37. štev. V Kranju, dne 11. septembra 1909. X. leto. GORENJEC Političen in gospodarsKj lisi Stane ta Kranj s dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti ta celo lato 4 K, aa pol lata 3 K, ta druge države stane 5*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpolUjatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-niitvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi*. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ====== Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, sa četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za peUt-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten EopusL — Upravniitvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnina, re-lamacije, oznanita, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frantirati. — Rokopisi se ne vračajo. VI v Tržiški Nemci so odprli lansko leto nemško šolo. Vanjo je hcdilo samo okrog 12 otrok. Letos jo hočejo pa bolj napolniti. Ker nimajo svojih otrok, so se polakomnili slovenskih. Prejšnji teden je dal razdeliti visoki zbor tržiških Nemcev po svojih podajačih med tukajšnje delavstvo tiskane liste, v katerih se slavi nemški jezik kot pripomoček za vse dobro na svetu in se prigovarja staršem, da naj pošiljajo svoje otroke v nemško šolo. Povsod in vedno trde Nemci, da si ne laste tuje zemlje in da ne love tujih otrok, ampak da varujejo samo, kar je njihovega. Ali to so samo besede, dejanja so pa drugačna. Tržiški Nemci bi ne bili to, na kar so tako ponosni, če bi ravnali drugače. Vse, kar je slovenskega, jim smrdi, le slovenski otroci jim diše, kakor medica. Množiti število odpadnikov je odpadniku potreba. In ravno odpadniki podpirajo tri voglje tržiškega nemštva. Rojeni Slovenci, rojeni Čehi in rojeni Lahi, to so ogrodje tržiškega nemštva. Trgovina z dekleti je grda in prepovedana. Lov na slovenske otroke je grd, da grši ne more biti, pa je dovoljen. Slovenci! Ako se Nemci ne sramujejo kupovati slovenskih otrok, se sramujte Vi jih prodajati. Tržiški Nemci se bogate z Vašimi žulji. Ne dajte vsaj, da bi množili svoje vrste z Vašimi otroci. Tudi tržiški Nemci nimajo oblasti, segati v pravice, katere imate do svojih otrok. Edini starši so upravičeni voditi vzgojo svojih otrok. To svojo pravico, slovenski starši, branite in ne dajte si jo kratiti od nikogar. Kar sta oče in mati, to bodi tudi nju otrok. Slovenski oče, slovenska mati! Ali se Ti bode zdelo dobro in prav, če Tvoj otrok ne bo hotel govoriti v jeziku, katerega so Te učili Tvoji starši, če bo zaničeval ta jezik in ga grdil. Gotovo ne. Radi tega pa pošiljajte, slovenski starši, svoje otroke v slovensko šolo, v kateri se Vaši otroci tudi nauče nemščine in sicer dosti lažje, ke* s« jo uče s pomočjo slovenščine. Vaše geslo bodi: slovenski otrok v slovensko šolo in nikamor drugam! Ako boste tako ravnali, si ne boste mogli očitati ničesar. Dostikrat pa Vam bo hudo, ako se daste zapeljati od sladkih Nemcev, katerim ste zoprni, da jim bolj ne moreti biti. S ovenski starši! Ne cepite slovenskih mladik — svojih otrok na tržiško- nemško drevo, ki se suši, ampak na slovenski cepič, ki lepo poganja. Stoteren sad bo plačilo za to. Kar velja za Tržič, velja v polni meri tudi za Jesenice in Domžale. . u i. :e ?l n o »t ~j<\ t * t" i ,,Iz Vajine krvi pričakujemo sadii..." LJubljana, 11. septembra 1909. „Iz Vajine krvi pričakujemo sada, ki bo blagodejen za naše potomce." Komu izmed ogromne množice slovenskega naroda, ki je ob zahajajočem jesenskem solncu dne 22. septembra 1908 stala in jokala ob odprtem grobu naših narodnh mučenikov: Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra, ne odmevajo te zgodovinske velepomembne besede, prišle iz srca dr. Ivana Tavčarja, v trenotku ko sta se izročili rakvi obeh mučenikov v naročje materi zemlji? In če jih je kdo med tem časom v boju vsakdanjega življenja vendarle pozabil, komu ne prihaja na misel sveži spomin v teh resnih dneh, ko nas le še nekaj dni loči od prežalostne spomenice-obletnice na krvave dogodke v Ljubljani? Že jutrišnja nedelja nas spominja dogodkov v Ptuju kot prvotnega vira krvave narodne drame, ki se je čez teden dni pozneje na tako strašen način doigrala na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Ni nam treba raznetrti plamena tem bridkim spominom ne na dogodke v Ptuju, najmanj pa na krvave dogodke v Ljubljani sami. V srcu celega slovenskega naroda — onega naroda, ki mu v slovenskih prsih res bije slovensko srce, res bije slovenska duša, še globoko tli ogenj vseh teh spominov ... treba ga v očigled spomenice le na rahlo vzbodriti, da izbukne z vso elementarno silo zopet pomlajen kvišku. Zato se tega nevarnega ognja rajše ne dotikamo. Zato tudi nočemo vzbujati ter netiti tlečega ognja spomina na posamezne dogodke. Kar je storjeno, je storjeno, niti z najlepšimi besedami ne bomo oprali nedolžne krvi, prelite na ljubljanskem tlaku, ne z najglobokočutnejšim zdihom in jokom ne bomo probudili naših narodnih mučenikov: Adamiča in Lundra iz večnega PODIJSTEK. »Gospod ss aotoll.. .1 Obsodite jo I" Slika izpred porotnega sodišča. Konec. Nesrečni ženi se je konečno posrečilo uiti surovem pretepanju pijanega moža. Bežala je k sosedovim, kjer je prenočila tisto noč. Drogi dan je bil mož zopet pijan in ko sta se sesla pri sosedu, jo je pričel iznov« zmerjati ter groziti, da jo bo Se bolj nabil, dokler jo enkrat ne ubije. Sosed, že sit njunih prepirov, ju posije domov. Mož, pijan, se zgradi na peti (pred , to ae pravi, da je bila sitna proti možu. V svojo srečo si ima obtoženka Stati, da je imela v osebi odvetnika, dr. Sviglja, tako izbornega, nadarjenega zagovornika, dasi je bil le «ex offo» (od sodišča, oz. zbornice brezplačno) v to določen. V tem slučaja, ko živa dola ni mogla misliti, da bi mogla biti obtoženka oproščena, se je dr. Svigelj — ae maramo sanj delati prav nobene reklame, — ne le proslavil kot spreten turist, marveč se je tudi na sijajen način izkazal kot dober poznavalec dole in življenja priproitega naroda. Ga pa sta predsednik senata (Pole) in namestnik drž. pravdniltva (dr. Kramžar) a svojimi izvajanji nameravala doseči nasprotni učinek, se nam zdi, da nista sla pravo pot do srca ljudskih sodnikov. Omenjamo času Vajinega življenja. In to je gorostasni čudež, ne oni na Vajinem grobu prorokovani! Slovenci, bratje, še je čas, da spričo se bližajoče obletnice našima narodnima m učeni kom a, stoje ob grobu porečemo: Iz Vajine krvi smo dočakali sad blagodejen za naše potomce-- In zgodil se je drugi čudež: čudež bratovskega objema vseh dosedaj med seboj nesložnih slovenskih političnih strank! Opomba uredništva: Predstoječičlanek smo doslovno ponatisnili, vendar smo nekoliko drugačnega nazora glede bratomornega boja in strahovlade naših klerikalcev. Dokument naše dobe. .Slov. Narod" je objavil sledečo prošnjo upokojenega kranjskega učitelja na deželni zbor. Udano podpisani nadučitelj v p, rojen v Goricah nad Kranjem 1. 1846., pristojen v Stari trg pri Poljanah, bivajoč v Begunjah pri Lescah, služboval sem na raznih šolah na Kranjskem in v Trbovljah-Vode na Štajerskem od 1876. do konca 1905., ozir. 1907. leta — torej par mesecev manj, nego trideset let. Bolezen, katero sem si vsled mojemu zdravju ne prijajočega zraka — osobito slabe pitne vode v Starem trgu pri Poljanah nakopal —, je bila posledica moje predčasne vpokojitve —, datirane z dnem 15. septembra 1905, št. 4296 (začasno) ozir. z dnem 30. julija 1907, št. 1911 (stalno). V vpokojnino všteli so mi — 26 let — t. j. definitivna leta, doc itn so mi blizu štiri provizo-rična leta — in povrh še tretjo starostno do-klado enostavno kar naravnost — odbili. Pokojnine so mi z zgoraj navedenim vpo-kojninskim dekretom (stalnim) z dnem 30. julija 1907, št. 1911, priznali 1051 K ali mesečnih 87 K 60 v. Sem sodnijsko ločen oženjenec s tremi živimi otroci, katere moram sam s svojimi učiteljskimi dohodki brez kakega drugega premoženja ali kakega postranskega zaslužka preživljati, razen najstarejšega sina Rudolfa, katerega sem spravil v službo pri c. kr. državni železnici v Trstu. Meni — za mojo osebo določenih je 50 K na mesec — žena pa, katera z dvema hčerkama biva v Ljubljani, dobiva iz moje pokojnine zase in za obe hčerki skupaj — mesečnih 36 — piši šestintrideset kron. S to in tako pokojnino brez vsakega premoženja ali drugih dohodkov — pa naj stanu primerno — živimo —! Ironija — naša šolska postava —. Vrbutega — neozdravljiva bolezen v družini —! Ena navedenih hčerk — 17 letna Angela — je cd rojstva sem padavična ali epileptična — tako, da revica niti šole ne more obiskovati — in je vsled tega popoln analfabet, ter je vsled le nekaj izrekov od strani drž. pravdolitva: « V danem slučaju bi vsak mož s svojo ženo tako postopal... ona se je ciganila, ona je bila preSestnica .. .To ježena -zverina v človeškem telesu... Ne odprite srca usmiljenju, ampak zakonu dajte veljavo... v svarilo, da v bodoče take podivjana bate ne bodo tako ravnale s svojimi m o ž m i> ... Zatorej priporočam: obsodite |o I... Kakor splošno pri poslušalcih, tako so te besede gotovo tudi pri porotnikih zapustile neprijeten vtis. Zagovornik je dosegel, da se je porotnikom stavilo Se drago dodatno vprašanje, ali je obtoženka svoje dejanje storila v duševni zmedenosti, ali pri polni zavesti. Po nestrpnem čakanju občinstva se porotniki vrnejo s sledečim izrekom: Kri vaje svojega dejanja (soglasno potrjeno), toda storila ga je vdusevni zmedenosti (6 glasov da, 6 ne). Obtoženka je bila Se pri obravnavi tako zmedena, da je, že ko se je izrekla oprostilna razsodba nad njo, pokleknila in jokaje prosila za milostno sodbo (ne, kakor so ljubljanski listi poročali, da bi se bila kleče zahvalila). Resa Kopač! Oproščena si pred zakonom kasni za svoje grozodejstvo, drugo pa opravi sama s seboj in s svojo vestjo 1 Grad In toplico Medija. Črtica ix počitniškega dnevnika. Dalje. Skoro bi rekel, da je Mudija nemškega izvira iA da pribaja od besede nuUe, hotec s tem na- te grozne bolezni mati prav mnogokrat kar po cele dni, od jutra do večera ž njo zaposljenn. — Hčerka Maksimilijana obiskuje pa drugo leto višjo mestno dekliško šolo v Ljubljani. Sram me je kot omikanca povedati tukaj, kako po beraško-siromašno se preživljamo —, kako po pasje — stradamo. Zatrdim pa takoj tukaj, da bi i še nadaije voljno in potrpežljivo prenašali to siromašno uboštvo, da ni sila skrajna — da nam ne preti pogin za lakotjo —. Vprašam Vas, merodajne faktorje, ali sem sedaj morebiti jaz na vrsti, da po zgledu — mnogih mojih tovarišev - sotrpinov zapadem po Vaši krivdi z nedolžno družino vred — strašni kranjski učiteljski bolezni —, katera gre na Kranjskem po — ljudeh - učiteljih —, tanjki su-šici — vsled pomanjkanja in groznega pasjega stradanja —? Na veliko sramoto naših kranjskih učiteljskih razmer, naj mi bo na tem mestu dovoljeno navesti fakt, da sem kot vpokojeni nadučitelj s tridesetimi službenimi leti — bil primoran — vzpričo take beraške pokojnine — na eni —, vsled take grozne draginje — na drugi — in rezultirende teh dveh — vsled strašnega pomanjkanja in pasjega stradanja — po tretji strani — bil prisiljen — kot hlapec stopiti v službo za samo hrano in stanovanje i. s. pri posestniku Franu Rotarju v Srednji vasi pri Goricah št. 13, in v isti lastnosti in za isto plačo zadnji čas pri posestniku Franu Ribnikarju na Dobrem polju št. 1 pri Radovljici. Ker pa nadalje — star sem 62 let - ne morem več hlapčevskih del opravljati —, nedolžna družina pa mi v Ljubljani gladu umira —, prosim veleslavni deželni zbor, naj mi kar najhitreje zapiše izdatna in območna zdravila za moj oslabeli želodec — in za izstradane želodčke moje siromašne družine tam doli v beli Ljubljani. V Begunjah pri Lescah, 28. avg. 1909. F. O. nadučitelj v p. — Ha, kaka radost, po tridesetih letih trdega vzgojevanja kmetske mladine uživati tak pokoj. Čast deželi kranjski, ki tako ravna s svojimi učitelji, da na starost še psa lahko zavidajo za njegovo eksistenco I Slovenskemu dijaštvu in njega prijateljem! V dneh od 16. do 19. septembra t. 1. se vrti v Ljubljani III. shod narodno-radikalnega dijaštva. Na prvem shodu v Trstu se je položi filozofski temelj naše struje in se je določila smer njenemu razvoju. , Na drugem shodu v C-lju smo razpravljali o gmotnem vprašanju slovenskega dijaštva, zavzeli stališče za svobodno Solo in obravnavali vrsto praktičnih točk naSega pograma. snaniti, da more tako težavna pot človeka uru-t diti, ali pa od mut, kajti t se lahko izpremeni sčasoma v izgovoru v d in tako izreka. Kajti ako po tako težavni ježi ali hoji dospemo do gradu ali ga vsaj zagledamo, dobimo nanovo pogum. Možno je, da je rojeni Kranjec tako nemško besedo mule ali mut, ker je ni prav razumel, slabo izgovarjal ali pokvaril, tako da je namesto mude ali mut izgovoril Mudija ter dal besedi latnsko končnico a. Toda kranjski splošni pomen besede Mudija, katera, kakor rečeno, toliko pomeni, kakor počasnost ali zamuda, se skoro temu protivi; potem bi se moglo misliti, da jo ta rabljena beseda Mudia prav tako nastala iz nemške mu Je. Sicer smo pa Se prej večkrat povdarili, da se imajo stari Kranjci prištevati starim Galcem, to je starim Nemcem, torej so mogoče Franki, ki ao prišli za Karla Velikega na Kranjsko, to besedo mule na Kranjskem udomačili, kakor se je vrinila na Nemškem v splošni materni jezik marsikatera latinska ali francoska beseda; dasi je dal Kranjec pozneje besedi mude drug, nekoliko izpremenjen, vendar zelo podoben pomen in ni zaznamoval toliko trudnosti, kakor težavnost, ki je vzrok trudnosti. A zopet hočem kreniti od besede k pravi legi kraja in k njegovim posestnikom, tako prejšnjim, kakor sedanjim. Takoj pod gradom je velik konjski hlev, nad njim pa shramba za žito; moj v Bogu počivajoči oče je dal podzidati ta hlev, potem oni del gradu, I. prlloMa „Gortnjcu" tU 37 z 1.1909 Namen našega lil. »hoda v Ljubljeni je, po* kazati napredek narodno-radikalnega dijaštva izza zadnjega shoda, podati bilanco dotedanjega dela in očrtati pot dela za bodočnost Kot napredna dijaška struja hočemo korakati z duhom časa. Vsled tega bomo v širokem obsegu nsšega programa nekatere točke izpopolnili in jim dali konkretnejšo vsebino. Obravnavali bomo jugoslovansko vprašanje, ki postaja vedno bolj pereče. Najti treba realnih stikov z naprednimi jugoslovanskimi inteli-genti, predvsem z dijaltvom. Preveč se je doslej zanemarjala duševna na-obrazba slovenskega dijaStva. Dočim skrbe za strokovno izobrazbo Sole, morsmo za čuvstveno skrbeti sami. Referat o umetniški izobrazbi slov. dijaStva nam poda v tem o žiru realen načrt. Konečno se hcčemo na podlagi skušenj, ki nam jih je podalo večletno delo, vnovič poglobiti v živ-ljensko vprašanje našega naroda, v manjšinsko vprašanje. Velike so torej naloge, ki smo jih stavili za svoj III. shod in treba je, da se strnejo ob tem shodu vse nase duševne sile, da se zberemo vsi, ki enako čutimo in delamo, potem lahko npamo na vspeb. Treba je ne-le, da se pogovorimo dijaki na rodno-radikalno struje sami, ampak potreba je, da se zbližamo s češkimi in hrvatsko-srbskimi naprednimi akademiki. Vabimo pa na svoj shod tudi vse prijatelje naSe struje, da pridete in nas spoznate. Naj bo ljubljanski shod mogočna manfestacija skupnih idej in skupneg« dela vsega naprednega jugoslovanskega in češkega dijaStva. V Ljubljani, dne 1. septembra 1909 Ekaekntiva narodno radikalnega dljaitva. Poročilo glavnega ta)nlka g. dr. Greg. Žerjava na 24. redni ikipielai družbe iv. Cirila in Metoda na Jesenicah. Konec. Da se vidi našo napredujočo moč, naj Se po-rasnim, da imamo po 2 prvih deških in dekliških razredov; v deSka prva razreda se je vpisalo skupaj 111 dečkov, v drugem razredu je bilo 108 dečkov ; v tretjem 94, v četrtem 56, v peti razred pa se jih je vpisalo 43. Povsod pomanjkanje prostora sili, da odklanjamo 1 Po tej ilustraciji tega evropskega Škandala t Trstn si dovolim že danes opozoriti, da računa c. kr. vlada napak, če meni, da se bomo mi zadovoljili s 5 učiteljicami. 2e letos jeseni bo prišlo do krize. Zopet se nam bo priglasilo stotine otrok; ki ae drži kapele in kapelo samo. Kapelica je precej velika in stoji tik pred gradom. Pravkar imtnovana kapela hrani kosti mojih ljubih rajnih starišev, kakor tudi nekaterih mojih bratov in sester; tu počiva tudi več otrok naSega rodu, med njimi pet mojih, kakor tudi moja ljuba rajna žena, ki so jo položili šele pred enim letom k večnemu počitku; vsi pričakujejo skupaj veselega vstajenja. Tudi je napravil moj pokojni oče, gospod Jernej Valvazor, dne 2. avgusta L 1650 ustanovo na ta način, da preide po nj govi smrti na njegovo ženo, mojo mater, ki že tudi počiva v Bogu, po njeni smrti pa na najstarejšega moškega dediča; ako bi stopil kateri moških dedičev v du-hevski stan, ima pravico do ustanove pred starejšim; ako bi pa popolnoma izumrl Valvazorjev rod in njegovo ime, potem bi upravljal imenovano ustanovo posestnik grsdn Medija ali njegov dedič In v njenem smisla skrbel za duhovnika, ki bi bil zavezan in dolžsn v tej kapelici, sezidani na čast obiskovanju presvete Device in zaraditega imenovani: kapela obiskovanja naše ljube gospe, brati redno vsak teden trikrat in na nedeljo Sv. Trojice malo, evangelij pa v slovenskem jeziku; prav tako bi moral maševati vsak pondeljek za nmrle Člane Valvasorjeve rodovine, vsako soboto pa na čast Matere Gospodove, kakor tudi ob vseh praznikih naše ljube gospe, pod kakršnimkoli naslovom ali imenom se obhajajo ti prazniki, kakor ob praznikih, ki se bodo šele v prihodnje ustanovili njej na čast Kdor opravlja to ustanovo, ima užitek od štirih celih kmetij brez odbitka, namreč od ene kmetije v Koprejnici, ki se drži medijskega polja, in od treh kmetij v Podgorici, ki leže v mora v s ki fari. Od tega užitka mora vzdrževati duhovnika. Tako se mora vršiti v smislu »stanove vedno, neločljivo in stalno. Konec prih. letos, kakor je pričakovati, se bo oglasilo za sprejem v društvene zavode mnogo več kakor 1000 otrok. Mi jih ne bomo mogli toliko vzeti pod streho, krvavim srcem jim bomo odklanjali in starši bodo stali z otrokom na roki prei pragom nsSe Sole. V današnjih razmerah bo nernol.no od slov. staršev zahtevati, naj Se potrpe in počakajo. Kaj se zna iz tega razviti, to je danes nepregledno, gotovo pa ne bo v m čast slovenstvu, Se veliko manj pa v čast tej državi, v kateri živimo. Kar se tiče uredbe naših Sol, se sklicujem na lansko svoje poročilo. Pri nabavi učil nismo Ste-dili, opremili smo Sole, kar mogoče dob ro z vsemi potrebami; prošnjam po mladinskih knjigah od od strani obmejnih Sol smo vsem ugodili, priredili celo vrsto božičnic. Učni uspehi so bili povsod dobri. Razmerje z učiteljstvom je bilo ugodno, kar mogoče smo ugodili njih opravičenim materijelnim zahtevkom. Vrtnarice so večinoma zadovoljno gojile stik z delavskimi starš«. Zahvala gre ljubljanskim damam, osob. go-jenkam dekl. liceja in višja dekl. Sole, oz. njih voditelj :ci M. VVessner, ki so pripomogle, da smo lepe božičnice na jezikovni meji priredili, najlepšo v St. I'ju Kar smo dajali za Sole in učitelje itd. podpor, se odteguje javnosti. Dolžnost mi je, da tu izrazim iskreno zahvalo naprednemu časopisju, kije požrtvovalno delalo za družbo. To časopisje naj nam nadlegovanja ne zameri. Še vedno je v širših krogih premalo znana naša Sol. družba, le potom zgovornih besed, ki tisočkrat pomnožene hite med narod, moremo prodreti. Zikljufiuje svoje poročilo opomnim, da obhajamo prihodnje leto 25 letnico. Tedaj bo ob naSi strani že delovala mlada gospodarska obrambena orgsnzacija. Družbini prijatelji in njeni gojenci pa se bodo zbrali polnoštevilno krog nj**. Ta proslava naj bi postala velikanska slovanska manifestacija za šolstvo najbolj eksponiranega dela Slovenstva na jugu, ob važni točki na Adriji. Družbino vodstvo se je zbiralo redno vsak mesec k vodstvenim sejam, vmes pa so se vršile Številne seje od tekov in ožjega odbora. Naša pisarna, sestoječa it treh vrlih uradnikov, ki jih ne vodi pri tem delu drugi-ga ko ljubezen do naroda, in enega pomožnega uradnika, vsi pa pod ravnateljstvom naSega prvomestnika kot vodje pisarne, so rešili preteklo leto ogromne množine dela. 2) leta 1906 je bilo 1300 ekshibitnih številk, leta 1907 2089 leta 1908 3424, letos pa jih imamo že 3320 do danes. Pri tem so računani le iniciativni dopisi pisarne brez knjigovodstva in vsega pr hod« dopisov. Zi poštnino se je izdalo leta 1907 853 K leta 1908 ž- 1400 K, letos pa že nad 1000 K. Ne tajim, da v mnogem nismo dosegli, kar smo želeli in kar se je morda tu ali tam od nas pričakovalo, oviralo nas je pri tem pomanjkanje pomoči lokalnih činiteljev, intrige nasprotnikov, in dejstvo, da podrobno delo Se ni povsod, osobito ne na Štajerskem in Koroškem razdeljeno. Pokrajinske zveze in potovalni učitelji nam bodo omogočili, da bomo lahko povsod v vsakem eksponiranem kraju imeli svojo roko. Dasi tedaj sami najbolj čutimo, da bi bilo Se treba lOOkratoega dela in pomočnikov, vendar prosim, da se to poročilo vzame na znanje, ker smo vodstvo in uradnistvo se trudili po vseh svojih močeh, da koristimo ljubljeni naši družbi in se tem potom bližamo smotru svojega življenja in dela, da bo naš narod na svoji zemlji svoj gospod. (Burno, dolgotrajno odobravanje). Gospodarski del. Basali iobave deak ls mehkega la trdega lesa, obrodev, sodčkov, presnega ia koksa. G kr. tobačna tovarna v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje dobavo desk iz mehkega in trdega lesa, obročev, sodčkov, premoga in koksa za leto 1910 eventuelno za leto 1911. Pismene ponudbe je najkasneje do 28. septembra 1909, 11. ure dopoludne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani vložiti. Dobavni razpis in posebni pogodbeni pogoji so tndi v pisarni trgovske in obrtnške zbornice v Ljubljani na vpogled. » Tedenski sejem v Kranju dne 0. septembra 1909. Prignalo se je — koštrun, 283 glav domače goveje živine, 215 glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 14 domačih telet, — hrvaških telet, 254 domačih prašičev, — hrvaških prašičev 1 domačih ovac, 69 hrvaških ovac, — koz, — buš in —- bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 13-, proso K 775, rž K 9—, oves K 8—, aida K 9—, repno seme K —, fižol ribničan K 24, man-dalon K 18, koks 26, krompir K 4 za 50 kg, seme dom. detelje Zgodovinski in slovstveni pregled sa prih. teden: 12. septembra. — 490. pred Kristom. Bitka pri Maratonu. — 1688. Nemška državn* vojska premaga Turke s pomočjo polj«kega kralja Sobieskegi. Rešitev Dunaja. — 1798. * Janez Ve«el-Koseski v Spodnjih Kosezah pri Moravčah. — 1819. • Matej Cigale v Lomeh pri Cm m vrhu nad Idrijo. — 1876. f Pesnik grof Anton Aueraperg (Anastasius Grün) v Gradcu. 18. septembra. — 1369. Ustanovitev zdravilišča Karlovi vari na Češkem. — 1698. f Spanakt kralj FUip II. — 1688. Vhod osvoboditeljnih čet v oproščeni Dunaj. — 1818. * Prvo-boritelj koroških Slovencev, Andrej Einspieler v Svečah v Rožu na Koroškem. — 1827. * Pisatelj Matej Močnik v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem. — 1880. * Pisateljica Marija pl. Ebner-Eschenbach. — 1840. * Pisatelj Lavoalav Gorenjec v Podgerici. — 1874. f Francoski državnik Guizot. — 1898. V Pragi proglase izjemno stanje. 14. septembra. — 1821. f Pesnik Dante Alighieri. — 1863. • Albreht pl. Waldstein (Waldenstein) na Gradu Her-manic v kraljevogradskem okraju na Češkem. — 1769, * Aleksander pl. Humbold, najmnogostranejši naravoslovec nove dobe. — 1778. V Avstriji odpravijo jezuitski red. — 1818. Požar v Moskvi. — 18M. Slavni amerikanski romanopisec J. F. Cooper. 16. septembra. — 1746. Franca Stefan», mola Mar je Terezije, izvolijo za nemškega cetarja. — 1840. Posmrtne ostanke Napoleona I. pokopljejo v Parizu. — 1843. f Pesnik Jožef Zemlja v Ovsišu pri Kranju. 16. septembra. — 1646. Mir v Lincu; osvojitev Ogrske. — 1701. t Jakob II. (odstavljen), kralj velikobritanski. — 1786. t Naravoslovec Fahrenhe L — 1744. Pruski kralj Friderik II. osvoji Prago. — 1888. t Pisatelj Anton Raič v Prari. — 1904. Splošna stavka v Italiji. 17. septembra. — 1176. Avstrija povsdignjena v Vojvodino. — Henrik Jazomirgott se odreče Bavarski, dobi zato Avstrijo in knežji naslov. — 1631. Bitka pri Breitenfeldu. — 1840. * Pašnik Matevž Lotrič v Železnikih. — 1869. V Cu-rihu sklenejo mir med Avstrijo in Francosko. — 1871. Otvoritev Mont-Cennis predora. — 1896. t Pisatelj Fianc Strukelj-Jaroslav na Šmarni gori. — 1906. t Po«pešev«telj češko-slo-vanske vzajemnosti Jan Lego v Pragi. 18. septembra. — 1514. Avstrijski ceaar Karel V. in francoski kralj Franc I. skleneta mir v Crespy ju. — 1789. V Belgradu sklenejo mir med Turčijo na eni in med Avstrijo na diugi strani. — 1786. * Pesnik Justinus Kerner. — 1806. * Hen ik Laube. — 1848. Barikadni boji v Frankobrodu. — lc69. f Pisatelj Anton Janežič v Celovcu. — 18P6. Vstanek v Vzhodni Rumeliji. Godovi prihodnjega tedna: 12. Večedrag; 18. Vergilij, Ljubivoj. Zrem i 1; 14. Raj ca, Znanoslav; 16. Tetoml; 16. Ljudmila, Sodimir; 17. Prvan; 18. Tcmaž Vil, Sokolica. »Roko?Ejačl" ? Podbresl&h. V nedeljo, dne 5. L m. me je zanesla pot slučajno v romantično Podbrezie. Sicer tako tiha vasica je bila nenavadno oživljena: velike gruče ljudstva so se pomikale od vseh strani v vas, k nekemu središču, ki pa po mojem mnenju ni moglo biti niti cerkev, niti gostilna. Vmes pa letoviščarji, trgovci, uradniki, študentje. »Kaj neki to pomeni," mislim sam pri sebi. Stopim k najbližji gruči. .Povejte mi," se obrnem na starega kmečkega očanca s kratkimi hlačami in vivčkom v, ustih, .povejte mi, kaj pa imajo danes v Pod-brezjah?" Mož me začudeno pogleda, češ, kako je to mogoče, da bi jaz tega ne vedel, na to pa pravi: .1, na Stritbovem podu igrajo .Rokovnjače"; ali jih oni ne gredo pogledat?" .Bom pa šel, no; ali jih greste Vi tudi? .Seveda jih grem, saj sem se dve uri daleč zato sem pripeljal, veliko jih je pa prišlo Še od bolj oddaljenih krajev." Naskoro smo dospeli do Štritnovib podov. Velika množica ljudstva je kar oblegala blagajno. Slednjič se prerijem tudi jaz do blagajne, za menoj pa moj očanec, ki je na veliko svojo ne-voljo moral vtakniti vsled gnječe vivček v žep. Inteligentna dva mlada fanta, očividno vlsokošolca, sta nama postregla z vstopnicama. Raz širokih prs so se jima bliskale slovenske trobojnice, a na zelenem polju je blestel v srebrnih črkah nadpis .Vesna". .Vesnani" torej prirede igro. Pred seboj sta imela velik krožnik, na katerem se Je poleg velikega kupa srebrnjakov bliščalo tudi precej bankovcev. »To bo pa kmalu za par volov," pravi moj spremljevalec zadovoljno, raz-prostre oblastno svoj desetak po krožniku in izgine med množico. Vstopim. Sedež pri sedežu, klop pri klop, zadaj stojišče, a povsod — glava pri glavi 1 Ne bo lahka stvar že sedaj, najti si prostor, toda množice še vedno hite notri. Pred nami se vzdi-guje prav čedno izvršeno zagrinjalo, ki zakriva jako ukusen in pripraven oder. Pogledam krog sebe. Jedro tvori kmečko ljudstvo vsake starosti in vsakega spola. Na opaljenih in sicer resnih obrazov se jim čita radovednost, združena z izrazom težkega pričakovanja Poleg radovednega kmetica sedi meščan v lepi moderni obleki. Oba se neprisiljeno pogovarjata. Njihovega pogovora se udeležujeta s poslušanjem tudi orožnik.in uradnik. Oba sta odložila za danes resno svojo uradno masko in iskra demokratizma je prešinila tudi njnno hladno kri. Kar se oglasi glas zvona. Glasovi glasovirja, ki so prej brneli izza kulis in spremljali bučelam v panju podobno bučanje množice, potihnejo. Bučanje preneha. Vse se obrne proti odru. Zvon se v drugo oglasi. Takoj se vzdigne zagrinjalo in na odru se pokažejo igralci. Po svojih vlogah stari in mladi obrazi; toda njih bliskajoče oči, njih živahne kretnje so nam priča, da pluje po njihovih žilah mlada, sveža kri. Svoje vloge igrajo vsi naravno, neprisiljeno, občudovanja vredno; ko pade zastor, potraja tista napeta pozornost Se za trenutek dalje, nato pa se občinstvo zgane kot iz opojnega sna in frenetično ploskanje ne preneha, dokler se igralci v drugo ne prikažejo. Občinstvo jih obsuje z živio-klici, s ploskanjem, s cvetlicami; in to gre dalje od akta do akta, dokler ne pade zagrinjalo za vedno. Na koncu pa je režiser po splošni zahtevi prisiljen naznaniti, da se igra v sredo, to je na Mali Šmaren, ponovi, kar se vzame z odobravajočim aplavzom na znanje. Ni mi bilo žal časa, ki sem ga tu pustil, in Eriznati moram, da je nastop .Vesnanov" v vsa em oziru visoko nadkrilil moje pričakovanje. Zato pa so dosegli imeniten vspeh: ne samo v gmotnem, tudi v moralnem oziru se mora mladim prirediteljem le čestitati! Pomen ljudskih iger se pri nas podcenjuje; ljudstvo tu vidi svoje napake, svoje vrline; tu šele vidi marsikatero svojo ro-batost, ki jo sicer še niti zapazi ne in v tem leži velik vzgojevalni in izobraževalni moment. Brez vsakega krika, brez vsake vsiljivosti in reklame se je zbralo tako v nedeljo kot na Mali Šmaren silno veliko ljudi — a vse se je vršilo v najlepšem redu, ob največji zadovoljnosti, pri najboljši dobri volji in brez vsake rabuke, dasi se je ljudstvo zabavalo pozno v noč. Le tisti, kdor je ljudstvo slišal, lc tisti more presoditi, kako so bili s to prireditvijo zadovoljni. Zato kličemo mlademu društvu: le krepko naprej po začrtani si poti I S pogumom orji še precej trdo gorenjsko ledino, toda ne samo z igrami, tudi s predavanji in podrobnim delom, ker le v delu in vztrajnosti je naša rešitev I Javna telovadba Sokola v Škofjl Loki. To čilo, krepko in krasno se razvijajoče društvo, ki se je šele pr< d par leti ustano vilo in so ga nasprotniki takoj proglasili za mrtvo rojeno dete, je slavilo preteklo sredo, na praznik Malega Srnama, dne 8. t. m., zopet svoje slavlje! Povsod, kjerkoli so že nastopili sokolski telovadci iz Škofje Loke, so s svojo vzorno telovadbo vzbu jali občno pozornost in želi obilo pohvale in priznanja. V Skofji Loki so zadnjikrat bili nastopili lansko leto. Od tedaj niso imeli več priložnosti pokazati svojim someščanom, ki tako lepo podpirajo to društvo, koliko so napredovali. Minulo sredo so to storili in meščanstvo, kakor tudi ostalo občinstvo, ki ga je bilo približno kakih 1500, jim je zato hvaležno. Pa tudi nekaj nenavadnega, izvenrednega je bilo citati na velikih, v živih slovenskih barvah tiskanih lepakih za to prireditev. V naših listih smo že čitali o mednarodni telovadni tekmi v Luksemburgu, na kateri je bil tudi Škofjeloški Sokol zastopan po svojem načelniku, br. Prislovu. In izvajanje prostih luksemburSkih vaj, katere je izmed Slovencev redkokdo videl, so se nam na teh lepakih obetale. Marsikoga je mikalo videti te vaje in zato je prišel v Skofjo Loko. Čeravno se za to prireditev, ki je sicer bila bolj za lokalne namene, kakor pa za širšo javnost, ni delala skoro nobena reklama, prihiteli so v Skofjo Loko vrli bratje Sokoli v kroju iz Kranja, Ljubljane, Št Vida, Radovljice, Javornika in Železnikov ter v skupnem številu, približno kakih 120 mož prikorakali ob 3. uri popoldne na glavni trg pod zvokom koračnic goričanske godbe in svi-ranjem sokolskih trobent. Občinstvo je krasni nastop te lepe množice Sokolov takoj očaral. Samo nebo, ki nam je pripravilo tako lep, krasen dan, je bilo veselo in se ni zmenilo za pobožne želje nasprotnikov Sokola in razna kleve-tanja, s katerim ga ti obsipajo, hoteč ga uničiti in mu jemati ugled pri našem ljudstvu. Po razhodu so postavili bratje Sokoli svoja telovadna orodja ravno pred mestno hišo. Nato se je vršila telovadba točno po oznanjenem vzporedu pod poveljstvom načelnika brata Pristova. Najprej so nastopili člani in izvajali celjske proste vaje. Občinstvo je navdušeno aklamiralo krepke nase telovadce pri vsakem nastopu. Nastop naraščaja s beligrajskimi vajami in skupinami je bil naravnost vzoren. Vsakemu gledalcu so se morali prikupiti oni mali dečki, ki so tako samozavestno, resno in natančno po povelju izvajali svoje vaje. Krasno je bilo tudi videti naše telo-vadke v družbi Štirih telovadk iz Kranja pri nastopu in izvajanja vaj s palicami. Tudi ženski naraščaj a praporci je občinstvu nadvse ugajal. Vaje na orodju so naši telovadci vobče izvajali tako fino, vzorno in točno, da jih je občinstvo splošno občudovale in bo nekateri izmed občinstva, zlasti pri skupini članstva, kar presenečeni zrli na drzne telovadce, ki so posebno pri razrusenja teh skupin delali vratolomne, smrtne skoke, A kakor bi trenil so stali *elovadci zopet v vrsti in občinstvo jih je z n (»opisno navdušenostjo aklamiralo in jim ploskalo. Sedmi nastop so bile toliko težko pričakovane luksemburSke proste vaje. Izvedba teh vaj je bila tako precizna, da si večje dovršenosti ni mogoče misliti. Toliko izurjeni telovadci, kolikor občinstvo, sicer vajeno gledati razne vaje telovadbe, je kakor zamaknjeno občudovalo one krasne s vso eksakt-aostjo, eleganco in na vrhuncu izvetbanosti izve- dene figure teh luksemburSkih vaj. S tem je bila javna telovadba končana. V splošnem moramo pohvaliti vse telovadce. Videlo se je, da imajo dobrega uč telja, ki je tudi sam izboren, da eden izmed prvih telovadcev na Slovenskem. Res trud.ti so se morali vsi, da so dospeli do le dovršenosti, a njihov trud je bil v sredo poplačan z viharnimi aplavzi navdušenega občinstva. Telovadci so vse gibe izvajali vzorno. Zlasti je se občinstvo čudilo krepkim mišicam pri stojah in drug h vajah, ki potrebujejo večje človeške moči. Po telovadbi je bil koncert in prosta zabava na vrtu hotela Steraarje. Udeležba je bila nepričakovano velika. Videli tmo goste iz Ljubljane, Kranja in drugod. Zbrano občin »t vo in brate Sokole je pozdravil br. A. Nadilo. Vršil se je tudi ples, na katerem se je mladina pridno sukala. Nastopila sta tudi dva pevska zbora. Drugi, mešan zbor je vodil naš znani pevec Deu. Tudi postrežba je bila dobra. Hotelir Rožič jo preskrbel vsem gostom dobre pijače in jedila, tako da je moral zadovoljiti vsakogar. Omenimo tudi, da se je našel n ki posebno vneti € prijatelj* Sokola, ki je v obližju hotela Stemarje okrog 9Vi ure zvečer pretrgal električno žico da je občinstvo moralo nekaj časa ostati v temi, dokler se niso pripravile petrolejke. Tej nagajivosli ne pripisujemo sictr nobme posebne važnosti, izpričuje nam pa le, da so nasprotniki iz same zelene zavisti in zlobe storili to, ker biljšega sploh niso zmožni in ker ne morejo tekmovati s Sokoli. -- Škofjeloški Sokol je pa z vspehom, toliko moralnim kakor gmotnim, povsem zadovoljen in na ta dan se bo Se dolgo »pocninjal z največjo prijetnostjo! Novice Iz selške doline. Na shodu v 2eloznikih je Krek vpil čra gre. Kmetov nihče ne hujska, oni sami vidijo, kako se godi, in zato se puntajo zoper farovško gosposko. Kmet nikomur tako ne zaupa kot duhovniku, in sila je morala biti, da mu je odpovedal pokorščino. Nadalje je pravil Krek, da je poslancem nek minister dijete (plačo) odjedel, pa da si on iz tega nič ne stori, da on dela le za ljudstvo, če ima kaj plače ali ne. Zakaj pa vzame plačo, pa naj jo pusti, če je res tak ljudski prijatelj P Bodo pa le imeli kmejte malo manj davka. Krek rad kaže prazen žep in se dela velikega reveža. Ali zakaj pa vas denar razmeče, saj ima le kot poslanec čez 7000 kron na leto. Naj pa ne izdaja vsega denarja farovškim kuharicam in deklam, bo pa več imel. Zato se pa tako pubjo ženske za farovške službe, ko jim Krek in drugi taki «berači» darujejo kar po šest in še več kron, če so v farovžu pri kosilu. O, tak «berač> je lahko biti! Glejte, glejte! Št—a so dobili ponoči pod oknom. Njemu se je zahotelo ženskega mesa. Kdo bi bil mislil, da staremu grešniku še diši žensko meso! Pa ker revež ni vajon ponoči hoditi okoli (žena ga namreč ne pusti), se je zmotil in prišel mesto pod starostovo okno pod okno njegove sestre. Le še naprej, vi strelci! Česnjica. Mesarska obrt v naši dolini hitro napreduje. Stara železniška mesarja sta dobila novega nevarnega konkurenta v osebi posestnika Cv. Navadno rabijo mesarji pri svoji obrti mesarico, a ta je bolj praktičen, torai rabi »gajžlovnik". G. Košmelj, sedaj ste uničeni! Gotovo se Vam ti preklicani klerikalci na vsa usta smejejo, češ: Mi gremo naprej, mi mesarji! Sv. Lenart nad Škofjo Loko. Kakor se čuje, nameravajo ustanoviti pri nas telovadno društvo »Čuk*. Jako \»et za to je železniški načelnik g. K. Ta ritmojster železniške župnikove garde je prišel že parkrat k nam razširjat program svoje kompanije. To je neutrudljiv delavec v klerikalnem vinogradu, kajti še ponoči ne more spati, marveč razlaga svoja klerikalna načela pri kakem — oknu. Ako res zaskovika kdaj to društvo, tedaj pa, naprednjaki, le hitro — za peč! S takimi ritmojstri se ne moremo kosati. ,0, zlati vek zdaj klerikalcem pride!" Železniki. Ker namenoma nikomur ne delamo krivice, objavljamo naslednje: Izjava. V zadnji številki .Gorenjca" je bilo citati med novicami iz selške doline, da je železniški župnik, g. Marčič prišel o polnoči pod okno mojega stanovanja po meso. Sumi se tudi mene, da sem jaz poslal dotični dopis v »Gorenjca". (Potrjujemo, da Vi niste naš dopisnik. Opomba uredništva.) Resnici na ljubo moram izjaviti, da sem videl človeka, toda povedati ne morem, da je bil taisti g. župnik. Obžalujem pa dopisnika »Domoljuba", ki je v zadnjih številkah nagrmadil toliko osebnosti na neljube mu ljudi. Rajše naj bi pomedel pred svojim pragom. Dopisnik »Domoljuba" je res še malo časa pri nas, ker ni vedel za šego pri nas ali pa je iz zlobnosti trosil v svet, da se tam, kjer nastane kak prepir v hiši, potem kolje in seka meso. To je — milo rečeno — višek zlobnosti Železniki, 10. sept. 1909. Ivan Demšar. ti Snieta v Istri nam pišejo: (vmbolj se približuje nova letina, tembolj se dviga cena staremu vinu. Pri vsej velikanski produkciji lanskega leta se je poprodalo posebno belega vina skoraj vse, ter so zelo redki oni, ki ga imajo Se kak hektoliter, ali zato ga tudi visoko drže. Nasprotno je črnega vina posebno v spodnji Istri (poreškl okolici) se dovolj, ali tudi temu je cena izdatni poskočila Nova letina kažs dosedaj lepo. Zadnje tedne, ko j) nastopi'o toli ostro vreme, bilo se je bati, da bode trpelo grozdje, ki bi vsled mraza neenako dozorevalo, kar bi seveda mnogo škodovalo kvaliteti. Ali vrame se je popravilo in sodeč po grozdih in drugih okoliščinah, utegnemo dobiti letos boljšo kvaliteto kot lani. Kvantitativno pa morda niti polovice lanskega ne dosežemo. V Bu-zeačini je dobiti Se nekaj belega vina ter se je tozadevno obrniti na «Potrosno obrtno-gospodarsko društvo* v Buzetu. V Kranju, dne 11. septembra 1909. Deželnozborske volitve na Goriškem se vrSe še ta mesec. Volilni boj bo menda tak, kakršnega 33 ni videla goriška dežela. V tem boju nastopajo 4 slovenske stranke: narodno-napredna, kmetska (igram ), socialno demokratična in klerikalna. Naprednjaki in agrarci so postavili skupne kandidate, socialisti tudi svoje, klerikalci jih Si iščejo. Razkol med ogrskimi katoličani je nastal na zadnjem katoliškem shodu v Segedinu, kjer so bili eni za to, da naj se duhovščina ne vtika v politiko, kar drugim ni bilo všeč. Najbrž nastaneta dve stranki. Češki klerikalci in napredalakl. Češki klerikalci so imeli v Kraljevem Gradcu katoliški shod, katerega so se udeležili vsi nadškofi, škofi, mnogi kanonikov, duhovnikov, aristokratov in tudi veliko Število od te gosposke odvisnih lju li. Mislili so, da dobe s tem zborovanjem ves kraljevo-graški okraj popolnoma v svoje roke — toda prišlo je drugače. Naprednjaki so sklicali protestni shod na i*ti dan, t. j. na nedeljo, 29. avgusta t. 1. Temu pozivu se je odzvala ogromna množica. Zbrali so se v javnem vrtu na Strolnici ter korakali v slavnostnem izprevodu skozi mesto. I'.prevoda se je udeležile 9000 ljudi. Na čelu so korakale napredno žene in dekleta, katerih je bilo posebno mnogo n ki so s svojo udeležbo javno pokazale, da so se otresle duhovniškega vpliva. Po izprevodu se je vršilo zborovanje, na katerem so govorili: L Konte, dr. Šmeral, dr. Loskot, dr. Erban, dr. Kiumpar in drugi o politični in gospodarski nevarnosti klerikalizma, o odnoSajih med češkim narodom in Rimom, o nevarnosti klerikalizma za šolstvo Ud. Proti-klerikalni shod je imel na vse ljudstvo velik vpliv in je klerikalce silno potrl. Nenee vabijo v Bosao nemški listi. Diši jim slovanska zemlja, ki je Se polna zakladov. Ako domačini ne bodo o pravem čašu izpregledaU, zgodilo se jim bo tako kot pri ms, kjer nam nočejo Nemci iztrgati iz rok vso nato slovensko posest Nameraval atentat na roškega carja. Na Turškem so prijeli nekega anarhista, ki je imel namen umoriti ruskega carja, ki je hotel priti k turškemu sultanu. Dognali so, da je bila sklenjena cela zarota, v katero je zapletenih 13 ruskih anarhistov. Tariko posojilo. Turčija si najame 7 milijonov funtov Sterlingov posojila (funt Sterlingov je približno 25 K). Dolg se bo poplačal v sto letih. Perzija. V Teheranu so se izvršile volitve pri popolni brezbrižnosti prebivalstva. 01 300 000 prebivalcev jih je volilo samo 300. Tudi drugod ni bilo nobenega zanimanja. Izvoljeni so vsi nacionalisti. Bivši šah Se ni odpotoval, ker vlada noče dati potnih listov nekaterim, ki hočejo odpotovati s šahom, dokler niso poravnali svojih velikih dolgov. Umetnost in književnost Prejeli smo in priporočamo: Dr. Leop. Lenard: »Nemščina brez učitelja" ali »Slovensko-nemška slovnica za samouke". Založila »Katoliška tiskarna" v Ljubljani. Cena 1 K 20 h, po pošti 1 K 30 h. Poročilo o delovanju komisije za pogozdovanje Krasa v Vojvodini Kranjski za leto 1908. Trialistični zemljevid habsburške monarhije. Sestavil Henrik Hanau. Merilo 1: 1,500 000. Naroča se pri tvrdki G. Frey tag & Berndt, Dunaj Vil/1. Novičar. 20 september aaj be naredil praaaik! Somišljenik pise «Narodu*: Dne 20. septembra bo leto, odkar sta padli nedolžni narodni žrtvi. Nedolžnima žrtvama mora ohraniti narod trajen spomin, zato predlagam, naj se 20. september proglasi za naroden praznik in naj se ta dan zapro vse trgovine v Ljubljani. Za dostojno praznovanje tega dne se naj sestavi poseben odbor, v katdrem bi naj bili zastopani vsi sloji. — Priporočamo slovenski javnosti ta nasvet v uvaževanje tudi po Gorenjskem ! Nagrobni spomenik ie žrtvi 20./DC. 1908. Zadnjič smo nakratko poročali, da je v izložbi tr- II. prllotj* ,,GortnJcu" štev. 37 z 1.1909. govinc Gričar & M.-jafi v Prešurnovi ul.ci izstavljen osnutek nagrobnega spomenika Ivanu Adamiču in Rudolfu Lundra, in da je ta osnutek izvršil akade-mični kipar Svitoslav Peruzzi. It opisa, ki je tudi ravnotam izstavljen, pa posnamemo sledeče po-drobosti. Spomenik bo visok sedem metrov. Od te visočine odpada na podstavek štiri metre, trije metri pa na glavno sobo, predstavljajoče »Genija žalujoče Slovenije*. Glavna podoba in obe vazi bo-deta it kararskega marmorja. Podstavek in grobna plošča bodeta pa izdelana iz temnosivkastega kratkega kamna iz Lokev. Na grobni plošči je iz brona vlit portretnl relief Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. Spomenik bo ograjen s pripresto verigasto ograjo na kamniti podlagi. Glavna podoba drži v rokah kovinasto posodo za luč, ki naj bi se vž;gala ob spominskem dnevu, na vseh svetih dan in ob drugih primernih prilikah. Deželni zbor kranjski je, kakor poročajo listi, sklican na dan 20. septembra. Z^kaj ne na 21. ali 23., kakor je bilo prvotno določeno, ampak ravno na dan 20. septembra P Bodo l: Sli slovenski poslanci v deželni zbor, to prepuščamo njih vesti In narodnemu ponosu. Slovenci, ohranita mirno kri! Obletnica krvavih dogodkov lanskega septembra je tu. Brez pouličnih demonstracij idimo mirno mimo te obletnice 1 Dostojno, resno, kakor se spodobi največjemu prazniku, hočemo in moramo praznovati Slovenci tudi svoj velik praznik naših narodnih mučenikov. Vse drugače mislita vlada in nemStvo. Pripravljata vojaštvo, orožnistvo in policijsko vohunstvo — za koga, čemu? Vrhu vsega tega se ravno ob istih dneh, okrog 20. septembra namerava sklicati deželni zbor. To sklcanje stoji že naprej v znamenju boja, mogoče najskrajnejše ob-strukcije. Vsaj hočejo slovenski klerikalci praznovati obletnico narodnih mučenikov z naskokom na belo Ljubljano — kaj pač je drugega njihova Kedloga o občinski volilni reformi za mesto Ljub-w no! S tem bi padla zadnja glavna trdnjava narodno - napredne stranke na Kranjskem v kleri-kamo-nemčurske roke. Četudi se bo Hi ta parlamentarni boj v dvorani deželnega dvorca, vendar ni izključeno, da se bo ogenj pojavil tudi na zunaj, na ulici. Da se deželni odbor v takem znamenju skliče ravno te dni, to ni slučaj, to je dobro premišljen račun na vse strani. Zato, Slovenci, Vas le danes opozarjamo, kar tudi pride, ohranite mirno kril Klic »Gorenjca* velja v prvi vrsti Gorenjcem samim in to Se posebno onim, ki bodo imeli ta in prihodnji teden opraviti v Ljubljani. Že, ko stopite s vlaka, pazite, kaj govorite, zakaj vohunov bo polno okrog kolodvora. Mirno kri pa ohranite tudi V», Gorenjci, v mestih, trgih in vaseh. Nobenih pouličnih demonstracij t Pokažimo, da je ne samo strah vlade, ampak da bo ostalo tudi vse izzivanje naših nasprotnikov brez zaželjenih vspehov! tatlresegerjanel v Kranju pa tudi drugod pe Gorenjskem — naprej I Zadnjič smo že poročali, da je prvi kamen za obrambni sklad G ril-Metodove družbe v Kranju položila dne 26. avgusta L L petorica kranjskih »siromakov* v gostilni »na razpotju*. Kot drugi kamen pa je sklenil orkester »Sloga* na svojem zadnjem sestanku dno 1. septembra, da pristopi k obrambnemu skladu Ciril in Metodove družbe in da se 100 K takoj odpošlje v Ljubljano v ta namen. To se je že zgodilo. Orkester »Sloga* je torej drugi v Kranju, ki je dejansko odgovoril Roscgerju; v kranjski okolici mu je pa odnesel prvenstvo — učitelj I V celem Kranju torej ni več človeka, ki bi odrinil dvesto kroaic naSi potrebni in marljivi družbi. Morala je priti mladina, da je našim naprednim rodoljubom pokazala, kako dandanaSji bijemo narodnostni boj, boj za obstanek. Mladih je bilo treba, da so spravil; družbo v pravi tir, kaj naj sedaj Se mladi sami strte za njen obstanek P1 Dovolj časa je že preteklo, kar so objavili slovenski časniki poziv za pristop k obrambnemu skladu; število darovalcev se bliža že Štirim stotinam, vsi sloji so zastopani med njimi, vse nsie pokrajine, a Gorenjska, ki bi z ozirom na neprestana nemška nasilstva v nekaterih industrialnih krajih in z ozirom na bližnjo KoroSko morala biti med prvimi, je srečno — zadnja t Ali res ni več požrtvovalnih posameznikov, ali res ni narodnih društev in korporacij P So, toda stiskajo svoje kfonice kot hndič svoje eipce. Družba sama ima v Kranju kar dve podružnici j a kaj pomaga, ako ti dve korporaeiji dokumentirata svoj obstoj s tem, da ne dasta od sebe nobenega znamenja. Tega bodi konec 1 Ne čakajmo samo nato, da nam bodo mladi ljudje povsod pomagali na noge, kot smo to storili pri stranki. Kje pa naj ima potem mladina re-Spekt pred nami, ako lahko vse brez naš opravi in nam daje Se dober vzgled P Zato pa na noge! če se dandanašnji vse dela na akcije, se pa Se mi ne branimo akcij. Družbe ustanavljajmo kar sami, kapital in dividende pa podarimo družbi, ampak Ciril in Metodovi I Ker je rok dovolj dolg, se lahko podpisujejo male delnice in bi se jih počasi vedno več vselo. V Kranju poznamo več takih prijateljskih ali kakršnih si Se bor* družb, ki hi polagoma lahko nabrale med sabo dvesto kron; V mislih imamo predvsem naš občinski odbor, mostne hranilnico in kreditno društvo. Te korpora-ctje bi naj postavile po več kamnov, dale pogum nadaljnim in predvsem na najprimernejši način počastile spomin septembrskih žrtev, Umestna nasvet. — 20. september pade letos aa poaedel)ek. Kranjski meščan nam pise t Da se kolikor mogoče dostojno in veličastno proslavi ta dan, bi bilo zelo umestno, ako na ta dan razobesimo vsi kranjski hiSni posestniki črne zastave -raz svoje hiše. Po nekaterih krajih, pred vsem v Ljubljani — pravijo — da bodo ta dan zaprte vse prodajalne. Tega pri nas skoro ne bo mogoče, ker imamo ta dan tržni dan, zategadelj bi stavil nasvet, nsj vsak nas tgovec ali gostilničar v spomin na 20. september seže globoko v žep in naj daruje 50 kron kot četrtino za obrambni sklad Ciril-Metodove družbe. Ako odštejejo Štirje trgovci po 50 kron, imamo že en kamen za obrambno društvo. Takih požrtvovalnih narodnjakov imamo v Kranju gotovo več kakor dvajset, torej bi bilo 20 X 50 - 1000 kron. ImovitejSi bi sezeda lahko položili sami po 200 kron. To bi bila najveličastnejša proslava 20. septembra narodnega in naprednega Kranja. Naj bi naše vrle narodne dame iz tukajšnje podružnice sv. Crila in Metoda te dni Sle od hiše do hiSe in izvedle to vsekakor zelo požrtvovalno, a domoljubno narodno delo. I'.tekle bi si gotovo nevenljivih zaslug za narodno stvar. Slovenski otroei v slovenske iolo! Pod tem naslovom sta objavila zadnja štev. »Napreja* in današnji »Rdeči Prapor* prav lepa članka, v katerih velevata slovenskim delavcem, naj pošljejo svoje otroke le v slovenske Sole, ker le na podlagi materinščine more slediti otrok nspeSno učenju. Z veseljem in zadovoljnostjo moremo torej pozdravljati te naravne pojave v naši slovenski socialni demokraciji. Shod ivobodomillooe? se vrsi jutri v nedeljo, dne 12 septembra na Jesenicah v restavraciji »pri Sokolu* ob 7. uri zveče*. Važnost shoda ni treba nosebej povdarjati. Pri 101111 Pomaga) 1 Na Brezjah je zborovala dne 2 t. m. »Slomškova zveza*. »Slovenec* je nesramno lagal, da je bilo udeležencev 400, med temi 250 učiteljev, 50 pa j h je poslalo brzojavne čestitke. V resnici pa je bilo vseh zborovalcev 143, izmed teh 32 duhovnikov, 41 učiteljic in učiteljskih soprog, 14 dijakov, 1 mežnar in 57 odraslih lajikov, med zadnjimi kakih 25 učiteljev. Samo 5 brzojavov je doSlo od učiteljev, pismeno pa je pozdravil te novodobne romarje le »najuglednejši* kranjski nadzornik, prečastiti gospod Ljudevit Stiasnv. Zborovanje je bilo zvečina posvečeno naprednim učiteljem in »Zavezi*. SlomSkar A. Pirnat je proglasil bojkot »Učit. Tovarišu* ter vsem nerodnim in naprednim učiteljem. Slučaj je menda hotel — saj tako se pripovedoje —, da je med tem, ko se je povspel predsednik Jaklič do gorastasne trditve, d a loči klerikalno »čiteljstvo od liberalnega samo sveti krti, dobil nek ljubljanski učitelj ekspresno pismo, v katerem se mu poroča, da ga preganja sodišče zastran šolskih tiskovin, katere je čudnim potom prenesel iz »Učiteljske tiskarne* v »Katoliško tiskarno*; pravtakrat pa se je drugega istotako strogo krščanskega SlomSkarja obvestilo, da je postal srečni — nezakonski oče. Res, samo izmeček se zbira pod SlomSkarijo 1 In taki ljudje, v katerih je sposobnost in znsčajnost že davno zamrla, naj bi uglednemu naprednemu učiteljstvu napovedovali družabni bojkot? . Sa Ciril-Metodov obramben! sklad je do danes priglašenih 366 rodoljubov, ki so deloma že vplačali, deloma se zavezali plačati po 200 K, torej 73.200 K. — Poljaki so si osnovali sličen sklad, v katerega so doslej vpisali že 800000 K, dočim so bahavi in kričavi Nemci, ki pravijo, da so najmanj 30 krat bogatejši kakor Poljaki, vplačali šele 660 000 K. Telovadno društvo ,,Sokol' s ženskim oddelkom ? Kranju. Spored telovadnih ur: Vadi-teljski zbor: v pondeljek, sredo in petek od pol 9. do 9. ure zvečer, v Četrtkih od pol 9. ure zvečer naprej. — Člani: v pondeljek, sredo in petek od 9. do 10. ure zvečer. — Šolski naraščaj: v pondeljek in četrtek od 6 do 7 ure zvečer, v nedeljo od 11. do 12. ure dopoldne. — Obrtno-trgovski naraščaj: v nedeljo od 3. do pol 5. ure popoldne — Članice v torek in soboto od 8. do 9. ure zvečer. — Ženski naraščaj: v sredo in soboto od pol 6. do pol 7. ure zvečer. Ob vseh teh urah se sprejemajo tudi člani, članice, deški in dekliiki naraščaj. Uijndno vprasrnje de vodstva pletargke loto f Radovljici, 1.) Je li resnica, da pod naslovom Vase Sole prodajate tudi izdelke tujih pleUrskih tvrdk in ve 11 za to VaSa direkcija na Dunaju i. L d. 2 ) Je-li resnica, da je zelo nadarjeni učenec Ferjan zapustil Vaio Solo in se Sel učit v trgovino, ko je že dovršil dveletni tečaj in ker ga Vi niste hoteli oprostiti, kakor nekatere druge učence, čeravno je c kr. učni delavnici predpisan samo dveletni tečaj? Zakaj mora mladenič izgubiti dve leti avojega življenja In pričeti zopet isnova? 3) Je-li resnica, da je na Vasi Soli nastavljena za poučevanje ženskega tečaja neka — dama, ki nima sposobnosti in izpita kakor je predpisano in zakaj bi pri tem pičlem Številu Vaših obiskovalcev ae mogli razdeliti pouka tako, da ne bi bilo treba državi plačevati sa par učenk te posebne učiteljice P — Prosimo odgovora v prihodnji Številki »Gorenjca* I Radovednež. Is vodmatakega ograja pri Liubifaat. Zadnjo soboto smo čitali v .Slovenskem Narodu" poziv na slovenske starše mesta Ljubljane, naj pošljejo svoje otroke v slovenske ljubljanske iole. Poziv je podpisan od gosp. župana Ivana Hribarja. Že lansko leto sO se izdajali taki pozivi in tiskali celo veliki lepaki, ki so bili potem nabiti na vseh voglih ljubljanskega mesta. To je čisto lepo in vsi se strinjamo s temi pozivi. Dolžnost slovenskih staršev je, da pošiljajo svoje otroke le v slovenske šole, Kdor dela obratno, je nežna-čajnež, ki je morda napravil to iz nevednosti, ali pa se je dal enostavno prodati. S takimi ljudmi pa naj za.edno prebivalstvo slovenske metropole temeljito obračuni. Ali vendar leži krivda, da je v nemških šolah mnogo slovenskih otrok na mestni upravi sami. Kam za vraga bo šel slovenski otrok, če pa so mestne Sole prenapolnjene? V nekaterih razredih pride skoro do 100 otrok na enega učitelja. To je proti vsem načelom moderne pedagogike in tudi učnih vspehov ne moremo pričakovati bogve kakšnih. Šola na Ledini je grozno prenapolnjena. Učitelji pri najboljši volji ne morejo doseči tega, kar bi radi in zato tam otroci tako malo profitirajo. Naš Vodmat bi krvavo potreboval svojo šolo. Slavni občinski svet je sklenil, napraviti dve novi šoli, ali Vod-matu ne bo nič pomagano. Ena šola, ki bo za dečke, se zgradi na Prulah in s to se Vodmatčani ne moremo okoristiti. Dekliška šola bo sicer na Ledinah, ali ta bo le za deklice. Deška na Ledinah bo vseeno prenapolnjena. Občinski svet ljubljanski bi opozorili, naj vendar sklene sezidati šolo tudi za Vodmat, ker je že vendar enkrat čas. K koncu Že pripomnimo, da se kljub velikemu pomanjkanju slovenskih šol v Ljubljani še ni pričelo s gradnjo novih sklenjenih šol. Kaj potem pomagajo vsi pozivi. Glas iz naprednega vodmatskega občinstva. £veza gorenjskih sadjere|cev ima naprodaj obilo fimh vr*t namiznih jabolk in brošk po zmernih cenah ter bo tudi razpolagala t izvrstnim sadnim vinom. — Zveza sprejema tudi nove udeležence - sadjerejce. Kdor ima naprodaj sadje, naj takoj pristopi k Zveri. Oglasiti ie je na naslov »Sadjarska Zveza*, Begunje, Gorenjsko. Cesar je potrdil sklep deželnega zbora kranjskega, glasom katerega sme ljubljanska mestna obilna najeti sledeča posojila: 130 000 K za prispevek k troSkom osuševanja barja, 120 000 K za zgradbo meščanske viSje dekliške Sole. 700 000 K za zgradbo tretje deške in druge dekliške mestne ljudske Sole, 800.000 K za zgradba mestne tržnice, 280 000 K za dobrodelne namene povodom 60 let? nega vladarskega jubileja in 120.000 K sa nakup akcij ljubljanske plinarne akcijske družbe. Vsa ta posojila v skupnem znesku 2,450.000 K se smejo obrestovati k večjemu s 41/« odstotki In se morajo umorUzirati v 50 letih.1 Radovljiško okrajno glavarstvo je te dni razposlalo vsem občinam samo nemški »Konkurs-ausschreibung* poljedelskega ministra glede Štipendij onim, ki hočejo obiskati c. kr. višji učni zavod za vinorejo in sadjerejo v Klosterneuburgu. Kaj vse si gospodje pri slav. glavarstvu dovoljujejo! Posebno si je treba zapomniti ta »malega*, čigar učenost je splošno znana. Ako se bode Se nadalje tako delalo, bodo sčasoma popolnoma nemško i občinami uradovali, kajti slovenskim strankam že itak pošiljajo samo nemške odtoke. Na deski okrajnega glavarstva se tuli večkrat Šopirijo samo-nemški razglasi deželne vlade. Okrajno glavarstvo je najbrž zato razposlalo zgoraj omenjeni nemški razpis, da bi ga občinstvo ne razumelo ter da bi se noben Slovenec ne priglasil za Štipendijo. Zatorej pozor, slovenske občine 1 Protestirajte skupno zoper tako nepostavnost, preziranje in krčenje ustavno zajamčene jezikovne ravnopravaosti od strani okrajnega glavarstva. Proč s takimi c. kr. uradniki, ki vkljub svoji prisegi s nogami teptajo člen XIX Nasilstvo samskega vojaštva. »Slov. Narod* poroča iz Postojne: V sredo zvečer so vojaki 27. pehotnega polka iz Ljubljaao pili v krčmi poleg kolodvora na Rakeku. Radi litra vina so prišli v navskrižje s krčmarjem, na kar so jelš stravito razgrajati in razsajati. Psovali so Slovence ter razbili vse, kar jim je prišlo pod roke. Lotili so se tudi neke ženske ter jo strahovito pretepli. Vojaška oblast in orožnistvo se trudita, da bi Škandalozna afera ostala prikrita pred javnostjo. VoUlve sa obrtno sodišče v Ljubljani. S 1. decembrom t. L so ustanovi v Ljubljani obrtno sodišče in se vrle volitve primdnikov in namestnikov v prvi polovici novembra. Ea kanonika sevemilkcga kseltelja je cesar imenoval tržiškega župnika g. Frana Spendala. Samomor. V Zg. Domžalah se je obesil po domače Pucenkove Mine Jur, star blizu 70 let. Alkohol ga je gnal v smrt. Zapušča Seno In dve hčeri. Katoliški «0rli* so na svoji »čokoladi* v Kamniku sklenili, da mora do konca L 1914 izginiti zadnji sokol s površja slovensko zemlje. Ker je vse resnica, kar ti junaki sklenejo in ker je tudi Bog njihovega političnega naziranja, svetujemo sokolom, kakor jim je življenje milo, da zavržejo lični svoj kroj. Obrtna sadraga aa Bled ta okolice priredi dne 19. septembra 1909 tretjo preizkušajo vajencev v tekočem letu in sicer ob 9. dopoldne ? dvorani Blejskega doma. Vsi vajenci, ki so učno dobo dokončali, naj so priglase pismena k izkušnji. Priglas je kolesa prost ter ga mora učni mojster . potrditi. Udje zadruge vplačajo pristojbine 5 K nendje zadruge, ki se tudi lahko oglase, pa 12 K Oglate se torej Ishko učenci iz celega radovlji Ikeg« okraja. Komur za preizkušnjo podrobnosti niso znane, naj se pri obrtni zadrugi informira. Telovadao drnstvo Sokol z ženskim oddel kom t Kranju rabi na zaključek kegljanja za do bitke ki se vrli v nedeljo dne 12. t. m. ob pol 9 uri zvečer: Pred in po zaključku je koncert na vrtu gospe Marije Mavrjeve, ki se prične ob 6. uri zvečer. Vstopnina h koncertu za osebo 50 vinarjev Pri koncertu sodeluje nal priljubljeni in slavno-znani orkeater «Sloga». Ker je prebitek namenjen ▼ pokritje lanskoletnega primanjkljaja, se prepla čila hvaležno sprejme. K najmnogobrojnejii udeležbi vabi najuljudneje odbor. Sentvidčanl ta Žfrovalka. Danes teden so priredili gospodu nadučitelju Janku Žirovniku šentvidski Sokol, Žirovnikov zbor, Kmetijska podružnica, draveljska požarna brarnba in Sc neka tera druga društva veličastno odhodnico. Ob razsvetljavi balončkov so napravila vsa imenovana društva s prebivalci iz Dravelj in Zg. Šiške ter domačini kar najlepši obhod po Št. Vidu. Pred šolskim poslopjem jc zapel Žirovnikov zbor naj prej narodno .V Gorenjsko oziram" in Nedve dovo .Zvezdo". Vsa društva so se nato poslovila po svojih govornikih od slavijenca; najprisrčneje {>a g. Pipan, zastopnik Žirovnikovega zbora, ki e očrtal v daljšem, krasno zasnovanem govoru neumorno in vspešno delovanje njegovo. Vznak spoštovanja, ljubezni in udanosti mu je bil izročen dragocen prstan z briljanti in rubinom. Med govori in petjem so se dvigali zapored raketi, pa tudi bengaličen ogenj se je prižigal. Staro in mlado, vse je klicalo navdušeno .Na zdar" in .Živio". Navdušenje brezštevilne množice je bilo tako veliko, da si dobil nehote vtis, da jc ves Št. Vid odločno napreden. Očetovsko je bilo poslovilo g. Žirovnika od ljubih in ljubečih mu Št. Vidčanov. Ljudstvo je s to serenado pokazalo, da najodločneje obsoja nekrščansko politiko klanfarja Belca in mladega župnika Zabrcta. Grof Gho-rinsky je bil v St. Vidu na počitnicah, pa je odšel en dan poprej v Ljubljano. Škoda I Prepričal bi se lahko na lastno uho in oko, da zna tudi preprosto pošteno ljudstvo dostojno vpoštevati učiteljeve zasluge in neustrašeno zavračati nekato-Uško preganjanje. V nedeljo popoldan pa so se zbrali Žirovnikovi znanci in prijatelji na vrtu g. Frana Šušteršiča; pa tudi ljudstvo je prihitelo, da se še enkrat poslovi od njega in da znova demonstrira proti taki .službeni premestitvi". Med ubranim petjem Žirovnikovega pevskega zbora so se vrstile napitnice gg. A. Homana, dr Lapaj-neta in učitelja Siča. Na Kranjskem so sedaj take razmere, da morejo klerikalci z dovoljenjem vlade storiti najhujše lopovstvo. Nase mnenje je: čim bolj bodo pritiskali, tem ljutejši bode odpor. Tako na primer klerikalce v Št. Vidu ne veseli več Žirovnikova premestitev, ker jih volja ljudstva mori v skrbi za lastno prihodnjost Krivici je odprta pot le malo časa! Drugi sestanek slovenske sekcije »Svobodne Mialt* se je vršil minulo nedeljo ob udeležbi okrog 250 svobodomislecev iz vseh slovenskih krajev. Na dnevnem redu so bile najvažnejšo točke: Svobodna misel in njeno razmerje do politike; svobodna Sola; jugoslovanski krematorij. Na kongres je prišlo tudi odposlanstvo hrvatske sekcije «S. M.» iz Zagreba in zastopnik Čehov. Med klerikalci je zavladalo strašno razburjenje; škof Jeglič je izdal pastirsko pismo, v katerem roti vernike pred to «zaroto» zoper Boga in s katerim je odredil za nedeljo popoldne molitev žalostnega dela rožnega venca in Utanij na čast Srcu Jezusevemu. (Smo tako srečni, da imamo en izvod tega famoznega pastirskega lista v rokah. Opomba uredništva) Očeta poškodoval. Dne 5. avgusta t. 1. je igral 20 let stari delavec France Jugovic prepovedano igro «einundzwanzig» in pri tem za gral precejšnjo svoto denarja. Prišel je nato v gostilno Jožefi Blaganja v Stari Loki, kjer se je nahajal tudi njegov oče. Ta je sina oStel zaradi zapravljanja in potem radi plesa, kar je Jugovica tako razjezilo, da je vrgel steklenico v očeta, ne da bi ga zadel, nato i a Se vžigalnik v glavo, s čimer ga je lahko telesno poškodoval. Zagrabil je Se diugo steklenico, da jo zažene v očeta, a mu jo je iz rok iztrgal Blaž Plestenjak, za kar ga je z udarcem po roki lahko poškodoval Za kazen je dobil 4 meseca ter mora plačati 20 K dnevne kazni. V Kajsmlkn je umrl v starosti 46 let meščan, posestnik in ključavničar g. Avgust Albrecht, vrl narodnjak in naprednjak. Državne podporo v znesku 520 kron se je dovolilo kot prispevek za napravo vodnjaka v Gozdu, občina Križe v kranjskem okraju. Hosreča. Ko je te dni na Jesenicah v neki hiSi v I. nadstropju nasajal delavec Franc Pogačnik okna, je izgubil ravnotežje ter padel na tla ter zadel z vratom na tam se nahajajoče steklo ter si prerezal žile. Močno poškodovanega so pripeljali v deželno bolnišnico. laradl krivega pričevanja. V slučaju uboja v Dravljata, ki ae je razpravljal pred porotniki v Ljubljani, je neka priča pod prisego nekoliko drugače izpovedala, kakor prvotno pred preiskovalnim sod likom. Dr. Neuperger kot namestnik drž. pravdniSlva je proti priči takoj na mesta prigla- sil ovadbo. Nimamo nič proti temu, Če mora tako biti. Nehote pa se pri tem spominjamo pravi-čevanja nemških prič pri demonstracijskih obravnavah v Ljubljani Tudi njih izpovedbe ao si prišla v nasprotja, tudi tam je uradoval na meatu državnega pravdniltva ravno tisti dr. Neuperger, ki je napram slovenski priči, pri prostemu gorenjskemu fantu, tako hitro, tako vestno ugodil svoji uradni dolžnosti. Ne vemo sicer, ali in kako je ta državni funkcijonar postopal pozneje proti nekaterim nemškim pričam; vemo pa, da tako hiter ni bil, kakor to pot proti Slovencu. Ali velja zakon samo za Slovence? Ta slučaj obdržimo vsekakor v evidenci. Umrl je v Predtrgu pri Radovljici zlasti lovskim krogom dobroznani bivši gostilničar g. Egidij Hirschmann v starosti 69 let. N. v m. p.! Značilno I Ljubljanski »Slovenec* ni hotel sprejeti inserata pokojnem prelatu Ivanu Rozmanu; in-serat so hoteli dati v list šentjakobski farani, in je stalo v njim med drugim: «2 njim (s Rozmanom) se je zopet skrčila že itak redka vrsta vzor • duhovnikov, ki žive le svojemu poklicu.* — Da je gospode pri »Sovencu* to zbodlo, radi verjamemo 1 Deželno električno centralo namerava zgraditi kranjski deželni odbor in je pooblastil za poizvedbe tozadevno »Splošno električno družbo Union*, ki ima v Ljubljani zastepnika inženirja Dušana Serneca Kadi fohnaitva v Srbiji aretiran. V Šabcu sta bila aretirana Alojzij Mesar, doma z Bohinjske B,strice, in neki Vekoslav Mataševič. Dolže ju, da sta v zvezi z nekim Jagrom prenašala preko Save v notranjost Srbije avstrijske vojaške golobe. »Prosveta*, akad. fer. društvo v Ljubljani naznanja, da se je na zadnjem občnem zboru izvoljeni odbor konstituiral sledeče: predsednik: jur. Radovan Krivic; podpredsednik: jur. Ivan Zorman ; tajnik: jur. Gilbert Zupančič; blagajnik:. phil. Fran Vrhovnik; knjižničar: jur. Janko Vrančič; namestnika: jur. Viljem Krejči in vet. Janko Vizjak; preglednika: jur. Albin Pleško in jur. Fran Trampuž. Drobiž l Ooreijskega Pravila podr. C in M. za Morav če in i ko lic o je vlada potrdila. — Dva prsta je odtrgala cirkularna žaga tovarnarj evemu sinu Rudolfu Siablu v Kara siku. — V Bistrico je skočil mizar Josip ZavrSnik v Kamniku. Ker n u je bila premokra, je zopet zlegel na suho. — Vlada je odobrila pravila hotelske delniške družbe »Triglav*. Ustanovni občni zbor bo v kratkem. — Poročil se je gimnazijski učitelj Anton SuSnik iz Kranja z gospdč. H Ido Mallvjevo iz Tržiča. — Proti župnišču je nekdo streljal v Mošnjah pri Radovljici. Ena krogla je strla steklo v pritličju, dve ste pa obtičale v okviru okna. Izpred porotnega sodišča. — .Gorostasen slučaj — vsak za govor izključen." Menda v Ljubljani kaj takega še ni bilo, gotovo pa, da že dolgo ni bilo J kaj takega. Namreč, da bi bil zagovornik ne samo obupal nad svojim klijentom, ampak namesto ga zagovarjat, še — četudi neposredno, kakor pra- j vimo, notri tlačil. Da, kaj takega menda res še ni bilo v Ljubljani! Da je državni pravdnik in to celo dr. Neuperger javno pokazal več srca in j usmiljenja do obdolženca, kakor zagovornik „ex offo" odvetnik Vencajz. Vso čast dr. Neupergerju! | Takoj po razpravi o Civku, je prišel na vrsto slučaj: Jurij Triler, hlapec v Žabnici (doma iz Šutne), tožen radi uboja Martina Lužana iz Šutne. Ob tistem času, torej v jutru Vel. Šmarna, ko je nesrečni Babnik že ležal mrtev ob Gradiščici, se je na cesti med Žabnico in Dorfarji vršil res — to ima zagovornik prav — gorostasen uboj. Triler je pil s svojimi tovarši do polnoči, plačeval je zanj ubiti Lužan. Ker pa je bila gostilna o polnoči zaprta, vzeli so še liter .jeruša" in menda tudi piva seboj pa so kar zunaj pili do ranega jutra vel. šmarna. Triler se je bil namenil, da neklesti nekega drugega tovarša. Silil pa je Lužana. naj mu pomaga. Lužan pa je rekel, tega pa ne. To je pijanega Trilerja tako razburilo, da je Lužanu nagrozil, češ, bom pa jaz tebe. In res. začela sta se. Triler je proti Lužanu dejal: .Ti, al veš, kdo sem jaz?" .0, dobro te poznam, Ti si čuk!" se mu odreže Lužan. No, to pa je bilo Trilerju zadosti. Z dolgim, čvrstim kolom je začel mahati po glavi svojega nasprotnika tako dolgo, da ga je pobil na tla. A že ko je ta ves krvav in ubit ležal na tleh, ga je še obdeloval in to tako dolgo, da mu je, kakor pravijo, .zbil glavo v zemljo". Udarcev je bilo nad 20. Lužan je imel seveda že od prvih udarcev dovolj in je umrl. Obtoženec ne kaže med razpravo nič ka] kesanja in priznanja. Še celo smeje se. Državni pravdnik izborno utemeljuje svojo obtožbo. Vse jc napeto, kako bo izkusil vencajz kot zagovornik braniti svojega klijenta. In Vencajz se dvigne in pravi: S lučaj je tako gorostasen, da je iskljnčen vsak zagovor". Čudno se spogle d u jejo poslušalci v dvorani. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede krivde uboja. Državni pravdnik navaja kot olajševalno: mladost, slaba vzgoja in pijanost. Vencajz konštatira, da je en liter jeruša in bogve koliko še druge pijače res veliko, sicer pa je ta slučaj »res surov, skoro živalski". Triler je bil obsojen na 4 leta težke ječe, primerno poostrene. Toliko bi bil tudi dobil, če bi bil zagovornik še tako lepo in dolgo zagovarjal, kakor ni. Dodati nam je še nekaj podatkov: Obtoženi in obsojeni Triler je komaj 17 let star, pa je že kot pretepač in surovinec sirom znan po škofjeloškem okraju. Temu je ponajveč kriva slaba vzgoja od strani matere, ki je premehkega srca zanj. V zadnjem času je služil kot hlapec pri Janezu Omanu v Žabnici. V noči pred Velikim Šmarnom je popival s svojim prijateljem Martinom Lužanom, ki je zanj plačeval. Nazadnje sta popivala v Balantovi gostilni pri sv. Duhu z drugimi fanti vred. Ko so gostilno zaprli, vzeli so, kakor že zgoraj omenjeno, še en liter jeruša seboj ter ga zunaj popili Nato sta se napotila Triler in Lužan po cesti proti domu. Za njima pa jo primahata Janez Triler (Betov) ter Porenta (Ješternov). Betov Je začel metati kamenje, pa jo je kmalu skupil. Zakaj Jurij Triler in Lužan sta se obrnila nazaj, napadalca zgrabila ter ga s smrekovimi oklečki pošteno nakleštila. Triler je hotel, da bi še Ješ temo vega nabila, a temu se je Lužan odločno ustavil, češ, da ima že zadosti. Nato pa se je dejanje vršilo, kakor smo že zgorej omenili. Ko je Triler Lužana tako pobil, da so mu bili m žgani kot kaša zmleti in glava v cestno blato potolčena je vrgel pred ubitega še kol, rekoč: .Na, hudič, tu imaš še kol". Severni teta) — odkrit Razni učenjaki In raziskovalci so se trudili že desetletja, da bi odkrili severni tečaj. Na sever so se podale razne ekspedicije, ki so se vrnile brezuspešno ali pa so se ponesrečile. M mili teden pa se je posrečilo ameriškemu raziskovalcu dr. Cooku priti na severni tečnj. Te dni se je dr. Cjok vrnil iz Grenlandije v Kodanj na Dansko ter je potrdil že prej doSlo brzojavko, da je dne 21. aprila 1908 prišel na severni tečaj. Podrobnosti, ki jih je navedel, so uče-njake-strokovnjake utrdile v prepričanju, da je dr. Gook res odkril severni tečaj. Toda komaj je bil dr. Gook par dni v Kodanju, že je prišla s severa preko New Yorka druga brzojavka, ki pravi, da se je tudi drugemu ameriškemu raziskovalcu Pearyiu posrečilo dospeti na severni tečaj, in sicer že 9. aprila 1908. Potemtakem bi bil Peary prvi, ki je prišel na severni tečaj. Sedaj se bo seveda vnela med obema raziskovalcema ljuta borba za prvenstvo. Modna maLtiuf«dkturti«a trgovina Janko Češnik (»pri Časnika*) LJntfarjeve ulice LJUBLJANA Stritarjeve ulice. 821 8—1 ■ ■ ■ Opozarja slavno občinstvo pri nakupu jesenskega in zimskega blaga na svojo veliko zalogo kakor: j j \ za ženske: najnovejše modno blago za obleke in bluze, modni perilni porhent za obleke in bluze, za moške: najnovejše modno blago za obleke, površnike, zimsko sukno črno za salonske obleke, garnitur: Zastorji, tekalniki, preproge, tapete, linoleum i. t. d. .*. .*. .*. .*. .*. . •. Cene najnižje t Cene najnižje! Zaloga Zaloga Zaloga %•!*■ vrste za poljedelske in obrtne potiebe, kot. mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice za trsje, poljska orodja, nilatilnce, vitle, tri-jerje, čistilnice za žito, lu-šcilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnic«, železne cevi, vodovode i. L d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse pri prave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje so-davode in penečih se vin' stroje za sladoled, mline za kavo, di-avo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice ■ na drog, namizne tehtnice, ti , I - stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živin", železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti! Piše naj se naravnosti 94 20-16 jMg Schifldlir, Miaj I11./1. Srdbtrgstrassc 12. □□□□□□□□□□ ■ a Električna gonilna sila. ■ a Tovarna el j gatih »ari, lat? ia f imela Brata 8wrl8 črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja flffnllsMa Mikloliôeve tüioe 6, ajaOvjaila nasproti bot. .Union« ustanovljeno 1842. .52—2 Telefon 164. DDDDDDDDDD r Loterijska srečka dne 5. septembra 1.1. Gradec 79 88 64 45 37 t Newïork Šivalni stroji in kolesa Tovarniška saloga 10 52-33 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča troje najbolj priznani šiv. stroje in kolesa Ceniki na uhtiranje zastonj. Odhod Iz LJubljane vsak torek. POZOr II 211 52-2 Samo 6 dni vozijo francoski brzoparniki La Provonoe, La Savole, La Lorraine in La Touraine iz Havre v Newyork. ===== Najkrajia črta, mi— Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna Ed. Štnarda, Ljubljana Dunajska e. 18, nasproti znane gostiln? ,pri Figovcu'. 68 42-30 Najnllejše milo sa koio :: kakor tudi ia pege. :: Dobiva se povsod. Josip Pogačnik krojaSki mojster v Radovljici priporoča cenjenemu občiostvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata saloga angleškega, francoskega in b ras k e ga sukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno ln ceno ter se sprejemajo popravila. Specijalist v izdeljvaaju (rakov ii saloaskin sukeaj. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—27 62-8 RijKtja ipiaa ia Ssrtijum Rudolf Rus nrar w Kranju HP polog lekarno. ~fM UstiBOtfljfso lets 1885. Velika saloga vsakovr* nlh ur, ilataina la arebraine ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Nafnlšje cene. — » Priznano taborno blago. Martinova cesta 20 9 CaMIt Martinova oesta 20 Postajališče električne cestne ••••••^p železnice pri šentpeterski cerkvi. 126-7 Bogate zaloga pohištva vaaka vrata v mb oanah. Oglodala, slika r vseh velikostih. LJUBLJANA ::: Zalagttelj drnšlva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Popolna oprata za tllo. špeoljallteta: Gostilniški atoli. Pohištvo Iz železa, otroška postelje /o vozički po vaakl oenj. Modrooi Iz žična-toga omrežja, afrl-čantke trna ali žima, prva vrata vodno v zalogi. Za tpalno aobo od 700 gld. naprej. Dlvan z okraski. Opravo za jedilno aobo, salone, prod-aobo, os/a garnituro. là Mas; poaMJa, nočna omarloa, o-nihalna miza, oba-ttinik, miza, »tonsko oglodalo. špeoljallteta r nevestinih balah. Vali*! prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito pooanl za hotela, vilo ln za letovišča 62 gld. 60 POZOR! SLOVENSKO PODJETJE! POZOR! Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manssfakturna trgovina franc Soüvatt, sin - Cjubljana v stari Soüvanovi hiši na Jtt^stneni trgu it. 22. 80 43-28 M ■ ■ ZobozdravnISki lobotehnlSU :: atOljO dr.CdVard aioboeniH v Kranju 220 »2—1 |e od 16. septembra 1908 slav. občinstva na razpolago vsaki dan iti tudi v nedeljo. JOS. WEHL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikovo ulice &t« 4* StiTleio-onetio It koistroteljsko kllBCavalčarstro. Zidno omrežje na stroj, ograje na mirodvom, obmejno omrežje, resna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, Štedilnike i. t. d Špecij ali teta: 76 62-26 valj ion i Eastori (Rollbalken). 2 o i * a s? o w- l/l *A Najboljši češki nakupni vir. C.no posteljno perje. 1 kg sivega puljenega 2 K, bolj-'ega 2 K 40 h; polbelega 2 K80h; Megi 4 K; belega, pnlianega 5 K It h; 1 kg velefinega, snožnobe-lega puljenega 6 K 40 h, 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši pr»ni puh 12 KKdor vzame 5 kg dobi fiaoko. Izgotovljene postelje iz gostonilega, rdečega, modrega, belega ali rmcnoga nan-kingn, pernica, 180 cm dol,a, 116 cm široka, z dvorna rglav-n kotna, vsak SO cm dolg, 58 cm'Širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, IG K; zglavnice 3 K, 3 K 50h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajore se povrne denar. S.Dcoiscb, Deschcnitz Hi. 758, CeWta (BGlnnenvald). — Ceniki zastonj in franko. 15—2 ZobttcMKsi atcljl Oton 5cyil v Roossovi hiši nad prodajalno ▼ Kranju. ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenina, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVHALHICE In 0BTURAT0RJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 52 36 Sprejemne are vsako nedeljo in pondeljek od 8. are dopoldne do 5. are popoldae. Zlato na obroke! Vsakdo, kdor pošlje K 14.—, dobi takoj krasno, pristno .Plaque»-zlato uro, dvojno krito, s petletno garancijo in 14 karatno zlato verižico moderne fasone, 56 gramov težko, uradno puncirano za K 150'— na obroke po mojih ugodnih pogojih. Samo K 5-— mesečno za gospode in dame. Prvi znesek se tudi lahko povzame. Ogrska Industrija ur Ujbauya (Ogrsko) št. 142. 205104 POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana zadraga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po 1/0 Resoren* naklada isnaia: 0 0 si brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice • ^^m^^m^^:IlCš^^ se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovan je. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z 1 •/• amortizacijo, na menice pa po 6V0:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 192-7 Denarni promet ▼ letu IQO81 11 Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici W8P vsak dan ~w od 8.—12. are dopoldae in od 2.-6. are pop. izvzemši nedelje la prazaike. Poštno branilnični račun centrale št. 45.8G7. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. Is