SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. ''
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
i
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo ia ekspedicija jv ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 3.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSkih ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev.
V Ljubljani, v torek 14. avgusta 1894.
Letnilt XXII.
Naš idejal.
»Srednjeveški večernik zapihljal je mej človeštvom, že davno ugasla romantika prikazuje se zopet med ljudmi, tudi umetnost sega zopet po verskih snoveh, kar ji nikdo ne more zameriti, ker se s tem igra in s tem služi, kar je seveda nevarnejše, in najbrže je tudi Zola omamljen od tega časovnega puha." Tako piše duuajska „N. Fr. Presse" poročajoč svojim čitateljem o najnovejšem delu znanega francoskega realista Emila Zola. »Troje mest", je naslov temu delu. Zola hoče opisati: Lourdes, Rim in Pariz. Prvi del »Lourdes" je končan. Z »očesom brez duše" opazoval je Zola najvažnejše dogodke v Lurdu, med njimi tudi čudovita ozdravljenja, ki se pa zanj dajo vsa razlagati natorno, kakor uči moderna zdravniška veda. Zato pa realistu ne zadostuje katoliška vera s čudeži, marveč on išče vere brez čudežev, kakor to poskuša tudi Zola v imenovanem delu. S tem svojim delom pa Zola žali najsvetejša čutila, katera goje katoličani do Brezmadežne, s tem stavi iz jasnih nebeških višav, kjer kraljuje Kraljica v nebesa vzeta, Zola naš idejal na zemljo ter mu krade oni sijaj, ki že toliko stoletij obseva Marijino čast, ceno in moč, in ki tako blagodejno vpliva na razvoj krščanske družbe v človeštvu.
Zdi se nam, da je uprav jutrajšuji praznik Vnebovzetja Marijinega zato najlepši povod, da z vso odločnostjo zavračamo take nečuvene napade na čast božje Matere, ki se pojavljajo v delu »Lourdes" pri Emilu Zola in o katerem prav kakor »majhen Hamlet v soutani" vsa vesela „z očesom brez duše" poroča svojim čitateljem tudi dunajska Židinja.
Hvala Bogu, da vkljub temu oblastno gospo-dujočemu materijalizmu prodira na površje življenja polni idejalizem, katerega nam
tako lepo predstavlja praznik Kraljice v nebesa vzete. Za njo, svojo materjo, dviga se tudi njeni sin, človeški rod, proti jasnim višavam. Zabredel je globoko v blato, do vratu zatopljen v mlakuži umstve-nega in dejanjskega nihilnma, spoznava, da res ni nič, ako ga ne podpira višja božja moč, ako ga ne dviga večno ženstvo v — Mariji!
In tako se dviga cerkev, druga Marija! Železne in zlate okove, v katere so jo kovali sovražniki in slabi prijatelji, odpadajo od nje. Ona ni več grlica, o kateri bi radi mogočneži, da bi se skromno zadovoljevala z najpotrebnejšo hrano v — kletki ter da bi se neizmerno srečno čutila, ako jo kedaj svetni mogočnež milostno poboža. To je bil še nedavno idejal cerkve, kakoršnega goje oni, katerim je cerkev — trn v peti. A sedaj se dviga cerkev kakor golobica v zračne višave ter se ogreva za svoje delo in za svoje trpljenje na srcu svojega Boga. Nasprotniki jo skušajo vloviti ter ji postriči peroti, a narodi krščanski vstajajo v obrambo njeno in svojo in sovražnikov je — strah!
Tudi narodi se bude, tudi narodi krščanski se dvigajo iznad zemlje, tudi oni hite za svojim ideja-lom Vnebovzetja!
Krščanska ideja prodira z mladeniško silo na dan. Vednost, poštenost, požrtvovalnost so v njenem spremstvu. Nad njimi pa kakor nevidni angelj čuva Mati lepe ljubezni ter napoveduje človeštvu srečnejših dnij!
Dunajski Židinji se čudno zdi, kako da je Zola v svojem delu : »Troje mest" poleg slavnoznanih in pomenljivih mest Rim in Pariz postavil tudi Lourdes »die vergšingliche Geburt des Augenblickes neben den evvigen Stiidten"! Zanimiva pa je njena razlaga o tej zvezi. Piše namreč: „Brez dvoma moramo misliti na mogočni apostolov glas, ki se še vedno razlega od mesta ob Tiberi ter od tam mo-
gočno odmeva ob Seini in moderni Babel razburja v njegovem teženju, v njegovih bolih in jadih, tako da mu naposled vnema njegovo dušo jedina želja: Beži pred tem malovrednim svetom, reši se iz tega prežarnega dne v mističen polumrak, podaj se v skrivnostno temo svetih votlin, kjer se že sedaj tukaj vidno spolnuje oznanilo jedino zvehčalue vere in odrešenja, ki ga nam donaša ta vera."
Preklinjala, zasmehovala bi rada s temi besedami predrzna časnikarska vlačuga naše krščanske idejale, a mora nehote blagoslavljati, potrjevati, da moderni Babel ne uteži človeškega srca, ne zadovolji človeškega uma, ki sta odsev božje ljubezni in modrosti, vsled česar človeški rod zopet posluša glas velikega apostola v Rimu. To pa ni srednjeveški večernik, to je veseli zjutrajnik, ki odpira grla ptičem pevcem in rožam cvetove, Človeškemu rodu pa napoveduje dan krščanskega vstajenja, dobo blagoslova in sreče!
Ne vdajmo se!
Iz Istre 10. avg.
»Naša Sloga" z dne 9. avgusta, ki nam je prišla v drugem izdanju prinaša oklic isterske družbe sv. Cirila in Metoda do hrvatskega naroda, v katerem ga vabi na ustanavljenje podružnic, da se tako pomnoži število članov in materijalno pomore. V oklicu se naglaša, kako ue morejo vsi biti ni duhovni, ne učitelji, ne sodniki, ne odvetniki in ne zdravniki, vender pa je vsem potrebno, da se versko-nravno vzgoje in naučijo čitati, pisati in računati. V Istri veljavni zakoni določujejo ustanovo šol na podlagi materinega jezika, toraj za Hrvate hrvatskega — za Slovence slovenskega. Tisti, ki so poklicani izvrševati te zakone, ne brigajo se čisto nič za to določbo, v kolikor se ista dostaja hrvatsko-
LISTEK
Sub rosa.
(Piše Nikolaj Kirivejevič).
III. Rešitev.
»Bes jih polijl" rekši vrže mladenič nevoljuo snopič pisem v kot in stine zvezek z naslovom »Za vzori" v predal. »To so ljudje 1 Pisal sem svojim prijateljem iu znancem, naj mi odgovore kakor hitro mogoče na vprašanje: »Ali spisi o nizki čutnosti zatirajo nizko čutnost ali jo le še bolj vzbujajo?" A glej, niti dve pismi ne izražata iste misli in nobeno ne zagovarja moje trditve .... Že vem, zakaj: nekateri nimajo zadostne nadarjenosti za opazovanje, a nekateri sodijo le pristransko! Rad bi vendar vedel, ali je moja trditev prava? Kam naj se obrnem?" Skoro zadene pravo. Napoti se takoj v gore k nekemu samotarju, ki mu je že večkrat pomogel raz-motati kako sitno vprašanje. V mraku dospe do črne koče. Prijazno ga pozdravi sivi mož in se mu takoj ponudi v službo. Mladi modrec mu v kratkih potezah razloži vzrok svojega pota.
»Sediva k ognjišču. Hladno je!" reče starček. »To je človeška nizka čutnost!" in pokaže na kup mirno goreče suhljadi. .Ona vedno tli! Gasijo jo
zdaj!" s temi besedami vrže pest suhljadi v ogenj, ki vsplapola mogočuo. >
»S tem ogenj le netite, a ne gasite ga!" vsklikne mladec.
»Kdor namerja nizko strast gasiti s takimi spisi, ta jo le še bolj neti!"
»Izbarno!" vsklikne drugi. »Dognauo jel Vse drugo je neveljavno, le moje je pravo!"
»Čakajte še malo, mladi prijatelj, predno leževa! Dolgo že zahajate k meni, a moja usoda vam še ni znana. Plemenitega rodu sem, jako plemenitega. Bil sem tudi mlad in nenavadno vroče krvi. Moje bogastvo je streglo le moji čutnosti. Nikdo me ni oviral, vse se je klanjalo moji volji. Slaba je bila moja vzgoja, odgajali so me le v čutnosti, slišal nisem o drugem življenju nikoli! Razuzdano govorjenje in čitanje takih spisov, to mi je bila najljubša zabava, kajti s tem sem si razvnemal živce in vznemirjal kri. Teden dnij bi potreboval, da bi vam naštel posamezne dogodke iz one dobe. Spomini, potopite se v morje pozabe! Tako sem živel, dokler nisem vsega zapravil, dokler me ni zapustilo vse. Tedaj stoprav se mi je rodilo izpoznanje in kes, prišel sem do resnice.
Po mnogih dvojbah odločilo se mi je oslabljeno telo, krepke živeti drugo življenje. Posvetil sem se odgoji svoje duše iu pribežal iz naročja hrupnega sveta v to tiho gorsko zakotje. Mnogo let sem reševal ono vprašanje, prerešetal sem je temeljito in
mu prišel do dna. Žal, da se moram zdaj pokoriti za ono reševanje! Tega ne privoščim nikomur! Da se izrazim ob kratkem: Kdor čita v zabavo take spise, ne zatira si nizke čutnosti, ta jo le še bolj vzbuja. Tako, mladi prijatelj! Trudni ste. Na mahu tam v kotu vas čaka počitek!"
Presrečen je bil mlad modrec, saj mu je bilo izpolnjeno v knjigi »Za vzori" tako kočljivo mesto. Sanjalo se mu je, kako so mu prišli častitat največji učenjaki: »Slavno si izvršil velikansko delo!"
IV. V sinjih daljah.
Dvignila se je zračua ladija v sinje višave. V njej je sedel mlad in drzovit mož. Nemirno je obračal oči krog sebe, zdaj pogledal kvišku k solncu, zdaj pod se na zeml|o. Že mu je plavala ladija nad vrhovi najvišjih gora. Tu zapazi v bližini orla, raz-griujajočega ponosne peroti.
Jezilo je ladijarja njega brezobzirno vedenje. Torej začne s košatimi besedami: »Slabotnik, vedeš se, kakor bi bil kralj v sinjih daljah. Ne vidiš človeka tu gori, ne vidiš dela njega razuma? Ne veš, človek je vladar vesoljstva? Umakni se v sv6je zatišje, sicer te zadene kazen iz rok tvojega gospoda!" A ni še izgovoril zaničevalec zadnjih besed, že se stemni njega obližje. Iz črnih oblakov šviga blisk, grom rohni in divji vihar mu meče lad'jo kakor peresce semtertja. Naglo izgine orel ii višine.
V i • Vv i .
slovenskega naroda. In ker s te strani ni upati pomoči in na podlagi reka: „Pomozi si sam, ti bode tudi Bog pomogel" — ustanovili so isterski rodoljubi „družbo sv. Cirila in Metoda za Istro", kateri je naloga »podpirati in pospeševati hrvatsko-slovensko šolstvo v Istri na katoliško-narodni podlagi." Da se č.m več prinosnikov omogoči, odločilo se je ustanoviti podružnice, ki se delč v moške in ženske. Pravila so vže potrjena ter ako se najde 20 prinosnikov v jednem samem kraju ali mestu mogoče je tako podružnico ustanoviti. Pravila za podružnice razpošilja odbor brezplačno toliko iztisov, kolikor jih je potrebno za zadobitev potrdila. V praznih prostorčkih v iztisih vpiše se le ime mesta ali kraja, kjer se nameruje podružnico ustanoviti.
Taka izpolnjena pravila, — katerih jeden iztis mora imeti kolek za 1 gld., 4 pa po 15Jir. — ter prošnja s 50 kr. koleka se odpošlje priporočeno namestništvu v Trst. Ako v četirih tednih prispe odgovor od namestništva, tedaj dobro, če ne, zmat-rati je po zakonu kakor da je podružnica potrjena ter se ista more v sejo sestati in izvoliti si ravnatelja, tajnika in blagajnika, potem pa se taka ustanovitev priznani glavni družbi za Istro v Opatiji.
Konečno apeluje se v oklicu na rodoljubnost pojedinih mož po Istri, Dalmaciji, Hrvatski in drugod, naj družbo gmotno podpirajo.
Kako velika zadača pričakuje hrvatsko-slovenski narod v Istri, si niti pomisliti ne moremo, posebno pa z ozirom na to, da »Lega Nazionale" v sami Istri šteje vže 40 podružnic in sicer v vsakem mestu in kraju skoraj. Da se nam mladina Bogu in narodu ohrani, dolžnost je naša z vsemi močmi, take podružnice ustanavljati. Veliko število podružnic „Lege" naj nam bode v spodbujo pri takem usta-novljenju. V vsakem mestu in kraju, kjer je taka, morala bi se ustanoviti tudi naša. Tako n. pr. »Lega" ima vže svoje podružnice v Labinju, Bujah, Kan-fanaru, Kopru, Karkavcih, Cresu, Cittanovi, Vod-njanu, Gažonu, Zminju, Grižnjanu, Izuli, Lovranu, Momjanu, Motovunu, Miljah, Vrsaru, Poreču, Picnu, Buzetu, Piranu, Pazinu, Poli, Oprtlju, Rovinju, Roču, Sovinjaku, Sv. nedelji, Vrtenelju, Novigradu, Višnjanu, Vržinadi itd. itd. Zraven tega ima svoje šole vže v Sv. nedelji (okraj poreški) v Kolombanu (okraj koperski) in v Humu (okraj buzetski) — odpre pa v kratkem še več druzih šol.
Da v zgoraj imenovanih krajih prebivajo Hrvati in Slovenci ter da so v okolišu isti z številom t večini ni potrebno spominjati. V okrajih pa, kjer so ustanovljene šole, prebivajo izključljivo le Hrvati in Slovenci — torej je natorno, da je »Legi" namen poitalijančiti naše otroke.
Sedaj pa, ko se je doseglo potrdilo pravil za istersko družbo sv. Cirila in Metoda, je narodna dolžnost, stopiti na nogo nasprotnikom ter ne do-doljiti jim, da nam mladino potujčujejo. Na noge torej rodoljubi brez razločka stanu. Storite potrebne korake, da se naše podružnice kmalu po vseh onih krajih ustanove, kjer se vže nahajajo »Legine", kajti treba je izbijati »klin s klinom". To se mora
*
* *
Polegla se je nevihta. Nebo je jasno, niti najmanjšega oblaka ni zapaziti na njem. Prijazno se smeje solnce in pošilja zemlji vroče poljube. V sinjem prostoru nad njo pa plava orel in zvedavo mu silijo pogledi v nižavo. Zdi se mu, kakor bi ležala tam doli razklana ladija in v njej mrUo človeško bitje.....
Moje ječe.
Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—.
XII.
Tako končal je moj roman z ono revico! če ne druzega, zahvaliti ga imam za kaj prijetne misli nekolikih tednov. Pogosto sem bil tužen, a njen glas me je razveselil; pogosto sem se ljutil na ljudi, premisljevaje njihovo podlost in nehva-ležnost, začel sem sovražiti vse, a glas Magdalenin me je pripravil in občutil sem sočutje ž njimi in jim odpuščal.
»O neznana mi grešnica, da bi le ne bila obsojena v hudo kazen! Ali, bodi obsojena v kakršnokoli kazen, da bi se ž njo le okoristila in poboljšala in da bi živela in umrla draga in ljuba Bogu 1 Da bi vendar naSla pri vseh, ki te poznajo, sočutje in spoštovanje, kakorSno si naSla pri meni, ki te nisem poznal! Da bi vdihnila vsakemu, kdor
tem več storiti, kajti drugače bode naša mladina Bogu in narodu zgubljena. Zapomniti si je treba, da kdor se sam zametuje, je podlaga ptujčevi peti.
Sklepi brnskega katol. shoda.
D. Znanost, slovstvo in umetnost
(Dalje.)
II. Leposlovje.
1.	Katoliški shod s odkritosrčnim veseljem kon-statuje nenavadni napredek, ki se kaže v naši dobi v čeških umetnih leposlovnih proizvodih.
2.	V tem ko katoliški shod priznava, da je ta razširjenje duševnega obzorja jako potrebno in važno, da naše slovstvo se ozira na časovne duševne tokove, vendar na to poklada veliko važnost, da se pri zasledovanju duševnega življenja druzih narodov, pri posnemanju druzih smerij in vzorcev ne pozabijo potrebe lastnega naroda, da se na dosedaj zdravo drevo naše narodnosti ne vcepijo nezdravi poganki zapadne pretirane kulture, ki bi mu le škodovali.
Imajoč duševno moralično požlahtnenje našega naroda pred očmi, obžaluje katoliški shod, da nekaj zlasti mlajših pesnikov uvaja v naše slovstvo načela, ki podkopujejo vero in nravnost.
V naše slovstvo uvajati pesimizem, verski indi-ferentizem, izrecni materijalizem, feminizem in pretirano proslavljenje telesa in nagote smatra katoliški shod za nevarno in našemu narodu škodljivo poče-njanje. Tudi želi, da bi se pri gledaliških predstavah bolj gledalo na katoliško mišljenje.
3.	Sedaj pri nas pojavljajoči se skrajni naturalizem in v kolikor se pod to smerjo goje v slovstvu le grde stvari, navlašč iščejo senčnate strani v življenju in podrobno pretirano opisujejo razne polzke pregrehe in umazanosti, smatra katoliški shod kot umeteljniško zmoto in izreka svoje prepričanje, da tako slovstvo ne oblažuje, temveč le pospešuje surovost.
4.	Glede na to, da pri vsem narodnem radika-lizmu, ki se sedaj širi mej našim narodom narodni idealizem iu ljubezen do materinščine ne narašča, temveč prej pojema, poklada katoliški shod važnost na to, da se v našem slovstvu goje specijalno češke posebnosti, kajti prepričan je, da si naše slovstvo Ie tako pridobi kako veljavo in pomen v svetovnem slovstvu.	«
5.	Katoliški shod z veseljem priznava, da je naše katoliško leposlovje in pesništvo že izdalo mnogo dobrih in zanimanja vrednih proizvodov, naj se tudi njih vrednost od gotove strani ne priznava. Da pa katoliško in sploh dobro slovstvo se prej in bolj razvije in se more upirati nasprotni smeri v slovstvu, je neobhodno potrebno, da se bolj čisla in podpira katoliško slovstvo, kakor se je dosedaj, in zatorej smatraj vsak dober katolik za svojo dolžnost, da take knjige kupuješ in razširjaš.
III. Krščansko modroslovje in apologet i k a.
Gledč na to, da se dandanes nevera ne obrača več le proti nekaterim krščanskim naukom — kakor
te bo videl, potrpežljivost, milobo, poželenje po kreposti, zaupanje v Boga, kakor si je vdihnila onemu, ki te je ljubil, ne da bi te bil videl. Moja domišljija se lahko moti, ko si te predstavlja lepega telesa, a duša tvoja, tega sem gotov, bila je lepa. Tvoje tovarišice govorile so kosmato, a ti sramežljivo in uljudno; one so klele, ti si hvalila Boga; one so se prepirale, ti si mirila njihove prepire. Ako ti je kdo podal roko, da bi te potegnil s poti sramote, ako ti je nežno skazal kako dobroto, ti posušil tvoje solzč, vse tolažbe naj pridejo nadnj in nad njegovih otrok otroke!
V ječi poleg moje bilo je zaprtih več moSkih. Tudi te sem slišal govoriti. Eden med njimi presegal je drugove z vgledom, ne morda finejšim vedenjem, ampak večjo z zgovornostjo in predrznostjo. Govoril je, kakor strgan dohtar. Zapovedu-jočim glasom in mogočno svojo besedo ošteval in ukazoval je prepirajočim se mir in molk, zapovedoval jim je, kaj naj mislijo in čutijo; ti so mu sicer začetkoma malo nasprotovali, na zadnje ga pa le ubogali.
Reveži! niti enega ni bilo med njimi, ki bi bil znal olajšati neprijetnosti ječe, kazaje kak blag občutek, malo vere in ljubezni 1
Glavar teh sosedov me je pozdravil in jaz sem mu odgovoril. Vprašal me je, kako preganjam to *prokleto življenje«. Rekel sem mu, da nikako
so delale krive vere v prejšnjih dobah — temveč skuša prekucniti podlage same, na katerih je sezidana katoliška cerkev, in dobro vedoč, da se poslopje samo podere, kakor hitro se temelji podkop-ljejo, smatramo za prvo in najglavnejšo nalogo krščanske znanosti, naravno podlago vere — resnice, da je osebni Bog, stvarnik nebes in zemlje, da je duša neumrjoča in ima človek prosto voljo, ta temeljna načela nravnega zakona itd. z vso odločnostjo varovati.
Gled^ na to, da v ta namen sv. oče Leon XIII. v svoji encikliki »Aeterni patris" z dne 4. avgusta 1879 najnujnejše priporoča proučavanje modroslovja, ki so je zgradili na podlagah, katere sta položila Aristotel in Platon, največji krščanski mislitelji vseh časov in narodov, zlasti sv.Tomaž Akv., smatramo ©življenje tega modroslovja tudi v narodu našem kot najmogočnejše sredstvo v varstvo krščanske resnice proti vsem napadom, s katerimi se tudi žal pri nas nevera vedno huje zaganja.
Poštevajoč, da se na podlago, na kateri je ustanovljena krščanska vera, tudi opira človeško življenje sploh po svojem notranjem bistvu, s tem javno izjavljamo svoje nepreklicljivo prepričanje, da se človeška družba brez obnovljenja krščanskega modroslovja ne bode obranila uničenja, katera jej pripravlja novodobna nevera.
Zatorej zahtevamo od visoke vlade, da v naj-vitalnejšem interesu naše avstrijske države skrbi, da se bode filozofična propedevtika učila po krščanskih načelih ne le na naših srednjih, temveč tudi na vi-socih šolah in se v prvi vrsti na modroslovni fakulteti v Pragi prej, ko je mogoče, osnuje stolica za krščansko modroslovje.
Ozirajoč se tudi na to, da se novodobna nevera tudi v našem narodu ne Ie z učnih stolic temveč tudi po tiskovinah razširja kot posledica znanosti in pameti, izjavljamo, da je neodložljiva dolžnost, da se osnuje poseben list za krščansko modroslovje in apo-logetiko. Ker pa novodobna navidezna znanost ne skuša uničiti samo krščanskih naukov, temveč tudi temelje človeške družbe maje: zahtevamo, da omenjeni list z ozirom na pismo sv. očeta Leona XIII. z dne 27. januvarija 1886 kardinalu kameriengu, protektorju papeževe akademije za prirodoznanstvo, si prizadeva, na jedni strani dokazati, da noben dokazan in gotov vspeh novodobnega prirodoznanstva ne nasprotuje krščanskemu nauku, na drugi strani pa v smislu enciklike sv. očeta Leona XIII.: »Quod apostolici muneris" z dne 28. decembra 1879, »Diuturnum illud " z dne 29. junija 1881, »Immor-tale Dei" z dne 1. novembra 1885 in »Rerum uo-varum" z dne 15. maja 1891 pridno razpravlja socijalno vprašanje na podlagi krščanskega nauka. V ta namen priporočamo, da prvi katoliški shod češkega naroda voli poseben odsek, kateri začne takoj s pripravami za osnovo češkega lista za krščansko modroslovje in apologetiko s posebnim ozirom na prirodoznanstvo in socijalne znanosti.
(Konec sledi.)
življenje, ako bi prav bilo žalostno, ni za-me pro-kleto, in da se moramo truditi do smrti, preskrbeti si vživanje veselja, koje nam vzbuja premišljevanje in ljubezen.
»Razložite, kako to mislite, gospod, razjasnite nam natanko vse.«
Razložil sem jim bolj natanjko, a niso me umeli. In ko sem si po nekolikih umetnih, pripravljalnih ovinkih upal kot za vzgled namigniti na srčna čutila, koja je bil vzbudil v meni glas Magdalenin, začel se je glavar grozno krohotati.
• Kaj pa je, kaj?« vpili so njegovi tovariši. Brezčutnež povedal jim je z vsemi mogočimi pretiravanji, kar sem mu bil povedal, jaz pa sem ostal norec.
Godi se v ječi, kar med svetom. Onim, ki mislijo, da je največja modrost, jeziti, pritoževati se, in zasramovanje vsega, zdi se neumen, kdor goji sočutje in ljubezen, ako se išče tolažbe v lepih podobah domišljije, ki častč človeštvo.
XIII.
Pustil sem jih, naj se smejo in nisem jim odgovoril ni besedice. Dvakrat ali trikrat so me še nagovarjali, jaz pa sem molčal.
»Gotovo ga ni več pri oknu — gotovo vleče na ušesa sapo Magdalenino — naš smeh ga je razžalil.«
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. avgust«.
Levica. Socijalistični kurz na Dunaju je popolnoma zbegal glavno židovsko glasilo „Neiie Freie Presse". Vidi se jej očitno, da se boji, da židovski interesi ne pridejo v nevarnost. Britko toži, kako da nemška levica nič no dela, dočim druge stranke, zlasti pa krščanski socijalisti močuo dtlajo. Levica zgublja mandat za mandatom, dočim druge stranke pridobivajo. To je naravno, ker levičarski poslanci nimajo nobene zveze z volilci, ob parlamentarnih počitnicah žive v letoviščih, volilcem pa uiti ne poročajo. Hudo se t"goti dunajska židiuja nad nemškimi nacijonalci, ki povsod le zdražbe delajo. Škodujejo le liberalcem, Slovanom pa niso še jednega mandata odtrgali. „N. Pr. Pr." je stvari uarisala precej v resničnih barvah, le tega ui povedala, zakaj liberalci ue sklicujejo voliluih shodov. Bo]^ se namreč volilcev, ki se ne strinjajo s poslanci, ki zastopajo v prvi vrsti židovske koristi.
Davčna reforma. V finančnem miuisterstvu baje že izdelujejo predloge o preosnovi hišne raz-redarine in najmarine. Vlada misli tudi tukaj uvesti progresivno sistemo, da bodo bo^atinje razmerno več davka plačali.
Ogerska vlada se tudi že boji socialističnega gibanja. Iz Budimpešte je iztirala urednika uecega delavskega lista, da tako naredi konec njegovemu delovanju. S toliko proslavljeno ogersko svobodo se to pač malo strinja, ali svoboda velja na Ogerskem le za židovske liberalce. Due 19. t. m. bode v Budimpešti 70 delavskih shodov, na katerem se bode govorilo o tem, kako se ravna z delavci na Ogerskem.
Bolgarija. Komaj je od.straujen Stambolov, že se kaže nasprotje mej ljudmi, ki so sedaj dobili krmilo v roke. To nasprotje bode tem hujše, čim bolj bode molčal Stambolov. Stojilov želi boljših od -našajev z Rusijo, Radoslavov in Toučev sta pa odločno proti temu zbližanju z Rusijo. Posleduja dva imata precejšnjo stranko za seboj, in se zaradi tega Stojilov ua nje mora ozirati. Razširila se je bila novica, da novo sebrauje pošlje deputacijo v Rusijo prosit carja, da prizna kneza- Ta misel se je rodila v vladni stranki. Radoslovov in Tončev sta pa prisilila, da seje vladni list »Svobodno Slovo" izjavil, da sebranje nima pravice odpravljati take deputacije. V Plovdivu pa so začeli Radoslovova pristaši izdajati list, ki bode pisal proti zbližanju z Rusijo. Ta časopis se pritožuje čez uradnike, da pospešujejo ruso-filstvo in delajo proti Ridoslavova pristašem Jednega uradnika ovaja, da agituje proti knezu. Ta list bode pač precej pripomogel do večjega razkola v vladni stranki.
Belgijski katoliki so uekoliko složnejši uego je liberalcem po volji. Sporazumeli so se že skoro popolnoma o programu ja bodoče volitve. Glavne točke konservativnega programa so : 1. Braniti hočejo vero, domovino in lastnino ; 2. zasebnim šolam morajo se dati popolnoma jednake pravice z državuimi do državnih podpor; 3. razširi naj se varstvo za delavce; i — - i i
Tako so se zgovarjali nekaj časa, dokler ni glavar onim, ki so se norčevali iz mene, zapo-vedal, da naj molče.
»Tiho, psi, ki ne veste, kaj za vraga govorite. Naš sosed ni tak osel, kot vi mislite. Vi niste zmožni, da bi kaj premišljevali. Jaz pa so sicer zakrohotam, potem pa premišljujem. Mi smo tako neumni, kot vsi navadni potepuhi. A malo več veselja, malo več ljubezni, malo več vere v dobrote nebes, kaj mislite, česa znamenje je to?«
»Sedaj, ko sem i jaz premislil«, odgovoril je nekdo, »zdi se mi, da to kaže, da je malo manjši potepuh.«
»Dobro«, kričal je glavar, »to pot imam vender zopet malo spoštovanja pred tvojo bučo.
Nisem se posebno povzdigoval, ko so me imeli samo »malo manjšim potepuhom« nego sebe; vendar pa sem občutil nekako veselje, da so se ti nesrečneži preverili o važnosti gojenja dobrohotnega mišljenja.
Premaknil sem okno, kakor bi so bd povrnil. Glavar me je poklical. Oglasil sem se, ker sem upal, da hoče modrovati po moje. Motil sem se. Podlost prepodi resne misli: ako jo razsvetli blaga resnica, zamore jej dati za trenotek prav, a takoj potem obrne se od nje ter no želi več resno pečati se ž njo in začne dvomiti o tej resnici in se iz nje norčevati.
4. davki naj se prevstrojijo; 5. kmetijstvu naj soda potrebno varstvo ; 6. okrajša nuj se aktivna vojaška služba iu zboljša položaj milice. R iznVkatoliške frakcije le še o tem niso jediue, kakšno stališče naj bi zavzele proti proporcionalni volilni bistemi. O tem se bodo posvetovali na shodu katoliške zveze dne 2. septembra. Želeti bi bilo, da se zjedinijo o tej stvari iu potem pojdejo popolnoma jedmi v volilni boj. V tern slučaju bi dosegli b>p„ vspehe tudi v mestih, ker bodo zmerni liberalci in radikalci drug druzega pobijali.
Kitajska mornarica je po mnenju angleškega kapitana Langa ravno tiiko dobra, kakor japonska. Največja napaka ua Kitajskem je ta, da se mornarica in vojna ne čislata, ampak prebirata, na Japonskem je pa ravno narobe. Mej kitajskimi častniki tudi malo primanjkuje kolegijalnega duha. Iz-vežbane vojne imajo Kitajci malo, ali kitajski vojaki so dobri strelci. Lang misli, da Kitajci umikajo svojo mornarico, ker čakajo ugodnega časa, naposleibodo pa Japouce dobro otepli. Sicer pa Kitajcev ni tako lahko ugnati. Njih laiijo in utrdbe so dobre, ljudij pa imajo, da se lahko bojujejo sto let. Japoncem bi pa kmalu jelo primanjkovati ljudij, ko bi se vojna raztegnila. V Japan pa Kitajci ne pojdejo, vzeli bodo Japoncem Ie Loohooške otoke in jih pognali s Koreje.
Cerkveni letopis.
Petindvajsetletnica.
„Na Gorenjskem je fletno, —So visoke gore, — So bistri studenci — Pa bele ceste." To je resnično, da je lepo na Gorenjskem. Posebno lepo je tedaj, če čIo>ek v društvu dragih součencev obhaja spomin važnega dogodka svoje mladosti, spomin dneva, ki je odločilen za vso prihodnjost. Petindvajset službenih let je siguren znak, da je polovica življenja že davno niiuola. Toliko ljubši pa so trenutki, ko te po mnogih letih snidejo prijatelji jednega srca, jedne duš'.*.
Dne 6. avgusta izloži nas devet součencev popoldanski vlak na radovljiški postaji, deseti nas tam čaka, kiičoč nam »dobro došli in z menoj v Mošnje".
V radovljiškem župuišču se skupno poklonimo bivšemu svojemu profesorju, sedaj stolnemu proštu, milo^tljivemu gosp. dr. Leonardu Klofutarju. Čestita nam visoki gospid za srebrno mašo, želi pa tudi, da nas Bog jednako kakor njega ohrani zdrave in čvrste za zlato mašo.
Odpeljemo se z brhkimi konjiči in kmalu smo v priiazni, miruotihi dol niči, kjer leže Mošnje. Pozdravljajo nas topič', namen prihodu pove lep slavolok pred župuiščem, glaseč se:
VaLDe eXVLteMVs CoLLegae
In VotIVo IVbILaeo.
Drugi dan opravimo v župui cerkvi sv. mašo zadušnico za tri umrle součeuce, in se na to podamo k Mariji Pomagaj na Brezjah. Mogočni strel naznanja naš prihod, ljudstvo nas pozdravlja veselo in spoštljivo, iznenadita nas dva lepo ozaljšaua slavoloka. Prvi stoji pred cerkvenim vbodom in je namenjen vsem jubilantom:
Vprašal me je torej, ako sem radi dolgov v
ječi.
»Ne.«
»Morda ste toženi goljufije ? Po krivem toženi seveda?«
»Tožen sem nekaj popolnoma druzega.«
»Stvarij, ki se tičejo ljubezni ?«
»Ne.«
»Radi umora?«
»Ne.«
»Karbonarije.« *)
»Tako je.«
»Kaj pa so prav za prav ti karbonariji ?«
»Poznam jih tako malo, da vam ne morem povedati ničesar.«
čuvaj naju je prekinil, zelo razsrjen in ko sc je izkričal nad mojimi sosedi, obrnil se je k meni z resnobo — ne biriško, no učeniško ter rekel: Gospod, sram vas bodi, da sc razgovarjate z vsakim človekom! Ali ne veste, da so to to-tolovaji?
Zarudel sem in zopet sem zarudel, ker sem bil zarudel in zdelo se mi je, da kaže, kedor govori z vsakim človekom, ki je nesrečen, bolj dobro srce nego krivdo.	(Dalje sledi)
*) Bilo je tajno društvo, koje glavni smoter je bil zje-diniti Italijo v jedno državo.
Vso sLavo, VeseLospeV VeCnoMV UogV o pet ln DValsetLetnICI.
Drugi slavolok je čestitka župljanov domačem* dušnemu pastirju :
Let presrečnih pet in dvajset Ste kot mašnik preživeli. Duš obilo ste rešili, Za nebesa pridobili.
Z vami dan's v veselju zbrani, Zvesti smo tud' mi farani. Srčno naše je vošilo: Hog Vam daj še let obilo!
Z vlakom pride jeduajsti součeuec in na tj se je vršilo cerkveno opravilo s slavnostnim govorom, slovesno sv. mašo in z zahvaljno pesmijo. — Skupni obed smo imeli v Mošnjah. Prišlo je muogo pozdravov; najliubši nam je bil pozdrav in čestitka prevzviŠenefja gospoda kuezoškofa, kateremu smo bili brzojavnim potom naznanili svoje visoko spoštovanje in sinovsko udanost. — Napiinice, zlasti na svetega Očeta, ua pr.svitlega cesarja iu preljubljenega knezo-škofa so bile sprejete navdušeno, kakor tudi predlog, da se zopet snidemo za pet let.
Hitro, le prehitro je prišla ura ločitve, sežemo si v roke in s krepkim „z Bogom, na svidenje" nas zapusti četuirica, drugi ostanemo, da se prihodnji dau odpeljemo na Bled.
Konečno bodi srčna zahvala vrlim župljanom v Mošnjah, zlasti Brezjanom za lepi in prijazni sprejem, tako tudi pevskemu zboru za izborno petje pri službi božji.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14. avgusta.
(Lepa slovesnost v stolnici ljubljanski.) Redka
sla nost praznuje se jutri v ljubljanski stolni cerkvi. Dva prečastita stolna kapitularja praznujeta jutri svojo zlato mašo kanonik-senior Anton Urbas ob 6. uri zjutraj, prelat dr. Andrej Cebašek pa ob 10. uri. Pri prvi veliki maši se poje na koru: Tantuin ergo, zložil P. Aug. Hribar, Hor&kova maša, ofertorij, zl. J. Giinsbachsr, gradual in Tedeum, al. A. Foerster ; pri drugi pontifikalni maši : Hahnova maša, ofertorij, zl Jos. Krejči, gradual in Te Deum, z'. A. Foerster. — Kot vzgledeu duhovnik, učen pisatelj in mnogoletni stolni župnik kot mož preblagega srca in dobrih rok vživa preč. g. kanonik Urbas neomejeno spoštovanje vseh, ki ga poznajo, in gotovo se nam pridružijo ta pomenljivi dan vsi, da preč. zla-tomašniku skupuo izražamo svoja iskrena voščila, da ga mili Bog nam ohrani tudi kot zlatomašnika še mnoga leta. — Jednaka voščila izražamo pa tudi preč. prelatu dr. Andreju Č e b a š e k-u. Poleg kanonikov Je ran a in Zamejca in žal prerano umrlega K o s a r ja je dr. Cebašek jeden tistih že redkih slovenskih mož, ki so kumovali pri preporodu sloveuskega naroda od 1. 1845. pa do današnjega časa, ki so vzbujali v narodu našem dre-majočo katoliško z »vest iu oživljali z b e -sedo, s peresom iu vzlasti z vzgledom katoliško življenje, ki so starim Kranjcem klicali v sponi n, da so Slovenci, da imajo mogočne brate med Slovani, da naj se torej zavedajo kot narod ter naj kot taki tudi neumorno delujejo za vsestranski narodni napredek, ki so vsikdar visoko dvigali domoljubno avstrijsko zastavo ljubezni in udanosti do presvetle habsburške roduviue in do prelepe naše države. Na odličnem mestu med temi možmi bil je vedno prelat dr. Andrej C e b a š e k. Kot bogoslovni profesor, kot mnogoletni vodja semeniški pridobil si je neminljivih zaslug za vzgojo naše duhovščine, katero je vzlasti vnemal za bogoslovne vede ter v njej budil ljubezen do katoliške cerkve, do rimske stolice, ki je tem iskreneja in stslneja, čimbolj ju spozn.ivamo. Kot pisatelj iu govornik segal je gospod zlatomašuik tudi mej narod sam, ter ga vnemal z apostolsko gorečnostjo za vero in versko življenje. R.dodarnost svojo kazal je pri vsaki priliki in kjer koli je nesreča zadevala rojake, povsod je bil tudi on z darom na svojem mestu, za dijake napravil je ustanovo, zlasti pa je povodom svoje zlate maše mnogo daroval v dobro namene v »zahvalo Večnemu da mu je milostno dodelil obhajati zlato mašo." Med drugimi darovi omenimo samo krasni lestenec, katerega je ua njegove stroške za stolno eerkev okusno izvršil pasar J. Kregar. Posebej še omenimo velikih zaslug, kateie si je pridobil dr. Cebašek za katoliški shod kot načelnik pripravljalnega odbora. Bil je tedaj zelo bolehen, a vkljub temu neumorno delaven. Veseli pa omenjamo, da kakor se po kat-
shodu pomlaja iu krepi katoliška id.ja v Slovencih, tako se je ž njo vred p mladi I in okrepil prečastiti zlatomašuik. Da tako ostane tudi v prihodnje, to je želja naša in mnogoštevilnih njegovih častilcev!
(Gimnazija v Kranju.) Učni jezile na novoustanovljeni kranjski gimnaziji bodo v 4. nižjih razredih slovenski v višjih nemški. Ko bode gimnazija osemrazredna, poučevali bodo jeden vodja katehet in 11 profesorjev. Zavod bode vzdrževala država, mestna občina pa mora tlo pričetka šolskega leta 1896-97 zgraditi gimnazijsko poslopje, v katerem bodeta stanovala vedja in šolski sluga. Poleg tega je občina obljubila skrbeti za vzdrža-vanje poslopja in kurjavo, ter ukreniti vse potrebno da bodo dijaki dobivali poštena stanovanja. Da se razbremeni ljubljanska gimnazija, bode dež. šol. svet določil meje okrajev, iz katerih se bodo dijaki vsprejemali v kranjsko gimnazijo.
(Presvetli cesar.) je daroval 10.000 frankov za revne družine v Carjemgradu, ki so vsled potresa imele veliko škodo.
(Najvišji darovi.) Presvetli cesar je gasilnima društvoma v Št. Petru in v Črnem Vrhu daroval po 100 pld., za popravo župnijske cerkve pri svetem Gregorju 50 gkl.
(Umrl) je na Ptujem dne 12. t. m. veleč. g. Matija Modrinjak, konz. svetuik, inf. prošt, nadžupnik in dekau ter vitez reda železne krene III. vrste. Rodil se je 22. jau. 1824 v Središču ter bil 25. julija 1847 v Gradcu posvečen v duhovnika. Pogreb je bil danes popoludne. N. v m. p!
(Iz Marijinega Celja,) dne 12. avgusta. Kakor lani tako je tudi letos vse poluo Slovencev v Marijinem Celju. S posebnim vlakom se jih je bilo pripeljalo skoro 1000. Huda je bila pot, ker je bilo skoro boljše peš hoditi, kakor pa voziti se na nepokritih kmečkih vozovih ; vendar je vsakemu zasijalo oko, ko je po hudem trpljenju ugledal prijazni obraz naše skupne matere. Kakor vedno občudovali so tuji gosti tudi letos lepo naše narodno slovensko petje. Ze na potu so čvrsto prepevale štajerske Slovenke, v cerkvi sami pa se je glasila slovenska pesem pozno v noč in v nedeljo so vztrajale pevke ves dan. Marsikateri tujec mi je že pripomnil: „Obču-dovanja vredna grla pa imajo Slovenci, ne slove zaman za rojenega pe-ca!" Vrhunec našega slavlja je bil dopoludne v nedeljo, ko smo poslušali tudi prekrasni slovenski govor. Bog daj, da bi bili molili romarji v vse one nameue, katere je našteval govornik 1 Štajerski romarji so tudi brzojavno pozdravili svojega vladiko dr. Napotnika. Še nekaj zanimivega f Radoveden sem bil, je-li je kaj pomagalo, da je tožil nekdo v „Reichspošti", češ, da tega lista ni dobil v nobeni gosiilni. »Šel sem navlašč zato v tri gostilne, ravnaje se po nasvetu „Reichspošte" zahteval ta list, in glej, povsod so mi jo podali! Seveda sem povsod isto številko moral vestno študirati, da vstrežem ! Pa take muke niso neprijetne ! — Kako je po druzih gostilnah v Marijinem Celju, ne vem, ker ni časa, da bi vse obšel. Mislim pa, da je prav tako, ker se mi poskus v treh slučajih nikdar ni ponesrečil. Agitacija taka, kakoršno zahteva vedno „Reicbspost", torej ni napačna!
(Red službe božje na božji poti svet. Roka v Dravljali) pri Ljubljani. Na Veliki Šmaren popoludne ob 5. uri pridiga in litanije. — Na sv. Roka dan ob 5. uri zjutraj pridiga slovesna sv. maša z blagoslovom — potem več tihih sv. maš. Ob 9. uri pridiga in velika sv. maša z blagoslovom. Popoludne ob 5. uri litanije. V nedeljo po sv. Roku trikrat sv. opravilo — ob 6. uri zjutraj — ob 10. uri pridiga sv. mašo — popoludne litanije ob 5. uri. — Ljubljančanje pridejo v ponedeljek po nedelji svetega Roka.
(Tat v cerkvi.) h Spodnje Idrije se nam poroča: Dobro je vedel tat da je treba izprazniti cerkveni nabiralnik. Zato se je dal zapreti dne 12. t. m. v cerkev in je po noči odnesel iz nabiralnika denar. Odprl je varno s kosom železa, Nabiralnik ni bil dalje časa izpraznjen, zato je rokovnjač dobro opravil. Pušico je tudi izpraznil. Druzega se ni dotaknil, nekaj krajcarjev „za seme" je še pustil. Zendarmerija ga zasleduje.
(Novi provincijal oo. jezuitov.) Jezuitski general je rektorja v Kalksburgu, o. Fr. W i ttm a n n a, imenoval provincijalom avstrijske provincije.
(Poročil) se je v soboto g. dr. A. R o g i n a. c. kr. sodni pristav na Vrhniki, z gospico Matildo Ogoreutz-evo iz Novega Mesta.
(Naprave in poprave pri cerkvi iu žnpnišču). S Cerkna se nam poroča : Naša lama cerkev svete
Ane, ki se odlikuje vzlasti po velikosti in prostornosti memo drugih, dobila je zadnji čas marsikaj, kar jo bo tudi krasilo in dičilo pred drugimi. Tako se je na mestu, kjer je stala stara zakristija, vzdignila čisto nova, ki je cerkvi primerna iu dovolj prostorna. Ne bilo bi prav, ako bi pišoč te vrstice, za-molčil spretnega tukajšnjega zidarskega mojstra Petra Bevk-a, k> je završil zares lično in prepotrebno delo. Presbiteri.j, ki jo bil prej tesen, zamazau, sploh zanemarjen, dičijo sedaj nove stopnice s hutavelj-skega domačega m&rmeljua, kakor tudi tlak iz dunajskih „štmot-skodelju. Kakor se je pri zidanju zakristije pouesel P. Bevk, tako si je sklesal hvalo kamnosk, domačin Jak. Kokelj Ne zapaziš namreč na stopnicah onih neravnostij, ki se kažejo včasih še na svetovnoznanih uabrežiuskih izdelkih. Delo je kukor vlito iu samo hvali mojstra. Po geslu: „Svoji k svojim", dali smo pa tudi mizarskemu mojstru, Štefanu Kokelj-u iz Novakov, priložnost pokazati svojo spretnost. Naredil je namreč prekrasne sedtže v presbiterij, kojim nasproti na apostolski stranki stoji v istem slogu preokusno izdelana kredenca. S tem delom se res sme ponašati mojster, kakor smo tudi mi ponosui nanj. Pač resnične so besede Voduikove : „Zi uk si prebrisane glave". Le žali Boj*, da spi še toliko nepoznanih talentov ! Budimo ljudstvo k molitvi in delu, tako skrbimo gotovo najbi Ije za obstanek in bodočnost milega nam naroda! Slava torej vrlim trem mojstrom! Pa tudi župnišče je vse nekam praznično mimo prej. Krog in krog bilo je vse precej razpalo, zapuščeno in po ho-diščih je trava rastla, kakor v logu. Ves drugačen prizor nuja se ti sedaj. Pritličje je vse prenovi eno, vrt z novim zidom ograjen. Za res le čuditi se je, kako se more stara reč tako okusno pretvoriti.
(Nemški »schulverein«.) V nedeljo so imele podružnice nemškega »schulverein«-a za vshodno češko v Trutnovu shod, na katerem so se bratili Nemci raznih političnih barev. Znani dr. Weitlof je rotil navzoče, naj se zjedinijo v boju za »zatirane Nemce«. »Nobena stranka — pravi veliki prorok — ne sme se odtegovati nemškemu »schul-vereinu«. Niti židje niti antisemitje ne smejo biti izključeni, izven društva naj vsakdo deluje in misli kakor mu drago.« Neki Langer je poživljal somišljenike, naj češkemu geslu »Svuj k svemu« odgovarjamo z geslom: »Nemec k Nemcu«! Mej drugimi govorniki se je bil oglasil tudi poslanec dr. Halhvich, ki je rekel mej drugim: »Koalicija ni še dovršila svoje naloge, dokler je sled za Taaffejem . . . Noben bratski rod v celi državi no pojmi tako dobro, kakor Nemec na češkem, kaj pomenijo utrakvistične srednje šole za nemško občino. Toraj čujte nemški možje onostran štajerskih planin — v Celju — da imamo srce in razum za vas v stiski.« — Veselite se torej, nemška gospoda v Celju, mogočen oproda kuje orožje za vas!
(Ogenj.) Dne 4. t. m. je strela udarila v kočo Antona Burnika v Stari Oselici; koča je zgorela z vsem pohištvom in krmo. Škode je do 400 gld.
(Surovost.) Iz Celja, due 13. t. m.: Danes malo pred poludnem je Celjski mestni policaj na trgu ravno pred mestno hišo, v kateri je policijska stražnica, kmetu, kateri se je nekaj branil ubogati ga, a se mu ni niti najmunje s silo vzprotivil, z golo sabljo zasekal roki, tako da mu je presekal dve veliki žili. Kmeta, kateri je zgubil mnogo krvi — še sedaj se na tlaku poznajo sledovi — odpeljali so v bolnišnico ter je jako nevarno ranjen. Dotični policaj je bil baje že poprej večkrat kaznovan. In take ljudi ima celjski magistrat v službi zato, da vzdržujejo red 1 Ljudstvo po mestu in v okolici je jako razburjeno.
(Hrvatska kopališča.) Do 30. julija je bilo v morskem kopališču Cerkvenica 1292 gostov. Protektor nadvojvoda Jo>ip je prepustil kopališki upravi svoj grud za stanovanja mnogim gostom. — V K r a p i n i je bilo do 9. avgusta 1601 oseba. — V L i p i k u je bilo do 5. avgusta 1760 oseb.
(Utonil) je 15. junija v Douavi pri Železnih Vratih v Ljubljano pristojni 32letni delavec Karol Rojic.
(Izkopavanja na Dolenjskem.) Vseučiliški pro-lesor dr. R. Iloernes bode na Dolenjskem pr.Cel preiskavati starinske gomile, najprejo v novomeški okolici.
(Od hlapca do milijonarja). V St Pavlu v Ameriki je umrl neki Valentin B'atz v 70 letu starosti. Rojen je bil na Nemškem, ter do 1848. leta d-lal v raznih pivo varnih na Bavarskem. L. 1848 pride v
Ameriko ter si v dveh letih prihrani 300 dolurjev, za katere si napravi mali pivovar. V teku let je svojo tovarno jako razširil ter ni pridobil imetja do 20 milijonov dolarjev.
Društva,
(O nedeljskem shodu delavskega društva) dobili smo daljše poročilo, katero objavimo v prihodnjem listu. Zi danes le omenim. , da sta poleg gg. Eržena, Plečnika, dr. Debevca prav lepo in spretno govorila tudi od-.ornika društva podpredsednik Urbančič in zapisnikar Gosti n čar. Spominjali so se delavci na tem shodu bližnjega rojstnega dne cesarjevega ter mu navdušeni klicali Živi' iu Slava. — Društvo vsestranski prav krepko napre.iuje.
(Petindvajsetletnica čitaluice v Cerk nem). Piše se nam : Poročali ste že na krutko o 25 slavnosti naše čitalnice. Prosim Vas, vsprejmite še naslednje natančneje podatke: V nu-deljo, 5. avgusta obhajala je tukajšua uarodua čitalnica svojo 25letuico. Smelo trdim, obhajala jo je dostojno, zares posnemanja redno. lati dau dala si je blagosloviti prelepo novo zastavo. Na jedni strani leskeče se geslo: „Vse za vero, dom, cesarja" ; ua drugi jo pa krasi slika sv. bratov Cirila in Metoda. I umetnika i umetnico hvali delo samo 1 Blagoslovil jo pred slovesno sv. mašo preč. g. dekan. Dvanajstero belo oblečenih deklic spremljalo je zastaro ter lej bile družice, za botro pa blagorodua gospa Ravnikar jeva. Prelepo, izbrano petje pred in po blagoslovljeni spremljalo je veličastui obred. Govor imel je preč. gospod dekan sam, govoreč o ljubezni do Boga in do bližnjega, po našem starem geslu: „Vse za vero, dom, cesarja". Po slovesni sv. maši bil je skupen obed pri g. Peiru Jurmanu, ki se je ta dau s svojo prijaznostjo in postrežljivostjo prikupil vsem gostom. Omenjati mi je še posebej, da isti ne trpi v svoji gostilni razupitega plesa. Spremlja ga pa tudi očevidno blasosliv Božji. Kar pa s pouosom društvu na čast zabiležim je to, da se je vdeležilo korpora-tivno i popoldanske službe Božje. — K večerni veselici ki je obsezala jako raznoličen vspored, došlo je še na večer mnogo gostov od blizu in daleč. Seveda bratovski Gorci dospeli so društveno že zjutraj, pod vodstvom g. skladatelja Laharueria. Živeli! Slava pa tudi miiogubrojnim gostom iz Idrije iu Prifare! Z združenimi močmi delujmo za blagor naroda po starem našem geslu, in sadovi ne izostanejo. Vse ttčke vršile so se zares ročno in točno. Slavo so si spletli zopet pevci pod spretnim vodstvom neutrujenega g. Ant. Kosmača. Isti imel je tudi prelep slavnosten govor. Lo naprej, pevci, zakaj: „Kjer pesem mila se glasi, sovraštvo, mržnja tam beži"! Mej posameznimi točkami svirala je godba c. kr. rudokopa iz Idrije prav ljubke komade. Po dokončanem vsporedu bila je prosta zabava, opomnim v čast društvu in Cerkljanom : brez plesa. Ali ue, vrli društveuiki, da ste bili zares židane volje, pa brez onega pregrešnega, neotesanega direndaja, ki blati in spodkopuje narodno srečo?! Je le smešno! Morda jih je kje v društvu mej 100 udi borih deset, ki so z omiko še tako za gorami, da se jim zdi lepo, bistveno, pre-potrebno ono opično skakanje iu zavoljo teh trpi prvič: ugled celega društva in drugič se zavoljo takih mladičev dolgočasi devetdeset postavnih mož 1 In vprašam slednjič, kako naj se udeležuje takih veselic njihov dušni pastir: katoliški duhovnik ! ? Slava torej društvu, ki je pokazalo ta večer, kaj zna in premore, omikan Slovenec tudi v Cerknem. Tako delajmo i v bodoče: pošteno, omikano in olikano in — koga se nam je bati! Kdor ne prisega na geslo: „Vse za vtro, dom, cesarja, ta matere ne časti!" Kdor pa matere ne časti, ta matere vreden ni! Govor za govorom, napitnica za napitnico donela je v krasen večer. Z navdušenim ploskanjem in živio-klici pozdravl alo je občinstvo govornike. Vzlasti je kar očaral ta večer s svojo duhovito in prikupljivo zgovornostjo vse goste g. Alojzij Rvvnikar, neumoren predsednik hranilnici in posojilnici. Njemu in blag mu soprogi kličemo: »Slava in hvala"! Dal Bog, da bi vara mogel tudi kaj veselega posebnega sporočati o slavnosti. ki se bo vršila 18. avg. Učiteljska zaveza namerava namreč ta dan vzidati slavnemu matematiku, vitezu Močniku spominsko ploščo. Zares Cerk-Ijani smete ponosni biti na takega rojaka! Zato pa tudi v dejanju pokažite, da znate ceniti zaslužene može !
Tel ciira iii i.
Razstava v Levovu.
Levov, 14. avgusta. Cesar pride dne 7. septembra v 0zeczow ob 6. uri 10 min. zjutraj in bode tukaj posebno slovesno pozdravljen. V Levov pride ob 10. uri 85 min. dopojudne. Po slovesnem pozdravu na kolodvoru se odpelje v rezidenco.
Levov, 14. avgusta. Včeraj dopoludne je prišlo kacih 100 Ogrov in na Ogerskem bivajočih Poljakov na razstavo Na kolodvoru bili so slovesno vsprejeti. Budimpeštanski magistratni svetnik Csondoecs je naglašal, da Mažari niso prišli samo, da pokažejo bratsko
ljubezen, temveč da se v bodoče s Poljaki še tesneje zvežejo.
Kolera.
Dunaj, 13. avgusta. V poslednjih 48 urah jih je v Galiciji 137 zbolelo in 74 umrlo za kolero. V Zaleszczykih ni 12. in 13. nobeden zbolel. V Bukovini jih je pa 36 zbolelo in 21 umrlo.
Ltittioh, 13. avgusta. „Gazzeta de Luech" trdi, do je včeraj tukaj 20 ljudij zbolelo za kolero, več že umrlo.
Krajjeveo. 14. avgusta. V Niedweizenu jih je 45 zbolelo za kolero in 15 umrlo.
Vojska na Koreji.
London, 14. avgusta. Japonci so v petek napali utrdbo Arthur in mesto Wej-haj-vaj. Japonska mornarica, ki je Kitajce napala je štela 26 ladij. Koliko je bilo mej njimi vojnih ladij, se nič ne poroča. Kitajskega brodovja ni bilo pri tem boju. Ladije so dale kacih 50 strelov, potem so se pa umaknile. Škode niso nobene napravile.
Pariz, 14. avgusta. Admiralitetska la-dija francoske divizije v vzhodni Aziji je odšla iz Jokohame v Hakodato v severnem Japanu.	___
Levoy, 13. avgusta. Rokodelski shod je sklenil, da se osnuje zveza rokodelskih društev v Galiciji. Armensko katoliški nadškof je shod nagovoril in naglašal dobroto cesarjevo, pod katerega žezlom Poljaki lepo napredujejo.
Ostrogon, 14. avgusta. V občini Kesz-tolcz so se zaradi prodaje nekaj zemljišč rudarski družbi v rudarske namene uprli kmetje, in zahtevali, da se prodaja prekliče. Ker žandarji niso bili zadosti, so se poklicali vojaki, da so naredili red.
Budimpešta, 14. avgusta. Včeraj začel se je mizarski štrajk, katerega se pa udeležujejo le stavbeni in tovarniški mizarji. Vseh štrajkovcev je kacih 1500.
Bremberg, 14. avgusta. Včeraj po noči je v Labišenu gorelo. Jedna ženska in trije otroci v starosti 18, 16 in 14 so zgoreli.
Sredeo, 14. avgusta. Govori se, da je že pripravljen dekret, s katerim se razpusti sobranje in razpišejo nove volitve na 23. dan septembra.
Berlin, 14. avgusta. Včeraj je nekdo pobegnil, ko so ga hoteli prijeti. Ustrelil je šestkrat mej ljudi, ranil je dva kriminalna uradnika in več civilnih oseb. Pozneje so ga le prijeli. Ime mu je Schewen.
Rim, 14, avgusta. Včeraj se je s kraljevim dekretom odpravilo obsedno stanje na Siciliji.
Madrid, 14. avgustu. Hud vihar je v madridski in ciudad-realski pokrajini razsajal. Poškodoval je več sel. Kacih 100 oseb je ranjenih.
Lima, 13. avgusta. Vso deželo vznemirjajo manjše skupine vstašev in motijo trgovino in poljedeljstvo. Najhuje je v severnih pokrajinah.
Tujci.
10. avgusta.
Pri Slonu : Grof Anton Pace, Zhuber pl. Okrog, Joksch z Dunaja. — Candelari, Faber, HSnigraann, Schober, Erras, Maffei, Krelja, Mitis iz Trsta. - dr. Schmidinger iz Prage.
—	Beyer iz Wels-a.
Pri Mali&u: Wenghart, Janosch, Wirth, SchSffer, Gerber z Dunaja. — Mihelus, Degiovani iz Trsta. — Schulhy Černy, Lebenhart, Fllrst iz Prage. — Aal iz Norimberka. — Kovačič iz Zagreba. — Schmelzer iz Gradca. — Scheiboer, Kremsier, Szanto iz Budimpešte. — Lobl iz Brna. — Letiš iz Opatije. — Moschok Lugoszy iz Varaždina. — Pavlovi« iz Belgrada. — dr. Bazarig in Bartelme z Reke. — Franc Bartelme iz Kočevja. — Cathrein iz Kolonije. — Rajčevič iz Vipave. — Bele iz Novega Mesta. — Jugovic s Krškega.
—	Lapajne iz Idrije.
Pri bavarskem dvoru: Gratzer iz Ljubna. - Bam-mer iz Judenburg-a. — Henrich z Dunaja. — Marzini, Peerz iz Gorice. — Strohmayer iz Gradca. — Samide iz Stare Loke.
Pri Juinem kolodvoru: Ant. Lebner, Karol Bulek iz Kapošvara. — Andri iz Pulja. — Sehmid iz Debrecina. Danilo! iz Ljubna. — Schafer iz Trsta. — H. Dcmmin iz Dessau-a.
Pri avstrijskem caru: Vitez FrOhlich pl. Lichtenwald, Kos iz Bohinja. — Strauss iz Gorice. — Wallisch z Dunaja. Jeglič od Sv. Križa.
Vremensko »poročilo.
3 a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	j Mokrine i Da 24 ur v mm
opazovanja		zrakomerm t mm	toplomera po Celzija			
13	7. u. zjut. 2. n. pop. 9. a. zvee.	737-9 734 1 732 0	98 214 15-3	brezv. si. zapad si. zapad	megla oblačno i»	230 dež
Srednja temperatura 15'3 . za 44° pod normalom.
Tržne cene v Ljubljani
dn^ 14. avgusta.
Pšeaica, m. st.
Re?,	„ .
Ječmen,	„ •
Oves,	„ .
Ajda,	„ .
Proso,	„ .
Koruza,	„ . Krompir, Leču, Grah,
Fižol,	„ .
Maslo,	kgr. Mast,
Speh svež, „
hktl.
gi.
14
Speh povojen, kgr. Surovo maslo, n Jajce, jedno . . Mleko, liter . . Goveje meso, kgr Telečje „ Svinjsko „ Koštrunovo „ Piščanec . . Golob . . . Seno, 100 kgr. Slama, 100 „ Drva trda, 4 kub „ mehka, 4 „
gl
kF.
421 1
Pretužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je danes po kratki, mučni bolezni umrl moj iskreno ljubljeni sin
£lSL33L
M Hi	SMS
učenec IV. razreda, ljudske (šole.
Pogreb drazega rajncega bode v sredo 15. avg. pri sv. Križu nad Jesenicami.
V Planini, dne 13. avgusta 1894.
Anton Razinger,
mestni učitelj.
Zahvala.
Vodstvo družbe moške in ženske šentpeterske podružnice sv. Cirila in Metoda šteje si v prijetno dolžnost, izrekati tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem onim, ki
so na katerikoli način pripomogli k sijajnemu vspehu 12. t. m. vršivše se veselice, zlasti pa darovalcem krasnih dobitkov, prečast. kuralu g. Koblarju za izvrstni slavnostni govor, go-spodičini Hočevarjevi za lepo deklainacijo, pevskemu društvu »Ljubljana« za prijazno sodelovanje, katoliški in narodni tiskarni za brezplačni tisek in litijski podružnici za prijateljski poset.
Načelništvo.
Zahvala.
Spoštovani gospod Josip Gerber, knjigotržec v Ljubljani, podaril je za našo revno šolsko mladino 500 lepo-pisnih zvezkov. Za ta dar izreka toplo zahvalo in »Bog povrni!«
Frančišek Ks. Troit,
nadučitelj na Igu.
Konkurz.
Na imenje Valentina Prijatelja, trgovca in posestnika v Gabrovki (okr. Litija). Konkurzni komisar je dež. sod. svčtnik Iv. Nabernik in konkurzne sklade upravnik notar Luka Svetec, oba v Litiji. Shod upnikov dn6 17. avgusta, zglasbe za terjatve dne 9. septembra in likvidacijski rok dnš 16. septembra.
Agrarske operacije.
Razgrnitev načrta o nadrobni razdelbi »Pšate«. Načrt o nadrobni razdelbi v katastralni občini Dol ležečih parcel št 537 in 538 bode od dne 12. avgusta 1894 do vštetega dne 26. avgusta 1894 v občinski pisarni na Ihanu razgrnen na vpogled vsem udeležencem. Načrtova obmejitev s kolci in njegovo pojasnjevanje po c. kr. krajnem komisarju gosp. Margheriju se je že vršila. Neposredno, kakor tudi posredno udeleženi morajo svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dnžh, od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 12. avgusta 1894 do vštetega dne 11. septembra 1894 pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
«8
Ravnokar je izšlo v obliki knjižice znamenito
Apostolsko pismo
sv, očeta Leona XIII.
obsezajoče 16 strani male osmerke. — Komad staue 5 kr., 100 komadov vkupe 4 gld., 200 komadov samo 7 gld.
Naročila vsprejemata Katol. Tiskarna in Katol. Bukvama v Ljubimci.
yWN/N/VNA*
j Leopold Tratnik
\	prej M. Sclireiner,
)	pasar in zlatar,
) v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27,
r priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo
najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne
cerkvene posode in orodja.
Vsak a te ro naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled
Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni.	311 26—12
THE GRESHAM"
»
zavarovalno
Podružnica za Avstrijo:
ij, Mastem 1,
v hiši društva.
»I 1' I
za življenje v
Podružnica za Ogersko:
4i
št 5 in 6, v hiši društva. . . frankov
St. 7302/1894.
Naznanilo.
417 3—3
Društvena aktiva dni 31. decembra 1892 .........frankov 125,305.151
Letni dohodki premij in obresti dne 31. decembra 1892 ....	„	22,840.056 Izplažitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v
dobi društvenega obstanka (1848).....• . . .	„	271,905.620
V zadnji osemnajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za	„	125,732,050 novih ponudb, vsled česar iznaša v ddbi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb ....................„	1.853,916.605
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police,	kakor	tudi obrazce za predloge daje brezplačno
glavni zastop v Ljiibljaiii
435 (12-12)	pri
Gvidu Zeschko-tu,
Tržaška cesta, St. 3 b.
Zaradi glavnega snazenja uradnih prostorov ostane
iiiilia blagajna
od 16. do vštetega dne 18. avgusta 11
strankinemu prometu zaprta. Deželni odbor vojvodine kranjske.
V Ljubljani, dne 3. avgusta 1804.
AIVDR. bbuskovic
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10
prodaja kakor bi bila
lJo znižani oeni!
Uredil dr. Fr. Lampe. — Izdala katol. družba za Kranjsko.
Xajsigurnejše in najboljše
nalaganje glavnice ss
je v
470 zastavnih pismih gališkega zemljiško-kreditnega društva.
Isti osiguravajo
več nego 4odstotno obrestovanje
ter so
pupilarno varna,
davka in fatiranja prosta,
sposobna za kavcije,
sosebno za vlaganje častniških ženitvenih kavolj;
razven teh prednostij je vrednost vsacih 100 gld. zastavnih pisem osigurana z gld. 25333 hipotekarne vrednosti.
Ta zastavna pisma dobiti so po dnevnem kurzu pri
J. G.Marerlii, menjalnica InlianDm zarod
v iit»lj»ni. 29-. 21
Velika levovska loterija. - 2034 dobitkov.
M dobitki BO,000,10.000, S.000 *
_____v gotovini le z 10 % odbitka.__
Levovske srečke i 1 gld. priporoCa
„MERCUR" menjalnična delniška družba 890 1 na Dunaju, Wollseile 10. 418 3
*■"■—^————-*-———
A	A
č. šcfimarda
priporoča p. n. potujočemu občinstvu svojo oblastveno dovoljeno
potnišfio pisarno
s pravico za preskrbovanje navadnih, povratnih, naročniških in obhodnih voznih listov, zu prirejanje zabavnih, romarskih in druzih posebnih vlakov, dalje za podajanje pojasnil potnikom za tu- in inozemstvo po železnici in po morju.
v
cPisarna je v JOjuBtjani, Selen-* Burgove ulice št. S.
Opomba : Ker se v zadnjem času prirejajo posebni vlaki tudi od nepoklicane in neopravičene strani, usojam si opozarjati slavno občinstvo, da sem storil proti tem posegom v mojo koncesijoni-rano obrt primerne korake pri pristojni kazenski oblasti. — Slavno občinstvo blagovoli naj se tedaj obračati v vseh v stroko potovalne pisarne spadajočih zadevah v svojem lastnem interesu jedino le do moje pisarne, ker na Kranjskem nima nihče drugi jednake koncesije.	1 416 3-3
Na prodaj je
fotograflčen aparat
9 : 1*2 z izborno lečo (Gruppen-Antiplanet) za dvanajst podob h kratu (Detectiv-Kanimern).
Več pov^ iz prijaznosti upravniStvo. 407 3-3
Letniki XXI, XXII, XXIII, XXIV, XXV, XXVI po 60 kr., letnik XVII 80 kr., po pošti 10 kr. več.
Zanimiva vsebina z nekaterimi slikami. — Primerna knjiga za slovenske družine.
Dobivajo se v ..Katoliški družbi za Kranjsko"
v Ljubljani, Stari trg it. 13. V____^
Ubald pl. Trnkoczy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoCa:
se-Kurjcočcsno tinkturo.-**
Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjih odesihin pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo _.„ _______________ kar s Ščetko pomaže
bolni del na nogi. — Stekleničica z rabilnim navodom
in Ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr.
Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld , 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju. in skaženi želodec. — Skatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva
se dobijo v	292 14
lekarni
Ubalda pl. Trnkoczy-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
Dne 14. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....98	gld.	50	kr.
Skupni državni dolg v srebru..........98	,	55	„
Avstrijska zlata renta 4%......122	„	55	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	97	„	55	„
Ogerska zlata renta 4 °h..............121	„	85	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	96	„	—	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1013	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld..............362	„	75	„
London vista ...........124	n	40	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	Sl	,	—	„
20 mark........................12	„	18	,
20 frankov (napoleondor)............9	„	89	„
Italijanski bankovci........44	„	40	„
C. kr. cekini......................5	„	89	„
Dne 13. avgusta.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3 % .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
149 gld.	—	kr.
155 „	25	
197 „	50	n
96 „	45	
143 „	—	>»
127 „	—	n
107 „	40	n
67 "	40	n n
98 „	70	ti
224 „	50	
156 „	—	n
128 „	50	
98 „	50	
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„
Salmove srečke, 40 gld................68	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......50	„
Ljubljanske srečke.........24	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	165	„
Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl. st.v. 3205	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	488	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	109	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	73	„
Montanska družba avstr. plan.....82	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	181	„
Papirnih rubljev 100 ........ 133	„
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri Izžrebanju najmanjseza dobitka Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 EHCU R"
VolIzBils it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila "J£XS v vseh gospodarskih m finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vBeh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego koliKor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti n n 1 o ž <• 111 h gr 1 n -v ii 1 o.
Itdaiateli : Or. Wsn lansii*
Odgovorni vrednik: Andrsj Kal««.
Tis*" Katoliške Tisk»rr.»
Uubbun
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča J£S- po pošti. -Ž31