Mengšan Glasilo Občine Mengeš, december 2011, letnik XVIII, številka 11 Podpiram vse pobude z namenom spodbujanja gospodarstva Požar v Kamnoseštvu Makovec Mengšani najboljši v gorenjski regiji Praznični medenjaki Redarji v Mengšu merili hitrost iz avtomobila www. karo .s I www. karo . s I STROKOVNO VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA DRUŽBE, SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN FIZIČNE OSEBE Z DEJAVNOSTJO RAČUNOVODSKI SERVIS AGENCIJA P.E.Mengeš,tel.:01/ 72-38-956 P.E.Vir, tel.: 01/ 72-14-831 Roman Kalušnik s.p. e-mall: agencija@karo.sl Vesele božične praznike in U uspešno novo leto 2012 ' GRADNJA ZA TRG POSREDOVANJE PRI ''PROMETU NEPREMIČNIN liAiRmimm inženiring d.o.o. Mengeš Naj'dOm info@karo.si najdom@remax-nepremicnine.net Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš, tel.+386 (0)1 72 30 986 www. karo.si www. karo.si BURNIK Rezervni deli in kolesarski center AKCIJA: 4L OLJA+OLJNI FILTER Prešernova cesta 3, 1234 Mengeš TEL: 01-7298760, 041922137 FAX: 01-7296872 E-naslov: burnikdoo@siol.net Odpiralni čas: pon—pet: 8.00 — 18.00 Sobota: 8.00 - 12.00 Nedelje in praznike: zaprto -20% POPUSTA ELF TURBO DIESEL 10W40 1L CASTROL EDGE TD 5W40 1L AKUM.BANNER 12-44 AH ČISTILO ZA STEKLA -25C 1L ANTIFRIZ K1L VŽIGALNI KABLI OKRASNI POKROVI 14 GRT STRGALO LEDU NOVO :FILTRI FIAMM, MECA,PODVOZDE SIDEM,ZAVORE TRW____ VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! 5.76EUR 10.97EUR 67.00EUR 1.28EUR 4.15EUR 7.40EUR 18.08EUR 0.79EUR **** HOTEL OD IS30 t malograjski dvor KAMNIK Maistrova cesta 13, Kamnik Tel: 01/830 3100 ^ info@hotelkamnik.si www.hotelkamnik.si \J loi^ris Testenova 32, 1234 Mengeš GSM: 041/692 448 E-mail: alustil@siol.net www.alustil.si I® ALU in PVC STAVBNO POHIŠTVO ll udje in trenutki, ki ti polepšajo dan, te iz težkih trenutkov prestavijo v lepe, ti od svojega odstopijo del in te prijetno presenetijo, ko to najmanj pričakuješ. V letu 2012 vam želimo veliko lepih trenutkov z roko v roki s kulturo. Dobro se povrne z dobrim; naj bodo zato čas, sreča in zdravje vedno na vaši strani. Zveza kulturnih društev Občine M^enges 04 Občina 06 Intervju: Franc Jerič, župan 08 Mengeški utrip 16 Mnenja 18 Aktualno 20 Sport 25 Iz življena cerkve 26 Kultura 28 Znani Mengšani 30 Kuhinja 32 Zanimivosti 35 Obvestila in oglasi 38 Zahvale 39 Križanka SODELUJTE V MENGSANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 31. decembra 2011. MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges. si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Primož Hieng, Maša Skok, Štefan Markovič; Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.podborsek@men-ges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Zgodba z naslovnice Novoletni sejem Osnovne šole Mengeš so poimenovali Iskrice v očeh. Zgodil se je 8. decembra, ko so z zanimivim kulturnim programom pospremili dogajanje na stojnicah z raznovrstnimi, predvsem novoletno obarvanimi izdelki. Zbrani denar v znesku 4.700 eur je namenjen šolskemu skladu, ki skrbi za socialno šibke, višji učni standard otrok in spodbujanju raziskovalne dejavnosti na šoli. Foto: Edvard Vrtačnik Naslednja številka Mengšana izide v petek, 13. januarja 2012. Za koga bo 2012 srečno leto Vsaka od mojih babic jih šteje že krepko čez devetdeset let. Ti sivolasi gospe - ena med njima je celo rojena v prvem letu prve svetovne vojne - sta tihi opomin na to, v kako lepem svetu živimo. Saj se je zmotil, zapisalo se mu je, boste dejali. Pa res mislim tako! Obe babici sta okusili lakoto, pomanjkanje, vojno nasilje. Ena je bedela vse noči ob šivalnem stroju, da je petim otrokom imela kaj dati v usta, pa še tako jih je morala s težkim srcem komaj sedemletne napotiti pod krvavške hribe za pastirje in pestrne. Druga je pokopala dva od treh otrok, ki sta komaj dobro začela živeti, sinček je imel komaj pet let, ko je k njegovi smrti pripomogla vojska. Z leti, ko je čas vsaj malo zacelil tudi globoke rane njunega življenja, živita skromno, a hvaležno. Dovolj jima je ena postelja, da jo le imata! Ko ju obiščem, sta presrečni, ker je zagotovo v shrambi zmeraj kakšna sladka malenkost, s katero me še sedaj pocrkljata. Nadvse sta veseli, da ju pozimi ne zebe. Srečni sta. Kot sem srečen jaz, ker sem lahko odraščal ob njunem nalezljivem veselju do življenja. Ker sem lahko tolikokrat videl, da je sreča trenutek, ko zadiši po svežem hlebcu. Da je sreča dan, ko te nekdo obišče kar tako, ker je ravno šel mimo. Da je sreča zavedanje, da lahko imam nekoga rad. Vem, da bo tudi 2012. srečno leto. Ker mi bo toplo pri duši vsakič, ko bom razmišljal, koga vse še lahko razveselim s toplim čajem in prijazno besedo. Ker bom lahko dvanajst mesecev razmišljal, s katero besedo ali člankom lahko za dan ali dva razveselim nekoga izmed vas. Srečo je treba deliti, pa če se skriva v še tako drobnih stvareh. Ravnajte tako, pa bo 2012 srečno tudi za vas! Edvard Vrtačnik, urednik Vsemobčanki^minOtČ^nom voščimo vesete. dSzitnkpraznike, čestifamp,ob dneVU samostojnosti in enotnOšt},-v noVem letn 2012 vam žejimozdfdVja; dobrega počutja in uspehov pr}^vašemdetu,■ , • ' - ■ v. ^ iupnn;^^ ^jodžupana* " FrancJeričf-—« Spoštovane občanke, spoštovani občani! Spet je leto naokoli, na ulicah in v naših srcih se prižigajo luči, polni smo pričakovanj in želja, ki si jih v teh decembrskih dneh podarjamo z besedami, dejanji ali pa kako drugače. V nas žari neizmerna želja, da bi sočloveku polepšali dan, mu v teh težkih časih privabili nasmeh na ustnice in iskrice sreče v oči. Včasih je potrebno tako malo, da nekomu nekaj daš, mogoče prijazen pogled, topel nasmeh, prijazen pozdrav, stisk roke - malo za nas, ki dajemo, a veliko za tistega, ki mu je to namenjeno. Decembrske dneve naj vam polepšajo še dobri možje s svojimi spremljevalci, ki nas vsako leto obiščejo in obdarijo na skrivnosten način. It^Uf Običajno ob zaključku leta zbiramo vtise in ocenjujemo, kaj smo uspešno naredili in kaj bi lahko bilo še bolje. Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da nam je leto 2011 prineslo veliko pozitivnega, da smo realizirali mnogo zastavljenih ciljev, nekaj pa jih prenašamo v naslednje leto. V letu 2011 smo odprli prizidek s šestimi oddelki pri Vrtcu Gobica in tako delno rešili velik problem predšolskega varstva otrok, obnovili talne obloge v telovadnici Osnovne šole Mengeš, odprli del obvoznice Mengeš in tako zmanjšali vsakodnevni tranzitni promet skozi center Mengša, obnovili Balantičevo in Mehletovo ulico, izvajali obnovitvena, redna in investicijsko vzdrževalna dela na občinskih cestah, obnavljali prometno signalizacijo, skrbeli za prometne in neprometne znake ter svetlobno prometno signalizacijo, obnavljali javno razsvetljavo, urejali in vzdrževali pokopališče, skrbeli za športne objekte in zelene rekreacijske površine v Občini Mengeš, sofinancirali dejavnost javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Mengeš (Vrtec Mengeš, Osnovna šola Mengeš, Osnovna šola Roje, Glasbena šola Domžale, Knjižnica Domžale, Zdravstveni dom Domžale), sofinancirali dejavnost športnih, kulturnih, gasilskih in humanitarnih društev, ki delujejo v Občini Mengeš, sodelovali pri izvedbi protokolarnih dogodkov in še bi lahko naštevali, a je tega toliko, da sem omenil le najpomembnejše naloge. Novo leto nam prinaša nove izzive in nove naloge. Verjamem, da jih bomo uspešno izpeljali in konec leta potegnili črto zadovoljstva pod njimi. Vam, spoštovane občanke in spoštovani občani, pa želim, da hladne zimske dni preživite čim bolj zdravo, da vam bele snežinke polepšajo sivino meglenih juter in da vam lepota zimske idile z ivjem na drevesih, ledom na potokih in ribnikih ter z otroškim smehom v zimskih igrah pričara najlepše slike, ki jih lahko riše življenje. Glejte na trenutke s pozitivnimi mislimi, uživajte v naravi in njenih lepotah. Želim vam vesele božične praznike in srečno, zdravo ter uspešno novo leto 2012! Franc Jerič, župan V Mengšu bogatejši za prikazovalnik hitrosti »Vi vozite« Občina Mengeš se je prijavila na razpis za namestitev prikazovalnika hitrosti »Vi vozite« in bila s prijavo tudi uspešna. V petek, 25. novembra 2011, je župan Občine Mengeš Franc Jerič, za leto dni, prejel v uporabo hitrostno opozorilno tablo. Merilec hitrosti je Občini dodelila Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa. Namen postavitve merilnika je zmanjšanje hitrosti prometa ter posledično manj nesreč. Župan Franc Jerič je hitrostno opozorilno tablo prevzel na sedežu Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, izročila pa mu jo je Vesna Marinko, vod- ja Sektorja službe za analize, razvoj in koordinacijo, ki si še posebej prizadeva za varnost otrok v prometu. Prikazovalnik hitrosti bo postavljen na glavni, Sloven- ski cesti, in bo pripomogel k večji varnosti vseh udeležencev v prometu, predvsem otrok, saj je Slovenska cesta zelo obremenjena s prometom. Ob zadnjem štetju prometa na tej cesti je bilo od ponedeljka do petka zabeleženih okoli 19.000 vozil dnevno. Slovenska cesta je v lokalnemu programu varnosti v cestnem prometu v Občini Mengeš za obdobje 2008 - 2012 opredeljena kot ena izmed bolj problematičnih cest na območju Občine Mengeš. V analiziranem obdobju, in sicer med letoma 2000 in 2007, so na Slovenski cesti policisti obravnavali kar 171 prometnih nesreč, v katerih so bile štiri osebe hudo telesno poškodovane, 87 oseb pa je imelo lahko telesno poškodbo. Eden od vzrokov za takšno število prometnih nesreč je predvsem neprilagojena hitrost, največ prometnih nesreč pa se glede na analizo zgodi ob največji prometni frekvenci, in sicer med 6. in 9. uro, torej ravno takrat, ko se prične pouk. S postavitvijo prikazovalnika hitrosti bo izpolnjen še eden od pomembnejših elementov programa za varnost prometa na lokalni ravni, ki bo s tem dejansko prispeval k povečanju varnosti otrok na poti v šolo ali vrtec, kot tudi ostalih udeležencev v prometu. Občinska uprava Vesna Marinko predaja županu Občine Mengeš hitrostno opozorilno tablo. V Vrtcu Mengeš so s sajenjem dreves počastili 15-letnico programa Ekošola V sredo, 30. novembra 2011, so v Vrtcu Mengeš pod pokroviteljstvom programa Ekošola posadili nekaj avtohtonih drevesnih vrst, imenovanih Skorž. Program Ekošola je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program. Glavni cilj slovenskega programa Ekošola je vzgoja otroka in mladostnika, da skrb za okolje in naravo postane del njegovega življenja. Ob tej priložnosti so se zbrali otroci iz Vrtca Mengeš, njihove vzgojiteljice in ravnateljica Mateja Hribar Sicherl, župan Občine Mengeš Franc Jerič ter mag. Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola, in skupaj posadili drevesa. S tem so počastili 15-letnico obstoja programa. Župan Franc Jerič je ob dogodku izjavil, da je vesel uspešnosti programa, »kar kažejo tudi rezultati v eko-vrtcu. S svojim delovanjem program prenaša pomembne vrednote v naši družbi in pomaga vzpostaviti uravnovešen odnos do narave, Občina Mengeš pa ga v celoti podpira. Prva otrokova doživetja v naravnem okolju so najpomembnejša in jih moramo zato tudi spodbujati.« Občinska uprava Zupan Občine Mengeš Franc Jerič in nacionalni koordinator ekošole, mag. Gregor Cerar, sta skupaj posadila drevesce. Otroci so zapeli pesmico ob novoposajenem drevescu INTERVJU največkrat ostali neizkoriščeni, ker so si podjetniki izborili drugje boljše pogoje in ni bilo povpraševanja. V tem trenutku pa v proračunu, to je posledica preteklih izkušenj, niti nimamo postavke za kreditiranje podjetnikov. Šestnajst let ste bili podjetnik. Kakšna je vaša poslovna izkušnja? Lahko rečem, da je bila moja izkušnja dobra. Res pa je, da sem bil vedno pod pritiskom. Moje podjetje je bilo dokaj uspešno. Glede na to, da se je ukvarjalo z organizacijo kulturnih prireditev in bilo najemnik Kulturnega doma enajst let, lahko rečem, da smo v KD Mengeš preko gledališč, ki so se porajala po letu 1995, uspeli. Kje se je videl napredek? Leta 1995 smo prevzeli Kulturni dom, za katerega so vedeli samo Mengšani, danes pa ga pozna cela Slovenija. Vaše podjetje še deluje? Podjetje je v mirovanju, lahko pa še vedno pridejo časi, ko ga bo potrebno aktivirati. Medtem se posvečam samo županovanju. Danes ste v vlogi župana in imate zato drugačen pogled in vpliv na podjetništvo v Mengšu. Ali je in zakaj je gospodarstvo za Občino Mengeš pomembno? Je pomembno, tako kot v vsak občini. Če ni podjetništva, ni zaposlenih in ni denarja. Posledično je bolj ali manj osi- Občina Mengeš ne šteje med naše največje slovenske občine. Dobrih sedem tisoč prebivalcev živi na dvaindvajsetih kvadratnih kilometrih. Včasih je ime Mengša v svet ponesla proizvodnja glasbil v tovarni Melodija in njena zapuščina še danes ohranja vsaj del gospodarskega slovesa. Večjih proizvodnih obratov v Mengšu skorajda ni, je pa še vedno veliko podjetij in obrtnih delavnic. O razvoju in stanju gospodarstva v občini je govoril župan Franc Jerič, ki je eden redkih županov v Sloveniji z lastno podjetniško izkušnjo. Mengeš je znan po gospodarski aktivnosti, ki pa se je skozi čas zelo spreminjala. Kakšni so vzroki teh gibanj? Gospodarska aktivnost se širi in napreduje. Seveda ne pri vseh in povsod. Žal so tudi podjetja, ki se zapirajo. Nekateri podjetniki niso bili pripravljeni na negativne vplive in spremembe v gospodarstvu, ki so posledično povzročile njihov propad. Naj navedem primer dostopnosti do finančnih virov: pred desetimi leti si bistveno lažje dobil kredit kot danes. Tudi sam sem moral nekajkrat vzeti posojilo. Danes je velik problem poroštev, ki ga zahtevajo banke, saj je posojanje za banke bolj rizično. Po drugi strani pa zagotovljeni finančni viri za podjetje niso dovolj. Imeti moraš tudi dolgoročen posel, s katerim boš kredit odplačeval. Ali Občina Mengeš kreditira oziroma pomaga pri pridobivanju finančnih sredstev podjetnikom in obrtnikom? Občina je pred leti imela ugodne kredite za podjetniške spodbude, ki pa so m B B A i Alf^lUt signaco J i ^ Franc Jerič: »Ni nujno, da bi morala imeti vsaka občina svojo poslovno cono. Pri takšnih projektih bi lahko sodelovalo več občin skupaj.« romašen tudi občinski proračun in občina ne more slediti trendu razvoja in ni napredka. Ali pa je denar zadosten le za nujne zadeve na področju šolstva, predšolske vzgoje, zdravstva in sociale. Predvsem pa se stagnacija v gospodarstvu najprej pozna na razvoju in gradnji infrastrukture. Kako je občinska uprava že doslej pripomogla k razvoju podjetništva in obrti v Mengšu? Občina neposredno ni pomagala podjetjem pri razvoju njihove dejavnosti. Tudi nima te vloge. Posredno pa bi občina morala podjetjem zagotavljati možnosti širitve v domačem okolju z ureditvijo prostora. Ta je povezan s prostorskim planom. V kakšni fazi je prostorski plan? Prostorski plan je bil 20. oktobra sprejet v prvi obravnavi. V teku je javna razgrnitev, ki bo trajala do 16. decembra. Sledi druga obravnava. Sprejem plana načrtujemo v mesecu aprilu ali maju naslednje leto. Kje so bistvene spremembe v planu? Spremembe so znotraj obvoznice, predvsem za širjenje obrtne poslovne dejavnosti, postavitev šole in vrtca znotraj nje. Zato predlagam, da vsi zainteresirani pregledajo osnutek prostorskega plana in dajo svoje pripombe, vendar pa ni nujno, da bodo vse upoštevane. Poslovno cono v današnjem pomenu besede imamo. V šali pravimo, da gre za Obrtno cono SCT. Ko se je gradil prostor, ni bilo uradno nobenega imena. In prijelo se je ime SCT jama. Tam je okoli 20 do 25 podjetij. Med njimi je kar nekaj večjih podjetij, kot so ZORA, Elek-tronček, ELGM, LBB, Trendi in druga. Dodatna širitev pa na tem prostoru ni možna. Je pa znotraj še nekaj neizkoriščenega prostora. Predvsem na področju, kjer je lastnik SCT. Kakšen je vpliv nove obvoznice k razvoju obrti in podjetništva? Vpliv obvoznice se bo pokazal skozi čas in ga je težko napovedati. Zagotovo pa obvoznica vpliva na lokalno prebivalstvo, saj bo bistvena razbremenitev prometa ob konicah. Zagotovo bo sledilo tudi polepšanje Mengša ob glavni cesti skozi mesto, saj bo zdaj marsikdo zaradi manjšega prometa skozi središče uredil svojo hišo. Ob tem moram pohvaliti prebivalce na Prešernovi cesti, ki so vzorno uredili fasade svojih hiš. Katere dejavnosti na področju obrti in podjetništva v občini prednjačijo? Še vedno sta v Mengšu vodilna Lek in Filc. Lek je podružnica ljubljanskega podjetja, Filc pa je mengeški paradni konj, ki svojo proizvodnjo širi na področje Škofje Loke, ker jim v prejšnjih letih ni bil zagotovljen prostor za širitev znotraj naše občine. Vrniva se še k podjetniškim spodbudam. Obstajajo tudi posredne spodbude, kot so nagrade in priznanja, VEM točka, brezplačni prostori, predavanja o podjetništvu ipd. Do sedaj smo imeli dve predavanji za podjetnike za pridobivanje evropskih sredstev, a moram žal reči, da sta bila na predavanju, kljub širši najavi, le dva udeleženca. V prvem mandatu sem podjetnike povabil na novoletno srečanje. Udeležba je bila dobra, zato bomo tovrstna srečanja še organizirali. Tudi letos nameravamo pripraviti posvet o podjetništvu v Kulturnem domu. Izvajalec bo podjetje DATA iz Ljubljane. V preteklosti smo v Mengšu imeli tudi podjetniško združenje. Žal pa z njihove strani ni bilo nobenih aktivnosti v smeri sodelovanja z občino in zastopanja interesov mengeških podjetnikov. Težko je z nekom sodelovati, če nimaš sogovornika. Včasih sicer pride do pogovorov s posamezniki, podjetniki ali obrtniki, ki izkažejo svoje mnenje, ni pa organiziranega skupnega nastopa podjetnikov in dialoga z Občino. Si ga pa želim. Pobude za sodelovanje pričakujem s strani združenja in kot župan sem pripravljen sodelovati in pomagati. Podpiram vse pobude z namenom spodbujanja gospodarskih aktivnosti, ne nazadnje me k temu poleg županske funkcije zavezuje tudi lastna podjetniška izkušnja. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Kakšna je po vašem mnenju perspektiva danes modernih obrtnih con in kakšno je stanje v občini Mengeš? Nakup zemljišč po poslovnih conah v okoliških občinah se je danes skoraj popolnoma ustavil. Moje mnenje je, da ni nujno, da bi morala imeti vsaka občina svojo poslovno cono. V sosednji občini se trenutno gradi nova. In pri takšnem projektu bi lahko sodelovalo več občin skupaj. Problem je v tem, da je naša občina z 22,5 kvadratnimi kilometri teritorialno majhna in vse, kar je prostih zemljišč, je prva kategorija kmetijskih zemljišč. Ostalo je pozidano, ostane samo še gozd. V zadnjem času, kar je tudi prav, Ministrstvo za kmetijstvo zelo ščiti kmetijska zemljišča in je tako izjemno težko dobiti njihovo soglasje za objekt ali poslovno cono. V Mengšu tudi obstaja poslovna cona. Kakšno je zatečeno stanje v coni? Prostorski plan je bil 20. oktobra sprejet v prvi obravnavi. V teku je javna razgrnitev, ki bo trajala do 16. decembra. V planu je predvidena širitev obrtne cone med cesto proti Kranju in bodočo obvoznico. s- Prednovoletno srečanje veterank in veteranov GZ Mengeš V petek, 25. novembra 2011, so se na Mengeški koči zbrali veteranke in veterani Gasilske zveze Mengeš na tradicionalnem prednovoletnem srečanju. Okrog šestdeset udeležencev je najprej pozdravil Štefan Borin, predsednik Komisije za veterane GZ Mengeš. V nadaljevanju je predal besedo Janezu Konciliji, predsedniku GZ Mengeš, ki je na kratko predstavil delo GZ Mengeš v preteklem letu, in Francu Hribarju, poveljniku GZ Mengeš. 60 zbranih gasilcev v Mengeški koči Vse zbrane je nagovoril tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič. Za povabilo in organizacijo srečanja se je v imenu udeležencev zahvalil častni občan in gasilski veteran Franc Blejc. Nadaljevanje srečanja je potekalo ob prigrizku in v sproščenem pogovoru med udeleženci, v katerem se je obudil marsikateri spomin na prehojeno pot in delo v gasilski organizaciji. Gasilska zveza Mengeš € :-=f; 90-letnica Emilije Dembsky 26. oktobra je devetdeset let praznovala Emilija Dembsky, ki že peto leto biva v Domu počitka v Mengšu, Mengšanka pa je že petnajst let. Osebje v domu pove, da je gospa Emilija vedno dobre volje in nasmejana, svojih 90 let pa nikakor ne kaže. Za rojstni dan so ji v domu spekli veliko torto in ji pripravili prisrčno praznovanje. Gospa Emilija je življenje posvetila družini, možu Narcisu, uspešnemu prevajalcu, ki je tudi avtor največjega slovensko-francoskega slovarja, in svojim trem otrokom. Skrbela je za dom, nekaj let je delala tudi kot šivilja. Emilija je bila rojena v Gabrijelah pri Krmelju, v Občini Sevnica, in je najstarejša od petih otrok v družini. Danes je ponosna babica petim vnukom in štirikrat prababica. Domači jo zelo pogosto obiskujejo, pohvali pa se, da je zelo zadovoljna z osebjem in nastanitvijo v mengeškem domu. Ob proslavljanju visokega jubileja sta Emiliji voščila direktorica doma Irena Gričar ter podžupan Občine Mengeš Jože Vahtar, z glasbo pa sta slavljenko presenetila Monika in Primož Cerar. Besedilo in foto: RTA Emilija Dembsky se je razveselila voščil podžupana Jožeta Vahtarja ter glasbenega nastopa Monike in Primoža Cerarja Feliks Anžin praznoval 90 let Članici OORK sva 22. novembra 2011 obiskali Feliksa Anžina, kije dan prej praznoval svoj 90. rojstni dan. Na svojem domu sta naju z ženo Francko, ki je od njega mlajša tri leta, prisrčno sprejela. Oba sta še pri dobrem zdravju, le njega noge ne ubogajo najbolje. Gospod Feliks se je rodil 21. novembra 1921 na Dobenu - po domače pri Anžinu. V družini se je rodilo štirinajst otrok, on je bil trinajsti. Vsi bratje in sestre so že pokojni. Osnovno šolo je obiskoval Svoj rojstni dan je veselo praznoval z otroki, vnuki in pravnuki v Mengšu, vajensko pa v Šentvidu. V Šmartnem se je izučil za pečarja. Nekaj časa je delal pri obrtniku, nato pa se je osamosvojil. Leta 1946 se je poročil in se z ženo preselil v Ljubljano. Zgradila sta si hišo in nato še vikend na Dobenu. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, najstarejši je star že 65 let. Zdaj imata štiri vnuke in tri pravnuke. Po upokojitvi leta 1977 sta se z ženo preselila na Dobeno. Na njegov 90. rojstni dan so ga obiskali otroci z vnuki in pravnuki ter ga zelo razveselili. Vesel je tudi, da lahko živi v domačem okolju ob pomoči žene, ki lepo skrbi zanj. Ob odhodu sva mu zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let. Milena in Zdenka, OORK f. Točno opoldne po beograjsko Na Slovenskem veleposlaništvu v Beogradu je kot vojaški ataše za Srbijo, Romunijo in Makedonijo zaposlen polkovnik Bojan Končan, sicer naš stari znanec, nekdanji načelnik štaba TO Domžale. Izkoristili smo njegove zveze in poznanstva, ki so botrovala temu, da smo se sestali s srbskimi kolegi. 11. novembra smo se člani predsedstva OZSČ Domžale, predsednik Bine Kladnik, tajnik Marjan Galien ter člana Marko Trampuž in Janez Gregorič, točno opoldne sestali s predsednikom Srbske zveze rezervnih oficirjev, Djordjem Malenkovicem, ter generalnim sekretarjem zveze, Zoranom Stojanovičem. Pogovori so potekali v prijateljskem vzdušju, pod budnim očesom našega atašeja Končana in še aktivnega podpolkovnika srbske vojske. V Srbiji njihova zveza deluje neprekinjeno že od leta 1919, pri nas pa v samostojnih okvirih šele od leta 1991. Djordje Malenkovic nam je opisal način njihovega delovanja: še vedno veliko sodelujejo s Srbsko vojsko, ki jim pomaga organizirati razna srečanja, na katera privabijo tudi veliko število civilnega prebivalstva. Zadnje takšno srečanje so pred kratkim priredili v Apatinu. Za izpeljavo še večjega števila aktivnosti pa jim, podobno kot pri nas, primanjkuje denarja. Je pa tudi res, da so časi gospodarskega nazadovanja izrazito nenaklonjeni podobnim dejavnostim, kar je sicer popolnoma razumljivo, saj nam trenutno ne grozi nobena neposredna vojaška nevarnost. Morda je pri naših kolegih z Balkana malce drugače, a so tudi oni prepričani, da bo politika opravila svoje poslanstvo in uredila problem Kosova. Srečanje smo Skupaj z gostiteljem na Kalemegdanu, nad sotočjem Save in Donave končali s skupnim kosilom, v katerega ozračju ni bilo zaznati mikrodelcev z negativnim nabojem. Večer in naslednji dan smo preživeli v spoznavanju naše nekdanje prestolnice na sotočju Save in Donave. Prepustili smo se vodenju našega prijatelja Bojana, ki nas je vzel za »svoje«, nas pa seveda ni bilo potrebno kaj dosti prositi, da smo postali »njegovi«. Srbom oziroma Beograjčanom ni nič lažje kot nam, Slovencem, saj se jih mora velika večina prebijati iz meseca v mesec z zelo nizkimi dohodki, zato so v razcvetu razne vzporedne ekonomije, kar pa tudi pri nas dobro poznamo. Tako smo ugotovili, da drugi največji pravoslavni objekt na Balkanu (Hram Sv. Save) gradijo že več kot pol stoletja, do konca gradnje pa tudi ne manjka dosti manj. Na obrobjih mesta se še vedno grejejo s premogom, kar smo dokaj hitro zaznali in potem ugotovili, da pri nas v Šoštanju, na primer, šele planiramo, kako porabiti velike zaloge premoga pod Šaleško dolino - ekologiji v posmeh. In na koncu odgovornim v razmislek: mi smo že skoraj usposobljeni za mehčanje terena - preddiplomatska srečanja, bodisi v Palestini, Libiji ^ Besedilo in foto: Janez Gregorič Predpraznično srečanje mengeških upokojencev 26. novembra sta Rdeči križ Mengeš in Občina Mengeš, že štiridesetič po vrsti, gostila mengeške upokojenke in upokojence, ki so že dopolnili 75 let, na tradicionalnem predprazničnem srečanju. Po besedah glavne organizatori-ce in predsednice Rdečega križa Mengeš Majde Trobec je bilo povabljenih 437 občank in občanov, zbralo se jih je 72. Povedala je, da so letošnje leto, za razliko od prejšnjih, dvignili starostno mejo za povabljence. Do sedaj so bili vabljeni vsi, stari nad 70 let, letos so vabili starejše od 75 let. Člani Rdečega križa Mengeš bodo do konca leta obiskali vse ostale starostnike, ki se zaradi bolezni in posebnih potreb srečanja ne morejo udeležiti. Zbrane sta pozdravila tudi župan Franc Jerič, ki jim je zaželel lepe predpraznič-ne dni, in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Milan Burkelj-ca, kjer je srečanje tudi potekalo. S pesmijo so srečanje popestrili učenke in učenci mengeške osnovne šole. Po okusnem kosilu so prijetno druženje nadaljevali ob zvokih harmonike, Občina Mengeš pa je zbrane obdarila s praktičnim darilom. Besedilo in foto: Katarina Karlovšek, RTA Župan Franc Jerič med povabljenci é' Pot je vodila skozi Pleterje, Gadovo peč, Kostanjeviško jamo .........._ in se zaključila v Kostanjevici fife .Vjl^^iSlASliifer^^ zlet Kolesarskega društva Po končani kolesarski sezoni smo v društvu zopet organizirali izlet za naše člane in njihove najbližje. Letos smo se podali na Dolenjsko. V soboto, 19. novembra zjutraj, nas je avtobus čakal na ploščadi za Kulturnim domom, kjer se nas je zbralo kar 45. Pot nas je najprej vodila v Pleterje. Ker ni možen vstop v sam samostan, nam je bilo z diaprojekcijo predstavljeno življenje v njem. Ogledali pa smo si Muzej na prostem, ki predstavlja pomemben spomenik tradicionalnega stavbarstva in načina življenja v 19. stoletju. Sledil je ogled zidanice nad Gadovo pečjo. Tudi tu sonce ni moglo prebiti meglenega neba, ogrela nas je gostoljubnost lastnikov zidanice, ki so nas pogostili z domačo hrano in vinom. Po dveh urah in pol druženja smo se kar težko poslovili, vendar smo bili ob 15. uri že najavljeni za ogled Kostanjeviške jame. Razdeljeni v dve skupini smo si ogledali, kako so podzemni vodni tokovi in tektonski premiki skozi tisočletja ustvarjali prečudovite sigaste tvorbe pravljičnih oblik. V jami je ves čas stalna temperatura 12 stopinj in bilo je precej topleje, kot zunaj. Ta jama je ena najpomembnejših zatočišč netopirjev na Dolenjskem, nekaj smo jih lahko tudi opazili. Za zaključek našega izleta smo se ustavili še na poznem kosilu v znani gostilni Žolnir v Kostanjevici. Ni manjkalo niti glasbe, saj nam je Rok Urbanija popestril večer s svojo harmoniko, zato se mu v imenu vseh udeležencev prav lepo zahvaljujem. Besedilo in foto: Saša J. Sožitje nazdravilo novemu letu Prvo soboto v decembru smo se člani Medobčinskega društva Sožitje Mengeš zbrali v prijetni gostilni Kovač na Količe-vem, da zaključimo staro in nazdravimo novemu letu. Z nami so prijetno popoldne preživeli prostovoljci in vodje programov ter mentorji, ki skupaj z nami soustvarjajo izvajanje društvenih programov. Po uvodnem pozdravu predsednice društva, mag. Tatjane Novak, smo prisluhnili dobrim željam in voščilom predsednice Zveze društev Sožitje, dr. Katji Vadnal, in podžupanu Občine Mengeš, Bogu Ropotarju. Ob zvokih Moravškega tria smo se veselo zavrteli, prijazno pokramljali in si zaželeli zdravo in nasmejano novo leto. Obiskal nas je dedek Mraz, ki je prinesel poln koš dobre volje. Dedek Mraz je letos najprej obiskal varovance Sožitja Ob tej priložnosti se je predsednica društva zahvalila vsem članom, predvsem staršem, rejnikom, skrbnikom in vsem strokovnim sodelavcem za pomoč in sodelovanje, kar je prispevalo k nemoteni izvedbi začrtanega programa društva v letu 2011. Prav posebej pa se zahvaljujemo vsem finančnim podpornikom, v prvi vrsti Zvezi Sožitje, prav tako tudi občinam Mengeš, Domžale in Moravče, Območni obrtni zbornici Domžale ter podjetju Lek Ljubljana - enoti Mengeš. Zahvala pa gre seveda tudi vsem donatorjem, ki so nam omogočili srečelov ob pikniku ter Bansiju in s tem RTV SLO, ki nam je popestrila naše junijsko druženje. Lepo je, kadar se srečamo, ko pride čas in se dotikamo sanj ter občutimo vonj želja. Naj se vam jih v letu 2012 izpolni čim več. Besedilo in foto: Metka Mestek in mag. Tatjana Novak Obisk v Berlinu Ideja se je rodila pred petimi leti. Na obisk iz daljnega Berlina v domači kraj, na Vransko, je takrat prišel Izidor Pečovnik Dori. Župnik, poznan marsikateremu Slovencu. Z dobrodošlico so ga pričakali mengeški pritrkovalci. Beseda je dala besedo in ob vsakoletnem obisku Dorijevih večerov v Laškem so se med Dorijem in Štefanom Borinom stkale prijateljske vezi. Tako je Dori letos jeseni povabil harmonikarje in orgličarje KD Mihaelov sejem v Berlin. Pod vodstvom Štefana Borina je bilo organizirano srečanje z Dorijem, tokrat v Nemčiji. Harmonikarski orkester pod vodstvom Francija Veiderja, orgličarski ansambel Kosci, pod vodstvom Marjana Urbanije, in naro-dno-zabavni ansambel Dori so se odločili, da polepšajo jesenske dneve župniku Doriju in Slovencem, ki živijo v Berlinu in okolici. Obisk je bil kratek, vendar zelo intenziven. Odpravili smo se v četrtek zvečer, na predvečer martinovega. Dvanajsturna vožnja je ob nekajkratnih postankih in dremanju minila precej hitro. Z veseljem smo ugotavljali, da nas tudi kosti ne bolijo preveč, saj je bil avtobus res udoben in sedeži prijetno mehki. V petek in soboto smo ob izrednem vodenju našega gostitelja Dorija spoznali glavne znamenitosti Berlina. Presenečeni smo bili nad podatkom, da Berlin stoji na mivki, ki sega 30 metrov v globino, zato je to mesto izziv za mnoge arhitekte. Dotaknili smo se ostankov »slavnega« Berlinskega zidu in ob tem podoživeli grozo, ki so jo mnogo let občutili ljudje na vzhodni strani Berlina. Marsikateri vzhodni Nemec je na tem zidu končal svoje življenje, če si je le preveč želel priti na drugo stran zidu in je bil pri tem premalo spreten. Čudili smo se velikosti glavnega mesta Nemčije. V Berlinu obstaja ulica, dolga štirideset kilometrov. Si predstavljate tako dolgo ulico? Zanimiv je tudi podatek, da je bil Berlin med drugo svetovno vojno osem-desetodstotno porušen. Edina cerkev v Berlinu, ki je ta usoda ni doletela, je cerkev, v kateri že šestnajst let mašuje slovenski župnik Dori. Izkazalo se je, da je Dori človek mnogih talentov. Berlin pozna skoraj do obisti, njegove organizatorske in komunikacijske sposobnosti so neverjetne, prav tako ima neprenosljiv spomin. Pred Brandenburškimi vrati v Berlinu Dogovorjeno je bilo, da bodo mengeški glasbeniki nastopili najprej zvečer v cerkvi, pri sveti maši, nato pa nadaljevali z igranjem v dvorani, pod cerkvijo, kjer je bilo organizirano martinova-nje za Slovence, živeče v Nemčiji. Vsi prisotni smo bili enotnega mnenja - poslušati mengeško harmoniko in orglice v cerkvi, v daljnem Berlinu, je resnično nekaj posebnega. To je bil trenutek, za katerega je bilo vredno potovati tako daleč. Seveda je za večji del zabavnega programa poskrbel ansambel Dori, ki Berlin in Dorija obišče vsaj enkrat letno. Morda velja na tem mestu omeniti anekdoto, da je ideja k ustanovitvi tega ansambla prišla ravno s strani župnika Dorija, zato nosijo fantje tudi njegovo ime. Na prireditev sta bila povabljena tudi predstavnika Republike Slovenije v Nemčiji, vojaški ataše in veleposlanik, med gosti pa je bil tudi slovenski ultramaratonec v plavanju, Martin Strel. Mengeško občino je poleg vseh nastopajočih zastopal tudi podžupan, Bogo Ropotar. Navezali smo stike s predstavniki oblasti, kot tudi stike z našimi izseljenci, ki so se nas zelo razveselili, saj smo jim prinesli košček domovine, ki ima daleč stran od doma posebno ceno. Poslovili smo se z željo, da se še kdaj srečamo. Odhajali smo obogateni in srečni, polni novih vtisov in spoznanj, ki se jih bomo še dolgo spominjali. Besedilo: L. R. Fotografije: Pavel Veider Zabavne in družabne nedelje v Mladinskem centru Vsako nedeljo se v Mladinskem centru v Mengšu odvijajo družabni zabavni popoldnevi in večeri. Med 17. in 22. uro v center prihajajo mladi in se zabavajo ob sproščenem druženju in družabnih igrah, ki jih je podarilo podjetje Kocka iz Mengša, šahu, pikadu, ročnem nogometu in zračnem hokeju. Mladi lahko prinesejo tudi svoje igre. Najnovejša pridobitev Mladinskega centra pa je miza za namizni tenis, ki jo je sponzorirala Avtošola Šmarca. Informacija o Mladinskem centru se počasi širi in zadnjo nedeljo se je ob igrah zabavalo že več kot štirideset mladostnikov. Potrebo po Mladinskem centru pa najbolj slikovito kaže dejstvo, da mladi pred 17. uro že nestrpno čakajo, da center odpre svoja vrata. Besedilo in foto: Blanka Tomšič Družabne igre in smeh so zapolnili prostore novega centra " AIA IT P MLADINSKI < b CEKT£R ■ MENGfg . . 4 ' ..... • Požar v Kamnoseštvu Makovec s V petek, 11. novembra, nekaj minut po pol peti uri popoldne, je prišlo do požara na objektu Kamnoseštvo Makovec. Tik pod nadstreškom delavnice je zagorel osebni avto. Ogenj se je pod nadstreškom širil, v delavnici pa se je valil strupen plin. Zato se je delavec, ki je delal v delavnici, onesvestil in padel v nezavest. Vajo si je ogledal predsednik Janez Koncilija in na koncu tudi podal svojo oceno Po prihodu gasilcev je stekla akcija reševanja in iskanje osebe v zadimljenih prostorih z izolirnimi dihalnimi aparati. Po prihodu naslednjih ekip pa se je pričelo gašenje vozila in presek ognja po ostrešju. Med gašenjem se je poškodoval gasilec, na katerega so padle kamnite plošče in je ostal ukleščen. S tehničnim posegom z zračnimi blazinami je bil rešen in z reševalnim vozilom odpeljan. Na srečo je bila to le zrežirana nenapovedana vaja, v kateri so sodelovale enote PGD Mengeš, PGD Loka in PGD Topole. V vajo je bilo vključeno tudi vozilo NMP ZD Domžale. Vajo si je ogledal predsednik GZ Mengeš, Janez Koncilija, in na koncu tudi podal oceno. Vsem prisotnim na vaji se zahvaljujem. Besedilo: Tomaž Žargi, poveljnik PGD Mengeš Razstava likovnih in literarnih del na temo meseca požarne varnosti V Kulturnem domu Mengeš je bila v sredo, 16. novembra, odprta razstava likovnih in literarnih del, ki so jih pod vodstvom svojih mentorjev v natečaju na temo meseca požarne varnosti - Ste storili vse za varen dom? - pripravili učenci razredne stopnje Osnovne šole Mengeš. lujejo v sistemu varstva pred požari in drugimi nesrečami. Po odprtju razstave so bile najboljšim ustvarjalcem in njihovim mentorjem v dvorani Kulturnega doma podeljene simbolične nagrade. V prireditvi, ki jo je vodila Nataša Vrhovnik Jerič, so navzoče nagovorili župan Občine Mengeš Franc Jerič, ravnatelj OŠ Mengeš Milan Burkeljca in predsednik Komisije za mladino GZ Mengeš Robert Ručigaj, ki je mladim ustvarjalcem podelil nagrade. Posebno zanimiv je bil kulturni program, kjer so člani KD Antona Lobode in mladi loški gasilci predstavili dve igrici, ki sta bili najbolje ocenjeni v literarnem delu natečaja, avtorja pa sta bila Andraž Krpič in Nastja Aleš iz 4. c razreda. Prisotne je pozdravil tudi predsednik Gasilske zveze Mengeš Janez Koncilija, ki je obenem podelil kipec gasilčka mentorici Nadi Javh in njenemu 5. a razredu kot najboljšim udeležencem natečaja, ki so v svojem likovnem izdelku prikazali nevarnosti požara v domačem okolju in posredovanje gasilcev. Obenem se je zahvalil in čestital mladim ustvarjalcem za njihov prispevek, prav tako pa za podporo pri projektu njihovim mentorjem, šoli, staršem ter donatorjem, ki so omogočili prireditev. Donatorji so bili: Občina Mengeš, Uprava RS za zaščito in reševanje, Žito Gorenjka d.d. Ljubljana, Teh-Tekstil d.o.o. Kamnik, Mojca Aleš s.p. Topole, KD Špas Teater in KD Antona Lobode iz Loke pri Mengšu. Besedilo in foto: Gasilska zveza Mengeš Ogled razstave v preddverju KD Mengeš Natečaj vsako leto v mesecu oktobru razpiše Gasilska zveza Mengeš. V njem s svojimi deli učenci prikazujejo nevarnosti, ki se lahko pojavijo v domačem okolju ob opravljanju vsakodnevnih opravil, pri katerih pa lahko hitro pride do nesreče, če nismo dovolj previdni. Sodelovanje v natečaju, v katerega se je vključilo preko dvesto učencev, pomeni del preventivne vzgoje mladih z namenom, da prepoznavajo možne nevarnosti in na nepravilnosti lahko opozorijo odrasle, s tem pa že aktivno sode- s čebelarji in gosti so se otroci pogovarjali o pomenu čebel, čebeljih pridelkov in koristnosti zajtrka za zdravje Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Gobica V okviru projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, ki poteka že peto leto na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, so tudi letos, 18. novembra, mengeški čebelarji zajtrkovali v vrtcu Gobica. Župan Franc Jerič, čebelarji Franc Pavrič, Matej Blejec, Anton Tomec, Jože Boštjančič in ravnateljica Mateja Hribar Sicherl so se pridružili zajtrku v skupini Čebelice. Otroci so gostom pripravili kratek program in jim zastavili uganko o medu. S čebelarji in gosti smo se pogovarjali o pomenu čebel, čebeljih pridelkov in koristnosti zajtrka za zdravje. V prijetnem vzdušju smo skupaj pojedli »tradicionalni slovenski zajtrk«, ki so ga sestavljali črni kruh, maslo, med in jabolko - vse slovenskega porekla. Gostje so si ogledali razstavo v igralnici Čebelnjak skozi letne čase. Poslovili smo se. Spomladi pa se spet srečamo. Besedilo in foto: Mojca Slapar in Darinka Keržič Delavnica s starši in bazar v enoti Gobica Tudi letos smo v naši enoti pripravili delavnico za starše in otroke, na kateri smo izdelovali adventne venčke, ki smo jih potem prodajali na bazarju. Sodelovalo je okrog trideset staršev in otrok. Na delavnico so starši s seboj prinesli tudi delovne pripomočke (podaljške, žice in lepilne pištole), predvsem pa veliko naravnega materiala za izdelavo venčkov, ki so ga nabrali na jesenskih sprehodih v naravi. Izdelali smo približno petdeset venčkov in aranžmajev, ki smo jih prodajali na bazarju 24. novembra. Na bazarju so obiskovalci lahko kupili čaje, krhlje, marmelade, med s suhim sadjem, čokoladne pralineje, piškote ^ Vse to smo izdelali skupaj z otroki. Denar, ki smo ga s prodajo izdelkov zaslužili, je bil namenjen Skladu Vrtca Mengeš. Tako, pri nas že diši po praznikih, nadaljevalo pa se bo s številnimi dejavnostmi v mesecu decembru. Besedilo: Marta Gerkman Foto: Matjaž Kolar Otroci in starši so izdelali približno petdeset venčkov in aranžmajev ij-i Pevski zbor OS Mengeš z zborovodkinjo Ano Černe Prvi desetletni jubilej šolskega sklada pri OŠ Mengeš Trije meseci nas ločijo od desetega 'rojstnega' dneva šolskega sklada, ustanovljenega pri naši osnovni šoli. V februarju leta 2002 je namreč svet šole sprejel dokument - Sklep o ustanovitvi šolskega sklada Osnovne šole Mengeš. V trinajstih členih so zapisana najpomembnejša določila o namenu in dejavnosti sklada ter o njegovem načinu upravljanja. Z ustanovitvijo sklada je bil vzpostavljen pregleden sistem zbiranja denarja za pomoč socialno šibkim učencem, spodbujanje raziskovalne dejavnosti učencev ter za zviševanje standarda pouka, predvsem s sodelovanjem pri nabavi zahtevnejše učne tehnologije. Pomembna vloga je bila dodeljena svetu staršev, saj mu je bila dodeljena pristojnost, da imenuje organ upravljanja, to je sedemčlanski upravni odbor. Zanimiva je njegova sestava: štirje člani so izmed staršev, tri pa predlaga v imenovanje svet šole izmed ostalih oseb. Mandat članov traja dve leti, seveda pa so lahko ponovno izvoljeni. V dosedanjih petih mandatih se je izmenjalo sedemnajst članov in trije predsedniki. Skupna lastnost vsem je poudarjen čut za človeka v stiski ter pripadnost načelom dobrodelnosti. Prav gotovo lahko temu dejstvu pripišemo uspešno delovanje sklada. Najbrž je malo naših občanov, ki ne bi vedeli za šolski sklad. Za razliko od RK in Karitas je njegovo delovanje namenjeno ožje opredeljeni populaciji: otrokom v času obiskovanja osnovne šole. V skladu s sprejetimi kriteriji in pravili pomaga pri plačilu določenih šolskih programov družinam, ki so v finančni stiski. Pomoč se najpogosteje nanaša na različne programe življenja v naravi (doslej je bila odobrena 179-krat), v zadnjih dveh letih pa še za nabave delovnih zvezkov (pomoč odobrena 68-krat). Že nekaj sklad tudi prispeva po deset odstotkov denarja za kritje stroškov življenja v naravi vsakemu učencu, da bi bilo breme plačila za starše manjše. Pomembna je ugotovitev, da je upravni odbor doslej odobril pomoč za vsako vlogo, ki je ustrezala kriterijem in da doslej na mengeški šoli pri nobenem učencu ni obstajal razlog, da se šole v naravi ne bi mogel udeležiti samo zato, ker njegovi starši ne bi imeli denarja! Tako je bilo za te vrste pomoči doslej porabljenih 17.162 evrov. Za delovne zvezke (v dveh letih!) je bilo porabljenih 1.794 evrov, za razne druge vrste pomoči (smrt v družini, prehrana v šoli) pa 3.075 evrov. Precej denarja je bilo porabljenega za izboljšanje pogojev učenja in bivanja v šoli. Ponosni smo, da smo v letu 2005 omogočili dograditev dvigala za gibalno ovirane učence (podaljšanje iz prvega v drugo nadstropje); sklad je prispeval kar 12.916 evrov! Sicer pa je bila naša šola gotovo prva v Sloveniji, ki je že leta 1996 (ob 200-letnici šole) z lastnim prizadevanjem ter razumevanjem okolja zgradila tako dvigalo. S pomočjo sklada je bilo nabavljene precej opreme, ki je šola sama ne bi mogla nabaviti (računalniki, ozvočenje, obleke za pevski zbor) - 10.151 evrov je bilo namenjenih za to. Vsega skupaj je bilo porabljenih 48.235 evrov. In koliko denarja smo zbrali? Vsega skupaj 63.655 evrov. Ljudje odprtih rok in dobrega srca so pomagali: z obiski prireditev, ki jih organizira sklad ali šola, s sponzorskimi prispevki, z nakupi slik, ki so jih prispevali številni likovni umetniki, z nakupi izdelkov učencev na ti. decembrskih sejmih. Trenutno sklad razpolaga s 15.419 evri denarnih sredstev ter s precejšnjim številom umetniških slik. Predvideno je, da bo spomladi organizirana dražba za prodajo slik (druga, prva je bila v oktobru 2008); upravni odbor želi, da bi bila dražba dobro obiskana in prodanih čim več slik. Že tradicionalne pa so prireditve, ki so imele najprej ime Življenje je učenje, zadnja leta pa Sonce za vse. Prejšnji mesec je bila že deseta, jubilejna. Kot vse doslej je tudi ta s kvalitetnim in zanimivim programom pritegnila in navdušila številne obiskovalce. Vsi, ki kakor koli sodelujejo pri teh prireditvah, počnejo to povsem brezplačno. Vsakemu posebej še enkrat velja beseda iskrene zahvale. Šolski sklad nedvomno izpolnjuje svoje poslanstvo. Sicer bi veliko raje videl, da v naši državi dobrodelnih akcij, skladov in društev ne bi bilo treba, ker bi vsakdo z delom in ustvarjalnostjo lahko poskrbel za dostojno življenje. Ampak - realnost je, žal, drugačna. Dokler bo tako, bo tudi šolski sklad potreben. Potrebni bodo ljudje z občutkom za stisko drugih, ki pomagajo na tak ali drugačen način in s tem notranje bogatijo sebe in druge. In se zavedajo, da nikoli ne veš, kdaj se lahko zgodi, da bo stiska potrkala na lastna vrata. Velika, res velika in iskrena hvala vsem, ki ste naši prijatelji; verjamem, da boste tudi v bodoče. Iskreno zahvalo pa namenjam tudi vsem sedanjim in dosedanjim članom upravnega odbora ter sodelavcem iz naše šole, s katerimi uresničujemo naloge z roko v roki. Besedilo in foto: Branko Lipar, predsednik UO Študijska tura z delavnico Zakaj in predvsem kako razviti zeleno trajnostno turistično ponudbo? 17. novembra smo bili v okviru projekta Promocija turističnega območja Srca Slovenije povabljeni na študijsko turo za turistične ponudnike območja občin: Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica, Trzin in Mengeš. Projekt delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj in je vreden 350.000 evrov. Študijska ura nas je vodila na štajerski konec, pod Zreško Pohorje. Zbralo se nas je 40 turističnih ponudnikov, poleg teh pa še predstavniki občin, nevladnega sektorja in nekateri predstavniki turističnega gospodarstva (turistična društva). Najprej smo si ogledali Turistično kmetijo Urška v Stranicah, ki velja za eno izmed najboljših turističnih kmetij v Sloveniji. Turistična kmetija je prejemnik priznanja evropski okoljski znak EU Marjetica. To je prva na področju turističnih kmetij in tretja v celi Sloveniji (Bohinj, Laško - hoteli). Lastnica kmetije je Vilma Topolšek. Povedala nam je, da je za uspeh potreben zlasti pogum ter ljubezen do dejavnosti. S svojo prisrčno razlago, polno entuziazma, in postrežbo z domačimi dobrotami je navdušila vsakega izmed nas. Sledil je ogled Vrtnarskega centra Polegek v Slovenski Konjicah. Poleg vrtnega centra in drevesnice se lahko pohvalijo z otroškim zabaviščnim parkom Mini zoo land. Ponudba je namenjena zlasti otrokom, ki na majhni površini lahko vidijo predvsem eksotične živali: papige, krokodile in kenguruje. Pot nas je v nadaljevanju pripeljala v Gačnikov hram nad Lo-čami. Tu je potekala delavnica Zakaj in predvsem kako razviti zeleno trajnostno turistično ponudbo. Delavnico je vodila Miša Novak. Dotaknili smo se tem trajnosti (to je danes trend v turizmu) in kaj se danes dogaja na turističnem trgu, predvsem pa, kaj pomenijo poimenovanja - trajnostni, odgovorni, sona-ravni, zeleni, etični turizem. Skušali smo si odgovoriti, kakšne so koristi trajnostnega delovanja in kaj dejansko pomeni traj- nostna ponudba ter kako pristopiti k trajnostnemu poslovanju. Gačnikov hram vodita Anica in Ivan Levart. Tudi tu smo okusili njihove dobrote in izvrstno domače kosilo. Tako smo poleg teoretičnega dela dobili tudi izkušnjo medsebojnega druženja in mreženja med ponudniki, ki je zagotovo osnova, da bo naše območje Srca Slovenije še bolj razpoznavno in turistično še bolj privlačno. Poznati se in izmenjati izkušnje, probleme ter uspehe so ključni dejavnik, ki pripomore k uspešnemu razvoju panoge turizma in povezanega podjetništva. Študijske delavnice sem se udeležil kot koordinator Občine Mengeš, poleg mene pa še predstavnici Turističnega društva, Zorka in Marinka. Osebno (pismeno) in nekateri tudi po telefonu so bili povabljeni nekateri ponudniki iz Občine Mengeš, pa se pač niso odzvali povabilu. Razlogov je verjetno lahko več, vseeno pa upam, da bodo akterji tudi v Občini Mengeš spoznali, da preko povabil in vključevanja lahko pridobijo dragoceno znanje in zglede, ki bodo spodbuda za delo v turistični (gostinski in drugi) dejavnosti. Zato vabim vse, ki vas sodelovanje in tema zanimata, da se obrnete name ali na TD Mengeš, da bomo začutili vašo pripravljenost na sodelovanje v delu projekta, ki lahko vsem prinese razvoj, motivacijo, izobraževanje in ne nazadnje tudi strukturno povezanost ponudnikov turizma in podjetništva. Jože Vahtar Z glavo k boljšemu človeku Že skoraj trije meseci, polni taborniških dogodivščin, so za nami in vstopili smo v letni čas mnogih barv, jesen. Taborniki smo prav zaradi jeseni našo akcijo poimenovali Jesenske delavnice. Delavnice so potekale v času krompirjevih počitnic in so bile namenjene tako članom kot tudi prijateljem taborništva. Namen naših tridnevnih delavnic je bila osvežitev taborniškega znanja in preizkušnje v raznih spretnostih. Vsako jutro smo se zbrali ob 9. uri zjutraj, se postavili v zbor in zapeli taborniško himno. Dan smo nato nadaljevali s raznimi aktivnostmi. Prvi dan smo postavljali taborniški šotor in različne oblike bivakov. Spoznavali smo se z užitnimi in neužitnimi rastlinami ter se igrali raznovrstne taborniške igrice. Drugi dan smo začeli z izdelovanjem ptičjih krmilnic, nadaljevali s postavljanjem savic in ga končali z izre-zljavanjem najstrašnejših buč. Zadnji dan pa smo najprej nabrali material za postavljanje ognja, ki smo ga kasneje tudi porabili in zakurili. Na ognju smo si spekli hrenovke in se ob petju pesmi poslovili tudi od zadnjega dne naših delavnic. Polno se že pripravljamo na naslednjo akcijo - čajanko, ki bo sredi decembra. Besedilo in foto:Neža Špenko Na ognju smo si spekli hrenovke in se ob petju pesmi poslovili tudi od zadnjega dne naših delavnic. V deželi cvička '' Tokratno ekskurzijo Turističnega društva Dobeno smo usmerili proti jugovzhodu, po široko odprti, pretežno ravninski pokrajini, ki jo z obeh strani obdajajo mehki dolenjski griči, porasli s trto in pozidani z zidanicami. Odpravili smo se v domovino prijaznih, gostoljubnih ljudi z značilno pojočo govorico večini pa bolj poznano - v domovino cvička. Zanimanje in prijava za izlet je bilo res veliko in četudi je bila oktobrska sobota že nekoliko hladna, smo se navsezgodaj polni optimizma in dobre volje posedli v udoben avtobus, kjer je ves čas vladalo prav zabavno, prijetno in pozitivno vzdušje. Naš cilj je bil kraj, ki je bil zaradi vseh svojih naravnih in kulturnih znamenitosti že večkrat razglašen - nekaj let zapored tudi od TZS - za najlepši in najgostoljubnejši slovenski izletniški kraj, in sicer Kostanjevica na Krki. Osrednji del mesta leži na umetnem otoku na reki Krki, sodi med pomembna kulturna središča Dolenjske že več stoletij in se kot mesto omenja že davnega leta 1252. Tako je najstarejše ter hkrati najmanjše mesto na Dolenjskem. Leži tam, kjer se nižinski Krakovski pragozd, ki je tudi naravni spomenik, počasi vzpenja v hribovite, zelene Gorjance, in je edino mestece na otoku, zaradi pogostih poplav imenovano tudi Dolenjske Benetke. Težko bi našli koga, ki ob pogledu na leno reko Krko, na sprehodu skozi staro mestno jedro, pri ogledu galerijskih zbirk ali proučevanju naravne in kulturne dediščine kraja ne bi našel v tem delu lepe Slovenije tudi nekaj zase. Najprej smo si ogledali Kostanjeviško jamo, ki je najbrž najznačilnejša naravoslovna znamenitost tega kraja. Res smo imeli kaj videti! V nekdanjem cistercijanskem samostanu domuje Javni Zavod - Galerija Božidar Jakac, katere ogled je sledil, in čeprav nam je bilo nekoliko hladno, je bil tudi ta ogled nadvse zanimiv. Od treh bolj uveljavljenih gostinskih ponudb tega kraja smo preizkusili kar dve, in sicer najprej klet Jelenič, ki stoji na gričku nad Kostanjevico na Krki, kjer ob lepem vremenu seže pogled vse do Triglava. Tam smo bili deležni pokušine odličnih vin in prigrizka, naše popotovanje pa smo zaključili s kosilom v gostilni Kmečki hram, kjer smo bili prav tako zadovoljni in sta nam razpoloženje močno popravila še odlična godca, ki smo ju povabili kar s seboj in se po njuni zaslugi še malo zavrteli. Po odličnem druženju smo se proti večeru že nekoliko utrujeni, a izvrstno razpoloženi, odpravili domov, kamor smo tudi po zaslugi dobrega voznika srečno prispeli -mnogi z željo, da se tako prijetnega izleta TDD-ja kmalu spet udeležimo. Besedilo in foto: Bernarda Aleš-Naca Praznična okrasitev Mengša Kdaj bi morali po vašem mnenju okrasiti naš domači kraj in kako? Že Sveti Miklavž bi naj imel pravočasno praznično okrašeno Občino Mengeš, z ne pretirano in bleščavo razsvetljavo, da se bo znašel ob prihodu in pričakovanjih ter utrl pota Božičku, dedkom in babicam, prinašalcem dobrega in dobrot. Adventni šopek in prijetno blaga lučka na vsakem domu nam najlepše ustvari mirnost pričakovanja. Tomaž Štebe i Okrasitev tudi drugod po mestu Mengeš bi se moralo okraševati po 6. decembru. Kar je prej, je definitivno prezgodaj, saj na tak način zimsko-božično vzdušje proti koncu decembra že izgubi pomen. Poleg tega se mi zdi, da bi morali Mengeš okrasiti še kje drugje in ne samo v bližini gasilskega doma in občine. Eva Tomelj Bolje kratko in sladko Mislim, da je treba Mengeš potrebno preobleči v zimsko obleko konec prve polovice decembra, saj večina šele takrat začuti praznično vzdušje. Bolje je, če je kratko in sladko, kot pa da so ljudje do konca veselega meseca naveličani okraskov in lučk. Prav tako pa v tem obdobju recesije ni nič narobe, če malce privarčujemo tudi na porabi električne energije. Pa prijetne novoletne praznike vsem! Peter Bračun ZAHVALA V novembru smo harmonikarji in orgličarji, ki delujemo v okviru Kulturnega društva Mihaelov sejem Mengeš, gostovali v Berlinu. Najbolj zaslužnim za to pot se želimo tudi javno zahvaliti. Naša prva zahvala velja župniku Izidorju Pečovniku -Doriju, ki je kljub številnim obveznostim, naši skupini namenil več ur ter nam pokazal znane in manj znane obraze Berlina. Njegovo poznavanje mesta je naravnost osupljivo, njegove razlage pa prijetne in sproščene. Hvala tudi za izkazano gostoljubje in prijaznost. Zahvaljujemo se tudi Štefanu Borinu, »očetu« in organizatorju gostovanja. Veseli smo, da so njegova štiriletna prizadevanja so rodila sad in naj je popeljal v Berlin ter se še enkrat izkazal kot izvrsten organizator. To gostovanje bo v zgodovini delovanja obeh skupin gotovo zapisano kot eden najsvetlejših biserov. Harmonikarji in orgličarji KD Mihaelov sejem Mengeš Župnija Mengeš Vas vabi: 16. 12. 2011, ob 18.00: Božična devetdnevnica - v župnijski cerkvi vsak večer (do 24. 12. 2011) procesija z Marijinim kipom in lučkami. Prvi večer po maši Blagoslov Marijinih podob in razdelitev med gostitelje, ki bodo ta večer sprejeli Marijino podobo na prenočiše. 17. 12. 2011, ob 16.30: Duhovna priprava na božič - gosta: diakon Matevž Mehle in direktor novomeške Karitas Igor Luzar. 24. 12. 2011, ob 18.00: Zaključek devetdnevnice in otroška maša - sodelovali bodo pevci otroškega zbora Angelčki. Ob 22.00: sv. maša z božičnico - poje mladinski pevski zbor; ob 24.00: polnočnica - poje mešani pevski zbor. 13. 01. 2012, ob 18.45: Medžugorski večeri - v zimski kapeli čaščenje Najsvetejšega na Me-džugorski način. 14. 01. 2012, ob 19.00: Taizejska molitev mladih v zimski kapeli. Več informacij: www.župnija-mengeš.si. Napovedujemo: Nova maša Matevža Mehleta bo 1. julija 2012. Zahvala: Vrtnarstvu Hubat Dobeno se najlepše zahvaljujemo za darovano cvetje za okrasitev cerkve na zahvalno nedeljo. SEJ DOGAJA NAPOVEDNIK AIA -Mladinski center Mengeš (stara knjižnica) drustvo.aia@gmail.com,j Tel.: 070/732-070, po 15. uriJ SREČANJE Z ZNANIMI, v soboto, 10.12. ob 19.00: I ZLATKO, v prostorih Mladinskega centra Ob sobotah, od 20.00 do 22.00: POKAŽI SVOJ TALENT, v prostorih mladinskega centra, prvič 3. 12. 2011 nastopa Leavstones Vsako nedeljo, od 17.00 do 22.00: ZABAVNE, DRUŽABNE NEDELJE za mlade, v prostorih Mladinskega centra PLEŠEMO IN USTVARJAMO Ponedeljek in sreda, od 17.00 do 18.00: JAZZ BALET za osnovnošolce, vodi Urška, v bivši Fremi Torek in četrtek, od 16.45 do 17.45: HIP HOP za 1. do 6. razred OŠ, vodi Sanja, ob torkih v ŠD Partizan, ob četrtkih v bivši Fremi Torek in četrtek, od 17.45 do 18.45: HIP HOP za 7. razred in dalje, vodi Sanja, ob torkih v ŠD Partizan, ob četrtkih v bivši Fremi Ponedeljek in sreda, od 18.00 do 19.00: BREAK DANCE za vse, vodi Peter, v bivši Fremi Sreda, od 18.00 do 19.00: DRAMSKA SKUPINA Zorana za 8 do 12 let, od 19.00 do 20.30 za 13 let in več, vodi Tjaša, v prostorih Mladinskega centra SE UČIMO IN RAZISKUJEMO Četrtek, od 17.00 do 22.00: BREZPLAČNA UČNA POMOČ za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, vodi Maja, v prostorih Mladinskega centra So dnevi, so leta in so pomladi, ko se imamo preprosto radi. So trenutki, ko je treba na novo začeti in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti. Želimo si, da ste tudi v letu 2012 z nami. Naj bo posebej za vse, ki to voščilo berete, leto 2012 polno zdravja, sreče in veselja; tako v družinskem krogu kot v našem društvu. Društvo izgnancev Domžale c^fasi-CHjZvauja^šui-cOf^o^^. AKTUALNO: nova socialna zakonodaja ó Socialni transferji prinašajo bistvene spremembe S prvim januarjem bo začela veljati nova zakonodaja, ki ureja pravico do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije. Prav tako se nanaša na znižanje plačila za programe vrtcev, subvencijo malice za učence in dijake, subvencijo kosila za učence, subvencijo prevozov za dijake in študente, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevek k plačilu pravic družinskega pomočnika, subvencijo najemnine, pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe in na pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Sprememb je veliko in o nekaterih smo se pogovarjali z direktorjem Centra za socialno delo Domžale, gospodom Petrom Reboljem. Več o spremembah, ki jih prinaša zakon, si lahko preberete tudi v prispevku CSD Domžale, ki je objavljen na spletni strani www.men-ges.si ali na spletni strani www. csd-domzale.com. Zakaj je prišlo do spremembe zakonodaje in kakšen je osnovni namen sprememb? Uveljavljanje socialnih transferjev po novem urejata dva zakona, in sicer Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Novi zakon naj bi preprečil neupravičeno kopičenje socialnih pravic in poenostavil ter poenotil postopke za uveljavljanje pravic, in sicer z: enotno vstopno točko (vse vloge se oddajajo na enem mestu-na Centru za socialno delo (CSD); enotno vlogo za pridobitev pravic; enotno opredelitvijo oseb, ki se štejejo za upravičence poleg vlagatelja, ki uveljavlja posamezno pravico; enotno definicijo dohodkov oz. vrste dohodkov pri vseh pravicah, ki jih posameznik oz. družina uveljavlja; enotno definicijo premoženja pri uveljavljanju socialnih transferjev; določen pa je tudi vrstni red pravic uveljavljanja pravic. Pravice iz javnih sredstev se uveljavljajo po vrstnem redu: 1. otroški dodatek, 2. denarna socialna pomoč, 3. varstveni dodatek, 4. državna štipendija. Enotno uveljavljanje subvencij oz. plačil: znižano plačilo vrtca, subvencije malice učencev in dijakov, prevozov dijakov in študentov, oprostitev plačil socialno-varstvenih storitev, plačilo družinskega pomočnika, razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, obveznega zdravstvenega zavarovanja in subvencija najemnine. Ali obstaja možnost, da bi bilo izvajanje zakona preloženo, glede na to, da CSD sploh še nima navodil za izvajanje? Zakon je sprejet in velja, kar pomeni, da bomo Centri za socialno delo že v decembru sprejemali vloge za socialno varstvene prejemke na novih obrazcih. Po 1. 1. 2012 pa tudi odločali o pravicah, skladno z novo zakonodajo. Zaradi povečanega obsega dela, še zlasti v prvih mesecih novega leta, bo verjetno prihajalo do manjših težav, saj se CSD-ju ob skoraj enaki kadrovski zasedbi bistveno povečuje obseg dela in prevzemamo povsem nove naloge (varstveni dodatek, subvencije vrtcev, osnovno zdravstveno zavarovanje). Konec leta pričakujemo več kot 2.000 vlog, povezanih s subvencijo za znižano plačilo vrtca. Bodo vaši sodelavci ljudem pomagali izpolniti enajst strani dolg obrazec? Novi obrazec je obsežen. Pričakujemo, da bodo imeli posamezniki ob prvem izpolnjevanju nove »Vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev« kar nekaj težav. Želimo si, da bi prejeli čim več pravilno izpolnjenih vlog, z natančno vpisanimi vsemi podatki, ki jih vloga zahteva, o vseh družinskih članih, ter jasno označene pravice, ki jih bo posa- mezni vlagatelj v enotni vlogi uveljavljal zase in za družinske člane. Pravilno izpolnjena vloga bo olajšala delo strokovnim delavcem pri reševanju in odločanju. Z dodatnimi pozivi za dopolnitev vloge se bo čas reševanja zahtevkov le nepotrebno podaljševal. Lahko zagotovim, da bodo strokovni delavci ob sprejemu vloge opozarjali na morebitne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju predpisanega obrazca. Vlogo, ki mora biti podpisana s strani vseh polnoletnih družinskih članov, pa bo posameznik izpolnili sam. Bo vrtec za drugega otroka še naprej brezplačen? Oprostitev plačila vrtca za drugega otroka ureja Zakon o vrtcih. Novi Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ZUPJS te vsebine ne spreminja. Posebna vloga za oprostitev plačila vrtca ni potrebna, saj z odločbo, s katero center za socialno delo odloči o znižanem plačilu vrtca, odloči tudi o oprostitvi plačila vrtca za drugega in vsakega naslednjega otroka. Če se drugi ali vsak naslednji otrok vključi v vrtec po izdaji odločbe, pa se odloči o tem s posebno določbo. Ali ne bo novi zakon le še poslabšal materialnega položaja starejših, zlasti izven Ljubljane, kjer velike stare hiše Do 31. decembra morajo oddati vlogo vsi: • ki želijo katero od pravic uveljavljati prvič oziroma na novo; • ki želijo s 1. 1. 2012 uveljaviti znižano plačilo vrtca; • ki imajo pravico do otroškega dodatka priznano samo do 31. 12. 2011, če želijo otroški dodatek prejemati neprekinjeno tudi po 1. 1. 2012; • ki bodo zaradi izgube državne štipendije za otroka do 18. leta starosti s 1. januarjem ostali brez štipendije in lahko zaradi tega pridobijo višji otroški dodatek; • ki želijo pravice, ne glede na to, da jim s 1. januarjem ne potečejo, imeti odmerjene že skladno z novim zakonom. Peter Rebolj: Večina pravic, ki jih že imate, vam velja do izteka veljavnosti obstoječih odločb. ne moreš kar tako prodati in se preseliti v kvadraturo, primerno enemu ali dvema človekoma z nizko pokojnino? Starejše osebe, ki živijo v prevelikih stanovanjih, bodo še vedno lahko prejemale denarno socialno pomoč, katere vrednost presega vrednost nad primernim stanovanjem, določenim z zakonom, in sicer pod pogojem: pomoč se jim odobri v primeru, da v zadnjih 18 mesecih denarne pomoči še niso prejeli dvanajstkrat. V primeru pa, da so v zadnjih 18 mesecih denarno pomoč prejeli več kot dvanajstkrat, pa le pod pogojem, da soglašajo z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastniki so, v korist Republike Slovenije. Za dvočlansko družino je primerna velikost stanovanja 90 m2. Zakaj mislijo, da bo sistem bolj pravičen, ko pa se ve, da lahko vsak, ki ima svoje podjetje, ali pa manjši delodajalec, veliko denarja, tudi stimulacije, izplača preko lažnih potnih stroškov? Odločanje o pravicah se bo izvajalo na podlagi zbirk podatkov, ki opredeljujejo vsako pravico in subvencijo posebej. Podlaga za odločanje bo zbirka podatkov, ki bo v centralni bazi podatkov zajemala podatke o vlagatelju in osebah, ki se upoštevajo pri uveljavljanju vseh pravic, ki jih uveljavljajo, njihovih statusih, njihovih dohodkih in njihovem materialnem položaju. V premoženje se štejejo: - nepremično premoženje, - osebna in druga vozila, - vodna plovila, - lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, - vrednostni papirji, - denarna sredstva na transakcijskih ali drugih računih, - hranilne vloge in druga denarna sred stva, - drugo premično premoženje. Novi zakon v 5. odstavku 35. člena dovoljuje CSD, da po uradni dolžnosti pridobiva tudi dohodke, ki so davčna tajnost. Izplačila visokih potnih stroškov in kontrola teh izplačil pa je v pristojnosti drugih služb, kot so inšpekcije in davčni urad. Bo zakon veljal za nazaj? Če si v preteklosti prejemal varstveni dodatek ali socialno pomoč, jo bo potrebno vračati? Dedovanje varstvenega dodatka se omeji od 1. 1. 2012, ko varstveni dodatek postane pomoč v skladu z 128. členom Zakona o dedovanju, ki določa, da se omeji premoženje osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu (ne pa s predpisi s področja pokojninskega zavarovanja). Dedovanje se omeji v valorizirani vrednosti varstvenega dodatka in brez obresti. Ohranja le dano vrednost. Lastniki nepremičnin v času prejemanja varstvenega dodatka ne smejo odtujiti ali obremeniti premoženja. S priznanjem pravice do varstvenega dodatka bo že z odločbo, s katero bo priznana pravica, skladno s 53. členom ZSVar-Pre, na njihovi nepremičnini vpisana prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je upravičenec, v korist Republike Slovenije. Prejemniku trajne denarne socialne pomoči ali upravičencu do denarne socialne pomoči, ki je lastnik premoženja in je v zadnjih treh letih najmanj 24-krat prejel denarno socialno pomoč, se z odločbo prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije (7. odst. 36. člena ZSVarPre). Zakaj se kredit za reševanje osnovnega stanovanjskega problema ne upošteva? Novi zakon pri izračunu subvencije vrtca ne upošteva znižanja družinskih prejemkov zaradi odplačila stanovanj- skega kredita, zaradi enotne definicije dohodkov oz. vrste dohodkov pri vseh pravicah, ki jih posameznik oz. družina uveljavlja. Še naprej pa se bodo pri izračunu subvencije vrtca upoštevale morebitne dodatne subvencije, ki so jih posamezne občine sprejele v svojih občinskih odlokih. Novi informacijski sistem naj bi pri izračunu te subvencije opozarjal na posebnosti pri izračunu, ki veljajo za določene občine (upoštevanje stanovanjskega kredita, plačila rezervacij ipd.). Upošteva se neto plača oziroma priliv na račun. Mar to pomeni, da, hipotetično, če ti že delodajalec trga kredit in je zato plača, ki jo dobiš na račun nižja, padeš v nižjo osnovo in je to zate bolj ugodno ali pa, na drugi strani, ti kredit trga banka preko trajnika, denar imaš zato na računu nekaj dni po plači, boš pri plačilu vrtca padel v višji razred? Pri izračunu pravice se upošteva le neto plača in zato ni razlike, ali se kredit odteguje s trajnika oz. pri plači. Imaš slabo finančno stanje, zato prekineš življenjsko ali dodatno pokojninsko zavarovanje (drugi steber). Se bodo ti prilivi tudi šteli v osnovo? Vlagatelj je dolžan predložiti vse prihranke in premoženje, ki niso razvidne iz uradnih evidenc, kot je življenjsko zavarovanje, lastništvo nepremičnin, ki ni vpisano v zemljiško knjigo, nepremičnine v tujini ipd. Podrobnejši način upoštevanja dohodkov določi pristojni minister s pravilniki o metodologiji za upoštevanje dohodka. Edvard Vrtačnik Center za socialno delo Domžale Ljubljanska 70, Domžale Telefon: 01/ 724 63 70 01/ 724 63 95 01/ 724 63 72 gpcsd.domza@gov.si www.csd-domzale.com Pon.: 8.00-12.00 in 13.00-15.00 Tor. (samo v dec.): 8.00-12.00 Sre.: 8.00-12.00 in 13.00-17.00 Čet. (samo v dec.): 8.00-12.00 Pet.: 8.00-12.00 Selekcija U-12. Spodaj levo: Miha Jerše, Jan Muc, Žan Jerič, Gal Oražem, Denis Ljubešek, Urban Hren, Jan Tome, Jan Car, Marko Kukar, Jošt Gogala, Rok Belentin, Žan Mark Kimovec. Zgoraj levo: Štefan Kovač (trener), Žan Ogrin, Musič Benjamin, Clirim Ahmetaj, Žiga Jerše, Lan Falenti Koncilja, Blaž Arh, Luka Kodela, Aleš Dimec (trener), Jan Sašek, Tjaša Ku-mer, Julij Horvat, Lenart Anžin, Valmir Ahmetaj, Miha Jerič Jesenski prvaki Igralci selekcij NK Mengo 28 so v ligaških tekmovanjih pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ljubljana (MNZ LJ) v jesenskem delu sezone 2011/2012 nastopali s petimi ekipami v različnih starostnih kategorijah. Tako sta moštvi cicibanov U-8 in U-9 pod vodstvom Žige Ja-nežiča in Velimira Varge tekmovali na štirih območno formiranih turnirjih. Moštvo cicibanov U-8 ob koncu jesenskega dela tekmovanja v svoji skupini štirih tekmecev zaseda odlično 2. mesto, cicibani U-9 pa v svoji skupini zasedajo 4. mesto. Moštvo cicibanov U-10, ki ga vodi Darko Karapetrovic, je nastopalo v svojem liga-škem tekmovanju in je brez oddane točke, s serijo devetih zmag, osvojilo naslov jesenskega prvaka. Mlajši dečki U-12 so s svojima dvema ekipama pod vodstvom Aleša Dimca (U-11) in Štefana Kovača (U-12) nastopali v 3. ligi MNZ Ljubljana in ob koncu jeseni med osmimi moštvi pristali na najvišji stopnički. Rezultat je še toliko bolj razveseljiv, če vemo, da so eno moštvo sestavljali izključno leto mlajši nogometaši. Sedem točk prednosti pred spomladanskim nadaljevanjem lige je lepa popotnica in napoved resne kandidature za preboj v višji rang tekmovanja. Selekciji U-14, ki jo je vodil Štefan Kovač, se je poznalo, da jo sestavljajo izključno igralci, ki so leto mlajši od nogometašev ostalih klubov, kot tudi dejstvo, da jim igranje in dojemanje »velikega« nogometa 11 : 11, zaradi premajhnega števila odigranih tekem še ni čisto domače. V prehodnem zimskem obdobju (november 2011-marec 2012) bodo vse selekcije (od U-6 do U-14 - približno 120 otrok) zapustile Športni park Mengeš in se z vadbo preselile v šolsko telovadnico oz. TVD Partizan, selekcije od U-10 dalje pa bodo kljub pričakovanemu mrazu trenirale na zunanjih igriščih z umetno travo v Radomljah. Med zimskim aktivnim premorom bodo mlajše selekcije kluba nastopale v Zimski ligi MNZ Ljubljana, selekcija U-14 pa bo tekmovala v Radomljah. S čim večjim številom selekcij se bomo poskušali udeleževati turnirjev tako v Sloveniji kot tudi v tujini, a je to v veliki meri odvisno od zagotovitve finančnih sredstev. Načrtno in prizadevno delo z mladimi je v NK Mengo 28 torej obrodilo prve sadove. Dva naslova jesenskih prvakov, predvsem pa nenehen porast števila otrok, ki so vključeni v vadbeni sistem, sta dokaz, da delamo dobro in pravilno. Povsem upravičeno si želimo in pričakujemo, da nam bo v nadaljevanju prvenstva s selekcijama U-10 in U-12 uspelo obdržati doseženo raven, z ostalimi selekcijami pa rezultate še izboljšati, kar pa ob dejstvu, da predvsem infrastrukturno še ne dosegamo primerljive ravni s klubi, s katerimi tekmujemo, ne bo lahko. Kljub vsemu pa tudi nad dejstvom, da s pogoji nismo niti na povprečnem nivoju, ne gre obupati, kajti dokazali smo, da se tudi v naših razmerah z veliko dobre volje, pripadnosti klubu, potrebnim športnim in osebnim odrekanjem mladih športnikov ter športnih navdušencev, da doseči veliko. Veseli nas, da je naše delo z mladimi nogometaši v zadnjem času opaženo izven nogometnih voda, tudi s strani Občine Mengeš, kar nam vliva upanje in daje dodaten zagon, da bodo mengeški otroci morda v bližnji prihodnosti trenirali in igrali nogomet - v sodobno urejenem parku, ki bo ponos vseh občanov Mengša. Besedilo in foto: Boštjan Marinko Mengeške košarkarice druge v Alassiu Košarkarice ŠD Partizana Mengeš smo se letošnjo jesen udeležile treh košarkarskih turnirjev. Turnir v Alassiu, katerega smo se letos udeležile že četrtič, smo obiskale med 22. in 25. septembrom. Na njem je sodelovalo šest ženskih ekip, in sicer tri ekipe iz Italije, ekipa iz Litve, ekipa z Irske ter ena slovenska ekipa, ki smo jo predstavljale mengeške košarkarice. Poleg veliko dobre volje in lepih spominov pa smo s turnirja odnesle tudi medaljo za doseženo 2. mesto. Turnirja v Kranjski Gori smo se udeležile že tretjič. Potekal je od 4. do 6. novembra. Od ženskih ekip so na njem sodelovale ekipi iz Zagreba, Murska Sobota, Rakete Maribor, Veteranke Ljubljana, Kranj in ŠD Partizan Mengeš. Še posebej pa smo ponosne, ker smo drugič premagale konkurentke iz Ljubljane in smo domov odšle z medaljo za 3. mesto. Zadnjo soboto v novembru smo se odzvale vabilu iz Ljubljane na veteranski turnir Prule 2011. Tam smo osvojile 3. mesto. Hvala vsem našim sponzorjem, ki nam že vsa leta stojijo ob strani: Občina Mengeš, Trdinov hram d.o.o., Vrhovnik Filip s.p. ter Pavza d.o.o. Nova dosežka sta nam dala še večji zagon za naslednje leto in kot napišemo vsako leto, si čim prej želimo v Mengšu dobiti večjo športno dvorano, kjer bi tudi mi lahko organizirali mednarodni košarkarski turnir. Polona Razpotnik Italija Coppa Rosa 2011 'Ô Za Katjo zelo uspešno zaključena kolesarska sezona Katja Jeretina, devetošolka, ki že tretje leto tekmuje s cestnim kolesom, je z letošnjo sezono lahko več kot zadovoljna. Od aprila do oktobra, ko je potekala tekmovalna sezona, je Katja startala kar šestnajstkrat. Na domačih dirkah za Pokal Slovenije, kjer vozi v kategoriji Dečki B, je enkrat osvojila 1. mesto, enkrat 4. mesto, dvakrat 5. mesto, trikrat 6. mesto, dvakrat 7. mesto in enkrat 8. mesto. Štirikrat je nastopila na italijanskih dirkah, enkrat na avstrijski, trikrat pa celo na rekreativnih dirkah, v kategoriji Ženske A, in osvojila odlično 2. mesto. Premagati »moško« konkurenco ni lahko, vendar je Katji v Novem mestu - v Gabrju, to uspelo. Dirka je precej težavna, saj takoj po startu sledi dolg spust, nato pa tempo narekuje razgibana trasa. Že v drugem krogu se je Katja skupaj s klubskim kolegom odločila, da pobegneta, kar jima je tudi uspelo. Tako sta se vozila naslednje tri kroge, dolge pet kilometrov, na koncu pa je bil odločilen vzpon v cilj, kjer je Katji uspelo zmagati. Proti koncu sezone, 10. septembra, se je Katja udeležila najmočnejše dirke v Italiji - BORGO VALSUGANA za kategorijo Deklice. Močna udeležba vseh italijanskih ekip in kolesark iz Avstrije in Nemčije (skupaj je bilo na startu kar 150 deklet) ter zelo razgiban šest kilometrov dolg krog sta napovedovala pravi boj ... Katja se je v družbi najboljših odlično znašla in se ves čas vozila povsem v ospredju. Tako je v sprint prišla cela grupa, kjer je zasedla zelo dobro 1. mesto, kar je ponovitev njenega letošnjega najboljšega rezultata v Italiji. Zadnja dirko v Burger Kingu v Avstriji je zmagala z veliko prednostjo pred obema avstrijskima tekmovalkama. Čeprav se je kolesarska sezona komaj zaključila, so pred vrati že zimski kondicijski treningi, ki so zelo pomembni za naslednjo kolesarsko sezono, saj bo Katja prestopila k mlajšim mladinkam. Za vse dosežene rezultate Katji čestitamo in ji želimo še veliko uspehov na njeni kolesarski poti. Besedilo in foto: N. U. Namiznoteniški igralci Mengša osvojili Varaždin Od 18. do 20. novembra 2011 so se mladi igralci NTS Mengeš pod vodstvom trenerja Davida Orešnika udeležili 41. mednarodnega prvenstva Varaždina za mlajše kadete in ka-detinje. Na tekmovanju so sodelovali tekmovalci iz Hrvaške, Italije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore in Slovenije. V vseh kategorijah je nastopilo več kot 600 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanje je potekalo ekipno in za posameznike. V ekipnem tekmovanju so bili Mengšani in Mengšanke odlični. Ekipni rezultati: mlajše kadetinje - NTS Mengeš (Ana Tofant, Katarina Stražar) - 1. mesto; mlajši kadeti - NTS Mengeš 1 (Nejc Erjavec, Rok Hribar) - 1. mesto; mlajši kadeti - NTS Mengeš 2 (Bor Rutar, Tilen Šalja) - 2. mesto; mlajši kadeti - NTS Mengeš 3 (Tim Pavli, Žan Stankovič) - 3. mesto; mlajši kadeti - NTS Mengeš 4 (Peter Topič, Matej Prezelj) - 7. mesto; kadeti NTS Mengeš (Martin Peterlin, Tine Zajc) - 3. mesto. V tekmovanju posameznikov je najboljši rezultat dosegel Tilen Šalja, ki je v kategoriji najmlajših osvojil 9. mesto, med mlajšimi kadeti sta se Nejc Erjavec in Rok Hribar uvrstila na 17. in 32. mesto. Bor Rutar se je uvrstil v finalno skupino, Katarina Stražar in Ana Tofant pa sta se uvrstili na 17. in 32. mesto. Tekmovalce je spremljalo štirinajst staršev, ki so poskrbeli za varen prevoz v Varaždin in pomagali trenerju pri usmerjanju mladih tekmovalcev. Besedilo in foto: Jože Mlakar Mengšani z osvojenimi pokali s trenerjem Davidom Grešnikom in starši Na tekmovanju je nastopilo 27 tekmovalcev in tekmovalk iz NTS Mengeš -'L Mengšani najboljši v gorenjski regiji V nedeljo, 13. novembra 2011, je namiznoteniška sekcija Mengeš organizirala prvo OP gorenjske regije za osnovnošolce v namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo v telovadnici OS Mengeš. Udeležilo se ga je 68 tekmovalcev in tekmovalk iz petih gorenjskih klubov (NTK Triglav Kranj, NTK Križe, NTK Škofja Loka, NTK Ljubno in domačini - NTS Mengeš) ter okoliških osnovnih šol (OŠ Moste, OŠ Dob, OŠ Mengeš, OŠ Toma Brejca Kamnik in OŠ Venclja Perka Domžale). Na tekmovanju je nastopilo 27 tekmovalcev in tekmovalk NTS Mengeš. Tekmovanje je odlično uspelo. Organizacijo so izpeljali starši mengeških tekmovalcev ob strokovni pomoči Jožeta Mlakarja, Janeza Stibriča in trenerja Davida Orešnika. So- dniško funkcijo so odlično opravili mladi sodnik NTS Mengeš. Za vse udeležence je Janez Erjavec pripravil malico. Rezultati Mengšanov: 1. mesto v svoji kategoriji so osvojili: Jan Čirič, Tilen Šalja, Nejc Erjavec, Eva Šobar, Katarina Stražar; 2. mesto sta osvojila Martin Peterlin in Jan Šobar; 3. mesto pa Nika Kobetič in Tim Pavli. Zahvaljujemo se ravnatelju OŠ Mengeš Milanu Burkeljci za odobritev uporabe telovadnice. Besedilo in foto: Jože Mlakar Uspeh v osrednji slovenski šahovski ligi Ekipa Sd Mengeš se je tudi letos udeležila osrednje slovenske lige, ki je trajala od septembra do novembra. Nastopili smo v drugi ligi, v konkurenci osmih ekip. V preteklih nekaj ligah smo se uvrstili slabše, zato smo letos v društvu organizirali priprave za ekipo, ki so se začele že aprila in jih je vodil Andrej Kobold. Priprave so se izkazale za zelo uspešne, saj smo v močni konkurenci, kjer so bile razlike med ekipami skozi vsa kola razmeroma majhne, zasedli odlično tretje mesto. Poleg tega so se odlično odrezali tudi posamezniki. Andrej Kobold je osvojil drugo mesto na prvi deski, Franc Hribar četrto mesto na drugi deski, Uroš Jeglič in Sebastjan Hribar pa sta osvojila prvi mesti na tretji in četrti deski. Tako smo zelo uspešno zaključili jesensko tekmovalno sezono. Besedilo: Sebastjan Hribar Foto: Franc Poglajen Zaslužene nagrade po odličnih partijah T Po uspešni poletni sezoni se nadejamo lanskih zimskih dosežkov Konec oktobra se je z zadnjimi tekmami končala uradna poletna perioda smučarskih skokov na plastiki. Bila je izredno uspešna za mengeške skakalce, ki pa si skrivoma želijo, da bi se v zimskem delu ponovili vsaj taki uspehi, kot jih je natrosila lanska zima. Četudi je eno obdobje tekmovanj končano, pa tekmovalci in trenerji, kot tudi ostali člani in starši, nikakor ne držijo križem rok. Skakalci pridno vadijo in nabirajo kondicijo ter akrobatske spretnosti v telovadnici, nekateri, ki so starejši od 15 let, pa so že okusili vonj snega na treningu v Ramsau. Zato le še počakajmo na ugodne snežne razmere na domačih terenih, pa se bo kmalu pokazalo, kako uspešna je bila vadba v vmesnem obdobju med periodama. Župan Franc Jerič je s penino simbolično krstil nov kombi Nekaj malega sem napisal že v novembrski številki Mengšana, a naj se vseeno vrnem na začetek oktobra, ko smo na tekmah najmlajših skakalcev in skakalk gostili tekmovalce iz gorenjske regije. Takrat smo simbolično obeležili tudi petnajstletnico obstoja Smučarsko skakalnega kluba Mengeš. In to na prav svečan ter simboličen način. Klub je pridobil novo kombinirano vozilo renault trafic. Ob tej priložnosti je bila tudi slovesnost, ki jo je popestrila Mengeška godba, ter slavnostni govorci. Kombi je bil s simboličnim rezanjem traku, krstom s penino in z župnikovim blagoslovom svečano predan v uporabo tekmovalcem in trenerjem. Za tako lepo darilo pa se moramo zahvaliti predvsem že znanim zvestim sponzorjem, ki si zaslužijo, da jih tudi poimen- sko omenim. To so: Občina Mengeš, Avto Car, Ambrož - prašno barvanje in eloksiranje, GVT - okna naredijo dom, Picerija Botana, Alfa M - suhomontažni gradbeni inženiring, Tehrol-hiša senčil, Trival antene, Kovinc ključavničarstvo, Prevozi, gradbena mehanizacija in gradbeništvo Kosec Miha, Alu-k-sistemi za stavbno pohištvo, Oben auf - strehe in fasade. Ker pa je tik pred vrati tako težko pričakovani veseli december s kar tremi dobrimi možmi, naj tako v imenu članov kluba kakor tudi v svojem imenu zaželim vsem Mengšanom in okoličanom, predvsem pa privržencem skakalnega športa, vesele božične praznike ter srečno novo leto 2012. Vse domove pa bodo, kot vsako leto, tudi letos obiskali člani kluba in vam v dar prinesli ličen koledar ter vam osebno voščili. In za konec še kratko povabilo mladim nadebudnežem, ki bi radi pokazali svoj pogum in znanje svojim vrstnikom, da se nam pridružijo. Vabimo dečke in deklice, da se včlanijo v naš klub - vsak ponedeljek, v telovadnici Osnovne šole Mengeš, med 16.30 in 18. uro. Podrobnosti, fotografije in videoposnetke najdete tudi na spletni strani kluba: http://skakalni-klub-menges.s5.net/. Besedilo in foto: Jože Trplan Dejči najuspešnejši, Zan preseneti V nedeljo, 20. novembra 2011, je v Braslovčah potekalo državno prvenstvo v taekwon do-ju, katerega se je udeležilo približno 150 tekmovalcev, od tega trinajst tekmovalcev iz Mengša, ki so osvojili kar enajst naslovov državnega prvaka, pet srebrnih in pet bronastih odličij, kar jih uvršča med najuspešnejše klube na državnem prvenstvu. Državni prvaki so postali: Binter Nina, deklice borbe do 45 kg, Momčilov Kristina, deklice borbe do 40 kg, Zaric Dejan, dečki forme I. DAN in dečki borbe do 50 kg, Podboršek Žan, dečki borbe do 55 kg, Hafner Staš, dečki borbe nad 55 kg, Stojic Boris, mladinci forme zeleni pas, Budimir Ivan, člani borbe do 85 kg in člani test moči, Kregar Mitja, člani borbe nad 85 kg ter Slovenc Sabina, članice forme zeleni pas. Dejan Zaric na desni Vice prvaki so postali: Momčilov Kristina, deklice forme modri pas, Podboršek Maks, dečki borbe do 40 kg, Ramic Elmir, dečki forme rumeni pas in dečki borbe nad 55 kg ter Zaric Stefan, mladinci borbe nad 75 kg. Bronasto medaljo so osvojili: Binter Nina, deklice forme modri pas, Podboršek Maks, dečki forme zeleni pas, Podboršek Jaka, dečki borbe do 50 kg, Stojic Boris, mladinci borbe do 75 kg, članska ekipa borbe. Najuspešnejši med tekmovalci je bil »zopet« Dejči (Dejan Zaric), ki je suvereno zmagal v obeh disciplinah, kjer je nastopal in tako potrdil lanski rezultat ^ Dejči z dvema zlatima medaljama kandidira tudi za najuspešnejšega dečka na prvenstvu. Prijetno pa je presenetil Zan Podboršek, ki se je v zadnjem hipu odločil za svoj prvi nastop v taekwon do-ju. Izkušeni karateist se je pomeril v borbah med dečki do 55 kilogramov, kjer je z atraktivno borbo in brez večjih težav premagal svoje nasprotnike. Besedilo: Tina Strojan Foto: Klavdija Binter ŠKL odbojka na Osnovni šoli Mengeš Po enoletnem premoru smo ponovno sestavili dobro ekipo deklet in fantov, ki se bo v šolskem letu 2011/2012 borila v ligi ŠKL odbojka za še višja mesta. Najprej bi se rad zahvalil Občini Mengeš, ki nam je, tako kot v zadnjih dveh sezonah, tudi letos omogočila finančno izpeljavo projekta ŠKL odbojka. Naša šola je bila izžrebana v skupino 2, kjer nastopata še Osnovna šola Kanal (lanski zmagovalci lige ŠKL odbojka) iz Kanala ob Soči in Osnovna šola Toma Brejca iz Kamnika. V prvem delu, ki bo trajal do konca meseca februarja 2012, bomo odigrali šest tekem (dvokrožni ligaški sistem). Zmagovalec skupine 2 se uvrsti neposredno naprej, drugi in tretji pa se bosta morala boriti za obstanek oziroma uvrstitev v zaključne finalne boje. V torek, 22. novembra 2011, je Osnovna šola Toma Brejca iz Kamnika gostila prvi turnir vseh treh ekip. Naša šola se je odlično odrezala, kajti dostojno smo se upirali Kanalu in premagali smo celo Osnovno šolo Toma Brejca. Rezultati turnirja Prva tekma: OŠ Toma Brejca proti OŠ Kanal - 70 : 119; druga tekma: OŠ Kanal proti OŠ Mengeš - 116 : 61; 3. tekma: OŠ Toma Brejca proti OŠ Mengeš - 96 : 111. Na lestvici je prva OŠ Kanal s štirimi točkami, druga OŠ Mengeš z dvema točkama in tretja OŠ Toma Brejca z nobeno doseženo točko. Naslednja tekma med OŠ Mengeš in OŠ Toma Brejca bo v petek, 16. decembra 2011, ob 13. uri, v šolski telovadnici. Morebitna zmaga bi nam prinesla drugo mesto v skupini in s tem boljše izhodišče v drugem delu lige. Z vašo podporo nam bo šlo lažje, zato vas vabimo, da nas pridete spodbujat (ne pozabite na copate). Besedilo: Aleš Koštomaj, učitelj ŠVZ Foto: Ves Adventni venec v župnijski cerkvi Advent je čas priprave na božič Krščanstvo poudarja, da je namen adventa trojen, in sicer naj bi se spominjali preteklosti, živeli v sedanjosti ter se pripravljali na prihodnost. Verni ali neverni lahko čas adventa v vsakem primeru izkoristimo za poglobitev vase, za umiritev, za pripravo na božični čas, pripravo na zaključek nekega obdobja, kot je na primer koledarsko leto, za razmislek o prihodnosti, o naših ciljih, vrednotah, o tem, kaj si želimo v prihodnosti, kaj smo za to pripravljeni narediti, pa tudi o tem, kaj smo v zadnjem obdobju doživeli, dosegli, kaj nas je krepilo in kaj šibilo, kaj smo dobrega naredili, kaj bi ponovili in česa bi se najraje znebili. Ni bistveno in najpomembneje, da svoje najdražje opremimo z najbolj sijočim darilom, ki bo kaj kmalu pozabljeno. Podarimo jim nekaj več, nekaj kar ne bodo nikoli pozabili. Podarimo jim nas same - naš čas, naše veselje, našo dobro voljo ^ Bistvo adventa ni dirjanje za čudovitimi darili. Bistvo adventa je v tem, da se spravimo sami s seboj, da razmislimo o preteklosti, da se pripravimo na boljšo prihodnost ter predvsem, da si damo priložnost, da živimo v sedanjosti. Umirjeno. Polno. Zadovoljno. Poglobljeno. Če nam to uspeva celo preko celega leta in ne le v času adventa, toliko bolje - potem znamo živeti polno in doživeto. Besedilo: Andrej Potočnik Foto: Janko Skok Birmanci spremljajo navduševanje Kristjana za popotovanje Duhovne vaje Z letošnjimi birmanci smo se v petek, 21. oktobra, odpravili na duhovne vaje ob pripravi na prejem zakramenta svete birme. Podali smo se na popotovanje z ladjo Sanctus Spiritus, vse do nedelje, ko so se nam pridružili tudi starši ob zaključni sveti maši. V petek smo se najprej zbrali in namestili. Kaj kmalu smo dobili potne liste, ki so nas spremljali skozi cel vikend. Kako pomembno je, da res premislimo, preden se odločimo za popotovanje z ladjo Sanctus Spiritus, sta nam predstavila Angelina - turistična agentka, in Kristjan - gospod, željan življenjskega popotovanja. Tako smo spoznali, da je krmilo ladje prav za prav naša vest, ki nas usmerja in v življenje spravlja deset božjih zapovedi. Molitev je naša radijska povezava z Bogom. O tem nam je pričeval gost Aleš Tomaševic. Ugotovili smo, da je Sveto pismo kompas, ki nam kaže pot tudi v megli, ko se nam zdi, da ne moremo naprej. Ladijski vijak so zakramenti, ki so očem nevidni. Tako smo se tudi sami odpravili na lov za skritim zakladom in odkrili, da je zakrament kot škatlica, ki jo je potrebno odpreti in deliti z drugimi. Popoldan smo se podali na Štefano goro, ob povratku pa smo imeli sveto spoved in sveto mašo. Da pa se lahko tudi zabavamo, nam je predstavila ladijska posadka, ki je pripravila res pester zabavni večer, katerega skriti gost je bil Kokice bend. Tako nam je za nedeljo ostal je še obisk recepcije, kjer smo spoznali, kaj vse lahko počnemo v naši župniji: iščemo informacije na spletni strani, se pridružimo Šmarn'ce bendu ali Mladinskemu pevskemu zboru, smo animatorji na oratoriju, prihajamo k mladinskemu verouku, se podamo v zvonik pritrkavat, pridemo k taizejski molitvi, pri maša beremo berila ali pa se podamo na različna romanja. Vikend se je hitro obrnil. Ob koncu smo sicer pogrešali malo več prostega časa, mobitele in sladkarije, a če se res odločiš za popotovanje z ladjo Sanctus Spiritus, tega niti ne opaziš. Pa srečno plovbo. Besedilo in foto: Matevž Bolta, animator Srečanje članov ŽPS domžalske dekanije Na Martinovo nedeljo, 13. novembra, na dan, ko je čas za pokušino novega vina in Martinove gosi, smo se člani Župnijskih pastoralnih svetov Domžalske dekanije zbrali v cerkvi sv. Martina v Dobu, kjer smo s pesmijo in skupno molitvijo za slovensko domovino začeli naše tokratno druženje. Pred predavanjem in pogovorom z gostjo dr. Mojco Kucler Dolinar sta nas pozdravila domači župnik Jure Ferlež in dekanijski animator za ŽPS, župnik Janez Avsenik, ki sta nam zaželela prijetno počutje in čim večjo ustvarjalnost, da iz srečanja na priprošnjo sv. Martina res odnesemo čim več. V učilnici smo tako prisluhnili gostji srečanja, dr. Mojci Kucler Dolinar, ki nam je spregovorila na temo Kristjan v javnem življenju, in se po predavanju razdelili v skupine ter ugotavljali, kakšna je vloga kristjana v javnem življenju. Ugotovili smo, da so v politiki kristjani še vedno premalo angažirani. Po končanem delu v skupinah smo svoje ugotovitve strnili v vprašanje za našo tokratno gostjo in skupaj z drugimi dobili odgovor in še več informacij na zastavljena vprašanja. Prijazno smo se odzvali povabilu domačega župnika in se na praznik, kot je Martinovo, na koncu srečanja zadržali v medsebojnem pogovoru ob Martinovi pojedini, ki so nam jo pripravili gostitelji tokratnega srečanja v župnišču v Dobu. Besedilo in foto: DJD Dr. Mojca Kucler Dolinar je spregovorila na temo Kristjan v javnem življenju Marijo nosijo Star slovenski običaj je, da med božično devetdnevnico nosimo Marijo iz hiše v hišo in ji ponudimo prenočišče. Marija z Jožefom išče prostor v Betlehemu za Jezusa. Išče pa ga tudi med nami, zato je lepa priložnost, da jo sprejmemo in se tako pripravimo na Božje rojstvo. V pastoralnem letu socialne pravičnosti razmišljamo, koliko je krivic na tem svetu. Delavci ne dobijo zaslužene plače, spet drugi živijo v neznosnih razmerah. Nekaj tega je doživela tudi Marija z Jožefom, ko sta iskala prenočišče v Betlehemu. Prav to nas vabi, da vsaj simbolično sprejmemo Marijo in ji ponudimo prenočišče, da bi se med nami lahko rodil Jezus. Ž. M. Nonet Vigred poje venček narodnih ob prižganih svečkah in tortah, ki so jih slavljenke spekle same Vam eno zapojem, vam nekaj povem »Letos mineva dvajset let, odkar imamo svojo lastno državo in prav toliko, odkar ima Mengeš ženski nonet Vigred. Dvajset let je minilo, odkar smo prvič stopile v krog in skupaj zapele. Toliko let spominov, druženja, toliko let sple-tanja trdnih prijateljskih vezi. Dvajset let, ko smo skupaj jokale in se smejale, Bogu hvala je bilo smeha občutno več!« S temi besedami nas je pozdravila pevka noneta in povezovalka večera Majda Hribar. Nonet Vigred je začel svojo pot leta 1991 pod umetniškim vodstvom Marije Veider, od leta 1995 in vse do danes pa nonet uspešno vodi Ana Kešnar. Sonja iz Vigredi ob prijetnem kramljanju z gostjo večera Berto Golob 'i?- Na jubilejnem koncertu v župnijskem domu se nas je zbralo veliko. Že sam pogled na lepo okrašen oder in čudovito sceno je dal slutiti, da bo prireditev slovesna. Slavljenke so z lepim petjem, z duhovito povezovalno besedo ter s svojim sproščenim nastopom pričarale prav prisrčno vzdušje. Pesmi, ki so jih zapele, so bile skrbno izbrane. Pretežno so bile slovenske narodne in vse so govorile o ženski, o njenih strahovih, hrepenenjih, stiskah in radostih. Prijetno kramljanje z gostjo večera, pesnico in pisateljico Berto Golob, ki se je začelo z recitacijo njene pesmi »Kot ljubezen«, je slovesnosti dodalo še domoljubni pridih. Ob poslušanju je človeku postalo pri srcu toplo. Pesmi so nas prevzele in utrnila se je misel: »To je naša pesem, to je naša domovina, to bi moral vedno biti tudi naš ponos«. Po izrekanju zahval in sprejemanju čestitk se je slavnostni koncert zaključil z venčkom narodnih in upihom dvajsetih svečk na jubilejni torti. Prijetno druženje pa se je nadaljevalo ob kramljanju in prepevanju ter bogato obloženih mizah še dolgo v noč. Hvala za čudovito petje, hvala za lep večer. Besedilo: Anica Skok Foto: Marko Brvar Jesenske razstave Jesen je že sama po sebi lepa, to leto še posebej, s svojimi sijočimi barvami in prijetno temperaturo. Jesen ob Sori, tematika slikarstva na Ex temporu Sora 2011, je ponudila nešteto podob za slikarska platna. Na povabilo KUD-a Oton Župančič Sora smo se iz LD Mengeš odzvali z manjšo skupino slikarjev. Vse več organizatorjev likovnih srečanj se odloča za podelitve odkupnih nagrad, tako tudi organizatorji Ex tempore, Sora 2011. Tretjo nagrado strokovne žirije je prejel Lojze Burja za sliko Sora se prebuja, na Ex temporu in razstavi pa sta sodelovali še Irena Gorenc in Irina Novgrašek. Potoka izdeluje kipce iz litega železa. Natančno izdelani in zanimivi kipi prikazujejo predvsem like iz ljudskega življenja. Na razstavi ZPS - Kiparstvo 2011 je za svoje delo Deklica z obročki, prejel certifikat kakovosti. Javni sklad RS vsako leto razpiše novo tematsko izobraževanje in tekmovanje za izbor na državno razstavo del, ki nastanejo na podlagi izborne teme. Tekst in podobe - zgoščena zgodovina nekega razmerja - je akademski slikar Janez Zalaznik podajal v zanimivem, triurnem predavanju v Krašnji. Prisotne likovnike in skupine LD Gorenjske je popeljal po zgodovini umetnosti uporabe črk, številk in besedil v likovni podobi, od starega Egipta do sedanjosti. Po izboru so izbrana dela razstavljena v Galeriji Veronika v Kamniku in so hkrati natečaj za tematsko državno razstavo JSRS, v okviru Evropske prestolnice kulture 2012. Ob otvoritvi razstave, ki je bila 7. novembra, je regijska se-lektorica Anamarija Stibilj Šajn predstavila pomen teksta v likovni podobi in opisala vrednost posameznih razstavljenih del. Na razstavo so se uvrstile tudi tri avtorice iz LD Mengeš: Ina Malus, Milica Tomšič in Barbara Rabič. Tako zgoščen program jesenskih razstav nas sili v izbor sodelovanja v opredeljenih projektih in udeležbo v manjših skupinah. Res so odkupne razstave privlačne, pa vendar se večina likovnikov iz LD Mengeš še vedno odloča za izobraževalne in selektivne nastope, na katerih se ocenjuje kvaliteta posameznega likovnega dela. Ob vseh ponujenih možnostih se skušamo še dodatno izobraževati, zato redno organiziramo tečaje. V oktobru smo v prostorih LDM obiskovali tečaj slikarstvo - realizem, pod mentorstvom slikarja Čauševiča, ki je v Likovnem društvu Mengeš že v preteklosti vodil podoben tečaj. W> Avtor Lojze Burja -»Deklica z obroči«, dobljen certifikat kakovosti za kiparstvo Zlata paleta 2011 Polzela V cerkvi Sv. Vida v Dravogradu je v organizaciji ZLDS in KD Dravograd likovna sekcija 27. oktobra odprla likovno razstavo Zlata paleta - Kiparstvo 2011, ki je bila na ogled do 27. novembra. Tokrat je bilo za izrazno tehiko možno upodabljanje v reliefu, lesu, kamnu, glini, papirju, kovini ali celo v drugih materialih. Motivika za vse razstave ZPS tega leta je bila enaka: železna cesta, interier in otroci pri igri. Na razstavi je sodelovalo deset likovnih društev, s triindvajsetimi kiparskimi deli. Vsekakor je kiparstvo zahtevna likovna panoga, ki zahteva primeren prostor in orodja, česar večina likovnih društev ne premore. Likovna društva zato spodbujajo manjše število kiparjev, ki znanja o kiparstvu večinoma prenašajo iz obrtnih delavnic. LDM je v tem letu pridobilo v članstvo likovnika, ki se z kiparstvom ukvarja že daljše obdobje. Alojz Burja iz Volčjega Besedilo: Barbara Rabič Foto: Lojze Burja Koledar dogodkov za december v občini Mengeš MESEC DATUM URA NAZIV PRIREDITVE KRAJ ORGANIZATOR december 20.12.2011 20.00 NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE KAMNIK Kulturni dom Mengeš KD Mihaelov sejem december 26.12.2011 19.00 BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT MENGEŠKE GODBE IN PODELITEV TURISTIČNIH PRIZNANJ ZA LETO 2011 Kulturni dom Mengeš Občina Mengeš, Turistično društvo Mengeš in Mengeška godba december 27.12.2011 18.45 BOŽIČNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA SVOBODA MENGEŠ Cerkev Sv. Mihaela v Mengšu Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš december 30.12.2011 17.00 BOŽIČNO-NOVOLETNI TURNIR V NAMIZNEM TENISU Telovadnica ŠD Partizan Mengeš Športno društvo Partizan Mengeš ZNANI MENGŠANI ■■d. Hervin Jakončič je glasbenik po duši in z glasbo je tudi poklicno povezan Začarana deze a Hervina Jakončiča \r Hervin Jakončič je glasbenik po duši in z glasbo je tudi poklicno povezan. Je profesor violine in kitare v mengeški glasbeni šoli. Hervin je velik ljubitelj country glasbe, kar dokazuje z igranjem kitare in violine ter petjem. Poleg poučevanja na glasbeni šoli, kjer vodi godalni ansambel učencev in kvartet kitar, igra kitaro v harmonikarskem orkestru KD Mihaelov sejem. Jakončič redno sodeluje tudi s Harmonikarskim orkestrom KUD Mihaelov sejem Mengeš. Fotografija je z nastopa v gradu Jablje. T, .m Mengšan W Na svojevrsten nacin je country zvoke približal domačim ljubiteljem glasbe s svojo prvo CD-plošCo Srce, ki ranjeno je, ki je izšla že leta 2001. Konec lanskega leta je izdal že drugo ploščo z naslovom Začarana dežela, na kateri je dvanajst skladb. Z glasbo se ukvarja vse življenje. Njegovo glasbo, predvsem pa njegov značilni nizki glas, smo podrobneje zaCeli spoznavati po srečanju z znamenitim mengeškim trobentarjem Francem Komparetom. Spodbudil je Hervina, da je začel snemati skladbe, to je predelave znanih tujih country melodij, posnel pa je tudi nekaj avtorskih skladb. Na drugi CD-plošči Začarana dežela je še posebej zanimivo besedilo naslovne skladbe, ki opeva pokrajino okrog Cerkniškega jezera in tamkajšnje znamenite čarovnice, sicer pa gre za predelavo znane skladbe Riders In The Sky. Poleg te so še znane skladbe Adios amigos, Ognjen obroč (Ring of Fire) in Jaz se ne bom kesal (Can't Help Falling In Love). Slednjo poznamo v izvedbi številnih svetovno znanih glasbenikov, med drugimi pa jo je posnel tudi Elvis Presley. »Plošča je nastajala počasi, a temeljito, natanko sedem let,« je ob izidu povedal priljubljeni Hervin. »Vesel sem, ker se lahko ukvarjam z glasbo, ki mi pomeni zares veliko. Še posebej country glasba, za katero menim, da ima veliko možnosti. Ponosen sem, ker je mojo novo ploščo slišal kitarist znamenitih Eagelsov, ki je dejal, da bi me rad spoznal. Morda se rodi še kakšno zanimivo sodelovanje Harmonikarski orkester KUD Mihaelov sejem Mengeš s kitaristom Hervinom Jakončičem (skrajno desno) Pri snemanju plošče je sodelovalo veliko glasbenikov, ki so odlično opravili svoje delo. Med drugim so pri snemanju zaigrali znani glasbeniki Aleš Strajnar, Mike Orešar, Tomaž Ko-bol, Alenka Godec, Miran Juvan, Janez Repnik, Janez Podle-sek in drugi. Jakončič je večino skladb posnel v mengeškem studiu Repnik, dve pa sta nastali drugje. Ponosen je tudi na fotografijo na ovitku CD-plošče, ki jo je prispevala fotografi-nja Polona Kompare Leskovec. Besedilo in foto: P. H. Hervina Jakončiča je posebej za novo CD ploščo, drugo po vrsti, fotografirala Polona Kompare Leskovec Pred nami je božični in novoletni čas. Čas, ko bogato obložene mize povežejo ljudi in zgnetejo v prijetno zmes ugodja in sreče. Med tradicionalne sladice uvrščamo tudi medenjake, ki so vez med slovensko tradicijo in simboliko. Medene piškote je spekla gospodinja iz Mengša in nam zaupala svoj recept. Besedilo in foto: V. E. .'J v.f-V-.,. NATEČAJ Predstavite Priprava V posodo stresemo moko, dodamo maslo in sodo. Zmes z roko gnetemo, dokler ne nastane kašasta zmes. Nato dodamo ostale sestavine: sladkor v prahu, med in jajca. Na koncu dodamo tudi začimbe: cimet, klinčke in ingver. Zmes zmešamo, da nastane čvrsto testo. Za vsaj dve uri ga postavimo v hladilnik, da se umiri. Iz testa oblikujemo kroglice, ki jih rahlo sploščimo in jih postavimo v pekač. Na prej ogreti pečici jih pečemo 12 minut na 180 stopinjah. Ko se piškoti ohladijo, jih hranimo v zaprti posodi. svojo najljubšo jed! Vabimo vas, da se pridružite natečaju Moja najljubša jed. Pokličite nas in pri vas bomo poskusili, poslikali vašo specialiteto in objavili recept v Mengšanu. Veseli bomo tudi tradicionalnih jedi, ki so povezane z Mengšem in okolico. Vašo jed lahko prijavite na tel.: 041/490-844 ali meng-san@menges.si. Sestavine: 0,5 kg moke 1 čajna žlička sode bikarbone 15 dkg masla 15 dkg sladkorja v prahu 15 dkg medu 2 jajci 1 čajna žlička cimeta 1 čajna žlička klinčkov 1 čajna žlička ingverja Al w Kompostiranje - stara, a hkrati nova navada očevanja odpadkov Vlada Republike Slovenije je v začetku maja 2010 sprejela Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l., št. 39/2010). Z julijem tega leta pa je v veljavo stopil 17. člen te uredbe, ki določa vzpostavitev ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, kar pomeni, da prepoveduje mešanje bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki. Ločevanje odpadkov je obveza vsakega gospodinjstva, izvajalec javne službe pa mora zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje. Primer ustreznega kompostnika (imeti mora obvezno pokrov, ki mora biti, razen ob polnjenju ali praznjenju, vedno nameščen) za kompostiranje tako rastlinskih kot tudi kuhinjskih odpadkov. Če kompostirate samo zeleni vrtni odpad, je primeren tudi kom-postnik brez pokrova. V podjetju Prodnik kot izvajalci javne službe ravnanja z odpadki spodbujamo uporabo kompostnikov na vseh območjih, predvsem na tistih, kjer se v skladu s predpisi občin ne izvaja ločeno zbiranje bioloških odpadkov v rjavih posodah. Biorazgradljive odpadke delimo na kuhinjske odpadke (sadni in zelenjavni odpadki, kavna usedlina, kavni filtri in čajne vrečke, netekoči ostanki hrane (meso, kosti), jajčne lupine, pokvarjeni prehrambni izdelki - brez embalaže, papirnate brisače in robčki) ter vrtne odpadke (rože, stara zemlja lončnic, listje, razrezane veje, pokošena trava, ohlajen pepel, ki nastane pri gorenju drv). Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, uničijo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi. Tudi kosti, meso in maščobe niso primerni za kompostiranje. Poleg tega je potrebno razmisliti, da bodo ostanki hrane v kompostnem kupu privabili nekatere nezaželene obiskovalce (podgane, mrčes ipd.). V primeru, da v kompostnem kupu trohnenje preide v gnitje (zaradi premalo zračenja), bo vpliv na okolico (vonj) izrazitejši od kompostni- Urnik praznjenja bio posod: 52. teden 2011 ponedeljek, 26. december 2011 2. teden 2012 ponedeljek, 9. januar 2012 4. teden 2012 ponedeljek, 23. januar 2012 6. teden 2012 ponedeljek, 6. februar 2012 8. teden 2012 ponedeljek, 20. februar 2012 52. teden 2011 torek, 27. december 2011 2. teden 2012 torek, 10. januar 2012 4. teden 2012 torek, 24. januar 2012 6. teden 2012 torek, 7. februar 2012 8. teden 2012 torek, 21. februar 2012 Ulice: Loka pri Mengšu (Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato) Mengeš (Baragova ulica, Cankarjeva ulica, Dalmatinova ulica, Glasbilarska ulica, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Gro-beljska cesta, Hribarjeva ulica, Jelovškova ulica, Koblarjeva ulica, Linhartova cesta, Liparjeva cesta, Maistrova ulica, Muljava, Murnova ulica, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Slomškova ulica, Slovenska cesta (od Gasilskega doma proti Loki), Stara pot, Šubičeva ulica, Trdinov trg, Trubarjeva ulica, Ulica Dr. Zajca, Vodnikova ulica, Zadružniška ulica, Zoranina ulica) Ulice: Mengeš (Aljaževa ulica, Balantičeva ulica, Čopova ulica, Dete-lova ulica, Dragarjeva ulica, Drnovo, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Glavarjeva ulica, Glavni trg, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Janševa ulica, Japljeva ulica, Jarška cesta, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kersnikova ulica, Kolodvorska cesta, Kopitarjeva ulica, Krekova ulica, Lavričeva ulica, Levčeva ulica, Levstikova ulica, Medvedova ulica, Mehletova ulica, Novakova ulica, Ogrinovo, Prelovškova ulica, Prešernova cesta, Sadnikarjeva ulica, Slamnikarska ulica, Slovenska cesta (od Gasilskega doma proti Kamniku), Staretova ulica, Steletova ulica, Svetčeva ulica, Šolska ulica, Šubljeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zavrti, Zupanova ulica) Topole (od januarja 2012 dalje) ka, kjer se predelujejo zgolj vrtni odpadki. Zato je za razgradnjo takih odpadkov v hišnem kompostniku tega potrebno ustrezno zaščititi s pokrovom, ki prepreči dostop živali, ali pa take odpadke oddati v zabojnik za zbiranje bioloških odpadkov. Vse vrste bioloških odpadkov, ki so manj primerni za kompostiranje, lahko brez zadržkov odložite v rjavi zabojnik. Prav tako, v kolikor nimate možnosti za kompostiranje na kompo-stniku, lahko biološke odpadke odložite v rjave posode, ki so namenjene tej vrsti odpadkov. Tako zbrane odpadke predajamo v predelavo podjetju, ki poskrbi, da se v kompostarni predelajo v kompost. Uporabniki morate redno čistiti vse posode za odpadke, ki so nameščene pred vašimi domovi. Ne glede na to tudi naše podjetje v obdobju tedenskega pobiranja organskih odpadkov enkrat mesečno v poletnem obdobju strojno očistiti notranjost posode za ločeno zbiranje organskih odpadkov. V Občini Mengeš smo v letu 2010 prevzeli 741.633 kg bioloških odpadkov, kar pomeni 100 kg na prebivalca občine. Število nameščenih posod za biološke odpadke je bilo do konca prejšnjega leta 1.192. Za kompostiranje doma se je na podlagi izjave o kompostiranju v hišnem kompostniku odločilo 73 gospodinjstev. Pri Prodniku se trudimo, da bi naši uporabniki ločevanje bioloških odpadkov obravnavali kot prednost in ne kot nujno zlo. Zavedamo se, da si je za tovrstno dejanje potrebno vzeti čas, vendar je vsak začetek težak in ob prehodu zavestnega dejanja v rutino na ločevanje verjetno sploh ne boste več gledali kot na obveznost, ampak kot prednost, kar je eden izmed naših glavnih namenov. Vse dodatne informacije o kompostiranju dobite na spletni strani www.jkp-prodnik.si. Besedilo in foto: Lea Bernot Redarji v Mengšu merili hitrost iz avtomobila Medobčinski inšpektorat in redarstvo s sedežem v Trzinu, ki deluje na območju občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Vodice, že od junija letos izvaja nadzor prometa s samodejno merilno napravo, vgrajeno v vozilo. Glavni namen meritev hitrosti je povečati varnost udeležencev v prometu, saj manjše hitrosti pomenijo tudi manj nesreč z najhujšimi posledicami. Ta cilj se med drugim dosega tudi z izvajanjem nadzora hitrosti na mestih, kjer vozniki dosegajo visoke hitrosti, ki bistveno presegajo dovoljene, na mestih, kjer kot posledica previsokih hitrosti prihaja do pogostih nesreč, v bližini šol, vrtcev in šolskih poti, kjer je ogroženost pešcev splošno večja, ter na krajih, kjer se na podlagi pobud občanov zaznavajo višje hitrosti oziroma povečan hrup vozil. Omenjena mesta redarska služba določa skupaj s občinsko upravo ter sveti za preventivo in varnost v cestnem prometu, in sicer tako na podlagi dolgoletnih izkušenj policije ter občine kot občanov. Redarstva so pooblaščena za izvajanje meritev na vseh občinskih cestah v in izven naselja in na vseh državnih cestah v naselju. Učinek meritev je največji takrat, ko izvajamo nadzor hitrosti kontinuirano, zato naša redarska služba opravlja meritve v povprečju od tri- do štirikrat mesečno. Le na takšen način se lahko doseže želeni vpliv na vedenje voznikov v prometu na danih mestih. Redarska služba, ki opravlja nadzor prometa tudi v Občini Mengeš, uporablja najsodobnejši merilnik hitrosti nemškega proizvajalca Jenoptik. To je Doplerjev radarski merilnik hitrosti, model Multaradar C, ki vsak prekršek tudi slikovno evidentira. Nameščen je v osebno vozilo zadaj in omogoča meritve hitrosti v obe smeri vožnje. Merilnik Multaradar C odlikuje visoka natančnost in zanesljivost delovanja ter zelo kakovostne barvne fotografije. Kamera 11MP zagotavlja barvne posnetke najvišje ločljivosti. Točnost merilnika je boljša, kot to zahteva Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti in je +/-3 km do in 3 odstotke nad 100km/h. Kljub taki natančnost se pri izrekanju kazni uporablja korekcijski faktor, in sicer 5 km/h do 100 km/h in 7 km/h nad 100km/h, ki se od izmerjene hitrosti odbije, tako da kršitelj nikoli ni oškodovan. Obenem so vse posnete fotografije opremljene s podatki izmerjene hitrosti, kraja in časa meritve, ter so zaščitene z posebnim ključem, ki onemogoča kakršno koli predelavo podatkov ali poseg v posnetke. Pregledovanje in dostopanje do takšnih posnetkov je možno zgolj pooblaščenim osebam s posebno programsko opremo, s čimer je zagotovljena tako največja možna varnost posnetkov kot preprečitev morebitnih zlorab. Ker namen redarstva in občine nikakor ni izrekanje sankcij, upamo, da bo čim več voznikov v bodoče ravnalo skladno z omejitvami in s tem prispevalo k splošni varnosti na cestah in v občini. Sredstva, ki pa se bodo kljub temu zbrala z globami, izrečenimi za izmerjene prekoračitve hitrosti, se bodo namenila predvsem za urejanje cestne infrastrukture ter za dodatne preventivne ukrepe. Irena Karčnik, Medobčinski inšpektorat in redarstvo in Sašo Živkovič, Intermatic d.o.o. Bel clio z vso radarsko opremo Dobeno oaza miru ali res? Dobeno je v zadnjem času doživelo precejšen porast prebivalstva. Tudi kot znana turistična destinacija je deležen pravih procesij turistov, predvsem ob sončnih koncih tedna. Gorsko kolesarstvo, ki je v zadnje času zelo popularen šport, je svoje privržence množično pognalo na Dobeno. Posebej zanimivi so »down hillovci«, ki s svojo pojavo in hitrostjo presenečajo nas, Dobence. Skratka, na Dobenu nas je ogromno, staroselcev, na novo priseljenih, turistov, športnikov. To pomeni tudi občutno povečanje prometa, ki pa ga žal zdajšnja prometna ureditev ne prenese več. Neprimerna prometna ureditev pa pomeni konec koncev tudi žrtve, lahko tudi človeške. Na Dobenu živijo tudi živali, domače in seveda gozdne živali. Ob vseh teh množičnih človeških hordah jim je verjetno precej neugodno. Zelo neugodno je bilo tudi včeraj malemu mucku, ki ga je povozil avto, ki je zvečer, v gosti megli in z vso hitrostjo, drvel po ozki vaški cesti, s prižganimi dolgimi lučmi. Ne da bi zmanjšal hitrost (je ni mogel), je do smrti zbil žival in hladnokrvno odpeljal naprej. Sram ga bilo. Ne morem si zamisliti, kaj bi se zgodilo, če bi tisti hip ob nerazsvetljeni cesti hodil npr. otrok in bi mimo pridrvel ta isti voznik. Groza. In ker živimo na Dobenu, me je tako groza kar vsak dan posebej. Namesto prelepega turističnega kraja se Dobeno spreminja v kraj norih voznikov in norih kolesarjev. Kdaj in kako se bo to uredilo, ne vem, se pa to mora urediti in to čim prej. Pozivava odgovorne v Občini Mengeš, tudi župana, da ukrepajo. Bodisi da ustrezno uredijo cesto, npr. postavijo ovire na cesto in/ali uvedejo kontrolo prometa ob koncu tedna. Kot občani Mengša si to Dobenci ne le zaslužimo, pač pa tudi zahtevamo, saj se bojimo za življenja nas in naših najbližjih. Konec koncev tudi vseh gozdnih živali in malih muckov ... Andreja in Maruška Peršič, Dobeno Novi zastoji v prometu Leto se je obrnilo in zopet se bližajo božični in novoletni prazniki. Veliko je novega, veliko pa je še vedno nerešenih problemov. V Mengšu so se pred kratkim veselili odprtja nove obvoznice, ki naj bi rešila Mengeš pred prometnimi zamaški in tovornjaki. Morda se sprememba v Mengšu le malenkostno pozna, saj bistven del tovornega prometa še vedno prečka center Mengša, ker so tovornjaki več ali manj namenjeni proti Komendi, Vodicam, Kranju ^ Vsekakor je obvoznica velik plus za prebivalce Kamnika in okoliških vasi, saj se sedaj lahko izognejo semaforjem in zastojem, ki so nastajali po Mengšu. No za nas, prebivalce Loke, pa je obvoznica prinesla še večjo prometno obremenitev, saj je dejansko sedaj proti Trzinu ves čas strnjen promet, ob konicah pa se je vključiti v kolono vozil v križišču s Testenovo praktično nemogoče. Kljub mnogim prošnjam in opozorilom o ureditvi križišča Testenove z glavno cesto in postavitvi omejitev hitrosti na 50km/h, se ni zgodilo praktično nič - v bistvu se je z obvoznico stvar še drastično poslabšala. Zakaj se morajo v Sloveniji vsi projekti delati nepremišljeno in brez upoštevanja okolice in predlogov? Naslednje, na kar bi opozoril, je dejstvo, da se iz Mengša s 1. januarjem 2012 umika še eno uspešno podjetje - Filc, ki zaposluje okoli 200 delavcev iz bližnje in daljne okolice. Zaradi številnih problemov, ki jih je imelo podjetje Filc z okoliškimi prebivalci in občino, se po 74 letih, odkar je bilo ustanovljeno, seli v Škofjo Loko. Tam so jih z veseljem sprejeli in jim s tem omogočili rast in razvoj, za kar v Mengšu ni bilo posluha. Na tem mestu bi se Filcu zahvalil za vse, kar je Mengšu dal, saj je bil poleg Traka, Melodije in Leka eno glavnih podjetij v takratni domžalski občini in je zaposloval velik del lokalnega prebivalstva. Priporočil pa bi se tudi za nadaljnje sodelovanje. Ostane nam tako samo še Lek. Morda se tudi oni kmalu odselijo? Na koncu bi vsem prebivalcem Občine Mengeš in ostalim bralcem Mengšana voščil blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto 2012, prav tako pa iskrene čestitke vsem ob dnevu samostojnosti in enotnosti! Aleksander Sešek Ob izteku leta se gasilci Gasilske zveze Mengeš zahvaljujemo vsem občankam in občanom, podjetjem ter ustanovam za pomoč, razumevanje in sodelovanje pri izvajanju nalog zaščite in reševanja. Želimo vam vesele božične praznike ter srečno, zdravo in varno leto 2012! Gasilska zveza Mengeš Rdeči križ IVIengeš Vsem občankam in občanom voščimo vesele praznike in jim želimo veliko zdravja, dobrega počutja in zadovoljstva. OORK Mengeš Vsem veteranom vojne za Slovenijo in njihovim družinam želimo, da bi užili čim več radosti in veselja božiča ter da bi jih novo leto 2012 preželo s svojo svežino, jih osrečilo in jih obdarovalo s polno mero zdravja. OZVVS Domžale Blagoslovljen božič, mir in vse dobro. Čestitamo ob 21. obletnici samostojnosti in enotnosti. Zdravja, sreče, uspehov in zadovoljstva želimo v letu 2012. Želimo si, da ohranimo oskrbo z alpsko vodo izpod Krvavca. Občina Mengeš je aprila 2010 dobila novo vodno dovoljenje, ki povečuje količino vode za dobro polovico. Spoštujmo modrost in dosežke naših predhodnikov in sodelujemo pri obnovi skupnega medobčinskega vodovoda Krvavec. Ljubezen je kot voda. Dragocena. Zlahka spolzi med prsti. (Meme McDonald) mag. Tomaž Štebe, namestnik vodje Nevladna organizacija civilne družbe Civilna iniciativa Mengeš za alpsko vodo izpod Krvavca CIM-AVK KM Lista za ObCino MengeS Vsem občankam in občanom voščimo vesele božične praznike, čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter želimo, da bi bili v letu 2012 deležni veliko zdravja, dobrega počutja in osebne sreče. Lista za Občino Mengeš NSi Mo tfzi Siovcnlja Blagosovljen Božič in srečno Novo leto 2012. NOVA SLOVENIJA - krščanska ljudska stranka in naš kandidat dr. Janez Vasle se svojim volivcem v Mengšu, Loki, Topolah in na Dobenu zahvaljujemo za izkazano podporo, ki nam je omogočila vrnitev v Državni zbor Republike Slovenije. Veseli smo, da ste nam dali priložnost in nam zaupali svoj glas, ki se bo odslej slišal v poslanskih klopeh. Z veliko odgovornostjo bomo zagovarjali naš program, ki temelji na gospodarstvu, družini in človeških vrednotah. Ne bomo vas razočarali! HVALA! OO N.Si Mengeš SDS Spoštovane občanke in občani, božični čas je čas veselja, ljubezni in miru. Želimo vam, da ga doživite tudi vi, zato je prav, da pozabimo na težave, da izkažemo spoštovanje in ljubezen do drugih. Naj vam božič prinese toplino in notranji mir, v letu 2012 pa obilo zdravja in uspehov ter mnogo novih in lepih doživetij. Iskreno vam čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter vam želimo, da ga preživite lepo in z lepimi spomini na leto 1990, ko smo se Slovenci odločili, da želimo živeti samostojno in enotno v svoji državi. Občinski odbor SDS Mengeš Kdor išče, ta najde. MIR, SREČO, ZDRAVJE, RAZUMEVANJE. Prav to Vam, spoštovane občanke in občani, želimo v prihajajočem novem letu 2012. Temelj našega iskanja pa poiščimo v tihoti božične noči, naših dragih - družine, prijateljev ... VESEL IN BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ TER SREČNO V NOVEM LETU 2012. OO SLS Mengeš OBVESTILA, OGLASI Na podlagi 37. člena Statuta Zveze kulturnih društev Občine Mengeš (ZKDOM) in na podlagi sklepa Izvršnega odbora ZKDOM z dne 30. novembra 2011 objavljamo JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev priznanj na področju ljubiteljske kulture v letu 2011. 1. Predlagatelji po tem razpisu so lahko kulturna društva, ki delujejo v Občini Mengeš, za svoje člane ali sekcije, in posamezniki, ki lahko predlagajo enega ali več občanov Občine Mengeš, ki delujejo na kulturnem področju občine. 2. IO ZKDOM bo zbiral predloge za: • ZLATO priznanje za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti - nad 25 let dela na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti ali za življenjsko delo (podeljeno bo eno priznanje); • SREBRNO priznanje za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti - od 10 do 25 let dela na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti (podeljeno bo eno priznanje); • BRONASTO priznanje za 10-letno uspešno delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti (podeljeno bo eno priznanje). 3. Priznanje ZKDOM lahko prejmejo posamezniki ali skupine, predvsem za izjemne dosežke ustvarjalnega in poustvarjalnega dela na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Priznanje je lahko podeljeno tudi za izjemne dosežke pri organizacijskem delu, pri razvijanju novih oblik in vsebin delovanja, pri delu na področju kulturne vzgoje in izobraževanja, pri raziskovalnem delu, pri organiziranju strokovno svetovalnega in mentorskega dela, pri razvijanju kulturnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu, pri publicističnem delu in pri ohranjanju nacionalne kulturne dediščine. 4. Predlog za podelitev priznanj mora vsebovati naslednje: • podatke o predlagatelju; • podatke o kandidatu; • utemeljitev. 5. Vloge za podelitev priznanj je treba nasloviti na ZKDOM, Zavrti 2, 1234 Mengeš, do 15. januarja 2012. IO ZKDOM Predsednica: Nataša Vrhovnik Jerič ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE MENGEŠ NaVal smeha vecer stand up komedije sobota, 17. decembra 2011, ob 20.00 Impro liga državno improvizacijsko prvenstvo sobota, 21. januarja 2012, ob 20.00 Mini cirkus Bufeto klovnada za otroke Četrtek, 26. januarja 2012, ob 18.00 2012 v barvah S^OK Borut Skok s.p. 031 755 740 po0-lQd i; ^^ f A v 2012 jI I fv dQCQmbm in V J v J J&-ntt&3ptt 10% popust VSQ OptikaGoIavšek s.p. Vida Golavšek Slovenska c. 30, 1234 Mengeš (v stavbi občine Mengeš) mucek išče dom Mali mucek Rudi, star pol leta, išče toplo zavetje. Pokličite na 041-737-098, prinesemo ga na dom. FRIZ6Ra