Posamezna šfavilica 1 Din. V Ljubljani, v sredo 17. oktobra 1923. Poštnina pavšaliraha. Leto I. Štev. 218. nn banje Izhaja vsak dan zjutraj. Izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10'—, po pošti Din 12'—, inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. UPravništvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Novo nasilstvo. Parlamentarna situacija. Italija zapira v svojem naeijonali-stičnem besu šole svojim narodnim manjšinam. Njena politika je postala v Julijski Benečiji absurdum barbarskega raznarodovanja;, ki je nastalo iz golega imperijalističnega hotenja, iz slastne pohote, uživali v narodni nesreči malega, a kulturnega drobcai. Nujna logika te raznarodovalne politike*, kateri se naš narod danes ne more postaviti v bran, je ropanje pol. pravic. Teh metod so se pričeli sedaj posluževati celo tam, kjer tega niti nismo več pričakovali: na Koroškem, v zvezni deželici republike Avstrije. Naravnost nepojmljiva je politika koroških Nemcev napram našim rojakom. Ni še dolgo, odkar je bil v Beogradu sam zvezni kancelar dr. Seipel in je pri tej priliki obljubil pravično ureditev manjšinskega vprašanja na Koroškem in v Burganlandu. Sedaj vidimo, koliko je bilo Nemcem ležeče na izpolnitvi dane obljube. Dokler je bila Avstrija v svoji veliki', katastrofalni finančni krizi je bilo nemštvo Koroške vsaj kolikor toliko brzdano in se ni tako očito upiralo, dajati manjšinam vsaj to, kar jim gre po saintgermainski mirovni pogodbi. Takrat je bilo jadikovanja po srednjeevropskih listih, da je človek mislil: sedaj je pa časi da pripravijo sosedje svečo, kajti Avstrija je na smrtni postelji... Avstrija ima dovolj nujnih in zelo tehtnih razlogov, zahvaljevati se za uspelo sanacijo ne samo svoji inicijativi — ki je bila pač potrebna — marveč predvsem državam Male antante, ki so v Ženevi zastavile vse svoje sle in priprošnje v korist okrnjene državice. Garancijsko posojilo ni naletelo pri vladah Male antante na nikake tež-koče, ker je bila vsa Srednja Evropa uverjena, da je treba praktično pokazati obnovo Evrope, in sicer na bolnem telesu Avstrije. • Ta Avstrija se danes igra s svojo narodno manjšino po receptu Italije in misli, da je napočil čas, ko si tudi ona lahko dovoli orgije brezpravnosti. Težak je bil udarec, katerega nam je prizadejala Italija v teh dnevih, vsi pa čutimo veliko nehvaležnost Avstrije in nemških Korošcev, ki ne puste tamošnjim Slovencem njegovih pravic. Formalna zavrnitev kandidatskih list slovenske koroške stranke s strani koroške deželne vlade je lopovščina prve vrste, je plod nemško-nacijonalnih huj-skarij, ki so ravno na koroških tleh uspevale v najobilnejši meri. Namesto da bi se Nemci, veseli zboljšanja živ-Ijenskih razmer, ukvarjali s povzdigo svoje države, pa ptovocirajo po nepotrebnem nacijonalne borbe. Vemo, da prevladuje v Avstriji spričo nedeljskih volitev v deželne zbore in narodni svet precejšnja nervoznost, vendar pa pričakujemo, da bo isti g. dr. Seipel^ ki je dal v Beogradu svojo besedo, nastopil najenergičneje proti koroški deželni vladi, ki se je v tem slučaju pregrešila zoper obstoječi zakon. Afco zvezna vlada slovenskega protesta ne bo upoštevala, jo imamo in flagranti. Naj si koroški Nemci ne domišljajo, da nimamo sredstev, s katerimi bi mo-Sli izsffiti Politične pravice našim koroškim rojakom. Naši Nemci uživajo vse svobodščfae, koroški Nemci pa ne puste v svoj deželni zbor niti pričakovanih treh, štirih zastopnikov slovenske manjšine. Ce imajo djinaj^ki državniki vsaj nekoliko sramu, potem morajo v zadnjem trenutku popraviti krivico», ki so jo povzročili koroški Nemci v svojem slepem sovraštvu do naših rojakov. Ako tega ne store, je podam dokaz tihe sokrivde, naša državna vlada pa bo Primorana, poseči po represalijah. »Schlägst du meinen Juden, so schlag’ ich deinen Juden...« Namigavanja nekaterih dunajskih listov so svarila pred eventualnim »presenečenjem« v Burgenlandu, kjer na-stopajo to nedeljo Hrvati kot narodna skupina Vodja hrvatske liste je šolski nadzornik Tomšič. Da se bodo tudi v Burgenlandu godile lumparije, je precej Y®Wtno, vsekakor pa utegnejo Hrvati dobro odrezati. Prepričani smo, da koroški Slovenci ne bodo zlezli pod klop ter da se bodo z vsemi silami potegnili za svoje Pogodbeno zajamčene pravice. Prihodnja nedelja bo v zunanjepolitičnem joziru za Avstrijo delikatna. Ce se izkaže, da je uradna Avstrija delala manjšinam krivico, bodo morale države Male antante najti sredstva, s katerimi se bo avstrijsko nadutost urav-aalo v normatio strugo Pokrajinske uprave. Beograd, 16. oktobra. (B) »Vreme« poroča: G. pokrajinski namestnik za Hrvatsko je včeraj dopoldne posetil ministrskega predsednika Pašiča in z njim konferiral o likvidaciji pokrajinske uprave v Zagrebu. Pri članih vlade se kaže tendenca, da se z likvidacijo pokrajinske uprave v Zagrebu ne prične takoj, temveč, dia se to vprašanje odloži na poznejši čas. Za kakega pol leta naj bi se izvršila razdelitev na po-. dlagi vidovdanske ustave. Kar pa se tiče definitivne likvidacije sedanjih oblasti v Hrvatski in Sloveniji, misli vlada, da bi se maralo to vprašanje prepustiti času, dia ga reši, ker je odvisno v prvi vrsti od političnih in gospodarskih razmer. Upati je, da se čez kakih 5 ali 6 let ustvari taka situacija, ki bo nudila možnost, da se začne s končno ureditvijo tega vprašanja. Pismo piše Radič... Zagreb, 16. oktobra. (Z) Radič je poslal zopet dva lista iz Londona, polna hvalospevov njegovim uspehom. V obeh listih govori samo o sebi in svoji osebi in vobče v svoji veličini ne vidi nikogar. Hrvatska zajednica. Zagreb, 16. oktobra. (Z) Kakor se doznava, je na včerajšnji seji hrvatske zajednice manjkalo mnogo zajedni-čarjev. Na tej seji se je razpravljalo tudi o Radičevem potovanju v inozem- stvo. Umerjenejši zajedničarji vidijo neuspeh tega potovanja in pravijo, da bo edini pozitivni rezultat ta, da bo Radič, ako se vrne, mnogo realnejše gledal na to, kako se mora voditi politika in da ne bo delal več takih napak, kakor dosedaj. Opozicijonalne kandidature. Beograd, 16. oktobra. (B) Opo-zicijonalni blok je dovršil pogajanja glede tega, da 20. t. m. nastopi s skupno listo za predsedstvo skupščine. Določeni so: za predsednika demokrat g. Pečic, za prvega podpredsednika klerikalec dr. Hohnjec, za drugega tajnika zemljoradnik Vojislav Lazič. Ostala tajniška mesta bi se imela razdeliti med Muslimane in druge opozicijonalne stranke. Demokrati in opozicija. Beograg, 16. oktobra. (Z) »Tribuna« piše: Glavni odbor demokratske stranke je imel danes dopoldne sejo, na kateri so se določile priprave za kongres stranke. Gospod Ljuba DavL-dovič je poročal o doseženem sporazumu z muslimani in klerikalci, ki se tiče vprašanja skupne liste za volitev skupščinskega predsedništva. Sporazum ni definitiveti, ker zemljoradniki še niso dali svojega načelnega pristanka. Vse kar se je dosedaj doseglo kot sigurno, je to, da ostane opozicija zbrana, dokler se ne izvrši vprašanje volitve novega predsedništva skupščine, Pogajanja v Sofiji, Vprašanje makedonskih emigrantov. Beograd, 16. oktobra. (K) Sinoči je s simpkmskim orijent-ekspresom odpotoval v Sofijo naš poslanik Milan Rakič. Pred svojim odhodiom je poslanik Rakič prejel od ministra za zunanje zadeve navodila za našo delegacijo v mešani komisiji. Kakor se doznava, je vlada sprejela bolgarski predlog o določitvi vsote za izplačilo rekvizicij in dala Rakiču navodila v tem smislu. Določena je tudi številna znčska, ki naj ga naša delegacija zahteva od Bolgarske. V vprašanju konvencije glede emigrantov iz Makedonije stoje v ministrstvu zunanjih zadev na stališču, da mora bukareški mir biti podlaga za to konvencijo. Hkrati pa je bil osvojen predlog bolgarske vlade, dia se določi šestmesečni rok, do katerega bi se morali begunci iz Makedonije odločiti za državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali za Bolgarsko. ATANASOV OBSOJEN. Sofija, 16. oktobra1. (Z) Predvčerajšnjim je prvo stopno sodišče v Trnovi izreklo razsodbo nad Atanaso-vim, bivšim ministrom iz kabineta Stambolijskega. Obsojen je bil na štiri leta ječe in na desetletno izgubo državljanske časti. Sodna razprava za ostale ministre iz kabineta Stambolijskega bo 5. novembra. Francija in Mala antanta. Pred prihodom predsednika Masaryka v Pariz. Pariz, 16. oktobra. (B) Tukajšnji listi navdušeno pišejo o prihodu pred-sednika češkoslovaške republike g. Masaryka in ministra zunanjih zadev g. Beneša, pozdravljajoč jih kot zastopnike prijateljskega naroda. Listi pravijo, da bodo Parižani prisrčno sprejeli goste. Izražajo tudi prepričanje, da bodo češkoslovaški državniki po posetu odnesli najprijetnejše utise iz Francije. Hkrati izražajo listi tudi svoje simpatije do kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ih do Romunije. Večina listov naglaša dalje, da bo Poljska prej- kone kmalu vstopila v Malo antanto, katere ustvaritelj je dr. Beneš. »L’ Echo National« čestita Millerandu, kot modremu državniku in mem, da se je Francija pod njegovim vodstvom po vojni približala malim državam in tako postala tolmač evropske ideje v nasprotju z idejo britanskega cesarstva in ameriške Monroe-doktrine. »Echo de Pariz« pravi*, da je treba Češkoslovaški, kakor tudi Poljski, Romuniji in Jugoslaviji dati ono mesto, katero zaslužijo. Fašistovska zarota v Romuniji. Obsežnost zarote. — Nameravani atentati. Beograd, 16. oktobra. (Z) Iz Bukarešte javljajo, da je general Nicolca-nu* ki je vodil preiskavo v znanem komplotu, M se je dni odkril v Bukarešti, prišel do rezultata, da je šlo za veliko in zelo razširjeno fašistično zaroto, ki ni bila zasnovana samo v Bukarešti, temveč je imela svoje središče tudi v drugih mestih Romunije n. pr. Jassy, v čemovicah in drugod. Zarotniki so nameravali ubiti vodjo manjšine, a v Cer-novicah je bilo eno teroristično odde-lenje. Zarotniki so hoteli po umoru gotovih članov vlalde izvesti prevrat v državi, nato pa prirediti pogrom proti Zidom. Voditelji zarotnikov so hoteli poslati predsedniku Bratianu deputacijo, katera je pri tej priliki imela izvršiti atentat nanj in na šest članov vlade. Zarota se je raizkrila na ta način, da so nekateri umerjenejši člani fašistične stranke odstopili od te namere in boječ se velikih posledic ves na- črt izdali oblastem. Oblasti so našle v Bukarešti mnogo orožja in ekrazita. Kolikor je mogoče dosedaj spoznati je bilo aretiranih več uglednih oseb, med drugimi tudi univ. prof. Cuza. Razmejitev z Romunijo Beograd, 16. oktobra. (B) Ureditev mej med našo kraljevino in Romunijo v Banatu bo v najkrajšem času definitivno dovršena. Te dni se med obema vladama vodijo pogajanja in sicer z romunske strani preko poslanika v Beogradu Emandija, z naše strani pa preko ministrstva za zunanje zadeve. Sporazum sicer še ni dosežen, toda na obeh straneh se službeno zatrjuje, da se morejo pogajanja v prijateljskem razpoloženju v obojestransko zadovoljnost rešiti. Definitivni pristanek obeh vlad se pričakuje že v nekoliko dneh. Grška vladna križat London, 16. oktobra. (B) Listi poročajo, da je grška revolucijonarna vlada sklenila dati ostavko. Na njeno mesto naj bi stopila nevtralna vlada pod predsedstvom g. Politisa. Ta vlada bi bi ostala dotlej, da se končajo volitve. Dogodki v Nemčiji. Hemiri in pSenjenla v Berlinu. Berlin, 16. oktobra, (K) Danes dopoldne re vdrlo kakih 60 mladih fantov v neko pekarsko trgovino na Kölnski cesti in se lotilo krušnih zalog. Na Švedski cesti so večje množice poskušale vdreti v različne pekarske trgovine. Tukaj je mogla varstvena policija s pravočasnim posredovanjem plenitev preprečiti. Do večjih spopadov je prišlo na Miitlerjevi cesti, kjer je policija s sabljami nastopila proti množici kakih 600 demonstrantov. Berlin, 16. oktobra. Pri današnjih nemirih, ki so jih povzročili brezposelni, je bilo pet demonstrantov ranjenih. V bližini mestne hiše v notranjem mestu so bile trgovine zaprte. V centralnem tržišču so vsi prodajalci zaprli svoje stojnice. Redni trgovski obrat se je ob pol enih popoldne mogel zopet pričeti. Trop brezposelnih je poskušal v bližini borze polastiti se tam stoječih avtomobilov in jih pometati v vodo. Policija je demonstrante z orožjem razgnala. Mnogo oseb je bilo aretiranih. (W) Komunistični teror. Berlin, 16. oktobra. Deutsche allgemeine Zeitung« javlja: Glasom za:-nesljivih vesti se je vršila zadnje dni v Berlinu tajna seja centralnega odbora nemške komunistične stranke, na kateri so se določile smernice komunistov za slučaj, da bi prevzeli vlado. Od teh smernic je po vratislavskem okrajnem voditelju nemške komunistične stranke postal znan poziv na poljedel- ski stan, da prostovoljno oddajo žito fh živila. Ako bi ta poziv odrekel, naj bi oborožene delavske čete živila zaplenile. Ves nekomunistični tisk se prepoveduje. Vsi nekomunistični držvljani se zapro. Berlin, 16. oktobra. (K) Kakor poročajo listi, je dobil nemški opravnik poslov v Parizu von Hösch nalog^ da se javi pri ministrskem predsedniku Po-incareju, da mu naznani stališče nemške vlade v vprašanju obnove repara-cijskih dajatev. Berlin, 16. oktobra. Wolfov urad označuje od Agence Havar razširjene vest, da je državni prometni minister odredil nadaljevanje pasivnega odpora v zasedenem ozemlju po železničarjih, kot neresnično. Nasprotno je državni prometni minister 13. oktobra naslovil na železničarje v zasedenem ozemlja znani splošni poziv, da se od 17. oktobra naprej stavijo na razpolago francosko belgijski režiji. Berlin, 16. oktobra. Od četrtka, dne 18. t. m. dalje bo znašal ključ za preračunavanje železniških tarifov v osebnem prometu 600,000.000, v blagovnem prometu pa 1 milijarda Ključ za osebni promet pomeni 20kratno po-mnozitev cene, ki je bila veljavna začetkom preteklega tedna. Potemtakem stane vožnja iz Berlina v Hamburg II. razred 23 milijard, III. razred pa blizu 8 milijard; iz Berlina v Monakovo 42 milijard za II. razred in 14 milijard za: III. razred. (W) Rrtt presfoionat Bednika Beograd, 16. oktobra. (B) Vojvoda Vorški in grški kralj Jurij prideta v Beograd v soboto, 20. t. m., romunski kralj in kraljica pa v petek 19. t. m. Sprejem vseh gostov bo izredno svečan. Na kolodvoru sprejmejo goste razen dvora, tudi člani vlade, generali, predsednik skupščine, uradništvo itd. — Vse mesto bo okrašeno z zastavami. Beograjska občina dela velike priprave za sprejem romunske kraljevske rodbine. Beograd, 16. oktobra. (Z) Na krstno in poročno svečanost, ki se vrši 21. t. m., pridejo v Beograd dne 19. t. m. trije veliki francoski monitorji od francoske črnomorske mornarice, a istega dne pride v Beograd tudi posebna francoska delegacija, da prisostvuje krstu prestolonaslednika in svatbi princa Pavla. Beograd, 16. oktobra. (Z) Za slovesno krščenje pretolonaslednika, katero se bo vršilo dne 21. t. m- v dvorni kapeli, se delajo na dvoru velike priprave za sprejem inozemskih gostov. Razven grškega, romunskega in angleškega dvora bo zastopan tudi italijanski dvor po enem vojvodi. pomorsko prawp. Beograd, 16. oktobra. (Z) V podkomisiji za mednarodno pomorsko pravo so bile zastopane samo naslednje pomorske sile: Zedinjene države, Anglija, Francija, Italija, Nemčija, Belgija, Holandija, skandinavske države in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsaka od teh držav je imela po enega delegata, samo Anglija je imela tri. Sedanji sestanek podkomisije je trajal pet dni. V podkomisiji se je razpravljalo o dveh vprašanjih o juridič-nem in hipotekarnem, kakor tudi o vprašanju ladijskih priznanic. Izdelani so bili načrti konvencij. Ti načrti se bodo izročili posameznim državam v proučevanje, kasneje pa se bodo definitivno sprejeli na kaki diplomatski konferenci ali pa po diplomatični poti. Sejam podkomisije je predsedoval belgijski minister za kolonije, g. Franck, ki je hkrati predsednik Comite maritime international, čegar član je tudi naša država. G. Jasper je dal v čast članov podkomisije banket, na katerem je imel priliko govoriti tudi naš delegat Straž-nicki. Razdelitev a. o. arhivov. Beograd, 16. oktobra. (Z) Ministrski svet je na svoji seji osvojil in odobril konvencijo o razdelitvi arhivov, katera je bila sklenjena med nami in Avstrijo dne 26. junija t. 1. Ministrski svet bo po možnosti v kratkem izvršil ratifikacijo in pristopil k izvršitvi dogovora Reka, Sušak in Italija. Beograd, 16. oktobra. (Z) Dar našnji »Tsavinski Glasnik« se bavi s; vprašanjem prometa s Sušakom in pravi, da se reško vprašanje še ni premaknilo z mrtve točke in da se nahajal v tistem štadiju, v katerem ga je pustila paritetna komisija, ko se je razšlaJ Dosedanja politika naše vlade je bila| politika čakanja brez vsakršne inicijative, da se izkoristi in uporabi to karj Imamo, in da smo to težnjo naše politike enostavno prenesli na vprašanje. Reke, kar nas je tako fasciniralo in na-, pravilo pasivne, da smo pozabili, da se lahko brez Reke umaknemo, ker imamo Sušak, od katerega vodi glavna Zagreb-: ška proga na morje. Z malimi stroški' bi se mogla obal; ki je dolga en kilometer, napraviti pristopno tudi za naj-j večje ladje. Ako naša vlada ne otvarja. prometa z Reko, moremo to razumeti^ pač pa ne vemo zakaj ne vzpostavlja' zveze s Sušakom. Zdi se, da se ta proj met ne otvarja tudi vsled obzirov napram Italiji, ker mislimo, da bo Italija' s svoje strani uvaževala te obzire in da bo konciljantnejša napram njim. V resnici pa naši obziri delajo Italijo agresivnejšo in nepopustljivejšo. Ko bi Italija uvidela, da smo otvorili promet s Sušakom, bi spremenila svoje dosedanje držanje napram nam, ter bi se požurila, da pristane na rešitev tega vprašanja. Na ta način se njej ne mudi, ker ve, da bomo prej ali slej pristali na rešitev kakršno bo ona hotela. Beograd, 16. oktobra. (Z) Včeraj je italijanski opravnik poslov g. Summonte posetil ministra pravde gospoda Periča. Pri tej priliki se je raz-govarjal o gotovih pravnih vprašanjih ki so na dnevnem redu. HABSBURŠKI POŠTENJAKOVIČI. Bern, 16. oktobra. (Švic. brz. ag.) Nekdanjega zastopnika bivšega cesarja Karla, barona Bruna Steinerja-Mal-monta, ki je obtožen goljufije in poneverbe, in njegovo ženo Ireno roj. Chle-dowsko, ki je obdolžena soudeležbe, so francoske oblasti izročile in sta oba danes dospela v Bern, kjer bosta izročena sodišču. Današnje prireditve. V Ljubljani: Drama: »Kar hočete«. Red C. Opera: »Aida«. Red D. Kino Matica: »Zablode strasti«. Kino Ideal: »LIsette Fleuron«. Kino Tivoli: »Jezdec brez glave«. —» IV. del. Kino Ljubi], dvor: »Don Juan de Mv rana«. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rimski cesti in Leustek pri Zmajskem mostu. Javno pismo. Spoštovani gospod urednik! _ Prosim Vas, da ml odstopite neko-EEb prostora v Vašem cenjenem listu, žai kar se Vam že v naprej prisrčno zahvaljujem. O priliki nesporazuma, ki je nastal med oblastnim odborom Orjune in ju-Koslovensldmi dobrovoljci sem bil na-prošen za posredovanje pri oblastnem odboru v svrho poravnave spora, ki ga je izzvala Orjuna s svojim nerazumljivim in neverjetnim postopanjem na-pram onim, katerim dolguje narod neizrekljivo priznanje in zahvalo, na-pram onim, ki so dali svojo kri in svoje življenje za svobodo domovine. Dotični gospodje so se obrnili name v mnenju, da sem član Oblastnega odbora Orjune ter da na ta način odgovarjam za to nečuveno in nepatrijotič-io držanje Orjune. Jaz sem dotičnim gospodom izjavil, da nisem izstopil samo iz odbora Orjune, marveč iz celega pokreta, ter da sem prekinil vse vezi s to organizacijo. Vsekakor pa me je to nelepo in nekorektno postopanje Orjune v duši zabo-!eko. Postopanje tiste Orjune, katera sem jaz s svojimi tovariši ustanovil v Sloveniji in za katero sem deloval celi dve leti! Da se moje osebe ne bi dolžilo odgovornosti za delovanje Orjune v Sloveniji, smatram za svojo dolžnost, odklanjati vsako odgovornost za delovanje Orjune od druge polovice meseca junija t. J., hkrati pa izjavljam javno, da nisem izstopil iz Orjune radi kakih osebnih razlogov ali užaljenosti. Na prošnjo nekaterih članov in samega predsednika direktorija dr. Mirka Ko-rolije sem pričakoval kongres Orjunei, ki se je imel vršiti 15. septembra. Uvi-devajoič, da se je kongres že dvakrat preložil, nisem mogel več dalje čakati in sem poslal 11. oktobra t 1. g. inž. Ferdinandu Kranjcu pismo sledeče vsebine: »Spoštovani gospod! cijonalistov r celi državi, zlasti v Sloveniji, sem se prepričal, da je ves pokret prišel v zagato, iz katere se bo težko našlo pravilnega izhoda. V nacijonalističnem pokretu,, v katerem sem deloval iskreno in oduševljeno vse do pred par mesecev, so se pojavili ljudje, ki niso razumeli njegovega pravega programa, duha in nalog. Kakor Vam je znano, sem se trudil, da se razmere interno razčistijo in uredijo. Pri tem poslu sem imel dovolj sotrudnikov in pristašev, ali stvari so se razvile tako daleč, da se ni moglo ničesar več popraviti. Z nekaterimi prijatelji sem se uve-rili, da je večina ljudi, ki so se vtihotapili v Orjimo bogve iz kakih razlogov, zavira vsako pozitivno delo onih, ki so z iskrenim oduševljenjem delovali za zmago onih načel, ki jih propo-veduje pisani program Orjune. In ne samo to: ti isti ljudje so mnoge predvojne nacijonaliste naravnost prisilili, tudi z brutalno silo, da opuste vsako delovanje, mnogim pa se je vsilil izstop iz pokreta. Videč te razmere, sem prisiljen izstopiti iz Organizacije Jugoslovenskih Nacijonaiistov, Vas pa prosim kot predsednika Oblastnega odbora Orjune, da to mojo izjavo sporočite vsem mojim tovarišem v odboru, istočasno pa tudi direktoriju v Splitu. Obenem smatram za svojo dolžnost, izjaviti, da ostanem nadalje zvest idealom, ki jih prepoveduje pisani program Orjune. Za zmago teh idealov bom delal in se boril za drugem mestu, pri tem pa se bom posluževal sredstev, taktike in metod,, ki odgovarjajo moji naravi in mojemu prepričanju.« Gospod urednik, sprejmite tudi ob tej priliki izraz mojega posebnega spoštovanja. V Ljubliani, dne 14. oktobra 1923. Preiskujoč delo, sredstva^ taktiko in metode organizacije Jugoslovenskih Na- I Ljubo D. Jurkovič, 1. r. Akcijski odbor NRS in „Orjuna“ Po znanih celjskih dogodkih' se je doznalo, da se je ventiliralo vprašanje o razpustu »Orjune«. V seji Akcijskega odbora NRS z dne 3. februarja t. L, kateri je prisostvoval tudi dr. Lukan, je pokrenil dr. Ažman razgovor na to zadevo. Odstavek do-tičnega zapisnika slove doslovno: »Vrši se nadalje dolga debata o stališču napram »Orjuni«. Ugotovi se končno, da predstavlja »Orjuna« med nami čisto tiadjomalno organizacijo, katere dl j je ustvariti svoh bodno in srečno domovino. Bori se proti vsem, kar je anadjonalnoj, kar ruši državo, in zlasti tudi proti vsej korupciji. Zaključi se soglasno, zavzeti stališče proti razpustitvi »Orjune». V izvedbo tega sklepa je pooblaščenec Akcijskega odbora Interveniral pri ministru in pokrajinskem namestniku Hribarju, da prepreči prenagljene korake. Hkratu je oddal minister dri Niko Zupanič šifrirano brzojavko v tem smislu na g. ministrskega predsednika Pašiča. Par dni nato je dr. Ažman osebno v Beogradu interveniral v Isti smeti. Obenem je Akcijski odbor po dir. Ažmanu dal v tem smislu navodila »Jutranjim Novostim«. Ko se je mesec dni kasneje zopet doznalo o nameravanih korakih proti »Orjuni«, se je zopet dr. Ažman po naročilu Akcijskega odbora v Beogradu zavzel zanjo. In tako je bilo vselej, kadarkoli je Akdjski odbor sploh bil po-vprašan ali poslušan v tej zadevi. To vse je mnogim Orjunašem, zlasti tudi g. inž. Kranjcu, dobro znano. Zakaj se skuša temu nasproti vzdrževati neresnične trditve, je stvar zlobnih mistifikatorjev in njih temnih nagibov. Da pa noben veliki župan, in najsi pripada tej ali oni politični stranki, kot poklicani varuh ustavnih svobodščin vseh državljanov in kot skrbnik javnega redai ne more in ne sme mirnoi gledati napadov na osebno svobodo in kaljenja miru, pa naj prihajajo ti od .pripadnikov katerekoli stranke in katerekoli organizacije, to mora uvideti vsak, ki ima smisel za življenje v pravni državi. Tu mora veliki župan brezobzirno vršiti svojo dolžnost in čuvati zakon. Da se pa za to napada osebo vršilca te težke dolžnosti, je doslej brez primere. Seja ljubljanskega občinskega sveta. Ljubljana, dne 16. oktobra. Zupan dr. Perič otvori sejo, konstatira sklepčnost in imenuje overovatelja prejšnje seje. Po pojasnilu, da so se pri zadnji seji Imenovali nekateri gospodje pomotoma v stanovanjsko razsodišče in kar se bo kasneje popravilo je vprašal dr. Ravnihar g. župana, kako so se razdelile vstopnice za galerijo, tratere sl je razdelilo poljubno načelstvo večine in so bile !e tem na razpolago. Dobiti bi pa morali vstopnice vsi klubi razmcrno po številu članov. Gospod župan je odgovoril, da je razdelil 70 vstopnic med 3 klube, ostale vstopnice so bile pri njemu in se ni nihče za nje oglasil Občinski svetnik g. Rupnik je prebral po sprejemu nujnost predlog glede stanovanjskih bišlc. Pokojninskega zavoda za nameščence V Ljubljani, ki bodo imele 14 družinskih stanovanj. — Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani js sezidal za svoje urad-nlštvo, ki stanuje sedaj v Ljubljani, 5 hi-llc, ki bodo po najnovejšem načrtu vsebovale 14 družinskih stanovanj in za Katere je Izdala Gradbena direkcija dograditveno dovoljenje z Izrečno pripombo, da se pa ne bo dovolilo vporabm dovoljenje, ker sioje hilice na ljubljanskem polju v okolišu požarnega rajona vojaških smodnišnlc, katerega je vojaška obla:. na prošnjo Pokpjnin-skega zavoda za na neščence v Ljubljani ga zmanjšanje istega, mesto znižaia celo rvlSala in sicer ou /50 na 1000 metrov. Vse prošnje za vpnrabno dovoljenje omenjenih hišic od strani Pokojninskega zavoda so ostale do sedaj ali brezuspešne ali nerešene. Medtem je pa dobila državna uprava južne železnice v Ljubljani vporab-no dovoljenje za svoie uradniško poslopje, ki stoji istotako ■' omenjenem požarnem rajonu s 1. oktobrom 1923 in so se stranke že vselile. Navzlic dejstvu, da stoje omenjene hišice izven območja mestne občine, bi vselitveno dovoljenje razbremenilo občutno stanovanjsko bedo v Ljubljani in si mora mestna občina šteti v dolžnost takoj pomagati. Zato predlagam: 1. Mestna občina ljubljanska naj nemudoma z vso svojo avtoriteto intervenira m zahteva pri vseh merodajnih oblastvih vporabno dovoljenje za zgoraj omenjene zgradbe, kot se je to Južni železnici že dovolilo. 2. Pospeši in oživi takoj akcijo za odpravo smodnišnice na ljubljanskem polju, ki ogrožajo imetje in življenje ljubljanskega prebivalstva in znatno omejujejo raširjavo mesta ljubljanskega v tej smeri, ki je radi ugodnih tal za zidavo hiš najcenejši in najprikladnejšf. Dolgovi mestne občine. Občinski svet. g. Ravnihar je vprašal g. župana, da pojasni nesoglasje, ki je nastalo pri ugotovitvi dolga mestne občine pri mestni hranilnici. Pri tem zavodu ima mestna občina 29.195.000 D vsega dolga, zadnje pojasnilo g. župana pa izkazuje skoro za 8 mil. dinarjev menj dolga. — Dalje je prosil g. dr. Ravnihar g. župana za pojasnilo glede razpisa 2 mestnih učiteljic za gospodinjsko šolo na Liceju, ker pomeni to Izdatno obremenitev proračuna za tekoče leto. Gospod župan je odgovoril Jtlede dolga mestne občine pri Mestni hranilnici, da te-meW njegovo poročilo, ki ga je podal na zadnji seji, na zapiskh mestne občine, ki se popolnoma vjemajo z zapiski Mestne hranilnice. — Glede nastavitve 2 učiteljic pa pove, da se namarava res nastaviti 2 učiteljici, ki pa jih bo plačala država, ah pa jima bo vsaj dala za prvo leto celoletni dopust, tako da ne bosta obremenili mestne občine. Glede posojil mestne občine je vprašal g. župana občinski svetnik Tavčar, ka-]r -----^ ie dvignila mestna občina dne 31. Julija v Mestni hranflnfoi 60CM30Q D in to brez odobritve hranilničnega sosveta in brez sklepa občinskega sveta. Dalje zakaj mestna občina točno ne izposluje obveznosti, Id jih Je prevzela z najetjem posojil in ne plačuje amunitet in če so še kakšni drugi denarni zavodi kjer je mestna občina na zaostanku anuitet in tretjič zakaj je mestna občna prekoračila od občinskega sveta dovoljena posojila in sicer v skupnem presežku za 158.532 Din. Župan naj pojasni, če so upravičeni ti presežki in zakaj se za te presežke posojil ni zahtevalo odobritve od obč. sveta. G. župan je odgovoril, da bo odgovoril na ta vprašanja koncem seje. Poravnava. Obč. svetnik Turk je izjavil, da je zadeva iz zadnje občinske seje med njim in g. županom glede njegovega medklica o častni besedi poravnana. Na vprašanje nekaterih svetnikov glede pojasnila o poravnavi, je izjavil g. župan: »To je najina zadeva!« Zadeva o prizivih Frana Krapeža proti plačilnim nalogom radi pobiranja davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn preide na predlog podžup. dr. Stanovnika, ker je osebnega značaja, v tajno sejo. Revni otroci, nedoletni, so dobivali do sedaj stalne podpore do 14. leta. Na predlog poročevalca soc. poltičnega odseka, g. C el e š n i k a, je bil sprejet sklep, da dobivajo ti revni otroci z ozirom na današnje težke razmere redne podpore, če gredo v uk ali v šolo, do konca učne ali vajenške dobe. Južni železničarji. Na predlog istega poročevalca je bil sprejet tudi sklep glede službenega razmerja uslužbencev južne železnice povodom podržavljenja, da obdrže ti uslužbenci vse pridobljene pravice tudi povodom podržavljenja, sedež ravnateljstva ostane v Ljubljani in ostanejo vse pravice, ki jih imajo železničarji iz pragmatike, pogodb ali naredb nedotaknjene. Pravilnik soc. pol. uprave mestne občine, ki obsega »Splošni del«, dalje »Naloge ubožnega oddelka«, »Naloge mladinskega oddelka«, stanovanjskega oddelka, delavskega odelka in pa pravovarstvenega In posredovalnega oddelka, je bil na predlog obč. svet. Tavčarja, da se glasuje en bloc, soglasno sprejet. Obrtno-nadaljevalua šola. Poročevalec fin. odseka dr. L e m e ž je poročal nato o tem vprašanju, pri čemer je ugotavljal, da je to pereče vprašanje odvisno samo od vprašanja denarnih sredstev. Država je preje prispevala dve tretjini stroškov, kar pa je sedaj odrekla in občina sama nikakor ne zmore sama teh stroškov. Vršile so se tozadevno že razne ankete merodajnih in udeleženih krogov in se je končno sklenilo, da se v svrho omo-gočenja teh res potrebnih šol pelje g. župan v Beograd, kjer naj stopi v dogovoi z vlado, z vsemi merodajnimi ministrstvi in odločujočimi krogi in izposluje primerno zvišanje prispevkov za to šolo. Nakup senožeti. Mestna občina ima v Podpeči travnik, takozvano Jezuitarco, ki meri 175.000 kvadratnih metrov- katerega pa mora oddajati radi oddaljenosti v najem. Zato predlaga, da pridobi občina travnik g. Marčana ob Cesti dveh cesarjev v izmeri 40.000 kvadratnih metrov. Za nakup tega travnika pa se odproda primeren del Jezuitarce. Obč. svet. Orehek je predlagal, naj se ne daje več mestnih travnikov v najem in potem ne bo treba kupovati. Ta predlog je bil sprejet. Ubožnl zaklad. Na predlog mestnega knjigovodstva se realizirajo hranilne vloge, kazenske globe, in naj se porabi ta denar za ubožni zaklad. Bolniška blagajna mestnih uslužbencev je prosila za zvišanje prispevkov. S tem zvišanjem, ki bi znašalo polletno 37.866 Din in bi prišlo v celokupni proračun 120.692 Din. Sklenilo se je, da se pridruži temu sklepu in prispeva ta znesek v smislu pravil blagajne. Stavbni odsek. Na predlog obč. svet. Zajca so bila sprejeta sledeča poročila stavbnega urada: Kanalizacija Marmontove, Beethovnove, Kopališke in Zeljarske ulice in Lepega pota, dalje se izpopolnijo nekatere hišne kanalizacije, definitivno se uredi Martinova cesta in tlakovanje podvoza na tej cesti. Zviša se cena malemu tlaku in se popravi hodnik ob učiteljišču na Resljevi cesti. Zavrne se priziv tvrdke Aloma & Comp proti odloku mest. mag. v zadevi reklamnih kioskov in odkloni prošnja za 2 kioska pred Narodnim domom. Preureditev bivšega Radeckijevega spomenika v »Spomenik za svobodo padlih žrtev« se odloži, dokler se ne dobi potrebnih sredstev, ki so proračunani na 44.200 Din. Sprejet je bil samostalni predlog obč. svet. Moškerca glede raznih nedostatkov v Kolizejskem poslopju. Sprejet je bil tudi predlog stavb, urada glede dodatnega kredita za zgradbo II. mestne stanovanjske hiše na Prulah. Šolski odsek. Poročevalec obč. svet. J e g 1 j č glede uredbe pletarskega pouka na VI. mestni deški ljudski šoli ter odmernili_ zavetiščih. V to svrho bi se dala preurediti parcela ob Gradaščici, ki bi se prepustila mestn. šolskemu svetu po potrebi. »Elektra« d. d. Je prosila za dovolitev dobave električnega toka iz družbie elektranie na Fužinah ljubljanskim odjemalcem. Ta prošnja je bila na predlog poročevalca obe. svet. Orehka začasno odložena iz dnevnega reda, ker so potrebna še podrobnejša pojasnila. Razširjene vodovoda. Na predlog Istega poročevalca se je dovolilo razširjenje vodovodnega omrežja in sicer Josipu Ložarju in Francetu Trpinu v toliko, da skopljeta in zasujeta na lastne stroške jarke za cevi, Josipu Sturmu, da nosi kopanje in zasipanje jarka sam in plača navrtalno takso in pod istimi pogoji na lastnem svetu, prov. na mestne stroške Novaku in Zalokarju za Bežigradom. Zavrnila pa se je prošnja občine Moste za popust navrtalne takse za novo vodovodno zvezo, ker se ta taksa tudi v Ljubljani nikomur ne spregleda. Plinarna. Cena Plina iz mestne plinarne za pogon raznih motorjev se zniža nä 2 Din za kub. m. — Glede amortizacije in obresto-vanja posojila za preuredbo mestne plinarne prevzame občina vso garancijo. Mestna aprovlzacija. Izvršujoč sklep občinskega sveta z dne 2. avg. predlaga mestni magistrat obračun za vso poslovno dobo mestne aprovizacije in sicer: Račun zgube in dobička od 1. 8. 1914 pa do 31. marca 1921 in bilanco z dne 31. 3. 1921 izkazuje dobitkov 1,430.908 Din in zgub 336.227 Din 50 p, torej 1,084.680 Din 85 p prebitkov. Od 1. 4. 1921 pa do 31. 8. 1923 in k temu pripadajočo bilanco za dan 31. 8. 1923 dobička 241.653 Din 89 p in izgube 491.361 Din 33 p, torej izgube 249.707 Din 46 p. Izguba je nastala pri kupčiji z moko, krompirjem in jajci. Račun izgube in dobička izkazuje torej za celo poslovno dobo od 1. 8. 1914 do 31. 3. 1923 skupnega dobička 1,255.602 Din 99 p in izgube 420.629 Din 58 p, torej skupnega prebitka 834.973 Din 41 p. Izkazani čisti dobiček v dobi od 1. 8. 1914 do 31. 3. 1921 v znesku 1,084.680 Din 85 p prištevši porabljeno reservo v znesku 125.000 Din, torej skupaj 1,209.680 Din 85 p je mestna občina porabila za kritje primanjkljaja pri mestnem zakladu 1,153.096 Din 26 p za podpore revnim 37.500 Din. Za koroške begunce 2500 Din an za nagrade in doklade 3776 Din 25 p, torej skupaj 1,196.872 Din 51 p. Ostanek v znesku 12.808 Din 34 p pa se je prenesel na nov račun. Iz bilance za dan 31. 8. 1923 je razvidno, da si je mestna blagajna izposodila pri aprovizaciji znesek 1,724.383 Din. — To poročilo je Mio na predlog poročevalca Ant. K e r č a sprejeto. Dohodarstvo. Poročevalec ob. svet. Miha M o š k e r c je podal obračun mestnega dohodarstvene-ga urada za 1. 1922/23, ki izkazuje brutto dohodkov 10,510.768 Din 95 p. Od tega zneska odpade na drž. trošarino 2,106.712 Din 9 p in na povračila izvoza alkohola 36.819 Din 64 p, tako da izkazujejo mestne naklade, brutto 8,367.236 Din 22 p. Upravni stroški znašajo 2,312.341 Din 28 p, tako, da znaša čisti dohodek oddan mestni blagajni iz tega naslova 6,054.895 Din 94 p. — Na predlog istega poročevalca so bile določene tudi nove pristojbine za tehtanje blaga na mestnih tehtnicah, ki veljajo od 1. nov. dalje kakor sledi: Za drobnico t. j. prašiči teleta, ovce, jagnjeta itd. od glave 2 Din preje 1 Din, za konje in govedo 5 Din preje 2 Din, za vozove do 500 kg brutto teže 3 Din preje 1 Din 50 p, do 1000 kg teže 5 Din preje 2 Din in za nad 1000 kg teže 8 Din preje 3 Din, dalje za vsak prazen voz 3 Din preje 1 Din, za prazen avtomobil 5 Din in za naložen avtomobil 15 Din. Tehtanje praznega voza ali avtomobila, ki se je že tehtal v naloženem stanju, da se dožene teža naloženega blaga, je pristojbine prosto. Obč. svet. T u r k se ni strinjal s tem povišanjem, ker pridejo pri tem povišku največ v poštev nižji sloji, delavci in uradniki. Večina pa je sprejela Moškercev predlog. Davki na okna. Na dnevnem redu javne seje je bil končno še samostalni predlog obč. svetnika T o k a n a glede olajšave in pospešitve stanovanjsko-gradbene akcije. Po njegovem predlogu naj bi se ustanovil stalen stanovanjski fond, ki naj se tvori iz nove občinske davščine na okna in balkonska steklena vrata in ki naj znaša na okno na cesto 200 Din, za okna na dvorišča in odprte prostore pa po 150 Din za okno letno. Z okni zagrajeni mostovži se ne obdačijo. Obdačijo se po tem predpisu tudi vsa okna hotelskih in gostilniških sob, ki se oddajajo tujcem. V svrho določitve te davščine bo določena posebna komisija, ki bo ugotovila, katera okna in po koliko se obdačijo. — Dalje se obdači v isti namen vse reklamne lepake, naznanila trgovskega značaja glede nakupa in prodaje, tiskani in pisani lepaki za koncerte in vsakovrstne predstave, cirkus, kino, razen ljudskih veselic in sicer po 5 par za vsak eksemplar. V to svrho izda magistrat posebne občinske kolke. Kdor se ne bi držal tega predpisa, bo primerno kaznovan. Zupan je odredil, da se odkaže ta predlog odseku. Razna vprašanja in odgovori. Obč. svet. dr. L e m e ž je vprašal g. župana, zakaj se ni ob priliki ureditve plač nameščencev Mestne hranilnice primerno uredila tudi plača hišniku Južini.. Nato je dal g. župan pojasnio obč. svet. Tavčarju na njegovo vprašanje glede dolga mestne občine pri Mestni hranilnici. G. župan je izjavil, da se je prekoračil kredit sporazumno z vlado in da more občina v gotovih slučajih Izrabiti vis major po svoji volji. Ker je bilo pri hranilnici kredita še dovolj, ni bilo treba posebnega sklepa občinskega sveta za v celoti že dovoljene kredite. Anuitete pa občina plačuje. Obč. svet. Tavčar se s tem odgovorom ni zadovoljil in je vztrajal na stališču, da se kredit, ki je določen za gotovo stvar, ne sme porabiti za drugo, najmanj pa za plače uslužbencem. Porabiti se sme samo tista vsota, ki jo dovol občinski svet in prenašanje kreditov ni v redu. Obč. svet. dr. Stanovnik je odgovarjal, da tovariš Tavčar ne pozna poslovanja blagajne. Gotova »vis major« so se izvršile samo z dovoljenjem vlade in se v resnici ni napravilo na konto plač uradnikom in uslužbencem niti vinarja dolga. Tekoči denar se sme porabljati za tekoče stroške in se bo tako vprašanje reševalo takrat, ko se bo reševal račun. Ugotavlja pa, da se bodo plačevali uslužbenci vedno z rednimi dohodki. Pri blagajniškem poslovanju ni potreba, da bi hranil blagajnik denar iz enega ali drugega vira v posebnih »škrnicljih«. G. T a v č a r je nadaljeval, da ga g. podžupan s svojo teorijo o »škrnicljih« ne bo ugnal in prepričal, da se krediti niso prekoračili. Kredit se sme_ prekoračiti le z dovoljenjem obč. sveta in se mora porabiti samo za to, za kar je določen. — Na ta njegov poziv se je ugotavljalo, da je plačala blagajna talerat za stroške hiše za Bežigradom 500.000 Din in sicer na račun tega kredita pri Mestni hranilnici. Ta denar bi bil lahko za plače prvega. Ker pa se je dalo to za hiše, se je porabil dvig pri Mestni hranilnici za plače, ker je bil prvotni denar žfc med tem drugje založen. Dr. Ravnihar: To je lepa primera, faktično pa ni bilo tako! Obč. svet. Rupnik je predložil sledeči predlog: Da se razbremeni zelen jadni trg na Vodnikovem trgu in da »e nudi prebival- stvu Vedmatskega okraja radi vetike oddaljenosti ugodnejši prostor za nakup zelenjave, predlagam: Ustanovi naj se zelenjadni trg za prebivalce Vodmatskega okraja na praznem prostoru na vogalu Martinove ceste in Prisojne ulice, ter se naj v ta namen pritegne tudi del vrta, ki meji na ta prazen prostor in ki je mestna last. Obč. svet. S r e b o t je predlagal, da se uredi zadeva z najemale! občinskega sveta za Bežigradom, ki so sedaj oškodovani, ker so imeli ta svet že obdelan. Dalje naj se zadostno razsvetli cesta za deželno bolnišnico, lii je temna in nevarna. Obč. svet. Rupnik je naglašal, da je Mio sklenjeno, da se zgrade mestne stanovanjske hiše za mestne uslužbence in delavce. Do danes pa občinski svet ni dobil še nobenega obvestila, kdo je dobil ta stanovanja. Stanovanja so se oddajala tudi takim, ki niso na magistratu, privoščim jim ga, toda v redu to ni. Med tem ko se dajejo stanovanja drugim, se je vselil mestni uslužbenec Rebolj s številno družino v ječo nasproti Pirhovega stanovanja. Akcijskega odbora, M je privatna institucija kot obč. svetnik še ne odobravam. Klici: Neumestne zafrkacije! Župan je pojasnil, da ima akcijski odbor nalogo, da pretresa gotove stvari, ki se predajo nato odsekom Oddaja stanovanj pa je moja in gospodarskega odseka. Obč. svet. Likozar: Prosil sem za stanovanje na Prulah in utemeljil komisiji nujno potrebo. Zvedo! pa sem kasneje tole: Ti ne boš dobil stanovanja, ker si interpe-liral zaradi voženj z mestnim avto Obč. svet. Jože Pirc je poudarjal, da je obstojala ta stanovanjska komisija iz 4 elanov. Ogledali so si stanovanja prosilcev in bi gotovo radi vsem ustregli. Izbrali pa so si smernice, da so bile zidane te hiše z davki vseh prebivalcev in naj bodo odprte po potrebi magistratnim, deželnim ali državnim uslužbencem. Dajali pa so prednost vedno mag. uslužbencem. Nismo se dali voditi od nobenih pol. momentov in je tretjina stanovalcev pristašev nasprotnih strank. Obč. svet. C e 1 e š n i k, da naj se priključi seznamu, ki ga je zahteval svet Rupnik še seznam, kako so se oddala stanovanja hiše Mestne hranilnice. Če hoče občina ustreči vsem brezstanovalcem, se mora občina zadolžiti. Končno je predlagal ob. svet. Moser, da bi smeli prodajalci pripeljati svoje pri-; delke do 8. ure s konji na trg, kar M jim, silno olajšalo delo. Župan je odstopi to predlog gremiju in zaključil javno sejo. Tajna seja. Po odobritvi zapisnika zadnje seje se je razpravljalo o sledečih prošnjah: Lic supl. Čebokliju se podaljša bolniški do. pust za I. polletje, ravno tako se podaljš: dopust za I. polletje lic. suplentinji Milici Ilešič, lic. prof. dr. Škerlju se podaljša studijski dopust za dobo I. polleta 1923-24. — Trajno se vpokoji ravnatelj me. stne klavnice Pavel Skale in se mu izreče tem potom zahvala za njegovo dolgoletno vestno delovanje. Dalje se vpokojita lic. profesorici Marija Wessnerjeva is S i č e v a, Mestnemu stavbnemu nadoficl-jalu Rudolfu R u s čj a n u se šteje za pokojnino doba od 1. januarja 1912 dalje, Marija Dobovišek se imenuje za oficijantinjo Veri Vi čiče vi se šteje službena doba od 1. januarja do 31. decembra 1918 dvojno. V kategorijo nižjega tehniškega osobja se stalno namesti Franc Miljavec kot stavbni nadoficijal v VIII. čin. razr. se imenuje s 1. novembrom Ferdinand Acceto, Stalno se namesti kot sedlar pri pogrebnem zavodu Peter Aleš. Mag. slugi Ant. Percu se pregleda disciplinarna kazen. Odo-bruje se vzame na znanje izstop oficijanti-nje Albine Hafner, kot mestni uradnik X. razr. pa se namesti inž. Ciril Jeglič z vštetjem službene dobe od 1. septembra 1922 in se dodeli gospodarskemu uradu. Personalni pravni odsek je predlagal glede napredovanja oficijantov in oficijan-tinj v uradniški stalež 3. kategorije in sicer 1. kateg. nameščenci s srednjo šolo vštev-ši učiteljišče, v 2. kateg. nastavljene! z nižjo gimnazijo, viš. licejem ali trgovsko šok) in se uvrste v urad. kat. C uvrstitev s 1. nov. 1923 in 3. kategorija z vso drugo šolsko izobrazbo, ti pa pridejo v poseben stalež. Organizacija NRS. — Zbor NRS v Ptuju. V soboto, dne 13. t. m. ob 8. url zvečer se ]e vršil v gostilniških prostorih Društvenega doma sestanek krajevne organizacije Narodne-radi-kalne stranke v Ptuju. Konštatirati moramo razveseljivo dejstvo, da so se udeležili sestanka ljudje, ki jih preje še nismo videli v naših vrstah, kar naj bo jasen dokaz o uspešnem in naglem razvoju radikalne stranke v Ptuju. Na sestanku se je izvolil soglasno novi odbor, kateremu načeluje g. Vučak. Iz prosvetnega življenja. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 8. uri zvečer. Sreda 17. oktobra: Kar hočete. Red C, Četrtek 18. oktobra: Azazel. Red B. Petek 19. oktobra: Judit Red D. Sobota 20. oktobra: Smrt majke Jugovičev. Red E. Opera. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sreda 17. oktobra: Aida. Red D. Četrtek 18. oktobra: Nikola Šubic Zrinjski. Red E. Petek 10. oktobra: Novela od Stanca. Zapečatene!. Red A. Sobota 20. oktobra: Evgenij Onjegln. Red C. — Klavirski koncert Ivana Noöa. V pondeljek, dne 22. t m. nastopi prvokrat v samostojnem koncertu g. Ivan Noč, bivši gojenec konservatorija »Glasbene Matice«, ki je pravkar absolviral svoje klavirske študije pri prof. Angelo Kessissoglu, zna* menitem pianističnem profesorju na Dunaju. Gospod Noč je končal mojstrsko klavirsko šolo z izvrstnim uspehom in je končen? šolskega leta igral Lisztov Es-dur koncert ob splošnem priznanju. Po ljubljanskem kon-certu bode priredil več koncertov po drugih mestih Jugoslavije. ObČnstvo vabimo na ta koncert ter želimo, da z obilnim po-setom izreče priznanje mlademu in nadebudnemu klavirskemu virtuozu, ki se odlikuje s prav posebno klavirsko tehniko. — Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni, Dnevne *- Vsem organizGciium, članom in somišljenikom NRS! Vsi doptsS, vprašanja in sploh vse zadeve stranke naj se do nadaljnega naslavjajo izključno na uredništvo »Jutranjih Novosti«, Ljub-liana, Wolfova ul. 1., I. nad. — Minister za socijalno politiko g. dr. Dušan P e 1 e š je odpotoval z včerajšnjim Popoldanskim brzovlakom v Beograd. — Minister socijalne politike gosp. dr. Dušan P e 1 e š je povodom svojega bivanja v Ljubljani obiskal v pondeljek Žitni zavod. Izrazil je željo, prepričati se osebno o upravičenosti nekih pritožb radi vladine prehranjevalne akcije. Pregledal je obračune o nabavljenem blagu ter si dal Pojasniti posameznosti tako glede cene, količine blaga itd. Na podlagi predloženega obračuna in danih pojasnil je izrazil svojo popolno zadovoljnost o poslovanju Žitnega zavoda kot poverjenika za prehrano in dal pooblastilo, da se o tem obvesti tudi javnost z izrečnim pristavkom, da se je prepričal o popolni pravilnosti poslovanja Žitnega zavoda ter da nima niti najmanjšega povoda očitati kaj, kar bi ne bilo v soglasju s pogodbo, ki obstoja med ministrstvom socijalne politike in Žitnim zavodom. Po izvršenem pregledu poslovanja se je g. minister dalje časa razgo-varjal z voditeljema zavoda o načinu nadaljne akcije v svrho prehrane pasivnih krajev ter izrazil željo, da se mu o stvari stavijo konkretni predlogi in napravi podroben elaborat. — Gospod minister Peieš za socijalno Politiko je sprejemal včeraj stranke v vladni palači od 10. ure dopoldan nepretrgoma do treh popoldan. Na poziv v listih se mu Je odzvala velika množica vseh slojev in z velikim zadovoljstvom so prišleci komentirali dejstvo, da ni bilo treba ne vizitk, ne priporočila; vsakdo, kdor je le hotel, je imel prost dostop do g. ministra, da mu razodene svoje želje. Gospod minister si je že-l}e vsakega prišleca točno zabeležil, in koder je le mogel, obljubii, da se zavzame za »tvar. — Naistarejšl oficir v naši državi. V Beogradu živi v pokoju general g. Stevan B. Pantelič, najstarejši oficir v naši državi Vojno akademijo je izvršil 1. 1861. Ko le izvršil vojno akademijo, je odšel na Dunaj in tam kot vojni štipendist tri leta študiral kemijo in fiziko. Nato je postal profesor na beograjski vojni akademiji. Za 5asa srbsko-turške vojske je bil prt vrhovni komandi in 10 let je bil adjutant kralja Milana. Svoje doživljaje še danes rad pripoveduje in je še popolnoma čil in zdrav. — Izstop iz državne službe. Iz državne službe je izstopil g. dr. Vekoslav Vor-SIč pri upravnem sodišču v Celju. — Proslava prestolonaslednikovega rojstva. Osnovna šola »Mladika« priredi v proslavo prestolonaslednikovega rojstva in krsta v prid »Dečjemu domu« v pondeljek dne 22. t. m. ob 15. uri v dramskem gledališču M. Grošljeve izvirno pravljično igro s petjem in godbo »Povodni mož«. Starši, znanci in prijatelji zavoda so iskreno vabljeni. — Sežiganje raztrganih bankovcev. Na dvorišču finančnega ministrstva v Beogradu sežigajo v posebnih pečeh pod kontrolo posebne komisije raztrgane, nerablji-ve bankovce po 1 Din. V petek in soboto sežgali 2 milijona raztrganih novčanic. S>kupno bodo sežgali teh novčanic 15 mili-ivf0«n Za n^mi Ptid®*0 na vrsto novčanice po oo par, za temi pa banKovci po 10 Din. Novčanice po deset dinarjev se normalno jemljejo iz prometa. Od skupne vsote 504 mlijonov dinarjev teh novčanic je bilo doslej vzetih iz prometa za 546 milijonov dinarjev, tako da jih kroži še za 158 milijonov. Bankovce zamenjavajo podružnice Narodne banke in vsi finančni, oziroma davčni uradi. Občinstvo se pri tej priliki ojjozarja, naj j,e prodaja novčanic po 10 dinarjev ceneje, ker jih more zamenjati pri finančnih oblastvih. — Nova železniška proga. V ministrstvu za promet se pripravlja nov načrt za zgraditev nove železniške proge Virovitica—Varaždin. Z gradbenimi deli na tej Progi se bo začelo takoj, ko bo narodna skupščina odobrila ministrstvu za promet nov proračun. Na ta način dobi Slovenija direktno zvezo z Virovitico. — Konferenca stanovanjskih najemnikov v Ljubljani. Dne 14. t. m. se je vršila v Ljubljani konferenca vseh društev stanovanjskih najemnikov cele države ter je soglasno sprejela sledeče sklepe: Konferenca ugotavlja, da se stanovanjska beda v štirih letih ni omilila, nasprotno se je vsied neorijentiranih odlokov, naredb in pravilnikov le poostrila: zato zahteva: 1. Da v Poštev prihajajoče oblasti pritegnejo k izdelavi zakonov in pravilnikov organizacije Najemnikov. 2. Da se zakon o zaščiti na-l^Nmikov in podnajemnikov podaljša preko .'Jan. 1925 in sicer v naslednji obliki: a) biSta najemnikov mora trajati dalje, ker er stalo 90 odstotkov najemnikov na _ ,b) uvesti se mora zopet zaščita pod-“aiemnikov, posebno onih z rodbinami, ako na drugi nacjn, vsaj z maksimiranjem Ppanajemnin. 3. Ukiniti se morajo vse do-glede kolekov in taks. 4. Čl. 9 pra-7®nlka se mora preurediti v tej smeri, da najemnika ne sme deložirati, dokler mu pristojna oblast ni dodelila drugega sta-“pvanja. 5. Zahteva, da se izvajajo pred-»fri čl. 2., 3. in 4. zakona o stanovanjih in ä: 7. m 21. pravilnika, e. Ustvari se j*npni Savez društev stanovanjskih na-Jemnlkov cele države. Savez izda cen-'TOIno glasilo vseh organizacij in se pri-5^n« sestanek Saveza vrši v Zagrebu v NTOgi polovici meseca decembra t. 1. Raz-r2slal se bo oglas vsem najemnikom, da st^S'^ajo v svoje organizacije in pri-^pPito Savezu. 7. Osnujejo se gradbene za-^ sradbo malih stanovanj v vseh Ss®! N®r se nahajajo društva stanovanj-vati J^pmikov. 8. Društva morajo zahte-brLo? Iiade In občin podporo tako glede SSfol ^ TO90iil' kaJu°r gradb®nih tek Prevoza gradbenega materi- lala. Konferenca je izvršila lepo delo. 4 ❖ f $ POZORI POZOR! KINO TIVOLI 25.-27.1. del 29.-31. II. del Fantom po romanu Gerhard Hauptmana Aud Egede Nissen, Lya de Puttl. novosti. — Poročil ss je sodnik dr. Vinko Zorc z gdč. Olgo Rudeževo, hčerko graščaka in veleposestnika ing. Antona Rudeža v Ribnici. — Smrt slovenskega vojaka v Sarajevu. V Sarajevu je obolel na trebušnem le-garju Ljubljančan Emerik Deržaj, katerega so takoj iz vojašnice prenesli v vojaško bolnico. Ko je pa pred par dnevi zopet dobil hude krčne napade, je skočil skozi okno in zadobil težke notranje poškodbe. Par ur nato je poškodbam podlegel. Zoper malomarnega bolniškega strežaia je uvedena preiskava. — Nesrečna vožnja. Pri vožnji z avtomobilom se je ponesrečil na Tržaški cesti privatni uradnik Gustav Vidos iz čabra. — Avto se je hotel umakniti neki pijani družbi katera vsied šoferjevega opomina ni hotela s ceste. Po nesreči pa je avto s prvim kolesom zavozil v obcestni jarek, nakar se je prevrnil ter pokopal podse v atvu sedeče osebe. Vidosu je avto močno poškodoval desno roko, vsied česar je moral v bolnico. Druge osebe pa so ostale nepoškodovane. — Radi prepovedanega povratka v Ljubljano je aretirala policija brezposelno natakarico Miro Mohoričevo, pristojno v Žalno, ki ima za 5 let prepovedano bivanje v Ljubljani. — Prijet vlomilec. Policija je prijela nevarnega ptička G. L., pristojnega v Radeče pri Zidanem mostu, ker je vlomil v Zg. Šiški v predsobo Ivane Hvastja, kjer je ukradel dežnik in več kosov perila. Vlomilec tatvino prizna, noče pa povedati, komu je ukradeno perilo prodal. — Ciganska nadloga. Predvčerajšnjem se je privlekla v smeri od Grosuplja cela karavana ciganov. Imeli so 8 dvovprežnih voz, natovorjenih z raznim blagom. Pri Škofeljci so to karavano ustavili in jo preiskali. Našli so pri ciganih okrog 3000 Din gotovine in med drugim več kurjih glav in vratov. Ta tolpa se je vlačila deloma skupno, deloma posamezno po deželi, kjer so cigani kradli, kar jim je prišlo pod roke. Izmed te ciganske družbe so 17 ciganov aretirali, ženske in otroke pa so poslali s celo cigansko bagažo nazaj od koder se je pripeljala. — Razne nezgode. Per Franc, delavec v tovarni Stare v Preserju, si je pri delu poškodoval levo roko. — Ravnacher Avgust, sin upokojenega kapetana, stanujoč na Poljanski cesti, si je pri padcu zlomil levo roko. — Šubic Janez, delavec v tovarni Gale v Bistrici, si je pri delu poškodoval desno oko. — Mravlje Vinko iz Dobrove je pri nabiranju želoda padel s hrasta, pri čemur je zadobil večje notranje poškodbe. Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnici. — Razne tavine v Ljubljani. V elektro-montarni Stegu v Vodmatu je bilo ukradeno več bakrene žice, v vrednosti do 200 Din. — Trg. pom. Francetu Pavli je bil ukraden iz stanovanja v Vodmatu kovčeg, v katerem je bilo nekaj perila in obleke, vredno 1800 Din. — Ivanki Trček Iz Most je bil ukraden v Mladinskem domu zimski plašč, vreden 1250 Din. — Gostilničarju Francetu Fister na Zaloški cesti so bile ukradene dvoje hlače, vredne 450 Din. — Krojaču Mihaelu Kreču je bila ukradena na poti od sv. Petra nasipa do Vidovdanske ceste iz žepa črna listnica, v kateri je bilo 1150 Din. Tudi izguba ni izključena. — Poskusen samomor. Marija Avbelj, 18-letna posestnikova hči v Prevojah je pila v samomorilnem namenu lizol. K sreči so dekle pravočasno opazili in jo odpeljali takoj v ljubljansko bolnico. — Prijazen sinko. Trgovski potnik, 21-leini D. B. iz Ljubljane, je pisal svojemu očetu iz Karlovca, da bo izvršil samomor. Bržkone hoče ljubeznivi sinko napraviti samo precej brezobziren pritisk na očeta, da ga pošteno izkoristi. — Prijet roparski morilec. Dne 21. marca je vlomil pri posestniku Hribarju v Celevcu pri Šmarjeti neki neznanec. Doma je bil samo 13-letni Hribarjev rejenec Josip Peternel. Tega dečka je ropar napadel in ga umoril, nato pa je ukradel 4000 Din gotovine in neznano kam pobegnil. Orož-ništvu v Sv. Jerneju se je posrečilo, da je izsledilo tega roparja v osebi Karla Lich-teneggerja, ki je prišel iz Gradca, pristojen pa je v Radeče. Lichtenegger vlom prizna, kako pa se bo zagovarjal zaradi umora dečka, še bržkotne sam ne ve. Roparskega morilca so izročili začasno okr. sodišču v Kostanjevici. — Vlom na Bregu. Neznan tat je vlomil v hišo gostilničarja Jožefa Božiča in je ukradel nekaj obleke, perila in čevljev, v skupni vrednosti 8000 Din. — Železniška nesreča pri Velikem Beč-kereku. Dne 15. t. m. sta v bližini Vel. Beč-kereka trčila skupaj potniški in tovorni vlak. Pri tem je bilo ranjenih 15 oseb; Materijalna škoda je velika, ker je več vagonov popolnoma razbitih. — Neubogljivost se kaznuje. Avto je povozil 9-letnega sina policijskega agenta Cirila Jančarja, stanujočega na Vidovdanski cesti 1. Deček je sam kriv nesreče, ker se je kljub svarilu svojih starišev obešal na avtomobil, katerega je šofer obračal na domačem dvorišču. Dečka so težko poškodovanega pripeljali v bolnico. Menda si bo zapomnil, da kdor ne uboga, ga tepe nadloga. — Celjske novosti. Žalni dan za padlimi vojaki se bo tudi v Celju praznoval dne 19. t. m. s službo božjo. V nedeljo, dne 21. t m. pa se v prid invalidom, vdovam in sirotam priredi cvetlični dan. — Smrtna kosa. Umrla je gospa M. Reismüller, roj. Koželj iz Bukovega žlaka. Na Babnem pa je umrl posestnik Trnovšek. — Šestdesetletnico je te dni v ožjem rodbinskem krogu obhajal zaslužni narodni delavec v Celju, tovarnar g. Ivan Rebek. — Celjsko pevsko društvo je te dni zopet pričelo z rednimi pevskimi vaia-mi, katere se vršijo v mali dvorani Narod-neda doma. — Lastniki motociklov inbiciklov v mestu Celju, kateri bi se v slučaju vojne prostovoljno javili kot ordonance, se naj v dneh od 15. do 20. t. m. javijo na mestnem magistratu v sobi št. 6 med uradnimi urami od 9. do 12. ure. — Mariborske novosti. Varnostni organi so v noči od 15. na 16. t. m. are tl -rali 301etnega na Koroški cesti stanujočega dninarja -Antona Krebsa in 25!etnega Rudolfa Bohaka, ker sta v pijanosti raz-srajala in kalila nočni mir. Oba sta bila kaznovana s 14dnevnim policijskim zaporom. _ Dijak tukajšnje državne trgovske šole Martin K. iz Prekmurja je prinesel z doma revolver in je covabil svojega prijatelja Rudolfa Cajnka s seboj, da orožje preiskusita. Zaradi neprevidnega ravnanja pa se je revolver sprožil in je krogla zadela Cajnka v glavo nad levim oče- som ter mu obtičala v grlu. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so mu izvlekli kroglo. Vendar pa bo najbrže izgubil levo oko. — Policija je aretirala dva tičarja, ki sta se zabavala s tem, da sta lovila ptiče na limanice. Oba sta bila kaznovana z denarno globo. — Dne 15. t. m. je prišel 221etni, v Vrtičah pri Zgornji Sv. Kungoti stanujoči viničarski sin Anton Marhold k bližnjemu, pri posestniku Ivanu Elsniku stanujočemu pomožnemu delavcu Francu Gamserju na obisk. Ob tej priliki se je med obema vnel prepir, med katerim je Oamser udaril Marholda po desnem očesu in ga ranil. Gamserja je to tako razkačilo, da je pograbil nož in ga zasadil napadalcu v hrbet. Sedaj je priskočil 451etni Elsnik in je skušal oba nasprotnika pomiriti. Mar-hold pa se je hipoma obrnil proti njemu in mu z nožem razparal trebuh, da so se mu vsula čreva. Pozvani rešilni oddelek je obvezal Marholda in Gamserja, Blsnika pa so prepeljali v nevarnem stanju v tukajšnjo bolnišnico, kjer je bil takoj operiran. Dvomi pa se, da bi okreval. —• Dne 15. t. m. se je pred tukajšnjim okrožnim sodiščem vršila razprava proti upravniku »Tabora«, Slavku Reji, in uredniku »Tabora«, Radivoju Reharju, ker sta dne 21. aprila t. 1. opoldne zaradi pisave »Straže« proti »Orjuni« in proti obema imenovanima napadla v Jurčičevi ulici urednika »Straže«, duhovnika Januša Golca in ga oklofutala. Ker so zaslišane priče prizora izpovedale obtežilno za oba obtoženca, je bil obsojen Reja na 3 mesece ječe in na plačilo zneska 3800 Din poškodovancu, Rehar pa na 14 dni strogega zapora in na plačilo 400 Din poškodovancu. Oba sta bila tudi obsojena na piačtilo sodnih stroškov. — V delavnici državne železnice zaposleni ključavničar Konrad Klinger je dne 23. julija t. 1. u k r a-d e 1 v delavnici 21 kg kovinskih odpadkov in 6 kg medi ter ukradeno blago prodal nekemu tukajšnjemu kovaču. Klinger je bil obtožen tatvine in obsojen na pet mesecev težke ječe. — Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co., je izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah, P. n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike. — Čevlji se prodajajo dokler traja sedanja zaloga po vseh trgovinah tovaren Peter Kozina & Ko., in trgovSni g. Hinko Seljak,' Prešernova ulica, po znatno znižanih cenah. Občinstvo naj se te prilike posluži. iz draitwmaga iStfülarala. — Srbsko-hrvatski tečaj »Bratstva« se otvori v četrtek dne 18. t. m. ob pol 7. uri zvečer v šoli na Grabnu. Vsi vpisani naj se sigurno in točno udeleže. Takoj po otvoritvi se prične s poukom v I. in II. letniku. in Komurasakš. Novosti h Primorske. — Fašistovsko nasilje. Zadnje dni se je pripeljalo v Avče z avtomobilom nekaj fašistov. Šli so k vaškemu gostilničarju in ga vprašali po nekem fantu. Ker pa gostilničar za hišo dotičnega ni vedel, ker se nahaja šele par mesecev v Avčah, so ga fašisti začeli pretepati po glavi, da je krvavel na več krajih. Po storjenem dejanju so odšli. , — Edino pametno. V Dolenjem Cerovem v Brdih so tudi, kakor po drugih krajih Primorske, uvedli v prvih razredih italijanski pouk. Prišla je učiteljica trda Italijanka, ki naj bi poučevala najmlajše šolarje. Začela je s poukom, trudila se je prvi dan, trudila se je drugi dan in še par dni, toda slovenski otroci jo niso razumeli. Kaj Ji je storiti? Edino pametno, kar je mogla storiti in kar je tudi zadnje dni storila, je pač bilo to, da je pobrala svoje stvari in se po francosko poslovila pri šolarjih in pri učni oblasti. — Mladinski list »Novi Rod« prepovedan. Na Tolminskem so šolske oblasti prepovedale učiteljstvu, da ne sme več razširjati med šolsko mladino mladinski list »Novi Rod«. Učitelji so se morali s častno besedo in podpisom obvezati, da ne bodo tega lista več razširjali. Sport in furisfika. •— Nogomet v Celju. Nogometna tekma, katera se je vršila v nedeljo popoldne med SK Celje in Red-Star Celje, je izpadla za SK Celje v razmerju 5:2. Primorje : Plavači : Lahkoatleti 4 : 3 (1: o). V nedeljo se je vršila na igrišču Primorja v Ljubljani prvič prireditev enake vrste. Nasproti sta si stala dva teama, sestavljena iz raznih neverificiranih igralcev. Gledati te ljudi, ki niso imeli do sedaj še nikdar žoge pod nogami, je bilo več kot zabavno in zanimivo. Internacijonalca Perpar in Valtrič sta sprintala kar se je dalo, vendar je bila žoga hitrejša ter jima vedno prav efektno rezala cilj‘-aut. Koch je započe! v nedeljo svojo karijero na nogometnem polju z izkoriščavanjem a 11 stercev. Kot slepa kura, ki zrno najde, je prišel Zobec do prvega gola, ki ga ie dosegel za »pla-vače«. Nadvse komični figuri sta bila dolgo. kraki goalkeeper plavačev Ribaf in njegov vis-a-vis Bašin, ki je robinzoniral za stavo. Branilec Popovič je gotovo v sorodu z onim dunajskim. Sancin se je odlikoval v raziranju. Centrehalf lahkoatletov I. Kalin se je potil za vseh ostalih deset svojcev ter napravil s svojo »izkušenostjo« vtis trai-nerja. Debelak se ie pokazal kot centerfor »kontinentalne klase«. V splošnem je bila prireditev posrečena, kajti salve smeha so spremljale posamezne akcije teh nadebudnih nogometašev. v«00cija glede dobave barv, laka, sikativa, terpentina, gorske krede m slikarskih čopičev. Predmetni oglas je 1 pisarni trgovske in obrtniške zbornice V Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava kruha. Dne 31. oktobra t. .1. se bosta vršili ofertalni licitaciji pri komandah mesta v Slovenski Bistrici in Dolj-nem Dravogradu glede dobave kruha za garniziji Slovenska Bistrica in Doljni Dravograd. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani _______________________ " "T Trboveljski premog in dria ima stalno v zalogi vsako množino Družba „ILIBIJA“, Ljubljana, I Kralja Petra trg 8. Tel. št. 220, Edmond et Jules de Goncourt: Renće Mauperin, (Roman.) (Nadaljevanje.) — Moral sem vas tudi to vprašati, je dejal zdravnik. Take stvari morejo le pospešiti potek bolezni... Gospod Mauperin ga je prekinil: — Torej mislite, naj se obrnem... — Da, gospod Mauperin, mislim, da se obrnemo na specialista. To bo najbolje za vse, za vas kot zame... Vzeli bomo, mislim, gospoda Bouil-lauda. On je najbolj znamenit. — Gospoda Bouillauda, je mehanično ponovil gospod Mauperin in prikimal. A XLIII. Bilo je pet minut čez poldan. Gospod Mauperin je sedel poleg Renžejine postelje In držal svojo hčerko za obe roke. Renče je gledala na uro. Odgovorila mu je nežno s trepalnicami in v veliki tišini sobe se je čulo kot ponoči dihanje bolnice in utripanje njenega srca, ki je bilo enakomerno kot ura. Mogočno in ostro je pozvonilo. Gospodu Mauperinu se ie zazdelo, da mu je nekdo pozvoni v telesu. Stresel se je do konca prstov, kot bi ga bil kdo ubodel z iglo. Stopi je k vratom. —- Gospod, nekdo je bil, ki se je zmotil, je dejal sluga. — Vroče je, je rekel gospod Mauperin svoji hčerki in spet sedel. BI je ves bled. Cez pet minut je služabnik potrkal. Zdravnik je čakal v salonu. — A, je vzkliknil gospod Mauperin. — Idi torej, mu je dejala hčerka; toda poklicala ga je nazaj: — Papa! Vrni se je. — Ali me bo preiskal? je vprašala malo prestrašeno. — Toda.., ne vem.,, mislim, da ne... morda mu ne bo treba, je dejal gospod Mauperin in lovil kljuko vrat. Gospod Mauperin je šel po zdravnika in ga pustil pri hčerki. Čakal je v salonu. Hodil je, potem je pa sedel. Brez misli je zrl v tla na cvetko v preprogi Stopil je k okim in bobnal s prsti po steklu. Vse se je tako rekoč ustavilo v njem in okoli njega. Ali je bil tu celo uro ali samo trenutek, tega ni vedel. Bil je v enem onih hipov življenja, ko se čas ne da meriti. Čutil je, da se mu je vse njegovo bitje strmoglavilo v srce. Občutki vsega njegovega življenja so se strnili zanj v večno minuto. Gledal je na vrata, a še vedno se niso odprla. Strašna misel na smrt je v sredi tega razburjenja legala nanj. Zdravnik je vstopil. — Torej? ga je vprašal gospod Mauperin. — Pogum, gospod je dejal zdravnik. Gospod Mauperin je dvignil oči in odprl usta, a ni mogel govoriti, sline so se mu bile popolnoma posušile. Zdravnik mu je dolgo razlagal bolezen njegove hčerke in komplikacije, Id jih je pričakovati, nato je napisal dolg recept. Pri vsakem stavku je dejal gospodu Mauperinu: — Ste razumeli? — Da, je odgovarjal gospod Mauperin s slabotnim glasom. — Draga moja, kmalu bo bolje! S temi besedami je vstopil gospod Mauperin v sobo svoje hčerke. — Res? mu je dejala, — Poljubi me! — Kaj je rekel? — Poglej! In g. Mauperin se je nasmejal. Bil je žalosten do smrti. __A, je vzkliknil in se obrnil, kot da bi hotel poiskati svoj klobuk. Hiteti moram v Pariz, da dam izvršiti recept zate. XLIV. Na postaji je zapazil zdravnika, ki je vstopal v vagon. Šel je v drugega. Ni se več čutil dovolj močnega, da bi z njim govoril in ga videl... Ko ie prišel v Pariz, je stopil v lekarno. Rekli so mu, da mora čakati tri ure. Dejal je: Tri ure?( Toda bil je srečen, da to tako dolgo traja: imel je dovolj časa pred seboj. Ko je bil na cesti, je začel hoditi. Pred seboj ni imel nobenega smotra. V glavi mu je šumelo, kot bi bil dobil težak udarec. Videl je samo noge ljudi in kolesa voz. Glava se mu je zdela težka in obenem prazna. Hodil je, ker je videl, da ljudje hodijo. Mimoidoči so ga vlekli s seboj, množica ga je vrtela v svojem vrtincu. Gledal je vse kot v sanjah. Ce ne bi bil opazil stražnikovih belih hlač, bi sploh ne bil vedel, da sije solnce. Bilo mu je vseeno, če koraka na desno ali na levo. Ni imel poželenja po ničemer, pogum za nič. Čudil se je, da se okoli njega ljudje premikajo, da hitijo naprej. Nekaj ur že ni imel več nobenega zanimanja za življenje, nobenega namena. Zdelo se mu je, da je vsega konec. Včasi pa je, kot bi bil odgovarjala komu, Id ga sprašuje po zdravju njegove hčerke, govoril na glas: — O, da hudo je bolna! in zdelo se mu Je, da je to govoril nekdo drugi poleg njega. Ce ie opazil, da hodi pred njim mlado dekle, lepo in veselo, je šel čez četo, samo da je ne bi več videl. Trenutno ga je zagrabila divja jeza zoper vse im-moidoče, zoper vsa ta nepotrebna bitja, ki niso bila ljubljena kot njegova hčerka in ki Hm ni bilo treba živeti. Znašel se je v javnem parku. Otrok mu je postavljal pogače iz peska na škrice njegove suknja, drugi, bolj pogumni, so se mu približali kot Vrabiči. Prenehali so s svojimi igrami, pustili lopate, s katerimi so kopali po pesku in se ustavili pred njim. Boječe in nežno, z otroškimi pogledi, so motrili tega velikega, tako žalostnega gospoda..« G. Mauperin se je dvignil in šel proč. (Dalje sledi.) —Prišel bo, je dejal gospod Mauperin. Toploška touarna pločevinastih štiatelj J, Pleško Ljubljana Karlovška cesta štev. 2 delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. Gl«, la jnorska trava. Petar Kobal - Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje kiubgamitur. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike! leliT in fižol ponudite Sever a Ko, Ljubljana, Wolfo-va ulica štev. 12. Ha pHai! Vile s prostimi stanovanji v Ljubljani in predmestju, stanovanjske hiše od Din 40.000-— naprej, gostilne, trgovine, pe-pekarije, kmečka posestva 2-100 oralov, graščine, žage, mlini, gozdi, stavbene parcele i. t. d, Pojasnila daje: Realitttnaplsarna, Ljubljana. Poljanska cesta 12. laga in in na stalni 70 HP močni vodi 20 min. od postaje v bogatem gozdnatem kraju naprodaj vsled družinskihrazner za Din 575'000 v Realitetni pisarni, Ljubljana, Poljanska cesta 12. 22 oralov, 20 minut od postaje, arondirane z lepo hišo, gosp. poslopji, prvovrstim gozdom, travniki in njivami se proda ali zamenja za hišo ali vilo v Celju ali Mariboru. Pojasnila v Rea-litetni pisarni, v Ljubljani, Poljanska c. 12. C mesarijo sredi trga ob železnici z enonadstropno hišo z 9 sobami, klavnico, mesnico in obširnim vrtom s koncesijo na prodaj za Din 300.000'— v Realitetni pisarni v Ljubljani, Poljanska cesta 12. i Mn dobrih pevcev, par 150 Din, se proda v Florjanski ulici štev. 13, I. nadsrtopje. levo. Vprašati; Lapajne-Žuraj. dobro ohranjeno blagajno (Wertheim). Ponudbe z navedbo velikosti in ceno prosimo poslati na upravo lista pod „Blagajna“. stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas. brez matraca in naslanjač na prodaj. Poizve se vsak dan od 12.—2. pri Požar, Krekov trg štev. 7 pritličje. Oprava za jedilnico in spalnico se proda vsled pomanjkanja prostora. Naslov v upravi lista. Prodam „Bibliothek des allgemeinen und praktischen Wissens“. Ogleda se v knjižnici „Knjiga“, Kongresni trg 13. z gospodarskimi poslopji, obširnim vrtom v prometnem predmestju Ljubljane se proda z vsem koncesijami za Din 357.000 v Realitetni pisarni, Ljubljana. Poljanska cesta 12. v Celju sta razpisani dve mesti pisarjev (koncipistov). Natančnejši pogoji so razvidni v Uradnem litsu *t. 93 z dne 5. 10. 1923. TfiiT- na surovo olje nov, proda za Din 45.000'— Pokojninski zavod, Šolski drevored 2. Pripoia si konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po naj modernejših žumalih. Brata Brunskoie, Ljubljana, Židovska ulica 5. tvrdke »Doppel Anastigmat Le-onar«, velikost 9X12. dobro ohranjen se proda po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. 28 let star, s stalno službo ter posestvom v vrednosti 1,000.000 Kron se želi seznaniti z mladenko. katera bi imela premoženja do 200.000 K. Le resne ponudbe s sliko pod »Sreča-« na upr. »Jutr. Novosti». išli na krasnem prostoru sredi Ljubljane s kletmi za 10 vagonov vina, hlevom za 30 konj in obširnim stavbiščem proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji za Din 650.000'—. Realitetna pisarna Ljubljana, Poljanska c. 12 Slovenca, inteligentna, nastanjena v Dalmaciji, želita radi ne-poznanstva v tujem svetu stopiti v korespondenco z mladimi gospodičnami ali vdovami brez otiok. starost 18 — 25 let. Ženidbe niso isključene. Le resne ponudbe se sprejemajo pod „Ljubezen“, „Zvestoba“ poštno-ležeče Makarska, Dalmacija. ttl inozemske velebanke z dolgoletno prakso, odličen korespondent in knjigovodja, 30 let star, samec sprejme mesto v domači banki ali veleindustriji. Šifra „Takoj44 na upravo lista, _____ Mali oglasi imajo uspeh! AaaaaaaaaaaaaaaaAA Zobozdravnik specijalist ■ Med. univ. Dr» Ivan Oblak j w se le preselil "W v novozgrajeno palačo „Vzajemne posojilnice“ S poleg hotela „Union". Dosedanja ordinacija Stari trg It. 34, ord. od 8-12 in od 2-5. iSSüSSSiSiSSSSSi# o°o ^ — —- ---- ...Jogo Pozori Pozori VOZNI RED vseh železniških, poštnih in avtomobilnih prog v Sloveniji s priključitvijo na inozemske proge, z kurzno karto Slovenije v merilu 1:475.000. Dobi se v vseh knjigarnah In trafikah za ceno 15‘— Din. Vsebina: I. Splošni del: Cene za poštne vožnje. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljage Maksimalna tarifa za izvošeke. Kolkovine. Konzulati. Poštne pristojbine, rnstojbine za železniške nosače. Važne telefonske številke. II Železniški vozni redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi. Odhod in prihod vseh potniških vlakov. Pregled vseh železniških prog. III. Pocestni vozni redi: Poštni, avtomobilni. IV. Seznam postaj. V. Priloga: Kurzna karta Slovenije v merilu 1 ; 475.000 z vsemi železniškimi progami in postajami, yse poštne in avtomobilne proge, vse poštne urade z označbo, če ima pošta brzojav oziroma telefon. Direktna naročila sprejema Zvezna tiskarna In knjigarna v Ljubljani, Wolfova ul. št. 1. I ofr ,-------- Delavnica za piio iGaia Viljem Sequart Ljubljana Šelenburgova ulica 4 (na dvorišču). Šolska in precizna risalna orodja. Merilni instrumenti. Merila in tehnične potrebščine. “ Brata Pohlin i. dr tvornica vlasnlc, kljukic, rinčlc 9)1 vlili n za čevlje, kovlnastlh gumbov ▼yvywtwvtvv l- *•d- Ljubljana I., poštni predal št. 126. Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo, Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust. ■ BI ■ ■ ■ ■na ■ ■■■■>* Alojzij Pavlin Ljubljana, Wolfova ul. Zaloga stekla in porcelana Steklo za ure, umivalne in kuhinjske garniture in vse v to stroko spadajoče predmete SPLOŠNA KN3IZNICA St. 1. I. Albreht: Ranjena gruda, povest, broš. Din 12 vez. Din 17 „ 2. R. Murnik: Na Bledu, povest . . „ » l6 » » 22 „ 3. I. Rozman-.Testament, ljudska drama „ ” 12 * * Al . 4. C. Golar: Poletno klasje, izbr. pesmi „ » 2^ . ” ^ „ 5. F. Milčinski: Fridolin Žolna, humor. » » ° » »13 Cene se razumejo brez poštnine. ZUEZfiil HOGDffl-Ljiljana, Marijin trg 8 in po vsoti knjiprnati. SINGERS,VALNI STROJI Na celem svetu znani kot najboljši. PodrnZnlee In zastopstva v vseh mestih. »Ära Izdaja in tiska >Zv< tiskarna in knjigarna« r Ljubljani.