GRADBENO PODJETJE BEŽIGRAD
35 uspešnih let
Gradbenemu podjetju Beži-grad, ki se že vseh 35 let ob-stoja loteva predvsem adapta-cij in vzdrževanj-največ na in-dustrijskih objektih, zlepa ne bo zmanjkalo dela. Zato je bil tudi bežni obisk v tem kolekti-vu s 320 zaposlenimi temu pri-meren - kratek in deloven. Ne toliko za obiskovalca kot za direktorja Franca Žitnika, ki vodi ta majhen, a uspešen ko-lektiv že devetindvajset let in je pravzaprav njegovo srce.
Telefon zvoni skoraj nepre-stano, vse hiti in se posvetuje, še podpis tu in tam in spet smo pri pogovoru ... Kot v mravljišču.
»Takšnega tempa nimamo le v pisarnah, ampak, kar je važneje, tudi na gradbiščih,« sta povedata Franc Žitnik in Polde Blatnik, vodja delovne skupnosti kupnih služb. Vsak delavec seveda ne zdrži tako intenzivnega dela. A tisti, ki ostajajo, so res dobri delavci in se znajo lotiti vsakega po-sla. To je tudi delček skrivno-sti o precejšnjem uspehu tega gradbenega podjetja. Vzgajajo namreč svoje vsestranske de-lavce, ne pa specialistov, kot v drugih podobnih delovnih or-ganizacijah. Posebne delovne skupine, v katerih je okoli 16 delavcev - od nekvalificiranih in kvalificiranih do tehnika in delovodje, se lahko s svojo opremo in usposobljenostjo lotijo česarkoli. V prihodnje nameravajo te skupine še zmanjšati, skupin pa bo tako. več. Iz leta v leto se tudi veča obseg njihovih del, saj so let-no zaposleni na približno 500 gradbiščih.
V prvi polovici letošnjega le-ta se je fizični obseg del pove-čal v primerjavi z enakim ob-dobjem lani za 15 odstotkov, celotni prihodek je bil večji za 211 jn dohodek za 180 indek-snih točk. Kadar je delo, pre-daha skoraj ne poznajo. Veli-ka prednost za tovarne je na-tnreč, če obnavljajo njihove industrijske obrate takrat, ko proizvodnja stoji. To pa je ve-činoma ponoči ali v času po-letnih kolektivnih dopustov.
Kriza v gradbeništvu, ki jo gradbene orlganizacije obeša-jo na veliki zvon, jih je praktič-no obšla. Kakšne so njihove perspektive za naslednje sred-njeročno obdobje? Na po-dročju servisnih dejavnosti, ki tvorijo poleg gradbene opera-tive temeljno organizacijo združenega dela, se obetajo precejšnje spremembe. V in-dustrijski coni BP-10 na Črnu-čah so povečali svoje površine na 27.000 kvadratnih metrov. Tam bodo zraven obstoječih obratov zgradili nove obrtne delavnice za mizarsko vzdrže-vanje, za elektrovzdrževalno obrt, za krovsko-kleparska de-la, pečarstvo in druge. Tako bodo manj odvisni od koope-rantov in bodo lahko sami ce-lovito prevzemali adaptacije in vzdrževanja (tudi za zasebni-ke). Ali, povedno bolj po do-mače: če boste želeli popraviti svojo staro hišo, vam bodo v Gradbenem podjetju Bežigrad ponuditi celotno uslugo - od prvega nasveta do likofa. Po-leg tega se nameravajo posve-titi inženiringu in izolacijam.
Pa težave? Najbolj jih pesti-jo tesni  prostori  na  Podmil-
ščakovi ulici, kjer se je v sred-nje nadstropje stavbe naselil bežigrajski center za socialno delo. Hiša je za oboje premaj-hna, poleg tega pa neprestano skakanje po stopnicah tudi močno moti sam delouni pro-ces v gradbenem podjetju. Obetajo si, da bodo v nasled-njem srednjeročnem obdobju ta problem rešili.
Podoba o Gradbenem po-djetju Bežigrad ne bi bila po-polna, če ne bi na koncu zapi-sali še besede o tako imeno-vanem družbenem standardu zaposlenih. Skrb zanj je res vredna pohvale! Za Dan repu-blike bo odprt prizidek k sam-skemu domu na Podmilščako-vi ulici, ki bo povečal kapaci-tete doma za 40 ležišč, poleg tega pa še za novo jedilnico in prostor za rekreacijo. V Martu-Ijku so pred kratkim sezidali za svoje delavce počitniški dom z 32 ležišči, 12 bungalo-vov in 4 počitniške prikolice v Portorožu nudijo cenejši od-dih delavcem v poletni sezoni, prihodnje leto pa narneravajo pstaviti bivalno enoto še v Mo-ravskih toplicah. Trikrat na te-den je odprta tudi preventivna ambulanta za delavce. Ob so-botah, nedeljah in praznikih pa jih avtobus delovne organi-zacije odpelje tudi domov - v okolico Cazina, od koder pri-haja večina zaposlenih. Je po-tem sploh čudno, da bo pro-slava ob petintridesetletnici Gradbenega podjetja Beži-grad, ki bo 11. oktobra v indu-strijski coni na Črnučah, prav-zaprav praznik vsega kolek-tiva?
VIDA PETROVČIČ