— OSREDNJA m>' 'ti< šentjurski lokalni časopis Vrt^riMSu **vMi Otlll m ' letnik XII, št. 06 21. junij 2005 'S/-*,i■ -r- V-X , ^mSSSSSmmmmmmmm V IH y ‘ ff. • vas vabimo v :, i 6-*,VS V(,d V<,UIMIU V ' ^ .J, f prekrasen ambient letnega vrla, v •>, kjer boste lahko uživali . ^ .. , . ob bogatem izboru sladic, cocktailov, frapejev in jedi po naročilu. ?* ' ’ i Zonta Magan s p., Gl|i 44. Celje Telefon: 03 746 12 50 Verbis Ljubljanska cesta 3 3230 Šentjur /[TRGOVINA !\IN storitve , Slavko Verbič s.p. tel.: 03 5741 2 2 2, gsm: 041 742 456 v neposredni bližini tržnice. prodaja@verbis-sp.sL www.verbis-sp.si material za centralne kurjave vodovodni materiali klima naprave toplotne črpalke sončni ko lektorji oljni in plinski gorilci ■ radiatorji regulatorji ogrevanja DELOVNI ČAS Vsak dan od 6 - 18 ure, ob sobotah od 7- 13 ure. ■4, - - - - RADIO JE UHO, 5 KATERIM SUŠIMO SVET! ' -L ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE RABLJENA VOZILA Z GARANCIJO ! IZKUŠENA VOZILA IŠČEJO NOVE LASTNIKE ! Na zalogi vozila: RENAULT, VW, CITROEN, KIA, BMW, OPEL,... Na voljo tudi vozila RENAULT z 0 km. Ugodni pogoji financiranja: - kredit - položnice - trajnik Ponudba velja v mesecu juniju oz. do razprodaje zalog. ŽGAJNER ŽlS d.0.0. Zg. Negonje 36a, Roj. Slatina demjiitit my Urodaja vozli * scrvl.% ‘ avtoekktrtka kleparstvo TEL: (KU 8182252 KeiJN/VU IjI ličarstvo ' ročno pranje montaža flum GSM: 050 6-16 Ml uvodnik Se še kdo veseli francoskega »non«? Ne delam si utvar, da francoska zavrnitev evropske ustavne pogodbe pomeni za šentjursko javnost, da ne rečem politiko, kaj več kot lanski sneg. Kar je tudi povsem logično in več kot razumljivo, pa čeprav gre za globalni zgodovinski dogodek. Zgodovinski projekt takšnega ali drugačnega združevanja vedno razklane Evrope, ki je izgledal neustavljiv, se je grdo spotaknil. In to ne na po odločitvi vladajočih elit, temveč izključno na emocijah več ali manj amorfnih ljudskih množic. Verjamem, da se ta hip in morda še kakšno desetletje ali dve kaj takega pri nas v Sloveniji ne bi moglo zgoditi, kajti slovenska nacionalna zavest je nebogljen dojenček, za keterega se tudi njena mati, to je vladajoča elita, kaj prida ne meče ob tla: naj bo, če je že bila porojena, ne bi pa bilo nobene škode, četudi izdihne. Pri francoskem ne je šlo za nacionalna čustva. Zakaj sem se razveselil francoske in nizozemske zavrnitve evropske ustave, niti ne bi vedel povedati. Emocije pač, brez racionalne utemeljitve. Čeprav je že res, da sem bil eden od tistih redkih »zaslepljencev«, ki so na predlanskih referendumih glasovali proti vstopu v Nato in EU. Priznam, zgolj zaradi čustvene navezanosti na idejo slovenske samostojnosti. Če bi že skušal potegniti primerjavo z odločitvijo francoskih volivcev, bi lahko le rekel, da sem že takrat bil nekoliko po njihovo senzibiliziran z nezaupanjem do EU. Ker pa kar tako po občutku vendarle ne morem sprejemati ali zavračati tako velike ideje, kot je enotna Evropa (ki je še v nedavni preteklosti uprizarjala največje pokole v zgodovini človeštva), bom poskušal najti vsaj kakšen otipljiv razlog za svoje »škodoželjno veselje«. Prvi referendumski zavrnitvi seveda ne bosta ustavili evropske integracije, jo bosta pa bistveno spremenili. Vsaj upam, da bo tako. Med tistim, kar bo treba dodelati, sta predvsem politizacija Evrope in odpravljanje tako imenovanega demokratičnega primanjkljaja. Sedanje evropske inštitucije, mislim zlasti na evropsko komisijo, imajo velike pristojnosti in praktično nobene neposredne odgovornosti do volivcev. Si to priznamo ali ne, evropski birokrati so si funkcioniranje EU zamislili kot dosledno izvajanje »tehničnega« vladanja, pri čemer so verjetno spregledali, da jim državljani ne bodo sledili, če v EU ne bodo našli svoje identiete. Toda evropska identiteta, kije bistveni pogoj za funkcioniranje te družbene (ali državne) skupnosti, dejansko sploh ne obstaja. Vsaj ta trenutek še ne. Za slovenske razmere sicer velja, da je mlada generacija zelo evropsko usmerjena, da je, povedano črno - belo, pripravljena »prodati« svoje slovenstvo za ekonomsko učinkovitejšo evropskost, toda ta generacija še najmanj nekaj desetletij ne bo krojila slovenskega javnega mnenja ali nam celo vladala. Če sploh kdaj bo, kajti velika večina jih vidi svojo prihodnost onstran vsaj sedaj še priznanih državnih meja, kar pomeni, da so že postali Evropejci v pravem in prenesenem smislu besede. Kot takšni bi nam iz Bruslja sicer lahko učinkovito vladali, toda samo v pogojih sedanjega »demokratičnega primankljaja«, ko so državljani kot evropski volivci povsem nepotrebni. Ker evropska ustava menda uzakonja ta demokratični primanjkljaj, ne referendumih ne pride skozi. Demokratična tradicija Evrope in tudi Slovenije je na bistveno višji stopnji, od ponujenega. Kar se je v preteklosti že pokazalo, ne nazadnje tudi v kolapsu nemškega rajha, ko je sicer z drugačnimi »direktivami« ustvarjal enotno evropsko misel. Zanimivo je, da določene vzporednice z evropskim dogajanjem lahko potegnemo tudi z našo občinsko politiko, vsaj glede politizacije javnega življenja in demokratičnega primanjkljaja. Nestrankarski župan Tisel, ki je dejansko najvišja oblast, ima na lokalni ravni podobno močno pozicijo kot Evropska komisija, stranke pa s svojo nerazvito politično strukturo niso v stanju izoblikovati svoje politične zavesti, niti ponuditi svojega kandidata za župana, ki bi lahko odrazil njihovo »ideologijo« oziroma poosebljal pričakovanja njihovih privržencev. Da, kar podobni smo predreferendumskima Franciji in Nizozemski. Toda, če bi se na občinski ravni pojavil na referendumu evropski ustavi idejno podoben odlok, čeprav bi ga predlagal sam župan in bi ga podprla vsa vodstva naših strank, da se zaradi racionalizacije ukinjajo lokalne volitve v Občinski svet in se krmilo občine prepušča občinskim strukturam (župan, direktor, vodje oddelkov), bi odlok na referendumu zagotovo padel. Pa čeprav občinska oblast že sedaj funkcionira zelo podobno tej hipotetični primerjavi. Franc Kovač Nestrankarski župan Tisel, ki je dejansko najvišja oblast, ima na lokalni ravni podobno močno pozicijo kot Evropska komisija, stranke pa s svojo nerazvito politično strukturo niso v stanju izoblikovati svoje politične zavesti, niti ponuditi svojega kandidata za župana, ki bi lahko odrazil njihovo »ideologijo« oziroma poosebljal pričakovanja njihovih privržencev. Mesečnik Šentjurske novice izdaja: Šentjurske novice d.o.o., Šentjur Dušana Kvedra 11 Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač Lektoriranje: Eva Kovač Postavitev in oblikovanje: Šentjurske novice Tisk: Tiskarna Petrič, Slovenske Konjice 8,5% DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Dušana Kvedra 11,3230 Senjur Telefon: 03 574 15 00, 041 759 816 E-pošta: sentjurske.novice@siol.net Transakcijski račun: Šenjurske novice 06000-0105036264 Naklada: 1000 kom Naslednja številka: 25.7.2005 Časopisje vpisan v evidenco javnih glasil,ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1056 e LAHKO BI BILO RE/ Nujno strokovno sporočilo za javnost V šentjurski ekspozituri državnega gozdarskega zavoda in v KS Šentjur mesto najodločneje protestirajo zaradi hude provokacije lubadarja, ki tik pred nosom obeh inštitucij že dve leti hudobno uničuje okrasni smreki. Občino bo treba razširiti Občinarji se še niti niso dobro umestili v razkošne nove upravne prostore, ko se je že izkazalo, da prostorska stiska še vedno ogroža funkcioniranje šentjurske demokracije: gospodarski minister Vizjak seje moral z občinskimi možmi in najožjo direktorsko špico srečati brez navzočnosti (nadležne) javnosti. Da pa ni prišlo do demokratičnega primanjkljaja, je župan Tisel izčrpno poročal javnosti - da so se pogovarjali. Sindrom demokratičnega primanjkljaja Ni res, da naš župan trpi za tem zoprnim sindromom. Vrata ima rad zaprta zgolj zato, ker je občutljiv na prepih. Sindrom demokratičnega primanjkljaja-drugič Tisti, ki v občinskem proračunu 2005 zaman iščete nekaj deset milijonov vredno postavko za že potekajoče urejanje trga Planine, se temeljito motite, če domnevate, da gre za ta nadležni sindrom. Gre le za pozitivni čustveni odnos župana Tisla do svojega rodnega kraja. Sindrom demokratičnega primanjkljaja-tretjič Da se na Planini dela z lopatami, na ponkovški šoli pa le s SMS-proračunskimi skladi, niti pod razno ni kriv ta sindrom, temveč dejstvo, da je Tisel župan, Korže pa samo »druga rupa« na triglavem podžupanskem sviralu. Sindrom demokratičnega primanjkljaja-zadnjič Če s tem famoznim primanjkljajem lepo živi EU, res ne kaže, da bi se z njim obremenjevali naši občinski možje. Mati božja jih je pustila na cedilu Kljub temu, da so šli na kolektivno romanje k Materi božji v Zagorje, se je le - ta raje odločila za podporo Perčičevim in je Občinarjem preko Ustavnega sodišča vrgla nazaj v obraz njihov asfaltni občinski odlok. Ker romanje med službenim časom ne velja za Bogu (in ljudem) dopadljivo. V tretje gre rado Vaščani Planinske vasi so uspešno sesuli že dva občinska asfaltna odloka, zato bi bilo dobro, če bi občinsko pravno službo okrepili s kakšno močjo iz tistega območja. Ker sicer se utegne zadeva ponoviti še v tretje. Pravica v akciji Legalizacijo asfaltne baze so pravniki tako temeljito zapletli, da bo ta prej zarjavela, kot se bodo pravniki zmenili, kdo je bolj pameten. Modro nebo nad asfaltno bazo Je že res, da je nad Ustavnim sodiščem le še neskončno modro nebo - toda le v primeru, da stojite na planem in da ni oblačno. Minister Vizjak v Šentjuiju Gospodarski minister Vizjak je za šolskim ministrom Zverom in socialnim ministrom Drobničem že tretji minister Janševe vlade, ki je v zadnjem polletju obiskal Šentjur. Kar je vsaj nenavadno, če že ne tudi kaj več, saj smo navajeni, da nas ministri običajno najdejo na zemljevidu šele nekaj tednov pred volitvami. Čeprav je bil obisk bolj ekspresen in vljudnostne narave in je verjetno do njega prišlo predvsem po zaslugi in prizadevanjih podžupana Jožeta Koržeta, je vendarle bil zanimiv dogodek. Z gospodarstveniki za zaprtimi vrati Nekaj minut po 10. uri dopoldne se je ministrov službeni audi ustavil pred Ipavčevo hišo. V Gustavovem salonu se je sestal z vodstvom občine, županom, vsemi tremi podžupani, direktorjem občinske uprave in štirimi šentjurskimi direktorji. Alpos je zastopal Bevc, Bohor Jagodič in Karner, Tajfun Špan, občinski LPC pa direktorica Ploštajnerjeva. Zakaj v tako omejenem številu in zakaj za zaprtimi vrati? Prvo zaradi časovne stiske, drugo pa po odločitvi župana Tisla. Takoj po sestanku so sklicali tiskovno konferenco, na kateri pa niti minister in še manj župan nista povedala nič takega, iz česar bi se dalo sklepati, zakaj ti pogovori brez navzočnosti javnosti. Minister Vizjak je povedal, da so »poklepetali« o razvojnih vizijah predstavljenih podjetij in daje zelo vesel, da so se šentjurska podjetja že rešila tranzicijskih težav oziroma so se že prestrukturirala, župan Tisel pa, da ga veselijo optimistične izjave direktorjev itd. Na vprašanje Škerlja iz Dela, kam naj Šentjur usmeri svojo nezaposleno delovno silo, smo dobili pitijevski odgovor o neizkoriščenih možnostih pri storitvah in malih podjetjih (Zanimivo: predstavnika Obrtne zbornice na srečanje z ministrom niso povabili). In je bilo vsega konec. Na Ipavčevem vrni: Kaj so se pogovarjali in zakaj brez javnosti? Župan Tisel je nato vso zbrano srenjo vključno z novinarji povabil na »drink« pod lipo na Ipavčevem vrtu, kar se je zdelo kot priložnost izvedeti kaj več o ministrovem obisku. Direktor Bohorja lagodič: til "Samo predstavili smo svoje Bg načrte, nič poslovnega, nič ■j konkretnega ni bilo. Minister I nam je le zagotovil, da bo HB| država poskrbela za ugodno H gospodarsko klimo. Zakaj brez ■ javnosti? To pa ni moja stvar, nič takega ni bilo, kar ne bi lahko vsi slišali.« Prokurist Tajfuna Jože Špan: »Ne, nič posebnega ni bilo, nič ekstra. Da bo ministrstvo poskrbelo za večji nadzor tako imenovanih nepovratnih sredstev, smo med drugim slišali. Če je normalno, da so takšni pogovori za zaprtimi vrati, pa res ne vem.« Generalni direktor Alposa: g—»Šlo je bolj za vljudnostni obisk. Alpos zanima predvsem širše 1 ekonomsko okolje, za katerega pa je minister zagotovil, da bo BjAjM prijazno. Dobil sem vtis, da se Vizjak dovolj zaveda svojega ■ Ih minisTskega poslanstva. Zanimivo je bilo slišati, kakšne težave je imel Tajfun pri raznih natečajih za svojo proizvodnjo. Glede navzočnosti javnosti ima župan verjetno diskrecijsko pravico, da je tako odločil. Gospod minister, kakšni so vaši šentjurski vtisi in kaj mislite o tem, da mi kot predstavniku lokalnega medija ni bilo dovoljeno spremljati pogovor? Je bila takšna volja vašega protokola? »Moji vtisi so pozitivni. Vesel sem, da vaša podjetja stavijo predvsem na svoje ljudi, na svoje sposobnosti, kajti le tak pristop daje pozitivne uspehe. Dobri ustvarjajo in so tiho, slabi pa tarnajo in jadikujejo za pomoč. Vaši so med tistimi prvimi. Res ne vem, zakaj zaprta vrata za javnost. Zaradi mene prav gotovo ne. Moje načelo je, da državljani morajo vedeti, kaj počne oblast« Otvoritev Alposove proizvodne hale Ministrov tajming je bil res napet: tisti, ki se nismo uspeli »prilimati« ministrovemu avtomobilu, smo že zamudili uvodno besedovanje dolgonoge in atraktivno (ne)oblečene mladenke na otvoritvi nove alpoške linije v nekdanji hali Emo energetike. Sledili so vljudnostni nagovori generalnega direktorja Bevca, direktorja nove linije Zalokarja in pa seveda ministra Vizjaka. Bevc se je omejil na splošno in Šentjurčanom že znano alpoško problematiko (globalizacija, uspehi, selitev čez meje, osvajanje tujih trgov ...), Zalokar se je pohvalil, da nova linija predstavlja visokoproduktivno tehnologijo, ki bo Alposu omogočila hitro prilagajanje najzahtevnjšim trgom, minister Vizjak pa se je omejil na čestitke in pohvale Šentjurskim kovinarjem ter na ugotovitev, da »ima trgovinska oprema večno prihodnost«. Sledil je kolektivni ogled te nove »alpoške delovne zmage«, ki je presenetil z razmeroma veliko starimi stroji in maloštevilnimi delavci ob njih. Kot se za slovesnost spodobi, so jo zaključili na dvorišču z na oko in okus prijetno pretežno sadno zakusko po eksotični meri hotela Žonte. Ob kateri pa minister Vizjak ni dolgo užival, pravzaprav sploh ni, ker je bil ves čas oblegovan, na urniku pa mu je že kaj hitro odbila ura kosila z občinskimi možmi pri Ahacu v Stopčah. Alpos oprema se seli iz centra Gospod Zalokar, nekaj podatkov o vaši novi hali? ' »Vrednost investicije je 1,15 milijarde tolarjev, na 8250 kvadratnih metrih nekdanje hale wm Emo energetike smo namestili stroje iz prejšnje Alpos opreme, novo elektrostatsko praškasto lakirnico, visoko regalno skladišče, nove linije za police, za izdelavo stojk ter hrbtišč in konzol pa pridejo v juliju in septembru.« Ali to pomeni, da se Alpos seli iz centra Šentjurja sem v Podgorje? »Tako nekako, Alpos oprema je že v celoti tu, vsaj proizvodnja serijskih elementov.« Koliko je novih delovnih mest? »Ne bo jih. Gre predvsem za visokoproduktivna delovna mesta, za katera je bila potrebna prekvalifikacija iz četrte v peto stopnjo, kar smo tudi naredili.« Alpos je doma v Podgorju Otvoritev nove linije je bila priložnost, da sem se bežno razgledal po novem alpoškem okolju. Vtisi so bili ugodni: lepo urejene stavbe in dvorišča, dovolj zelenja, nikjer nobene ropotije, nikjer nobene gneče. Ni dvoma, Alpos, ki se je v središču Šentjurja dušil v »zgodnjekapitalističnih« pogojih proizvodnje, postaja na lokaciji v Podgorju za oko prijazna moderna firma. Ki je, upajmo, podobno tudi gospodarsko konsolidirana. O čemer pa se bomo verjetno lahko vsaj delno prepričali šele, ko se bodo njihove delnice pojavile na borzi. FK Bi Rebalans državnega proračuna udaril po Šentjurju Kot vse kaže, bo tudi šentjurska občina postala »žrtev« rebalansa državnega proračuna. Po predlogu vlade je gradnja nadvoza odložena na čas po letu 2007, asfaltiranje ceste Žiče - Dramlje je odloženo, most čez Voglajno v Gorici bo dobil manj denarja, odložena pa je tudi sanacija plazu na relaciji P revo rje - Žegar. Iluzije o gradnji nove šole na Ponikvi bodo ostala na ravni želja še najmanj do leta 2007, potem bomo pa videli, kaj bo. Je takšen rebalans pokazatelj realnih državnih možnosti, ali le posledica dejstva, da v Ljubljani nimamo niti poslancev niti dovolj močnih zaveznikov? le Alpos med največjimi Na slovenski top lestvici največjih in najuspešnejših podjetij imamo le Alpos d.d. Po številu zaposlenih se Alpos ni uvrstil med 70 največjih slovenskih podjetij, po skupnem prihodku (14,5 milijard SIT) je na 126. mestu, po premoženju (31,6 milijarde SIT) pa zaseda visoko 48. stopničko. Precej manj spodbudni so podatki o čistem dobičku in dodani vrednosti na zaposlenega. S čistim dobičkom v višini 176 milijonov SIT je krepko izpadel iz najuspešnejše tristoterice podjetij, z dodano vrednostjo X na zaposlenega 13,9 milijona pa ga tudi ni v tej skupini. V skupini največjih slovenskih podjetij glede dodane vrednosti na zaposlenega pa vendarle zaseda solidno 57. pozicijo na lestvici. Gruda - lurmes dela dobiček V statistiki Ajpesa se je pojavil zanimiv podatek, da je Gruda - Jurmes d.d., ki smo ga po vseh mogočih težavah skoraj že pokopali, ustvaril v lanskem letu kar 516 milijonov čistega dobička in se je po kriteriji dobičkonosnosti uvrstil na visoko 157. mesto v Sloveniji. Kar tudi pomeni, da je od vseh šentjurskih firm ustvaril največji dobiček. Pa razumi človek ta poslovni svet! »Ratajeva« bazna postaja se seli Telekomovo bazno postajo Na ulici na razgled, tako imenovano »Ratajevo« bazno postajo, ki je pred leti sprožila revolt bližnjih sosedov, pisanje o njej pa je bilo tudi razlog za tožbo Marije Rataj proti Šentjurskim novicam, bodo po neuradnih vesteh v kratkem preselili v industrijski kompleks Bohorja. V okviru Svetovne zdravstvene organizacije poteka v šestih evropskih državah množična raziskava o morebitni škodljivosti mobilne telefonije. Slovenska živinoreja peša V letu 2004 smo redili 490 000 govedi, kar je malo manj kot leto prej, toda kar 20% manj kot pred dvajsetimi leti. »Pridelali« smo 176 000 telet, kar je 3% manj kot leto prej, zato pa smo uvozili kar 19 000 (+ 78%). Tudi prireja mleka pada: lani so ga kmetje namolzli 631 milijonov litrov, to je 1,7% manj kot leto prej, toda kar 10% manj kot leta 2002. Prašičev smo imeli 620 000, pred dvajsetimi leti pa 635 000. Kam po evre in kune? Razlike v menjalnem tečaju res niso bogvekaj, so pa le. Evre je 1. junija najugodneje prodajala BA Creditanstalt (240,260 SIT), v Banki Celje so bili po 240,500 SIT, v NLB po 240,540 SIT, naj dražji pa so bili v Volksbank 240,550. Ravno nasprotno je bilo pri kunah. Pri Banki Celje so bile po 33,1000 SIT, pri NLB po 33, 1561, priVoiksbank po 33,3000 SIT in najdražje pri BA Creditanstalt - 33,6560 SIT. Celjska regija ima podpovprečne plače Po poročilu Ajpesa je bilo lani na Celjskem v 3449 gospodarskih družbah 40 429 zaposlenih. 977 družb nima nobenega zaposlenega. 2009 družb je poslovalo s čistim dobičkom, 827 družb je delalo izgubo, 305 družb pa je bilo na »pozitivni ničli«. Plače so v lanskem letu porasle za 4,3%, toda so še vedno za 10,9% nižje od slovenskega povprečja. Ena od značilnosti poslovanja celjskih gospodarskih družb je zadrževanje plačil obveznosti do dobaviteljev, kar je tudi najpogostejši način njihovega kratkoročnega financiranja. Posledica tega je kritična likvidnost regije. 9 e Marija (ni?) ustavila asfaltne baze Toda ne Marija Rataj, vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, temveč Mati božja, tako pravijo Perčičevi, prvi sosedje zdaj ustavno že skoraj bivše asfaltne baze v Planinski vasi. En dan pred tehničnim prevzemom, torej pred zadnjo fazo legalizacije, se je zgodil domala čudež - prišla je odločba Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo tisti del občinskega prostorskega dokumenta, ki je legalizacijo omogočal. Zaobljuba Mariji Še pred 14 dnevi je bilo pri Perčičevih do kraja vse obupano, vse je kazalo, da ni več nobene ovire pred odprtjem asfaltne baze, ki jim je, še preden je začela delovati, do kraja zagrenila življenje. 7. junija pa so se zadeve v trenutku zasukale na najboljše. Rozika Perčič: »Zdaj pa še verjamem, da sta Bog in pravica na svetu. 8 let nisem bila pri maši, zdaj pa bom šla na Brezje. Z možem sva se zaobljubila, vzela kredit, obnovila Marijino kapelico in se ji priporočila. Na vse smo bili pripravljeni, tudi na najhujše, zdaj pa iznenada tole od Ustavnega sodišča. Da, še je pravica na svetu. To, kar se je dogajalo in se še dogaja na šentjurski občini, bo treba enkrat dokončno »razklopotati«. Tisti, ki so krivi, bodo morali in tudi bodo odgovarjali za vse naše muke, izgubljene živce in denar v tem našem boju za pravico. Prišli smo do Podobnika in Janše, šli bi tudi v Bruselj, če bi bilo treba...« Martin Perčič: »Točno tako napišite, kot bom povedal, kdo so glavni krivci. Najprej je to vodstvo KS, ki je Kovača na vse načine podpiralo, potem so to bivši župan Malovrh, Marija Rataj in občinski svetniki, ki so mu dajali potuho, zdaj pa tudi župan Tisel, ki si je dovolil nezakoniti odlok in je Kovaču samovoljno dal našo vodo, ki smo si jo sami napeljali. Ni vse kriv Kovač, on je le izkoristil priložnosti, ki so se mu ponudile.« Lobiji v ozadju? Osemletno dogajanje okrog asfaltne baze v Planinski vasi bi verjetno bilo odlična snov za napet družbeno angažiran roman, če ne celo srhljivo kriminalko. Kakšne poti in stranpoti so v tem času prehodili glavni akterji na obeh straneh, bo žal ostala skrivnost. Razen, če bi se kdo spomnil in ustanovil državno ali občinsko preiskovalno komisijo za razkritje ozadja legalizacije baze. Nedvomno pa ni šlo tudi brez velike merice politikanstva, osebnih spopadov, najhujših groženj, totalnega krhanja medčloveških odnosov v Planinski vasi in tudi širše. Jasno, predvsem pa je šlo za denar. Tekom let sta se oba tabora, ali pa vsaj njuni javni glasniki, dodobra sprofilirala in danes je že precej očitno, kdo je kaj. KS in Občina sta bila vsaj polprikrito ves čas na Kovačevi strani, v svoj voz je Mirko Kovač uspešno vpregel tudi uradništvo na Ministrstvu za Okolje in prostor. Kot odkriti nasprotniki asfaltne baze so v javnosti nastopali le trije neposredni sosedje, Perčičevi, Bohinčevi in Kotnikovi. Ves čas se je namigovalo, da za njimi stoji »cestni lobi«, za kar pa ni na razpolago nobenega konkretnega dokaza. Angažirani in od asfaltne baze ogroženi sosedje dosledno zanikajo povezavo s cestnim ozadjem, kar jim pa verjamejo le redki. Mirko Kovač je enkrat že obljubil, da bo te povezave razkril, toda do sedaj še ni naredil ničesar. Nekateri menijo, da zato, ker gre za premočne nasprotnike in ker tudi sam ni niti približno čist. Politika Je kurba Asfaltno bazo, ki je nesporno bila zgrajena na črno in to celo na parcelah javnega dobra in zemljiščih neposrednih sosedov, je prvič ustavilo Ustavno sodišče že leta 1998. Že takrat se je zdelo, da je zadeva kljub svoji širši poslovni, finančni in razvojni zanimivosti dokončno izgubljena. Toda Mirko Kovač se je uspel izviti iz inšpekcijskega primeža. Tudi s pomočjo politike. Odtujil se je svoji »nekoristni« SDS, se preko sina Gregorja infiltriral v LDS na občinski in državni ravni in vse je kazalo na njegov popoln uspeh. Občina je ustrezno spremenila svoje prostorske akte, Upravna enota mu je izdala gradbeno dovoljenje in za 8. junij je bil napovedan tehnični pregled objekta. Toda dva dni pred prevzemom smo v Delu prebrali, da je vaščanom prisluhnil sam predsednik vlade Janša, tik pred zaključnim dejanjem pa je udarilo še Ustavno sodišče. Lahko, da se je vse skupaj povsem naključno časovno ujelo, naj pa ne bi bilo izključeno, da vendarle ni šlo tudi za kanček politike: nova oblast naj bi preko asfaltne baze poskusila obračunati s klientelizmom LDS tako na državni kot občinski ravni, med drugim in čisto nazadnje naj bi bilo tudi kaznovano izdajstvo in nato paktiranje Mirka Kovača z LDS. Če se bo zadeva zavrtela v to smer, bi utegnilo pestro završati na šentjurski Občini in Upravni enoti. Glija jama kot odločujoč faktor? Odločbe ustavnega sodišča sicer nisem uspel dobiti v roke, po informacijah iz druge roke je Ustavno sodišče razveljavilo 47. člen občinskega odloka o prostorsko ureditvenih pogojih zaradi odklonilnega mnenja Zavoda za varstvo narave Celje oziroma zato, ker niso bile izdelane strokovne podlage glede varstva okolja, vsebina odloka pa ni sledila strokovnemu mnenju tega zavoda oziroma Zakonu o ohranjanju naravne dediščine. Menda predvsem glede zašite Glije jame in izvira Bistrice. Drugih Ingrad gre v stečaj Kriza tega gradbenega podjetja se bliža koncu. 180 delavcev stavka, ker še niso dobili aprilskih plač, zaradi nesklepčnosti skupščine delničarjev, ki naj bi sklepala o koncerziji 1,3 milijarde dolgov v lastniške deleže, pa je direktor podal predlog za stečaj firme. Največja upnika Anhovo in Vegrad očitno nista pristala na prisilno poravnavo oziroma na dokapitalizacijo. Angleščina ni jezik prihodnosti Kitajsko govori milijarda ljudi, s pol milijarde govorečih je na drugem mestu angleščina, tretji najbolj razširjen jezik pa je španščina, s katero se sporazumeva 350 milijonov ljudi. Z ozirom na demografske in razvojne trende strokovnjaki ocenjujejo, da so jeziki prihodnosti španski, arabski in kitajski. Agonija rogaške steklarne se nadaljuje Ker se največja hipotekarna upnika banki NLB in NKBM nista izjasnili, če sta pripravljeni sodelovati pri nabavi 1,2 milijarde SIT vrednih steklarskih peči, vodstvo Steklarne do predpisanega roka ni podalo načrta finančne sanacije. Ker pa sta se banki vendarle začeli zanimati za usodo te tovarne in 1000 zaposlenih delavcev v njej, je direktor Bevc predlagal sodišču odlog predložitve sanacijskega načrta do 15. septembra. Kot je znano, ima Steklarna Rogaška Slatina 12,5 milijarde SIT dolgov, Banka Celje pa je že pred časom dvignila roke od njene sanacije. Alpos postaja hrvaški Kot je sporočila STA, je Factor banka prodala svoje alpoške delnice zagrebškemu koncernu IMMO. Tako so Hrvati postali kar 20,8 odstotni lastniki Alopsa. Kot je znano, je največji delničar Alposa nizozemski LNM, ki ima 38% delnic. razlogov pritožnikov, v imenu ogroženih sosedov jih je podal ljubljanski odvetnik Miran Moškotevc, Ustavno sodišče niti ni več obravnavalo. Asfaltna baza še ni »pokojna«? spornega 47. člena ni odpravilo, temveč ga je razveljavilo, kar v zadevo vnaša še več negotovosti. Po mojem mnenju je eden od bistvenih pogojev za uspešno dokončanje legalizacije AB sprememba Njeni nasprotniki slavijo, čeprav v končno zmago še niso povsem prepričani. V ognju imajo še več želez, kijih nimajo namena kar tako ohladiti. Pravijo, da je med drugim še vedno aktualna njihova tožba na Upravnem sodišču zaradi izdanega gradbenega dovoljenja. UE Šentjur naj bi pri izdaji storila kar več postopkovnih nepravilnosti, na primer izdala dovoljenje za objekt, ki delno stoji na tujem zemljišču. V rezervi pa imajo še kup drugih pravnih sredstev, tožbe zaradi motenja posesti itd. Skratka, nič še ne kaže, da bo Planinska vas kmalu spet zaživela v slogi in miru. Preklic tehničnega pregleda je bil napaka Načelnica UE Šentjurmag. Andreja Stopar: »Tehnični pregled smo res preklicali in to zaradi racionalnosti vodenja postopka, saj je postalo po odločbi Ustavnega sodišča razumljivo, da so možnosti za pridobitev uporabnega dovoljenja nične. Priznam, da smo naredili napako, kajti nesporno je, daje naše že izdano gradbeno dovoljenje dokončno, čeprav ni pravnomočno. Zoper njega teče tožba na Upravnem sodišču in dokler ga ta inštitucija ne zavrne ali razveljavi, je kljub odločbi Ustavnega sodišča še vedno veljavno. Je pa zelo verjetno, da bo padlo, toda na osnovi te predpostavke nismo smeli ustaviti sicer nesmiselnih nadaljnjih postopkov v zvezi s tehničnim prevzemom. Ker je investitor vztrajal na tehničnem pregledu, kar je na osnovi dokončnega gradbenega dovoljenja zakonita zahteva, smo s tehničnim pregledom nadaljevali.« Ali to pomeni, da asfaltna baza lahko dobi uporabno dovoljenje kljub odločbi ustavnega sodišča? »Ko bomo ugotovili, da je investitor vse uredil tako, kot smo mu v gradbenem dovoljenju predpisali oziroma zapisali v zapisniku o tehničnem pregledu, mu bomo morali dovoliti poskusno obratovanje, če ... Tu je še veliko čejev, kajti ne vemo, kako in kdaj bo odločilo Upravno sodišče. Da ni realnih možnosti, da bi sedaj po odločbi Ustavnega sodišča investitor pridobil tudi uporabno dovoljenje, je zgolj moje osebno mnenje. Dejstvo je, da Ustavno sodišče občinskega odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Planinske vasi.« Na čigavem zemljišču stoji asfaltna baza? Nasprotniki asfaltne baze vam očitajo, da ste ravnali pristransko, to je v korist Kovača. Menda ste mu izdali gradbeno dovoljenje, kljub temu, da asfaltna baza ne stoji na njegovem zemljišču. Ste kakorkoli zaznali delovanje tako imenovanega cestnega lobija? »Ne, nobenih zunanjih pritiskov na nas ni bilo in vedno smo se trudili odločati se nevtralno. Glede zemljišča je resnica, da je objekt stal deloma na tujih zemljiščih, toda Kovač je v nadaljnjem postopku pridobivanja dovoljenja predložil dokumente, s katerimi je dokazoval, da je zadevo uredil. Jasno je, da bo zadeva padla, če ni tako, in poskusnega obratovanja ne bomo dovolili. Ker gre v tem primeru za sanacijo črne gradnje, je takšen postopek dopusten in zakonit« Mirko Kovač gre naprej, asfaltna baza bo delala V ponedeljek 13. junija je bil opravljen prekinjen tehnični pregled. Mirko Kovač je povedal, da so pregledniki sicer ugotovili nekatere formalne pomanjkljivosti, ki pa jih ne bo težko odpraviti. V nekaj dneh bo na UE predložil ustrezno dokumentacijo in pričakuje, da bo takoj dobil dovoljenje za poskusno obratovanje. G. Kovač, torej vas odločba Ustavnega sodišča ni ustavila? »Seveda ne. Ne le, da odločba US še ni bila objavljena in ne velja, tudi pravniki mi razlagajo, da nimam kaj skrbeti. Ne nazadnje, Ustavno sodišče je celo razveljavilo ravno tisti člen, zaradi katerega sem imel nekaj težav, ki pa sem jih že tako uredil. Gradbeno dovoljenje je dokončno, na podlagi tehničnega pregleda nam UE mora dovoliti poskusno obratovanje. Takšni so upravni postopki in tu ni mešetarjenja. V 3 do 9 mesecih moramo nato opraviti vse predpisane meritve, s katerimi bomo dokazovali, da delovanje baze ni v nobenem oziru sporno. Če bi se slučajno pojavila kakšna težava, jo bomo v nadaljnjih 9 mesecih zagotovo odpravili. Mi z gradbenim dovoljenjem praktično nimamo več težav, težave bo kvečjemu imela država, če bo Upravno sodišče ugotovilo, da ni delala po predpisih.« Kaj pa težave z lastništvom zemljišča in z vodovodnim priključkom? »Težav z zemljiščem ni, to sem dokazal z geodetskimi posnetki, je pa še nekaj težav z vodo, toda nimam jih jaz, temveč Upravna enota. Zame je nesporno, daje zakoniti upravljavec lokalnega vodovoda Občina in ne vaški vodovodni odbor, veljavno soglasje Občine pa imam. Če tega dejstva gospod Brežan na UE ne bo sprejel, bo pač potrebno narediti še nekaj dodatnih korakov.« Kaj pa tisti famozni »asfaltni lobi«? »Seveda ga sredi belega dne ne boste nikjer srečali, se pa čutijo določeni pritiski. Vse prevečkrat naletim na težave, ki s pravom in zakoni nimajo nobene zveze.« Če bo odločitev Upravnega sodišča na kakršenkoli način ustavila bazo, boste zahtevali odškodnino od države? »Oh, tako daleč naprej pa še ne razmišljam.« Občina je svoje že rekla Odgovoru, kaj bo storila Občina, se je direktor občinske uprave Palčnik spretno izmikal, odgovornost za izjavo je zato prevzel podžupan Artnak, ki je takole pojasnil občinsko stališče: »Občina je glede zazidljivosti tistega območja svoje dorekla in s tega stališča asfaltna baza za nas ni več aktualna. Odlok o PUP smo sprejeli zaradi drugih razlogov in ne zaradi baze. Je pa res, da je po odločbi Ustavnega sodišča zadeva postala pravno zelo zapletena. Ta trenutek še ne vemo, če bomo morali umakniti iz Odloka razveljavljeni 47. člen, ga morda spremeniti, in kaj vse to sploh pomeni za veljavnost gradbenega dovoljenja. V kratkem bomo te informacije pridobili in se odločili. Vendar vse kaže, da na Občini razmišljamo drugače kot na Upravni enoti.« O O S tiskovne konference SMS Do nove šole s pomočjo proračunskega sklada Šentjurska Stranka mladih Slovenije (SMS) je že razraščajoče se poletno politično mrtvilo poskusila razburkati s tiskovno konferenco, na kateri sta nosilca projekta občinski svetnik Jernej Košak in svetnik KS Ponikva Boštjan Pisanec predstavila svojo vizijo poti do nove ponkovške šole. Na njuno pobudo so štirje svetniki SMS vložili v proceduro predlog za ustanovitev »Proračunskega sklada za izgradnjo OŠ Ponikva«. 0 tej »politični diverziji« smo se pogovarjali s predsednikom SMS Markom Diacijem. G. Diaci, zakaj sklad? Ne gre za nekoliko nenavadno pot? »Pot je že morda res nekoliko nenavadna, je pa ena od najbolj realnih, ki nas lahko pripeljejo do nove šole. Nesporno je ugotovljeno, da stare šole I ni smiselno popravljati in dograjevati, projekt novogradnje pa je vreden preko ene milijarde tolarjev, k čemur bi država prispevala le okrog 300 milijonov, kar okrog 900 milijonov pa naj bi šlo v breme občinskega proračuna. Občinski svetniki so na prejšnji seji sprejeli sklep, da podpirajo novogradnjo šole, kot po navadi pa je šlo le za leporečje, kajti ničesar niso rekli o financah. Ker nam je jasno, da je 900 milijonov za občino tako velik denar, da ga s preglednim financiranjem ne bo uspela nikoli zagotoviti, se nam je zdela zamisel proračunskega sklada, ki bi ga občina načrtno polnila nekaj let, skoraj edina sprejemljiva rešitev. Le v skladu bi bila namenska sredstva dovolj zaščitena pred vsakoletnimi rebalansnimi apetiti občinske uprave. Poglejte, v lanskem letu je bilo za OŠ Ponikva v proračunu mislim da okrog 100 milijonov, ki pa so po rebalansu enostavno izginili. Zgodba se bo ponovila verjetno tudi letos, in ko bo država po letu 2007 prinesla svoj delež, bomo v občini še vedno brez denarja, s katerim bi ji lahko parirali. Proračunski sklad je primerna rešitev. Predvidevate, da bi ta sklad polnili tudi drugi financerji, na primer EU, KS, ali pa celo občani? »Možnosti so, ne verjamem pa, da so realne, izgradnja šole je predvsem naloga občine. Ni smiselno računati na KS, ki ima vsega 20 milijonov proračuna, ali pa na dobro voljo občanov« Ali ustanovitev sklada vendarle ne bi pomenila tudi nezaupnico političnemu vodstvu občine, ki da ne zna strateško razmišljati? »Da, lahko bi se zadeva tudi tako razumela, toda to ni bil naš glavni namen. Gre nam zato, da naj ima beseda občinskih svetnikov, če so jo že dali, tudi določeno težo. Seveda se zna zgoditi, da bo občinska koalicija našemu predlogu ljubosumno nasprotovala, toda to že ni več politika, temveč bolj prozorno politikanstvo.« Nevarni zamiki v državnem proračunu G. Diaci, kako komentirate vladni predlog rebalansa državnega proračuna? Je Šentjur kje - Dramlje. Skupaj torej kar preko ene milijarde tolarjev. Res me zanima, kdo od poslancev, ki so te mesece hodili po Šentjurju in obljubljali pomoč, se bo za nas izpostavil, vložil kakšen potreben cestni amandma in ga tudi ustrezno zlobiral?« In še mala provokacija: kdaj začnete s pripravo na župansko kandidaturo? »Naslednjo jesen, če bom sploh začel. Politično življenje v Šentjurju je zamrlo, nič ni znanega, kako ljudje razmišljajo in če sploh kaj razmišljajo. Sicer pa, če kdo razmišlja o novem županu, je to ta hip lahko le SDS, ki ima izjemno visok rating, vse druge stranke smo v globoki senci. Verjamem, da župan izvisel? »Rebalans še ni sprejet, raje bi ga komentiral potem, ko bo. Določene zadeve pa so vendarle nesporne: začetek gradnje nadvoza se bo prestavil v nedefinirano obdobje po letu 2007, kar utegne imeti velike posledice. Kdo bo prevzel odgovornost, če se slučajno sesuje most pri Zikošku? Do zamika je prišlo tudi pri izgradnji krožišča v Slivnici in ceste Kartuzija Tisel razmišlja, kako bi se znašel na njeni listi, toda zdi se, da Korže goji svoje ambicije in ga ne bo kar tako vzel pod streho. Še zlasti ne, če Tisel namerava tudi vnaprej županovati tako za hobi in biti bolj trgovec z interesi, bolnišnični zdravnik pa privatnik in še kaj. Brez resnejšega preudarka in širše podpore se županske kandidature zagotovo ne bom lotil.« V LDS so za druženje in šport LDS je, kot vse kaže, še edina šentjurska stranka, ki tudi v poletnem obdobju in takrat, ko jih ne potrebuje pri glasovalnih skrinjicah, ne pozablja na svoje člane. Njihova junijska športna in družabna srečanja v športnem parku v Slivnici so njihova tradicionalna posebnost. Letošje srečanje se je pričelo v znamenju LDS povolilne depresije, saj ob napovedani uri na športnih igriščih ni bilo opaziti niti nekaterih najbolj »kroničnih« članov. Kasneje se je zadeva obrnila na bolje in zadeva je stekla, kot so si zamislili. Deseterica pod vodstvom Edija Peperka je krenila na pohod na Slivnico, kjer so ob sveže razkopani vodovodni trasi učinkovito »politizirali« z gostoljubnimi domačini. Na teniškem igrišču so se sicer potili samo štirje tenisači (manjkal je celo vsakoletni zmagovalec Slemenšek), je pa bilo zato zelo živahno pri odbojki in malem nogometu. Tja do odrešujočega poletnega večernega hladu se je v izredno prijetnem okolju slivniškega kulturno-gasilskega doma zbralo več kot trideset članov in simpatizerjev, ki so vse tja do polnoči skupaj z gostom, nekdanjim ministrom Slavkom Gabrom, z izdelki z žara in tekočimi zadevami utrjevali svoje prijateljstvo. In kovali načrte za naprej. Za odločnejši naskok na šentjrusko oblast ali za preživetje? OBČINA ŠENTJUR (Domovina je f{af{pr mama - je ena sama Spoštovane občanke in občani, ob dnevu vseh Slovenk in Slovencev, ob rojstnem dnevu naše domovine Slovenije - 25. juniju DNEVU DRŽAVNOSTI vam iskreno čestitamo! , ^ ^ - s sodelavci in člani občinskega sveta Občina Šentjur in Klump Planina vabita na OSREDNJO OBČINSKO PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI, ki bo v soboto, 25. junija 2005, ob 19.30 na Planini pri Sevnici. S prireditvijo bomo obeležili tudi 660. obletnico trga Planina in 60. obletnico osvoboditve. SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CELJU Mestni trg 10, p.p. 50, 3230 ŠENTJUR ++386(0)3 7471-280, ++386(0)3 7471-285 e-pošta: ue.sentjur@gov.si OB DNEVU DRŽAVNOSTI ŽELIMO VSEM DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE PRIJETNO PRAZNOVANJE. USLUŽBENCI UPRAVNE ENOTE ŠENTJUR Čestitamo za dan državnosti! & dZa/ura^u/emo oe Mem o6amo/n, Al 6o )/£ z zmtavaml poApiaA nad pzazrtlA/ Mestni svet KS Šentjur Florjan Cveto Erjavec predsednik sveta vip, Minister pri nas doma l Ničesar nimam SGEMfi k . - 'T'* f ; Čakaj, da ti ven vzamem muho 'v v W W - < Dajte že to palmo vstran im ! 1 ^ M Sem sramežljiva punčka I I Kaj bi Alpos brez mene., i $ Spet te Šentjurske novice m j Fj I / ,<4 ^ - 1 OŠ nogice : Premlad si zame Zena, vidiš da gledam tebe ; Ane, da smo dobri Dedki m babice v Dobrim z r v L Alpos vleče voz napredka I Kako so seksi Drugo leto bom takole “razbacan” Kolikor KS, toliko gospodaijev (nadaljevanje iz prejšnje številke ŠN) Kako so nlačani funkcionarji in uslužbenci KSP Kot mi je znano, je nekdaj veljalo, da naj bi predsednikom svetov KS pripadal letni honorar v višini do trikratne povprečne slovenske plače, kar znese okrog 520 000 SIT neto oziroma okrog 800 000 SIT bruto. Plače tajnikov, kjer jih imajo, urejajo sveti KS. Direktor občinske uprave Palčnik je povedal, da mu ta merila niso znana oziroma ne ve, od kod prihajajo in so po njegovem mnenju za določanje honorarjev pristojni sveti KS. Občinska uprava pripravlja ustrezen odlok, v obravnavo na Občinski svet naj bi prišel še letos, ki bo celovito urejal delovanje KS, seveda tudi plačevanje funkcionarjev. Honorarji predsednikov KS so tajni Na osnovi podanih poročil v zaključnem računu občinskega proračuna so honorarji predsednikov KS večinoma povsem neizračunljivi. Največkrat so zajeti v skupne postavke stroškov za blago in storitve, morda tudi v postavkah »Materialni stroški«, kot vse kaže pa marsikdaj tudi v povsem drugačnih predalih. Neuradno smo zvedeli, da nekateri predsedniki dobijo svoj honorar »v naravi«, kar verjetno pomeni v obliki asfalta na lastnem dvorišču, na cesti do vikenda ali tudi v obliki plačevanja družinskih izletov. Skratka, KS so glede plačevanja svojih funkcionarjev svobodne kot ptičice pod nebom. KS Ponikva Je edina KS, kjer je vse dovolj jasno. Nagrada za predsednika je zajeta pod postavko »Izdatki za blago in storitve«, ki znaša skupaj 1 871 536 SIT. Od tega je predsednik dobil 500 573 SIT neto oziroma 881 000 SIT bruto, drugi sodelavci (računovodstvo?) pa 327 000 SIT. Za materialne stroške so porabili 230 189 SIT. Poleg tega so imeli še 256 000 izrednih izdatkov, ki še nekako spadajo k stroškom delovanja KS. Na prebivalca KS torej pride 612 SIT stroškov vodenja, oziroma 102 SIT materialnih stroškov vodenja na prebivalca ter še 114 SIT izrednih stroškov na prebivalca. Skupaj torej 828 SIT na prebivalca. Kar predstavlja najcenejšo režijo KS v občini. Opomba: predsednik sveta KS g. Vrečko nas je opozoril, da je pri našem izračunu izdatkov za ceste na prebivalca prišlo do napake, ker nismo upoštevali najeti kredit. G. Vrečko ima prav: KS Ponikva je dala za ceste 4347 SIT na prebivalca. KS Dramlje Drameljčani so svojo administracijo poplačali s 566 868 tolarji, za pisarniške stroške pa so porabili kar nekoliko sumljivih 834 269 SIT. Vodenje KS je tako vsakega Drameljčana stalo 765 SIT, njihova administracija je porabila nadpovprečnih 425 SIT pisarniškega materiala na prebivalca, kar kaže na to, da so verjetno malo »šmuglali«. S 1190 SIT režije na prebivalca so druga najcenejša KS. KS Kalobje O tem, kako so plačani kalobški funkcionarji KS, res lahko samo ugibamo. Domnevam lahko, da gre pri plačilih preko študentskega servisa (132 816 SIT) in pri postavki »Posebni material in druge storitve, v oklepaju »boni« (195 970 SIT), za tovrstna plačila. Morda bi sem lahko spadala tudi dokaj rejena postavka »Gostinske storitve, hrana« (267 083 SIT). Skupaj torej okrog 596 000 SIT oziroma povprečno na prebivalca torej 1306 SIT. Za razne pisarniške stroške so porabili 262 000 SIT oziroma 399 SIT na prebivalca. Skupaj 1705 SIT na prebivalca, kar jih uvršča na tretjo pozicijo. KS Slivnica Poročilo KS je eno redkih, ki je izčrpno, ni pa jasno, zakaj navaja stroške za tajnika za leto 2003. Za tajnika so porabili 1 938 000 SIT, za nagrado predsedniku 620 000 SIT oziroma skupaj 2 558 000 SIT. To znese na prebivalca 1364 SIT za plače vodstvu. Slivničani so poleg tega porabili za sejnine 458 193 SIT, kar so tudi edini prikazali (morda pa tudi edini, ki so jih izplačevali). Pisarniških stroškov je bilo za okroglih 300 000 tisočakov oziroma 160 SIT na glavo. Skupni stroški delovanja KS znašajo 3 316 000 SIT, to je 1768 SIT na človeka, kar jih uvršča na četrto mesto med najmanj potratnimi KS. KS Planina Za tajniška dela so porabili 220 000 SIT, za pisarniški in potrošni material 312 000 SIT, kaj se skriva pod postavko »Računi«, ki znaša kar 2 214 415 SIT, pa ostaja skrivnost. Gre pa vsekakor za delovanje KS, ki je Planinčane skupno stalo 2 746 158 SIT. Preračunano na prebivalca to znese 1738 tolarjev. Pisarniških stroškov vodenja KS je 197 SIT na prebivalca. Planinčani so peta najcenejša KS, kljub temu, da so kar za 110% dražji od najcenejših Ponkovljanov. KS Šentjur okolica Poročilo KS Šentjur okolica je med najbolj skopimi in tudi nejasnimi. Za plače in druge izdatke zaposlenim (tajnik?) so izplačali 3 848 000 SIT ali 1040 SIT, za »Izdatke za blago in storitve« (ob odštetih sredstvih za vaške KS) pa 3 878 000 SIT ali 1048 SIT na prebivalca. Skupaj 7 726 000 SIT oziroma 2088 SIT na prebivalca. Z ozirom, da so relativno velika KS, so sorazmerno dragi. KS Prevorje Za delo po pogodbi so Preverjani dali 992 894 SIT oziroma 1422 SIT na krajana. K temu strošku bi verjetno morali prišteti še nekaj tolarjev iz drugih postavk (hrana, prevozni stroški...), za katere pa ni jasno, za kaj so jih porabili, zato smo jih prišteli kar k materialnim stroškom delovanja KS. Tako se je teh nabralo kar za 880 000 SIT. V tej številki se verjetno tudi skriva nekaj nagrade za predsednika KS. Preverjani so glede svojega vodstva KS dokaj radodarni in so na čelu drugega dela lestvice relativno dragih KS. Skupaj jih delovanje KS stane 1 872 894 SIT oziroma 2683 SIT na prebivalca, od tega gre za materialne stroške že skoraj rekordnih 1260 SIT na prebivalca. KS Blagovna Da je predsednik KS Edi Peperko preizkušen proračunski porabnik, se vidi že iz finančnega poročila KS Blagovna: pod postavkama »Plače« in »Prispevki« zevata dve ničli, pod naslednjo postavko »Izdatki za blago in storitve«, kjer se verjetno skrivajo tudi nagrade funkcionarjem, pa stoji nerazčlenjena čedna vsotica 4 214 979 SIT. Kar pomeni, da blagovniški funkcionarji verjetno stanejo vsakega krajana povprečno 3061 SIT, kar jih uvršča med bolj potratne KS. Koliko porabijo pisarniškega materiala, ostaja večna skrivnost. KS Šentjur mesto Za plačilo zaposlenih so plačali 8 126 000 SIT, to je 2187 SIT na prebivalca. V ta znesek je domnevno vključena tudi nagrada za predsednika sveta KS. Med stroške vodenja bi verjetno lahko vključili tudi postavke »Pisarniški material in storitve« v višini 1 106 000 SIT in 1 246 000 SIT za kilometrine. Skupno za mat. str. delovanja 2 352 000 SIT oziroma 633 SIT na prebivalca. Koliko tolarjev spada sem iz postavke »Za energijo, vodo, komunalne storitve in komunikacije« - 769 000 SIT? Ker tudi postavka »Za porabo goriva, zavarovalne premije in odvoz kontejnerjev« - 893 000 SIT ni razčlenjena, dejanski strošek vodenja KS praktično ni izračunljiv oziroma primerljiv z drugimi KS. Vse pa kaže, da je KS Šentjur mesto med najdražjimi krajevnimi skupnostmi, saj stane meščane od 3450 do 4000 SIT na glavo. KS loka pri Žusmu V Loki so glede plač in honorarjev podobno »previdni«. Stroške za tajnico, sejnine in nagrade so vrgli pod skupno postavko »Pogodbe o delu« in znašajo 2 536 884 SIT, materialni stroški vodenja KS pa so znašali zavidljivih 1 019 880 SIT in niso razčlenjeni. Povprečno na prebivalca znese vodenje že kar astronomskih 4654 SIT. Prav tako so Ločani tudi v špici porabe pisarniških stroškov na prebivalca - 1335 SIT. Kar pomni, da porabijo na prebivalca kar 13 x več pisarniškega materiala kot »skromna in nerazvita« KS Ponikva. Opomba: številke se nekoliko razlikujejo od tistih v prejšnji številki ŠN in so posledica popravkov nekaterih nenamernih napak. (se nadaljuje) FK O Ob koncu šolskega leta Marjan Gradišnik, »rdeči« ravnatelj med stroko in »črno« politiko Marjana Gradišnika, 50-letnega profesorja fizike in tehnike ter ravnatelja OŠ Franja Malgaja, ni potrebno posebej predstavljati. Čeprav je že 8 let, odkar se je preselil v sosednjo celjsko občino, je skozi njegove roke šlo toliko šentjurskih generacij (10 let učitelj, 19 let ravnatelj), da je in ostane nepreklicno naš. Zdi se tudi, da ga kljub njegovim, ne ravno najbolj sivim letom, šentjurska učiteljska srenja sprejema kot starosto svojega ceha. Ob zaključku šolskega leta 2004/2005 smo z njim klepetali o šoli na splošno, o novodobnih trendih, problemih, težavah, politiki... 0 stanju duha v slovenskem šolstvu G. Gradišnik, je lažje biti ravnatelj kot učitelj? »Meni je težje biti ravnatelj. Kot učitelj sem užival pri delu z učenci, kot ravnatelj pa se moram pogosto spopadati s problemi druge vrste in večkrat dokazovati že zdavnaj dokazano.« Vaš pogled na slovensko osnovno šolstvo in stanje duha v njem? »Nič vznemirljivega ne bom povedal. Vzburjenje in odpor, ki sta se nekoliko razplamtela ob uvajanju devetletke, sta se polegla. Vsi skupaj počasi spoznavamo, da gre za potrebno formalno in vsebinsko prenovo in poenotenje evropskega izobraževalnega sistema. Devetletka je prinesla vsebinsko drugačno šolo, v ospredje je postavila aktivnega in motiviranega učenca, učitelj pa je dobil zahtevnejšo vlogo spodbujevalca. Lahko bi rekel, da je bilo največ problemov v zvezi z devetletko v glavah naših učiteljev. V zadnjem času, po spremembi oblasti, je v prišlo med nami do določene negotovosti. S prihodom ministra Zvera smo pravzaprav pričakovali nadaljevanje zastavljene šolske politike, vendar je kaj hitro pokazal zobe z nekaterimi premalo premišljenimi potezami.« Ima slovenski učitelj dovolj avtonomije, ali pa je preveč zavezan določenim šablonam? »Zagotovo ima več avtonomije, kot jo je imel v preteklosti. Šolski sitem nam je le zastavil cilje in nam v veliki meri prepustil izbiro poti do njih. Tako lahko učitelj sam izbira učbenike, delovne zvezke, učna sredstva ter oblike in metode dela z učenci.« Avtonomija seveda nosi s seboj tudi večjo odgovornost. Verjetno ne le moralno temveč tudi inštitucionalno? »O tem področju bi se dalo razpravljati. Zavod za šolstvo je samo svetovalni organ, inštitucionalni nadzornik je šolski inšpektorat, ki pa je, vsaj po mojem mnenju, premalo operativen. Če v petih letih pride inšpektor enkrat na šolo, kaj velikega od tega ni mogoče pričakovati. Praktično vse breme nadzora pade na ravnatelja. Ravnatelj je tisti, ki je odgovoren za šolo in delo učiteljev. Kar pa ne pomeni, da ima v rokah tudi ustrezne inštrumente za ukrepanje. Lahko se pogovarja, svetuje, prosi..., nekaj malega tudi stimulira z denarjem, kaj več pa ne. Učitelja, ki ne dosega pričakovanih rezultatov, praktično ne more odpustiti. Ukrepa lahko le preko inšpektorjev in izvedencev, kar pa se v praksi ne dogaja.« Minister Zver eksperimentira Nacionalno preverjanje znanja je vendarle tudi merilo vaše uspešnosti? »Bolje bi bilo reči v pretekliku, da je bilo, kajti novi šolski minister je njegov pomen zreduciral na minimum. Nacionalno preverjanje znanja po prvi triadi je ukinjeno, po drugi triadi ostaja neobvezno, po tretji je sicer obvezno, toda nima nobenih relevantnih posledic. Rezultati po novem niso niti merilo za vpis v srednje šole. Sam mislim, da se je preverjanje znanja dobro prijelo, bilo je učinkovita spodbuda učencem in učiteljem in nimam pojma, zakaj ga je minister tako rekoč čez noč ukinil oziroma spremenil njegovo vlogo.« Je to kritika ministra Zvera? Je bil Gaber bolj preudaren? »Ja, lahko bi se tako reklo. Saj je tudi Gaber imel slabe prebliske, bil pa je dober poznavalec šole in ni prehiteval samega sebe. Bil je bolj pripravljen prisluhniti učiteljem in si tudi dovolil svetovati. Pri Zveru gre očitno vse bolj po bližnjicah. Vsaj za sedaj. Tudi določilo, da minister šele spomladi določi tretji predmet, iz katerega se poleg matematike in slovenščine opravlja nacionalno preverjanje znanja v 9. razredu, mi ni prav nič všeč in tudi ne razumem, zakaj je to potrebno.« Slišal sem, da zaradi razbremenitev naših šolarjev. »Raziskave so pokazale, pa tudi sam sem o tem prepričan, da so naši šolarji v Evropi povprečno obremenjeni. Preverjanje znanja v prejšnji obliki je bilo po mojem mnenju manj obremenilno. To, da minister tako rekoč šele proti koncu šolskega leta določi »svoj« predmet, se mi zdi veliko bolj stresno, kajti prej so si učenci tretji predmet lahko izbrali po svojem okusu.« Pouk ali vzgoiaP Kaj menite, je naloga šole pouk ali vzgoja? “Brez dvoma oboje, toda v pravilnem razmerju in pravi usmeritvi. Ocenjujem, da je v današnjem sistemu premalo vzgoje, čeprav je ta cilj vpleten v vse učne vsebine. Ni dvoma, temeljno vzgojo morajo otroci dobiti doma, v šolo morajo priti že z osvojenimi določenimi vrednotami in bontonom. V šoli pa naj bi šlo predvsem za vzgojo delovnih navad, sprejemanja različnosti, strpnosti, tudi domoljubja oziroma narodne zavesti.” Bi lahko pri vzgoji našli tudi mesto verouku? »Verjetno tudi, le da gre tu za dva ustavno ločena sistema. Verouk kot formalna sestavina pouka je preživel. Vanj tudi sedaj, ko je na oblasti desna opcija, nihče ne drega. Kar seveda ne pomeni, da po potrebi ne bi dali na razpolago šolskih prostorov tudi za verouk. Je pa zanimivo, da za predmet Verstva in etika, ki spada med tiste izbirne predmete, ki jih šola mora ponuditi, na šolah ni prav nobenega interesa. Mislim, da ga nimajo na nobeni šentjurski šoli, v Sloveniji pa je samo nekaj primerov.« So današnje generacije šolarjev drugačne od predhodnikov? »Lahko bi pritrdil, da so danes otroci drugačni. So predvsem bolj samostojni, zahtevnejši in težje vodljivi. Nesporno se tudi kaže, da je njihova vzgojna raven, ki jo prinašajo od doma, na drugačni, da ne rečem, nižji ravni. Prav gotovo rabijo pedagogi bistveno več energije, da jih uspejo zmotivirati in hkrati tudi obvladovati.« Šentjurske šole so ugledne Ali obstajajo objektivna merila za kakovost posamezne šole, primerjave s sosedi, uspehi pri nadaljnjem šolanju ali kaj podobnega? »Takšnih podatkov ni in tudi ni zakonske podlage za njih, kar pa ne pomeni, da šole niso neuradno rangirane. Gre za povsem subjektivna vrednotenja, več ali manj za govorice oziroma renome. Na splošno velja, da so šentjurske šole ugledne, naši učenci pa uspešni na srednjih šolah. Eksaktnih številk o tem pa seveda ni.« Kako je s kvaliteto pouka na podružničnih šolah? Se lahko na primer šola na Prevorju primerja s šentjursko šolo? »O tem ne bi rad konkretno sodil.Tudi naša šola ima podružnico, in ne bi mogel reči, da so njeni učenci kakorkoli slabši. Celo nasprotno, imajo določene prednosti. So na primer bolj samostojni, znajo živeti z naravo, s seboj prinesejo igralske sposobnosti, manj so izpostavljeni stresom tako v šoli kot izven šole itd. Seveda pa je vse to odvisno tudi od ekipe na šoli. Toda v načelu se strinjam, da prav majhne šole, ki imajo za svoj kraj brez dvoma velik pomen, vendarle ne morejo razviti vseh kvalitet. Kompromisno mejo bi postavil tam nekje pri 20 učencih, zagotovo pa bi bilo veliko bolj ekonomično otroke voziti v centralne šole že pri precej višji številki.« Kako bi komentirali dejstvo, da je slovenščina eden od najtežjih in najbolj osovraženih osnovnošolskih predmetov? »Da, res je žalostno, da je tak sloves dobila materinščina. Vsekakor bi bil čas, da se naši slovničarji in slavisti nad tem krepko zamislijo, kajti oni so tisti, ki so šolarje zamorili s pretiranim jezikovnim puritanstvom.« Šola, občina, politika Bi pritrdili mnenju, da sta tudi šola in politika ločeni? »V načelu sta res dokaj ločeni, praktično pa vendarle ne. Kar je po svoje tudi prav, saj mora imeti učinkovita politika tudi določene vzvode, O da lahko usmerja razvoj. Neposrednega vpliva na dogajanje v šoli aktualna politika sicer nima, posredno pa se čuti njen vpliv. Morda je ta v zadnjem, času še najizrazitejši pri imenovanju ravnateljev. Čeprav ravnatelja imenuje svet šole, ima minister, ki je seveda politični organ, diskrecijsko pravico, da odloči drugače. Slišal sem kar za nekaj primerov, da je minister nasprotoval odločitvi sveta šole. Ali je pri tem šlo za politično inkompatibilnost ravnatelja ali za kaj drugega, pa ne morem soditi.« Ste učitelji politično aktivni? »Žal nismo, bi pa velikokrat bilo prav, da bi bili. Je pač tako, da se mi, starejša generacija, za katero se ve, da je skorajda morala biti v partiji, čuti zato nekako odrinjena. Ne bi bilo »higiensko«, če bi se zdaj pojavljali v novodobnih strankah, ki v veliki meri jahajo na protikomunizmu, mladi pa so praviloma apolitični.« Ste zadovoljni s sodelovanjem z občino? »Nimamo težav, problemi pa seveda obstajajo. Občina je dolžna skrbeti za šolske stavbe in pokrivanje materialnih stroškov. Ker pa poteka financiranje na oddelek, število oddelkov pa žal pada (pri nas v zadnjih letih približno 20 učencev letno), je denarja vedno manj, stroški ogrevanja, elektrike, vode, vzdrževanja, ... pa ostajajo približno enaki. Dejstvo, da se sredstva za vzdrževanje šol vsako leto vestno razdelijo med vse šole, kar je zlasti problem za nas, ki vzdržujemo dva stoletna objekta, mi ni najbolj všeč. Raje bi videl, da se z razpoložljivim denarjem uredi vsako leto druga šola, in to temeljito.« Če bi bili minister za šolstvo, kaj bi najprej ukrenili? »Predvsem bi razbremenil učitelje in ravnatelje nepotrebnega administriranja, pisanja in pošiljanja poročil na kup državnih naslovov. Velikokrat imamo namreč občutek, da se država »izživlja« nad nami oziroma nas na tak način poskuša vsestransko kontrolirati. Vzpostavil bi sistem nagrajevanja, ki bi bolj stimuliral tiste, ki naredijo bolje in več. Nujno bi uvedel tudi kompleksno dodatno izobraževanje ravnateljev. Ravnatelji imamo pedagoško izobrazbo, delamo pa več kot menedžerji, pravniki in ekonomisti. Verjetno bi bilo potrebno tudi dodatno izobraževanje učiteljev na sociološki in psihološki ravni, pač v smislu, kako uspešneje obvladovati učence in voditi delo z njimi.« Kakšna želja ali mnenje glede vaše šole in tudi širše šentjurske ravni? »Ni mi všeč, da so se šole nekako individualizirale, niti med šolami niti med učitelji ni več pravih vezi. Danes je moderno Iskati prijatelje preko meja, doma pa se skoraj ne poznamo. O naši šoli bi rekel le to, da smo uigran kolektiv in zato nam tudi brez denarja ni nikoli težko pripraviti zahtevnejših izvenšolskih projektov, kot so Utrinki, Zapojmo v decembru, Mavrični splet besed, Jurjev pohod,..., in to na ravni, ki razveseljuje nas, otroke in starše. Menim, da smo dobra šola.« Šentjurska strankarska scena (Opomba: gre za nadaljevanje zapisa »Skozi labirinte šentjurske politike« iz prejšnjih številk ŠN, ki pa se bo zaradi pretežno aktualne vsebine nadaljevala pod tem naslovom. Zapis »Skozi labirinte šentjurske politike« bo usmerjen bolj v preteklost in se bo nadaljeval na zadnjih straneh ŠN.) vidnejše vloge. Še zlasti je šibek na področju (4. nadaljevanje) Kaj delajo naše stranke? SDS - Slovenska demokratska stranka Da je pisati o SDS, katere član sem, zelo delikatno, sem se na lastni koži prepričal že pred tremi leti, ko sem bil zaradi tega tik pred izključitvijo. Takrat sem zavestno sprejel izziv in se podal skozi vse strankarske disciplinske postopke, ker sem hotel dokazati sebi in drugim, da stranka v načelu mora dopuščati dialog oziroma konfrontacijo mnenj in prepričanj. Formalno sem sicer zmagal, toda v bistvu le izgubil, saj sem v stranki, katero sem nekaj let na občinski ravni razmeroma uspešno vodil, postal »niko i ništa«. Skratka, na strankarski lestvici niže ne morem pasti in tako ni nobene možnosti, da bi razkrival insajderske informacije oziroma imel razlog, da bi iz strahu pred represalijami o SDS pisal prestrašeno, to je samo oh in ah krasno. Ali »majski hrošči« ogrožajo SDS? Kakšen je trenutni rating šentjurskega odbora SDS, je težko oceniti, verjetno pa se bistveno ne razlikuje od državnega povprečja. Kar pomeni, da bi ta hip na lokalnih volitvah morala dobiti 30 - 40% glasov. Gre za strahovit politični potencial, kakršnega je v svojih najboljših časih imela le še šentjurska kombinacija krščanske in ljudske stranke. Tudi pritisk na novo včlanjevanje je občuten, kot zagotavljata sekretar Lubo Žafran in predsednik Jože Korže, kajti vsi smo radi z zmagovalci. Drugo vprašanje je, kakšen intelektualni in moralni potencial prinašajo nove moči oziroma ali jih bo vodstvo zmoglo asimilirati brez notranjih vrednostnih in organizacijskih pretresov. Ve se, tako imenovani »majski hrošči« so nujen in neločljiv del vsake zmagovite stranke in v organizacijo praviloma ne vstopajo zaradi visokoletečih ciljev, temveč predvsem zaradi računice. Tu utegne priti do težav, ker je vprašljivo, če vodstveni potenciali občinskega odbora lahko izpolnijo njihova pričakovanja oziroma sojih sploh pripravljeni vključiti v odločanje. Fotografija udeležencev res številčne in uspešne šentjurske ekipe na vseslovenskih SDS športnih igrah je dovolj zgovoren odraz tovrstnih trendov. Ki se bodo slej ko prej srečali z realnostjo. lahko Jože Korže ponudi več? Domnevna zelo visoka podpora volivcev postavlja vodstvo občinske SDS pred resne naloge, predvsem bo moralo volivcem tudi na lokalni ravni konkretno dokazati, da stoji za vrednotami, ki so stranko na državni ravni pripeljale na oblast. Kar pa niti približno ne bo lahko. Predsednik Korže, ki je hkrati tudi podžupan in je edina opaznejša osebnost v ekipi SDS, v sedanji občinski politiki ne igra zmagovitih SDS volilnih poudarkov, kot so transparentost oblastnega odločanja, nasprotovanje klientelizmu, korupciji in arogantnosti oblastnih organov ... Čeprav je doslej prišlo v javnost že kar nekaj znamenj, da je sedanja občinska oblast vse prej kot dovolj občutljiva za tovrstne pojave, predsednik SDS Korže ni niti enkrat povzdignil glasu, temveč je več ali manj solidarno vsaj »držal Žakelj«, če že ni tudi vanj dajal. Kar je sicer po svoje razumljivo, ker je pač del te ekipe, toda, če bo hotel več, bo moral tvegati. Kot vse kaže, se to ne bo zgodilo, vsaj vse tja do začetka predvolilne kampanje za lokalne volitve ne, ko pa bo za resnejše mnenjske premike absolutno prepozno. Tako vsaj dokazujejo Malovrhove izkušnje z zadnjo župansko predvolilno kampanjo. Si priznamo ali ne, občinska oblast je dejansko skoncentrirana v županu in samo pozicija župana je tista, s katere je možno občutneje vplivati na družbeni in gospodarski razvoj občine. Predsednik 00 SDS Korže vsaj doslej v tej smeri ni naredil dovolj zaznavnega koraka, čeprav tisti, ki ga poznajo, pravijo, da goji tovrstne ambicije. Tandem Korže + Tisel? Korže se nedvomno zaveda pomena županske funkcije, ker pa očitno ni prepričan, da ji je kos oziroma da volitve sploh lahko dobi, verjetno razmišlja tudi o možnosti, da bi vzel v stranko sedanjega nestrankarskega župana Tisla in skupaj z njim ostal na oblasti. Ideja je sicer zanimiva in tudi dovolj pragmatična, toda ima med drugim tudi nekaj senčnih strani. Kljub temu, da je odlično osvojil zakonitosti javnega nastopanja in je glede tega skoraj že na Malovrhovi ravni, Tislova priljubljenost hitro kopni, vprašljiva pa je tudi njegova kompatibilnost s proklamiranimi volilnimi vrednotami SDS. Tisel je nesporno pragmatična osebnost z odličnimi političnimi predispozicijami, saj mu takšne ali drugačne »trajne« vrednote ne pomenijo bistvene ovire pri doseganju lastnih ciljev. Z lahkoto bi s polno paro delal v katerikoli zmagoviti stranki. V tem pogledu sta si s Koržetom celo sorodna in v bistvu bolj sodita v »neideološke« stranke tipa LDS. Problem je v tem, da je s takšnim imidžem težko »izžarevati« tisto pozitivno energijo, brez katere se v politiki, zlasti na večinskih volitvah, težko uspeva. V Šentjurju še težje kot v bolj odprtih družbenih skupnostih. Tisel je zaradi svojega zdravniškega ugleda za Koržeta nedvomno mikavna možnost, toda težava je tudi v tem, da so se Šentjurčani naveličali tako imenovanih »ljubiteljskih županov« in vse bolj zahtevajo celega župana, pa tudi Korže se je očitno že naveličal malo koristne tretje pozicije v občinski hierarhiji. (se nadaljuje) _______________________________________FK Predstavitev knjige “Vrednost neuspeha” Kontroverzna Ksenija Bezenšek Predstavitev knjige Ksenije Bezenšek »Vrednost neuspeha«, ki se je zgodila v petek, 3. junija, v Kulturnem domu Šentjur, je predstavljala večkratno presenečenje, ne najmanjše je bilo to, da je bila dvorana kulturnega doma polna. Veliko mladih obrazov, vsaj polovica nepoznanih, je z veliko pozornostjo spremljalo dogajanje na nekoliko preveč vzvišenem odru, kjer je elegantna Ksenija suvereno razlagala svojo »filozofijo neuspeha«. Najprej nekaj besed o okviru prireditve. O režiji ni kaj reči, zadeva je bila skomponirana korektno in učinkovito, zelenje, rože, svečke v ospredju, osvetlitve na pravem mestu, prav tako zvočne kulise. Tretjino odra je zavzela lepo okrašena mizica, za katero sta dominirali avtorica in njena sogovornica Helena, preostali del pa je bil namenjen anonimnim »statistom«. Ti so prihajali in odhajali z odra, z monotonim glasom - morda zaradi pričakovanega kontraučinka, ali da bi zvenelo bolj skrivnostno in modro - prebirali najudarnejše odlomke iz avtoričine knjige. Vokalna skupina ŽeRZ, pianistka Mojca Kranjc, Gregor Bezenšek in Tina Teršek so poskrbeli za svojstvene glasbene vložke, Gregor v svojem stilu, ki je del publike navdušil, drugi del pa navdal s pomisleki, kaj ta mladenič pravzaprav sploh hoče, Tina pa s simpatičnim in bolj splošnim temperamentom.Ta spremljajoči del scene seje uigrano zamenjaval, dialog med Heleno in Bezenškovo pa je predstavil poglavitne poante »Vrednosti neuspeha«. Ksenija Bezenšek je »taca« Dvorana se je dogodkom na sceni odzivala z aplavzi in - smrkanjem v robčke. Skratka, zadeva je bila presenetljivo dinamična. Kar nekajkrat sem se zvedavo, kar neolikano, ozrl po dvorani, da bi ugotovil, kdo je ta angažirana Ksenijina publika, kije takorekoč sredi sončnega poletnega dne napolnila kulturno dvorano, medtem ko na primer naš dvojni doktor Igor Grdina, ki je priznana klasa, spravi v knjižnico na predstavitev kakšne svoje knjige komaj peščico sorodnikov in oboževalcev. Poleg Ksenijinih šentjurskih znancev in prijateljev so večji del publike predstavljali njeni varovanci, klienti ..., pravzaprav ne vem, kako bi imenoval njene privržence. Ob polni mizi po prireditvi sem uspel identificirati nekaj tistih, ki so mi bili povsem neznani, in bil še enkrat zelo presenečen: bili so z vseh vetrov; iz Sevnice, Šmarja, Laškega, celo iz Brežic... Predvsem dekleta, pa tudi fantje, njeni bivši ali še sedanji oboževalci - klienti. Skratka, Ksenija Bezenšek je očitno postala vsaj medobčinski, če že ne že slovenski pojem, ne da bi jo šentjurska javnost sploh širše zaznala. Dvoraiia pa u jok Uvod h knjigi in tudi uvod k prireditvi je predstavljala osebna izpoved Ksenijine hčere Ede. Svoj primer totalne najstniške luzerke, ki pa je pravočasno celostno dojela materino »filozofijo neuspeha« (opomba: gre za avtoričino poimenovanje) in z njeno pomočjo uspela: »Brez mamine ljubezni v večnosti ne bi preživela. Duša bi bila umazana in polna sovraštva. Prepričana sem, da je moje bitje zelo visoko zapisano v Božjo knjigo, saj imam tako velikega človeka na samo za mamo, temveč tudi za rešitelja, ki me je naučil vrednosti neuspeha iz prve roke. Danes sem stara 25 let. Moja duša postaja široka, polna sočutja, razumevanja, spoštovanja in ljubezni do vsega in vsakogar. Mami, thank you for saving me!« Tako je Eda učinkovito, za moje razumevanje stvari kar pretirano čustveno in patetično, zaključila svojo življenjsko izpoved. Dvorana pa v jok. Mama Ksenija Bezenšek V tem trenutku sem dobil občutek, da bi moral zapustiti dvorano, kajti očitno sem vanjo padel z drugega planeta. Da, strinjam se, Edina izpoved je bila teatralna, napolnjena z močnimi besedami, toda ko sem kot kritičen (in vsaj tako si domišljam) in k razumskim načelom zavezan človek odmislil vse besedne okraske in lepozveneče metafore, mi je v zavesti ostala le ena od neštetih »tragičnih« zgodb odraščanja. Ki se je, hvala bogu, tako kot večina, končala dobro, za kar niti približno nisem začutil nobene potrebe, da bi se razjokal. Prav, naj smrkajo, če jim je zgodba zlezla tako globoko pod kožo, toda brez mene. Seveda sem obsedel na svojem sedežu, da bi morda le doumel, za kaj gre. Vse, kar je nato še prišlo iz Ksenijih ust in iz ust njenih interpretatorjev, sem poskušal popredalčkati, da bi morda le dojel tisto, kar je očitno brez težav razumela vsa dvorana. Ali pa se je vsaj tako delala. Ni mi najbolje uspelo. Gospa Bezenšek - zdaj je skoraj več ne morem imenovati kar z imenom, po katerem jo sicer poznam že skoraj tri desetletja - me je dobesedno zapredla v mrežo svojih močnih izrazov, največkrat vkomponiranih v stavke s svetopisemsko težo oziroma simbolnimi sporočili, ki jih enostavno nisem uspel vzeti za svoje. Dokler sem jih prevzemal čustveno, kot nedvoumne elementarne resnice, da ne rečem božje Resnice, je še nekako šlo, ko pa sem jih hotel razstaviti na meni lastne elemente razumevanja, so se sesule l[| Tu in tam me kakšna znanka med klepetom skorajda pohvali: »Veš, I redno prebiram tvoje recepte, ne rečem, da niso dobri, ampak ...« Ena ima težave s holesterolom, ejfci—j druga s sladkorjem, tretji »gre vse na Špeh«, kot radi rečemo. Poleg tega je med nami veliko vegetarijancev. Če pa bi poslušala svoje vnuke, bi se pekle le pizze, pripravljali razni sendviči, pommes frittes, mogoče še kdaj pohani piščanec. Pa je že kar konec. Smo pač različni. Vsako leto ob tem času, pa četudi je vreme muhasto kot letos, se ogledujemo pred ogledalom in premišljujemo, kako bi se znebili kakšne kile. Nismo samo mi zaskrbljeni nad našimi kilogrami, to skrbi tudi zdravstvene delavce. Kot nalašč mi je pred kratkim prišla v roke knjiga »Jem, torej hujšam«. Čuden naslov. Bolj ko sem jo prebirala, manj sem vedela, kaj naj delam sama s seboj. Do nekaterih zaključkov pa sem le prišla: Strokovnjaki za prehrano ne priporočajo pri hujšanju zmanjševanja obrokov. Telo v začetku nadomesti primanjkljaj iz maščobnih rezerv, vendar je takšno hujšanje le začasno. Človek se ne redi, ker preveč je, temveč ker se nepravilno prehranjuje. V prehrani naj bodo istočasno prisotne beljakovine živalskega in rastlinskega izvora. Dnevno naj bi zaužili 1 g beljakovin na 1 kg telesne teže. Da bi zadostili tej normi, bi izgledal dnevni obrok takole: Zajtrk: 150 ml mleka, 60 g polnozrnatega kruha - obrok vsebuje 5 g beljakovin živalskega in 5 g rastlinskega izvora; Kosilo: 150 g rib, 50 g polnovrednih testenin in 1 jogurt - 25 g beljakovin živalskega in 5 g beljakovin rastlinskega izvora; Večerja: 200 g leče, 30 g sira, 60 g polnozrnatega kruha - 3 g beljakovin živalskega in 23 g beljakovin rastlinskega izvora; Skupaj bi tako zaužili 33 g beljakovin živalskega izvora in prav toliko rastlinskih beljakovin. V omenjeni knjigi večkrat omenijo oziroma priporočajo šampinjone, predvsem pa skoraj vso zelenjavo. jajčevci z gobami Na olju prepražimo 2 žlici sesekljane čebule, dodamo 30 dag na lističe narezanih gob in jih pražimo, da se sok posuši. Dodamo 1 jajčevec (približno 20 dag) narezan na kocke in pol kg krompirja. Krompir narežemo na lističe, solimo, popopramo, prilijemo 1 dl juhe ( boljša je seveda smetana) in dušimo do mehkega. Nazadnje dodamo 2 dag masla in malo sesekljanega peteršilja. Ribji file s peteršiljem Na osebo vzamemo 1 ribji file - 20 dag, ga oplaknemo in posušimo s papirnatim prtičem. Suhi file premažemo z olivnim oljem. Posebej zmešamo v posodi pol žličke origana, sesekljan peteršilj, lahko pa tudi malo čilija. File posolimo in ga povaljamo v mešanici začimb. Segrejemo pečico pa tudi pekač. V pekač položimo pripravljene fileje in dodamo 2 limoni prerezani na pol. Pečemo 10 do 15 minut pri 225 stopinjah. Na pečene fileje na koncu lahko iztisnemo limono in jih ponudimo s kakšno solato, kuhano zelenjavo (blitvo...), lahko pa tudi s krompirjem v kosih. * C.H. rH Modni kotičelT > O kulturi oblačenja Naše tekstilne tovarne - kolikor jih še premoremo - imajo veliko tehničnega znanja, vrhunske modelarje in J| ^ j ogromno krojaške tradicije. Na žalost ■s, ^-^Htega znanja ne izkoriščajo zase, i temveč ga ponujajo tujim podjetjem. Lastnika nemške znamke Escada so v nekem intervjuju vprašali, zakaj Mura, ki za Escado, Boss in še nekatere znamke razvija vrhunsko oblikovanje, s svojo znamko ne dosega poslovnega uspeha. Odgovoril je, da država še nikoli ni bila dober gospodar. Vsa velika svetovna podjetja oglašujejo v Vogueu in drugih številnih modnih časopisih (v Sloveniji imamo samo en sam modni časopis) in imajo proizvajalci več možnosti, da se njihova oblačila predstavijo. Oblačila nosijo vrhunski modeli, igralci in drugi ljudje z družabno-kulturne scene. Pri nas ni tega glamurja in r-1 Potrošniške vrstice l- Pasti osvežilcev n Evropske potrošniške agencije so pred časom H objavile rezultate testiranja osvežilcev zraka, ki so v vrstah 'm Pr°izvajalcev in trgovcev el dvignila kar precej prahu, nič * - • ' -1 drugače pa ne bi smelo biti niti med potrošniki. Osvežilci zraka so vedno bolj priljubljeni in jih lahko zelo pogosto srečamo v neposredni uporabi, saj so praktično stvar mode in se pojavljajo v različnih oblikah, kot paličice, dišeče svečke, eterična olja, spreji, ... Določene dišave naj bi imele tudi terapevtske učinke. Kemične analize, ki jih je izvajalo pet potrošniških organizacij iz Evrope, so pokazale, da je lahko zrak, kjer so prisotni osvežilci, celo bolj onesnažen kot zrak v središčih velikih mest. Dejstvo je, da nobena dišava ne izboljša zraka v prostoru, ampak več ali manj prekriva slab vonj. Žal je zrak po t.i. osvežitvi zaradi dodatnih snovi še bolj obremenjen. V omenjeni raziskavi so uporabili 76 osvežilcev v različnih oblikah. Kot v številnih podobnih zvezdniškega sistema, pa tudi ne odnosa do mode, kot ga imajo denimo na Balkanu, kjer dajo veliko več na lep odnos do igralcev, filma, igre in umetnosti. Če bi ljudje čutili potrebo, da se lepo oblečejo za razne priložnosti, tako kot se znajo pražnje obleči za v cerkev, če bi tudi javne osebnosti, politiki, poslanci gojili spoštljiv odnos do slovenskih blagovnih znamk, bi se marsikaj spremenilo. Pri nas imajo igralci bolj malo priložnost, glasbeniki pa se oblečejo (oblečejo jih stilisti) le za sliko na ovitku plošče... Slovenci smo šibki na kulturi in estetiki oblačenja. Nimamo tovrstne tradicije, ne tvegamo radi in ne maramo izstopati. S tujimi zvezdniki se ne maramo poistovetiti, kvečjemu smo jim zavistni. Kar je značilno za našo miselnost. V. Bertossi primerih zakonskih zahtev po označevanju sestavin v osvežilcih ni, zato so še bolj ogroženi ljudje, ki imajo težave z alergijami. Pri večini osvežilcev so bile pri meritvah presežene mejne vrednosti onesnaženosti zraka v prostoru, ponekod so bili presežki tudi 20-kratni. Bolj zaznavne dišave še ne pomenijo, da je osvežilec bolj škodljiv. Problematična je bila zlasti velika prisotnost kancerogenega benzena, ki je bil sicer prisoten pri desetini izdelkov. Kar polovica izdelkov je vsebovala prav tako kancerogeni Kemične analize so pokazale, da je lahko zrak, kjer so prisotni osvežilci, celo bolj onesnažen kot zrak v središčih velikih mest. formaldehid. Zelo prisotne so bile različne dražilne snovi, alergeni pa so bili skoraj v vsakem izdelku. Kljub temu, da v dobi, ko je vedno več ljudi občutljivih na različna sredstva in da regulative na tem področju ni, je rešitev povsem preprosta: odprimo okna! br H Iz Zdravstvenega floma l----------------------- Kako zamenjati osebnega zdravnika? Zavarovana oseba lahko opravi zamenjavo osebnega zdravnika po poteku enega leta od prejšnje izbire tako, da pri novo izbranem zdravniku izpolni listino o novi izbiri, pri čemer ni dolžna dosedanjemu izbranemu zdravniku navesti razlogov za zamenjavo. V njegovo ambulanto sporoči, lahko tudi po telefonu svojo namero in pove, kam naj pošljejo medicinsko dokumentacijo (ime in naslov novoizbranega zdravnika). Če gre za zamenjavo zdravnika znotraj ustanove, kar velja za zdravnike javnega zavoda in zasebnike, si medicinsko dokumentacijo v zaprti kuverti izmenja zdravstveno osebje. V primeru, da novoizbrani zdravnik le ne dobi medicinske dokumentacije, ponovno zaprosi zanjo prejšnjega izbranega zdravnika, ki mu jo je dolžan posredovati brez pojasnila vzroka za zamenjavo. Pred pretekom enoletne dobe je možno zamenjati izbranega zdravnika v naslednjih primerih: - če pride do nesporazuma med izbranim osebnim zdravnikom in zavarovano osebo, - če zamenjavo predlaga osebni zdravnik, - če se zavarovana oseba za stalno preseli v drug kraj, - na pobudo Zdravniške zbornice ali Ministrstva za zdravje na zahtevo zavarovane osebe. V teh primerih se zamenjava opravi enako kot pri zamenjavi ob upoštevanju enoletnega roka, le da je tokrat zavarovana oseba dolžna navesti razlog za zamenjavo. Pravne podlage: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. list RS št. 20/04) Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. list RS 30/03, 35/03,78/03,84/04) Dan odprtih vrat priMauerovih Na Rifniku nastajajo nove rastlinske sorte Mauerove, poznano vrtnarsko družino na Rifniku, je na njihov tradicionalni dan odprtih vrat letos obiskalo okrog 400 radovednežev in vrtnarjev z vse Slovenije. O tem, kaj je na njihovem res z občutkom urejenem in prijaznem vrtu najatraktivnejšega, smo poskušali razvozlati iz pogovora z g. Gorazdom Mauerom. G. Mauer, zakaj dan odprtih vrat? Gre za trgovsko potezo? »Ne, v prvi vrsti gre za mojo poklicno deformacijo. Kot vrtnar in profesor praktičnega vrtnarstva nekako čutim potrebo, da lahko ljudem kaj povem, tu na svojem vrtu pa tudi praktično pokažem, da je lahko vrt izjemno dekorativen, čeprav le z množico zimzelenih iglavcev vseh oblik in vrst ter primernimi rastlinami, ki z njimi ustvarjajo kontraste v barvi in obliki listov. Predvsem iglavci šo moja preokupacija. Pa ne iglavci kar tako, temveč posebne sorte iglavcev, tem vrtu. To so dejansko nove rastlinske sorte, ki tudi dobijo nova domača imena.« Kako ste prišli do vaših 700 vrst iglavcev in kako pridejo vaše mutacije v svet? Vsa zadeva je relativno mlada, sam sem prve informacije in izkušnje pridobil pred 12 leti v Avstriji, predvsem sem se naučil, kako mutacijo sploh najti, vzpostavil sem stike z ljudmi, ki delajo na tem področju in začel z njimi izmenjave. Mutacije pošiljam tudi Kraljevemu hortikulturnem društvu (RHS) v Angliji ter Združenju igličarjev Evrope (CSE), katerih član sem. Ti jih preverijo, razmnožijo, licencirajo in dajo v razmnoževanje vrtnim centrom po vsem svetu.« In se tu da priti do denarja? »Da, če svojo mutacijo patentiraš, kar pa sam ne počnem, ker je zadeva predraga in prekomplicirana. Sodelovanje s temi in njim sorodnimi organizacijami ostane praviloma na ravni medsebojnih ljubiteljskih izmenjav in preverjanj. Tu mi na Rifniku na primer preverjamo' prezimnost kakšnih 100 vrst mutacij z vseh koncev sveta.« Lahko te svoje mutacije razmnožujete in prodajate? »Seveda lahko, ker pa mutacije vendarle niso tako imenovane mutacije oziroma nove sorte že znanih vrst.« Mutacije? Kaj to pomeni? V naravi prihaja na rastlinah do spontanih sprememb genetskega zapisa, zaradi česar običajna rastlina spremni svoj videz. Z vegetativnim razmnoževanjem lahko ohranimo te spremembe in tako ohranimo te nove sorte. Na našem vrtu je okrog 700 različnih vrst in sort iglavcev z vsega sveta, ki so nastali iz mutacij, kar je tudi največja tovrstna zbirka v Sloveniji. Seveda ni nujno, da so te mutacije nekaj posebno lepega, zame je pomembno, da obstajajo in da sem sam med tistimi, ki jih išče v naravi in tudi lansira v svetovno rastlinsko zakladnico. Kar 30 do 40 vrst mutacij z mojega vrta je naših slovenskih, nekaj je tudi mojih, ki so bile najdene v Sloveniji, tudi na Rifniku, nekatere celo kar na posebno zanimivo tržno blago, ostane vse v mejah ljubiteljskega zbirateljstva.« Na katero svojo mutacijsko najdbo ste najbolj ponosni? Ker veliko dam na tole smreko, ki je nastala kar tu na našem vrtu. Nekaj posebnega je, vrh intenzivno raste navzgor, veje pa enako intenzivno strmo navzdol proti zemlji. Mislim, da je zanimiva. Nima še imena, toda ga bo imela, ker nameravam na njej intenzivno delati.« Kaj bi še rekli o smislu vašega hobija? »Narava sama je tako popolna, da mi ubogi vrtnarji lahko le poskušamo ohraniti vse njene oblike, ki jih ustvari, in jih v veselje drugih, ki nimajo sreče, da bi jih našli v naravi, videli in občudovali, razmnožimo in tako ohranimo generacijam, ki prihajajo za nami.« , FK Sentjur.info deluje eno leto Pred letom dni, natančneje 18.6.2004, je začel delovati šentjurski spletni portal Sentjur.info. V tem obdobju je portal, ki domuje na spletnem naslovu www.sentjur.info, imel preko 10.000 obiskovalcev, obisk pa počasi, a vztrajno narašča. Želja urednikov portala Gregorja Krajnca in Bogdana Rahtena je, da bi za prebivalce širše okolice Šentjurja portal Sentjur.info postal spletna stran, na kateri bi lahko na enem mestu izvedeli, kaj se v Šentjurju in okolici dogaja oz. da bi jo uporabljali tudi kot vstopna vrata v splet. Na portalu je najti napovednik dogodkov na Šentjurskem, različne intervjuje, lokalne in druge povezave, številne fotografije, obiskovalci lahko sodelujejo v anketah, forumu itd. Največja prednost portala je, da lahko organizacije, ki pokažejo zanimanje, same vnašajo informacije o novostih in zanimivih dogodkih ter tako javnost obveščajo na način, ki je vedno bolj priljubljen in tudi najcenejši, saj je storitev brezplačna. V prihodnosti se bo stran razvijala tako vsebinsko kot oblikovno. Sentjur.info je sestavni del celovitega spletnega sistema portalov E-mesto.com, kjer imajo svoje portale že Šmarje, Poljčane in Majšperk, v bližnji prihodnosti pa bo aktivirana tudi Rogaška.info. Na mamicah svet stoji “Živiš samo enkrat, a če to narediš pravilno, je enkrat dovolj." Joe E. Lewis V celjski porodnišnici so od 14. maja rodile naslednje mamice: 18. maja: Mateja Golež iz Loke-deklico, 20.maja: Simona Skok s Ponikve - deklico, 21.maja: Albina Močnik s Kalobja - dečka, 23.maja: Štefka Drame iz Loke pri Žusmu - dečka, 24.maja: Polona Mlakar iz Šentjurja - dečka, 25. maja: Polonca Golob Kovačič s Ponikve - dečka, 26.maja: Mojca Rezar iz Šentjurja - deklico, 2. junija: Mojca Rajtmajer iz Šentjurja - deklico, 4. junija: Sonja Firant s Kalobja - dečka, 6. junija: Martina Kumin iz Šentjurja - dečka, 9. junija: Helena Poljanec s Planine - deklico. ____________________________________Čestitamo! H Mali oglasi I------------------ 354eten moški z otrokom išče partnerko za pošteno in trajno zvezo. Tel. 031 836 378 Prodam garažo v centru Šentjurja blizu gostišča Bohorč. 041 33 77 89. Pivnica Šentjur sporoča novi telefonski številki. Dobite nas na 749 11 55 in 749 11 56. Ženitna posredovalnica Zaupanje posreduje poštene in trajne zveze za vsa starostna obdobja. Tel. 03 57 26 319 ali 031 505 495 Obojestransko prevajanje iz angleščine in nemščine. TopStar051 303 743. Lektoriranje diplomskih nalog in drugih tekstov. 041 795 695 Kupim lažji traktor, po možnosti 4 x 4, in tračni obračalnik. 041 759 816 _____________________Mali oglasi so brezplačni POSEBNA SOBA ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 80 OSEB! S VSAK DAN 6 VRST MALIC od 549 NEDELfSKA KOSILA 999 str j GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE Elbatrade do« ANTON KOŽELJ, tel.: 03/ 749 21 51 Ljubljanska cesta 26, fax: 03/ 749 21 50 3230 Šentjur gsm: 041/ 771 151 m KUMA NAPRAVE Gorenje, Panasonic, Ecoair OGREVANJE bio masa, plin, olje Brezplačni ogledi - ponudbe Montaže z garancijo! POLETNA LITERATURA Polpolna luna in polmidva »Greš z mano na morje? ... Jutri te peljem na morje,« je rekel. Najbrž se je pri tem nasmehnil. Ne vem, ker ga nisem pogledala. Ko je noč, in ko s kom pohajkuješ, tako na blizu, da se človeka dotikaš, in ko se medtem pogovarjaš z njim, ali pa z drugimi, ki jih srečuješ, celo množico drugih, takrat se ne gledaš v obraz. Potem enkrat šele, ko postane ta dvojna enota enotna, ko množica ni več iz veliko ljudi, pač pa je tudi ona ena in stran od tebe, del sveta, inventar na polju, kjer se premikaš, ki se skozenj pretakaš. Potem se začneš gledati v obraz. Potem šele si poveš... »Ja, daj, greva na morje...« Pa se mi ni zdelo nič kaj verjetno,da bova res šla. Daleč od tega, da bi bila trezna. Daleč od tega, da bi bila sploh kdaj trezna, četudi zares trezna, ker padanja v luknje tega časa ni izjema in je navada kakor vsaka droga, in tu se vse, kar bi bilo treba domisliti, porazgubi v kapljice megle, In te spolzijo na tla, in tam poniknejo v zemljo, in zemlja ničesar ne obrodi. Samo je. Niti ni stopinj za tabo, ker nog od kolen navzdol več ne čutiš... Kakorkoli, misel, da v resnici ne bova šla, je vzletela še bolj mimogrede, kot je predtem pristala. Podobno kot s kapljicami in z načrti, ki se izpolnijo že v samem načrtovanju. »In ne bova pila, in ne bova kadila, in ne bova delala nič!« je bil srečen, ko je v mislih puščal za sabo vse to, kar pritiska nanj. In zato, ker je verjel, da bo vse dobro, in bo tudi ta pobeg opravičljiv, če bova »pridna« in si bova spočila še od slabih navad, ne le od ponorelega sveta. No, zdaj, ko govorim o tem, kaj naj bi mislil on, je že jasno, da sem mu začenjala verjeti. Pa ne zelo -lahko sem se počutila, kot da mu verjamem, ne da bi mu dejansko verjela... Jutro je bilo belo, čakala sem na navodila za vstavljanje vsebine. Vse polno zemlje je bilo na mojih čevljih, in črno sem imela za nohti in črno pod očmi. V kuhinji se nas je srečalo več ljudi. Naša koža je bila svetla in napeta, črte obraza jasne, čeprav mehkih robov. Kaj se zgodi z obrazi potem, čez eno ali dve uri, ko se mehko zruši kot domine in je kri razrahljana zemlja in vse funkcije neenakomerne, robovi pa zredirani? Takoj zjutraj še, ne glede na to, kako zelo ali pa ne je bila noč lepa, smo lepi... Nič se ne zgodi, zato. Usihanje. Navadnost dneva ni nič drugega kot usihanje. Poskus reorganizacije, ponovnega umeščanja vseh misli v nov idealen kvadrat, glede na nove okoliščine pač. Ne morem ne misliti na nič, in še manj je to možno po tem, ko zapustiš svojo posteljo in nekje zunaj treščiš ob druge... Pripravila sem svež okusen zajtrk in tudi na pamet mi ni prišlo to o morju, sploh se nisem več spomnila nanj, in mislila sem samo še v službi novega kvadratka, in samo še v smislu zdravljenja simptomov pravkaršnjega ponovnega usihanja. Potem enkrat je on začel na glas razmišljati o tem, da gre, da bo to res storil. Zasmejala sem se, nekam vstran - spet več ne v obraz: »Ja, morje. Včeraj si nazadnje pristal na to, da me vzameš s sabo, četudi se ne odrečem ničemur.« »Res? ...« Sploh ni vedel, da se je tega spomnil že ponoči. Čez nekaj' ur sem pila pivo na trajektu. In po poti do tu iz preteklosti podčrtovala vse tisto v zvezi z njim pa z nama. Vem, da že dolgo ve, da obstajam. In jaz... Spominjalo me je na otroške občutke, vožnja, pa stari vonji in nova, stari podobna pot, in stanje čudenja; kot bi se ne podala sama od sebe nekam - ker sem bila tam, ne da bi sploh dobro pomislila. Povedali so mi in ne jaz njim, pripeljali so me in nič nimam pri tem - tako nekako. Pač tu sem in po poti opazujem znake: letala, ki pikirajo navzdol, črne ptice ujede, ki krožijo nad nama, registrske številke, ki naju prehitevajo.... La da sem zdaj pila pivo in lebdela v tisti časovni luknji, ki nima nobenega opravičila, in ga ne potrebuje, in namesto kvadratkov so spet kapljice, ki po trupu ladje polzijo navzdol in se spojijo z morjem. Ja, niti prsti ni, ki bi nič ne obrodila, samo jaz. In on, seveda, z mehkimi lasmi, na nekaterih mestih zlepljenimi z ostanki neke določene snovi iz prejšnjega sveta, ki jo je odvrgel z gnusom, po tem, ko jo je v svoj prid uporabil. Kakor telefon, ki ga zabrišeš v steno ali pa v reko ... Jaz sem z njim povsem neslučajno, nezavezujoč klic po njem, pa da grem s prsti skozi njegove lase, kot bi že bili spet tanki in spolzljivi kakor otroški. Otroka bova. In najin starš je cel otok in vsaka cesta do tu - vsemu preračunanemu in nepredvidljivemu se prepuščava v varstvo, s skoraj slepim zaupanjem. V prikolici sredi kampa, ki je zdaj zapuščen in bolj podoben gozdu ob plaži kot čemurkoli obljudenemu, je bila pajčevina, in ponoči so vanjo prileteli vsi mogoči žužki. Delala sem se, da jih ni, če jih ne vidim. Vonj po predpoletju je bil z nama v postelji, dokler nisem bila v črni temi čisto sama zraven njega, in ko sem se ga dotikala, je bil to moj dotik mene. Objeta sva zaspala in se prebudila vsak zase. Predpoletje je v razrezanih pasovih ležalo na mojem hrbtu, moje preboleno telo je klicalo po objemu, po še več ljubezni. Skrila bi se v njem. Nagibala bi se z njim k njemu. Svoj zajtrk bi grizla z njegovimi zobmi, iz njegovih ust bi spirala svojo slino... Rada bi bila malo on in ne le jaz, in on je imel lepo telo, in ustnice, ki bi si jih nadela, pa glas, ki bi me začaral za dolgo dolgo prespanega časa. Gozd je postal nevidno živahen, čričkanje v vsaki celici glasu izpraznjeno celine. Pila sva kavo v pizzeriji Mornar in maša sredi malega trga mi ni šla na živce sama po sebi, pač pa le kot simbol dvojnosti, propadlo čaščenja Boga, za katero se zdi, da nas izganja iz starega raja. Raj je po novem zgolj pobeg, povezan s krivdo, ali pa privid, ki se ga bojimo, ker bi spregledanje spet zabolelo. Krivda je po novem le težko opravičljiva, najlažje jo prespiš ali prepiješ, iluzijo pa - dajva, po moderno - zaničujem. In me ni poljubil. In me ni držal za roko. In je postal moja kazen, moje nagibanje po skrivališču v njem očitno, bolščeče, še meni sami sem se zazdela neiskrena, ali pa vsaj brezpredmetna, odkar je spregovoril. »Samo to je. Pač pripeljal sem te s sabo. Nisva par in nisva zaljubljena...« V medčasju nečasnih objemov veliko stavkov s tem pomenom. Veliko odgovorov na vprašanja, ki jih nikoli nisem postavila. In začela sem dvomiti vase, vanj. Včasih nesamodejna in še on takšen - ko se stvari zgodijo nenadejano in potrebujem čas, da jih dojamem, kaj šele sprejmem, takrat je prva reakcija ofenziva, nezaupanje, osamitev in brskanje po seznamu že doživetega. Morala sem zbrati vse moči, da si opomorem in spet samo sem. »Imejva se lepo. Imava se lepo, ne?« je rekel, in jaz, »Ne, jaz se zdaj več nimam lepo...« Potem šele se je nagnil k meni in me poljubil. Nasmehnila sem se. In če je videti, da me je vzradostila ta gesta, to ni zelo preprosto tako. Radost je povezana s smešnostjo, ki jo občutim, ko si razlagam druge z namenom, da bi se lahko umestila vanje, in potem v trenutku, brez procesa, brez kontemplacije, nasploh brez vsega logičnega, opustim vse in samo sem, ne glede na okoliščine. Smejim se lahko vsemu na svetu, če izgubi težo pomena. Zgodi se pač ravno v trenutku poljuba ... Sladoled je bil dober, in ko sem ga lizala in vlekla vase cigaretni dim, ki je bil zdaj grenak in mlačen, sem vedela, da spet nič ne bo po moje, in četudi bi bilo, bi ne šlo za nobeno jezdenje oboževanja - ko bi vsaj znala še jadrati z bleščečimi barkami... Moj Titanik je v resnici že potonil, in gotovo ima tudi on kakšnega. Oh, vse si odpustim, še to, da bom živela večno, in njemu, in samo nekaj trenutkov sem porabila za novo kapljico iz prej kvadratka. »Ti ne boš nikoli umrla,« mi je rekel nekako v tolažbo, in njegov nasmeh je bil vesel. Pravkar si je izmislil nekaj, kar bi lahko bila resnica, drznejša od najinega osnovnega načrta, da sva na prvem mestu. I love you, I love you, I love you... Midva sva na prvem mestu, pravzaprav jaz pa on vsak zase. Kaj je hotel od mene, razen, da mu začasno zrediram občutek odgovornosti, ne vem. Tega seveda nisem storila, ker to ni mogoče. Že zjutraj sva se napila, in da bi preživela, sem se odpravila proti plaži, in se prepričevala, da voda le ni za znoret mrzla. Zdelo se je, da se moje telo ruši samo vase, medtem ko puščam na piano pod pretvezo svobode vse, kar me zavezuje. Tudi zapestnice nosim. Še večje in več, eno celo z njegovim imenom, in se nežno spominjam časa, ko sem se poslovila od nakita, v dobri veri, da sem simbolno, in bom zato prej tudi dejansko, osvobojena. Suverena, avtonomna, bela kot juto, močna kot slon. Okovje zapestnic sem pred časom odložila na omaro pri postelji in pobrisala za sabo solze. Zdaj, le malo kasneje, sem sredi vsega nepoznanega z ljubčkom, ki je zelo nežen, in postajam groba in usnjena, da bi mu kontrirala, da bi me ne premagal. In ko me odganja in se ne pustim, sem vedno bližje - sebi, občutku zavrženosti. In vse to je mazohizem, ki se z njim zoperstavljam odgovornosti - ničesar ne bom kriva, če bom žrtev... Morala sem torej v morje, da bi težko telo kot protiutež vojni, ki sva si jo izmislila iz želje po miru, postalo spet avtocesta krvi... In mudi se mi, zelo se mi mudi, ker sva na premici časa, in čimprej, takoj zdaj, moram pasti v tisto luknjo - samo v njej bi dopust lahko imel smisel za odvisnika, kot sva midva ... In spet se ljubiva ... Fuck that reality shitl! Jaz: Hočem sanje, hočem pravljico ... On: Ne pustim ti, da sploh kaj hočeš, sploh pa ne tega... Naslednje in zadnje jutro sem ga prvič videla spati in vedrila sem na preprostosti tega miru. Vse, kar sva si povedala, naju je označevalo, ne da bi naju dejansko označilo. Občutila sem hvaležnost in hkrati nove napade hotenja. Še bi ostala, še bi se ljubila, še enkrat bi zaplavala ..., pa ne zaradi krajev, odkoder sva zbežala in se morava vrniti vanje. Najbrž zato, da bi še naprej odpirala-svoje oči z njim, ki zelo dobro vidijo in se slepijo na istih mestih kot njegove, in iz zaljubljenosti, ki pa se brez tega tu ne bi zgodila - kako hecno, želeti si na svojem dvorišču kos jase iz gozda, in skozi vse letne čase metati žabice v morje ... Pa je le večino časa moje budnosti buden in zato v prednosti. Takoj, ko sem žalostna, že se prilepi name njegova misel o tem, takoj ko sem srečna, tudi. Ne pusti mi čutiti brez svoje refleksije name, no, najbrž si jaz ne pustim ... Potem enkrat, ko sva jedla velike sendviče z vsem, kar imava rada, in že prej in še kasneje, so kraji tekli nazaj k izviru in povedal mi je o posebnosti njegove ljubezni. Prav dobro sem vedela, da gre za nenamerno laž, ne da bi me to dejstvo prizadelo... Le polpolna luna je nad nama, še zadaj in že naprej. mm LUCIJINA REPORTAŽA PEPCA Z VAMI Ne hudobna, le zvedava Veste, spoštovani bralci, pametno pisati sploh ni lahko, še najmanj po naročilu, toda ko sem zvohala, da je bila moja večna konkurentka Pepca, s katero sva nekdaj uspešno sodelovali in se nadomeščali, tozadevno na strokovnem izobraževanju (ha, v prvem razredu devetletke menda), in je že pripravila svoj zmagoviti comeback oziroma bi me rada vrgla iz igre, sem takoj dobila veselje do pisanja. Saj veste, denarje denar, pa čeprav ga je komaj za seme. In se najprej zagnala v njen revir. Žal z mojim favoritom dobjanskim županom Francijem kaže vse bolj slabo. Človek je kar nekako izginil iz javnosti, še nič pametnega več ne počne, kaj šele neumnega. Kot da ga resno daje emšo. Pa o njem sploh več ne poročam rada, tako je občutljiv, da ga še pohvaliti več ne upam. Če rečem, da je odličen, je on prepričan, da je super, pa je spet vse narobe. Saj nič ne rečem, je pač politik in ga ni moč nikoli prehvaliti. Pa tako obetaven je bil svoje čase. Zakaj se pa v nasprotju z občinskim Dobjem lahko na Kalobju, ki je samo ena uboga KS, dogajajo zanimive stvari? Pravim vam, ker so ljudje ta pravi, mislim reči v pravi stranki, ne pa v LDS, kot je Franci mimo mahnil. Sicer ne vejo, komu bi posvetili svoj krajevni praznik, jim je pa dovolj jasno, da fešta mora biti. Če bi mene vprašali, bi jim gladko svetovala tisti srečni dan, ko je prišla med njih Mama Alojzija, kajti le kdo je še prej kaj slišal o Kalobju ali neki Planinci? Zdaj pa jih pozna vsa širna domovina. Če kaj, potem Mamo Alojzijo lahko zasenčijo le vodovodne zgodbe. Že, že, dobro se ve, da voda bo, toda ni še jasno, kdaj in od koga. Jim jo bosta direkt napeljala njihova vsekalobška SDS in podžupan Jože (mimogrede, nekaj se sliši, da bo prestavil sedež občine na Kalobje, če bo po kakšnem čudežu ali pomoti izvoljen za župana), ali pa bosta odrinjena LDS in glavni občinski podžupan, povsem po naključju tudi Jože, naredila z vodo vzgojni ovinek preko slivniških hribov oziroma zamik, kot se moderno reče, če te nategnejo za denar. Ne glede na to, kdo bo vodonosec, se bo iz oči v oči moral srečati z Romanom, ki je izkušen rovokopač in dobro ve, da je vsaka luknja veliko vredna, če za njo stojita država ali občina. Pa tudi, kaj bi on z vodo, ko pa veliko raje toči vino. Bolj prebrisani, kar se denarja tiče, tako sem slišala, naj bi bili Pepcini planinski rojaki, ki so menda dali požreti županu Tislu debelo špansko muho, kajti ima jih silno rad. Obetala sem si lep zaslužek, podmazano in dolgo ljubezensko zgodbo (plačana sem namreč od črke) ter v mislih že seštevala tolarčke, ko so me ustavili že v Večjem brdu. Da nimam kaj iskati tam gori, ker je Planina Pepcin infromacijski fevd, pa tudi sicer da intelektualno nisem dorasla njihovi zdavi kmečki pameti. Kaj takega, da se mi zgodi, in to na našem jugu! Pri priči sem se obrnila na petah in zdrvela nazaj proti rodnemu Šentjurju. Toda ne mislite si, da sem se kaj sekirala. Odkar mi je bilo dano poslušati šentjursko Mamo Ksenijo in sem skapirala, da je vsak neuspeh pravzaprav uspeh, sem po vsakem kiksu bolj pomirjena in bogata. Žal samo na duhu in ne tudi na kešu. In ravno zaradi tega banalnega dejstva sem ostala brez Ksenijinih nadaljnjih naukov. Ki pa jih očitno s pridom uporabljajo naši občinski možje in gospe: manj ko jim rata, bolj so zadovoljni sami s seboj, več ministrov jih prihaja gledat iz bele Ljubljane in bolj so nam vsi skupaj všeč. Vsaj meni osebno. Štef, trije strašni Jožeti, en eko Dragec, to je ekipa, ki pooseblja skoraj vso domačo strankarsko energijo. Če je treba, čez noč naredi sredi cvetočega travnika tudi lično eko-asfaltno bazo. Pa naj se zato magistra Andreja postavi na glavo, če ji ni kaj prav. Tako je tudi prav, treba je delat, švicat, ne pa prelagat papirje in morit lasten narod. Kot to počne še vedno nekoliko užaljeni bivši poslanec Marko, ki piše odloke, namesto da bi organiziral mladinsko delovno akcijo in Ponkovljanom, ki so že navajeni na podarjene šole, še on naredi eno. Ampak ne takšno za ušivih 600 milijonov, ker takšno že imajo. Vsaj enkrat več mora koštati. To bi bilo nekaj konkretnega in operativnega. Približno tako konkretnega, kot bodo prijemi treh občinski strašnih Jožetov, ko bojo prešlatali svojega šefa Štefa zaradi njegove sicer bogu in ljudem dopadljive odločitve, da bo pomagal rodni Planini do spodobne promenade skozi trg. Če ne prej, pa tam tik pred volitvami. Na svojo usodo bo vsaj tja do volitev moral počakati tudi slivniški Janko, ki mu Bajukov Dragec že dolgo obljublja predsedniško mesto v NSi, toda do menjave ne pride, ker se mama Slavica glede tega še ni dokončno odločila. Kot se tudi še niso dokončno odločile slivniške ženske, ali bodo svojim moškim še dovolile petkove izhode. Napol gole punce, ki enkrat na teden skačejo po mivkastem odbojkarskem igrišču, so sicer dobrodošla erotična spodbuda, toda tudi huda skušnjava. Zato pa skušnjavec vse manj preizkuša slivniškega malega župana Martina, ki bolj ko ga daje emšo, lepše se razume z župnikom Markotom. Letos mu bo menda posvetil tudi krajevni praznik. Kar seveda ni sploh nič slabega, le naj se navadita drug na drugega. Ja, še to, urednik mi je naročil, naj v svojo reportažo vključim tudi dober nasvet glede obešanja zastav za dan državnosti. Evo ga: če boste slučajno montirali fano, pazite, da ne padete z lojtre. Vaša Lucija Odojek bo, baza mogoče Znanci so tako milo pritiskali name, da naj le še kaj napišem o našem lepem trgu Planina, ker drugače po svetu sploh ne bodo vedeli za nas, da sem se res odločila, da spet vzamem pero v roke. Zadeve sem se tokrat lotila študiozno. Ker sem imela trden namen pisati na umetniški ravni, ja, tako zahteva urednik Šentjurskih novic, sem stopila po nasvet na šolo do naše Brilejke. Pa je rekla, da sem za Šentjurske novice več kot dobra in naj k njej raje pošljem urednika, če mu kaj ne paše. Tako da odločno demontiram, ali kako že pravijo asfaltni inšpektorji, govorice, da sem delala pri Brilejki šnelkurs za prvo triado. Torej se namenim te dni po kruh in mleko v Resevno, pa glej ga šmenta, moje revmatične kosti toliko da so me privlekle skozi kot Agdir razkopan trg. Da se tako pozna, če imaš na Občini pravega človeka, so mi povedali. Ja, res je, naš Tisel ma nas rad. Ker sem se preveč zašvicala, sem najprej zavila k Mirkotu na pir. Še preden sem se dobro ustavila, je že padel prvi, Perčičev Tina je častil, ker so oblasti menda dokončno zadrotale asfaltno bazo. Kar me je zelo začudilo, ker sem računala, da bo trg dobrodelno prekril že Kovačev asfalt. Takoj sem stopila po informacijo k Perotu, ki je bil zadnja dva meseca takorekoč privezan k Zofki na dvorišču asfaltne baze, pa me je pomiril, da Tina nič ne ve. Baza v vsakem slučaju bo, Mirko in njegova baba pa bosta na otvoritvi dala za odojka. Ja, prav fino, odojka mi je namreč obljubil tudi Tina in to tisti dan, ko bo sodnija bazo zapečatila. In kako naj se sedaj v tej zgodbi, ki bo v vsakem primeru tragična za nič krivega odojka, znajde neuka ženska s drugotriadnim šnelkursom? Pa kaj me briga, glavno je, da odojek bo. Sicer pa imam veliko raje ljubezenske zgodbe, zlasti takšne s srečnim koncem. Kot je na primer moja s Francijem, veliko žensk pač nima takšne sreče. Včasih je bilo tozadevno pestro v Podpeči, toda Martin se je izpel in zdaj imamo le še Bojčija, ki je pri Nacu zašel v resne škripce, odkar je vse bolj jasno, da v.d. tastu Tinetu slabo kaže pri solastništvu asfaltne baze. Ampak to ni nič takega, kar ne bi vse dali že kdaj skozi. Morda pa bo iz te zgodbe planinska Saša nekoč napisala Verigo ali kakšno podobno uspešno dramo. Sicer pa sem slišala praviti, da je še sreča, da moško seme ni v prahu - ker bi se za našimi ženskami preveč kadilo. Kar pa, žal, sploh ne bo držalo - ker vem iz lastnih izkušenj. Pa adijo do prihodnjič. Pepca LIGA Mm -NOGOMETA x ŠENTJUR 2005 Loka spomladanski prvak Spomladanski del lige je končan, toda ekipe čakata še dve tekmi, saj ima organizator na sporedu zaostala kroga iz jesenskega dela. Kljub prestavljeni tekmi med Sokoli in Loko Vulkanizerstvo Mulej so slednji (s tekmo manj) osvojili naslov najboljšega po prvem delu tekmovanja. Zabeležili so osem zmag in en remi ravno proti Šedini, ki jim še diha za ovratnik. Nadaljevanje pa bo, vsaj tako kaže, zelo zanimivo, saj tudi drugi zasledovalci točkovno ne zaostajajo veliko. Nekoliko se je od samega vrha ločil Šentvid. V zadnjem krogu sojih porazili igralci Frangrosa, ekipa s kar petimi remiji. Le-ti so se s tem vključili v boj za prva tri mesta na lestvici. Ogorčen boj pa se odvija tudi za sredino lestvice, kjer je prišlo tudi do največ sprememb. Elektro Selič se je povzpel na šesto masto in ima dve točki prednosti pred Forumom in Žegrom, še tri točke več zaostalajo Drameljčani. Slednji so s porazom v zadnjem krogu tako pristali na najnižjem mestu doslej. Lestvico končujeta ekipi Gremlinov in Makrokoma. Šentvid je v razburljivem srečanju zaostalega kroga z Žegrom tekmo v svojo prid (3:2) odločil v sami kočnici tekme. Preobrat v drugi ligi Potem ko so še nekaj krogov nazaj prvo mesto zasedali igralci Miki Mišk, je sedaj primat presenetljivo prevzel Koval Loka Calvo, ki je v zadni tekmi premagal Švede in tako osvojil spomladanski naslov v drugoligaški druščini. Ta naslov so si priborili ravno s to tekmo, saj imata ekipi enako število točk, odločilo je torej medsebojno srečanje. Tretja je Dobrina, ki je z tesnim rezultatom (3:2) opravila s Stan Lesom. Sledijo Ponikva, Miki Miške, Loka mladi ter Samorastniki, ki letos po vrsto letih ne krasijo sam vrh lestvice. Nasploh je druga liga bolj izenačena. Med ekipami od prvega in devetega mesta ni velikih razlik. Nekoliko sta se od višje uvrščenih ekip ločila Stan Les in Košnica. Zanimiv bi bil tudi pogled na seznam najboljših strelcev lig, a žal organizator teh podatkov ne objavlja. ŠD Dole na vrhu veteranske lige Da je vedno bolj popularna in uveljavljena tudi veteranska liga priča število prijavljenih ekip. Lani je v tej ligi nastopalo le pet ekip, letos pa v njej sodeluje že sedem ekip. Potem ko so lani naslov najboljših osvojili Drameljčani, tokrat najbolje kaže Športnemu društvu Dole, ki ima šest točk naskoka pred zasledovalci (s tekmo več). Drugouvrščenemu Alposu gre očitno mnogo bolje kot lani, ko so pristali na dnu lestvice. Sledijo lanski prvaki, Ponikva, Jakob ter Bulldog. Edini še brez točk oziroma z munis točko so žogobrci Oldtimer Seliča. Bo prehodni pokal ostal v Loki? Odigran je bil prvi krog pokalnega tekmovanja, v katerem Loka Vulkanizerstvo Mulej lovi tretjo zaporedno lovoriko. V primeru še tretjega naslova bo prehodni pokal za vedno pristal v lasti malonogometašev iz Loke. Toda za ta podvig se bodo morali še zelo potruditi, saj jim “žreb” očitno ni bil naklonjen. Takoj v prvem krogu jih je že čakala močna ekipa iz Šentvida, ki je v prvem polčasu celo vodila, v drugem pa so si Ločani zasluženo priigrali zmago. Zanimiv je nadaljni scenarij tega tekmovanja. Loka v drugem krogu igra z ekipo iz Dramelj, kar jim ne bi smelo predstavljati prevelikegazalogaja. Toda v četrtfinalu jih že čaka letos suverena ekipa ŠD Šedine. Za nameček velja omeniti, da sta se ekipi v ligaškem obračunu razšla brez zmagovalca. Bilo je 2:2, toda ne gre prezreti sojenja na tisti tekmi. Razveljavljeni gol pri prostem strelu zaradi domnevnega prekrška v kazenskem prostoru ter končni žvižg sodnika potem ko je igralec šest metrov od vrat nasprotnika preigral obrambnega igralca ter zadel. Obe situaciji v škodo aktualnih prvakov. Kakorkoli že, v kolikor Loka premaga Šedino, jo v polfinalu čaka veliki obračun s Sokoli, ki do tega obračuna nimajo resnih nasprotnikov. Če premagajo še to oviro, jih v finalu čaka ena izmed osmih ekip, med katerimi sta le dve prvoligaški. To sta Mladi forum in Frangros. Skratka, boj za prehodni pokal, ki lahko letos prvič v zgodovini šentjurskega pokala menja lastnika, bo zelo zanimiv. 1.MLMN ŠENTJUR 2005 H Efl H M m . H 1. LOKA V. MULEJ 9 8 i 0 47 5 25 2. ŠD ŠEDINA 10 8 i i 52 23 25 3. SOKOLI 9 7 0 2 49 20 21 4. ŠENTVID SAN. 10 7 0 3 30 17 21 5. FRANGROS 10 6 5 2 29 23 18 6. EL. SELIČ 10 3 3 4 31 46 12 7. MLADI FORUM 10 3 2 5 33 30 10 8. SIMPL ŽEGAR 10 3 1 6 29 42 10 9. DRAMLJE 10 2 1 7 22 40 7 10. GREMLINI* 10 1 1 8 19 56 2 11. MAKROKOM 10 0 1 9 17 53 1 2.MLMN ŠENTJUR 2005 ooon H 1. KOVAL LOKA C. 10 8 0 2 54 27 24 2. ŠVEDI MONTP. 10 8 0 2 41 14 24 3. ŠD DOBRINA 10 6 3 I 50 29 21 4. B. PONIKVA 10 6 1 3 47 21 19 5. MIKI MIŠKE 10 6 1 3 26 26 19 6. LOKA MLADI 10 5 1 4 40 30 16 7. SAMORASTNIKI 10 4 1 5 31 37 12 8. RIFN1K 10 3 2 5 27 26 11 9. BORNIČKE 10 2 3 5 32 40 9 10. STAN LES* 10 1 0 9 10 47 2 11. KOŠNICA* 10 0 0 10 10 71 -1 Veteranska liga Šentjur 2005 □ B m H H ea 1. ŠD DOLE 6 6 0 0 36 9 18 2. ALPOS 5 4 0 1 23 15 12 3. DRAMLJE 5 3 0 2 16 15 9 4. PONIKVA 5 2 0 3 21 22 6 5. JAKOB 5 2 0 3 10 16 6 6. BULLDOG 5 1 0 4 13 22 2 7. OLDT1M. SELIČ 5 0 0 5 8 28 -1 REZULTATI zaostalega 4. kroga 1. MLMN: Frangros - Mladi Forum 6:4, Dramlje - Elektro Selič 4:8, Sokoli - Gremlini 9:3, Loka Vulk. Mulej - Makrocom 9:2, Simpl Žegar - Šentvid Sanima 2:3, ŠD Šedina prosti. REZULTATI 11. kroga 1. MLMN: Mladi Forum -Gremlini 7:0, ŠD Šedina - Makrocom 7:3, Frangros - Šentvid Sanima 2:1, Dramlje - Simpl Žega 2:6 REZULTATI 10. kroga 2.MLMN: Koval Loka Calvo - Samorastniki 8:3, Borničke - Stan les 3:0, ŠD Dobrina - Miki Miške 5:1, Bakus Ponikva - Košnica 15:0, Loka mladi - Švedi Montpreis 1:4, Ritnik prosti. REZULTATI 11. kroga 2.MLMN: Švedi Montpreis -Koval Loka Calvo 1:2, Košnica - Loka mladi 2:10, Miki Miške - Bakus Ponikva 1:5, Stan les - ŠD Dobrina 2:3, Ritnik - Borničke 4:4 REZULTATI 6. kroga veteranske lige: Dramlje - Bulldog 7:5, Jakob - Alpos 1:5, Ponikva - ŠD Dole 2:7, Oldtimerji Selič prosti, preložena tekma 5.kroga: ŠD Dole - Jakob 6:2 Sesti Zalokarjev memorial brez gledalcev V spomin na pred šestimi leti preminulega nekdanjega aktivnega košarkarja Lojzeta Zalokarja je bil tudi letos izveden spominski košarkarski turnir. V organizaciji Košarkarskega kluba Šentjur 2000 so se v hruševski telovadnici pomerile štiri ekipe. V prvi tekmi sta se udarila stara znanca s parketov medobčinske košarkarske igre, Šentjur 2000 in Študentski košarkarski klub Šentjur, ki sta letos posegla po tretjem oz. prvem mestu v omenjenem tekmovanju. Po polovici tekme so s 15 točkami prepričljivo vodili igralci Šentjurja 2000, ki jih je tokrat okrepil Matjaž Knez. V tretji četrtini se jim je zgodil »mrk«, tako da so pred zadnjim delom tekme vodili le še za točko. Tudi v nadaljevanju sicer mirnega srečanja so boljše niti vlekli škkjevci in končali tekmo v svoj prid s 75 : 67, in tako končali dvoletno prevlado mestnih konkurentov, kar se tiče junijskega merjenja moči. Strelci. Šentjur 2000: Dokman 18 (2/2), Razboršek A. 13 (3/3), Jug Z. 9 (1x 3t, 2/3), Knez 7 (1x 3t), Hvale in Tojnko (3/4) 5, Jug T. 4, Roš 2. ŠKK Šentjur: Jančič 14 (1x 3t, 1/7), Perčič 13 (1/4), Vukmanič 12 (4/4), Gazvoda, Lapornik (1/2) in Rijavec (3/4) 7, Razločni k 6(2/2), Jug G. 4, Koželj 3 (1x 3t). V drugi tekmi sta se po tradiciji srečali veteranski ekipi iz Šentjurja in Ponikve. Časni prosti met je v vlogi pokrovitelja prireditve izvedel šentjurski župan Štefan Tisel, ki je svojo nalogo opravil s kirurško natančnostjo. Šentjurčani so nastopili v nekoliko starejši zasedbi, kot so igrali v veteranski verziji MKL, Ponikva pa je bila več ali manj v standardni postavi. V tekmi, ki je trajala le polovičen igralni čas, sta si bili ekipi enakovredni le v prvem polčasu, v drugem pa so Šentjurčani na krilih Jožeta Prezlja varno pripeljali tekmo do končnega izida 33 : 26. Za najboljša igralca sta bila proglašena Šentjurčan Jože Prezelj in Ivan Trbovc pri Ponikvi. Strelci. Šentjur veterani: Prezelj 13 (3/5), Bosio 7 (1/2), Jug (1x 3t. 2/4) in Razboršek (1/2)5, Oset 2, Dremšak (0/2). Ponikva veterani: Trbovc 8 (4/4), Esih Ja. 6 (2x 3t, 0/2), Andrinek in G rose k 4, Esih Ju. 2 br Atletika Pokalni prvak Novak na Švedskem Pomlad je bila polna različnih atletskih tekmovanj, ki so se jih udeleževali tudi šentjurski »pripadniki« kraljice športov. Prvi junijski vikend je v ljubljanski Šiški potekalo finale slovenskega pokala v atletiki, ki ga je žal zaznamoval tragična prometna nesreča mladih atletov, zaradi česar je bilo tekmovanje prekinjeno. Prvi dan je nastopil zagotovo trenutno najboljši šentjurski atlet Luka Novak, ki je v teku na 400 m zanesljivo osvojil 1. mesto. Kot slovenski pokalni zmagovalec se je uvrstil tudi v državno reprezentanco, s katero je minuli vikend nastopal na evropskem atletskem pokalu na Švedskem. Nekaj dni kasneje je v prestavljenem delu pokalnega tekmovanja Novak nastopil še enkrat. In sicer je presenetil s 3. mestom v teku na 200 m. Še boljša je bila Martina Ratej, ki je bila v metu kopja druga. Nastopila je tudi moška štafeta 4x400 m v postavi Andrej Zemljak, Luka Novak, Davor Košec in Urban Novak. Z novim klubskim rekordom so bili četrti. V Kranju je potekal mednarodni miting mladih atletov. Od Šentjurčanov se je najbolje odrezal Jernej Brečko, ki je zmagal v teku na 100 m z ovirami. Jasna Golež je bila v teku na 500 m za pionirke tretja, omenimo tudi, da je Natalija Labohar v teku na 100 m dosegla nov osebni rekord. Šentjurski šahisti v polfinalu pokala Slovenije V začetku junija so šentjurski šahisti odigrali četrfinale pokala Slovenije. Doma so gostili ekipo Krškega, ki že lep čas igra v državni ligi. Šentjurčani so se odlično znašli in ugnali favorizirane tekmece z 2,5 : 1,5. Nastopili so v postavi: Klemen Četina, Marjan Drobne, Sebastijan Jazbinšek in Milan Lesjak. Velika zmaga jim je prinesla uvrstitev v polfinale, kjer se bodo pomerili z zmagovalci dvoboja med Mursko Soboto in Kranjem. Omenimo še, da je nekaj igrlacev prve ekipe Šentjurja minuli vikend nastopilo na močnem mednarodnem turnirju v Pulju. Pionirji končali prvi del Pionirji košarkarji so zbrani v dveh selekcijah. Pionirji A so gostovali v Slovenskih Konjicah in izgubili s 69 : 39. Boljša je bila B selekcija, ki je v H ruševcu gostila Kelejo. Favorizirani Celjani so bili boljši, a so se jim Šentjurčani dobro upirali. V zadnji četrtini so se približali na sedem točk, na koncu pa izgubili s 47: 31. Obe zasedbi zdaj odhajata na poletne počitnice, s tekmovanji pa bodo nadaljevali jeseni. Ženska košarka Šentjurske pionirke so še vedno neporažene. V povratni tekmi so za 21 točk premagale ekipo ŽKK Maribor. Največ točk, 21, je dosegla Jagodičeva. Tudi pionirke so že zaključile sezono, in sicer minulo soboto v tekmi s Slovenskimi Konjicami. Šentjurčani uspešni na 7. igrah SDS Na vseslovenskih strankarskih športnih igrah SDS v Zgornji Kungoti so tekmovalci iz Šentjurja dobili kar tri pokale. Okoli 600 strankarskih športnih navdušencev je tekmovalo v košarki, odbojki, malem nogometu, šahu, namiznem tenisu in tenisu. Šentjurski odbor SDS seje iger udeležil s 50 tekmovalci, kar je največ doslej, ter zasedel 1. mesto v šahu in 2. mesto v košarki (trojke), osvojil pa je tudi prehodni pokal. Za ekipo šahistov, ki so v finalu premagali močno ekipo Žalca, so se potili: Pešec, Narinski, Štrajher in Štucl - ekipa si je priborila tudi prehodni pokal. Odlični drugi so bili košarkarji (Palčnik, Kundih, Krašovec, Grmek, Korošec), ki so dodobra napolnili koše nasprotnikom, vendar jim je zmagoslavje preprečila ekipa Polzele, okrepljena z igralci Savinjskih Hopsov. Ostali šentjurski tekmovalci bodo morali na boljše uvrstitve počakati do naslednjega leta, ko bi se naj 8. športne igre SDS odvijale v Šentjurju. Jože Korže, Žafran Ludvik in Tomaž Zabukovšek so vodstvu tekmovanja izrazili pripravljenost za organizacijo te prireditve v naši občini. Športni forum SDS Šentjur KK Šentjur na poletnem počitku Alpos še naprej generalni pokrovitelj Z zmago Olimpije se je minuli teden končalo letošnje državno košarkarsko prvenstvo, čez katerega so Šentjurčani naredili križ že sredi aprila. Že kar lep čas so igralci članske ekipe na počitnicah, koliko od njih pa se jih bo avgusta vrnilo v H ruševec, pa najbrž ne ve nihče ali prav redki. Uradno v klubu še niso začeli s formiranjem ekipe za novo sezono, kakor je tudi še vedno neznanka, kdo bo sedel na trenerski klopi. Matjaž Tovornik je sicer lani podpisal t. i. 1+1 pogodbo, a se o podaljšanju zaenkrat še niso pogovarjali. Njegova edina resna alternativa naj bi bil še do pred kratkim kapetan ekipe Damjan Novakovič... Novakovič je bil že lani zelo resen kandidat za šentjursko klop, a se je na koncu odločil, da bo svojo kariero podaljšal še [KK Šentjur) za leto dni. Kot je znano, jo je cipo/ mofriAsr sredi aprila po 23 letih aktivnega ,, „ igranja sklenil in napovedal trenersko kariero, ki jo že nekaj let kali v delu z mlajšimi selekcijami. Novakovič ne skriva ambicij za prevzem članske ekipe. Seveda pa je tudi Matjaž Tovornik v letu in pol na šentjurski klopi dokazal, da ima za vodenje ekipe vsaj takšen »nos« kot ga je imel na igrišču, čeprav mu nekateri očitajo ne pretirano profesionalni pristop. A legendarni »Digl« že kot igralec ni veljal ravno za asketa, nenazadnje pa štejejo samo rezultati. Tovornik je lani Šentjurčane rešil izpada, v minuli sezoni pa se skorajda uvrstil v končnico. Morda ne gre pozabiti tudi dolgoletnega pomočnika Dejana Mihevca, ki se vse bolj dokazuje v delu z mlajšimi selekcijami. Težko je verjeti, da bi lahko poleg omenjenih treh še kdo bil v igri za trenersko mesto šentjurske članske ekipe. No, morda ni odveč omeniti, da se marsikomu »kolca« po Igorju Pučku, s katerim so Šentjurčani dosegli doslej največje uspehe. Pučko je lani vodil Polzelo v 1. B SKL... Uprava kluba naj bi se sestala včeraj, predvidoma pa naj bi bile vsaj nekatere poteze znane že pred poletjem. Seveda bo od izbire trenerja najbrž že odvisna tudi »kadrovska politika« šentjurskega prvoligaša. Zaenkrat ni znano, da bi kdo od igralcev že dokončno zapustil Šentjur. No, seveda sem niso všteti tujci in Novakovič, ob tem dejstvu pa je jedro ekipe že krepko osipano. Zagotovo je pomembno, da bodo v moštvu ostali nadarjeni mladi igralci na čelu s Sandijem Čebularjem in Milanom Sebičem, vprašljiva ne bi smela biti niti Ribežl in Maček, drugače pa je s Kočarjem, ki zagotovo ni zadovoljen s svojim statusom in je želel že lani zamenjati klub. Z izjemo Samca bodo Šentjurčani ob omejenih sredstvih težko pridobili kaj prida boljša tujca, kot sta bila Mulič in Novak, o morebitnem njunem ponovnem angažmaju pa je še prehitro sklepati. Zanimivo bo spremljati dogajanje v Novem mestu, kjer še ni dokončno znano, kaj se bo sploh zgodilo s Krko. Najbolj črn scenarij lahko prinese tudi ukinitev članske ekipe, kar bi pomenilo, da bi moral novo okolje poiskati tudi Stanko Sebič, odlični šentjurski krilni košarkar na začasnem delu na Dolenjskem... Sicer pa je košarkarska »borza« silno uborna, zaenkrat je edino odmevnejšo potezo naredila šoštanjska Elektra, ki je za trenerja angažirala Dušana Hauptmana. Pravo »trgovanje« se bo sicer razvnelo šele v avgustu, ko bo tudi uradni prestopni rok. Veliko pa je odvisno tudi od sistema tekmovanja, ki še vedno ni dokončno znan. Slovenski klubi, ki nastopajo v Jadranski ligi, so se odrekli Igranju v prvem delu državnega prvenstva, po kuloarjih pa krožijo različice o ligi, v kateri bi igralo od 9 pa celo vse tja do 14 klubov. Košarkarska zveza bo tudi letos očitno krepko zavlekla odločitve, ki bi pravzaprav morale biti že lep čas znane. Se je pa šentjurski klub pred kratkim rešil vsaj ene izmed potencialnih skrbi. Jože Palčnik in Mirjan Bevc sta se namreč dogovorila, da Alpos še naprej Brez zapletov poteka tudi organizacija turneje šentjurskih mladincev po ZDA. Ti se bodo preko luže podali 28. julija in v Atlanti ostali do 11. avgusta. V tem času bodo odigrali kar nekaj prijateljskih tekem in se spoznali z ameriško košarko in načinom življenja. KK Šentjur bo tudi finančno podprl odpravo, veliko sponzorskih sredstev pa so zbrali tudi sami mladinci. ostaja generalni pokrovitelj šentjurske košarke. Podobno naj bi se v kratkem zgodilo tudi s Petrom Lapornikom oziroma Kemoplastom, ki šentjurski klub v obliki generalnega pokroviteljstva podpira že več kot 10 let. L. H. sprejemamo vse, ki imajo veselje do nogometa in bi se Končna lestvica Štajerske lige 1 Malečnik 59 2 Zreče 48 3 Oplotnica 44 4 Šentjur 43 5 Mons Caludius 40 6 Gerečja vas 39 7 Šentilj 37 8 Brunšvik 36 9 AJM Kungota 35 10 Pesnica 35 11 Kovinar 29 12 Središče 25 13 Boč 23 14 Rogaška 21 nam želeli pridružiti. Za novo sezono tudi pripravljamo skupaj s starši nakup trenirk. V imenu našega društva se zahvaljujem vsem, ki verjamete v nas in naše delo in nam poleg Občine Šentjur in staršev pomagate tako s sponzorskimi sredstvi kot pri nakupu opreme. Idej, ciljev in želja za še boljše delovanje nogometne šole Mladi upi je veliko, vendar se vse začne in konča pri denarju, ki nam ga večno primanjkuje,« je povedala sekretarka Mladih upov Šentjur Mira Jazbec. Šenturskl nogometaši vseh generacij so letošnjo sezono zaključili minulo nedeljo z družabnim srečanjem. L. H. Končana nogometna sezona Člani četrti, napredek mlajših selekcij Potem ko se je šentjurski nogomet po razsulu leta 2001 z velikimi težavami znova postavljal na noge, lahko za letošnjo sezono zapišemo, da je bilo končno zaznati pozitiven trend. Člani so nastopali v Štajerski ligi in na koncu osvojili zadovoljivo četrto mesto, četudi so potiho morda pričakovali celo več. Razveseljivo je, da je klub uspešno organiziral mlajše selekcije, ki so z družabnim srečanjem minulo nedeljo tudi odpravile na poletne počitnice. V zadnjih dveh tekmah je bilo člansko moštvo polovično uspešno. Doma so z 2 : 0 zanesljivo ugnali Mons Claudius iz Rogatca in ga tako prehiteli na lestvici. Žal pa so bili manj uspešni v zadnjem krogu na gostovanju v Oplotnici, ki je tako v boju za tretje mesto na koncu za točko prehitela Šentjurčane. Ti so na vsaj nekoč zloglasnem prizorišču pod Pohorjem zaradi poškodb nastopili z močno okrnjeno zasedbo, tudi slabo igrišče pa je botrovalo k temu, da sta se poškodovala še dva nogometaša, tako da so Šentjurčani zadnjih 15 minut odigrali celo z Igralcem manj, zato ni nič nenavadnega, da so na koncu izgubili kar s 4 : 0. No, to je še vedno bolje kot pred dvema letoma, ko so že tako klavrno sezono na najbolj klavrn način zaključili z neverjetnim porazom z 12:0 v Štorah... Letošnja sezona je bila veliko bolj stabilna, presenečenje pa je že bilo, ko so kljub lani šele 5. mestu v MNZ Celje dobili vabilo za nastopanje v Štajerski ligi. Ta sicer formalno ni na višji stopnji od celjskega medobčinskega tekmovanja (samo zmagovalec se je uvrstil v 3. SNL), vendar je razlika v kakovosti očitna. Liga je bila, z izjemo favoriziranega zmagovalca Malečnika, zelo izenačena, Šentjurčani pa so na koncu zabeležili 12 zmag, 7 remijev in 7 porazov. To je skupaj pomenilo 43 zbranih točk in torej skupno 4. mesto. Potihem so nekateri, na čelu s trenerjem in spomladi tudi igralcem Damjanom Romihom, pričakovali še kakšno mesto višjo pozicijo. Glede na to, da so jih spremljale številne poškodbe in da so imeli številni igralci tudi druge obveznosti, pa moramo biti s prikazanim in osvojenim članske zasedbe zadovoljni. Tudi mlajše selekcije so zaključile tekmovalno sezono 2004/2005. Starejši dečki (U14) so bili prvi in tako prvaki 2. LSD, kar pomeni, da so se uvrstili v prvo območno ligo. Kadeti (U16) so zaključili prvenstvo na 7. mestu. Mlajši dečki (U12) so ob koncu bili šesti, starejši cicibani drugi, njihovi mlajši vrstniki pa dvanajsti. Z vsemi mlajšimi selekcijami so se udeležili tudi turnirja v Slovenskih Konjicah. V klubu, ki organizacijsko deluje izključno na prostovoljnih temeljih, so z letošnjo sezono zadovoljni. »Šentjur je od leta 2003 predvsem z resnim in strokovnim delom našega trenerskega tima naredil velik korak naprej. Zato gre vsem trenerjem res velika pohvala, saj je delo z otroki in mladimi lepo, na trenutke pa je lahko tudi zelo naporno. Ravno njihovo kvalitetno delo je v naše vrste pritegnilo veliko mladih, saj imamo zdaj že 181 igralcev, ki so opremljeni s športni izkaznico NZS, s tem, da jih najmlajši še ne potrebujejo. Samo v letu 2004 je bilo registriranih 70 mladih igralcev. Skupno število pa jih je že čez 200. V naše vrste skozi vse leto NAGRADNA KRIŽANKA OJAČANJE STARA JAPONSKA PRESTOLNICA GRŠKO MESTC V ITALIJI ZBRANO DELO (FRANCOSKO) OKRASEK PODOBA ŠPANIJA GLAVNI ŠTEVNIK ODPRTINA V STENI PASJA OGLAŠANJA ŽIVDEK IVO KRALJEVIČ MAHAB- HARATE ENAJSTA ČRKA SLEDI PO KONTRI PERONOVA ŽENA VNAPREJ ZAGOTOVLJEN SEDEŽ POLMER RIMSKI PESNIK (239-169 PNŠ) SESTAVIL: FRANC PEŠEC NAŠ VULKANIZER DEJAN PRIZORIŠČE RAVNINA AVSTRIJA PREDLOG KOMITE PREKRITJE SVETLOBE DUŠIK 21 14 ARGENT. NOGOMETAŠ 20 OTOK MED KORZIKO IN ITALIJO 15 KARENINA NOMADI V Z. AFRIKI MOR. RASTL. MERI ČAS NASPROTNO OD DESNI GLAVNI ŠTEVNIK BIVŠI CELJSKI ŠAHIST BERVAR PREDLOG ITALIJA 23 KR. REŽISER BRANKO 18 GRAD NA PTUJU 24 VRV FOSFOR 31 22 ADAMIČ EMIL ATLETSKI KLUB FUDŽIJAMA 32 LJUBLJANSKI DNEVNIK IVAN CANKAR 36 SLOV. ZGOD. LOJZE 13 MESTO V POŽEŠKI KOTLINI KISIK 25 17 IZAKOVA ŽENA 35 V MLADOSTI AMPER 33 PRITOK SAVINJE JOULE 1000 KG Šentjurske NOVlUt Nagrade za majsko križanko čakajo v Slaščičarni Jana: Sabina Žavski iz Javorja 2x banana split, Alenka Čoki s Ponikve 2x Hagradna križanka sladoledna kupa, Fonzi Kostanjšek iz Kranjčiče 2x vroče jagode. JUHU 2005 IZ( e )NABIRALNIKA Silvester Lah MNENJE Bog je ustvaril žensko in za mnenje k svojemu delu zaprosil kiparja, slikarja in arhitekta: “Lepa je,” je rekel kipar, “ampak malo bolj bi bila lahko zaobljena v bokih in prsih!" “Lepa je," je potrdil slikar, “toda malo več rdečine bi lahko imela na obrazu!” “Kaj pa je to?” se je začudil arhitekt. “Saj to ni po predpisih! Prostor za igro je tik ob sanitarnem vozlu!” PA ŠE RES JE “Kakšna je razlika med klepetom in opravljanjem?” “Ko se srečajo tri ženske, imajo klepet, ko ena odide, ostane opravljanje.” KOLEGIALNOST “Janez, noseča sem! Če ne najdeva rešitve, se vržem v prepad!” »Micka, ti si pa res fantastična! Poleg tega, da si dobra v postelji, si tudi kolegialna!” GROZNO “Grozno te ljubim!” je stokal mladenč. “Prav imaš. Zadnji čas bi bil, da ti nekdo pokaže, kako se to dela.” MOJSTRSKA Pripravnik brije stranko. Delo mu gre dobro od rok, dokler ne pride mimo mojster. Takrat se pripravnika poloti trema in rahlo vreže stranko. Mojster mu hoče primazati klofuto, toda pripravnik se skloni in klofuto pokasira stranka. Pripravnik dalje brije brez napake, dokler se ob njem spet ne pojavi mojster. Spet se ga poloti trema in spet vreže stranko. Pravočasno se umakne in klofuto spet pokasira stranka. Pripravnik dalje brije in po nerodnosti odreže stranki uho. Stranka: »Skrij nekam to uho. Če ga mojster vidi, me bo ubil.« SEDAM ČUDA SOCIJALIZMA: 1. Svatko je bio zaposlen 2. iakoje svatko bio zaposlen, nitko nije ništa radio 3. nitko nije ništa radio, sve planove smo ispunili bar 100% 4. iako je plan ispunjen preko 100%, trgovine su bile prazne 5. iako su trgovine bile prazne, svi su sve imali 6. iako je svatko imao sve, svi su krali 7. iako su svi krali, nikad ništa nije falilo. RAZUMEVANJE Prvi dan: - Dragi, grem na fitnes. - Dobro, draga. Drugi dan: - Dragi, grem na aerobiko. - Dobro, draga. Tretji dan: - Dragi, grem na jahanje. - Pojdi draga, konj te je že trikrat klical. SLOVENSKO SADJE “Je to res slovensko sadje?" vpraša nakupovalka branjevko na tržnici. “Želite sadje jesti ali se z njim pogovarjati?” ji zabrusi branjevka. RAZUM JE PREVLADAL Par je na večerji v restavraciji. K mizi pride mlada ženska, poljubi moža in mu reče, da se vidita kasneje, in odide. “Kdo pri vragu pa je ta?” “Eh, moja ljubica.” “Poln kufer te imam, hočem ločitev.” “Razumem, ampak potem ne bo več nakupovalnih potovanj v Pariz, prezimovanja na Barbadosu, poletij v Toskani, beemveja v garaži..... Ampak odločitev je tvoja.” Malo kasneje vstopi v restavracijo njun skupen prijatelj z mlado žensko pod roko. “Kdo pa je ta? vpraša žena. “To je pa njegova ljubica.” “Ampak, najina je lepša.« Bolje s kolesom v kurbarijo, kot z mercedesom na delo. Gaji 37, 3000 Celje, Tel.: (03) 4266-484, FAX: (03) 4266-486 - zbiranje odpadnega papirja in kartonske embalaže, kovin, plastike, barvnih kovin, stekla - prevozi nenevarnih odpadkov s specialnimi vozili - prodaja kovinskih profilov in opreme za zbiranje odpadkov - demontaže in rušenje kovinskih konstrukcij Več kot 50 letna tradicija i Izdelava in predelava zlatega nakita 1 Poročni L prstani 1 • Popravila zlatega in srebrnega nakita Po, od 75. Celje - skladišče D-Per 18/2005 5000016363,6 COBISS 0 1^1 18:00 Otroška predstava Čarobni prah z Nino Ivanič 23.7. 10:00 Tuškova predstava Graviranje filmska predstava z dodatno animacijo, vstopnica 600 SIT, spremljevalec brezplačno! m m® Prodaja vseh vrst ur Drofenikova 16, tel.: 03 749 20 30 V TRŽNO PRODAJNEM CENTRU 18:00 GO tel.: 03 579 40 49 ŠENTJUR ZLATARSTVO Milan Gajšek s.p. Poletna Oslarija zaključna prireditev poletnih delavnic v Oslariji JUNIJ Otroške ustvarjalne delavnice Petki med 16:00 in 19:00 in sobote med 10:00 in 13:00 GB28> Tedenske otroške ustvarjalne delavnice Od ponedeljka do petka med 10:00 in 13:00 mm