Ptuj, petek, 14. septembra 2007 letnik LX • št. 72 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR Natisnjenih: V Štajerski Nogomet NK Drava • »Interesom kluba se mora podrediti tudi trener« Stran 15 Rokomet ŽRK Mercator Ten-zor Ptuj • Lahko Ptujčanke ponovijo uvrstitve iz pretekle sezone? Stran 16 RADIOPTUJ B9,8'98.2»io473 SONCHEK.com Obišči Sonček, obišči svet! > 299 € j» Foto: Martin Ozmec Kmetijstvo Podravje • 99 odstotkov grozdja prve kvalitete Od tod in tam PU Maribor • Na cestah morijo divjaki in pijanci Stran 8 Kronika Rače Kmetijstvo Gradišče • Grenke solze obupa lomijo najbolj vztrajne Stran 11 Država bi Glavarja odpravila s 1350 evri Stran 5 Po naših občinah Dornava • Pravno potrjene obdolžitve zoper ravnateljico Stran 9 Žetale • Svetniki sklenili: vode ne bodo dražili! Stran 10 Črna kronika Ptuj • Kontradiktor-ne izjave Bedrača in Polajžerjeve Stran 32 Ptuj • Teden mobilnosti Slovenija • Odprava posledic naravnih nesreč Brez modrih con čez tri leta Prvi evri za lansko sušo V letošnji Evropski teden mobilnosti, ki bo potekal od 16. do 22. septembra, se bo MO Ptuj vključila s kolesarjenjem in otroškimi delavnicami. Zainteresirani bodo lahko kolesarili 21. septembra, start bo pred Mestno hišo na Ptuju, otroške delavnice pa bodo predvidoma potekale 20. septembra. Osrednja tema letošnjega tedna mobilnosti je Vesela urica ali vrnimo življenje na ulico, ki nosi jasno sporočilo, da širjenje prostora, namenjenega avtomobilom, ni pravi odgovor na prometne izzive v mestih, saj prav omejevanje prometa dviguje raven kakovosti življenja v mestih. Na Ptuju je bilo je bilo v preteklosti nemalo pobud o tem, da naj bi staro mestno jedro v celoti zaprli za promet, pa tudi z uvedbo mestnega prometa se je že poskušalo, a prehitro odnehalo. Ptujskega župana dr. Štefana Čelana smo vprašali, kdaj bo mestno jedro zaprl za promet, ali se bo pri tem zgledoval po ljubljanskem županuJankoviču in kako je s projektom uvedbe mestnega prometa. „Nekateri si demokracijo pač predstav- Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) je minulo sredo, 5. septembra, izdala prvih 17.914 odločb za odpravo posledic suše in neurij v letu 2006. Upravičenci bodo prejeli skupno 8.641.907 EUR pomoči v dveh enakih delih v letih 2007 in 2008. Prvi del izplačil bo predvidoma v septembru, drugi del pa v naslednjem letu. Foto: Črtomir Goznik Prešernova ulica na Ptuju bo še naprej odprta za promet, pobudniki za njeno delno zaprtje vsaj ob koncih tedna (ob prireditvah) bodo še morali malo čakati. Ptujski župan dr. Štefan Čelan napoveduje popolno zaporo mestnega jedra, ko bo Ptuj imel dovolj garažnih hiš. ljajo po svoje: občina - to sem jaz. Tudi mene včasih zamika, da bi naredil kakšno stvar kar po domače. Ker pa ocenjujem, da smo se za demokracijo vendarle odločili v veliki večini, je torej potrebno upoštevati vse, Uvodnik Mogoče pa smo res sami krivi ... Pogovori o podražitvah so v zadnjem času postali del našega vsakdanjika, saj so višje cene med prvimi izdelki napadle prav tistega, brez katerega si življenje zelo težko predstavljamo - naš vsakdanji kruh. Še v molitvi ga imamo, kako torej ne bi bili nanj čustveno vezani, V eni od razprav sem slišal trditev, da smo potrošniki za marsikatero (pre)visoko ceno pravzaprav krivi sami, saj smo premalo pogumni, da bi trgovcem znali reči ne. Naše babice so stoletja same pekle kruh, ob materah, ki so nas navadile na "kupljenega", pa smo to znanje že skoraj pozabili. Čas je, da ga znova obudimo. Kilogram poceni moke, ki je največji strošek pri kruhu, vas bo stal recimo 0, 47 evra (to ceno sem oni dan izpisal pri "svojem" trgovcu, verjamem pa, da jo boste še marsikje dobili ceneje), kvadratek kvasa, težak 42 gramov, je v isti trgovini stal 0,16 evra, gram soli je 0,00029 evra (upam, da sem decimalno vejico prav prestavil) - to pa je tudi vse, kar boste morali kupiti, če zanemarimo še strošek za kakega pol litra vode. In elektrike za kaki dve uri pečenja. Svojega dela ne bomo računali, kajti prepričan sem, da če se boste peke lotili doma, boste imeli naenkrat vse polno pomočnikov, največje plačilo pa vam bo, ko bo začelo iz peči omamno dišati in ko vam bodo družinski člani hvaležni, da ste se za njih potrudili. Kilogram in četrt kruha (če računamo, da nekaj vode ob peki izpari) vas bo torej stal 0,63029 evra. Se tudi vam zdaj dozdeva, da bi bilo dobro - po vzgledu dneva brez avtomobila - kak dan potrošnike pozvati k dnevu brez kupljenega kruha? Če se vam da še malo igračkati s kruhovim testom, si specite žemljice. Kajti cena za kilogram zelo poceni žemljic je več kot 3 evre, pa je v njih prav tako le za 0,63029 evra sestavin. Ampak potrošniki smo pač navajeni, da nas nategujejo. Pa ni tako samo pri kruhu, še marsikje nas. Vam je po radiu že prišla na uho reklama, kako se lahko ob 32. obletnici nekih toplic pri njih kopljete 32 odstotkov ceneje? Prijetna reklama, še posebej ob koncu, ko simpatično narečno obarvani moški na glas razmišlja, kakšen bo popust ob stoletnici. Vam povem kakšen? Nikakršen. Ker ga tudi sedaj ni. Če ne verjamete, pojdite na recepcijo teh toplic in poskušajte kupiti 32 odstotkov znižano vstopnico. Poslali vas bodo v velik trgovski center, kjer morate kupiti blago za najmanj 32 evrov - in takrat dobite znižano ceno še v toplicah. O tem seveda zavajajoča reklama ne govori. Če imate s sabo kakega otroka, ga boste najbrž težko prepričali, da danes ne bo nič iz kopanja. In boste plačali pač nejubilejno ceno. Lepo vas prosim. Raje se odpravite v kake druge toplice, kjer boste za skoraj isto ceno dobili še kosilo. Se vam ne zdi, da smo si res sami krivi, ker se pustimo nategovati? Jože Šmigoc ki so dobili mandat, da o teh stvareh odločajo. O popolni zapori starega mestnega jedra bo mogoče govoriti takrat, ko bomo imeli dovolj garažnih hiš. Če bo vse po načrtih, bi se to lahko zgodilo v dveh do treh letih. Takrat bomo tudi z odlokom ukinili vse modre cone v starem mestnem jedru in s tem uvedli nov režim prometa. Kar pa zadeva uvedbo mestnega prometa, je na potezi podjetje Veolia. Z njimi smo se dogovorili, da pripravijo ustrezno ponudbo." MG V drugi polovici septembra bo agencija izdala še okoli 3.000 odločb tistim vlagateljem, ki se jim kompenzira dolg iz preteklih let. Gre za dolžnike, ki so prejeli preveč akontacije (predplačil) za sušo (naravne nesreče v letu 2003) in točo (naravne nesreče v letu 2004). Med upravičenci, ki so že oziroma še bodo prejeli odločbe s povrnitvijo dela škode, je tudi precej kmetov iz občin Spodnjega Podravja. Kot je na naše vprašanje povedala Ančka Suhadolnik z agencije, so pomoč zaradi posledic suše prejeli vsi kmetje, ki so upravičeni do pomoči oziroma katerih pomoč je presegla vrednost 239,94 evra. „Upravičenci so uveljavljali škodo tudi izven občin, kjer so prijavljeni, saj se nekateri GERK-i nahajajo tudi v drugih občinah. Iz občine Podlehnik pa oškodovanec ni dosegel praga, ki je potreben za izplačilo pomoči po 8. členu Uredbe o načinu izračuna potrjene škode v kmetijstvu in načinu izračuna višine dodeljenih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu." Iz občine Donava bo od- Sedem (ne)pomembnih dni „Prave" cene? Kaj so prave cene? Vprašanje nima samo ekonomskega, ampak tudi politični pomen. Z iskanjem vzrokov za „divjanje" (slovenskih) cen se nenadoma ukvarjajo vsi, ki imajo (ali si vsaj domišljajo, da imajo) vpliv na slovensko politično sceno. Pa res vedo, kaj počenjajo? Vlada se pravzaprav na tem področju šele išče, čeprav bi nam prav ona morala prva zagotavljati najbolj celovite in relevantne ocene nastalega položaja. Zdi se, kot da ji manjka tiste zagnanosti in žara, s katerima nas je še nedavno nekako navdušeno prepričevala v izjemne gospodarske dosežke, ki naj bi jim bili priča. Zdaj je vse skupaj veliko bolj anemično in neprepričljivo. Posamezni resorski ministri in drugi funkcionarji, še zlasti minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, delujejo zmedeno in neprepričljivo, na trenutke celo nezainteresirano. To velja še zlasti za njihove prve odzive na sumljiva gibanja na področju cen, ko so nas še na veliko prepričevati, da je vse skupaj v okviru normalnega in da ne kaže zganjati kakšnega posebnega preplaha. Zdaj predvsem vidimo, da vlada in njena ministrstva predvsem ne razpolagajo z vsemi potrebnimi strokovnimi podatki in analizami. Gospodarski minister tako samo škodnino prejelo 19 kmetov v skupni vrednosti 20.812 evrov, iz Gorišnice le en kmet (292 evrov), s Hajdine je 66 upravičencev, ki bodo skupno dobili 19.549 evrov, največ upravičencev do pomoči pa je iz občine Kidričevo, in sicer kar 180, skupno pa jim bo izplačano 30.350 evrov. Po ostalih občinah je stanje naslednje: iz Majšperka je 22 kmetov s skupno pomočjo v višini 3 937 evrov, iz Ormoža 175 s skupnim zneskom 12.588 evrov, iz Ptuja osem s skupno vrednostjo pomoči 746,7 evrov, 40 kmetov iz Slovenske Bistrice bo prejelo 17.399 evrov, 59 kmetov iz Središča ob Dravi bo dobilo 3208 evrov, 41 kmetov od Sv. Tomaža pa 1290 evrov. Med upravičenci je še 88 kmetov iz občine Videm s skupno vrednostjo pomoči 17.939 evrov ter 26 kmetov iz občine Zavrč. SM Kmetje bodo dobili povrnjen del škode za sušo in neurja iz preteklega obdobja; za letos pa prijave šele zbirajo. hipotetično govori o možnih vzrokih „nenormalnih" podražitev, med katere našteva iskanje „pravih cen", kar naj bi pomenilo, da slovensko gospodarstvo po vstopu v evro območje poskuša prilagajati svoje cene cenam drugih. Po drugi strani pa naj bi bil vzrok sedanjih bolj drastičnih podražitev kot pa drugod po Evropi predvsem prevelika togost in manipulativnost trgovcev pri določanju marž. Cene posameznih prehrambenih izdelkov (predvsem kruha in sadja ter zelenjave) so se namreč zadnji čas podražile tudi drugod po državah EU, vendar za bistveno manj kot pri nas, zaradi česar je pri njih tudi inflacija bistveno manjša od naše. Gospodarski minister nadalje dopušča možnost (in škodljivost) kartelnega dogovarjanja o cenah. Zakaj minister nima otipljivejših (in bolj argumentiranih) pojasnil in ukrepov v zvezi z gibanjem cen? Ali ni po malem naiven, ko takšne analize naroča trgovcem in drugim neposredno prizadetim? Vsekakor je bilo po uvedbi evra (in ob realni nevarnosti, da bodo le-to nekateri tudi na daljši rok poskušali zlorabiti za povišanje cen) veliko razlogov, da bi se predvsem tudi na gospodarskem ministrstvu za daljši čas bolje pripravili prav za učinkovito funkcioniranje na področju cen. Seveda je res, kar pravi minister Vizjak, da ne živimo več v administrativnem socialističnem gospodarstvu, ki je med drugim vsebovalo tudi utvaro, da je mogoče trg odločilno uravnavati predvsem z administrativnim urejanjem cen. Tega (na srečo) zdaj ni moč počenjati na tak način, vendar pa ima tudi tržno gospodarstvo kar nekaj možnih elementov vplivanja na politiko cen, tega pa očitno ta vlada ne uspeva učinkovito uporabiti. Zagotovo je pri vsem skupaj nekaj narobe, če mora premier Janša osebno pozivati ustrezne vladne službe (konkretno urad za zagotavljanje konkurence), da začnejo spremljati določene pojave in ukrepati. Ali ni to njihova stalna vloga in zaveza? Prav tako se funkcija najodgovornejših funkcionarjev, denimo direktorja vladne službe za makroekonomske analize, ne more zoževati na sicer simpatične nasvete občanom, naj se bojujejo proti previsokim cenam v gostinstvu tako, da kozarec piva ali kakšne druge pijače spijejo kar doma, ob svojem kaminu, namesto v gostilni Pravzaprav zadnje čase doživljamo nešteto recidivov nekdanjega socialističnega „osveščanja" potrošnikov - ministri in drugi jih tako opozarjajo, naj kontrolirajo, kje so „prave" cene, in se po tem ravnajo pri svojih nakupih... Seveda je ravno področje cen in njihovega reguliranja eno izmed najbolj neprimernih za izvajanje različnih „prosvetitelj-skih akcij". Ravno na tem področju so potrebni veliko bolj premišljeni ukrepi in predvsem znanje ter vedenje, kaj hočemo. Kako se samo z agitacijami, naivnostjo in dobro voljo nikamor ne pride, pa nas zgovorno opozarjajo tudi naslednje zgodbe izpred petdesetih let. Na tržne zakonitosti so se spravili s tržnimi in drugimi in- špektorji, rezultati pa so bili seveda klavrni. Enemu izmed inšpektorjev se je celo zareklo, da potrošniki pač ne sodelujejo z njimi in da na tržnici izbirajo in kupujejo tisto, kar jim je všeč, ne glede na to, kako drago je. Sicer pa so takrat časopisi obširno pisali o „akciji" na ljubljanski tržnici. Tržni inšpektorji so zaradi „navijanja cen" odvzeli 17 kg jabolk eni izmed prodajalk. Prodajala jih je po 40 din za kilogram, čeprav je bila cena jabolk zaenkrat določena med 24 in 26 dinarji. Odvzeta jabolka so bila res kakovostna, vendar pa njihova cena po mnenju tržnega inšpektorja ne bi smela presegati 30 din. Eden izmed komentatorjev je ugotavljal, da je postopek proti prodajalcem, ki so navijali cene, oster, vendar pa povsem utemeljen, „ker je treba zaščititi koristiti potrošnikov". V Slovenskem poročevalcu so pred petdesetimi leti zapisali, da ni nobenega razloga za dvig cen kislemu zelju, če se je dvignila cena sladkorja, „čeprav trdijo prodajalci na živilskem trgu drugače". Tedanja propaganda je ugotavljala, da imajo inšpektorji mnogo težav pri zaščiti potrošnikov prav zaradi potrošnikov. Neki prodajalec je kljub prepovedi inšpektorja prodajal svoje breskve po 70 din za kg. Inšpektor je ponovno zahteval, da jih prodaja po 40 din, potrošniki pa so „samovoljno" določili novo ceno 59 din za kilogram. Očitno nauki izpred petdesetih let niso čisto za staro šaro. Predvsem pa politiki ne bi smeli pozabiti, da so vsakokratne cene eden izmed najpomembnejših elementov pri oblikovanju političnega razpoloženja. Jak Koprivc Foto: SM Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Po sledeh neke prepovedi Množično kajenje mladih na pločniku - pričakovana alternativa ... "Takoj po sprejemu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, veljati je pričel 5. avgusta letos, smo pristopili k izdelavi lastnih hišnih pravil, znotraj katerih je zavedeno, da je v šoli kajenje prepovedano, prav tako uživanje alkohola in drugih drog," je uvodoma povedal Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj. V šoli je prav tako prepovedano psihično in fizično nasilje, prisostvovanje v vzgojno-izobraževalnem procesu pod vplivom alkohola in drugih drug, posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog, posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja, obnašanje v nasprotju s šolskimi pravili. Nad dogajanjem na komunikacijskih poteh ŠC Ptuj (hodniki, stopnišča, avle) in v okolici ŠC izvajajo video nadzor. Razredniki bodo opravljali redne tedenske preglede video zapisov in indentificirali morebitne kršitelje prepovedi. S kršiteljem in njegovimi starši oziroma zakonitim zastopnikom bo razrednik opravil razgovor in se dogovoril o alternativnem vzgojnem ukrepu, je še zapisano v poglavju prepovedi v Šolskih pravilih ŠC Ptuj. V bistvu je bila prepoved kajenja vključena že v prejšnja pravila, pogojno je bilo dovoljeno na ploščadi pred Šolskim centrom, je spomnil Kumer. Po novem zakonu pa prepoved kajenja dejansko zajema celotno šolsko območje ŠC Ptuj na lokaciji Volkmer-jeve, od pokopališča do ulice proti Maistrovi, od Grajene do Volkmerjeve ceste, vsa ta površina je namreč šolska. V ta namen so že v avgustu skupaj z Gimnazijo Ptuj namestili opozorilne table na vstopnih mestih, na nekaterih platojih pa tudi zarisali znake o prepovedi kajenja. Hkrati so bila izdana šolska pravila, ki jih je prvi šolski dan, 3. septembra, prejelo okrog 2000 tisoč dijakov ŠC Ptuj in okrog 860 dijakov Gimnazije Ptuj. Skladno s pravilnikom o šolskem redu vsebujejo šolska pravila poseben list, ki ga podpišeta dijak in starš, s čimer potrjujeta, da sta seznanjena s šolskimi pravili, katerih sestavni del je prepoved kajenja na območju šolskega prostora. Šolska pravila veljajo za dijake v času organiziranega izobraževalnega procesa, ki se izvaja v prostorih ŠC Ptuj, na površinah ŠC Ptuj in drugje, skladno z delovnim načrtom šol, torej tudi med obiskom gledališke in kino predstave, na ekskurziji in podobno. Pločnik kot alternativa prepovedi Posledice spoštovanja zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov so že kmalu postale vidne, da ne bi mogle biti bolj. Pločnik v Volkmerjevi nasproti Šolskega centra Ptuj je postal največja ptujska kadilnica na prostem, dnevno osmeten s stotinami cigaretnih ogorkov, pljunkov in drugih odpadkov. „Zavedali smo se, da če bo prišlo do popolne prepovedi kajenja na lokaciji šolskega prostora oziroma šolskih površin, da bodo posamezniki iskali alternative. Tudi pri gostilnah je ta alternativa prostor pred vrati oziroma na terasi. Za ŠC je problem Volkmerjeva, ki je vsem na očeh, za Gimnazijo, pogojno rečeno, verjetno problem ni tako velik, ker se dijaki umaknejo na grajensko pot, ki ni tako na očeh, pa tudi stanovalci so bolj daleč. Podobno težavo imamo tudi na lokaciji Vičava. Kako naj to preprečimo? Zaposlenim smo priporočili, naj v okviru pedagoških ur namenijo vsaj pet minut pogovoru o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov in tudi o skrbi za okolje, Foto: Črtomir Goznik Pločnik nasproti Šolskega centra Ptuj v Volkmerjevi je postal ena največjih kadilnic na prostem, če že ne največja na Ptuju. Glede na prepoved prodaje mlajšim od 18 let, dve tretjini dijakov, ki obiskujejo ŠC Ptuj, pa še nista dopolnili 18 let, toliko kadilcev na pločniku sploh ne bi smelo biti. o tem, v kakšnem okolju želimo biti, kaj to pomeni v tem omejevanju. Veliko delamo na vzgojnem področju, kako prepričati posameznika, da bi zdravo živel." Prodaja cigaret še naprej brez nadzora "V celi zgodbi pa je problematičen odziv družbe na omejevanje uporabe tobačnih izdelkov, na zakon, ki prepoveduje prodajo tobačnih izdelkov mlajšim od 18 let, kar naj bi tudi pomenilo, da ti ne bi smeli imeti cigaret. Večina dijakov ŠC Ptuj še nima 18 let, natančneje več kot dve tretjini. Vprašanje je torej, kako smo se vsi skupaj ozavestili, starši, prijatelji, kolegi, trgovec, gostilničar ... Nekako še razumem, da mlajši od 18 let dobijo cigareto od prijatelja, kolega. Kaj pa prodajalci, gostilničarji so se sposobni ozavestiti in odločiti, da v svojih lokalih v bližini šol ne bodo prodajali tobačnih izdelkov? Aktivnosti je potrebno peljati skupaj, če želimo, da bodo rezultati. Pogovarjali smo se tudi že z zdravstveno inšpektorico, prav tako s policijo. Že avgusta sem na pogovor povabil inšpektorico, ker želim, da bi zadeve peljali skupaj. Povedala je, da v primeru, če bom prijavil kršitelja, torej učenca, ki je kadil na območju šolskega prostora, česar ne bi smel, bom tudi sam v prekršku, izrečena mi bo mandatna kazen, plačal pa bo tudi center. Svoje naloge ima po zakonu tudi policija, ki pa bo ukrepala le v primeru vzemirjanja okolja, izgredov, če bo prišlo do kon-flitnih situacij, fizičnega nasilja. Torej nobene preventive, samo sankcije," je povedal Kumer. Prejšnji teden so pripravili skupne roditeljske sestanke; že po ustaljeni praksi jih izvedejo v prvih treh tednih po začetku novega šolskega leta, ko je „odpor" dijaka in starša do šole še najmanjši, ker še ni vpraševanja, tudi udeležba je dobra. Poskušali bodo na svojo stran pridobiti tudi starše, da bi odpravili kajenje v skritih kotičkih na območju šolskih površin; doslej so nekaj kršilcev že odkrili. Z njimi se bodo pogovorili. Želijo si, da bi tudi kajenja na javnih površinah pred šolo bilo čim manj, iluzorno pa je pričakovati, da ga več ne bo. „V nobenem primeru ne želimo izrekati ukrepov, ki bi dijake celo izločevali iz vzgoj-no-izobraževalnega sistema, želimo ukrepati alternativno, s skupnimi pogovori dijakov in staršev najti rešitve. Težko pa je posegati preko ceste, tudi zato ker je pločnik javna površina," poudarja Branko Kumer. Še veliko vode bo moralo preteči preden bo celotna družba dojela, da v času organiziranega pouka dijak nima kaj iskati ne v gostilni, ne v trgovini, ne na pločniku. Verjetno pa ograj okrog šol ne bomo postavljali. Ali pa tudi. »Šolske kadilnice« na pločnikih so samo posledica necelovitih prijemov pri reševanju takšnih ali drugačnih socialnih, družbenih in zdravstvenih problemov, ker stvari, kot že ne vem kolikokrat, nismo uspeli dovolj domisliti. Alternativa tudi v primeru sprememb in dopolnitev zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov ni bila ponujena, mladi so jo poiskali sami, iščejo pa jo tudi vsi drugi, ki so v tem primeru stigmatizirani. MG Foto: Črtomir Goznik Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj: „Ze v pripravi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov smo se zavedali, da če bo prišlo do popolne prepovedi kajenja na območju šolskih površin, bodo posamezniki iskali alternative." 4 Štajerski Gospodarstvo, obrt, podjetništvo petek • 14. septembra 2007 Ormož • Kmalu še en sodoben supermarket Rusijo Primat, gradili bodo Tus Ormož bo prihodnje leto bogatejši še za eno veliko trgovino. Na mestu nekdanjega Primata bo čez zimo zrasel nov supermarket Tuš, ki ga bo zgradila franšiza Tuš Krap iz Ormoža. Poslopje nekdanjega Primata so pričeli rušiti že pred časom, vendar je bila celotna konstrukcija železna in jo je bilo treba razrezati, zato se je delo nekoliko zavleklo. Dimnika nekdanjega Primata ne bodo rušili, nanj bo pritrjena reklama za novi supermarket Tuš. Prvotno so nameravali uporabiti tudi spodnjo ploščo nekdanjega poslopja, vendar je tako uničena, da bo treba začeti od začetka. Kot je povedal lastnik Tuš marketa Krap Marjan Zemljič, je pred skoraj tremi leti kupil nekdanje Primatove prostore prvenstveno z namenom, da na tej odlični lokaciji zgradi sodobno prodajalno in tako pride do lastnih prodajnih prostorov, v katerih bodo kupcem na voljo večje nakupovalne površine, kjer bosta poleg več prostora za sadje in zelenjavo svoje mesto našli tudi mesnica in ribarnica. Prodajne površine se bodo v novih prostorih povečale skoraj za štirikrat. Nov supermarket se bo razprostiral na 1800 kvadratnih metrih, 1100 metrov bo prodajnega prostora, 300 kvadratov skladišča, ostalo pa bo gostinski lokal, ki bo v svoji ponudbi imel tudi hitro pre- hrano. Po pogodbi naj bi bil objekt do konca leta zgrajen in zaprt. Vse pa bo odvisno od zime, ko naj bi se izvajala delala v notranjosti. Za natančno izvedbo notranjih del pa bodo odgovorni domači obrtniki. Marjan Zemljič je obljubil, da bo prodajalna opremljena z lepo in kvalitetno notranjo opremo, ki je enotna v vseh Tuševih supermarketih. V novem supermarketu pa naj bi bilo mogoče nakupovati že spomladi. Kupci si lahko obetajo večjo ponudbo, bogatejši asortiment, boljša bo preglednost blaga v trgovini, boljša bo prehodnost trgovine, skratka vse, kar jih v sedanjih prostorih muči, se bo izboljšalo. V novi trgovini bodo zaposlili tudi več trgovcev, potrebovali pa bodo tudi mesarje. Marjan Zemljič načrtuje, da bodo potrebovali še najmanj 6 delavcev. Vhod v novi Tuš pa ne bo Foto:zasebni arhiv Nov supermarket bo imel 75 lastnih parkirnih prostorov. več čez marof, ampak po dovozu med veterino in maro-fom. Tam bo tudi 75 pripadajočih parkirišč, seveda pa se bodo lahko uporabljali tudi notranji parkirni prostori, saj ostaja supermarket del centra marof. Celotna investicija je vredna okrog 3 milijone evrov. Prostori, v katerih se sedaj nahaja trgovina Tuš, je v lasti Kmetijske zadruge in ima površino 280 kvadratnih metrov. Po izselitvi Tuš Marketa Krap se bo najverjetneje dopolnila s še kakšno trgovsko dejavnostjo. Prodajalna Tuš je v teh prostorih že šesto leto. S trgovino pa se je Marjan Zem-ljič začel ukvarjati leta 1991 pri tastu v Halozah. Čez leto dni sta skupaj z mamo Erno, ki je pred tem ostala brez službe, odprla Market Krap. Poskusila sta s trgovino, saj takrat v Ormožu ni bilo veliko trgovin, sploh pa ne v novem naselju pri ribniku. Trgovina je bila v domači hiši na 70 kvadratih in se nenehno širi. Prednost svoje trgovine Zem-ljič vidi v svojih zaposlenih: "V tem imamo prednost pred velikimi trgovci na Ptuju ali v Mariboru. Smo majhni in domači, poznamo svoje stranke, vemo, kaj želijo, in še naprej bomo delali na ustrežljivosti naših prodajalcev." Viki Klemenčič Ivanuša Ptuj • Tretji zaposlitveni sejem Ljutomer • TIC na Jeruzalemu Nova priložnost za deloda- Za promocijo Prlekije jalce in iskalce zaposlitve Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Ptuj, in ZRS Bitra Ptuj bosta 20. septembra organizirala že tretji zaposlitveni sejem kot novo priložnost za delodajalce in iskalce zaposlitve. Potekal bo v Krempljevi ulici na Ptuju, v prostorih Hiše informacij, Regijskega višje- in visokošolskega središča ter Ljudske univerze Ptuj. Lokalna turistična organizacija (LTO) Prlekija Ljutomer si je leta 2002 pri gostišču na Jeruzalemu ob vinski cesti Ljutomersko-Ormoških goric v manjših poslovnih prostorih uredila Turistično-informacijski center (TIC), ki je na enem mestu ponujal bogato ponudbo domačih proizvajalcev vin in izdelovalcev spominkov. Zaposlitveni sejem je namenjen delodajalcem, ki želijo v kratkem spoznati čimveč bodočih sodelavcev in z njimi opraviti kratek pogovor, ter iskalcem zaposlitve (brezposelnim, tistim, ki želijo zamenjati delovno mesto, študentom in dijakom, ki končujejo šolanje in podobno). Letošnji zaposlitveni sejem je namenjen predvsem zaposlovanju brezposelnih strokovnjakov in strokovnjakinj z zaključeno najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe, pa tudi vsem drugim. Bodoče sodelavce in strokovnjake na določenih področjih bodo iskali iz podjetij Sava GTI, d. o. o., Ptuj, Intera, d. o. o., Mariborska livarna Maribor, Arcont, Jeruzalem Ormož, Zaščita Ptuj in Terme Ptuj ter iz Slovenske vojske. Sodelovale bodo tudi agencije za posredovanje dela Adecco, Trenkwalder in Manpower. Na sejmu se bodo osebno predstavili strokovnjaki - iskalci zaposlitve s področja strojništva, živilstva, lesarstva, elektroenergetike, elektrotehnike, računalništva in informatike, gradbeništva, ekonomije, prava in organizacije. Predstavitev bo potekala v predavalnici Revivisa, začela se bo ob 9.45 uri. Prvič bodo na zaposlitvenem sejmu predstavili tudi ponudbo izobraževalnih programov za odrasle, ki jih ponujajo v Ljudski univerzi Ptuj, Regijskem višje- in visokošolskem središču ter Šolskem centru, je med drugim povedala direktorica Območne službe Zavoda RS Slovenije za zaposlovanje na Ptuju Vlasta Stojak. V strukturi brezposelnih na območju UE Ptuj in UE Ormož še vedno prevladujejo ženske (60,6 odstotka), 18,3 odstotka je iskalcev prve zaposlitve, 18 odstotka brezposelnih pa je starih do 26 let. Na novo se je na zavodu do konca avgusta letos prijavilo 2735 oseb, od tega jih je več kot polovica takih, ki se jim je iztekla zaposlitev za določen čas. Iskalcev prve zaposlitve je bilo med novo prijavljenimi 418 ali 15,3 odstotka, zaradi stečaja pa se jih je prijavilo 392. 38,2 odstotka brezposelnih na Ptujskem in Ormožu ima dokončano prvo oziroma drugo stopnjo izobrazbe, dolgotrajno brezposelnih oseb in oseb, ki so brez dela več kot eno leto, je 45,2 odstotka, pri čemer je povprečni čas brezposelnosti v OS Ptuj še vedno nižji od povprečja Slovenije za pet mesecev in dva dni; znaša eno leto 9 mesecev in 24 dni. V okviru izvajanja aktivne politike zaposlovanja je bilo od januarja do konca junija letos na novo vključenih v programe pomoči pri iskanju zaposlitve 166 oseb, v usposabljanje in izobraževanje 205 oseb, v spodbujanje novega zaposlovanja 8 in subvencije za samozaposlitev 11 oseb. V javnih delih se jih je zaposlilo 124. V povprečju je denarno nadomestilo sprejemalo 608 oseb, denarno pomoč pa 87. Ob koncu avgusta 2007 je bilo na zavodu skupaj prijavljenih 3233 brezposelnih oseb, od tega 2583 na Ptujskem, 650 pa na območju Ormoža. V primerjavi z avgustom leta 2006 se je brezposelnost zmanjšala za 14,3 odstotka. V osmih mesecih letos se je iz evidence brezposelnih OS Ptuj zaposlilo 1927 oseb, po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje pa se je na območju Urada za delo Ptuj in Urada za delo Ormož zaposlilo 4611 oseb. Tretji zaposlitveni sejem je za brezposelne nova priložnost, da najdejo primerno zaposlitev. MG Številni obiskovalci so še v večjem zanosu prihajali v ta izjemno priljubljeno turistično destinacijo severovzhodne Slovenije. S prevzemom najema gostišča družbe Jeruzalem Ormož VVS, pa je njen partner, ormoška družba IGD Holermuos, pričel temeljito prenovo celotnega objekta. Velike zasluge za premik na tem področju pripadajo direktorici IGD Ho-lermuos Anki Lesjak, saj je ob delnem sofinanciranju pro- jekta iz Evropskega sklada za regionalni razvoj preostanek - večji zalogaj sredstev - zagotovila družba Holermuos. Vrednost obnove prostorov, ki obsegajo 133 kvadratnih metrov, znaša 255.700 evrov. Dodatnih 38.000 evrov je bilo potrebnih vložiti za nabavo opreme. Na slovesni otvoritvi sodobnih turistično-informa-cijskih prostorov je namenu bil predan tudi mobilni TIC, ki je sofinaciran iz projekta Interreg III Avstrija, Slovenija, Madžarska in Hrvaška v okviru turistične cone Prleki-ja-Medžimurje. Uporabljali ga bodo ob različnih predstavitvah, sejmih, tržnicah in delavnicah. Izdelal ga je samostojni podjetnik Matjaž Osterc iz Šalincev pri Ljutomeru, njegova vrednost pa znaša 16.665,60 evrov. Evropska unija je prispevala 11.532,60 evrov, preostanek pa občina Ljutomer. Niko Šoštarič Foto: Niko Šoštarič Župan občine Ljutomer Franc Jurša, ljutomerska vinska kraljica Darja Jureš, direktorica IGD Holermuos Anka Lesjak in direktor LTO Prlekija Ljutomer Andrej Vršič v prostorih obnovljenega TIC-a Jeruzalem. Foto: vki PU Maribor • Prometna varnost se slabša Morijo predvsem divjaki in pijanci Prometna varnost na naših cestah se kljub povečani preventivni dejavnosti policistov še naprej slabša. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta je število prometnih nesreč sicer nekoliko nižje, žal pa so posledice mnogo bolj tragične. Do ponedeljka, 10. septembra, je na slovenskih cestah zaradi prometnih nesreč umrlo 215 oseb, to je 41 več kot v enakem obdobju lani, ko je na cestah ugasnilo 174 življenj. Žal se število prometnih nesreč s smrtnim izidom povečuje tudi na območju policijske uprave Maribor, kjer je do včeraj umrlo 40 oseb, lani v enakem obdobju pa 26. Najbolj črne točke oziroma mesta, kjer je v prvem polletju letošnjega leta prihajalo najpogosteje do prometnih nesreč s smrtnim izidom, so na območju PU Maribor na odseku glavne ceste od Lenarta do Maribora, nezavarovani železniški prehod v Cirkov-cah, ki je letos terjal že pet človeških življenj, ter regionalna cesta Hajdina-Macelj. Na slabšanje prometnovar-nostnih razmere po podatkih mariborskih policistov v veliki meri vpliva neuporaba varnostnega pasu tako na sprednjih kot na zadnjih sedežih. Žal ugotavljajo, da je zaskrbljujoče stanje tudi zara- di slabe stopnje privezovanja otrok, predvsem zaradi tega, ker je stopnja privezanosti z varnostnim pasom v tesni povezanosti s smrtjo na naših cestah. Policisti so namreč ugotovili, da je v prometnih nesrečah IV. kategorije, torej v tistih s smrtnimi izidi, stopnja privezanosti udeležencev le 33-odstotna, v prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami je stopnja privezanosti 56-odstotna, medtem ko je v prometnih nesrečah z lažjimi telesnimi poškodbami stopnja privezanosti prek 90-odstotna. Z drugimi besedami: tisti, ki se v svojih vozilih redno privezujejo z varnostnimi pasovi, imajo veliko več možnosti, da v primeru prometne nesreče preživijo, saj najpogosteje pa utrpijo le telesne poškodbe. Zaradi poslabšanja varnost- Foto: M. Ozmec Do ponedeljka je v prometnih nesrečah na slovenskih cestah ugasnilo 215 človeških življenj; kar pet jih je terjal nezavarovani železniški prehod v Cirkovcah. nih razmer na območju Policijske uprave Maribor ta teden že od ponedeljka izvajajo poostren nadzor prometa, v katerem bodo policisti še do nedelje poostreno preverjali predvsem uporabo varnostnih pasov vseh udeležencev v prometu, tako na sprednjih kot na zadnjih sedežih. Poleg tega poostreno nadzirajo hitrost vožnje in psihofizično stanje oziroma morebitno alkoholiziranost ali drogiranost voznikov. Med vzroki najhujših in najbolj tragičnih prometnih nesreč je namreč še vedno na prvem mestu prehitra vožnja, vse več pa je tudi prometnih nesreč, ki jih povzročajo vinjeni ali celo drogirani vozniki. Proč torej z divjaki, pijanci in drogeraši, na naših cestah nimajo kaj iskati! M. Ozmec Rače • Zadevi Glavar še ni videti konca (tretjič) Država bi se poravnala s 1350 evri odškodnine! Aprila letos je tožilstvo zaradi pomanjkanja dokazov odstopilo od pregona Marjana Glavarja v zadevi domnevnega podkupovanja, na lani junija izrečeno pogojno kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta zaradi dveh kaznivih dejanja ponarejanja uradne knjige pa se je Marjan Glavar pritožil. Višje sodišče v Mariboru je junija letos kazen razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču, ker se je pokazalo, da Glavar vabila na sojenje v resnici ni prejel, kot je ves čas zatrjeval. Višje sodišče zadeve ni predalo v roke drugega sodnika, zato bo na ponovnem sojenju zahteval njegovo izločitev, ker po njegovem mnenju sodnik Berce ni nepristranski. Spektakularna aretacija 23. januarja 2001 je Marjanu Glavarju uničila življenje, ga uničila kot človeka, enako njegovo družino in zdravje, od takrat dalje je dializni bolnik. Pripor je bil »sforsiran«. Zaradi vsega, kar sta morala on in njegova družina preživeti, je 9. maja letos na državno pravobranilstvo naslovil zahtevek za odškodnino v višini 250 tisoč evrov, kar je malo v primerjavi s tem, kar je moral vse preživeti v času od aretacije do danes. Čeprav naj bi odgovor o tem, ali bo država brez tožbe priznala zahtevek, sprejel v 90 dneh, torej do 9. avgusta, ga je dočakal šele 7. septembra. Ko je tožilstvo odstopilo od pregona zaradi jemanja podkupnine, s čimer sta postala aretacija in pripor neupravičena, je terjal še izplačilo razlike v plači, ker je po aretaciji bil suspendiran kot vodja državnega tožilstva na Ptuju in je zato prejemal tudi zmanjšano plačo. Za razliko sta se Glavar in država zunajsodno poravnala. Iz tega naslova mu bo država izplačala več kot 21.500 evrov na račun polovice osebnega dohodka, v katerega pa niso zajete zamudne obresti. Po določbah poravnave naj bi bilo izplačilo izvršeno do konca avgusta, a denar do njega še ni prišel. Novo diskreditacijo pa je Marjan Glavar doživel z od- Foto: Črtomir Goznik Marjan Glavar: »Totalno norčevanje, kaj naj rečem, ne razumem ... « govorom državnega pravobranilstva na zahtevek za odškodnino, ki ga je le-to poslalo njegovemu odvetniku Viktorju Osimu. Komisija pravobranilstva je odločila, da Marjanu Glavarju ponudi 1350 evrov odškodnine iz naslova neupravičeno odvzete prostosti za 28 dni, pripravljeni pa so tudi plačati odvetniške stroške z zvezi s sklepanjem poravnave, to naj bi znašalo 220 evrov. Glede odškodnine, ki jo je zahteval v zvezi z medijsko obravnavo, pa mu sporočajo, da je komisija ugotovila, da državno pravobranilstvo ne more izplačati odškodnine zaradi medijske obravnave, ker za to ni pristojna, ampak mediji, v katerih je bilo to objavljeno. Marjan Glavar je ogorčen, saj on ni sklical tiskovne konference, prav tako ni obvestil medijev; ekipa POP TV je čakala pred vrati tožilstva, ko so ga aretirali, nekdo jim je torej le nekaj sporočil. Komisija je Osimovega klienta poučila, da se lahko posluži določila I. odstavka 543. člena ZKP, ki določa, da sodišče objavi v časopisu ali drugem mediju sporočilo o končni odločitvi, iz katere izhaja neupravičenost pogojne obsodbe oziroma neutemeljenega odvzema prostosti. Državno pravobranilstvo sprejema Osimove navedbe v odškodninskem zahtevku v zvezi z oškodovanjem zdravstvenega stanja in okoliščine, s katerimi utemeljuje nematerialno škodo oškodovanca. Meni pa, da je zahtevek preura-njen, predvsem glede višine, ker je potrebno zdravstveno stanje oceniti z izvedencem. To lahko naredi sodišče v dokaznem postopku v izpeljavi ostalih dokaznih postopkov. Totalno norčevanje, je komentar Marjana Glavarja, ne more verjeti, kaj se dogaja, vsega ima dovolj, tako je razočaran. V priporu so z njim slabo ravnali, niti en da ni imel diete, hrana je bila izredno slana, postana, v nedeljo je dobival hrano iz konzerve, njegov imunski sistem je v tem času tako oslabel, da je po vrnitvi iz zapora moral na dializo. Izbire ni imel velike, pravi: ali ne bi jedel nič ali pa to, kar je dobil. Ne preostane mu drugega, kot da vloži tož- bo, pa še za to moraš imeti denar. Tudi izvedenca bo moral sam plačati, potem pa bo leta in leta čakal odškodnino, ker bo po dosedanji praksi sodeč tožena stran izkoristila vsa pravna sredstva, da bi se postopek čim dlje zavlekel. MG Cirkovce • Gradnja polzapornic po načrtih Zaporniški pogoni že stojijo Dela pri izgradnji avtomatskih polzapornic na zloglasnem železniškem prehodu smrti pri RTP v Cirkovcah so že v zaključni fazi, te dni so že namestili avtomatske zaporniške pogone. Kot je včeraj povedal De-janJurkovič iz direkcije RS za vodenje investicij v javni železniški infrastrukturi, so gradbeni delavci svoje delo v glavnem končali, tako da so elektro monterji ta teden že lahko namestili vso elektro in elektronsko instalacijo ter zaporniške pogone. Gre za kovinsko ogrodje naprave za avtomatsko dvigovanje polzapornic domačega proizvajalca Iskratelematika, v prihodnjem tednu pa je že predvidena montaža notranjih naprav v manjših hišicah na obeh straneh železniške proge. Postavljena je že tudi čuvajnica, v kateri bo 24 ur na dan čuvaj, ki bo predvidoma mesec dni zapornice dvigoval ročno, nato pa naj bi uredili avtomatsko dvigovanje. V direkciji so prepričani, da bodo zapornice delovale nemote- no od takrat, kot so obljubili, torej od 20. septembra naprej, dokončno ureditev tega in vseh drugih nezavarovanih železniških prehodov, ki so za to predvideni, vključno s prehodom v Njivercah, pa naj bi opravili najkasneje v dveh letih. Končni cilj obsež- nega projekta modernizacije železniške proge, ki predvideva tudi nekaj ukinitev nezavarovanih železniških prehodov, pa je, da ne bo več nobenega železniškega prehoda, ki je sedaj označen le z andrejevim križem. -OM Foto: M. Ozmec Na železniški prehod pri RTP v Cirkovcah so ta teden že namestili zaporniške pogone. Majšperk • Praznični pogovor z županjo dr. Darinko Fakin Ob 11. občinskem praznovanju 37 prireditev Konec tega tedna bodo v občini Majšperk sklenili bogat krog prireditev ob 11. občinskem prazniku, v okviru katerega so skupaj s številnimi društvi in organizacijami pripravili 37 različnih kulturnih, športnih in zabavnih prireditev. Občino Majšperk, ki je bila ustanovljena v začetku leta 1995, sestavljajo krajevne skupnosti Majšperk, Ptujska Gora in Stoperce, v okviru katerih je 26 naselij: Bolečka vas, Breg, Doklece, Dol pri Stopercah, Grdina, Janški Vrh, Jelovice, Koritno, Kupčinji Vrh, Lešje, Majšperk, Medvedce, Narap-lje, Planjsko, Podlože, Ptujska Gora, Preša, Sestrže, Sitež, Skrblje, Slape, Spodnja Sveča, Stogovci, Stoperce, Stanečka vas ter Zgornja Sveča. Teritorialno leži občine na obrobju Haloz , razprostira se na skoraj 73 kvadratnih kilometrih v glavnem gričevnatega sveta, v njej pa živi 4223 prebivalcev. Županja dr. Darinka Fakin, ki je na čelu občine drugi mandat, s ponosom pove, da tudi letos praznujejo zadovoljni: „Ob prazniku se veselimo številnih pomembnih pridobitev, s katerimi ustvarjamo boljše pogoje za življenje naših krajanov. Letos smo ponovno veliko vlagali v cestno infrastrukturo, tako da bo do osrednje in sklepne slovesnosti v petek, 14. septembra, v glavnem končanih 27 od 29 odsekov lokalni cest, preostala dva pa naj bi končali še jeseni. Veseli smo, da nam je na območju občine uspelo zamenjati večino avtobusnih postajališč, posebej pa me veseli, da smo bili uspešni na razpisu za pridobitev evropskih in državnih sredstev, kjer smo kandidirali s projektom turistične infrastrukture Ptujske Gore. Gre za celostno ureditev tega znamenitega romarskega središča z dostopnimi cestami, parkirišči ter potjo miru. Projekt, ki je vreden okoli 0,9 milijona evrov, naj bi prinesel okoli 70 odstotkov sredstev iz Evropske unije, sicer pa pomeni priprave na praznovanje 600-letnice Ptujske Gore. Poleg tega smo nadaljevali gradnjo kanalizacijskega sistema v Majšperku; v Stopercah in Podložah smo zgradili del javne razsvetljave, te dni pa potekajo ureditvena dela na pokopališču na Ptujski Gori. V izvajanju sta tudi dve državni investiciji: gre za priče-tek pločnika v Lešju, ki ga sofinancira tudi občina, v zaključni fazi pa je gradnja novega mostu na potoku Skralska. Kar precej sredstev smo tudi letos namenili za nakup gasilsko-tehnič-ne opreme gasilskih društev. Največjo investicijo ima letos PGD Majšperk, ki praznuje 80-letnico, sicer pa smo v okviru občinskega praznika odprli obnovljen gasilski dom na Bregu, dograjen in obnovljen gasilski dom v Stopercah ter novi briz-galni na Ptujski Gori in v Med-vedcah. O načrtih pa le toliko: čimprej želimo dokončati spremembe prostorskega plana in v njem začrtati strateške usmeritve bodočega razvoja občine Majšperk, ki bo usmerjen predvsem v razvoj drobnega gospodarstva in turizma. Ob 11. občinskem prazniku čestitam vsem našim krajanom, predstavnikom društev in organizacije ter se jim zahvaljujem za njihov prispevek k razvoju občine Majšperk, obenem pa vabim vse, da se nam pridružijo na preostanku prireditev in osrednji sklepni slovesnosti." Skoraj tritedenski krog prireditev ob 11. občinskem prazniku bodo sklenili ta konec tedna. Danes bodo ob 18. uri začeli tradicionalni tek s Ptujske Gore do Majšperka, ob 19. uri se bodo sestali na svečani seji občinskega sveta, ob 19.30 pa se bo v prireditvenem šotoru pred občinskim poslopjem pričela družabna prireditev s podelitvijo športnih priznanj in pokalov. Osrednja in sklepna slovesnost, na kateri bodo podelili tudi letošnja najvišja občinska priznanja in plaketo občine, pa bo v soboto, 15. septembra, ob 15. uri v večnamenski dvorani OŠ Majšperk. M. Ozmec MIPIS Projektiranje, nadzor ter svetovanje v gradbeništvu Irena Mesaric s.p. Ob občinskem prazniku iskrene čestitke! Breg 20, 2322 Majšperk, tel.,faks: 02 794-55-71, GSM: 031 722-302 «V» KROVSTVO IN KLEPARSTVO / • • • • k . < • i • M • Purg Marjan s.p. .......... Preša27b, Majšperk Tel: 794 00 40 Fax: 794 00 39 Gsm: 041 485 805 Občankam in občanom ter cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku! Hvala za izkazano zaupanje. ŽalgerJože s.p„ Majšperk 14a. 2322 Majšperk. te, 02 795 02 50 VETERINARSKA AMBULANTA v MAJŠPERK, d.o.o. , Lešje 34 Občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku ter jim želimo prijetno praznovanje. Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk # OWA KI sl ik d.u.n. Birg 76, 2372 MajSpcrk Montažne hiše - več kot dom Spoštovane občanke in občani iskrene čestitke ob prazniku občine Majšperk. Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za dobro poslovno sodelovanje in izkazano zaupanje! www.owakustik.si Ob 11. občinskem prazniku vsem občankam in občanom iskreno čestitamo in vas vabimo v soboto, 15. septembra ob 15. uri na osrednjo proslavo in podelitev občinskih priznanj, v večnamensko dvorano OS Majšperk. Po svečanem programu vas vabimo na družabno srečanje z ansamblom Igor in zlati zvoki. Vljudno vabljeni! Dr. Darinka FAKIN županja Občine Majšperk MIZARSTVO Vuk Anton s.p. Breg 21 a, Majšperk Tel.: 795 03 06, gsm 031 654495,041 654 495, e-mail: mizar.vuk@siol.net Ustvarjamo z naravo! Ukvarjamo se s splošnim mizarstvom; izdelujemo vrata, obloge, stopnice, notranjo opremo za stanovanja, opremo za gostinske lokale, pisarne, šole, hotele,... Vsem občankam in občanom občine Majšperk, našim strankam ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku! VIK MBŽoo Proizvodno, storitveno in trgovsko podjetje d.o.o. 4 Breg 13 SI - 2322 Majšperk http://www.mtd.si Tel .:+386 (0)2 795 21 10 Fax: +386 (0)2 795 21 24 E-Mail: mtd@mtd.si mTd Ob občinskem prazniku občine Majšperk Vam iskreno čestitamo Maribor • 15 let Poštne banke Slovenije Za dokapitalizacijo se okoli 5 milijonov evrov Poštna banka Slovenije, ki je prek omrežja 556 poŠt edina prisotna v prav vsaki slovenski občini, je v 15 letih svojega obstoja razvila bogat in celovit izbor bančnih in drugih finančnih storitev, tako da ima danes vodilno vlogo na področju opravljanja poslov plačilnega prometa za fizične osebe, njeni poslovni izkazi, doseženi uspehi in smelo zastavljeni načrti pa obetajo tudi v prihodnje nenehno rast. Kot sta na novinarski konferenci ob 15-letnici Poštne banke Slovenije v četrtek, 6. septembra, v upravnih prostorih v Mariboru povedala predsednik uprave PBS mag. Drago Pišek in član uprave Viktor Lenče, so Poštno banko Slovenije skoraj leto dni pred začetkom poslovanja v burnih časih slovenske osamosvojitve ustanovile tedanje slovenske PTT-organizacije, v slovenski bančni prostor pa je vstopila 1. julija 1992. V poslovanje s pravnimi osebami se je po skromnih začetkih zaradi majhnega začetnega kapitala podajala postopoma, do danes pa je razvila bogat in celovit izbor bančnih in drugih finančnih storitev ter velja za eno najpomembnejših tržnih poti banke za množične storitve. V sodelovanju s Pošto Slovenije, s katero je tehnološko in poslovno tesno povezana, je PBS razvila omrežje, ki ga danes sestavlja 556 pošt, od katerih jih 377 opravlja tudi menjalniško poslovanje. Banka že od samega začetka velja za pomembno zbiralko denarnih sredstev prebivalstva, vse od reforme plačilnega prometa v državi pa ima tudi vodilno vlogo na področju opravljanja poslov plačilnega prometa za fizične osebe. Večinski lastnici Poštne banke Slovenije sta Nova KBM, ki ima 55 odstotkov lastniškega deleža, in Pošta Slovenije s 45 odstotki delniškega kapitala, od leta 2004 pa je banka tudi članica bančne skupine Nove KBM. V letošnjem januarju je banka uspešno prešla na novo valuto, sicer pa je letos preselila poslovno območje Ljubljana s Trga OF 5 v lastne poslovne prostore na Tržaški 134, junija je skupaj z Novo KBM in Mo-bitelom uvedla novo storitev mobilnega brezgotovinskega Iz preostalih 19 občin se bo kongresa udeležilo 21 delegatov; razen Vidma in Dornave, ki imata po dva delegata, bo 17 občin imelo po enega. Kot je povedal generalni sekretar Mladih Zelenih Slovenije Andrej Čuš, bodo na kongresu podali poročilo o dosedanjem delu in aktivnostih, ki je glede na to, da so se ponovno aktivirali šele pred dobrimi tremi meseci, kar bogato. Med drugim so v začetku julija izvedli anketo Problematika mladih na Ptuju med 350 Ptujčani v starosti od 15 do 28 let. Odgovorili so na deset vprašanj, kar 274 od 350 pa je mnenja, da je na Ptuju premalo prostorov za mlade, tudi aktivnosti je premalo, predvsem pa pogrešajo rekreacijo, športne površine, koncerte in mesta, Foto: M. Ozmec Dosedanje poslovne uspehe in načrte Poštne banke Slovenije sta na novinarski konferenci predstavila predsednik uprave PBS mag. Drago Pišek (levo) in član uprave Viktor Lenče. Ptuj • Mladi Zeleni Slovenije Volitve funkcionarjev in problematika mladih Mladi Zeleni Slovenije imajo trenutno svoje člane v 20 slovenskih občinah. Najmočnejši so na Ptuju, kjer imajo 146 članov, zato jih bo na kongresu, ki bo 23. septembra v prostorih v Dravski ulici 18 (nekdanje ptujsko mestno kopališče), na Ptuju predstavljalo 29 delegatov. poslovanja Moneta, podpisala je pogodbo o pospeševanju trženja storitev v sodelovanju s Pošto Slovenije prek zaposlenih na Pošti Slovenije, zanje pa načrtujejo tudi temeljit program izobraževanja. Ob prevzemu evra je Poštna banka Slovenije v sodelovanju s strokovnimi službami Nove KBM izvedla obsežno prestrukturiranje portfelja vrednostnih papirjev iz tolarskih instrumentov Banke Slovenije v tuje vrednostne papirje, predvsem državne papirje članic Evropske unije, del sproščenih sredstev pa je usmerila v kreditiranje komitentov. Bilančna vsota banke je konec julija 2007 znašala 598.548 tisoč evrov, kar je za 6 odstotkov več od bilančne vsote konec leta 2006 oz. 11 odstotkov več kot lani v enakem obdobju, glede na načrtovano stanje konec leta 2007 pa je doseženih 96 odstotkov. Na osnovi dosežene bilančne vsote poslovnega izida ter kapitala izkazuje banka po sedmih mesecih poslovanja čisti donos na kapital 19,85 odstotka ter 0,69-odstotni donos na sredstva, oboje preračunano na letno raven. Tudi načrti Poštne banke Slovenije so smeli. V skladu z dogajanjem v evropskem bančnem prostoru je njihov cilj okrepiti svoj tržni delež predvsem pri poslih s prebivalstvom in na področju plačilnih storitev. Za nadaljnjo rast in razvoj banke pa je pomembno predvsem doseganje ustrezne višine kapitala ter kapitalske ustreznosti, ki naj bi po načrtih do leta 2010 znašala najmanj 10 odstotkov. Po petnajstih letih uspešnega poslovanja Poštna banka Slovenije, ena redkih bank, ki v zadnjih treh letih ni dodatno zaposlila niti enega delavca, s smelimi načrti, prizadevanjem za nenehno rast in razvoj ter upoštevanjem želja in zahtev komitentov z optimizmom pričakuje in ustvarja nadaljnje izzive ter nadaljuje in nadgrajuje svojo uspešno pot. Tudi zato čakata pBs še dve dokapi-talizaciji v skupni višini okoli 5 milijonov evrov. M. Ozmec kjer bi se lahko zbirali. Zelo se veselijo odprtja mladinske hiše v Mestnem kinu na Ptuju, hkrati pa se bojijo, da jih bodo zasedli s tistimi, ki si bodo prizadevali le za zaslužek. Na kongresu bodo dali poudarek volitvam funkcionarjev, saj kot je dejal Andrej Čuš, potrebujejo nove obraze, mlade, ki želijo delati in imajo tudi ambicije. Volili bodo predsednika, podpredsednika, generalnega sekretarja, programski svet in svet Mladih Zelenih Slovenije. Zaključili ga bodo s sporočilom za javnost, ki bo namenjeno predvsem predstavitvi problematike mladih na področju sociale, zaposlovanja in onesnaževanja okolja ter klimatskih sprememb. MG Ptuj • 600.000 evrov za rekonstrukcijo ceste Spuhlja-Zabovci S Potrčevo cesto ponovno na razpis V okviru krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007/2013 (razvojne prioritete Razvoj regij) je MO Ptuj na prvem javnem razpisu Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko prijavila v sofinanciranje dva oziroma tri projekte. Foto: Črtomir Goznik Rezultate ankete Problematika mladih na Ptuju so konec julija na Ptuju predstavili Nina Jančič, Luka Šparl in Andrej Čuš (od leve). Prednost je v razpisu, ki je bil objavljen 1. junija letos, za obdobje 2007/2009 dala cestnima projektoma, rekonstrukciji ceste Spuhlja-Zabovci s spremljajočo infrastrukturo v vrednosti 943.252 evrov in rekonstrukciji Potrčeve ceste v dolžini 930 metrov v vrednosti 2.757.768 evrov. Kot rezervni projekt v prijavi je bila rekonstrukcija Mestnega gledališča. Ker je omenjeni razpis edini, ki daje možnost lokalnim skupnostim, da sodelujejo s cestnimi programi, jima je zato tudi dala prednost. V sofinanciranje so lokalne skupnosti lahko prijavile projekte s področja ekonomske in izobraževalne infrastrukure, prometne infrastrukture, razvojne projekte v območjih s posebnimi varstvenimi režimi in v turističnih območjih, prav tako projekte za razvoj urbanih območij, socialne infrastrukure, če pomanjkanje te infrastrukture predstavlja pomembno oviro za hitrejšo regionalno rast, ter razvoj in ustvarjanje delovnih mest. Kot je povedala vodja projektne pisarne MO Ptuj Simona Kašman, je na prvem razpisu za regionalne razvojne programe v letih 2007/2009 uspela s projektom rekonstrukcije Spuhlja-Zabovci s spremljajočo infrastrukturo, vrednim 943.252 evrov, za katerega bo v letih 2007 in 2008 prejela sofinancerski delež v višini 603.177 evrov. Projekt zajema izgradnjo javne poti in lokalne ceste v dolžini 9,18 km, ureditev javne razsvetljave ob cesti, izgradnjo meteorne kanalizacije in odvodnjavanja ceste, obnovo vodovoda in postavitev elektro in telekomunikacijskih vodov v zemljo. Rekonstrukcija ceste in spremljajoče infrastrukture se že izvaja skladno s terminskim in finančnim planom, zato pri črpanju ne pričakujejo nobenih težav, je še povedala Kašmanova. Projekt rekonstrukcije Potrčeve ceste v dolžini 930 metrov v MO Ptuj bodo po nekaterih popravkih ponovno prijavili na razpis, ki bo predvi- doma objavljen še v septembru za sofinanciranje projektov v letih 2008 in 2009. Za drugi cestni projekt pričakujejo sofinanciranje v višini 1,4 milijona evrov. V prvem razpisu je država razdelila okrog eno tretjino razpisanih sredstev. Spodnje Podravje je skupno prijavilo 21 projektov, od tega jih je bilo odobrenih le sedem. MG Foto: Črtomir Goznik MO Ptuj bo projekt rekonstrukcije Potrčeve ceste ponovno prijavila na septembrskem razpisu, ki bo zajel sofinanciranje projektov v letih 2008/2009. Kot je povedala vodja projektne pisarne MO Ptuj Simona Kašman, računajo na sofinanciranje v višini 1,4 milijona evrov. Podravje • O letošnji trgatvi z Andrejem Sajkom 99 odstotkov grozdja prve kvalitete! O tem, da je Ptujska klet pred nekaj leti za svoje kooperante postavila izjemno stroge kriterije odkupa grozdja, smo že pisali. Od tega ne odstopa; tudi letos je bila plačilna lestvica prilagojena strategiji predelave izključno zdravega grozdja, praktično brez gnilobe. Grozdje z največ do enim odstotkom gnilobe je tudi izjemno dobro, nadpovprečno (glede na ostale kleti) plačano, grozdja z 10 ali več odstotki gnilobe pa sploh ne odkupujejo. Kako poteka letošnja trgatev in kakšne so ocene, je povedal direktor Ptujske kleti Andrej Sajko: "Ptujska klet bo do konca letošnje trgatve odkupila približno 2,3 milijona kilogramov grozdja. To je nekoliko manj od načrtovanega, saj je k manjšemu pridelku od predvidenega letos največ prispevalo vreme. Najprej sušni julij, nato pa intenzivno deževje in še nekaj drugih za optimalni razvoj in dozorevanje grozdja neugodnih kombinacij so za dobro desetino zmanjšali grozdni pridelek. Toda kljub temu bo letošnji prevzem grozdja v Ptujski kleti vsaj za 7 odstotkov višji, kot je bil lani. Ob tem pa seveda moram izpostaviti še dejstvo, da je trgatev komaj čez dobro polovico in da je do konca glavnine trgatve še več dni. Tudi vinogradništvo je tovarna pod milim nebom, in dokler grozdje ni sprešano v mošt, moramo vedno računati še na vremenske spremembe, na katere nimamo vpliva. Lahko pa najavim nadvse razveseljujoče dejstvo, da smo doslej prevzeli kar 99 odstotkov grozdja prve kakovosti, kar kaže, da smo v celotni reprodukcijski verigi zdaj že dobesedno vsi zavezani kakovosti. Ocenjujem namreč, da se do konca trgatve odstotek prevzetega grozdja prve kakovosti ne bo bistveno zmanjšal; vsekakor pa ne pod 97 odstotkov. To pa je delež, ki napoveduje potrošnikom, da bodo lahko uživali izjemna vina iz Ptujske kleti." Letošnja vina bodo začela novo blagovno znamko Kot rečeno, je torej po količini letina grozdja nekoliko manjša od povprečja, tehnološko pa, kot pravi Sajko, je grozdje lepo dozorelo in zagotovilo zdrave, aromatične mo-šte: „V tehnoloških postopkih, ki jih zdaj v celoti v Ptujski kleti odlikujejo sistemi za nadzorovano fermentacijo in druge rešitve, ki nam zagotavljajo, da naravne lastnosti v optimalni obliki pripeljemo do steklenic, se trudimo, da v vinu ohranjamo svežino in druge lastnosti, ki jih cenijo sedanje generacije potrošnikov. Glede generalne ocene kakovosti letnika, ki bo vsekakor zelo dober, pa moramo še nekoliko počakati, saj se morajo vina v celoti stabilizirati. Takrat bomo lahko podali dokončno oceno kakovosti letnika. V Ptujski kleti pa še posebej čakamo na ta trenutek, saj bomo z letošnjim letnikom vina začeli novo zgodbo ptujskih vin z novo celostno podobo in novo blagovno znamko. Širok splet marketinških in prodajnih aktivnosti bo predstavljal veliko osvežitev in prepričan sem tudi novi magnet za ptujska vina pri potrošnikih." Zadnje trgatve pričakujejo po Sajkovih napovedih pravzaprav v prvih mesecih leta 2008: „Kot je v Ptujski kleti že običaj, poskušamo iz nekaterih leg in vinogradov pridobiti tudi nekaj grozdja posebnih trgatev. Zanje pa morajo nastopiti specifične vremenske razmere, vključno z mrzlo zimo, tako da računamo zadnje grozdje letošnjega letnika potrgati v naslednjem letu." Plačilni pogoji za dobavitelje grozdja oziroma kooperante se ne spreminjajo: „Pre-vzeto grozdje bomo v celoti odplačali v skladu s pogodbami, ki jih imamo sklenjene s pridelovalci - vinogradniki. V Ptujski kleti smo se namreč odločili izključno za odkup grozdja od pogodbeno opredeljenih vinogradnikov, ki vinograde negujejo po naši tehnologiji, jih oskrbujejo po našem škropilnem načrtu in spoštujejo sonaravni način pridelave grozdja. Na prostem trgu grozdja v Ptujski kleti ne odkupujemo. Vsem pogodbenim partnerjem pa izplačamo grozdje po določilih medsebojne pogodbe, praviloma v enem letu." Ob laškem rizlingu letos veliko rumenega muškata Andrej Sajko še pravi, da Ptujska klet funkcionira izključno na sistemu naročene pridelave grozdja, torej da odkupujejo grozdje od izključno svojih pogodbenikov in da imajo trenutno sklenjenih 155 pogodb z vinogradniki, ki pridelujejo grozdje po njihovi tehnologiji. Z 69 kooperanti imajo sklenjene neposredne pogodbe, za 86 kooperantov pa grozdje posreduje KZ Ptuj. Sicer pa v Ptujski kleti še vedno odkupijo največ laškega rizlinga. Ta sorta predstavlja približno tretjino v strukturi vsakoletnega odkupa. Sledijo pa mu sovinjon, renski rizling, šardone in druge sorte. „Kot zanimivost lahko povem, da smo letos odkupili tudi dvakrat več rumenega muškata kot lani. Med drugim odkupimo tudi do 15 odstotkov rdečih sort grozdja: modre frankinje, žametne črnine in modrega pinota." Po oceni bodo v Ptujski kleti letos iz 2,3 milijona kilogramov prevzetega grozdja donegovali približno 1,6 milijona litrov vina: „Odločili smo se za strategijo kakovosti, kar pomeni, da smo vzpostavili celotno tehnološko linijo negovanja vin na način, da kar največ naravnih lastnosti grozdja ohranimo v moštu in vinu, ki ga polnimo v steklenice. To je glavnini današnjih Direktor Ptujske kleti Andrej Sajko: „Z letošnjim letnikom vina bomo začeli novo zgodbo ptujskih vin z novo celostno podobo in novo blagovno znamko!" Dr. Roman Glaser: „Bil bi vesel in ponosen, če bi bil lastnik ene od najatraktivnejših lokacij..." Pred dobrim letom in pol je v širši ptujski javnosti eksplodirala novica, da je Ptujska klet prodala svoje zemljišče v samem centru Ptuja. Takratna pojasnila s strani vodstva so šla v smeri, da pač tovrstna proizvodnja in predelava glede na intenzivnost ne more ostati sredi zgodovinskega mesta, da nikakor ne spada v kontekst razvoja mesta in da se bo nova klet postavila nekje izven urbaniziranega naselja, s čimer se bo približala tudi samim vinogradnikom, kar bi bila dodatna prednost. Kar nekaj mesecev se je nato na veliko ugibalo, kje za vraga bo nova klet. V igri je bilo več lokacij, očitno pa je bila to bolj igrica za preusmerjanje (novinarske in javne) pozornosti drugam. Potem je vse skupaj potihnilo, nas je pa vseeno zanimalo, kje in zakaj se je vsa zadeva ustavila in kam je bil pravzaprav investiran denar od prodaje lokacije. Generalni direktor PP Roman Glaser je na naše vprašanje odgovoril tako: „V Skupini PP nenehno analiziramo posamezne naložbene priložnosti, tako na ravni matične družbe, Perutnina Ptuj, d. d., kakor tudi na ravni odvisnih in povezanih družb. V tem kontekstu seveda s posebno pozornostjo spremljamo vse, kar se dogaja na vinarskem segmentu, tako pri hčerinski družbi Ptujska klet kot širše, na evropskem vinskem trgu. Dinamika v vinarski branži je izjemna in zavedamo se, da se ji moramo na eni strani prilagajati, na drugi strani pa želimo biti tudi njeni kreatorji. Glede na pomen, tradicijo in veljavo ptujskih vin doma in v svetu si lahko vzamemo tudi to vlogo. Zato smo se zaradi sprememb in trendov, ki krojijo usodo in ekonomiko vinarske dejavnosti, odločili, da bomo dali prioriteto vinarski tehnologiji ter celoviti prenovi videza steklenic in embalaže za vina iz ptujske kleti. Tudi to je za celoten poslovni sistem pomemben investicijski zalogaj, ki je dobil v zadnjem letu odločilno prednost pred razmisleki o novih lokacijah kleti in vzporedno tudi veliko prednost pred investicijo v zidove ali cisterne, ki jih sicer že imamo in ki v okolju mestnega jedra odlično podpirajo vse tehnološke rešitve, ki jih je implementirala enološka stroka in razvojna dinamika Ptujske kleti. Vsak denar, pridobljen v Skupini Perutnina Ptuj iz naslova dezinvestiranja, je vsakokrat ponovno naložen v investicije in poslovne procese Perutnine Ptuj ali pa v odvisnih in povezanih družbah. Perutnina Ptuj namreč vsako leto v svojo tehnološko prenovo in širjenje na tuje trge investira več deset milijonov evrov in nikoli nimamo posebnih težav s tem, kam investirati razpoložljiva sredstva, kredite, lizinške aranžmaje in druge finančne vire. Perutnina Ptuj je vendarle med tehnološko najbolje opremljenimi živilskimi sistemi v Evropi, s pomembnimi prednostmi, ki smo jih predstavili potrošnikom v zadnjih letih. Tudi zaradi tega uspešno razvijamo našo internacionalizacijo tako na proizvodnem kot na trženjskem segmentu." V javnosti pa so se v zadnjem času začele vse bolj širiti govorice, da lastnik zemljišča oz. lokacije Ptujske kleti ni uraden kupec (Hypo leasing), ampak naj bi za njim stal kar sam gospod Glaser; torej naj bi bil dejanski lastnik strateškega zemljišča (ki bo na trgu gotovo še dosegalo astronomsko ceno) kar prvi mož PP . In kaj je o tem povedal Roman Glaser? „Sam bi seveda bil izjemno vesel in ponosen, če bi bil lastnik ene najatraktivnejših lokacij v središču Ptuja. Vendar pa temu v resnici ni tako. Je pa res, da v imenu Perutnine Ptuj in za njen račun podpisujem vse strateško pomembne pogodbene odločitve, vključno z nepremičninskimi posli, in bom to počel še vsaj ves mandat, ki so mi ga podelili delničarji na skupščini družbenikov Perutnine Ptuj. Nepremičninski posli pa pri vsakem lastniku, tudi pri Perutnini Ptuj, štejejo med pomembnejše pogodbene odločitve, zato sem z lizinško hišo, ki jo omenjate, podpisal tudi pogodbo, ki je vezana na del nepremičnin, s katerimi sicer upravlja in v njih opravlja svojo dejavnost Ptujska klet." In kratek povzetek obeh odgovorov: Roman Glaser pojasnjuje, da so denar od kupnine porabili za tekoče finančne luknje in za posodobitve v svojih družbah, tudi v Ptujski kleti, trdi pa tudi, da nima popolnoma nobenega deleža v lastništvu prodanega zemljišča. potrošnikov tudi najbolj vabljivo. Poleg nadzorovane fer-mentacije v hlajenih posodah smo za negovanje vin v Ptujski kleti že nabavili tudi v svetu izjemno popularno tehnologijo zorenja vin v barikih, to je 220-litrskih hrastovih sodih iz hrastovine različnih svetovnih geografskih območij. Na ta način značilnosti naših vin oplemenitimo tudi z okusi, ki jih cenijo potrošniki tako doma kot v svetu, in sicer na način, da še vedno ohranimo najboljše značilnosti vin našega območja." Približno desetino svoje letne proizvodnje izvozijo na svetovne trge; največ v države EU in države na ozemlju bivše Jugoslavije. Največ povpraševanja je po sovinjonu, tramin-cu, sivem pinotu in v zadnjem času tudi po rizvancu. Odkupa grozdja na prostem trgu ne načrtujejo Glede prihodnosti in morebitnega odkupa oz. nakupa grozdja na prostem trgu v primeru, če domači pogodbeniki ne bi mogli več zagotavljati rentabilne količine grozdja za klet, Andrej Sajko pravi: „Zaradi naše tehnologije, predvsem pa strateške odločenosti za podvzemanje vseh postopkov, ki zagotavljajo kakovost vina, v Ptujski kleti ne odkupujemo grozdja na prostem trgu. Samo pri pogodbenih partnerjih lahko vse leto nadzorujemo sonaravno pridelavo grozdja in na tak način zagotavljamo visoko kakovost grozdja, ki je temeljna osnova za vrhunsko kakovost vina in za vina takšnih tipov, kot jih pričakujejo naši potrošniki. Ocenjujemo, da bodo naši pogodbeni partnerji tudi v prihodnosti povsem zagotovili naša pričakovanja po količinah visoko kakovostnega grozdja za vina iz Ptujske kleti, ki jih odlikuje pregovorna kakovost ob hkratni svežini, sadnosti in simbiozi s kulinaričnimi užitki. Sedanje število pogodbenih pridelovalcev grozdja je optimalno in pričakujem da se tudi v prihodnosti ne bo bistveno spreminjalo. Je pa povsem normalno, da se del pogodbenih partnerjev vsako leto spreminja. Tudi v letošnjem letu smo imeli več novih, pri tem pa nas posebej veseli, da prihajajo tisti, ki razumejo kakovost in ki želijo biti pomemben člen v verigi negovanja dobrih vin iz Ptujske kleti. Prepričan sem, da jih bosta prenova prepoznavnosti ptujskih vin in nova blagovna znamka pritegnili še več in se v ničemer ne bojim za partnerje pri pridelovanju vrhunskega grozdja." SM Foto: SM Dornava • Ponovno o razrešitvi ravnateljice Pravno potrjene obdolzitve zoper ravnateljico V dornavski občinski sejni dvorani je bilo v sredo zvečer ponovno vroče; član in predsednik sveta zavoda OŠ Dornava Milan Šilak in Danilo Muršec sta namreč svetnikom jasno predstavila sklep zadnjega sestanka članov sveta, po katerem bodo nadaljevali postopek razrešitve sedanje ravnateljice. „O nekaterih dejanskih in o domnevnih nepravilnostih, za katere je odgovorna sedanja ravnateljica Marta Tuš, ste bili seznanjeni že pred poletjem. Takrat ste podprli svet zavoda v nameri, da začne postopek razrešitve. Preden začnemo ta postopek, smo se v svetu odločili, da na osnovi ugotovitev inšpekcije pridobimo tudi pravno mnenje kot osnovo za pravilnost naše odločitve. Pripravil nam ga je odvetnik Ivan Starčevič iz Maribora in glede na ta pravni dokument se je svet zavoda odločil, da postopek razrešitve nadaljuje," je najprej povedal podžupan Milan Šilak. V nadaljevanju je nato prebral vsebino dokumenta, v katerem je po sedmih točkah natančno navedeno, za katere nepravilnosti gre in da so ta dejanja ravnateljice dejansko pravno sporna. „V tej obdolžitvi je zapisano, da je vede kršila več zakonov, in sicer: zakon o delovnih razmerjih v postopku razpisanega delovnega mesta učitelja nemščine iz avgusta 2006, ker je sprejela Podžupan in član sveta zavoda Milan Silak: „Pravno mnenje, ki smo ga pridobili, potrjuje, da je ravnateljica Marta Tuš pri vodenju šole v več točkah kršila zakone in predpise!" osebo, ki glede na razpisane pogoje (in ostale kandidate) le-teh ni izpolnjevala. Nadalje je v nasprotju z zakonom vodila disciplinske postopke zoper dve zaposleni delavki in nezakonito izrekala kazni. Po tretji točki obdolžitve je leta 2006 hote in vede v postopku volitev predstavnikov delavcev v svet zavoda kršila postopkovna določila dveh Ptuj • 163. Viktorinov večer Vzgoja s Svetim pismom V sklopu Viktorinovih večerov je na torkovem 163. večeru psihoterapevt Bogdan ŽorZ spregovoril o vzgoji s Svetim pismom, temi, ki sodeč po številu obiskovalcev, ki so napolnili refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, Ptujča-ne še kako zanima. Za glasbeni utrinek ob začetku predavanja sta poskrbela Mojca Sok na flavti in pianist Tom Hajšek. Glasbeni točki so sledili govori dobro- došlice ter kratka predstavitev predavatelja Bogdana Žorža s strani Petra Priboži- ca. Žorž, ki je svoje življenje Foto: Dženana Becirovic Psihoterapevt Bogdan Žorž posvetil vprašanju vzgoje, je predavanje začel s pripovedjo. Poslušalcem je povedal zgodbo, ki se je zgodila pred dva tisoč leti. »Pomislite, kako bi se odzvali, če bi v ta prostor sedaj prišel 12-letni deček in zmotil naše dogajanje. Nekaj podobnega se je zgodilo v Jeruzalemu pred 2000 leti. Takrat so dečka sprejeli, mu prisluhnili, mu na njegova vprašanja odgovarjali in strmeli nad njegovim znanjem. Ta deček je bil Jezus, a oni tega takrat niso vedeli,« je dejal Žorž. Poudaril je, da se je situacija skozi stoletja bistveno spremenila in da smo ljudje ponosni na to, češ da danes veliko damo na vzgojo. »Moje razmišljanje o vzgoji je nedvomno povezano z opisanim dogodkom,« je še dodal priznani psihoterapevt. Kot je še dejal, je celo svoje življenje posvetil vprašanju vzgoje, dolgo pa je menil, da o tej temi Sveto pismo govori precej malo. »A se mi je le posvetilo, da Sveto pismo o vzgoji govori zelo veliko, res pa je, da je malo neposrednih informacijo, povezanih s to temo,« je med drugim izpostavil Žorž. Dženana Becirovic odlokov ter si protipravno prisvojila upravičenje do oblikovanja volilne komisije šole in sklicevala konstitutivne seje sveta zavoda. Četrta točka obdolžitve se nanaša na dejstvo, da je kot ravnateljica brez kogentnega postopka oddala dela računovodskemu servisu Jasna Šegula; plačila v znesku 2,6 milijona takratnih tolarjev pa ni izvedla pravočasno in ustrezno, zaradi česar je bila leta 2006 zoper njo podana kazenska ovadba. Peta točka pravnega zapisa pravi, da kot ravnateljica ni zagotovila ustrezne za-ključitve finančnega načrta za leto 2005 po navodilih za proračunske porabnike, niti ni zagotovila izvajanj določil pravilnika o računovodstvu šole v postopkih izterjav šole do staršev, zagotovila ni niti strokovnega in ustreznega ter transparentnega vodenja prihodkov in odhodkov, ne ustreznega knjiženja prilivov in odlivov po namenu, zaradi česar so nastale neporavnane obveznosti iz naslova javnih dajatev ter neustrezno poslovno stanje šole (umetno ustvarjanje presežkov), pa tudi sicer ni kot poslovodja šole izvajala ustreznega nadzora nad delom računovodstva, kar vse sta ugotovila revizijska družba RIPRO junija 2006 in tudi Nadzorni odbor občine Dornava istega meseca. Po šesti točki ravnateljica tudi ni zagotovila ustreznega varovanja poslovnih listin šole - potnih nalogov, zaradi česar je prišlo do začasne izgube le-teh in neizplačevanja potnih stroškov delavcem. Zadnja, sedma obdolžilna točka pa pravi, da je kot ravnateljica predložila občini program nabav za šolsko leto 2006/7 s prikazom programa učil, opreme in drugih učnih pripomočkov, vse z name- nom pridobitve sredstev na škodo ustanovitelja, čeprav je vedela, da tak program financira MŠŠ." Kot je ob koncu prebranega še navedel Šilak, je takšno ravnanje ravnateljice povzročilo moteno finančno poslovanje šole, motene odnose v sami šoli med zaposlenimi ter nenazadnje tudi nezaupanje občine v verodostojnost in zakonitost dela ravnateljice. „Zaradi navedenih razlogov in predočenih kršitev je podan razlog za razrešitev ravnateljice pred potekom časa, za katerega je bila imenovana, ker je zaradi nevestnega ravnanja in kršitve predpisov povzročila osnovni šoli večjo škodo in hujšo motenost pri opravljanju dejavnosti zavoda," je svoje poročilo s torkovega sestanka članov sveta zavoda zaključil Milan Šilak, nato pa svetnike zaprosil za mnenje oz. sklep, s katerim bi občina podprla prizadevanje sveta za razrešitev ravnateljice, saj se je temu sklepu v prid odločila tudi občinska komisija za šolstvo. Da ta postopek ne bo „ad hoc", je nato še pojasnil predsednik sveta zavoda Danilo Muršec: „Vedeti morate, da gre za trifazni postopek, podoben imenovanju ravnatelja. To pomeni, da je za sam akt razrešitve odločilno mnenje sveta zavoda, vendar bomo pred tem zbrali tako mnenja občinskega sveta, torej občine, kot mnenje staršev in mnenje predstavnikov zavoda. Šele nato se bomo obrnili po mnenje na pristojno šolsko ministrstvo. Če bodo vsa zbrana mnenja oz. sklepi soglasni, potem ni dvoma, kako se bomo odločili vnaprej. V primeru, da bo prišlo do razhajanja mnenj, pa bo končno odločitev sprejel svet zavoda, ne glede na ostale sklepe. Še vedno obstaja možnost, če bodo pač mnenja nasprotovala naši odločitvi in če bodo dovolj močno argumentirana, da postopek razrešitve prekinemo." V zvezi s tem je bilo tudi povedano, da se ravnateljici ne očita slabega profesionalnega dela na področju izobraževanja, prav tako ne zaposlenim, da pa gre za čiste „poslovodske" napake in kršitev več zakonov in predpisov, česar si kot direktorica ne bi smela privoščiti. Sicer je bila na sejo občinskega sveta vabljena tudi ravnateljica, a je ni bilo, prav tako je ni bilo niti na dan prej sklican sestanek sveta zavoda, kjer bi lahko pojasnila svoja stališča glede obdolžitev. Odsotnost ravnateljice je motila tudi nekaj svetnikov, ki so sicer njeno odsotnost označili kot izmikanje, kljub temu pa so se po daljši razpravi, kjer je bilo slišati marsikaj, odločili, da ji dajo možnost „zago-vora" v zakonsko določenih osmih dneh, se pravi do konca naslednjega tedna, nato pa bodo oblikovali ustrezen sklep občinskega sveta; morda v podporo njeni razrešitvi, morda pa tudi ne. Vsekakor jo hočejo prej slišati. Sicer mnenje občinskega sveta nima veljave pri odločitvah sveta zavoda; slednji se lahko odloča povsem zase. Kako se bo iztekla saga o razreševanju dornavske ravnateljice, bomo tako v prihodnosti šele videli. Dejstvo pa je, da se hude iskre krešejo kar okoli več zadev v zvezi z dornavsko osnovno šolo, o čemer pa boste lahko več prebrali v naslednji številki našega časopisa. SM Predsednik Sveta zavoda Danilo Muršec: „Postopek razrešitve sedanje ravnateljice je večfazen; zdaj, v prvi fazi, pridobivamo mnenja občine, staršev in zaposlenih." Foto: SM Foto: SM Žetale • S šeste redne seje „Vode ne bomo dražili!" Žetalski svetniki so se v začetku septembra zbrali na redni seji, kjer jih je pričakalo kar lepo število točk dnevnega reda. Večina točk je bila sicer bolj „administrativne narave", kjer kaj prida razprave niti ni bilo pričakovati, zato pa se je žetalsko občinsko vodstvo krepko postavilo po robu zahtevi po postopnih podražitvah vode, ki jo predlaga ptujsko Komunalno podjetje. Po predlogu KP Ptuj naj bi se cena vode dražila v treh letnih etapah; prvič letos za 6,2 %, druga podražitev naj bi sledila naslednje leto in sicer za 6 %, tretja pa leta 2009 za 5,99%. Občine oz. občinski sveti pa naj bi glede na predlog o postopnih podražitvah imele možnost sprejeti en sklep za vsa tri leta oz. vse planirane podražitve ali pa vsakoletno podražitev sprejemati sproti, vsako leto. Župani zahtevali povišanje cen vode?! Po pojasnilu KP je takšna podražitev nujna, saj sedanja cena voda ne pokriva stroškov in bi šele celokupna podražitev po treh letih dosegla primerno ceno za normalno poslovanje. Kot je bilo še slišati, naj bi se za takšno postopno podražitev v treh letih dogovorili župani Spodnjega Po-dravja skupaj z vodstvom KP. Žetalski svetniki so soglasno zavrnili povišanje cene vode. Župani naj bi bili celo tisti, ki so zahtevali, naj se izračuna takšna cena vode, ki bi pokrivala vse stroške, vključno z amortizacijo. Kako pa bo s ceno vode po letu 2009, ostaja zaenkrat odprto vprašanje, saj naj bi se v tem letu spreme- nil način vodenja poslovnih knjig in naj bi za vodovodno infrastrukturo z vsemi objekti skrbela vsaka občina zase, ne pa več KP. Anton Butolen o tem dogovoru med župani in vodstvom KP ni vedel nič; povedal je le, da ga na tem sestanku ni bilo, zato teh informacij ne more ne potrditi in ne zanikati, prenos evidenc in vodovodne infrastrukture v domeno občin ob hkratnem sodelovanju s KP kot partnerjem pri oskrbi z vodo pa je označil kot non- senz, ki ne more imeti pozitivnih rezultatov: „Saj je vendar vsem jasno, da si ne mečemo peska v oči, da je v institutu javno - zasebnega partnerstva zasebni partner zainteresiran le toliko, kolikor ima od skupne dejavnosti profita! In zanima me, kako se bo v tem kontekstu potem oblikovala cena vode; ali bo prosta, jo bo vsak nastavljal po svoje in kako bo to potem izgledalo?!" Svetnike pa je med drugim zanimalo, kaj bo, če podražitve ne sprejmejo; ali se lahko zgodi, da bi Žetalanci ostali brez vode ? To se seveda ne bi zgodilo, slejkoprej bi se podražitev morala sprejeti, kar je tudi siceršnja dosedanja praksa. Izidor Štajnberger pa je na zahtevo po podražitvi vode odreagiral tako kot bi verjetno večina Žetalancev: „Mi smo pa res vedno tepeni; komaj si uspemo zgraditi vodovod, se zanj hudo zakreditiramo, zdaj pa je prva naslednja stvar, ki jo doživimo, velika podražitev!" Kot so si namreč na hitro preračunali, bi jih s prvo podražitvijo letos kubični meter vode v gospodinjstvu stal dobrih 311 tolarjev ( 1,3 evra) in v zraku dvorane je bilo čutiti, da bo verjetno še marsikje po Žetalah dobro izkoriščen stari, nejavni vodovod.... Na koncu sicer umirjene razprave so svetniki ob glasovanju ZA ali PROTI podražitvi enoglasno in brez omahovanja glasovali proti in zadevo (do nadaljnjega) zaključili. Komunalno podjetje pa bo s predlogom o podražitvi vode imelo očitno kar veliko težav, zlasti v haloških občinah... Tudi letos brez častnega občana V nadaljevanju seje je nato sledilo sprejetje nekaj odlokov, ki se nanašajo na spremembe v ustanovitvenih aktih (medobčinskih) javnih zavodov, svetniki pa so sprejeli tudi tri pravilnike; in sicer za področje športa, kulture in pomoči kmetijstvu. Malo se je zapletlo pri prvih dveh pravilnikih, saj je svetnik Stanko Skledar predlagal, da se za razdelitev sredstev osnuje posebna tričlanska komisija, v kateri naj bi sodeloval tudi po en član iz društva, a so vsi preostali svetniki njegov predlog zavrnili in s tem določili, da bo za vrednotenje programov iz kulture in športa odločal kar občinski odbor za družbene dejavnosti, za pomoč kmetijstvu pa odbor za gospodarstvo (odbora za kmetijstvo občina Žetal namreč nima, op.a.). Med rednimi točkami seje so nato sprejeli še sklep, da se za letošnji občinski praznik izda razpis za podelitev zlate plakete občine in priznanj, ne bodo pa imenovali častnega občana. Soglasno pa so potrdili še sklep, da se obnovljena Vukova domačija preda v upravljanje TD, v njej bo urejena razstava bivalnih elementov in načina življenja nekoč, uradna otvoritev pa bo v prihodnjih dneh. SM Haloze, Zetale • Težave prihodnosti Vodovod že, kaj pa kanalizacija? Znano je, da se je kar 13 občin povezalo v projektu Očistimo Dravinjo, s katerim naj bi se rešilo ne samo vprašanje ureditve vodotoka, ampak predvsem možnost ureditve kanalizacije s pomočjo evropskih sredstev v tistih občinah, za katere je značilna razpršena poseljenost in hribovit teren. Čeprav se je v projekt na samem začetku vlagalo kar precej upanja, se je pred kratkim časom izkazalo, da ne bo „re-šil" problematike kanalizacije prav v tistih občinah, ki bi še najbolj potrebovale dodatno oz. večinsko financiranje. Iz projekta so namreč izpadle občine Podlehnik, Vitanje, del Majšperka in Žetale in to zato, ker ne dosegajo stroškovnih kriterijev, ki so pravzaprav zelo podobni tistim, ki veljajo za evropsko sofinanciranje kanalizacije v konzorciju sedmih spodnjepodravskih občin. Problematika kanalizacije naj ostane na hrbtih haloških občin?! „Po izdelani študiji projekta „Očistimo Dravinjo" je jasno, da v Žetalah iz tega projekta nimamo več kaj pričakovati; gladko smo izpadli zaradi postavljenih kriterijev, tako kot še nekaj občin s podobnim profilom poselitve in konfiguracije terena. Zdaj imamo na voljo dve možnosti; se povezati s Podlehnikom in Vidmom in osrednji kanalizacijski vod pripeljati do centralne čistilne naprave v Vidmu, bolj verjetna pa je druga možnost, ki pomeni izgradnjo skupne, manjše čistilne naprave za dolinski del občine. Ena ali druga omenjena možnost pa za nas pomeni le 35 odstotno pokritost gospodinjstev, kar, v končnem pogledu, nikakor ne rešuje vprašanja kanalizacije za našo občino, saj večina gospodinjstev ostaja brez kanalizacijskega priključka! Če bomo hoteli, tako kot se zdaj kaže, rešiti to problematiko v celoti, našim občanom ne bo preostalo drugega, kot da bodo financirali majhne, individualne čistilne naprave za eno samo gospodinjstvo oziroma, če se bodo mogoče povezale dve ali tri domačije skupaj. Individualna čistilna naprava pa danes stane okrog 7000 evrov, kar je za marsikoga od naših ljudi v Žetalah praktično nedosegljiva cifra," je o problematiki bodoče nujne ureditve kanalizacijskega omrežja v občini povedal župan Anton Butolen. Kot je znano, bo potrebno namreč po sedanji zakonodaji urediti kanalizacijo do leta 2017. Z velikanskimi težavami se bodo spet spopadale najmanj razvite občine z najmanj prebivalstva in redkimi strnjenimi naselji, kjer je izvedba lažja in tudi bolj rentabilna s stroškovnega vidika. Žal, so tudi evropska sredstva za takšna območja nedosegljiva, vsaj po sedanjih normativih, zato je razglaševanje in reklamiranje možnosti pridobitev omenjenega denarja za tovrstne (haloške) občine bolj kot ne pesek v oči. „To je samo še en način povečevanja razlik v razvitosti med občinami. Poglejte, nižinske in razvitejše občine z več prebivalstva in strnjenimi naselji so imele in imajo možnost zgraditi svoja kanalizacijska omrežja s kar 90 odstotnim evropskim sofinanciranjem! Nam pa je ta možnost odvzeta in tako se bo dodatno obremenjeval občinski proračun oziroma občane. Kako naj se na tak način Zupan Anton Butolen: „Nižinske in razvitejše občine z več prebivalstva in strnjenimi naselji so imele in imajo možnost zgraditi svoja kanalizacijska omrežja s kar 90 odstotnim evropskim sofinanciranjem! Nam pa je ta možnost odvzeta in tako se bo dodatno obremenjeval občinski proračun oziroma občane. Kako naj se na tak način potem razlike med občinami zmanjšujejo?!" potem razlike med občinami zmanjšujejo?!" Zaključevanje vodovodne zgodbe Na srečo, sicer z nemajhnim kreditom kljub sofinanciranju države, so v Žetalah uspeli zgraditi javno vodovodno omrežje: „Letos smo na javni vodovod priključili 110 gospodinjstev, od tega 32 po zadnjem pozivu gospodinjstvom, saj so letos pogoji priključitve še enaki, kot so bili na začetku izgradnje. To pomeni, da mora gospodinjstvo za priključek na javni vodovod plačati starih 250 tisočakov, v naslednjem letu pa bodo pogoji drugačni. Po naši evidenci je zdaj v občini samo še 28 uporabnikov, ki niso priključeni na javni vodovod. Dodatnih 32 prijav pa pomeni gradnjo še petih kilometrov cevovodov, kar pomeni strošek dobrih 60.000 evrov. Približno polovico teh sredstev bomo dobili iz priključnin občanov, drugo polovico pa bo morala občina pokriti iz proračuna, to pa seveda pomeni, da bo potreben rebalans," je o zaključevanju žetalske vodovodne zgodbe povedal župan Butolen. SM Foto: SM Foto: SM Gradišče • Ko se lomijo še najbolj vztrajne haloške grče Grenke solze brezupa Nič posebnega ni pričujoča zgodba ostarelih zakoncev Ivana in Katarine Brlek iz Gradišč: oba jih štejeta že krepko čez 70, od nekdaj sta se dajala s preživetjem na strmih in neprijaznih haloških bregih. Pa ni bilo tako hudo, da ne bi zmogla; le žuljev na rokah in gub na obrazu se je nabralo toliko, kot je bilo težkih dni. Njuna majhna kmetija je prav takšna kot desetine ali stotine drugih v Halozah; hišo in majhno gospodarsko poslopje, postavljeno na zadnjem strmem hribu v razpršenih Gradiščah, dokoder še pelje trak asfalta, „podpira" približno 30 arov tipičnega vinograda na koliščih, postavljenega tako ostro v breg, da bi človek lahko ležal skorajda stoje. Nikoli jima ni bilo lahko, kot še mnogim okoli njiju ne, ampak, da bi kdaj obupala, jima ni prišlo niti na misel; je bilo vedno preveč dela za vsaj nekaj zaslužka. V začetku tega tedna pa je tisti značilni žar optimizma v očeh, ki odlikuje težko preizkušane ljudi, zamenjala najprej jeza, bes, nato pa obup. Solze so pred kamero ostale skrite... Za Ptujsko klet grozdje ni primerno „Saj vam ne morem povedati, kaj se nam je zgodilo. Res ne vem, kaj naj zdaj, kaj se norčujejo iz nas," se je začelo trgati iz ust še vedno jeznega in razočaranega Ivana Brle-ka, ki ga je obkrožal ducat prijateljev in sosedov, prav tako nemalo šokiranih in v začetku čisto brez besed. „Po-glejte, imam slabih 30 arov vinograda tu, in sem podpisal pogodbo s Ptujsko kletjo za odkup. Dva dni nazaj, v soboto, je prišla vinograd pogledat enologinja Biserka s kleti, vzela je vzorec in že drugi dan, v nedeljo zjutraj, smo dobili obvestilo, da moramo takoj v ponedeljek zjutraj začeti s trgatvijo. Težko je bilo v enem dnevu zbrati trgače, ampak nekako se nas je nekaj našlo in smo v ponedeljek zjutraj začeli. Pobrali smo nekaj vrst, okoli dve toni grozdja, v glavnem šipona in rizlinga, ko sta nas spet obis- kala ta enologinja in gospod Albert Goenc s Ptujske kleti. In je Goenc takoj povedal, da tega grozdja pa ne bodo odkupili, da je preveč gnilo in da tudi tisto, kar je še ostalo na trsih, tega je večina, nima smisla pripeljati v odkup, ker ga je gniloba že preveč načela. Pa kaj so nam potem sploh svetovali trgatev in zakaj je niso zahtevali že prej? Kaj naj zdaj s tem grozdjem? Že tako smo pri trgatvi zelo pazili, kar pojdite pogledat, koliko ga je ostalo na trsih, ogromno, pa še to, kar smo pobrali, je zdaj za klet preslabo. In kaj naj zdaj s preostalo gorico, saj je večina grozdja še nepotrga-nega?!" Vprašanja ostarelega Brle-ka so se kar vrstila; vprašanja, ki nimajo odgovorov. Na svoji kmetiji Brlekovi nimajo dovolj velike kleti in ne sodov, kamor bi lahko spravili vino, tudi če bi grozdje uspeli predelati: „Nikoli nismo spravljali veliko vina za lastne potrebe, pač toliko, kot je potrebno tu in tam za kakšna večja dela, za obiske in tako. Zdaj enostavno ne vem, kaj naj naredim. Res ne vem, nabranega grozdja ne smem niti razsuti, ker to prepoveduje inšpekcija. In komu tu naj ga dam, če ima vsak svojega dovolj?" „Toliko dela in skrbi, pa vse zastonj..." Šokirani nad informacijo Goenca so trgači seveda takoj prenehali s trganjem, saj ni imelo nobenega smisla več nadaljevati. Vprašanje, kaj naj z grozdjem, je ostalo neod-govorjeno. „Nič ne bom več delal s Ptujsko kletjo, naj kar prekinejo pogodbo, ali pa jo bom sam. Saj teh njihovih pogojev ne moremo izpolniti, Ugačem ni ostalo drugega, kot da že na prikolici spravljeno grozdje za odkup spravijo nazaj v kadi, kolikor ga bo pač šlo, s preostalim pa domači ne vedo kam ... Trgatev pri Brlekovih se je končala, še preden so jo dodobra začeli - Ptujska klet ne bo odkupila njihovega grozdja, ker ne dosega kriterijev odkupa. to ni možno. Pri nas ne raste takšno grozdje, da ne bi bilo gnile jagode vmes, še nikoli ni. Ja, saj sem poznal pogoje pogodbe, kakšno mora biti grozdje, ampak to enostavno ne gre. Mi ne moremo vplivati na vreme, to pa je krivo za gnilobo. Kaj naj bi poleg trgačev najeli še skupino prebiralcev, ki bi vsak grozd posebej čistili? Saj to se ne splača, potem gre v nič skoraj vse;" je na vprašanje, ali ni poznal odkupnih pogojev in kriterijev Ptujske kleti, povedal Brlek, ki mu je počasi, iz ure v uro, grenkoba razočaranja preplavljala prvo jezo in šok ob novici. Žena Katarina se je le nemočno sklanjala nad obtežene trse, ki bodo letos verjetno ostali nepotrgani in skrivala solze žalosti: „Toliko dela, toliko skrbi, zdaj pa nič, vse je bilo zastonj. Pa že 45 let obdelujeva ta vinograd, saj ni, da bi se od tega kaj posebej zaslužilo, ampak vedno je bilo tako lepo, ko se je trgatev končala, pravi mali praznik je bil to za nas in vse trpljenje je bilo pozabljeno. Pa vedno smo prodali grozdje, tudi lani v Ptujsko klet, letos pa taka tragedija. Saj nima več smisla zdaj, da ga še imava, samo matrava se, na koncu pa se še nimaš česa veseliti... " Sin Ivan, ki je pomagal staršema v trgatvi, je le zmajeval z glavo: „Ni več kaj reševati, take pogoje, kot ima Ptujska klet, se tu enostavno ne da izpolniti. Bo pač treba vinograd opustiti, mogoče naj si ata in mama pustita nekaj malega trsov za sebe , za par litrov svojega vina, ostalo pa poruvati in naj se zaraste. Košnja na tej strmini bo težka, ampak vseeno bolje kot se matrati za prazne nič. Se je že več ljudi tu v Halozah odločilo tako in se bojim, da jih bo še zelo veliko!" Bojazen Ivana mlajšega je upravičena; pritrdili so ji tudi ostali trgači, ki so čakali na gospodarjev ukaz, da začno spravljati nabrano grozdje s prikolice v pripravljene škafe, kolikor ga bodo pač lahko. Ostalo pa...: „Če kdo hoče to grozdje, si ga lahko kar odnese, saj bo tako zanič," je še zadnjič zamahnil z roko stari Brlek. Brlekova osebna tragedija je le ena izmed številnih podobnih v Halozah. Haloze bodo še umirale Saj ne gre za iskanje krivde pri Ptujski kleti, ki se je pač že nekaj časa nazaj odločila za svojo pot preboja oziroma obstanka na hudo konkurenčnem vinskem trgu ter s pogoji odkupa korektno seznanila vse svoje pogodbenike. Podjetje, če hoče preživeti, pač mora imeti svojo strategijo, ki jo v prvi vrsti vodi profitabilnost, konkurenčnost in kot je jasno povedal direktor Ptujske kleti Andrej Sajko že veliko časa nazaj, ne more igrati socialne ustanove, saj bi to pomenilo hiter in zanesljiv propad podjetja. Razumljivo in temu tudi ni kaj ugovarjati. Žal pa na drugi strani zgodbe o uspešnosti sadnih in lahkih vin Ptujske kleti, ki se ponašajo z najvišjimi naslovi državnih in mednarodnih ocenjevanj, padajo velike žrtve. Logika hladnega in trdega kapitala, povsod enaka, povsod enako boleča. Kdor ne zmore, naj propade. In padlo je in bo veliko majhnih, a trdnih haloških grč, takšnih, kot sta zakonca Brlek. Solze, prošnje, krvavi žulji, tradicija, trdo delo - nič od tega danes nima nobene cene. Nič od tega ne prinaša dobička. Toda - brez malih ljudi, ljubkih drobnih vinogradov, vrtičkov, juckanja med bregovi,vse te pisane palete mozaičnih haloških kamenčkov - tudi Haloz v svoji prvinskosti ne bo več. Ne takšnih, kot bi lahko bile. Pa jih bomo vsi iskali in pogrešali, verjemite. In brez dvoma bo spet prišel čas, ko se bodo iskala tista prava, težka, tipična haloška vina, danes brez cene in brez svojega mesta na trgu...Zgo-dovina se vedno ponavlja! SM Katarina Brlek se z žalostjo in skrbjo ozira po polnem vinogradu; se bo res treba posloviti od njega? Sin Ivan kar ne more verjeti, da bo grozdje ostalo in propadlo na trsih, saj ga nimajo kam spraviti. Foto: SM Foto: SM Foto: SM Foto: SM Ptuj • Tržnica naravoslovja in tehnike Zanimiv način predstavitve poklicev Tržnice poklicev, ki so ena pogostih oblik predstavljanja različnih šol, so v zadnjih letih med zelo priljubljenimi načini prezentacije, poslužujejo pa se jih domala vse šole- od osnovnih do srednjih. Eno teh, Tržnico naravoslovja in tehnike, bodo izpeljali v petek, 21., in soboto, 22. septembra, v športni dvorani Šolskega centra Ptuj. V petek, 21. septembra, ob 12. uri, bo potekala predstavitev dogajanja na tržnici, ob 12. 20 uri pa bo sledil ogled same tržnice. To si bo možno ogledati tudi v soboto od 8. do 12. ure. Na tržnici bodo predstavniki osnovnih, srednjih, višjih šol, fakultet in podjetij predstavili tehniko in naravoslovje. Avtor in vodja tržnice je Franc Vrbančič, pri oblikovanju plakata pa je sodeloval tudi Damjan Plajnšek, oba učitelja na Šolskem centru Ptuj. Sodeč po prijavah, ki so jih doslej zbrali, se bo na tržnici predstavilo okrog 40 razstavljavcev. K ogledu Tržnice naravoslovja in tehnike vabijo vse, ki jih ti področji zanimata. Dženana Becirovic Foto: Dženana Becirovic Dijaki se na tržnico že intenzivno pripravljajo. Lenart • 10. mednarodni lutkovni pristan Štirinajst lutkovnih predstav vabi Javni sklad za kulturne dejavnosti Lenart in kulturno društvo Gili Lenart organizirata že 10. mednarodni lutkovni pristan, ki poteka od 8. septembra in do 3. oktobra. Gre za največjo in najodmevnejšo prireditev za otroke in tudi odrasle na območju šestih lenarških občin (Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij in Sv. Trojica). Na dosedanjih devetih Pristanih je bilo v 110 festivalskih dneh odigranih 130 predstav, ki si jih je ogledalo 23.000 otrok in odraslih. V teh letih so zraven domačih lutkovnih skupin gostili lutkovna gledališča iz Kitajske, Mehike, Slovaške, Bolgarije in Češke. V sklopu letošnjega mednarodnega Lutkovnega pristana bo v Lenartu in okolici odigranih štirinajst predstav. Lutkovni pristan se je pričel v soboto, 8. septembra, v domu kulture v Lenartu z nastopom lutkovne skupine Kurja lojtra KD Sveta Trojica s predstavo Butale in butal- ci. V torek, 11. septembra, so se v domu kulture v Lenartu predstavili člani Lutkovnega gledališča Koruzno zrno Slovenska Bistrica s predstavo Pohorska legenda. Danes, v petek, 14. septembra, ob 10.30 uri se bo v kulturnem domu pri Sveti Ani predstavila lutkovna skupina KD Lutka - ZKD Karol Pahor iz Pirana s tremi predstavami: Goska visokonoska in petelin gizdalin, Lisička lepotička in goban modrijan ter Zajček bosopetnik in hrast stolet-nik. Danes ob 12. uri se bodo predstavili še na podružnični OŠ Sv. Ana v Lokavcu. Zraven že omenjenih skupin se bodo na Lutkovnem pristanu predstavile še: lutkovna skupina KPD Šmihel, gledališka skupina Nindrik-indrik Zveze Slovencev na Madžarskem, gledališka skupina Veseli pajdaši Števanovci Zveze Porab-cev na Madžarskem, lutkovna skupina Sedem neverjetnih čevljev SKD Celovec, lutkovna skupina OŠ Lenart Ti in jaz, lutkovna sekcija KUD Bubla Radenci, lutkovno društvo Lutkomotiva Novo mesto in domače Lutkovno gledališča Pika iz Lenarta. Lutkovno gledališče Piki iz Slovaške je nastop na pristanu odpovedalo zaradi bolezni. Vse predstave v sklopu 10. lutkovnega pristana so brezplačne. Vodja območne izpostave JSKD Lenart Breda Rakuša Slavinec ob desetem, jubilejnem mednarodnem lutkovnem pristanu vabi: "Pridite, bogata druščina lutkarjev si želi skupaj z vami raziskovati slikovit in omamen svet lutk, ki se ga ne moremo nikoli naveličati. Zahvaljujemo se naši zvesti publiki, sponzorjem in vsem, ki so pomagali, da smo lahko vsako leto znova pripravili nove dogodivščine za naše najmlajše, pa tudi da smo lahko odraslim ponudili nekaj spominov na pretekle otroške sanje." Zmago Šalamun Križevci pri Ljutomeru • 30 let Društva kmetic Predstavljajo pestro prleško kulinariko Prleško društvo kmetic Križevci - Veržej je obeležilo 30 let delovanja. Leta 1977 je delovalo pod imenom aktiv kmečkih žena, združuje pa kmetice in go- spodinje dveh sosednjih občin. Prva predsednica je bila Jelica Jelen, nadomestila Utrinek z razstave ob 30-letnici Društva kmetic jo je Marica Špindler, danes pa društvo vodi Anica Osterc iz Bučečovcev. Članice društva vse leto pripravljajo najrazličnejše delavnice kuhanja, največjo pozornost pa namenjajo estetskemu videzu izdelkov, saj kar nekaj posameznic že od leta 1989 sodeluje s svojimi proizvodi na vseslovenski razstavi na Ptuju. Društvo je prejelo dva kipca kakovosti - za kmečko skuto z dodatki in velikonočni masleni namaz. Letos je društvo v Banovcih organiziralo že 13. srečanje kmetic Pomurja, razveseljivo pa je, da so si nekatere članice pridobile poklicno kvalifikacijo za peko kruha na tradi- cionalen način in predelavo mesa na kmetiji. Društvo se izkazuje s pestro prleško kuli-nariko, s katero se predstavlja ob mnogih lokalnih prireditvah - sejmih, razstavah, kmečkih običajih ... Svoje tridesetletno delovanje je društvo obeležilo ob 9. občinskem prazniku z razstavo domačih dobrot v prostorih osnovne šole Križevci pri Ljutomeru. Ob tem je 50 sodelujočih gospodinj in kmetic izpostavilo bogastvo krušne dediščine in celotne prleške kulinarike. Z ohranjanjem in negovanjem ga želijo prenašati na mlajši rod. NŠ Tednikova knjigarnica Zakopani talenti in nejeverni Tomaži O babilonski zmešnjavi, Potemkinovih vaseh, o jabolku spora, o Pandorini skrinjici, o biču božjem, o pitijskih odgovorih, o boju z mlini na veter, o drakonskih zakonih ...jepogosto slišati in brati. Toda: ali zares vsi govorci in pisci poznajo pravi izvor in rabo navedenih besednih zvez in prispodob? Ali poslušalstvo in bralstvo natančno ve, kaj je pravzaprav mislil govoreči oziroma pišoči? Menda je površna in pogosto napačna raba omenjenih pojmov dokaj prisotna na javnih nastopih in v tiskanih medijih. Toda poznavanje duhovne zgodovinske zakladnice, od koder izhajajo jabolka spora, ojdipovi kompleksi, sizifove muke ... pa tudi zakopani talenti in nejeverni tomaži sodi med splošno razgledanost, ne glede na stopnjo in smer izobrazbe. Seveda so mnogi, iz šolskih klopi znani pojmi, odraslim poniknili v pozabo, vendar je to znanje enostavno, lahko in prijetno obnoviti ob dveh izdajah založbe Mladika avtorja Marjana Kovačeviča Beltrama v zbirki Stopinje, ki ju zelo priporočam mladim in odraslim bralcem. Leta 2003 je izšla monografija Babilonski stolp in druge zgodbe (65 strani), ki zajema trideset kratkih razlagalnih zgodb; te tečejo na levih knjižnih straneh, desne pa plemenitijo izvrstne celostranske ilustracije slikarja Zvonka Čoha. Vsaka zgodba ima strnjeno današnjo rabo pojma iz zgodbe. Avtor je zgodbe razdelil v tri sklope: zgodbe iz grške mitologije, zgodbe o zgodovinskih dogodkih in osebnostih, biblijske zgodbe. Zgodba o zakopanih talentih sodi v tretji sklop. Talent je bil v antičnem svetu merska enota za težo in visoka denarna enota. Danes beseda talent pomeni darilo, oziroma nekaj, kar je podarjeno, torej naravno nadarjenost, zmožnost na primer umetniškega izražanja, glasbenega ustvarjanja, ali pa matematične virtuoznosti. Če komu pripišemo, da ima zakopane talente, menimo, da ne deluje v prid lastnim naravnim danostim. V Novi zavezi je veliko prilik in zgodb, ki ponazarjajo kakšen moralni nauk. V Matejevem evangeliju je zgodba o treh služabnikih, ki jim je gospodar podaril talente, preden je šel na pot. Prvemu pet, drugemu dva in tretjemu en talent. Prva služabnika sta takoj začela trgovati s podarjenim denarjem, torej s talenti. Zaupani denar sta podvojila. Ob vrnitvi je bil gospodar navdušen nad svojima služabnikoma, tretji pa je gospodarju zabrusil, da ni hotel tvegati in je svoj denar, talent zakopal v zemljo. Ko ga je odkopal in vrnil gospodarju, ga le-ta pognal, talent pa dodal h kupčku najboljšega služabnika. Konec leta 2006 je izšlo nadaljevanje zgodb, ki so jih mladi bralci lahko spoznavali v reviji Kekec (edini slovenski literarni reviji za osnovnošolce), z naslovom Odisejada in druge zgodbe. Knjiga je enako odlično oblikovana in prinaša petindvajset tem, zgodb, ki sodijo k splošni izobrazbi. V prvem delu so zbrane zgodbe o antičnih grških bogovih, junakih, zgodovinskih dogodkih, nato sledijo biblijske zgodbe (Jakobova lestev, Sedem debelih in sedem suhih krav, Zlato tele, Samson in Dalila, Izgubljeni sin, Usmiljeni samarijan. Tretji del vsebuje rekla z resničnim zgodovinskim ozadjem (Bič božji, Viteško ravnanje, Boriti se z mlini na veter, Eldorado, Dražva sem jaz, In vendar se giblje). No, nejeverni Tomaž pravimo tistemu človeku, ki ne verjame ničesar in nikomur, preden se sam neprepriča. Torej hitro med bralce, da seprepriča-te, koliko sta zares dobrodošli predstavljeni knjigi, ki si ju lahko tudi izposodite v mladinskem in študijskem oddelku ptujske knjižnice. Prijetno druženje s knjigami želim. Liljana klemenčič Foto: NS Ormož • Pogovor s Cirilo Gabron Vuk Sodobna in dobro zalozena knjižnica Pred petimi leti je vodenje Knjižnice Frana Ksavra Meška Ormož prevzela Cirila Gabron Vuk. Delovno mesto je bilo vezano na mandat petih let, z oktobrom pa direktorica, zadovoljna z opravljenim delom, odhaja v pokoj. Kaj bo poslej počela, si še ne more predstavljati. Poigrava se z mislijo, da bi morda še malo honorarno delala, da njeno znanje in izkušnje ne bi kar naenkrat ugasnila, ker pa se bosta z možem istočasno upokojila, bo veliko časa gotovo namenila tudi potovanjem, česar si oba zelo želita. Cirila G. Vuk: „Pred petimi leti sem dobila signal, da v ormoški knjižnici iščejo nekoga, ki bi prevzel njeno vodenje. Menila sem, da mi tega pri teh letih ni treba, vsakodnevna vožnja iz Miklavža, povsem drug način življenja od ustaljenega. Dokler mi ni hči pri nekem kosilu rekla, češ v Univerzitetni knjižnici si vse naredila, dolgčas ti je že, sprejmi izziv in ustvari kaj novega. Najverjetneje je bilo prav to odločilno, da sem oktobra 2002 ponudbo sprejela." Kakšen je bil vaš vtis o knjižnici, ko ste pričeli delati? Cirila G. Vuk: „Sama knjižnica je bila na videz zelo lepa, okolje prekrasno, a hkrati neprimerno za uporabnike s posebnimi potrebami. Ko pa sem začela brskati po računalniku in si ogledala, kako se kaj dela, sem spoznala, da so stvari zelo zastarele, skoraj neuporabne. Takoj sem navezala stike z inštitutom informacijskih znanosti, kjer je ekipa, ki sodeluje s splošnimi knjižnicami na terenu, in smo takoj začeli vzpostavljati nove komunikacije, nov način dela, nove povezave. Takoj prvi mesec smo prešli na sodobnejši način obdelave. Tudi električne komunikacije so bile čudne, nato se je zrušil še trdi disk na mojem računalniku. Ker je bilo še nekaj denarja v investicijskem skladu in smo naleteli na pozitiven odziv pri ustanovitelju, smo leta 2003 naredili novo električno omrežje, vse napeljave smo pospravili v kanale, kot je treba." Uporabniki vedo, kaj hočejo Katere spremembe so se zgodile z vašim prihodom? Cirila. G. Vuk: „Izboljšal se je način komunikacije med zaposlenimi, sprostili so se. Ukinila se je privilegiranost, v preteklosti so se določene knjige rezervirale samo za določene bralce, sedaj so dostopne vsem. Tudi elitizma dela zaposlenih v knjižnici ni več. Moje načelo direktoro-vanja je bilo, da so vsi enakopravni, enakovredni, da si vsi skupaj prizadevamo za čim boljše strokovno delo in si pri tem pomagamo. Delo se je sčasoma umirilo. Veliko lepega se dogaja v knjižnici, uporabniki nas znajo pohvaliti, kako hitro in prijazno so postreženi. Zaposlene sem spodbujala, jih opogumljala, kako delati z uporabniki, za kar je potrebno veliko potrpljenja in pedagoškega pristopa, da uporabnike naučimo in navajamo na uporabo različnih možnosti, ki jih knjižnica ponuja. Začeli Cirila Gabron Vuk je v zadnjih petih letih pošteno posodobila delovanje ormoške knjižnice. smo se prijavljati na razpise ministrstva za kulturo za IKT tehnologijo, vsako leto smo nabavili enega do dva računalnika za zaposlene ali uporabnike. Odprli smo nekaj e-točk, kjer uporabniki lahko iščejo informacije in brskajo po internetu." Tudi po sami knjižnici ste uvedli nemalo sprememb? Cirila G. Vuk: „Preuredi-li smo celotno kolekcijo, da smo odpravili zmedo. Prej je bilo malo tu, malo tam, naredili smo sistem, kot je znan po vseh knjižnicah, knjige so zložene po univerzalni decimalni klasifikaciji. Ker je vedno znova zmanjkovalo prostora, smo sistematično izločali gradivo, pri katerem je bil obrat zelo nizek. Prevetrili smo zbirko in se odločili, kaj bomo odpisali, kaj deponirali v arhiv, razdelili drugim knjižnicam ali uporabnikom. Lani smo prevetrili tudi arhiv, ker smo našli stvari, ki so tam stale leta, pa nihče ni vedel, zakaj so tam in kaj sploh je. Kolekcijo je treba nenehno dopolnjevati in izločati. Že več kot dve leti delamo v sistemu Cobis, le štiri knjižnice v Sloveniji smo aprila 2005 prešle na ta sistem. Bili smo neke vrste testna knjižnica in danes lahko svetujemo tistim, ki tega še nimajo. Ta sistem nam pomaga, da gradivo čim hitreje obdelamo in je še isti dan, ko ga dobimo, lahko na polici. Imamo redno aktualizirano domačo stran na internetu; ureja jo kolega, ki je tehnično dobro podkovan in se ljubiteljsko ukvarja še z računalništvom. Dokler ga nismo imeli, smo morali za urejanje in posodabljanje spletne strani posebej plačevati računalnikarja. Nedavno je na srečanju direktorjev knjižnic kolega pripravil pregled raznolikosti naslovov po knjižnicah in sodili smo v sam vrh splošnih knjižnic z največ različnimi naslovi. Postavili smo se ob bok večjim splošnim knjižnicam. Nabavljamo predvsem kvalitetne knjige in ne- knjižno gradivo. Uporabniki danes dostikrat prihajajo v knjižnice pripravljeni, vedo, kaj želijo." Knjižnica na sodišču Koliko je zaposlenih v knjižnici? Cirila G. Vuk: „Skupaj s či-stilko, tajnico in mano nas je zaposlenih 8,6 delavcev. Eno delovno mesto je ukinjeno, ena strokovna delavka je pri nas zaposlena le 60 %, ostalo pa v Gimnaziji Ormož. Sedaj je na porodnem dopustu in jo zamenjuje delavec, ki je bil prej zaposlen na delovnem mestu, ki je usahnilo. Knjižnica je odprta 45 ur tedensko, pet dni po 8, ob sobotah pa po 5 ur. To je precejšnja odprtost za tako majhno ekipo, upoštevati pa je treba tudi vse izpade zaradi dopustov, bolniških in izobraževanj. Nekako krpamo, težim pa k temu, da so vsi zaposleni visoko izobraženi in imajo različne profile izobrazb. V javnost so pricurljale informacije, da eden izmed zaposlenih knjižnico toži. Je to res? Cirila. G. Vuk: Javnost ima to pravico izvedeti. Leta 2005 je z delovnega mesta, sistematiziranega za nedoločen čas odšel strokovni delavec, ki je dobil drugo zaposlitev. Za to delovno mesto smo razpisali objavo in prišlo jih je več kot 60. Izmed treh, ki so se nam zdele najustreznejše, smo izbrali enega. Nismo ga zaposlili za nedoločen čas, saj je bilo s strani financerja rečeno, da se mu pogodba spremeni, ko bo opravil strokovni izpit. Pogodba se mu je tako podaljševala. Gre za strokovnega delavca, ki ima tehnično izobrazbo in skrbi za računalniško infrastrukturo. Medtem je opravil bibliotekarski izpit, ima pa tudi pedagoško znanje, vse kvalitete, ki jih potrebuje zaposleni v knjižnici. Medtem so se zgodile volitve in razpad občine. Poskušala sem se dogovoriti z vsemi tremi župani; videti je bilo, da se bodo stvari uredile. Vedno, ko je pogodba potekla, sem prosila za pogodbo za nedoločen čas. S 30. junijem bi morali sodelovanje prekiniti, tak je bil ukaz s strani finan-cerja. Ker sem se pozanimala tudi za pravno mnenje, sem 29. junija poskusila na lastno pest izdati pogodbo za nedoločen čas, ker mu je po vseh pravnih dokazih pripadala. Ko sem prosila tajnico za številko dopisa, me je zavrnila, češ da mi je ne da in da me bo prijavila. Čez pol ure me je klical podžupan g. Šumenjak in me ustrahoval Prosila sem ga za pojasnilo, zakaj ne izdajo odločbe za nedoločen čas, pa mi je odgovoril, da nas je itak preveč zaposlenih, informacija o tem pa naj bi prihajala iz naših vrst. Povabila sem ga na pogovor in predstavitev našega dela. Ni mi želel povedati, kdo naj bi širil takšne izmišljotine, vendar je bila to lahko le ena oseba. Odločbe za nedoločen čas nisem izdala, ker sem bila ustrahovana s strani podžupana. Kolega je vložil tožbo in oktobra je prvi narok. Medtem je prišla z občine informacija, da mu bodo potrdili nadomeščanje delavke na porodnem dopustu za 100 % delovnega časa, če tožbo umakne. Odločil se je, da tožbe ne bo umaknil, ker gre pri ponudbi za mačka v žaklju; kdo ve, kaj bo čez leto dni." Česa vam morebiti v minulih petih letih ni uspelo postoriti, pa ste si želeli? Cirila G. Vuk: „Želja, ki se v petih letih ni premaknila v realizacijo in je zavedena v strateškem načrtu, je ureditev dvigala. Gre za veliko investicijo, ki bi služila vsemu gradu, ne le obiskovalcem knjižnice. Za hendikepirane in starejše je pot do knjižnice po zavitih in strmih stopnicah včasih prenaporna. Vsa leta je bilo obljubljeno, da bo, do realizacije pa ni prišlo. Obiskovalce s težavami pri hoji poskušamo spraviti do čitalnice, kjer si preko računalnika lahko sami izberejo knjige ali brskajo po internetu. To je sicer slikovita knjižnica, a za zdrave noge. Tudi starejše ljudi postrežemo v čitalnici. Uporabniki pa nas lahko tudi vedno pokličejo in pridemo na dom. Ni mi uspelo urediti nočnega trezorja, v katerega bi uporabniki lahko vračali knjige. V zadnjem času pa knjižnici tudi usiha denar. Za letošnje leto nismo dobili nič za investicije, niti za preprogo, ki jo je bilo nujno potrebno zamenjati, ker je drselo. Čuti se krčenje na vseh področjih. Ob krčenju denarja in delovnih mest pa bo težko uresničiti idejo o mobilnih kolekcijah v obeh novih občinah." Viki Klemenčič Ivanuša Svet je majhen 0 arogantnih Janezih V trenutku, ko pisem ta članek, uživam ob dobri kavici v centru Zagreba, le nekaj metrov vstran od Sabora. Dežuje, dan je hladen in piha ne preveč prijeten vetrček. Prijatelji, s katerim sem se srečal za kratek »klepet«, so me zapustili. Zapustili so predstavnika »arogantnih Janezov«. Tako smo znani na te strani meje. Moji prijatelji nimajo nič osebnega proti meni; toda za njih sem »Janez«, pomeni Slovenec in enako aroganten. Dobro se razumemo, kak konec tedna se dobimo na morju, pogosteje pa tudi na večerji, oziroma če bi želel uporabljati stari grški izraz, se družimo za prijeten simposium: večerja s kulturnim razpravljanjem. Ponavadi, ker smo vsi nekako vpleteni v mednarodne odnose, je to tudi - verjetno malo dolgočasno - glavna tema naših analiz. Svet je velik, težav neskončno število. Musaraf napada Zgornji Waziristan, Rusija osvaja Arktiko, ZDApostavlja-jo sporni raketni ščit, iraški vojni ni videti konca, ribe v Donavi umirajo zaradi onesnažene vode itd. A naši večeri, pogovori, klepeti, prepiri se vedno končajo v Piranskem zalivu! Kot da bi tista dva metra morja pomenila začetek in konec mednarodnih odnosov. Hrvaškim in slovenskim politikom moramo iskreno čestitati. Uspelo jim je nemogoče. Poslabšali so odnose med državama in med državljani, ki si zgodovinsko niso nikoli ničesar očitali. Zgodovinsko med nami ni bilo nobenega problema. Vedno smo živeli v nekem normalnem spoštovanju in sožitju. Mi na »avstrijski« strani cesarstva in oni na »ogrski«. Mi, miren kmečki narod, oni malo bolj ponosni na kralje in bane. Nikoli se nismo pretepali, niti na najbolj bojevitem polju in vročem prizorišču, ki ga pozna človeštvo: na nogometnem stadionu! Olimpija Ljubljana in Dinamo Zagreb nista imela tako napete tekme kot na primer Dinamo - Crvena zvezda. Policaji so lahko počivali, navijači pa jedli kokice. Oni so imeli morje, mi smo se hvalili z gorami. Brez sramu, brez duševnih težav ali manjvrednosti. Skupaj smo se zmenili za osamosvojitev in trgovali z orožjem, ko je bilo potrebno. Danes pa ... je malo drugače. Mi, Slovenci, smo v Evropski uniji, imamo turbogospodarstvo, smo člani pakta Nato, predsedovali smo Ovse-ju in kupujemo z evrom. A Piranskega zaliva še nismo dokončno zapečatili s slovenskim grbom, ribe pa se nam delajo norca, ker ne želijo sprejeti naših potnih listov in ne upoštevajo carine. Uživanje kavice v Zagrebu ti daje pogled na drugo tragikomično plat medalje. Mi, Slovenci, imamo državico, premajhno celo za stezo Formule ena, nimamo enega samega pravega (velikega) mesta, nikoli nismo bili pomorski narod, povprečno smo fizično manj lepi, moramo še vedno hoditi v tujino (npr. Zagreb), da obiščemo prave trgovske centre, v katerih je moč kupiti nekaj pametnega. In seveda končna ocena: smo (in tukaj se strinjam) nekoliko arogantni! Spoštovani bralci, iskreno se Vam opravičujem, ker se danes ne lotevam »duhovite« analize zelo resnega problema med dvema državama, a prepričan sem, da smo sredi popolnoma groteskne parodije s preprosto rešitvijo. »Trst, Koper, PIRAN, Gorica naša je pravica« bo postal novi slovenski moto, če ne bomo hitro našli neke pametne rešitve, za katero bo končno - enotno - stala cela Slovenija! Potem ko so se vse politične opcije Državnega zbora strinjale s predlogom pobude o posredovanju tretjega, smo se končno vrnili v parodijo. Mednarodno sodišče v Haagu je spet sporno. A tokrat ne za zagrebške voditelje, temveč za naše. Končno smo prišli do kompromisa, ki bi lahko rodil sadove, pa se še enkrat sami pripravljamo na mednarodni samomor. Potem ko je naša vlada v prejšnjih tednih zelo inteligentno poskusila predlagati druge možne rešitve, le da bi opazovala hrvaško reakcijo, smo končno prestali na edino možno skupno točko. Prepustili smo sogovornikom odobritev zahteve glede mednarodnega sodišča, a sebi v dobro zahtevamo obravnavanje po načelu pravičnosti, »ex bono et equo«, kot je izraženo v 36. členu statuta mednarodnega sodišča. Čeprav je načelni dogovor še precej daleč od dejanske uresničitve, moramo priznati končno malo poguma voditeljem obeh držav. Mi smo posredno priznali, da nam pravni dokumenti niso preveč naklonjeni, Hrvati pa so pripravljeni sprejeti nekoliko širšo obravnavo zapletene problematike. Žal sem prepričan, da glede na bližajoče se volitve v Zagrebu in na določeno populistično izkoriščanje volivcev nekaterih naših strank tvegamo izgubiti še eno priložnost. Edino pametno priložnost, da zapremo to poglavje, v upanju, da bo tudi moj bratranec, ki ima šestnajst let, nekega dne razumel, da smo včasih Slovenci hodili na hrvaško morje sproščeno, ne da bi se napeto spogledovali in po tihem kritizirali. Dr. Laris Gaiser Foto: vki »Pravo vedno sledi življenju ...« Tomaž Alič je mlad ptujski advokat, oče dveh sinov, žena se ukvarja s turističnim svetovanjem. Čeprav mu je vedno zelo dobro šlo računalništvo, zvest mu ostaja še danes, pa tudi matematika in fizika, se je odločil za študij prava. Izbral ga je zato, ker je vsak primer nova življenjska zgodba, nova življenjska izkušnja. Zmotno je mišljenje, da so pravo zgolj paragrafi, veliko knjig in veliko učenja. Ptuj • Pogovor s Tomažem Aličem, mladim ptujskim advokatom Foto: Črtomir Goznik Tomaž Alič, advokat: »Bistvena lastnost za dobrega pravnika je razgledanost.« »Res je, da se moraš veliko učiti, obstaja pa bistvena razlika med delom odvetnika in delom pravnika v podjetju, kjer imaš opravka s pravom. Pri odvetniškem delu pa se vedno znova srečuješ z novimi področji, enkrat je to medicina, ko gre za kakšne odškodnine, drugič promet, mene zanimajo tudi nove tehnologije v povezavi s pravom. Pri nas glede zlorab, ki se pojavljajo na internetu, še ni neke prakse. Sledljivost, če je storilec pameten, je nemogoča. Gre v knjižnico, uporabi javni računalnik, postavi pa se problem odgovornosti ponudnika nekega spletnega foruma, koliko je v bistvu on odgovoren, lahko je, lahko ni. Če nekdo stalno dopušča možnost zlorab, čeprav kot že rečeno sodne prakse pri nas glede tega še ni, potem je odgovoren. Če pa gre za enkratne dogodke, in ima ponudnik spletnega foruma vzpostavljen mehanizem odstranjevanja takšnih vsebin, potem ni, ker bi v tem primeru lahko rekli tudi, da je pošta odgovorna za to, ker je nekdo napisal pismo. Dejansko je to medij, ki pa ni vsebine spisal sam. Ni pa tudi zakonodaje, ki bi določala, da je potrebno voditi evidenco, da se dopušča uporaba samo identificiranim uporabnikom. Morda je to boljše, ker bo vsako tako omejevanje bolj zavrlo kreativne stvari, kot bo v pomoč pri takšnih ekscesih.« S pravom se pred začetkom študija ni nikoli srečal. V šoli, pravi, ni nikoli briljiral, bil je med dobrimi učenci, ko pa je šlo zares, se je vedno izkazal, v osnovni šoli je bil odličen le v osmem razredu, v gimnaziji na maturi, izkazal pa se je tudi na pravosodnem izpitu. Vedno se je ukvarjal z veliko stvarmi, bistvena lastnost za dobrega pravnika je razgledanost, je prepričan. Pravo niso paragrafi, pravo ureja življenje, sicer vedno z zamikom, vedno prepozno, ker je tako, da pravo vedno sledi življenju. Delo na sodišču ga ni nikoli mikalo, vedno ga je bolj vleklo v odvetništvo.Vedno pa me je mikalo tudi delo v neki večji odvetniški pisarni, kjer odvetnik ni sam. Čisto po načelu, da več glav več ve. Pravo je danes že tako komplicirano, da se en sam odvetnik ne more spopasti z vsemi primeri, ker je nefer do stranke, da se lotiš primera s področja, ki ga ne obvladaš, ker stvari ne boš mogel narediti tako dobro, kot bi jih lahko, po- udarja. Kako postaneš odvetnik? »Izpolnjevati moraš formalne pogoje, ki so kar komplicirani. Imeti moraš štiri leta delovne dobe, od tega eno leto pri odvetniku. Imeti pa moraš tudi opravljeni pravosodni izpit, ki je nasplošno verjetno eden najtežjih izpitov v Sloveniji. V pripravi nanj ugotoviš, da ne sprašujejo istega, kar si moral vedeti na fakulteti, ker imaš opravka s praktiki za razliko od profesorjev na fakulteti, ki so v večini teoretiki.« Odvetništvo je na nek način poklic, s katerim ljudem lahko pomagaš, pravi Tomaž Alič. Opravka imaš s primeri, ko se ljudje nerazumno tožijo, na drugi strani pa veliko življenjskih zgodb ljudi, ki so dejansko v težavah. Objektivno gledano bo odvetnik, ki dobro dela, tudi dobro zaslužil. Ampak, če ne delaš zato, ker bi ljudem rad pomagal, tudi drugega dela ne bo, je prepričan mladi odvetnik. Odvetništvo ni poklic, ki bi se ga lahko naučil enkrat za vselej ... Primeri, s katerimi se ukvarja, so različni, kazenski, odškodnine, ki so neka tradicionalna zadeva, kjer se je trend malo obrnil, nekaj časa so vsi ljudje hodili k odškodninskim družbam, zdaj se počasi vračajo k odvetnikom, in gospodarske zadeve. Vpisan je tudi na magistrski študij, odvetnik se mora do konca življenja učiti. »To ni poklic, ki bi se ga lahko naučil, potem pa rekel, zdaj pa bom do konca življenja miren in se mi ne bo treba do konca življenja učiti. To je tudi način življenja,« je še posebej poudaril Tomaž Alič. V Sloveniji je nekaj odvetniških imen, ki tudi zato, da pridejo v medije, jemljejo neke primere, ki so na nek način mejni oziroma tako ali drugače eksponirani. Kako jih vidi Tomaž Alič? Pravi, da primera, za katerega mogoče celo ve, da ne bo uspešen, ne bi vzel ne glede na medijsko odmevnost. V primeru prehoda Cirkovce so iskali odvetnika, ki bi ga prevzel, lahko bi se javil, a se ni. Če bi se javil, bi zavajal ljudi, ker je v osnovi jasno, zakaj niso mogli dobiti odvetnika, ker preprosto takšne kazenske ovadbe ni mogoče vložiti, ker nihče tega zavestno ni naredil, ker nihče ni želel, da bi do nesreče prišlo. »Takih za- dev si ne želim. Zadeva mora v prvi vrsti imeti nekaj v sebi. Vsako zadevo je najprej potrebno videti, nato ugotoviti, ali se da kaj pomagati ali ne. Stranki je potrebno povedati, da se ne da pomagati, in od zadeve tudi odstopiti, ker pač nima smisla jemati stvari, ki se bodo vrnile, na srečo pa imamo primere, kjer lahko pomagamo.« Tomaž Alič je zaposlen v odvetniški pisarni Branka Resnika, pripavljata ustanovitev odvetniške družbe, ki ima svoje prednosti. To pa je tisto, kar mu je bilo v odvetniški pisarni Alič (Franjo Alič, siva eminenca ptujskega odvetništva, je bil njegov stari stric, brat njegove babice, nekdanje ravnateljica ptujske knjižnice) vedno všeč, da je skupaj več odvetnikov, ki se lahko posvetujejo medsebojno v vseh tistih primerih, ko o zadevi nisi najbolj prepričan in ko bi lahko mimogrede kiksnil, pravi. V pogovoru pa lahko dobiš odgovor, tisto, kar si iskal, kar si morda sam spregledal. Kaj pomeni mladost nasproti izkušnjam odvetništvu? »Lahko rečem, da se zelo dobro dopolnjujeta. Pravo se je pri prehodu iz prejšnjega sistema spremenilo, nekatere zadeve rahlo, nekatere bistveno. Dosti lažje je za nekoga, ki je študiral že po novem, razumeti določene stvari, kot nekomu, ki je še študiral na podlagi družbene lastnine. Tu je ta razlika, eno je morda lažje razumevanje, drugi pa dejansko nov pogled, nove stvari. Pravo je tako široko, da je težko, da bi ga nekdo lahko v celoti pokrival,« odgovarja Tomaž Alič. Slovenija je pravna država V javnosti pogosto slišimo trditev, da Slovenija ni pravna država. »Slovenija je pravna država, celo veliko bolj kot nekatere zahodne države, s katerimi se radi primerjamo. Pri pravu pa je tako, da sta vedno dve strani, za nekoga je vedno nepravično, tisti bo vedno rekel, da ni pravna država. Pravna država pa ne bi bila v primeru, da ljudje ne bi mogli priti do odločitve na sodišču, jasno pa je, da nekomu odločitev ne bo všeč, v nekaterih primerih ne bo všeč obema strankama, skoraj nikoli pa ni tako, da bi bila odločitev všeč obema.« Pravica do razumnega sojenja je eden od pomembnih elementov pravne države. Pravica, ki je prepozna, je pravica, ki nima nobenega učinka. V različnih zadevah ima zelo različne učinke, v nekaterih primerih zadeve celo zvodenijo, če se morda rešijo šele čez veliko let. So tudi primeri, ko iz nekega spora o malenkostni ali ne tako malenkostni stvari pride do kazenske zadeve, do nasilja. Če bi zadeve bile hitro rešene, bi bilo tudi sporov manj, ker se iz dolgotrajajočih sporov dejansko generirajo novi spori. V zadnjem času se zadeve hitreje rešujejo, opazen je viden napredek, čeprav ga nekateri ljudje še ne občutijo. Značilnost Slovencev pa je, da se nenormalno tožimo, nenormalno se nismo pripravljeni poravnavati, je v nadaljevanju pogovora povedal Tomaž Alič. Blizu so mu mediacije, rad reši zadevo, če je le mogoče čim hitreje in s čim manjšimi stroški. Slovenci se pogosto zaradi naše mentalitete tožimo zaradi principov. Tu se ne da veliko narediti. »Težko. Samo zaradi tega, ker pač gre za spor med njima, prav gotovo ne, čeprav bi to morda bilo na videz zelo lepo, tudi večkrat bi bil na televiziji. Ne glede na vse bi moral najprej videti dejstva. Ne poznam jih, bolj zanimivo bi bilo morda v tem primeru braniti drugo stran, pa tudi v tem primeru bi bilo vse odvisno od dejstev,« je Tomaž Alič odgovoril na vprašanje, če bi zastopal predsednika vlade v zadevi z Antonom Ropom. Prepričan pa je tudi, da politike v odvetniških vrstah ni, ker na odvetnika pritiska stranka, ki je sveta, proti stranki ni mogoče in se ne sme delati. Če pa misli, da se stranka zavzema za nekaj, kar ni mogoče, bo to stranki obrazložil, in bosta tudi prekinila sodelovanje. Tudi na sodiščih ni opazil, da bi dali prednost neki stranki. Odvetništvo je po njegovem način življenja, ni poklic, ki bi trajal od sedmih do treh, zadeva te ne zapusti, ko zakleneš pisarno, še vedno razmišljaš o zadevah, ker iščeš najboljšo možno rešitev za ljudi, ki iščejo takšno ali drugačno pomoč oziroma rešitev. MG Foto: Črtomir Goznik »Pravo niso zgolj paragrafi ...« Rokomet Kako visoko se lahko zavihtijo Ptujčanke? Stran 16 Rokomet Kako pretentati izkušene Škofjeločane? Stran 16 Atletika VN AZS v znamenju metalcev Stran 17 Tenis TK Terme Ptuj letos v sredini lestvice 1. lige Stran 17 Judo Drava okrepljena z dvema tekmovalcema Stran 19 Odbojka Tretja vrnitev Sergeje Lorber Stran 19 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik RADIOPTUJ tta. afeletcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Piše: Tadej Podvršek Lavrič za novo zmago Slovenija je v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki bo leta 2008 v sosednji Avstriji in Švici, na dveh septembrskih tekmah dosegla svoj cilj. Dve tekmi, dve zmagi ob gol razliki 4:0 sta zagotovo to, kar smo si želeli oz. kar je bilo že skoraj nujno potrebno. Medtem ko na sobotnem srečanju proti »amaterjem« iz Luksemburga zmaga ni bila niti za trenutek vprašljiva, kajti tekmec je bil prešibek, so se za sredino srečanje naši fantje morali maksimalno potruditi, da so dosegli, kar so napovedovali pred srečanjem. Igra sama tudi tokrat ni bila nič posebnega, toda nedotaknjena mreža je tisto, iz česar lahko izhajamo v prihodnje, kot kaže pa se je tudi v napadu odprlo predvsem Lavriču, tako da po dolgem času lahko z optimizmom pričakujemo naslednje preizkušnje. Selektor Kek je tokrat na igrišče poslal postavo, ki jo je obljubljal že pred srečanjem in le-ta mu je na igrišču vrnila z borbeno igro. Gostom nismo ponudili veliko priložnosti, res je sicer tudi, da si jih tudi sami nismo ustvarili ravno veliko (razen dveh vratnic v zadnjih trenutkih), toda spet je potrebno poudariti, da se nova reprezentanca še vedno ustvarja, saj je sestavljena pretežno iz mladih fantov, katerih čas šele prihaja. Proces nastajanja reprezentance, doseganje nekega nivoja igre in naposled doseganje konstantno dobrih rezultatov, je pač proces, ki se ne more zgoditi čez noč. Pri tem velja posebej poudariti specifičnost Slovenije in Slovencev, saj smo majhna država z majhno bazo nogometašev in iluzorno bi bilo pričakovati, da se bomo po neverjetnih uspehih Zaho-viča in kolegov, zaporedoma uvrščali na velika tekmovanja. Temelji so postavljeni, zdaj je samo potrebno spodbuditi fante, da nadaljujejo na zastavljeni poti, pri tem pa morajo svoj lonček pristaviti vsi, ki delajo za dobrobit nogometa na sončni strani Alp. Sem nedvomno sodijo tudi gledalci, ki bi jih po zadnjih solidnih in uspešnih predstavah naših nogometašev pričakovali večje število, kot pa slabih štiri tisoč, kolikor se jih je zbralo v sredo v Celju. Nekaj je k temu prav gotovo pripomogla tudi košarka in super igre naših košarkarjev, ki so svoje srečanje z Litvo odigrali takoj po nogometni tekmi, drugi vzrok pa je že znana hiba Celja, ki nikakor ne more postati nogometno mesto, poleg tega velja Arena Petrol za štadion »brez duše« in kot tak se napolni le, ko pri nas gostujejo reprezentance najvišjega ranga (Italija, Nizozemska ...). Do konca kvalifikacij nas čakajo še tri srečanja, na njih se bomo lahko pripravljali sproščeno, saj sta zadnji dve zmagi (kar se že dolgo ni zgodilo) poskrbeli za dobro popotnico. Ne dvomimo, da se Kek zaveda slabosti in da bo po analizi dosedanjih tekem in igre stremel k hitrejšemu prenosu igre, tesnejšemu pokrivanju nasprotnika, k večji koncentraciji v odločilnih trenutkih srečanja in stvarem, ki so v zadnjem času najbolj bodle v oči. Borba po »mušketirskem« načelu: vsi za enega eden za vse, tako ali tako ni vprašljiva, zdaj je na vrsti izboljšava igre. Toda po dveh zmagah, kljub temu da nasprotnika nista bila ravno vrhunska, je tudi pomanjkljivosti lažje potisnit stran. Vsaj za do naslednjih reprezentančnih akcij. EP v košarki 2007 Skupina F Turčija - Slovenija 51:66 (40:46, 29:31, 15:20); Turkoglu 17, Okur 14, Kutluay 6; Nesterovic 13, Slokar 12, Dragic 11 Nemčija - Slovenija 47:77 (34:63, 22:45, 9:30); Nowitzki 16, Jagla 7; Smodiš 22, Nesterovic 13, Lakovič 12 Slovenija - Litva 61:80 (49:63, 41:44, 18:26); Lakovič 15, Smodiš 11, E. Lorbek 9; Šiškauskas 21, Son-gaila 17, Lavrinovič 14 Skupina E 1. ŠPANIJA 5 4 1 422:341 9 2. RUSIJA 5 4 1 381:325 9 3. GRČIJA 5 3 2 353:348 8 4. HRVAŠKA 5 2 3 398:396 7 5. PORTUGALSKA 5 1 4 350:420 6 6. I ZRAEL 5 1 4 360:434 6 Četrtfinale: 1. LITVA 2. SLOVENIJA 3. FRANCIJA 4. NEMČIJA 5. I TALIJA 6. TURČIJA 5 5 0 5 4 1 5 3 2 5 2 3 5 1 4 5 0 5 417:357 340:312 371:347 339:346 346:359 308:400 Četrtek, 19.00: Španija - Nemčija 21.30: Rusija - Francija Petek, 19.00: Litva - Hrvaška 21.30: Slovenija - Grčija Polfinale: Sobota, 19:00: zmagovalec: Španija/Nemčija - Slovenija/Grčija 21:30, zmagovalec: Rusija/Francija - Litva/Hrvaška Nogomet • NK Drava »Interesom kluba se mora podrediti tudi trener!« Za nami je sedem odigranih krogov v 1. SNL, nogometaši Drave pa so že drugič v tej sezoni ostali brez trenerja. Sezono je na klopi ptujskih modrih začel hrvaški strokovnjak Dra-žen Besek, ki je Dravo v prejšnji sezoni popeljal najvišje doslej: na četrto mesto. Slednji je moral po neuspešnem startu mesto prepustiti Primožu Glihi, ki je bil že lani kandidat za to mesto (po odstopu Milka Burovskega). V torek je dokončno »počilo« Gliha je na prvih dveh tekmah, ki jih je vodil, s svojo ekipo osvojil 4 točke (neodločeno z Nafto in zmaga z Gorico) na domačem terenu, na tretji pa je v gosteh s Koprom izgubil. Po tej tekmi je prišlo do prvih nesoglasij na relaciji igralci-trener. Trener je za nekatere igralce, v prvi vrsti za Marka Grižoniča, zahteval ostre sankcije. Po tej burni reakciji je prišlo do sestanka s predsednikom Drave Robertom Furja-nom, kjer pa so bile te zahteve potisnjene v ozadje. V Štajerskem tedniku smo po tem sestanku zapisali, da sta trener in predsednik uskladila svoja stališča in da Gliha nadaljuje s svojim delom. Novopečeni športni direktor Drave Mla-den Dabanovič (le-ta je svoj mandat začel v zares burnem času za ptujskega prvoligaša), Foto: Črtomir Goznik Bodo igralci Drave lahko pozabili na zaplete s trenerjem in v nedeljo premagali Livar? je po tem dogodku povedal, da ima trener v podobnih primerih vedno prav, saj vendar on odloča o tem, kdo bo igral in v kakšni vlogi. »Že takrat se je videlo, da se s Primožem ne strinjamo v vseh pogledih, vendar smo še naprej verjeli v njegovo delo. Dokončno pa je »počilo« v torek zjutraj, ko smo ga po prihodu na Ptuj zaprosili, da bi popoldanski trening prestavil na kasnejšo uro, za kar smo imeli zares tehtne razloge (iz neuradnih virov smo izvedeli, da so si trening želeli v tem terminu ogledati nekateri italijanski menedžerji, ki so svoj prihod najavili zelo pozno, op. p.). Šlo je za interese kluba in ti so seveda na prvem mestu, tudi pred željami športnega direktorja, igralcev, trenerja ali predsednika. Vsi, ki delujemo v klubu, se moramo podrediti tem interesom in delati v skladu z njimi. Prav zato me je Primoževa reakcija tako presenetila, saj se ni strinjal s to banalno prestavitvijo treninga in je zahteval prekinitev sodelovanja,« je o torkovem dogod- Nogomet - PrvaLiga Telekom, pred 8. krogom Kako do tretje zmage? V nedeljo bodo nogometaši ptujske Drave gostili v 8. krogu 1. SNL novinca v prvoligaški konkurenci in sicer Livarja iz Ivančne Gorice. Če bi upoštevali dejstvo, da so Dravini nedeljski gostje na zadnjem mestu in da še nimajo točk, potem bi dejali, da so Ptujčani izraziti favoriti in da ne bi smeli imeti velikih težav na poti do tretje zmage v letošnjem prvenstvu. Tri točke bi veliko pomenile, saj bi obdržali stik z ekipami, ki so pred njimi. Vendar ima zadeva tudi temnejšo plat. Poraz v Kopru je odprl številne »rane« v ptujskem taboru. Zmedo je v prvi vrsti povzročil sedaj že bivši trener Drave Primož Gliha, ki je napovedal odstop, vso krivdo pa prenesel na nogometaše, ki na igrišču niso prikazali tistega, kar je on pričakoval. Sledilo je sedem dni zatišja, nato pa je prišlo do »prekinitve ljubezni« med Dravo in Primožem Gliho. Namesto, da bi se Drava v miru pripravljala na nadaljevanje prvenstva, so bile tako v ospredju povsem druge stvari. Očitno je, da nekdanji uspešni igralec še ni dovolj dozorel za vodenje prvoligaške ekipe. V tem trenutku je najbolj važno to, da so sedaj na potezi igralci in da dokažejo svojo vrednost ter s tem negirajo besede Primoža Glihe o slabi pripravljenosti. To bi za njih morala biti največja motivacija. Livar je seveda premagljiva ekipa, ki pa bo točke obstanka iskala tudi na Ptuju. V ptujski ekipi zanesljivo ne bo nastopil Marko Grižonič (poškodba prepon), vprašljiv pa je tudi nastop Marka Drevenška, ki je dobil neugodni udarec na pripravah mlade reprezentance Slovenije. Dravin veliki adut bo Rok Krona-veter, ki se dokončno vrača v moštvo. V tem trenutku je izredno pomembna tudi podpora s tribun, saj nogometašem Drave sedaj zares ni lahko. Navijači lahko s svojim navijanjem veliko pripomorejo k temu, da bodo igralci v danem trenutku iz sebe iztisnili maksimum in dokazali, da še niso pozabili igrati nogometa. Danilo Klajnšek ku povedal Mladen Dabanovič in nadaljeval: »Morda se bodo nekateri čudili tako hitremu poteku dogodkov, vendar je po mojem mnenju bolje, da smo se razšli po kratkem času, kot pa da bi se prepad med nami poglabljal še naprej. Sedaj je najpomembnejše, da poskušamo za Dravo najti dolgoročno rešitev na mestu trenerja. Pri tem ne bomo hiteli, saj se ne želimo še enkrat opeči pri tej pomembni odločitvi.« V nedeljo na klopi Franci Fridl Kandidatov za izpraznjeno mesto trenerja Drave je seveda več, največkrat pa se omenjajo Milan Duričič, Milan Mikla-vič in Marijan Pušnik. Vsi so znani po tem, da mladim namenjajo precej priložnosti za igranje, kar je ena od glavnih smernic NK Drava. Ker do nedelje, ko Ptujčani igrajo prvenstveno tekmo 8. kroga z Livarjem doma, verjetno še ne bo imenovan novi trener, bo vsaj na tej tekmi ekipo Drave vodil nekdanji odlični igralec Franci Fridl, ki sicer vodi mladinsko selekcijo v NŠ Poli Drava Ptuj. Fridl je ta teden že vodil treninge članskega moštva in z njimi uigraval zamisli, ki bi jih naj Drava odigrala na nedeljski tekmi z Livarjem. Jože Mohorič Rokomet • 1. A državna liga - ženske Lahko Ptujčanke ponovijo uvrstitve iz lanske sezone? Foto: Črtomir Goznik Sabina Majcen (ZRK Mercator Tenzor Ptuj, rdeči dres) bo tudi v tej sezoni zastopale barve Ptuja. Kadetska reprezentanca Nogomet Slovenije Na Irsko tudi trije mladi nogometaši Aluminija in eden Drave Slovenka kadetska nogometna reprezentanca bo od 14. do 19. septembra v okviru kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu leta 2008 nastopila v irskem mestu Galvayu. V torek so se mladi slovenski nogometaši zbrali na pripravah, med njimi pa je kar nekaj nogometašev iz našega področja. Tako so med izbranci Martin Milec, Antonio Delamea-Mlinar in Boban Jovič (vsi iz Aluminija) ter Martin Kurež iz ptujske Drave. V tej skupini bodo poleg domače in slovenske reprezentance nastopile še Ukrajina in Danska. DK Nogomet • 2. SNL Oboji z atraktivnim nasprotnikom V sezoni 2006/07 so rokome-tašice Mercator Tenzor Ptuja osvojile drugo mesto v končni razvrstitvi, takoj za Krim Mer-catorjem iz Ljubljane. Druge v prvenstvu, druge v pokalnem tekmovanju, ob tem pa so solidno nastopile tudi v pokalu EHF. Tudi za to tekmovalno leto se je pričakovalo veliko, vendar je prišlo do številnih sprememb v klubu. ŽRK Ptuj so zapustile naslednje igralke: Vanja Ra-škovič, Darja Rajišič, Sanja Po-točnjak in Bernarda Ramšak, ki so si poiskale nove klube, z igranjem rokometa je prenehala Sabina Murko, zaradi zdravstvenih razlogov pa tudi Tjaša Brumen. Tako je igralski kader precej zmanjšan, saj je prišla iz Celja samo Jelena Kikanovič. Na trenerski klopi bo sedel mladi trener Nikola Bistrovič, v klubu pa tudi ni več športne direktorice Ines Černe - Mlač. Ker se Ptujčanke niso prijavile za tekmovanje v evropskih nogometnih pokalih je jasno, da se bodo lahko osredotočile le na tekmovanje v 1. A slovenski rokometni ligi in slovenskem pokalnem tekmovanju. V liga-škem tekmovanju bi se naj po predvidevanjih borile za uvrstitev od drugega do četrtega mesta. To je seveda dosegljivo, saj je v klubu še vedno ostalo dovolj kvalitetnih rokometašic, ki tvorijo močno jedro ekipe. Med te spadajo vratarka Miša Marinček in igralke Kristina Mihič, Vesna Puš (obe repre-zentantki), Ana Mihaela Ciora, Martina Strmšek (bivši repre- Zmaga proti Slovanu je v taboru Jeruzalema že arhivirana. Točke iz Ljubljane bodo svojo pravo vrednost dobile le ob zmagi nad naslednjim nasprotnikom - to pa bo bivši Termo, ki danes nosi ime Knauf Insulation Škofja Loka: »Naše misli so sedaj osredotočene le na povratnika v 1. A ligo. Škofjeločani so solidna zasedba, ki se je ne sme podcenjevati. V njeni vrsti igrajo prekaljeni rokometaši kot so Sokolov, Ficko, Šimon, brata Keše, Bajram in nadarjeni Dolenec. Naša prednost bi morala biti hitra igra ter polna dvorana na Hardeku. V sami ekipi je vzdušje odlično in upam, da se bo ta pozitivna atmosfera prenesla tudi na naše navijače, ki bi lahko bili naš osmi igralec na uvodni domači tekmi,« je pred gostovanjem Knaufa na Hardeku povedal Marko Bezjak, ki je tudi po prihodu iz mladinske reprezentance v odlični formi. V 1. krogu je Knauf s 25:34 klonil na domačih tleh proti močnemu Cimosu. Trener Jeruzalema Saša Prapotnik tudi tokrat ne bo mogel računati na vse igralce: »Šele v sredo je začel trenirati Matjaž Pisar, ki je staknil poškodbo proti Slovanu, vendar bo do tekme nared. Žal bomo ostali brez pomoči Bo- zentantki Slovenije), Danijela Volarevič ter Jelena Kikanovič. Bo pa zato precej »krajša« klop, na kateri bodo svojo priložnost čakale mlade rokometašice, ki prihajajo iz domačega kluba. Pri ŽRK Mercator Tenzor Ptuj so se odločili za zmanjšanje proračuna in to je glavni razlog za te poteze, ki verjetno niso najbolj popularne, vendar so iz klubskega stališča edine sprejemljive. Liga bo štela dvanajst klubov, favorit za prvo mesto pa je samo eden - nekdanji evropski klubski prvak Krim Mercator iz Ljubljane. Za jana Čudiča in Primoža Krabo-nje. Prvi ima počeni meniskus in bo dober mesec odsoten iz rokometnih igrišč. Z besedami se ne da opisati, kaj pomeni za nas njegova odsotnost. Krabo-nja po operaciji prsta počasi že okreva in mislim, da bo novinec v ekipi na razpolago tam v četrtem ali petem krogu,« je o nadaljnja mesta se bodo borile ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, Celeia Žalec, Celjske mesnine, Škofja Loka in ljubljanska Olim-pija, s selektorjem slovenske reprezentance Robertom Be-gušom na čelu. Zaradi širokega kroga kandidatov za uvrstitev pod vrhom lestvice bodo praktično vse tekme zanimive, saj tudi ekipam, ki so bile lani v sredini in spodnjem delu prvenstvene razpredelnice rastejo apetiti in imajo tudi svoje želje. V bistvu pa je v slovenskem ženskem rokometu tako, da so uspešne težavah s poškodbami povedal trener Prapotnik. Če bi Ormo-žani bili v popolni zasedbi, bi se Škofjeločanov najverjetneje lotili s hitro igro, ki glede na zasedbo Knaufa slednjim zagotovo ne leži. Tako pa bo potrebno najti nov način kako na kolena položiti Gorenjce: »Kolektivna igra, borbenost in po- tiste ekipe, ki so dobro organizirane in imajo dovolj sredstev za izpeljavo svojih ciljev. »Mnenja sem, da smo na novo prvenstvo dobro pripravljeni in da igramo hitreje, kar bi naj bila naša prednost. Seveda pričakujem zmago v sobotnem srečanju z ekipo Kočevja. Zmaga pred svojimi zvestimi navijači bi bila tudi najboljša popotnica v novo sezono,« je pred sobotnim uvodnim srečanjem v prvi ženski rokometni ligi dejal njihov strateg Nikola Bistrovič. Danilo Klajnšek moč publike so trije faktorji, ki bi nas lahko pripeljali do nove zmage,« je o čarobni formuli za Škofjeločane razmišljal Gregor Čudič. Mi bi dodali vsaj še njegovih 15 obramb; v Ljubljani je »Čuda« zbral 12 obramb, torej rezerve še obstajajo. Organizatorji za prvo prvenstveno tekmo na Hardeku Aluminij in Zavrč zaenkrat bolj in manj uspešno nastopata v 2. slovenski nogometni ligi. Kidričani so v preteklem krogu v Novem mestu igrali dobro, a v zadnjih trenutkih tekme izpustili zmago iz rok. Dve izgubljeni točki proti Krki pa bi lahko nadomestili z uspehom v Murski Soboti, kjer bodo igrali v nedeljo. Trener Mure 05 je bivši trener Aluminija Edin Osmanovič, ki dobro pozna Kidričane in jih bo vsekakor poskušal ujeti v svojo zanko. »Spoštujemo vsakega nasprotnika, vendar bomo tudi v Murski Soboti igrali na zmago, čeprav ne bomo nastopili v najboljši postavi; poškodovana sta namreč Bingo in Medved, zaradi bolezni pa je vprašljiv tudi nastop Težačkega. Kljub vsemu nismo brez možnosti,« je pred srečanjem dejal trener Aluminija Bojan Špehonja. Novopečeni drugoligaš iz Zavrča je do sedaj osvojil samo točko, vendar so imeli na obeh dosedanjih gostovanjih precej smole in so dvakrat tesno izgubili. Prejšnji petek bi morali odigrati domače srečanje z Muro 05, vendar jim je vreme zagodlo in to srečanje bo odigrano v sredo, 19. septembra. pripravljajo kar nekaj novosti. Med polčasom bo izpeljano žrebanje vstopnic, kjer se obetajo zanimive nagrade. Ormoški publiki se bodo predstavili tudi najmlajši rokometni nade-budneži rojeni leta 1999, 2000 in 2001. Predsednik izvršnega odbora RK Jeruzalem Ormož, Vlado Hebar, je pred tekmo z Ločani še dejal: »Na Harde- Ta petek, 14. septembra, pričakujejo na domačem igrišču Rudarja iz Velenje, ki si želi povra-tek na prvoligaška nogometna igrišča. Velenjčani so letos že gostovali v Kidričevem, kjer pa so izgubili. Velenjski trener Branko Oblak, sicer nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance, si v Zavrču vsekakor ne želi doživeti še enega poraza. Priložnost za nove točke pa bodo iskali tudi domačini. O tem srečanju nam je trener Zavrča Miran Emer-šič dejal naslednje: »Pokalna zmaga v Skorbi (8:0) je pokazala, da znamo zadevati tudi v nasprotno mrežo. Rudar je kvalitetna ekipa, zato nam zagotovo ne bo lahko. Z borbeno in disciplinirano igro si bomo poskušali priigrati prvo zmago v 2. SNL. Fantje se zavedajo, da jih čaka težkih deset dni, saj že v sredo gostimo Muro iz Murske Sobote. Vsekakor si želim, da bi bila športna sreča tokrat na naši strani.« Trener Zavrča tokrat ne bo mogel računati na poškodovanega Mateja Goloba in pordečelega Roka Letonjo, v ekipo pa se vrača izkušeni Se-bastijan Golob. Danilo Klajnšek ku bo letos grmelo!« Vzrok za grmenje je namreč novo ozvočenje v športni dvorani na Hardeku. Program med tekmo bo povezoval Leon Lah. Precej razlogov torej za obisk rokometne teme 2. kroga 1. A lige med Jeruzalemom in Kna-ufom, ki bo na sporedu v soboto ob 19. uri. Uroš Krstič Rokomet • MIK liga, 1. A državna liga - moški Kako pretentati izkušene Škofjeločane? Dva sosedska derbija Ze 1. krog je poskrbel za veliko presenečenje. Trimo je namreč premagal državne prvake iz Celja in jih opomnil, da jih letos čaka težka naloga glede osvojitve 17. državnega prvenstva v rokometu (15 x prvak Celje, 1 x Prule - 2002). Pari 2. kroga: Pivov. Laško Celje - SVIŠ Ivančna Gorica; NAŠ TIP: 1 Trimo Trebnje - Slovan Ljubljana; NAŠ TIP: 1 Jeruzalem Ormož - Knauf Škofja Loka; NAŠ TIP: 1 Rudar Trbovlje - Nova Gorica; NAŠ TIP: 1 Gorenje Velenje - Prevent Slovenj Gradec; NAŠ TIP: 1 Velenjčani so dobili »lekcijo« v Hrpeljah proti neposrednemu tekmecu za visoka mesta. Prevent je brez večjih težav in z okrnjeno zasedbo na uvodu dobil Rudar. Sosedski derbiji so vedno nekaj posebnega. Prednost za zmago dajemo rumeno - črnim iz Velenja. Cimos Koper - Gold Club Hrpelje; NAŠ TIP: 1 Derbi 2. kroga. Obe ekipi strmita k končnemu drugemu mestu. V 1. krogu so Koprčani z lahkoto opravili nalogo v Škofji Loki, Hrpeljci pa so grdo »popikali« velenjske ose. Cimos je kvalitetnejši, Gold Club pa bi znal v igri držati vratar Blaž Vončina, še lani član Cimosa, letos pa najverjetneje eden izmed najboljših vratarjev slovenske elitne lige. Bonifika bo pokala po šivih. Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Aleš Belšak (Jeruzalem Ormož, beli dres) je na prvi tekmi v Ljubljani dosegel 5 zadetkov. Atletika m VN AZS V znamenju metalcev Sredi prejšnjega tedna je v Brežicah potekal predzadnji miting v sklopu mitingov, ki pod imenom Mednarodna atletska liga poteka pod okriljem Atletske zveze Slovenije. Tekmovanje, kjer je bil v središču zanimanja domačin, Primož Kozmus, srebrni v metu kladiva iz nedavnega svetovnega prvenstva, se je udeležila tudi okrnjena ekipa Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj. V metu krogle, najbolje zasedeni disciplini mitinga, kjer so poleg domačega asa Vodo-vnika, nastopili tudi hrvaški in bosanski reprezentantje, je Dejan Doki zasedel šesto mesto. Kljub temu, da ni uspel vreči preko želene znamke 15 metrov, je bil na koncu z rezultatom zadovoljen (14,71 metra). Na 100 metrov z ovirami je bila Živa Sabo četrta (16,87 sekunde), po napornem ritmu tekmovanj utrujeni Mitja Hot-vat pa je bil šesti na 100 metrov (11,45 sekunde). Prav tako šesto mesto sta dosegla še Aljoša Vajda na 1500 metrov (4 minute in 16,20 sekunde in Sabova v teku na 200 metrov (27,56 sekunde). Jutri bo v Celju potekal finalni miting letošnje lige, kjer visoko peto mesto v skupnem seštevku petih mitingov v ženski kategoriji drži Nina Koiarič. UE Dejan Dokl med metom krogle Atletika m DP za pionirje Ptujčanom pet kolajn Minuli konec tedna je Koper gostil državno prvenstvo v treh pionirskih kategorijah: do 12 let (U12), do 14 let (U14) in do 16 let (U16). Udeležba je bila množična, saj je v tekmovalnih dneh nastopilo okoli 500 mladih atletov, kar je pomenilo okoli 800 startov v vseh disciplinah skupaj. Atletski klub Cestno podjetje Ptuj se je tokrat iz obale vrnil s petimi osvojenimi odličji. Ponovno se je najbolj izkazal Mark Drevenšek, ki je med najmlajšimi zmagal v teku na 200 metrov, na 60 metrov pa je bil tokrat drugi. Na daljši razdalji je edini tekel pod tridesetimi sekundami (29,63 sekunde), kar je pomenilo zanesljivo zmago. Na krajši, sprinterski razdalji, ki jo je pretekel v 8,83 sekunde, pa je moral priznati premoč tekmeca iz Kranja. Druga je bila tudi Nuša Turk (U16) v teku na 80 metrov z ovirami (12,54 sekunde). Na tretjo stopničko zmagovalnega odra sta stopila še dva Ptuj-čana, Karin Pernat (U16) na 300 metrov z ovirami (49,60 sekunde) in Aieks Jurša (U16) v suvanju krogle (13,52 metra). Kanček sreče je zmanjkalo Roku Peteršiču (U16) v metu kopja (37,77 metra), saj je tekmovanje zaključil na četrtem mestu, Nastja Klajnšek (U14) je bila v skoku v višino peta (135 centimetrov), Maja Bedrač (U12) v skoku v daljino (412 centimetrov) in Urška Horvat (U16) v skoku v višino (145 centimetrov) pa šesti. UE Mark Drevenšek, AK Cestno podjetje Ptuj. Kolesarstvo m Dirka po Hrvaški 2.2 UCI Ptujčani so si sami spisali scenarij Kolesarjem Perutnine Ptuj se po dveh dnevih tekmovanja še vedno izmika etapna zmaga na 9. dirki po Hrvaški, več sreče pa imajo zato v skupnem seštevku. Po prologu in dveh poletapah je v vodstvu Matej Stare (Perutnina Ptuj), na drugem mestu je le s sekundo zaostanka zmagovalec prologa, Jure Zrimšek (Adria Mobil), tretji pa je Norvežan Havard Nybo. Na četrtem in petem mestu sta še dva perutninar-ja, Mitja Mahorič in Radoslav Rogina, ki le še potrjujeta prevlado najboljšega slovenskega moštva na hrvaški »pentlji«. Do konca je še vedno precej daleč, saj ima dirka, ki je po petih sušnih letih ponovno v koledarju mednarodne kolesarske zveze, na sporedu še štiri etape. Zaključila se bo v nedeljo v Pazi-nu v hrvaški Istri. Prva dva dneva so se nekoliko nepričakovano že naredile velike razlike med kolesarji. Temu je botroval močan veter, ki so ga Ptujčani s pomočjo bogatih izkušenj obrnili sebi v prid. »Veter je pihal tako zjutraj kot popoldan. Mi smo vedeli, da lahko s krožno vožnjo na čelu glavnine razbijemo skupino, kar nam je tudi uspelo. Nato so nam pomagali tudi drugi.«, je bil zadovoljen ptujski strateg, Srečko Glivar. Dopoldansko etapo od Iloka do Županje je v ospredju končalo le osemnajst kolesarjev (med njimi pet Ptujčanov), krajšo popoldansko od Županje do Otoka pa le trinajst (v skupini so bili štirje perutninarji). Obe sta v ciljnem sprintu pripadli poljskima specialistoma za zaključke, Marcinu Sapi in Piotru Zaradnemu. Obakrat pa je bil drugi Stare, ki je s pomočjo bonifikacijskih sekund v skupnem seštevku, sicer za pičlo Foto: Marijan Keiner Matej Stare (KK Perutnina Ptuj) je v drugi etapi dirke po Hrvaški oblekel rumeno majico. sekundo, prehitel Zrimška. »Za prvo etapo mi je malce žal, saj sem bil v zelo dobrem položaju, da premagam Poljaka. Popoldne to ni bilo mogoče, po vožnji na čelu sem bil že precej izčrpan, Zaradny pa je hranil moči za zaključek. Vendar mi rumena majica to odtehta, lepo je biti v njej,« je bil vesel 29 - letni Gorenjec. Ptujčani so v napovedih za prihodnje dni previdni, nošenje rumene majice jim nalaga določene obveznosti. Prva dva dneva so dirkali precej intenzivno, izgubili so dosti moči. »Izgubili so jo tudi drugi, a razlika je majhna, do drugo uvrščenega Zrimška le sekundo,« razlaga Glivar. Precej nezahteven profil dirke jim kot pravijo ne ustreza, tokrat pa so imeli srečo z vremenom, ki je tekmovanje zelo otežilo. Nevarnost jim v nadaljevanju preži z vseh strani. »Na ravninski progi je lahko usoden vsak pobeg, zato bo potrebno biti zelo pazljiv. Dirka je odprta prav zaradi tega, razlike so še vedno dovolj majhne. Za Zrimška težko re- čem, če bo prilezel čez klance, ki pridejo bolj ob koncu, on je šprinter. Ne bi mogel nikogar izpostaviti, vseeno pa mislim, da je nevarnih precej posameznikov. Zgodi se lahko še marsikaj, mi se bomo morali za zmago še pošteno potruditi,« je v napovedih previden Stare. Trenutno so Ptujčani naj-resnejši kandidati za končni uspeh. Stare je v rumeni majici vodilnega v generalni razvrstitvi, kot modri po točkah. Kvasi-na je drugi najboljši hribolazec, Perutnina Ptuj je prva tudi kot moštvo. Med vodilno peterico imajo kar tri posameznike, pa tudi Omulec na trinajstem mestu ne zaostaja veliko. Boljšega uvoda si skoraj ne bi mogli želeti, kot bi si sami spisali scenarij. UG 9. Dirka po Hrvaški, 11. - 16. 9., 2.2 UCI Torek, prolog: Vinkovci 1.9 km 1. Jure Zrimšek (Slo, Adria Mobil) 2.29.00 (45.795 km/h) 2. Marcin Sapa (Pol, DHL Author) 0.04.11 3. Havard Nybo (Nor, Team Sparebanken Vest) +0.05.01 4. Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj) +0.05.93 6. Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj) +0.06.45, 7. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj) +0.06.84, 14. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj) +0.08.32, 26. Kristjan Durasek (Hrv, Perutnina Ptuj) +0.10.02, 30. Andrej Omulec (Slo, Perutnina Ptuj) +0.10.54. Sreda, 1.a etapa: Ilok - Županja, 85 km 1. Marcin Sapa (Pol, DHL Author) 2.16.17 (40.503 km/h) 2. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj) 3. Jure Zrimšek (Slo, Adria Mobil) 5. Mitja Mahorič (Slo, Perutnina Ptuj), vsi isti čas. Sreda, 1.b etapa: Županja - Otok, 68 km 1. Piotr Zaradny (Pol, DHL Author) 1.25.41 (48.457 km/h) 2. Matej Stare (Slo, Perutnina Ptuj) 3. Havard Nybo (Nor, Team Sparebanken Vest) 9. Radoslav Rogina (Hrv, Perutnina Ptuj), 11. Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj), 12. Mitja Mahorič (Slo) Perutnina Ptuj, vsi isti čas. Teniške novičke • TK Terme Ptuj Letos v sredini lestvice 1. lige 1. ženska liga Dekleta so tekme v 1. ženski teniški ligi letos odigrala v zelo zgoščenem terminu v prvi polovici tega meseca. V ligi je nastopilo šest moštev (ŽTK Maribor, TK Branik Maribor, TK Olimpija Ljubljana, TC Ljubljana, TK Triglav Kranj in TK Terme Ptuj-Nes), vsaka je odigrala pet krogov. Igralke ptujskega teniškega kluba so se v zadnjih letih večkrat uvrstila v finale, kamor se uvrstita dve najboljši ekipi po rednem delu prvenstva. Letos so v tekmovanje štartala s skromnejšimi željami, saj je bil edini cilj obstanek v 1. ligi. Trener ekipe Luka Hazdovac je o tem povedal: »V naši ekipi so letos nastopile Živa Založnik, Mateja Horvat, Ines Globočnik in Katja Mršnik. Glede na lani smo bili oslabljeni za Nino Šu-vak in Urško Jurič, ki sta na študiju v Ameriki (Urška je letos postala glavni teniški trener na kolidžu v Iowi). Uvrstitev v sredino lestvice je tako realna; morda bi lahko dosegli kakšno točko več, ki pa nam ne bi prinesla uvrstitve v finale.« nasprotnik vedno rešil in na koncu slavil v tie-breaku (Maximilian Neuchrist - Blaž Rola 6:7(6), 6:3, 7:6(3). Podobno hitro je mladi Ptuj-čan izpadel tudi na turnirju visokega 2. ranga na Češkem, kjer ga je v 1. krogu premagal domačin Jakub Cymorek. OP ZTK Maribor 8-11 Konec avgusta so se v Mariboru pomerili mladi igralci v kategoriji 8-11 let. Izmed ptujskih igralcev je največji uspeh dosegel Sven Lah v kategoriji do 10 let, ki se je prebil do polfinala, kjer je izgubil s poznejšim zmagovalcem Nejcem Sitarjem (ŽTK Maribor). JM Rezultati TK Terme Ptuj-Nes: OP ŠTK Velenje U-14 Vpis v teniško šolo KIH Teniška šola KIH vpisuje nove člane za sezono 2007/08. K vpisu vabijo otroke od 7 leta starosti dalje. Dodatne informacije: 040 304 897 (Luka). 1. krog: TK Terme Ptuj-Nes - TK Triglav Kranj 1:3 2. krog: TC Ljubljana - TK Terme Ptuj-Nes 1:3 3. krog: TK Branik Maribor - TK Terme Ptuj-Nes (dvoboj je bil odigran včeraj popoldan, po sklepu redakcije) 4. krog: TK Olimpija Ljubljana - TK Terme Ptuj-Nes 1:3 5. krog: TK Terme Ptuj-Nes - ŽTK Maribor 1:3 Blaž Rola nastopil na dveh ITF turnirjih Blaž Rola je v začetku tega meseca nastopil na ITF turnirju (Budaors Cup 2007) 3. ranga v bližini Budimpešte. Svoje nastopanje je končal že v prvem krogu, kjer ga je po ogorčenem boju premagal Avstrijec Neuchrist. Blaž je imel v tretjem nizu kar tri zaključne žoge za skupno zmago, a se je Na odprtem prvenstvu za dečke in deklice do 14. leta starosti v Velenju so dobro nastopali tudi mladi člani TK Terme Ptuj. Urh Krajnc Domiter se je med posamezniki v A-rangu uvrstil v četrtfinale, v kategoriji dvojic pa je skupaj s soigralcem Miho Zgubičem (Branik Maribor) celo zmagal. V finalu sta bila boljša od dvojice Zavrl-Beliš (Mima, Slovenj Gradec) z rezultatom 6:3 (skupaj sta zmagala štiri dvoboje). Na istem turnirju v B-skupni je zmago osvojil Jan Lah (TK Terme Ptuj, 6), ki je prav tako slavil v štirih dvobojih. V finalu je bil zanesljivo (6:3, 6:1) boljši od Grega Javornika. V ženskem delu turnirja je Nuša Lisjak v drugem krogu tesno izgubila (4:6, 5:7) proti kasnejši zmagovalki Mojci Fi-javž (ŠTK Velenje). Sven in Jan Lah (TK Terme Ptuj) Foto: UE Foto: UE Nogomet • Pokal MNZ Ptuj Visoki zmagi Zavrča in Apač, poraz Ormoža Rezultati 1/8 osmine finala: Skorba Saš - Zavrč 0:8, Aluminij -Stojnci 3:0, Boč - Holermuos Ormož 3:0, Rogoznica - Oplotnica 2:4, Haj- doše - Pragersko 4:7, Cirkulane -Grajena 3:2, Apače - Gorišnica 6:1, Podvinci - AHA EMMI Bistrica 5:7 - po streljanju 11-metrovk. (DK) Foto: Črtomir Gozniki Nogometaši Aluminija (v rdečih dresih) so že v prvem polčasu pokalnega srečanja z ekipo Stojncev dosegli tri zadetke in se zanesljivo uvrstili v naslednji krog. Motokros Športni napovednik Bele na stopničkah Pokal Akrapovič -6. dirka V Stranski vasi pri Semiču je pretekli teden potekala 6. dirka za pokalno prvenstvo - za pokal Akrapovič. Na njem so nastopili tudi Borut Bele iz Žetal (AMD Štefan Kovač) ter brata Kristan in Peter Tadič iz Majšperka (MTD Racing Team) v kategoriji do 125 ccm. Od te trojice se je najbolje odrezal Borut Bele, ki je bil v prvi vožnji peti, v drugi pa drugi, kar je v skupnem seštevku te dirke Borut Bele pomenilo osvojitev 2. mesta. Kristjan Tadič, ki je imel na zadnjih dirkah precej smole, je tokrat uspešno nastopil, saj je bil v prvi vožnji tretji, v drugi pa četrti, kar je bilo dovolj za skupno 3. mesto. Peter Tadič je v vožnji za trening osvojil tretje mesto, v prvi vožnji je imel veliko smole z motorjem, tako da ni končal te dirke. V drugi vožnji je Peter sicer zasedel tretje mesto, vendar je bilo to dovolj le za skupno 11. mesto. 7. dirka Minulo nedeljo je v Slovenj Gradcu potekala že 7. dirka za pokal Akrapovič. Tudi na tem tekmovanju so bili dobri fantje iz našega konca, čeprav so imeli tudi nekaj smole. V skupnem seštevku je Bout Bele osvojil tretje mesto (v prvi vožnji je bil tretji, v drugi peti), Kristjan Ta-dič je zasedel sedmo mesto (v prvi vožnji je bil osmi, v drugi šesti), Peter Tadič pa je osvojil skupno deseto mesto (v prvi vožnji odstopil, v drugi je bil tretji). Danilo Klajnšek Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14, U-17, 2. SML, 2. SKL 1. SML LIGA - U 14 REZULTATI 6. KROGA: Aluminij - Svoboda 1:2, Maribor - MIK CM Celje 3:0, Domžale - Dravograd 3:0, Rudar Velenje - Bilje Primorje 4:1, Mura 05 - Britof 4:1, Koper - HIT Gorica 2:2 1. MARIBOR 2. DOMŽALE 3. MIK CM CELJE 6 4. ALUMINIJ 5. MURA 05 6. KOPER 7. HIT GORICA 8. RUDAR (V) 9. INTERBLOCK F. 5 10. DRAVOGRAD 6 11. SVOBODA 12. BILJE-PRIM. 13. TRIGLAV 14. BRITOF ALUMINIJ 6 6 0 0 6 4 11 3 1 2 6 3 12 6 3 12 6 2 3 1 6 2 2 2 6 2 2 2 2 1 2 2 0 4 6 2 0 4 6 114 5 113 6 10 5 29:4 18 16.6 13 13:7 10 8.8 10 8:13 10 13:8 9 12:10 8 12:11 8 6:6 7 6:10 6 4:14 6 6.14 4 9:18 4 4:17 3 REZULTATI 5. KROGA: Dravograd - Aluminij 3:0, Nafta - NŠ Poli Drava 2:5, Tehnostroj Veržej -Ljutomer 1:0, Le cog Sportif - AHA EMMI Bistrica 3:0, MIK CM Celje - Mura 05 0.5, Maribor .- Davidov Hram Radgona 9.0, Rudar Velenje - Simer šampion 0:2. SVOBODA 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Krajnc (6), 1:1 Pan-telič (77), 1:2 Idrizi (89) ALUMINIJ: Lipovac, Kušar, Hojski, Rešek, Draškovič (Lončarič), Žmavc, Miha Lešnik, Rotman, Dimc, Mezna-rič (Bečiri), Krajnc (Frumen). 1. DRAVOGRAD 2. MURA 05 3. MARIBOR 4. RUDAR (V) 5. ALUMINIJ 6. NŠ POLI DRAVA 5 7. SIMER ŠAMPION5 8. TEHNO. VERŽEJ 5 9. NAFTA 5 10. L. C. SPORTIF 5 11. MIK CM CELJE 5 12. A. E. BISTRICA 5 13. LJUTOMER 5 14. RADGONA 5 5 0 0 4 1 0 4 0 1 3 0 2 2 2 1 2 2 1 2 2 1 2 1 2 2 0 3 2 0 3 2 0 3 1 0 4 0 0 5 0 0 5 2. SML - VZHOD REZULTATI 5. KROGA: Dravi-nja - NŠ Poli Drava 0:3, Šmartno 1928 - Nissa Ferk Jarenina 0:3, Bistrica - Malečnik 2:1, Zreče - Simer šampion 1:5, Železničar - Krško 1:2, Ljutomer - Pohorje 3:0, GIC Gradnje Rogaška - Nafta 0:3 20:3 22:1 22:6 9:9 9:5 14:11 5:4 5:7 6.11 9.16 5:13 3:12 1:15 2:19 1. NAFTA 5 2. KRŠKO 5 3. SIMER ŠAMP. 4 4. FERKJARENINA5 5. NŠ POLI DRAVA 4 2. SKL REZULTATI 6. KROGA: Aluminij - Svoboda 8:0, Rudar Velenje - Bilje Primorje 0.2, Domžale - Dravograd 6.0, Maribor - MIK CM Celje 2.1, Mura 05 - Britof 2:3, Triglav - Interblock Factor 2:1, Koper - HIT Gorica 1:1 1. B. - PRIMORJE 6 6 0 0 16:4 18 2. DOMŽALE 6 5 0 1 17:3 15 3. HIT GORICA 6 4 2 0 14:3 14 4. INTERBLOCK F. 6 3 2 1 13:7 11 5. KOPER 6 3 2 1 13:7 11 6. TRIGLAV 6 3 2 1 9:6 11 7. MARIBOR 6 3 0 3 13:10 9 8. BRITOF 6 2 2 2 11:14 8 9. MIK CM CELJE 6 2 1 3 13:5 7 10. ALUMINIJ 6 2 1 3 11:5 7 11. SVOBODA 6 1 0 5 7:22 3 12. RUDAR (V) 6 1 0 5 6:22 3 13. DRAVOGRAD 6 1 0 5 5:28 3 14. MURA 05 6 0 0 6 7:19 0 NAFTA - POLI DRAVA 2:5 (1:2) STRELCI: 0:1 Strel (6), 0:2 Perger (28), 1:2 Gerencser (32), 2:2 Pore-doš (42), 2:3 Pukšič (52), 2:4 Pukšič (60), 2:5 Perger (64) DRAVA: Pongrac, Bezjak (Slanič), Petrovič, Zemljarič, Kajzer, Strel, Perger, Pivko (Kirič), Pukšič, Oroz (Zor-ko), Golob (Roškar). DRAVOGRAD - ALUMINIJ 3:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Sirk (38), 2:0 Sirk (42), 3:0 Grilc (65) ALUMINIJ: Frlež, Cesar, Dvoršak-Špehar, Ornik, Babšek, Pulko, Jus (Gajser), Horvat, Jevšovar (Vindiš), Sitar, Žurej. DEKLETA - U 17 REZULTATI 2. KROGA: ŽNK Ljudski vrt - Krka 0:11, Pomurje - Ška-le - Senožeti 17:0, Slovenj Gradec - Maribor 1:1, Olimpija Bežigrad - Velesovo 0:5 6. ŽELEZNIČAR 7. MALEČNIK 8. LJUTOMER 9. BISTRICA 10. ROGAŠKA 11. ZREČE 12 POHORJE 13. DRAVINJA 14. ŠMARTNO 5 0 0 5 0 0 4 0 0 3 2 0 3 1 0 2 1 2 2 1 2 2 0 3 1 1 3 1 0 4 1 0 4 0 2 2 0 0 4 0 0 5 34:1 15 28:3 15 19:2 12 15:4 11 20:0 10 9:6 7 9:12 7 10:10 6 4:23 4 6:21 3 3:29 3 1:5 2 3:13 0 0:25 0 DRAVINJA - NS POLI DRAVA 0:3 (0:3) STRELCI: 0:1 Požegar (2), 0:2 Ribič (11. avtogol), 0:3 Kurež (37) NŠ POLI DRAVA: A. Horvat, Gavez, Krajnc, T. Horvat, Štiberc, Štrukelj (Grajfoner), Sahiti (Kozar), Požegar, Lenič, Kurež, Joldič (Klajderič). 2. SKL - VZHOD REZULTATI 5. KROGA: Dravinja - NŠ Poli Drava 0:10, Šmartno 1928 - Nissan Ferk Jarenina 1:4, Bistrica - Malečnik 4:2, Zreče - Simner šampion 0:10, Železničar - Krško 1:1, Ljutomer - Pohorje 3:0, GIC Gradnje Rogaška - Nafta 4:0 2. SIMER ŠAMP. 3. LJUTOMER 4. NŠ POLI DRAVA 5. POHORJE 6. ŽELEZNIČAR 7. BISTRICA 8. NAFTA 9. G. G. ROGAŠKA 10. ZREČE 11. ŠMARTNO 12. KRŠKO 13. MALEČNIK 14. DRAVINJA DRAVINJA - DRAVA 0:10 (0:4) STRELCI: 0:1 Čender (6. avtogol), 0:2 Bogdan (16), 0:3 Bogdan (24), 0:4 Matjašič (33), 0:5 Gril (46), 0:6 Pauko (56), 0:7 Hauptman (66). _ NŠ POLI DRAVA: Kocen, Vinkovič, Čuš, Serdinšek (Ostroško), Marko Roškar (Jazbec), Marko Roškar (Pelcl), Ljubec, Krajnc, Hauptman, Matjašič (Pauko), Bogdan (Fekonja). Danilo Klajnšek 5 4 1 0 16:4 13 4 4 0 0 38:1 12 5 4 0 1 14:4 12 4 3 1 0 24:2 10 4 3 0 1 15:6 9 5 2 1 2 6:9 7 5 2 1 2 11:20 7 5 1 1 3 4:8 4 5 1 1 3 7:13 4 5 1 1 3 4:18 4 5 1 1 3 4:18 4 5 0 3 2 6:8 3 5 1 0 4 4:21 3 4 0 1 4 3:24 1 Nogomet 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 8. KROGA - 16.00: Nafta - Primorje; SOBOTA 20.00: MIK CM Celje - Domžale, HIT Gorica - Koper; NEDELJA 16.00: Drava - Livar, Interblock - Maribor. 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 5. KROGA - PETEK 16.30: Zavrč - Rudar Velenje; SOBOTA 20.00: Krško - Zagorje; NEDELJA 16.30: Mura 05 - Aluminij, Bela Krajina - Krka, Triglav - Bonifika. 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 5. KROGA - SOBOTA 16.30: Trgovine Jager - Roma, Koroška Dravograd - Paloma, Tehnostroj Veržej - MU Šentjur, Črenšovci - Pohorje; NEDELJA 16.30: Dravinja - Kovinar Štore, Odranci - Šmartno 1928, Stojnci - Malečnik. ŠTAJERSKA LIGA PARI 5. KROGA - SOBOTA 16.30: AHA EMMI Bistrica - Mons Claudius, Zreče - Šentilj Jarenina, Oplotnica - Simer šampion, GIC Gradnje Rogaška - Peca: NEDELJA 16.30: Podvinci - Gerečja vas Unukšped, Holermuos Ormož - Šoštanj, Železničar - Partizan Fram. 1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ PARI 4. KROGA - SOBOTA 17.00: Središče - Boč, Hajdina - Apače, Cirkulane - Bukovci, Rogoznica - Zgornja Polskava; NEDELJA 10.30: Videm - Skorba Saš; NEDELJA 17.00: Dornava - Gorišnica. 2. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ PARI 3. KROGA - SOBOTA 17.00: Tržec - Markovci, Grajena - Spodnja Polskava, Leskovec - Pragersko; SOBOTA 19.00: Podlehnik - Lovrenc; NEDELJA 10.30: Hajdoše - Slovenja vas. VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ ZAHODNA SKUPINA PARI 3. KROGA - PETEK 17.00: Prepolje - Polskava, Apače - Boč, Podlehnik - Zgornja Polskava, Lovrenc - Hajdina, Skorba - Pragersko. VZHODNA SKUPINA PARI 3. KROGA - PETEK 17.00: Videm - Savana Podvinci, Dornava - Tržec, Markovci - Gorišnica; NEDELJA -10.30: Stojnci - Grajena. LIGA U 14 VZHOD 6. KROG: Aluminij - Davidov Hram Radgona (sobota 11.00), NŠ Poli Drava - Rudar Velenje (sobota 12.00). 2. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD 6. KROG: NŠ Poli Drava - Bistrica (sobota 16.30) 2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD 6. KROG: NŠ Poli Drava - Bistrica (sobota 14.30) ROKOMET 1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA PARI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - Knauf Insulation (sobota 19.00 v športni dvorani Ormož), Celje Pivovarna Laško - Sviš Pekarna Grosuplje, Rudar EVJ Trbovlje - Integra Gorica Leasing, Gorenje - Prevent, Cimos Koper - Gold club, Trimo Trebnje - Slovan. 1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA PARI 1. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Kočevje Evro Casino (sobota 19.00 v športni dvorani Center), Burja Škofije - Olimpija PLK, Celeia Žalec - Velenje, Celjske mesnine - Izola, Europrodukt Brežice - Škofja Loka. Srečanje Krim Mercator - Zagorje Istrabenz Gorenje bo odigrano v sredo, 26. 9. KEGLJANJE 2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD 1. KROG: Impol - Drava (sobota 17.00 v Slovenski Bistrici) Danilo Klajnšek ALUMINIJ - SVOBODA 8:0 (5:0) STRELCI: 1:0 Pislak (5), 2:0 Medved (20), 3:0 Jovič (22), 4:0 Milec (31), 5:0 Delamea (35), 6:0 Mlakar (50), 7:0 Perger (72), 8:0 Jovič (77) ALUMINIJ: Poljanec (Zajc), Jovič, Petek, Mlakar, Greifoner (Kajtazi), Delamea, Tominc (Kek), Hajšek (Perger), Milec, Pislak (Čeh). 1. KRKA 2 2. POMURJE 2 3. MARIBOR 2 4. SLOV. GRADEC 2 5. VELESOVO 2 6. LJUDSKI VRT 2 7. ŠKALE - SENOŽ. 2 8. OLIMPIJA BEŽ. 2 2 0 0 20:0 2 0 0 22:3 1 1 0 19:1 1 1 0 4.3 1 0 1 5:9 0 0 2 3:16 0 0 2 2:20 0 0 2 0.23 6 0 ZNK LJUDSKI VRT - KRKA 0:11 (0:4) ZNK LJUDSKI VRT: A. Murko, Fras, Petek, Emeršič, Najvirt, T. Murko, Grdina, Podhostnik, Vrečar, Ne-žmah, Potrč. Bowling • Ptujska podjetniška liga Pred začetkom jesenskega dela Spomladi so v Bowling centru Ptuj pripravili prvo organizirano tekmovanje v bowlingu na Ptuju - ptujsko podjetniško ligo. Nastopilo je 16 ekip, na najvišja mesta pa so se uvrstile ekipe Sara (na fotografiji), TC Luka - Patruša in Tamesa. Ker je bilo za tekmovanje precejšnje zanimanje so se organizatorji odločili, da bodo ligo organizirali tudi jeseni. Tokrat se je prijavilo kar 21 ekip, ki se bodo merila med sabo v treh terminih: v ponedeljek ob 17. in 19. uri ter v torek ob 17. uri; v vsaki skupini bo nastopilo 7 ekip. Robert Šegula, predstavnik organizatorja, je ob tem povedal: »Tokrat se je prijavilo kar 21 ekip, zato smo jih morali razdeliti v tri skupine in rezervirati dodatni termin za nastopanje. V samem tekmovanju ne bo nobenih sprememb: zadnjeuvrščena ekipa kroga bo dobila 1 točko, najboljša pa 21, toliko kot je ekip.« S tekmovanjem bodo pričeli v ponedeljek, 17. 9., o rezultatih pa vas bomo redno obveščali v petkovih številkah Štajerskega tednika. Pojavile pa so se tudi že novice o organiziranem nastopanju v okviru Bowling zveze Slovenije. »Na Ptuju smo pred kratkim ustanovili Bowling klub Ptuj, kamor se lahko vključijo tudi posamezniki iz podjetniške lige. Naša želja je, da bi se januarja vključili v 2. slovensko bowling ligo, ki jo vodi BZ Slovenije.« JM Seznam prijavljenih ekip: Talum, DaMoSS, TC Luka-Patruša, Sar, Tames, Podjetje za stanovanjske storitve, Ilkos, Agis Plus (vse nastopajo v ponedeljek ob 17. uri), Bulldog Team, VGP Drava, Avtoprevozni-štvo Božidar Mlakar, Mark 69-ABA, Exit Club (vse nastopajo v ponedeljek ob 19. uri), Intera, Saš bar, Železniške delavnice Ptuj, Asfalti Ptuj, Sanjski moški, Kager hiša, Projekta inženiring Ptuj in radio-Tednik Ptuj (vse nastopajo v torek ob 17. uri). Foto: DK 6 3 4 3 0 0 Športni napovednik Dnevi slovenskega plavanja na Ptuju V Termah Ptuj bodo od 15. do 16. septembra 2007 potekali Dnevi slovenskega plavanja. Organizatorji PK Terme Ptuj bodo ob tej priložnosti proslavili tudi 30-letnico delovanja kluba. Na prireditvi lahko sodelujejo vsi neaktivni plavalci/, -ke nad 25 let starosti in ljubitelji plavanja. Prijave organizatorji zbirajo na naslovu Plavalni klub Terme Ptuj, Potrčeva c. 42, 2250 Ptuj in na e-mailu pk.terme.ptuj@email.si, do vključno četrtka, 13. 9. 2007. Dodatne informacije na tel. št.: 041 311 414 (Franjo Rozman). Program: sobota, 15.09.2007: - ob 8.30: licenčni seminar za vaditelje (vadba v vodi za matere z otroki); - animacijski program od 9. ure dalje; - počasna reka, skakalnica, mini veterpolo, aquaaerobika, aerobika, spretnostni poligon v vodi, spretnostni poligon ob bazenu, tekmovanje v toboganskem spustu, rekreativno plavanje z merjenjem časa, demonstracija pravilne tehnike plavanja, pogovor z znanimi športniki-plavalci; - ob 12.15: sestavek strokovnega sveta; - ob 13.00: neformalni posvet predsednikov plavalnih klubov; - ob 14.45: svečana otvoritev; - ob 15.00: Državno veteransko prvenstvo v plavanju; - tiskovna konferenca; - 19.00 podelitev priznanj in nagrad, zabavni program. Nedelja: 15.09.2007 - Ob 16.00 dalje: turnir v mini vaterpolu (poslovilna tekma Jerneja Lovšeta). Poslovilna tekma Jerneja Lovšeta Nekdanji prvi vratar slovenske vaterpolo reprezentance Jernej Lov-še je pred tremi leti zaključil športno pot. Prav uradno pa se, zdaj 27 - letni Mariborčan, poslovil še ni. V nedeljo bo to storil v ptujskih Termah, ko bo s prijatelji iz reprezentance in nasprotniki iz drugih klubov odigral prijateljsko tekmo. Prihod je potrdila praktično celotna takratna mariborska ekipa na čelu s sedanjim ptujskim trenerjem, Markom Kremžarjem. Zaigral bo tudi dolgoletni slovenski kapetan Primož Troppan ter reprezentant Teo Galič, prišli pa naj bi še nekateri drugi. UG Kinologija • 10. Čihalov memorial To soboto, 15. septembra, bodo člani Kinološkega društva Ptuj izvedli že 10. Čihalov memorial - regijsko tekmovanje šolanih psov, ki bo potekal na poligonu KD Ptuj v Budini. »Tekmovanja, ki se bo pričelo ob 8. uri, se bo udeležilo blizu 40 vodnikov s svojimi psi iz slovenskih klubov in društev. Na tekmovanju lahko sodelujejo le psi, ki so svoje znanje predhodno že dokazali pri opravljanju izpitov. Tekmovanje bo potekalo v petih težavnostnih stopnjah ( IPS A, IPS B, IPO 1, IPO 2 in IPO 3). Pri programu A in B tekmujejo samo v poslušnosti, pri ostalih pa sta zraven še disciplini sledenje in obramba. V petek 14. in soboto 15. septembra pa člani KD Ptuj pripravljamo tudi Državno tekmovanje psov v sledenju. Tekmovalci bodo razdeljeni v tri težavnostne stopnje. Po najzahtevnejšem programu IPO-FH bo tekmovalo 7 najboljših slovenskih sledarjev. V tem programu je sled dolga 1700 korakov in stara 3 ure. V 45 minutah mora pes najti 7 predmetov, za katere pa njegov vodnik ne ve, kje so. Vodja prireditev bo član ptujskega kinološkega društva Milan Bogdanovič,« je Marjan Zupanič, predsednik KD Ptuj, napovedal pestro kinološko dogajanje ta konec tedna. (mat) 29. ptujski padalski pokal To soboto in nedeljo, 15. in 16. 9., bo na letališču v Moškanjcih potakal že 29. tradicionalni ptujski padalski pokal v skokih na cilj. Tekmovanje je mednarodnega tipa, organizatorji pričakujemo udeležbo padalcev iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Italije in Švedske. Poleg tekmovanja v Lescah, ki poteka v okviru Svetovnega pokala, je to edino takšno tekmovanje, čeprav jih je bilo pred leti v Sloveniji kar nekaj (Pomurski pokal, Novomeški pokal, tekmovanja v Portorožu, Celju ...). Organizator tekmovanja je Aeroklub Ptuj, vodil pa ga bo vodja padalske sekcije Aleksander Čuš. Tekmovanje bo dodatno popestrilo letalo slovenske vojske PC-6 porter, iz katerega bodo skakali padalci. Pikado • Ptujska liga 2007/2008 Letošnja Ptujska pikado liga, ki bo tako kot lani razdeljena v dve skupini, se bo začela v začetku oktobra. V prvi ligi bo tekmovalo 10 ekip, druga liga pa se bo oblikovala po zaključenih prijavah. Ker se pričakuje povečano število ekip, je možno, da se bo druga liga razdelila na dva dela (upoštevan bo geografski položaj ekip). Lansko sezono je v drugi ligi nastopilo 6 ekip. Vse informacije o prijavah, žrebu, prijavnini in ostalem dobite na telefoskih številkah 040 202 271 (Gogi) in 051 320 282 (Denis). JM JK Drava Ptuj • Pričetek nove sezone V Judo klubu Drava Ptuj se aktivno pripravljajo za novo sezono, zato vabijo vse zainteresirane za trening borilnih in samoobrambnih veščin, da se jim pridružijo v Judo centru Drava Ptuj v Športni dvorani Mladika. V prihajajoči sezoni želijo uspehe deliti z vami, zato jih lahko obiščete v judo centru vsak dan od ponedeljka do petka od 17.30 do 21. ure. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na telefonsko številko 051 601 610. Športne aktivnosti, ki jih izvaja JK Drava Ptuj: judo vrtec: 4-6 let, mala šola juda: 7-10 let, nadaljevalna šola juda: 11-14 let, priprava na tekmovalni judo, vrhunski judo kadeti-nje, mladinci, -ke, člani, -ce, judo za rekreativce nad 18 let, realni aikido in samoobramba. Sebi Kolednik Judo • Prestopni rok v 1. in 2. SJL Drava okrepljena z dvema tekmovalcema Moška ekipa judo kluba Drava Ptuj je dober mesec pred pričetkom prvenstva v polni postavi, saj je bil s koncem avgusta končan prestopni rok za judoiste v 1. in 2. Slovenski judo ligi. Glede na to, da je bil žreb opravljen že avgusta na pripravah v Izoli, je sedaj že vse znano, kar se tiče nastopov v obeh ligah. V 1. SJL bo letos nastopalo samo 8 ekip, in sicer JK Du-plek, JK Branik Broker, JK Impol, JK Železničar Maribor, JK Sankaku, JK Olimpi-ja, JK Gorišnica in JK Drava Ptuj, saj sta se nastopu v 1. SJL odpovedala JK Ivo Reya Celje in JK Šiška. JK Šiška bo letos nastopila samo v 2. SJL, kjer bodo nastopale še ekipe JK Impol II, pJk Triglav Kranj, JK Bežigrad, JK Alpina Žiri, JK Lendava in JK Murska Sobota. Prvenstvo se prične 20. oktobra, žreb pa je Ptujčanom v 1. krogu namenil gostovanje v Ljubljani pri Olimpiji, v trobo-ju bo sodelovala še Gorišnica. 1. SJL se bo odvijala po sistemu vsak z vsakim na turnirjih v 4. krogih. Prvi štirje rednega dela Ptujski ženski odbojkarski klub je v soboto v športni dvorani ptujske gimnazije organiziral prijateljski turnir treh ekip, bivših nasprotnic v drugi državni ligi. Zraven domačega moštva sta zaigrali moštvi Šempetra in Rogoze. Najuspešnejše so bile igralke iz Savinjske doline, ki so bile uspešne v obeh srečanjih, domačinke so zabeležile tako poraz kot zmago, ekipa Rogoze pa ni okusila slasti zmage. Od lanske sezone precej spremenjeno moštvo Ptuja je v najbolj napetem srečanju proti ekipi Šempetra izgubilo z zelo tesnim izidom. V igri se poznajo težave s poškodbo kolena ene od ključnih igralk Ane Kutsay, njen nastop je bil pod vprašajem vse do začetka turnirja. Šempetrčanke so se od prvenstva se bodo srečali na zaključnem turnirju, ki bo 1. 12. 2007, domačin pa bo prvo uvrščena ekipa rednega dela. Prestopi tekmovalcev za nastope v 1. in 2. SJL: V JK Drava Ptuj: Igor Spa-sojevič (JK Koper) in Aljaž Se-dej (JK Bežigrad). V JK Impol: Branko Holer (JK Ivo Reya CE). VJK Železničar MB: David Mesarič (JK Koroški holding SG) in Edis Imamovič (JK Ivo Reya CE). V JK Branik Broker: Tadej Zalaznik (JK Sankaku). V JK Sankaku: Peter Bevc (JK Branik Broker). V JK Duplek: Simon Moho-rovič (JK Bežigrad) in Darko Petelinšek (JK Ivo Reya CE). V JK Olimpija: Andraž Jereb (JK Alpina) in Denis Štih (JK Olimpija Krmelj). VJK Bežigrad: Vojin Mlina-revič (JK Ivo Reya CE) in Žiga Žgank (JK Ivo Reya CE). V JK Lendava: David Med-var (JK Ljutomer). Ptujčani so se okrepili z dve- lanske sezone precej okrepile in ciljajo na vrh drugo ligaške konkurence, kar je po prikazanem na ptujskem parketu zelo realen cilj. Nekoliko slabši nasprotnik je bilo moštvo Ro-goze, a vseeno dovolj dober, da je cilj turnirja za vsa moštva dosegel svoj namen. »To je bilo za nas prvo preverjanje nivoja pripravljenosti. Naše moštvo je še zelo neuigrano, vendar tudi v tej fazi ne bi smele delati nekaterih osnovnih napak, kar se je dogajalo na parketu. Ob tem se je izgubila homogenost moštva, kar se pozna na končnem rezultatu. Vsekakor nismo pokazale vsega kar znamo, smo pa dobili nekatere smernice, po katerih se bomo orientirali v prihodnje.«, je dejala ptujska trenerka, Sergeja Lorber. Ptujčankam pred začetkom Aljaž Sedej, novi član JK Drava Ptuj ma odličnima judoistoma, kar bi moralo biti ob mladi domači ekipi po napovedih dovolj, da uresničijo zadani cilj, to je uvrstitev v finale. Igor Spasojevič (kategorija do 100 kg) nastopa za Ptujčane že tretje leto, letos prvič pa se jim je pridružil še bežigrajski tekmovalec Aljaž Sedej, ki je pred kratkim presenetil športno javnost z zmago v svetovnem pokalu v Budimpešti, kar je njegov največji uspeh med člani. V letošnjem letu je Aljaž kar dvakrat zmagal na prvenstva v prvi ligi ne gre po načrtih. Sicer številčno moštvo je večinoma še mlado in neizkušeno, za dodatne okrepitve pa je klubski proračun premajhen. Uprava kluba je potegnila še zadnjega asa iz rokava. Na parket se vrača tudi trenerka Lorberjeva, ki je bila še pred poletjem prepričana, da to ne bo potrebno. »Kaj drugega mi ob finančnem stanju v klubu niti ne preostane. Imamo veliko dela, da vnesemo sigurnost v igro,« pravi Lorberjeva, nekoč vrhunska igralka tudi v evropskem merilu. Po dveh letih igralskega mirovanja, bo 39 - letna Mariborčanka, igralke zlate generacije zagrebške Minuli vikend se je zaključila serija turnirjev v odbojki na mivki pod imenom 'Serija za pokal SK Company'. V petek ponoči je v hladnem vremenu in na mokri mivki potekal moški in v soboto ženski finale. Na finalu so nastopile štiri moške in štiri ženske ekipe, ki so si to pravico zagotovile na kvalifikacijskih turnirjih. Napovedana je bila tudi promocija nogometa na mivki, vendar so se nogometašice in nogometaši očitno ustrašili hladne mivke. Pa kdaj drugič. V odbojkarskih kvalifikacijah so zraven domačih sodelovale tudi ekipe iz Domžal, Rogaške, Poljčan, Ljutomera in Maribora. Domači se niso dali in v finalu smo pri moških lahko videli le domače igralce. Pri ženskah pa sta po končanih kvalifikacijah Mariborčanki imeli celo najboljšo pozicijo. Morda je ostale ekipe zavedlo, ker sta se imenovali 'JOJ, NEVEM'. mladinskem A-turnirju, lani pa je bil bronasti na mladinskem EP. Osemnajstletni tekmovalec JK Bežigrad je tudi eden izmed največjih slovenskih upov v judu in lahko zelo pripomore k ekipnemu uspehu naših ju-doistov. »Ptujski ekipi bom pomagal pri zastavljenih cilji, to je uvrstitev v finale prvenstva, zase pa upam, da bom prikazal najboljše boje na blazinah in prispeval čim več zmag. V judu zelo uživam in se tudi odlično počutim, saj lahko sprostim vso odvečno energijo. Prepričan sem, da bomo z ekipo Drave uspešno premagovali nasprotnike na blazinah,« je delal novi član ptujske ekipe Aljaž Sedej. Sebi Kolednik SP v Braziliji Žreb je na svetovnem prvenstvu v Riu Klemnu v 1. krogu namenil Egipčana Ab-delakha. Kategorija do 81 kg: Klemen Ferjan (Slovenija) - Abdelakh (Egipt) Rezultati turnirja na Ptuju: Šempeter - Rogoza 2:0 (25 :19, 25:21) ŽOK Ptuj - Šempeter 1:2 (23:25, 25:18, 13:15) ŽOK Ptuj - Rogoza 2:0 (25 :16, 25:19) Ptuj: Cvirn, Ravnjak, Jovič, Kutsay, Bilanovič, Geršak, Zupanič, Vidovič, Golob Ma., Golob Mo., Mihelač, Liponik, McNatt Mladosti iz konca osemdesetih in začetka devetdesetih let, ponovno zaigrala. Aktivno kariero je sicer zaključila že pred šestimi leti, a se je po prevzemu dirigentske palice ptujske klopi pred dvema sezonama ponovno podala na igrišče. To je tako njen že tretji »come back«. UG Kot se za finale spodobi, so bile tekme na visokem nivoju, videli smo lahko veliko lepih akcij in potez, tekme so bile večinoma zelo izenačene in negotove do konca. Končna razvrstitev pri moških: 1. Arrows, 2. KPŠ - Astronavta, 3. MI-2, 4. Mix. Končna razvrstitev pri ženskah: 1. Joj, nevem, 2. KPŠ, 3. Vampirki, 4. Brzi. Vsekakor je zelo zanimivo, da domači igralci v finale niso 'spustili' nobene tuje ekipe, pri igralkah pa je mariborska ekipa odnesla kar zlato medaljo. V Ptuju imamo namreč dva odbojkarska kluba, ki se ukvarjata z žensko odbojko, vendar je kot kaže moška odbojka v primerjavi z ostalimi deli Slovenije nekoliko močnejša od ženske. Kaj le to pomeni? Se nam v Ptuju obeta razcvet moške odbojke? Sebastjan Gajser Odbojka • ŽOK Ptuj Tretja vrnitev Sergeje Lorber Sergeja Lorber bo ponovno zaigrala v dresu Ptujčank, istočasno pa bo opravljala vlogo trenerke. Odbojka na mivki Serija za pokal SK Company zaključena Foto: CG Kog, Gornja Radgona, London • Ponovno priznanja za klet Čurin Prapotnik Pristna naravna vina so vrhunska Klet Čurin Prapotnik je v teh dneh spet imela razlog za veselje. V Londonu sta Jelka in Slavko Prapotnik na svečanosti prevzela amforo šampiona z ocenjevanja Decanter world wine awards London 2007, Stanko Čurin pa je v Gornji Radgoni sprejemal priznanje za Vinogradnika leta. Še posebno pa jih veseli to, da so obe priznanji prejeli že drugo leto zapored, kar dokazuje, da ohranjajo doseženo kvaliteto. Da bi naredila skupen pogovor s predstavniki vseh treh generacij vinarstva Čurin Prapotnik, je bila utopična zamisel, vnaprej obsojena na propad, saj so vsi trije možje zelo zaposleni in nenehno v gibanju. Stanka Čurina sem zmotila med dvema degusta-cijama, ko je čistil svojo puško in bil v mislih malo že na tekmovanju v športnem streljanju. Kljub bolezni se temu športu rad predaja in pravi, da tudi rezultati niso slabi. Letos slavi svoj lovski jubilej, 60-letnico. „Za svoje jubileje sem se vedno ukvarjal s pridelavo šampanjcev. Za to potrebuješ takšno siromašno, bolj zeleno kot zrelo grozdje, če pa želiš pridelati penino iz zrelega grozdja, si pa mojster. Če bi me zdravje bolj služilo, bi se tega večkrat loteval, ker je to velik izziv." Medtem ko naši vinogradniki vse bolj ugotavljajo, da je suho vino težko prodati, je Stanko Čurin prepričan, da bi se v podravskem rajonu glede na kisline morali odločati za pridelavo vsaj polsuhih vin. „Problem pa nastane, če grozdje trgaš avgusta, nastalo vino pa prodajaš kot polsladko vina. Dosladkati več kot 2 kilograma po hektolitru je že nerodno. In to se letos dogaja. Čeprav sladkor ni odločujoč. Sivi pinoti imajo preko 100 OE, ampak to še ni zrelo grozdje. Nekateri pridelovalci si prizadevajo za to, da bi imeli v Sloveniji le kakovostna vina; to so tisti, ki bi radi brali avgusta. Včasih so ljudje vedeli, kdaj se lahko trga: pred Terezijo (15. oktobra) nihče ni stopil v gorico. Tisti, ki berejo sedaj, morajo sladkati več, kot je po zakonu dovoljeno, morda so le kakšni šardone-ji dosegli dovolj naravnega sladkorja. Najslabše pa jo bodo odnesli tisti, ki berejo takoj po dežju in bodo imeli namesto vina pikolo, saj je na vsaki jagodi velika kaplja vode. Ljudje se bojijo gnilobe, a vedno je bilo nekaj gnilobe; če počakaš, se posuši in nastane žlahtna gniloba." Pri Čurinovih bodo imeli trgatev šele, ko bo takšno grozdje, da vina ne bo treba dosladkati in dokler bo dopuščalo zdravstveno stanje grozdja. Sicer pa ko opazuje naše vinske razmere, ga mori dejstvo, da nekateri proizvajalci propagirajo, da ima njihovo vino od 300 do 450 gramov sladkorja. „To je polomija. Če to pokušajo v tujini in analizirajo, nas bodo vse Slovence vrgli v isti koš in bo za nas veljalo, da ne pridelujemo, ampak delamo vino. Na tem področju delam že 35 let in še nisem imel več kot 230 Stanko Čurin - vinogradnik leta ima po številnih letih dela in odkrivanja novih svetov v vinogradništvu še vedno en velik izziv - pridelati penino izjemne kvalitete iz zrelega, sladkega grozdja. gramov ostanka sladkorja na liter. Nekdo pa prikazuje, da ima čez 400. Le kaj je stiskal? To mi ni jasno, a nihče od stroke se na to ne oglasi in ne pove mnenja." Število priznanj se v kleti Čurin Prapotnik šteje v stotinah, Stanko Čurin je prepričan, da se približuje številki 1000. „Vsak dosežek me je navdušil, včasih sploh nisem mogel verjeti. Seveda ti prile-že, če nekaj dosežeš v svetu. Na vseh ocenjevanjih stojimo na vrhu. Je pa to promocija, ki tudi precej stane." Slavko Prapotnik, za katerega Stanko Čurin priznava, da bi brez njega družinsko podjetje težko tako uspevalo, je lani z ženo Jelko prvič poletel z letalom in to v London, na sprejetje amfore šampio-na. Prvič sta bila na podelitvi takšnega formata in prepričana, da se jima je zgodil dogodek, ki je vsaki generaciji naklonjen enkrat ali pa noben-krat. Toda letošnji šampion prvaka vzhodne in centralne Evrope za šipon, ledeno vino, 2004, je že drugi te vrste. „Šele v tistem okolju, na sve- čanosti vidiš, da si zares nekaj dosegel, kam spadaš, da si v družbi svetovnih pridelovalcev vina iz Južnoafriške Republike, Amerike, Španije. Ko se na ekranu izpiše tvoje ime, ljutomersko-ormoški okoliš in Slovenija, te to napolni s poletom in energijo za lep čas. Ob letošnji podelitvi je bilo lepo videti, da imamo v angleških krogih že določena poznanstva, da tudi Angleži želijo naše vino. Nenazadnje smo s prodajo prodrli tudi v angleški dvor. Seveda pa je za takšnimi rezultati veliko dela, odrekanja in tudi številni premraženi prsti." Za PraVino, blagovno znamko mlade generacije, so vsako leto nova pričakovanja in želje. Borut Prapotnik, tretja generacija vinarjev iste hiše, je v goricah prisoten od malih nog, nič se ni smelo zgoditi brez njega. Leta 1997 je končal kmetijsko šolo in pričel delati na kmetiji. „Če ne bi dedek in oče tako uspešno začela, je vprašanje, za kaj bi se odločil. 10 hektarjev zemlje pa ne moreš kar pustiti, nekdo mora nadaljevati." Zagotavlja, da se namerava držati tradicije polsladkih in sladkih vin, poleg tega pa pridelati tudi nekaj suhih in polsuhih, od normalnih trgatev do visokih predikatov, ki se prodajajo pod blagovno znamko PraVino. Sortni izbor ostaja šipon, laški, renski rizling, sovinjon, traminec, rumeni muškat, muškat oto-nel in sivi pinot, prednost njihovih vinogradov pa je tudi ta, da so v večini obrnjeni na zahod, kar pomeni več sonca in toplote. „V zadnjih treh letih smo količine na račun kvalitete zmanjšali več kot za polovico, čeprav smo ostali na istih površinah. Naši trsi imajo samo en šparon. Letno pridelamo od 30 do 38 tisoč litrov. Prihodnost je v usmeritvi v kvalitetnejša vina. Vin nižjega cenovnega razreda je veliko, mi smo se odločili, da pridelujemo najvišjo kvaliteto, zato je priznanje v Londonu, ki je vezano na cenovni razred, še toliko pomembnejše." Zanimiva je tudi zgodba, ki je spremljala londonski šam-pion. Prvotno so na ocenjevanje nameravali poslati laški rizling, ledeno vino, 2005, pa so se steklenice pri transportu razbile. Na srečo je distributer v Londonu imel šipon in jih je prijavil na ocenjevanje s šiponom. Največ vina klet Čurin Pra-potnik še vedno proda v Sloveniji, predvsem na Gorenjskem in v Ljubljani, osvojili pa so tudi hrvaški trg. Viki Klemenčič Ivanuša Slovenija • Promocija dobrot naših krajev Dozivite Dobrote slovenskih kmetij Prvo soboto v juliju, avgustu in septembru so bile v šestih Mercatorjevih centrih po Sloveniji organizirane prireditve, ki so promovirale razstavo in blagovno znamko Dobrote slovenskih kmetij. Med zelo aktivnimi pri tej promociji so bile tudi članice Društva kmečkih žena Ormož, ki so ob pomoči drugih ponudnikov večkrat zastopale podravsko regijo. Foto: arhiv DKZ Ormož S stojnice kmetije Zdenke Kralj iz Pavlovcev so vabili ajdov, sadni, koruzni in rženi kruh iz krušne peči. Na stojnicah v trgovskih centrih so obiskovalci lahko po-kusili in kupili različne vrste kruha, krapce, gibanice, potice, kekse, sire in druge mlečne izdelke, suhomesne izdelke, sokove, kise, marmelade, suho sadje, žganja, likerje, izdelke iz medu in vina. Številni ponujeni izdelki so bili označenih z nalepkami Dobrote slovenskih kmetij, kar zagotavlja, da je izdelek zares kakovosten, saj za tem stojijo senzorična ocenjevanj a izdelkov po kategorijah na državni ravni. Z znaki kakovosti so lahko označeni le izdelki, ki so na ocenjevanjih Dobrote slovenskih kmetij dosegli najvišja priznanja. Na prireditvah so se predstavila številna društva in posamezniki s prikazi kmečkih opravil, običajev in izdelki domače obrti. Članice Društva kmečkih žena občine Ormož, oblečene v tradicionalna kmečka oblačila, so v Murski Soboti v Mariboru in v Kamniku prikazale pripravo volne za predico, ročno predenje volne na kolovratu ter pletenje nogavic iz domače volne. V času prireditev so za veselo vzdušje poskrbeli ljudske pevke, harmonikarji in instrumentalisti, ki so igrali na različne doma narejene instrumente. Felicita Domiter, ena od soorganizatoric promocije, specialistka za razvoj podeželja na KGZ Ptuj, je strnila želje vseh sodelujočih: „Želimo si, da bi preko naših promocijskih prireditev ponujene dobrote spoznalo in okusilo veliko obiskovalcev in potrošnikov, saj je med potrošniki veliko takih, ki kakovostne izdelke, narejene na kmetijah, cenijo, jih želijo imeti na svojih krožnikih, jih iščejo. Blagovna znamka Dobrote slovenskih kmetij se tudi preko takšnih prireditev vztrajno uveljavlja na slovenskem trgu." Med sodelujočimi so bile še posebej aktivne članice Društva kmečkih žena občine Ormož, ki je bilo ustanovljeno pred 12 leti. „Pred tem letom so v naši občini delovali posamezni aktivi kmečkih žena. Društvo povezuje osem aktivov kmečkih žena iz upravne enote Ormož. Vse aktivnosti vedno potekajo v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ormož. V društvo je včlanjenih 260 kmečkih gospodinj. Večina jih dela doma na kmetiji, manjši del pa je zaposlenih. Zaradi obremenjenosti kmečkih gospodinj je težko uskladiti termine za predavanja in različne tečaje. Na izobraževanje so odprta vrata tudi nečlanicam oziroma vsem, ki jih to zanima. Zato so vsa izobraževanja dobro obiskana. Vsako leto organiziramo okrog 20 različnih tečajev na različnih lokacijah," je o delu društva povedala Hinka Hržič, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri KSS Ormož. Posamezne članice so sodelovale tudi na državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij in so prejele najvišja priznanja. S sodelovanjem in potrjevanjem kakovosti so si nekatere že zagotovile redno prodajo na domu in registrirale dopolnilno dejavnost. Najbolj znana je gotovo Cvetka Krabonja s svojim sadnim in ajdovim kruhom, ki je prejela že 15 zlatih priznanj in 5 znakov kakovosti. V zadnjem času pa se s peko različnega kruha uspešno ukvarja tudi Zdenka Kralj. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: vki Litva • Dežela preprostih in prijaznih ljudi, a s tako kruto usodo Ena od skrajnosti Evropske unije Ko se odpraviš na potovanje v deželo, ki je tako blizu, a hkrati tako daleč, pravzaprav ne veš, kako se nanjo pripraviti. Vendarle gre za državo, ki se nahaja v evropski družini in ki ima podobno zgodovino kot Slovenija. Šele ko dejansko zaživiš z domačini, se odpraviš v njene skrite kotičke, kjer ljudje živijo preprosto, a revno življenje, se zaveš njene ekstremnosti in realnosti. Litva ni samo država, kjer se rojevajo dobri košarkarji, oziroma ni le gospodarski čudež, kot so hoteli prikazati nekateri naši zdajšnji politiki v času vsesplošne privatizacije, ampak je skromna država, ki se je šele začela prebujati in graditi razpoznavno ekonomsko in politično identiteto. Gre za državo, kjer več kot 30 % ljudi živi na pragu revščine, kjer povprečen zdravnik s 25-letno delovno prakso zasluži približno 800 evrov ter profesorica angleščine 450 evrov na mesec. Seveda teh podatkov ni mogoče zaslediti v uradnih statistikah ali letopisih, saj vendarle gre za članico Evropske unije, ampak jih spoznavaš v stiku z domačini, njihovimi zgodbami ter njihovo realnostjo. Na tem mestu ne bi rad govoril o Litvi kot o državi, kjer se ljudje borijo za preživetje, pa vendar je realnost vse prej kot rožnata. Človek se vpraša, kako je možno, da se v VB in Franciji dnevno nameni več kot 25 evrov za pridelovanja mleka (oskrbo krav!), v Litvi, ki je članice iste velike »srečne« družine, pa je mnogim ljudem to realni tedenski dohodek. Deloma zaradi študijskih obveznosti, predvsem pa zaradi želje po odkrivanju tega dela Evrope, sem se na deževen in mrzel četrtkov popoldan odpravil na vlak, ki me je popeljal proti Litvi. Vedel sem, da me čaka 24-urno potovanje na udobnih »evropskih« vlakih, kar ne bi smelo predstavljati velikega problema glede na to, da sem v Venezueli preživel 40 ur na neudobnem, vročem in polno zasedenem avtobusu. Vsaj to so bile moje misli in pričakovanja, zgodilo pa se je ravno nasprotno. Če lahko rečem, da je bil vlak do Dunaja res udoben in hiter, pa so se težave začele pojavljati na nočni vožnji med Dunajem in Varšavo. Sprva, seveda, ni bilo spalnika, čeprav sem si ga že v Ljubljani rezerviral in odštel smešno nizke denarce. Če sem sprva dvomil o točnem izračunu prodajalke na železniški postaji, pa mi je ob pogledu na te spalnike postalo jasno, da kar pošteno ropajo potnike na teh vlakih. No, po nekajminutnem pregovarjanju z zelo brkatim poljskim sprevodnikom sem se končno ulegel v svojo, približno 50 cm in dober meter dolgo kraljevsko »posteljo« v spalniku, ki je namenjen šestim osebam, ter se postopoma navajal na vse različne vonjave, zvoke in krike. Kljub vsem objektivnim omejitvam me je utrujenost kmalu premagala. Vendar, glej ga, zlomka, še prav nisem zaprl oči, se je ob meni znašel velik, a nič kaj prijazen nemški ovčar ter oddaljeni nočni klic slovaškega policista po potnem listu. Po treh podobnih pripetljajih sem spoznal, da sem prišel v Vzhodno Evropo, kjer so mednarodne meje še kako pomembne, hkrati pa ni imelo smisla nadaljevati spanca. Tako sem se v mislih preprosto preselil v zgodovino ter pre-mleval pomen komunizma in socializma za ta del sveta ter ga poskušal približati sedanjim razmeram. Po neprespani in izredno zanimivi noči sem le prišel v Varšavo, kjer sem moral prestopiti na vlak za Kaunas, Litva. No, tukaj pa se je moja odisejada šele začela, saj sem za dobro minuto zamudil vlak, ki nas je sprva sicer zaradi zamude nekaj minut počakal, vsaj takšno informaci- Pomen cerkve se kaže na vsakem koraku, v Kaunasu jih lahko srečamo vsepovsod. Foto: Uroš Zajdela Slika pove več kot tisoč besed ... Foto: Uroš Zajdela jo smo dobili od sprevodnika, ko pa smo dejansko prišli na železniško postajo, pa smo mu le pomahali v slovo. Spet je sledilo pregovarjanje z zaposlenimi na mednarodnem železniškem informacijskem centru, kjer pa na moje veliko začudenje nihče ni govoril - ali ni želel govoriti angleško. Po nekaj minutnem monologu v poljskem jeziku »prijetne«, nekoliko okrogle gospe, mi je le-ta potisnila zemljevid Varšave s hoteli v roke in mi v sočni angleščini zabrusila, da moram počakati do naslednjega dne. Ni mi preostalo drugega kot da vzamem prvi vlak, ki me bo pripeljal do poljsko-litvan-ske meje, od tam pa morebiti avtobus ali drugo prevozno sredstvo do Kaunasa. In res sem se odpravil na potniški vlak, ki je za dobrih 300 km potreboval več kot šest ur. Na tem mestu bi se bilo smiselno vprašati o pomenu železniških postaj na Poljskem, saj ima praktično vsako drevo svojo postajo, kjer se čaka tudi po 15 minut, praviloma pa ni nobenega potnika. V poznem popoldanskem času smo prispeli v mesto Suvalki, ki je le dobrih 200 km oddaljeno od Kaunasa. Po nekaj več kot 29 urah sem končno prisopihal v Kaunas, kjer me je pričakal dež, veter ter 15 stopinj. Vendar se je razpoloženje kaj kmalu spremenilo, ko sem ugotovil, da ima Litva preko 10 vrst različnih znamk piv ter da je cena le-teh v barih okrog 50 centov. Prav tako nisem mogel prezreti naravnih lepot (beri: žensk), ki jim ni bilo videti konca, z vsakim pivom pa se je stopnja lepote teh žensk le še potencirala. Kaunas je sicer drugo največje mesto v Litvi, od njega je večje glavno mesto Vilna, in ima približno 300.000 prebivalcev. Mesto je znano predvsem po košarkarskem klubu Žalgiris, ki je športni in simbolni ponos mesta. Kljub mojim pričakovanjem in na osnovi zgodovinskih dejstev je zanimivo, da pravzaprav ne vidiš ostankov sovjetske diktature, razen na obrobju mesta, kjer se nahajajo mogočne tovarne, prav tako pa sem kaj kmalu spoznal, da se ljudje zelo neradi spominjajo teh krutih časov. Po pogovoru z domačini sem spoznal brezbrižnost sovjetskega režima na področju Litve, ki je prevladoval dobrih petdeset let. Ljudje so v teh temačnih časih lahko kupili kruh le vsak drugi dan, pri čemer ni bilo prav nič čudno, če si nanj čakal celo popoldan. Imeli so določene dneve v mesecu, ko si smel kupiti gorivo, če si avto ali traktor seveda lahko kupil, namesto sokov je bila možna nabava sladkane vode ipd. Najhujši pa je bil psihični teror, ki so ga za vsako, še tako nepomembno opazko o sovjetskem režimu, okusili posamezniki, predvsem intelektualci. Samo leta 1988 je bilo v Kaunasu v zaporu, ki po mojem skromnem mnenju lahko sprejme dobrih 300 zapornikov, tri tisoč učenjakov in intelektualcev, ki so se borili proti sovjetom. Kljub temu, da je od tega že več kot 15 let, pa še danes, predvsem starejši ljudje, težko govorijo o izkušnjah in globokih ranah, ki jo je pustila sovjetska politična elita v imenu socializma. V tem kontekstu ima mesto prav posebnega junaka, in sicer Romasa Kalanta, ki se je v znak upora proti sovjetski nadvladi leta 1972 zažgal na glavnem trgu v Kaunasu. Temu junaku je namenjen cel muzej, kjer lahko zaslediš ostanke oblačil, poslovilno pismo ter slike njegovega oglenelega telesa. Prav neverjetno je, s kakšnim navdihom in ponosom ljudje govorijo o tem človeku, ki je žrtvoval svoje življenje za boljši jutri litvanskega naroda in se je javno uprl takratni sovjetski zvezi, star komaj 19 let. Kljub zgodovinskim tegobam pa je Kaunas predvsem mesto zabave, lepih žensk ter kulinarike, ki temelji na krompirju, saj ga pripravijo na sto in en način, celo sladice so iz krompirja! In po kakem tednu se ti res že kolca po majhni žlički riža ali testenin, pa vendar ponovno na krožniku krompir. Vsekakor je Kaunas mesto, ki si ga je vredno ogledati, mogoče ne toliko zaradi zgodovinsko kulturnih znamenitostih, ampak predvsem zaradi ljudi, njihove odprtosti in preprostosti. Gre za mesto, ki je zatrlo pot komunizmu, in se sedaj na vse kremplje trudi postati kulturni center v evropskem pomenu besede, čeprav roko na srce so do tega cilja še zelo daleč. Nadaljevanje prihodnjič Uroš Žajdela Foto: Uroš Zajdela Sovjetski zapor v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V teh sobah je bilo nagnetenih preko 3000 zapornikov. Kuharski nasveti Borovnice Sadež samoniklih sadnih grmičkov ponuja veliko trpkih, grenkih in podobnih presenečenj v okusu. Vendar bogata hranilna vrednost, ki jo imajo borovnice v primerjavi z gojenimi vrstami, odtehta tudi to. Časi, ko smo se odpravili na daljše sprehode in si kar mimogrede prislužili nekaj čudovitih okusnih užitkov ter si priskrbeli koristne hranilne snovi, ki jih v našem telesu zaradi enolične hrane morda že manjka, so poniknili. Da jih v sveži obliki dobimo še tudi te dni, pa je morda vseeno priložnost, da jih zaužijemo. Najboljše so sveže borovnice, saj jih ni potrebno veliko, dovolj je že toliko, koliko jih potrebujemo za osvežilen zajtrk ali malico, nekaj za malico kar med obiranjem, za več zdrave hrane pa kasneje za koristne obroke doma. Prej ko slej nas obide tudi ustvarjalna skušnjava, da bi borovnice pripravili tudi kako drugače oziroma v različnih jedeh in slaščicah. Borovnice pogosto uživamo tudi kot dobro proti-stresno hrano in tudi njihovo nabiranje ima podoben pomen. Pri nakupu borovnic na tržnici ali v trgovini pazimo, da kupujemo vedno posušene, čvrste in enakomerno obarvane jagode borovnic. Glede na hranilno vrednost so borovnice cenjeno sadje. Vsebujejo pomembne naravne kisline, sladkorje, nekaj malega beljakovin, veliko mineralnih snovi, med katerimi izstopa železo, ter vitamine skupine B-kompleksa, vitamin C, naravna barvila in vlaknine, ki skupaj z ostalimi hranilnimi snovmi urejajo in Tačke in repki Zaščitna cepljenja mladičkov Več lastnikov pasjih mladičkov zanima, kakšen je pravilen postopek glede cepljenja in razglistenja kužkov. Cepljenje mladičev je eden najpomembnejših ukrepov, ki zagotovijo mladičkom zdravo in preživeto otroštvo. S cepljenjem poskrbimo, da ne zbolijo za najnevarnejšimi kužnimi boleznimi, ki so po večini smrtne. Če pa že zbolijo, se to zgodi v milejši obliki. S cepljenjem vnesemo v organizem mrtve ali neaktivne povzročitelje bolezni izboljšujejo prebavo. Bližnji sorodnici borovnic sta drobnolistna in barska ko-pišnica. Kopišnico najdemo le na šotnih barjih, zori konec poletja tako kot drobnolistna borovnica. Sorodnice naše borovnice so najpogostejše v severni Ameriki, od koder izvira tudi pri nas gojena vi-sokogrmna borovnica. Tam samoniklo uspeva okrog dvajset vrst borovnic, ki jih tamkajšnji prebivalci znajo pripravit na najrazličnejše načine, tako jih za zimo pomešajo z živalsko mastjo in mesom. Borovnice s svojim tipičnim ne preveč sladkim okusom uporabljamo za pripravo slaščic, tako lahko pripravimo številne borovničeve na-rastke, zavitek, palačinke, torte, kreme, sladoled in sladke omake. Danes borovnice vse pogosteje uporabljamo kot začimbo sadnih solat, omak, ki jih ponudimo zraven temnih vrst mesa, pretlačene ali zmečkane prelivamo čez strnjene sladice, zmečkane lahko pomešamo tudi z vodo, jih zamrznemo in uporabljamo borovničeve kocke ledu za osvežilne brezalkoholne pijače. Zmečkane borovnice lahko uporabimo tudi za obarvanje slanih in sladkih omak, s svojim ne preveč sladkim okusom pa dobrodošlo zaokrožijo omakam tudi okus. Borovnice pogosto mešamo tudi z drugimi vrstami sadja, pri sladkih jedeh uporabimo sadje, ki nima tipičnega okusa in rado med predelavo oksidira, tako jih pogosto mešamo s pretlačenimi bananami, jabolki in belim nearomatičnim grozdjem. Pri slanih jedeh borovnice pogosto kombiniramo s slivami, jabolki in ribezom. Od ostalega sadja pa tako pri slanih kot sladkih jedeh uporabimo še mandlje in lešnike. Od sladkih začimb in dodatkov uporabljamo pri pripravi borovnic le sladkor in limonin sok, slane jedi pa pogosto začinimo še z mletimi klinčki. Iz borovnic pa si zraven omenjenih jedi lahko pripravimo borovničevo kremo z bananami. Pripravimo jo tako, da 3 do 4 banane olupimo, jih narežemo, rahlo po-kapljamo z limoninim sokom in s paličnim mešalnikom dobro sesekljamo. Dodamo 2 decilitra tolčene sladke smetane in rahlo premešamo. Posebej v posodi prav tako sesekljamo enako količini bo- rovnic, ki jih po želji sladkamo s sladkorjem ali dodamo malo medu ter prav tako dodamo 2 decilitra tolčene sladke smetane. V steklene pec-ljate kozarce nalijemo najprej nekaj pretlačene kreme ki smo jo pripravili iz banan in drugi del kreme iz borovnic. Kremo dobro ohladimo in pred serviranjem okrasimo z bananami in borovnicami. Omenjeno kremo lahko pripravimo tudi brez dodatka smetane, v tem primeru banane in borovnice skupaj sesekljamo, jih po potrebi sladkamo s sladkorjem ali medom in pred serviranjem v kremo pomešamo še na male kocke narezane banane ter nekaj jagod borovnic in po želji okrasimo s smetano. Tako pripravljeno kremo ponudimo za zajtrk. Borovnice pa lahko uporabimo tudi pri pripravi zavitkov, takrat jih pogosto pomešamo z mletimi mandlji, lešniki ali sladkimi drobtinicami. Od testa lahko uporabimo klasično vlečeno testo ali listnato oziroma masleno testo. Naše skrbne gospodinje pa pogosto pripravljajo borovničev zavitek in borovničev biskvitni narastek. Nada Pignar, profesorica kuharstva (viruse in bakterije), ki ne morejo povzročiti bolezni, temveč spodbudijo imunski sistem, da začne izdelovati protitelesa. Protitelesa varujejo organizem pred vdorom pravih povzročiteljev bolezni. Novorojeni kužek nima naravne imunosti zoper kužne bolezni, varujejo pa ga protitelesa, ki jih je dobil še pred rojstvom od matere preko krvi. Po rojstvu se mladičkov imunski sistem še okrepi s protitelesi, ki jih dobi s prvim materinim mlekom, Foto: Emil Senčar mlezivom. Mlezivo se izloča iz materine mlečne žleze 36 do 48 ur po rojstvu. Materina protitelesa se imenujejo ma-ternalna protitelesa. Varujejo novorojene mladičke zoper bolezni, na katere je mati aktivno imuna. To pomeni, da npr. če mati ni bila več kot leto dni cepljena proti parvo-virozi ali pa te bolezni ni imela, tudi protiteles zoper to bolezen nima in jih zato tudi ne more posredovati svojim potomcem. Tako so mladički zelo občutljivi za to smrtno nevarno kužno bolezen, pri kateri je smrtnost obolelih mladičkov kar 96%. Maternalna protitelesa ščitijo mladičke do starosti 6 do 8 tednov. Takrat njihov titer v krvi mladičkov upade in potrebno jih je prvič cepiti, da njihov imunski sistem ustvari nova protitelesa in jih zaščiti v nadaljnjem življenju. Veterinarji in proizvajalci cepiv svetujemo, da je potrebno mlade psičke cepiti dva do trikrat v razmaku meseca dni. Tako dosežemo močno imunost, ki pa jo moramo obnavljati z rednimi vsakoletnimi cepljenji. Važno je, da jih prvič cepimo med 6 in 8 tednom starosti. Ob prvem cepljenju dobi lastnik navodila in program cepljenja za naprej. Za uspešno cepljenje je nujno, da imunski sistem deluje pravilno. Zelo pomembno je, da mladičke istočasno Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. s cepljenjem razglistimo. To pomeni, da jim damo zdravila proti parazitom. Glistavost, če je prisotna, zelo oslabi imunski sistem mladičkov in rezultat je slabša imunost zoper bolezni. Na močan imunski sistem vplivamo tudi s pravilno prehrano, ki mora zadovoljiti vse potrebe mladičev. Zelo priporočljivi so v tem življenjskem obdobju tudi vitaminski dodatki v obliki tablet ali prahu. Včasih je veljalo, da je potrebno cepiti breje psičke, da bodo imele bolj zdrave mladičke. To nikakor ne velja več in odsvetuje se kakršnokoli cepljenje psičk, ki so v fazi brejosti. Tudi obvezno cepljenje proti steklini moramo prestaviti. Psičko lahko cepimo šele mesec dni po tem, ko odstavimo mladičke. Emil Senčar, dr. vet. med. V vrtu Vrt v jesenski podobi Mesec kimavec se preveša k jesenskemu enakonočju, ko se vrtna narava kljub toplim sončnim jesenskim dnevom po daljših nočeh zbuja v svežih in hladnih jutrih, kar jo vse hitreje vodi k zorenju njenih plodov, zaključevanju vegetacije in pripravam na zimsko mirovanje. Kot je spomladi vzbrstela in se ob cvetenju odela v spomladansko podobo, tako se njena podoba ob času zorenja iz zelenila spreminja v barvito jesen. V SADNEM VRTU meseca kimavca iz drevesnih krošenj že kimajo pozno zoreča jabolka in hruške, iz ovojnic lupinarjev pa se odkrivajo orehi in lešniki ter vabijo na obiranje in spravilo. V tem času obiramo tudi druge v jeseni zoreče sadne vrste, kot so češplje, slive, mesečne jagode in maline, z nešpljami pa bo potrebno še nekoliko počakati, da jih omehčajo jesenske slane. Plodove jabolk in hrušk, ki jih namenjamo za zimsko hrambo za porabo v svežem stanju, obiramo še v drevesni zrelosti. Shramba za sveže sadje naj bo zračna, zmerno vlažna, predvsem pa hladna. Hranimo le zdravo in nepoškodovano sadje, ločeno od vseh vrst živil in kemikalij, ker je sadje izredno dovzetno za tuje vonjave. Vsaka najmanjša poškodba plodov, nastala že na drevesu, pri obiranju, prebiranju ter nepazljivem prenosu in ravnanju v shrambi, mu občutno skrajša čas obstojnosti. Jagodičevje in sadje, ki nima sposobnosti hrambe v svežem stanju, obiramo, ko popolnoma dozori, z največjo možno stopnjo doseženega lastnega sladkorja ter ga predelamo v sokove, mezge ali posušimo. Lupinasto sadje (orehe in lešnike)pobiramo s tal kot samoodpadle in otresene. Pred razgrnitvijo na sušilne grede jih po potrebi operemo, sušimo pa nasipane le v eni plasti na suhem in zračnem prostoru. Naravno sušenje orehov in lešnikov v plitvih sadnih zabojčkih ali sušilnih gredah je dolgotrajno, saj jih lahko spravimo v večje zračne posode šele po dveh ali več mesecih, ko so toliko posušeni, da se ne more več razviti plesen ali druge bolezni. V jagodnjaku se je, kljub temu da je po obiranju bila opravljena pletev in druga nega, v poznem poletju nadaljevala vegetacija. Ponovno je potrebno rastline pregledati, jim izrezati na novo zrasle vreže, stranske poganjke in suho listje iz oboda rozete ter poganjke, ki so vzbrsteli in pričeli cveteti. Obtrgavanje iz rastline ni priporočljivo, ker se z odtrganimi povzročajo na jagodni rozeti večje rane. Samoodpadlo, neuporabno, poškodovano in nagnito sadje ter ob trgatvi neobrano neuporabno grozdje iz sadnega vrta sproti odstranjujemo, da v njihovih ostankih onemogočimo prezimitev škodljivih organizmov. OKRASNI VRT je septembra še v polnem cvetju. Na cvetličnih gredicah cvetijo ciklame, astre, dalije, gladiole, ognjiči, ostriž, verbene in mnoge druge. Negujemo jih še dalje, ob srečanjih z njimi pa se naužijmo njihove prelesti, barvitosti, v spomin pa se nam naj vtisne njihova podoba in učinki njihove razmestitve, preden bodo odcvetele ali pa jih poškodovale jesenske slane. Za potrebe razmnoževanja si iz najlepše raščenih in zdravih rastlin še nabiramo semenico. Pri zbiranju, pripravi, hrambi in označevanju semen smo dosledni, da se semena ne pokvarijo in pomešajo. O razmestitvi okrasnega rastlinja na cvetličnih gredicah v prihodnjem letu razmišljamo in jo načrtujemo že v tem zgodnjem jesenskem času, ker je že čas za sajenje čebulnic za pomladansko cvetenje. Čas je tudi za presajanje raznih trajnic, da bi se do zime še dobro ukoreninile, pripravljamo pa se že za jesensko sajenje okrasnih drevnin in grmovnic. V ZELENJAVNEM VRTU se ob koncu poletja bliža čas spravila jesenskih pridelkov vrtnin. Ne glede na njihov način hrambe podobno kot sadje pobiramo in spravljamo vrtnine v ustrezni zrelosti, ob primernem vremenu, nepoškodovano in očiščeno ostankov zemlje. Nedozorele in pre-zorele vrtnine nimajo vrednosti in obstojnosti za daljši čas hrambe, s spravilom večine vrt kapusnic in korenovk pa ne hitimo, ker niso občutljive na prve jesenske slane. Miran Glušič, ing. agr. 14-petek 15 -sobota 16-nedelja 17-ponedeljek — 18- torek 19- sreda 20-četrtek * Posel je eno samo veliko trenje Kot ustvarjeno je za človeške konflikte. To je čorba egov, ki vedno vre. Podjetje je mešanica različnih ljudi, različnih značajev, različnih talentov, različne izobrazbe, različnih starosti. Vsak delovni dan je večina podjetnikovih težav povezana z ljudmi. Prodajalec obljubi nekaj, kar podjetje ne more izpolniti. Stranka je besna. Delavci v proizvodnji se ne bodo strinjali z inženirji, ki so ta del proizvodnje oblikovali. Uprava bo v vojni z delavci. Tehnični ljudje se bodo prepirali s kreativci. Analitiki se ne bodo razumeli z družabnimi ljudmi. Ljudje z višjo izobrazbo se bodo imeli za pametnejše od tistih, ki niso študirali. K temu pa dodaj še notranje spletke ali, kar je še huje, spolne afare znotraj podjetja, in nikoli več ti ne bo treba gledati televizije. Podjetje v glavnem sploh ne potrebuje konkurence. Običajno podjetje ima toliko konkurentov znotraj podjetja, da je sploh presenetljivo, da kdo sploh opravi kaj dela. Zato mora podjetnik vedeti, kdaj koga odpustiti. Če ena sama oseba ruši ravnotežje, lahko prekipi celotnemu podjetju, če se to notranje trenje preveč razraste. Zato vsako podjetje potrebuje vodjo. Naloga vodje je, da ljudi združi v ekipe. To je tudi razlog, zakaj toliko samozaposlenih ali lastnikov podjetij ne zraste. Ali vodja ni sposoben upravljati z ljudmi ali pa se preprosto ne želi naučiti upravljati s toliko različnimi ljudmi. Poslovanje in služenje denarja bi bilo enostavno, če ne bi bilo ljudi. Obstajajo trije nasveti kako upravljati z ljudmi. Prvi nasvet je -»faktor težakov«. Pomeni, da so vsi ljudje spretni in nadarjeni, a so tudi težki. Vsak izmed nas ima vse tri lastnosti. Če njihov dejavnik težačenja prevlada nad njihovimi sposobnostmi in talenti, jih je potrebno odpustiti ali jih postaviti v drug del podjetja. Drugi nasvet je - »Nauči se zaposlovati počasi in odpuščati hitro«. Tretji nasvet pravi - »da obstajata dve vrsti govornikov«. En tip govornika bo takrat, ko bo razburjen ali žalosten, prišel naravnost do vas in vam to povedal v obrraz. Drugi tip pa vam zasadi nož v hrbet. Ta tip ljudi vas bo ogovarjal, očrnil pred drugimi, razširil govorice o vas ali se nad vami pritoževal vsem naokrog. Vendar vam naravnost v obraz ne bo nikoli nič rekel. Ti ljudje so pravzaprav bojazljivci. Niso dovolj pogumni, da bi se soočili z vami, da bi vam odkritosrčno povedali v obraz. So ljudje, ki vam povedo stvari naravnost v obraz in so ljudje, ki govorijo le za vašim hrbtom. V katero skupino spadate Vi? Mitja Petrič Ob zori ljubezni Devica (23.08. - 22.09.) Poljane romantične ljubezni (1) O tem natančen in redoljubnem znamenju smo že pisali. To so ljudje, ki vedno želijo imeti stvari tako ali drugače pod kontrolo, da lahko normalno in predvsem nemoteno funkcioniralo. Nakazano je, da ljubijo red, čistočo in da svoja čustva morda nekoliko težje izražajo, kajti za vsako takšno stvar potrebujejo čas, ko pa se odprejo, lahko ljubijo z srcem. Devica - Oven Pri tej kombinaciji gre za dejstvo, da eden drugega neizmerno privlačita in da sta si zelo blizu. Seveda je Devica tista, ki lahko na nezavedni ravni prebudi v Ovnu skrita čustva, in tako se začne odvijati oda o ljubezni. A kmalu pride čas, ko nastopi faza zadržanosti, kajti Devica ni ravno oseba, ki bi se predajala vsemu, kar je novo in drugačno. Devica je mnogo močnejša v teoretičnem znamenju in Oven v samo- iniciativnih dejavnosti. Pride tudi dan, ko odkrijeta, da je začetna želja po avanturi zbledela in da je čas, da gresta vsak po svoji poti naprej, kajti sreča je tako popolnejša. Devica - Bik Njuna zaveznica je energija zemlje, kajti obe znamenji spadata pod ta element. Pri tej kombinaciji je Devica tista, ki stvari stalno analizira, Bik je nekoliko bolj lenoben in umirjen. Stvari dela po ne- 'Tadej óink horarní astrolog \ ** (04) 515 '26 Of m OM 423 &3a bt« afie&ka Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966. V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. kem notranjem scenariju in sedaj je prišel čas, da se spremni, kar pa poteka morda počasnejše, kot bi kdo pričakoval. Vsak po svoje poskrbita zato, da se ujameta in se nenazadnje tudi podpirata. Življenje v dvoje temelji na ustaljeni praksi in tako ni nobenih hudih pretresov. Zaradi praktične narave si lahko pomagata. Morda kdo bi pogrešal več adrenalina, toda onadva sta skupaj srečna in zadovoljna. Devica - Dvojčka Zelo dobro se ujameta v intimnem življenju ter sta si na svoj način zelo blizu. Staro prepričanje je, da se nasprotja privlačijo, vendar imata skupaj ogromno nekih trenj in preizkušenj. Uskladiti se morata pri vseh zadevah. Problem se skriva v tem, da se Dvojček zdi Devici nekoliko preveč površen in tako se le s težavo ujameta. Na drugi strani pa je tako, da mora imeti Dvojček vedno izgovore in da težko najdeta skupni jezik. Z avanturo se zvezde strinjajo, poročna pogodba naj nekoliko počaka. Devica - Rak Našli sta se osebi, ki lahko druga drugi nudita varnost, stabilnost in za- sprašujete. PIP svetuje. Popravilo izdelka v garancijskem roku Pozdravljeni, pred časom sem kupil pralni stroj. Stroj se je hitro po nakupu pokvaril, zato sem uveljavljal popravilo iz naslova garancije. Po enem mesecu se je stroj ponovno pokvaril, zato so ga morali na pooblaščenem servisu ponovno popraviti. Ker se bojim, da se bo napaka še večkrat pojavila, imam za vas nekaj vprašanj glede popravil pralnega stroja. Zanima me nekaj zadev v zvezi z garancijo in popravili v garancijskem roku, in sicer kolikokrat lahko serviser popravi stroj, ki je v garanciji (tako po številu popravil ali v številu dni trajanja popravila) in kdaj mi je dolžan izročiti novi pralni stroj. Prav tako me zanima, kdo mora nositi stroške prevoza stroja na servis. Uveljavljanje popravila zaradi napak iz naslova garancije ureja 20. člen Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot). Ta člen v 1. odstavku določa, da mora proizvajalec zagotoviti, da pooblaščeni servisi razpolagajo z vsemi potrebnimi nadomestnimi deli za odpravo okvar in pomanjkljivosti, da takoj sprejmejo blago v popravilo in da napake odpravijo najkasneje v skupnem roku 45 dni od dneva, ko je dajalec garancije oziroma pooblaščeni servis prejel zahtevo za brezplačno odpravo okvare in pomanjkljivosti izdelka. Če proizvajalec tega v tem roku ne stori, mora potrošniku brezplačno nadomestiti tak izdelek z enakim novim in brezhibnim izdelkom. Glede na Vaše vprašanje Vam lahko povem, da zakon ne določa števila kolikokrat se lahko blago v času trajanja garancijske dobe popravi, ampak to limitira s številom dni popravila. Torej dolžnost prodajalca oz. serviserja, ki opravlja delo za prodajalca je, da blago popravi v roku 45 dni. V kolikor gre za istovrstne napake se prej navedeni roki seštevajo (torej, če vam serviser vedno odpravlja isto napako na pralnem stroju - npr. na motorju pralnega stroja) in ko skupni rok vseh popravil preseže 45 dni, imate pravico zahtevati nov identičen brezhiben pralni stroj. V kolikor pa bi dejansko šlo za večje število istovrstnih okvar, ki jih je prodajalec oz. od njega pooblaščeni serviser odpravljal, vendar so se vedno znova pojavljale, se šteje, da napake ni mogoče odpraviti, zato Vam je prodajalec dolžan izročiti identično novo brezhibno blago. V skladu z 19. členom ZVPot mora vse stroške za material, nadomestne dele, delo, prenos in prevoz izdelkov, ki nastanejo pri odpravljanju okvar oz. pri nadomestitvi izdelka z novim na podlagi garancije, plačati prodajalec izdelka. Če potrebujete brezplačno pravno pomoč nam pošljite vaše vprašanje s pripisom "za Štajerski tednik" ali nas obiščite v Krempljevi ulici 1 na Ptuju ali pokličite na telefonsko številko 02 7711159. Zavod PIP nudi brezplačno pravno pomočssoglasjem Ministrstva za pravosodje. CPIP pravo informacije pomoč PIP Center Ptuj Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj T 02 7711159 F 02 77111 60 ptuj@zavodpip.si www.zavodpip.si P zaprto T 08.00-15.00 S 08.00-17.00 Č 08.00-15.00 P zaprto nesljivost. Stvari se bodo zgodile zelo pozitivno. Vsekakor gredo stvari naprej in reka življenja odkriva lepote narave. Skupaj bosta uspela, si ponudila varnost in zaupanje. Nakazano je, da drug drugega potrebujeta, kajti tako sta lahko močnejša in veliko bolj odločna. Od nekdaj sta sposobna delati na trdnosti in tako svoja čustva iz leta v leto poglabljata. Skozi njiju govori ljubezen in zaradi tega se imata zelo rada in skupaj občutita neko pripadnost. Devica - Lev Lev Devico želi poučiti o tem in onem. Že res, da Devica ne spada med glasna znamenja, lahko pa stvari naredi po svojih notranjih prepričanjih. Nujno je, da si vzameta dovolj časa za pogovor in da drug drugega ne omejujeta tam, ker ju lahko stvari prizadenejo. Nasprotje je tudi v tem, da je Devica po naravi zelo stvarna in optimističnega Leva kaj rada postavi na realna tla. Vse- kakor Lev tega ne bo poslušal in kmalu se bo slišal pok vrat. Ali se bo še vrnil, pa je odvisno od drugih dejavnikov horoskopa. Devica - Devica Lahko bi se reklo, da sta si podobna kot je jajce jajcu. Skupaj lahko odkrivata mnogo stvari in spoznavata razsežnosti življenja. Morda je ena od šibkih točk pomanjkanje občutka za varnost. Vsak po svoje se lahko kritizirata in se znata raniti tam, kjer najbolj boli. Nikoli ne pričakujete nemogočega, in če sta sposobna, da govori jezik ljubezni, je to vsekakor nekaj zelo pozitivnega. Seveda se lahko spreta vsak dan za oslovo senco, toda ko se pogovorita, se smejita. Zakon je srečen, morda bi nekdo od zunaj rekel, da je dolgočasen. (Nadaljevanje prihodnjič) Obiščete me lahko tudi na spletu: www.ta-dej-sink.si. Tadej Šink, horarni astrolog Duševno zdravje Nezaželena nosečnost Tinkara je stara 17 let. Že nekaj mesecev se sestaja s fantom, ki ga je spoznala na enem koncertu v bližini svojega mesta. Že kmalu sta začela s spolnimi odnosi, ker se ni pravočasno zaščitila, je zanosila. Noseča je štiri tedne, doma so že opazili, da je z njo nekaj narobe. Ve, da bo vsak čas morala z besedo na dan. Boji se reakcije svojih staršev, ki so veliki tradicionalisti in ne odobravajo spolnih odnosov pred poroko. Sestri se je že zaupala. Vprašuje, ali je mogoče opraviti splav, ne da bi za to izvedeli starši. Nesporno dejstvo je, da ima velika večina mladih predzakonske spolne izkušnje, med njimi je tudi Tinkara, kije sedaj zaradi nosečnosti zaskrbljena. Seveda je možno le dvoje: ali to početje obsodimo ali pa ga imamo za neškodljivo in dopustno. Neškodljivo je takšno početje le ob predhodni osebnostni in spolni vzgo-ji■ Rad bi pa vseeno povedal, da ni niti enega razumnega ugovora proti predzakonskim odnosom kot takim, vsekakor pa obstajajo moralni zadržki pri ljudeh, ki so jim določene vrednote svete in to seveda tudi moramo upoš-tevati■ Psihologija moških nas pouči, da so mnogi moški zelo negotovi glede svoje spolne sposobnosti, in kaj jih bolj pomiri kot nedolžno dekle brez znanja in izkušenj■ Drugi zgodovinski razlog v moškem razmišljanju je strah moških pred spolnimi boleznimi, tretji pa je čisto ekonomske narave, ob nedolžni ženi je bil mož bolj prepričan, da bo tisti, ki deduje po njem, res njegov otrok■ Vsi ti razlogi so povsem moška iznajdba, da s tem prekrijejo lastno negotovost in egoizem, ter so si zato izmislili vsa mogoča religiozno-moralna načela■ Kakorkoli že, pri vprašanju predzakonskih spolnih odnosov imamo opraviti z najlepšim primerom dvojne morale: ena velja za moške, druga pa za ženske, ki bi naj šle nedolžne v zakon (moškipa bi seveda naj imeli spolne izkušnje) Pa pustimo to in se vrnimo k naši Tinkari in njenemu vprašanju in problemu Očitno ni imela ustrezne osebnostne in spolne vzgoje s strani staršev ter drugih kompetentnih vzgojiteljev in institucij ter je zanosia Obstaja možnost, da obdrži plod in s tem najmanj tvega za naslednje eventualne porode, zato ji najprej svetujem, da se vseeno poskuša pogovoriti s starši in jim pove resnico ter prosi za podporo, ali pa splavi ter s tem tvega Glede na to, daje stara nad 16 let, se lahko po posvetu z ginekologom, ki bo presodil, ali ne ogroža njenega zdravja, tudi odloči za abortus in brez njenega soglasja starši za to ne morejo izvedeti od nikogar Priporočam ji vseeno, da upošteva prvi nasvet Mag. Bojan Šinko Brezplačna objava Info - Glasbene novice Popularna glasba je za mnoge siromašna glasba, a kljub temu je v njej najti tu in tam kakšen kvaliteten preblisk. Glavne prebliske vam vsak teden serviram v Info - glasbenih novicah. Se še spomnite skupine EAGLES?Legendarni band je zadnji skupni projekt posnel leta 1979, medtem pa so posneli kakšno posamezno pesem in odigrali kakšen skupni koncert. Kar šest let pa so Don Henley, Glenn Fray, Joe Welsh in Timothy B. Schmitpripravljali novi album Long Road Out Of Eden. Kvartet starih mačkov zveni popolno v svoji tradicionalni country/rock skladbi HOW LONG (*****). Mehiški kitarist sANTANA je v zadnjih desetih letih doživel novo preobrazbo, ki jo je začel s skladbo Smooth, v kateri je glavne vokale zapel Rob Thomas. Carlos je tako posnel v zadnjih letih albuma Supernatural in Shaman z mnogimi sodelavci in tudi na kompilacijo Ultimate San-tana je dodal zanimive goste, kot so Tina Turner, Shakira in Lil Wayne. V rotacijo na radijske in televizijske postaje je v teh dneh prišla tipična rock skladba INTO THE LIGHT (****), v kateri je v prvem planu izredno soliranje na kitari in prodorni vokal pevca Chada Krogerja. Glas skupine Led Zeppelin ROBERT PLANT je leta 1982 posnel prvi samostojen material Pictures At Eleven, medtem ko bo to jesen ponudil že petnajsti samostojen projekt Raising Sand. Vedno bolj komercialno usmerjen PLANT je to poletje nastopil tudi na slovenski obali, vendar tam še ni zaigral ene izmed množice lagodnih rock priredb, ki jih bo polno na novem projektu, ki se imenuje GONE GONE GONE (****). V mini psihadelični, vendar še zmeraj zelo atraktivni priredbi hita skupine Everly Brothers zelo aktivno sodeluje tudi odlična Alison Krauss. Škotska pevka ANNIE LENNOX se je že zdavnaj zapisala v glasbeno zgodovino kot polovica dueta Eurythmics. Diva je v zadnjih petnajstih letih pripravila tri samostojne albume in to jesen bo izdala novo zgoščenko Songs Of Mass Destruction. Njena nova pop/rock balada DARK GLOBE (***) je zelo zahtevna ali celo malo zatežena;pro-duciral jo je Glenn Ballard. Vam je znano ime BABYFACE? Pevec, tekstopisec inpro-ducent je bil eden najbolj delavnih glasbenikov v 90. letih. Ob svojih projektih je naredil mnoge nepozabne hite za izvajalce, kot so Madonna, Whitney Houston, Toni Braxton, Mariah Carey, BoyzII Men, Michaeljackson... Impresiven spisek, mar ne! Impresivna pa je tudi pevčeva nova akustična soul izpoved FIRE AND RAIN (*****), ki je polna zanimivih življenjskih primerjav, ob katerih se lahko prav vsak od nas globoko zamisli. JENNIFER LOPEZ je to poletje dokončala snemanje novega albuma Brave. In kaj bo počela jeseni? Sigurno bo promovirala novi album in hkrati nastopala v New Your-ku v glasbenem šovu Scarlet. J. Lo je za ameriški trg izbral za prvi singel komad Do It Well, medtem ko je v Evropi dala v poslušanje manj kontraverzni in bolj pop kot r&b obarvan singel HOLD IT, DON'T DROP IT (***). Španski pevec z ameriškim potnim listom ENRIQUE IGLESIAS je zažigal to poletje z mega hitom Do You Know. Trenutno je v ZDA izdal balado Somebody's Me, medtem ko je Evropi ponudil še eno dinamično latino/pop pesem TIRED OF BEING LONELY (****).V njej je prisotnih kar nekaj trenutkov, v katerih pevec odkrito pove, kako pogreša svojo ljubezen Anno Kournikovo. Britansko skupino SUGABABES trenutno sestavljajo Keisha Buchanan, Heidi Range in Amelle Barrrabah. Prvo obdobje od leta 1998 do leta 2006je trio zaključil s kompilacijo hitov Overloaded, medtem ko bomo to jesen deležni novih avtorskih pesmi na zgoščenki Change. Male spremembe so slišne že v njihovem igrivem vročem komadu ABOUT YOU NOW (***), ki sledi modernim smernicam pop in r&b glasbe. Po velikih težavah v zasebnem življenju se je BRITNEY SPEARS končno pobrala in je na ena, dva, tri posnela nekaj novih pesmi za prihajajoči peti studijski album, ki naj bi se imenoval Return To Music in bo izšel 12. novembra. Do takrat pa ameriška pevka ponuja agresivno plesno pop pesem GIMME MORE (***), ki jo je produciral Nate Danja Hitz. David Breznik Glasbeni kotiček 7. YOU CAN GET IT - Mark Medlock & Dieter Bohlen 8. VAYAMOS COMPANEROS - Marquess 9. THE WAY I ARE - Timbaland & Keri Hilson 10. GLORIOUS - Natalie Imbruglia Vsaki sre¿o in ng