glavno vprašanje, kje in kako dobiti denar, kajti vse dosedanje razpoložljive sklade je odnesla več ali manj poplava. No, jaz mislim, da zaradi denarja ne bo prevelikega vprašanja; res je, da smo sem pa tja zapravili brez •haska« kakšno večmilijonsko vsoto za zgraditev nerentabilne jabrke al' pa šole, no za Finžgarjevo hišo pa upam, da nam bo uspelo po dolgem času in to »pod svobodnim soncem« zbrati oziroma dobiti denar. Malo denarja bodo nabrali šolarji, mal' denarja bodo odstopili vodilni od svojih vikend hišic, ta ali oni gospod (bivši tovariš) bo odstopil od svojih otrok, katere štu- Gidna kratica (Nadaljevanje] Se v 19. stoletju j*^-! s konji lončarske izdehjj^nez Gašperlin z Gmajni*^ domače Križelnov. Pc^jvem izročilu takrat na C Še ni bilo mostu, zatfj^'bilo-treba voz s konji Prijati z brodom čez Savo. K^jem so zavezali oči, nis° bali. Ce so vozili pf* ffstu, so z brodom prep*! robo čez Savo tam, kje.'* vas Brod; od tod ■ j ime. Tudi Franc Sršen ^ domače Zahlevnikov tajnice, je vozil že v&d fCako je bilo z vožnjo, V. •. yOve' dal njegov sin Lm* tjf mu je po očetovem pr£ Rovanju ostalo v spore* (p so vozili na Dolenjk je bilo voz prav tako trebsf peljati čez Savo. Broč^ s pil v Dolskem. Marsikje* bjji tu" di veliki klanci; N v0Z pripeljali na vrh.*%j Pa je spet peljal s»? ^ev" nikov oče je vd t^' v Trst. S konji je h* M dni> Navadno je nazajpe~ ljal blago za \rd\ Tak0 je bilo tudi z dt^ii, Pre" vozniki so imeli ^ V P°~ vsod, kamor so vozili, poznane ljudi, pri katerih so prespali in nakrmili konje; večkrat pa so vozili kar vse noči. Med obema vojnama je vozil tudi Janko Juhant, po domače Cerdakov z Gmajnice, pa Tone Gašperlin, po domače Križeljnov z Gmajnice (vnuk Janeza Gašperlina) in drugi. Vožnja ni bila preprosta in brezskrbna. Marsikaj neprijetnega se je včasih zgodilo, posebno po prvi svetovni vojni, ko je bilo veliko ljudi brez zaposlitve in je marsikateri gledal, kako b i drugače prišel do denarja. Tone Gašperlin je bil pomotoma ubit, ko se je s praznim vozom vračal domov. Ker je izgubil suknjič in v njem denar, ga je — -ko je izgubo opazil — šel iskat po poti nazaj. Srečal je gosposkega človeka in ga vprašal, če je kaj videl njegov suknjič in de-nai\ človek je bil naglušen m je razumel, da on hoče denar, zato ga je ubil. To je bilo v avgustu 1922. leta. V Jutru je pisalo, da je ropar ustreljen, čez nekaj dni pa je Slovence razkril, kako nesrečen primer je bil to. Vozniki so vozili lončarske izdelke daleč okoli, z njimi pa je šel prodajalec, da je prodajal po trgovinah. Kar niso prodali po trgovinah, je voznik razložil in šel domov, prodajalec pa je s košem prodajal po hišah. Veliko pa je bilo tudi takih, ki so samo s košem nosili po hišah in prodajali. Na Gori so stanovale sestre Juhani, po domače Ukove z Mlake. Vse tri (Micka, Meta, Frančiška) so ogromno izdelkov znosile po hišah vse naokrog. Največ je znosila Micka, ki je s tem toliko zaslužila, da si je zgradila hišo. Micka je nosila po hribovskih krajih in je večkrat dejala, da je nosila po takih hribih, da je Senturška gora v primerjavi z njimi ravno polje. S koši sta nosili tudi Ore-hovčevi dve z Gore, predvsem starejša, ki se je s tem preživljala, d.rije Petkov oče s Pcdboršta. Jurčkov Lo'ze s Podboršta in še mnogi drugi, predvsem pa žene lončarjev. Danes vozijo lončarji svoje izdelke samo še na sejme v bližini doma. Samo Orehov-čeva še nese s košem izdelke nekajkrat na leto. PRIMERJAVA MED LONČARJI Obdelovanje gline in izdelovanje posode sem opisal tako, kot delajo pri Markcu v Podborštu (pri Antonu Pir-natu). On sicer danes ne dela več vsega, kot včasih, vendar se pri njem najde še največja izbira različnih lončarskih izdelkov. Drugi lončar iz Podboršta je Ciril Stebe, po domače Slikarjev. Njegovo delo se od • Markčevega razlikuje v tem, da izdeluje največ cvetlične lonce, glino pa obdeluje na posebnem stroju. Ta stroj ima dva valja, cd katerih se eden vrti. Glina se da med ta dva valja, ki jo obdelata; na tem stroju jo je treba trikrat pre-gnesti. Tretji lončar v Podborštu jo Janez Stebe, po domače pri Mivcu. Tudi on izdeluje največ cvetlične lonce, dela pa tudi druge izdelke. On je pr- vi med lončarji, ki si je najbolj olajšal delo: ima stroj za gnetenje gline. Prvi med privatniki si je uredil tudi kolovrat na motorni pogon. Preko jermenice si je uredil tak pogon, da ima kolovrat približno enako število vrtljajev, kot če bi ga poganjal z nogo. S posebnim vzvodom lahko ustavi motor in poganja z nogo, če je treba. Lončarji predajajo svoje izdelke nevezane. Ce pa kupec želi, mu lončar izdelke kar na sejmu zveze z žico, da je posoda močnejša. Včasih je znal vezati vsak lončar, danes ne znajo več vsi. V Mostah je živel Miha Kos, po domače Smidov, ki se je pozimi izključno ukvarjal samo z vezanjem posode. Četrti lončar je Franc Rav-žanov. Izdeluje v glavnem kmečko posodo in cvetlične lonce. Prodaja redno na kamniški tržnici. Glino obdeluje z nogami, prav tako ima tudi kolovrat na nožni pogon. Peli lončar je doma na Gori. Piše se Jože Juhant, po domače Matjakov. Zdaj dela le še malo, ker ima slabo peč, namerava pa zgraditi novo. Izdeluje kmečko posodo in cvetlične lonce. Prodaja — prav tako kot ostali — po sejmih v bližini. LONČARSKO PODJETJE V KOMENDI »Lončarska produktivna za-. druga z o. z. v Komendi« je bila ustanovljena leia 1929. V začetku je štela 9 članov^ pred drugo svetovno vojno pa okrog 15 članov. Dolgo časa je bil njen predsednik in vodja Bremšak. Po drugi svetovni vojni se je zadruga osamosvojila in močno razširila. Zdaj je v njej zaposlenih 28 do 30 delavcev. Nekdanja zadruga je zdaj samostojno podjetje. Glino pridobivajo v mo-ščanskih gozdovih in za Že-jami. Vozijo jo Sršenovi z Gmajnice, po domače Zahlev-nikovi, Janko Juhant, po domače Cerdakov z Gmajnice, in Vrbanov z Malke (Jernej Jereb). Ivan Sivec (Nadaljevanje in konec prihodnjič) dira v inozemstvu, eno mesečno štipendijo (v devizah ali dinarjih vseeno), zmanjšali bomo število banketov, nekaj denarja se bo dobilo od prodanih traktorjev, ki stojijo brez rezervnih delov po zadrugah, prodali bomo lahko večjo količino bogato nakrmljenih rib s pomarančami, z vso skupaj nabrano vsoto pa upam, da bomo lahko ne samo kupili Finžgarjevo hišo, ampak bomo lahko celo pomagali financirati gradnjo nove prepotreb-ne avtomobilske tovarne »volkswagnov«. Pisal bi še in še pa bom raje počakal do konca, kako bo uspela ta akcija, do takrat pa na svidenje. Grega V petem razredu bero učenci odlomek iz Bevkove povesti Kaplan Martin Čedr-mac. Bero in bero in mislijo na sto drugih reči. Zunaj sije že pomladansko sonce. Sinička se oglaša. V nedeljo bo v Planici veliko tekmovanje. Markova a!ek in mami sta bila na drsalni reviji. Ka ko so vse te reči zanimive v primerjavi s kaplanom čedr-macom. Na tabli se vrste dispozi-cijske točke, po katerih naj bi nadebudni učenci sestavih obnovo berila. Marko, sodo ben učenec, se že razume na ktajšauje besed in zato prepisuje besede samo na pol. Učiteljica sedi za mizo. Ne bo pogledala prepisovanja. Popoldne dela Marko nalogo. Kar naenkrat ne zna več Elektrotehnično podjetje Kranj Gregorčičeva 3 razprodaja po sklepu DS naslednja osnovna sredstva: a) STRUŽNICO del. dolžine 1500 mm začetna cena 6000,00 N din b) LONČENE PEČI v razdrtem stanju začetna cena 50,00 N din za komad c) KOTLA ZA NAMAKANJE MOTORJEV 100 In 2501 začetna cena 180,00 N din za komad Osnovna sredstva si lahko ogledate vsak dan do 14. ure. Javna prodaja pa bo dne 23. 3. 1967 ob 10. uri. Na zalogi imamo tudi viške rezervnih delov domačih in tujih clektrogospodinjskih aparatov, katere lahko nabavite v naši prodajalni v Gregorčičevi ulici (pri avtobusni postaji v Kranju). razvozlati svojih stenograf-skih znakov. Na kavču leži očka in bere časopis. Marko: »Očka, kaj pomeni kratica KPLN?« Očka: »KPLN? Za KP bi vedel, LN pa res ne vem, kaj bi pomenilo.« Tudi mamica ne ve. Čudno res, da dajejo že v petem razredu take besedne neznanke. Po podrobnem izpraševanju o dopoldanskem delu v šoli, so nazadnje le odkrili, da je Markova kratica KPLN pomenila — kaplana. Darina Konc Miha Klinar: Mesta, cestni ra^cestJa Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestf? ® Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 9 Miha Klinar: Mesta, —'v— Domovina III. DEL 13 Združeno turistično, prometno in gostinsko podjetje »TRANSTURIST« razpisuje javno ustno li-citacijsko prodajo: lesene lope 12 x 6 m krita z rdečo opeko, ki stoji v Cerkljah nasproti gostilne Er-javšek. Licitacija se bo vršila 25. 3. 1967 v Cerkljah pred obstoječo lopo od 16.—17. ure za družbeni sektor od 17. do 18. ure za zasebnike. Pred pričetkom licitacije je treba predložiti 10 % kavcije od izklicne cene. »Elektro Kranj, distributivna enota Kranj prosi vse delavce, ki so bili zaposleni v letu 1963, a so po tem času odšli iz podjetja, da dvignejo razliko osebnih dohodkov.« »Ne bom se spozabljala!« si zatrjA ^rav čuti, da bi se Leh-mannu prepustila še ta hip, ko bi n^l pko obziren in cd obzirnosti naravnost plah, da si ne upa 4 |^°riti' kai šele govoriti o tem, kar že od trenutka, ko mu je ^ paslov, prav gotovo čuti, razmišlja in si želi. To dobro veš! Nisi sedemnajstič' ***fj Jena si* Seveda ve. Tudi Lehmann se je i \\ zaljubiti vanjo, saj bi ji drugače ne obljubil, da ji bo napisal1 ^i- In ti bi tega neizkušenega in zs'v-p Pet lct mlajšega fanta pustila izgorevati v utvari in samctf*y, Bi ne bila taka, kakor je bil Franc s teboj? »Ne, nikoli! Rada ga imam! Lju*«* J.' Ljubiš? Si prepričana, da ga ljtt#^«*UB0 tren"tna zaljubljenost? Čutna, že toliko let nepotešena* ^vznemirjenost? Rada bi zanikala glas vesti. Niti ne opazi ne, da je bil Kob.^ p da Lehmann ni ustavil avtomobila. Vest pa se oglaša naprej. Ce ga ljubiš, zakaj mu ne poveš vsega? O saj mu bo! A kasnejel Kasneje! Zakaj mu ne poveš, da imaš o:ro^a, ki je samo štirinajst let mlajši od človeka, ki hočeš biti nJV- Da, o otroku bi mu morala povedi f> kako? Bojiš še, da bi se njegova ljubezen je sploh resnična ljubezen pri priči ne ohladila, ko bi zvedel >fl velikega sina že imaš? Ne, ne boji se! Otrok je njena na»V> ljubezen. Njega ne bo nikoli zavrgla in zatajila. Ne, nikoli! »Otrok je moje življenje! Edino M Je vredno še večjega trpljenja in večje odpovedi!« Zaradi otroka se mora odpovedati vj; tudi Lehmannu! Ta odpoved ni lahka. »Slišite, gospod Lehmann!« se glas,težko iztrga iz nje. »Kje sva?« »Proti domu vas peljem.« »Proti domu?« ponovi Stefi in že opazi, da sta tik ped Kragu-ljevo kmetijo, in sliši lajati tudi K rs mil jeveca psa. »Je še daleč? Povejte, kje naj ustavim!« »Ustavile! Takoj ustavile!« Lehmann ustavi avtomobil. »Sva že tu?« »Da, da .. .-pravzaprav .. .<» Stefi od razburjenosti ne more najti besede, da bi Lehmanna odslovila. »Ne smeva dalj! Ne, smete z menoj domov! In morda je ... morda je bolje, da iztrgate iz svoje beležnice moj naslov in mi ga vrnete!« »Naslov?« zaboli Lehmanna njena zahteva, ki je ni pričakoval. »Da, bolje bo tako ... Veste, poročena žena sem . . .« »Vem. Povedali ste. Spoštujem vas.« »Tudi jaz vas! Vendar . . .« »Nisem samo žena. Tudi mati sem. Enajstletnega sina imam.« »Enajstletnega- sina?« »Da, novembra bo imel enajst let!« »Tako?« Lehmannov glas se ji zdi mračen, kakor da je nad njenim odkritjem do kraja razočaran. -Vidi ga, kako je stopil k avlomobilu, v sebi pa začuli bolečino, ljubezensko bolečino, ki se novi, komaj danes prebujeni ljubezni noče odpovedati. V grlu se ji nabira krik, da bi poklicala Lehmanna nazaj, a se mora premagali. Toda Lehmann se sam vrne od avtomobila. »Sin bo tega vesel,« ji porine v roke čokolado. »Ameriška je! Vojni plen! Italijani so bolje oskrbovani kakor mi.« »Ne zamerite mi!« mu seže v roko. »Pisal vam bom. Vseeno vam bom pisal. Temu se ne morem odpovedati!« »Pišite! O, saj ne veste, kaj mi . . .« umolkne, da bi ne izdala svoje ljubezni. »Dober, tako dober in pošten človek ste!« »Vi ste boljši! Ljubim vas.« »Ne, ne! Tega ne smete! Nesrečni boste! V nesrečo bi vam bila'« »Nesreča je usoda pesnikov, toda pesmi vam bom vseeno poslal, četudi bi jih potem sežgali!« »Ne bom sežgala! Počaščena bom. Hvaležna vam bom... A zdaj moram iti,« iztrga iz Lehmanaove roke svojo dlan in se naglo oddalji, da bi je ne premagalo in da bi mu ne planila v objem ... 8 Zasopla zaradi nepotešene sle in čustev, ki ji preplavljajo dnšd, odhaja Stefi proti vasi. Stopa v breg proti domu. Slopa tiho, da bi ne bilo slišati njenih korakov. Zadržuje dih v brozvetrni aprilski noči. Dih, ki se ji zdi glasen in sunkovit, Rada bi ga zaprla v grudi, nabrekle od poželenja, v še vedno dekliško lepe grudi, v katerih bije srce, bije glasno in naglo, kakor bi bil rad glasen in nagel njen dih, a ga zadržuje, kakor bi se bala, da bi razgibal brez-vetrno noč v sunkovit, v hiše in okna zaganjajoč se veter, prebujal ljudi in jih dvigal iz postelj k oknom gledat, ali so zaprta ali ne. In Stefi se boji, da bi koga ne prebudila. Boji se kakor mlado dekle, ki se je ponoči, ko so že vsi legli, odtihotapilo cd doma na ljubezenski sestanek in ki se zdaj tihotapi domov v strahu, da bi je kdo ne slišal. Po prstih stopi do okna, odstrani lepenko, ki nadomešča šipo (stekla še ni in le redkokatero okno ima šipe), seže v vdolbino, kamor »=krivajo« hišni ključ, ga otipa in počasi in previdno, kakor da bi bila tatica, dvigne in ga še bolj previdno vtakne v staro težko ključavnico, potem pa, ko ključavnica izdajalsko zaškrta, obdane in prisluškuje, če izdajalski škrt ni koga od domačih prebudil. Ve, da bodo zahreščala tudi vrata. Zato si jih ne upa takoj odpreti in odriniti, marveč razmišlja, kako bi storila, da bi vezne duri čim tiše zahreščale. Vsega tega bi ne počela, ko bi se vračala domov taka, kakor je bila odhajala zdoma. Toda vrača se drugačna, zaljubljena, s »prepovedano« skrivnostjo v srcu, ki bi jo po mnenju vseh »spodobnih« ljudi kot poročena žena in mati že skoro enajstletnega sina na bi smela imeti, niti pomisliti nanjo. To je podzavestno zakoreninjeno v njej, kakor je zakoreninjeno v njej, kaj je »spodbudno« in kaj je »nespodbudno«. In za ženo njenih let, za ženo v tridesetem letu, za poročeno, čeprav vsa zakonska leta varano in prevarano ženo, je »nespodobnost« že sleherna skrita in zatajevana zaljubljenost, sleherno hrepenenje po ljubezni, po človeku, ki bi ti bil v uteho in tolažbo po težkih letih razočaranja in nesreče in ki bi ti lahko vrnil najlepša čustva, ki jih moreš občutiti, in srečo, najlepšo in morda celo edino srečo, ki jo more človek v življenju doživeti. Tn tej sreči, za katero je bila ogoljufana, naj bi se odpovedala samo zato, da bi je drugi ne obsojali. »Ne, nikoli!« odpira vrata, počasi, milimeter za milimetrom, dokler niso odprta za širino njene postave in jih potem prav tako počasi zapre za seboj. Potem obrne ključ in posluša. Nobenega šuma ni slišati. Nikogar ni prebudila. Nihče se ni oglasil, kdo je v veži. Samo svoje srce sliši in dih, ki jo sili h kašlju. Peko, ki se ji zdi topla še od Lehmannove roke, položi na usta, potem pa na srce, kaker da bi ga hotela utišati. »Ubogi norček,« pravi srcu. GLAS * 8. STRAN GLAS * 9. STRAN GLAS pionirjev Delovni dan moje mame Učenci osnovne šole Lucljan Seljak so nam poslali tri prispevke, v katerih so opisali delovni dan svojih mamic. Poglejmo. Ko mama zjutraj vstane, hitro poje in hiti v službo. Vseh osem ur pridno dela v tovarni. Ko pride domov, skuha kosilo. Potem se loti dela. Zvečer skuha večerjo. Ko grem spat, ona še vedno dela. Včasih dolgo gleda televizijo. Drugi dan pa spet trdo dela. Vsak mesec dobi plačo za delo v tovarni. Dušan Draksler, 3. c Zjutraj zgodaj vstane. Potom pokliče še mene. Hitro vstanem in odhitim v šolo, ona pa dela ves dopoldan. Pomiva posodo, znosi vse iz trgovine, šiva, pere itd. Ko pridem iz šole, ji pomagam. Služba se ji začne ob enih. Vsak dan hiti v službo. Je trgovska pomočnica. Domov pride ob devetih. Potem se usede na stol in gleda televizijo. Vlasta Križnar, 3. c Moja mama ne hodi na delo. Doma opravlja vsa gospodinjska dela. Zjutraj, ko vstane, - takoj zakuri štedilnik. Potem skuha zajtrk. Po zajtrku pospravi stanovanje, nato pa kmalu začne pri- . pravljati kosilo. Po kosilu pomije posodo. Popoldne, ko ima čas, vzame šivanje in šiva. Zvečer pa zopet pripravi večerjo. V ponedeljek pere perilo. Ko je perilo suho, ga zlika. Imam zajčke, katere krmi moja mama. Franci Dolenc, 3. c Tako glasbo imam rada Kaj je glasba? Učenec iz petega razreda bi odgovoril takole: »Glasba je umetnost, izražena s toni.« To je že res, toda vsak je ne zna poslušati in ne zna je ceniti. Vsi pa ne poslušamo radi' samo resno glasbo in vsi tudi ne zabavno glasbo. Jaz se najbolj navdušujem za beat-muziko. Zelo rada poslušam tudi popevke s hitrim ritmom. Od pevcev mi Tako vendar ne gre »Oprostite, da se vmešavam v vaše delo, vendar sem zdaj že dvakrat opazila, da ste v Glasu pionirjev objavili skrajšano pravljico, ki je bila na sporedu RTV v oddaji Lahko noč, otroci: sobota, 28. 1. — SNEŽENI MOŽ, sobota, 25.2. — MALA RDEČA VEVERICKA če je ta stran namenjena samostojnemu ustvarjanju pionirjev, potem takih obnov ne smete objavljati.« Tako nam je pisala Tanja Rahonc iz Biten j in mislimo, da ima popolnoma prav. 2e večkrat smo vas opozorili, da pošiljate samo svoje prispevke. Tako, da bi se podpisovali pod izdelke drugih, vendar ne gre. To ni lepo. Mislimo, da smo vam s tem, dragi pionirji, dovolj povedali. Urednik je najbolj všeč Liti Tony, od pevk pa Rita Pavone. Katero vrsto glasbe poslušam, je odvisno od mojega razpoloženja. Kadar sem vesela in vedra, najraje poslušam hitro glasbo. Ce pa sem bolna, mi je več do resne glasbe. Takrat rada poslušam opero, ker je že vse tako mirno in sem sama. Moja najljubša instrumenta sta kitara in boben. Zal nimam niti enega niti drugega, vendar si jih močno želim. Ce poslušamo glasbo se s tem zabavamo. Vendar moramo pesem znati poslušati, tako da se vanjo vživimo in ne mislimo na nič drugega. Tako nam postane najbolj zoprna opera priljubljena. V ta namen so prirejeni razni pevski festivali in zgrajene operne hiše. Bolj podrobno se z glasbo ukvarja tisti, ki ima posluh. Tega pa nima vsakdo. Tudi jaz ga nimam. Kljub temu pa vseeno rada pojem. Silva Ros, 7. b Preddvor Os. šola Matija Valjavec Prvi pomladanski doživljaji Zima se poslavlja in prihaja pomlad. Vsi smo že jezni na zimo, posebno na muhasto. Zato si želimo pomladi. Nekega dne sem šel v ho-sto po palico za lok. Med potjo sem opazil rožico, podobno trobentici. Ogledoval sem in ogledoval ter dognal, da je res trobentica. Ta dogodek sem domačim takoj povedal. Trobentice sem za tem videl še večkrat. Zadnjič pa sem se vrnil prej iz šole, ker nam je pouk odpadel. Vsi domači Hudičev boršt Kar poglejte na gore in videli boste goro, ki ima gozdiček, okoli njega pa golicavo. Stari ljudje pripovedujejo, da sta se nekoč dva kmeta prepirala za mejo v gozdu. Kregala sta se za eno samo drevo. Eden se je razjezil in rekel: »Peklenšček naj vzame gozd in na vrh gore naj ga nese.« Skregana sta odšla domov. Ponoči je res prišel vrag, dal je gozd na ramo in ga odnesel na goro. Ko je prišel na sredo gore, je začelo na Jakobu zvoniti dan. Saj vesta, da takrat peklenščku zmanjka moči. Zato je gozd odložil in stekel v dolino. Po poti je močno rjovel, ker ni prišel do vrha. Drugi dan sta kmeta videla, da gozda več ni bilo. Bilo jima je žal, ker sta se prepirala. Sklenila sta, da se ne bosta nikoli več. Gozdiček je še sedaj sredi gore in je videti kot krpa ali zaplata. Zaradi tega se gora imenuje Zaplata, gozdiček pa je tedaj dobil ime Hudičev boršt. Cvetko Zaplotnik, 3. a, Preddvor Osnovna šola Matija Valjavec so bili še v šoli. Zato sem takoj splezal na balkon in tam odložil bundo ter aktovko. Potem pa sem kar skočil z balkona. Moram priznati, da sem se sam sebi smejal, ko se mi je vse lepo posrečilo. Potem pa sem nekaj časa sedel na soncu in se grel. Tedaj sem zagledal na drevesu mačice. Sklenil senii da jih bom natrgal. Prišel sem do drevesa in začel plezati. Toda neka veja je bila le prešibka. Odlomila se mi je in če se ne bi držal z rokami za vejo, bi gotovo štr-buknil na tla, in to v trnje. Toda brez posledic ni šlo. Pošteno sem se udaril po bradi in ugriznil v jezik. Nato sem splezal z drevesa, na mačice se še spomnil nisem. V nedeljo popoldan sem šel na ravnino streljat z lokom. Dvakrat se mi je strgala tetiva, in "Se vse puščice sem pogubil. Nato sem zlomil palico in jo zagnal v grmovje, ostalo vrvico pa sem dal sosedovemu Francetu. Tedaj sem zagledal rumenega metulja. Pognal sem se za njim, a ga nisem več dosegel. Bil je rumeni metulj, mislim, da je bil citronček. Bil je prvi znanilec pomladi. Tedaj že vem, da je pomlad pred vrati in da bo kmalu prišla. Tine Klanjšek, 6. a -Preddvor Osnovna šola Matija Valjavec Ptička Ptička vesela na okno se usedla, je zažvrgolela in odletela na bližnje drevo, Skakala je z veje na vejo, si pesem je pela in potlej odletela v širni je svet. Goranka Sire, 4. b, Kranj Osn. šola France Prešeren HLAČKO, KJE PA SI * SI šE ŽIV? IZ STENE LADJE SE DE, KOT 81 TRENIL, PRIPELJALA ČISTO UPORABNA POSTELJA. /SA3 JE MEHKEJ^V (SA KOT MOJA J \ DOMA.' ^/ ^ NAJBRŽ """N /JE TAKO MODERNA, (DA 30 SPLOH NI TRE« \EA PCKTIliATh— , TO SEM ISKAL! NAVODILA ZA VŽIG IN START. TRE8A NI NIČ DRUGEGA KOT.„ POTEGNITI ZAGOfcN KLJUKO IN OBRNI* JI SPODNJO .„ IN NAS BO V IRAKU. ilSKA.JAZBl KAR. P01SKUSU. 1- Kakšne barve naj bodo stene? Nič ni večnega. Tudi vaše stanovanje od časa do čaisa zahteva, da se mu barve obnove. Kakšne barve naj bodo stene, se sprašujete tudi takrat, kadar vam kaže, da se boste kmalu vselili v novo hišo oz. stanovanje — v stanovanje, kjer še zevajo gole, nepobarvane stene. Danes dobimo na tržišču že celo množico raznih barv — dobre in sumljive kvalitete, vse mogoče vrste raznih tapet, od papirnatih, ki jih moramo z lepilom nalepiti na stene, do samolepljivih plastičnih tapet, ki so neuničljive vsaj nekaj let. Najbolj obstojne in zadnjih nekaj let posebno v modi pa so razne obloge iz klinkerja, fasadne opeke in lesa. Torej, vrnimo se k barvi sten. To je stvar osebnega okusa, alti pa dekoratorja. Meni se zde najlepše bele stene, bele s sivkastim nada-houi ali pa slonokoščene barve. V takšnem prostoru je vse videti lepše — tudi ljudje. Razen tega postane prostor svetlejši in na videz večji. Lastna jim je tudi neka večna modernost. Druge barve, ki so elegantne zavoljo umirjenosti so vse beige barve. Lepa je sivo-beige barva. Nevtralna je tudi siva, vendar morda predolgočasna. Ni Obleka Iz lahkega volnenega blaga za vitke postave. Spredaj je v pasu rahlo nagubana. Z različnimi dodatki jo lahko nosite skoraj za vse prilike dolgo tega, kar je bila priljubljena kombinacija temnih in svetlih sten, moderne so bile gozdnato zelena, čokoladno rjava in črna barva. Vendar nas temne stene utesnjujejo. Za dnevno sobo se mi zde neokusne jabolčno zelena, svetlo modra in roža barva — morda pa jih kdo prenese v spalnici. Kadar barvamo stene stanovanja, pazimo tudi na to, da bodo barve v vseh prostorih skladne. Da ne bi preveč razmišljali in ga nazadnje še kje »polomiili«, ni slaba misel pobarvati vse prostore enako. V kuhinjah in jedilnicah se izogibajmo rumeni barvi, kar lahko povzroča povraćanje. Če ljubimo žive barve, ni slabo pobarvati nekaj sten cinobra-sto rdeče. Klinker (prepeka) — to so keramične ploščice brez lošča, ki se polagajo na steno podobno, kot emaj- Recepti POMARANČNA TORTA Biskvitne oblate ovlaži z mlečno mešanico (1/8 litra mleka, žlica sladkorja, tri žlice ruma), nato namazi s pomarančnim džemom in še s sladko stepeno smetano. Namazane oblaie polagaj drugo na drugo toliko časa, da vse porabiš. Tako nastalo torto namažeš s stepeno smetano še povrhu in ob strani. Potrebuješ 1/2 litra sladke smetane. Pomarančni džem 1/2 kg pomaranč ter 1 limono narežeš v kolobarčke (vse t lupino vred), dodaš 1.5 litra vode in pustiš stati 24 ur. Naslednji dan to maso zavreš ter jo pustiš vreli pol ure. Nato jo zopet postaviš na hladno za 24 ur. Potlej dodaš sok 2 limon, vso maso stehtaš in dodaš prav toliko sladkorja. Nato to zopet zavreš in pustiš, da vre 30 minut. Deni v kozarce, jih zaveži s celofanom ter v navadnem loncu z malo vode na dnu zavri, nato ohladi na robu štedilnika. Tega džema je za več tort in se ne pokvari. Torta pa je zelo okusna in osvežujoča. KORENTEVI PIŠKOTI 1 kg meke 1/2 kg masti 1/2 kg korenja 2 žlici sladkorja 1 dkg kvasa marmelada Iž moke, masti, nastrganega korenja, sladkorja in kvasa napravi testo. Zvaljaj ga do debeline, primerne za piškote in izrezi s kozarcem ali z modelom za krofe kroge, na sredino vsakega kroga daj marmelado, prepogni in z vilicami pritisni piškot ob robu, da marmelada ne izteče. Nato speci. Mirane keramične ploščice za kuhinjske in sanitarne obloge. Dobimo ga lahko v različnih barvah: v temni, skoraj črni grafitni barvi, v barvi opeke in emajliran klinker v raznih odtenkih zelene in rjave barve. Lep je bel klinker. Včasih lahko najdemo tudi že ornamenti-ranega. Največ ga uporabljamo za oblogo sten v predsobah, hodnikih in dnevnih sobah. Fasadna opeka Fasadno opeko imenujemo opako boljše kakovosti, pri kateri morajo biti vsi robovi nepoškodovani in pravilni. Zid navadno oblagamo s fasadno opeko tako, da leži opeka na svoji večji ploskvi. Zveza, ki je najbolj v rabi, je običajna opečna zveza, pri kateri polagamo opeko po svoji vzdolžni večji ploskvi v ravne vrste in te vrste po-miikamo ?a polovico opeke. Pri polaganju posameznih vrst ali »šar« opeke je potrebno vlagati letvice, da se tako izoblikujejo lepi horizontalni skladi. Polaganje mora biti izvedeno zelo natančno, drugače je stena grda. Opeko polagamo lahko tudi v vzdolžni manjši ploskvi ali pa celo poševno na ravnino zidu. S tem in z uporabo različnih opečnih zvez lahko dobimo najrazličnejše vzorce. Pri nas dobimo fasadno opeko samo v naravni rdečkasti opečni barvi. Z njo lahko obložimo kakšno steno dnevne sobe. (Romantičnim in nežnim ženskim dušam se bo najbrž zdelo, da s tem dobi soba malce preveč grob in »moški« karakter). Pot do visoke starosti Ali res živimo samo polovico možnega življenja? Dežni plašč iz fmpregnirane-ga najlon-crepa v eni izmed živahnih modnih barv (rumeni npr.) (nadaljevanje iz 17. številke) Poprečna starost vseh, ki so bili v zadnjih osmih letih v institutu oz. »naselju starih ljudi« je znašala 82 let. V tem času je bila smrtnost med tistimi, ki so jih zdravili z Gerovitalom le 3 %>, med tistimi, ki so uporabljali hormone in vitamine 16% in med tistimi, ki niso jemali ničesar 27 %. Poskus z 20.000 delavci in intelektualci 1 Neki francoski zdravnik je dokazal, da novokain razširja krvna telesca in uravnoveša vegetativni živčni sistem. Ko so romunski zdravniki začeli zdraviti stare ljudi z nevokainom, se je pokazalo, da razen tega vpliva to zdravilo tudi na splošno počutje bolnika — na barvo, živahnost, spomin, spodbuja življenjsko voljo. Tako so začeli »zdraviti« starost. Dr. Ana Aslan pravi, da s tem spodbujajo obnavljanje celic, predvsem na površju kože. Gube se zmanjšujejo, lasje se spet obarvajo, krepijo se mišice in podobno. To so rezultati »zdravljenja« prek 7500 pacientov v 15 in več letih. — Toda, kakorkoli so zanimivi in celo senzacionalni posamezni primeri — je izjavila dr. Aslanova — so nas v institutu vedno bolj zanimali množični poskusi. Tako smo napravili poskus z novokainom na 20.000 delavcih in intelektualcih, starejših kot 45 let. Po dveh letih so ugotovili, da se je število običajnih bolezni zmanjšalo in da so se povečale fizične in psihične delovne sposobnosti pri vseh, ki so v tem poskusu sodelovali. Na staranje in na vse bolezni, ki ta proces spremljajo, lahko vplivamo, je na osnovi teh izkušenj izjavila dr. Ana Aslan. Staranje lahko zavremo, tako s posebnimi higienskimi ukrepi, tudi običajnimi, vsakodnevnimi, kakor tudi z zdravljenjem. To pomeni: aktivno človeško življenje lahko podaljšamo. Staranje začne zgodaj Institut v Bukarešti skuša priti do lastnih mnenj in pogledov na staranje. Tudi tu so med drugim prišli do enakih rezultatov kot v mnogih tovrstnih centrih po svetu: da namreč število let ne ustreza starosti posameznega človeka. Pomeni torej, da koledarska in biološka starost nista ena in ista stvar. — Z znanstvenega stališča —- pravi dr. Aslanova — nas predvsem zanima biološka starost. Dosedanja proučevanja v institutu so pokazala, da vitalne funkcije človeškega organizma začno pešati že med 25. in 30. letom. Ugotovili so na primer, da so mladeniči, ki so postali negibljivi, utrpeli izredno velike fiziološke in presnovne spremembe, kot denimo: mlahavost mišičja, pomanjkanje volje in podobno. V institutu proučujejo zato elastičnost kože, moč imšic, delovanje živčnega sistema, psiho-teste in podobno pri starih in mladih ljudeh. Pazijo na fizični videz in reflekse starih in mladih ljudi in rezultate med seboj primerjajo. Razen tega uspešno zdravijo težke primere posameznih obolenj, ki so zelo redka in nenormalna za starost pacientov. (nadaljevanje v prihodnji številki) SOBOTA w 18. marca 1967 OGLASI IN KRONIKA GLAS * 12. STRAN Kmetovalci Odkupujemo vse kmetijske pridelke in prodajamo krmila za živino, prašiče in perutnino, semena, umetna gnojila in ostali reprodukcijski material. Skladišče na Koroški cesti (pri Kernu) je odprto vsak dan od 10. do 14. ure, ob sredah pa od 10. do 12. ure in popoldan od 14. do 16. ure. Kmetijsko živilski kombinat Kranj — Kooperacija Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega in skrbnega moža in očeta Alojzija Bogataj ključavničar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli so-žalje, mu poklonili cvetje, ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem sosedom, ki so nam pomagali v težkih žalostnih dneh. Žalujoči: Bogatajev!, Kavčičevi in Globočnikovi Britof, 17. marca 1967 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre mame in stare mame Marije Sajovic Iz Struževega 13 se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se vsem vaščanom zlasti družini Krtovi iz Struževega. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Blaju za pogrebni obred. Prav iskrena hvala vsem, ki so našo mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Sajovičevi in Markljevi Kranj, 16. marca 1967 Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 19. marca ob 10. uri URA PRAVLJIC — Kekec in Mojca PONEDELJEK — 20. mar. ob 16. uri Agatha Chri^tie: MISNICA za TOREK POPOLDANSKI TOREK — 21. marca ob 19.30 Agatha Christie: MISNICA za red PREMIER-SKI Amatersko gledališče »Tone Čufar« na Jesenicah SOBOTA — 18. marca ob Loterija Poročilo o žrebanju srečk 11. kola, ki je bilo dne 16. marca 1967 Srečke s so zadele končnicami dobitek N din 80 10 90 20 130 100 18920 1.000 11 6 31 10 81 8 69191 600 972.71 600 047061 8.000 763041 8.000 332 40 0B752 1.000 2C342 400 72572 600 96692 2.000 33 6 34753 400 40373 400 44735 406 71943 400 329933 8.0x16 543403 8.000 832133 50.005 4 4 24004 604 51004 604 60124 604 78354 604 1060514 8.004 25 6 55 8 75 6 25305 600 39445 400 98475 ' 1.006 26 6 36 8 76 6 3446 200 05233 400 229636 8.008 563936 100.008 537 80 29477 400 73937 1.000 468937 10.000 882437 8.000 8 4 54168 604 86928 604 96148 404 454098 30.004 1055558 10.004 59 8 12899 400 385639 8.000 19.50 J. Knittel: VIA MALA gostovanje na Hrušici za abonma in izven NEDELJA — 19. marca ob 15. uri J. Knittel: VIA MALA za IZVEN Z ahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, stare mame, tete in tašče Marije Zemva (JANOVČARJEVE MAME) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh žalostnih dneh z nami sočustvovali, jo spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju, g. župniku, gospodarskim organizacijam, godbi, pevcem in sosedom. Prav vsem naša Iskrena zahvala žalujoči sinovi in hčere z družinami Smrtno ponesrečil pri delu V sredo se je v tovarni Kovinar v Kranju pri delu smrtno ponesrečil 31-letni Ivan Arhar, doma iz Zgornjih Bitenj. Po poklicu je bil strojni ključavničar in zaposlen v podjetju kot vzdrževalec strojev. Poleg drugih del je opravljal tudi manjša električna dela, menjaval je varovalke, žarnice in podobno. V sredo ob 13.15 ga je eden izmed delavcev poklical naj pride pogledat kaj je z žarnico, ki je pregorela. Delavec jo je namreč že prej sam poskusil zamenjati, vendar ni gorela. Arhar je začel pregledovati svetilko in pri tem držal za pločevinasto ohišje. Ker je bila masa svetilke v stiku s pretrgano žico faze, ga je začel tresti električni tok in si sam ni mogel več pomagati. Ko mu je delavec pri stružnici priskočil na pomoč in izključil električni kabel je bil Arhar že mrtev. S. S. Otroci zanetili požar V torek ob 11.30 se je pokazal rdeči petelin na kozolcu Antona Justina iz Smold-na 4 nad Škof jo Loko. Požar je popolnoma uničil kozolec, 3000 kg sena, kmečki voz in nekaj drugih predmetov, ki so bili tu spravljeni. Povzročena škoda znaša približno 800.000 starih dinarjev. Požar so zanetili otroci, ki so se z vžigalicami igrali na kozolcu in se je tako vnela slama. Gasilci iz Poljan so takoj prišli na kraj požara, vendar je bilo gašenje, zaradi pomanjkanja vode, otež-kočeno. — ss Prekratka varnostna razdalja • Na ljubljanski cesti v Kranju sta v četrtek ob 14.10 trčila osebni avto avstrijske registracije, ki ga je vozil Karel Weber iz Beljaka in dostavni avto NM 55-58, voznik Stanko Slapničar iz Tre-benj. Do nesreče je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje osebnega avtomobila, ki se je zaletel v dostavni avto. Materialna škoda znaša približno 500.000 starih dinarjev. Voznika nista bila ranjena. Mopedist zapeljal v zapornico V torek ob 17.40 se je zgodila v Lescah prometna nesreča, ki na srečo ni imela težjih posledic. Voznik mopeda Franc Hustelj iz Lesc je peljal za tovornjakom in verjetno ni opazil, da je železničar začel spuščati zapornice. Tovornjaku je uspelo prevoziti progo, medtem ko se je mopedist zaletel v drugo zapornico. Pri padcu je dobil nekaj manjših prask po obrazu. -sš Zahvala Ob britki izgubi našega dragega moža, o5cta in starega očeta Jožeta Kalan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ter nam izrekli ustno in pismeno so/alje. Še posebej se zahvaljujemo kolektivoma Planika in Tekstilindus obr. II ter upokojencem za petje. Žalujoča: družina Kalan in hčerka Ivanka z družino Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi mojega nepozabnega moža, zlatega očka, sina in brata Staneta Cof posestnika iz Dorfarjev se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih dneh z nami sočustvovali. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za pomoč, prečastitemu župniku iz Stare Loke g. Hribšku, gasilcem za spremstvo, darovalcem cvetja it; vsem, ki so našega nepozabnega Staneta spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Mici, sinko Stanko, mama in sestra Minka z družino Dorfarje, 15. marca 1967 Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Tajnika občinske skupščine 2. Vodje sanitarne inšpekcije 3. Medobčinskega urbanističnega inšpektorja 4. Referenta za gospodarske analize 5. Analitika za področje financ 6. Geometra Pogoji: pod 1. — diplomirani pravnik, — 10 let delovnih izkušenj; pod 2. — zdravnik, — 6 let delovnih izkušenj, 3 mesečno poskusno delo; pod 3. — visoka strokovna izobrazba, — 7 let delovnih izkušenj, — 3 mesečno poskusno delo; pod 4. — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — 3 mesečno poskusno delo; pod 5. — visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj, — 3 mesečno poskusno delo; pod 6. — višja strokovna izobrazba, — 4 leta delovnih izkušenj, — usposobljenost za samostojno delo na terenu, —t 2 mesečno poskusno delo. Stanovanja niso zagotovljena. Rok za priglasitev je 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z življenjepisom ter dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah na naslov Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Kranj. SALONITNA KRITINA, trd in mehak REZAN LES, ter ostalo stavbeno pohištvo Ljubljana VIŽMARJE 168 Zastopništvo za vozila Renault, Ford in Puch — Stroji — Rezervni deli — Bencinska črpalka — Služba za Vleko vozil dela podnevi in ponoči Franz Orasch Eisenkappel — železna Kapla, tel. 04238/221 Upravni odbor obrtnega podjetja »KOMUNALNI SERVIS« Jesenice razpisuje prosto delovno mesto: TEHNIČNI VODJA Pogoji: Tekstilni ali kemični tehnik z 2-letno prakso te stroke. Izpolnjevati mora tudi splošne pogoje. Osebni dohodek po pravilniku. Rok prijave do 15 dni po objavi. Prijavo je poslati pismeno z opisom dosedanjih zaposlitev, z navedbo šolske in strokovne izobrazbe na upravo obrtnega pedjetja »Komunalni servis« Jesenice — Gorenjska, c. Zelezarjev 5. Trgovsko podjetje »KURIVO« Kranj nudi: — velenjski lignit in premoge iz ostalih rudnikov v Sloveniji; — butan-propan plin; — gradbene materiale, vključno izdelke tovarne »Izolirka« Ljubljana; — blago dostavlja na dom. Se priporoča kolektiv. Čebula 2 do 2.20 N-din, jabolka 2.50 do 3 N-din, krompir 0.00 do 0.70 N-din. korenček 1.60 do 1.80 N-din, kislo zelje 1.80 N-din, kisla repa 1.40 do 1.50 N-din, solata 5 do 6 N-din, špinača 8 do 10 N-din, skuta 4 do 4.50 N-din, surovo maslo 16 do 18 N-din, med 13 N-din, orehova jedrca 26 do 28 N-din, suhe slive 5 N-din, rdeča pesa 1.40 do 1.60 N-din, redkvica 1.20 do 1.40 N-din. zaklana perutnina 12 do 13 N-din, živa perutnina 8 do 9 N-din, sveže svinjsko meso 12 N-din za kg; kaša 4 do 4.50 N-din, ajdova moka 2.60 do 3 N-din, koruzna moka 1.80 N-din, je-šprenj 2.60 do 2.80 N-din, oves 1.20 do 1.40 N-din, proso 1.80 do 2- N-din, pšenica 1.40 do 1.60 N-din, celi orehi 3 do 3.20 N-din, fižol 3.50 do 4 N-din za liter; regrat 1 do 1.50 N-din, motovileč 1 do 1.30 N-din za merico; jajca 0.50 do 0.55 N-din. Ena beseda! En pojem! Villach — Beljak Vse za gospodinjstvo, industrijo, kmetijstvo. Mehanična delavnica. Za vas in za družino Rassati Antonio Trbiž — Tarvisio Via Roma 32 0 špecarija $ drogerija 0 papirnica % parfumerija Očiščene morske ribe v prodajalni pri nebotičniku Radio Selim i d t Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi BRAUN — SIXTANT Električni brivski aparat RADIO SGHM1DT Klagenfurt — Celovec velika trgovina za male ljudi Poljedelski stroji, traktorji — novi in rabljeni Hans Wernig Klagenfurt — Celovec Paulitschgasse 8 SAP TURIST BIRO — LJUBLJANA vabi na zanimive izlete z avtobusom: — Spomladanski velesejem -i MILANO — od 20. do 23 aprila. Prijave do 8. aprila. — MADŽARSKA — AVSTRIJA od 21. do 23 aprila. Prijave do 31. marca. — FERRARA — RAVENNA — SAN MARINO — RIM — NAPOLI — SORREN-TO — CAPRI — FIREN-ZE — BOLOGNA od 27. aprila do 4. maja. Prijave do 10. aprila. — TRST — RAVENNA — SAN MARINO — FIREN ZE — BOLOGNA — FERRARA — PADOVA od 29. aprila do 1. maja. Prijave do 10. aprila. — Mednarodna razstava obrtništva — FlRENZE -od 29. aprila do 2. maja Prijave do 10. aprila. Blagovnica "fisha „ Kranj Plastika, guma, I galanterija, ter gospodinjski predmeti Obiskovalci drsalne revije imajo pri elektro-radioaparatih poseben popust £MAoMATZI Nasproti Stadtthealra Klagenfurt — Celovec, Theaterplatz 1 SOBOTA — 18. marca 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Petnajst minut z zabavnim orkestrom RTV Beograd — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Odlomki iz opere »Ero z onoga sveta« — 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Koncert orkestralne glasbe — 12.10 »Pravkar prispelo« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Mali koncert z deli naših mojstrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermeazo — 15.30 Iz arhiva našega Komornega zbora — Poročila poslušajte vsak dan ob 5.. 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. 16.00 Vsak dan za vas —17.05 Gremo v kino — 17.35 Ritmi Latinske Amerike — 17.45 Ljubiteljem beat glasbe 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sonata od baraka do danes — 18.30 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.35 Glasbene razglednice — 20.00 Minute s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.30 »Pokaži, kaj znaš?« — 21.30 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA 19. marca 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela tujih narodov — 10.45 Lepe melodije z orkestrom VVilli-am Gardner — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nedeljski koncert orkestralne glasbe — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Deset minut z orkestrom Boruta Lesjaka — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Humoreska tega tedna — 17.05 V svetu operetnih melodij — 17.30 Radijska igra — 18.19 Paganini — Liszt — Sarasate — Chopin — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 »Potujoča glasbena skrinja« — 21.00 Ura z jugoslovanskimi opernimi pevci — 22.10 Novosti za ljubitelje zabavne glasbe — 22.25 Mozaik jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Ustvarjalnost skladatelja Iva Pctriča PONEDELJEK — 20. marca _ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Tvvist — bossa - nova — surf in beat v izvedbi ve- likih zabavnih orkestrov — 9.45 Otroška igra s petjem — 10.15 Matija Bravničar s poti po ožji domovini — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Melodije, ki jih radi poslušate igra Ferry Souvan — 11.25 Mozaik zabavnih zvokov — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrata pihalna orkestra — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Poje pevski zbor »Grafika« iz Ljubljane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Izbiramo popevke in glasbo za ples — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Ponedeljkova srečanja s slovenskimi solisti — 22.30 Zabavni zbori — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči TOREK — 21. marca 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenske narodne pesmi poje Anica Čede — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Arije iz VVagnerjevih oper — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Kaleidoskop plesnih zvokov — 12.10 Nastopata domača ansambla — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Češki spevi in češki ples — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 1425 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbena razglednice — 20.00 Poja Ljubljanski komorni zbor — 20.20 Od premiere do premiere — 21.35 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Za ples igra orkester Courat Basie TELEVIZIJA SOBOTA — 18, marca 14.50 TV v šoli, 16.10 Prenos športnega dogodka (RTV Zagreb) — 17.55 TV obzornik, 18.15 Vsako soboto (RTV Ljubljana) — 18.30 Koncert za nori, mladi svet (RTV Beograd) — 19.15 Vas za nasipom, 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 2030 filmski pregled s svetovnega prvenstva v hokeju na ledu (Evrovizija) — 20.35 Zagreb 67, 21.30 Propagandna oddaja kolici. Gende Francka, Prešernova 12, Kranj 1391 Stanovanj* dam starejši« ma zakoncema brez otrok, za pomoč na vrtu in v hiši. Ponudbe poslati pod »Kranj« 1392 AVTOMOBILISTI, MOTORISTI prevleke za sedeže za vse vrste avtomobilov in motorjev, Vam izdela Bohorič, Kranj, delavnica — parkirni prostor za prodajalno »Sava« 1393 Sobico v okolici Kanjske gore vzamem za 5 — 10 let v najem ali prispevam k dograditvi hiše. Ponudbe poslati pod »Plačilo naprej« 1276 Prireditve Gostilna pri Milharju v šmartnem prireja v soboto, 18. 3. 67. zabavo s plesom. Za razvedrilo bodo poskrbeli »VISOšKI FANTJE« Vabljeni! 1361 Gostišče Zarja v Trbojah priredi v soboto 18. 3. 67. zabavo s plesom ob 19. uri, ierajo »šenčurjani« in v nedeljo 19. 3. 67. ob 16. uri, igra kvintet »STORŽIC«. Cenjeni obiskovalci naj oprostijo za preteklo nedeljo, ker ni bilo glasbe. Vabljeni! 1362 GLAS spoki SOBOTA — 18. marca 1967 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Teletom: redakcija 21-835, 21 860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12,— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-din — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Tekmovanje za »Zlato puščico V soboto in nedeljo občinsko tekmovanje v Kranju V soboto in nedeljo, 18. in 19. marca, bo v strelskem domu SD Iskra občinsko prvenstvo z zračno puško. Prvenstva se bodo lahko udeležili vsi tisti člani strelskih družin, ki so na podobnih družinskih prvenstvih ali v liga tekmovanju povprečno 80 odstotni uspeh. Vsekakor je tudi letos največji favorit tekmovanja Vinko Frelih, ki je v zadnjih letih že štirikrat zaporedoma osvojil to trofejo. Razveseljiva je ugotovitev, da se bo prvenstva udeležilo tudi nekaj članic. B. M. Občinsko prvenstvo Kranja v namiznem tenisu Masovnost in kvaliteta V organizaciji ŠD Krvavec iz Cerkelj in komisije za namizni tenis pri ObZTK Kranj je bilo odigrano občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Masovnost in kvaliteta med posamezniki sta bila več kot zadovoljajoča. Nastopilo je 95 igralk in igralcev, kar je več kot je bilo mogoče pričakovati. Le v konkurenci žensk je nastopilo manjše število igralk (9). Posebno razveseljivo je dejstvo, da so tudi manjši klubi dosegli lepe uspehe, kar se posebno tiče zmagovalca v posameznih kategorijah — Bec (Sava) v konkurenci moških B ter Brezarjeva (Cerklje) v konkurenci žensk. Med moškimi v A razredu Podnart: Danes občni zbor AMD Avto moto društvo Podnart, ki šteje 481 članov, bo imelo danes zvečer ob 19. uri v kulturnem domu v Podnartu svoj redni letni občni zbor. Poleg številnih članov in predstavnikov avto moto društev z vse Gorenjske mu bo prisostvoval tudi predsednik AMZJ Čedo Kapor. Pred občnim zlx>rom se bosta tov. čedo Kapor in predsednik avto moto zveze Slovenije ing. Vekoslav Jakopič pogovarjala s predstavniki avto moto društev Gorenjske o njihovih problemih. -š je brez konkurence zmagal član Kranja Novak, dočim je med mladinci zmagal Mrak (Triglav). REZULTATI — Moški A — polfinale — Novak : Luter 2:0, Bec : Pangerc 2:1; Finale — Novak : Bec 2:0. Vrstni red: 1. Novak, 2. Bec, 3. Luter, 4. Pangerc. Moški B — polfinale — Pangerc : Cuk 2:0, Bec : Zupan 2:0, finale — Bec : Pangerc 2:0. Vrstni red: 1. Bec, 2. Pangerc, 3. Zupan, 4. Cuk. Moški pari — polfinale — Novak, Pangerc : Cuk, Konjar 2:0, Bec, Ternar : Zupan, Voglar 2:0, finale: — Novak', Pangerc : Bec, Ternar 2:0; Vrstni red: 1. Novak — Pangerc, 2. Bec — Ternar. Mladinci — polfinale — Mrak II : Bolka 2:0, Ra-movž : Mrak I 2:0, finale — Mrak II : Ramovž 2:0; Vrstni red: 1. Mrak II, 2. Ramovž, 3. Bolka, 4. Mrak I. Ženske — polfinale — Bre zar : Lampe 2:0, Ramovž : Kozjek 2:1; finale — Brezar : Ramovž 2:0. Vrstni red: 1. Brezar, 2. Ramovž, 3. Kozjek, 4. Lampe. P. Bidić Mladinski kriterij za alpski pokal Osem držav na Zelenici Za mednarodno mladinsko tekmovanje za alpski pokal se je zbralo na Zelenici 78 tekmovalcev iz osmih držav. V četrtek je zbrane tekmovalce sprejel pokrovitelj tekmovanja, predsednik skupščine Tržič Tine Tomazin. Na treningu izstopajo od tekmovalcev v prvi vrsti francoski smučarji, čeprav v njihovi ženski ekipi manjka zmagovalka iz Pohorja Ma-rie-France Jeageorges. Med mladinkami je med najbolj znanimi še nemška tekmovalka Rosi Mittermeier. Od naših predstavnikov bo nastopilo 13 mladincev in šest mladink. Po dosedanjih treningih so tudi jugoslovanski tekmovalci vzbudili posebno pozornost, saj nastopajo v najrazličnejših oblekah in tako močno izstopajo od ostalih uniformiranih reprezentanc. Vsekakor svojevrstna posebnost, ki nam ni v ponos. Uspehi v neugodnih razmerah Edo Vončina, predsednik SK Triglav, o položaju kranjskega smučanja Pred pričetkom letošnje zimske sezone smo pisali o SOS kranjskega smučanja. Občni zbor. Tekmovalna sezona. Uspehi ln neuspehi so se vrstili kot v vsakem športu. Praktično so smučarji že zaključili letošnja tekmovanja. Predsednika smučarskega kluba Eda Vončino smo prosili, da nam pojasni, kakšen je sedaj položaj v kranjskem smučarskem športu. »Klub je naredil načrt, po katerem naj bi posvetili večjo pozornost alpskemu smučanju, pri čemer pa istočasno ne bi smeli biti zapostavljeni ostali disciplini — teki in skoki.« In kako ste ta načrt uresničevali? »V okviru denarja, ki ga dobimo tega ni mogoče izvajati .. .« Imate ob tem kakšne posebne načrte? »Jasno je, da gre tu v prvi vrsti za denar. .Za sedaj bi bila najrealnejša rešitev, da gospodarske organizacije, ki imajo na Krvavcu objekte, pomagajo kolektivu. Nekaj so že naredili s tem, da so dali nekaj prostih vstopnic za žičnico, vendar to še ni do- volj, da bi rešili kvaliteto.« Najverjetneje samo Krvavec ne more reševati alpskega smučanja. »Da. Treningi potekajo tudi na drugih smučiščih, posebno v zgodnji sezoni, tu pa nimajo tekmovalci nobenih popustov. Povsod dajejo proste vožnje le domačinom. Rešitev je v preporazdelitvi denarja, ki je namenjen športu, so pa tudi druge možnosti, o katerih razmišljamo, vendar je o tem še zgodaj govoriti.« Kako ste zadovoljni z letošnjo sezono? «Lahko rečem, da so bili vsi uspehi, ki smo jih dosegli, doseženi v zelo neugodnih razmerah. Tekači in skakalci po uspehih prednjačijo pred alpinci. Morda delajo v najboljših pogojih še tekači, ki jih vodita Gašper Kordež in Franc Korbar ...« Bilo je govora o skakalnici na Gorenji Savi. »Mislim, da ima ta zamisel preveč slabih strani. Snega je v Kranju premalo in bi tako ne mogla služiti niti za redni trening. Bolj se ogrevamo za zamisel, da bi skakalnico zgradili na Krvavcu. Jože Ja-vornik in Dejan Šink, vaditelja skakalcev, bi tako dobila lepe pogoje za delo, na drugi strani pa bi skakalnica izredno popestrila turistično razpoloženje na Krvavcu.« In kako je s trenerji v klubu? »V klubu sta dve glavni težavi. Ni denarja in pri alpin-cih trenerjev. Trenutno sicer delo zaradi tega ne trpi, ker zelo resno delajo ing. Janez Gorjanc, Pavle Blažič in Miran Napokoj, vendar se že čez leto, dve lahko pojavi to kot najresnejši problem.« Družbeno delo v športu je pri nas nepriznano. Zanima me, kako da ste se vendar kot družbeni delavec odločili za takšno delo? »Smučarski šport mi je izredno priljubljen. Želim, da bi Kranj dosegel v alpskem smučanju zopet mesto, ki ga je imel. Seveda se zavedam, da samo zaradi mene tega ne bomo dosegli.. . Druga stvar je prav priznanje družbenega dela. Delo v klubu sem prevzel, ker menim, da je prav tako odgovorna družbena funkcija kot je vsaka, ne glede na to. da prevladuje v javnosti mišljenje, da je zapostavljena.« In kako se počutite v krogu športnih sodelavcev? »Zelo prijetno je delati kot športni delavec. Edina in največja odvratnost je večno iskanje denarja. Tri četrtine sej imamo posvečenih temu problemu. Zaradi tega imamo premalo časa, da bi se posvetili ljudem, tekmovalcem in vzgoji. To je tisto kar ljudi najbolj odbija ter jim vsiljuje prepričanje o nepriznavanju njihovega dela.« P. Čolnar Pogovori z bralci Nagradno žrebanje P. P. iz Stare Loke — novo naselje nam piše, da je bral v našem časopisu, da bomo imeli nagradno žrebanje. »Sem že sedem let naročnik, a še niti enkrat nismo dobili vsaj tolažilne nagrade. Vesel bi bil, da bi se vsaj enkrat obrnil boben sreče tudi za me«. Podobne želje nam v pismih in na dopisnicah izražajo mnogi naši bralci. Vsem lahko zagotovimo, da bodo — če so oziroma če bodo pravočasno poravnali polletno naročnino na naš list, torej 1.200 S-dinarjev — imeli v bobnu svoj listek in da bomo žrebanje izvedli pred očmi javnosti, na prireditvi, ki bo v soboto, 1. aprila v Podnartu. Za letos smo naprosili pravnika tovariša Zdravka Toma-žeja, ki dela na okrožnem sodišču v Kranju, da bo prisostvoval žrebanju kot pravni zastopnik. Vsako krojenje rezultatov bo torej izključeno. Nagrado bo dobil pač tisti, ki se mu bo nasmehnila sreča. Vem, tistim, ki so nam pisali v zvezi z nagradnim žrebanjem obljubljamo, da bomo držali fige. Kroparske in kamnogoriške barčice Od Kovaškega muzeja v Kropi smo dobili te dni dopis, ki ga v celoti objavljamo: V prijetno dolžnost si štejemo, da se vam zahvalimo za zanimanje, ki ste ga nam izkazali ob organizaciji starega ljudskega običaja »spuščanje barčic« s tem, da ste v vašem listu opozorili na ta običaj, da ste v Kropo in Kamno gorico poslali svoja reporterja, po vrhu vsega pa še za dragoceni darili. S tem ste dokazali, da znate s Kro-parji in Kamnogoričani vred tudi vi ceniti kulturne ostanke ljudske preteklosti in jih preko sedanjosti pomagate prenašati tudi na bodoče rodove, « Vaše zanimanje, kakor tudi zanimanje številnega občinstva, ki je na to prireditev prispelo od blizu in daleč, bo vzpodbuda tudi mladim umetnikom .graditeljem barčic, pa tudi Kovaškemu muzeju, da bodo s svojim delom za oživljenje in za ohranitev ljudskih običajev nadaljevali, pomanjkljivosti pa odpravili.