St. 456.
V Ljubljani, torek dne 6. junija 1911.
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n* vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	303.	:
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. Za inozemstvo celoletno K 30’—. :	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Nečuveno nasilstvo škofa Jegliča. — Župnik Berce suspendiran. — Glavna posojilnica pred poroto. — Letanje letalca Lettisa. — Kompromis med klerikalci in liberalci v Idriji.
Slovensko napredno učiteljstvo v Trstu.
Slovenska učiteljska Zaveza si je izbrala primerno mesto za letošnje svoje zborovanje, in kakor vse kaže je bil tudi čas ugodno izbran, kajti od vseh strani slovenske domovine se je zbralo v nedeljo do 500 slovenskih učiteljev in učiteljic, ki so se udeležili Zvezinega zborovanja.
Že v soboto se je sešlo precej udeležencev, najbolj je bila zastopana južna stran, ki je imela najbliže, pa tudi iz Kranjske je prišlo mnogo zborovalcev.
Glavno zborovanje delegatov se je vršilo v nedeljo ob 11. dop. v sokolski dvorani »Nar. Doma,“
Zborovanje je otvoril predsednik Zaveze g. Luka Jelenc, ki je v pozdravnem govoru pozival učiteljstvo k skupnemu delu in je pozdravil posebej dva zastopnika češke učiteljske zveze. V imenu tržaškega učiteljstva je v vznesenih besedah pozdravil vse udeležnike nadučitelj g. Ferluga, ki je povdarjal iskreno radost, da je slovensko učiteljstvo prišlo na svoje zborovanje v Trst. Na to je sledilo obširno in temeljito tajniško poročilo, ki ga je podal tajnik g. Rus. Iz poročila se vidi veliko delo, ki ga je Zaveza vršila v preteklem letu. Značilno je, da je Zaveza izgubila največ članov v severnih pokrajinah, v Kranjski in Štajerski (v prvi 8, v drugi 26) pridobila pa je na jugu v Istri in posebno v tržaški okolici. Iz tega se vidi: kakršno učiteljstvo, tak kraj. Največ članov je Zaveza izgubila v Ljubljanski okolici, kar pomeni, da se tam nastavljajo sami Slomškarji, zato je Ljubljanska okolica tudi najbol; klerikalen kiaj na Slovenskem. Zaveza je pridobila zato na jugu toliko sile, da so se nje vrste znatno pomnožile. Tajnik g. Rus je Jpodal pregled preganjanja v preteklem letu, ki kaže naše kranjske razmere v najlepši luči. Končal je z Gregorčičevimi besedami:
Streti me moreš — potreti nikdar,
usode sovražne besneči klerikalni vihar.
Poročilu je sledilo burno odobravanje. Nato so bila sprejeta blagajniška poročila, ki kažejo lep gospodarski razvoj našega učiteljstva.
Ob 2. uri je bilo skupno kosilo, ob 4. pop. pa skupen izlet na parniku po tržaškem zalivu. Dasi je zjutraj deževalo, je bilo proti večeru krasno vreme in izletniki so polni radosti in zadovoljnosti občudovali krasoto sinje Adrije. Izleta na parniku se je udeležilo nad 500 udeležnikov; parnik se je pozno zvečer vrnil v Trst.
Jakliča ne maramo več!
Iz Dobrepolj nam pišejo: Dne 30. maja so se vršile v občini Pod-gora občinske volitve po novem volilnem redu. Volilni boj je bil hud, kakor še nikdar preje ne. Med klerikalnimi agitatorji je bil znani Jaklič vedno v prvih vrstah. Pred voliščem in celo na volišču je kar iz rok trgal volilcem glasovnice in jim vsiljeval svoje. Pa njegovo delo ni imelo uspeha. Ljudje so slednjič vendarle izpre-videli in so šli složno v boj proti Jakliču in njegovim kandidatom. Jaklič je hotel na vsak način strmoglaviti dosedanjega našega velezaslužnega župana Zevnika, ki skrbi za svojo občino kot za lastno premoženje. Ker pa Jaklič nobenega poštenega moža ne čisla, zato ne čisla tudi ne Zevnika. Pa to pot se je Jaklič temeljito spekel. Dočim je dobil Zevnik v 1. razredu 66 glasov, jih je dobil Jakličev največji podrepnik komaj 6. Jaklič je torej tako sijajno pogorel, kot Napoleon pri Lipskem. — Pa zakaj so šli volilci tako odločno v boj proti Jakliču ?
Že več let je Jaklič delal čisto kakor je sam hotel: pri Posojilnici, pri Živinorejski zadrugi itd. Ni se držal nobenega sklepa. Če mu je pa kdo resnico povedal, pa ni miroval prej, da ga ni pregnal iz društva. Pred par leti je to napravil s prejšnjim županom, zdaj pa je isto mislil storiti s sedanjim županom Zevnikom. Ko so pa pametni možje izprevideli, da ugledni občani zapuščajo Posojilnico, kaplani in Slomškarji pa v nji komandirajo, so začeli dvigati svoje vloge in Posojilnica je jela hirati. Denar se je porabil v slabe namene in zdaj je v Posojilnici že velika stiska. Nikdo nima več upanja, da bi v Posojilnici kaj dobil. Vsemu temu je krivo to, da je Jaklič brez vednosti odbora delal, kar se je njemu ljubilo. Tako n. pr. je na svojo roko naročil načrte za vodovod v Dobrepoljah. Načrti so veljali 8000 K, z dosedanjimi obrestmi je to 10.000 K, in ta denar je bil naravnost na cesto vržen, ker se je izkazalo, da načrti niso čisto za nič, in da bi vode ne bilo, tudi če bi se vodovod zgradil. Ali načrte je vseeno bilo treba plačati. Kdo naj jih plača? Občine so soglasno odklonile, ker jih Jaklič prej ni nič vprašal. In Jaklič je moral poseči v Posojilnico. Tistega denarja za načrte v Posojilnici še do danes manjka. Zidava dvorane je veljala 26.000 K, ki jih bo treba plačati, itd. Tudi sicer gre vse rakovo pot. Tako se je izgubilo nekemu vlagatelju 1000 K. Kdo jih bo trpel? Tajnik? Jih ne more. Trpela jih bo Posojilnica.
V	teh stiskah je poizkusil Jaklič zadnje sredstvo. Hotel je dobiti v občinah vajeti v svojo roko. To bi pa bil smrtni udarec za celo Dobrepoljsko dolino. Občinski možje naj bi bili sami kimovci, ki bi tako plesali, kakor bi Jaklič godel. Dobro si zapomnite občani 1 Če bi dobil v občinah veslo v roke Jaklič, boste morali plačati nepotrebne in drage načrte za vodovod, novo nepotrebno občinsko
hišo in druge take stvari. Ali se še spominjate, volilci, kaj vse nam je Jaklič obetal ? Obetal je, da se bodo davki znižali, da bodo notarje odpravili in vse kmetom v korist obrnili ? In kako je zdaj? Dobrepolje je Jaklič zakopal v dolgove, občinskih doklad imamo zdaj 65 od sto (prej smo imeli samo 15 od sto) in doklade na davke imamo kar 282 od sto. In to vse po zaslugi Jakliča. Kaj bi šele bilo, če bi bil Jaklič župan in kaj bo, če bo še nadalje poslanec? Plačevati bi morali in plačevati, in če bi ne hoteli, bi nas brez usmiljenja rubili. Zato morate gledati, da dne 13. junija pokažete Jakliču, škodljivcu ljudstva, da zanj ne marate, ker ste spoznali, kaj je on. Koliko je on dobrega storil za kmeta? Nič, popolnoma nič! Pa ko bi bilo samo to! On je tudi mnogo hudega že kmetu prizadejal. Naj ga po »Do-moljubu“ hvalijo kolikor hočejo, mi kmetje ga ne maramo. On naj kot poslanec zastopa lažnjive »Domoljubove" dopisnike, nas pa naj pusti pri miru. Pri občinskih volitvah smo mu že pokazali, da ga več ne maramo, in dne 13. junija mu to pokažemo spet. Mi bomo volili dne 13. junija našega kandidata Ivana Pucelja. In volil ga bo z nami vsak pošten kmet, ki še kaj drži na svojo čast.
Ko smo mi v šolo hodili, so nas učili, da moramo bližnjega ljubiti. Zdaj pa duhovni sejejo med ljudmi sam prepir in sovraštvo. V Dobrepoljah je neki gospod rekel, da sta v Dobrepoljah samo dva smrtna greha, namreč kdor Jakliča ne voli in kdor Čukov ne spoštuje.
Volilci našega volilnega okraja, glejte da bote dne 13. junija vsi tako srečni, da bote imeli en smrtni greh, namreč, da ne bote volili Jakliča. Če ne bote imeli drugega greha, zaradi tega se vam ne bo treba v peklu pokoriti. Torej vsi zavedni volilci, v boj za našega kandidata Ivana Pucelja, posestnika v Velikih Laščah!
Dne 28. maja sta bežala kaplan Orehek in nadučitelj Štrukelj s Pucije-vega shoda v Dobrepoljah. Dne 30. maja je bil Jaklič pri občinskih volitvah v Podgori grozovito tepen. Dne 13. junija pa morajo biti tepeni vsi farizeji po našem kraju. Zato vsi v boj za našega neodvisnega poštenega kmečkega kandidata Ivana Pucelja !	__________
Slovanski jug.
Sokolske manifestacije v Srbiji. Najstarejša telovadna društva v Srbiji so nosila ime ,Dušan Silni\ Ko pa je medtem prodrla sokolska ideja tudi v Srbijo, se časoma zgodilo, da se je * Dušan Silni* zjedinil s sokol-kimi organizacijami v eno društvo z naslovom „ Sokolsko društvo Dušan Silni*. Od takrat, posebno zadnje dve leti, je napredovala sokolska ideja v Srbiji vrlo lepo. Posebno, ko je drža-sa sama poklicala sokolske učitelje s Češkega in jih postavila v vseh mestih, kjer so srednje šole, kot državne uradnike s profesorskimi plačami, se je razširila sokolska organizacija
po vsej državi. Kako čvrsto korenino je zasadila sokolska misel v Srbiji, naj pričata naslednja dva slučaja javnih sokolskih manifestacij. Zadnjo nedeljo je imelo javno telovadbo v Kragujevcu domače kragujevaČko »Sokolsko društvo Dušan Silni*. Telovadba je uspela izvanredno dobro, o sokolski ideji je govoril navdušeno neki infan-terijski kapitan. Blagajna je izkazala okoli 2200 dinarjev dobička. Tako v Kragujevcu. Tudi v Belgradu se vrši te dni javna sokolska telovadba. Za njo vlada velikansko zanimanje. Telovadba bo na velikem športnem prostoru v stari belgrajski trdnjavi, kjer je bila lani vsesokolska telovadba, ob priliki potovanja na vsesokolski izlet v Sofijo. Telovadbo poseti ves dvor od kralja Petra do princeze Jelene in ves ministrski svet. Tako se spoštuje sokolska ideja in podpirajo sokolska društva v Srbiji. Kako pa pri nas? Ali moremo sploh primerjati naše mi-zerne razmere s temi ?
Najnovejši atentat škofa Antona Bonaventure
na državljansko svobodo. Župnik A. Berce zaradi svojega političnega prepričanja suspendiran.
Škof je poslal župniku Bercetu sledeče pismo:
Št. 2327.
Velečastitemu gospodu Antonu Berce, duhovniku v pokoju v Ljubljani (na Gradu.)
Radi agitacij v korist stranke, ki je nasprotna krščanstvu in veri sploh, Vam prepovem sveto mašo od 4. do 18. junija tekočega leta.
Prepovem Vam pa od sedaj za-naprej vsako ustmeno ali pismeno agitacijo v korist imenovane stranke sub poena suspensionis perpetuae.
Kn. šk. ordinariat v Ljubljani 3. junija, f Anton Bonaventura 1. r. škof.
Bercetov odgovor škofu.
Prečastitemu kn. šk. ordinarijatu v Ljubljani!
Sporočam, da sem sprejel Vaš dopis z dne 3.. junija t. 1. št. 2327. in da se bodem takoj pritožil na pristojno inštanco v Rim in sicer glede prepovedi, po kateri ne smem maševati od
4.	do 18. junija in tudi glede grožnje s kaznijo suspensionis perpetuae.
Ne glede samo na volilni zakon, ki prepoveduje vsako omejevanje volilne svobode, tudi glede na to, da še nisem slišal Vaše odredbe, da bi duhovniki ne smeli agitirati ob volitvah, nasprotno, navadili ste jih, da smatrajo agitacijo kot prav važno dušnopastir-sko dolžnost, vmešavam se, odkar ne
službujem aktivno, agitatorično v volitve stoječ strogo in odločno na verskem in narodnem stališču. Boli me, da ne pospešujejo slovenski sinovi koristi milega našega naroda in so mu izdajalci oni, ki slepe javnost s hinavskimi zatrdili resničnega rodo-ljubja. Boli me, da se pod versko in duhovniško firmo zbirajo zavrženi ljudje, kateri skrunijo s svojo brez-božnostjo in nemoralnostjo svetost verskega plašča. Ti ljudje so največji sovražniki božji, ti so škodljivci človeške družbe, ti so uničevalci našega naroda. Držeč se dosledno svojega vodila še nisem nikdar priporočal kandidata, ki je in ker je »nasproten krščanstvu in veri sploh*, namreč grajal sem brezozirno lažikrščanstvo in laživerstvo.
Toliko na kratko na Vaš dopis 3. junija t. 1. št. 2327. s pripombo, da si ne dam diktirati od nobene strani sodbe, kdo je veren in kdo neveren, glede na to, da imam sam pamet in glede na to, da se nahajajo v Vašem političnem taboru nemoralni izvržki, ki vzbujajo s svojo hudobnostjo občudovanje — pekla.
V	Ljubljani 4. junija 1911.
Anton Berce 1. r. župnik Sorski.
Za danes se vzdržujemo vsakega komentarja o najnovejšem nečuvenem nasilstvu škofa Antona Bonaventure. Ko bi hoteli napisati to, kar imamo v mislih, bi nas državni pravdnik brez milosti konfisciral. Sicer si pa vsak bralec sam lahko napravi komentar, ki mu ga noben državni pravdnik na svetu ne more konfiscirati. — Razume se pa samo ob sebi, da se bomo s to zadevo še pečali.
DNEVNE VESTI.
Krakovsko-trnovski volilci vabljeni ste na volilni sestanek, ki ga priredi »Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo* danes, 6. junija ob 8. uri zvečer v gostilni g. Frohlicha, Trnovski pristan št. 4. Predstavi se vam državnozborski kandidat gospod dr. Vladimir Ravnihar. Volilci, udeležite se sestanka v čim največjem številu.
Suša v deželni blagajni. Še meseca aprila 1.1. je deželni mlekarski nadzornik Legvart kupoval po ribniški dolini mlade plemenske bike. Pri nakupovanju je nastopal tako škandalozno, da so se vsi živinorejci zgražali. Dočim plačuje Legvart v tujini za bike naravnost ogromne vsote denarja, jih je hotel dobiti po ribniški dolini skoro napol zastonj. Ribniški kmetovalec naj nadomesti Legvartu izgubo, katero je imel po Švici in raznih drugih krajih.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4Va°/0 brez odbitka rentnega davka.
LISTEK.
MICHEL ZfcVACO:
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Benetek.
— Ubogi prijatelj! je dejal dož in mu stisnil roke.
— Da, izpremenil sem se, kaj ne da, svetlosti In vendar sem trpel samo par dni. Toda sleherni teh dni se mi je dozdeval cela dolga večnost.
Tiše je dodal:
Govoriti moram z vami kakor hitro mogoče.
— Še nocoj lahko.
~ Kje?
— Tam, kjer se shajava običajno: na Mostu Vzdihljajev.
— Dobro . . . Roland je še živ.
Vem.
— Z vso besnostjo divja proti nam. Maščevanje tega člo* veka bo strašno, ako sodim po tem, kar sem videl in izkusil.
Dož je bil ravno tako hraber, kakor je bil Bembo strahopeten.
. Toda ni se mogel premagati, tudi njega je streslo od nog glave.
— Pazite, svetlost! je nadaljeval Bembo, videvši, kak uči-®.'{ so napravile njegove besede na Foskarija. In pazimo mi vsi,
v.sjl Treba je naglo ukreniti vse, kar je v naši moči, treba je n ?r^i kakor blisk, ako nočemo pasti sami drug za drugim pod Šjn k 0v'm‘ udarci. Povem vam, da je ta človek močan in stra-’ “olj močan in strašnejši, nego si morete misliti 1 Nocoj! je dejal dož.
klasno pa je nagovoril Sandriga: nal Gospod poročnik, je dejal, zahvaljujem se vam. Kardi-»..J eden izmed naših najdražjih prijateljev in ena izmed naj-takn *' J °P°r države. Pojdite torej zahvaljeni, da ste nam ga blik; • v0 privedli nazaj. Služite nam še nadalje, služite repu-DodiiJu “odite zagotovljeni, da je dostojanstvo, ki smo ga vam samo stopnja na poti do mnogo višjih časti, ki bodo
vredne vaših sposobnosti.
Te besede, izgovorjene z milostljivim nasmehom so veljale razbojniku brez vesti iz ust poglavarja mogočne republike.
In tako se godi v vseh časih in povsod na svetu.
Pijan od radosti in zagotovljen svoje bodoče sreče, se je Sandrigo priklonil, že zdaj je videl ob svoji strani pozlačeni meč generalnega kapitana.
— Dragi prijatelj, je zdaj izpregovoril Bembo, vidite, zdaj že stojite na poti do sreče in blagostanja. Foskari ima navado tehtati svoje besede in obljubljati samo to. kar hoče in more držati. Bodite zagotovljeni, da vas bom tudi jaz od svoje strani podpiral, kolikor bo le v moji moči.
— Na to računam, hudirja! je odgovoril Sandrigo.
— Pridite jutri k meni. Nocoj se moram pomeniti z neko osebo, s katero se imam posvetovati o važnih rečeh. Jutri torej se bova lahko s pridom razgovarjala.
— Odslej začnem delati, je dejal Sandrigo in vstal, da odide*
Toda vi mi že zdaj lahko odgovorite na vprašanje, ki sem vam ga zastavil na poti proti lagunam.
— Kaj ste že želeli od mene ?
— Rad bi, da vi kot kardinal-škof beneški blagoslovite moj zakon v katedrali svetega Marka v navzočnosti vsega beneškega velikaštva.
— To je redka čast, ki je običajno prihranjena velikim dostojanstvenikom. Toda vam je ne morem odreči; zgodilo se bo, kakor želite. Ali, povejte mi vendar, kako je ime vaši izvoljenki?
— Da; in zdaj boste razumeli nujnost, ki me sili, da vrinem svojo ženo v beneško dražbo. Deklica, ki jo ljubim, se imenuje Bianka in je hči kurtizane Imperije.
To rekši se je Sandrigo naklonil in odšel.
Bembo je kar obstrmel in okamenel, kakor da je strela udarila vanj.
Šele čez deset minut se mu je vrnila zavest in je zamrmral :
— Bianka! On se ženi z Bianko! ... In jaz naj jih poročim? To je zanimiva historijal
Zasmebal se je s strašnim smehom.
Nato je poklical slugo, ki je bil nekak njegov zaupnik, da* se obleči v napol kavalirsko obleko, ki jo je nosil izven svojih cerkvenih opravil, ter se napotil od doma.
Zunaj je skočil v svojo gondolo in rekel barkarolu par besed.
Četrt ure kasneje je Bembova gondola obstala pred palačo Imperije.
Ko je stopil Bembo na suho, je krenil naravnost proti ve-likolepnim stopnicam pred palačo. Vzravnal je svojo kratko in čokato postavo. Mračen, grozeč izraz je krčil njegovo obličje, in njegova roka je srdito oklepala ročnik bodala.
V tej minuti, ko ga je spravljala strast iz ravnotežja ter mu jemala tisto hinavsko krinko, ki ga ie delala tako ostudnega — v tej minuti, ki ga je odnašala s seboj kakor krvave in zaljubljene sanje ter ga tirala v usodni korak, se je zdel Bembo ves drug človek. Skoraj polepšalo ga je to trenotje. Vstopil je in zarenčal :
—	Rajši ubijem obadva, kakor da bi se to zgodilo!
V tistem hipu, ko je stopil kardinal v palačo, se je približala Imperijinemu domu druga lahka in brza gondola.
In tisti, ki je stopil kmalu iz nje, je bil Sandrigo 1
XXXIX.
Smrti naproti,
Dočim sta Sandrigo in Bembo nastopala to novo dobo svoje usode, dočim je Roland v daljavi vršil neznano nalogo, ki si jo je bil izbral, Skalabrino pa se je boril v Bartolovi pasti med življenjem in smrtjo, in dočim je naposled Juana čuvala starega Kandiana ter se zaman poizkušala otresti svojih žalostnih misli, iščoča v požrtvovanju za nesrečnega bližnjega, je objemal neizprosnj kolobar njihovega gorja tudi tri druge osebe te povesti; te tri osebe so bile: Leonora, Altieri in Dandolo.
V kratkih besedah hočemo povedati, kaj se je zgodilo z njimi po tisti noči, ko je Leonora v hiši na Olivolskem otoku rešila Rolanda.
Kakor je bralcu znano, se je mlada žena trudoma vrnila v Altierijevo palačo, osvobodila lmperijo in se nato zgrudila v svoji sobi, brez moči, skoraj umirajoča.
________________________________ (Dalje.)
Klerikalci dajejo s tem res lep zgled, kako se podpira domača živinoreja in kako je treba ščititi domače kmetovalce. Leto za letom pošilja slavni deželni odbor v tujino kmetovalce, par-don duhovnike, da kupujejo tamkaj za drag denar živino in si poleg tega zaračunajo še mastne dijete in hotelske stroške. A za domače kranjske kmetovalce deželni odbor nima denarja. Ribniški živinorejci, ki so piodali Le-gvartu svoje bike, namreč še dosedaj niso dobili izplačila. Kaj je temu vzrok? Kako pride ubogi kmet do tega, da mora čakati mesece in mesece na svoj zaslužek? Najbrže je vsa državna podpora za povzdigo živinoreje že izčrpana, čemur se ne bi bilo popolnoma nič čuditi, ker so klerikalci ta denar spomladi po Tirolskem in Štajerskem kar razmetavali. To je najbolj jasen dokaz, da je vsa klerikalna ljubezen do našega kmeta sama goljufija in sleparija.
Ali je to res? Iz Idrije nam pišejo: Dne 2. t. m. je pri nas notar Pegan na shodu govoril dobesedno sledeče: »Veseli me, da ste prišli do spoznanja, ki ga imam jaz za svojo osebo, da mi je ljubši klerikalizem kot socialna demokracija, kajti klerikalizem se strinja z nami v narodnosti, socialni demokratje pa so naši (narodno-napredni) stranki najhujši sovražniki.* — Obenem nam iz Idrije poročajo, da se v novem občinskem odboru pripravlja napredno-kle-rikalna alijansa. — Nam se zdi to nekaj tako nemogočega in nečuve-nega, da nismo niti vstanu pisati k tej stvari komentar. Za enkrat pričakujemo pojasnila od prizadete narodno-napredne strani, oziroma od notarja Pegana v Idriji.
Čudna obsodba. Iz Spodnje Šiške se nam poroča; Dne 2. t. m. je bila pred ljubljanskim okrajnim sodiščem obsojena gospa Jožefa Herbst in sicer za to, ker je poklicala orožnike na pomoč, da se je obvarovala velike nesreče. Predzgodovino te več kot čudne razsodbe je »Jutro* že svojčas pojasnilo. Tu jo le v ložjo razsodbo javnosti kot komentar zgoraj omenjeni obsodbi kratko ponovimo. G. Pressel, železniški uslužbenec v pokoju, o katerem je splošno znano, da zelo trpi na živčni bolezni je s samokresom nameril na gospo Herbst, ki stanuje v isti hiši. Gospa Herbst je bila pri delu in tako obrnjena, da nevarnosti ni opazila in zgodila bi se bila velika nesreča, da na pretečo nevarnost gospe ni opozorila neka sostanovalka. Ker je na svojem življenju tako zaogroženega gospoda pustila poklicati orožnike, se je g. Pressel (najbrže je bil ta Pressel svoj čas slovenski Preželj) čutil vža-ljenega na svoji časti in je gospo tožil. Sodnik je toženo gospo radi tega, ker je v takem slučaju poklicala orožnike, obsodil na tri dni zapora, oziroma 10 K globe. Najlepše pri tej čudni sodbi pa je to, da je g. sodnik pustil klicati tudi soproga obtožene gospe, kateri takrat niti doma ni bil in da se je g. sodnik proti g. Herbstu izrazil, da naj se Pressejju lepo zahvali, da je oproščen. — Če je stvar res taka, kakor se nam tu poroča, je ta sodba tudi za nas naravnost neumljiva. Še bolj neumljivo pa se nam zdi postopanje od strani tožitelja. Mi smo ga takrat ravno z ozirom na njegovo nervoznost po možnosti pardonirali, dasi tega ne zasluži, če je res tak Sovražnik šišenskih Slovencev, kot se nam ga opisuje. Po našem mnenju bi bila stvar državnega pravdništva, da pusti ves ta dogodek preiskati. O tej sodbi pa bomo še govorili.
Gospod Zurc, ali imate še kaj krompirja? Iz Kandije se nam poroča: Zakaj se g. Zurc tako peha za županovanje, to je vsakemu znano. Namesto v županskem uradu g. župan največ uraduje v svoji gostilni in sicer tako, da tisti, kdor od njega kaj potrebuje, tudi kaj potroši v gostilni. Priliko za to mu da g. župan s tem, da če le more, ga pusti čakati. Te dni pa je g. Zurc naročil vagon krompirja. Ker ga ni porabil zase, ga je hotel obesiti drugim, za drag denar seveda. Neki oče je i;nel sina, ki ga je namenil za mornarico. Dobil je že listino od mornariškega poveljništva, naj pusti fanta asentirati v Ljubljani, listino pa podpisati od županstva. Dasi je to listino večkrat urgiral, je ni dobil. Sin bi bil moral iti k naboru, a listine od županstva ni. Oče, brzojavno iz Ljubljane obveščen, je šel k županu, naj mu izroči listino. Župan pa je naj-preje vprašal, če kupi kaj krompirja. Oče je odgovoril, da ga ne potrebuje, na kar je župan povedal, da naj po listino pride drugič. Ko je oče prišel zopet popoldne po listino, se je župan izgovoril, da nima ključa od občinske pisarne in da dotične listine sploh ne more kar tako dobiti, ker je bogve kje založena. Slučajno je na to prišel občinski redar, ki je imel svoj ključ od pisarne (župan pa ga nima?) ter listino takoj našel na mizi. Ja, kupčija gre pred županovanjem, kaj ne gosp. Zurc?
Cigani so se Izpustili. V našem včerajšnjem poročilu izpred tukajšnje porote slučaj Janez Prešeren iz Brega,
se je v odstavku Sumljive sledi v 14. stavku izpustilo cigane in se ima dotični stavek tako glasiti: Tudi je mogoče, da so ogenj zanetili cigani, ki se zlasti pozimi tam okrog vlačijo.
—	Toliko v pojasnilo, ker izpuščene besede skvarijo smisel celega odstavka.
Umrla je nagloma včeraj popoldne ob pol 2 — zadela jo je kap — gospa Ana Štrukelj v 57. letu svoje starosti. Pogreb bo v sredo popoldne ob 3. uri iz hiše v Kolezijski ulici 12. Občespoštovani gospej blag spomin in rodbini iskreno sožalje!
800 meterskih stotov kamenja se ptipelje s parnikom oziroma čolni vsak dan iz Podpeči v Ljubljano. V Prulah kamenje skladajo na vozove ter odvažajo s parnim strojem v Gruberjev kanal. V kratkem prično z novim bagrom poglobljevati Ljubljani-čino strugo od Prul proti barju.
Vič — Glince se v stavbnem oziru nenavadno razširjata. Pa pravijo ljudje, da ni kapitala pri nas. V zadnjih 15 letih se je zgradilo tu okolu 60 hiš in gospodarskih poslopij, ne vračunši Rožne doline! Lep razvoj!
50 metrov pod zemljo. Bin-koštno nedeljo — za izlet na projektirane ture je bilo vreme nezanesljivo je šlo več gospodov, ki niso samo hribo- ampak tudi jamolazci, si ogledat zanimivo brezno Marijanšico. O tej Marijanšici je »Jutro* že opetovano pisalo. Nahaja se četrt ure v gozdu južno od Predol, (postajica na kočevski progi). Zlodjeva reč je s to Marijanšico. Že pred 20 leti jo je skučal nekdo domačinov preiskati, pa se je, kakor sam pravi, vstrašil škrata, ki mu je pri slapu ugasnil luč. To pot je škrata poskušal zmagati g. Brinšek, znan kot eden najboljših naših jamo-lazcev. Pa glejte, škrat je tudi njega zapodil nazaj ravno v hipu, ko bi imel pogumni prodiralec v podzemske skrivnosti doseči svojčas že od profes. Hraskega toliko zaželjena tla. G. Brinšek se je spustil v propad po vrvi, ki je bila čez 50 metrov dolga, pa še ni prišel do dna. Že je srečno pasiral oni kraj, kjer je svojčas' »škrat onemu domačinu ugasnil luč*, že je videl pod seboj tla brezna, pa mu zmanjka vrvi. Morali so ga potegniti vun, ne da bi se bila tudi to pot izpolnila že 20 let stara želja premagati to zlo-djevo Marjanšico. Tudi domačinom, ki so rade volje pomagali pri tej ekspediciji, je bilo žal, da je bil trud tudi to pot brezuspešen. Kaj, ko bi se hotelo slavno jamsko društvo, kateremu načeluje sam deželni predsednik, malo bolj brigali za namen, radi katerega se je ustanovilo, ali vsaj podpirati tiste, ki so se na tem polju toliko žrtvovali? — Kako hitro se bo dobila 100 metrov dolga vrv, se bode Marijanšica še enkrat preiskala.
Šentpetrska moška in ženska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda* sta imeli v četrtek zvečer v restavraciji »Pri Jerneju* svoj redni občni zbor. Glavno »Družbo* je zastopal nje prvomestnik gospod vladni svetnik Senekovič. Predsednik podružnic gospod Mally se je v svojem nagovoru spominjal 25 letnice moške šentpetrske podružnice. Končal je svoj nagovor z željo, naj bi »Družba* pridobila vedno več novih prijateljev. Iz blagajniških poročil gdč. Bavdkove (za žensko podružnico) in g. Podkrajška (za moško podružnico) povzemamo, da sta bili obe podružnici med najagil-nejšimi. Ženska podiužnica je oddala glavni »Družbi* lani 3108 K, moška pa 2559 K, skupaj torej 5667. Blagajničarki ženske podružnice gospej Potočnikovi in blagajniku moške podružnice gosp. Maselju se je izrekla topla zahvala. Slednjič so sledile volitve, pri katerih so bili soglasno izvoljeni dosedanji funkcijonarji podružnic. Naj bi delavni šentpetrski podružnici naše »Družbe sv. Cirila in Metoda* delovali prav tako krasno še vnaprej in naj bi jima v delu sledile tudi druge »Družbene* podružnice!
„Adrlja*. V sredo dne 7. junija priredi akad. društvo »Adrija“ v Pragi četrtoletniški večer v restavraciji »u Kuriho oka* ob 8. uri zvečer. Gosti dobrodošli.
Slavnost 251etnice ustanovitve gasilnega društva v Borovnici se vrši v nedeljo dne 18. junija 1.1.
Veliki semenj v Šiški. Veselica ki jo priredi pevsko društvo »Slavec* dne 11. junija na Zajčevem razgledu v Šiški pod zgoraj navedenim naslovom bode imela sledeči spored: pevski nastopi »Slavca*, promenadni koncert, ljudska veselica, gozdna veselica, sejmarski ples, otroško zabavišče, sejmarski štanti, vinska poskušnja meše-tarjev, lov na srečo, ribarstvo v šišenskem bajerju, šišenska pošta ter razne druge sejmarske zabave in prizori. Vsi prostori bodo krasno razsvetljeni. Dohodi na veliki semenj bodo: Iz Lat-termanovega drevoreda in iz Spodnje Šiške ob cerkvi. Začetek ob 4. uri popoldne.
Veselica »Ljubljanskega Zvona*,
ki jo je v nedeljo preprečil dež, se je vršila v istem obsegu v pondeljek. Bila je v vsakem oziru izborna in gotovo ena najbolj posrečenih prireditev
tega simpatičnega društva. Občinstva je bilo prav veliko. Na okusno deko-riranem vrtu so bili postavljeni paviljoni, v katerih so stregle narodne gospe in gospodične. Škoda, da je dež tudi v pondeljek nagajal in okoli 6. ure prekinil veselico na vrtu, ki se je potem — seveda v manjšem obsegu — nadaljevala v areni.
Letanje letalca Lettisa se je prav slabo obneslo in Ljubljančani so bili spet enkrat dobro potegnjeni. V nedeljo so romale nepregledne množice na vojaško vežbališče na ljubljanskem polju, da bi videle, kako bo Lettis letal. Pa so zaman čakale. Takole okoli pol šeste je sicer njegov letalni aparat začel nekaj ropotati, ampak ker je obenem začel iti dež, ki je najbrže Lettisu zelo prav prišel, Lettis ni letal, in ljudje so z dobrimi in slabimi dovtipi odšli proti domu ali pa v gostilnice po Selu in Mostah. Ko že ni bilo skoro nič ljudi več, se je Lettis vendarle vzdignil en meter nad zemljo, da bi pokazal, da zna tudi letati. Včeraj, v ponedeljek ni bilo veliko boljše. Dolgo so čakali ljudje, in nazadnje se je, baje prisiljen po policiji, že v dežju Lettis vzdignil in zletel kakih 15 metrov visoko v zrak, pa se mu je brž mudilo nazaj. In ker se je takoj nato vlila ploha, je bilo slavno občinstvo »fajh-tno* do kože, nazadnje pa v restavracijah tudi pod kožo. Posestniki tam okoli vojaškega vežbališča so zelo ogorčeni, da so orožniki podili ljudi na njih polja, kjer je slavno ljubljansko občinstvo napravilo veliko škode. Sicer je pa vse minilo brez velikih nezgod. Letalni aparat se ni nikomur zakadil v jglavo, letalec se ni ubil, občinstvo ga tudi ni preteplo (kakor v Pragi nekega takega možakarja), ker ni letal in tudi blagajnic ni podrlo. Dobrodušni Ljubljančan prenese vse, tudi Lettisovo letanje.
Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu maju 1911. je 206 strank vložilo 76.792 K 81 vin., 198 strank vzdignilo 100.336 K 46 vin., 20 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 59.200 K, 283 menic se je eskoinptovalo za 93.647 K, stanje vlog 3,568.986 K 59 vin., denarni promet 522.279 K 63 vin. Vseh strank bilo je 1223.
Mestna hranilnica v Kamniku.
V mesecu maju 1911. je 166 strank vložilo 86.746 K 55 vin., 161 strank dvignilo 56.021 K 14 v., 8 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 12.200 K. Stanje hranilnih vlog 2,033.898 K 94 vin., stanje hipotečnih	posojil
1,591.657 K 93 vin. Denarni promet v mesecu maju 1911	345.254 K
37 vin.
Mestna hranilnica v Kranju. V
mesecu maju 1911. je 433 strank vložilo 145.141 K 73 vin., 398 strank dvignilo 135.774 K 77 vin., 17 strankam se je izplačalo posojil 46.850 K stanje hranilnih vlog 4,793.325 K 10 vin., stanje hipotečnih posojil 3,092.785 K 78 vin., stanje občinskih	posojil
467.829 K 46 vin., denarni	promet
585.160 K 01 vin.
Mestna hranilnica v Radovljici.
V mesecu maju 1911. je 236 strank vložilo 136.456 K 11 vin., 211 strank dvignilo 110.988 K 46 v., 17 strankam se je izplačalo posojil 30.975 K, denarni promet 602.477 K 92 vin.
Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker !e res najboljša.
Spomladanska razstava.
V	Ljubljani imamo VI. umetniško razstavo. To je vesel pojav in želeti je, da bi naše občinstvo pojmovalo pomen te razstave in dokazalo to svoje razumevanje z obilim posetom.
Razstava je posvečena manom pokojnega Ivana Gioharja in morda primerno počastimo spomin svojega velika umetnika s tem, da si ogledamo to razstavo, na kateri je zastopan Grohar s 16 slikami.
Seznam prinaša pesem Vojeslava Moleta Ivanu Groharju, ki pravi: Šel si od nas, zamišljen brat, in zdaj je osamljena naša pomlad, žalujejo breze, bele neveste, in njive so polne tužnih šumenj in brazde naše razgaljene; kdo še zdaj vanje bo solnca sejal?
Res, taka misel nas obide, ko stopimo v Jakopičev paviljon in zagledamo po stenah posušene vence, ki nas spominjajo na oni pogreb 21. aprila in med njimi zagledamo Groharjevo masko. Na stenah pa vise njegove slike: »M e česen* se dviga v vsej svoji bahatosti v bregu, na levi zagledamo »Sejalca*, ki z raz-mahnjeno roko stopa preko |obsijane njive in ne daleč proč stopa »Pastir* s svojo čredo.
Zamišljena »Jesen* se kaže tam v kotu, a na višavi prijazni »Kozol-ček\ Štemarski vrt in Stara Loka nas spomnita na njegovo zadnje bivališče in zadnje delo. Večina slik je nedovršenih.
K Groljarju sta se v prvi sobi
pridružila Jakopič in Žmitek. Jakopič ima 13 slik, Žmitek 9. Tako srečamo skupaj stare znance. Najdemo pa tudi Vavpotiča s 17 slikami (Karavanke so pač Kamniške planine) in Jama z 12 slikami. Lepo zbirko ima Magolič, ki se je posvetil Ljubljani in nje okolici in je pvostal za Ljubljano skoraj to kakor Šetelik za Prago.
Imamo pa tudi nekaj novih mojstrov : Marčič (Adrija, Zapuščeni otok) obljubjja lepe uspehe, enako Žabota, Sirk, Černe. Razstavili so tudi: Ger-bič, Magolič ml., Klemenčič (portreti), Franke (portreti), Jakhel, Mysz. Tratnik, Vaziljevič. Zajec ima nagrobni relief .Vstajenje* in Berneker »Žrtve*. Torej imen mnogo in del mnogo, oglejte si jih! K umetnikom so se pridružili tudi naši amateur-fotografi. Zanimiv oddelek, ki kaže, kako visoko stoji fotografska umetnost pri nas. Z razstavo bodo zadovoljni vsi, ki si jo ogledajo. Več o nji pozneje.
Glavna posojilnica pred poroto.
Pod predsedstvom c. kr. dvornega svetnika Pajka se z današnjim dnem pričenja zanimiva porotna razprava o konkurzu, oziroma o krivcih konkurza Glavne posojilnice v Ljubljani.
Obtoženim se očita:
in sicer: 1. dr. Matiju Hudniku, Jožefu Mačku, Josipu Turku, Josipu Čadu ter Antonu Putrihu kot članom upravnega sveta; dalje Francetu Hrenu (ta obtoženec je med tem časom že umrl) kot članu nadzorstva; konečno Leopoldu Roglu kot tajniku in blagajniku Glavne posojilnice, da se n e morejo izkazati, da so brez njihove krivde samo nesreče zavod pripravile v nezmožnost svojim upnikom popolnoma ugoditi;
2. dr. Hudniku da je tudi osebno pričel v nezmožnost svojim upnikom popolnoma ugoditi ter da se ne more izkazati, da so ga v to pripravile le nesreče, brez njegove krivde;
3. dr. Hudniku kot načelniku, Roglu kot tajniku in blagajniku ter Francetu Knificu kot knjigovodji, da so od 1. 1906 naprej, ko jim je bila prezadolženost zavoda in njegova nezmožnost poplačati dolgove, znana, z zvijačami skušali podaljšati kredit, vsled česar naj bi upniki in zadružniki trpeli 2000 K presegajočo škodo;
4. Franceta Joštu, da je od leta 1906 naprej poznajoč prezadolženost in razmere pri zavodu, k hudodelstvu označenem pod 3. dajal priliko s premišljenimi sredstvi ter da je s storilcema dr. Hudnikom in Roglom že poprej se domenil zaradi deleža na koristi in dobičku, vsled česar naj bi upniki in zadružniki trpeli nad 2000 K presegajočo škodo;
5. dr. Hudniku ter Roglu, da sta dne 6. februarja 1. 1909 od njima po pravilih Glavne posojilnice zaupanega denarja si prisvojila znesek 3000 K;
6. Leopoldu Roglu, da je poleg tega pred kakimi tremi leti v Ljubljani od Jožefa Mačka v delno odplačilo Glavni posojilnici dolžnega zneska mu zaupano vsoto 200 K ter pred kakimi 7 leti od Jakoba Zalaznika mu zaupano naložitev v znesku nad 200 K si prisvojil;
7. Joštu, da je pod 5. označeno hudodelstvo s pismi z dne 17. in 24. novembra 1. 1908. nalašč napeljal.
Iz zgodovine Glavne posojilnice.
Zavod sta 1. 1899. ustanovila dr. Hudnik ter pokojni Maks Vršeč in sicer se je takrat ta zavod imenoval »Glavna slovenska hranilnica in posojilnica*. Vršeč je še tisto leto umrl na mrtvoudu. Po njegovi smrti se je izkazal baje še danes nepojasnjeni pri-mankljal 31.365 K 20 v. Ta priman-kljaj se je v knjigah vodil pod konto »Lombard* ker si je baje Vršeč iz Gl. pos. izposodil večjo vsoto denarja in zastavil vrednostne papirje, ki pa se niso našli v posesti Gl. pos. ker jih je Vršeč, kakor trdita dr. Hud-dnik in Rogel, ddstranil. Ta dolg je prevzel dr. Hudnik, zadolžnico sopodpisal pa je tudi Putrih. Dr. Hudnik je ta dolg odplačeval na ta način, da je svojo plačo kot načelnik prepuščal Gl. posojilnici. Ta plača jc v obliki nagrade izpočetka znašala 300 K mesečno, kratko pred konkurzom pa je s povišanjem narasla na 600 K.
Ta le kratko začrtana zgodovina zavoda je takorekoč tudi
predzgodovina konkurza,
ki datira že v leto 1905. nazaj. Dolg tvrdke Lavrenčič in Domicelj, ki se smatra neizterljivim, je po lastnem priznanju di. Hudnika koncem 1. 1905 znašal 124.021 K 05 v. Tudi neizterljiv dolg Jankota Travna je znašal o-kroglo 30.000 K. Ob tistem času je prišel v konkurz tudi Teodor FrOh-lich, ki je Gl. pos. dolgoval 55.906 K. Dr. Hudnik priznava, da je bila Gl. pos. vsled teh dolgov že takrat skoro pasivna. Začel je premišljati, kako bi zavodu zopet opomogel na noge. O-prijel se je po njegovem prepričanju rešilne misli nakupa
graščine Thal pri Gradcu.
Ustanovil je konsorcij, katerega člani so bili: dr. Hudnik, Andrej Mauerter Alojzij Lavrenčič solastnik pri Glav. pos. zadolžene tvrdke Lavrenčič in Domicelj. Dr. Hudnik kot ustanovitelj tega konsorcija je med drugim računal tudi s tem, da bode Al. Lavrenčič od dobička in plače, ki jo bode dobival kot upravitelj te graščine poplačal dolg tvrdke Lavrenčič in Domicelj. Pri Gl. pos. Lavrenčič je imel 2000 K mesečne plače toda zavodu ni odplačal niti vinarja na dolgu.
Dne 4. maja 1905. je ta konsorcij kupil graščino Thal od grofov Walterskirchen za vsoto 1.060.000 K. Znesek 160.000 K se je moral takoj plačati, drugi znesek 140.000 K tekom treh mesecev, ostanek 660.000 K pa v 3 obrokih po 200.000 K do 4. aprila 1909. Prvi plačilni znesek je dr. Hudnik proti naknadni odborovi odobritvi izposodil v Glavni posojilnici. Koncem 1. 1905 je bil „konzorcij Thal* zavodu dolžan 467.801 K. Pri tem znesku je bila zainteresirana tudi Kmetska posojilnica v znesku 58 000 K, kar pa je zastavno pravno zavarovano na graščini Thal.
Vsled nezdravega gospodarstva pri tej graščini pa se ta rešilna akcija dr. Hudniku ni posrečila, nego je namesto prvotno v rešitev zavoda zasnovana akcija postala še le glavni nesrečni udarec za Glavno posojilnico. Do konca 1. 1906. je ta graščina požrla 1.002.493 K, dočim so dohodki leta 1906. znašali 50.000 K.
Zavod je zopet stal pred odločilnim korakom napovedbe konkurza. Dr. Hudnik pa je tudi še sedaj skušal ta korak odvrniti, začel je zopet razmišljat^, kako bi se dal zavod rešiti pred sicer neizogibnem polomom. Kot se v vodi potapljajoči oprijemlje vsake rešilne bilke, se je tudi dr. Hudnik v svoji največji stiski oprijel zadnje rešilne pomoči — in ta pomoč je bil
revizor Franc Jošt,
s katerim bomo imeli še dovolj prilike se natančneje seznaniti. Kot ravnatelj in revisor Zadružne zveze v Celju, je bil Jošt neomejen gospodar pri Zvezi sami ter jako uplivna oseba pri vseh v Zvezi včlanjenih denarnih zavodih. Imel je sicer 4800 K stalne letne plače, poleg tega še večje nagrade i. t. d. vendar je iskal priložnosti, kje in kako bi si še kaj več denarja prislužil.
Pavšlarjeve vodne sile.
Tedanje razmere pri Glavni posojilnici so bile kot nalašč za to u-stvarjene. Skoro še večja mora kot graščina Thal so bile za dr. Hudnikov zavod Pavšlarjeve vodne sile, ki so pogoltnile blizo 1 milijona K iz blagajne Glavne posojilnice. Znano je> da je imel Pavšlar s svojimi načrti smolo. Manj zqano pa je, da je Pay* šlar vedno potreboval denarja in sicer veliko denarja. Dokler je dr. Hud-dnik mogel, mu ga je dal, a prišli so časi, ko ni bilo mogoče Pavšlarjeve zahteve zadovoljiti. Tedaj je bil dr. Hudnik v mučnem položaju. Pri zavodu ni bilo denarja. Zdaj pa naj Pav-šlarju odpove kredit? To bi bilo toliko, kakor da bi bil s tem Pavšlarja uničil, a otenem pa tudi spravil Gl. posojilnico pred tisti korak, radi katerega odvrnitve se je toliko trudil z raznimi nesrečnimi špekulacijami. Da odvrne oba poloma, jc napravil zadnji obupni poizkus z revizorjem J°š* toin. Sklenila se je
kupčija s provizijami
in na ta način pridobiti denarja. Vže preje je bilo rečeno, da je bil Jo.št v svoji lastnosti kot revizor jako uplivna oseba pri v Zadružni zvezi včlanjenih zavodih. Tem zavodom je J°št pngo-varjal, naj pridno vlagajo denar pri Glavni posojiinici v Ljubljana katere varnost je Jošt na vse pretege hvalil. Res, kakor bomo pozneje videli, se je Joštu posrečilo od več strani Glavni posojilnici dobiti denarnih sredstev. To pa je bila zanj kupčija, postranski zaslužek, ki se je kot provizija vpisa' vala izpočetka na račun graščineTh**1 Ko pa je ta šla rakom žvižgat, se je Joštu izplačana provizija pod razniinu pretvezami vknjiževana na račun Gl* posojilnice same. Kolikor je vsled Jo** tovega prizadevanja Glavni posojilnic} pridobljenega denarja dobival tudi Tomaž Pavšlar. se je za Joštovo Pr0* vizijo obremenil konto Tomaša šlarja. Iz korespondence med dr. Hud* nikom in Joštom je razvidno, da j Jošt sčasoma imel dr. Hudnika P°Pf noma v svojih rokah. Pri tej kuPc‘| s provizijami je sodeloval tudi ki je imel v Glavni posojilnici 0<*g vorno in uplivno mesto. Jošt je sPr jel takih provizij na račun grašci Thal v znesku 15.300 K; na račun Glavne posojilnice pa pribl'?«" 4.000 K, Najhujše pn tej kupčiji e bila udarjena posojilnica ob Zagorju, ki ima od Gl. posojilnice terjatev v znesku 266.764 K 63 v.
Pa se je moglo tako poslovanje nemoteno vršiti, temu je kriva tudi prevelika zaupljivost
Članov upravnega sveta ter nad-zornlštva.
Člani upravnega sveta ter nadzorniki so dr. Hudniku kot načelniku o-čividno preveč zaupali, oziroma so se preveč zanašali le na njegovo moč ter na uradništvo. Največ pa je bilo krivo njih preveliko zaupanje v revizorja Jošta. Pri količkaj strogi kontroli bi bile te nerednosti v poslovanju morale že davno priti na dan. Tako pa se je konkurz prenašal od leta do leta, dokler ni prišlo do lanske splošne denarne krize, ki je nezdrave razmere hitro privedla do neizogibnega poloma.
Od likvidacije do konkurza.
Kakor povsod pri takih razmerah, je tudi pri Glavni posojilnici prišel čas, ko se revizorju Joštu niso več mogle izplačevati provizije. S tem pa je tudi za zavod usahnil zadnji vir pridobitev denarja. Ta vir pa je pomagala hitro usahniti tudi splošna kriza na avstrijskem denarnem trgu. Zavodi, ki so preje nalagali tudi pri Gl. posojilnici svoj denar, so morali biti veseli, če so njih blagajne ustrezale tekočim zahtevam v lastnem delokrogu. Zahtevale so preje vsled prigovarjanja revizorja Jošta v Glavni posojilnici naloženi denar nazaj. Tam pa je v blagajni vladala, kakor smo videli, že leta in leta suša lastnega denarja. Proti koncu lanskega leta so se po Ljubljani širile vesti o polomih raznih denarnih zavodov. Med njimi se je imenovalo tudi ime Glavne posojilnice. Uprava je skušala te vesti potlačiti tudi dejansko s tem, da so skušali nekaterim vnanjim denarnim zavodom (n. pr. posojilnici v Cerknici) izplačati naloženi denar. Kako se je to vršilo, to bo razprava dokazala. Glavna posojilnica pa si je s tem pomirjevalnim trudom onemogočila svoje lastne najnujše obveznosti. Zdaj še le je u-pravni svet uvidel, da tako ne more iti dalje in da je neobhodno potrebno priti z resnico na dan.
Že 20. decembra je morala Glavna posolilnica ustaviti izplačila, blagajna je bila namreč že prazna postala.
Dne 8. januarja 1911. se je sklical občni zbor, ki je imel sklepati o na-daljnih korakih. Upali so se s tem rešiti, da se nastopi pot likvidacije, ne pa še napovedati konkurza. Res se je izvolil likvidacijski odbor, katerega naloga bi bila, izterjati vse terjatve, izplačati dolgove, ter urediti v zavodu zopet normalne razmere.
Ta likvidacijski odbor pa je, se poučivši o razmerah zavoda, prišel do sklepa, da je ta pot asanacije neizved-Ijava. Drugi viri trdijo, da je tu igralo politično strankarstvo svojo usodepolno, odločilno vlogo in sicer: Takozvana klerikalna stranka je nepoznajoč za pravo razmerje svojega pristaša Jošta napram Glavni posojilnici le toliko znah, da zavod slabo stoji in da bi se dalo spričo poloma izkovati političen kapital za uspeh pri volitvah v mestni zastop itd. Vsled tega je poslala svojega pristaša Bradaška k do-tični odločilni seji, v kateri se je sklepalo o nadaljni usodi Glavne posojilnice. S pomočjo drugih narodnona-prednih denarnih zavodov bi se bil dal popoln polom še tako urediti. Toda Bradaška, kakor hitro je izvedel za pravo stanje pri Glavni posojilnici, je Sel m oblastim ovadil — konkurz. S tem pa je bil likvidacijskemu od-boru vsak drug izhod onemogočen. Klerikalna stranka je šele pozneje iz-
hfdfČ°Iik° jC Pd tem P°lomu
tudi Jošt, ki so ga nameravali nastaviti ravnateljem deželne banke.
To so vesti, ki so že takrat krožile v javnosti. Gotovo je le toliko, da je bil likvidacijski odbor konečno prisiljen napovedati konkurz, ki se je otvoril glasom sklepa c. kr. deželnega sodišča z dne 13. februarja 1911.
Aktiva In pasiva.
Spričo izkazov po knjigah znašajo
aktiva .... 4,285.737 K 77 vin. Znašajo pasiva . 4,274.779 . 81 Ptoostajalo bo to-	~	“
rel' aktiv . . .	10.957	K	96 vin.
Med temi aktivi pa so v računu Posojil upoštevane sploh vse terjatve,
se ni nikdar nič odpisalo, pač pa se celo obresti negotovih terjatev Popisovale računom samim ter se je ,a ta način navidezno množilo premoge zavoda.
p Po mnenju v posojilniškem knji-kovodstvu izurjenih izvedencev so asale negotove in neizterljive ter-lii,y® za časa
‘Kvidacije . . 2,277.007 K 02 vin. Ako se ta
ti^bije od v geniji aktiv
nesku . . . 4,285.737 . 77
aktiv . . 2,008.730 K 70
Pasivj primeri s fnaša
vm.
. . . 4,274.779 . 81 . kija! Pnntanj-
J J ’ • • . . 2,266.049 „ 06 .
se ,1® Primanjkljaj pa je z ozirom na Pre "J«V0Č0 vrednost nepremičnega drugjh e”ja, nekaterih dolžnikov in
ie dl” c *netočen. ^ jo. ™-
da s? tndi t zviša« mogoče pa • o« se tudi še zdatno zniža.
Glavne terjatve skupno
. . . 3,256.109
88 vin.
377.287	. 33
992.557	, 35
165.327	. 77
153.000	n
znašajo vsoto
zoper dr. Hudnika
(konzorcij Thal) 1,567.937 K 43 vin. zoper Karola Megliča . . . zoper Tomaža Pavšlarja . . . zoper tvrdko Lavrenčič in Domi-
celj...............
zoper Andreja Mauerja ...
Izvedenci so mnenja, da je od dr. Hudnikovega dolga s hranilnimi knjižicami, deleži in dunajskimi hišami krit znesek . . . 538.963 K 87 vin. torej bi bil njegov dolg le za . 1,028.973 K 56 vin. neizterljiv. Dr. Hudnik sam pa trdi, da znaša primanjkljaj le 984.621 K 96 vin. pri čemur se je v obeh slučajih upoštevalo, da bode kot ostanek vrednosti 3 hiš, ki jih dr. Hudnik poseduje na Dunaju, svota 350.000 K prišla v kon-kurzni sklad.
Po izjavi dunajskih izvedencev znaša vrednost dr. Hudnikovih dunajskih hiš . ..... 1,254.000 K-
V teh hišah pred Glavno posojilnico vknjiženi dolgovi pa znašajo čez......................  .	1,300.000 K.
V tem slučaju znaša nepokrita terjatev zoper dr.
Hudnika . . . 1,334.621 K 96 vin.
Tomo Pavšlar je glede njegovega dolga mnenja, da se bo njegova terjatev dala pokriti s kupčijo, ki jo pričakuje napraviti s svojimi vodnimi silami. Gotovega pa glede te kupčije še nima nič. Na njegovem zemljišču je vknjižena na prvem mestu Glavna posojilnica s 300.000 K, na drugem mestu Ljudska posojilnica s.................... 150.000	K.
Računjeno, da pride na tretje mesto vknjiženi znesek z 200.000 K v pokritje, ostane še vedno primanjkljaj..................... 500.000	K.
Dolg Karola Megliča
znaša . . . . . 377.287 K 33 v.
Meglič trdi, da je aktiven, češ, da je samo posestvo v Gradišču vredno........................... 300.000	K.
Preiskava pa je dognala sledeče:
Meglič poseduje v Šiški posest, v Gradišču zemljišče, v radovljiškem okraju pa dve posestvi. Posest v Šiški je vredna k večjemu . 60.000 K Obremenjeno pa je s . . 50.000 „ Posest v Gradišču je vredna 50.000 „ Obremenjeno je z ...	8.200	„
Obe posestvi pri Radovljici
se cenite na................... 57.642	,
Obremenjeni pa sta z . . 22.000 , Potem takem je Megl iče v dolg
nepokrit z.................... 300.000	„
Glavni posojilnici odpade le 77.000 „
Terjatev napram bivši tvrdki Lavrenčič in Domicelj v znesku 165.327 K 77 v je priznano neizterljiva. Pač pa bode terjatev napram Andreju MauerLu vsaj deloma izterljiva.
Druge neizterljive terjatve.
Zoper Teodora FrOhlicha 55.996 K 91 v. Zoper Jankota Travna . 40.473 „ 29 „
Poleg tega je še več drugih manjših neizterljivih terjatev.
S temi podatki »no našim čita-teljem podali le okvir, v katerega bode šele razprava sama ustvarila celotno sliko tega za nas Slovence žalostnega denarno-gospodarskega poloma. Prvi del te slike prinesemo že jutri v izvirnem poročilu iz današnje razprave.
Ker se bode ena in ista zadeva v zvezi z drugimi slučaji večkrat ponavljala, opozarjamo naše cenjene čita-telje posebno one, ki se za izid te porotne razprave zanimajo, da hranijo vse številke „Jutra\ v katerih se o tej obravnavi poroča.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Laški dijaki za Italijansko vseučilišče.
Gradec, 5. junija. Na podlagi dogovorov na zaupnih sestankih se je danes dopoldne napotila deputacija italijanskih visokošolcev k rektorju graškega vseučflišča in mu predložila zahteve italijanskih visokošolcev. Rektor je obljubil, da bo podpiral njih stremljenja. Ko se je deputacija vrnila skozi avlo, je prišlo med Nemci in Lahi do neznatnih spopadov. Ker so Italijani peli svoje nacijonalne himne, jim je rektor podal strog ukor.
Sultanovo potovanje.
Carigrad, 5. junija. Sultan Mohamed V. se je danes popoldne odpeljal na oklopnici »Haspedin Barbaros-sa“ v Solun. Do luke so ga spremili vsi princi, diplomatski kor in razni drugi dostojanstveniki. Množica je
Eriredila sultanu pred odhodom veli-anske ovacije. Ladijo spremlja tudi več drugih bojnih ladjic in oklopnic.
Češka zmaga v Parizu.
Pariz, 5. juuija. Pri današnji nogometni tekmi je zmagalo češko moštvo proti Francozom v razmerju 5:0.
Preložitev potovanja kralja Petra.
Belgrad, 5. jnnija. Kakor zatrjujejo poluradne vesti, je ministrski svet na svoji današnji seji sklenil, da se potovanje srbskega kralja Petra v Pariz iz državnih ozirov odgodi na jesen.
Albanska vstaja.
Solun, 5. junija. Albanski vstaši so danes zavzeli turško trdnjavo Leš in vjeli 100 turških vojakov. Uničili so tudi vse brzojavne zveze med Le-šom in Skadrom.
Razne vesti.
* Smrt nad grobom. V Budi-slavi v pruski Šleziji je govoril pastor Weltike pri pogrebu nad grobom pokojnika. Med govorom ga je zadel mrtvoud in zgrudil se je mrtev na tla. Bil je star šele 48 let.
* Zanimivi rokopisi. Od nekega moskovskega antikvarja je kupil ravnatelj moskovskega arheologičnega ustava Uspenskij razne stare knjige in rokopise, med katerimi je našel rokopis Puškinovega Onjegina in več drugih Puškinovih rokopisov. Ti rokopisi so važni posebno zato, ker je na njih Puškin sam napisal, (kdaj in kje je napisal to ali ono delo ali poglavje.
* Jubilej gledališča. Češko Švan-dovo gledališče na Smichovu pri Pragi slavi letos svojo štiridesetletnico. Pri tej priliki bo ciklus desetih slavnostnih predstav, med njimi bo ena brez vstopnine. Pri teh predstavah bodo kot gostje sodelovali češki dramatični umetniki in umetnice, ki so bili nekdaj člani Švandovega gledališča. Med njimi je slavni češki traged Edvard Vojan.
* Na smrtni postelji priznal štiri umore. Sredi meseca februarja t. 1. so pripeljali v neko bolnišnico pri Goettingenu nekega 40 let starega Italijana. Pri njem so našli potno listino na ime Luigi Zambieri in potrdilo invalitete. ki se je bilo izdalo na Šleskem. Kmalu nato, ko so ga prinesli v bolnišnico, je mož umrl. Na smrtni postelji pa je priznal, da je v času med 16. aprilom in 31. oktobrom 1. 1. izvršil na Sleskem tri umore in enega po 31. oktobru v Harzu. Na-daljnih podrobnosti ni mogel več povedati. Sedaj poizveduje državno pravd-ništvo, koliko je resnice na tem priznanju.
Lastnik in glavni urednik Milan Plut.
Odgovorni urednik dr. Ivan Lah.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Kupujte JUTRO".
Izvod samo 6 vinarjev.
 l_________________________
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Globoko užaloščenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je naša iskreno ljubljena, dobra mati, soproga, svakinja, sestra in teta, gospa
Ana Štrukelj
včeraj popoldne ob pol 2. uri v 57. letu njene starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice bo v sredo, dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Kolezijske ulice št. 12 na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem.
Nepozabno priporočamo v molitev in drag spomin.
Ljubljana, 5. junija 1911.
Žalujoči ostali.
1. slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
Vsak dan okusno prirejeni
raki
ob petkih pa tudi razne
ribe
Mali oglasi
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe, 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej: zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url ivečer.
Šivilja za trgovino se takoj sprejme. Naslov pove „Prva anončna pisarna". 313/3—1
Lepo meblovana soba za enega ali dva solidna gospoda se odda. Križevniška ulica 7, II. nadstr.	170 2—1
Ključavničarskemu pomočnika, bolj priletnega, sprejme takoj v trajno delo Jakob Preželj. Plača po dogovoru.	171 6—1
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih *Jutra“. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Išče se meblovana
mesečna soba
s posebnim vhodom za 15. junija v bližini južnega kolodvora ali v Spodnji Šiški. Ponudbe je poslati na upravništvo
uvoz	ka
velepražarna.
Nova	podru
v Ljubljani
Šelenburgova ul. 7l
Zenitna ponudba!!
Tovarnar in posestnik, srednje starosti, tihega in mirnega značaja, se želi radi pomanjkanja znanja seznaniti v svrho ženitve z gospodično, staro 18 do 30 let; vdova, ki bi imela veselje do veletovarništva, če mogoče z nekaj premoženjem, ni izključena. — Ponudbe prosi s polnim naslovom in s sliko, ki se vrne, do 1. julija pod naslovom »Tovarnar", poštno ležeče, Domžale. Tajnost strogo zajamčena.
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
Najobširnejše jamstvo. Ilustrovani ceniki brezplačno.
K. Canaernik
LJUBLJANA, Dunajska c. 9.
Špecial. trgovina s kolesi in posam. deli. z p o soj era n J ek oles.
Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
Gg. botrom in botricam gg?0*- birmanska darila.
Nikelnasta moška ura z verižico od . .	K	4'50	naprej.
Prava srebrna moška ura z verižico od .	K	9-70	„
14 karatna zlata moška ura z verižico od	K	44’—	»
Nikelnasta damska ura z verižico od . .	K	8’50	„
Prava srebrna damska ura z verižico od	K	„
14 kar. zlata damska ura z verižico od .	K	20-—	„
Uhani zlato na srebro...........................k	1*80	„
14 kar. zlati uhani.............................k	4’50	„
Največja in naj-solidnejša tvrdka
H. Suttner
Mestni trg (nasproti rotovža). Sv. Petra cesta 8.
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,Iko‘
„JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
v 3n.a,slecLzijiii. toib©3raxxxeuh.:
t restavraciji „pri Lipi"
Židovska ulica.
Južni kolodvor, na peronu. J j Državni kolodvor.^«;/
Blaž, Dunajska cesta."!;.F Sever, Krakovski nasip, j	r-
Ficlller, Kongresni trg.
Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova "ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ! ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sušnik, Rimska cesta. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gosposka ulica.
Kuštrin, Breg.
Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodč Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta.
. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Bemžgar, Zelena jama. Bič, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica.
Zadel, Karlovška oesta. Likar, Glince.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana,
:::::::::::: cvetlični salon :::::::::::: Ljubljana, Pod Trančo št 2.
Velikazalogasuhihvencev
Izdelovanje šopkov in vencev, trakov z napisi itd. Zunanja naročila izvršaje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti.
vanje in so njegove gu ne prednosti ob naj p prostejši upora in brezhibnem funkci
ne občuti
Priznano pristne oljnate in suhe cene nizke	^	0	točna	postrežba
PREMERL in JANČAR
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 20 nasproti Figovca na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI
 t  ===== FIRNEŽ in ČOPIČi.  -——
Vse v to stroko spadajoči predmeti.
[ Obleke zagospode
najnovejšega kroja prodaja po lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora kakor tudi najnovejšo
konfekcijo
A. LUKIČ štev5^a========
Solidna postrežba!
Nizke cene!
Cenjeni trgrovci in -■ obrtniki. =====
Stavbeno podjetje V. Scagnetti naznanja, da bode zgradilo v Šelenburgovi ulici št. 6 veliko strogo moderno trgovsko hišo. V pritličji se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v me-zaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino.
Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najpriklad-nejše razvrstitve teh prostorov, se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe.
Resni reflektanti se uljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbeni pisarni podjetnika V. Scagnettija, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 16 (tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk preje pismeno ali telefonično javi.
Telefon štev. 299.	Poštni predal štev. 54.
ind-ULstrije izumljeno je novo
Adirno pero („Maxim„)
s pisalno pripravo za črnilo In svinčnik.
Ta posebno duhovito sestavljen aparat služi za hitro in gotovo £šešte-
jo-
niranju: na eni strani veliko razbremenjenje možgan, ker se celo pri zdržema večurnem delu
nobeno živčno utrujenje, ki se sicer tako pogosto opaža; na drugi strani zanesljivost in velik prihranek na času. Cena enemu komadu z lahko umljivim natančnim navodilom K 10-60 po povzetju, ako se vpošlje denar naprej K 10. Dobiva se pri glavnem za* stopstvu Em. Erber, Dunaj II./8., Ennsgasse št. 12. lq.
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata!
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
—— OLIMPIA
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
■	OLIMPIA —uranu i-
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K l-20, velikemu K 2-—. — Glavna zaloga v
lekarni Trnk6czy v Ljubljani.
Zaradi minule sezije
so cene
oblek za gospode, dame, dečke in deklice
veliko znižane. Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovie
Ljubljana, Mestni trg 5.
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
............... registrovana	zadruga	z	omejenim	jamstvom	....	-. —
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko 3padajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časop*9°v*
Lastno za^ožanJjštTro-	ILTajmodemejše čarUsze-
TelefosajBUca	US.
a,-
73.307.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Ves čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem; dosedaj se ga je izplačalo K 2,495-719 —.
»SLAVIJ
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,356.860-58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo.
i  ....... i ■■■■n. i ii.ni... v»« pojasnila daje:	—*—■	—
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici št. 12.
■ ■■■" 'i i	■■■	Pisarne	so	v	lastni	bančni	hlSl. ...... ........
Zavaruje poslopja in premičnine pr°tt požarnim škodam po najnižjih cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal In okenskih plošč.
Škode cenjuje takoj ln nsjkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje-
Dovoljuje lz čistega dobička podporo v narodne In občnokon**'*
namene.
i*« Ljubljanska kreditna banka * Ljubljani.
Stritarjeva ulica. štev. S.
Podružnice v Spjjetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu ln Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|»°lo
f ^	   _	Star, pristen destilat
I II g | Ip * dalmatinskega vina je najboljše sred-O	stvo	za
slabotne in rekonvalesente.
Dobi se edino pri trvrdki:
BR. NOVAKOVIČ, Ljubljana
Solnčniki,
radi velikanske zaloge
po vsaki poljubni ceni.
Jos. Vidmar,
Pred škofijo 19.
Klavirje,
pianine in harmonije
le prvih svetovnih tvrdk na obroke po K 18*—.
Ravnokar največja zaloga malo časL izposojenih pianinov po jako nizki ceni
ALFONZ BREZNIK, Kongresni trg 13,
učitelj »Glasbene Matice*,
Česky hostinec v Terstu
Češka gostilna v Trstu
Pozor, peki!
Izredno ugodna prilika!
V Spod. Šiški, na glavni cesti, na najbolj prometnem kraju se odda s 1. avgustom v najem
pekarija
eventualno se proda tudi hiša, v kateri se nahaja. Razun te pekarije se nahaja v Šiški, ki ima okolu 7.000 prebivalcev, samo še ena. Zmožen, trezen mož sl na tem prostoru napravi lahko lepo premoženje.
Povpraša se v tovarni vozov Peter Keršič v Spod. Šiški.
i! If W§\
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
Ilustrovani tednik"
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 1‘80.
Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: llnstrovani Tednik, Ljubljana.
TEODOR KOM
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter in-:: stalater vodovodov
LJUBLJANA
Slomškova ul. 3 In 10 Podruiaiea: Stori trg 9.
Priporoča te p. n. občinstvu za izvrSevanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim ln tuzemskim škrii]em, z
aftbest - cementnim Akrlljem (Eternlt) patent Hutuehek,
z Izbočeno ln plolčnato opeko, lesno - cementno in strelno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi.
Poprave točno In ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.