Poštnina plačana T gotovini. Leto XIV., štev. 130 Ljubljana, sreda 7* Junija 1933 o ptiivuiijLVo; Ljubljana, ruiitiijeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 8123, 3124. 3125, 3126. Inaeratm oddelek: Ljubljana, Seleo-burgova ul. 3. — TeL 3482, 2482. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon St. 2456. Podružnica Celje: Kocenova trtica št. 2. — Telefon St- 190. Računi pri pošt. Cek. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št. 10fS.241. prii©^ Cena 2.— Dir .Naročnina jiiiasa mestLUu ljuu z.o.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon Št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje. Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu. 9iNaš nemški Maribor44 To ljubeznivosti enega »Jutrovih« naročnikov iz Avstrije smo do-bili v redakcijo številko dunajskega hitlerjevskega lističa »Der Kampf«. Last je iz srede maja in prinaša med drugim daljši članek pod naslovom »Naš nemški Maniibor« — »Unser deutsches Marburg«. Oblika in vsebina članka, zlasti mnogi lokalni detajli, izključujeta vsak dvom, da bi ta publicistični izliv imel svoj izvor drugod kakor v Mari oru samem, v krogih onega spodnještajerskega nemštva, ki je bilo v avstrijski minulosti navajeno vihteti svoj valpetski bdč nad slovenskimi tiačani. CStiraini članek je verna slika duše deposediranega nemškutarstva in izraža v vsej svoji plitvosti mišljenje, kakor ga lahko dan na dan opažamo v nekaterih naših »nemških krogih«. Ker nam članek kaže nemaskirarti obraz dela našega nemštva, zasluži resno pozornost naše javnosti. I>a se označuje Maribor kot nesporna nemška posest, bi mogli z ravno tako prizanesljivo« t jo tolerirati, kakor na' ivno potvairjanje historičnih dejstev ali celo argumente nadomeščajoče igranje z osebnimi priimki za podporo, trditve, da vse, kar je pri nas prominentne-ga, izvira iz nemške krvi. Ne moremo pa preiti izrazov agresivnega sovraštva, čigar ost je naperjena proti našemu narodu in naši di-žavi ter ima neprikrit veleiz-dajniški karakter. Članek trdi, da sta bila Maribor in vsa Spodnja Štajerska* iztrgana nemštvu z brutalno silo in proti volji večine prebivalstva izročena Jugoslaviji. Nemštvo na Spodnjem Štajerskem je bilo pregnano in izgnano, ali pa na sramoten način zatrto; državno ljudsko štetje iz leta 1931. je najnesramnej-Sa potvorba, kar jih je zagrešil kdaj kak državna narod.« Člankar nadaljuje, da so >Slovenci v štirinajstih letih, kar gospodujejo v teh krajih, spremenili cvetoče nemško kulturno ozemlje v gospodarsko razvalino in kulturno pokopališče ter zahteva, da »dobi besedo spod-n ieštajersko ljudstvo, ki je bilo ob prevratu ogoljufano za samoodločbo.« Da so cilji ljudi, katerih miselnosti je dal izraza njihov človek v dunajskem hi-tlerjevskem glasilu, resnično obrnjeni proti integriteti naše države, pove na glas ob koncu članka pc-dčrtana grožnja, da pnde dsn. *ko bomo tudi mi — torej nemški iredentisti — v našem nemškem Mariboru na mestni hiši razobesili zastavo s kljukastim križem kot prapor Velike Nemčije.« Radi priznavamo, da se glavni del ju-goslovenskih Nemcev, ki živi kot stara naselbina že skozi stoletja med jugoslo-v enaki m narodom v Vojvodini in Sre-mu, odkrito in lojalno priznava k naši državi, ki mu je prinesla svobodo narodne kulture in ga rešila barbarstva »madžarske manjšinske politike«. Poznamo tudi stališče nemške manjšine v sosedni P-umuniji, ki se nahaja v enakem položaju in je še nedavno po svojem voditelju podala izjavo, da za njo vprašanje revizije mej ne eksistira več. Nemcem, M iz lastnih bridkih izkušenj poznajo madžarske metode, gotovo ni pri srcu, da bi se ločili od svoje skupnosti z našo državo, ki jim omogoča in garantira svoboden razvoj. Tudi kar se tiče kočevskih Nemcev, nimamo povoda dvomiti v njihovo voljo, da hočejo biti lojalni državljani Jugoslavije in roko v roki s slovenskim prebivalstvom delati za napredek svoje domoviiie. Na žalost ne moremo tega reči o spod-nještajerskem nemštvu, ki ga v velikem delu sestavljajo slovenski renegati in njihovi potomci. Tudi med temi pripadniki nemške manjšine je dovolj treznih ljudi, ki so se sprijaznili z novo ureditvijo Srednje Evrope in ki uvidevajo, da uživajo v primeri z narodnimi manjšinami v drugih državah naravnost privilegiran položaj. Toda iz vrst sppdnješta-;erskega nemštva prihajajo vedno na novo pojavi, ki niso v skladu z interesi naše državne politike in ki jih zato ni mogoče trpeti. V uvodai omenjeni izzivajoči dunajski članek je samo nov odraz »te herrenvolkovske« miselnosti, po kateri je krivica že to, da poščlca Nemcev in nemš/kutarjev na slovenskih tleh n3 more več neomejeno teptati domačega slovenskega prebivalstva. Trezni jugosiovenski Nemci, ki tvorijo ogromno večino svoje narodne manjšine v naši državi, morajo v lastnem interesu sami obračunavali s takimi nezdravimi elementi. Otresti se morajo vpliva onega priveska iz Slovenije, ki s svojimi iredentis Učnimi blodnjami gotovo ne koristijo interesom nemške manjšine v Jugoslaviji. Vodstvo res prave nemške manjšine mora napraviti energičen konec hitlerjevski hura-politiki, ki bi rada zavladala ob naši severni meji. Mnogo bolje bo to za jugoslovensko nemštvo, kakor pa če bi bila prisiljena naša narodna javnost, da se zaščiti pred škodljivci narodnih in državnih interesov po vzgledu, kakršnega so dali hitlerjevci v Nemčiji 3 svojim nastopom proti resničnim ali namišljenim škodljivcem ^»prerojenega« nemštva. PAKT VELESIL V ODLOČILNI FAZI Med Rimom, Parizom in Londonom je prišlo do končnega sporazuma — Pričakuje se le še pristanek Nemčije, nakar bo pogodba takoj parafirana Pariz, 6. junija, r. Kakor izgleda, so diplomatski razgovori med zastopniki zapad-nih velesil o paktu četvorice dovedli do sporazuma, tako da se bliža končna odločitev. V francoskih krogih zatrjujejo, da sta Rim in London pristala na zahteve Francije, da se podredi pakt velesil Društvu narodov ter da se sprejmejo vani vse one določbe pakta Društva narodov, ki se nanašajo na postopek glede revizije mirovnih pogodb, na jamstvo varnosti in na istočasno in sorazmerno razorožitev vseh držav, kakor tudi na sankcije zoper napadalca. To se da sklepati tudi iz poteka današnje seje francoske vlade, ki ji je predsedoval predsednik republike Lebrun. Na seji sta ministrski predsednik Daladier in zunanji minister Paul Boncour podrobno poročala o rezultatu dosedanjih pogajanj in diolomatskih razgovorov glede pakta velesil, nakar je vlada soglasno sklenila, da pooblasti francoskega poslanika De Jouve-nela v Rimu, da parafira osnutek pakta. Vest o tem sklepu vlade se je bliskovito razširila v vseh političnih in diplomatskih krogih ter je vzbudila vsestranske komentarje. Na vse ugovore proti paktu, ki se pojavljajo tako v tisku, kakor v političnih krogih, zagotavlia vlada, da je vsaka bojazen odveč, ker bo podpisala Francija pakt samo tedaj, če bodo vse tri ostale velesile brez pridržka pristale na francoske zahteve. Kdaj bo pakt parafiran, je odvisno od tega, kdaj bodo ostale velesile dale svoj pristanek. Glavne težkoče obstojajo saino še v Berlinu, kjer pa vlada še ni zavzela svojega definitivnega stališča. Rim, 6. junija, r. Vest o pristanku Fran-ciie na podpis pakta velesil je izzvala v tukajšnjih političnih krogih veliko zadovoljstvo. Rimski poučeni krogi potrjujejo, da je prišlo med Parizom in Rimom do sporazuma ter da so odstranjene s te strani vse ovire. Naglaša.ic pa, da obstojajo 1 ovire .še v Berlinu, kjer še vedno odklanjajo nekatere zahteve Francije. Opoldne se je že govorilo, da bo pakt parafiran še danes, toda nemški poslanik Hassl je te vesti takoj demantiral. ugotavljajoč, da so Hitler in drugi člani vlade odsotni iz Berlina ter da vlada zaradi tega še ni mogla zavzeti definitivnega stališča. To se bo zgodilo v najboljšem slučaju drevi ali v teku jutrišnjega dne, tako da pred sredo ni računati s podpisom pakta. Z velikim zanimanjem je vsa javnost pričakovala današnjo seio senata, na kateri je nameraval Mussolini podati obširno zunanjepolitično izjavo v zvezi s podpisom pakta. Ker pa še ni prišlo do definitivnega sporazuma, je Mussolini svojo namero opustil in tako razočaral številno publiko, ki je prišla na sejo. Mussolini je imel le kratek nagovor, v katerem je prosil senat, naj izglasuje proračun ne glede na zunanjepolitično poroči'o, ki ga trenutno še ne more podati. Glede pakta velesil je »samo dodal, da so prišla pogajan;a v tako fazo, da je treba v naikralšem fasu pričakovati ko^čnoveliavne odločitve »v tem ali onem smislu«. Če bo potrebno, bo iutri povzel besedo Iz te >''ave Mussolini mi o izvedbi ustavne reforme, za katero pripravtiljajo v posameznih miin.strstvih podrobne predloge. Aktivna i,n pasiv>na politična delavnost bo po teh načrtih dovoljena v bodoče samo strankam ki brezpogojmo priznavajo avstrijsko republiko kot čisto avstrijske stranike. Stramke, katerih cilji gravitirajo na zunaj bodo izločene od sodelovanja v avstrijski zakonodaji v vse'h javnih korporacijah. Reforma parlamentarnega udejstvovanja naj bi se izvedla predvsem s popolno pTe-osmovo sedanjega zveznega sveta, ki bo v bodoče sestavljeni takole: Tretjino Njegovih članov nai bi izvolil dež dni zbori, tretjino članov bi tvorili delegati stanovskih korporacij, predvsem raznih zbornic, trgovinskih, delavskih, zdravniških itd., tretjino članov pa bo imenoval na predl-cg vlade zvezni predsednik. Razen tega bi bili v zveznem svetu kot vi-rLlistj budi cerkveni dostojanstveniki. Pravice obeh zbornic. Narodnega sveta in zveznega sveta, bodo popolnoma izenačene. zakonsko veljavo pa bodo dobili samo skl&pi, ki bodo sprejeti enako v obeh zbornicah. Razem tega bodo mog'e nezaupnice povzročiti odstop vlade samo tedaj, če jih bosta sklenili obe zbornici. Ustavna reforma bo seveda vsebovala tudi druge določbe, med njimi o razširjenju pravic zveznega prcdsedniika, vendar pa bo njihovo bistvo v preosnovi zveznega sveta, ki naj bi omogočila trajno funkcioniran.ie parlamentarizma v Avstriji, ker sedaj zaradi enakega razmerja moči večine im opozicije v Narodnem s ve,tu doslej ni bilo mogoče. Dejstvo ie, da ie vlada dr. DolJiussa spoznala potrebo zvez s strankam.! in obnove panamemarizma. Poletne počitnice parM-me-nta ne bodo dolge in po pričakovanem sporazumni o nameravani ustavni reform; bo Narodni svet bržkone že v z-godnij tesen! z "Tet obnovil svoje delo, ki ie bilo prekinjeno ob koa»cu marca. Za obnovo mednarodne trgovine Angleški tisk o nalogah svetovne gospodarske konference - Daladier vodja francoske delegacije London, 6. junija. AA. •»Times« priob-čuie uvodnik o svetovni gospodarski konferenci in naglasa, da bo rjena naloga, najti primerno ravnotežje med koristnostjo in škodljivostjo pretiranega internaciona-lizma. Najti bo morala metode, po katerih bi se obnovila mednarodna trgovina, ne da bi se moralo pri tem žrtvovati koristne nacionalne industrije in upravičeni nacionalni interesi. Podobno nalogo je imela otta-vvska konferenca, namreč razširiti trgovino med posameznimi pokrajinami angleškega imperija. Po daljši razpravi jc ta konferenca sprejela vodilno načelo, po katerem zaščitne carine ne smejo presegati tiste stopnje, ki bi onemogočila producen-tom drugih pokrajin možnost zmerne konkurence Pri tem je konferenca upoštevala, da Velika Britanija kot upnik ne uvaža iz svojih dominionov blaa-a samo v zameno za svoje proizvode, temveč tudi za plačilo raznih dolgov. Tudi konferenca, ki bo otvorjena prihodnji teden, bo morala ravnati podobno iri doseči mednarodno gospodarsko razorožitev. Treba bo urediti carine in priznati podobno razmerje upniških držav napram njihovim dolžnikom. Predsednik vlade Macdonald se je v soboto vrnil iz Losiemoutha z letalom Njegov prihod je v zvezi z zadnjimi pripravam- za svetovno gospodarsko konferenco Prihodnje dni bo sestavil s svojimi ministrskimi tovariši končne smernice za angleško delegacijo na konferenci. Pariz, 6. junija, d Ministrski svet je ra Dalad ierjev predlog imenoval naslednie člane francoske delegacije na londonski konferenci: predsednik vlade Daladier, fi- nančni minister Bonnet. zunanji minister Boncour, kolonijski minister Sarraut, kmetijski minister Queuille, trgovinski minister Scrre, minister za trgovinsko mornarico Frot in državni podtajnik v ministrstvu za narodno gospodarstvo Patenotre Predsednik senatskega finančnega odbora Cail'aux, ki jc bil prvotno določen za vodjo francoskih zastopnikov v Londonu, jc zbolel in kakor vse kaže, ne bo okreval pred •oncem meseca. Vsekakor je pričakovati, da se bo predsednik Daladier razsovarjal z zastopniki drugih velesil v Londonu ne samo o gospodarskih vprašanjih, marveč tudi o mednarodni politiki in zlasti o raz-orožitvenem problemu. Ker parlamentarna de^a v času londonske srospodaitske konference ne 'bodo prekinjena, ho r-otiebno, da bodo posatne^ip i člani francTL^ke delegacije večkrat prišli v Pariz. Po dosedanjih dh*p»>zicigaii se bo ministrski ,prereedmilk Daladier udeleži,! le otvoritve konference. d"r>čim bo znna-njl minister Ponconr -riisostvoval konferenci le i-rve dni. Umor afganskega poslanika v Berlinu L^rlin. 6. junija. AA Donoldne je Afga-nec Kemal-Sved, star 33 let, streljal iz revolverja na afganskega poslanika v Rerli nu Oddal je nanj 5 strelov in ga je eden zadel v prsa Poslanik Sirdar M-ohimed Azis-kan je rani podlegel. Atentatorja so aretirali. nemški enakopravnosti. Če se razorožitve-na konferenca izjalovi, bodo velesile na novo proučile nastali položaj. Berlin se mora odločiti Berlin, 6. junija, r. Nemški vladi je bilo danes dostavljeno končno besedilo pakta velesil, kakor je bilo pri poslednjih diplomatskih razgovorih dogovorjeno med Rimom, Parizom in Londonom. V poučenih krosih naglašaio. da j«* končni osnutek za Nemčijo nespremenliiv. ker od Mussolinijevcga prvotnega načrta ni ostalo skoraj n:č in je ves novi načrt sestavljen no francoskih predlogih in zahtevah. Predvsem pogrešajo v osnntkii priznanie nemško enakopravnosti v pogledu oborožerania. ki je bila izrecno omenjena v MussoliniieTem prvotnem načrta. V pogledu razorožitve novi o«nntek samo določa, da se bodo velesile sestale k ponovnemu oosvetovaniu in proučevanip položaja. ako h' o«fala rarorofitven« konferenca brezuspešna. Sprejetie določb pakta Društva narodov v osnutek rakta velesil po francoski zahtevi smatra^ v Rerlinu za ost. naperjeno proti \emč'ii. Zaradi tega mv=lijo. da je zelo dvomljivo, ali bo nemška vlada dala svoj pristanek. Vsekakor nondariaio. da bo vlada dostavljeni ii dokončni ocnrtek natančno prouč''^ in š?le nato sporočila v Rim evoio odločitev. Pariz. 6. iuniia. A A. Kakor poroča >E .ho de Pans"'. izjavljalo v t lkafSnj li uradnih krotrih. da bo N^mriia odgovorna za iz:alov-lienip pak*i štirih, če bo vztraja na dosedanjem odklonilnem staPšču. List pri tej nril ki naglasa, da so f»p Franr5ia. Anglija in Ifaliia poorn/nmelp m^d «^boj in uredile vprašan"« čl 3. o varnosti, ki govori o primeru. če bi so rarorožitv?na konferenca broz u«peha razšla. Toda Nemčija še v?dno zahteva, da se ii rvrizna rok petih in desetih 1 vt. kakor to določa čl. 3.. preden bi s<* ji priznala d^iansk^ enakopravnost: dotlej bi namreč ne smela povečati svojega oboroževanja. Francoska javnost ima še vedno tehtne pomisleke Pariz, 6. junija AA. List »Action Fran-caise« se bavi z vprašanjem pa-kta štirih Hn med -drugim pra.vi: V zvezi z načrtom pakta med štirimi velesilami se že Zrlan p-ostavlja nova dilema: ali bo francosko beeedilc sprejeto in pakt podpisan, kar b; pomenilo nov dokaz, da je Italiji rn Nemčiji do tega, -ca dobe v roke ko« papirja, ki bi jima omogočil s-praviti na« pred prepad im na« vanij strmoglaviti, ali se bodo pa pogajamja za sklenitev pak«ta p;ekmi'a in v tPm ipriniem bi mediiar,wina napetost ki se ves svet a vsemi velesilami trudi, da bi jo odpravil, Se bolj narasla. Vsekakor se nobena obeh hiipotez ne more sprejet' s posebnim zadovoljstvom, in ialiko se reče. da se bliža trenutek, ko bo treba draso plačati hude napake, ki so jih napravili razni politiki. Na žalost bo vt-e strošk» morala nositi Francija. >Petit Journal« se viprašuje: Kje smo zdaj? List favaja. da je bila glavna mis*>l fraDCoskoga zunanjega ministrstva za-dnje mesece, pripoonoči k temu, da .naipeto^t odneha in ipa tla ostanejo doseda.nda prijateljstva nedotaknjena. Treba pa bo mnogo političine genialnosti, če bomo hoteli pr^iediti določila pakta primerno temperamentom podpisnikov. Zato tudi Daladier in Boncour trdno vztrajata gletde redakcije člena 3. pakta, ki govori o razorožitvi v etapaDaily Telegraphc. se namerava vlada odlomiti šele po prejemu poročila iz \Vash i.n g ton a, ki ga pričaikmle vsak čas. Finančni minister Cbamberlain se je že vrnil z dopusta v London in bo o tem vprašanju govoril s predsednikom vlade Macdonaldom. V četrtek bo imela -vlada sejo. na kateri bo sprejela končnie sklepe. Angleške banke, ki jih vodi Bane o* En-gland, se na vso moč upirajo plačilu obroka vo nega dolga. »Daily Mail« prinaša o tem diolg članek izpod peresa bivšeza finančnega ministra lorda Snow' ena. Zedinjene države bi goto vo dokazale svojo nak lom jen ost nasproti Veliki Britaniji. Ce bi pristale na moratorij za dobo, dokler bo trajala svetovna gospodarska kriza, vendar pa obstoja možnost, da plačamo f.voj dolg Zedinjani.m 'državam. Obstooe namreč dve dejstvi, ki sta mal-o znani. Prvo je. da se obresti za vojne dolgove narasle od 3 na 3.5%, drugo pa je, da bomo morali 1. julija pričeti z teplačili, ki jih je prekinil Hoovr-ov moratorij. Celotni dc'Ig Velike Britanije Zedi-njenim državam zrnaiša 19 mjlirVm-ov frm-tov šterfingov. Ta vsota se plača v naoir-ju. Na podlagi nedavnega sklepa ameriške ga kongres p lahk-o Velika Britanija ta znesek plača tudii v srebru ali po tečaju, ki bi znižal naš dolg nasproti Zedjjiitinim državam na 12 milijonov funtov šterlin-gov. čast Velike Britanije je vre"'na ttUi dvanajst., milijonov, zMasti, če se upošteva, da je zelo verjetno, da ho to pot Velika Britanija p-osledmjič plačala obrok po dosedanjih določilih dogovorov o votjnih dolgovih. V Angleških finančnih krofih mislijo splošno, ^a bo Anglija poravnala prihodnji obrok svojega dolga Zedinjenim državam v obliki transfer.ja 300 milijonov umč srebra, ki si jih bo izposodila iz indijske zakladnice, dočim bo nijej v zameno dala bankovce angleške Narodne bank«. New York. 6. jumija č. Politični krogi sodijo, -da mi mogoče, da bi Bredsednik Roosevelt preid 15. junijem objavil kakršenkoli nov predlog o ureditvi .vojnih dolgov. Včeraj je večje števik) republikanskih senatorjev in poslancev sklenilo, da se bodo z vsemi sredstvi .borili proti kakršnakoli n-ovi ureditvi tega vprašanja, če bo treba, bodo celo obstruira.li delk) v kongresu. da bi na ta način preprečili znižanje ali črtanje voumih terjatev. Ženevska obsodba nemškega terorja Ženeva, 6. junija. AA. Svet Društva narodov je na dopoldanski seji z vsemi glasovi proti nemškemu in italijanskemu sprejel poročilo irskega delegata Lestra, ki ugotavlja, da je Nemčija prekršila nemško poljsko konvencijo o Gornji Šleziji, česar jo je dolžil Bcrnheim v svoji pritožbi zaradi preganjanja Židov. Nemški in italijanski delegat sta se glasovanja vzdržala. Podpis avstrijskega konkordata Vatikan, 6. junija, d. Snoči sta avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss in pravosodni minister dr. Schuschnigg podpisala kon-kordat, sklenjen med Vatikanom in Avstrijo. Dr. Dollfuss ie odpotoval iz Rima z letalom davi ob 8.20. Dunaj, 6. junija. Zvezni kancelar dr. DoKfuss je po povraiku iz R';ima izjavil novinarjem. da je z uspehom svojega bivanja v Rimu ze'o za d a v oljen. Mussolini mu je izrecno izjavil, da ima avstrijski narod, ki se bori za svojo samostojnost v njem im v italijanskem narodu prave prijatelje^ Požar na avstrnskpm na miku Dunai. 6. iunija. d Včeraj zjutraj je v pristanišču Podunavske paroplovr.e družbe izbruhnil požar na notn-škem narniku -Franz Schub-rt«. ki vzdržuje promet med Dunajem in Lmzem Požar ie parnik skoro popolnoma uničil. Potnike, ki so bili preko noči na parniku in so spali v kabinah 1. razreda, so k sreči vse rešili, dočim je bilo izmed ladijskega moštva več ranjenih. Višji policijski komisar dr. Johann Schonauer. ki je hotel s svojo soprogo potovati v Linz, je pri reševalnih delih padel v Dunav in utonil. Škoda, povzročena na parniku. znaša okoli 2JO.OOO šilingov. Katastrofalen požar Varšava, 6. junija s. Pri Locizu je popolnoma pogorela vas Gvvizdaki, obstoječa iz 65 kmetskih posestev. 108 rodbin je ostalo brez strehe. Protirevizionistični shod v Dubrovniku Dubrovnik, 6. junija, n. Tu se je vršilo danes protestno zborovanje proti reviziji mirovnih pogodb. Zborovanja se je udeležilo okrog 20U0 Dubrovničanov. Govorili so senator in dubrovniški župan dr. Mičič, predsednik Narodne odbrane polkovnik v pokoju Miroslav Piletič in zastopnik francoskih solunskih borcev poročnik Roussel-le. ki je govoril najprej v srbohrvaščini, nato pa v francoščini. Zborovalci so z nepopisnim navdušenjem sprejeli njegova izvajanja. V svojem govoru je naglašal zlasti bratstvo, ki neločljivo veže jugosloven-ske in francoske bojevnike Končno je govoril še predsednik udruženja invalidov Božidar Nedič Z zborovanja so poslali vdanostne brzojavke suverenom držav Male antante. Sprejeta je bila tudi resolucija ki obsoja sleherni poizkus, da b» se revidirale mirovne pogodbe, ker bi to pomenilo skrajno nevarnost za mir. Po zborovanju se je formirata povorka. ki ie krenila po mestu in manifestirala za kralja in Jugoslavijo Značilen francoski apel na Malo antanto in Poljsko Francoski desničarski pubUcist poziva Malo antanto in Poljsko, naj se upreta oficielni francoski politiki Znani publicist in zagovornik taktike francoske desnice Andrč Cheradame je napisal za binkoštno številko praških »Nd- buje želje in predloge sodnikov v smislu podanih referatov. Ob 13. jc prcdsednik zaključil lepo uspelo zborovanje, nakar sc je vršil v hotelu »Srpski kralj« banket, ki ga je priredila beograjska sekcija s podporo mestne občine. Jutri prirede udeleženci kongresa izlete v okolico, največ pa jih gre na Oplenac. Mirni Binkoštni prazniki v Nemčiji MHijon ljudi prosi za sprejem v Hitlerjeve stranko — Toscanmi obsoja teroristični režim v Nemčiji rodnih Listov« obširen članek, v katerem se obrača neposredno na države Male antante in na Poljsko z nujnim pozivom, naj se postavijo po robu anglosaški in nemški zaroti, da ne bodo same prve žrtve teh prikritih spletk. Cheradame je, kakor pravi, doslej v nizu predavanj v Parizu in drugod po Franciji dokazoval pogubno politiko Leona Bluma in onih trancoskih državnikov. ki hodijo po stopinjah pokojnega Bri anda. Francoski publicist pripoveduje, da je sicer že mnogim odprl oči s svojimi svarili, da pa je za dosego pre-orientacije francoske javnosti potrebno delo par mesecev, v tem času pa bi bilo snorda že prepozno, kajti pritisk na Francijo iz \Vashingtona, Londona, Berlina in Kima jc tem opasnejši, ker se pariški politiki sami premaio zavedajo velike nevarnosti Macdonaldovega razorožitvenega načrta. Jamstva za varnost, ki jih ponujata Amerika in Anglija, so po Cheradamu popolnoma brez vsakega pomena. Angleška vlada je izjavila, da ne pristane na večja jamstva nego jih določa locarnski dogovor. V čl. 'J. tega dogovora pa jc izrecno poudarjeno, da britanski dominioni ne prevzemajo nikakršnega jamstva. Kaj pomeni Anglija brez kolonij, je vsakomur dovolj jasno. Akcijc Zcdinjenih držav pa so že od premirja sem vselej škodljive Franciji in njenim zaveznicam. To se je pokazalo pri Davvcsovcm in Voungovem načrtu, oso-bito pa pri Hoovrovem moratoriju. Po prizadevanju Anglosaksov je bila lani priznana Nemčiji načelna enakopravnost v pogledu razorožitve, odnosno oborožitve. To priznanje pa je nepravilno, ker je v petorici odločevala tudi Amerika, ki ni član Društva narodov, za mnenje pa niso bile vprašane ostale evropske države, ki jih nemška oborožitev neposredno ograža. heradame roti zaradi tega Malo ant; to in Poljsko, in- naj ostro nastopita proti večnemu vmešavanju Amerike v evropske /adevc in naj se proti anglosaškemu zavzemanju za Nemčijo pnslužita tudi trgovinskega bojkota. Ozemlje, kjer prebiva 174 milijonov ljudi — francoski publicist misli v tem razen že omenjenih štirih držav šc Francijo in Belgijo z vsemi kolonijami — se mora otresti ameriškega vmešavanja, ki je vedno v prid Nemčiji, z bojkotom ameriškega blaga. Že sam Hoov-rov moratorij je povzročil zaveznicam Franci jc ogromno materialno škodo, še večja bi pa bila nevarnost, ako razorožit- vena konferenca pristane na popolno enakopravnost Nemčije. Ravno obratno je treba izvesti podrobno ir, učinkovito kontrolo o tajnem oboroževanju Nemčije, Madžarske, Avstrije in Bolgarske. Cheradame nujno priporoča Mali antanti in Poljski, naj na razorožitveni konferenci pokažeta trdno voljo in naj v ničemer ne popustita. Naj se zavedata, da predstavljata dve velesili, mimo katerih se ne da odločevati o evropskih zadevah. Ze o priliki protesta proti paktu četvoricc se je pokazala njuna sila in njun odpor je v francoski javnosti izzval zelo ugoden do-jem o Mali antanti in Poljski. Posebno gorak je Cheradame sedanjim francoskim vladnim politikom m državnikom. ki jim očita, da v svoji slepoti t;rajo Francijo v pogubo. Zato priporoča Mali antanti in Poljski, naj si ne dasta vsiliti nikakršnih odločb, ki bi količkaj ogražale njihovo varnost, pa čepra^ bi si francoski državniki želeli pri zaveznikih manjše odpornosti. Francoska javnost, v kateri se vrši odločen miselni preobrat, bo po zatrdilu pisca v bodočnosti močno hvaležna svojim prijateljem na vzhodu. Ostro se članek obrača proti nazoru, da je treba razorožitev dokončati pred svetovno gospodarsko konfcrcnco. Ravno nasprotno jc res. Saj Zedinjene države nc dovolijo, da bi se v Londonu obravnavalo vprašanje medzavezniških dolgov. Njim se hoče najprej razorožitve, da bi lažje pritisnile na svoje dolžnike, ki jim je Hoov-rov moratorij odvzel vsako možnost, da poravnajo svoje obveze v Ameriki. Kar nazivajo z besedo »uspeh« razorožitvene konference, ni nič drugega, nego izročitev Srednje Fvrope v oblast Nemčije. Obe konferenci sta samo nelojalen manever, ki naj oškoduje Francijo in njene zaveznike, Cheradame pa ugotavlja, da je postopanje Anglosasov samo velik bluff, kajti za njim ni nikake realne sile, ki bi lahko prisilila Malo antanto in Poljsko na sprejem ameriških in angleških zahtev. Amerika toliko trni zaradi krize, da dolga leta ne bo sposobna za kakršnokoli akcijo, Anglija pa je h'-ez kolonij čisto brez sile. Njena moč je v slovesu iz preteklosti in temu se danes pripisuje vse večja veljava, nego bi bila na mestu. Tako francoski desničar Andrč Cheradame. Beležimo ta poziv na zaveznike, da sc čuje tudi mnenje francoske desnice, tem bol j ker piščeva bojazen zlasti v nekaterih ozirih ni brez podlage in bre« pomena. Inženjerji Beograd, 6. junija, p. Včeraj se je vršil v dvorani beograjske univerze I. kongres jugoslovenskih inženjerjev, kemikov in tehnologov, združen s kongresom slovanskih inženjerjev in tehnično razstavo. To je b:? I. kongres te vrste v naši državi. Predsedoval je profesor beograjske univerze dr. Dušan Tomič, navzoči pa so biJi tudi zastopnici ministrstva za šume in rude. ministrstva voj-ske, ministrstva trgovine t&r pracfctafti komične in druge industrije. Po svečani otvoritvi kongresa, s katerega je M) odposlan vdanostmi brrojav Nj. Vel. kralju. je Ma otvoriena zanimiva razstava pod geslom 'Za domačo proizvodnjo*. Razstava obsega vse one kemične izdt';9ke, ki se izdelujejo v naši držav!. Kongresa slovanskih inženjerjev so se udelež l-i delegati iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske, Bolgarije in ruski e.migranti. Zastopniki posameznih držav so pozdravili idejo skupnega delovanja in naglas Berlin, .6. junija. AA. Med binkoštnimi prazniki sc je Hitler sestal na svojem posestvu na Zgornjem Bavarskem z Gobbel-som, ki mu je poročal o svojem potovanju v Rim. Letošnje Binkošti so po vsej Nemčiji potekle brez vsakega političnega incidenta. dočim so prejšnja leta policijska poročila vselej beležila politične spopade, pri katerih so ubili m ranili mnogo ljudi. Kakor poroča »Volkischer Beobachter«, je zaprosilo za vstop v narodno socialistično stranko nad milijon oseb. Prošnje je prejela centrala narodne socialistične stranke zadnje dni aprila tik po objavi vodstva stranke, da po i. maju ne bo nikogar več sprejelo v stranko. Iz Rima poročajo, da je pred nekaj časa poslal Toscanini brzojavko Hitlerju, v kateri je protestiral zoper protižidovsko gonjo nemške vlade. Protest je podpisalo razen Toscaninija dvanajst odličnih dirigentov. Ker Toscanini na brzojavko ni dobil odgovora, je storniral pogodbo, po kateri bi moral dirigirati cclo vrsto koncertov v Bavreuthu v proslavo stoletnice \Vagncrje-ve smrti. Toscanini je pisal tudi vdovi Siegfrieda Wagnerja pismo, v katerem ji sporoča svoj sklep in pravi: Pričakoval sem, da se bodo stvari popravtile, pa se ni ničesar zgodilo. Mislim, da je za moj mir in za vas bolje, če ne pridem več v Bav-reuth. ;namemu kongresov Za binkoštne praznike se je gresov stanovskih Beograd, G. junija, p. Za binkoštne praznike so sc sestali v Beogradu naši sodnici, da se na svojii tre-tji letni skupščini po-•razgovore of stanovskih in drugih vprašanih. Ljubljansko sekcijo zastopa štiričlan-•ska delegacija, razen tega pa se ie zborovanja ude'ežiio rudi več drugih slovenskih •sodu?kov izven Ljubljane. Zborovanju je •predsedoval predsednik udruženja apelacij-ski sodnik g. Rusomir Jankovič. Po sprejetja! običajnih poročil funkcionarjev so še sledili vele*važni referati, ki so obravnavah razne problem-e našega sodstva. Vprašanje izenačenja zakonodaje je obravnaval apelaciiski sodnik iz Novega Sada Tomo Pav',ovič, ki se je zavzemal za čirr*pre.i'šnje izenačenje zakonodaje'. Aipela-cijstki sodnik iz Beograda Danilo Danic ie nastop11 proti kopiranju avstrijskih zako-mv, sodnik vrhovnega sodišča v Sarajevu Ivo Mati levic pa je nagiasil. da so boljši enotni državni zakoni, če tudi malo slabši, kakor pa vzorni in izraziti partizptomenile nekatere določbe, ki niso bistvenega pomena za načela novega, komaj sprejetega civilno-pravdnega zakona. Sreska soiHšča naj bi bila pristojna do 15.000, sodniki poedinci pri okrožnih sodiščih do 1-300.000, opomin jeva Lno postopanje, ,kakor velja v Sloveniji in Dalmaciji pa naj bi se s primernimi izpremembami razširilo na vso državo. Tudi bračne stvari bi se lahko poverile sodniku poedinou •pri oki-ožnem sodišču. Dotaknil se je končno še vprašanja zastopniških stroškov in ugotovil, da glede novega zakona o sodnih taksah ni utemeljenih pritožb. Dr. Sajovic je nato še prečital referat namestnika višjega državnega tožilca v Ljubljani dr. Avgusta Munde, ki naglaša, da se mora uveljaviti načelo, da je treba prenesti čim več kompetenc sodnika po-edinca pri okrožnem sodišču na sodnika po-edinca pri sreskem sodišču. V veliki meri je to že dosegla kazenskega novela, vendar povzroča pristojnost še vedno precej škode pri ekspeditivnosti in cenenosti postopanja. Meja oškodovanja, ki je merodajna za pristojnost sreskih sodišč, naj se zviša od enega na pet tisoč, razpravljanje klevet uradnih oseb naj se prav tako odkaže sre-skim sodiščem, pač pa ni mogoče zagovarjati stališča, da bi se vsi prestopki odvzeli okrožnim sodiščem. Tudi bi se lahko še poenostavilo postopanje pri sodnikih po-edincih okrožnih sodišč. Sodnik Budimir Plakalovič je kritiziral jezik in stilistiko naših zakonov, ki da sta preveč germanskega duha. Posamezne določbe so večkrat težko razumljive, v mnogih primerih pa sploh nerazumljive. Nastopil je tudi proti nepotrebnemu formalizmu v kazenskem postopanju. Zavzel se je tudi za poenostavljenje postopanja po tiskovnem zakonu poudarjajoč, da mora povsod veljati načelo, da so zakoni zaradi naroda in ne narod zaradi zakonov. S tem so bili zaključeni referati, ki so dali odboru udruženja mnogo novega gradiva za nadaljnje delo. Pri volitvah je bila soglasno odobrena lista, ki jo je predložil kandidacijski odbor. Za predsednika je bil zopet izvoljen kasacijsk:' sodnik Rusomir Jankovič iz Beograda, za prvega podpredsednika Anton Stuhec, anelacijski sodnik iz Ljubljane, dodeljen državnemu sodišču za zaščito države v Beogradu, za drugega podpredsednika pa Aleksa Vra^ovič. tajnik Stola sed-morice v Zagrebu Tajnik je dr. Luka Kravina, namestnik državnega tožilca v Ljubljani, blagajnik pa Stjepan Jovanovič, sodnik okrožnega sodišča v Beogradu. Končno je bila sprejeta obširna resolucija, ki vse- srli važnost te akcije. Navzoči minister za crad'be dr. Srkuli jc pozdravi.! kongres žeieč mu obilo u-spaha. Po tej kratlki s.ovanski manifestaciji se ie nadaljeval kongres jugoslovanskih inže-tfcierjev. Posamezni referenta so podali zanimive referate. Inž. Matija Kralčinovič je podal referat o o-plcmemievangu sojinega semena za Kmdsko hrano, inž. Nikola Pje-lajev ie referiral o možnostih proizvodnje Škroba, itiž. Boža Težak pa je imel zanimivo predavanjei o zaščiti prebivalstva pred kemično vojno s strupen irr?i plini. Liinihljarasiki in ž en k-r dr. Podbrežnik je referiral o osnovanja! stalnega odbora strokovnjakov, ki naj bi posloval pod nadzorstvom inšpekcije r.arodme o-brambe ter kontroliral celokupno privatno in javno akcijo za obrambo prebivalstva pred strupenimi pMni. Inž. Gosicki je poročal o zalogah premoga v naši državi, ljubljanski prof. dr. Maks Somec pa je podal v zvezi s tem zanimiv referat o svojih dolgoletnih raziskovanjih o oplemenitvi premoga dravske banovine, pri čemer mu je uspelo produci-rati prvovrsten koks, kakršnega so morali do sedaj za industrijske potrebe stalno .uvažati iz inozemstva. Inž. Popovič iz Beograda je poročal o svojih dolgoletnih raziskovanjih in o svojih uspehih pri pridobivanju nafte iz bitumi nožni h škrilcev. Pn dnevni destilaciji ton škrilca bi se dalo proizvajati tolikio bencina in nafte, kolikor ga pri nas sploh potrebujemo. Inž. Dušan Tomič je imel reierat o domačem gradbenem materialu. Po stvarnih id vseskozi zanimivih razpravah je kongres sprejel več resolucij, ki obravnavajo pole? strokovnih tudi. razna rtanovska vprašanja. Pred vsem zahtevajo inženjerji. da se revidirajo dovoljenja za zaposlitev inozemskih inženjerjev, ker imamo na vseh poljih lastne strokovnjake, ki so zaradi pomanjkanja prostih mest večinoma brezposelni. Posebna resolucija govori tudi o organizaciji tehnične službe v podr o čim ministrstva za zgradbe v zvezi s prenosom delokroga na banovinske sa mouprave. Ob zaključku ie bila izvoljena nova uprava. Za predsednika je bil zopel izvoljen dekan tehniške fakulitete v Beogradu inž. dr. Dušan Tomič, za ljubljansko sekcijo pa so v odboru inž. Ladislav Bevc Jože Kuralt, Janko Mačkovšek, Igo Pehanj Ciril Pire in "vge-n Poniž. Davčni uradniki Beograd, 6. junija, p. Včeraj se je vršila letna skupščina Udruženja davčnih uradnikov kraljevine Jugoslavije. Udeležba je bila iz vseh pokrajin prav številna. Po običajnih otvoritvenih formalnostih je skupščina odobrila poročila funkcionarjev, nakar se je razviia obširna debata o raznih stanovskih in strokovnih zadevah. Sprejeti sklepi so izraženi v obširni resoluciji. Glede stanovskih zadev predvsem zahtevajo, da se popravi krivica, ki se je zgodila davčnim uradnikom s 5!enom 257 uradniškega zakona, po katerem jim je onemogočeno napredovanje v V. skupino. Prav tako zahtevajo, da se ukine odredba 61. 37. zakona o organizaciji finančne uprave, ki kljub strokovnim izpitom onemogoča napredovanje višjim uradnikom. Dalje zahtevajo, da se v smislu čl. 12. finančnega zakona predvidene nagrade čimprej izpia-čaio. Najbolj zanimiva je bila vsekakor razprava o davčnem zakonu. Davčni uradniki v svoji praksi najbolj vidijo in čutijo vse trdote, ki zadevajo davkoplačevalce. V posebni resoluciji zaradi tega opozarjajo na to, da .ie bil sedaj veljavni zakon o neposrednih davkih sprejet v mnogo ugodr.ei-ših gospodarskih prilikah nego so sedai. in Je zato v sedanjih težkih gospodarskih časih v mnogih primerih preoster in pretežko obremenjuje davkoplačevalce, ki cesto lažia bremena le težko prenašajo. Na drugi strani pa Je država zaradi nazadovanja fiskalnih dohodkov prisiljena strožje izvajati zakonske določbe. Vse to vodi cesto v nemogoč položaj predvsem davčne uradnike, ki moraio zakon izvajati. Zato predlagajo, da se davčno vprašan'e temeljito prouči v svrho olajšania sedanHh davčnih bremen n^ način, da država ne bo trpel a šk. de. To bi se no mnen'u davčnih »radnikov dalo najbolje doseči tako, da se zopet uvede t. zv. do!iodn"na. pri čemer nai se zasigura primeren davka nrost eksistenčni minimum. S spreJetiem dohodnine naj se ukine seda«!« dopolnilni davek in razni izredni prispevki. Ta del tesolucije davčnih uradnikov ie v'budil v vsei iavnosti. zlasti pa v gospodarskih krogih največjo pozornost in splošno odobravanje. Fašistični odmev sokolske svečanosti na Sesalni Tržaški listi objavljajo obširna poročila o binkoštni sokolski manifestaciji na Sušaku, ki je o njej poročalo tudi ponedelj-sko »Jutro«, kričijo, da so bile manifestacije izzivalne in da so bile naperjene nroti Italiji in italijanskemu Jadranu. »Popolo di Trieste« pravi v svojem poročilu med drugim: »Sokolske slavnosti na Sušaku pomenijo predvsem veliko proti-revizionistično zborovanje. Sovražno razpoloženje proti Italiji, vzklikanje Istri, Reki. Zadru. Trstu, Gorici in drugi taki ma-nifestacijski elementi so dali temu zborovanju značaj protiitalijanske demonstracije. Na Jelačičevem trgu, prav ob italijanski meji, je Sokole pozdravil susaški župan z besedami: »Drago mi je, da vas morem pozdraviti na Sušaku, na državni, toda ne narodni meji, na meji Italije, ki je še pred kratkim skušala dokazati svetu, da je Sokol oborožena organizacija, ki zavisi od vojske.« Sličen je bil tudi govor vodje Gangla, ki je poudaril, da čeprav Sokol ni oborožena organizacija, se bo v primeru potrebe vendar le našlo tudi orožje.« »Popolo di Trieste« je k poročilu iz Re-kč pristavil seveda tudi še svoj komentar, v katerem pravi med drugim: »Srbske manifestacije, ki so bile tokrat organizirane po Sokolih na Sušaku, na italijanski meji, samo potrjujejo dvorezno politiko beograjskega režima, ki smo jo razkrili že pred vsem svetom. Predvsem so te manifestacije nezaslišana provokacija, ki Italije sicer ne razburja, katere pa nikakor ne smejo prezreti vlade, odgovorne za evropsko usodo. Provocirana ni bila samo Italija, marveč vsa Evropa, ki se baš v zadnjih dneh trudi, da doseže mir, ki bo vsaj za nekaj časa definitiven. Na bližnjem vzho du pa hočejo zopet postati emisarji poli tike, ki je sprožila veliko svetovno vojno in ki se očividno pripravlja na to, da v drugi obliki obrtovi ta blazni poizkus, le da nasiti svojo krvavo avanturistično strast. Blazne fraze, ki jih je na Sušaku izrekel tudi češkoslovaški delegat, ki je hotel Jadran krstiti za vseslovansko m >r je, pričajo, da sta Beograd in Praga solidarna v delu proti miru in provokacijah proti Italiji. Evropski politiki imajo spričo tega nov motiv, da resno premislijo kako onemogočiti, da bi neodgovoren narod kakršen je srbski, še enkrat povzročil nepo-pravlj ivo katastrofo.« Takih in enakih strupenih izbruhov fašistične besnosti je jugoslovenska jav:i jst že vajena in je ne razburjajo več. Mislimo pa, da je vendar dobro, ako od časa do časa zopet pribijemo kak primer, ki kaže, da se fašistična miselnost še ni prav nič spremenila. Se bolj potrebno pa je, da se na take pojave opozori inozemstvo, ker so najboljši dokaz, kdo je v resnici nasprotnik pomirjenja v Evropi, in ob enem najboljši dokaz, kako upravičeno in utemeljeno je stališče Male antante, Francije, Poljske in drugih miroljubnih držav, da je razorožitev mogoča le, ako je prej zagotovljena varnost pred napadom blaznega imperializma. Zaključitev agrarne konference v Bukarešti Bukarešta, 6. junija. AA. Uredniški odbor konfcrcnce agrarnih držav se je dopoldne sestal v parlamentu poči predsedstvom češkoslovaškega poslanika Šebe ter sestavil dokončno besedilo resolucije treh odborov. Ob 17. uri je kralj Karol sprejel voditelje tujih delcgacij, ki mu jih je predstavil minister Madgearu. Ob 18. je bila poslednja plenarna seja, nakar je predsednik vlade Vaida Voevod v imenu vlade povabil delegate na večerjo. Pavšaliranje potnih stroškov za šumarje Beograd, 6. junija p. Ministrstvo za šume in rude je izdalo novo uredbo o pav-šaliranju potnih stroškov za' uradnike in nameščence šumskih uprav. Po terenskih prilikah in obsegu dela so pavšali razdeljeni na 4 kategorije ter znašajo mesečno 500 do 700 Din. Uradniki, ki prejemajo pavšal, nimajo pravice posebej do potnih stroškov, razen v izjemnih primerih, ki so v uredbi posebej navedeni. Uspeh ljubljanskega velesejma Kakor je poročalo že ponedeljkcrvo >J'i-tro*. je bil poriM velesejma na b:nkoMne praznike izredno velik. Kdor je opazoval živahnost in sm^čo v paviljonih rn na prostem, je moral ugotoviti, da je tudi naš trinajsti velesejem dosegel popoln usp>h. Res je sicer, da se tudi tu pozna splošna gospodarska kriza, ljudje morda malo manj konf»;i-mirajo, na vel-^ejem pa le pridejo ?nako kakor druga leta, ko je bilo gospodarsko stanje še mnogo 'nrodneiše. Tudi kmpčij^ke poslovanje s^ je razvilo, predvsem v po-lvštveni stroki, ki je letos potrebno odlično zastopana. Malokateri obrtni panogi je v taki meri uspelo izkoristiti priliko za koritakl s kupujočim občinstvom, ki ga nudi naš velesejem, kakor umetnemu pohištvenemu mizarstvu. Naši pohištveni mizarfi pa en tudi pokazali, da znajo korakati s časom in da ?v vsako leto izpopolnili jejo. Tudi v kovinski stroki, v hladilnih stnr jih in v raznih živilih so b le zabeležene že številne kur>oii?. Glede na podražitev ^iro-vin je letos veliko zanimanje za »sni*3. Naš« tvorniee 'jsnja. ki po letos po dolgem času zopet kompaktno zastopane, po pokazale odlične izd?1ke in svojo veliko konknremMfl zmožnost. Tik pole? razstavljalcev up-nja rta lahko občudufaš najnovejše modele cevi i-?* »P?ko*\, ki nam kažejo, da je tudi naša mača industrija čevljev na višku, tako po krasnih oblikah kakor tudi po izdelavi. Velike povpraševanje je tudi po specialnih 'artiklih iz naše papirne industrije. Pozornoet vzbuja Dio? odlična razetav* domačih tekstilnih izdelkov. Ta razstava nam kaže, v koliki meri smo se že osam«>-evojili od uvoza inozemskega blaga. T i ti razstavljeni modni predmeti vzbujajo stransko zanimanje. Splošno uerajajo zlnsfl pristne dalmatinske v?zenin^. Te vez mino so čudovito delo priprostih dalmatinskih kmečkih deklet, ki pelo same na prastar način barvajo niti za vezenje. Na razstavi »Krke« pride m-sida vfwk>i na svoj račun. Človek s? lahko mudi sam« v tem oddelku po več ur, toliko je tu nakopičenih zanimivosti, umetniških slik. starinskih predmetov, mod-elov in zgodovinskih dokumentov. Svoj ;>osebon kroe navdušenih po^etnik v ima razstava društva ^Živalic?«, k; je gr>t;e« ra, desetar i?. Trebnjega na Prage rs ko: Masič Gašpar, kretnik s Poljčan r čakovec; Jerina Alojizij, Pišljar Franc, za v iT ač a iz Rakeka v Ljubljano glav. kol.; Verbič Jožef, kretnik, iz Brežix v Poijča-ne; škerl Marjan, kartant iz Rakeka v Ljubljano glav. kol.; K lin ar Valentin, Ea-virač iz Zidanega mosta v Novo mesto; Simčič Anton, premikač, te Celija v Novo mesto; nameščeni so: za zvaničnika L kategorije: Jemec Franc, signalna delavnica Ljiubljana: zvan ičn»ke II. kategorije: S t ing I Janez, progovna sekcija Maribor p'a v. proga; Pod.ržaj Anton, progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga; Mam Avgust., pregovaia sekcija Zidani most. ♦ Imenovanje. Ministrstvo prosvete je Imenovalo za nadzornika osnovnih šol v metliškem in črnomeljskem sre-zn g. Ven-torlnija Franca, referenta pri banski upravi v Liu bičani. * Zdravniška vest Za namestnika pri-marija in upravnika bolnišnice v Brežicah je imenovan začasno g. dr. .Tanko Benedi'k, sekundaritj mariborske bolnišnice. + Diplomirali so na pravni fakulteti ljub-janiske univerze gg. Irkič Ignacij iz Ljubljane, Hvastja Franc z Ježic-e in štolcer Kristijan z Jesenic. V Zagrebu je diplomiral na veterinarski fakulteti g. »Ignacij Pivfk iz Idrije, čestitamo! + Binkošti v Kammiških planinah. Za binkoštne praznike je obiskalo Kamniške j-ln.nine mam j izletnikov ki turistov kot v preteklih dveh letih. Lani so našteli na binkoštni ponedeljek v Kamniški Bistrici f>krog 500 izletnikov, letos pa jih je bilo le nekaj nad 200 Vreme je bilo oba tf-neva •krp,smo, zlast' pa v ponedeljek zjutraj, ko bile planine brez najmanjše meglice. Na Kokrškem sedlu popravlja SPD kočo, ■katero bodo .popolnoma prenovili in povečali. Delavci že pridno nosijo iez Bistrice r,a Kokrško sedlo deske, cement in ostali eradreni material. V kratkem priono tudi Slamič, kar si nam obešal, si izpolnil in povečal si teraso prav lepo. — Z&af za vse prostora bo! A^BilJJA Vila Abbazia centralna lega, tik ob morju, sobe s tekočo vodo, dunajska kuhinja. Vsa oskrba od Lit. 22. Informacije pri: R. Krenner, Ljubljana, Gledališka ulica 13. 195 predpriprave za povečanje in prenovitev koče na Kamniškem sedlu, ki je bila popravil že davno potrebna. Po napornem delu pridite na Kofce! Tedenska oskrba samo Din 315 do 385. Podrobna pojasnila: Kveder, Kofce nad Tržičem. ♦ Naši pevci in pevke so ■zadnje iase pozabili na svoj list »Zlbork, ki izlt&ja že de veto leto v zaJožbi pevskega društva »Ljubljanskega Zvona« in nudi pe.vskim zborom po ceni najnovejše skladibe, obenem pa zanimivo štivo. Naročite se na »Zibore«! Umetna naročnina le 50 Din, plačljiva v več obrokih. . ♦ Našim solistom in solistkam! V kratkem izide everzek solističnih ?pevov s klavirjem, priobčenih v »Zbori)- -. Naročila na izdano sprejema uprava ^Zborov*, pevsko diuštvo 3>Ljii-D'jd-nftk: Zvon«- 'v Ljubljani. + Kongres trafikantov. V veliki dvorani zfbornice za TOI v Zagrebu se je vršil v ponedeljek kongres trafikantov iz mse države. Udeležili so se ga delegati iz vseh banovin in tudi zastopniki beograjskih trafikantov. Kongresu je predsedoval g. Dušan Milakovič iz Zagreba, med podpredsedniki kongresa pa je bil itudi Franjo Beline iz Ljubljane. Delegati so zastopali 8700 članov Združenja jugosloven.sikih trafikantov. Pravila združenja so bila na kongresu v nekaterih točkah spremenjena in ustanovila ise je enotna zveza za vso državo, sestoječa iz banovinskih združenj. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva med drugim obvezno organiziranje v svrho socialnega zavarovanja ter soodločeva-nja trafik a,ntske organizacije pri podeljevan ju novih dovoljenj za prodajanje momo-polskega blaga. V prvi vrsti pa se zahteva, naj monopolska uprava, ki je bila tudi povabljena na kongres, pa se povabilu ni odzvala, čimprej izda pravilnik o prodaji tobaka in vseh ostalih monopol-sikih predmetov. Pri komisiji, ki naj bi čimprej pregledala dosedanje prevajalne momcpolskega blaga, naj soidelure tudi organizacija trafikantov. Prodajalci tobaka naj bi smeli sami izbirati one vrste tobačnih i-zdetkov, ki jih najlažje vnovčujejo. + Velikemu zračnemu mitingu, ki ga jc priredil za binkoštme praznike zagrebški Aeroklub, je prisostvovalo nad 20.000 gledalcev, ki so se posebno divili zračnim akrobacijam aiajorja pilota-lovca g. Dra-gotiina Rupčiča. Zanimiv je bil tudi začetek programa, ki ga je tvoril defile športnih letal beograjskega, sarajevskega in zagrebškega aerokluba. Moralni in tudi materialni uspeh prirediitve je bil odličen. ♦ Vlak povozil tri krave! Vlak, ki vozi i Jesenic proti Ljubljani, je v soboto zvečer med postajama Radovljico in Otočami blizu čuvajnice štev. 49 povozil tri krave posestnika Reša, ki so pastirjem ušle na nasip ter od tam prišle na progo, baš ko je privozii vlak. Na progi je bilo ob kritičnem času S glav živine. Pet krav je še v zadnjem hipoi uteklo, tri pa je vlak izagra-bi'1 ter je e.no odbil na nasip, drugi je odrezal glavo, tretjo pa je popolnoma raz-mesaTil ter vlekel kakih 300 m po progi. Sreča v nesreči je bila, da se vlak ni iztiril. V tem primeru bi (bila nesreča zahtevala tudi človeške žrtve, kajti pod progo se nahaja 10 m visok nasip, spodaj pa teče Sava. ♦Konjske dirke pri D. M. v Polju. Poročilo ponedeljkovega »Jutra« izpopolnjujejo naslednji podatki >Ko'la jahačev in vo-izačevc: Pri raivni dirki za civilne jahače in oficirje ie bil drugi >Cullinan< g. Land-skyja te Zagreba (jezdec g. Stajnko) in tretji kobila »Kozmas g. poročnika Cero-•viča (jezdec g. Stajnko). Ostali konji so bili od nagrali1 izključeni, ker niso preskočili vseh 13 zaprek. V smislu pravil nima kanj pravice do nagrade če zgreši tudi samo 1 zapreko. Pri gorenjski dirki je bila druga na cilju >Zora- g. Karla Južniča in s-Milanc g. Franca Dobnikarja je bil četrti. Pri dvovprežni vožnji za konje ameriške .pasme sta prva dosegla ci.ltj ».Uskok IL g. Kodela iz Viča in -Tulpa^ g. Osoli-na z Domžal, ki sta pretekla progo po 2600 m v času po 5.05 minut. ♦ »Druiir.ski tednik« izvide zarScfi tehničnih ovir šele drugi teden kot dvojna številkr^ Cena običajna! X Na lep iz'"5t v Italijo, Trst-Benetke-Opatija vzamem v svoj avto sopotnika, ki bi prispeval iza vožnjo samo ceno brzovlaka. Prijavo je poslati še danes na na cglasni oddelek >Jutra« pod šifro »En teden potovanja«, ker bo odiliod že jutri. ♦ Čemu uporabljate v svoji piaarni cSe-fektne stroje? S tem ogrenite delo svojim strojepiscem in poleg tega vi sami trpite škodo. Pokličite specialista, ki vam za malo denarja popravi in na novo uredi vaše pisalne stroje tako. da ste vi in vaši strojepisci zadovoljni. Res dobro in poceni vas p os luž i Ivan Legat, Ljubljana, Prešernova u'lica 44, telefon 26-36. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah irt plisira tovarna Jos. Reich. TERASA kavarne ^Nebotičnik" otvorjena 7289 KAVA — MOTOH dnevno sveže pražena! Reklamno kuhanje kave na velesejmu, paviljon H. Se priporoča MOTOH B., Ljubljana, Vodnikov tr«. Pri ljudeh z nerodnim delovan jem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja. ♦ »Toaleta«. Najnovejša strokovna knjiga za prikrojevamje damskih oblačil. To je naslov knjigi, ki jo je 6estavil, spisal, zri-sal in izdal strokotvni pooblaščeni učitelj Teodor Kune v Ljubljani. Težko je dandanes prisoditi človeku tolike energije, da z ogromnimi srtroški izda strokovno knjigo vprav v času največje krize, knjigo, kateri se na vsaki strani teksta in risb pozna absolutna praksa in poznavanje tvorine in — last not least — znoj in trud! Skoraj lahko trdimo, ira je ta knjiga — kot uni-kum za našo javnost — vsega občudovanja vredna. Nadejamo se, da bo vsem našim damam in prikrojen-a klicam nad vse dobrodošla. V kritiko knjige, ki je vredna toplega priporočila, pa se ne moremo spuščati, ker sodi tvarina, ki jo vsebuje, v izvežbano pero v tej stroki izšolanih moči. Oti SONČNIH PEG ? CiMiJmMJiJhSi Iz Ljubljane u_ RenoViranje zunanjosti zgradb pO mestu. V drugi polovici junija bo v Ljubljani pokrajinski zlet SKJ. Na mnogih vidnih mestih Ljubljane je nekaj zelo zanemarjenih zgradb. To ni kvarno samo za dotično zgradbo, ampak kvari lično zunanjost mesta. Ta zanemarjena zunanjost poedinih zgradb gotovo ne bo ugodno vip'li-vala na številne tujce ,ki bodo letos, zlasti ob priliki pokrajinskega tzleta Sokola, posetili Ljubljano. V korist tujskega prometa in ugleda Ljubljane bi bilo, da bi se iza-nemarjena zunanjost poseibno vidnih zgradb renovirala. Zato poziva mestno na-če.lsfvo lastnike zgrai b, .katerih fasade in katerih zunanjost so v slabem, zanemarjenem stanju, da te še pred soko^skiim zle-toai preurede, da zanemarjena zunanjost ne bo kvarila lica Ljubljane. Mestno načelstvo pričakuje, da se bodo prizadeti hišni posestniki Odzvali temu pozivu, tako da ne bo treba gradbenemu oibiastvu r>odvzeti nikakšnih izakonitih ukrepov. Mestno načelstvo v Ljubljani, župan in mestni načelnik dr. Dinko Puc. • u_ I. operr.n produkcija državnega konservatorija v Ljubljani bo v petek 9. t. m. ob 20. v dramskem gle alisču. Nastopijo gojenci: Perdanma Jeanetta, Verbičeva Milena, Obervva.lderjOva Marta, Kristanova Anica, Rudolfova Vida, KoTenčanova Štefka, Sokova Dragica, čamtriova Slava, švigelj Cveto, Likovič Joža in Drmota Anton. Opei-no šolo vodi ga. š k eni j-Medvedov a; p^i klavirju sta kap cinik Anton Neffat in dr. Danilo Š^vara. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. u_ Vrsto slovansMh zborov in narodnih pesmi v priredbi za mešan zbor bo izvajalo pevsko društvo »Slavec« na koncertu v petek 9. t. m. v filharmonk"ni dvorani. Začetek ob 21. Prodaja Vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. ŠOLSKI DOM«: ;tfIugova vešče izrablja svoj bistri opazovalni dar in poznavanje odrske tehnike; poglavitni uspeli pa dosega s krepko orisanimi, življenjskimi tipi, zajemi iz ljudstva. Dobrp kreacije teh tipov so ji tudi na našem odru izvojevale izredno živahsn sprejem. Visoka številka čeških uprizoritev upravičeno potrjuje priljubljenost te veseloigre, ki bi tudi pri nas še pridobila, če bi se igrala v žargonu, kar se na domačih odrih najbrže dogaja. Naslov 5-Okenc?« s*? v slovenščini slabo obnese, ker ne pogodi vse- binskega jedra. Luknjo v spominu po krepko prepiti noči imenujemo »pomišljaj«. Režiser Sest je postre prizore slikovito izdelal in z efektnimi domisleki občinstvo razživil, da se od smeha ni moglo oddahniti. Raknr-jeva je s krepko, drastično igro postavila gospo Dynybylovo. Plastično je prkazala. kako se ta primitivna ženska bori in mota v svojih življenjskih računih. Njeno zrelo hčerko. Rožico, je igrala Gabrijelčičeva z mladostno živahnostjo in temperamentno posegala v dejanje. Gregorin je privatnega docenta Jakoba Johanka kreiral s prepričljivo življenjsko vednostjo, s katero ie posebno v monologih ogreval. Odlično se je zopet uve-liavil Železnik, čigar bizarni tip Diviška je doživel že med igro izbruh priznanja. Nastopili so še Sancin. Plut. Rratina. Potokar je z dobro kreacijo stopnjeval veselo razpoloženje. Veseloigra mlade češke umetnice je ob zaključku sezone veselo iznenad:la pubbko. J. K. Pesmi za otroka (Danilo Gorinšek, Majdine pesmi. — Po-dravska tiskarna, Maribor.) V založbi Podravske tiskarne v Mariboru j? pravksfr izšla nova zbirka otroških pesmi Danila Gorinška — »Majdine pesmi«. Gorinšek spada med naše najboljše mladinske pesnike in njegove dosedanje zbirke ('Maj«, >Pisan svet«, »Naokrog«) so bile pri mladi čitajoči publiki deležne prav toplega sprejema. Toliko lažje bodo prešle v trajno lastnino mladih, otroških duš te 'Majdine pesmi«, ki so vse nanizane okrog enega samega junaka — male Majdice, ki jo pesmi prikazujejo v vseh fazah in ob vseh dogodkih, kar jih more doživeti otroško srce. — Avtor je s smiselno nazornostjo razčlenil knjigo v troj» ciklov: Majda. Mati, Svet -kakor gre tudi v resnici v Lesen i kri'zi«. Kdor filma doslej še ni videl, ima še danes priliko videti to krasno delo francoske filmske produkcije. V vseh družabnih krogih se zelo pazi na negovane zobe. Smotrena nega ust je vztrajna uporaba znane in priljubljene Chlorodont zobne paste. Tuba 8.— Din. u_ IX. redni občni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji bo v ponedeljek, 19. t. m. ob 18. v prostorih Slovenske Matice, Kongresni trg 7-1. Dnevni red: Čitanne zapisnika, poročilo odbora in nadzorstva., volitve in slučajnosti. — Odbor. u_ Poročilo o kongresu JŽS v Novem Sadu poda danes, sredo ob 5. popoldne v Emoni ga. Govekarjeva. Dobrodošle vse. Splošno žensko društvo. u_ Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« Danes vaja mešanega zbora in važna od-borova seja. u_ Vode so spet normalne. Kakor hitro je koncem preteklega tedna prenehalo deževati, .so že .pričele vpadati tudi vode. Na Barju, ki je bilo na nekaterih krajih čez in čez preplavljeno, je voda že povsem odtekla in deloma tudi izhlapela. Precej jo je le še v odtočnih jarkih. Kmetovalci bodo morali zaradi uničenega polja seveda ponovno posajati razne pridelke, tako koruzo, krompir, fižol itd. Grada-ščica je zdaj že povsem normalna, isto tako tudi Ljubljanica, ki je ob dežju hudo divjala. Včeraj so že zopet zaprli zatvor-nice in zdaj je struga v mestu spet suha razen v posameznih jamah. Pod t.rimost-jem so včeraj pričeli delavci spet z delom. u_ Žrtve izgredov in nezgod. Delavka Matilda P., stara 19 let. "stanujoča na Cesti dveh cesarjev, je bila predsinočnjim v družbi svojih doanačih v gostilni >Tmov-ski zvon« na Krakovskem nasipu. V gostilni je bilo te^aj precej živahno, pa so se gostje pričeli med seboj prepirati. Okrog dekleta je nastala naenkrat gneča, in je nekdo mahnil Matildo s steklenico po glavi. Dc.k*letu se ce ulila iz rane kri in so ijo morali odpeljati v bolnico, d>očim ima z napadalci in prepirljivci posla policija. — Iz Jevuice so pripeljali ,v bolnico štiriletnega sinčka posestnika Silva Kisovc-a. Otrok se je doma poparil z vre'lo kavo in sicer p'o vratu in po životu. Otrokove poškodbe so zelo težke, žena železniškega čuvaja Pavla Pintarjeva, doma iz Gornjega l<»za pri litiji je šla na praznik po ce-sti, kjer jo je pa podrl neznan kolesar. Pintarjeva si je pri padcu zlomila levo roko. V kurilnici na glavnem kolodvoru če včeraj padel 32 letni železniški uslužbenec Janko Kura.lt in dtdbil notranje poškodbe. u_ Neroden obtek. V stanovanje trgovske sotrudnice Slave L. v Frankopanski ulici 12 se je vtihotapil predvčerajšnjim najbrže tekom cicpoldneva neznan zmikavt. V kuhinji jc ugledal na obešalniku sifv damski plašč in izginil ž njim. L., ki je oškodovana za cikrog 600 Din je zadevo prijavila in Wo najbrže prišel tv poštev kot tat neki mlaoši moški, ki je večkrat beračil po hiši. u_ Vlomilska triperesna deteljioa pred senatom. Mali kazenski senat je "obravnaval včeraj tatvine. Pred sodnike so stopil: tudi mladi vtomilci, in sicer 22 letni Silvo Ferčnik iz Vodmata, 23 letni Viljem živec iz šempasa pri Gorici in 21 letni Janez Jančar rz Spodnje Zadobrove. Letos 15. marca ponoči so vlomili v trgovino posestnika in trgovca I-vana Detele v Dobu pri Domžalah. Odnesli so kar vreče kave, sladkorja, čokolade in razne cigarete v vrednosti okoli 5000 Din. Blaso so potem skrili in g? poča'si vtihotapljaii v Ljubljano. Neko noč pa je stražnik Anton Kra-fjič -prijel nekega moškega, ki je nosil vrečo na hrbtu. Ustavil ga ije in pozval, da mu sledi na stražnico. Bil je živec, ki je sprva mirno šel ž njim, nato pa je vrgel Ali potrebujete sredstvo za iztrebljenje? Zjutraj zarano boste imeli normalno milo izpraznjenje, ako boste na večer poprej vzeli 2—3 dražeje ARTIN DR. WANDEKA. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatlice za 8.— Din zadostuje za 4 do 6 krat. 3705 Odobreno p"> mnis trefm »o«, po&tiie to aa--Klnega »dravja, saa. oddeiek S. br. 12256 od 12. julija 1932. WHH vrečo na tla in •se vanj z vso silo zakadil. Živcu je prišel na pomoč še Ferčnik, ki je tako zgrabi! stražnika, da mu je pretrgal opasač in mu vzel gumijevko, f katero ga je tolkel po glavi. Pozneje so oisa prijeli. Državni tožilec je zahteval včeraj za vse tri prav občutno kazen. BiH so obsojeni: Silvo Ferčnik na IS mesecev rObiče zaradi vloma in napada na stražnika, Viljem živec na S mesecev strogega zapora in v izgon iz naše države za 5 'let in Jakob Jančar na 6 mesecev strogega zapora. u— Nepoštenjakoviči na velesejmu. Kakor vsako leto se je ob priliki vele-sejima priteplo v Ljubljano tudi letos precej raznih temnih elementov. Policija je pozorna zlasti na žepa rje in pa poznane sleparje, ki skušajo ribariti v kalnem. Na binkoštni ponedeljek je imel eden izmed detektivov posebno srečo. Takoj ob prihodu na velesejmski prostor je srečal znano žeparko, ki ji je napovedal aretacijo. Ko pa jo je spremljal, je mimogrede pobrat predrznega sJeparja, ki ga išče sodišče v Zagrebu in v Kranju. Ko je vodil oba na policijsko upravo, mu je prikorakal nasproti še znan vlomilec, ki ga je seveda tudi .sprejel pod svoje okrilje. u— Danes prostovoljna javna dražtra moške konfekcije v Prešernovi uRci 54. dvorišče. ©te! Wilson V BEOGRADU sem na novo prevzela. Dobra postrežba, zmerne cene. Priporočam se vsem starim in novim gostom širora Slovenije. MILKA MIŠIC. Iz Celja e— Dijaški telovadni nastop. Dijaštvo celjske realne gimnazije je priredilo v petek 2. t. m. popoldne v gimnazijski telovadnici zelo posrečen telovadni nastop. Prireditvi so prisostvovali odposlanec prosvetnega ministrstva vseučiliški profesor g. dr. Anton Mclik iz Ljubljane, gimnazijski direktor g. Fran Mravljak s profesorskim zborom, starši dijakov in drugo občinstvo. Telovadni učitelj g. Bolhar zasluži za uspeli nastop vse priznanje e— Gasilski dan v Celju. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Celju je priredilo na binkoštno nedeljo svoj vsakoletni gasilski dan. Zjutraj jc bila razstava gasilnega orodja pred mestnim magistratom, dopoldne je bila prodaja cvetlic po mestu in koncert železničarske godbe v parku, dopoldne se je pričela pred magistratom zelo dobro obiskana gasilska tombola. Prvi glavni dobitek (2000 Din) je zadela šivilja -Mira Tovornitcova iz štor, drugi dobitek (1500 Din) Milan Kožuh, sin župana v Skofji vasi, ki je takoj poklonil 500 Din gasilnemu društvu v Celju, tretji dobitek (1000 Din) pa krznarski vajenec Valter Navratil iz Zagreba. Zvečer se je pričela na okusno okrašenem magistratnem dvorišču in v Gasilskem domu prijetna zabava s pestrim sporedom. e— Sprejemni izpiti za T. razred na realni gimnaziji v Celju bodo v ponedeljek 26. L m. od 8. dalje. Prošnje s krstnim listom in zadnjim šolskim izpričevalom ie treba vložiti pri ravnateljstvu gimnazije do četrtka 22. junija. e— Kača je pičila otroka. Xa binkoštno nedeljo je v gozdu pri Vitanju kača pičila 10-letnega re.ienčka Antona Jakopina v levo nogo. Dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so mu nudili potrebno pomoč. Otrok je že izven nevarnosti. e— Tri žrtve pretepov. Pri Sv. Juriju pri Donački gori so fantje na binkoštno nedeljo v pretepu s koli in noži nevarno poškodovali 34-letnega posestnika Karla Belaja po glavi in hrbtu. V Zdolah pri Kozjem so fantje v nekem pretepu ranili 29-letnega dclavca Alojza Klobaso na glavi in mu izbili več zob. 40-letni tovarniški delavec Martin Vrečer je dobil na Dobrovi pri Celju pri pretepu občutne poškodbe na levici. Poškodovanci se zdravijo v ccljski bolnišnici. založnici, Podravski tiskarni, ali pa pri avtorju, Narodno gledališče v Mariboru, ie tiskarsko domala razkošno opremljena iD je vredna, da jo človek da otroku v roke. L. M. Zagrebško pismo Zagreb, konec maja »M a t i«. Nova domača drama »Majka«, delo Ahmeda Muradbegoviča, se odigrava v času avstro-ogrske okupacije Bosne in Hercegovine 18. avgusta 1878. Kakor lahko sklepamo že po naslovu, obdeluje pisec motiv brezmejne materine ljubezni. Mati se bori za sina; ne pusti ga v vojsko. Nihče nima pravice, da bi ji bil vzel sina edinca, tem bolj, ker je prvi sin že padel v vojni. Avtor je nasproti vojnim strahotam postavil materino ljubezen — preprosto, a resnično, globoko in vsakomur um-ljivo. V tem je največja sila te drame. »Katera je bila?« Komedija fran-cosko-romunske pisateljice A. Bibesco se razvija dokaj nezabavno. »Katera je bila?« (Laquelle?) ima dve fronti; z ene strani so tri mlade ženske, z druge strani en sam moški, nekoliko postarani bogataš in poklicni don Juan Miralescu. Dejanje opisuje, kako si ta zapeljivec z dobrim trikom na mah osvoji tri žensKe. »Cyianc de Bčrgčrac«. Ta divna romantična komedija Edmonda Rostanda ie še danes sveža in učinkuje z neoslab-ljeno silo. Subtilna poezija Rostandovih verzov se sliši kakor najlepša glasba, a nji- hova lepota človeka očara. Ob priliki uprizoritve Cvrana je neoficielno proslavil 30-letnico umetniškega dela Josip Pavič, ki je igral naslovno vlogo. »Jim in J i 1 i«. Opereta v šestih slikah ,delo angleških avtorjev, z glasbo El-lisa in Meyersa je naivna stvar, ki se ne bi smela servirati niti današnji, po bedastih kinooperetah pokvarjeni publiki. Du-bajič se je sicer potrudil, da bi iz stvari kaj napravil in on edini je tudi uspel. Občinstvo pa je ob premieri sprejelo to opereto dokaj simpatično. Dva francoska pianista. V istem tednu sta nastopila na našem koncertnem podiju dva francoska pianista: Henri Gill-Marchey in Lazare Levy. Prvi je prikazal evropsko plesno glasbo od XVI. stoletja do danes in je svoje primere spremljal s predavanjem v francoščini, prikupno je, da je pri tem govoril tudi o naših skladateljih, predolgo predavanje pa je poslušalce utrudilo. — Profesor pariškega konservatorija Lazare Levy je mojster na svojem instrumentu, seriozen in impresiven. Nastopil je tudi kot skladatelj z neko »Sonatino« in »Etudo«. Najbolj uspela je glasba tretjega stavka sonatine, ki s svojimi staccati gladko teče. V »Etudi« je preveč sekvenc, vendar je delo pianistično dobro podano. »Kvartet«. V krogu »Glasbenega društva intelektaulcev« je bil ustanovljen novi godalni kvartet, čigar člani so: Schon-stein, Pinkava, Szenezi, Matz. Kvartet je doslej priredil več uspelih koncertov v pro- c— Nepošten pomočnik. V nekem mizarskem podjetju v Celju so prišli na sled mizarskemu pomočniku Alojziju P., ki je v zadnjem času ukradel iz podjetja v presledkih za 2500 Din mizarskega orodja. Pomočnika so izročili okrožnemu sodišču. Ukradeno orodje so našli v pomočnikovem stanovanju. e— V celjski bolnišnici je umrl 3. t. m. 8-letni najemnikov sin Dragotin Kandušer iz Slivnice pri Celju, 4. t. m. pa je umrla letna dninarica Ivana Kobalova iz Št Pavla pri Preboldu. e— Tatvina kolesa. Dne 29. maja je neki moški ukradel iz sobe hlapca v nehem celjskem hotelu 1200 Din vredno, zeleno pleskano kolo znamke »Ideal« št. 191.714, last trgovca Štefana Rednaka s Teharja, ki 25. mal» rhranil kolo v hotelu, e— Nabavite si takoj srečke razredne lo-teri je v podružnici »Jutra« v Celju. I z Maribora a— Ljudska univerza je pokazala v preteklem letu veliko delavnost v vsakem pogledu, kar je bilo razvidno ia poročil od-bo^ovih funkcijonarjev na zadnjem občnem zboru, iki je bfl pred nekaj dnevi pod vtorlpjtvom z a slutenega predsednika g .inž. Kuifccnea. Vseh prireditev je bilo v pretekli feizoeii 52 napram 41 in 37 v prejšnjih dveh letih. Teh (prireditev se je udeležilo okrog 8000 Obiskovalcev in je znašal torej povrečni obisk vsake prireditve skoro 160 Itudi. Te številke so zeflo razveseljive, Plasti še če pomislimo na sedanjo težko kri-•zv). Društvo šteje nad 300 članov. Glede Oezika je bilo 35 (prireditev v slovenščini, 7 v srbohitvaščinl, 5 ~ francoščini in 5 v nemščini. Nekaj prireditev je bilo prirejenih v izrez; s Jč ligo in francoskim krožkom. Po zahvali vsem naklonjenim čini-toljem je bil lodbora podeljen ausolutorij, nato pa j^voljen nasledraji odbor: predsednik društva (že tfo"Setič ispvol^en) g. inž. Kukovec. podpredsednik prefat g. dr. Kovačič, tajnik g. ipnof. Kr*>, blagajničarka gtir. Ažraairora, referent za iglasbo g. prof. Druziovič, referent za strokovne tečaje in ?.nanstvene ekskurije g. šum^ak, gra Maistrova minister iv p. dr. Knkovec, prof. g. » r. Eger iz Stoki e ulice n odšeil o bimikoštnih praznikih na prisojne rebri rod Sv. Križem i. namenom, da bi nalovil nekaj gadov in modrasov. Kot izkušen lovec jih ie tudi k-maln našei i.-n jih več p okrni. Posebno lep eksemoia-r, na katerega ie naletel, pa mu je postal usoden. Ker ga je zgrabil nekoliko predaleč od glave, se je gad obrnil in pičil lovca v palec desne roke. Ker se j-s zastmpijenje nevarno širilo, je ntorai preiparator Ziringe.r poiskati potrebno pomoč v bolnišnici. a_ Narečen padec. Na bimkoštni ponedeljek je pade' Hbfcm učenec Oton Javor-mk iz Jezdarske ulice tako nesrečno po stopnicah, da je zadobil nevarne notranje poškodbe. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Leichncr Fettpuder je že 60 let svetovna znamka. 182 Gospodarstvo Za povečanje našega izvoza v češkoslovaško Včeraj popoldne se je »vršila v ljubljanski Zbornici iza TOI konferenca, na kateri se je ob navzkrcnosti d*veh delegatov brn-ske zadruge ii^voranikov in uvoznikom >Koronki interesen fav najlažje diesežetfp konkretni uspehi v cilju poglobitve gospodarskih stikov med našo držarvo in 'bratsko češkoslovaško. V Brnu je bila pcM ipatrona.n-co tamošmje 2»b-ontiice za TOI us^tamovltjona zadruga, ki se peča s poapeševamjesn mednarodne iz menjarve blaga (»Komipensa«, Združeni do-vozcu a vyvoz<-u pro mezinSrodni smernih obhofly, s. s. s r. o, Brno Mozartova 1.) Zatdruiga stremi z-lasti za tem, da poveča izvoz juigcsltpvenisikega blaga v češkoslova škx>, im dalje mašim i-TPveznifkom vse potrebne informacije o razmerah na češkosldva-škem trsu, posreduje pri češkoslovaških iz.vic«n i k ih, "preskrbuje našim izvoznikom primerne zastopnike v ČSR in drugo, 'vse tfo v svrho povečanja izvoza našega blaga v ČSR. Da bi stopila ta organizacija v (neposredno zvezo z našimi zanhmanci, (je Zbornica ®a TOI v LjuMja.ni sklicala kon-ferenico, ma kateri sta dva odlična zastopnika -broške organizacije >Kompen«a< nudila mašim intereseriftiom pot e rebri e inf-or-macije. Na ses^antkm, ki ga je otvoril in vor!il zbornični taiiniik dr. Pless in na katerem je bil navzoč tudi češikosilov. generalni kon zul i,nž. ševčik, je ipredotavnik ^Kompen-se« V;r. Jindricb Mayer najprej raizitolma- čil eilče bin-ske organizacije, ki ne dela zaradi dobička, temveč sato, «a pK«srednj° izmenjavo bl?.ga. Za naše br voznike vrši >Kompensa< posredovanje brezr-iačno. ker zahteva za kri.tje režilje proviizioo le od češkoslovaškega interesenta. Ravnatelj broške zadruge inž. s>owi>t je nato podrobno navedel prez.voz v ,poš>tev .predvsem iz pokrajin iz-ven drav-s-ke »banovine. V češkoslovaško pa bi se (poleg žita itn živine) dali izvažati budi drugi prodimoti, kakor čebula, česen, lipov cvet in ki,roga zdravilna zelišča, beli fižol, grah, leča, subo sadje (jabolka, hruške, marelice), kiožuhovima, sušen', čreva, perutnina, jaijf-a, penje in puh, sir (emental-^ki) salame, vino, epecial.ni les (hrast, oreh), dtoia-e in isodi, usnje, žima, oljnate ptogače, ježice itd., torej predmeti, ki prihajajo v pošte v tudi iz dravske 'banovine. Oba (predstavnika >Konrapemse< sta si ogledala tudi maš fvelosejem. Dejala sta, da sta videla na velesejmu tudi mnogo predmetov -naše obrti in industrije, ki bi se klali izvažati v češkoslovaško. Naša Zbornica ®a TOT če da-la odličnim gt^stom na razpolag obila informacij ir tudi potrebne naslove naših ».vrdik. Pred zanimivo gospodarskih zbor* me v Nemčiji Berlin, 4. junija. V Tr.-ezi s pripravami za organizacijo stanovskih zastopstev je v Nemčiji postalo aktualno tudi vprašanje reforme sistema gospodarskih zbornic. Stvar je v zadnjem ča?u ž.-* toliko dozorela, da je v kratkem pričakovati definitivnih sklepov. Načrt movv ureditve zbornic bo tudi jugosloveneke gospodarske kroge zanimal, saj se je zadnia leta v polemiki za ločene zbornica in proti vedno navajala Nemčija kot vzor. Morda je bnš obstoj k-cenih zbornic za malo obrt (rokodelskih zbornic) Nemčiji mnoco pripomogel k temu. da so se nazori o nalogah zbornic v zadnjih desetletjih mnogo spremenili. Ze dolgo se opača stremljenje, da se zbornicam naloži dolžnost zastopati le skjpne interese trgovine, industrije in obrti v nasprotju s stanovskimi organizacijami gospodarstva, katerih delovanje gre predvsem za tem, zastopati posebne interese posameznih gospodarskih panog. Zakon v> gospodarskih zbornicah, ki velja za Saksonsko in je eden najmodernejših, označuje zbornice kot zastopnice skupnih interesov trgovine, industrije ;n obrti in jim nalaga dolžnosti, ki gredo načelno le v korist skupnemu gospodarstvu. To pogosto težavno delo zahteva, da zbornica pri presojanju interesov posamezne gospodarske panoge ne izgubi iz vida skupnih interesov. Imeti mora pogum k objektivnemu presojanju zlasti v primerih, ko je treba bistvene interese posameznih gospodarskih pnnog pretehtati glede na sk.ipne inteTese. Vrednost delovanja zborn;c je baš najbolj odvisna od čim popolnejšega upoštevanja interesov gospodarske skupnosti. La zbornica, ki si s svojim delovanjem zna ustvariti zanpanje v pogledu objektivnosti, si Inhko ustvari tudi ugled in močno pozicijo. Naravno je, da morajo zbornice pomagati tucP posamezniku ali posamezni tvrdki. zlasti v pogledu v zakon'h predvidene zaščite, toda gospodarski interes celote mora biti vendar povsod na čelu. Delovanje članov zbornic je zaradi tega zelo težavno, saj upravičeno pričakjjejo stanovski tovariši, da bo njihov član v zbornici zastopal v prvi vrsti njihova interese. Toda načelo objektivnosti mora član zbornice navzlic temu vedno varovati v svojem odgovornem delovanju, zakaj objektivno zastopanje skupnih interesov vseh gospodarskih stanov more prinesti tudi posamezniku največ koristi S tem pojmovanjem nalog gospodarskih zbornic je deloma v nasprotju cepitev zbornic v 'igovsko - industrijske in rokodelske. vinci iu se šele te dni predstavil zagrebškemu občinstvu. Poleg svojih odlik ima tudi šibke strani, ki se mu za sedaj poznajo še dokaj močno. Z nekaterimi osebnimi izpremembami bi se nemara dale odstraniti. Sicer pa tem mladim silam kvarteta ne nedostaja ambicije in navdušenja, a tudi ne sposobnosti za delo. Na koncertu je kvartet izvajal tudi dvoje domačih del Dugana ml. in Matza. »Glasbeni zavod«. Na šestem društvenem koncertu Hrvatskega glasbenega zavoda so proslavili 100-letnico rojstva velikega mojstra Brahmsa. Na programu so bile mojstrove kompozicije, ki so jih izvajali društveni orkester, hrv. pevsko društvo »Kolo« in pianistka Sofija Deželič-Eder. Orkester in zbor je dirigiral Boris Papandopulo. Glasbene šole. Poleg javnih prireditev glasbene akademije sta ste^/ni pred javnost še dve glasbeni šoli; »Disinski« in >Polyhymnija«. Iz prve šole smo spoznali pri klavirju učence prof. Dujmičiča, ki so se odlikovali po solidnem in čistem muzi-ciranju. šola »Polyhymnija« deluje šele tekoče šolsko leto, a je že dosegla prav ugodne rezultate. Nastopila je s petjem, klavirjem in mešanim zborom. Vesti, r Zagrebški kvartet« je bil na turneji po Franciji in je z izredno lepim uspehom nastopil v Parizu (štirje koncerti), Nancyju, Strassbourgu in Metzu. Povsod je propagiral tudi našo glasbo. Francoska kritika pa ie uvrstila med najboljše evropske godalne kvartete. — Zagrebška filharmonija bi imelao&stopiti na Du- naju s programom naših skladateljev, čeprav je bil ta koncert že razglašen, so ga tehnične razmere nenadno preprečile. žiga Hirschler. 0 Galušsovem koncertu v Ljubljani bomo kritiko, ki smo jo morali danes zaradi pomanjkanja prostora izpustiti, priobčili jitri. »Delovno pravo« dr. Avg. Reismana je izšlo v drugi izdaji pri Ljudski tiskarni v Mariboru. Prva izdaja v 3000 izvodih je bila v nekaj tednih popolnoma razprodana. Uspeh, ki je v naši pravni književnosti prav redek. O Franu Gestrinu je priobčil dr. Jos. Rakež v 2. številki »Triglavanskih listov« članek z zanimivimi osebnimi spomini. Dne 15. avgusta t. 1. bo preteklo 40 let, kar je umrl ta nadarjeni pesnik osemdesetih let. — V isti številki »Triglavanskih listov« je izšel tehten prispevek prof. dr. Antona Dolarja »Noli iurare in verba — marxisti«, dalje polemični članek dr. M. Šnuderla ».Sodobnost' in jugoslovenstvo« ter več manjših sestavkov. O rastlinstvu našega Krasa je priobčil znani prirodopisni mesečnik »Kosmos« v junijskem zvezku razpravo prof. dr. E. Litzelmanna. Paul Morand, eden največjih sodobnih francoskih potopiscev, je objavil novo knjigo z naslovom »Londres«. Z njo je podal veliko literarno reportažo o največjem mestu sveta obenem z bistrimi opazovanji iz življenja Angležev. To so v gotovi meri spoznale tudi nemške rokodelske zbornic?. Uvideli so, da njihovo delovanje ne more biti docela ločeno od delovanji trgovsko - industrijskih zbornic. V večini nemških dežel ;e zaradi tega uveden sistem, t'a ločene rokodelske zbornice delegirajo po nekaj članov v trgovsko industrijska zbornice, s č mer je trgovsko-indir strijskim zbornicam šele omogočeno, da pravilne presojajo interesa celole, torer tudi interes.-« malt obrti. Trk sistem gospodarskih zbornic kot zastopnic vsega gospodarstva zahteva seveda na drugi strani močno razvite stanovske or-ganizaciie, od najnižjih do najvišjih .vjin:c; obratno pa omogoča zopet izgra.l.tev stanovskih zastopstev, da se princip skupnosti gospodarskih interesov v zbornicah se bolj podčrta m uveljavi. Z?to je naravno, da pripadajo v državi s čvrsto zgrajeno stanovsko in poklicr.c organizacijo gospodarskim zbornicam še posebno važne naloge. Načelu državne skuonosti in enotnosti ne nasprotuje, da se ^osp carske /boraiice zgradijo po regijonalnem načelu, dočim morajo biti stanovsko poklicne organizacija centralistično usmerjane. Poleg prisilnih in za vso držaw> enotnih stanovskih in tioklicnih organizacij, ki se mora'(> stopnjevati od okrajnih edinic preko pokrajinskih zver. do skupne državne zveze za vsako posamezno nanogo, s tendenco dalekosežne razčlenjenosti, mora obstojali na regijonalni podlagi sistemu gospodarskih zbornic, kjer se naj izravnajo nasprotujoči si interesi posameznih panog in kjer se nai egoizem posameznika podredi splošnemu blagru. Zbornice za trgovino. ol»rt, industrijo in kmetijstvo. Oba ločena sistema, centralizirani stanovsko - poklicni in regijonalni gospodarski se morata združiti v posebni vrhovni organizaciji, to je v državnem gospodarskem svetu in v državni gospodarski zbornici (za trgovino, obrt, industrijo in kmetijstvo). Predvideno pa je, da se ta dva sistema združita tudi v nižjih stopnjah. Za večje teritorije z enako gospodarsko strukturo, so predvidena slične gospodarske zbornice, ki bi zastopale vse gospodarske panoge, torej trgovino, obrt, industrijo, kmetijstvo in denarništvo, po možnosti pa še svobodne poklica. Te gospodarske zbornic? naj bi združile vse produktivne sile poklicnih 6tanov, ki so v svojih gospodarskih nalogah navezami drug na drugega. Ustanovitev takih gospodarskih zbornic smatrajo za potrebno tudi zaradi tega, ker veliko stavilo sedanjih zbornic (Nemčija ima 116 trgovsko - industrijskih in 67 rokodelskih zbornic), od katerih imajo mnoga premajhen delokrog. Stremljenje po združitvi in reformi sistema gospodarskih zbornic v Nemčiji se opaža tudi v krogu gospodarskih interesentov. Za bodoči razvoj je značilno dejstvo, da so po novem režimu prejetroje-ne berlinske zbornice (trgovsko - industrijska. rokodelska in kmetijska) že sklenile ustanoviti delovno skuonost (Arbeitsgemem-schaft). kjer sa bodo obravnavala vsa skupna vprašanja. Stanje hmeljskih nasadov v Srednji Evropi Bavarska: Hallertau- Mrzle noči in stalne padavine so ovirale razvoj hmeljske rastline in povzročile lahko orumenelost listov, ki se je pa kmalu zopet izgubila. Obrambna dela zoper bolhača in peronos-poro so se takoj začela- in so nasadi, v katerih se ie že drugič škropilo za 1-odst. bakrenogalično - apnovo brozgo. Trta je zrastla že 2 m in več in je videti krepka in zdrava. — Spalt: V začetku so mrzle noči in padavine ovirale rast hmeljske rastline. Ko se je vreme izboljšalo, se je zamujeno poplavilo, tako da. v zgodno obrezanih nasadih trte že privezujejo na droge, oziroma napeljujejo na žici. Povsod se je pojavil bolhač. posebno pa v pozno obrezanih vrtovih in na težki zemlji. Bolhača so hmeljarji tu pa tam pretraniaii s prahom »Pelvo«. Nasadi n halertavskimi sadeži so deloma napadeni po peronospori. Hersbrucfc: Rast hmeljske rastline Je zaostala zaradi neugodnega vremena, vendar bi ugodno vreme zopet vse popravilo. Peronospora se javlja povsod, posebno na ranem hmelju. V nekaterih legah so nasadi zelo okuženi. Z obrambnim delom se je že pričelo. V novih nasadih delajo »strune« precejšnjo škodo. — Jura: Vobče so nasadi enakomerni, če je tudi mokro, mrzlo vreme v zadnjem času povzročilo orumenelost listov. Trte so 1—2 m visoke. Peronospora se je pojavila le v zanemarjenih vrtovih. — Aischgruiid: Mokro in mrzlo vreme meseca maja je oviralo hmelj v svojem razvoju. Peronospora se prikazuje le tu in tam. Wttrttemberg. JRottenburg: Razvoj rastline je zaradi neugodnega vremena precej zaostal. Trte so komaj 1 m visoke ter so bledo-zelene barve. Hmeljarji želijo, da bi kmalu nastopilo ugodno, toplo vreme. Pred par dnevi se je pojavila peronospora. Hmeljarji so takoj pričeli z obrambnim delom, živalskih škodljivcev dosedaj ni. — Tettnang: Prvo spomladno obdelovanje se je izvršilo normalno. Od 26- aprila se je pa vreme popolnoma spreobrnilo. Noči so občutljivo hilacme. Ves mesec maj je bilo le par dni brez dežja. Obile padavine sicer do sedaj še niso škodovale nasadom, vendar so povzročile zastoj v razvoju rastline. V najlepših vrtovih so trte le 2 in pol do tri metre visoke in so v primeru z normalnimi leti zelo zaostale. Hladno vreme je dosedaj oviralo razšijenje prvih sle- \ dov peronospore, vendar se vse pripravlja na obrambno delo. Skrajni čas bi že bil. da bi nastopili sonlčni dnevi in tople noči. Nočna temperatura je bila dosedaj komaj 4 in pol do 5 stopinj Celzija. češkoslovaška, žatec, 25. maja. Dosedanje vremenske razmere, (stanovitno suho vreme in mrzle noči) ni pospeševalo razvoj hmeljske rastline. Stanje je neenako in je trta deloma tako zaostala, da se komaj v polovici napadov že iahko napeljuje na žico, v drugi polovici nasadov pa še ne. Vse to so povzročili bolhači. Kljub suhemu vremenu se pojavlja peronospora, posebno v onih nasadih, v katerih lani trt niso napeljavah na žico, nego so pustili nenape-Ijane na zemlji. Bolhače preganjajo hmeljarji s prahom »Polvo«. Prvi poganjki s peronosporo se skrbno zbirajo in uničujejo v ognju. Za obrambno delo zoper peronosporo se vse pripravlja. Vsa usoda naših hmeljarjev je odvisna od vremena. Poljska. Varšava: Izredno hladna po. mlad je neugodno vplivala na naše hmeljske nasade. Kljub vsemu prizadevanju naših hmeljarjev se rastline le počasi razvijajo. V Volihiniji so trte šele nekaj centimetrov ,v okolici Dublina pa že do 1 meter visoke. * Po poročilu Udruženja hmeljarjev v Zatcu od 2. t. m. je stanje hmeljskih nasadov slej ko prej zelo neenako. So nasadi, v katerih je trta že 2 m visoka. Vendar so ti v manjšini. Mnogo je pa nasadov, v katerih se trte še ne dado napeljevati na žico, ali pa poganjkov sploh še ni iz zemlje. Bolhači so napadli eno tretjino nasadov in nadaljujejo svoje uničujoče delovanje. Krilati listni ušici je zadnje dni sledila tudi že nekrilata. Ta škodljivec dosedaj še ne ograža hmeljskih nasadov. Peronospora je bila ugotovljena v mnogih nasadih, posebno v tistih, v katerih se lani trte niso napeljevale na žico in so nasadi ostali glede oskrbovanja zanemarjeni. Sedaj stanje naših nasadov ni ugodno. Gospodarske vesti = Hmeljske cene v Češkoslovaški. Hmeljske cene so se v Žatcu precej stabilizirale. Pretekli teden se je zateški hmelj trgoval jio ceni 2150 — 2500 Kč za 50 kg (zadnji teden po 2250 — 2550) Za malenkost je popustila cena za slabše blago. Htnelj iz l. 1931. so plačevali po 950 _ 1050 Kč (zadnji teden po 1000 — 1100 Kč). = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 125 m3 hrastovega lesa, 500 kg cinkovc pločevine, 1050 kg cinkovih trakov, 2000 kg modre galice, 250 kg salmijaka v prahu. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 450 m železnih cevi. Dne 3. julija se bo vršila pri ekonomskem oddelku uprave državnih monopolov v Beogradu licitacija glede dobave motvoza in konopnega platna. Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 27. t. m. glede dobave raznih zdravilnih kemikalij; 4. julija glede dobave ampul, pastil in ekstraktov; _ 8. julijza glede dobave raznih zdravil, 13. ju Ji ja. glede dobave raznih zdravil in olj, 18. julija glede dobave desinfekcijskih sredstev, 22. julija glede dobave kartonskih škatelj, papirja za zavijanje, papirja za praške in vrvice, 27. julija pa glede dobave zamaškov iz plute in medicinskih stekel. Dne 6. julija se bo vršila pri dravski delavnici v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave 13.000 komadov vijakov, 3000 komadov matic, 10000 komadov podložnic, 4S00 komadov zakovic, 140 kg verig, 2755 kg raznega železa, 50 kg jekla, 300 kg karbida, 1^0 m3 kisika, 25 kg tovotne masti, 25 kg petroleja, 51 kg krede, 55 kg žebljev, 200 komadov steklenega papirja, 50 kg blank usnja in raznega orodja. Borza 6. junija. Na ljubljanski borzi ja danes tečaj devize Newyork ostal v glavnem nespremenjen, deviza London pa ie nekoliko čvrstejša. Avstrijski šilingi so bili v privatnem kliringu zaključeno po 8.90 (v Zagrebu po 8.85. v Beogradu po 8.80). Grški boni so se dan-s v Beogradu trgovali po 44 in 43. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nespremenjena in je bila zabeležena notacija 195 — 197 brez prometa. Tudi v ostalih vrednotah ni bilo zaključkov. Deviie Ljubljana. Amsterdam 2307 07 — 2318.43. Berlin 1335.69 - 1345.49, Bruselj 798.57 — 802.51, Curih 1108.35 - 1113.85, London 193.75 _ 195.35. Newyork ček 4811.04 _ 4839.30. Pariz 226.88 _ 227— Praga 170.79 _ 171.65. Trst 297 40 _ 299.80. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.90 (premija 28.5 odst.). Zagreb Amsterdam 2?07.07 — 2318.43. Berl n 13*5.69 —1340.49. Brjseli 798.57 do 802.51. London 193.75 — 195.35. Milan 297.40 do 299 80 Nevvvork kabel 4833.04-4851.30 ček 4811.04 - 4839 30. Pariz 225 88 _ 227, Pra<*a 1.70.79 — 171.05. Curih 1108.35 do 1113.85. MajSma tableta a presenetljiv učinek. Vendar Vam jamči hitro ozdravljenje glavobola in migrene samo pristna tableta. Ni Pyramidona brez Baver-jevega križa na zavitku in tableti. V K. Jusrefa k. d. Zagreb, Gajeva 32. Oglas je rcgii-tr. pod S. br. 94S3 od 31 -A'. 1933. Curih. Pariz 20.38. London 17.4R5. New-vork 435.05, Bruselj 72.10, Milan 36.875, Madrid 44.2'_S. Amsterdam 208.20. Berlin 120.45, Dunaj 57.84. Stockholm 88.45. Oslo 88.75, Kobenhavm 78, Praga 15.41. Varšava 58 05 Bukarešta. 3as Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.42. London 30-58, Milan 46.79. Nevvvork 756.39, Pariz 35.49, Praga 25.76, Curih 173.95, 100 S v zlatu 127.50 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 194 — 197. 7% investicijsko 43 — 44. 7°'(i Bla;r 31.50 den„ 8J/o Blair 32.50 den.. 7fl.'o Drž. hipotekama banka 45 den., 4n/'o agrarne 24 den.. 6"/o b^-lu«k,-> 31.no den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 195 — 197. 7°/o investicijsko 42.50 — 44 . 4-»/« agrarne 2£3 den.. 7"'o Blair 31.75 — 33. 8°/. Blair 32.50 — 34. 7°/o Drž. hipotekama banka 45 — 47. G®/o begluške 32 d^n.; bančna vrednote: Narodna banka 3650 den.. Priv i-agrarna banka 216—220: industrijske vrednote: Šečerana Osijek 130 — 150. Trbovlje 150 — 1715. Is i s 30 bi. Beograd. Vojna škoda 195.50, 195 zaklj.. 7°/fl investicijsko 43 _ 44. 6°/o begluške 32.00. 32.25 zaklj., 8' « Blair 32.50 zaklj., 7rt'» Drž. hipotekama banka 44.50 — 45, Narodna banka 3800 zaklj., Priv. agTarna banka 217 zaklj. Dunaj. Državne železnice 15.85. Trboveljska 16.25, Alpine-Montan. 13. Blagovna tržišča Les. 4- Ljublianska borza (<3. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 3 vagoni rezane jehovine. 2IT0. + ChieagO'. fi- junija. Začetni tečaji: Pšenica: za pul;i 74. za september 75.625, za december 753.25; koruza: za julij 45, za september 47.75. za december 50.25; oves-, za julij 24.875. za september 25.75, za december 27.625; cz: za julij 61.625, za decemb-r 65.625. 4- Wirtnipeg, 6. junija. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 63.75, za oktober 65.75, za december 67. -r Ljubljanska borza (6. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo ee (vse za slovensko postajo) plačilo 3i dni: pšenica t po mlevski tarifi): baška 76 kg po 277 do 282.50, baška 77 kg po 295—297.50: koruza (po mlevski tarifi): baška promptna po 112.50 — 115. za maj po 120—122.50; moka: baška »0« po 425 — 430, banatska po 435 — «40. + Novosadska blagovna borza (6. t m.) Tendenca, nespremenjena. Promet 103 vagoni. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, Sombor, sresnska, gorr.iebaška, srednjebaška, baška ladja Begej 207.50 _ 210: baška potiska, baška ladja Tisa 210 — 212.50; gor-njebamataka 205 — 207.50. — Koruza; baška, sreraska 62 — 64; za junij-julij 66—68; slavonska 65 — 67; banatska 60 — 63. -Oves: baški, sremski, slavonski 90 — 92. Ječmen: baški, sremski. 64/65 kg 95—97.50; pomladni 66'67 kg 100—102.50 Woka: bn* ška in banatska »0« in sOgg« 340 — 355; >2« 320 — 330; »5? 300 — 315; '6t 2S0 do 285 ; 5-7« 180 — 190: »8« 65 — 67.50. — Otrobi: baški 52.50 — 57.50. + Budimpešt&nska terminska borra (6. t. m.) Tfndenca prijazna, promet tih. Pšenica: za junij 1150 — 11.52, za oktober 10.52 — 10-53; rž: za junij 5.62. za oktob«r 6.76 — 6.78; koruza; za julij 7.64 — 7.68, za avgust 7.86 — 7.88. Vremensko poročilo številk«? za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1_10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, drage najnižjo temperaturo. 6. junija Ljubljana 7, 764.S, 11.4, 75, Et, jasno, —; LjUblj2benBi oknih kolekcije del nemških in dragih pisateljev Jd so na nedavnih demonstracijah v Hitlerjevem »tretjem carstvu« gorela na grmadah. Ta akcija hoče pokarati, da ftitajoče občinstvo kakor knjig-o-taržci na češkoslovaškem slej kakor prej-spoštujejo duhš, in so na njegovi strani. Senzacionalna poroka v hohenzoDernski hiS V Bonnu s« je paročfl najstarej&i ste btv-Sega nemškega prestolonaslednika, princ Viljem Preski, z žensko te dosti >n«jjega< rodu, gdč. Dorotejo Salviati. Ta poroka je zbudila veliko pozornost v Nemčiji, kakor drugod po svetu, tem bolj ker se je moral princ zaradi nje po hišni ustavi Hohen-zollerncev odpovedati vsem svojim pravicam kot prvorojenec, to se pravi z drugimi besedami pravice do prestolonasled^va — če bi Hoheussollernci še kdaj prišli do tega. Max Schmeling 1S0 let zrakoplova m^mmmmmmammm Nesporazumi Antikenotoksin Predhodnike naših balonov in vodljivih zrakoplovov so uporabljali že v srednjem veku v vojne namene 5. junija 1783., torej pred 150 leti, se začenja zgodovina letečega človeka. Brata Jožef in Štefan Montgolfier, tovarnarja papirja v malem francoskem mestu Anno-rayu. sta tega dne pred stanovskimi zastopniki svojega rojstnega kraja, spustila v zrak svoj prvi, s segretim znakom napolnjeni balon. Uspeh je bil ogromen. Montgolfiera sta postala prava narodna junaka, ki so ju slavili s posebnimi plaketami in x velikanskimi stavnostmeš. ženske no nosile frizure >k la Montgolfler«, senzacionalni poskus »ta morala takoj ponoviti tudi v Parizu pred Se večjimi množicami, ves svet je postal possoreai na te poskuse, in jih je začel posnemati. Ljuctofcvo na deželi, ki ni še ničesar vedelo o njih,, je smatralo v zraku plavajoče krogle seveda še dolgo časa za hudičevo delo. Ko je drugi balon bratov MontgoJflerov pristal blizu majhne vasi, so pritekS vaščani pod vodstvom dveh menihov s kamni, vilami in obleko in vsem ostalim nepotrebnim bremenom, da sta se mogla vzdržati toliko časa v zraku in da nista padla z balonom vred v morje. V tedanjem času je bB zrakoplov že po vsem svetu znana znamenitost in že 1. bivši svetovni boksaški prvak, se trenira za svoj spopad z boksaškim mojstrom Maxiejem Baerom 8. t m. v Newvorku. Zmagovalec v tem boju se bo potem boril z zmagovalcem v bližnjem matehu svetovnega prvaka Sharkeva in Carnere za naslov svetovnega prvaka. Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Eden prvih vzletov bratov MonfcgoHlerov cepci nadenj in ga uničili — a takšni dogodki niso mogli več ustaviti razvoju enega največjih izumov v človeški zgTKlovini. Temeljna ideja tega izuma ni bdla naravno sama po sebi nič novega. 2e v srednjem veku so poznali zmaje, napolnjene s segretim zrakom, ki so jih nosili na drogovih kot smerno znamenje in strašilo pred armadami. Takšen nestvor so segreli z ognjem v gobcu, zrak v njegovi notranjosti se je raztegnil in je napihnil telo, da je plavalo na drogu. Toda teh prvih vojnih balonov niso mogli dolga sto tet ja razviti popolneje, dasi so mnogi genialni izumitelji, kakor izumitelj zračn»e sesalke Otto von Guericke, dali v to srn er mnoge uporabne pobude, šele Montgo'ffiera sta storila prvi odločilni korak. Nek:oliko mesecev po startu njiju drugega balona, se je dvignil že prvi človek, lekarnar Pilitre de Rozier. z novim balonom v višino. Ta prvi polet je trajal 4 in pol minute — to zato, ker s«, zakurili pod balonom samo za kratek čas pred startom. Pcrtem so v gondolo kmalu namestili pripravo, ki je segrevala zrak v balonu tudi med poletom, a ker je bila s tem združena nevarnost ognja ,so kmalu nadomestili zra k z lahkim vodikovim plinom. S tako napolnjenim balonom se je posrečilo dvema 'pilotoma že 1. 1785 preleteti Rokavski orelfJv od Dovra do Calaisa. kjer sta pristala »-v veliki slavi, Čeprav brez — hlač«, ki sta. jih morala, kakor piše sedanji kronist, od sreči z vso P»of. Mentz v. Ktwgh, vodja farmakolo-povoda na univerza v Oslu (Norveška), je že pred devetimi leti odkril poseben hormon v spolni žlezi, ki odpravlja občutek ur^j-emosti. Preparat, ki ga je pr.ipra-vfi iiz tega hormona »n mu ds,l ime »antik notoksin«, je med tem časom preizkusil v neštetih primerih z velikim uspehom. Kakor znano se stvori v telesu s preiia-penjanfjem sil neki strup, ki povzroča potem občutek utrujenosti. V normalnem, mladem r« adravem človeku pannilizrira in uničuje goni šmenjerri hormon učinke tega strupa in zate bi bilo nezmiselno taikšnemu člove- ku vbrizgavati še več hormona, kar bi sicer ostalo h rez vsakega vplivi. V primerih pa. kjer se v organizmu smem ne stvori dovolj osvežujočega hormona a4a p-i se to vira neredno, so injekcije po metodi norveškega učenjaka povsem umestne. T* niekcrje ne škodujejo nikoli. Učinkuje vjasih že ena injekcija po preteku kaikšrrrh dveh ur. Vendar pa daje prof. Mentz v. Krogih običajno deset injekcij v času desetih dai in pravi, da se človek potem po-'Jutti svežega in krepkega sedem do osom mesecev. Nato se serija injekcij lahko ponovi. Vsak dan ena se Je dvignil za nor polet okoli sveta brez spremljevalca Rad bi sedaj potolkel rekord svojih rojakov Posta in Gattyja, kar je bil brez uspeha poskusil že lansko leto Tri kratke Lastniki vVog pri ameriških bankah morajo sedaj zaradi identifikacije poleg svojih podpisov ostaviti tudi svoje prstne odtise. Pri razstrelilnih delih v Mercedu v Kaliforniji je zadel nekega delavca velik kos kremenca. Ko je v razdražen osti nad bolečino Kamen razbil, je našel v njem kos zlata v vrednosti 700 funtov. V Lingfeldu na Angleškem se je nekemu možakarju ,ki je bil že nekoliko let gluh, povrnil med nekim poletom slub zaradi — ropota«ja motorjev. »Da, da midva sva že marsikaj preizkusila v življenju Nekoč sva doživela ladje-lom na severnem tečaju.« »Kaj ni bilo to na južnem tečaju?« »Nu, že mogoče, vem pa, da je bilo takrat strašno mraz.« V sosedni državi nimajo ta čas očitno nobene druge večje skrbi, nego da bi obujali spomine na stare čase, ki se ne vrnejo nikoli več. Vojni minister Vaugoin je odredil za zvezno vojsko uvedbo starih, predvojnih uniform. Prvi, ki so izvršili ta ukaz, so bili znani »dajčmajstri«, ki so vojnemu ministru v zahvalo priredili podoknico Ladijska nesreča na spodnji Labi Na spodnji Labi sta v megli trčila skupaj angleška parnika »Stentor« in »Guilford Castle«. Zadnji (na sliki spodaj) se je potopil v nekoliko minutah in le s težavo so rešili njegovo posadko in potnike razen 3 mornarjev, ki so utonili. »Stentor« f zgoraj) je bil spredaj hudo poškodovan in so ga še utegniti spraviti ▼ najbližji pristan Stari duh v novi Avstriji Anekdota Maksič si je kupil papigo m jo boče na-očiti govorjenja. Postavil se je pred njo m vpije: >.Kaio! Halo!« Ko ga je papiga že nekaj časa potrpežljivo poslušala, je » -nadoma pomežiknfla z enim očesom in dejala; »Zasedeno!« Sodoben velik zrakoplov 1764. je berlinski inženir Hayne izdal spis, v katerem je opozarjal na uporabnost zrakoplova v vojne namene in na potrebo, da ga napravijo neodvisnega od vetrov. Ideja vodljivega zrakoplova je tedaj nastala že ob poletih s prvimi baloni, a treba je bilo skoraj sto let, da so jo uresničili s pomočjo propelerjev, vsakovrstnih motorjev in posebne oblike, ki so jo dali zrakoplovom. Problem je rešil končnoveljavno prav za prav šeie grof Zeppelin s svojim sistemom. Do njegovega izuma pa je zrako-pkjvstvo bilo veC ali manj domena akrobatov, ki so na ta način razkazovali svojo spretnost senzacije željni masi. Med prvimi piloti so bile tudi že ženske in ni tedaj ženska v zračni plovbi nobena pridobitev našega časa. Delali pa so Ji seveda v tem področju ovire in še 1. 1853. je nemška policija prepovedala ženskam vsako letanje. »Jaz sem komponist Kraljice iz Sabe,« je odgovoril Goldmark neki mladi dami na njeno vprašanje. »Tedaj dobivate gotovo pošteno plačo?« je menila dama nato. • Profesor K. — mož še živi — je bil povabljen z ženo v neko družbo, ženo je moral oprostiti, ker je bila nekaj bolna. Prof. K. je strašno raztresen človek in tako se je moglo zgoditi, da je ob času, ko so postavili juno na mizo, vstal in meneč, da je doma rekel: »Gospoda, če juha danes ni tako dobra, vas prosim, da nam to oprostite zaradi ženine bolezni.« « V majhnem švedskem kra^i so pred kratkim po<5vetili neko vladno poslopje. Na tej slovesnosti je imel nagovor neki minister, ki je moral poleg tega izročiti gradbeniku odlikovanje. Minister je opravil svojo govoranco .izvlekel neko škatlo iz žepa ter jo izročil gradbeniku. Ta jo je odpri in napravil nekam presenečen obraz, kar je opazil tudi minister. Med vožnjo nazaj je hotel minister vzeti banano iz kovčka, a glej ,v wjem je »hipotna zagledal nefco škatlaco. Odprl jo je — in v škatM se je zasvetil viteški križec nekega reda dele sedaj se je minister domislil arhitektovega obraza. Namesto odlikovanja m« je bfl v raztresenoeti izročil svoi — brivski aparat. 0 navadah pri spanju Spai^je ni tako preprosta zadeva, kakor izvira iz ankete, ki so jo priredili pred kratkim v Newyorku. Pri tem so odkrili, da imajo moški bolj zdavo spanje od ženfkk. ženske so zvečer praj utrujene (od tekanja okrog, od giadovanja v »korist« lepote in vitke linije itd.), zato prej zaspi jo a . dali zgodovinski >H6tež des Reservoirs nekdanjo palačo markize Pompadour. Prejeli so zanjo 500.000 fr. palača je rabpa ae mnogo let kot hotel, med mirovni®.: pogajanji pa j« stanovala v nji nemška delegacija. 30 let Sokola v Ljutomeru Še nekaj dni je do 11. t. m., ko bo najstarejše sokolsko društvo na lepem Murskem polju, ljutomerski Sokol, slavil svojo 30-letnico. Takrat bodo pohitele v prijazni Ljutomer sokolske čete iz vsega vzhodnega dela mariborske sokolske župe, da počaste bivšega Murskega Sokola in njegovo narodno in prosvetno delo treh desetletij. Priprave za čim lepšo in dostoj-nejšo proslavo so v polnem teku. Nj. Vel. kralj, ki je prevzel pokroviteljstvo nad prireditvijo, je naklonil društvu krasen trak za njegovo častitljivo zastavo. Pripel ga bo na prapor kraljev zastopnik. Na večer pred glavno slovesnostjo bo po ljutomerskih ulicah slavnostna bakljada. potem pa v Sokolskem domu slavnostna akademija, za katero ie prijavljeno že lep« število učinkovitih točk. V nedeljo 11. t. m. po prihodu gostov bodo vaje, potem sprevod, popoldne pa javna telovadba na razširjenem telovadišču za Sokolskim domom. Slavnost bo zaključila prav domača veselica v pristnem ljutomerskem slogu. Prihod je najavilo tudi več poslancev in senatorjev. Navzočna bosta najbrž tudi dva rrinvtra, vsekakor pa minister za telesno i. zgo.jo. Da bodo stari prijatelji Ljutomera in S;-kclstva porabili ugodno priliko in postili naše mesto, se razume samo ob sebi. .Ljutomer obnavlja tudi vnanje lice, da ^r.rejrne goste čim lepše in prisrčneje. Dru-.-• ro je zaprosilo za znižano vozno ceno po vseh progah. Večerni vlaki bodo odhajali ta dan kasneje, in sicer v vseh treh sme-. eh najbrž malo pred 21. uro. Sokoli, So-koliee in prijatelji sokolskega pokreta, pri-j-telji Prlekije in Prlekov, pridite! Sokolski praznik v Kranju Med drugimi sokolskimi nastopi, ki so se »ršili med binkoštnimi prazniki in je o p jih deloma poročalo že ponecleljsko »Jutro", je /elo važna kot manifestacija sokolske misli tudi prireditev Kranjske sokolske župe. Y nedeljo so se vršile ves dan župne tekme vseh oddelkov. Zvečer je bila v Narodnem domu krasno uspela slavnostna akademija, pri kateri so nastopila društva v/. Škofje Loke. Radovljice i i pa z Bleda. Vse točke akademije je občinstvo nagradilo s spontanim aplavzom. V ponedeljek ie prireditev dosegla svoj višek. Na krasnem letnem telovadišeu so bile dopoldne skušnje, ob 11. pa je krenila izpred telo- | vadišča v mesto mogočna sokoiska povor- f ka. Na čelu povorke je bilo sedem konje- i Zvezdna vožnja k otvoritvi velesejma v Ljubljani Triglavski pododbor je razpisal za binkoštno nedeljo zvezdno kolesarsko skupinsko vožnjo, a M K Ilirija vožnjo motocikli-sto1' k otvoritvi velesejma v Ljubljani. Te p i redi t ve sc jc udeležilo 10 klubov, kar je najboljši dokaz, d,-* postaiajo take prireditve tudi pri nas zelo popularne. Poleg tega imajo zvezdne vožnje propagandni značaj. Od udeleženih klubov moramo posebno omeniti .n jmlajši kolesarski klub Zora iz Trbovelj, ki je starta! v Trbovljah polno-štcv;lno ter dospel po trudapolni vožnji pred velesejem v strnjeni skupini 23 članov. Tudi kolesarska sekcija SK Zagorje on Savi se je polnoštevilno udeležila razpisane tekme. Y velikem številu so se odzvali tudi kolesarski klubi Celje. Kamnik. Vrhnika itd. V lahki skupini ie startalo 14 članov kolesarske sekcije 2SK Hermes in v i ti skupini 10 članov kolesarskega kluba Znrja na Jesenicah Motosckcija Pcruna iz .Maribora se je udeležila otvoritve velesejma polnoštevilno. Po ogledu velesejma so nadal >vali člani te sekcije izlet na Bled in Bohinj. Rezultati zvezdne vožnje so: Turistična skupina T. mesto: Kolesarski klub Zora, Trbovlje, ki ie prevozil 72 km dolgo težavno progo v 3 urah 27 min. II. mesto: Kolesarski klub Celje 75 km v 3 urah 14 min . III. mesto SK Zagorje 56 km v 2 urah 57 min. IV. mesto Kolesarski klub Kamnik 53 km (Kamnik—Moste—-Smlednik—-Ljubljana") 1 ura 44 min. V. mesto Siv Vrhnika 20 km v 56 min. V lahki skupini si je priborila prvo mesto kolesarska sekcija ZSK Hermesa. ki je prevozila 61 km v 2 urah 5 min. II. mesto Kolesarski klub Zarja. Jesenice, v 2 urah 25. min. Letošnja zvezdna vožnja je v športnem, kakor tudi propagandnem oziru izredno dobro uspela. I dcležilo se je vožnje preko 150 kolesarjev in motociklistov. Vsem udeležencem ie velesejmska uprava dovolila pros- vstop na velesejmski prostor, zakar bodi isti od strani prirediteljev izrečena naitoplejša zahvala. Po vožnii so se sestali na velesejmskem prostoru uelegat.je vseh klubov dravske banovine ter so rešili nekaj zelo važnih vprašan'. Ob tej priliki se je posebno prosilo, nai bi klubi čim hitreje sporočili Triglavskemu pododboru datume dirk, ki jih nameravajo izvesti letos. Zvezdna vožnja se je kljub ogromni udeležbi in velikemu prometu izvršila popolnoma v redu in brez vsake nezgode. Službene objave LNP ("Nadaljevanje seje p. o. dne 31. maia.') \ zame sc na znanje sporazum med Bratstvom in Elanom. da se prvenstvena tekmi. določena za 11. junij, preloži na 18. junij v Novem mestu. Naknadno se odobri (iru^a noskusna tekma Sava, Sevnica : Hrastnik 2S maja v Sevnici, kakor tudi Ptuj : Rapid 28. maja v Ptuju l pravnemu odboru sc predajo klubi Za-gorie. Rudir. Litija in Retje. ker ne prijavljalo odigranie tekem MO Trbovlje. Opozarja se Sloga. Ridna, da sme igrati tekme samo s klubi JNS oziroma s klubi ki so prijav!»eni v JNS Nadalje se sporoča Ptuju, da bo prejel legitimacije za ifralce takoj. č-ki prvak, Čunec Telia iz Addis Abebba, Abesinija, in vsi znameniti jugoslovenski vozači. Prijavljenih je preko 40 vozačev, med njimi tudi n-katere dame. Motoklub se je mota! odločiti iz različnih razlogov in računajoč na izredno veliko udeležbo, da priredi dirke kakor doslej tudi letos na Teznu. Prireditev bo nekaj posebnega te vrste. ^ Budai je dvakrat porazil Hajduka. V nedeljo in v ponedeljek je Budai, ki ga jc Ilirija preteklo sredo porazila s 6:1, igral v Splitu proti Hajd-iku. Obakrat jc budim-peštansko moštvo zmagalo z 1:0 nad Hajdukom, ki je obakrat nastopil z nekoliko rezervami. Po uspešni igri Ilirija : Budai je Ilirija zaključila pogajanja z budimpeštanskim profesionalnim moštvom Somogy, ki je pa v zadnjem trenutku zaradi tehničnih zaprek odpovedalo. Ilirija je takoj nato stopila v pogajanja z drugimi klubi in sc ji je posrečilo zaključiti prijateljsko nočno tekmo v soboto 10. t. m. z renomiranim gra-škim Sportklubom. ŽSK Hermes. Redna seja ccntr. odbora v četrtek ob 20. pri Beliču. V smislu sklepa izredne seje centr. odbora se izključijo iz kluba: Zupančič Boris no čl. 8 točke 9 in čl. 15 točke S in 9, Pleš Josip po čl. 6 točka 2 in čl. 8 točka 9 in Jeglič Vinko po čl. 6 točka 2 in čl. 8 točka 9 klubskih pravil. — Glavni tajnik. MK Ilirija. Drevi ob 20. sestanek odbora in članstva v restavraciji »Fritz«, Tavčarjeva ul. 4. Gotovo in vsi! Repertoarji LJUBLJANSKO NNROONO OLFT>ALK«CB DRAMA Sr^da. 7.: Okence C Četrtek, 8.: Tartuffe. P». OPERA Sreda. 7.: Andre Che-n! p'»t j t i-.a. paca 7.a vinko i ' /a (ia I ..i'i - na^iuva t ■ /.a ! š-fro *'. IV.. — K I ' m.1 fwy'M:itP. {v f •a h ---do ;>« j l>in: j /.a 'ia mje naslova ar š;*ro t.a r, Din. f: i Resnega zastopnika i-š.-emo tu letno obutev Več avto-ličarsklh pomočnikov s>i>rejme Ignac K a- š t r i n. Koseze 10 L ubija na VII 17443-1 Frizerko vseh .i-' T*1 s^o-ke. išče s-a i on »Mila«. Mesio d-.-bi tudi vajenca. 17476-1 Dobrega brivskega pomočnika _ : ro-e-me r f t 3 i ii o slinž-bo .'"/"J ! Ka>::o /ah -.k. Liub:'a.na. ' i '--k - riia ii ' :: 471-1 Trgovski potnik ........ ■ :•• (.-. / N' ■', \ "S ''ii ' v.n m <: ' Gospodična 2ni"žpa rii mš.l-ine. 7 v V ,i . ■r..!"*1! .i., .vutoo r>iji d.>i>i ligO-hlO r :>.k tt s' H / i »O. P-. iidbe «Hr'.w. »ddei.-k »,T;i.tr«» pod 5-t.fr-«>- »Vam« vkniiže-mo«. 17492-1 Kuharico -I 1. .1 . . . , _ ^^ ' •(.-». riT r|n o- ITI snažno. i M' 45 z d..b.:>hl f '31 !J> *s rfl>T3 "<' m >■-■ 'i• ■•• na ar: j {'■» <♦•> tn'» ni- .-.a al. j -.» - s r>in. nt Dekie ki .--!.:.■(-• t v I I. UB.-e.1a 1 Ln u; t.a da Janje naslova ali za šifro 5 Oin. Dijaki, ki iščejo i.ni>trukoi.je, pla oaj-o v?ako 50 par; 13 šifro ali za 'lajanje rmsloT« r! Din. (4) Šofer, šola E. Ceh Tjrršrva ( Dunajska-! c.e^-ta it. 36 Zahlevajte prot[»e.ki. j Uglasi r.rg. značaja jm. j t Di-n be-^Mj,; La I kfisi H.t. M ! Šifro 5 Din. - Osrla« ^o«ialnpga ..naft.i ia na L '»aka 3u: \Viis-. svetovno zjro-liovin«. »2 ve!, knjig, črn-n zlatom: Hil>i.io-te.k fjer !';ii"erii:ilriiin4f u. des \Vws.-n« ■ ■■>■•'■ li-stiikev. Xa.?!ov [>^ve v-;'«« i oildt-ltk »Jut-a«. 17472-8 n: na 1.■'/.--»■<>. i a,* *•>: >Ta's nI'.5 4« na og:. •it-lt-k »Ja.ra«. :7:.Vt-: Fotografa p-«--, m. r. .i..',,:..'„1> ,•-n -n . i*(> ■ i1, • 1 i«, s 1 - -.S n.ir- .-v: FV„ i',;. Si vit}, pomočnico i,.. ;. s• m. *fe»j daaekl atelje H:-a •• .Vil. " -.7442 1 Prodajalko .a .t ■■1: f v 'm .'n: * .,.<■' v. -v Obrui-i: • i k * s,.. 'i e-o Postrežnico 7. :■'«!nj*m nemščine, l^-.m. v r • v v .vgld -.r,em .'- i■■'r : n kaveT".-i. i \w',w v ogla-"nera >.I.MKI€. " 17500"; Steparico •«, Pr,s df'i. k: Ir' d-V« ~ .i m o i> -iinldan. -i>'ejni Zamik A-fonz. Gajev«' !). Trg. učenko v T.:':o'"a:r «t;mn»očo — wejme v šriej-: jo.'ni. trgovino V. Lesjak, še^-elmr g-ova 3. 17:>*i-44 Dekle hi ^e uri' za friy.erkn - I:i.n; Za dajanje naslova ali za šifro [>a 5 Din. (10) 1HJ Več motorjev na sesalni plin. generator na ogije. cirkular-lio na vozu. razna dvt-srala. agregat 65 voltov, kompresor, biciklji. motoma kolesa avtomobili in deli. prodam. — Kupujem pokvarjene avtomobile. — Franc Kristan, Dunajska cesta 54. Ljubljanp. 17260-10 FN motoma kolesa po i« m h ot-nah razstav je.na Mestni trg 17 v Ljub jani. 17204-H' Pozor! Pozor! G Th. Rotman: Vrtismrčck in Šilenoska spet m delu »Živina nemarna!« je jezno nahrulila Brkača. ki si je ves poparjen vihal brke. >Aii te zato plačujemo in redimo, da zapiraš nedolžne »troke in etaješ tatovom priliko za krajo? Da sem jaz županja, bi še nocoj pebral rVa in kopita!« Vsa za-soola je utihnila. Meni se je pa tinti mah nekaj rasvitslo. IFosetmlkl velesejma J d n« k a-T>r».m n vt^m^hHa •*i l'I 0K>.u»p.ik!3 osriejte ve!>k«» m ocjr, nav:.h in aia -o - a h' j prv' b svpiov ai h smi-m k [K> n« Ž ji" h ••pr-ih. pr: n-a j^ta rejši tv v r v»-iiki X\\7.' k, L ju V ja n*. r«v?«rjeva II. l7a 3 Din f2)| Hm Din i>l«eam t>:ein.u. k: preskrbi kakršnokoli službo a!l /.upufleiije v Ljubljani. 25 let staremu moškemu, ki je prott v oj-a u f. im a primerno leoferaztrn 'n je P"ga ved-inj-a. Ponud.be n« .-g' ad. oildrlek . ,1 m i a - pod ;-l ;'.-»> »Vče »prejem.ij.ivin. 17408-2 Vzgojiteljica otrok 7 znanjem nemškega in itaiii.la.wiejta je.zita. i d o i - g»>!-=t-D.i'Ur \ al'i. spo- Krbna tudi kot druž«bn.i<'a, ti vešča g0riK>dinj6tva — ISč-e primerno službo v Za grob'1. p.imi^he nci pn«re-I ova. n v Šel.ei»btirgovi iilien TI Na izibiro i>o tod.: pn.:ii.o-'-a[i.we /.d navadna na opravila. — Br'>r.fi"is^-l.na dekleta dobe prenočišče. — Xnroča »e list »Go&pniiimj-;.ka p.)moč.:i.ic.-i«. 174-56-2 Dekle ki zna kuhati in je v«ie-no vsakega dela. išče p.iuž bo pri boljši družim:. — Vprašati pri Anikš Košir. Maribor. Gosporka u!. 26 17514-2 Prodajalka i®tičen« v fg.Tvin.i mešanega bluga. i.-če mesto. — Ndsln-v v og abnim od'le!tti >J;Kra«. 17470-2 Kuharica p.-e-m.t*g-o^pudinjsk-o šol«, vajena v-ega giKsje.-dčn-jš-tva, že -i službo k -raslim ljudem. Gre t-u.d,i na g'OetM.n.0, Vajena je samo--tojn-o dflbro kuii-a:i. Na-e-topi 15. junija. Xa.-l.ov v oiljfiie.m oddcl.ku >.ln*ra«. l'74!>l-2 Služkinja pridno in poštena, zmožini eWl.m.'J6fOjli.O voditi : rO g o spod i nje k a dela in vzgoje otrok, išče etain>5-- IUgias-i trg. značaja po 1 Din beseda; za da-anj*, nasl-o^a ali za šifio 5 L>ki. — Oglasi . -oeialnega značaja vsa j ka beseda 5M iia.r: za lajanje aa-si-ova aJi /a šifro pa 3 Din. (7; Stare kovine baker, med, cink, svinec kupuje A. Siušnik. želez aiiua. Ljtfbljan«. 17.B.-7 j Vsaka be.-wl,a I Din: [ j ?a tajanje naslova ali f j za šifro m S D'n j 20.000 Din posojila : š i-, e ni pi O!i sigurni mu jamstvu in obres-tim [>o dogovoru. Ponudbe na og . oddelek »Jutra« pnd šilro »Kapital 20«. 17452-16 i Vsaita hiised^ 1 Din: j za dajanje na*l-ova ali | za šitro [ia 5 Din. (2<>' Prodam kavarno z vserm potreonimi koncesijama. Pogodba gotova za 5 let. Brez konkurence. Prodam zaradi prevzema drugega posla. Turška Kavama Varaždin. 17180-20 Oglasi trg. 7ja jh. . j i Diu beseda; za d-, j ! janje nas!,,va ,A i ' šifro 5 Din. — Oglasi ■ ' soeialnega značaja vsa * i ka beseii:i .Vi par. im i ! ia.iauj+j naslova ali na ! i šifro pa 3 D:n. (61 \ Vse po 12 Din domske noga v i e e. lanske rokavie^ mošk^ nogavice in rokavice. ;er .>trošk«- nogav^re 3 Dm Xogaviee »M.-mherg« dr. i o. z.. L;u-h!;ana. Mi-kloš-i čeva cesta 14. 17019 6 Usnje vse vrste [u. najo-iijih Ce-tiah di>b;te t»ri Viktor Legan trgov i aa mi M>vai~Diška ^a .^»•ga us-nja. Ljubljana pa ,-ača »Dunav« — Beethov nova uiica. lite 6 Ovčje volne oprane, približno 154i kg po pe-vol..i.ii'i een: tiapiodu mesnico proda Golob. Ljubljana VII — Jernejev a 47. 17452-6 Vrtno mrežo star*>, žeiez-ne s-'ebre. šte-dil.nfc s pi.Kšeain., i.n več \r-at prodam. — Ljub jtina. Strma 8. 171S4-G Globok voziček skoraj nov. proda Bučnn. Rožna dolina, ert-ta XV:'. 17490-6 Fotoaparat Goerz. Doppel An.is.;.:.gma!. 10 X 15. s d elm-^v. 7..1o ugi.din«) n-aprod ij. Ma e^tl d med 16. :n !8. uro v mlekarni n« Kongresnem trgnt šit. 15. 17488-6 Otroško nosteliieo .igodioo proda Kramar, f rainčiškn uf-ka ulie.i 1^'IIT 171») 6 Freproge omare, slike, tititre. o-tro. ški vini ček in posteljo, vse dobro oli'a.n:en-o. poceni predam v Tavearl.vi ul-iei Ul. dosn-o . 1749U-6 Modni gumb! veliki 10 Din. vzorce neobvezno. niod.ne spe-rke l Din. »Onmla«. Dima-ska c št. :>). 17512-6 -i > i naseda 1 I »in. «a jnjanje naslov* a!; '.k 4 frn na 5 fliii '3.V Srebrne krone staro zlato in srebro K u p a J e rafiner.js Irajih kovin v Ljubljani. Ilirska ■liiea štev — vhod z Vl-1-i..vdanske ce^te. pri g.^ «r.i!n.- M ožina. 70 1 V^ai^a br,s.-di! i Din: j ia lajanje naslova ali ] '.a šifro t« .i Din. fl2! Pohištvo •*r trdega in mebktgit lesa igod.tm ku.pte le pri Av giust Ce-rnetu. Zg. ššik« .22. Vodnikova c. 17213-.2 Razno pohištvo vsud sel i: ve poceni p-eiiam N'as'ov > oglas,ni m -dde ku -J litra t. 17473-12 V«»k» bnseda 1 Din: ia dirjanje naslova al: 7a ši:m j« 5 Din. (19 Pralnica v iw*>tru v+c-_iga mi*sta d>aj. Doj«.s* iJa o^iaeni dd-p-l"k »Juir,« i*id š.fio »Oentruim«. 1716^-19 Skladišče in hlev uporabn-o tudi za garažo tli delavnico, odda m v najem na Ceiiovški cesti št." 50. 17510-19 (»ostiino dobro vpeijan-e. z vsem in-veniarjem oddam s 1. jinM'j*»m na zelo prn-mct-nem kr«;u v Ljubljani — kavcije zm.»žin i osebi, ki poseduje osebno prci vii> Ponudbe na podruž. Jutra v M« r i>l» »i u [>od »S(>ret-e.ii g.vs.ti imien rc. 17515-19 !t Vsa-krt t>eseda 1 Din: za lajanje oa.4ova aH '-a šifro 5 Din. (17) Gostilno v s-pweda 50 [>ar: za dajanje naslova ali 7.3 šifro 3 Din. (22) Dijakinje bo+'š:.h rodb:n, sprejmemo v prvo-vretno vsestransko i.e-k.bo. Nemško občevanje in 1-epo stalni varkjrf- prav v centru mesta. Ponudibe na ogastii oddelek Jutra [ejTi zuač-k^ »Dijakinje«. 17506-22 £ H ta^omnje Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (Sit Stanovanje 4 sob, kopalnice, posel-ske sobe, prostorne predsobe in ostalih pri-tiklin. I. nadstropje, elektrika, plin. parketi-rano se odda s 1. avgustom. Eventuelno tudi za pisarno. — Poizve se Dvorakova ul. 3. dvorišče. pisarna. 17283-21 2 stanovanii r 2 sotem« iu ku.hi-nj-o od dam mirni stranki — največ 3 oseb. Poizve «e v K.»'">dvors.ki ulici štev. 26. 17451-JI Komfortno stanovanje 2 ali 3 s-oh oddam e 1. jn-i::--ni v Kožni doiimt. ersia X V/15. 17450-21 Dvosob. stanovanie parke-t:'u no. s kopalnic-o ln vs.-in: p-;tiikl'.nd-ai»!i d-iiži-ni v 7..-l>-ni jam' — Prešernova 15. 174'.>7-2-l Dvosob. si a no vanje solnčno. s kabinetom, ko rv-i la!ii'r« itd. iščem za avgust al* preje v b'iž.uji ok-o.lci sv. Jo žefa. Ponudbi" na oglas.ii' odde'eik »Jutra« pod iltro »Od asi I 2>5« 17415-21 e 11.1 Ogtis. oddeiH: »Jutra« >ii šifro »35«. 175(M-21/a Vsaka tMw«la 50 par. '.a dajanje uaslov« ali rja šifro 3 Din. (»;{, Mesečno sobo iepo. s posebni m vhodom oddam s 15. ]u.i«ji-m z l ali 2 posteljama. M;kioš.i-č^va štev. 15/IV de«no. 17+47 23 Sobo lepo opremvjeno in sotačino. s |>os*4>n.:m vhodom, oddam s 15. ju.n.ljem na Hesljevi ce-sti 12/11, levo. 17403-23 Veliko prazno sobo oddam. Naslov v ogl a sne m oddelku »Ju.tra«. 17465-23 Lepo sobo s štedilnikom pooeni oddam točni plačnic.' brez otrok. Zelena jama, VflJ. V oij.n i.kov « 32. 1.7446-23 Dve sobi lopo (opremljeni, s str-ogo s-f»ai iran.im rherflom. vsako zasp o-ldo-m n-a Fri^-koveii št- -3. 17175 23 Prazno sobo z vhodom s s^opnjic, od dam tako' za 130 Din me-spčth) v Zg. 5 ški 230 — Jančigajeva pot (pri mitnici. desno). 17506-23 Sobo lopo in «o:.-i,."-.no. blizu sod-nije oildam takoj za čas poritrirc. Nas-lo-v v oglas, oddelku »Jutra«. 1751(7 -23 Sobo s strogo senarira nim vhodom poceni oddam. — lito ta m poceni naprodaj statva za perzijske preproge. — Ka.m.or, Križevniška u.!. 6 pritlil-oje. 17509-23 fil.i. Vsaka Otae^a 2 Din; ta, lajanje naslova ali šifre pa 5 Din (25) »Fortuna« Ljubljana, poštni predal 221, koncefcionirana pisarna za ženitno posredovanje. Vam pošlje prospekt proti predplačilu 10 Din. 17316-25 Družabnico t. večjim kapita-lom. ki b: imela v-ese.je d.o obsežnega podje>t:«. želim spoznati. Sem si ar 45 le* in čiste preteklosti. Ponudbe na og'as.rvi oddelek Ju.tra pod »Zeaiitev ni feklj-u<-e. na« 17196-25 Glasbila Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aJš z* šifro 5 Dia. (261 Vsaka besoda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23-a) Zračno sobo opremljeno, s postrežbo 'n kosio-m. v bliv.ini elektrone mi kakšne pošte, išče a 15. t. m. starejši samec. P-o-nudbe s ceno na og«s. oddelek »Jutra« pod =:fro = Kabe 13«. 17479-23'a Sobo z 2 postelijama in uporabo kopalnice išč'-m za Bežigradom. Ponudbe na og'«s. oddek-k »Jutra« pod šifro »Bežigrad«. 174{d značko »Tečem 444«. 17 496-23'a Penzion 25—35 Din -Jolicr. /.rak, gi»7.d in koi»a-rre. Vaše št. 2. Medvode š:. 60. 17461-38 Vsaka beseda 1 Oni. za -lajanje naslova ali šifro t« 5 Din (IS) Na lep izlet v Italijo Trst. Benetke iti Opatlija vzamem v svoj avto so 0'trvika. k; bi prispeval M vožmjo samo e.-eo br/ovla-ka. prijavo je poslati še d« nos na og'as-ni o.1delek Jutra« pod š;fno »En ie len potovanja«, ker bo bo .nlliod že jutri. 17457 iS Kratek klavir kvalitetne znamke, v najboljšem stanju, vsled od-potovan-ja prodam za Di-n lO.OO«! v gotovini. Intere-se-mem iigoiiua prilika zelo c-olidirio nabave. Naslov v ojae-ne-m oJdeiku Jutra 17495-36 Kratek klavir in pianino dobro rdiranjena. ter p.e-tilni st noj štev. 8 poceni oroda Zima. VVoifova 10'1 mmm Pletilni stroj št. 3'5 kupim. Pismene po n.udbe z nave«iho šifine ir ceni' oa naslov; Juro t»in£ — Vir-ovitica, Savska ha- j s novina. 17-461-29 | 2 m-'mi 50 Dšn. Aleksandrovo otok Krk Najt-opl-oj«" se p— r e-rncri i»en-sii>n »Je.|Cflv:iv ob merrtj. »i-.t.-" bro postreži»o im primeren račnnn za oipe-raeijo m slepiču. omenjenega tj! a vriika j.ii- poročam vsakumu. C. A. 174SO 40 V^aka haoeila 1 Din: za dajanj« nabora aii za šitro oa 5 Din. (371 SEJEM ŽELEZA LN STROJEV Velika izbira tračnic, I. in U., tra-verz, betonskih palic, pločevine, cevi, orodja, jekla, sesalk, strojev in delov, jermenov in drugega materijala Miroslav Kras, Zagreb, Sajmišna 48a 52-".9 Kurj a oce^a Najfoo-ijše sred»»t.v-o proti kurjim očesom »Cavon« m«f»t Vsa« a boe-trla 1 Din; tal dajanje %•» aii ia šifro ps 5 Dre. (31) Vsaka t«««e'>"m. da je '-dsto: 1 od tožbe. Amalija D. - * > ■ -■■-■ 17405-31 Preklic Pri?klirodaj. Nas-iov v r>glas. odd»-!kii »JiHra«. 1727ii-:'9 Nenadoma je preminul na3 predobri stric, svak. gospod Ivan Logar učitelj v pokoju v 80. letu svoje starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 7. t. m., ob 16. uri. Žalujoči sorodniki: Logar, Goropevšek, Omerzu, Arzenšek. 7299 i*o$tani in ostani član Vodnikove t j r Vsaka beseda Ž Diu: ta dajanj« nialova ali šifre [« 5 Din. (24) Za nedeljske izlete šče 27 let star gos-pod dru-žahnieo — kolesarko. i'o nmdbe na og!asn>i oddelek »Jutra« pod »Koesar« 17487-24 Razglas Krajevni šolski odbor na Radovici razpisuje za dozidavo novega šolskega poslopja na Radovici za vsa težaška, zidarska, tesarskti, krovska, kleparska, mizarska, phskarska, steklarska, sIikarsk:L, peearska in tapetniška dela ZMANJŠEVAL*O DRAŽBO do 20. junija 1933. Proračun in načrti so na razpolago za vpogled pri sreskem načelstvu v Metliki. Ponudbe je pošiljati do 20. junija krajevnemu šolskemu odbor« na Radovici. Izplačilo zneskov je zagotovljeno. Vsak ponudnik mora položiti 10% kavcijo od proračunskega zneska pri sreskem načelstvu v Metliki. Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico, da odda dela tudi višjemu ponudniku. Radovica—Metlika, dne 5. junija 1933. Predsednik: K r a m a r i č Ivan, Tajnik: Logar Franc. 7293 L it ju ie Davunu Ravljen. Lidaja ia doozomj »Jutra« Adoli RiboiKai. Za Narodno tiskarno d. cL kot uskarnarja igrane Jezeršek. Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubljani.