/ r 3 x i t Naj reč i i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily L_ 1 the United States.' g Issued every day except Sundays J and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: COBTLANDT 2876 NO. 198. — ŠTEV. 198. NEW YORK, MONDAY. AUGUST 24, 1925. — PONDELJEK, 24. AVGUSTA 1925. ZADEVA FRANCOSKEGA DOLGA Francozi dvomijo, da bi mogli plačevati v takem obsegu kot Belgijci. — Pričakujejo zahtevo za plačevanje $128,000,000 na leto na temelju pogojev, sklenjenih z Bruseljem. — Sto milijonov dolarjev je njih skrajna meja. Poroča Edwin L. Jemes. PARIZ, Francija, 23. avgusta. — Izza uravnave belgijskega dolga v Združenih državah so v Parizu neprestano računali, kako se bo izmazala Francija iz pogajanj glede dolga, ki se bodo vršila prihodnji mesec v Washingtonu. V prvi vrsti upajo Francozi, da se bodo poravnali z Ameriko na temelju plačevanja letnih obrokov v znesku devetdesetih ali stotih milijonov dolarjev. Sedaj pa domnevajo, da bo zahtevala Amerika nekako $1 25,000,0Q(K do $1 30,000,000 na leto. Seveda upajo Francozi še vedno na milejšo u-ravnavo kot pa bi bila ta. Upajo, da bo njih delegacija omehčala zakrknjena srca ameriške komisije glede fundiranja dolgov. Uravnavo v znesku $128,000,000 na leto smatrajo za najhujše, kar se jim more pripetiti. Povsem naravno morajo Francozi vppštevati angleško uravnavo v zvezi z bodočimi plačili v Ameriki. Caillaux upa, da se bo pogodil z Angleži glede plačevanja desetih milijonov funtov na leto ali v najhujšem slučaju trinajstih milijonov funtov n a leto. Vsedanji valuti b i pomenilo $128,000,000, plačljivih v Ameriki, dva tisoč in sedemsto milijonov frankov. Ce dodamo tisoč milijonov frankov za Anglijo, bi znašala skupna svota tri tisoč in sedemsto milijonov frankov, dodanih k tisoč in sedemsto milijonov frankov, katere plačuje Francija vsako leto na svoj trgovski dolg. Vsled tega bi morala Francija plačevati vsako leto nekako pet tisoč milijonov frankov. Nekateri francoski ekonomi so mnenja, da je to nemogoče storiti. Ta svota je približno enaka ugodni francoski trgovski bilanci v tekočem letu. Tesnejši stik s položajem glede dolga je dove-del Francoze k spoznanju, da je Nemčija, v primeri s Francijo, zmagoslavno izvojevala po-vojno finančno bitko. Na temelju Dawesovega načrta plačuje Nemčija na leto dva tisoč in petsto milijonov zlatih mark ali dvanajst tisoč in petsto milijonov frankov. Domnevajo, da bo 40 odstotkov plačanih v inozemstvu v gotovini, ostalo pa v blagu. Na ta način bi bila inozemska plačila Nemčije približno enaka onim Francije. Ostala bi bilan-*\ v znesku sedem tisoč in petsto milijonov frankov. Na ta način, pravijo Francozi, bo poražena Nemčija vsako leto za dvanajst tisoč milijonov frankov na boljšem kot pa zmagovita Francija in poleg tega je še dvakrat tolika Nemcev, da plačujejo reparacijo. Francozi vztrajajo vsled tega pri svoji trditvi, da bi bilo to krivično. Temps pravi, da mora Francija dobiti od Amerike boljše pogoje kot so bili dani Belgiji in sicer adi sorazmerno majhnega obsega belgijskega dolga. List opozarja na francosko velikodušnost po ameriški vojni za neodvisnost. — Je pa še nadaljni faktor, — pripominja Temps. — Amerikanci so se udeležili sestave Dawesovega načrta. Predsednik prvega komiteja izvedencev je bil general Dawes, sedanji podpredsednik Združenih držav. Zapomniti si je treba, da je njegov načrt skrčil dolg Nemčije. Dogovor za razdelitev prejemkov iz Dawesovega načrta je podpisal poslanik Kellogg, ki je* sedaj državni tajnik. Ali je pravično, daNnosi naša dežela težko breme reparacij, ki bi moralo pasti, soglasno z Versaillsko mirovno pogodbo na Nemčijo? VOLUME xxxm. — LETNIK XXXIH Francozi poročajo o uspehih v Maroku Rifčani so baje izgubili, kar s o dosegli tekom treh mesecev. — Francozi so v treh dneh zopet zavzeli ozemlje, katero so jim preje iztrgali uporniki. FEZ. Francoski Maroiko. 23- av-g ušla. — V Wko v sovražno ozemlje niso izadHe ua ii'kak odpor. Crtav-lti namen operacije je bil izločiti wtaska plemena v/, bodočega v oje vanj«. Bodoče operacije obeh zaverznikov se bodo vsWl tega tikale izključno le Hifranov. Soglasno s porroeili je pričelo omahovali tudi važno Brames pleme, ki je bilo dosed a j na jI »ol j navdijseni pristaš AbdJei Krima. Pleme sedaj razenj>ljeno in večji de! .} < pripravljen vdati se Francozom, kakorhit.ro se bodo približali. Kapitalisti so za Borahov predlog. Brooklynska zbornica je pričela kampanjo, ko je namen je podpreti predlogo senatorja Boraha, da s e uveljavi zvezno kontrolo nad proizvajanjem antracitn e g a premoga. Trgovfska Jiboraiiea v Brooklyn a je priči i'.a včtfaj z narodno 'kampanjo. k«»je namen jc pridobiti podtpono za premogovno predlogo senatorja Boraha. Odredbo, znana kot Anthracite Coal Control B H. jo vložil >ena:tor tekom preteklega lota. Njen naniiesn je ure-di'ti metddiržaiMiio in ino>l nisko trgovino z antracit nim pnnnogom. in ••zahteva med drugim, naj sr kongres in javnost informira glede vseh dejstev. tikavMsh se in-t *Ju- it rije, vik ji uno cen. mezd ii» niertod proizvajanja in razdelitve. Kampainja zborni«* v Brook-Ivmi se je pričela z od pošilja tvi jo ">00 okrožnic nalovi jenih na trgovske zbornice v drža v al i, v ka-terih kmisumirajo airt rae.itni premog. Polento ga pa je pmrfada trgovska zbornica v Brooklynu naslednjo radijsko brzojavko de-Lavs^kemai tajniku I>a visu: — Brooklynska trgovska zbornica zahteva nujno vašo akcijo, ko je namen bi bil prisilfrti premo-garjc in delodajalce. da prid-'jo do ^por.tzunia. da ne bo javnost zopot izpo-it a vi jo!n izjav, da Francija ne wore plačati let.no 20 milijonov faiirtov. ka-terc bodo najbrž izahtevaii Angleži. Tnka.i prevladuje prepričanje, tla ne bo Caillaux ponudil več kot d* .set milijonov funtov na listo. Dejstvo, da niso Angleži odssto-pliLi od svoje prvotne zahteve, da plača Francija lednih dkajset milijonov f lito V. je dalo v nekaterih krogih povod za nmcTVjfe, da hoče Anglija čaikaii. dokler hi Francija ne uredila svoj iga dolga v f&diružeiiih držarali. Angle-ska plačila v Ameriki bodo dosegla v čhlsoi sedem hi trideset milijonov fu'ntov. Ce računamo dohodke iz Nemčije na dvanajst milijonov funtov, •preoatame se pet in dvajset milijonov funtov, katere naj 'bi plačali Angliji iza vezni ški. (Xd te eivote pa naj bi plačala Francija dvajset mi/l i jo« to v funtov. Pokmiikc v francoskih listih pa :v: bodo resile vj)rašanja In vs*r je odvisno od mnenja finamčnega ministra Caillaux gilede zmožnosti Francije. ^ . Tekstilni delavci za-štrajkali. MlfjFORI). Conn., 23. a v«?. —-Ko je tmkaijšnja Sonrfch pletitnica objavita. da tbo zmanjkala d'Mavcem plače za deset proceaitov, so vsi deiavci zastara jkaU. "New York Sun" o jugosL železnici. Komotfitar ugled nega newyorskega dnevnika o otvoritvi nove jugoslovanske železnice. — Nova železnica spaja Beograd, Zagreb, Reko, 5i-benik in Split. Vpli\ni «Avyorb'ki i'st 44The Sun" j«> pisal v soboto v enem svojih uvodnih člankov: — Nt v okraj je bil ravnokar o tvorjen ob dalmatinski obali, v upanju. da bi privaibil turiste, sta-rinoslovce in obenem tudi praktične rrgovce. To se je doseglo z do vrtenje m železnice skozi Jugoslavijo in ta železnica s-pajia Iiio-grad. Zagrefb in Reko s Hibeniikoni in Splitom ob Jadranskem morju. Ta /j ilezniea je »:Tokoti;nia, zgrajena v prvi vrsti v namenu, da .-pravi proizvode držale na morsko obal. V drugi vrsti pa bo ta zek'z-iiiea naravnost blagoslov za j>ot-Dike, ki so se morali dosedaj posluževati tovornih živali, kajti gorat hi razorana nairava pokrajine onemogoča uporabo avtoni'obiloc. Prciskavianje Splita bo postalo vtsh'd ii'ivc železnice središče zanimanja za starin osi ovc a. Tam se namreč jpahaja velika palača rimskega ccsHa-ja Dioklecijana in iin-pozanrfcne ra« valine. pokrivajoče približno dci-(Jt a!krov, nudijo present tlj.i v jvvgiled vsalkeuni potniku. ki se približa nifl-tu z morja ali s kopnega. Del mosta leži v rntrjunjn :i obz:dja t«1 palače in t:im so bila zgra jine številne mo-krji j sedmih gradov'' in •ni<'d temi nahaja starodavna vas Sailona. v kateri -io do današ-31'jih d.ui ohranili rimske ulief ter a.mfite:it: r. Tekom jeseni bo otvorila jugro-slovairr-ka vlada v Spiitui razstavo dahnit i n škili proizvodov. Pristanišč:' ima že sedaj važno trgo-vinT) s evmefutom t«'.r j<> na jvečji ^r?! za vina iz notranjosti ter za dobro znanii liker maraschino, napravljen iz divjih čezenj. Nameravajo p o v čati in razširiti pri-.tanišč^ ten- ga napraviti glavnim središčem ekspo.ntov iz Jugoi-'lavrje. tločim bo ŠVibenfk, par milj proti severoza.paidu. mor-i»a.riš'ka postojanka. Vodna fronta vključuj«' obrežen naravna ha-zin. do ikattenvga je mogoče priti !e skoi/i ozek kanal m d ti-okinn perinami. Ta kanita. — Indijanka Edif> Loot jc 'bila spoznana krivim umora. Porotnifki so priporočili sochiiikn milo obsodbo. Indijanka je bila zvi -ala mrkega m-Iadega lnd'"ja^l-ca. mu zamašila usta. da ni mo-gd upiti ter ga pustila na ^neg-u. kjer je zmrznil. -m*- Tujezemski profesorji v Rusiji. 3I0SKVA, Rusija, 23. avgnwta. Šcni je d<lki'h in »nemških profesorjev, ki bodo študirali gospodarski položaj sovjet-ike Rusije. Delegaci ja jo bila na tukaijšn jem krvlorlvoru navdAlšeno poeidrav-Ijena. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, V ZDR. DRŽAVAH. PRETEČA STAVKA V PREM0GARSKI INDUSTRIJI Lewis in njegovi pomočniki so se posvetovali po tajnem sestanku v Harrisbut-gu. — Zastavkalo bo najbrž 148,000 mož. — Cenitve kažejo, da bo veljalo prekinjenje premogarje na dan nekako $1,150,000. Drugi kongres delavske in socijalistične interna-cijonale. A ogli ja. 23. avgnsta. Včnr^j je obWntJen (tukaj drugi kongres detatt&e m gocijah- •stiene inH irmacijonale. Zastopaaiili je 600 delavcev iz 30 »to^ini mlvr, z»a \iprašanje bretz-on Saud, ki se jc bil začetkom lerta polasstJl Moke in sedaj kontrolira pretežni del Ara-bi^e. / ~ Vladni uradniki se bore za višjo plačo. WASHINGTON, p. C..s23. avg. Narodna organizaeija zveanih usliužlKflkeev je začela s kampanjo, da ne sme noben arvtdzni itJužbe-hec dobiti manj kot .^1 "»00 plače na leto. Jjetna konvencija organizacije se vrši meseca septesmbiia. PHILADELPHIA, Pa., 23. avgusta. — V Belle-vue-Stratford hotelu, glavnem stanu John L. Le-wisa, mednarodnega predsednika United Mine Workers, se je vršila včeraj cela serija konferenc mednarodnih uradnikov premogarske organizacije. Domneva se, da so bili sestanki v zvezi z objav) je-niem formalnega povelja na več kot 1 58,000 antra-^{tnih premogarjev, naj odlože svoje orodje dne 3 1. avgusta. Včeraj so se tukaj posvetovali isti uradniki, ki so se udeležili tajne seje v Harrisburgu. Razen Le-wisa so se udeležili te seje Filip Murray, mednarodni podpredsednik; Thomas Kennedy, mednarodni tajnik in zakladničar; G. J. Golden iz Sha-mokina, ki je prišel iz Atlantic Cit, da se udeleži konference. James A. Gorman, tajnik skupnega konferenčnega komiteja delodajalcev in premogarjev, jc tudi včeraj dospel semkaj ter se nastanil v istem hotelu. Rekel je, da nima njegov obisk nobenega stika s premogarsko krizo in da se je ustavil le na poti na pocitnice v severni del države New Jersey. Splošno pa se domneva, da je posloval Gorman kot kurir med nasprotujočima si strankama in da je skušal urediti gotove podrobnosti, tikajoče se mož, potrebnih za vzdržan je rovov za slučaj, da bi stavka izbruhnila. Neki list v Harrisburgu^je objavil, da so dospeli tjakaj v četrtek zvečer uradniki premogarske unije in da so se napotili v neko gostilno na zunanjem tobu mesta. Sest mož se je vso noč posvetovalo v privatni sobi, nakar so se glavni uradniki vrnili v Philadelphijo. Ker je preteči izbruh stavke oddaljen le še osem dni, je bila včeraj izvanredna delavnost v antra-citnih okrajih. Delodajalci si žele povsem naravno kar največ oremoga, da bodo pripravljeni na dolg in trpek boj. Premogarji, ki so prepričani, da se ne bo ugodilo njih zahtevam, pa so delali neumorno namenoma, da zaslužijo kar največ denarja za tedne, ko ne bodo zaslužili ničesar. WILKESBARRE, Pa., 23. avgusta. — Trinajst od šestnajstih članov komiteja, ki naj bi zastopal javnost v položaju, ki se je razvil radi mezdnega spora v antracitni premogovni industriji, je spreje- (Nadaljevanje na 2. strani.) DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $19.00 2000 Din. — $37.80 5000 Din. — $04.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošle in izplačuje "Poštni čekovni urad*'. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE 200 lir .......... $ 8.60 500 lir..........$20.50 300 lir .......... $12.60 1000 lir..........$40.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir, računamo po 15 centov za poštnino In drage stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka« v Trstu. Za pošiljutve. ki proses^jo PKTTISOČ DIXAIUKV ali pa DVATISOČ" LIR dovoljujemo im> mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po eenl tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft. FRANK SAKSER STATE BANK - 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687 »ai.ti. Jii-... . SB/ . v* i«; • v GLAS- NARODA, 34- AYjG. 1525.. GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Dopisi. ■ Owned and PuMUked by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Kkkjer, president Loon Benedik, treasurer P Lace of biuinea* of the corporation and addream of above officers: B2 Cortlandt St., Boroogh of New York City, N. Y. "OLAS N A B O D A "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidayt. Za celo leta velja list ga Ameriko in Kanado_________$6.00 Za pol leta _______$3.00 Za četrt leta_______$1.50 Za New York §a telo leto Za pol leta Za nioeemstva ea četo leto Za pol leta_____________ $7J00 $340 $7.00 i3.30 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in prasnfkou. Popisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčnje?* Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejinje bivaliifce mmmi, via hifreje najdemo naslovnika. "Q L A 8 N A & O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. DELAVEC IN PODJETNIK Ottawa, 111. Prosim va>, (natisnite teh par rrstic v tem priljubljenem listu* Najprej moram izreči kredit Petru Z{?a«ri, ki vselej tkako prav po« tem o pove. Z delom gre še precej dobro. Delajo is ko ro vsi, plače ^o pa različne. Na društvenem poljn dobro napredujemo. Imamo tri močna dnuštva in sicer dve fc-lovenyki in eno hrvartsko. Vsak se lahko zavaruje za slučaj bolezni ali smrti, 'ker človek aiikdar ne v a. kje ga čaka -nesreča, v dwi-gih ozirih mesto Ottawa dobre napreduje. Mr. Math Baynk jc poytal agcait za nave avtomobile, Do sedaj jih je že precej razpe-e>al. Mewto je lopo in tudi okolica je lepa. Skoro vse ceste so tlakovane. Edina natpaka je, ker so snha-ški agentje o«?ušili vse vire pijače. Kljub temu se pa še kje kaj dobi. Vsega ne moretjo zatreii. Torej naj zadostuje zsaenkrait. p« še drugič ka;j več. > Poeck*av vsem Slovencem širon; Združenih držav! Joe Modlc. S pota. V Utica, blizu Hrbbinga, Mobn.. tc iimrl po pair dnevni ibolemi — pljučnici, mjelk Frank Dolenc. Pogreto se je vršil iz italijanske ccirkve. Rojak Delevuc zapušča vdovto in veliko družino. Na Chisholim je umrla rojakinje J. Lfi.vrič. Spa daj a jc Ik društvi -J S. K J. Ma,th • Pogorele. Novice iz Jugoslavije* Tisoči milijonov dolarjev, katere je izdala hiša Morgan teikoni vojue, ali bolj pravilno rečeno, kateiv jc izdala vlada za hišo Mor-pan, niso bih Izdani zaman, vsaj če vedo kaj o tem slkobtaki premolar. Ji i dnloda jaJci v Wostopanja *• varuhov" nedotakljivih pravic delodajalcev. To dobivajo premogarji kot povračilo za svojo lojalnost pri prot/.vanju premoga, vsled katere se je omogočilo armadi proučiti najnovejše iznajdbe plode plina t:nkom vojne. Takrat j>i bil sovražnik Nemec. Danes pa je ameriški dielctvcc, ki si skuša pridobiti dovolj krnha zase in za svojo družino. — Ne moremo se boriti proti vladi. — je vzkliknil John Liiwis, Ivi ji zhizel v svojo luknjo v spričo neke imjukcije leta 1919. Brez ozira nato, če se bori Lewis proti vladi aJi n?, se bori vlada proti preinogarjcmi. Vlada Zdru^mih držav je orodje v rakah kapitali-lčnega razreda. Premogarji Wast Virginijc sdo se polap-oma navadili razumevali to dejstvo. V dokaz temu so dobili demokracijo v obliki plinskih bomb. Poštni prinuiinjklljaj v znesku približno štirideset milijonov dolarjev povzroča velike skrbi našim plemenitim političnim brofcer-jem. Lahko izdamo na stotine milijonov dolarjev za department, ki spioh nima nikakih dohodkov in nikdo ne 'bo izgubil spanja radi-tega. To s>c smatra za nekaj s-amoposebi razumevnega. Na eni strani jc zavod, namreč poštni department, ki vsebuje velike možnosti kot pospeševatelj vzgoje. Pospešuje namreč komu-nikaeijo preko celega sneta. Omogoča '.uspešno t nam športa c i jo knjig in publikacij po vseh državah in tudi v inozemstvo. Seveda, če 'bi se vodilo ta department br iz vsakih stroškov, bi 'pomenjalio to d-rago-eeno nakladanje denarja. Deficit pa povzroča med voditelji dežele naravnost napade krča. Poštnim delavcem se je -zanikalo primerne plače in izdajatelje literature se je kaznovalo z višjimi pristojbinami. Povsem drugačna pa je stvar pri vojnem in mornariškem departments Ta dva departments požreta na stotine milijonov do 1 ar je v vsako leto. ne da bi prinesla en cent dohodkov. Uničujeta življenje, mesto da bi ga obogatila. V Angliji gre kontrast med obema politikama cedo tako daleč, da morajo slaibo plačani učitelji še vedno plačovati desetod>t. da nastopijo kot priče. Med njimi so nekatere že .spol-\ no bolne irn bo j>ot robno precej časa." da jih izločijo. Vse nesreeniee ».oglatmo izijK)\i idujejo. da so jih aretirane zvodnice speljale na zelo preimeitone načine. Govorile sn jim, da bodo .zaposlene kot natakarice, služkinje, uradnice po pisarnah, vratarice itd. Ker so bile takrat br iz posla, so jim nasedle in zašile tako v propast. V javni! hišah so bile vediivo zaprte, od vzeli so jim vse, kar so imele, Jiik do se ni bnlgal zanje., nikogar n bilo, ki ibi jim pomagal v teh tež kili časih, ki so postali usodepohi za njihovo življenje. Da ni šla za grebška policija tako energično in spretno na delo ter razkrila ta j n ost. i iagnjievainja mladih deklet Zagreba, bi bile one še dandane predmet najsraniotnejše trgovine Afera, ki je vabudika po we, državi veliko senzacijo, šf? ni kon eana in sc preiskava nadaljuj Razprava s go vršili a v kra.tkcan bodo rešene deklice nastopile pi njej kot glavne priče. Lawtniik javnih iš so proti položitvi zalite vane kavcije do glavnirazpravi izpustili. Aiko je kaj pravičnost se mora proti tem izmečkom člo vc iške dntžibe uporabit i vsa st.ro gost zakona, Tjpanje je tudi. bo ministrstvi za socijal.no politi ko izdado we potrebne ukrepe, da se podobne -strahote v jug. državi ne bodo več ponavljale. JUGOSLAVIA IRREDENTA Nova žrtev vojnega streliva. V Oznorieah pri Sv. Lrticijd je znana stavbeni podjetnik Peter Štrriki ilj napeljeval vodovodne cevi za neko n,ovo zgradibo. Udaril je po cevi s kladivom in cev se je orazpoeila. Š/trnirkelj jo padel na tla in na poSkodfbah umrl. Nje»pov delavec Josip Tušar iz Sp. Tdrije je precej poškodovan. Zdravi se v goriški bolnici. V oni cevi jc bil eikrazit. Cev ji*- našel mend.-, štrukelj nekje na pol jat V Ledinah vlada veliko ogorčenje nad občinskim koancsarjeim, ki dela na to. da bi v Tjedinah ne bilo več lastne občine, marveč bi se Ledine priklop!le wpodnju Idtfjfi. To 't/i bil udarec za preibrvaltttvo, tki ibi moralo hoditi s svoje višine v dolino do občinskega urada do 5* km. poti! Ali komisarjnvi nameni se ne izvrise, ker bodo v kratkem občinske -volita-ie, kakor se je zatrdilo z merodajne strani. — Ti komisarji so res samo v ogromno škodo našemu ljudstvu. LISTNICA UREDNIŠTVA. Kadovodnei. Canton, O. Homestead se (imenuje Zipunljišee. katerega da vlada kmeitovcalcu brezplačno na razpolago in ki postane po gotovem last*' , Razgled po slovenskih naselbinah. V Joliet, III., je po dve leti tra-jači bolezni umri rojak Ignac Kostelic, doma iz SentLske fare pri Zaličini na Dokm^kem. Zapustil' je ženo in ae&t otrok V Ameriki jo bival 25 l&L V JLovdefl, iPa., je umrla Frančiška Ileršič. Zadel jo je mrtvo-ud. Zapustila je moža in Wflt O-trok. Ko se je njen mož mi s |M>grebg^ ji; ^iiiM^jMttfiM In^i l Tr ^fiSj«, ~ je ^a tudi on umrl. Bolehal je že dalj časa a zopet začel, kajti rojaki so me : vseh strani opozarjali na bogr^-J o gradivo, ki ga lahko upora-1 jim za ssvoijo 'kolono. i Tako najprimer posnemani iz sadlije številke, da ima agent Kk>-tertovciga lint a tudi Rev. Johna Miklaveiea stibotj, ko se pešha za riaroenimaznii po slovenskih naselbinah. Ag-ont po-bira naročnino, Mi-Iclaveič pa kar sproti žegol ure. Potrka na vrata onega naročnika, ga n-i doma. Ccit rt ure se peha in peha, znoj mu teče od čela in lic, pride j (lo hiše. Sc je praselil, ga ni več likaj. Sedaj pa naj Mfcaidač išče. išče naj cel dam, a naročnika ne bo dob54. (You be>t!) Sedaj »e pa dobijo ijtuidtie. ki pravijo, da se Mladiču dioluro godi, da se samo semtentja vozi. le>nobo pase, itd. * Slava za&tofmilkai Mdatdieu in blagor njegovi potrpežljivosti. Rev. John MokJaveič bi pa mo-rail imeti v sebi že vsaj toliko braitake Ijifbeizni. da :bi mu pomagal en kufer nositi. Saj tiuli on živi od ^Mladičevih žuljev. * Zanimivo je tudi poročila Toneta Grd ime, ki ga je poslal iz Žužemberka na Dolenjskem. Grdima pravi: Tako snno zapn-leni. da nimamo nobenega časa za pisanje. .Zjutraj že Otb štirih ali petih moramo na noge. potem v cerkev, ma:lo Kajtrkovati in zopet hit.ro na vlak, voz ali avtomobil in tako vedino naprej, od vasi do vasi. o/d cerkve do ceaHkve, kakor berači od hiše elo hiše. K toni njeigovini besed«m dostavljam jaz, da je ssianospozaianjc-višelk niodtrositi. Da, kot berači. Kot nadležni berači. Kooročajo da je izmenjava miisli jjv d modiza vozniškim i vladami o zadnji nemški garancijski noti že tako napredova-l1 a, da bo mogla Francija odgovoriti že v osmih ali dirsetih dneh. Mednarodni socijalistični kongres. Te dni se prične v Marseilles mednarodni socijalistični kon-gre'-*. na kater.an bodo govorili A rt 111* Ilendersan o medmarotini socijalistični mirovni politiki, Bu-se+on o delavskem boju proti vojnam. Luois d i Uromckere o brez-]X)c5elnosjti, Tom Shaw o wash-•ixtgitonski konvenciji in asennir-nem delovnilai. Fritz Adler o organizaciji. Ženska volilna pravica v Grčiji. Grška vlada namerava izdati odredibo. po katvri bodo imele ženske, stare nad trideset let, volilno pravico pri občinskih volitvah. Naznanilo. vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — izvršujemo v vseli delih Jugoslavije za pristojbino 4%, istotako v Italijo—zasedeno o-zenilje za pristojbino 3. v POŠILJATVE V DINARJIH It LIRAH — izvršujemo liajtočneje in po jako zmernih ce-nali. Za vsako pošiljatev i)reskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza iu točna postrežba v vseh ozirih zajamčena. DENARNE VLOGE prejemamo na "Special Interest Account*' in jih obrestujemo po 4% mesečno obrestovani e. -NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVXICA FRAHK SAKSER STATE BANK - 82 Cortlandt -Street, Hew York, JJ. Y. _ _; • • m* GLAS NARODA, 24. AVG. 1923. ALQJZ J IB ASE K: HLOZOFSKA ZGODBA SKRB ZA LEPO KOŽO (Nadaljevanj«.) Lenčin "Almanah" je zanimal Vavreno očividno prav zelo. Sedel je pri knjižici že dokaj časa, pa Se zmerom ni prebral niti prve strani. Gledal je zamišljeno ovitek, kjer je bilo na že zarumene-lem papirju v švabski pisavi napisano : "Und weh dem Lande, dessert Sochnc frerh vcrachtcn Hcimatstoene und hcimatlichcn Saycnkrcis!'* Nekaj niže v okrogli latinici: "Žalost na1 propadom domovine najbolj skeli." Mislim ir. Nad temi vrsticami se je bilo zamisliti. Pisal jih je Lenčin stric župnik, ki se je tu podpisal s svojim rodoljubnim imenom, kakršno je v tistih časih imel vsak rodoljub poleg svojega krstnega. Kako je pač ljubil svojo domovino ta mož, živeč v tihem gorskem zakotju, kako je zanjo trepetal, s kakšnimi nadami se je tolažil, dokler ni prevaran morda v svojih željah in pričakovanjih v trenutkih žalostne malodušnosti zapisal onih brezupnih besed! Ali so izraz hipnega razpoloženja, ali ga je težila misel na preteči pogin naroda prav do zadnjega trenotka njegovega življenja? Ali pa vsebujejo žalostno resnico? Ne, ne, tega energični mladenič ni verjel. Bilo je že huje, bolj črni oblaki so že grozili, in vendar narod ni poginil! Tema nezavednosti se pretrgava, jasni žarki tu že jasno sijejo, ta mod daleč migljajo. I)an bo, dan bo! — In spet se je zagledal v tiste napisan«' otožne besede. Videl je pr«'d seboj resnega, sivolasega duhovna, kako sedi v senčnem žup-niskem vrtu pod košato lipo poleg mlade devojke. Ona bere iz knjige. on napeto posluša, zdaj pa zdaj besedico v pojasnilo izreče, dokler se ni razgovori!, in zdaj devojki razlaga o nekdaj slavni preteklosti. In ona gleda starca in ga posluša. kakor je danes njega poslušala in gledala z žarečim, vlažnim očetom. .Litft se je obrnil in pokril ovitek: "Pintar in Korina." Začel je brati pripovest na prvem mestu almanaha : — Kakor da niča na vzhodu in večer niča na zahodu blešči, tako sta ti dve zvezdi nekoč sijali na grškem nebu. Korino je rodila Tanagra, Piu-dara Tebe. — Pa že v tem uvodu sladkobolne nenavadne ljubezni polne pripo-vesti ga je zmotil Fribort, ki je popevaje veselo pesmico stopil v tiho sobo. — Ali si bral. Vavrena? — Da, nekaj sem popravil in nekaj skrajšal. — Prav. Ali ne opaziš ničesar? Ali vidiš ta krasni šopek? — Lep. — O, imeniten dar! Povohaj! — Rad bi bral. — Zelenka, pa ti poglej! — Lepo te prosim .Študiram. . — Pa ti, Spina, povohaj, da se pozdravi tvoja slaba volja. Poglej, kako je krasen, od Marinke Spina se je bil že okrenil in vzdignil, toda koj spet je omahnil v pernice in obrnil glavo, pa je zamrmral nekaj, česar ni blo moč razumeti. — I da bi vas zlodej, vi guleži, vi knjigožrci! — in dejal je šo^ek v majhen kozarec, ki ga je bil prinesel s seboj, pa skočil na skrinjo in potegnil kitaro z zidu. Ko je Zelenka zaslišal glasove ubranih strun, si je zamašil uše-Ba in se sklonil niže h knjigi. Polni akordi so zazveneli jn zdajci je zapel Frjhort, sede pa postelji, z mogočnim, zvočnim baritonom : '<*o tmt MM4o Mmrimhg -proti dem* spremljal-- Zelenka se je ozrl obupno in proseče proti pojočemu drugu in jel svojo partijo polglasno dekla-mirati. Toda Fribort se ni zmenil in je naprej brenkal na kitaro, obešeno na zeleni pentlji in pel, kako je svojo Marinko spremljal proti domu. . < in. V nedeljo zgodaj zjutraj, ko je iSpina še spat in Zelenka pridno v svoji postelji študiral, je sedel Vavrena s Fribortom k mali mizici, kjer sta listino, ki jo je bil Ilanak zadnjič spisal in Vavrena popravil, znova brala in o nji debatirala. Govorila sta potihem, šepet a je, da ju ni bilo nič razufne-ti; vrhu tega je bil Zelenka tako zaglobljen v svoj študij, da se za tajinstveni razgovor tovarišev ni brigal. — Mora biti. smejali bi se nam! — je opominjal Fribort. Fiziki so popolnoma z nami. Pramen zlate svetlobe se je razlival v sobo in oznanjal krasno nedeljo in kakor v proslavo so zabu-čali z dekanske cerkve zvonovi, katerih resni, prijetni glas se je razlegal v čistem, jasnem zraku. Kmalu nato se je oglasil tudi bolj kričeči zvonček z gimnazijskega poslopja. Komaj je zadonel, je pograbil Vavrena, že popolnoma o-pravljcn, klobuk in palico, ki je bila privilegij vseh filozofov in je odhitel od doma. — Kaj pa je to? — je vprašala [gospodična Elis, ko so drugi pri-• Sli v njeno sobo zajtrkovat; — gospod Vavrena je tako naglo odšel in ni čakal niti zajtrka. — Morda je šel na izprehod u-žit tako krasnega jutra, — je odgovoril Fribort. Kmalu so tudi oni odšli. Okoli devete je bilo. V veliki dvorani kolegija so se zbrali filo-zofje obeh letnikov na ekshorto. Nad tristo jih je bilo. V prostrani dvorani je bučalo in šumelo od stoterih glasov, tu tišjih, tam glasnejših. Govorili so po nemški, po češki. Danes je bilo nenavadno živo in skoro vsi so se menili o eni in isti stvari. Bog vedi, kdo je začel, kdo je vrgel iskro mednje; ali užgala je. Sicer je ! bilo pa dosti naravno. April je bil | pri kraju in približal se je prvi dan meseca maja, ki je bil včasih itako glasen in vesel. Tega dne so od pamtiveka slavili filozofje po starodavni šegi in kakor na podlagi kakega svojega privilegija "majales", — majsko slavnost, katere se niso veselili po eelo leto samo oni in dekleta, temveč tudi vse mesto. Prod dvema lertoma pa je prepovedal škofovski komisar v imenu graškega škofa to slavnost. — Letos naj bi bilo že v tretje, da mine dan prvega maja brez hrupa. godbe in sumnega veselja. — O tem so zdaj sinovi Muz živahno debatirali. Tu so izražali nezadovoljnost in ogorčenje nad motenjem starodavne svoboščine, tam kovali različne predloge in naklepe. Okoli Friborta, ki je stal pri oknu proti vratom, se jih je nabralo največ in tam je bila tudi najživahnejša debata. Vrata so se odprla in v dvorano je stopil Vavrena. Ko je opazil prijatelja, je takoj nameril k njemu. Da bi se ne gnetel, se je podal naravdost čez oder okoli profesorskega katedra, pri katerem je nenadoma obstal. Spognil se je in pobral kakor presenečen tam ležečo polo papirja jn jel potihem brati. — Poglejmo no, kaj je Vavrena t am'na šel! — Kaj pa imaš? — so se oglašali glasovi. — Vas se tiče. — Premnogi so hiteli h katedru. — Pokaži; pokaži I — Preberi no! — so vpili drugi- — Tiho! — je zaklical Fribort. — Vavrena bo prebral. •PbOio gafcrfafli., H '(HiA8 NA&ODA", THB BE$t mh>s» • -• —.— Človek, ki ga je priroda obdarovala z smislom za lepoto, vidi že po svoji okoliei, da ni tak, kakršen bi moral biti kot krona vsega stvarstva. On hoče postati lepši kot je v resnici, scato se lepo tiči in neguje svoje telo. Tej slabosti zr.ej-ša l/ta. Zanemarjena koža pa napravi slab vtis prav tako, kakor £rda, neokuisno narejena ali celo raztrgana obleka. Obraz je najboljša ženska legitimacija. Zato je dolžnost vsake ženske da negnjn kožo, zakaj samo na ta mački si lahko ohrani lepoto do pozne starosti. Lepo zunanjost se da doseči samo potom razumne kozmetike in solidnega življenja. Kdor neredno živi, preveč obtežiuje svojb telesne in duševne sile, ziLahti kdor premalo spi si lahko še tako prizadeva z umetnimi sredstvi in vendar ne bo imel lepe kože na obrazu. Prvo je torej netino, solidno življenje. Treba je poznati pra-vo mero v vsem, kar človek dela in doživlja. Šele v drugi vrsti pridejo v poštev umetna sredstva, ki pa morajo biti izbrana tako, da učinek ne nasprotuje temu, kar hočemo doseči. Cesto se namreč pripeti, da si ženska s kozmetiko pokvari kožo, ker ne aia ravnati z njo. Mnoge ženske so pri negovanju kože zelo neprevidne. Maže jo in lepotičijo se tako, da je koša preoblečena m posledica tga je, dte. se ženska preagodaj , postara. Sploh je treba ravnati z raznimi, koči namenjenimi kemikalijami zelo previdno. Pametni je vprlašati za nasvet zdravnika kot pa slepo za upati raanim. kričečim reklamatr in spraviti na obraz vse, kar se dobi v drogeriji. Ziajbo pa je treh vedno paziti, da oafcane koža sve-ia te 4u*a. Vsaka neuga je koči nevarna. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Faraign Laaauaa« lahmatlm lirvlo, — 4 M.) PROŠNJE ZA PODALJŠANJE ZAČASNEGA BIVANJA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Oni. ki so prišli v Združene Države kot nepriseljenei na začasen obisk in jim je bilo dovoljeno, da ostanejo tukaj skozi stanov it o do-1k> (navadno šest mm-ev). morajo, a ko želijo podaljšati to svoje začasno bivanje v Združenih Državah, vložiti prošnjo na priseljeniško oblast. Za tako prošnjo služi posebna 1 iskov ina, Form 639; inozemee jc mora izpolniti in j>odpisati ter "I • - "Ipotrditi s prisego svoje navedbe. V tej prošnji treba navesti ime starost in poklic inozemea; da-li je poročen ali samec; ime in se danji nasi 9 v žene oziroma možn in otrok; državo rojstva in državo pripadnosti; naslov bivailišea v inozemstvu; številko, datum in kraj ameriške vize na potnem listu; da-li je razvidno iz vize. d spada v razred napriseljencev da-li ima na razpolago votznkno o-ziroma vozni listek za povratek: kak rok je bil izvirno določen z r njegov odhod; dali mu je brio poprej enkrat dovoljeno podaljšati začasno bivanje v Ameriki in za (kako dolgo; naslov bivališča £dr. Državah, ako je prišel na o-b»k sorodnikov ali prijateljev ime ifli naslov isti,h; ako je prišel radi poslov, treba navesti, kaki so ti posli; ako ima kako službe ali trgovino v Ameriki, treba navesti, kd>aj. kje in pri kom je bil zaposlim in koliko je zaslužil oziroma koliko dobička je imel pri dvojem poslu; treba podrobno navesti vse razloge, zakaj naj mai o-batet podaljša dobo nietsrove:'-začasnega bivanja. Mož aT-i o"e sme vložiti prošnjo za ženo \n o troke pod 18 letom, ki se z njim nahajajo. Take prošnje za podaljšanje za časnega bivanja treba vposhit• priM teniškemu uradniku, ki je na čelu priseljeniške postage on-ga pristanišča, skazi katero j«* i nožemec prišel v Ameriko. To oni. ki so prišli v Ameriko skazi New York, naj vpošljejo svojo prošnjo t\)mimi^sioner-ju of Immigration. Ellis Island, New York City. Prošnjo treba predložiti ne kasneje od 15 dm i in ne pre j od 30 dni iprecl rokom, določenim za od hod inozemea. Ako je dotični načelnik priseljeniške postaje prepričan, da pmširja bresodvonmo Ln ja^no vtemeljema in da je prosilec vpr-vičen ostati nekoliko dalje v Zdr. Državah za svrho. radi kaiten» je bil prvotno priiHišče.n'. on sune sam ugodno rešiti tako prošnjo, ne da jo predloži delavskemu depart mentu v rešitev. V nikakem slučaju pa ne sme načelnik priseljeniške jx>staje dovoliti inozemcu. da bi s podalj-šanj;tm vred ostal v Združenih Državah več kot leto dni od dne-\a svojega izvirnega prihoda. Ako načelnik najde, da ni podaljšanje •vpravičeno, oil mora pred- Operna pevka. .^Jg^PP^MP'- ju Amolitt* OalK-Curci v svoji ko-paflni oWeki. ložiti prošnjo departmental v končno odločitev. Prošnje za podadjšanje se smeji* ugodno rešuti le tedaj, ako poti an i razlogi so prepričevalni, a uikake mslnčaju pai, ako si je iuo zemec, ki je bil začasno pripuš-čeu radi posla ali tzabave. aag vil kako zaposlenje ali vsaj drugačno zaposlen je, nego ono rad/ katerega je bil pripuščen. in tud ne v slučaju, ako je drugače ras: vidno, da prosilec želi ostati v.u vedno v Združenih Državah. MEDNABODNE TEKME ZA VARNOST V RUDNIKIH. Trgovinski tajnik Hoover je povabil govertnerje 2S držav, kjer s-c nahajajo rudniki in premogovniki. naj imenujejo državnega za-vtopnika na čet.rtem mednarixl-nem tekmovalnem shodu za prve pomoč in r »evanje v rudnikih, k; se bo l«itos \-ršil v Springt'ieldu. 111., v dneh 10, 11 in 12. septembra pod avspicijami federalnega rudniškega urada. Take tekme prireja rudniški urad v-ako leto in pri njih sodelujejo tudi Rdeči Križ. National Safety Council in razne organizacija rudniških družb in rudarji v. Rudniški urad je do«edaj treniral priblažno 110.000 rudarjem-v mo-todah prve pomoči iir- reševanja v rudnikih. Letne tekme pa služijo k vzpodlbujevanju splošne kampanje, ki gre za tem, da se ti Sftvarijo bolj vame raizaner1 z milijon ameriških rudarjev. POVPREČNA LETINA BO LE T0S MANJŠA. Poljedelski department ceivi gilcide "ilavnih poKjedteOtskih pi'tf-dukftov Združenih Držav, da tre ba let počasi in previdno prebodel jezik. Nato je fakir izbral največjo in najde-belejšo iglo in si jo zapičil počasi job rebrili skozi leva prsa, da je k«.- i J: zgrabi za lopato in začne povsem ravnodušno jamo zasipavati, l^e ^ počasi se je globina polnilo. Na j njegovo prošnjo mu pomagamo še mi in po par minutah je čepel pla- i volasee do prsi. nato do vratu zasut v zemlji, t'ez obraz si je dal belo ruto. Nehote smo prenehali z delom. "Le naprej," nas je hod t i g. Davidovies, "jaz odgovarjam za vse." Zemlja je naraščala, pokrila je fakirjevo brado, nato nos in čelo. Le še lasje so gledali iz jame. Kmalu so izginili tudi ti. Fakir je bil živ pokopan. Bik) nam je vtroče in neprijetni občutki so nam davili grla. Kaj nam je padlo v glavo, da smo pokopali živega človeka! Al i sel na rešilno postajo mi je šinila skozi možgane. Toda v tem si je g. Davidovies povsem mirno prižgal u-gaslo cigareto in predlagal: "Pol ure bo menda dosti? Sicer ne bo preostalo časa za druge eksperimente." Mi smo hoteli takoj pričeti z odkopavanjem. Toda g. Davidovies je odločno odkimal. Počasi je tekla sekunda za sekundo. Cez četrt ure so nam bili živci že tako napeti, da nismo mogli več vzdržati. Davidovicsa smo naravnost prisilili, da je začel odkopavati. Odmetali smo par lopat kamenja in zemlje, ki smo jo poprej nasuli in že se je v grobu zganilo. Izpod kupa so se najprej pokazale fakir-jeve roke. nato glava in počasi še ostalo telo. Fakir je izpljunil zemljo, si uravnal lase, skočil iz jame in sedel k mizi, kakor »da se n i nič zgodilo. Doktor mu je izmeril u-trip žile, ki je bila za spoznanje nad normalo. Drugih znakov ni bilo. "Poskus je bil mnogo prekratek," se nasmehne fakir. Vprašali smo ga. kje se je priučil fakirskili umetnosti. "Bil sem med vojjuo interniran v Goi v Portugalski Indiji." pripoveduje plavolasec. "Ime mi je je Paul Schoellkoph in sem rojen v Wuertenbergu. V Goi sem leta in leta občeval s fakir j i in se učil od njih. Vsa fakirska umetnost obstoja v tem, da dobe s sistematičnim urjenjem in z železno voljo polagoma popolno oblast nat} svojim telesom, nad mišicami in žive«. Portugalski gkivernnr berdo C'ostas je nekega dne izrazil svoje dvome, da bi mogel Evropejec doseči isto kot fakir. Dokazal sem mu, dk je to mogoče.' Fakir vstane in nas poprosi za kak težak predmet. Prinesemo mu petindvajset kilogramov težko ročko. "Premalo," se smehlja fa- nica na vrhu pogledala ven. Bili smo kot ^>kameneli. Ko je iglo potegnil iz rane, ni pritekla niti kapljica krvi, jedva da s<* je pordečilo mesto, ki ga je i«rla prebodla. In vendar bi bila stična rana za normalnega človeka življensko nevarna ! Fakir je pobral nože in igle in jih zložil v paket. Nato je vzel revolver in nas prosil za prstan. Snel s-ein svojr-ga s prsta. Napel je preko njega cigaretni papirček. Kdo izmed gospodov bi bil toli prijazen in bi držal ta prstan med palcem in kazalcem?" Spogledali smo se. "Saj ni nič nevarnega, nas je bodril, "naboj v revolverju je zelo slab." "Naj bo," sem se hotel postaviti. zbral vse svoje junaštvo in odšel s prstanom v nasprotni konec vrta. Prsiaai sem držal z 1: vieo kolikor mogoče daleč od telesa — vraga, če se mu ponesreči, ne bi hotel priti ob desnico, ki je žurna-listu neobhodno potrebna. "Mirno," me opozarja plavola-si fakir. Kes se mi posreči zbrati vso hladnokrvnost — v tem poči strel in papirček se natančno v sredi pretrga. ;'To še ni nič," zagotavlja gospod Davidovies, vzame stol in ga odnese na mesto, kjer sem stal jaz. Nato zapiči vanj nož. tako da je rezilo bilo obrnjeno k fakirju, na obp strani noža pa postavi dve sveči, ki ju je vzel iz zavoja, ju prižge in stopi na stran. Fakir dvigne zopet revolver, pomeri in ustreli. V hipu ugasneta obe sveči. Po kratkem iskanju najdemo na peščenih tleh obe polovici natančno po sredi prerezanega izstrelka. Nož ju je prerezal, oba dela sta odskočila v stran in upihni-la sveči. In vse to je predvajal fakir jed-va pol ure potem, ko je prebil četrt ure brez zraka zakopan v zemlji' Njegovi živci so bogme nepojmljivi. "Tudi to še ni vse skupaj nič," ponavlja nenasitljivi fakirjev ma-nažer. "Schoelkopf zna, česar ni pokazal še nihče pred njim: njegov prsni koš je tako močan, da prenese celo par ton težki cestni valjar. Ce hočete, lahko takoj poskusimo, saj v bližini popravljajo cesto." Pa nismo poskusili. Verjeli smo gospodu Davidovicsu na besedo. Videli smo že dovolj in bali smo se za svoje do skrajnosti napete živce. ADVERTISE in GLA8 NARODA Grozdje! Grozdje! Grozdje! To je že peto zaporedno leto, ko smo razposlali na stotine kar grozdja našim odjemalcem v vse dele Združenih držav, in vsak posamezni odjemalec je bil zadovoljen z našim blagom! Naročite karo našega izbranega črnega ali belega grozdja in se prepričajte. Naša prva trgatev se je že začela. RAKULICH PREDOVIČH GO. 216 California Fnnt BMg., • 8ACBAMKHTO, CALIF. / -it- 4tičficažtei&.>-■'" t..... ČL-. -J* f.. / GLAS NARODA, 24. AVG. 1925. \ Kapitan MaxxyAt: JOSEPH RUSHBROOK 1 v • s -C Za "Glas Naroda" priredil a. P. 26 (Nadaljevanje.) Arkadi j Averčenko: Moč besede. IZJAVA BIVŠEGA KRON^ PRINCA r Mrs. Austin pa je btfa s voje >rtokore. Ali naj bom potem stroga s teboj, uboga dekliiea 1 Ne, tvoje zaupanje me je napravilo za tvojo prijateljico in tudi ti moraš biti moja, 'ker potrebujem sedaj prijateljice Mary je padla m kole.na pred Mrs: Austin ter ji poljubila roko. Mrs. Austin je bila ginjena. Potegnila jo je k sebi ter jo poljubila na čelo. — ste milostna prijateljica, maebama, — je rekla Mary, ko se je n koliko pomirila. — Nesrečna ste. — ne vem sicer zakaj, a rad«, bi pretrpela smrt, da služim vam. Bog mi daj priliko, da dokažem svojo zvestobo.- - Mary je nato navedla podrobnosti svojega življenja, ter o sklepu, da prične novo življenje. Ko je (končala, je refcl^ Mrs. Austin. — Tudi jaz hočem zaupati tebi. Joe Rlitsihbrook j|> v oizkem sti-ku 7 menoj in^n ni izvršilzločina. Jaz poznam izvršitelja, a ne smem navesti njegovega imena. — To mi je tudi rekel Joe, madama, — je pripomnila Mary. — Tiekel je nadalje, da ne bo izdal skrivnosti, tudi t)l moral d alti fvoje življenje. — To vrjamem, — je rekla Mre. Austin, ki je pričela plakata. — Ubogi det ko, strašno bi bilo, č-e bi moral plačati za dejanje, ki ga ni zakrivil. — Madama, če ga bodo spoznali krivim, ga vendar ne bodo obesili. Takrat j*? bil še otrok. .— Tega ne vem. — Čudno je, da sta izginila njegov oče m mati. To se mi zdi zelo sumljivo, — je pripomnila Marv. , — Iz teiga. kar si slišala, si ustvarila že svoje lastno mnenje. — j« rekla Mrs. Austin. — Hočem, da greš k njemu in k:o se vrneš, da mi vse sporoči, kar je rekel in kar se je zgodilo. — To se bo zgodilo, madama. — Dobro bo. da odideš zgodaj. Vizemi mojo denarnico. Ni ti til-ba štediti, kajti denar ne »pride vpoštev. Sedaj pa moram iti v posteljo. —- Prenesla bom v sttibo čaj m čašo v*ma. — Stori to, Mary. Zelo slaba sem. Ko se je Mns. Austin okrepčala. je govorila še nadalje z Marv o svojem sinu ter ji stavila na stotine vprašanj._Ko je Mary odšla, je vzkliknila nesrečna mati: — Hvala Bogu. da je nedolžen. — a njegov očj? trpi tem več. * Krog deset ih%zjut raj naslednjega dne je dospeia Mary v Exeter. .Takoj se je napotila pnorti jetnišndeo. Ogiedteia si je masivno ztmamje »zidov je ter s* o pila na to k vratarju, ki jo je začudeno motril, ker »i bil vajen take vra-ste Obiskovalcev. — Koga želite obLskaai*? — jo je -vprašal vratar. — Svojega brata, Josepha RuSbbrooka. — je odvrnila Mary. V wtem trenutku je prišel vrhovni ječar. — Žeh videti svojega brata. mladlega Rushbrooka, — je pojasnil vratar. —Dobro. — je rdke* ječar. — Kar vatopite ter ostanite nekaj v moji sobi, dokler va ne pošljem spretni j evalrta. Oba moža sta se obnašala skrajno d'Vortjrvo napram Marv kajti ganila ju je lepota ter očividna nesreča, ki je zadefla deklico. Ko-naeno je prišel neki paznik, ki jo je povedel proti celici. Vrata eeHce «o » odprla, Marv je vstopila ter pohitela proti Joe-u, katerega je burno objela. v - — Vedel sem,, da boš prialtL Mary, — je rekel Joe. — Sedi in pomiri JfTX?^. ^ se ^ pripetilo. jw pozneje bol goronia z menoj. ^ , V _ (Dalja prihodnjič.) - ...... V kotu neke tihe ^vastopolske uliee, na najsobičnejšem mesttu, drema Tartar, (prodajalec oranž. Pred njim stoji pletena košara, do polovice natpotnjena z velikimi oraoižami. Ves svet poginja od vročine in dolgočasja. — Ves svelt — razen Ta rt arja. Tartar ju ni ne vroče, ne -dolgčas. Na kaj bi pač mogel1 misliti, ko itako->le čepi prod svojo košaro, v kateri more biti blaga kvečjemu za polcfcrtugi rubelj? Ka'kor vse izgleda. o-vedamo v ducaltu vsakodnevnih pojmov: to je dovoljeno, ono prepovedano. — to je grdo, ono zopet lepo. Tartar je s tem soglašal. Iti tako se je poleni 1, da se že niti več posebno ne ratduje priljubljene tartarsk* pesmi, ki jo igra v nedeljo na klarinet, ko se poli-ka po trgu, spremljajoč trgovca s sadjem na veliko, ki hodi s tako važnim obrazom, kot da je kak rimski zmagovalec, čigar dela slave pevci in igralci na flavto. Tako drema Tartar pred svojimi oranžami in se počuti pri tem tako ugoetnio in dobro, da se niti ne trudi s tem, ka'ko bi dvignil glavo, da bi pogledal na širo-k težki voz, ki se tpelje polling njega Nikjer Tiikog2i. V daljavi se pojavi človeška postava,.ki se opoteka v modri ob leki in slamniku. Zdi se, da se premika brez cilja; vino in vročina si a mu zmešala pamet. Ko se približa Tartarju, se vstopi predenj in pogleda mračno r; fcaimišljjino v košaro. Potem p vpraša s precejšnim naporom: '' Proda.jaš oranže ?'? "Seseda," odgovori Tartar, težko iprivzdigmivši obrvi. "Mogoče žel ite -kakšno ?'' 44Ti si Tartar?" nadaljuje člo vek iz dolgočasja. "Naraivno." potrdi Tartar dobrodušno. "Vsak človek se neka ko imennje ... So Tartari in Grki, kaj ne?" "Da, da . . . Toda povejte v meni, pijetr? li Tartarji žganje?" "Ne, ne pijemo, to nam jc pre povedano." "Zde a j prepovedano. zaibo;ra?" vpraša pijanec. dVignivši ponos no glavo, "kaj je mar žganje škodljivo?" "Gotovo, ker v našem zalkom; stoji, da ne smemo piti žganja! To je velik greh!" '' Neumnost," povzame oni jkv krovitelj^ko. "Kakšen gret! Vi korana gotovo niste pravilno razumeli. . . Daj mi malo 'korain. pa ti bom taikoj pdkžizal mesto, kjer se dovoljuje pitje ..." Tartar užaljeno zmigne z rameni. Dolgo premišljuje, kaj iiaj odgovori, dokler končno ne reče: 4'Če je človek pijan, potem pa-'da.. . Mar je to lepo?" "Ti siploh nimaš pojma o ničemur , . . človek ne pade sam od sebe . . . To naredi žganje proti njegovi volji." "To je vseeno. Opoteka se, dere se kot osel, draži pse in mačke Je-li to ga bodo okradli, tepec tartaraki ? če je potem že^ Vfa JrtpH. 5'. < > i t Vi Ti t ft ■ 'ni' f" ■"■»■ "Vseeno, potem mu seziujejo čevflje." "No. mu ji3 vsaj hladneje v tej vročini. *' Tartar v^di^oe glavo; njegov pogled je begal po mocirem nebu. kakor da tam išče odgovor. "I^edstojnik, pri katerem je tak človek v sjluibi, mu bo dejal: Kaj delaš, opica pijana? Pojdi k vragu!" • "Zato je treba z razumom piti hi paiziti, da «te ne dobe." "Piti <3ploh ni doibro. Da jt žganja grenko, ve vsakdo." "To ni nič. Pij sladko, če ne luaraš grenkega." "Toda. povejte mi, gospod, zakaj bi pil, če v tem ne najdem ni-kakega užitka?" Važen razlog, ki bi ga bilo treba spoštovati. Toda branit el ju veselega življenja to ni bilo všeč. % "Kako, da ne najdeš užitka? Veš li ti, da Rus pije tudi brecc u-žitlka ? Na raj vik>, spočetka gre tež ko, toda počasi se že pride v tok — in potem ne škoduje nič več. Si li čital statistiko?" "Nisem." "Če bi jo bil črtal, bratec moj. potem bi vedel, da pride po statistiki na vsako glavo ruskega pre-bivailstva pokfcrug liter. Ali si razumel, ti si tort"j deležen, da spiješ svoj del, ali nisi?" fa rtar vztliihne. pomaikne svojo čepico na g«»li, od solne a ožgani tilndk in izgovori svoje globoke besede: "Gotovo . . . zares ... se razume/' "Taiko je!" pripomni strogo pijanec in gre dalje svooj pot. -P rišedši v osamljeno pristanišče obstane in se zazre, naslon j eln na kol v mirno, temno pajčevino za iiva. Zamisli se, potem pa zamr-mra: "Pameten je ond Tartar, ki ;>em ga srečal . . . Ima pra v . . Mar ni res tako? V bistvu je žganje — ničvredno. Čhšto prav je povedal, da ono kvari človekovo zdravje in ga spravi ob denar in ob službo. Že vem. kaj bom napravil — prn^nhail ibotn piti. Tod.-, kako? Polagoma, ni se dobro prenagliti . . ." Potem dvigne roko in o-^tane dolgo naignjen, kot da posluša ne jatsne glasove, ki se bude in klije-jo v njegovi notranjosti. "Odrekel sem se!" * * * Komaj da se je tujec oddaljil že občuti Tartar nnko odločnost. Pok ima z glavo, tleskne e jezikom in razmota svoje široke hI Potem pa pravi sain pri sebi: "Zares ,om ima prav. Če pijem, ni se pri tem dlobro poeutim, do fcro — kaj pa to komu mar?" In Tartar energično odskoči > svojega mesta, pomakne čepico šr gtobljh na tilnik, vteame košaro v roke in se odločno napoti na ob-ležje — v veselo sevastopoljsko kramo: '' Mornarsko veseljer' . . . Prebrisan tat. Nekemu berlinskemu ju veil i r ju so bile neda\Tio ukradene drago-tme v \~rednosti 50 tis. mark. Dra-gotinar je svoje dragocenosti lepo in varno zavil, nato pa jih jc neki postrešček nesH na kolodvor in jih oddal za Vratisavo. kjer jr sam prevzel pošiljate v. jo odnesel v hotel in jc. vso noč skrbno varo-• val. Ko pa je odprl zavoj, jejiaše v njem peselk. Teža peska je p' polnontfa odgovarjala teži dra" tin. Vse preiskave so bile doseda. vaman. Tatvina je ostala zagorret na in najbrže tudi nagrada 5(XX mark ne bo pomagala. Pozor čitateljr. Opozorita trgovco bi #-hrtnflra, pri kstorih kupi Joto ali naročat« ia sto ■ ajft postrežbo ndoToljnl, da oflainjojo ▼ Usta "Glaa JlarodaM, m tom bosta ■■t ■ ■ ibII — , Tstregu hcbl Uprava "fflu Varoda' 4Cretanje parnikov - Shipping Ne** Poročevalka londonskega lista "Daily Express' lady Dreimmoml Ifav j.? v Berlinu imela priliko razgovarjata se b bi\lšim nemškim jjreistolona'dednikom, ki ji je izjavil: "Anglija in Nemčija sta najino! j naravna zaveiznika. N^jiraa zveza je rodila sadove v pret-.^clo-eti, naj bi jih še v bodočnosti! Moj največji živi) en ski cilj je. doseči med obema državama staro prijateljsko razmerje. In. prepri čan -H ni: če jaiz ne boni mogel doseči te/ga cilja, ga bodo pa dosegli moji sinovi. Želel bi izbrisati z Nemčije o' rt kovan je. ki tako teži na njej • da je ona povzročiteljica in zato odgovorna za svetovno vojno. Tudi Anglija veruje temu obrekovanju in zato ne more priti do sporazumljenja med njo in med nami. Moja največja želja je. napraviti predsodkom, ki vladajo onstran kanala, enkrat za vselej konec.*' Nato se je prestolonaslednik u da! filozofskim raizmišljanjem: ''Oswald Spengler ima prav. Evropa je danes kot stara ženska ki se oblači v deviška oblačila. Naša zapadna civ-lizacija v de- M. avgusta: Berengari«, Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Pm Roosevelt. Bremen. 27. avgusta: Ze£and. Cherbourg; Ohio, Ham-burg. 29. avgusta: Olympic, Cherbourg. 2. septembra: Mauretanla, Cherbourg; DeGrass«. Havre; Pres. Harding, Bremen. / 3. septembra: Columtftis. Cherbourg In Br«nea; Lapland, Cherbourg; Albert Bail in. Bremen. S. septembra: Paris, . Havre; .LAyl&tll&n. Cher-, bourg; Orbita, Hamburg. 8. septembra: Martha Washington, Trst; Reliance, Hamburg. septembra: Aquitanla, Cherbourg, George Washington, Bremen. PO 11 LETIH ODKRIT ZLOČIN ■Miiiuaiii .V .-a ' kadcnci. Ce se Evroja ne bo zavedla svoje nailogre, bo bela ra pre j ali slej podlegla navalom yc.ltih in črnih plemen. Mislim, da se Ang-lija danes -zaveda že fa.ta! ne zmote, ki jo j|e zaigrešila. ko i |K>tesrnila v vojno proti nam barvasta plemena. Tako je proti svoji volji naučila črnce, kako se mora vojevati moderna vojna, uvedla j'ih je v skrivnosti mitraljez in organizacije. Posledice vidite / danes v Maroku, kjer se Riffani uspešno upirajo Francozom. Posledice pa čutijo tudi Angleži sami v Indiji in v Orientu sploh. Nevarnost narašča od leta do le ta. Nisem pesimist in ne verujem, da bon-,o že mi doživeli propast 7 pa dne civilizacije, toda dogodki naših dni kažejo vsi v to smi ir. Za-jto <=e moramo pripraviti na boj." V nadaljevanju intervjuja je dal nemški prestolonaslednik d us k<» svoji nezadovoljnosti, ker mu j'.- onerrogočemo potovati po mili volji. In to je, kar ga bolj bol kot pa dctronizaeija. Ah, kako zavidam princa Wa-IcŠkega! Srečni človek! On smr iii, 'kamor ga vleče srce. Jaz bi tudi rad potoval, >pa ne morem. Xi-li to žalostno? Toda morda v s(■ pride dan. ko bom tudi jaa lahko potoval. In zato se ne poslavljam o.i vas z "zbogom, marveč vam kličem: na svidenje!" Ladv Hav je vprašalla iprestolo-rast idnika, kaj namerava početi s svojimi sinovi. "Najttftarejši je želel postati vojak Ali -danes ni prostora zanj v r.emžki armadi. (Za.to ga 'bom dal študirati aigrikulturo. Orugi sin Louis - Ferdinand se bo posvetil trgovini; poslal ga bom. če bo šlo. v Hamburg, pozneje pa v Ameriko. Najmlajšega zanima forest i-ka. NI mČija ima v gozdovih svoje največje bogastvo m prav je, da se tudi Hohentzollemci nauče eks-ploatirati gozdove." Intervjuju -je bilo konec. "Willy spremi lady Hay mimo okna V vrat-mm. "Vidite, rad opazujem življenje in vrvenje, ki se vrši tu spo daj. Nemški .narod jo občudovanja vreden, mar ne? Kaiteri narod l i si tako hitro opomogel ki-.k on? Ponosen sem inanj, ponosen Sem. da sem Nemec, pons en sem na današnjo Nemčijo. Za njen do brobit sera pripravljen dati poslednjo kapljo svoje krvi!" V Seheibbsu so prišle oblasti na sled zločinu, ki se je izvršil pr>c-plača $3.50 od ko rt a ter morajo Jiiti prve vrste in lepo zložena. Če bi se slučajno kdo pripeljal v Sugarum. bo moral iti bo.s nazaj; tako je Zidaj tu. Pozdrav vsem. Anton Rolih, Box 4. Cornplanter, Pa. (:lx 21.22.24) prida. Zato so ljudje začeli sumiti. cfla je on v zvez i z dekletovo usodo. Ampak avgusta V)14 je bila tu di vojna in Oberleitticrja so po brali k vojakom Tako se je zade va i>oeasi potzabila v imcrnu cesarja in domovine. Faltin^kovo so proglasili za izginulo. Selc tri mesece i>oz!ii'\)e je stikal neki žandar po gostem grmovju in je našel dekle obešeno na neki v?ji, kjer so obirali meso s telesa krakajoči ga-vrani. ftveltovna \x)jna je minila. 0-bcrleatnerja ni pobrala. Falot ^c je vrnil domov živ in tzclrav in je rtačel zopet presedati ljudem. Za-ezoval je dekleta .po svoji stari navadi. Končno se je zgodilo, da je imelo njegovo ljubezensko raz-merje posledice. Sedamje dekle je morajo v porodno posteljo toda je pred porodom umrlo. Ker je natopila smrt v nezavesti, ki se ni dala pojasniti, je padel sum na O-l-erleitnerjat. da je nezakonsko mater omami*! s strupom. In res. Eaztelesba je dognala, d*i smi*t bila naravna, ampak pa vzročen a. Tafko je prišel falot v roke pr?-vjec. Policija je sedaj začela razmišljati, kako bi iz Zločina izvabila priznanje, da je kriv tudi lion ca Failtinekove. Pomaigala si je n?. zeflo originalen način. Vdrla j/ i*eko noč k nji mu ter ga presenetila v spanju. Resolutnost, -s katero nastopili detektivi je pomagala Oberleitner je priznal irvoj zločin ter izpovedal, da je svojo žrtev zadavil. Zgodilo se je to takole: Fal tinekova je trdila, da se čuti mater po njegovi krivdi. On je to tajil in ko je dekle vztrajalo pri svoji trditvi, jo je vrgel na tla ter jo za.tiavžl cl njenim lastnim šalom. l*o uanoru jo je obesil na nelco vejo. kjer so se našli pozneje ostanki obran-vgu telesa. Zločinca so vkovali v verige tei ga oddali v zapor, kjer čaka sedaj na obravnavo in kazen. ŽENITNA PONUDBA. Fant star 36 let, nastanjen v New Yorku. se želi spoznati z dekletom od 23 do 33 let. Lc resno misleča naj se ogla.si in pošl je sliko če mogoče na: "Bodočnost", co Glas Naroda, 82 Cortlandt, St., New York, N. Y. (3x 21.22.24) Prav vsakdo— kdor kaj U6oj kdor kaj ponuja; kdor kaj kopajo; kdor kaj prodaja; prav VMkdo priznava, da imajo čudovit otptk MALIOOUUU ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dohlte pri: NAVINŠEK-POTOKAR S31 CreeTe S*„ Con«mau«h. P». J <£■• •!•». tid»U»TiU« pita* roi v Aaarki. P1ŽITE PO NOVI CENIK. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor Je namenjen poto-vad \ ^ stari kraj. Je pot>ebno, da Je na tančno poučen o potnih liallh, pri ljajfl ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam Jih nmorc* dati rsled naše dolgoletne izkučnj* Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki imajo kabine tudi v 111. raaredu. Glasom nore naselnlške |H/8tave ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, samorejo tudi nedr^avljant dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto ln ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja gcn*> ralni naselnlgkl bomistar v Wasb lngton, D. C. Profinjo za tako dr voljen Je se lahko napravi tudi New Torku pred odlikovanjem. M pofflje prosilcu v stari kraj gta lom nanoTeJKa odredbe. KAKO DOBITI SVOJO* IZ/ STAREGA KRAJA Kdor lell dobiti sorodnika al svojca is starega kraja, naj nad prej plde ca pojasnila. Ja Jngosla vije bo prlpuSčenlh v pribodnjil treh letih,, od 1. Julija 1924 na pre vsako leto po «71 priseljencev. AmerlSki driavljani pa samorej dobiti sem lene in otroke do 18. le ta bres, ds bi bili iteti v kvota T rojene osebe se tudi ne Rtejeje kvoto. BtarlJtl ln otroci od lfl. d« 21. leta amerUklh državljanov p Imajo prednost t kroti. Piliti s pojasnila. Prodajamo voame liste se vse pr« ge; tudi preko Trsta aamorejo Js-goslovanl sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York ROJAKI, NAROČAJTE SB NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ct>RTT2I?IMTH DRŽAVAH Pozor rojaki! V zalogi imamo • SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company -82 . P Yor^l^ Y. j. .... BO -..i« H i- »rr>f -rrs- r-.-wr V ■:fitrn««-arnrr»ntr-rTTi»T —r •• 10. septembra: Pittsburgh, Cherbourg. 12. septembra: Majestic, Cherbourg; 15. septembra: < Republic, Bremen. 16. septembra: Berengaria, Cherbourg. 17. septembra: Belgenland. Cherbour Deutsch-land, Hamburg. 19. septembra: Olympic. Cherbourg: Rotterdam, Rotterdam; Suffren, Havre; UrJuna, Hamburg; America, Bremen. 2*. septembra: Resolute, Hamburg. 23. septembra: Mauritania. Cherbourg: Zccland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 26. septembra: Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen. 30. septembra: Aquitajiia, Cherbourg; Pres. Harding. Bremen.