____ ... . - -________■■■■■■ ---------- --------- - -------------'IU.jltV.VU- ri'.m«____________. — .. / adar se narava preraja, daje tudi človek izraza svojemu vekovitemu hrepenenju iu prizadevanju po obnovitvi, odrešitvi, vstajenju. Mili joni trpečih praznujejo prvi maj ni k kot napoved zmage nad sedanjim krivičnim družabnim redom. V luči krščanstva bi pomenil ta praznik osvoboditev od telesne bede, nepravičnih zunanjih prilik in suženjstva pod jarmom imajočih, potem ko se je odrešil človek od duševne teme in oblasti greha. Kajti le iz krščanskega nazora o svetu se je mogel roditi tnk praznik, le krščanstvo mu daje pravi pomen in le zmaga krščanskih načel v družbi bo prinesla zmago tlačenih in izkoriščanih. Delavstvo se mora zavedati, da njegova velika osvobodilna borba ni borba samo za njegovo zmago, ampak borba, ki se ima voditi za vse človeštvo, borba za moralo proli nemorali, borba za pravico proti krivici, borba, ki naj zopet vpostavi bratovsko vzajemnost med delavnimi stanovi človeške družbe, borba proti lakomnosti, pohlepnosti in sebičnosti. Prvi majnik se mora posvetiti po krščanstvu, da postane praznik vsega človeštva, ki hrepeni po prihodu kraljestva božjega na zemljo. Če gledamo svet materialistično, z očmi brezboštva, potem prvi maj nima nobenega pomena. Kajti potem nimamo borbe v imenu večnih idealov in absolutne pravice, potem gre le za slučajno zmago enega razreda nad drugim, ki sta duševno oba zasužnjena duhu kapitalizma, gonu po izkoriščanju in po kopičenju materialnih dobrin ter uživanju na račun drugega. Če hočemo, da zmaga socializem, potem je v prvi vrsti treba, da zmagata socialni duh in čut, da nas povsod vodi ozir do bližn jega, da stavi jamo obči blagor nad sebični in razredni interes. In zopet je le-to mogoče samo v družbi, v kateri se smatrajo ljudje med seboj moralno zvezani, ne samo po naravni nuji, ampak v prvi vrsti po svobodni ljubezni, ki v bližnjem vidi isti odpečatek božje podobe v duši kakor v samem sebi. Do tega pa prideta posameznik in družba le po krščanstvu, ki obenem daje človeku tudi moč, da doprinaša tiste velike žrtve, ki so potrebne, da v družbi vladajo sloga, vzajemnost in podreditev drug drugemu. To so osnove pravega, krščanskega socializma. Krščanskega zato, ker izhaja iz vere v Onega, ki je premagal svet, smrt in trohnobo, ki je izveličal naše duše, рц poveličal celo stvarstvo, tako da živl jenje v Njem pomeni obnovitev vsega, kar je: vsakega posameznika in cele družbe — odrešitev od vsega zla v neprestani borbi zoper greh, iz katerega izvira v zadnjih koreninah tudi vse telesno zlo in nepopolnost. Brez te obnovitve in preporod it ve ni pravične družbe, ki mora biti skupnost ljubezni, to je, moralna skupnost, skupnost odgovornosti vseh za vsakega, skupnost, ki jo more razumeti le oni. kdor veruje v Boga in večno življenje, v večne moralne zakone in njihovo večno sankcijo. V svitu teh resnic naj bi bil prvi ntajnik praznik nas vseh: praznik, naslonjen na Vstajenje in kažoč v dalnji perspektivi na oni dan, ko bosta novo nebo in nova zemlja. Borba delavstva, postavljena na to podlago, se posveti v borbo vseh, ki ljubijo pravico, proti krivici, grehu, zlobi in izkoriščanju bližnjega; v borbo za vposta-vitev dostojanstva človekovega, da bo vsak pošteno živel od donosa svojega dela in vsak v splošno korist delal, ne pa užival sadov tujega truda; v borbo proti zusuž-njenju ogromne večine človeštva pod kapitalizmom, ki je človeško družbo raztrgal, razdrl vse moralne vezi in vse postavil v službo neomejenemu večanju svojega dobička. Prvi maj naj v resnici združi vse, ki hrepenijo po novem družabnem redu, v zavesti, kako je socialna preosnova družbe nujno zavisna od preobrata mišljenja in čustvovanja vsakega posameznika. Od kapitalizma bo osvobodil človeštvo, kdor bo znal izkoreniniti iz src kapitalističnega duha, dati življenju višji in lepši smisel, delu njega pravi pomen. To bo zamogel le, kdor bo množice in njihov pokret posvetil Kristu in ga dejansko usmeril k Njemu in njegovemu evangeliju. V pričakovanju te nove dobe delavske borbe za večno pravdo kličemo: Na j živi prvi maj! иатавувии!n ■■ ишшгапчлч лммм-внпшмгм:■■«! i ■ i i i ■ i »и и« д«.i и— iiiw FolMčen lis/ za slovenski narod llrednM&tuo /e v Kopttur/ем ulici 61. O ili Rokopisi se ne vračalo. nefranklruno pisma se ne aprelemajo - V rodniilua telefon Ht. tO-iO, ирглгШЛПи S t. 2 128 —1 ...........- i/prava /e uKoptiar/evi ul.il. 4 (ekovnl račun: CJubt/ana »lev. tO.HSO In 10.Л49 xa Insei ale, Sara/evo 41.7563, Zagreb 41. 39.Oll, Praga In Dunaf 41. 24.797 Naročnina Dnevno izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Ub celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedel)sko la;da|n celole: no v Jugoslaviji 120 Din, za inozemstvo 140 D Slovenec« Cene oglasov i »tolp. petll-vrsle mali oglasi po 13C in 2 D.veCII oglasi nad 45 mm vlllne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uiednlikem delu vrstica po IO Din o Pr ч/сС)ет □ naročilu popust izide ob 4 zjutraj razen pondellko In dnevo po prazniku S tedensko prilogo »Ilustrirani Zahvala. Podpisana se zahvaljujem tem potom podpor, druitvu »L/udskm samopomoč« v Mariboru za takoj izplačano znatno podporo po smrti svojega moia Irana Omahen po komaj dvomesečnem članstvu naj-iskreneje in priporočam to dobrotvorno druitvo vsakomur zu takojšnji pristop. Zgornji Kaielj, dne 211. aprila 1928. Justina Omahen \ш iu alične reumatično-ueuralgične bolesti le-čite! — Izlečenje v 3 dneh zajamčeno. Zdravilišče dr. BONCINA-EINETTI Trieste. VI. Fabio Filzi 23. ILOVAC TVORNICA GLINASTIH STREŠNIKOV IN OPEKE FROHLKH & BICHLER, KARLOVAC Dnevna produkcija 100.000 komadov strešnikov in opeke. — Proizvajali ie vseh vrst opeke in strešnikov ter vseh glinastih predmetov. Posebno se priporočajo FALCANI IN DVAKRAT FALCANI STRES-N1K1 v dovršeni obliki ter po zeio ugodnih cenah. — Dobavijo se Iranko na vsako postajo. — Glavno zastopstvo za Slovenijo: EKONOM, LJUBLJANA, KOLODVORSKA 7 Kdor zeli nabavili solidno POHIŠTVO naj ве obrne na FRANC ZAVODN1K splošno strolno mizarstvo $1. VID nad Ljubitano preje »Lipa". Stalna zaloga pohištva. Cene brez konkurence. Delo zajamčeno solidno. Sprejemajo ee tudi vsa mizarska stavbena dela. Oroife Brovningi, piStole za straSenje psov, samokresi, puške, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj. F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, šelenburgova ulica štev. 6. L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, .olnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno In solidno Zahvala. Podpisani te tahvaljujem tem polom podpor, društvu »Ljudska samopomoč* v Mariboru za takoj izplačano nepričakovano znatno podporo po smrti svoje iene J o sipine Kolar po komaj trimesečnem članstvu najiskreneje in priporočam to prekorislno druitvo vsakomur za takojinji pristop. Ruše, dne 24. aprila 1928. Štefan Kolar Naznanilo preselitve. P. n. odjemalcem in občinstvu vljudno naznanjam, da preselim svojo trgovino z galanterijo na debelo s 1. majem t. I. iz Maribora, Gosposka ul. 38 ▼ lastne prostore v Ljubljano, Resljeva ceata 30, ter bom isto še v povečanem obsegu nadalje vodil. — Zahvaljujem se za do sedaj mi izkazano zaupanje in naklonjenost, kar prosim, da mi blagovolijo cenjeni odjemalci ohraniti tudi nadalje. Z velespoštovanjem Feliks Toman ml. Spomladi naj izgledajo tudi Vaše obleke sveže in kakor nove, zato pustite iste kemično čistiti, barvati, plisiratl in likati v tovarni Josip Reich Ljubljana, Poljanski nasip št. 4—6. Sprejemališče: Šelenburgova ulica št. 3. Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna. — Cene zmerne. Kupujem hrasfoue prage (šuelerie) 2 60 m, 25/15 cm skozi celo leto. — Prevzemajo se pragi vsak mesec na nakladalni postaji in plačajo v gotovini. — Ponudbe naj se pošljejo na Poštni predal 16? — Sušak. Lfndsha posojilnica v Celin regietrovana zadruga г neomejeno zavezo Conkarfeva ulica Si. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri njej najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hift vel člani z vsem svojim premoženjem. Posoiila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni in invalidni davek plafuj« posojilnica. Hranilne vloge nad Din 52,000.000 - Zdravilišče Rogaška Slatina Največje in najmodernejše urejeno zdravilišče v kraljevini SHS. Svetovno znani zdravilni vrelci: „TEMPEL" „STYRIA" „DONAT" Zdravljenje vseh bolezni želodca in črevee, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter, Sezona: 1. maja do ЗО. septembra. Glavna sezona: 15. junija do 31. avgusta. Cene zmerne. — Izven glavne sezone znatni popusti. — Svira vojaška godba. — Radio. — Največji komfort. — Prometne zveze zelo ugodne. — Na železnici izredni popusti. — Razpošiljanje mineralne vode. — Zahtevajte prospekte! Ravnateljstvo zdravilišča. VELIKA IZBIRA RAZLIČNEGA LODNA IN SEVU07A ZA SPORI IN lURISUKOl A. * t. SKAbtRNt. LJUBLJANA pri <Вге$кађ Radioaktivna terma -}- 52° C. — I zborni uspeh! pri točenju revma■ tizma, išias, ženskih bolezni I. dr Prlčetek sezone 13. ma/nlka. — V predsezoni do 30. junija pri sobah 25°lc popusta. Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze. herbarije, odjemalne knjižice, bloke, zvezke l.t. d. nudim po skrajno ugodnih cenah 1 Na debelo I Na drobno i Anton Janežič, Ljubljana, Florjanska ul. 14. Knjigoveznica in črtalnlca trgovskih knjig. Zadružna gospodarska banka d. d. Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta tO Telefon št.2057,2470 in 2979 Kapital ln rezerve skupno nad Din t6.000.000-—, vloge nad Din 300,000.000-— Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Va(7o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. Za Jufioslovmiko tiakarao * Ljubljani! Kaiel Cei Udaialeii. di, H. Kulovec. Uredniki Franc TereetfU*« Zmagala |e sredina in desnica v Pariš, 30. apr. (Tel. »Slov.«) Ožje volitve v Franciji so se izvršile povsem mirno. Udeležba je bila jako živahna. Prišlo je samo do malenkostnih sporov, v enem primeru je bil oktofutan neki kandidat, v dveh drugih primerih pa je bila vložena tožka radi žaljenja časti. Iz vseh okrajev razen iz okraja Bois de Lupe so rezultati že znani. Po uradnih podatkih notranjega ministrstva so dobili konservativci 15 mandatov (prej II), Marinova skupina 145 (128), levičarski republikanci 106 (85), desničarski radikali 55 (48), radikalni socijalisti 123 (135), republikanski socijalisti 47 (48), socijalisti 103 (102), komunisti 14 (27), alzacijski av-tonomisti 3 (10). Iz tega izhaja, da stranke levice navzlic disciplini niso mogle dohiteti uspeha desnice pri prvi volitvi, vendar pa izgube niso prevelike. V Marinovi skupini se ie pojavlja cepljenje. Od te skupine se je 10 poslancev prijavilo k Ponzetovi skupini neodvisnih republikancev. Ldini žalujoči so komunisti radi svoje katastrofalne taktike. Poincare je tudi v novi zbornici obdržal staro večino svoje koalicije, ki je celo nekoliko ojačena. Odločitev o sestavi vladne večine bo padla šele po končnem konstituiranju strank in frakcij. V Parizu in okolici so volili prej 56, sedaj pa 59 poslancev. Od teh so dobili komunisti 8 (17), socijalisti 4 (4), republikanski socijalisti 7 (9), radikalni socijalisti 1 (1), levi republikanci in radikalna levica 22 (II), desni republ" r.nci in demokrati 17 (10) mandatov. Stranke centrunia in desnice so torej dobile v Parizu ne samo 3 nove mandate, temveč tudi 9 mandatov, ki so jih izgubili komunisti. Vsi voditelji levice, ki so prišli v ožjo volitev, so bili zopet gladko izvoljeni, tako vojni minister Painleve, poljedelski minister Queuille in socijalisti Renaudel, Faurc in Varenne. Kot nov socijalist je prodrl Krumbach. Od zmernih centrumašev sta bila izvoljena Loucheur in Franklin Baullion. Socijalisti pa so izgubili voditelja Leona Bluma, radikali pa svojega voditelja Chutera. Pri desničarjih so bili izvoljeni vsi voditelji, od komunističnih voditeljev pa samo Cache, Deris in Duclos. Današnji jutranji listi še ne govorijo mnogo o volitvah. Listi levice poudarjajo v splošnem neizpremenjeno sliko parlamenta in izjavljajo, da so samo komunisti morali plačati račun; na njihovi listi so imeli uspeh avtonomisti v Alzaciji, ki pomenjajo madež na ščitu Francije. »Petit Parisier« izjavlja, da se bo moral Poincare v sredo odločiti, ali naj kabinet demisijonira ali pa se rekonstruira. V Alzaciji sta bila izvoljena dva avtonomista Rucklin in Rosse, ki sta obtožena radi veleizdaje, dalje Rroglie in Duclet, ki se nagibata k avtonomi-stom, in komunist Monrer. Kako izredno težko je dobiti jasno sliko o sestavi novega francoskega parlamenta, dokazuje najbolje, dejstvo, da niti na tukajšnjih pristojnih mestih ne morejo nesporno ugotoviti strankarsko politične pripadnosti novih poslancev. Objavljene številke si deloma zelo nasproiujejo in znatno je morala biti popravljenn celo statistika notranjega ministrstva, ki je bila izdalta danes zjutraj, in sicer na podlagi konference, katere so so udeležili člani kabineta ped predsedstvom Poincareja. Tudi novo objavljene številke se še nikakor ne morejo smatrati kot končnoveljavne, ker lahko pride še do marsikaterih sprememb, dokler se ne ustanovijo posamezne frakcije. Vsi vemo. Sila razmer je velika, žetev kapitalizma gre v žetev. Delavstvo strada, pridne roke nimajo dela, če pa delajo, njihovo delo ui plačano. Vsled tega ni brez pomena, da je na pobudo Delavske zbornice že v teku ustanovitev delavske kuhinje v novi palači. Sicer ne bo odpravila ta institucija vse bede, kljub temu bo pripomogla k oiniljenju. Na njeno pobudo bodo vzklile delavske kuhinje tudi po drugih delavskih centrih. Čimbolj se zaveda delavstvo, da je so-tvoritelj in sicer glavni sotvoritelj produkcije, da pa ne odgovarja donos njegovega dela njegovemu efektu, zahteva, da imej pri produci-ranju raznih dobrin ne le dolžnosti, ampak tudi pravice. Prvo stopnjo do teh pravic naj bi tvorili obratni zaupniki. Naravno je, da je njihov porod težak, so žrtve in sicer težke žrtve, katerih celo ne ščiti niti zakon. Težka, pa važna naloga Delavske zbornice je, da je ob strani delavstvu v tem vročem boju z vsemi svojimi sredstvi, da podpira zaupnike, jih poučuje, krepi in osrčuje. Zbornica se zaveda, da je njena dolžnost, da obrne pogled delavstva od prepričanja, da je le javnost ednosno država dolžna, da skrbi za njega. Nasprotno. Delavstvo se mora zavedati, da mu ie najsigurnejša opora njegova ^astna ni c* Ne; - .i delavski minister dr. Вгачич. To je velikega pomena ravno v času največjih gospodarskih kriz, ko je delavec tako-rekoč vedno z eno nogo na cesti Snovanje samostojnih delavskih podpornih fondov naj bi nudilo delavstvu prvo pomeč v gospodarskih težavah, obenem pa naj bi bile predhodnice splošnega zavarovanja: za brezposelnost, onemoglost in starost. Delavska zbornica je izdala v ta namen brošurico, o kateri je bil že govor. Da se doseže njen namen, bo stala zbornica delavstvu in njegovim organizacijam na strani z vsemi svojimi sredstvi. Nič manjšega pomena ni ustanovitev zadružnega odseka pri Delavski zbornici. Njegova naloga bo, da budi med delavstvom smisel za zadružništvo in da izdela načrt za smo-treno in inicijativno izvedbo tega gibanja Zadružništvo je najprikladnejša oblika, da se delavstvo vpelje v skupno gospodarstvo; v gospodarstvo, v katerem sc delavec vežba, obenem pa vzgaja. Nobeno drugo praktično udej-stvovanje ne zahteva toliko sainozatajevanja in nesebičnosti ter smisla za skupnost kakor ravno zadružno gospodarstvo, obenem pa dviga samozavest, ker se kažejo takorekoč pred očmi posledice vzajemnega sodelovanja. Ko slavimo svoj delavski praznik, ko mirujejo ob njegovi veličini kolesa, krampi, rov-nice; ko hitimo na tabore, zborovanja in oddihe v naravo, se zavedajmo e. e in najvažnejše resnice: Četrti stan je na vidiku, toda zmagal ne bo brez tvojega sodelovanja Delavska zbornica dela in se trudi, toda njen vspeli zavisi od jakosti delavskih vrst. Moč delavskim vrstam pa daje le strokovna organizacija. Prvomajniški poziv vseh tovarišev naj bo: Vsi v strokovno organizacijo. Največji škodljivec .Hsvctvu 'n neorganiziran tovsr'š itcbc vanje Rešilno moštvo po gašenju jamskega ognja na Rešlanju pri Kajhenburgu. Papeževa pomoč nesrečnežem, v Rim, 30. upr. (Tel. »Slov.«) Na podlagi zadnjih poročil je papetž poskrbel za odpoši-Ijatev nadaljnjih 10.000 dolarjev v pomoč krajem, ki so trpeli po potresu. Od teh je določenih 4000 za Bolgarsko, 3000 za Grško in 3000 »i Suiiruo. ♦ • 2e v državah, kjer imajo organiziran strankarski sistem, jc volivna napoved težka. V Franciji pa, kjer je politično življenje nekaj povsem svojevrstnega in kjei pride v prvi vrsti v poštev osebnost kandidata, je na volivni izid mogoče le namigniti. Danes so nam že na razpolago izidi nedeljskih volitev, na podlagi katerih nam je mogoče presojati novo nastali politični položaj. Stranke sredine in desnice so pridobile. Brez dvoma gre njihov uspeh edino le na račun notranje politike, kjer je odločila finančna in kulturna politika vlade. Poincare je rešil frank in finance in s tem hrbtenico države; da je njegova skupina zaveznikov žela uspehe, ni torej presenečenje, zlasti pri tako individualnem načinu volitev kot je v Franciji. .Kulturna politika je enako torišče, "ua katerem se meri svetovni nazor francoskega državljana že desetletja. Po sedanjih izidih sodeč je gibanje, ki pobija laicizem v notra- . nji državni politiki in katero bi na splošno predstavljala Marinova skupina, pridobilo. Vsaj v volivni agitaciji je bila parola: Boj za- | v London, 30. aprila. (Tel. »Slov.«) Iz Malte se poroča, da je prejela ena divizija angleškega sredozemskega brodovja, ki obstoji iz dveh velikih bojnih ladij in več manjših edlnic, povelje, da oborožene odplo-vejo v Egipt. Angleška vlada je včeraj poslala egiptovski vladi svarilo /. rokom 48 ur proti sprejemu predlaganega zakona o zboro-valnem pravu, ker bi sicer Anglija zasedla carinarnice. Večerni listi pa že poročajo, da je celotno angleško brodovje v Sredozemskem morju dobilo povelje, da mora biti pripravljeno za odhod v Egipt. Angleške vojne ladje, ki so dopoldne odplule, so vzele s seboj šotore in razne življenjske potrebščine 0 okrnjeni H d Rim, 30. apr. (Tel. Slov.«) Italijanski tisk nadaljuje borbo za revizijo triatlonske pogodbe. Nedeljski »Popolo d Italia« priobčuje dolg članek iz Budimpešte pod naslovom >0 okrnjeni Madjarski«, v katerem poudarja, da je vprašanje revizije trianonske pogodbe danes na Madjarskem glavni problem. Dopisnik se je razgovarjal s Horthyjent. Regenl Horthy je naglašal. da je bilo tradicionalno prijateljstvo med Madjarsko in Italijo med svetovno vojno začasno prekinjeno. Kot poveljnik avstrijske mornarice je Horthy preprečil bombardiranje Benetk. Druge podrobnosti se iz razgovora s Horthyjem ne navajajo. — Nič manj značileu je članek, ki ga je poslal za Deset etnka Jegii v Praga, 30. apr. (Tel. r-Slov.«) V spomin desetletnice, odkar so bile osnovane češkoslovaške legije v Italiji, je imel češkoslovaški branibni minister Udržal spominski govor, katerega se je udeležil ludi prezideut Masaryk in italijanski poslanik general Grazioni, bivši komandant češkoslovaških legij v Italiji. Minister Udrial je v svojem govoru naglašal, da išče Češkoslovaška odkritosrčno prijateljstvo z vsemi sosedi. Tekom prvega desetletja je delovala Češkoslovaška predvsem za ohraui- • konom, katere je izdal Combes in katere sta postopoma izvedla v znamenju brezpogojnega svobodomiselstva Briand in Clemenceau. Vendar je tudi tu upoštevati ne toliko Mari-nove skupine kot celote kot pa poslance-osebnosti, ki so v tem krogu izvoljeni. Acti-one francaise ima n. pr. tudi člane, ki se ogrevajo za katolicizem, a se ogrevajo istočasno če že ne za ateizem, pa vsaj za zmoto. Občutno so nazadovali komunisti. Vendar pa je pri narodu, ki je tako eminentno nacijonaien kot je francoski, prekomilijonsko število komunizmu oddanih glasov precej značilno. Zunnnje-politično ni pričakovati spremembe. To je napovedal sam Poincare v svojih volivnih govorih, ko je ne samo zagovarjal Briandovo smer, ampak šel v nekem oziru še dalje, ko je prvič v svoji povojni politični karijeri dopustil možnost nove ureditve reparacij in brezpogojno zavrgel politiko, ki bi privedla Francijo v kakršnokoli osamljenost. V splošnem je zmagala zlata sreda realne politike. za Korint in bodo na vsak način najpreje pristale v Korintu. Ali bodo iz Korinta nadaljevale pot v Aleksandrijo, je odvisno od tega. kakšno stališče bo zavzela egiptovska vlada glede angleškega ultimata. — Chamberlain je danes izjavil v poslanski zbornici, da ulti-mativno svarilo Egiptu poteče 2. maja. Ce egiptovska vlada na ultimatum ne bo odgovorila pravočasno, si pridržuje angleška vlada pravico storiti proti Egiptu vse korake, ki bi bili potrebno po vsakokratnem položaju. Dalje pa je Chamberlain na vprašanje odgovoril, da mora začasno odkloniti izjavo, kam je namenjen oddelek brodovja, ki je predpoldne dobilo nalog za odhod. i&dfiirsifi. •. »Corriere della Sera Dino Alffieri iz Budimpešte. V njem obravnava vprašanje revizije trianonske pogodbe. Madjari se ne bodo nikdar sprijaznili s sedanjim stanjem. Njihovo razpoloženje se izraža v geslih »Nem nem soba!« (Ne, ne, nikdar!) ali »Verujemo v enega Boga, v eno domovino, v eno božjo resnico, v vstajenje Madjarske, Amen«. Dino Alffieri ugotavlja, da je vprašanje revizije trianonske pogodbe tako delikatno, da mu bodo morale velesile posvetiti vso pozornost. To vprašanje se ne bo dalo več ignorirati. Čimbolj se skuša ignorirati, tembolj nepričakovano bo buknilo na dan ter se lahko nevarno razvije. tev trajnega miru v sporazumu z malo antanto in ho tudi v bodoče delovala za mir. Češkoslovaška more proglasiti za sovražnika vsakogar, kdor bi s sil« hotel od nje odtrgati to, kar je odkupila s krvjo češkoslovaških boril-cev. Briand vedno boljši. v Pariz, 30. apr. (Tel. »Slov. ) Zdravje zunanjega ministra Brianda se trajno boljša in Briand vsak dan že lahko zapn-1 .-s>1jo za več ur. V Grčiji potres za potresom v Atene, 30. apr. (Tel. »Slov. ) Hud potres je v nedeljo popoldne porušil 100 hiš v vasi Kiato pri Korintu, ostale hiše pa so tako poškodovane, da ui več moči v njih bivati. Morje se je zelo razburkalo. Več sunkov je bilo tudi v Phirgosu na Pelopoue/.u, kjer pa ni bilo materijelne škode. Potresni sunek so čutili tudi v Ksantiju in Korintu, ki pa ni ime! posledic. Dosedanje zbirke za pomoč prebivalstvu v potresnem ozemlju znašajo 30 milijonov drahem. Mussolini je daroval 1 milijon lir. Komandant italijanske križarke »Venezia«, ki je včeraj dospela v Korint, je izjavil časnikarjem, da je nesreča Grške tudi nesreča Hali- , je. V Korint so prispele tudi lii francoske križarke z raznim materijalom. v Sofija, 30. apr. (Tel. »Slov.«) V soboto ponoči so v raznih krajih Bolgarske čutili močan potresni sunek. V Plovdivu se je zopet porušilo nekoliko hiš. Potres so čutili tudi v Sofiji. v Atene, 30. apr. (Tel. <;Slov.») V Pireju se je v nedeljo pripetila dinamitna eksplozija, ki je med pristaniškimi delavci povzročila silno paniko, ker so mislili, da je potres. Dopoldne oh 10.20 so čutili v Korintu nov potres, ki je popolnoma porušil nekatere hiše, ki so bile že prej poškodovane. Slovenci v Italiji Skrivnostna granutu. Ге dni so na travniku pri ajdovskem mlinu našli nerazstreljeno avstrijsko granato. O tem dogodku je bil obveščen podestat. Sporazumno s poveljnikom municijske zaloge v Lcgu je bila določena ura za razstrelitev granate. Svest si svojih dolžnosti je podestal dal po Ajdovščini in v Šturjuh plakatirau, uaj nikdo ne hodi blizu mlina ob uri, ko se bo razstrelila granata nesrečnega spomina. Iz Loga je prikorakal artilerijski major v spremstvu vojaka, ki je nesel zaboj ekra-zita, in milica v polni bojni opravi. Podestat je peljal komisijo na lice mesta; na travniku je vzel smer proti granati, a granate ni bilo več v travi. Gospodje so se spogledali. Takoj je bilo dano povelje, da se ves travnik preišče; seveua je bila milici naročena vsa previdnost, ki je potrebna pri takem opravilu. Po dolgem iskanju najdejo granato na hruški. Sledilo je kratko posvetovanje, nakar je komisija odšla Granata je dalje nemoteno bingljala med vejevjem, ki ga je tresla ajdovska burja. Preteklo je zopet nekaj dni. Podestat si ni dal miru v skrbi za blaginjo svojih občanov. Poslal je pod hruško vojaka, ki naj bi granate snel. A glej čudo, granate niti na hruški ni bile več. Komedija se je v veliko zadovoljnost ajdovskega prebivalstva in g. podestata zaključila popolnoma iogično in času primerno. Vojaiko letaliile so pričeli graditi pod Prein-ščico blizu Divače. Vipavska železnica. Dela za zgradbo drugega | tira na progi Gorica—Prvačina bodo kmalu končana. Iz Gorice pelje z državne postaje dvotirna proga do Št. Petra; dvotirna je tudi železnica Gorica (južna p.)—Št Peter. St. Peter ima zdaj dve postaji, izmed katerih je južna zelo obširna. Iz Št. Petra do Volčje drage je železnica kar trotinia, od Volčje drage do Prvačine dvotirna V Prvačini se progi ločita, vipavska gre proli Ajdovščini, bohinjska proti Trstu. V kratkem se bo pričelo delo za popravo vipavske železnice, ki se izpremeni v prvovrstno. V Kamnjah so bo zgradila velika postaja. Omembe vredno je, da promet na teli progah daleč zaostaja za predvojnim; nova dela torej ne narekuje potreba prometnega olajšanja. Odstranitev slovenskih napisov. Na zadnjem sestanku je fašjo v Postojni sklenil, da morajo vsi fašisti menjali priimke in z javnih lokalov odstranili slovenske napise. Za odstranitev napisov je določen rok 15. maja. Nova cerkev v Trstu. V nedeljo je tržaški škof mons. Fogar blagoslovil novo cerkev Marije milostne v Trstu. Cerkev je zgrajena v Rossetti-jevi ulici in je središče nove fare, ki jo oprav ljajo frančiškani tridentinske province. V novi fari živi mnogo Slovencev, ki so bili odcepljeni I od župnije sv. Vincenca. Slovenske službe božje ne bo v novi cerkvi. Cerkev in jezik. V škofijskem listu za trža-ško-koprsko škofijo je objavljena ta-le okrožnica: ! Prepoved jezikovnih izprememb pri svetih »pravilih. Ker je naša dolžnost, skrbeti, da verski pouk in molitev ne trpita škode, in ker je v današnjih časih zelo potrebno, da velja isti kanonski red |>o vsej škofiji, prepovedujemo vsem duhovnikom menjati jezik pri pridigi in vseli ne čisto liturgičnih opravilih (križev pot, rožni venec, lilanije itd.) v cerkvi in drugod; o potrebi in koristi menjave naj se vpraša zn svet ordinarij. — Glede čislo liturgičnih opravil veljajo litur-gični predpisi. — Izpremembe v tržaški škofiji. Č. g. M. Klun je Instaliran za župnika v Vodicah. Župnik Piš. čane (iabriel bo upravljal excurren.lo Boršt in Ricinanje. C. g. Tlieurschuh je imenovan /.a župnega upravitelja v Podgorju ter bo upravljal Klanec excurrendo. Č. g. Kraševec Al. bo uprav, ljal ехсигг. Mune, župnik Leiler pa Razorlco. Iva. i kor se vidi, ni mogel tržaški škof na mesta, kt i so jih morali zapustili pregnani gg. Škoda, Knavs, Soklič in Podržaj, niti enega novega duhovnika: tako veliko pomanjkanje duhovščine je ua Tržaškem v Istri. — Ć. g Rovis Kazimir je imenovan za notarja tržaške kurije. Črni oblaki nu obzorju. Pretekli teden je tržaški prefekt dal zapleniti »Mali I i st« in še neki drugi hrvatski tednik. Splošno se smatra ta nenadni ukrep kot napoved novega preganjanja slovanskega tiska na Primorskem, ln Macdonald načelnik angleške delavske stranke. Ker pa predstavlja plutokracija po svoji naravi nekaj, kar je za vsakega dosegljivo, se očituje kot gospodstvo prostega tekmovanja in konkurence. Ta svoboda in soupravičenost l>a prihajata v poštev za večino samo kot abstraktna možnost. Dedno nasledstvo stvarja iz buržoazije poseben, privilegiran razred, dočim je večina neposedujočega delavskega razreda, kljub svoji abstraktni svobodi in enakopravnosti zasužnjena, za njo pomeni enakost enakost v revščini, in njihova svoboda tiči v tem, da smejo od lakote umreti. Socializem stremi po enakomernosti gmotnega stanja, da se prenese od manjšine na večino, kar je docela naravno in zakonito s stališča onih načel, ki jih je oznanjala francoska revolucija in ki tvorijo osnovo sodobne civilizacije. Noče pa ostati samo pri tem in pokazati zgolj pogojno utemeljenost, njegovo stremljenje gre tudi za tem, da predstavi najnižjo moralno silo, da uresniči absolutno resnico na polju socialnih odnošajev. Tu pa pride navzkriž s samim seboj in jasno se pri tem očituje njegova nezadostnost. V čem pa je ta stvar? V enakosti gmotnega položaja. Le eno je pravilno: da je gmotno fdagostanje ali samemu sebi cilj, potem nima tako stremljenje nobenega moralnega značaja, ker je izraz golega človeškega nagona, ali pa, da je cilj pravična porazdelim blagostanja. Pravičnost je v nravnem smislu iz-vestno omejevanje lastnih zahtev r dobro drugim, samopožrtvovalnost in samozatajeva-nje. Z moralnega stališča ne moremo pripisovati omenjeni zahtevi nobenega pomena, ker je pravičnost za te ljudi istovetna z njihovo lastno koristjo; njihova zahteva je torej sebična in nima moralnega značaja. Socializem si včasih lasti pravico uresničiti krščansko moralo. Odtod ona znana šaljiva skovanka: med krščanstvom in socializmom je le majčkena razlika: krščanstvo zahteva porazdelitev lastne imovine, socializem pa tuje. Četudi bi šla zahteva neposedujočega razreda za gospodarsko ravnomernostjo, torej za lastnino, ki jim zakonito pritiče, vendar ue more biti govora o kakem moralnem značaju tf> zahteve. Kdor namreč jemlje svoje, se poslužuje zgolj lastne pravice, ne pridobi si pa s tem še nlkake zasluge. Tu stoji delavec na pravnem, ne pa na moralnem stališču. Ce je kal splošne nepravičnosti v samovoljnosti in sebičnosti, potem inora temeljiti pravičnost ravno v nasprotnem t. j. v samo-zatajevanju in ljubezni. Komu v prid? Mar v korist onih, katerih vsak je prežet sebičnosti m skuša uveljaviti le samega sebe, ali pa v prid celokupnosti ? Prvič je docela izključene žrtvovati lastno voljo, lastni jaz, v korist vseh drugih, zato nemogoče, ker ti ne predstavljajc pravega objekta, saj ga tvorijo samo nekater-niki, ne pa vsi. Drugič bi pa bilo tako samo-zatajevanje tudi nepravično, kajti če zanikam v samem sebi sebičnost, je krivično, pripuščati jo pri drugih in jo nemara celo podpirati. Tako je možno uresničenje resnice, oziroma moralnega principa samo tam, kjer obstoji resnica že po svoji naravi. Zato ne more biti moralna zapreka sebičnosti sebičnost drugih, ampak samo to, kar ni prežeto sebičnosti, kar je že po svoji naravi resnica. Zato sta ljubezen in samozatajevanje mogoč* samo tedaj, če se pri njih uveljavlja absolut ni, nadnaravni princip. Vsako gospodstvo, ki ne uveljavlja hkrat: absolutnega principa resnice, je torej isto vetno z nasilnim nadvlaclovanjem, in podrn ditev taki oblasti more biti samo prisilna. Šramek minister za soc. politiko in voditelj kršč. so«, gibanja v Češkoslovaški. Svobodna podreditev vsakega posamezni-ka celokupnosti je mogoča le tedaj, če se sle herni podredi absolutnemu, moralnemu principu. Po naravi pa niso vsi ljudje enaki, ker je neenaka mera njihovih sil. Radi te neenakosti pa vlada prisilna podreditev enega drugemu, in zato so ljudje nesvobodni. Ljudje se ponašajo drug napram drugemu sovražno, so si tujci, človeštvo zato ne more uresničiti načela o bratstvu. Če je torej to izključeno na osnovi danih, naravnih pogojev, potem se more uveljaviti samo v kraljestvu usmiljenja, na osnovi moralnega principa, kot nekaj absolut nega ali božjega. Tako nas privede socializem s svojo zahtevo po socialnih pravicah, in hkrati s svoj« nesposobnostjo, zgraditi te pravice na narav nih osnovah, čisto logičnim potom, do »po znanja o nujni potrebnosti absolutnega načelu v življenju, to je, vere. Letošnje naloge Delavske zbornice Anton Marinček Albert Thomas tajnik mednarodnega urada za delo v Ženevi. jati. da se lahko določi družabni red z državno oblastjo vlado, zakaj ta državna oblast, vlada sama, tudi ta se mora naslanjati na nekaj, ali na božjo voljo, ali pa na voljo naroda. To dilemo je v neki meri odpravila za-padna civilizacija. Francoska revolucija je končno obračunala z načeli, ki so jih prinesle s sabo tradicije, in je postavila namesto lega demokratično načelo, po katerem sc snavlja socialni red na narodni volji. Velika revolucija je imela svoj začetek v oznanilu, da priti-čejo človeku kot takemu absolutne pravice, da jih poseduje po svoji naravi, vsled svojega človeškega dostojanstva. In ker je vsakemu človeku človeško dostojanstvo lastno v enaki svojo besedo. meri kot vir vseh njegovih pravic, imajo tudi Krščanski sociolog Kral piše, da še ni vsi ljudje brezpogojno enake pravice. Vsak bilo takega drhtenja in vznemirjenja v življenju posameznik razpolaga zato z neko zakono- človeštva od preseljevanja narodov sem, kakor davno oblastjo, iz česar sledi, da pritiče za- ' danes. In kako ne bi' Današnja kapitalistična konodavna oblast večini naroda. Ce ima to- 1 družba je ua prelomu, sicer je še močna, njena Konec skoraj stoletne borbe med kapitalizmom in delavcem je na vidiku. Ko je pregnal kapitalizem mase z zemlje in iz rokodelskih delavnic ter jih pretvoril za delojemalce, da mu služijo in kopičijo njegovo premoženje v tovarnah in drugih obratih, ni pomislil, da je bil obenem spečet njegov najnecdjenljivejši in pa najneizprosnejši nasprotnik. In to je čisto naravno. Kapitalizem je mogel korakati proti svojim načrtom le na razvalinah dveh krščanskih resnic, brez katerih si ne moremo misliti pravične človeške družbe: Vsak človek ima pravico do človeškega dostojanstva in do eksistence. Kapitalizem zanika oboje; kajti on more uspevati le, če ustanovi družbo na nasprotnih načelih: Slabejši bodi močnejšemu suženj, sla-bejši ima pravico do življenja le tedaj in v toliko, kolikor služi koristi močnejšega. Nauk kapitalizma odnosno liberalizma bi mogel biti trajno zmagovit, če bi bil človek produkt narave. Ker je pa človek odsev božje podobe, potem je moralo priti, kar je danes na vidiku: Iz kapitalističnega sužnja se je pričel razvijati četrti, delavski stan. Ta stan se vedno veča in krepi, iz otroške dobe prehaja v mladeniško. Mladenič pa ne molči, krepak mladenič se hoče uveljavljati, če ga okolica prezira, najde sredstev, da opozori družbo, da je med njo, da zahteva v njej svoje mesto in oblast sega še v vladne režime in časopisne koncerne, pa tudi bacil, ki jo izpodjeda in oku žuje, je žilav. Kadar je bolezen na vrhuncu kadar se bliža kriza, takrat se najbolj kosate med seboj narava bacilov in narava bolnika Vsak, tudi kapitalist prizna, da je delavski star krepkejši, mlajši. Istotako spričuje zgodovina, da je zmaga in končno uveljavljanje četrtega stanu v družbi sigurno. V takih kritičnih bojih je velikega pomena, da ima delavstvo zanesljive voditelje, ki mc kažejo smer in ki delujejo na dvig njegove no tranje zavesti. Če se ozremo ua naše slovenske delavske razmere, moramo priznati, cla je delavstvo brez izrazitih voditeljev, namreč takih voditeljev, ki bi bili delavstvu svetilnik, ki bi stali v delavskih vrstah brezpogojno, ki ne bi netili nižjih človeških instinktov iz lastnih, egoističnih nagibov, nasprotno, ki bi delavstvo dvigali, ga krepili in vzgajali v samozavestne in neupogljive nositelje idej četrtega stanu. Vsled tega je za delavstvo važno, kako in v koliko služi njegova edina skupna institucija — Delavska zbornica — njegovim ciljem Glavna naloga Delavske zbornice je, da dela z vsemi silami na to, cla bo letos dograjena njena palača. Nc gre za to, da bo imela Ljubljana eno palačo več, ampak za to, da bo ta palača klicar vsem, da je v Sloveniji močan delavski stan. Iz te palače se bo razlivala sila delavskih idej in delavske zavesti kakor po nevidnih kanalih v najoddaljenejši obrat, v zadnji delavski brlog: V tej palači bo sedež vsega dtlavstva, ker bodo v njej iiimrl&n« vse delavske strokovne organizacij«. / / aj/e nouega Rotakl! Slovenski Javnosti je znano, s kakšnimi težavami se je ljubljanska univerza vsa leta svojega obstoja borila zaradi pičlo odmerjenih dotacij v državnih proračunih. Znano je tudi, kako se je od leta 1922., vsakikrat ob razpravi o državnem proračunu, govorilo, da zahteva varčevanje v državnem gospodarstvu ukinitev ali vsaj olcrnitev te ali one fakultete. Vsakikrat — najslovesneje ob zadnjem takem poskusu koncem lanskega leta — se je vsa slovenska javnost kakor en mož dvignila za popolno univerzo v Ljubljani in podprla svojo zahtevo s pozivom na posebne potrebe slovenskega naroda ter na splošne interese cele države. Nevarnost ukinitve ali okrnitve je za sedaj — se zdi — premagana; ostane pa druga, prav resna nevarnost, da bodo univerzitetni zavodi in seminarji še več let nezadostno dotirani in da se vsled tega ne bodo mogli razvijati, izpopolnjevali in udejslvo-vali, lcalcor bi bilo želeti v interesu znanosti, v interesu našega ugleda v znanstvenem svetu in v interesu akademskega dijaštva. Da bi slovenska univerza mogla v polni meri vršili svojo lepo nalogo in da bi njeni znanstveni instiluli nc bili prisiljeni klavrno životariti, kadar ne dobe povoljne dotacije iz državnih sredstev, je potrebna združena pomoč vsega naroda. Univerzi v Belgradu so premožni zasebniki naklonili bogata sredstva, so napravili zanjo milijonske ustanove. Slovenski narod Krezov nima, ima pa globoko nmevanje za svojo univerzo in nje pomen, ima železno voljo, izpopolniti svoj najvišji kulturni zavod. Zalo se je ustanovilo »Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada«. Pri njem naj se stekajo prispevki, mali in večji, ki jih bodo razne korporacije in zasebniki žrtvovali za univerzo, stekajo naj se v mogočen Narodni zaklad, ki bo univerzi v pomoi pri njenem znanstvenem delu in ki bo glasna priča, da Slovenci hočejo svojo univerzo, da cenijo njeno delo, da v njej vidijo varuhinjo svoje narodne individualnosti, da jo imajo za potrebno kulturno trdnjavo narodne države proti zapadu in severu. Dobro vemo, da je splošen gospodarski i položaj težaven, dobro vemo, da sc od vseh } strani zahtevajo ali pričakujejo gmotne žrtve, dobro pa tudi vemo, da slovenska požrtvovalnost ne bo odpovedala, ko gre za pomoč slovenski univerzi. Prepričani smo, da nam bo čast, vpisati sleherno slovensko občino med člane našega društva, najmanjše kot redne članice z letnino 100 Din, večje in premožnejše pa kot dobrot-nice (500 Din), ustanovnice (1000 Din), nekatere kot pokroviteljice (5000 Din). Največji slovenski samoupravi, oblastna odbora v Ljubljani in Mariboru, sta pristopili k društvu kot prvi pokroviteljici. Prepričani smo, da bodo naši denarni zavodi, hranilnice, posojilnice, banke, naše gospodarske organizacije, naša industrijska in trgovska podjetja dala vpisali svoja imena med pospeševatelje ljubljanske univerze. Prepričani smo, da se bodo zasebniki, upoštevajoči potrebe univerze, v velikem številu udeležili skupne akcije, vsak po svojih močeh. Do vseh se obračamo, vse vabimo, naj se združijo v društvu, ki mu je edin namen, podpreti slovensko univerzo. Vsak prispevek vaj se dd v zavesti, da daje to narod sebi. Ožji odbor »Društva za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada«: Predsednik: Dr. Danilo Majaron, odvetnik. T. podpredsednik: i I- podpredsednik: Andr. Šarabon, vclelrgovec. Dr. F. K. Lukman, univ. prof. Tajnika: Dr. Jos. Turk, univ. docent. Dr. AlbiD Ogris, univ. docent. Blagajnika: Dr. Fran Černe, direktor Mestne hran. ljublj. Ivan Avsenek, predsednik Kranjske hranilnice. KOLEDAR. Torek, 1. maja. Filip in Jakob ml. apostola. — Dan je dolg 14 ur 11 min. Zora se za-svita ob 2.47. Razločen dan ob 4.12. Mrak ob 19.43. Noč ob 21.08. Do konca meseca zraste dan za 1 uro 13 min. Solnce vzide ob 4.52, zaide ob 7.03. — Po pravoslavnem koledarju je 18. aprila, po židovskem 11. VIII. 1. 5688, po muslimanskem 11. XJ. 1.1346. Sreda, 2.maja: Atanazij, Sekund, German. — V četrtek: Mavra. Novosad.ska vremenska napoved za torek l.maja: Spremenljivo. Večinoma oblačno, ponekod bo deževalo. Zelo oblačno bo v Slavoniji, Hrvatski in Sloveniji. Vetrovi v raznih smereh. Temperatura se bo znižala. Dunajska vremenska napoved zu 1. maj: Severne Alpe: Najbrž oblačno brez znatnih pndftvin, morda nevihte. — Južne Alpe: Večinoma oblačno, morda nevihte, topleje. ZGODOVINSKI DNEVI, l.maja: 1918 je prišlo v Pctrogradu do velikih demonstracij in bojev. — Sarajevski atentator Lazar Gjukič je umrl v Pragi v umobolnici. — 1004 je umrl v Pragi skladatelj Anton Dvorak. — 1896 je bil umorjen perzijski šah. — 1910 je bila velika lovska razstava na Dunaju. — 1869 je bil Josip Sclnvegel imenovan za avstrijskega konzula v Aleksandri ji. — 1900 je umrl slikar Mihael Munkacsy. — 1886 so pričeli v Liliji graditi predilnico in tkalnico. 1851 se je rodil srbski pisatelj dr. Lazar Lazarevič. — 1747 je umrl ruski general A. I.Ušakov. — 1635 splošni puut na Kranjskem. Gradova Rudnik in Vrbovec po-žgana. — 1881 se je Romunija povzdignila v kraljestvo. — 1218 se je rodil cesar Rudolf I. Habsburški. — 1672 se je rodil angleški esejist Jos. Addison. — 1862 se je rodil romanopisec »Marcel Prevost. — 1873 je umrl v Afriki raziskovalec David Livingstone. — 1896 je bil Ne dosežno itiisMtovanic ODOL-a temelji na dejstvu, da se ODOL pri izpiranju formalno zaje v zobe in sluznico ter ju takorekoč impregnira To važno nedosežno učinkovanje ODOL-a se mora posebej povdariti. Dočim druga sredstva za nego ust in zob delujejo samo toliko časa, dokler traja čiščenje ust, učinkuje ODOL še cele ure po čiščenju zob. Zanimiva znanstvena raziskovanja o trajnem učinkovanju ODOL-a so dokazala, da te nedosežne lastnosti nima niti eno sredstvo za nego ust in zob, ki sploh pridejo vpošlev. — Kdor dosledno vsak dan upoiiiblja OLOL, neguje najbolje svoja usta in zobe. Odol se dobioa r vseh lekarnah, drogerijah, parfum erijah in brionirali. umorjen perzijski šah Nasr Edin. — 1872 se jo ustanovilo nemško vseučilišče v Strassbo-urgu. 2. maja: 1906 se je otvorilo ljubljansko pokopališče pri Sv. Križu. — 1871 je italijanska vlada izdala garancijski zakon glede papeža. — 1884 je bila Postonjska jama prvič električno razsvetljena. — 1866 se je Smetanova opera Prodana nevesta« prvič izvajala. Danes pričenjamo z objavljanjem posebnih inseratov na zadnji strani našega lista. Za tiste, ki bodo med 1. in 26. majem 1928 našli v teh inseratih vsaj pet napak, ki so oči-vidno namenoma narejene, je razpisala naša uprava 24 sijajnih nagrad. Žrebanje za te nagrade se bo vršilo 4. junija 1928. Do žrebanja imajo pravico le naši naročniki, ki pravočasno poravnajo naročnino. Nenaročniki si pridobe to pravico s tem, da list naroče najmanj za dva meseca. — Vsa pojasnila daje naša uprava. k Prihodnja številka Slovcnca« izide v četrtek zjutraj, ker l.maja delo v tiskarni počiva. k Prvomajska proslava ua šmarni gori v nedeljo (>• maja. Za vse tiste delavce in delavke iz Ljubljane iu okolice, kateri «e ne morejo udeležiti današnjih prvomajskih proslav, bo 6. maja na Šmarni gori prireditev v spomin delavskemu prazniku. Okoli desetih na gori pridiga s sv. mašo, katero bo daroval lov. Maks Miklavčič. Po sv. maši pri cerkvi tabor, na katerenl bo govoril med drugimi tudi starosta slovenskih delavcev tov. Jože Gostin- čar. Popoldne pri Koširju pod goro prijateljski sestanek, pri katerem bosta sodelovala tamburaška zbora Krekovih družin z Viča in Preske-Medvode. Tovariši, tovarišice, v nedeljo na svidenje na Šmarni gori! — Centrala Krekovih družin. -k Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada. Dne 11. maica 1928 sc jc \ Ljubljani ustanovilo Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada. Potrebno je, da sc javnost seznani z namenom, ki ga ima društvo samo, in z namenom Narodnega univerzitetnega zaklada, ki ga želi društvo zbrati, Po § 2. društvenih pravil ima društvo tale namen: a) širiti med širokimi plastmi naroda zanimanje za ljubljansko univerzo ter umevanjc njenega pomena in dela, b) nabirati ustanovno glavnico za Narodni univerzitetni zaklad za izpopolnitev ljubljanske univerze, c) narediti ustanovo z zgornjim imenom in namenom, č) množiti glavnico ustanove, d) podpirati v izjemnih primerih ljubljansko univerzo iz razpoložljivih sredstev t. j. takih, ki še niso postala last ustanove. Narodni univerzitetni zaklad pa, ki ga društvo nabira, bo imel po § 3. društvenih pravil namen podpirati ijubljansko univerze a) pri prirejanju prostorov zanjo, b) pri izpopolnjevanju univerzitetne knjižnice, pri ustanavljanju in izpopolnjevanju univerzitetnih znanstvenih institutov in seniinar|c\, institut-skili in seminarskih zbirk in knjižnic, event. pri ustanavljanju novih stolic, c.) po možnosti v vsakterih drugih ležkočah, v katerih bi univerza apeli, ala na kako malerijalno pomoč. — Pristopajte torej k temu prepotrebnemu dru- Likovič Joža: BoSrse rože Scminaristi kazenskega oddelka smo napravili majski izlet v Begunje, kjer smo si ogledali žensko kaznilnico. Pravijo, da so taki izleti poučni. Prideš in greš. Težka zavesa se hipno odstre, košček življenja se ti pokaže i v vsej nagoti in bolesti. Potem sc pa zopet j zabubiš med debele zakonike in upaš izluš- i čiti zlato zrnce resnice. Na Gorenjskem, blizu tistega gorskega kota, ki je podoba raja, sloji star grad, siv in puščoben; v njem je nastanjena ženska kaznilnica. Sem smo se torej odpeljali oni sobotni popoldan v maju. Vlak je enakomerno hropel, vmes so butali železni odbijači voz, brzojavni drogovi so neumorno plesali vzdolž proge, črne žicc so se nepretrgano vijugale, dvigale in padale. Tovariši so krožili fantovske popevke: Pa nam sc dekle smili... Na zelenih holmih so sc smehljale blažene Marije, za svetlimi dobravami je pozvanjalo, zlati oblački so pogledavali izza modričaslih gor. Pod cvetočimi bregovi so sc stiskale vasicc, med sadovnjaki so sc blesteli pisani čebelnjaki; star križ na samem, oplcten z rumenimi rožami; kapciica z rdečo streho, velika cesta, mesto v daljavi. Vedno se ponavljajoča slika, prijetna in uspavajoča, vedno ena in ista popotna pesem drdrajočih voz in hropeče železne kače, ki sc grize med mehko valujoče žilne poljane, skozi smrečne loge proti belim planinam — — — V kaznilnici so nas že pričakovali. Razkazovali so nam razno zgodovinsko drobnarijo, vzorne vrtove, razlagali kaznilnični sistem, opozarjali na dobrodelnost ustanove, vse tako, kot jc običajno pri podobnih napol svečanih obiskih, pravo kramarsko ponašanje z vso to revščino, ki sc ji pravi blaženi red. Zanimala mc je shramba za obleke kaznjenk, v katerih so bile pripeljane. Težak zrak nam je udaril nasproti; v mrzli, temačni kamri sc je plcsnobni vzduh mešal z mamljivimi dišavami, z vonjavami raznih lepotil, zdelo se mi jc, da diši po težkih cigarah in močnem vinu, po revščini in prepereli slami, po zvezdnih nočeh, ljubezni in rožah Sicer je tudi sem posegel kaznilnični red s svojo neusmiljeno roko, a vendar je dihalo iz svilenih obleke, pisanih klobučkov, svetlih šolncev s pokvečenimi petami, zaguljenih ogrinjal z velikimi rožami šc vedno ono življenje, ki sc raje samo sebe zgrize, ubije, kot pa da sc podredi. Vmes so sc skrivale zmečkane rute, rumene, rdeče in pikčaste, steklen lišp, kmečka krila, star neroden dežnik, natrpana cula . .. vsega skupaj veren odsev onega, kar je oskrunil svet in nato izpljunil kot. izvržek ulice. Za vsem tem pa sta tičala in se bratovsko družila greh in beda; vsaka svilena pctlja, raztrgana nogavica, zamazana bluza, zaprano perilo s cenenimi čipkami, vse je bilo eno samo ogledalo pogubljenih obrazov in lic, ki smo jih srečavali pozneje na vrtu ... Tam smo jih končno našli. Večinoma so mlade ccstnicc, še vedno izzivajoče in nc-vkročene; med njimi sc sučejo lahkoživke z uvelimi lici, svetlolase Šlujerkc, nočne znanke zagrebških ulic, ljubljanske punčke, drobne in blsdične, Posavke s srebrnim smehom, sloka dekleta iz južnih krajev, iz Srbije, od morja in bogvc kod. Pravo pribežališče greš-nic, izgubljene hčere, bolest in sramota celega naroda. Vmes smo srečali predrzne ta- tico, zanemarjena kmečka dekleta, ki jih je mesto okužilo v zgodnji mladosti. Med cvetličnim grmičevjem se skrivajo nezakonske matere, sramežljive in čudno ponižne, kakor da jih jc prerodila bolestna skrivnost rojstva; v blazni grozi so napravile obupni čin in po-dušile, zamorile novorojenčke. Ko so nas ugledale, so sc vse za hip zdrznile, nato pa so se razšle med gredice in dišeče trave, I Magdalena pri Magdaleni, z velikimi, žalost-i nimi in spokornimi očmi, polne ncpotcšcncga koprnenja po nečem lepšem in pravičnejšem. Dvakrat sužnje našega časa, kaznovana zato, ker jih jc svet vrgel v greh in bedo. Ko smo se razgovarjali z njimi, smo vsi občutili, da so na dnu srca še vedno dobre, vsaka ima še očuvano belo, skrito kamrico, kamor sc povrača v tihih večerih in sc daruje, moli, zadostuje Njemu. Opazil sem, kako so nekatere šc vedno zardele, ko so si razposajeni tovariši dovolili drzno šalo. Torej je v njih še vedno ona dragocena osnova, ki še ni načeta, spodjedena, še se zavedajo ženskega visočanstva! Treba bi bilo tedaj le nekoga, ki bi se ponižal med tc reve, treba bi bilo nežne, prijateljske roke, ki bi nalahno potrkala na kamrico njihovega srca in jim pokazala p-)t v občestvo luči, miru in lju-; bezni. Treba bi bilo, da vrnemo tc uboge Magdalene angelom varuhom, ki radi njih jočejo pred božjim prestolom in obtožujejo krivični svet ... Pod ozidjem sem našel mlado jctnico, z velikimi, otožnimi očmi; slonela je kraj gredice in plela cvetjc. Nekam okorno je segala j po rdečih rožah in smttkala bolne lističe, obirala plcsnivo zel. Ogovoril sem jo. Lenobno, skoraj uporno sc jc dvignila, kot da jo tla- čijo k zemlji težke, železne verige z debelimi zakovi ... i-Nina sem, od morja so me pripeljali, mladi gospod.« Zastrla si jc oči in sc živo zazrla v južno nebo, polno lesketajoče se modrine in zlate sinjine. Široki rokav raševinaste obleke ji je spolzcl preko komolca, bela in mehka lakt je blisknila, v solnce so se posvetili negovani, barvani nohtovi drobne ročice. Lahna guba pod očmi jc vabljivo osenčila malce upala lica, kar ji jc dajalo izraz trpke zrelosti. Popravila si je ruto in zdraženo potožila: »Ah, to debelo ozidje! Mrzlo mi jc tu, dolgočasno. Tc večno bele gore! Preveč miru, preveč pokoja. Zvečer sc bodete vrnili nazaj v mesto, mc bomo pa ostale same med pobožnimi sestrami in štele korake, kedaj se zgrne noč na bele gore. — Veste, nadzornica mc ima rada. Imate ciga-rete, gospod?« Zasmilila sc mi jc, kakor prezebla sinička, ki kljunčka po zamrzlem oken-cu. Ponudil sem ji šop cigaret; hlastnila ie po njih in jih skrila v nedrija. Začela sva kramljali. Pravila mi jc o morju, o ladjah s pisanimi jadri in belim dimom, o čolnih in bogve čem. Spomnila sc jc svojih oblek svetlih šolneev, ki so jih ji kupili veseljaški kavalirji. Postajala je razposajena, polglasno jc zagostolela pesem dalmatinskih mornarjev: vVrbničc nad morem, visoka planino.., ustani sestrice .. .« Radovednost me je zmagala, da sem jo vprašal, kaj jc zakrivila, »Nič nisem zagrešila, gospod,« sc je nevedno nasmehnila. Dvignila jc drobni ročici z barva-nimi nohti, kakor da se brani nadaljnega vpraševanja. Odhcžala jc po vrtu, kjer sc je skrila med rdečkastim grmičevjem . .. Čudnol Katerokoli sem vprašal, kaj da jc zagrešila, vsaka sc je izognila neprijetnemu vprašanju. Stanovanjska zaščita drugod Z ozirom na naš novi stanovanjski zakon ne bo odveč, če se ozremo v druge države in lapravimo primero z njihovimi stanovanjskimi zakoni. • » Nemčija: S 1. julijem 1926 so bile stanarine zenačene s stanarinami mirnega časa na zlati valutni podlagi. Te najemnine se niso smele povišati do 31. marca 1027. Na podlagi odredbe od 11 marca 1927 znaša stanarina od 1. aprila 1927 dalje najmanj 110%, od 1. oktobra 1927 dalje pa 120?» predvojne najemnine. Bolgarija: S 1. avgustom 1926 je prenehala vsaka stanovanjska zaščita Francija: Po zakonu od 1. aprila 1926 je bila podaljšana stanovanjska zaščita za stanovanja in lokale, katerih letna najemnina presega 12.000 frankov, do 1. julija 1927. Stanovanjskim najemnikom z nižjimi najemninami se sorazmerno podaljšuje zaščita, toda najdalje do I. aprila 1931. Stanarina se sme do konca zaščite zvišati največ za 100% napram mirovni najemnini, pri lokalih pa največ za 125%. Na podlagi zakona od 30 junija 1926 ima najemnik trg. lokala pravico zahtevati podaljšanje stanovanjske pogodbe tudi po pogodbenem terminu. Lastnik sme prekiniti podaljšanje le iz tehtnih razlogov. Italija: Na podlagi dekreta od 7. januarja 1923 ie bila stanovanjska zaščita ukinjena s 10. junijem 1026. Poljska: Zakon od 11 aprila 1924 predvideva popolno svobodo sklepati nogotlbe le za stanovanja z več kakor 4 sobami. Pogodba mora biti sklenjena pismeno. Pogodbena doba traja pa le 1 leto. Kar se tiče stanarine, se sine v času od 1. julija 1924 do januarja 1925 zvišati četrtletno za 4%, od 1 januarja 1925 pa za 6%, dokler ne doseže povišek 100%. Romunija: Z zakonom z dne 27. marca 1927 je bila podaljšana stanovanjska zaščita do 6. maja 1927. Stanovanjski najemniki, kojih letni dohodek presega višino 400.000 lejev, niso zaščiteni, pozneje se je znižal na 250.000 lejev Stanarina se ima določevati po gospodarski meči najemnikov, toda največ do 8 kratne predvojne višine. Švica: Na podlagi zveznega sklepa od 20. avgusta 1925 jc prenehala stanovanjska zaščita s I. novembrom 1926. češkoslovaška: Na podlagi zakona z dne 1. junija 1928 in 1 januarja 1929 so nove stanovanjske pogodbe brez zaščite. Kar se tiče najemnine, so se v smislu zakona od 1. januarja 1925 zvišale od 1 januarja 1927 dalje od 50 do 90 % napram predvojni najemnini. Pri trgovskih lokal:!: in delavnicah pa, če so prešle po 1. maju 1924 na novega najemnika, od 80 do 110%. Odpovedi stanovanj za lastno vporabo so dopustne Ogrska: Po naredbi od 16. oktobra 1927 ne uživajo nikake zaščite najemniki na deželi, v mestih pa trgovski in obrtni lokali. Stanovanja uživajo sicer zaščito, toda vsled zakonito dovoljenega zvišanja stanarin, je ta zaščita precej brezpredmetna. Najemnine so bile namreč 1. maja 1927 za 25% valorizirane; 1. maja 1928 bo doseglo zvišanje 80%, 1. avgusta 1928 80%, 1. novembra 1928 95% in 1 maja 1929 100%. Podnajemniki so brez vsake zaščite. Napram najemnikom z visokimi dohodki so dovoljene odpovedi. Kastav se 5z!oč! iz ljubljanske oblasti r Belgrad, 30. apr (Tel. »Slov. ) Odbor za proučavanje zakonskega predloga o izločitvi nekaterih občin iz ljubljanske m splitske oblasti ter priključitev teh krajev primorsko-kra-jiški oblasti, je imel danes sejo, na kateri jc soglasno sklenil brez debate, da sc Kastav izloči iz ljubljanske in priključi primorsko-kra-jiški oblasti. Odbor je takoj sestavil poročilo ir. ga poslal predsedniku narodne skupščine, da ga postavi na dnevni red ene izmed prihodnjih skupščinskih sej. Velja Vukičevič ozdravel r Belgrad, 30. apr (Tel Slov.«) Predsednik vlade je ozdravel in od danes dalje redno uraduje. Tekom današnjega dneva je sprejel več ministrov, med njimi trgovinskega ministra dr. S p a h a in zunanjega ministra dr M a -r i n k o v i č a , ki je bil takoj nato sprejet v dvoru v avdienco. Predsednik vlade jc obiskal tudi številne prijatelje iz radikalnega kluba. Na tem sestanku se je razpravljalo o sklicanju radikalnega kluba. Kakor smo zvedeli, se bo vršila seja radikalnega kluba ta teden. Na tej seji bo predsednik obširno poročal o sedanjem položaju in delu vlade. Za vse, kar ni proti Turčiji r Angora, 30. apr. (Tel. »Slov.«) Po govoru predsednika vlade Ihmet pnše, ki je poročal o notranji in zunanji politiki, je parlament soglasno sprejel proračun v celoti. Thmet paša je dejal, da se vlada zelo trudi, da zavaruje interese turške države. Taktika turške vlade v vprašanju sigurnosti je v tem, da sprejme vse predloge, ki niso naperjeni proti turškim interesom. 10 let BesarabHe v Romuniii v Bukarešt, 30. apr. (Tel. >Slov.«) V Ki-šinevu je bila včeraj proslava desetletnice, odkar spada Besarabija k Romuniji. Proslave se je udeležil regentski svel, vlada, parlanieut in stranke razen »• narodnokmetske stranke. Proslava se je izVršila po programu brez incidentov. Odkrit je bil spomenik, ki predstavlja združitev Besurabiju z, Romunijo. Polomija Radiča in PribiEeoiča o Subotici Miši, mačke in lovski psi na shodu KDK - Radič kot vodja vseh framasonov v državi - Krvav pretep r Belgrad, 30. apr. (Tel. »Slov.«) Shod KDK v Subotici ni prinesel nobenih novosti. Zato je ostal v političnih krogih skoro neopazen. Taki shodi KDK 'imajo popolnoma lokalen značaj in so ter bodo ostali brez tistih vplivov, na položaj, ki jih želijo doseči voditelji. Na nedeljskem shodu so govorili Pucelj, Pribičevič in Radič. Puelju je bilo žal, da se je dr. Korošec izneveril svojemu programu in tradicijam, češ, da je bil izvoljen na popolnoma drugem programu iu drugi politiki, kakor pa jo sedaj zastopa«. Pribičevič je napadal Ljubo Davidoviča. Demokrati in radikali so najbolj pokvarjeni ljudje. Davidovič je isto kot Vukičevič, ker je napravil sporazum z njim in >z njegovimi lovskimi psi«. Tudi nezadovoljni radikali se Prl-bideviču nič več ne dopadejo, dasi ravno njegovo časopisje že mesece na podlagi njihove akcije in nekih spomenic napoveduje padec vlade. Pribičevič ogorčeno vzklika: »Iskreno izjavljam, da se čudim tem radikalnim neza- dovoljnežem, kajti vlada se njihovih papirnatih spomenic ne boji. To so miši, ki se dogovarjajo, kako bodo mačko obesile«. On jo proti posojilu, ki bi bilo dobro samo tedaj, če bi se finančno ministrstvo dalo v roke kateremu njegovih strokovnjakov. Stjepan Radič je nastopil kot prerok. Na jesen bomo imeli nove volitve. Najhujši poraz bo doživel dr. Korošec v Sloveniji. Ostalo mu bo pet do šest mandatov, vse ostale bosta dobila Pucelj in Žerjav. KDK ima že sedaj itak osem milijonov pristašev. Še boljši izgledi so v drugih pokrajinah. Končno je ostro lopnil po popih« in označil KDK »kot personifikacijo svobodarskega ljudstva*. Poslednja točka tega shoda je bil krvav pretep, ki so ga vprizorili vedno isti, znani klakerji. ki tvorijo na vseh manifestacijah večino navdušenih poslušalcev. Ko je policija očistila bojišče, se je pričel banket, ld je po »Reči« ob sviranju muzike in vrstitvi zdravic trajal do pol štirih. [adaljiil obiski dr. 1. Korošca o fužsii Srisiij r Belgrad, 30. apr. (Tel. »Slov.«) Današnja »Pravda« poroča iz Skoplja: Notranji minister dr. Korošec je snoči ob pol 8 prispel v Skoplje. Takoj je odšel na veliko županstvo, kjer mu jc- bilo predstavljeno osobje. Nato je odšel na zasebno stanovanje velikega župana Naumoviča, pri katerem je ostal na večerji. Okrog 10 je dr. Korošec odšel v hotel »Srpski kralj«, kjer so bile zanj in za njegovo spremstvo pripravljene sobe. Davi ob 8 je dr. Korošec odšel na veliko županstvo, kjer se je dolgo razgovarjal z velikim županom, pravnim referentom Gjajičem, tajnikom velikega županstva Janko-vičem in okrajnim glavarjem skopljanskim do 9 ure. Nato je odšel v oblastno skupščino, kjer se jc nad pol ure razgovarjal z oblastnimi poslanci. Obiskal jc VII. orožniški polk. Pri poveljniku Gostiču se jc interesiral za varnost v Južni Srbiji. Na županstvu se je razgovarjal z županom Sapungjičem in občinskimi odborniki. Odšel je v Prosvetni dom, kjer so mu bili predstavljeni načelniki posameznih oddelkov. Z njimi je imel kratko konferenco. Po konferenci pa jim je dejal: .»Gospodje! V imenu vlade Vas prosim, da tudi vi delujete za prosvetni na- predek in narodno zavest v teh krajih Gospodarske kroge prosim, da nadaljujejo započeto delo za napredek, kajti Skoplje je napredka potrebno.« Toplo se je zahvalil za pozornost. Navzoči so ga pozdravljali z vzkliki: «Življo!« Pri odhodu iz Prosvetnega doma je Vaš ( Pravde«) dopisnik prosil dr. Korošca za izjavo o vtisih njegovega potovanja po Južni Srbiji. Dr. Korošcev odgovor je bil zelo kratek. >Jaz sem tukaj,« je dejal dr. Korošec, »da drugi dajejo izjave, ne pa da jih dajem jaz. To bom morda storil v Belgradu.« Nato je obiskal poveljništvo III. armade. V razgovorih s tajnikom dr. Korošca (Vuč-kovičem sem (dopisnik »Pravde«) zvedel, da jc dr. Korošec s potovanjem po Južni Srbiji zelo zadovoljen, ker jc prišel do prepričanja, da izgledajo stvari na licu mesta popolnoma drugačne, nego jih slikajo poročila posameznikov, ki so po njegovem mnenju prepletena s strankarskimi intrigami Sicer jc dr Korošec navdušen nad lepoto juga Jutri bo odpotoval v Kumanovo in razna druga mesta. Pojutrišnjem pa se vrne v Belgrad. lepi uspehi m IfubPsmsko občino Načelnik mestne elektrarne g. Orchek v Belgrada. r Belgrad, 30. apr. (Tel. »Slov.«) V Belgradu se je mudil g. Orehe k, načelnik upravnega sveta mestne elektrarne, plinarne in vodovoda, ter interveniral v raznih zadevah. ki se tičejo občinskih gospodarskih podjetij v Ljubljani. Kolikor smo poučeni, jc g. načelnik dosegel popolen uspeh pri glavnem carinskem ravnateljstvu in s leni mestni občini pridobil nad milijon dinarjev. Mestna občina bi morala plačati carino za dobavljeni ma-terijal in stroje iz leta 1022 v znesku 84G.OOO dinarjev. Po intervenciji g. Orehka sc tudi ta vsota odpiše. Občina je oproščena carine tudi za vse nadaljnje nabave, ki jih potrebuje za j razširjenje ljubljanskega vodovoda. Proslava Zrinjskega in Frankopnna. r Belgrad, 30. apr. (Tel. *Slov.«) Popol-i dne se je v katoliški cerkvi vršila svečana I proslava smrti Zrinjskega in Frankopana. Svečano proslavo je opravil dr. Wagner. Priso- stvovali so ji predsednik narodne skupščine dr. Perič, minister za vere Simonovič, belgrajski župan dr. Kumanudi, številni narodni poslanci in zastopniki hrvatske kolonije v Belgradu. Davčne knjižice, r Belgrad. 30. apr. (Tel. »Slov.«) Poslanca S ni o d e j ih dr. K u 1 o v e c sta danes zahtevala od finančnega ministra, da morajo biti davčne knjižice in davčna navodila slovenska. Finančni minister je obljubil, da bo dal potrebna navodila in odredbe. Katastrski donos, r Belgrad, 30. apr. (Tel. »Slov.«) Finančni odbor je danes nadaljeval z razpravo v posameznostih o uredbi o ugotovitvi čistega ica-tastrskega donosa. Sprejele so se odredbe z malimi stilističnimi spremembami do čl. 12. Jutri popoldne ob 4 bo finančni odbor nadaljeval s svojim delom. Radičeve; rušijo posojilo r Belgrad, 30. apr. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na Radičeve izjave o posojilu, ki jih prinaša »Narodni val«, jc izdalo finančno ministrstvo sledeče obvestilo: »V točki 3. preliminarne konvencije, sklenjene 2. februarja 1928, med finančnim ministrom kraljevine SHS in bankirji, na čelu z bankirjem Rotschildom in sinovi, za stabilizacijo in javna dela, se nahaja tudi slična odredba, ki sc tekstualno glasi: Vlada bo obvestila bankirje o splošnem programu javnih del, ki jih namerava izvesti, kakor tudi o približnem proračunu izdatkov za vsa skupna dela, ki so določena v tem programu. Vlada se bo striktno držala teh obvez, sprejetih glede uporabe posojila in je tcndenca trditev v članku »Narodnega vala«, da se bo »dve do tri milijarde posojila porabilo za oboroževanje,« popolnoma jasna.« Politična bcMnica Za našo obrt V zadnjem času jc vstalo nenadno razburjenje med obrtniki na deželi. Organi finančne kontrole hodijo po hišah in pobirajo obrtne liste, a druge osebe naznanjajo radi dela brez obrtnih listov in to take, katerih doslej nikdo ni silil, da bi si obrtne liste nabavili, ker so se smatrali po zakonu proste kot n. pr. kmečka dekleta, ki šivajo največ le za dom brez pomočnice, brez delavnice. Sedaj pa si morajo oskrbeti tudi ta dekleta obrtni list, ko celo leto ne zaslužijo 100 Din, a saino obrtni list jo stane nad 100 Din, potem pa mora pristopiti še v krojaško zadrugo — lako sc prakticira v kočevskem okraju Sili se tudi stare mline, ki nikdar doslej niso imeli obrtnih listov, saj v letu melje komaj par mesecev, ima korito kot perišče, popravlja se pa vsak teden po par dni. Po Gorenjskem pa sc naganja celo domačo obrt na obrtne liste. Jugoslovanski klub je podvzel energične korake, da se to neha. Po zastopnikih gg. škulju in Brodarju se je klub informiral pri ministrstvu financ, odkod in za-paj to. Pobudo k takemu postopanju so dale razne generalne direkcije poreza za mesec november 1927. A doznalo se je, da finančna kontrola presega svoj delokrog, ker razpis zahteva sicer, da se obrtni list odnosno prijava taksira po novem taksnem zakonu in kar manjka J-Wo rtove takse, naj se še doda, a razpis povdarja, da prijava obrti in obrtniki naj se ravnajo po zakonu, ki je v veljavi v dotični oblasti. Pri nas pa velja stari obrtni red in stari patenti, dočim finančna kontrola postopa po svoje. V delokrogi finančne kontrole spada le taksa, vse drugo pa v kompetenco okrajne kot obrtne oblasti. Na zahtevo poslancev Jugoslovanskega kluba se bo ministrstvu predložil predlog, da se novi taksni zakon izvaja le pri novih obrt- nih listih, ne pa da bi se terjala nova taksa od 1. 1923 ali celo 1920 uazaj! Zahteva Jugoslovanskega kluba pa je tudi, da se postopa po dosedanji praksi in pusti zgoraj naštete domače šivilje, male domače mline in domaČo obrt v miru z raznimi prijavami, katerih niti zakon ne zahteva! Dejanja Vsakdo ima več pravice kritizirati novi stanovanjski zakon, kot žerjavovci. Pa ravno oni se zgražajo v nedeljskem »Jutru«, zakaj dn nismo dobili zakona, »ki hi definitivno rešil stanovanjsko krizo«, dasi par vrstic naprej priznavajo, da se to »z enim zakonom storiti ne da«. Naj jim zopet pokličemo v spomin, kako so oni reševali to vprašanje. Kaj sta delala dr. Žerjav in Rihnikar, ko sta gospodovala v socialni politiki? Nič. Kako so se žerjavovci napadali napram dr. Gosarjevim ukrepom, ki bi bili že pred leti v vseh slovenskih mestih odpravili pomanjkanje stanovanj, če jih ne bi ravno žerjavovci tako divje napadali, ovirali in sabotirali! To je vaše stanovanjsko delo, zato ste najmodrejši, če tu molčite ko' grob. Kajti na vsako besedo Vam odgovore dejanja SLS: dr. Gosarjeva naredba o zi danju stanovanj, novi delokrog borz dela z i zidavo delavskih hišic in delo oblastnega odbora, ki že v prvem letu hoče graditi delavsko stanovanjsko kolonijo. Čigava le bjamaža? Nedeljsko »Jutro« je prineslo poročilo iz narodne skupščine o tolmačenju čl. 108. invalidskega zakona, ki je bil v soboto na dnevnem redu. Ob tej priliki so se žerjavovci obregnili ob »klerikalce«, govoreč o svojem uspehu in o blamiranih klerikalcih, ki da so glasovali za neenakost invalidov, ki jo je spoznal celo minister, ko je umaknil ta predlog. Ta gospoda je sodelovala povsod in v vsem, l-t-r je privedlo do sedanjih razmer. Sedaj je treba nadčloveških naporov, da se te razmere zopet popravijo in spravijo v pravi tir. Povsod so ovirali svoboden gospodarski napredek in ustvarili pogoje za politično in gospodarske neenakost. Ker jih je potek političnih dogodkov potisnil v kot, sc hočejo selaj pokazati kot borce za enakopravnost in ljudem suge-rirati, da bi njihove grehe pozabili Vse to prizadevanje bo ostalo brez uspeha. Najbolj črni dnevi iz zgodovine naše države, ki so jih ti ljudje zakrivili, se ne bodo zabrisali s takim pisanjem, ker so se preveč vtisnili v spomin vseh državljanov. Tudi tako bombastično govorjenje, kakor jc v nedeljskem »Jutru«, ne bc pomagalo. V označenem slučaju ni treba posebej poudarjati, da je njihovo poročilo prera-čunjeno na varanje ljudstva. Dejansko je res, da sta dr. Gosar in Krcmžar med glasovanjem zahtevala od ministra za socialno politiko, na< umakne predlog, in sicer radi tega, da se n< bo invalidski zakon noveliziral samo po posameznih paragrafih, marveč naj sc zakon no-velizira v vseh tistih paragrafih, ki so potrebni spremembe. Minister za socialno politiko je na to pristal in umaknil predlog. Ob tej prilik: jc dal minister za socialno politiko Radovič Svetozarju Pribičeviču primerno lekcijo Med drugim je dejal: »Ko je bil 1. 1925. predložen invalidski zakon, takrat so bili v> vladi gospodje, ki so danes proti temu predlogu. To so Pavle Radič, Ivan Krajač, dr. Superina in dr. Nikič. Takrat so bili v vladi in so ta zakon podpisali. Jaz vas prosim, da skupščina to čuje ob govoru Pribičeviča, ki se je danes tako razburil.« To je potek stvari. Sedaj naj si pa vsak napravi sodbo o teh demagogih. Ko so bili v vladi, so vse mirno sprejeli, sedaj pa o svojih grehih nočejo ničesar vedeli. Za opravičilo svojih storjenih del sc sklicujejo na argumente, kakor jih je navajal v debati Pribičevič, češ, d so bili terorizirani. To fe krasno priznanje. Zato, da so mogli sedeti v vladi in tako vsa leta delati nasilje in za svojo stranko izkoriščali oblast, so se pustili terorizirati.« Tudi prav Mi smo ugotovili, da ni okusno ampal1 grdo pristransko, da se goste, ki prihajajc ogledovat vso Slovenijo, spravlja samo v prostore, ki predstavljajo samo ubikacije organizacij malenkostne manjšine slovenskega ua-roda, kakor je Tabor. Tabor je last sokola, nosi sokolsko firmo, je hiša sokola. Sokol pa danes že daleč več ni občenaroden. ampak predstavlja le m a n j š i del telovadnih organizacij Slovenije in sicer čislo določen del, ki z vsem drugim narodom nima stika. To smo ugotovili. :>Jutro« imenuje lo izzivanje in dela paralelo z »Unionom. Glede »Uniona« moramo ugotoviti, da je zasebna trgovska družha, ln ne nosi nobene strankarske ali organizacijske firme niti kakega drugega obeležja in je zgolj gospodarsko podjetje. Če »Jutro« hoče delati paralelo, naj jo dola z Orlovskimi domovi, katoliškimi prosvetnimi domovi in drugimi takimi hišami. Kadar se bomo zgražali, dn ni šla kaka Iu- ali inozemska liberalna organizacija v Orlovski ali Prosvetni doni. potem imenujte to izzivanje. V njihovem interesu pa liberalce svarimo pred tem, dn vspo-rejajo čisto trgovska podjetja s sokolskini Taborom, kajti trgovskih družb in podjetij, v katerih sedi večina liberalcev, ki so — recinic naklonjeni SDS — je več kot takih, v katerih je večina somišljenikov S1>S. Zato honin imeli priložnost, da la vsako tozadevno klofuto pri-solimo »Ivo. Pfavofaske in črnofaskc so istega mnenja, ker ELI DA SHAMPO O, deluje čudodelno, — Svilenkasti lasje! jev, 6 majarjev, 40 oglarjev, 3 čevljarji, 1 pa-sar, 2 ključavničarja za tovarno vagonov, več vajencev raznih obrti, 1 plačilna natakarica, 1 natakarica in 1 blagajničarka za kavarno. □ Napad na ulici. Mlad fant V. Jakob jc v nedeljo zvečer z nožem napadel večjo družbo v Mlinski ulici. Fant je bil vinjen ter je brez vsakega povoda pokazal svojo surovost, seveda se bo za to svoje dejanje moral nekaj dni postiti pri ričetu. □ Največja izbera jestvin za izletnike in turiste jc v delikatesni rgovini L. Uhler, Ma-•ibor, Glavni trg (rotovž). Pomladanske oblete najboljši nakup pri tvrdki DKAGO SCHWAB, LJUBLJANA Slovenci! Narod, ki je udan alkoholizmu, propada mo-iiilno, telesno in gospodarsko. Zalo se z vedno večjo vnemo propagira ideja treznosti po vsem kulturnem svetu, osobito med mladin. Tudi naše ministrstvo prosvete je odredilo, naj so mladina v vseli šolali v/.gaja v duiiu popolne zdržuosti. Posebno bodi ta teden — od 29. aprila do 0. maja — posvečen smotreni propagandi treznosti. Ljubljanske srednje in sorodne šole proslavo la teden s predavanji v veliki dvoraui Unionu: dne 4. maja in v areui Narodnega doma dne 5. maja, z razpro-dajanjcin posebnih značk za zgraditev »Doma treznosti« v Belgradu. ki bi služil obenem tudi kot zdravilišče za alkoholike. Druge šole izvedejo proslavo na primeren način s predavanji in prireditvami. Ob tej priliki se obračamo na vso javnost in prosimo vse merodajne činitelje, kulturno-prosvetna društva, vse politične stranke, naj posvečajo alkoholizmu vso pozornost, kajti slreznjenje našega naroda jc nujna in resna naloga vseh. Osredotočimo vse vzgojno in prosvetno delo, vse sile v tej smeri! Dosti je že bilo lepih besedi in obljub, naj slede — dejanja! Zapita milijarda v Sloveniji kliče že leto za letom svarilen inemento! Nad 8000 duševno zaostalih otrok dviga roke v našo obsodbo! Kri skoro vsakodnevnih pretepov in ubojev škropi tudi po naših rokah! Umobolnica je natrpana do strehe — večina sad pijančevanja in razuzdanosti! Porotne obravnave razkrivajo leto za letom straš-nejše slike! Na tisoče družin se pogreza vedno glo-liokeje, propada telesno, propada duševno! S kruto roko piše svoj Mane, tekel.. .< demon alkohol na borni dom itak maloštevilnega in gospodarsko šibkega slovenskega naroda! Prosimo vse, prav vse brez izjeme, prosimo nujno in rotimo: lNapovejte boj. dosleden boj pijančevanju in razuzdanosti! Teden proslave treznosti bodi nam praznik: žalovanje nad žrtvami in nova svečana prisega, da ne odnehamo, dokler ne zavlada med nami — vsesplošna treznost! Odbor za proslavo treznostnega tedna v Ljubljani: Za društvo Treznosti • Rudolf Horvat. Za »Svelo vojsko : Josip Lindič. Zn -»Trezveno Mladež : Angelo Cerkvenik. POZOR! POZOR! Obvestilo bančne poslovalnice L. ž. KONJOVIĆ IZ BEOGRADA Ker*dobivam še vedno vsakodnevno veliko množino naročilnic za nakup 214% obveznic vojne škode, a marsikateremu radi raznih ovir ni bilo mogoče naročiti do 1. maja t. 1., sem sc radi nagrad odločil podaljšati rok izjemoma do 15. maja t. i., da s tem nudim možnost ludi ostalim "■b priliki nakupa navedenih vrednostnih papirjev doseči lepe dobitke. Celje & Proslava 1. maja v Celju Ker je danes večina delavstva zaposlenega, proslavi krščansko socialistično delavstvo praznik dela v nedeljo, dne 6. maja po sledečem sporedu: Ob 8 zjutraj sv. maša v farni cerkvi. Ob 9 dopoldne v vrtni dvorani hotela Heli vol manifestacijsko zborovanje z govori, tani-buranjem in deklamacijami. Popoldne bo v slučaju lepega vremena izlet krščanskih socialistov na hribček sv. Ano nad Teharjeni. v slučaju slabega vremena pa so vrši v vrtni dvorani hotela -Beli vol zabava. Strokovne in kulturne organizacije krščanskih socialistov v Celju in okolici vabijo vse ročno in duševno delavstvo, ua se udeleži proslave I maja v njihovih vrstah. & Socialisti in J maj. Kot po navadi so socialisti tudi za letošnji t. maj izdali kričeče reklamne plakate, s katerimi vabijo predvsem na zborovanje, ki se naj bi vršilo pod milim nebom na bečkovem trgu in pa k javnemu pohodu skozi mesto. Kor je oblast nastope pod milim nebom prepovedala, so prelepili rdeče plakate г belimi, črno-obrobljeniini plakati, v katerih se znašajo nad »mi-nistroiiK policije g. dr. Korošcem. Pošteno ročno in duševno delavstvo se smeje temu izrazu onemogle ieze, ki popada socialistične belo-rdeče generale, ker bodo morali govoriti le peščici svojih vernih v zaprti dvorani iu se ne bodo mogli postavljali z množico radovednežev, ki bi se na prostem žo zavoljo »Spasac zbrala. Delavstva, ki ne bi še bilo uvidelo, da ima resnično in trajno korist lo od lihega in uspešnega strokovnega ter kulturnega dela krimsko socialističnih organizacij, od socialistov pa nna io visoko leteče fraze in rdečo barvo, je malo. & Poroka. Včeraj sla se poročila v cerkvi Marijo Pomagaj na Brezjah g. Ciril Debcljnk, uslužbenec podružnico Zadružne gospodarske banke v Celju, iu'gospodična Marija Skale, uradnica v od- < vetnlfiki pisarni gospodu dr. Alujzija Rakuna v Celju. ■O Stavbna in olepševalna dela v Celju. K našemu poročilu pod gornjim naslovom šc pripominjamo: Izmed novih stavb je treba omeniti s posebnim zadovoljstvom tudi dcia, ki so se zadnji mesec izvršila ob hotelu Evropa«. Hotel >Evropa je nujno potreboval večjega družabnega prostora in dobil ga je v novozgrajeni dvorani na vrtu ob Kaz-lagovi ulici. V dvorani bo imelo okoli 100 gostov prostora in bo brez dvoma najlepši in najprivlač-nejši lokal v Celju. Z novozgrajeno dvorano prijetni hotelski vrt ni ničesar izgubil, kvečjemu pridobil. Na stroki novo dvorano jc namreč zgrajena odprta veranda, h kateri vodijo stopnice •/. vrta. Vrt sam je pridobil tudi s prenovitvijo ograje napram Koconovi ulici. V podaljšku hotelske hiše v Ko-cenovi ulici je hotelska družba zgradila dve lični avlogaraži. Oficijelna otvoritev nove dvorane in strešne verande se bo vršila v nedeljo 13. maja. S temi deli je hotel »Evropa postal še boli centrala celjskega družabnega življenja, zlasti pa bo tekom poletne sezone mogel šo v večji meri zadovoljevati številno tujce, ki so sc že doslej radi oglašali v tem hotelu. Dopisi Metlika Pomlad je letos kaj čudovita pri nas v Belo-krajini. Dežuje, solnce malo posije, pa zopel dežuje. Delo je malo zaostalo. 2(1. aprila pa je začelo prav pošteno grmeti, da smo se kar spogledali. Treskalo jo kot v najhujši vročini. Strela jc ubila na Hrastu ua Suhorju enega konja, a drugega omamila. Modra galiea pride, kakor je nakazano, in sc bo dobila v Kmetijskem društvu v Metliki za vse, ki so se polom županstev ali Kmetijske družbe prijavili za njo. Ker so pa nekateri »prijatelji' ljudstva najavili za svojo uporabo več galicc, kol jo v resnici potrebujejo, ali so se javili tudi taki, ki nimajo niti enega trsa za več sto kilogramov galicc, bo seveda podpora toliko manjša. Podporo bodo dobili samo do 50 kg. Kdor bo rabil več galicc, jo bo moral plačati po navadni dnevni ceni. Brežice ob Savi Razstava obrlno-nadaljcralne šole. Obrlno-na-daljcvalna šola je tudi letos ob sklepu šolskega leta razstavila izdelke vajencev in vajenk, da so javnost in zlasti starši in mojstri na lastne oči prepričajo o uspehih in nujnosti tega pouka. Zlasti risbe, ki ponazorujejo predmete iz raznih obrti (krojaške, čevljarske, mizarske itd.) so bile dobro izvršene. Tečaj za dekleta. V nedeljo 29. aprila se je vršil v risalnici tukajšnje meščanske šole tečaj za dekleta iz vsega Posavja. Tečaj je vodila ga. prof. Marija Slupca. (Osrednje vodstvo Dekliških zvez je priredilo s tem žo četrti lak tečaj v tej seziji.) Vsi govorniki so svojo nalogo izvrstno izvršili, kajti večina poslušalk (ki jih je bilo razveseljivo veliko število) je vstrajala do konca. Pohvaliti moramo požrtvovalnost vseh tistih, ki se trudijo vzgojiti iz naših deklet zdrave, močne, dobre in razumne žene, inaterc in gospodinje, kajti to je ob sedanji razrva-nosti več kot potrebno. Upamo, da se dekleta zavedajo svoje odgovornosti in bodo drugič šo rajo obiskali tak tečaj, vmes pa si bodo črpalo potrebno stanovsko izobrazbo iz svojih glasil -»Vigredi in Našeea doma . Ustanovni občni zbor esperanlskcgu kluba sc bo vršil v sredo 2. maja ob 8 zvečer. Cerklje ob Krki Pevski koncert. Jeseni ob priliki pevskega tečaja je bilo ustanovljeno pevsko okrožje za vso de-kauijo. To pevsko okrožje nastopi pri nas v nedeljo 20. maja. Dopoldne nastopijo pevci vseh zborov skupno pri sv. maši, popoldne- pa v dvorani vsak pevski zbor znso in nato še vsi skupaj. Nekaj neverjetnega. V vinorodnih krajih se ljudje za travnike, njive in živinorejo ne brigajo mnogo. Potem lakem je umljivo, da so ludi v našem okraju cele obsežne občine, kjer ne boš našel niti ene gnojne jame. Naši Cerkljanci so se pa zadnje dni splašili. kajti naenkrat jo te dni šinila ljudem v glavo misel, da bi si zgradili gnojne in gnojnične jame. V enem tednu jih je narejenih pet. To je za vinorodne kraje nekai neverjetnega. Na vsak način pa je to prav! Gostovali so tu z »Lepo Vido. igralci z Viča pri Ljubljani. Zadovoljni smo bili mi, pa kolikor mogoče tudi oni. Brezplačni tečaj za vezenje sc je vršil tu minuli mesec. Singer, ki te tečaje prireja, koristi ljudem, a sebi pa tudi, ker proda šivalne stroje. — Škoda, da se dekleta marsikje premalo poslužijo ugodne prilike! * # * Zreče. Gospod veliki župan mariborske oblasti je dne 28. aprila uradno obiskal Konjice. Okoli njega so sc zbrali občinski predstojniki Visoki gost si je popoldne ogledal tudi Zreče, kraj, o katerem interesenti pravijo, da je v prometnem oziru najnaprednejši v okraju konjiškem. h železniške službe Po rešenju generalne direkcije drž. železnic v Belgradu so premeščeni iz direkcije v Ljubljani 1. k občemu oddelku generalne direkcije v Belgradu: Vračko Karol, uradnik TI. kat. 3. skupine; Pretnar Kazimir, uradnik II. kal., 4. skupine in Kušar Angelica, uradnica 111. kat.. 3. skupine. — 2 k direkciji v Sarajevu: uradnik II. kat. 3. skup. Masle Zvonimir; uradniki II. kat. I skupine Bitene Anton, Kosca Ivan. Jernojčič Anton: uradniki III. kat. 3. skupine Glažar Viktor, Zupane Viktor, Zupan Oton, Cvar Vladimir, Stancer Leon, Klenienčič Milovan; uradnik 11 T. kat. 4 skupino Makovec Alojzij. Glasba Koncert pevskega zbora Ljubljanske Glasbene Malice. Pevski zbor Glasbene Matice priredi v ponedeljek 7. t. ni. po povratku iz koncertne turneje po češkoslovaški koilcerl v Unionski dvorani s sporedom, katerega je izvajal ua turneji. Vstopnico bodo cil srede 2. maja dalje v predprodaji v Matični knjigarni. Šport VPRAŠANJE NOGOMETNEGA PRVAKA V LJUBLJANI šE N1 REŠENO. Pr'morje : Slovan S;0 (1:0). Loto šnja nogometna prvcnslvono sozonn jo po-(okla izredno napelo. Posebno oster boj gre za prvo mesto. Nedeljska tekma, ki bi naj prinesla končno odločitev, je sicer končala z zmago Primorja, vendar doseženi rezultat no zadostuje klubu, (ia bi so plasiral na prvo mesto. Dogodilo se je nekaj, kar jo menda edinstveno v zgodovini nogomet«. Oba uspiranla na prvo mesto, Ilirija kakor tudi Pri- Pomagajte Bolgarom! Darove sprejema upravnišlvo Slovenca*. morje imata ob koncu prvenstva ne samo isto število točk, temveč tudi isto razliko golov. Ker pa ne moreta biti dva kluba prvaka, se bo morala tekma Ilirija : Primorje ponoviti in šele takrat bo padla končnoveljavna odločitev. Za tekmo jc vladalo precejšnje zanimanje. Igra sama je pokazala mošlvo Primorja v slabi luči. Moštvo Primorja je s par izjemami igralo napram svojemu žilavemu nasprotniku docela podrejeno vlogo. Slovan je bil ne samo enakovreden, temveč v prvi polovici absolutno liadmučen protivnik. Slovanu se je nudilo dovoli briljantnili prilik za seor-tanje, vendar je pokazal forverd v odločilnem trenutku preveliko brezglavost. Poleg tega je na igralce Slovana skrajno deprimujoče vplivala prislra-nost sodnika, ki je dovolil Primorju uporabo vseh sicer nedovoljenih sredstev, igrače Slovana pa kaznoval /.a vsako malenkost. Disciplina Slovanovcev je bila res občudovanja vredna — braz vsakih protestov so sprejeli še tako nepravilno dosojenc kazni. Marsikateri drugi klub bi najbrže pri takem sojenju zapustil igrišče — in to popolnoma upravičeno. Od treh golov, ki jih je doseglo Primorje, je bil samo drugi regularen -- prvi je padel nato, ko se je 1'rimorjaš Ermau očitno dotaknil žogo t. roko, tretji gol je bil pa klasičen primer oft-sida. Moštvo Slovana je igralo požrtvovalno. Posebno pohvalo zasluži srednji krilec Volkar, ki je opravil naravnost nadčloveško delo. Izvrstna sla bila ludi branilec Flak iu napadalec, čirovič. Primorje je imelo svoje najboljše moči Zemljaku in Slamiču ter obeh branilcih. Rezultat sam je docela nerealen. Poglavje zase je tvoril zagrebški sodnik gosp. Vučelič. Toliko napak ni napravil v Ljubljani še noben sodnik. V slučajih, ko je mogel tudi lajik koustalirati nepravilnost Primorja, je sodnik eno-stavno narekoval kazen preti Slovanu. Obramba Primorja je porabljala v-a mogoča sredstva. Slamič je v II. polovici v kazenskem prostoru enostavno ustavil žogo i roko. ('iroviča in Ključem sla par-krat vzela branilca Primorja v kle-.iV — sodnik je. namesto da bi narekoval enajstmetrovko proti Primorju — kaznoval Slovani Gospodu Vučeliču pripada vsekakor zasluga, da jo bila občinstvo tako razdraženo. Čudimo so upravi LNP, kako more dovolili, da sodijo naše tekme izvenliublianski sod- niki, ko ima doma dosti sodnikov, ki so, četudi sc v slabi formi še vedno za par tisoč odstotkov boljii in kar je glavno, objektivuejši. SK Reka : SK Krakovo G: l (1:0). Absolutna premoč Keke, igralci Krakova so se odlikovali le v nesportnem obnašanju, kar je imelo za posledico, da je bil en igralec izključen. MARIBOR. Čakovec : Železničarji 1:0. Zaslužena zmaga gostov. CELOVEC. Ljubljana : Celovec' 2:1 (2:0). Reprezentanca Ljubljane je bila sestavljena iz osem igračev Ilirijo in treh igračev Hermesa. Naše moštvo je predvedlo krasno igro in bilo v očitni premoči. Da ni bil poraz Celovca večji, je pripisovati skrajno pristranskemu, dobro znanemu sodniku g. Sainoniggu. Gole sta zabila Zalokar in šiška. Častni gol za Celovec jc sledil iz povsem neutemeljene enajstmetrovke. ZAGREB. BSK : Hajduk 3:1 (1:1). Kvalifikacijska tekma za srednjeevropski pokal je končala s porazom državnega prvaka Hajduka. BSK jc igral odlično in jo posebnno v drugi polovici dominiral. Izhorna jo bila napadalna vrsta, ki je zadala Haj-dukovi obrambi izredno veliko posla. Odlikovala se je ludi krilska vrsta. Hajduk je imel glavno oporo v ožji obrambi. UELGKAD. Wacker (Dunaj) : Jugoslavija 2:1 (1:1). GRADEC. Gradec : Zagreb (2:0 (2:0). Zagrebčani so povsem odpovedali. Zmaga domačinov je povsem zaslužena. Ha rovi Za Bolgare. Tekom včerajšnjega dne jo prejela naša uprava naslednje darove: I. Slov. zidarska zadruga 50 Din, Neža Cadež 10 l)in, faktor Klovar 30 Din, Neimenovana 50 Din, Hranilnim in posojilnica Kamnik 200 Din, Neimenovana 40 Din, Alojzij Košmerlj, kaplan, Trebelno, 50 Din, Hranilnica in posojilnica Trebelno 50 Din. Častni predsednik ljubljanske boiv.e Dragotin Hribar jo daroval za liolgare 1000 Din. Denar se odpošlje obenem / damu borze bolgarskemu poslaništvu v Belgrad. štvu! Članarina je urejena takole: Podporni člani plačajo letno Din 20; redni člani, ki so fizične osebe, letno Din 50; juridične osebe pa vsaj Din 100 na leto; dobrotniki društva plačajo na leto Din 500 ali enkrat vsaj 5000 Din; ustanovniki plačajo na leto Din 1000 ali enkrat vsaj Din 10.000; pokrovitelji pa plačajo na leto Din 5000 ali enkrat vsaj Din 50.000. Naslov: Ljubljana, Univerza. Poštni ček. račun štev. 12.368. * Umrla je v nedeljo v Poljanah nad Škofje Loko mati rajnega dekana v Trnovem clr. Jožefa Kržišnika v starosti 91 let. * Obletnica po pokojnem triglavskem župniku Jakobu Aljažu bo jutri, v sredo, ob pol 11 na Dovjem. k Tebe Boga hvalimo. Pravkar jc izšla v lepi opremi hvalnica sv. Ambrozija v spomin '30 letnice, odkar vlada ljubljansko škofijo presvetli g. knezoškof dr. Antou Bonaventura Jeglič. Uglašenih je vseh 29 točk za enoglasni in četveroglasni mešani zbor z orglami. Zložil Jos. Lavtižar, župnik v Ratečali na Gorenjskem. Dobiva se pri njem in v knjigarnah. Cena s poštnino vred 10 Din. k Legitimacijo za duhovnike-upokojence. Po uradniškem zakonu imajo vsi (tudi duhovniški) upokojenci pravico do trikratne polovične vozne karte na leto. Vseh kategorij upokojenci imajo že svoje legitimacije, samo duhovniki še ne, ker tozadevni dovolilni odlok Se do zdaj ni prišel iz Belgrada. Prosimo prav lepo ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani, oddelek VI., naj blagovoli storiti potrebne korake, da se bo zadeva pospešila. k Poroka. Včeraj se je poročil v Laškem g. inž. Tonče Homan, rudniški obratovodja, z g. Albinco Tatina, edinko uglednega mesarja in hotelirja. Priči sta bili gg. inž. Loscot, rudniški ravnatelj v Zagorju, in Osolin, veletrgo-vec v Laškem. k Razpis. Oblastni odbor mariborske oblasti razpisuje mesto finančnega jurista. Zahteva se praktični izpit iz finančne stroke in izpolnitev pogojev, predpisanih v §§ 4 in 7 službene pragmatike za nameščence mariborskega oblastnega odbora. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi prilogami v zmi-slu § 11 navedene uredbe, je predložiti najkasneje do 1. junija 1928.. k Izseljevanje v Kanado je za letos skoro dovršeno. Kakor smo že poročali, je bilo radi neznatnih telesnih hib mnogo zavrnjenih v Parizu, Antvverpnu, Cherbourgu ali Hamburgu. Vsi ti imajo pravico do povračila cele vplačane vozarine. Ako bi se katero paro-brodno podjetje branilo vrniti celotno vozari-no, posreduje na zahtevo izseljeniški nadzornik v Ljubljani. Nadalje se opozarjajo prizadeti na določilo tar. post. 55 zakona o taksah in pristojbinah, ki se glasi, da se osebam, katerim inozemske oblasti in predstavniki zabra-nijo nadaljnje potovanje ali vstop v njih državo, kakor tudi osebam, ki se v 10 mesecih vrnejo nazaj v našo kraljevino, povrne vplačana taksa 250 po odbitku redne takse 10 Din. Onim, ki prostovoljno opuste potovanje, se taksa ne vrača. Tozadevne prošnje je, sklice-vaje se na navedeno tar. postavko in na člen 72 taks. in prist. pravilnika, vsaj 90 dni po vrnitvi v domovino vložiti na onem okrajnem na)bol)ša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomlrana tvrdka }. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova cesta St. 12 glavarstvu, katero jo izdalo potni list. V prošnji je navesti, zakaj se izselitev ni vršila in je isli priložiti potni list. V spornih slučajih daje potrebna pojasnila izseljeniški nadzornik F. Fink v Ljubljani. * Županova jama pri Grosupljem, v kateri se blišči na tisoče krasnih kapnikov, je privlačna sila za vse ljubitelje narave. Kupujte srečke v korist ureditve »Zupanove jame«;, ker s tem pripomorete k nadaljnji ureditvi. k Naročeni telefonski pogovori z Avstrijo v času močnega telefonskega prometa. Po odloku ministrstva štev. 11.246 z dne 26. marca so od 1. aprila 1928 naprej naročeni telefonski pogovori med našo kraljevino in Avstrijo dovoljeni tudi tedaj, kadar je močan promet, to je med 8 in 21. Za naročeni triminutnj pogovor v času močnega prometa je določena trikratna pristojbina za navaden pogovor. Promet ob nedeljah in praznikih se ne smatra za močan promet. Zato se ob takih dneh ti pogovori ne morejo vršiti. Iz tega vzroka in pa v zmislu odredbe mednarodnega svetovalnega komiteja se tudi računa mesečna naročnina za pogovore v času močnega prometa samo za 25 dni. Prav tako se tudi zaračuna 25 dni za mesec, če se pristojbine vrnejo. k Z mosta v Krškem je skočil v Savo v petek proti večeru brivec Rodič iz Zagreba. Očividci pripovedujejo, da je nekaj časa plaval, valovi pod bolnico pa so ga pogoltnili. Pretekli ponedeljek je še poravnal pri župnem nradu pristojbino za očetov grob na »novem« pokopališču, potem se je nastanil pri »Kune-ju« na Vidmu, odkoder so ga videli zadnje dni večkrat pohajati čez most. Vzrok samo-umoru je najbrž duševna zmedenost ali pa neozdravljiva bolezen. k Velik požar v Bosni. V soboto ob 2 zjutraj je nastal v Visokem v Bosni velik požar v poslopju Usnjarske zadruge. Ognjegasci niso mogli pravočasno pogasiti ognja, ker niso imeli potrebnih in modernih priprav. Uspelo jim je le, da so rešili hiše bližnjih prebivalcev, ki so zelo majhne in pokrite z deskami. Škoda znaša 200.000 Din. k Birmanska darila po znižani ceni. Luka Vilhar, urar, Ljubljana, Sv. Pelra cesta 36. k Pri ljudeh s slabotnim delovanjem srca povzroči čaša naravne »Franz-Josef« grenčice, zavžita vsako jutro na tešče, brez naporno, lahko odvajanje. Strokovni zdravniki za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da naravna > Franz-Josef« voda zanesljivo in brez vsake težkoče učinkuje celo pri težkih slučajih srčne zaklopnice. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 8823 k Kdor ima obveznice »Vojne škode« (rat-ne štete) se opozarja, da v lastno korist javi pismeno svoj naslov Gospodarski pisarni dr. Ivan Černe, Ljubljana, Miklošičeva 6-1. Dobi zelo važna pojasnila brezplačno. Znamka za odgovor! 3778 Liubliana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. Jutri imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. ♦ * * O Krščansko socialistično delavstvo v Ljubljani ima danes, na svoj praznik dela, ob osmih zjutraj pri velikem oltarju v frančiškanski cerkvi sv. mašo, katero daruje tov. dr. p. Angelik Tominec. Ob 9 dopoldne v Rokodelskem domu zborovanje v proslavo prvega mej- nika. Ob 2 popoldne odhod izpred šentpeter-ske cerkve k Sv. Jakobu ob Savi, kjer bo skupno s tovariši iz Vevč in okolice prijateljski sestanek. Krščansko sociulističuo delavstvo in člani »Delavske zveze« se k proslavi iskreno vabijo. — Prvomajski odbor. 0 Narodni praznik bomo praznovali — dan treznosti, ko bomo izrekli obsodbo nad najhujšim sovražnikom slovenskega naroda. Zato vsi na akademijo mladih in neustrašenih junakov abstinentov, ki bo v petek ob 8 zvečer v veliki dvorani Uniona. Vstop prost. O Ameriški časnikar v Ljubljani. Včeraj se je mudil v Ljubljani zastopnik velikega ameriškega časopisa »Chicago Tribune« mr. Larry Rue. Ogledal si je Ljubljano, o kateri se je zelo laskavo izrazil, zlasti pa se je zanimal za gospodarske razmere v Sloveniji. Obiskal je tudi naše uredništvo. O Avtobusni promet v Ljubljani in okolici. Da se ugotovijo smernice za rešitev tega velevažnega vprašanja, se je vršilo včeraj, dne 30. aprila posvetovanje pri oblastnem odboru, ki so se ga udeležili zastopniki mestne občine, velikega župana, gradbenega ravnateljstva, državnih železnic, trgovske zbornice, zveze za tujski promet, okrajnega cestnega odbora za ljubljansko okolico in okoliških občin. Po referatu oblastnega odbornika prof. E. Jarca se je razpravljalo predvsem vprašanje, ali naj to akcijo izvedejo javni faktorji ali naj se prepusti privatni iniciativi. To zadnje mnenje je prevladalo, pri čemer pa naj bi oblast kontrolirala izvedbo organizacijo zlasti glede zadostnega kapitala, glede primernosti vozil, voznega reda, tarifov in zavarovanja potnikov. Poudarila se je misel, naj bi mesto Ljubljana čimprej — morda po družbi električne železnice — vpostavila reden avtobusni promet zlasti na tistih progah, na katera se bo pozneje razširil tramvaj, to so proge do Viča, Št. Vida, Ježice, pokopališča pri Sv. Križu in Most. O Lepa nedelja. Po tolikih pustili in deževnih dneh se je vreme le usmililo Ljubljančanov ter jim naklonilo prošlo nedeljo krasen dan, kakršnih zadnja dva meseca ni bilo dosti. Zjutraj se je sicer hotelo nekoliko kisati, padlo je celo par kapelj dežja, toda pozneje se je zjasnilo. Planine so se odgrnile in zaža-rele v solncu z vsem sijajem in številni planinci so imeli očividno izredno topel in lep dan. Ljubljana je v takih dneh kot izumrla: vse hiti ven! Tako tudi to nedeljo. Rožnik, ki se je že odel v pomladno zelenje, je vedno privlačna točka Ljubljančanov, v takih nedeljah pa še posebno. Tudi ceste v okolico so bile polne izprehajalcev vsepovsodi, okoliške gostilne prenapolnjene, čeprav je bil datum precej visok v številkah. Zlasti proti Št. Vidu in proti Posavju se je kar trlo Ljubljančanov, v Stožicah imajo namreč sv. Jurija za patrona in so imeli to nedeljo žegnanje. Proti Posavju je to nedeljo prvič vozil privatni avtobus, ki se je prav dobro izkazal; bil je ob vsaki vožnji prenapolnjen. O Rcgulacija Muzejskega trga. Kakor ču-jemo, namerava mestna občina že letos pričeti z deli za regulacijo Muzejskega trga. Potreben bo seveda poprej primeren sporazum z uršulinskim samostanom. Ko se regulacija Sivi ali drap Din 189' Volka Krekov trs Le ena je priznala svoj strašni greh: zadušila je dete zato, da ne bi kdaj grešilo tako, kakor je on, ki jo je zapeljal. Nekateri tovariši so odšli v grad, da si ogledajo še to in ono, drugi pa smo ostali na vrtu in čakali na odhod. Za rdečkasto streho kaznilnice se je bočilo nebo, modro in tiho, kakor da je prisluhnilo onostranstvu. Od nekod je prihajalo prijetno šumljanje, sladkobna vonjava se je razlivala preko mehkih trav; v rebri se je zibal cvetoči vrh drevesa, zlatokljun kos se je gugal na njem in klical večer izza gora. V dolini je pozvanjalo, vmes je bilo čuti padanje voda na skritem jezu, cvrkutanje žužkov, dolgočasno lajanje, kukanje sive ptice v logu ... ,letnice so se vračale skozi cvetoči vrt, sklonjene in mirne; zlata zarja, ki se je razpustila nad stenami triglavskih gora, je osvetljevala sive, samotarske postave jetnic; polzela jc za njimi počasi in previdno, kot da se boji trudnih, drsa-jočih korakov grešnih deklet ... Vlak je pošastno drvel v svetlo noč. Ni nam bilo do govorjenja; komaj smo čakali, da se je zasvitalo v daljavi mesto, nad katerim so se križali zelenkasti prameni; ognjena meglica jc ostirala nejasne obrise visokih stavb in cerkva, le Marija na Rožniku jc bila bela in čisla kot še nikoli. Zvezda pod zvezdicami... Za nami pa je ležala gorenjska stran, temačna in tuja. Daleč tam pod oblakovitimi planinami je moral biti oni grad z črnimi in mrzlimi kamricami, kjer venejo lepa dekliška lica, kjer hrepene jetnice po rumenem majskem solncu. Sirote! Kdo vas je oropal najlepšega, kdo vas je pahnil v greh in bedo, da se ne morete veseliti majskih večerov? Kedaj bo pozvonilo tudi k vašim šmarnicam, prelepim ter dehtečim po odpuščanju, ljubezni in milosti božji? .,. Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zrečer. Sreda, dne '2. maja: MLADOST. Red C. Četrtek, dno 3. maja: CYRANO DE BERCiERAC. Red. D. Petek, dne 4. maja: Zaprto. Sobota, dne 5. maja: Generalka. Nedelja, dne 6. maja: HERMAN CELJSKI. Prem. abonma. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Sreda, dne 2. maja: DEKLE IZ ZLATEGA ZA- PADA. Preinierski abonma. Četrtek, dne 3. maja: Koncert za bolgarske ponesrečence. Petek, dne 4, maja: TOSKA. Izven. Gostuje Marij Šimenc. Sobota, dne 5. maja: Zaprto. Mariborsko gledališče Torek, I. maja ob 20. uri: RIGOLETTO Ab. C. Kuponi. Znižane ceno. Zadnjikrat. Sreda, dne 2. maja ob 20. uri: LEPA PUSTOLOVŠČINA. Ab. A. Premijera. Cerkveni vesfnik Mesečna o buriva za duhovnike v Domu za duhovne vaje bo ta četrtek 3. t. m. ob 3 popoldne. Bratovščina sv. Reinjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 3. maja v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob (i sv. maša i blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo častilce sv. Rešnjega Telesa, da se prav v obilnem številu udeleže ev-haristične pobožnosti. Prireditve in društyene vesti 'leleiničarsko i/lasbeno društvo Slonu- ima svoj redni letni občni zbor v sredo, dno 2. maja 1028 ob 6 popoldne v društvenem lokalu (Ljubljanski dvor). Pevski letaj, napovedan za 5. in 'i. maja, se ne bo vršil. Natančnejša poročila slede v okrožnici. - Odbor. V Yeltowslonu, deželi цejzerjev in ugaslih vulkanov. Tozadevno predavanje g. prof. dr. Vale Vouka, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo, bo v sredo dne 2. maja ob 8 zvečer v veliki dvorani hotela Union. Rapallo. Četrtek, 3. maja ob pol deveti uri zvečer nn običajnem mestu. Ker se gre za princi-pielne stvari, prosim polnoštevilne udeležbe. — Tajnik. Orel Okrožni svet vrhniškega okrožja so bo vršil 1 v nedeljo 6. maja ob 11 dopoldne na Vrhniki. Po- | zivamo odseke, da sc udeleže sveta, ker je na dnev- | nem redu poleg poročil tudi razgovor o naraščaj-skih tekmah in letošnjih prireditvah Okrožni odbor. Poizvedovanja Našla se jc pozlačena ovralna verižica z obeskom. Dobi se v naši upravi. Knfige in revifm Fran jo Novak: :.Jovo Omiianin u Roguikoj Slatini«. V založbi avtorja v I! Slatini. Tisk Jugoslovansko tiskarne, Ljubljana 1928, form. 8°. — Pod tem naslovom je izšla krasno opremljena knjiga, ki jc po vsebini zelo zabavna in poučna. V devetih poglavjih se opisuje neobičajno srečna zgodovina našega Jovana Omišauinn, človeka svoje vrste, ki je bil še nedavno siromašen ribič, pustolovec, preživel grozote svetovna vojne, a se vsled svojo izredne sposobnosti in marljivosti v kratkem času na pošten način povzpne do zavidljivega položaja in bajnega bogastva. Prepotoval je sedemkrat malo nc ves svet, ostal pa kljub temu še vedno pravi našinec, ki mu je domovina nadvse mila in draga. Od silnih poslov in skrbi telesno in duševno pobit, se zuleču končno v Rogaško Slatino, kjer popolnoma ozdravi. Knjigo kras1 26 lepili slik, naslovna slika pa je delo znanega akad slikarja Mau-roviča. Nedvomno je ta knjiga, ki je prva te vrste, velikega pomena za naš tujski promet iu trgovino v obče, še posebej pa za našo Rogaško Slatino, ker je s tem dana prilika, da ee tudi širša javnost, kateri je bila do sedaj Rogaška Slatina žal še tuja, seznani o zdravilni moči ln prirodnih krasotah lega odličnega zdravilišča. Želeti bi lo bilo, da najde to delo tudi dosti bruvcev iu posnenialcev. .—ič. izvede, kar bi bilo želeti, pridobi Ljubljane iz dosedanjega skromnega trga velik reprezentativen in krasen trg, ki bo dobil na pomenu zlasti Še, ko zgradi oblastni odbor nameravan trakt ob Kranjski hranilnici. O Zadružni zbor zadruge etavbiiikor za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 6. maja 1928 ob 10 v posvetovalnici zbornice, Beethovnova ulica 10. — Načelstvo. 3824 O Karamboli. Na Dolenjski cesti se je zadel posestnik Ivan Mlakar iz Rudnika ?. vozom v tramvaj. Voz in tramvaj sta znatno poškodovana. — Pred glavno pošto sta trčila lno-lociklist H. K. in kolesar J. Dekleva, ki je padel in se lažje poškodoval. — Na Zaloški ce. sti je motociklist F. B. podrl na tla nekega delavca. Delavec je dobil lažje poškodbe. O Najdeno truplo samomorilke. Pred kakimi štirinajstimi dnevi je neznanokam izginila služkinja pri mesarskem mojstru Francu Novljanu v Ljubljani 17 letna Frančiška Bizjak, doma iz Kotredeža pri Zagorju ob Savi. Njen gospodar, kakor tudi sosedje, so domnevali, da je najbrže skočila v vodo radi domačih družinskih razmer. Ta domneva se je izkazala za resnično. V nedeljo 29. aprila popoldne so pri D. M. v Polju potegnili iz Ljubljanice že napol razpadlo truplo, v katerem so spoznali pogrešano Frančiško Bizjakovo. Truplo so po komisionelnem ogledu prepeljali v mrtvašnico v D. M. v Polju. O sainoumoru so obvestili očeta Bizjakove. 0 Aretirana zvodnica. Pred dnevi smo poročali, da je policija izsledila in razgnala neki nočni brlog v mestu, kjer so se shajale razne ženske in moški. Ker je policija ugotovila, da je lastnica brloga, ali kakor ga je sama imenovala »salona«, izkoriščala tako svoje obiskovalce kakor tudi ženske in izsiljevala denar, jo je sedaj aretirala. V nedeljo zvečer je družba, ki je zahajala k njej, zopet prišla: misleč, da bo mogla svoje početje nadaljevati, vendar pa je policija preprečila to in aretirala dve ženski. Ob razkritju te afere je bila izgnana iz mesta lahkoživka Tončka G., ki je morala v svojo domačo občino na Gorenjskem, 1'red dnevi pa je bila zopet aretirana v Kranju, kjer je hotela nadaljevati svoj način življenja. O V zaporu so je obesil. V nedeljo popoldne je stražnik radi nekega incidenta aretiral nekega Frica P., ki trpi za živčno boleznijo. Dasi so mu na policiji odvzeli pas, sa-moveznico in naramnice, je Fric v zaporu le našel način za prostovoljno smrt. Raztrgal si je srajco v dolg trak ter se z njim obesil na železno pregrajo line v zaporu. Stražniki so k sreči še o pravem času opazili, kaj Fric namerava in so ga sneli z okna. Na vprašanje, zakaj se je hotel obesiti, je dejal da zato, ker so ga -фо nedolžnem zaprli«. O Ogenj na Rožniku. Na Rožniku se je v tako imenovani »Kozlerjevi dolinici« v nedeljo ob pol 2 popoldne zopet vnela stelia. Ogenj, ki ga je najbrž zanetil kdo z gorečo cigareto, je zavzel precej velik obseg: zgorelo je približno 1500 kvadratnih metrov stelje ter nekaj mladih drevesc, vendar pa je škoda malenkostna. Ogenj so pogasili gasilci iz Spodnje šišlce. 0 Obleke kemično čisti, barva, plisira iu lika tovarna Jos. Iteich. Maribor □ Papežev nuncij Pelegrinetti v Mariboru. Dne 9. in 10. maja bo lavantinska škofija praznovala svojo 700 letnico. Ob tej priliki bo med mnogimi drugimi cerkvenimi dostojanstvenik prišel v Maribor belgrajski papežev nuncij Pelegrinetti. Njemu na čast bo v dvorani Zadružne banke družabni večer, na katerem bodo sodelovala vsa krščanska društva. □ Predsednik oblastnega odbora g. dr. Leskovar nekaj dni nc sprejema, ker je odpotoval v Belgrad. П Zbor mariborske Glasbeno Matice je snoči odpotoval na svojo turnejo v Švico. To je njegova prva pot v inozemstvo. Ko je vlak s pevci in pevkami odhajal, se je zbralo na kolodvoru polno občinstva, da vošči Matici obilo uspeha. Zbor bo nastopil jutri v Bazlu, potem v Luzernu in Curiliu, na povratku pa v Inomostu. Ko se zbor vrne domov, bo z istim sporedom nastopil v Mariboru, pozneje pa v Celju in Ptuju. □ Mariborsko orlovsko okrožje je imelo v nedeljo na vrtu dijaškega semenišča prosvetne in tehnične tekme, pri katerih je nastopilo nad slo fantov, članov Orla. Vsi tekmovalci brez izjeme so pokazali sijajne uspehe svojega delovanja. Člani orlovstva se pač zavedajo, kakšne dolžnosti jim nalaga organizacija lil vestno izpolnjujejo vsa organizacijska pravila ter tudi v vsakem oziru napredujejo. Najbolje jc uspel pri tekmah mariborski odsek, ki si je priboril prvo častno diplomo. Nekoliko za njim je odsek Slov. Bistrica in Sv. Benedikt v Slovenskih goricah, ki sta dobila pohvalna pisma in vsi drugi ustmene pohvale. Po tekmovanju se je vršilo zborovanje. П Prosvetna zveza v Mariboru naznanja, da predava v četrtek 3. maja na prosvetnem večeru vseučiliščni profesor, arhitekt g. Vurnik o aktualnem stanovanjskem vprašanju, o »stanovanju malega človeka«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. □ Pri javni borzi dela v Mariboru je od 22. do 28. aprila iskalo dela 146 moških in 51 ženskili. Dela pa jc dobilo 32 moških in 18 ženskih. Odpotovalo jih je 41, odpadlo pa 122. Pri tej borzi dobi delo: 24 hlapcev, 13 viničar- žtadufiA trisvce /bar slovenske Glasbene Matic« v Oloiniicu pred spomenikom jugoslovanskim vojakom. Dr. Fr. Kos: Gradivo za zgodovino Slovencev v irerfn;en! veku Ko je po končani svetovni vojni izšel četrti zvezek monumentalnega Gradiva za slovensko zgodovino, je pač malokdo pričakoval, da bo v bližnjem času moglo iziti nadaljevanje. Kajti razmere, k! smo v njih živeli zadnjih deset let, so bile v splošnem tako nasprotne večjim znanstvenim podjetjem, da je treba v resnici občudovati idealno požrtvovalnost in odločni pogum založnice. Leonove družbe v Ljubljani, ki se ni pomišljala nadaljevati z izdajo dela, o katerem je morala vedeti, da ji ne bo prineslo gmotnih koristi. Zavedala pa se je, da vidi naš narod samega sebe v nevarljivem zrcalu preteklosti. Spominu dr. Franca Kosa je posvečena ta peta knjiga Gradiva, ki jo krasi lepa portretna risba avtorja od njegovega sina O. A. Kosa. Končno redakcijo teksta pričujočega snopiča pa je izvršil proi. -Milko Kos, ki se je držal v glavnem istih smernic, kakor so bile začrtane Je v prvih štirih knjigah Gradiva. Kakor v dosedanjih, tako so tudi v tem zvezku, ki obsega zgodovino slovenskih pokrajin ^razdobju 1201-12-10, povzeti v skoro 50 strani bro-ječem uvodu glavni rezultati iz naše politične in leritorialno-topografske zgodovine. 1'ri vseh teh zaključkih so navedeni točno tudi vsi viri. ki omogo-Jujejo natančno in podrobno kontrolo. Zelo hvalevredno je tudi, da je na kraju tega pregleda podal pisatelj kratek seznani najvažnejše pripovedne historične literature, ki prihaja v večji ali manjši meri v poštev za zgodovino naših .:cmelj v prvi polovici XIII. stoletja. Uvod zaključuje abecedno urejena vrsta primarnih virov s kratko karakteri-lacijo vsebine in Havedbo izdaje. Glavni del pa obsegajo seveda regesti, vsebinski izvlečki iz listin, kronik in slifnih poročil, ki so napravljeni kolikor moremo že prvi hip pregledati — tako, da nam popolnoma nadomeščajo original. Vsa važnejša ali nejasna meta pa so pri-občena vrhtega tudi ie v originalnem besedilu. Tu najdemo zopet celo zakladnico materiala za politično, gospodarsko in cerkveno zgodovino naših krajev in ljudi, ki so jim gospodovali. Bilo bi želeti. da bi to gradivo ne oetalo neizrablieno. Ne mislim znanstvenikov, ker zanje je itak to delo podlaga vsakemu nadaljnjemu raziskavanju, mislim marveč tudi na druge ljubitelje zgodovinskega, lo-kalno-topografskega študija, ki bodo mogli iz njega na globoko in široko zajemati. Založnica je želela vsem tem omogočiti nabavo Gradiva in je zato določila v subskripciji. ki traja še do binkošti, tako nizko ceno (165 Din), da so kriti komaj njeni dejanski stroški: na vsak način pa naj ne manjka Gradivo tudi v nobeni naših podeželskih prosvetnih in šolskih knjižnic. Uporabnost dela povečuje — kakor tudi doslej — imenik v virih imenovanih krajev in oseb ter napram dosedanjim zvezkom znamo razširjeni »Stvarni imenik, ki bo silno dobrodošel zlasti vsakomur, ki se hoče inlormirati o posameznih razvojnih panogah (n. pr. o cerkvah, denarju, kovnicah, pečatih, desetini, tevdih, merah, mitnini, o odvetništvu itd.). Seveda pa je težavno spraviti vsak podatek virov v točno in pregnantno opredelitev. Vendar pa nikakor ne kaže v indeksu ločiti »burchgravius;-a od »purchgravius«-a; oba bi dejal pod pojem kastelana, ki figurira v kazalu zase, dasi ie izraz točnejši nego - grajski grof«. Kraj »Cemenz« naj bi se v registru omenil pod Cernouz (Žrnovec), ker sloni virovno sporočilo na očividni pisni napaki. Pri navajanju poročila IJIrika Lichtenstein-ekega neha pisatelj tam, kier neha Jaksel, ki se naravno omejuje le na podatke iz Koroške. Mi bi pa morali zasledovati pustolovskega trubadurja tudi Še zgornjo, nekoč slovensko Mursko dolino, kier nam opisuje viteza v obliki slovenske žene. Enako bi morali zasledovati tudi menihovo pot Wolfr. Esclienbachovega Parzivala vse od Rogatca, Pluja in Celja dalje. — Zakaj rabi pisatelj neobičajne oblike: v Trbovlju, v Velrinjali. Benečanje. Tržača-nje. Slovenji Gradec (pa tudi Slovenjgradec). Ljubek (m. Lebek), ranjki mesto rajnki, raj-nik)? Na zadnji (587.) strani navaja nekatere listine odji. re-geste. ki se naj čitajo; Želeli bi zraven kratkega pojasnila. zakaj naj se to zgodi. Med 17 korporacijami, ki so s svojimi prispevki omogočile, da je prišla na dan V. kniiga Kosovega Gradiva, pogrešamo slovenske metropole. Naj Ljubljana to dvakratno popravi pri novem, šestem zvezku, o katerem upamo in želimo, da ga nam more Leonova družba čim preje nakloniti. KraS^stvo Pravkar je izšla nova številka tega nabožno-znanstvenega časopisa. Uvodni članek je posvečen Kraljici inajnika, Materi krščanske edinosti. Iz .-Življenja svetnikov« Dimitrija Postovskega je zajeta lepa vzhodna legenda o Marijinem potovanju na otok Ciper, kjer je živel škof Lazar. Marijino češčenje je prišlo z Vzhoda k nam! To češčenje je še danes trdna vez med katoličani in vzhodnimi kristjani. Nazorno liani priča o tem Atos, eno izmed najstarejših in najvažnejših srfedišč cerkvenega življenja na Vzhodu. Poročevalec je lansko poletje obiskal zanimivo meniško republiko na halkidi-škem polotoku. — Devetdnevnica v čast sv. Duhu nas v zmislu Leonove okrožnice uvaja v binkoštni čas ljubezni in edinosti. — Prof. Gratenauer (Skop-lie) nadaljuje poročilo o katcličanstvii v Srbiji iu daje pregled o tamošujih katoliških škofijah iu župnijah. Članek o Sibiriji pojasnjuje verske in cerkvene razmere v tej deželi, ki ima še veliko prihodnost. — Prof. Orivec obravnava obširneje zadnjo okrožnico o cerkvenem edinsivu. — Med pestrim pogledom po svetu (Iz življenja. — Vesti s krščanskega Vzhoda. — Glasnik. — Slovstvo) je treba po3ebej opozoriti na obširno oceno novega »Vodnika po Rusiji« (Berlin, 1928). Knjiga obsega zelo zanimive podatke in je izredno aktualna. Srbske književne novosti Jovan J. Babič: Književni ogledi, I (Štamparija »Sv. Sava«, Bgd. 1928, cir., 102 str., 12 Din.) (Konec.) Zadnje stvarca, o Aleksi šantiču, je malo bolj topla ko druge. Verna, izredno življenska (lika tega moetarskegn idealista, čisteča lirika in rodoljuba. Prve korake njegove nam riše Babič, pot v LJubljano in Trst, njegovo kulturno-nncionaino delo doma, ljubezen do kmeta. Ponekod mi zazveni čisto gregorčičevsko. Preprost, nevplivan od za-padnih modernističnih Sol (razen nekaj malega od lleineja in Uhlnndn). jezikovno zvočen, v ritmu in dikciji na višku. Človek bi skoraj jokal ob verzih: •Ostajte ovdjel Sunce tudjeg neba neče vas grijat' k'o što ovo grije! Oorki (grenki) en tafno zalogaji hleba gdje svoga nema i gdje brata nijeD Skoda, da je tako zgodaj odšel. Naj bo In drobec kot spomin nn CO letnico njegovega rojstva, ki jo bodo praznovali koncem maja. Splošna sodba: Knjiga je formalno zastarela, pisana čudno šablonsko, brez emocije in poleta. Edino zadnji sestavek je malo sodobnejši. Izšla je Čisto brez potrebe. l'a so obljubljeni še nadaljni zvezki. * Velmar .lankovič: Duhovna kriza sodainjice (Ponatis aktuelnega eseja iz: Novih vidikov; lo str., cir., Bgd.), .4v. Popovič: Izvodi iz istorije književnosti srpske-hrvatske-slovonafke (Učnn knjiga za višjo gimnazijo, izšla v Skoplju, ki naj bi bila nekak zbornik iztrganih del iz vseli treh našiti literatur. Pa je čudno neuspela), Novak Franjo: Jovo Omišanin u Rogačkoj Slatini (Poučni zabavnik; Bog. Slalina, velika 8". 94 str., 20 slik, 30 f401 Din), Lena Pop-llristič: Ženi od žene (Cvljn-novič, Bgd., cir., в Din), Zmaj J. Jovanovič: O deci i za decu (Izbrane dečje pee.nij s slikami, priredil J,-šn M. Prodnnovič. 10. knjiga iz zbirke: Skolski jiisci, Geza Kolin, Bgd., cir.), Borivojc S. Stojko-vič: Juda (Štirldejanska naturnl. drama mladega Stojkovič«. urednika letos osnovanega belgr. književnega štirinajstdnevnika: Književna kritika; izdala >Omladinskn Matica', Bgd., cir., 240 str., 20 dinarjev), Draško Ivanovič: šanko ili sviračeva ljubav (Nekak domači mehnk romantični baletsld libreto, vzet iz znječarskega miljeja; Bgd., cir., lo Din), Jovan M. Malovič: Oreol mojih misli (Filozofiranje v maksimah ko Bože Kneževiča, samo bolj pulilo; čačak. eir.. 10 Din), Damjan V. Rašič: Kroz rat — za slobodu (Več ali manj privlačni zapiski iz Velike vojske; Bgd., cir., 16 Din), Milan Sevič: O našim Jjudima, velikim i malim (Kronološki pregled močnelših osebnosti srbskih s prosvetno-književnega polja; samozaložba, Bgd., cir., 25 Din), R. Krnft, Ebing — A. Mol: Sadizmn' (prev. dr. A. Telebnkovif), Tone Kamenjak: Su-mraci pod Učkom (Zbirka 20 črtic mladega istrskega učitelja-emigranta; Split. ]nt.), Ernest Rade-lič: Kad se užge mlada krv (Snop novelic s predgovorom istrskega pesnika Kataliniča-Jeretovn; Trst, Int.), Janko Tnfegdžlč: Besjrača I hludnje (pesmi, Bgd.. 48 str.), Drag. N. Ivanovič: Strmo-glavija ili Domanovič Radoje u proširenoj stradijl (Duhovita sodobna satira; 8", cir., Bgd., 02 str., 10 Din), Timočka Krajina (Izdalo: Udrtiženje Tl-močanov in Krajincev; petnajst člankov; Geza Kohn. Bgd.. 12-1 str., cir., 20 Din). Ivnn S. Pavlovič: Iz naše ofenzive 1914. g. (Zgod. študija boja na Krstam narl Požego). Wflliam Blake: Venčanje neba i pakla (prev. S. Stefanovič, Cvijanovlč, N. Sad. 29 sir., 10 Din), Knjig;i o Isusu Hristu (izdala Hriščanska Zajeduica Mladih Ljudi v Bgd.), St. Jarmnnz: Ogrevi (pesmi s predgovorom Danice Markovič; Sremski Karlovei, 18 Din), Živko M. Stanlelnvljevlč: Gonjenje nakon cerske bitke), Mi-lorad K. Ivanovič: Plameni liubavi (pes.. Bgd.). Ivo Žic-Klacič: Večiti greši (Negotin, cir.), Vaša P Kneževič: Pusloš i studen (»Svetlost^. Bgd.. 10 Din), Spomenica Petra Koclča (Ob 30 leliilci vstopa v književnost najboljšega pripovednika Bosanske Krnjlne izdal odbor. Članki dr. V. čoroviSa', M. S. JovfcnovDfo, M. Karanovlča). Aprilska Številka: Letopisu Matice Srp. vsebuje članke dr. Alfreda Bnzale (Prosvjetno-kultur-nn saraduja), Pauline Lebl-Albale (Razvoj univer-zitetskog obrazovanja naših žena), Milenka Gavri-loviča (Znnntstvo), Boška Tokina (Pobeda režisera u sedmoj umetnosti) Mih. S. Petrova (Savremeni umetnlSki život u Bugurekoj), dr. Duean Stojanoviž (llomjakov i Kirjejovski), dr. Jovan Stefanovič (Porodični votum u Francuskoj), A. VidakoviČ (Engleska književnost u 1927. g.), dr. Julku lllapee-Djordjevlč (Iz praških dan« Zofke Kvedrove), dr. Risto Jeremič (Bitčki Rusi) itd. Belgrad, 25. aprila 1928. Ione f. Gostovanje Paula Wegenerja Leonid Andrejev: Misel, drama v 5 dejanjih. Sinočno gostovanje Paula Wegeuerja nam je izmed vseli gostovanj, ki smo jih videli zadnja leta, izvzemši hudožestveilike, edino prineslo velik ulitek in je dostojno predstavilo nemško gledališko kulturo. »Miselc smo pred tremi leti videli v domači predstavi, Wegenerjeva režija in igra doktorja Kerženceva pa je šele predstavila grozotno tragiko patološko se razkrajajočegu človeka in jo uredila v drhtefio igro življenja. Paul Wegener je z lalikolo nosil težo igre ili jo stop. njeval * neštetimi obllkovavnimi registri — nikjer nič narejenega, ničesar kjer bi se čutil sam študij — povsod so je lilo sumo živo prešinjeno oblikovanje. Lahko rečemo, da lgravca toliko iz-zoreltt, nič rafinirane igre pri nas še nismo videli. Ostala družba dostojno podpira dramo, dasi Wege-nerja ne dosega, le gospu Stfjaeseinannova mu je po čistoti čuvstva in dobri igri mnogo bližja kot drugi. — GledaliRče — ki je bilo že pred nekaj dnevi razproduno — se dolgo id pomirilo in je Wegenerja navdušeno pozdravljalo. F. K. Posmrtna kolektivna razstava Ivane Kobilce. Narodna galerija organizira kolektivno razstavo slikarskega dela rajne slovenske umetnic« Ivane Kobilce in jo bo v kratkem otvorila v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Zato prosimo vse lastnike Kobilčinih del, ki so se že lani priglasili, naj dado organom Narodne galerije svojo posest v svrho razslave na razjjolago. da se more čim popolnejša pokazati življensko delo naše slikarice. Posvetovanje o socialnem zavarovanju v Mariboru Nismo hoteli pisali o tem zborovanju v Mariboru, ker smo smatrali, da stvari bolje služimo, če okrožni urad zn zavarovanje delavcev, lo največjo socialno ustnovo, varjemo pred javno polemiko. Ker pa so stvar drugi objavili in jo komentirali po svoje, je prav, da delavstvo, zlasti mariliorsko, dobi pojasnilo. Temu naj služijo te vrste. Zborovanja samega se dotaknemo le loliko, kolikor zahtevajo posamezni očitki, v splošnem pa je veliko nujneje izprego-voriti o dveh zahtevah nekaterih mariborskih krogov, o delitvi urada in izplačevanju hra-narine. Zborovanje je sklicala uprava OUZD v Ljubljani. Povabila je zastopnike delodajalcev, delojemalcev in javnih oblasti na razgovor o vseh pritožbah in željah, ki so na dnevnem redu. Namen zborovanja so prav razumeli vsi drugi zastopniki delodajalcev in delavcev, le socialisti ne. Dočim so vsi drugi prišli le na dostavljena vabila, so se socialisti zbrali v Ganibrinovi dvorani in v strnjenih gručah po veliki večini nepovabljeni prišli v dvorano, veliki večini nepovabljeni, prišli v dvorano, da se je takoj opazilo, da nočejo mirno in šivamo razpravljati ampak jim je za demonstracijo. Potek zborovanja Tako je bilo /.e pred pričetkom konference jasno, da imajo socialisti namen zborovanje razbiti ali mu vsaj vzeli tisto obeležje, ki niu je namenjeno in pokvariti vti« resnosti. Uprava je mogla že z ozirom na to zborovanje odpovedati ali pn zahtevati, da se nepovabljeni odstranijo. Da pa se izogne vsem očitkom, je predsednik kljub temu — kot bi gornje okolnosti ne opazil, — zborovanje otvoril. V uvodnih besedah je naglasil, da je to uradna konferenca, ki naj obnovi stik s tukajšnjimi člani zavoda in uprava ima namen poučiti delavce In podjetnike o trenutnem stanju zavarovanja. Posamezne osebne pritoižbe in slučaji pa na zborovanje ne spadajo. To je predsednik posebej poudaril, ker se je že na prejšnjih zborovanjih videlo, da socialisti pred vsemi udeleženci v kričečih barvah slikajo posamezne pritožbe, ua katere uprava, ker ni pri rokah podatkov, ne more takoj odgovarjati in tako s tem ustvarijo nerazpoloženje in j pokvarijo namen posvetovanj. Poleg tega se take pritožbo itak morajo še posebej predna-šati in obravnavati z vsakim prizadetim posebej. Zato je predsednik prosil, naj se glede teh stvari javijo posamezniki pri ravnatelju po zborovanju. Ze tu so socialisti dvignili hrnšč in trušč, ki se je ponavljal tudi med ravnate-Ijevim referatom. Niti sami socialistični voditelji niso mogli pomiriti svojih nediscipliniranih kričačev. Ce je referent oni -njal slabe strani zakona in ustroja zavarovanja, so vpili na upravo, ko pa je prešel na velike socialne uspehe, ki jih je zavarovanje kljub težkim razmeram že doseglo, so pa trdili, da uganja demagogijo. S takimi ljudmi potem ni več mogoče resno govoriti. Socialisti so pojasnila ovirali Dnevni red zborovanja je bil: 1. splošno stanje, 2. posebne zahteve Maribora, zlasti delitev urada in izplačevanje hranarine. Ker so pa socialisti viharno zahtevali debato že po prvem poročilu, so s tem drugi del razprave preprečili, tako da sta predsednik in ravnatelj o teh točkah mogla govoriti le toliko, kolikor sta jih vpletla v odgovore' na posamezna vprašanja. Ce sedaj Delavska politika« trdi, da se je uprava hotela ogniti tem točkam, moramo ugotoviti, da to ni res in da so socialisti sami krivi, če se ravno glede teh stvari ni bilo mogoče razgovoriti s potrebno stvarnostjo. Saj so celo svoje lastne govornike prekinjali in motili. Med zborovanjem je prišlo v dvorano Se vedno več socialistov, nepovabljenih seveda, ki so končno hoteli izsiliti glasovanje glede izplačevanja hranarine in delitve urada. Predsednik glasovanja ni mogel pripustiti in je zaključil. Če je zborovanje končalo le /. delnim uspehom. nI krivda na strani sklicateljev, udeleženci iz socialističnih vrst jo morajo vzeti rase. Delitev okrožnega urada Glede dveh njihovih najvažnejših zahtev moramo ponovno pripomniti sledeče: O delitvi okrožnega urada je mogoče govoriti samo s številkami v rokab. Predsednik ie lo točno I naglasil. Številke danes povedo, da bi delitev ' bila za zavarovanje škodljiva in da bi bila I deljena okrož.na urada za mariborsko in ljub-I Ijansko oblast oba pasivna in sicer maribor-; ski š« velika bolj pasiven kot ljubljanski. Kdo» i zahteva delitev, mora dokazati, da bo deljen« I zavarovanje moglo vršiti svojo nalogo veaj 1 tako dobro, kolikor to more v sedanji organizaciji. Kakor hitro bodo razmere lake, da bo urad mogoče deliti brez škode za stvar samo, pa bo uprava urada zadnja, ki bi hotela delitov ovirati. V tein pogledu so vsi napadi na sedanjo upravo nestvarni. Kajti ona ni izvedla centralizacije, niti ni sodelovala pri pripravah veljavnih zakonov. Socialisti sami so za te ukrepe veliko bolj odgovorni kot sedanja uprava OUZD. Imeni socialističnih voditeljev Jakliča in llukšegu sla v tesni zvezi s sedaj velj n nini zakonom in uslrojstvoni zavarovanja. ju naj gospodje socialisti naslove svoje tozauov-ne pritožbe. Izplačevanje hranarine Kritika izplačevanja hranarine po čekovnem uradu pa med delavstvom temelji na ne-poučenosti, med voditelji pa na demagogiji Vsakdo, ki ima г našim visoko kultuinim delavcem opravka, ve, du si ta ne želi imeti ve-liko neprijetnega stika z bolniško blagaj-no. Delavec hoče, da dobi vse, kar mu je zavarovanje dolžno, na čini lažji način. Delavec zahteva, da zavarovanje hodi za njim, ne on za zavarovanjem. Denarne dajatve zato mora delavec dobivati kolikor mogoče brez sitnosti, polov, ubijanja časa in moledovanja. Če mora delavec vsak teden postavati po celo dopoldne pri blagajni in kot berač čakati na denar, ki mu po zakonu gre. je gotovo to poniževalno in skrajno neprijetno. Neprijetno za zdravega, kaj šele za bolnega delavca in kaj šele za delavčevo družino, v kateri se je naselila težka bolezen, kjer včasih ni ne časa ne človeka za čakanje nu denar. Delavčeva korist in čast zahtevata, da se vso zavarovanje čim tesneje prilagodi njegovi osebnosti. To se igoai nedvomno v veliki meri. če zavarovanje samo denarne dajatve dostavlja naravnost delavcu na ilom. Poleg lega je treba nvaževati, da nakazovanje po pošlj zahtevajo tudi drugi upravni in gospodarski razlogi. Ce se izplačuje pri blagajni, mora bili lani na razpolago gotovina. S tein leže stotisoči mrlvi. brez ohreflto-i vanja. Dokler je ležala v blagajnah ekspozitur gotovina, smo imeli skoro redno vsako i leto kak vlom in tatvino. Ali naj ho delavski j denar tatovom na razpolago? Upniva rabi za nakazovanje po celi Sloveniji komaj sest urad. nikov. Izplačevanje pri blagajni zahteva pa pri vsaki ekspozituri najmanj po enega, pri j večjih pa po dva uradnika. Razliko na uprav-i nih stroških si lahko vsak sam izračuna. Posebej je treba podčrtati dejstvo, da izplačevanje pri blagajni pride v poštev samo za tisto delavstvo, kj stanuje v neposredni bližini sedeža urada. Za vse drugo delavstvo se nujno morajo denarne dajatve nakazovati po čekovnem uradu. Torej bi bil zu lo potreben dvojen sistem nakazovanja. Glede Mari-bora je treba naglasiti, da pride Izplačevanje v poštev samo za en.« tretjino delavstva innri. borske ekspoziture. Za drugo delavstvo bi eks. pozitura morala nakazovati po čekovnem uradu. Nakazilo bi romalo v Ljubljano na čekov, ni urad in od tu nazaj na ndslovnika. S tem bi ostali dve tretjini delavstva prejeli svoje dajatve za celih šest dni kasneje kot piv* tretjina in za tri dni kasneje kot prejema danes vse delavstvo. Najmočnejši dokaz, da je nakazovanje po čeku pravilno, p« je dejstvo, dn je s tem načinom delavstvo zadovoljilo iu da je veliko J manj nerodnosti in pritožb, odkar Je urad ■■peljal ta način izplačevanja. Uverjeni smo lahko, da ho tudi mariborsko delavstvo kmalu uvidelo dobro strani te upravne reforme in se jn 1н> t veseljem oklenilo. -Celo Del. politika« priznava, da imajo posvetovanja z interesenti v vsakem slučaju svoj dober uspeh. Nikar naj torej socialisti ne motijo in kvarijo leh prireditev, če jim je rosno za propagando in popularizacijo zavarovanja. Saj nič ne vemo, kake borbe nas ?e čakajo, vemo pa, da naše zavarovank- ni pre-šlo preko vseh nevarnosti in bomo še morali klicati delavstvo na branik največje socialno ttiruvstvene ustanove Stran H. »SLOVENKO«, due l.rnaja 192«. štev. 100. Meh mhnhfo vrventens Ženifna ponudba začetek — vešala konec Pred 20 leti je eitala 19 letna licejka Marija v nekem listu ženituo ponudbo. Pravi, da slučajno. Imela je samo še neprijazno mačeho, bila je torej brez doma. Zato je na že-nitno ponudbo poslala pismo. Kot ponudnik se je oglasil 50 letni gimnazijski profesor L e p e š k a iz Piska. Sešla sta se na prvo svidenje v Pragi in takoj prva noč je bila ženitna noč. Cez nekaj mesecev je bila poroka, ker se je nevesti mudilo in čez i mesece je prišla na svet hčerka. Profesor je otroka zasovražil in obenem mater, ker je menil, da ui oče. Poslej je bil zakon samo navidezen, ozračje v hiši je bilo polno medsebojnega sovraštva in zlobe. Ilči mora iz hiše. Peklo se vleče dvajset let. Žena in mož kršita zakonsko zvestobo. Žena toži slednjič na ločitev. Dne G. septembra 1927 zvečer je prof. Lepeška, po srditem prepiru z ženo, čital članek o gospej Grosavescu (ki je ustrelila svojega moža, opernega pevca Grosavesca). Za hrbtom se mu je približala žena in ga iz neposredne bližine ustrelila v glavo. Pri zaslišanju je gospa Lepeška svoje dejanje priznala. Tudi pri glavni razpravi minulo soboto ni tajila, a se zelo spretno zagovarjala, ?eš da je bila vsled dolgega mučeništva in moževih groženj brez uma. Sodišče jo je spoznalo krivo zavratnega umora in jo obsodilo ia smrt na vešalih. Na Dunaju .jedo pse in mačke Nemci radi dražijo Italijane z nazivom »Katzenmacher«, češ da jedo mačke. Toda kakor se zdi, jim bodo Lahi kmalu lahko vračali milo za drago. Te dni se je na Dunaju vršila razprava zaradi kraje mačk. Tožitelj je bil Evgeu Petrich, ki je obtožil Georga Zellerja, da mu je ukradel njegovo lepo, progasto mačko. Zeller da je bil z dvema mačkama v gostilni. Zeller je rekel, da je imel v gostilni samo eno mačko, ki mu jo jo bila podarila neka gospa Svvoboda. Druga mačka ni bila njegova. Sodnik: Kje pa imate tisto mačko? Bomo lahko takoj ugotovili, če je žival tožiteljeva. Toženec: To pa ni več mogoče, mačke ni več. Sodnik: I kam pa je prešla? Toženec (v zadregi) : Pojedel sem jo. Zato mi jo je gospa Svvoboda tudi podarila. Sodnik je nato preči-tal policijsko poročilo, ki pravi, da je Zeller, k: je oče treh otrok, že tri leta brez dela. Sebe in družino preživlja večinoma z mačjim in pasjim mesom. Ljudje, ki ga poznajo, mu nosijo svoje domače živali, katerih so se naveličali. — Priče so vse toženčeve izpovedbe potrdile in je bil mož oproščen. Sveta četa proti roparjem V dolgotrajnih meščanskih vojnah na Kitajskem se je silno razpaslo roparstvo. Vojaki, ki so se v tej ali drugi armadi naveličali službe, se zbirajo v trope in ropajo. Proti njim si je narod ustanovil samopomoč. Budistična vojaška sekta ^Sveta četa bratov čed-nostne poti« je prevzela nalogo, da roparstvo zatre. Člani nosijo rdeče plašče in na rami uvezene svoje znake. Oboroženi so le s sulicami, meči in bodali. Strelnega orožja ne marajo, češ da je to tuje orožje prineslo Kitajski prekletstvo. Nove člane sprejemajo v četo s posebnimi verskimi obredi. Hladnokrvnost novinca preizkusijo na ta način, da ga eden izmed četašev, klečečega, udari s hrbtom meča za tilnik. Ako novinec pri tem niti z očrni ne trene, ga sprejmo. Vsak mora priseči, da se bo slepo pokoril poveljem voditeljev. Ti >svetočetniki< so neizprosni na svojih pohodih proti roparjem; usmiljenja ue poznajo. Kdor jim pride v roke, mora umreti. Svoj napad izvrše vedno tako nepričakovano in brzo, da roparji za streljanje nimajo časa. Roparji so razpisali nagrade po 2 dolarja za vsak par ušes svojih rdečih nasprotnikov, toda nobenega ušesa še niso dobili. Roparji imajo tak strah pred rdečkarji, da zbeže, če le od daleč opazijo kak oddelek. Za ljudstvo, pa tudi za inozemce so sveti četni k i velika dobrota; zato jih ljudstvo v vsem podpira in prehranjuje. Ob zgornjem teku reke Yangtse je roparstvo domalega zatrto. Moda, narodno gospodarstvo in zdravstvo O sedanji modi in njenih učinkih na narodno gospodarstvo in zdravstvo razpravlja v ^Deutsche Medizinische Wochenschrift«, Leipzig, higijenik in fiziolog prof. dr. Ma.\ Rubnev. Piše: Če sodimo vedno izpreininjajočo se modo z narodno-gospodarskega stališča, vidimo, da požre ogromne vsote narodnega premoženja; z uvozom svile in volne tlači trgovinsko bi- Nenavaden dež V Galiciji so imeli dne 27. t. m. nenavaden dež. Kaplje so bile pomešane s teinuo-rjavim prahom, tako da so bili ljudje, hiše in drevesa kakor tudi tla naenkrat pokriti kakor z rjo. Ljudje so sodili ta dež kot znamenje bližajočega se potresa ter je bilo povsod vse prestrašeno. Končna preiskava je dognala, da je bilo v prahu železo, fdovica, apno, magnezij iu kalij ter rastlinske snovi. Popolnoma je pa manjkalo žveplo, tako da je bila domneva, da bi utegnil izvirati prah iz kakega ognjenika, takoj izpodbita? Dež je padal po vsej Galiciji, pa tudi v Besarabiji in Bukovini. V .la.šu so se skušali dvigniti letalci, da bi preiskali ozračje, a je bilo radi gostega pepela nemogoče. Nekatere vesli trdijo, da se je v Ognivaru ua besarabski meji odprl majhen ognjenik. Ljudožrski plesi in pesmi s Deutsche Zeitung fiir Paraguay« poroča, kako je nedavno braziljenski raziskovalec K francoskim volitvam. Od leve na desno: Marin. Briand, Herriot, Leon Bitim (propadel) in Cachin (komunist). lanco. Za parfume, puder in šminke izdaja Amerika več nego za celokupno znanost. Ženska ima začndo močno voljo, cla spravlja tudi prehrano v službo mode, ki zahleva tačas "ravno črto«. Statistično se sicer ne da dokazati, vendar je pa brez dvoma res, cla število debelih ljudi po mestih zelo pada. Šport in pa pomanjkanje imata znaten vpliv, vendar je pa gotovo med ženstvom mnogo lakih, ki so svojo mršavost dosegle s stradanjem in z drugimi sredstvi zgolj modi na ljubo. Mršavost se doseže na račun mišic in maščobe. Pri mladini se vrši debelen je in hujšanje, ne da bi se delale kake gube; pri starejših osebah pa koža ni več tako elastična in shujšanje povzroča gube. V vsakem slučaju mršavost škoduje lepoti in zdravju, kakor seveda tudi pre-obila debelost ni ne lepa ne zdrava. Srednja mera je najboljša. Maščoba v podkožnem sta-ničju ohranja toploto; razen tega maščoba v težki bolezni, pri težavni prebrani in silnem pomanjkanju ohranja življenje. Telesno perilo pod vplivom mode skoraj izginja. Obleka, ki se ne pere, se neposredno »Verjemite mi, dragi prijatelj, da je tako: Ženski ne smete ponuditi niti mezinca!« »Kaj še! Vzeti ga ne smete. Sicer vam da takoj celo roko.« V Berlinu imajo na cestah posebne telefonske aparate, da obveste policijo, če se kaj pripeli. dotika kože. To je proti vsem pojmom snage in higijene. Vse gre za zunanjost in marsika-ko dekle nima niti spalne srajce. Do kolen proste noge so pokrite le s tenkimi nogavicami, ki ne branijo niti pred prahom, kamoli pred mrazom. Čevlji so istotako nehigijenični, protinaravni; ne ščitijo noge pred mrazom in vlago, členkom ne dajejo opore. Taka obutev niti za leto ni porabna, kaj šele za zimo. Uvedli so se zgornji čevlji iz gumija. Toda taka obulev je težka in istotako ne daje opore členkom. Angležinje so začele za slabo vreme nositi jezdne škornje. Ti so pa dragi. Navadni visoki čevlji popolnoma zadostujejo. Nekateri opravičujejo sedanjo modo s tem, češ, da se ženske utrjujejo. Toda pomisliti treba, da ni vsaka ženska dorasla takemu utrjevanju; takim mraz škoduje, kar se pozna na krvi in krvnih telescih. Sploh je ne-zmiselno hoteti utrjevati na ta način ravno meča in noge, za katere velja starodavno pravilo, da morajo biti gorke. Samomorilska kuga na Madžarskem Na Madžarskem se sainoumori množe kakor kaka kužna bolezen. Meseca marca je bilo samo v Budimpešti 1811 samoumorov, v aprilu bo to število še znatno višje. Notranje ministrstvo je sklicalo konferenco, cla bi se našla odpomoč. Predlogov je bilo mnogo: ustanovi naj se dom za trdovratne samomorilne kandidate; kdor komu samoumor olajša ali omogoči, se strogo kaznuje; list, ki objavi ime kakega samomorilca iu podrobnosti o sainoumoru, se istotako strogo kaznuje. Viila Lobas v paraguayskih pragozdovih zašel med ljudožrce. Oddaljil se je bil nekoliko od ostalo ekspedicije, ko so ga nenadoma obkolili ljudožrci, ga pobili na tla in nato odvedli s seboj v tabor. Tam so ga slekli in privezali na drevo, nato pa začeli pripravljati grmado in drugo, da bi ga skuhali in požrli. Pri teli pripravah so prepevali čudne pesmi in spremljali petje na dozdaj neznanih glasbenih instrumentih. Lobasa je to petje tako prevzelo, da je celo pozabil na svoj strahoviti položaj ter je z vso pozornostjo poslušal kanibale. V zadnjem trenutku so prihiteli njegovi tovariši, ki so ga bili pogrešali in ga šli iskat. Divjaki so po prvi salvi zbežali in Lobas je bil rešen. Prva misel mu je bila, da napiše kanibalske melodije. Pisal je po spominu, najprvo odlomke, nato pa je te odlomke zvezal v zaključene napeve. Tako je nastala zbirka kanibalskih plesov in spevov, ki jih je Lobas izdal v Rio de Janeiro. Prva izdaja je bila nemudoma razprodana. Ni dvakrat reči, da ne dobimo v kratkem za zamorskimi plesi in godbo še ljudožrske. Ali moremo človeško kri zunaj telesa izprati? Giessenski raziskovalec dr. Haas je izvršil čisto neverjeten poizkus: Nekemu bolniku, ki je bil smrtno bolan na u remiji (za-strupljenje krvi po seči), je odvedel kri iz telesa, jo izpral in izčiščeno zopet dovedel v telo. Bolnik je imel kri prenasičeno s snovmi, ki bi morale preko ledvic odhajati v seč in s esč.jo iz telesa. Za izločitev teh strupov iz krvi ni preostalo več drugega sredstva nego pot, ki jo je izbral dr. Haas. Odprl je bolniku žilo in odvedel kri v posebno sestavljene cevi iz opne, skozi katero morejo prodirati soli. Konec cevnega sestava so je stekal v drugo veliko žilo. Cevi je oblivala topla solna raztopina enake koncentracije, kakor jo vsebuje človeška kri. Tuje snovi, ki so se nahajale v bolnikovi krvi, so se na svojem polu skozi cevi s pomočjo solne raztopine izlužile in tako očiščena kri se je potem stekala nazaj v bolnikovo lelo. Izredni poizkus se je dr. Haasu, ki je bil že prej iznašel sredstvo, da se kri ne strdi, popolnoma posrečil. Bolniku se je naslednji dan po izčiščenju krvi vrnil tek, glavobol in bljuvanje je minilo in v kratkem je popolnoma ozdravel. REV/iL ооврлг ^ N U S И6ТТШШ\ s •••..рОилвда/ L >A i-«41 rfL^KONIGSetRG tfefflr • w»MiU Jdeutschland1'. umusN 'polen/ D kowno M WILNA / ' Pride do baltiškega sodržavja? Med temi tremi državami se vrše pogajanja, kako priti do enotnega vodstva teh držav. Vsaj zunanja politika nai bi se vodila skupno. Ш Bela Kun, predsednik bivše sovjetske vlade na Madjarskem, katerega so te dni aretirali na Dunaju. Csl. železničarji v Sloveniji Za zastopstvom praškega občinskega sveta je obiskalo našo Slovenijo 92 zastopnikov češkoslovaških železničarjev, ki so na podlagi svoje srednješolske izobrazbe organizirani \ posebni organizaciji, ki šteje skoraj 6000 članov. Kakor prejšnji, so tudi sedanji zastopniki češkoslovaškega naroda bili deležni v Sloveniji čim največjega prijateljstva in odkritosti. V Mariboru, kjer so gostje napravili prvo postojanko, so jih Slovenci navdušeno pozdravili. Govorili so odposlanec češkoslovaškega železniškega ministrstva g. ravnatelj Nedošin-ski, dr. Fatur in dr. Veble in mnogi zastopniki posameznih organizacij. Napram našemu uredniku so se gostje o mariborskem sprejemu več kot pohvalno izražali. Istotako so bili prisrčno sprejeti nn postaji v Celju, kjer so jih enako pozdravili zastopniki javnih in zasebnih korporacij. Povsod, koder je vozil posebni vlak, so bile postaje okrašene z zastavami in je občinstvo izročalo dragim goslom prisrčne pozdrave. To je trajalo od Maribora preko Celja in Zidanega mosta dr Ljubljane, kjer so jih sprejeli g. ravnatelj ing Kneževič, zastopniki javnih uradov, zasebnih organizacij in dr. Resi za češkoslovaški konzulat v Ljubljani. Enako prisrčen je bil večerni banket, kjer so se izmenjali medsebojni pozdravi. Teritorijalnega koridora sicer ni. imamo pa koridor jugoslovansko-čeSkoslova-ških src, ki jamči za trajno medsebojnost obeh držav. Slovenski železničarji so dobili od čeških gostov lep dar v obliki srebrnega venca, ki naj kaže ozke vezi, ki družijo jugoslovanske in češkoslovaške železničarje v službi obeh držav. Včerajšnji izlet na Gorenjsko in na Bled bo oslal gostom brez dvoma v najlepšem spominu. Vsa vožnja je bila en sam Izraz srčnega prijateljstva, ki je prišlo da dan na vseh postajah, okrašenih s cvetjem in zastavami. Odličen sprejem je bil zlasti na Jesenicah, kjer je pozdravila češkoslovaške goste godba Kat. delavskega prosvetnega driiitva, gosp; »I župan in uradnik Uršič, in kjer se je sijajno prepletalo petje /. dobrodošlico, godba z zdra-vico. Pot skozi Vintgar je goste naravnost očarala. Bili smo priča njihovemu čudenju, odkod se je vzela ta okolica raja. Gostje so vso pot govorili samo o čudoviti lepoti naše Slovenije, o vzajemnosti med Jugoslavijo in Češkoslovaško, o vabilih, naj pridejo Jugoslovani čimprej zopet na obisk na sever. Po vožnji po Blejskem jezeru, kjer sif sc gostje imenitno zabavali, je slovensko društvi železničarjev priredilo v hotelu Triglav svečan banket, katerega je otvoril s pozdravnin nagovorom g. Černigoj. Slavil je Gorenjsko, spomnil se naših narodnih manjšin in se zahvalil za dar, ki so ga poklonili Čehoslovaki naši organizaciji. Pri tej priliki bi omenili značilen stavek: »Pozdravljam zastopnike tiska, zastopano je »Jutro« (navzoč pa je bil le urednik »Slovenca^!). Za pozdrave zastopnika blejske občine dr. Pintarja, okrajnega glavarja dr. Vavpotiča, g. Čermaka in g. Ju-vana so se zahvaljevali zastopniki posamezni! oddelkov češkoslovaške strokovne organizacije kot g. Kuča za Slovaško, g. Najdeker in g. Jelinek za Moravo. g. Pašek za zapadno Češko in g. predsednik Novak. Vso zahvale so izzvenele v prisrčen: Gojimo vzajemnost, gojimo bratstvo, gojimo slovansko idejo; na Češkoslovaškem naj se agilira za jugoslovanska letovišča in naj se premožnejši državljani iz ogibljejo držav znanih slovanskih sovražnikov Po včerajšnji večerji in zabavi se odpeljejo gostje danes v Zagreb in od tam dalje no Sušak, v Dalmacijo, Bosno in v Belgrad, polni najlepših spominov iz Slovenije. Končno še eno besedo. Čudno je, da se mi Slovenci pri takih prilikah ne moremo pokazati kot celokupnost in da hočemo kolikor mogoče hitro pristaviti svoj strankarski lonček. Kakor nam poročajo iz Celja, naše organizn c.ijo niso bile povabljene k sprejemu, nasprotne pa. Slučaj z Bleda smo že omenili. Sluča.i Tabora smo podčrtali že v soboto. Ali ne vidimo v vsem tem le spričevalo, kako snu prav za prav majhni?! — Dragim gostom ?r škoslovaškim pa želimo, cla bi ohranili najlep še vtise iz Sloveuije M cM v »rodini malega I mesta na Štajer-1 & & »ШЦШ^ po naiviSHb cenah. CEStNE. juvallr. Ljubljana, Wollova ulica št- 3 Vsaka drobna vr»tice» i 50 Din ali vsaka b«»eqB pat NajuiiuijSI oglas 3 Mi 5 Din. Oglasi niil devet vrstic «e rn ttnajo više Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Lisice suu4 Ш mlade, IVAN MEGUŠAR, Vrhnika. UČENCA za čevljarsko Dbrt sprcjmoni; blizu Ljubljane. — Naslov pove uprava lista pod št. 3809. Klepar, in krov-ski vajenci se sprejmejo. V poštev pridejo pošt. in pridni. T. Kom, Poljanska 8. kupim. - Ponudbe na Fr. Tnin8ič, upravi št, 3762. Na domačo hrano sprelmem gospode in gospodične. - Naslov pove uprava lista pod št. 3789. nujholjšu ;u najcenejšu pri # * NajholfSl Ćebin, Wolfova 1/2 tovarna žime Stražiščt. pri Kranju »uffllhc poceni? jjk LVHtiar Ж^?;-, urar %' Ljubljana Sv. Petra c. 36 OVCSlKRHorilZO kpnlte nujccn nr^ . v r (IU l Д. VOLK, LiUtilJANA »{esljev" i-egin Volfltrcovlnn 7 žitom POV.SOD Gramofoni in najtlo- iršencjše električnim potom posnete plošče (najnovejši šlagerji) nudi ie najugodneiši nakup galanterije - drobnarije -parfumerijc - papirja -pletenin - čevljarskih potrebščin • motvoza - vr- varskib in pletarskih izdelkov - na debelo in na drobno - pri DRAGO ROSINA Vetrinjska ulica štev. 26. Takoj se odda v najem trgovina z meš. blagom. Na prometnem kraju. Naslov v upravi lista pod št. 3801. I # nabavna cena! Maia uporaba bencina! Neomejena j irainost! \ Minimalno izrablienie! Tehnična dovršenost! Stanovanje išče zakonski par brez otrok, 1—2 sobi in kuhinjo, za takoj v Ljubljani. Ponudbe z navedbo cene pod Stanovanje na upravo. Mizar, vate^ec Ш f šscuer žagreb pa tudi dobi i ckirimd v sc sprejme pri Ant. Pože-nel, mizar Dol. Logatec. Išče se korespondentšnja s perfektnim znanjem hrvatske in nemške korespondence. Samo prvovrstne moči naj se javijo z označenjem dosedanjih službenih mest in lažnih zahtevkov pod Kores-pondentinja št. 3821 na upravo »Slovenca«. SLOVENCU Jurišičeva ulica 6'1<' Zahtevajte speci talno ponudbo iu popis »seli plofič Velika rezerva sile! ideal slabe ceste! („ichu/ineachse") Na okusneiša izvedba! SeiHve v mestu 'o na deželo Htrokovno in iiaieenejšr potom S i o v e n I a transport Ljubljana t Miklošičeva cesto št. 3f, Teletou št. 2718 Prostovoljna javna dražba raznih hišnih predmetov sc vrši dne 3. ma|a ob 9 dopoldne Bleiwcisova cesta šl. 1 III. Stanovanj, hiša trgovski lokal, lep vrt, stanovanje na razpolago, se proda zaradi selitve. - Maribor Pobrežje, Cesta na Brezje štev. 8. Generalno zastopstvo Stroj za kuhanje kave - ekspres Popolnoma nov, zelo pripraven za kavarne, gostilne, okrepčevalnice na železniških postajah delikatesne trgovine itd. Po zmerni ceni naprodaj. - Povprašati v slaščičarni T. F.R2EN - LJUBLJANA, Kongresni trg 19. Gospodinje! - Poskusile iegreb. Hatzova 14/g ^N, Telefon 4V-26. LJubljana: .1. kraker, Poljanska e. J. Tel. 342. Maribor: l{. Pelikan. Kralja Petra 5. Te.i. 15«. Ileourad, Keruin d. rt.. Kr. MIlana 54. Tel. .1187. Sprejn emo zaatopnike. Obiščite za časa niitrebškei;« velosejmn nafto ondotno razstava. tcv sv. Miklavža Litiji kupi I. del Forsterjeve Cecilije 2. izdaja. idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga Zahtevajte PLAMEN pr; Vašem trgovcu mmam шжша prodajajo se od 30. aprila 1.1. naprej čevlji vseh vrst po znatno znižanih cenah Ani. Kri$p@rf Uisbljana, Mestni trg štev. 26 Grazia Deledda: Skušnf a-ve 12 Novela. Poslovenil dr. Joža Lovrenčič. Elija ga je pustil govoriti in nedoločen, žalosten nasmeh se mu je vzel na še sveže, a blede uslne. Naslonil se je s komolci na zglodan napušč pri oknu, ob katerem je videl ono davno noč jokati ubogega Konstantina, in gledal je proli reki, kakor zamaknjen, kako se zrcali v svetli gladini bisernosivo nebo. Na kaj je mislil? Kake slike so se vrstile pred njegovimi jasnimi očmi, ki se niso nikdar solzile, kake misli so se porajale za njegovim vedrini čelom, ki se ni nikdar stemnilo v senci žalosti? Stric Pera je strmel vanj s kovinastim sojeni svojega očesa in je skušal še govoriti, a ni dobil nika-kega odgovora. Moral je oditi; upognil je vrat in zmajal z glavo. In je mis i!" »Mutast jo kakor polž. Slabo znamenje, Reko gleda mladenič, končal se bo. Da bi mi Bog lako gotovo vrnil drugo oko!« Stric Pera je bil grozen prerok. Res je mislil Elija na smrt in nekoga večera je šel proti reki. Stric Feliks ga je iz koče ugledal in mrazčavica ga jc stresla. V štirih dneh, kar je Elija prišel, ga še ni videl, pač pa je slišal, da je doma, in štiri dni ni ne pil ne jedel ne govoril ne spal. Čez dan je tesnobno čakal trenutka, kdaj se prikaže Elija, in se ni upal oddaljiti od staje, ponoči pa je hodil prav do vedno bolj razpadajoče ograje okoli sadovnjaka in kolovratil okrog hiše kakor sestradan neres. Nekaj groznega — da je zli duh, je mislil — gn je gonilo in zasledovalo, Če bi ne bilo v hiši strica Pera, bi bil gotovo udri tudi vanjo, da bi izvršil zločin. Vse peklenske muke so ga napadle, dasi je v dnu duše želel, da bi premagal svojo strast in ne bi ubijal in se ne pogubi!. Vendar peklenske sile, ki <*a jn obvladovala, ni mogel premagali Čutil je, da jc nastopil usodni trenutek, ko bo Elijo zaklal kakor jagnje. Ko je videl, da prihaja čez lanko, se jc pognal iz koče. Po prvem razburjenju ga je prevzel čuden mir in taka hladnokrvnost, ki je bila hujši od vsake jeze. Mislil je: Proti reki gre, gre, da bi se kopal. Še bi se rad šali), bednežl Ti pokažem jaz šalo! Počakam te. da se slečeš, tla boš nag kakor oni dan, ko si se rodil. Med rebra ti zasadim nož in te vržem v reko!« Previdno je stopal sledeče mu v primenii oddaljenosti, in je z roko otipaval v žepu nož, ki je imel že tako dolgo nabrušenega. Duševnega boja ni čutil več, tudi ni čuti), kako mu bije srce, in ne šopa svetinj, ki so mu udarjale ob prsi; prav tako tudi ni mislil, da je preživel petdeset let v molitvi, da bi si rešil dušo Sam vrag ga je podil. Elija je šel naravnost k reki, ne tla bi sc ustavil, da bi se kaj ozrl. Voda, ki se je med cvetočimi oleandri svetlikala kakor ogromen niz briljantov, kakor veliko biserno oko, polno usodnega čara, ga je klicala. Tam spodaj v onem belem blesku, v miru i skalnatih in marmornatih bregov, obraslih z meto, i med oleandri, ki so sc pognali v čisto ozračje in 1 nudijo vedrim višinam neba svoje šopke bridkih rož, tam je bil mir, pozaba, dolgo zaželen sen. Povodne ptice, skrite v mokrem grmič ju, so odpevale šumenju vode in šelestu ločja, zibajočega se v vetru. Vse je bilo ko biserni glas sirene, ki je klicala, mamila in vzibavala sleherno bridkost, sleherni spomin, sleherni očitek vesti v sen, globok in svetel, kakor vode v reki, Elija je dospel do oleandrov, a mesto da bi se hiekel, je videl stric Feliks, dn se je samo za trenutek ustavil, potem se pa obrnil in hodil ob obrežju. -Kaj se ne bo kopal?' je mislil zasledovalec. V kratkem se votla shladh« Solnce je zašlo; podgorelo nebo je odsevalo na zapadnem bregu reke. Elija se je prikazal med ole andri in spet Izginil; lam, kjer je bila voda najbolj globoka, se je ustavil. Siric Feliks se je skril za bezgov grm in meto, le nekaj korakov oddaljen; skozi očali, ki so rdeče odsevali večerno zarjo, Je videl sloko postavo Elijevo, vzravnano na belem bregu, kjer ni bilo prav nikakega zelenja, in je čakal, tla bi videl, kdaj zgane roke ter sname klobuk ter se polem sezuje in sleče. Elija se je res odkril in vrgel klobuk na tla. Tedaj je začelo stricu Feliksu srce neenakomerno, skoraj krčevito utripati. V enem samem trenutku je pomislil na tisoče reči in preživel dve dolgi leti sovraštva in tesnobe. Sam vase je zakričal: »Ali ga moram zaklati? Ali bo nož dobro zadel? Sveti Elija, pomagaj mile Ob tej prošnji ga je prevzela groza, a še preden je splahnila, je prešel v neznansko začudenje in doživel silen občutek zlobnega veselja. Elija se je nagnil in se zagnal oblečen v vodo. Svetel vrtinec se je odprl nad njim. potem se pa zgrnil in se spremenil v kolobar in v neskončno va-| lovanjc krogov, ki so se širili naprej in naprej na j vzburkani gladini vode. »Gospod me je maščeval! je rekel sam pri sebi j strie Feliks, še ves prevzet, a nenadoma, kakor bi tnn , ime Gospodovo vzbudilo tisoč pridržanih odmevov v dnu duše, je začutil, kako st; zlobno veselje spreminja v očitek, začudenje v sočutje. Vse misli so se mu j zmedle, vsak predmet se mu je zdel še bolj nejasen ' in rjav, kakor ga je videl navadno skozi svoje črne i očali. In ob tej nenadni zmedi misli in predmetov jc ugledal jasne, modre oči nedolžnega Minnaja. Ali jih j je resnično videl ali je bil le jn'ivid, kdo ve. Vendar I komaj jih je videl, ni jasno čutil, da rasle v njem j oni tajni očitek in sočutje, marveč se je še močno j /bal, d<> se predolgo ni zganil. Hitro je snel očali, ; se se/.ul, odložil plašč in se slekol in s samim šopom svetinj, ki se mu visele na gole prsi, .so je spusli! preko gladkih lal na bregu in se prav lam, kjer je v/:ni! njegov .-ovražnik, vrgel v vodo, Iropetajoč od tilraliu,