Loto VU., stav 57 Ljubljana, sreda 10. marca 1926 PoStnlna pavšallrana. Cena 2 Din c=s Izhaja ob 4. acjirtraj. g Stane mesečno Din 15-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubliana, Knafiova ulica Stev. 5/L Telefon Stev. 72, ponoči tud' Stev. 3*. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo: LJubljana, PreSernova ulica St. 54. — Telefon St. 36. Inseratni oddelek 1 Ljubljana, PreSernova ulica St. 4. — Telefon St. 49a Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun prt postnem ček. zavodu t Ljub« jana St. 11.84a - Praha čislo 78.180. Wicn,Nr. 105.141« LJubljana, 9. marca. Politika italijanske vlade na Južnem Tirolskem je sistematično usmerjena na to, da čim najpreje iztrebi v tej pokrajini nemški živelj. To je prav ista politika. ki jo Italija izvaja napram našim rojakom v Primorju. Usoda Jugoslove-nov v Julijski Krajini in Nemcev v Trentinu je torej povsem enaka. Oboji so po načrtu italijanskih državnikov zapisani smrti. Toda to svojo zlo usodo prenašajo JugosJoveni v italijanskem kraljestvu s stojično mirnostjo, dočim Nemci na Južnem Tirolskem ječe in pia-terjo ter kličejo na pomoč svoje rojake v Avstriji, zlasti pa v Nemčiji. Seve Nemci so bili do najnovejšega časa povsod gospodujoč narod in niso imeli nikdar prilike okušati grenki kruh narodne manjšine. Slovenci smo na tak kruh že od nekdaj navajeni in vemo prav dobro, da je enako gorjup in naj ça nam režejo Italijani ali pa Nemci. Zato tudi mani tarnamo, ker se pač zavedamo. da so solze vse preje kakor uspešno in učinkovito sredstvo, da si izboljšamo svoj položaj. Nemci so nas doslej vsikdar krepko prezirali. Zrli so v nas hlapce, katerim se pač zapoveduje, nikdar pa se ž njimi ne seda k eni mizi. Toda skupna nesreča je tudi Nemce približala nam. Nič več ne gledajo na nas preko ramen, ker smo jim pač pod Italijani tovariši v nesreči In napram nam so jeli ubirati drugače doneče strune, kakor so jih ubirali nekoč. ko sa nam bili še oni sami neomejeni gospodarji. «Jugosloveni so naši naravni zavezniki v boju proti Italijanom». tako se glasi sedaj pesem, ki nam doni vedno češče iz Berlina pa tudi z Dunaja, in priznati je treba, da ta melodija ne udarja baš neprijetno na jugoslovenska naivna ušesa. Marsikomu je pač simpatična skupna nemško-jugo-slovenska fronta proti Italijanom, zlasti odkar so naši Nemci vrgli med svet seslo o kulturni avtonomiji koroških Slovencev in odkar so koroški mogoč-niki uprizorili v deželnem zboru znano komedijo, kakor da hočejo privoščiti tudi svojim slovenskim sodeželanom košček pravic. Toda to je samo trenutno sentimetal-no razpoloženje. Predobro še pač poznamo naše nemške prijatelje, da bi se dali slepo hipnotizirati od njihovih sedaj tako lepo donečih fraz o narodni enakopravnosti in o pravici vsakega naroda, da se more nacijonaino izživeti. A recimo, da bi mi pozabili na vse. kar je bilo in kar so nam bili Nemci v preteklosti, Nemci sami skrbe za to. da nam ne obledi skomin na Tugomerove čase. Kulturna avtonomija na Koroškem bi naj bila tista vada. ki bi nas naj priklenila na Nemce in nas spravila ob njihovi strani v bojno falango proti Italijanom! Res. prosvetna samouprava je ideja, o kateri se da s pridom razpravljati in katere izvedba bi ne pvzročala prevelikih težkoč. ako bi odločala pri tem dejanska dobra volja in pošten namen med pogodniki. Toda. ali smemo pri Nemcih računati z dobro voljo in predvsem s poštenim namenom? Že diskusija o vprašanju naše kulturne avtonomije na Koroškem nam priča, da imajo Nemci vse preje kot poštene namene, ko so načeli poglavje o kulturni avtonomiji. Tako-Ie gostoié o našem življu onkraj Karavank in o njega prosvetni avtonomiji nemški krogi, ki si domišljajo, da so najzmernejši med zmernimi na Koroškem: «Temeljni predpogoj za primerno presojo položaja na Koroškem je poznanje dejstva, da nima takozvana slovenska manjšina niti enotne narodne strukture, niti Izrazite narodne individualnosti . . . Kulturna avtonomija brez narodne kulture si ne moremo misliti. Na Koroškem pa bi zaman iskali znake slovenske narodne kulture . . . Kdo bi naj torej bil nositelj in upravitelj kul-. turne avtonomije? . . . Treba bo zato najprvo ugotoviti, kakšno vsebino naj pravzaprav ima pojem »kulturna avtonomija» in ako že ni v bistvu izpolnjena z že obstoječimi kulturnimi in gospodarskimi napravami koroških Slovencev.» (B Scheichelbauer, «Kàrnt. Monatshefte», št. 8.) Takšna je miselnost onih. ki nas snubijo za zaveznike proti Italijanom! Ne glede na to. da se prav dobro zavedamo. da ni končni cilj nemških aspiracij samo Južno Tirolsko, marveč še bolj posest naših jugoslovenskih zemlja doli do Jadrana, moramo priznati, da ni niti v narodnem, niti v državnem našem interesu, da bi se vezali z Nemci in ako bi nam tudi obljubljali za to zlate gradove. Mlad in zdrav патМ smo. zato je bodočnost naša in če tudi se ne vežemo ne z enim. ne z drugim izmed svojih sosedov! Kraljevski par poseti prestolice an tante Beograd, 9. marca. p. Kakor se Izve I» dvornih krogov, namerava kraljevska dvo» Jica odpotovati okrog 10 aprila v inozem» stvo in pri tej priliki oficijelno poeetKi London, Pariz in Rim. Kasneje bi poglavarji Francije. Anglije in Italije vrnili ta poset v Beogradu. Pofožaj v parlamentu Proračun bo do 25. t. m. pod streho. — Odgoditev zbornice. — Sondiranje terena za nove volitve. Beograd, 9. marca. p. Po dolgi in izčrpni kritiki je nocoj vladna večina izglasovala proračun ministrstva za narodno zdravstvo. V kuloarjih zbornice je bilo danes nenavadno živahno. Fin. minister dr. Stojadinovič je bil kmalu po svojem povratku v Beograd pri ministrskem predsedniku Pašiču in mu je obširno poročal o uspehu svoje misije v Franciji, Angliji in Ameriki. Proti večeru je bil minister na dvoru, kjer je v daljši avdijenci poročal kralju o svojih pogajanjih v Parizn, Londonu in Wa-sbjngtonu. V parlamentarnih krogih sedaj živahno razmotrivajo, s čim se bo bavila zbornica po izglasovanju državnega proračuna. Predsednik Narodne skupščine Trilkovič je nocoi izjavil vašemu dopisniku, da upa, da bo proračun pod streho okrog 25. t. m. in da utegne potem priti na dnevni red zbornice večje Število prošenj in pritožb, nalkar nastane kratek odmor, nemara do 7. aprila. Iz vladnih krogov se doznava, da bo vladna večina jutri razoravljala o defi-nitivnem znesku proračuna in naknadnih kreditih. V vrstah vladne koalicije se kaže zelo veliko nezadovoljstvo, ker predlaga vlada toliko amandmanov, vsled česar znaša budžet tudi po izdatni redukciij državnih nameščencev še vedno nad 13 milijard dinarjev. Poslanci so pripravljeni odreči se svojim naknadnim kreditom, ako umakne vlada svoje. Širi se tudi verzija, naj bi skupščina razen proračuna donesla poseben zakon o izrednih kreditih. Vladni krogi žele, naj bi se po izglasanean proračunu seje zbornice odgodile za kakih 14 dni. Meo tem časom naj bi razpravljala zakonodajni in finančni odbor, prvi o zakonskem načrtu o občinah, ki pride pred skupščino že te dni, drugi pa o carinski tarifi. Govori se tudi, da namerava predložiti skupščini minister pravde načrt kazenskega postopka in civilno-pravdnega postopka. Čim bo sprejet občinski zakon, se takoj razpišejo občinske volitve po vsej državi. Vse kaže. da se ministrski predsednik Pašič nikakor ne strinja z naziranjem Narodne skupščine, po katerem naj bi ostala zbornica zbrana še tudi po do-nošenju proračuna. On bi najraje videl, da gredo poslanci po- izs-lasanem bud-žetu na daljše počitnice. Med tem bi on sondiral teren za volilni mandat, ki ga sicer nikakor ne more dobiti. Narodna skupščina o zdravstvu Mladi zdravniki naj se izpopolnijo na klinikah. — Numéros clausus za zdravnike. Beograd, 9. marca. r. Na dopoldanski seij I Narodne skupščine 6« je pričelo razpravlja- » ti o preračunu ministrstva za narodno zdravje. Minister narodnega zdravja dr. Slavko Miletlč je v svojem eScspoečju naglaSal, da znaSa proračun njegovega re. «*a 305,485.000 Din, ia sicer za 16 im pol milijona manj kakor lanski. Proračun je manJSI, ker se je Izvedla redukcija uradni, štva, utrnil I so se obmejni inšpektorji ter ee je reduciralo nižje upravno osobje. Oseb ni izdatki eo napram materijelnlm v razmerju 1 : 2. Nato sta govorila Se dr. Milan Pope. r 1 6 to dr. Ladislav Polič (hrv. feder.), nakar je bila dopoldanska seja zaključena ob IS. ter se je nadaljevala popoldne. Popoldne je Narodna skupSčina nadaljevala debato o proračunu ministrstva za na. rodno zdravstvo. Kot prvi je dobil besedo klerikalec Strelu, ki je napadal zdrav, stveao polit Sto vlade v Sloveniji. Prihodnji govornik, radikal Vasilije T r. b t 6 tz Bosne. Je branil postopanje vlade v zdravstvenih zadevali ia dejal, da je zdrav stvo v naši državi zelo povoljno in moremo biti z njtm zadovoljni. Potem je dob0 besedo davidovlčevec R a-f a j 1 o v i 6, ki je bil svoj čas eam minister za zdravstvo. Kot strokovnjak v teh zadevah je ostro kritiziral vladno politiko v tej tako važni panogi javnih poslov In navedel Številne konkretne primere, kako nerodno postopajo državna oblastva. Govornik je kritiziraj dejstvo, da se mladi zdravn&i, ki so komaj dovršili univerzo, zaposlujejo v Beogradu i® drugih večjih mestih, kar nikakor ni prav. Mladi »drav. nlkà nad si preje pridobe zadostno prakso na Mimikah. Govornik je tudi zahteval nn-merus clausus za zdravnike v vseh krajih z nad 20.000 prebivalci. Po govoru poslanca Cede Kvkanoviča je na kratko odgovarjal minister za narodno zdravstvo dr. Slavko Miletlč poedfaSm govornikom opozicije. Zbornica je z večteo glaeov sprejela proračun ministrstva za narodno zdravstvo, nakar je bila seja zaMJnčena ob pol 9. zvečer. Prihodnja seja jutri dopoldne. Na dnev nem redu je .podrobna debata o preračunu ministrstva za vojsko hi mornarico. Kako deluje finančni odbor Samostojni demokratje predlagali prevedbo kronskih v dinarske upokojence. Beograd, 9. marca. p. Popoldne ob 2.30 se je začela plenarna seja finančnega odbora, na kateri je bilo odobrenih nekaj manjših kreditov iz dolarskega posojila, potem pa so prišli na razgovor naknadni krediti samostojnih demokratov. Klub posJancev Samostojne demokratske stranke je namreč predlagal, naj se ukinejo vsa mesta državnih podtajnlkov in prosvetnih nadzornikov. Ta predlog so zagovarjali samostojni demokrat dr. Popovič in tudi drugi govorniki opozicije. Proti predlogu samostojnih demokratov so se zavzeli vsi zainteresirani ministri Uzunovič. Pavle Radič, Simonovič in doktor Nikič. Dejafi so, da bo to vprašanje itak rešeno z zakonom o osrednji upravi in so zato odklonili predlog. Samostojni demokratje so za- htevali nadalje, uaj se vsi kronski upokojenci prevedejo s 1. april:m t L v dinarske in naj se potrebni zneski vstavijo v preračun. Tudi ta predlog je bil odklonjen. Samostojni demokratje so se zavzeli tudi za to, nai se izplača obmejnem prebivalstvu tudi izven Srbije in Črne gore vojna odškodnina. Kakor je bl!o pričakovati, je vladna večina odrekla tudi temu umestnemu predlogu svoi pristanek. Davidovlčevec dr. Kumanudi je zahteval pojasnila, kaj je s pravilniki za iziplačilo posebnih doklad državnih nameščencev od 1. februarja dalje. Predsednik finančnega odbora Radcm-jič je odgovoril, da se nahaiajo sedaj vsi pravilniki v finančnem ministrstvu, da izračunajo finančni efekt teh pravilnikov. Naša pogodba z Italijo se izpopolni Minister dr. Ninčič odide še enkrat v Rim. Beograd, 9. marca p. Mm. predsednik Pašič le bil včeraj v daljši avdvjend pri kral u. V diplomatskih krogih je vzbudila ta avdi-jenca večje zanimanje, ker obstoji mnenje, da le Pašič ob tej priliki predložil kralju dr. Ntačičeva poročila iz Pariza o razgovorih z Brlandom. V poučenih političnih krogih se trd!, da se nahaamo pred zakliučitvijo nove politične pogodbe z Italijo, ki bi naj bila Izpopolnilo k rimskemu paktu. Izpremenjeni položaj v Evropi v zvezi z locarnsklm sporazumom je izzval potrebo te dopolnilne pogodbe г Italijo In dr. Ninčič je sprejel po mrdbo Italije sa naknadne razgovore. Kolikor je znano, se o besedilu nove pogodbe vrše še pogajanja med našo in Italijansko vlado. Zaradi tega odpotuje dr. Ninčič po za k H učenem zasedanju Zveze narodov ponovno v Rim. da določi c MussoHniJem končno besedilo pogodbe in da ga podpiše. Kakor poroča »Politika«, bi ta nova dopolnilna pogodba s Italijo upoštevala dejanjske potrebe naše države bi Italije v zvezi s sedanjim splošnim evropskim In baSkansklm položajem. Kakor se zdL ne bo Iz pogodbe Izostalo niti vprašanje združenja Avstrlle z Nemči;o. ntfl bodoči odnošajl napram Orlkl, Albaniji in Bolgarski. Darujte „Društvu slepih"! Italijanske vojaške priprave Senat odobril zakonski načrt o reorganizaciji vojske. Rim, 9. marca. o. Senat je razpravljal da. nes o načrtih za reorganizacijo italijanske vojske. General Caviglia je naglašal, da od» govarja le iz dveh brigad sestavljena divi» zija italijanskemu terenu, dočim je divizija treh brigad nemškega izvora in je primerna za enolično ozemlje. General Cadorna je predlagal, naj bi sc stalež italijanske vojske povišai od 200.000 na 250.000 mož, kakor hitro bedo to dopustile državne finance. Glavni poročevalec general Giardino je go» voril v prilog zakonskemu načrtu, ki pred» videva divizijo treh brigad. Potem je po» vzel besedo ministrski predsednik Mussoli» ni. ki Je rekel, da so časi negotovi. Zato mora biti Italija dobro opremljena tn pri» pra\'ljena. Prosil je senat, naj z mirno vest« jo glasuje za predlcžcče vojaške načrte. Po kratki debati je senat nato sprejel z neznatnimi izpremembami vse predložene načrte o reorganizaciji italijanske vojske. Potem je Mussolini predložil senatu zakon« ski predlog za r str no vite v Italijanske aka* demije. Prihodnja seja senata je jutri po» poldne. Л ussolini je odredil, da morajo 23. t. m. na dan proslave sedme obletnice ustanovit« ve bojnih fašijev nastopiti kot glavni govor« ni.ti v posameznih italijanskih mesfih vsi člani italijanske vlade, ministri in državni podtajniki. Pred sestavo nove Briandove vlade Po zadnjih poročilih sestavi Briand danes novi kabinet, nakar se vrne v Ženevo. — Finančno listnico prevzame zopet Caillaux Pariz, 9. тагсл. Is. Predsednik Dou-mergue ee Je po tvojem vjeraj&njem porrat ku iz Lyaoa posvetoval ves dan ■ Herrio-tom, Renaultom In Danijelom Vlncentom o ee&tavi nove vlade. Popoldne Je sprejel predisednik Doumergue tudi predsednika finančnega odbora v senatu Lacroiia, na-daJtfe Blenvenu-ja, Martina, Cazalsa, Leona Bluma ta Pereta. Vsi so izjavili, da smatrajo Briand a za edinega moža, kj more rešiti eedamjo krizo. Po današnjih ponovnih posvetovanjih Je predsednik Dotimerguo ponudil sestavo kabineta Herriotu, ki pa je izjavil, da je z ozirom na zasedanje Zveze narodov Briand najboaj poklican, da prevzame to nalogo. Nato je pozval predsednik republike k sebi Briand a ter mu poveril sestavo vlade. Briand je izjavil, da je načeloma pripravljen sprejeti mandat za sestavo kabineta, da pa bo končnoveljavno odgovora šele tvečer ob 9. Večina listov meni, da bo Briand sestavil novo vlado ie Jutri dopoldne in da bo zvečer že odpotoval v ženevo kot polno, močni zastopnik Francija Nova vlada bi se predstavila zbornicama Šele po Brlando-vem povratku iz Ženeve. Kakor se Izve, bo Briand naprosil CalL lansa, naj prevzame finančno ministrstvo. Justično ministrstvo bo najbrte prevzel Peret. Nadalje si hoče Briand zaslgurat! sodelovanje Malvyja in Lamourela. Pariz, 9. marca. k. SoclJaMetlCna frakcija Je z majlino večino sprejela resolucijo, v kateri Je izjavila, da je pripravljena lojalno In brezpogojno pomagati pri resnih ukrepih za sanacijo financ tn stabilizacijo valute. Nadalje zagovarja resolucija abso. lutno večino, ki bi Jo tvorili radfkaM, socL jalističnl republikanci in Eocijaltetiioa stranka. Zagata v Ženevi ze narodov. Ženeva. 9. marca. d. Veliko pozornost }e zbudilo nepopustljivo stališče Poljske, ki zahteva stalen sedež v Svetu Zveze narodov. Tudi njene pretnje so vedno boli pogoste. Tako je imel semskl maršal razgovor t angleškim zunanjim ministrom Oiamberlainom v katerem mu ie rekel, da bi odklonitev poljskih zahtev Imela hude posledice. NI dvoma, da bo morala Poljska vsled tega Izstopiti, ako na sedanjem zasedanju Zveze narodov ne dobi stalnega sedeža v Svetu. Poljska bo razen tega izstopita Iz Zveze narodov, razveljavila locarnsko pogodbo in sklenila posebno pogodbo s sovjetsko Rusi o Ženeva, 9. marca, s. Prvi odsek Zveze narodov, ki Ima proučiti predlog Nemčije za sprejem v Zvezo narodov je danes popoldne pod predsedstvom Chamberlaina sklenil ustanoviti pododsek. ki bo na isti način, kakor svoj čas napram Bolgarski, Avstriji in Madžarski, v podrobnosti razpravl aJ o predlogu za sprejem. V tem pododseku so zastopane Francija, Italija, Japonska, Kuba. Norveška, Grčija, Bolgarija. Irska bi Jugoslavija. Poleg teh sta v njem še predsednik Chamberlain in podpredsednik Loudon (Ho-tandska). Prvi odsek se ie nato odgodil na nedoločen čas, dočim je pododsek v nejavni seji pričel s svojim delom. Ker traia nemški odpor proti razširjenju Sveta Zveze narodov dalje, bo angleška delegacija zagovarjala rešitev, ki ob načelni zahtevi po odgoditvl te zadeve do prihodnjega zasedanja že sedaj predvideva Imenovanje odbora, ki bo obstojal iz članov Sveta in v katerem bo zastopana tudi Nemčija. Ta odbor bi troral jeseni predložiti poročilo lo svoje predloge. Vse kaže, da bo francoska delegacija pristala na to rešitev le tedai, ako se Nemčija obveže, da ne bo nasprotovala novim stalnim sedežem v Svetu Zveze narodov. Avstrijski zvezni kancelar dr. Ramek je imel danes razgovor z nemškim državnim kancelarjem dr. Luthrom In z nemškim zunanjim ministrom dr. Stresemannom Dr. Ramek in oddelni načelnik dr. SchOller sta poleg tega razpravljala s češkoslovaškim zu папјвт ministrom dr. Benešem o novih pogajanjih za trgovinsko pogodbo med Avstrijo In Češkoslovaško. Nadalje je Imei dr. Ramek razgovore z jugoslov. zunanjim ministrom dr. Ninčičem in generalnim komisarjem dr. Zimmermamiom. Madžarski odbor Sveta Zveze narodov je odobril poročilo generalnega komisarja in finančnega odbora. Finančni odbor >e v svojem poročila ponovno opozoril tta potrebo redukcije UTi/liriškega apareta. Odbor Je vzel na znanje ukrepe, ki jih namerava storiti madžarska vlada v svrho popoldne centralizacije državnih fnodov v madžarski narodni banki ter za bodoče ftmkcijoniranje. Govori se, da je prišlo do ma;hn»ga inciden ta, ker je hotel grof Bethlen načeti vprašanje odprave finančne kontrole. Vendar pa zastopniki drugih držav, zlasti Franci e in Male antante za tak slučaj niso skrivali svojega namena, da bedo načeli vprašanje odgovornosti za ponarejevalsko afero. Vsled tega grof Bethlen ni govoril. Vest o določitvi datuma pripravljalne raz-orožitvene konfercnce v danes dopoldne ob javljeni obliki ne odgovarja deistvu. Svet Zveze narodov se danes dopoldne ni bavil z vprašanjem datuma in kraja tega zasedanja. Kar se tiče pripravl alne svetovne go spodarske konference, ie bil že pred časom stavljen zadevni predlog. Vabila na merodai ne organe so bila že odposlana. Kotvferenca se sestane 25. aprila. Pariz, 9. marca. o. »Echo de Pariš« poroča, da vlada med zastopniki držav, .kj so podpisali locarnsko pogodbo, velika zmešnjava in da čakajo na Briar.dov povmek v svrho proučevanja razširjenja Sve.a Zveze narodov. Prevladuje mnenje, da bosta zaenkrat sprejeti le Nemčija ta Španija. »Escelsior« piše: Nemila tr imrfira, zakaj verjetno je, da se bo spričo Briandove cdsotnneti dosegel sporazum na sledeči podlagi: Nemčžja debi stalen sedež v Svetu in se ne bo pro.ivila Španski zahtevi po sprejemu v Svet. Velesile se b-.-do nato siporazumele, da priznajo Poljski šele septembra začasen sedež. Morda b, postal p.->- Francija na tirani Poljske. ložaj popolnoma drugačen, ako bi mogel Briand nastopiti s poinomočjem francoske vlade. »Gaulois, aaglaša, da bi utegnil pcUskl poraz pil Zvezj narodov prisiliti Poljsko, da si poišče zasLonibe na boljSeviSkean vzhodu. » Action Française« piše: FoftsW izgledi za sprejem v Svet Zveze narodov so ne-коИко slabši kakor pred tremi dnevi, пепг-§ki pa dan za dnem večji »Petit Journal« poroča Iz Ženeve, da bi bila Francija, ako bi bilo potre'oh ne gredo po glavi, marveč da je njegova glavna skrb, kako urediti notranje politično stanje na Grškem, kako zboîj-šati gospodarske razmere, sanirati finance ln si preskrbeti sredstva za oia-čereje vojske in mornarice. Pri tei intenzivni notranji zaooslitvi vodi Pan-galosa, kakor je videti, želja, ostati v kolikor mogoče dobrih run "it ji h odno-šajih. Vrh tega Pangalos nikdar ni tajil svojih simnatij do diktatorja Italije, ki mu je živ vzgled. Grčija želi napraviti dober vtis v Rimu, ker zunan.ietK)-litični razlogi. vodeS grško pol;tiko prej zoper Italijo kot k nji, ntso aktualni ln se sedaj ni treba ozirati пз nje. Morda je bi'o PangaJosu tudi na tem, da se priooroči v Rimu baš po Nircči-čevih razgovorih. .Izključeno bi to ne bilo. zakaj GtM imajo o svoji baJVairski politični vlogi jako visoko mienje. Toda tudi če bi bojazen za Solun razburjala grške politike in jih silila v večjo prijaznost do Rima. kakor to odgovarja srčnim nagnoniem. se vendar ne sme pozabiti, da Je med Italijo ln Grčijo loak več interesnih nasprotij, te-ritorijafriih, pomorskih in trgovskih, kakor oa da W bilo mosroče misFiti na tra.%KWt resnejšega prijateljstva. Grški poset y Rimu more biti tedaj le izraz sedanlega PangaJosovesra mi-roliubneea razpoloženja, ki mu ga diktira notranji položaj. Ljubljanski škof - agitator za SLS škof dr. Jeglič proglaša protestanta poslanca Šiftarja za moža edino resničnih načel, posl. dr. Pivka pa za tm«a krivih načeL V r ojem Članku, ki ga je ljub lanski škof objava v «Domeljabu», pravi škof. da list «Domovina» ru.ie proti veri. cerkvi, zakramentom, škofom, duhovnikom, proti katoliškim možem in proti resnici sploh. Škof govori, da hoče to svojo trditev dokazati, ne doprinese pa nobenega dokaza. Škof polemizira z dr. Žerjavom, ki je pisal v «Domovini», da je treba poročati samo istino, brani SLS, trdi. da ima vera s politiko premnogo posla, zagovarja svoje stališče proti agrarni reformi. brani delo klerikalnih poslancev, za gornjo svojo trditev pa ne doprinese nohenega dokaza. Škof je prisiljen priznati, da se «Domovina» trudi, da ne bi očitno napisala kakšne neresnice, da verskih resnic ne taji. kljub temu pa prepoveduje kot «nadpastir» čitanje tega lista, češ, da je škodljiv strup, kar dokazujejo razni dopisi v njem. v katerih dopisniki nad vse hvalijo «Domovino» in — demokratsko stranko. škof hvali SLS in se kot najvišji cerkveni dostojanstvenik izpostavlja zanjo, obenem pa napada demokratske stran-! ko. Škof zlorablja svojo službo za politično strankarsko agitacijo, njegov list «Slovenec» pa piše. лЗа vrši le svojo nadpastirsko dolžnost. Takole piše «Slovenec»: «Ker je naš nadpastir odločno povedal, kar sicer Cerkev neprestano oznanja, da se mora kristjan varovati bližnje priložnosti v greh in torej tudi dosledno branja nemoralnih podlistkov in veri sovražnih člankov svobodomiselnega časopisja, je zavpile svobodomiselno časopisje kakor judje, ko so planili na sv. Štefana (!!), ki se jim kakor naš škof liberalcem ni bal povedati bridke resnice.» V čem obstoji škofova «bridka resnica». smo že v par primerih jasno označili. Predvsem ugotavljamo spričo «Sloven-čevega» zavijanja, da ne more škof navesti nobenih faktov o «nemoralnih podlistkih in veri sovražnih člankih Domovine ». Da pa še bolj osvetlimo, kakšna je škofova «bridka resnica», hočemo navesti tudi danes par primerov. V «Domovini» Je napisal dr. Žerjav članek, v katerem ugotavlja, da so klerikalci v imenu katoliške vere že dvakrat od ljudstva zahtevali in dosegli, da je bil izvoljen kot katoliški poslanec protestant g. Šiftar, ki je dragače vse časti vreden možak. Kaj pa pravi škof? V svojem članka pravi, da je g. Šiftar protestantovskl poslanec, ki ]e pristopa k SLS, ker odobrava njena politična načela. Škof pravi. da je neresnična trditev, da so katoliški duhovniki ln brumne ženice morale divjati proti dr. Pivku za protestanta Šiftarja, ker so samo agitirali za moža edino resničnih načel in proti možu nasprotnih, krivih načel. Ugotoviti moramo, da Je g. Šiftar kandidiral kot član SLS, kl se je vedno proglašala za katoliško stranko in je kot taka tudi sodelovala na katoliških shodih, kar škof sam povdarja. Program SLS je bil odobren na katoliških shodih, poslanec Šiftar pa je kot pristaš klerikalne stranke dolžan, da ta program Izvršule. Posl. Šiftar ni kandidiral kot protestantovskl poslanec, ampak kot pristaš SLS in zato je zanj agitiralo tudi časopisje, ki se tiska v škofovi tiskarni pod vodstvom Katoliškega tiskovnega društva. In ker je bil gospod Šiftar kandidat klerikalne stranke, so morali zanj agitirati katoliški duhovniki in brumne ženice, ki so ta posel tudi temeljito opravljalL To mi zato ugotavljamo, da pokažemo. koliko je vredno katoličanstvo klerikalne stranke. Kadar gre za strankarske koristi klerikalcev, takrat proglaša tudi katoliški škof protestanta za moža «edino resničnih načel», katoličana pa za moža «krivih načel». Vprašati pa moramo škofa, katera načela poslanca dr. Pivka so kriva? Kdaj je poslanec dr. Pivko kaj izpovedal, kar bi moral ljubljanski škof kot zastopnik katoliške cerkve proglašati kot kriva nadela? Ali ima dr. Pivko zato kriva načela, ker se je z orožjem v roki boril proti Avstriji, medtem ko je škof pozival v boj za Av-! strijo? AH se pravi varovati ljudie pred bližnjo priložnostjo v greh. če škof ne pove, v čem je ta priložnost? Ali se spodobi za škofa, da trdi nekaj, kar ni res. in da dolži ljudi krivih načel, ne da bi povedal. v čera so ta načela kriva? Ali je to resnicoljubnost? Kakor izgleda, so za škofa kot nad-pestiria katoliške cerkve vsa tista načela kriva, ki jih v politiki ne zastopa dr. Koroščeva klerikalna stranka. Saj *e škof zavzema kot zastopnik cerkve za poslance klerikalne stranke, češ. da ni res. da poslanci klerikalne stranke v sedmih letih niso ničesar napravili dobrega. Značilno pa je, da za to svojo : trditev tudi ne navaja nobenega dokaza. «Slovenec» pravi, da škof proglaša samo Kristusov nauk. Al! ]s agitacija za klerikalno stranke morebiti Kristusov nauk? Ali je sejariie sovraštva z nedokazanimi trditvami Kristusov nauk? Čisto gotovo je, da zlorablja škof svoje cerkveno dostojanstvo za politično agitacijo. To nam javno dokazuje njegov članek v «Domoljubu». Zlorabo vere in cerkve v politične namene pa nrepnveduieio državni zakoni. Država t Ima dolžnost skrbeti ra to. da se njeni j zakoni izvršujejo, kajti v demokratični * državi moraio biti pred zakonom vsi enakL Ce se «Slovenec» zgraža, ker ugotavljamo kršitev ustavnih ln zakonskih predpisov od strani ljubljanskega škofa, potem dokazuje samo svojo reak-cijonarnost, ker zahteva, da naj zavzamejo škofi v naši državi neko izjemno stališče izven zakonov. To je sicer pristno klerikalno, upamo pa. da v naši demokratični državi ne bo obveljalo. Politične beležke + Naj odlože mandate! V skupščin- ; ski razpravi o proračunu notranjega ministrstva. je občutil posl Smodej potrebo naglašatL da Srbi, Hrvati in Slovenci niso en narod, pač pa trije narodi. Svojo trditev je utemeljeval, češ. da Hrvati in Srbi ne razumejo slovenski. Skupščina je sicer proti temu protestirala. a posl. Smodej ni hotel svoje utemeljitve dejansko demonstrirati, marveč je govoril — srbsko-hrvatski. Poslanec Smodej, ki se ie zavzemal za enakopravnost slovenskega jezika, torej ni smatral za potrebno, da govori v skupščini slovensko, četudi je zahteval od Srbov in Hrvatov, naj se uče slovenščine. Kakor se vidi, se je ravnal po zgledu dr. Korošca, ki je svoječas-no odklonil, naj bi se čitali v skupščini zapisniki v slovenščini, češ, da slovenski poslanci srbsko-hrvatski zelo dobro razumejo. V enem pa bo imel prav poslanec Smodej, in sicer v tem, da slovenskih klerikalnih poslancev v Beogradu sploh ne razumejo. Mi smo namreč mnenja, da jih ne razumejo samo tedaj, kadar govore slovenski, ampak tudi tedaj ne. kadar govore srbsko-hrvatski. V tem tiči tudi vzrok, da klerikalci doslej niso dosegli nele samo nobenih političnih uspehov na podlagi svojega avtonomističnega programa, ampak tudi v gospodarskem in v nobenem drugem oziru ne. Ne uvidevamo pa. zakaj bi morali biti zaradi klerikalnih neuspehov Slovenci avtonomisti? Treba bi bilo izvoliti pač take poslance, ki bi jih v Beogradu res razumeli, pa naj bi govorili srbski, hrvatski ali slovenski. in ves problem bi bil takoj rešen. Ali naj Slovenci zato trpimo in zahtevamo avtonomijo, ker so klerikalni poslanci nesposobni? Klerikalci svojih predvolilnih obljub niso izpolnili in zato bi bilo edino prav, da pridejo na njihovo mesto ljudje, ki bodo brez državno-pravnih bojev znali v Beogradu doseči, da bodo Slovenci v vsakem oziru enakopravni državljani. Edina usluga, ki bi io mogli napraviti klerikalni poslanci slovenskemu ljudstvo, bi bila torej ta, da odlože svoje mandate. + Štedenje. Ko je radičevsko-radi-kalska vlada predložila skupščini proračun v znesku 12 milijard in 900 milijonov dinarjev, je posl. Pucelj pisal v svojem «Kmetskem listu», da je ta številka strašna in da Jo pri sedanjem slabem gospodarstvo ne zmoremo več. Radiičevski listi so takrat zagnali silen krik o potrebi štedenja v državnem gospodarstva. da bi ublažili nekoliko porazen ntis, ki ga je napravil na javnost za celo milijardo povečani državni proračun. «Kmetski list» je pisal, da je ministrstev preveč, nradništva preveč, da se zlasti za komisije v Beogradu razmetavajo po nepotrebnem stotine milijonov, zbog česar je treba uvesti strogo varčevanje in s tem znižati državne izdatke za eno tretjino ali še več. To se je sicer lepo čulo, v praksi pa se Je pokazalo vse kaj drugega. Ministrstev je še vedno prav toliko kakor prej, izmed uradništva so reducirali samo najnižje in najbednejše, ki pa jim bodo morali zato plačevati pokojnino, za komisije se izdajajo še vedno milijoni, proračuna pa tudi niso zmanjšali za celo tretjino ali pa še več, ampak samo za kakih 400 milijonov. Toda ta prihranek. ki se je dosegel v finančnem odbora. pri črtanju posameznih proračunskih postavk, se je izkazal kot fiktiven. Zakaj vlada namerava predlazati naknadne kredite v višini 700 milijonov dinarjev. Z ozirom na to bodo faktičnl državni izdatki večji, kakor na so bili predlagani v prvotnem proračunu. Tako se bo radičevsko-radikalna pesem končala s splošno disharmonijo, za nas pa tudi z ugotovitvijo, da je slovenski šparovec posl. Pucelj samo v toliko «prišparal» na državnih izdatkih, v kolikor je dosegel, da Slovenci ne bomo dobili od 3000 milijonskega državnega proračuna, kar bi smeli zahtevati. + Končno se jim Je le posrečilo. Poročali stno že. kako je bil načelnik v ministrstvu za šume in rudnike inž. Vladimir Lipold penziioniran. Kakor nam sedaj izjavljajo iz Beograda, je inž. Lipold že razrešen službe. Radičevcem se je končno posrečilo, da so iztrebili iz «svojega» ministrstva vse višie uradnike Slovence, ki so jih očividno ženi-ra!i. «Tovariš» Pucelj je s tem dobil posebno priznanje za svojo zvesto službo g. Radiču. Inž. Lipold. ki ga je g. Nik:č sedaj odstranil iz ministrstva za šume in rudnike, je eden prvih naših rudarskih strokovnjakov. Njegova odstranitev ima torej svoj povod v povsem drugih nego stvarnih ozirih. V Beo.iradu nI nobena tajnost, da radičevci posebno radi spuščajo svojo jezo na Slovence, ker se nad Srbe ne unajo. + »Svobodomiselnost» Bubijaeskega škofa Ker je naš list ugotovil, da naSa ustava izrecno prepoveduje, da verski predstavniki ne smejo svoje duhovske oblasti izrabljati v strankarske svrhe. In ker je opozoril na to. da bi morala državna oblast skrbeti za izvrševanie državnih zakonov radi obvarovanja verskega miru. je «Slovenec» zapisal, da bi bil ljubljanski škof veliko bolj upravičen v interese očuvania verskega miru kl'catl na pomoč državno oblast proti tisku, ki napada katoliško cerkev in duhovščino in ki mu je največja naslada žaliti verski čut slovenskega ljudstva. Vprašamo samo, ali je morebiti klerikalna stranka katol ika cerkev, ali žalimo verski čut slovenskega ljudstva, če protestiramo proti nezaslišani klerikalni zlorabi vere m cerkve v politične svrhe potom poli-tikujoče duhovščine? «Slovenec» je pristavil: «Toda naš škof je preveč svobodomiseln. da bi se posluževal zaščite tiskovnega zakona.» Lepa je svobodomiselnost, ki jo goji ljubljanski škof, ko v obrambi klerikalne stranke in njenih listov prepoveduje kot cerkveni poglavar čitanje nasprotnih političnih listov. Pri tem svojem delu res ne potrebuje tiskovnega zakona. Kaj bo škofu tiskovni zakon? Saj lahko zakuri na škofijskem dvorišču ermado. v ka:eri sežge vse knjige in liste, ki niso tiskani v klerikalnem duhu. + Pokvarjena gospoda In radičevci. V »Kmetskem listu« razlaga nekdo svojo politično modrost tako-le: »Kar nas je slovenskih, hrvatskih in srbskih kmetov, moramo gledati, da bomo dobili mi kmetje vso državno moč v roke. Potem bo bolje, prej nikdar! Dokler nam bo vladala pokvarjena gospoda. nam bo vedno hujše! To je dragoceno priznanje, da vlada radičevce pokvarjena gospoda. Kdo so radičev-ski ministri? Sama »pokvarjena gospoda«: dr. Nikič, dr. Krajač in dr. feu-perina, ki so že sedem mesecev kot ministri izvrševali proti zakonitim predpisom svoie advokatske in notarske službe. Poleg njih je v vladi tudi knilgotržec St. Radič, kmeta pa najbolj kmetska stranka nobenega nima v vladi. In ne le to: tudi v predsedtii-štvo Narodne skupščine so radičevci kot patentirani »se-ljaki« poslali »pokvarjenega gospoda« doktorja Šibeni-ka, v tajništvo N. S. so delegirali same gospode, v Ženevo kot delegata vlade zopet »gospoda« — skratka radičevci kmeta sploh nikjer blizu ne pustijo! Izvzemši pri davfcih seveda, ki jih »seliaška vlada« navija do brez-umnostl, da bi kmet sedaj, ko ga re-idrajo seljašiki odrešen M, čutil kako je — močan . . . + St. Radič o gledaliških Igralcih fn politikih. V pondeljek so v beograjskem Narodnem gledališču slavili 25 letnice gledališkega igralca Sotiroviča, ki je bil ob tej priliki odlikovan tudi z redom sv. Save. Proslave se ie udeležil prosvetni minister St. Radič, ki je tudi govoril. Med drugim je dejal: «Svoboden narod smo. toda bogati nismo. Mi smo narod napol prosvetljen. Cim bolj je narod prosvetljen, tem bolj ceni svoie umetnike. Zaradi tega so mi milejši glumcl pa tudi glumice kakor vsi politiki in diplomati.» Bili so mnogi, ki so Radiču ploskali in imeli so prav. zakaj tudi St. Radič je — politik in diplomat. -j- Žebotarstvo. V zadnjem «Slov. Gospodarju» je klerikalni poslanec Ze-bot objavil svoja razmotrivanja o proračunski razpavi in med drugim tudi zapisal: «Slovenska samostalna poslanca dr. Žerjav in dr. Pivko tudi v tej razpravi nista upala govoriti. Njih ali ni bilo v skupščini ali pa sta ponižno molčala. Ta dva poslanca sta po liberalnih listih v Sloveniji jako glasna. Človek bi mislil, da sta res prava tigra, toda v Beogradu počepneta v kot iz strahu pred Pašičem. Oziri na РаШа so jima več vredni nego skrb za Slovenijo in slovenske razmere. Sploh je značilno za celo samostalno demokratsko stranko in njeno časopisje, da se neprenehoma s čudno vnemo laskajo Srbom, a za Slovence nimajo smisla.» V skupščini skoro ne mine dan. da ne bi govoril kak sam. demokratski poslanec in grajal pomanjkljivosti proračuna. Mi posianca dr. Žerjava in dr. Pivka, ki sta v polni meri izvršila v proračunski debati svojo dolžnost, pred kakim Žebotom ne bomo branili. Navajamo pa gornje samo kot primer žebotovščine. Ako si upa klerikalni poslanec Žebot na tak način pod svojim imenom pisati o političnih nasprotnikih, DOtem si namreč tudi lahko predstavljamo, koliko sb šele vredne razne klevete, ki jih objavljajo klerikalni poslanci iz družbe gospoda Erišefire v klerikalnih listih brez podpisa. Iz demokratske stranke V Gorenji vasi nad Skofjo Loko sc je vr« žil lepo obiskan občni zbor, ki ga je otvo« cer ne prizna, da je svoji ljubici res umoril. Toda Cič je prepričan, da ima Žlahtič tudi te dve žrtvi na svoji vesti Žlahtič sicer umore zanika in prav, da ga obdolžuje čič Ie iz maščevanja, ker ni bil pomiloščen. Največ se seveda razpravlja т javnosti o tem, zakaj je Čič sedaj vse priznal. Njegov zagovornik je dal na to vprašanje uredni« štvu «Tabora» sledeče pojasnilo: «Cič se je v zaporu resno pripravljal na smrt. Ko sem ga nedavno obiskal, mi je rekel, da večkrat razmišlja o večnosti. V mladosti je bil si» cer versko vzgojen, pri vojakih pa se je iz« pridil. Sedaj po smrtni obsodbi je dobil v roke knjigo «Pamet in vera». Ta knjiga ga je prepričala, da obstoji Bog in večno živ» ljenje. Sklenil je tedaj, da se pripravi na pot v večnost in da si olajša vest. Noče, da bi bil kdo po krivem v zaporu. Zato je priznal vse, kar je vedel o Zlahtičevih umo« rih, pri katerih je večji del sam sodeloval.» Koliko je na teh Čicevih izjavah resnice, se Danes lepa zakonska drama „Moška nezvestoba" V glavnih vlogah: John Gilbert Aileen Pringle oba znana iz filma «Silvestrova noč razuzdanega kneza» in slovita Pauline Fredeticks Konrad Nagel» Izven sporeda še briljantna dvodejan» ska burka «SMOLA» z najboljšim svetovnim komikom Buster Keatorom imenovanim «Človek, ki se nikdar ne smeje». Predstave ob 3„ pol 5., 6., pol 8. In 9. Kino Ideal, i se ve ne da dognati Vsi sodniki, Id so imeli z njim opraviti, ga opisujejo kot skrajno prefriganega zločinca. Kakor zatrjujejo v pravniških krogih, bo postopanje zoper Po» laka, ki je zaprt radi umora trgovca Rosen» felda, čimprej obnovljeno. Bosenski razbojniki kot madžarski vohuni Beograjski policiji se je po dolgem zašle» dovanju posrečilo, da je odkrila v naši dr» žavi veliko neprijatcljsko organizacijo in aretirala več neverjetno predrznih zločin» cev, ki so na eni strani vohunili za Madžar» eko, na drugi pa vršili strahovite uboje, raz» bojništva in vlome po raznih krajih naše dr» žave. Glavni člani te tolpe so že v rokah naše oblasti in v zaporih beograjske polici» je. Med njimi se nahaja tudi neki poručnik, čegar ime pa drži policija v interesu рте» is!.ave v najstrožji tajnosti Začetkom L 1923. je pobegnila skupina muslimanov iz Bosne na Madžarsko, da so izogne vojaški dolžnosti. Med njimi sta bi« la tudi Fehim Baljkovič iz Zvornika in Jo» ca Antonič iz Bjeline, eden najstrašnejših zločincev, s katerim je imela naša policija že silno mnogo posla. Potem ko je pokra« del razne akte Iz državnih uradov, je pobeg« nil e številnimi vojaškimi begunci na Ma» džarsko. V Pešti se je obrnil na bivšega av« strijskega majorja Husejina Duriča, musli* mana iz Bosne, ki je bil tamkaj šef madžar« skih vohunov, ki so se rekrutirali iz vrst bosanskih muslimanov. Baljkovič in An to» nič sta bila marca 1923., odposlana nato iz Pešte, da vršita vohunsko službo v Bosni. Antoniča so kmalu aretirali v Bosni, ven« dar pa se mu je v Tuzli posrečilo pobegniti iz zapora. Skupno s nekim svojim tov ari» šem je potem izvršil uboj v Zvorniku, 21. junija 1923. pa roparski umor na kapetanu Alfredu Henflingu ▼ Bjelini, kateremu so pri tej priliki ukradli 70.000 Din in vse dra» gocenosti. Te so potem prodali na Madžar« skem in tamkaj zelo razkošno živeli Ko jim je zmanjkalo denarja, so se stavili ma* džarski vladi v svrho vohunstva zopet na razpolago. Poleg tega pa eo nadaljevali s svojim razbojniškim poslom. Tako je Balj» kovič skupno z Ivanom šandorjem maja le» ta 1924. oropal Evgena Svajgerja za 100.000 Din dragocenosti in pobegnil potem čez me» jo. Na zahtevo naših oblasti sta bila oba kasneje aretiraoa v Budimpešti ter obsoje« na na leto ječe. Toda vsa znamenja kažejo, da je bila ta obsodba samo teoretična, kajti Baljkovica so kmalu po obsodbi aretirali ▼ Beogradu. Poslan je bil tja skupno * An to« ničem, da špijonira v Novem Sadu podatke o našem letalstvu. Antoni je pri zaslišanju hladnokrvno priznal, da je izvršil nič man| kakor 19 silno krvavih zločinov. Priznal je tudi, da je bila razpredena po naši državi obsežna madžarska vohunska organizacija, katere člani so našli v slučaju nevarnosti vedno zaščito na Madžarskem. Tako Balj» kovič, kakor Antonič sta že ponovno posku» šala pobegniti iz beograjskih zaporov, kar pa se jima n! posrečilo. „Zadnje sekunde'1 ? ? ? ? ? ? Pred sodniki «Prva pištol'ca poč', dekle pokoncu skoč'» so peli veseli pirniški fantje vasovalci in počila je pištol:ca, da se je prestrašila lju« bica in vprašala: «Kje si fant moj, da ne zadene te krogla nocoj?» Vsi so trdili, da je streljal Cvekov Francelj, samo on pravi, da ni in ni. Manjkalo je dokazov in sodnik ga je oprostil • Ta šembrani kajžar Janez iz Bizavika! Ko ga je vprašal sodnik, koliko otrok ima, so je popraskal za ušesom in se odrezal: «To« liko, da sam prav dobro ne vam koliko.» Obtožen je bil, da je iz neke veže na Du« najski cesti p ri voz il prav pred cestno že« Icznico. Niti Janez, niti sprevodnik nista imela toliko časa, da bi se predstavila in se opravičila, kakor je prav in spodobno; Janez je svojega prama potegnil nazaj, da so se strgale vajeti; a sprevodnik jo zavi» ral in zvonil po svoje plat zvona, češ, da se bliža karambol. Janezu so se vajeti strgale. Ker se je bal za svojo in konjevo kožo, je nad konjem zakričal in zavpil, da je ta div« je zletel čez cesto in samo voz je zadel ob tramvaj. V nevarnosti je bil samo Janez. Da bo drugič bolj pazljiv, bo plačal 50 Din, kar mu pa ni bilo preveč všeč in je rekel da bi šel raje tistih 24 ur v zapor, da bi se vsaj malo s počil • Vižmarskl Francelj je našel na nekem smetišču vojaški karabiner. Ker se fant na take stvari razume, ga je popravil in enkTat ž njšn odpodil prešičje tatove, ki so rogo« vilili neko noč okoli hleva. Mislil je, da bo zato še pohvaljen, pa orožnikom ni všeč, če kdo strelja in nosi orožje brez dovolje« nja, posebno pa vojaško. Stalo ga bo 50 Din • «Nežkino kosilo se mi Je zdelo precej tel ko, zlasti ker sem vedel, da ee vrača že iz kolodvora in torej nese samo prazno poso» do, v kateri je nesla svojemu možu kosilo,» je dejal železniški stražnik in pogleda! ra» dovedno v njeno košaro, kjer so se spreme» nile bele. porcelanaste sklcdice naenkrat v črne grude premoga. Nežka je šele por dni v Ljubljani, delala je po vzgledu drugih in pobirala po tleh premog; ni pa vedela, da je prepovedano. Bila je oproščena. Domače vesti * Velik »hod SDS т Ptuja. Kakor emo ie poročali, se bo vršil 21. t m. v Ptuj« občni £bor srezke organizacij« Ptul-Ormož. Pri tej priliki se priredi velflt politični shod, na katerem bosta poročala naša narodna po-«lanca minister dr. Žerjav ta dr. Pivko. Priprave so v polnem teku. Ker se nahajamo v ter«dno nejasnem notranje političnim položaja in sredi razprave o državnem proračunu, ki nam grozi z novimi ogromnimi davč nlmi bremeni. Je pričakovati velike udeležbe Vabljeni so vsi somišljeniki in vsi ki hočejo zvedeti resnico. Spored objavimo v prihodnjih dneh. * Izpremembe v državni skižhL Z odlokom ministra za narodno zdravje sta imenovana za zdravnika-pripravn&a dir. Rudolf Rožič pri splošni bolnici v Celju in dr. Rainer Bassin pri državni splošni bolnici v Ljub Ijatri. _ Pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru je imenovan za inšpektorja v 5 skupini 1. kategorije Gustav Golla, vladni tajnik v pokoju. — Rudolf Delh-unia doslei pri davčni administraciji v Ljubi'anl, je po službeni potrebi Imenovan za davčnega upra vitelja v Dolnji Lendavi, uradnik Valentin Вгелсе pri direkoiji državna železnic v Ljub IJasni pa Je iz 3. skupine pomaknjen v 2 b skupino П. kategorije. * Imenovanja v pravosodni službi. Ukazni odbor ministrskega sveta le predložil kralju v podpis ffkaz glede imenovanj višjih sodnikov v Sloveniji. S tem ukazom bodo imenovani: podpredsednik deželnega sodiiča v Ljubljani Fran Rekar za predsednBca tega sodišča; višji sodni svetnik Peter Keršič pa za podpredsednika deželnega sodišča v Ljub Ijani. Sodnik Ivan Vuk ie Imenovan ca sodni ka pri okrožnem sodišču v Mariboru. Podpredsednik splitskega deželnega sodišča dr. Vitko Dubokovič je imenovan za svetnika pri oddelku B stola sedmorice v Zagreb«. * Spremembo v poštni službi. Na seji ukaznega odbora ministrov so bfie sklenjene sledeče spremembe višjih uradnikov v resoru pšotnega ministrstva: generalni direktor ministrstva pošt Dragotin Dlmitrije-vič je »spokojen. Na njegovo mesto pride ra-dičevec Dekarač, dosedanji direktor poštne hranilnice v Zagrebu. Takoj po vstopu ra-dičeveev v vlado ie bil Dekanič imenovan na visoko mesto generalnega direktorja. Do sedanji pomočnik generalnega direktorja ra dičevec dr. Horvat pa ie imenovan za direk torja poštne hranilnice v Zagrebu. Načelnik telefonskega oddelka ministrstva pošt Ојот-gjevič je Imenovan za pomočnika generalnega direktorja, za načelnika telefonskega oddelka v ministrstvu pa Je napredoval pomoč nik ljubljanskega poštnega direktorja g. inž. j Marij Osana. * Grška kraljevska dvojica odpotuje v j Frandjo. Bivša kraljevska dvojica, ki Je prispela v nedeljo v Beograd, ostane tamkaj še danes, nakar odpotuje hitri v Franco. * Novi turški poslanik v Beogradu. Dosedanji delegat angorske vlade Hlkmet bej Je Imenovan za poslanika na našem dvoru ter Je predvčerajšnjim v svečani avdljend izročil kralju Aleksandru svoje akreditivne listine. * Nov načrt zakona o pobl'anjn draginje. V ministrstvu za socijaino politiko se bo kon cem tedna vršila konferenca strokovnjakov, ti bodo vnovič razpravljali o načrtu novega zakona za pobijanje draginje. Konferenca bo po možnosti upoštevala nasvete, ki so jih predložile posamezne gospodarske institucije. * Iz aradaega Usta. »Uradni Ust» objavlja v včerajšnji številki pravilnik o dajanju po-sojH za cdkirp nepremičnih imovin v Južnih krajih, naredbo ministrstva pravde o razme fitvi med sodnima okrajema Marenbergom in Mariborom ter odločbo glede odpustnlc meščanskih šol v Sloveniji in Dalmaciji. * Smrtna kosa. V LJubljani Je preminula v ponedeljek gospa Terezija G e r b e c roj. Weher, skrbna mati in blaga ženska. Pogreb bo danes ob 4.30 a hiše žal eti, Dunajska cesta 47, na pakepališle k Sv. Križu. — V Sevnici Je irnirl v ponedeljek star komaj 26 let gospod Josip R e n k o, trgovec ia poeeettt.fc Pokojnik Je bil podjeten in umen goepodar ter je užival splošen ugled. Pogreb bo danes ob 17. url иа pokopališče v Sevftid. Blaig jam spomin, žalujočim naše ^(retio sožaljel * Nov sanatorij v Rogaški Slatini. Odobrena Je otvoritev novega sanatoriia v zdra vffišču Rogaški Slatini. Sanatorij bosta imela v državnem poslopju »Beograjskem domu* zdravnik dr. Lavrič ln dr. Nenadovič iz Beograda. V tem poslopju le bila doslei izvrstno vodena penzija g. Hlavač», bivšeza gospodarja Mariborske koče. * Zopet ta! zdravnik v Rogaški Slatini. Lani se Je naselil v Rogaški Slatini kot zdravnik dr. Gross, ki si je med sezono Iz-ložil pri fotografu svojo sliko v krelu židov skega burša. Letos, ko je pristojna za pode- • Iftev pravice izvrševanja kopališčnega zdravnika ljubljanska zdravnflška zbornica, dr. Gross ni dobil več dovoljenja, češ da nima tozadevne klastffkadje. Kmalu nato pa je dr. Gross poslal potrdSo ministrstva zdravja Iz Beograda, da je kopališčni zdrav itik in sedaj je tudi on zopet dobil dovoljenje za Rogaško Slatino. Sioer pa je nastanjen v Kartovcu. * Sprejem y našo državno zvezo. V našo državno zvezo so sprejeti: dosedanji ruski državljan Vladimir Cebotartv, Inženier direkcije državnih železnic v Ljubljani, skupno z ženo Vero in dvema maloletnima otrokoma; dosedanji ruski državljan Leonld Skornjakov, uslužbenec direk de državnih železnic v Ljubljani, ter dosedanji poljski državljan Peter NickowicJd, podkovni kovač v bolnid za živali v LJubljani, skupno г ženo LJirdirrik) in tremi maloletnlmi otrod. * Izstop Iz našega državljanstva, h naše državljanske zveze so izstopili: Anton Grab nar, pottr v Hermani cah na čeSkem. prlsto jen v Cakovec ; Josip Morscber, trgovec v VVaktbofcu v Avstriji, pristojen y Staro cer kev prt Kočevja; Rozalija Rojnflc, vdova v Glelsdorfu, pristojna v Ljubljano; hran Kram berger, ирокојепес v Kaltcnleetgebrra, pri-stojen v Terbegovee, ta Jakob Lavrič, stroj nik v Mdncthnu, pristojen v Krtino pri Kamniku. ♦ Železničarjl-prometniM. Vsi itnovnBd 01 kategorije, ki so absotvtraH nižjo srednjo šolo in vse tri strokovne izpite, se vabilo na razsovor o bodočnosti in gmotnem položaju železničarjev-prometnikov. Razgovor se bo vršil v LJublani, dne 14. marca ob 10.30 v gostilni pri »Levu« na Gosposvetski oesti. — Prizadeti. ♦ Sanacija »Gospodarske zveze«. Nabrežja organizacija SLS, »Gospodarska zveza« Je po dolgotrajnih pogajanjih sanirana. En del dolga je pripadel »Gospodarski zvezi«. Zadružno tiskarno Je kupila Jugoslovenska tiskarna, a oddelek za trgovino z vinom ie prevzela Vzajemna posojilnica za šest milijonov dinar ev. Tako poroča včerajšnji zagrebški »Jutarnji Mst«. ♦ Razkol v »Društvu krv. književnikov«. Včeraj v torek se Je v Zagrebu «snoval »Klub hrvatskih knCževnatov«. Je to kakih deset mladih književnikov, ki objavljajo, da ne morejo več ostati v dosedanjem Društvu hrvaških književnikov, v katerem Je večina članov neknjižgvnlkov. ♦ Težnje pomožnih zdravnikov. Včeraj v torek so imeli pomožni zdravnW v Zagrebu, kakih 200 po številu, zborovanje, na katerem so razpravljali o vladnem načrtu pra-vilnSka o pomožnih »d,ravnikih. Zdravniki niso zadovoljni z nJim in zahtevajo, da se mora prilagoditi dejanskim razmeram, v katerih žive pomožni zdravniki. Sprejeli so resolucijo, po kateri s« odpelje Juiri posebna depirtaoSja v BeogTad, da tepoeluje aa merodajnih mestih revizijo pravilnika v smčsihj zahtev zainteresiranih zdravnikov. ♦ Graščina Zg. Polskavn pod državnim se kvestrom. Vsakdo, ki potuje po državni cesti skozi Zg. Polskavo, lahko vidi na križišču državne ceste s potokom Polskavo gor-rrjepolskavsko graščino z gospodarskimi poslopji. Prvi pogled mu svedoči, da se zgrad ba nahaja v stanju, ki kri« po temeljiti re-medurL Na dlani pa leži. da se *a vidnim nedostatJd skriva še mnogo drugih pomanjkljivosti pri graščinskem oskrbnlštvu. To je dalo povod, da so 8. t. m. postavffl vso graščino pod državni sekvester. Srezki poglavar za Maribor desni breg je to osebno »po ročfl lastnici baronici Post ter H istočasno predstavil državnega sekvestra g. Ro-jsa po sestnika Iz Ormoža. Pričakuiemo sedai, da se bo ob temeljiti vsestranski obnovi graščina zopet opomogla, kar bo nemalo služilo v korist prebivalstvu in povrdigi idilično lepe Zg. Polskave. ♦ Pastirski tečaj na Jesenicah je Izpade! zeio zadovoljivo. Velika dvorana hotela Paar je blia polna poslušalcev, ki so prihiteli tudi tz najbolj oddaljenih gorskih vasic. Te čaja se Je udeležilo nad 1C0 poklicnih pastir jev In okrog 50 zastopnikov srem, odbornikov in gospodarjev. Tečaj Je otvorH načelnik Planinskega odbora za politični okraj Radovljica, g. Ivan Ažman, a v imena agrar-skih operacij je uvodoma pozdravil pastirje in razložil pomen tečaja planinski nadaornik inž. Prešel, nakar so se pričela predavanja. Okrajni žlvinozdravnik Zamik je predaval o prvi pomoči pri oboleli živini na paši ln o ravnanju s pašno živino na planiti i, državni mlekarski Inštruktor Pevc o mlekarstvu in sirarstvu na planini, srezki ekonom Sustič o oskrbovanju ie zbolševanju planin in posebnih dolžnostih pastirja na planini. Poslu-šaid so sledili predavanjem z velikim zanimanjem. Med pastirji Je bilo opaziti stare, sivobrade možake, ki so se kaj radi spuščali v debato in pokazali znatno gospodarsko razsodnost ln umevaaje za nujne potreb« do mečega planšarstva. Tisti stari pastir, ki je v debati jedrnato dokazoval, da mora pričeti s pobudo in faktičnkn delom za zboljšanje planin predvsem gospodarski odsek srenje, — nakar Je dolžnost pastirja, da tudi on pridno sodeluje, — je jedro stvari zelo pogodil! Po dovršenem tečaju je Planinski odbor razdelil pastirjem, ki so se izkazali s posebnimi izkaznicami od pristejnih županstev, prisojene podpore bi nagrade ter izplača! potnme iz predmetnega fonda. H koncu so se udeleženi pastirji fotografirali kot skupina. ♦ «Čajanka». Ste že poskusili čajne me šanlce »čajanke« in Globus-vanilljev sladki». Poskusite, potem »e kupite več drugih znamk! ♦ Novo obleko zastonj boste imeli spomla di. ako si Jo prebarvate s pristnimi anilinski mi barvami za sukno Itd., ki vam jih nudi drogerija »Sanitas«, Ljubljana, Prešernova ulica S. ♦ Požar v Tesliču V Tesliču v Bosni Je predvčerajšnjim v avtogaraži Destiladje lesa Izbruhnil požar, ki je zavzel velike dimenzije. Zgorel ie en avto, ki se je nahajal v garaži. Škoda znaša nad 100.000 dinarjev. Požar je nastai vsled kratkega Лгка. ♦ Velike nezgode vsled orkana v Dalma elfi. Iz Splita prihaja'o podrobnejša poročila o orkanu, ki je divjal prošlo soboto v srednji Dalmaciji, zlasti pa v splitski okolici ter povzroča več težkih nesreč. Burja ie lomila stoletna debla, telefonske droge, edkriva U strehe, prevrnila — kakor sme že poročali — železniški vlak ter tudi na ladjah napravila mnogo škode. V bližini Splita je burja treščila ob skale italijanski parobrod »Ženo«, ki se Je potopil. Od posadke se le rešilo le osem mož. Potopila se le tudi neka naša ledja, ki je prihajala z otoka Solte. V splitskem pristanišču je orkan rarbfl motorni čoln »Jug« v severnem pristanišču pa neko ladjo tz KaStela. Vse P*robrodareke zveze t Volneno blago za damske obleke: „popelln«, kangarae. ripe in šeiriote" v vseh glavnih barvah od Din 65 — naprej nudi 86 3 F. la I. GORICAH, L'nfeljaaa 6v» P et* a cesta 29. otoki bi ostalo DainrncDo so Me prekinjene. V divnem naravnem partru na Marjanu pri Splitu je vihar polomil nad 600 borov. Mnogo škode ie tudi po rezaih drevoredih. V Sučurcu je vihar odnesel več streS), aajhuj-še pa Je divjal med Omišem ta SplUom. V nedeljo se Je vihar nekolBco polegel. * Rodbinska drama v Ludbrogu. Nameščenec parne opekarne v Lodbregn Josip Kolarič ie živel dalj časa v napetih odnoša-№ s svojo ženo, vsled česar ga Je ona zapustila ter si poiskala sk*2ba v sosednem se-lu. Kolarič 1« kmalu nato vzel k sebi drugo. To Je ргејбијо ženo tako razburilo, da ie kupila revolver vzela s seboj svojo sestro ter se oboržena podala v Kolaričtvo stanovanje. Po bnrnl sceni j« sestra zgrabila Ko-lariča, žena pa je oddala nand več strelov. Smrtno zadet se ie Kolarič zgrudil na tla. Prepeljali so ga v varaždinsko bolnico, kjer Je naslednjega dne podlegel težki poškodbi. ♦Dvojni samomor v Varaždtau. Pretekli petek zjutraj sta se ustrelila v Varaždinu »Vlgred M povrne«, nakar Je žalostno za- donela rojaika godba. Pogrebu Je načelo-vala častna vojaška četa. krsto so spremljali podčastniki Med udeležen«! Je Ml gerent-aki svet mestne obč. zastopniki narodnih ht dobrodelnih zavodov, predvsem pa številni pokojnikovi prijatelji, dvorni svetnik v P-Poteč, general v p. Tomše, viadni svetnik dr. R. Andrejko. na čelu vsem pa pokojnike vi najožji požrtvovalni prijatelj — pobratim g. J. Andrejka, podpolkovnik v p. Njim Je sle dllo veliko število aktivnih in vpokojenih častnikov in dolga vrsta ljubljanskih obča-novPri kapel! je zapela Matica v slovo »Biagor mu«, pri Sv. Križu pa so bile rajne mu izkazane poslednjič vojaške časti, nakar je bilo njegovo truplo predano materi zemlji. Vrlemu in plemenitemu možu, narodn a-ku, bodi obranem večen In blag spomin! u— Koncert Sevčikovege kvarteta. Ker radi pomanjkanja prostora ne moremo v tej številki prinesti daljšega poročila o tem Sijajno uspelem koncertu, za danes be- Ana Magovec, sestra gostilničarja Ivana Ma i ležimo samo, da Je komorna soareja nudi-govea in njen zaročnik Slovenec S. Godec. Policijska konrfciia ie mogla ugotoviti le smrt. Vzrok samomora ni znan. V kratki do bi 'e to že tretji samomor v Varaždinu. Samomor m's^asa nad^rieneei p ruč n!ka v Beogradu. V ponedeljek se Јз ustrelil v vc^aški bolnid v Beogradu artilerijski poručnik, LJudevit Paier, M je služIl neka) mesecev svoječasno tudi v P itju. Samomor Je vzbudil veliko pozornost, tem bolj, ker so bile okoiščine, ld so pognale mladega nadarjenega oficirja v smrt, deloma precej tragične. Pašer Je absolviral leta 1921 vojno akademije tel' posta! podpo-ručmik-inženjer. Naj» Je študiral na beograjska univerzi sirojno tehniko, nakar ga Je poslala vojaška uprava v Praneij o, da se še tapopoim v vojni tehn'U. Prisostvoval le уеШга francoskim manevrom L 1924 v Šampanii !« stopil nMlednje leto v francosko artiljerijsiko šolo. Rrdi nekega disd-p linam e к a prestopka pa ga Je naše vojno ministrstvo kmalu odpoklicalo in prestavi-v Pri lep. Od takrat so se pojavili pri e« znaid mo-čae nevrastenije tako, da «o ga Bvrraii končno oddati v voflaSto bslni. eo v Baogradu. Odpoklic iz Francije ga Je namreč silno užalo&til. V ponedoMek Je končno nastop«la kataistrofa. Dobi! Je rd vodnega ministrstva pisma, da Je odrejeno ia i«reden užitek. Unicnska dvorana Je bila i dobro, a ne popolno zasedena. Umetnik so 1 vrlo m eiesanten prosrram odigrali sij :Jno. i Dodali so Borodna ш dva Dvofakova valčka. Želi so obilno zahvalo za breoprimeren užitek hvaležne publike. n— Podmladek Rdečega kriza na I. drž. gimnazij v Ljubljani priredi 14. marca v c orani »Kina Matice« ob pol U. dop. »kade mijo i obširnim in zelo lepim sporedom. Progran-J. ki veljajo kot vstopnice se bodo prodajali na dan akademije od 10. ure dalje, v vestibulu kina Matice. u— Izkopine ob Tržaški cesti v Ljtobranl Z oairom na notico pod tem naslovom v »JutrH« št. 35 nas obvešča muzejsko ravnateljstvo, da ni točna domneva, da bi što tu za hunska grobišča. Prvi odkriti grob ht opečnih sten j« vseboval 2 značilna rimska terra sigillata-krožnika (lončarska znamka bolje ohran enega s festončkl. kodri, glavico en lace in kužkorn: vtisnjeno stopale in napisom OelH), dalje majhen baleamarij ter kot redkost (doslei édita te vrste in Izdela ve) runa! zeleno, znotraj rumeno glazirana lončena skodelica z ornamentiranima ročajema ter reliefnim hrastovim listom m želodom. Ta skodelica bo značilna za antonin-sko periodo, ki v njej izpodriva zelene gta-zura poprej običajno rumeno. V splošnem so proti n j mito rsdl dogodkov v Franciji di- | te vrste glazure tudi na antomnskSt grobiščih tako redke, da nekateri arheologi v »'ih pristnost kar niso mogli verjeti. SUdjo nam reč silno v tehniki srednjeveškim poznogot-skim in renesančnim pečnlcam. Raziskoval-; cl so namreč menili, da so jlit kopači pomo I toma dali v rimski grob. NaAe najdišče ob \ novi sesti naselbine »Stan ln Dom« pa to \ Izključuje, kar Je vsekakor važna znanstvs-; na pridobitev DrugI grob le bil tkzv. dollum i -grob, kakršne so odkrili tudi ob Dunajski Cisti (Greiserjevo stavblšče). V njem sta bi- eopitiams postopanie. Obenem Je И-očas-no priiie cd nies;?vftžS lep venec na pokopališču vojtMh žrtev, sporainjaioč se s pijeteto vseh v vojni padlih vojakov In žrtev avstrijskega trinoštva. Konzulu se je za Irvalfi general Kalafatevfč, nakar so odlični gostje pokopališče zapustili. a— Zadnja pot Ivan« Velkavrba. V nede-deljo 7. t. m. popoldne se le vršil izpred hiše žalosti v Komenskega nllci veličasten pogreb posestnika, nedporočn&a v P- ïosp-Ivana Velkavrha. Izredno velika udeležba Je pričala o spoštovanje, ki ga le pokojnik vžl-val v občinstvu. Iz raznih krajev dežele je prišlo mnogo vojakov, ki so služili nekdaj v j četah, ki jim Je pokoiei povečeval ter s tem j izkazali zadnjo čast svojemu dobremu ke- j mandantu. Pred hišo je zapela Matica svoje j nekdanjemu Mann ta dobrotniku ganljiv» Zobje beli in čvrsti usta sveža in lepa to je uspeh zobne paste I гк V rnMIl Ш .Slialco' Mestni trg 11 Danes od 20 «re do polnoči KONCERT» i Za negovanje kože: „РЕВБС0 - Goid - Cream" šipe pri oknu njegovega stanovanja ter se je krogljn odhila od stropa in padla na tla. Kdo bi bil neznani zlikovec in kake namen? je Imel še ni ugotovljeno. Iz Maribora a— Poslanec dr. Pivko med mariborskimi volLlcL V pondeJjek zvečer je imelo v gostilni Vlahovič Gospodarsko ln politično društvo za kolodvorski okral svoj redni občni zbor, katerega se ie udeležil ravno iz Beograda dospeli poslanec dr. Pivko. Po poročilih funkdjcmariev o delovanju društva v preteklem letu ie bil ponovno Izvoljen stari odbor: dr. Koder.nan, predsednik, Pinter, dr. Sestan, Ferlič, dr. Kac, dr. Strmšek, Fr. Novak, dr. Pivko, Kravos, Juiče Novak, T> man, dr. Boštlančlč, odborniki; Brolih in dr. Heric, pregledovalca računov. Pri sluča no-stih je podal poslanec dr. Pivko zanimivo poročilo o političnem položaju, o utisih ii najnovejših političnih borb v parlamentu. Sam. demokratska stranka dobiva poleg LI-ke nove centre v Bosni, Vojvodini in Slavo-»ji. V Sloveniji ne smemo zaostati. Nenavaden porast našega časopisja nam dokazuje, da gremo tudi mi v to smer. Svoja izvajanja ie dopolnil z navajanjem neverjetnih pojavov v upravi v Južnih krajih In opisova njem zakulisne politične borb« v Beogradu. Soglasno se je sklenilo, da razvijejo člani v mestu potrebno agltaci o za Vodnikovo druž bo. Upati je, da bo odbor razvil vse svoje ude^stvovanje najmanj v potrojitev društvenega dela. a— Občni zbor Podpornega društva za revne učence, ki se Je vršil pretekli teden, je znova dokazal kako potrebno je društvo za otroke revnih slojev. Preteklo leto je bilo obdarovanlh 660 otrok. Gotove obleke je do bik) 152 učencev in 3Ti5 deklic. Razdelilo se je 263 parov čevljev, 192 komadov perila. 13 ducatov nogavic In popravilo 53 parov čevljev. Letni dohodki so znašali 67.829 Din izdatki Pa 71.393 Din torej je primanjkljaja 3564 Din. katerega upa društvo kriti z zaostalo članarino. V odbor so bili Izyoljeni t vzklikom gg.: župan dr. Leskovar. nadsvet. Keršovan, dr. Strmšek, Skušek. J. Spari Durjava, Weixel ln gospe: Wogerer, Piri-mer, Skušek. Mikuš tn Stupca. Odbor priporoča društvo bkgonaklonjenostl občinstva ln prosi za mnogoštevilni pristop. Pobirajo se ta mesec po zastopnid društva. — Izredni prispevek v zuesku 1000 Din je poslal ta mesec vel. župan, po 100 Din pa primarij dr. Matko in Zumer. Iskrena hvala. a— Premestitev kontrole dohodkov Iz Ma ribora v Beograd Kakor smo zvedeli, dobiva akcija, da se prenese kontrola dohodkov ljubljanske železniške direkcije iz Maribora v Beograd, konkretnejše oblike. V prometnem ministrstvu bodo centralizirali kontrolo dohodkov vseh državnih železnic. Na ta način bo odšlo Iz Maribora okrog 100 uradnikov, ki so zaposleni pri tej instituciji. Prenos urada mora biti baje dokončan že do 1-junija. Beležimo za enkrat brez komentarja! a— Poročilo o bivan-u Uteratov » Maribo ru izpopolnju emo v toliko, da je dal en avto na razpolago vodja ruške tovarne g. inž. Krejči ln ne kot je bilo pomotoma javljeno tovarna sama a— Predavanje JČ lige ie preloženo, ker se bo vršil na prvotno določeni dan t. i. v soboto koncert Drave. Zato ie odložen tudi prihod novega konzula ČSR. Predavanje, ki se za bo udeležil tudi češkoslovaški konzul dr. Resi. se bo vršilo šele. prihodnji teden. Natančnejši datum pravočasno objavimo. Opozarjamo pa, da bo predavanje g. Pustoslemška o pohodu čeških legionarjev skozi Sibirijo izredno zanimivo in ga bo spremljalo 83 skioptičnlh slik. a— Kuharski tečaji na zavodu »Vesna« v Mariboru se začno šele 15. t. m. a— Trgovci in trgovski nastavljene! so v pondeljek zvečer ustanovili v okrilju Trgovskega grenšja svoj pevski zbor. Pevovod-stvo ie prevzel sodni nadsvetnfk g. Zemljič. Pevske vaje bodo vsak pondeljek a— Izlet šahistov k mojstrskemu turnir u na Semmeringu. Tukajšnji šahisti namerava jo prirediti ob priliki mojstrskega turnirja, ki se vrši te dni, izlet na Semmering, ako se oglasi dovolj udeležencev. Prijave ipre-iema g. prof. Favaj na gimnaziji. a_ Občni zbor Gospodarskega ta političnega društva za kolodvorski okraj se te vršil v pondeljek zvečer ob številni udeležbi članstva v gostilni Vlahovič na Aleksandrovi cesti. Zbora se je udeležil tudi posl. dr. Pivko, ki je podal zelo zanimivo poročilo o političnem položaju. Po običanih poročIMh funkcijonarjev ie bil izvoljen nov odbor z dr. Kodermanom na čelu. a— Preprečen vlom. Brezposelni Franc R je že ve£ dni odi! po mestu in Iskal zaslužka, toda nikjer ni mogel najti kruha. Ko so mu pošla vsa sredstva In ni več vede! s čim bi se preživljal, ie končno sklenil, da s! s tatvino nekaj »prisluži«. Stikal Je ves dan po mestu, končno pa se je odločil za gostilno Alojzija R., kjer se je zvečer skril v posebno sobo. Njegov namen bi se mu bil nemara posrečil, da ni sluča no okrog polnoči prišel hlapec v sobo nečesa iskat, pri čemer je tatu zasačil. Poklica! je seveda takoj stražnika. ki ie moža zaprU Sreda 10. III. 1926 Maši onstran granic p— Zvezo dobrodelnih društev za trza« „.o pokrajino so ustanovili v nedeljo. Glav ,j guvornik je bil tržaški župan dr. Pitac« :0. Navzoč je bil tudi prefekt Gasti in fa« }.;5:ovski odposlanec Ricci. Menda radi pri» jornosti poslednjega je dr. Piitacoo proslav« Ijal fašizem in italijanstvo ter brcal stare rež me. Zveza mora biti polna faši-stovske« jj duha in povsodi se mora povdarjati, da ie italijanska. Poleg preveč fašizma in itali« janstva utegne biti premalo dobrodelnosti! Siivzoč je bil tudi zastopnik «Lege», ki ima odsek go«pa. katere se bavijo z dobrodel» oO'ïtjo med slovenskimi otroci. V odbor je svoljen tudi g- Fran Kutin iz Pošto ine. p_ Sredi razvalin * Bal kana* v Trstu ee je pripetila eksplozija. Počilo je pri nekem dv galu materijala za gradbeno oelo. Stroj je pokvarjen in razbit je kos zidu. Kaj je bilo? Gin zarote? Ako bi se ne bili že toli« krat blamirali. kdo ve, kaj bi si bile izmisli» le razne brihtne glave?... Pravijo, da gre u maščevanje nekih delavcev, katere je gradbeno podjetje te dni odpustilo. p— Zopet primera, ki Se pa. Tržaško fa» Sistovsko glasilo pripoveduje, kako pada Število Nemcev v Brnu io kako imajo ved» i,o manj otroških vrtcev. 42 vrtcev so imeli, tedaj pa je 11 teh nemških vrtcev odstop« jjenih češkoslovaškemu*življu. Priznava, da je v nemških vrtcih šc mnogo češkoslova» Skih otrok pod pritiskom nemških del od a» jàlcev. Ali «Popolo di Tri este» hoče ugo» loviti, da pada nemški živelj v Brnu, kjer je pred vojno gospodoval, češ, poglejte vi, dregorodcl, kako postopajo drugodi z manj S.nami! V Brnu je cvetelo pred vojno po« nemčevanje. katero je avstrijska vlada z vso svojo močjo podpirala. Češkoslovaška vkda pušča Nemcem vse potrebne vrtce in Sole iztrebljajo se le potujčeva!nice. Itali» lanska vlada -pa iztreblja med Slovenci slo« venske šole in odpira potujčevalnice. To je ona razlika, katero znova pribijamo. p— Promet v reškem pristanišču. Lansko leto se je izkrcalo v reškem pristanišču bla» џ 411.443 ton in vkrcalo 306.410 ton: prej» Snje leto je b;lo izkrcanega blaga 229.461 in ukreanega 172.736 ton. Torej je narastka t uvozu za 181.872 ton in v izvozu 134.674 ton. Leta 1922. je bilo prometa komaj 122 tisoč 126 ton. Zadnje leto pred vojno je zna kal pristaniški promet 2.250.000 ton. Sedaj ni dosežena niti tretjina predvojnega pri» staniškega gibanja. Vendar pa se beleH na« predovanje po novih razmerah, v katerih bo morala živeti Reka. p— O istrski krizi so govoril! na fašistov-skem kongresu v Pazinu. V glavnem se ie rai-nikovo poročilo dotikalo delavskih razmer. V arzenalu v Puli le bilo cet tisoč delavcev še leta 1919. do 1921- sedai jih je komaj še štiri sto. Brezposelna delavska masa se ie morala izseliti. Glede poljedelstva se и! moglo nič storiti v sindikalnem pogledu. V industriji pa se le sindikalno zibanje nekoliko ojačilo in še celo v Puli. ki je na glasu da ie apatična in indiferentna napram prerojevalni akciji nove Italije. p— Tržič io štel koncem 1921 prebivalcev 10.863, koncem lanskega leta lih le bilo 19.452. Pričakuie se. da bo Tržič štel koncem letošnjega leta 25.000 prebivalcev zlasti ko se »gradijo delavske hiše. za kar je vse pripravljeno. Tržič se kot Industrijski okraj naglo razvfa. V občini Tržič ie tudi precej slovenskega žlvlia. p— Pokojnine. Za učitelie. ki so izstopili iz slutžfce po 1. juliju 1924. se Izdelujejo izkazi, ki se predlože računskemu dvoru v svrho končnoveljavtiega sklepanja. Med tem bo ff!avno ravnate! stvo btagalne vloe In posojil še nadalje izplačevalo predujme onim, ki čakaio na likvidacijo ookoinine. Glede železničarjev izpod bivšega režima )• izšel ukaz. po katerem so postale začasne likvidacije v prid vpokoiencem končnove-iavne. S tem le prizadetim odvzeta možnost za dosego upravične ureditve pokojnine. Govori se. da se določi nov rok za rekurze. Železničarji so zelo razočarani z ozirom na razne obljube, da dobe gotovo, kar žele in kar jim gre. p— V Opatiji ie bilo leto« tulcev že i960. Največ prlhajaio Madžari. p— Kompanija julijski dobrovoljcev bo razpuščena. Načelnika dr. Doropierija je Ricci izgnal iz fašistovske stranke. Vsi oni dobrovoljci, ki so vpisani v stranki, so na Riccijev pritisk ie izstopili iz kompanije. Slediti ima razpust. Fašizem pred m nad vsem! Dobrovoljci so šli v vojno z velikim navdušenjem in ponosni so bili na sedanje svoje društvo. Na ukaz fašistovskega vod« stva pa se morajo poizgubiti v fašistovskih vrstah. Nekateri se prijemajo za glavo in čudne misli o odrešenju jih pretresajo. Ric» ci napravija v Trstu hudo kri. Iz Celja e— Razstava Modlc Miklavec. Razstava I slikarjev M. Modlc a in J. MSklavca, ki |e bila v nedeljo otvorjena v celjskem oficlr-lskem domu, ostane odprta še do vključno I četreka 11. t m. _ Podružnica Udruženja vojnih tnvali-I do v v Celju obvešča svoje člane in članice tla ji bo mogoče tudi za velikonočne praznike obdariti nekaj revnih članov !n članic v obliki denarnih podpor in sicer z zneskom ki sa le darovala neimenovana oseba. Razpisane podpore so namenjene Pred vsem vojnim sirotam, vdovam z otroci in invalidom z družino, ki so brez vsakih sredstev j In nikjer oskrbovani Pripominja se, da se članov in članic, ki so bili deležni zadr ih I podpor, pri tem razdeljevanju ne bo m-.glo j irpoštevatl razen v izrednih slučajih, kakor n. pr. bolezen Itd. Prošnje nai se vlože oseb no ali po pošti do 25. t m. na celjsko podružnico. Na poznejše se ne bo oziralo. — I Odbor. e— Koncert Кгоешег-Sancîn v Cel'u se I be vršil pod okriljem Glasbene Matice v Ce lju v soboto, dne 13. t. m. ob 8. zvečer v ma I И dvorani »Celjskega doma«. Gospod Kro-emer profesor graškega konservatorija in oaiičen virtuoz, bo izvajal Skladbe Chopina, Debussija, Lizsta itd. Priznani umetnik nastopi tudi skupno z našim violinistom g. ravn. Sancinom s skladbami K. Szymanov-skeja, Roslaveca Nachéza Itd. Spored ie za Celje novost ln bo nudil prijateljem glasbe I iep užitek. e— Ribarsko društvo Cele bo raapolaga-| to v letošnji spomladi s precejšnjim števi-I lom postrvjega zaroda. Cena loko Celje za 1000 komadov 150 Din. Interesenti naj se ta I Itoj Javijo. s— Pogrebni stroški ob smrti Invalidov, I Celjska podružnica »Udruženla vojnih invalidov« je na svoj! zadnji odborovi seii raz-| Pravi ala tud! o takojširjem Izplačilu pogreb cd stroškov zaostalim Invalidskim rodbinam v slučaju smrti vojnega invalida. Opozarja j popolne vojne Invalide in njhove rodbine tvojega poslovnega okoliša, da ob smrti vo] nega invalida v najkrajšem času prijavijo smrtni slučaj pri omen eni podružnici, k! bo aa to ukrenila vse potrebno, da se zaostali I rodbini v smislu § 61 novega invalidskega ukona takoj izplača enomesečna invalidnl-| oa za pogrebne stroške ln dvomesečni рте-I Jemki kot pomoč onim invalidom, ki ni.najo razen plače in pokojnine nobenih drugih dohodkov. Invalidske rodbine v Celju in v naj občine potrebne korake, da se U upravičene želje, ker končno je vendar že» leznica radi prebivalstva tu, ne pa prebival» stvo radi železnice. Elektrifikacija Prekmurja. V nedeljo, 7. t m. so se odpeljali zastopniki Ormoža, Sre dišča. Ljutomera in Murske Sobote v Gra« dec, da končajo tam pogajanja za električ. no napeljavo v te kraje in sklenejo in pod« pišejo pogodbo s falsko elektrarno. Zato je upati, da bo v jeseni žarela pri nas že elek« trična luč. Sedanja ponudba falske elektrar» ne je mnogo ugodnejša kot ona, ki jo je Murske Sobota že skoro podpisala, vendar se še najdejo ljudje, ki očitajo sedanji ob« činski upravi, da zavlačuje rešitev te vele« važne zadeve. Neki tukajšnji lokalni list pa zahteva, naj pride v Beltince celo elek. trična centrale, kar je gola nesmisel. Močno padanje cen hišam in posestvom. Iz Prekmurja in Murskega polja se nam po» roča. da rap.dno padaio cene hišam in po« aestvom. Tekom enega leta so padle za 200 odstotkov. Prekmursko in Mursko polje, ki spadata med naibolj rodovitno zemljo Slo« veni je, se ponuja danes oral zemlje prvi razred 3 — 4 tisoč D n, dočim so pred leti plačevali kupci ora! po 15 — 20 tisoč Din. Iz tega je torej razv dno. kako močno so padle ccne v teku 2 let. Tudi naši domači povratniki Amerikanci so izostali z dolarji. Pomanjkanje denarja Je zelo občutno. 2e pri prostem ljudstvu se opaža štedenie d?» narja. Vsakdo opaža, da se bližamo pred» vojnim zdravim razmeram in da bo prišel denar zopet do svoje zlate veljave. „Princesa in klovn" Baguette Dallos in Charles de Rechetort Pride v kino „Dvor" Iz Trbovelj Okrajno sodišče v Laškem je nazna» nilo svoje uradne dneve v Hrastniku, ki se bodo vršili v prostorih pri Rošu od pol 10. do 12. in od 14. do 19. sledeče dni: 17. mar« ca, 24. aprila, 29. maja, 26. junija. 24. ju» lija. 23. avguste, 25. septembra, 23. oktobra, 20. novembra in 18. decembra. t— Omračil se je um g. Francu Rada no» viču, poduradniku v telefonski centrali TPD Včeraj opoldne »o ga odpeljali na opazo« vaini oddelek v Ljubljano. Imenovani je družinski oče z ženo in tremi otroci. Pred kratkim mu je bil odvzet poduradniški čin ter se zato domneva, da je postal žrtev re» dukcije. t— Občni zbor Glasbenega društva Hrast nlk«Dol se bo vršil nocoj ob 19. v Narod« nem domu. Na dnevnem redu je predvsem reorganizacija društva. t— Z volilnim bojem za občinske volitve so pričeli preteklo nedeljo ekstreroni levi» čarji okoli Delavsko kmečkega lista. Napo» vedali so shod pri Pravdiču, ki pa je bil ze» lo klavrno obiskan. Govornili so dijak Ker» mavner, Marcel Žorga in neki steklar. Dru» ge nesreče ni bilo. Do 28. t. m. so napove» dali javni volilni shod vsako nedeljo popol» dne. t— Združen} socijallsti in zmerni levi čar t ji sklicujejo za danes širši sestanek svojih zaupnikov. S shodi pa še ne nameravajo na» stopiti, temveč delujejo od moža do moža. Priznati je treba, da deluje njihova organi» zacija za občinske volitve naravnost vzor« no. t— Vsa znamenja kažejo, da bodo doži» veli klerikalci 28. t. m. občuten poraz. Od zadnjih volitev v narodno skupščino so iz» gubili precejšnje število glasov, kar se je pokazalo že pri volitvah v Delavsko zbor» nico. Vobče je opažati, da se poslavlja od njih zlasti delavstvo. Tako se maščuje dvo« rezna politika, posebno zdaj ob času re» dukcije. Iz Prekmurja Nov občinski gerent. Občinski gerent v Lipi v okraju Dolnja Lendava je razrešen gerentskih dolžnosti. Na njegovo mesto je imenovan za geTenta tamkajšnji posestnik Ivan Tkalec. Ukinjena avtomobilska zveza. Poštno«av« tomobilska zveza med Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo je bila pred kratkim uki« njena. Gradbena direkcija v Ljubljani je namreč radi slabega stanja prekmurskih cest prepovedala vožnjo s težkimi avtom o» bili v zimskem času. Nam se pa zdi, da slabih cest v Prekmurju niso krive avto» mobilske zveze, ki so potrebne, ampak ne» zadostni kred ti za prekmurske ceste. Novi vozni red na prekmurski železnici. Zvedeli smo. da se bo v kratkem spremenil vozni red na naši železnici, vendar tako. da Gospodarstvo I v K a kanj u sprejema do 13. t. m. ponudb* lrzna poročila _ za dobaT(> i Voniinega jermen«. - Dne 20. t. m. bo pri glavnem sanitetnem slagaliSču glede do- btfžjl okolici naj nadalje prijavijo smrtni slu «4*» ,ne. bo "strez.al tukajšnjem potrebam. X-, , ! . J. ,.„ .__i Prvi vlak IZ Ormoža bo sicer prsšel mesto ča! vsakega vojnega invalida takoj, ker rrni Prštiče v smisla Istega člena inv. zakona po ireb z vojaškimi častmi, katerega bo pre-»krbela vsakokrat podiružnica. Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!1 50 ва ob 12. uri že ob 10. uri, a to je še vedno prepozno, da bi mogel biti ta vlak obenem tudi šolski vlak, za katerega se ne pote« guje samo Murska Sobota, ampak tudi Liu» tomer in vsi kraji ob novi železnici. Dr-ga upravičena želja prebivalstva pa je. da bi imeli še en nočni vlak, da bo v Mariboru več časa za ooravke. Potrebno bi bilo, da napravijo soboška, ljutomerska in ostale Vremensko porošlo Metsoro'olki гг»оа « Lju:l|anl. 9 пи-м 19T> v'': п Sport Steeple chaise na 3000 m v Zagrebu V nedeljo je zagrebški ASK priredil za» nimiv tek na 3000 m z zaprekami (Steeple chaise). Startala so štiri moštva s skupno 22 tekači. Razven dveh tekačev so vsi prispeli na cilj. Proga je vodila po igrišču na Mira« marski cesti mimo trkališče preko dveh nor. malnih zaprek, dveh klopi in 4 m široke jame, ki je bila do polovice napolnjen* i vodo. Kako odločilno je za take teke skakanje preko zaprek, najbolje dokazuje moštvo Gradjanskega, ki je bilo sestavljeno iz do« brih tekačev na dolge proge, vendar pa je dospelo zadnje na cilj iz enostavnega vzro« ka, ker njegovi tekači niso bili naučeni na zapreke. Izidi so bili nastopni: Moštva: 1. Hašk (10 točk), 2. ASK (37), 3. Marathon (42) in 4. Gradianeki (46); poedinci: 1. Rosenkranz 10:33, 2. Bister, 3. Vulič, 4. Thaler (vsi Hašk), 5. Kovačič, 6. Dobrin (oba (ASK) 7. Zemljak (Gradjanski). 8. Sušteršič (Mi rathon). 5. K. Slovan. Redni občni zbor se vrši v soboto, 13. t. m. točno ob 20. uri v re« stavraeiji Llovd. — Članstvo se obenem opozarja na objave na klubovih deskah. — Tajnik. Službeno iz LNP. Danes v sredo ob 20. seja p. o. v kavarni Evropa. Gg. inž. Stru« na, Vičič, Buljevič, Bucik, Gosar, Mahko» vec in Vukovič se pozivajo, da se seje toč« no udeleže. — Predsednik. Kateri list je uradno glasilo maribon skega MO? Kakor smo poučeni, je formai» no glasilo mariborskega odbora LNP «Ta» bor», vendar se ponavljajo slučaji, da ne» kateri klubi kakor Svoboda ne upoštevajo oznanil glede tekem, priobčenih v «tTabo« ru». ampak se trdovratno ravnajo po noti» cah v «Marburger Zeitung». Tako se je pri» petilo v nedeljo, da je nastopila Svoboda s tričetrturno zamudo, ker je upoštevala no« tico v «Marburger Zeitung», ne pa one v «Taboru», ki je vsebovala pravilno naznani« lo pričetka tekem. Upamo, da se bo od me. rodajne strani odredilo, da se v bodoče ne bodo več ponovili taki slučaji in da bodo klubi obveščeni o uradnem glasilu MO. HSK. Maksimir Vil. je sprejet kot za« časni član v zagrebški nogometni pod avez. S tem je izčrpana kvota 32 klubov, ki je določena za mesto Zagreb in se več ne bo sprejel iz tega okrožja noben klub. F. C. Bolopna v Zagrebu. 24. in 25. t. m. igra prvak Italije F. C. Bulogna v Zagrebu pioti Gradjanskemu. Erminio Spalla, boksarski prvak težke kategorije je odpotoval v Argentinijo, kjer bo početkom aprila nastopil proti Loui» su Firpu, ki ga je zadnjič premaga!. V sre» di maia bo v Barceloni branil svoje evrop« eko prvenstvo proti Paolinu. Cross country v Beogradu. V nedeljo se je vršil v Beogradu cross country tek ju« morjev za kip, ki ga je daroval dr. Ciril Žižek. Prijavil sta se dve moštvi, in sicer moštvo ZASK in moštvo Jugoslavije. Zma» galo je moštvo ZASK. Stanje prvenstva v mariborskem okrož> ju je sedai nastoDno: 1. Rapid (10 točk). 2 ISSK. Ma-- Sor (9). 3. Merkur (8), 4. SK. Ptuj (5). 5. SK. Mura (2), 6. SK. Svoboda (0 točk). Vremensko poročilo od 9. t. m. Kranjska fora, oh 7.. — 1 stp. C, h aro» meter se dv oa, brez oblakov, mirno, brez vetra, sren 15 cm, san:n"C ugoden. Bohinjska Bistrica ob 7.: + 5 stp. C, za zimski sport neugodno. Novoeadska blagovna borza (9. t. m.). Pšenica: b*6ka, 6.5 vagona 267.50 do 272.50; baika, 77 kg. S %, 8 wigoni, 270. Turščica: baâka, nova, 1.5 vagona 110; sremeka. nor», « vagonov, 110. Moka: baSka «Os», 1 vagon. 447.50. Otrobi: ba-ški. v jutastlh vrečah, 1 vagon, 105. Tendenca mirna- Živinski sejem v Mariboru (9 t m.). Bo. goo 585 komadov: 21 konjev. 14 bikov, 181 volov, 391 krav, 8 telet. Prodanih 377 koma dov; med tem! 43 sa Avstrijo Im 75 za Italijo. Cene eo ostale večinoma nespremenjene. Za kg žive teže so notlra.ll: debeli voli 8—8.50 Din. poldebeli 7.25—7.50, moli. ne krave 7—7.25, plemenske krave 4.25—7, breje krave 6.75—6.50, krave za klobasarje 3—4.25. mlada živina 5.25—5.50 Din. Cene mesu so b!le: Govedina 8—19, teletma 12.50. svinjina 12.50—27 Din za kg. Dunajski goveji sejem (8. t. m.): Dogon 2907 glav; od tega Iz Jugoslavije 162 glav. Cene nazadovale za K do 10 groSev pri kg: le biki In slaba živina so oetali v cenah nespremenjeni. Za kg žive te&e notirajo: voli I. 1.45—1.70 (Izjemino 1.75—2), H. 1.20 do 1.40. III. 0.95—1.10. bîki 1—1.35. krave 0.95—1.40. slaba ilvtaa 0.50—0.85 šilingov. Dunajska borza za kmetijske produkte (8. t m.). Tendenca na prekamorskib žitnih tržiščih se Je koncem minulega tedna pomirila. Valovanje tečajev se Je držalo v ozki meji. le Buenos Aires je javil slabše tečaje. Na Dunaju zelo majhna kupčija. Ce ne portcazujejo tendenco nazadovanja. Notirajo vključno blagovnrrprometnl davek brez Cttrtne sa 100 kg т illingih: pieni. c a: domača 40—40.50, madžarska potiska 43—46; rž: marchfeMska 27—27.50: turščica: 20—21; oves: domači 27.50 do 28.50. bar-^m-tra 3n8 8 m Piil/ubtjena krema modtrne ženske, Smnnova krema (Crème SIMON) niti suha, niti mastna. zagotovi ženskemu licu lepoto § rolti prožnost, vol/nosi, iametost in У belino kote, kakršno sme po pravici â Pričakovati vsaka žena od dovršene 3 102 higijenske kreme. Џ, Naprodaj povsod: S CREME. POUDRE £ SAVON SIMON O m............................................ Par lumerit Simon. 59 Fg. Si. Martin Parts. Kraj Ča- Barom. Temper. fol vis M »0,0 Smer vetra in brzina v m Oblačnost 0—10 Vrsta padavine 03 os zovanro ! t mm do 7 ura opazovani» 7. 771-7 00 95 NE 0.5 10 meela 0 Ljubljana . .1 8 772-4 0-6 95 SW 1 10 megla (dvoiec) J 14. 76 il 113 63 WNW 03 1 21. 7n54 9 1 57 SW 1 2 Zagreb . . . 8. 770 6 4-0 93 SE 3 10 0 Beograd , , , 8 76a9 30 91 mirno 10 dež 0.2 Sara evo ... 8. 771 6 00 91 mirno 10 sneg sneg 1.0 Skopljc . . . 8 769 6 60 54 N 0.5 4 0 Gruž-Dubrovnik 7. 767-7 90 38 NE 0J 6 0 Praga .... 1 7. 67-8 80 — N 7 dež 2.0 Solnce vzhaja ob 6'2\ zah-ia ob 17-S7, luna vzhaia ob Ч-Oô, zadaja ob 12 17 Dunajska Vremenska napoved za sredo; Izoremenljivo. Tendenca za pos'ab-бапЈе. Boli hladno. = Izjave finančnega ministra o naših dolgovih v Ameriki. Na svojem vračanju v Beograd je dal naS finančni minister dr. Stojaidlnovtč novinarjem т Trstu nefka pojasnila o svojem bivanju v Waehtngtomu. Londonu bi Parizu. IzJavH Je. da je delo nafte delegacije v Washtagtonu v glavnem končano. • da nI pri Slo do podpisa do. govora, so vzrofc aimeri&ke prilike. Sedaj se peča ameriški senat z гебегашЈео) vpraša, nja Italijanskega dolga Ameriki, čim bo to končano. p»tds na vrsto naš dogovor o ro. gullramju dolga. Diskusija o tem dogovoru ee bo začftla v senatu 15 t. m. Glede biva-nja v I^ondonn Je tzjavll minister, da se Je dogovoril s angleškim zakladnim mini. etrom, da se bodo pogajanja za ureditev naših vojnih dolgov Angliji vrftla ▼ Londonu. Enako se je v Parizu razgovarjal s francoskim finančnim ministrom o liaSih dolgovih Franciji. = Carinski nadavek maša sedaj v naši državi: 1 zlati dim ar =* 11 paiplmatlh, v Avstriji 1 zlata krona _ 1.44 Šilinga, v Italiji 1 zlata №ra = 4.79 papirnatih, v Eu. m unij! 1 zlati loj = 40 papirnatih, na Spajis-kem 1 zlata pezeta _ 3.6 paip!mat!h, ca Bolgarskem 1 zlati lev — 15 paiplrnatlh ta r Grčiji 1 zlata drahma 14 papirnatih. rs Letna ekupSčIns Udruženja beograj. skih Industrtjcev se Je vrêila v nedeljo v prostorih Industrijske sborntce v Beogradu. Is referata tajnika Btervana Popov «Ca je razvidno, da se je kriza industrije lan-s'ko leto Se bolj pooetrUa spričo skoka dinarja in slasti zaradi visokih davkov. Konč no omenja, da bo morala industrija 6e dol go časa teka« sodelovanje tujega kapitala. : Občni zbor ima Portland . Cementna tovarna, d. d. na Dovjem v Mojstrani, dne 26. t. m. ob pol 12. v prostorih Jadraesko. PodimavsTte banke, podružnice v LJubljani. = Novo posojilo Državne hlpotekarne banke. Iz Beograda poročajo, da Je te dni odpotoval v Ženevo ravnatelj Državne hI potekarne banke dr. Bogdan Markov!«. Njegovo potovanje je v meni e pceojllom, ki ga je bainka baje že dobila v »neeku 5 milijonov švicarskih frankov. = Posojilnica v Mariboru (Narodni dom) je Imela v letu 1925. prometa 196.084.261 Oin. Na zadružnih deležih se je prejelo 90.505 Din. laplačalo pa 635 Din. hranilnih vlog se je vplačalo 21.974.844 95 Din, Izpla. čalo pa 9.205.142.32 Din, v tekočem računu Je bilo prejemkov 72,748.879.34 Dta. Izdat, kov pa 79.287.168.57 Dta. nevednih poeoji" Je bilo vrnjenih 1.018.013.18 Din, Izdanih pa 6.555 240 Dta. na obrestih se Je vplača. 10 1,018.01318 Din. Izplačalo pa 66.333.22, prehodnji račun znaša 164.289.23, hiSe ln lemljišča so donesla 44 234 Din, Izdalo pa vključno sa prezidave 431.521.19 Dtn, v nove stavbe na Betnavelri eeetl se Je investiralo 194.933 Din. upravni dohodki 728.470.62 Dta. izdatki 439.173 Din. upravni davki 321.310.83 Dta. na račun podpor ln nagrad te Je izdalo 322.614.43 Dta. Bilanca z dnem 31. decembra 1925 Izkazuje naelednâe glav ne aktivne postavite: navadna poeojila 11 125.275 Dta. tekočI račun 30.851.636.73 Din .vrednostne listine 1.080.811.64 Din, za. ostale obresti posojil 55.605.16 Din. vred. nost h» in zemljišč 83.089.34; pasiva: deleži 187.485 Dta. hranilne vloge na knji. žice 32,3^9.818.48 Dtn. т tekoče-m računa 3.483.905.81 Din. skupaj hranilne vloge 41 milijonov 833.724.29 Din. predplačane obresti posojil 227.960.08 Dta. rezervni zaklad! 928 973 86 Dta ta čisti doMčelt za leto 1925. 436.740.11. Iz navedenih postavk se razvidi mogočem vzrast tega našega prvega sloven ekega denarnega zavoda v Mariboru Zlasti Je razveRelilvo dejstvo, da so se v teku lpta 1925. vloge pomnožile za 18.500.000 Dta, kar Je najboljši dokaz velikega zaupanja, W ga Ima občinstvo v Posojilnico v Narodnem domu. Občni, ibor Posojilnice se bo vršU koncem tega meseca. = Avstrijski Izvozniki zahtevajo odpoved trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Du. najeti listi prinašajo izjave izvoznišklh krogov, k! zahtevajo od-poved trgovinske pogodbe z JngoslarfJo spričo Šikaniranja s rtranl Jugoslovanskih carinskih organov. Ti se bale ne ravnajo po določbah pogodbe in ptavljajo velike ovire uvoeu avstrijskega blaga. = Dobave. DiTftkrlla pomorskega saobra-čaja v Sp'itu obveSfa. da se bo licitacija glfvle dobave 130 komadov dežnih p'afev mršila namesto 7 t m. 27. t. m. — Direkcija državnfb železnic v LJubljani eprejnms do 15. t. m ponudbe za dotoavo 160 komadov temeljnih obrnčev. 30 komadov parnih razvodnfknv. raznih barv. Specljanpga orodja. potrc-liščta za lltoerafl'o; do 20. t m. za dobavo 100 m' borovih plohov ter 2 garnitur elementnih pregrevalnlh cevi. Pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenju te «Urekolie, — Direkcija državnega rudnika v Zemunu ofertalna licitacija ba^e 5000 komadov lsneolh slanmjač. Pred metni oglael v Zbornici za trgovino, obrt tn industrijo v Ljubljani na vpogled. — Veliki sejem v Pragi. Letošnji pomlad nI Veliki sejem v Pragi se bo vrfil od 21. do 28. t. m. Razstavni prostor Je popolno, ma zaseden od prvovrstnih češkoslovaških in inozemskih tvrdk. . Letoe je postavljen tudi ameriški paviljon. Spričo pomanjkanja proetora je veleeejmska uprava morala dokupiti prHdadno zemljišče v bližini sta. rega razstavišča. Poleg sploSnega sejma bo prirejenih nekaj specijalmh sejmov: sejem hotelirjev ta gostilničarjev, radio - sejem, sportskl sejem sejem motociklov, avtomobilska kopaliSčna ta turistična izložba itd, Posetniki Praškega velikega sejma H Ju. goelavije ne potrebujejo Češkoslovaškega vizuma na potnem listu ter imajo pravico na polovično železniško vožnjo v Jugoslaviji to CeSkoelovaSkl ter pravico na 26od-stotni popust v Avstriji! ta Madžarski. Po. drobnejše informacije se dobe na češkoslovaškem konzulatu. = Za carinsko unijo med fielkoslovaško In Avstrijo. Is Prage poročajo, da eo se češkoslovaški kidustrijcl na nekem sestanku z zunanjim ministrom dr. BeneSam lzreffcli za carinsko unijo z Avstrijo. Prvi sovjetski državni proračun. Sovjetska Rusija ima sedaj načrt svojega prvega čvrstega državnega proračuna za goarpodars'ko leto, ki poteče s 1. oktobrom t. 1. Proračun, ki potrebuje Se odobritve od centralnega ekselkutivnega odbora, predvideva (v červoneih) rednih dohodkov 3620.51 milijona in izrednih dohodkov 158.12 milL Jan*, skupno 3778.63 milijona, a rednih Iz-datltov 8298.52 milijona ta izrednih izdatkov 480.11 milijona, skupno 3778.68 milijona čer von cev. = Pomirjenje na newyorikl borzi. Po vesti iz New Torka Je na efektni borzi zopet mirno. Tečaji eo se znova okrepili. Vzrok zadnjemu polomu Je bHa prekomerna Špekulacija, И Je morala čisto naravno dovesti do slabega konca. Borze 5. marca. LJUBLJANA. (Prve številke povprafie. vanja, druge ponudbe in v oklepajih kup-Ctjskl zaključki.) Vrednote: investicijsko 0—78, Vojna Skoda 279—282, Zastavni Kranjske 20—22, komunalne Kranjske 20 do 22, Celjska posojilnica 200—202 (202), Ljubljanska kreditna 200—220, Meriiantil. na 100—104, Blavenska 50—0, Kreditni 175 do 185, Strojne 0—110, Vevče UO—0, Stavb na 80—90, Sešlr 115—120 (115). — Blago: les: desfre 20 mm. monte, foo Fodbr. do ali Kranjska gora, 2 vagona 540—640 (540); bukova drva, suha, fco nakl. postaja, 1 vag. 21.50—21.50 (21.50); gabrovi hlodi (bel gaber), zdravi, Ctstt, ravni, s toleranco lahke enostavne krivine to 2 ali 3 zdravimi grčami ,od 30 em prem. napr, s 6 % od 26—29 om dolž. 1 in pol m napr., fco vag. nakl. postaja, I vag, 440—440 (440); hrastovi obrobij, plohi, 43 mm. 2.85 m ln 53 mm, 2.80 m ,od 18—30 cm, fco vag. Postojna tranz.. 1 vag., 1280—1300 (1280):! deske, večina smreka, 20 ta 25 mm, event. tudi 30 mm, od 1—1 m, blago zdravo, moa-te, fco vag. Postojna tranz. za 100 kg, 1 vag. 64—68 (64); hrastovi plohi, neobroblj.. od 90, 110, 130 mm, od 2.50 m napr., feo vag. Postojna tranz. 0—1200; hrastovi frl-zi. 5, 6, 7, 8, 9 cm, od 30 do 60 cm ta od 8, 9. 10, 11, 12 cm. od 80, 90. 110 ta 120 cm e 70 % 1. to 30 % II., fco vag. Postojna tranz. Ш0—0; premog: nespremenjeno; poljski pridelki pSenica, baâka, 6/77, 2 %, fco vagon Novi Sad 0—280; tur-Sčlca nova, fco vag. Novi Sad, 1 vag., 114—114 (114), nova, za mare, fco vag. No-^ vi Sad 0—120, nova, za april, fco vag. Novi Sad 0—127 .stara, fco vag. Novi Sad 0—145, umetno sušena, fco vag. Novi Sad 0—125, čtaquantta, fco vag. Manaetdr 0—190, srednje drobna, fco vag. baranjstoa postaja 0—145, času primerno suha, par. Sld. 0 do 112.50; zeleni fižol, okrogel in podolgovat, fco Tscon Maribor 0—270. ZAGREB. V bančnih papirjih živahnejši promet, dočim je bil v industrijskih vrednotah slab promet. Vojna Sikoda Je stabilna. Promptna se je trgovala po 280. — D i. n a r je bil v Curlhu dorçxrfdn« slabšL Na zagrebškem tržišču je bila tendenca malo krepkejša, kar se Je odrazilo v majhnem povišanju tečajev. Narodna banka je po. krila v glavnem povpraševanje po posamez nih čekih. Skupni promet 6.3 тВДопа dinarjev. Notlrale so devize: Dunaj 801 prav ir od.ii ceni in se dobi pri tvrdki Drago Schwab, L'ubîjana. Novo! Najslavnejši amer, filmski komik Novo! BUSTER KEATO v burki „GLUPAN" Humorist, ki se v najbolj komičnih situacijah nikdar ne smeje. — Glupan se za. ljubi, ne ve pa kaj je ljubezen. — Ulica zabave. — Tajni klub z igralnico. — Glu. pan ima srečo. — Policija zaloti hazardiste. — V zapori — Krah na borzi. — Taj. na poroka. — Glupan prinese kar pet prstanov. — Krasna režija, razkošna oprema v dvorcu bogatega borzijanca. PREDSTAVE ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. ELITNI KINO mm vadiini kino v Ljubljani. Telefon št. 124. PREDNAZNAN1LO: PREDNAZNANILO: DOUGLAS FAIRSA^KS v velefiSmu „ZORRO" Ministrska komisija v Trbovljah Izjava inž. Vojte, da ni komisiji prav nič mar js,vno mnenje. — Spomenica celokupnega delavstva vseh strank in organizacij— Nenavadno slab vtis, ki ga je naredila komisija. Trbovlje, 9. marca. Davi se je pripeljala v Trbovlje mini» strska komisija, »estoječa iz inž. Vojte, za» stopnika ministrstva saobračaja, inž. Marši» čanlna, zastopnika minstrstva sceijalne po» Iitike, inž. Strgarja, rudarskega glavarja in dr. Mraka, višjega komisarja. Komisija, ki sprva ni imela namena, da prido v Trbov« Ije, ker se ji je zdelo v Ljubljani, da je opravila že svoj posel, ko je poklicala za soboto 6. t. m. v vladno palačo na Bleiwei» sovi cesti rudarske delegate iz Zagorja, Tr» bovelj, Hrastnika in Rajhenburga, se je v zadnjem trenutku premislila in tako je pri» šlo do preiskave v Trbovljah samih. Kakor hitro je komisija došla na Vode v rudniško restavracijo, se jc že razneslo po vseh Trbovljah, da je tu ministrska ko« misija. Kmalu so se zbrali zastopniki delav« stva in raznih političnih skupin. Zasliševa» nje je vodil rudarski glavar inž. Strgar. Tra» jalo je ves dopoldan in še popoldne do 15. ure. O podrobnostih ne moremo poro» čati. ker komisija ni dopustila, da bi naš po« ročevalec prisostvoval zasliševanju, češ da mora biti preiskava tajna in da ne gre, da bi bilo časopisje prej informirano o dejan» skem položaju kakor pa ministrstvo za šu« me in rude, ki mora odgovoriti v najkraj» šem času na stavljene interpelacije. Ob tej priliki se je razvil kratek pogovor, katerega smisel je bil ta, da ni ministrski komisiji prav nič mar javno mnenje, ter da so člani komisije odgovorni lo svojim nad» rejenim. Temu primerno se јз po izjavah prisotnih tudi postopalo. Izjave posamezni» kov so se mehanično zapisovale, toliko ča» sa. da je bilo v glavnem vse ugotovljeno. Značilno je, da se ves čas ni prav nič go» vorilo o takojšnjem ukinjen ju redukcije, temveč le o njenem omiljenju. Komisiji je bila izročena sledeča spomenica celokupnega delavstva vseh strank in orga» nizacij v Trbovljah dne 9. marca. Zastopniki vseh delavskih strank TPD. in zastopniki tukajšnjih političnih strank, poklicani pred ministerijalno komisijo, ki preiskuje redukcijo delavcev v Trbovljah, izražajo svoje zahteve, želje in prošnje, ka» kor sledi: 1. Izražamo, da nas je gmotno in moralno hudo prizadela redukcija. Ker popolnoma ne uvidevamo, da je ta v taki meri uteme» ljena, prosimo, da se v svrho ublažer.ja te nesreče takoj izvede revizija vseh redukcij delavcev in poduradnikov in se pri tem upo» števa delazmožnost, rodbinske razmere in pristojnost v tukajšnji občini. Radarji, ki pripadajo rudarskim rodbinam, ki nimajo postranskega zaslužka ali privatnega imetja, naj se nikakor ne reducirajo. Ako rcduci» ranim delavcem rudnik kot tak racli nastale krize ne more diti na svojih obratih dela, naj se jih zaposli na DukičeVem obratu, kjer dela nebroj tujih d-lavccv, ki se ved« no menjavajo in ki tudi niso vedno dobri in zanesljivi, vendar pa naj bodo ti delavci sprejeti pod enakimi službenimi prejemki kakor drugi pri TPD. tislužbeni rudarji. 2. Nobenega delavca poduradnika naj se re odpusti radi političnega naziranja. Če se eden ali drugi pregreši, naj se proti njemu uvede stroga disciplinarna preiskava. V odbor za revizijo, kateremu bo nače» lova! g. dvorni svetnik Strgar. naj se po» kličejo gg. ravnatelji oz. obratovodje in za. stopniki vseh delavskih strank. 3. Vsi zastopniki raznih strank in organi, zacij se pridružujejo predlogu Delavske zbornice z dne 7. t. m., ki se nanaša na od. pravnino rudarjem. 4. Ministrstvo socijalne politike se napro. ša, da votira izdatni znesek v svrho podpo« re brezposelnih rudarjev. 5. TPD. namerava ustaviti izplačilo de. lavcem, draginjske in rodbinske doklade ter nabavni prispevek, radi česar prosimo, da se izplačajo ti še za prvi kvartal t 1. Pri tej priložnosti naj rudnik, predno se dokončno odloči, še enkrat revidira svoj sklep gkde odprave doklad v tem smislu, da bodo nove plače vsaj ustrezale dosedanjim dohodkom delavcev vseh kategorij. Klenovšek, zastopnik SSJ. — Krušič. delo gat Delavske zbornice. — Turnšek za Or. j L'no. — Župančič, načelnik II. rudarske sku pino. — Vozelj za Zvezo slov. vojakov in Udruženje vojnih invalidov. — Hruševar za grupo okoli Dclavsko^Kmečkega lista. — Struc za Kmečko delavsko zvezo. — Point za Bernotovce. — Pavlin za SDS. — Putrih za SLS. — Križnik, zastopnik JugosL stro« kovne zveze. — Ajdovšek za Zvezo rudar, jev Jugoslavije. — Avsenek za Radičevo stranko. — Koren, zastopnik Kmečko de. lavsko obrtne zveze. — Camer za Delavsko kmečki blok. — VoduSek za občino. — Ne. čitljivi (!) za poduradnike. Ministrska komisija se je po zaključku zasliševanja podala ogledovat nekatere rud» r.iško zgradbe ter se je odpeljala v Ljublja» no z vlakom ob 16.53. Dr. Mrak so je od. peljal Ze z opoldanskim vlakom. Ko so od. hajali zastopniki, ki so podpisani pod spo menico, domov, so jih medpoioma ustavlja, li tovariši in vpraševali po izidu. Ko so jim ti pravili o poteku, so ljudje vzklikali: Pro« dani smo. Razvedelo se je namreč za odlok centrale TPD., po katerem se določajo sle« deče temeljne, minimalne plače: I. Katego« rija 40 Din, 2. kategorija 35, 3. kategorij» ženske 30 Din in 4. kategorija mladoletni 20 Din. Tem temeljnim plačam se dodajo kakof dosedaj v gotovih slučajih primerni dodat« ki stalne plače. Vse akordne sedaj veljavne postavke se znižajo za 20 odst. Vse doklade in sicer: osebna draginjska doklada, dni. žinska doklada, naba^i prispevek se ul: nejo. Ker so se izplačali nabavni prispevki v najprej, se s 1. aprilom ne izplačajo no« beni prispevki več. Razstrcljivo se bo e 1. aprilom dalje računalo v tričetrtinski vred« nosti polne cene in se bo to upoštevalo » akordu. Tako torej odlok TPD. in to v Istem času, ko je prišla v Trbovlje ministrska komisija! Prav nič ne bo čudnega, če bo spregledal zadnji slepec in spoznal, kakšna igra se vr< ši z vsem delavstvom skupaj. Kar si najbolj želimo, je pač to. da se delavstvo otrese raznih demagoških vplivov ter preide po samostojnem razglabljanju v trezno razum» sko akcijo. Toda ne tako, da bo ves pokret odvisen od posameznikov, ker bodo v tem slučaju toliko časa mogoče tudi prevare, ki so pripravile delavstvo do tega, da je dalo s!ovo političnemu življenju in se zaprlo va< se. Vsi za enega, eden za vse, bi moralo biti geslo trboveljskih rudarjev, če bodo hoteli kaj doseči v svojem krutem boju za obsta. nek. Dr. Jos. Cir. Oblak: K 701etnici prof. Seidla Danes, dne 10. marca slavi svojo sedemdesetletnico mladenič Ferdo Seidl. Novomeščan. ki je lep del svojega življenja preživel v solnčnem Primorjn prav kakor njegov brat po duhu France Erjavec. Naš Ferdo Seidl je svež po duhu in telesu ob svojem starostnem jubileju, kakor to more biti le pravi planinski brat Ohranila nam ga je takega priroda.. ki je hvaležna vsakemu, ki se zateče v njeno krilo, ona večno lepa in večna mlada, ki je v njenem skrivnostnem svetišču črpal m pojil svojo moč, jo motril z umevanjem, iskajoč znanstvene resnice, a Jo zajel tudi s svojim srcem ter občutil vso njeno poezijo . . . Pravrjo. da najbolj uživa n. pr. glasbeno umetnost oni. ki ni njen izvršujoči glasnik, in ki ne pozna detajlov njene tehnike, niti kontrapimktične zgradbe v detajlu, in da prav tako uživa estetsko lepoto prirode najbolj oni. ki r.e raziskuie v nji detajlov, ki je skratka ne študira kakor jo študira anatom ali zdravnik ... To vidimo: mnogo, celo večina znanstvenikov ne vidi onega v prirodi. kar vidi v nji estet, ki vidi le harmonijo tega božiega stvarstva in občuti vso lepoto. Ker oni vidijo, rekel bi. le atome in posamezne dele . . . In pravijo še. da le-ti so pravi in veliki znanstvenik. So pa tudi — redki. — ki so pravi znanstveniki, ki se jim je pa odprla v prirodi tudi kniiga pocz'je, katere je več v nji. kakor v vsem človeškem žitju in bitju. Ti so izvoljeni. Kajti ti so prodrli v vse kotičke svetišča prirode, otvorili vsa tajna vrata skrivnostnega njeneera labirinta do zadnje skrite kamrice. Med temi je Ferdinand Seidl, geolog, botanik in planinec v pravem pomenu besede, pisatelj »Kamniških planin« in Desnfk »Rastlinstva naših Alp«. Nepozabni mi ostanejo trenutki, ko sem v njegovi prijetni družbi hodil po tej božji naravi. »Ne da bi hotel odvrniti obiskovalca planin od običajnega užitka na solnč-nih. svobodnih višavah, ne, povekšati in UKlobiti mu hočem užitek s tem. da se ne bo naslaial samo na obsežnem razgledu, na mnotrotorosti. veličastnost in smelosti v oblikah" in merah vrhov in dolin, na oarrormnosti gorskih mas. na raznolčnosti v rastlinski odeji. na razdelitvi vodotokov ter na človeških naselbinah, prijazro ca pozdrav-Ijajočih, nego da bo znal to krasno in nmogoliko podobo, ki se mu orostira pred očmi, uspešno motriti tudi z umom.« Tako je zapisal v svojih »Kamniških 'planinah«, katerih poljuden in geološki in krajinski opis nam je podal 1. 1907 iz solnčne Gorice. Zgodaj se mi je odprla knjiga prirode in sem znal čitati v nji. Toda on me je opozoril ta'co mimogrede, tako neprisiljeno in nevsiljivo v tistem svojem znanem prijetnem kramljanju nn to in ono v naravi, zdaj na to in ono lin:jo v gorovju, na obliko globeli in sestavino ravnine, ki te povede nazaj v pradavne čase. pri tem pa nikdar ne zgreši estetske lepote, ki je bila od nekdaj, je in bo v vsaki njeni formi. Opozoril me je zdaj na bore rastlinico in njeno borbo za življenje, zdaj na estetsko obliko dreves in niihovo arhitektonsko lepo z^zidbo. borečo se za ravnotežje, vse tako prijetno in nrmosrrede. kakor zna samo on . . . Bil je moj mentor, da se še sam ni^em zavedal ... In jaz sem mu hvaležen. On pa mi je deial. da ne ve. zakaj. To ie tisto. On sam ne ve. da mi je ob takih prijetnih iz^reho-dih odpiral knjigo prirode — na široko, da sem občutil še bolj vso njeno le:>o-to, katero mi je pokazal od strani, ki mi je bila «losihmal bolj al; manj tuja. Tako sem orišel do resnice, da kdor nima nobenega smisla za naravo, nobenega " po.ima o botaniki, niti o geologiji niti sploh o pri rod oslov ju. da tik ni pravi turist in pravi popotnik, in da naj ostane rajši doma, vsai pa ne piše potopisov in krajepisov, katerih bi spioh ne sme! pisati tudi nihče, ki ni v njem tudi nokaj pesniške žile . . . Seidl ni potooisec. On je znanstvenik, a obenem poet. In to je. kar ga uvršča med one planirce. kakor jih ume-vam jaz. Ni planinec, ki dirja vsak svetek in petek v planine, se vzpenja po stenah, pa ne vidi in ne čuti onega. kar je skrito povsod v tej božji naravi, bodisi na vedri planini a!i sredi barja ... In v tem smislu je stari pen-zijonist, ki s solnčnikom v roki gleda s svojega izprehoda, s pobožno mislijo v srcu k niemu ne več dostopnim vrhovom, motri bornega hrošča ter se veseli in opazuje metulja ter zre na svetlo zelenje okoli sebe. s tistim ne-izraznim obcu'kom. ki ea pozna ie srce oravetra r>r;iate'ja prirode. V mojih očeh je Seidl večji planinec kakor vsi ti in oni. katerih vid'š toPVo s cepini in vrvmi, z dolgimi palicami in še daljšimi ieziki. Izmed onih je, o katerih m-avi naš Cankar, da sede v tihem mraku na kantonu ob doVi cesti, ki se iim vidi brezkončna, se ooeovarjajo 8 Krimom, ki jim je krtina, ter kramljajo z zvezdami na nebu ... Ferdinand Seidl je tak kramljač v prirodi, s katero se pogovarja zo'et po svoje kot znanstvenik in kot poet obenem. On je eden izmed onih, ki .co v bratovščini tistih, ki jim je prirodi zaupala vse svoje tajnosti. Seidl jo je zajel umstveno in s svojim srcem, vzljubil jo je z umevanjem. Tako je tudi zapisal: »Ako zreta Iajik ln veščak na isti umetniški izdelek, tedaj ima veščak večji užitek nego Iajik. Prav tako se razodeva tudi lepota prirode globlje ti. veljavnejše onemu, ki jo motri z umevanjem. Oni. ki zna vsako črto v gorskem reljefu skrbno zaznamovati s čustvom in hkratu z umom, združuje v sebi veselje nad lepim in veličastn ffl prizorom z zadcv-oljivo zavestjo, da razume občudovani predmet, vedoi kako so prirodne sile zgradile gorsko gmoto ter iz nje izklesale sedanjo ubrano sliko vrhov in dolir..« Zato ie ostal večen mladenič. Ferdinand Seidl. ti pravi naš planinski brat. kl mi je tvoje »Rastlinstvo naših Alp« pravi vademecnm in tvoje »Kamniške plan ne« moja m"!a planinska biblija, bodi mi pozdravljen v sedemdesetem letu živlienjal Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20 uri Sreda. 10.: «Obrt воврв Wai-гевоте». D. fetrtek. 11.: «Deseti brat». F. Petek. 12.: Zaprto. gibata, IS.: «Henrik IV.» O. Ljubljanska opera Začetek ob pol 20 uri. Sreda. 10.: «Večni mornar,. C. etrtek, 11.: Zaprto, petek. 12.: «Toeca». B. Goetovamje g. Roberta Primožiča iz Zagreba. Sobota, 13 : «Grofica Marica». Izvem. Mariborsko gledališče Sreda, 10.: «Grofica Maa-ica» A (Trupooï). îetrtafc, 11.: «Ciigajii» C (kuponi). Pri uprizoritvi Večnega mornarja joje ulogo Sente ga. Žaludova, uiogo Erika prrlč gosp. KnSttl to Daianda gosp. Rum-»1. Naslovno ulogo izvaja kakor doslej g. Ho'odkov. Predstava Je za abosonte re-C. Ot Kalman Emerik: Grofica Marica (Premijera 7. t. m v Ljubljani.) Gledališče natlačeno, publika razburjena jd radostno napetega pričakovanja: pravo pr»veato premiersko razpoloženje od gale» ijskega stojišča do parterja. Z vseh strani išLm razgovore, iz katerih posnemam, da precej poslušalcev in poslušalk Grofico larico že kje videlo in slišalo. Razen ge. oličeve in ge. Ribičeve nastopajo v pevskih lognh sami igralci, а v igralskih ulogah ea» ii pevci in pevke. Operetnega osobja sploh imamo. Kako bo? Zmaga ali poraz? Začetek se je močno zavlekel, končno se ačne uvertura pod taktirko g. dr. S v a r e. se onemi rn posluša z nekako pobožno paz» ivostjo. Dirigînt obdeluje Ktlmana s stno širokimi gestami kakor bi šlo naj» an je za Rik. Wagnerja ali Straussa ter ža» je urnebssno ploskanje, vzklikanje in ce» tanje. Se malo, in uvertura bi ss morala onoviti. Razpoloženje se je ugrelo še za stopinj. ZriSfcr se dvigne: pred graščino grofice arice smo — na levi grad, v ozadju krasni arki, na desni lope, zelenje in cvctličje po» sod. Slikar Skntžnv je zopet dokazal veliko kur,a in spretnosti. Ciganka gdč. Ramšakove zapoje sen» mentalno madžarsko pesem s prijetno čuet» nim glasom in nato nastopi junak, grof Fasilo, zdaj le navaden grajski oskrbnik To uk, a ž njim trop srčkanih otrok, ki raja pleše okoli njega ter mu poklanja šopke, t roc i so izvrstni v vsakem pogledu, ma» Sari je mahoma zajela vsa srca, le ikrbnik je bled in plah: vseeno, nov gno» T.ovit aplavz. In priropoče knez Moric, pre» inia baje po madžarski, govori strašno smc:.no godljo, ponavlja svoj tekst, ga na» ihuje z ektualnoetmi, pa se k sreči pojari ;ofi;a Liza, mlado naravno dekle ter pri« naša vseobčno zadovoljstvo. Še malo, in evo grofice Marice v najmodnejši smoking toaleti, za njo cel rep elegantnih in bednih fistiicev, okoli nje Ijud.tva, in vse vzklika, poje, pleše po pristno cigansko madžarskih elodijah rn ritmih. Vss je tako znano in vendar — nova opereta nezaslišane svetovne popularnosti. Tako je slo dalje, temperatura navduše» nja pa se jc dvigala — dvigala — ves večer prav do konca. Skratka: uspeh tudi v Ljubljani velikanski, аг-lavzi brezkončni, rož vencev celi kupi, a blagajnik tako srečen, bi najraje tudi plesal in objemal vso bijano. A zdaj kritikujmo! V naslovni ulogi se izkazala ga. P o 1 i č e v a kot pevka in esaika temperamentno in simpatično, ka» o: menda šo v nobeni partiji doslej. Cela vrsta modnih toalet vseh vr>t do sijajne arejske in balske ter slikovite madžarsko redne nudi ženstvu pravcato modno revi» Oëividno, pevka je v opereti res doma, to ji je močno središče, okoli katerega se vrti vso. Samo — no, brez «samo» ni kritike: Šminka se neugodno, po obrvih in okoli oči je r îérna, pa še več vzdržnosti, še več fi« noeti, noblese v gestah, več prietno damske» gi, orave aristoieratke si želim. Potem bo leaina. Izvrstna, ljubka, neprisiljena Lira je bila Вг Ribičeva, domač talent, ki emo ga lahko veseli. Njen spev, ples, govor: za vse — гагсп za začetni smeh, ki je bil še malo ' zadregi — polno priznanje. Ga. R bičeva in C. Peček kot baron Zsupan sta bila sploh najboljši, najsimpatičnejši parček v opereti. G. Peček se kar imenitno uveljavlja, zna plesati, govoriti in celo najbolj bedasti tip podajati užitno. Z Lizo sta morala glavno •vojo točko ponavljati. G. Janko kot sluga Penlžek pa je sam kabiten vzorec najbolj učinkovitega suhega humorja. Mož je sijajen komičen ta» lent ter je za svojo malone epizodno ulogo * istem dejanju žel kar dvakrat posebno topel aplavz. Prav dober tip je podala gdč. R a k a r je« 'as kneginjo Boženo in prav je, da ni pa» redVala češčine. G. Povhe je opereto lepo :'"cžiral in igral kneza Morica v svojem grofa Tasila pa je predstavljal gosp. Oren o ve c, naš dramski ljubimec. Ki žal, premalo glasu, da bi mogel trve« liaviti bogato Iirsko arioznost svoje partije. W igralec je storil v polni meri vse, kar ti :n ustvaril simpatičen značaj. , A čemu bi ne pel Tasila naš tenor gosp. ^ovač. res ne uvidevamo. Partija je pev« zelo hvaležna, proze pa je itak preveč, '■sta parodija lahko čisto odpade. Ako se toa 'h teksta, bo operete še vedno predolga Premiera je trajala preko polnoči! Tako dol» jjo vzdrži pač le entuziatična premierske pu» »! ka. Opereta je voh če prav lepo opremljene, \-ilet nastope zelo »rečno, kostimi so ieko " i ni in vse slike zelo prijetne. Režiserju ■n kapelniku pe priporočam pospešen tempo. n hči ob pravem česui Iz ist^h vzrokov, kakor nekdaj, se goji se» J»i opereta: zaradi blagajne za šitšo publi» ki si želi po dnevnem trudu včasin od« p», osvobujočege smeha. Narodno gledali» "e mora biti za ves narod: zato dobri ope» 'eti ni vgovarjati: imajo jo vedno celo po Teči h gledališčih In mestih. Iver se bo «Grofica Marice» brez dvome "frža!» nekaj sezon, bi vsekakor kezalo glav» n> nartiii zasesti dvojno: gdč. Thalerieva in ! Kovač stap rav nezadostno uporabiiana. Gotovo bi prinesle opereti novih draži in «»Dimivosti Fr. G. Massenet; Žongler Naše ljube Gosoe Maeseret Je oi «Wertherja» dalje naši publiki posebno ljub skladatelj: «Mamon,, «Tais» ta .žongler» so opere, ki Jih vedno radj znova poslušamo. Nobltsnost «»bilke, pristna čustvemerat, sladka melodlčnoet ter učinkovitost na erca poslušalcev eo prednosti. ki drže Masseneta na repertorju vseh veMkih oper. Orkestralni del ponuja ie po. sebej velike užitke. Lirika Je glevnl znak Mr<-ecne>tove glasb», poetično občutje prevladuje naid dramatičnostjo to slušatelju je najugodneje, zatisniti oči to ee utapljati v harmoniji zvokov. Ljubim Maesemeta, aato ml Je tem bolj žal, da o novem n afera žongler Ju ne mo. rent naplsaitl nM navdušenega: manjka mn glavnega: poezije, ltrike, občutja, Ako bi ce bilo Izvrstno svirajoCega orkestra, is katerega se mestoma čuje raskošnoet viol«» d'amour (prof Jeraja), odličnega Booifara g. Betetta, simpatično zanoanega glasbenika g. šublja to slikarja g. Janka, bi pač ne vedel poročati nič posebnega. Jean g. Kritt la Je pusta, šabloneka kreacija, ki ne ogre Je riti spevno, niti igralska Ce bi vsaj isražal, kar mu vsiljuje orkester ta diktira besedilo! Stepnowskl je bil pafi drugačen ioogler! Režiji nedoetaje v 1. dejanju poezl Je, v 2. dejamju se noel povsod Marijin kip, H ▼ 3. dejanju oživi. Pri nas nosijo •lil«) ta v oltarju stoji kip HgreJka) ; a ta kip ne igra tistega, kar menihi vidijo, nego Je nepremičen ter drži rožo, ki Jo končno vrže, da prav nerodno brli z ©ItarsVe menze. Zbor e prav dober, tudi angele selo uetrezaita. V celem pa predstava ne prijemlje ta je zato zanima/nje za opero majh. no ter aplavz maJenkosten. Gosp. dirigent N e f f a t pa zestažl prlrtnamje za vestno na Študirajo opero, zlasti v orkestralnem delu. Fr G. Slavna ruska pevka Ada Poljakova pri. redi v sredo, 17. marca v mariborskem gledališču večer opernih arij. Priporoča se pravočasno rezerviram je sedežev. Cene operne. Beneški trgovec na mariborskem odru. V najkrašem časn uprizori mariborsko gledališče v režiji gosp. V. Bratine privlačno in pnpulaiiyo Shakespeariето kome-dijo «BeneSki trgovec». Ni menda danes večjega odra. kjer M ta lepa komedija, vse. bujoča pesnWko - očarujoče prizore na eni ta originalno . zabavne prizore na drugi straml, ne bila že uprizorjena. Upamo, da bo ta priljiiMje-fna stvar tudi pri nas našla čim večje Število prijateljev to obiskovalcev. Mojstrski prevod dela Je oskrbel pe. 8ntk Oton Zupančič. Koncert mariborske Glasbene Matice v Celju. V nedeljo popoMine je izvajala Glasbena Maitica iz Maribora klasično Haydnovo kompozicijo «Letai čaei» т Ce-ijn. Matičarji so dospeli s popoldanskim vlakom ter so se podaill ta.koj v «Celjski dom», kjer ee je vržU koncert r prostorni veliki dvorani Na obisrk Je gotovo vplival nekoliko Planinski sejem prejšnjega večera, nekoliko- tudi previsoke cene, tako, da prve vrste sedežev niso bile popolnoma za. s«lene. Reči pa se mora, da je W1 kon. cert jako dobro oblekan ta Je samo želeti, da Je priSla nad vse požrtvovalna mariborska Glasbema Matica poleg prav lepega moralnega uspeha tudi na svoj račun. Sicer je bilo izvajanje tega mojstrskega dela oce. njeno o priliki koncerta v Mariboru. Za «Mrtvaškim ženinom» Je nastopita maribor e1:a Glasbena Matica drugič med celjsko publtko. Priznati se fl mora, da lepo na-predfije. Pevci to orkester kažejo v klealnl ljubezni do glasbp nezmerno požrtvoval. nost, Matica pa si je pridobila v goap. dirl. gemtu Hladnlku . Bohinjsrtcem asiUneça In prvovrstnega vorljo. Prav poeebno toplo Je obCinetvo pozdravljalo svojo ljubljenko Pavlo LovSetovo, g. Krlžaja, opernega basista Iz Zagreba ter Je iaražalo tudi gosp. notarju Ašiču, staremu celjskemu inancu. najlepSe priznanje. Celotno ee Je Izvajalo Haydnovo delo sigurno ta veličastno ter Je zapustilo pri rseh, M so posetili koncert, globok vt.ie. Spored vljolinskega koncerta g. I. Kar-ia Sancina, ki se vrši т pandeljek 15. t m. ob 20. v Filharmonifn) dvorani obsega »le. deče točke: K. Szvmanovskl: Sonata op. 9 v d-molu za klavir ta gosli. 2.) C. Debussy: Preludij, Sarabande, Toecata. Za klavir; igra prof. Hugo Kroemer. 3.) N. Roslavec: a) Vaise. Lento e sempre famtastlco, b) Nocturne, MfKlerato №sal Za gosli in kla. rir. 4.) C. Debussy: La fille aux cheveuse de lito. FVuse d'artifice. Za klavir; igra prof. Hugo Kroemer. 5.) O. Resphtaghl: Gre gorijanski koncert za gosli ta klavir. Sedeži po 30, 25. 20. 15, 12. 10, stojišča 7 in Б Din r Matični knjigarai na Kongresnem trgu. Gospod Srečko Kumar, pevovodja za. grebikega Kola . Zagrebški! listi poročalo, da Je gospod Srečko KiimaT. pevovodja Glesbeme Matice т LJubljani sprejel mesto roditelja zbora pevskega društva «Kolo» v Zagrebu. Gcep. Kumar nastopi svojo novo dirigentsko mesto te 15. t. m. Ruski pevec Fjodar Saljapln nastopi t Zagrebu koncem meseca aprila. Ove Inozemski umetnici na zagreb. Jkem koncertnem odru. V torek zvečer и*. stopi v Zagrebu pianistka Youre !iz Pariza, v petgk, dne 12. t. m. pe bodo Zagrebčani poslušali nizozemsko koncertno pevko Co Van Geneeovo. ki bo predaaala program modernih Nizozemcev (Rôntgana. Pljper. ja, Tuschnnbroeka, Rennesa, Roesa, Voor. mod«?na Dlerema. Zanrritaa ta Mlchielsena) Pred važnimi eledallškiml spremembami na Dtma4i. Odkar ie odšel z Duna:a skladate!) R. Strauss, se vrS elasen prepir o tem. kdo bodi aospodar Državne opere. Ravnatelj zavoda je danes dirigent Schalk, ki se krčevito drf! sv«»ieea mesta. Vendar se le sedal umaknil v toliko, da zahteva zase samo naslov prve sa ceoeralnesa glasbenega ravnatelja v Avstriji. Kot nadaljii pogoj stavi zahtevo, da se ma mora prepustiti vodstvo vsal štiridesetih opernih predstav v sezoni. Ce »e bo država s Schafkom pogodila, je upati, da pride k pultu državne opere na Duitaio dirigent Krausj. ki je sedai v Prankfurtu na Nemškem aH pa generalni glasbeni ravnatelj Prht Bttsch fz Draždan. Sledtrli ima beje največ izgledov. Za večie število gostovanj je angažiran tudi skladatelj Weirrgartper in ni r7k! tJčeno. da bo nastopal kot «Prirent »udi Rlkard Strauss, ki se naseli stalno na Duna'u. Sloviti kapelnik Fiirstwângler obišče D un ai x berlinskimi БПигттла Letna skupščina Narodne banke Beograd, 8. m are«. Včeraj и je vršile šesta letna skupščina Nerodne banke, ki jo je otvoril guverner banke Gjuro Vajfert Po poročilu upra» ve in nadzornega odbora se je »poročilo, da se bo na vsako delnico Narodne banke po» delila dividende v znesku 400 Din. Pri diskusiji o poročilu je govoril prvi dr. Vlada Markovič, direktor Izvozne banke, ki je ostro kritiziral delo Narodne banke okrog stabilizacije dinarja in predlo» ženo tolmačenje čl. 20. zakona o Narodni banki. To tolmačenje se glasi: «Novčanice, izdane za nakupovanje menic ter čekov ne inozemska tržišča, po točki prvi čl. 11. za« kona o Narodni banki ne pridejo » redni kontingent, ki ga banka more izdati za svoje posle, ako banka vrši ta posel za državni račun.» Dr. Markovič je izjavil, da to ni toi» mačenje, nego izigravanje zakona. Povdarjal je dalje, da važnost ne leži v stabilizaciji d:narja, nego v povečanju produkcije kar bo samo po sebi prineslo stabilizacijo^ Končno je izjavil, da bo glasoval proti poročilu. Generalni tajnik Industrijske centrale Cjoka Čurčin je naglašal potrebo vsaj začasne stabilizacije dinarje. Ako je Narod« na banka za dviganje valute, naj vsaj ob« enem tudi podpira z zadostnimi krediti našo industrijo, ki mora plačevati ogromne obre« eti privatnim bankam. Nadaljnji govornik Arsa S t em e n k o « v i č se je pritoževal, zakej banka ni delale r.a to, da oi se obnovili trgovinski stiki z Rusijo, ter se je izrekel za obdržanje defla« cije. Voja Pavličevič je kritiziral deviz« no politiko banke, ki škoduje narodnemu gospodarstvu. Pritoževal se je. da morajo izvozniki oddajati tretjino deviz. Trgovec Tihomir P a n i č je dejal, da nekateri urad« niki Narodne banke sodelujejo v upravi drugih družb, dasi bi se to ne smelo zgoditi. Govoril je nadalje proti sladkornemu ker« telu, v katerem sta dve državni tvornici, po» tem o visoki obrestni meri, ki doseže često 52—60 %, ter predlagal, da ukine kredit Na» rodne banke. Govoril je še zastopnik izvoz« nikov Milutin S t a n o i e v i č, ki je nagla» šal, da so vrata Narodbe banke za mnoge privrednike zaprta, ter prešel na izvozniške kredite, katerih se izvozniki ne morejo lahko posluževati spričo težkih formalnosti ip ovir. Glavni direktor Narodne banke dr. Dra« goljrb Novakovič je odgovarjal na vse te napade. Bavil se je največ z devizno poli« tiko in zatrjeval, da je banka storila vse po» tiebno za stabilizacijo dinarja. Citiral je poročilo švicarske Narodne banke, iz kate« rega se vidi, da je tudi ta intervenirala za stabilnost franka. Delo na stabilizaciji di« narja je uspelo. Pri glasovanju je bilo poročilo odobreno. Enako predlog o razdelitvi dobička ter toi» mačenje čl. 20. Nato se je prešlo na volitve 7 članov upravnega in 3 članov nadzornega odbora. V upravni odbor so bili izvoljeni: Dragutin K. Prot^, dr. Karel Triller, Miloš Fivčič, Gjorgje Radojlovič, Voiislav So!a. Toma Polovic in Svetozar Pop«rvič, v nad» zorni odbor pa: Dinrtrije Zivadinovič, dr. Gramberg in Mata Jovanovič. RIBNO PRI BLEDU. Dne 7. t m. smo ImeM v dvor m gasilnega doma igro »Testament«. Kïji:t> sflrberru vremenu le bil obiflk pjlnoštevilcn. V dili so Igro prinr sJ fantje, fera'o se ie v solr-Snem prav dbro, kljub ten-u, da so nekatere vlnge zelo težke in to še za nov nee. Vsa čast nršjim ga-s»Mk'm član m In čl:'n;cam ter sp-'nh vsem igraJcem za po^rtv- vabio vz rajn^st Le tako D ^iniTin nnprei! CERKNICA. V nedeljo dne 21. februarja je imeln gostilničar^ika zadTtiga za sodni rik-rrj ce-knišiki srvoi II redni rb?n' zbor. Občni zbor je ntv^ril hi чргето v dH na-čeln k g. Andrej Zgonc, ki ie uvrd ma omenja) društveno delovanje v m'nu'em letu. Izrazil ie željo da hI se čbni bili zanrmall za zadrugo ter stremi'! za zbnliš.nrrjem svo-lega položaja. N -v* rdbor se ie kotus Ituiral t"4knJe: nnïe'n.ïk g. Andrej Ztronc, nfk in gostilničar, pAdnnčc'nilk Ivnn Žumer, pn^estnvk in gost;lni*ar. rèa v Cerknici; v rx'brvr pa z?.: lovp Mele. Cerknica. Iv?n w'aikar. Prane B^mbač. nenega forda kr-^ra S ko'a r sokoljem d'tru v Raihen. bur^u. na kar oo^arl-mo zbstl Sevnlčane, kl boHn |mçV J!ol«zn:šiko rvezo. DOB"VA P"T CFl TU Podrinž-i-a Rde čera krv D brni le darovala ?? revn:m nčencem naše tole nove nb'rlfe FVrd^M-rr!k drt'ïtva upravnik drž. tirvlc tou. dr. Iame<^v1č le pokazal ""(t v?n% (h le n -. Vlomi'«"« na* šrrll In nie n-tredVu. 7.a veli-dar nrisrčna zahvala! Upravitelj šole na Dobrni. KOSTANJEVICA. Preteklo soboto sta se vtšIH pri nas dve predavan'! Hlg. zavoda v dvorani g. Bnčarla. Predava! nam !e g. Puhar o »A'koholizmu« In sicer popoldne ta mladino In zvečer za odraste. Udeležba pri obeh predavan'ih ie bila prav dobra. G. preda vatel! le s svoilml prlkupljMrrrl besedami prekinil nešteta srca nase. tako da N ga kar naprej poslušali Opisal nam je v JedrnaHh potezah tega naihuišega sovražnika človeštva, nam orisal In pokazal v zve zl s skloptičnirrt slikami grozotna azde:an;a užlvania stTupa — alkohola. Mladina In odrasli so mu sledili s solzam! v očeh Za to krasno pred^vanie se g. Puharlv in Zvezi kult. društev nailskreneie zahvalluicmo ln obenem prosimo, da zopet kmalu pride med Ustanovitev Slovanske tnristovske zveze 2e na sestanku zastopnikov planinskih društev v Češkoslovaški. Poljski. Jugoslaviji in Bolgarski, ki se Je vršil septembra 1925. na Visoki Tatri, je bilo sklenjeno, da se ustanovi asociacija slovanskih turistovskih društev. Namen Zveze je medsebojno podpiranje ln dovolitev olajšav pri potovanjih v vseh imenovanih državah. Kot upravni organ je bil sestavljen tedaj odbor, obstoječ iz treh članov vsakega društva, ki je bil izvoljen na štiri leta. Predsedstvo ima vsako leto svoj sedež v drugi državi Za prvo leto je bila določena kot sedež Češkoslovaška. Dne 5. t. m. se ie vršila ustanovna seja predsedstva, na kateri so bili izvoljeni na poljski predlog za funkcijo-narie predsedstva sledeči gospodje: dr. I. Guth-Jarkovsky za predsednika Zveze. prof. dr. V. Dvorsky za tajnika in ministerijalni tajnik I. Miihlmann za podpredsednika. Ugotovljeno je bilo. da je bil skleD ustanovitve Zveze sprejet od vseh Dlaninskih društev in da so bili v svet asociacije odposlani sledeči delegati: Za «Bulgarsko turističesko dru-žestvo» v Sofiji, lliia Antonov. Ivan Ra-jov in Georgij Koza rov. — Za «Polski Towarzystwo Tatrzanski» v Krakovu inž. Czerwinski. prof. dr. V. Goetel in major B. Romaniszyn. — Za «Slovensko planinsko društvo v Ljubljani» dr. Fran Tominšek. Maks Hrovatin in prof. I. Ravnik. — Za «Klub čs. turistu» v Pragi dr. Guth-Jarkowsky. prof. doktor Dvorsky in ministerijalni tajnik I. Miihlmann. Predsedstvo je sklenilo, da skliče plenarno seio sveta za 25. do 28. septembra v Prago. Dalje je bilo sklenjeno, da se bo izdajala posebna publikacija v češkem in francoskem jeziku, v kateri bodo vsi potrebni podatki o slovanskih društvih, zastopanih v asociaciji kakor tudi seznam vseh planinskih koč. v katerih je zagotovljena članom društev medsebojna podpora. Dalje je bil sprejet predlog za uvedbo in izdaio posebnih znamk za turistovske legitimacije, ki bodo pričale o članstvu asociacije ln nudile lastnikom v poštev prihajajoče ugodnosti. Poljski predlog za ustanovitev mednarodne planinske federacije Je bil prepuščen v odločitev prihodnji plenarni seji. Sah Turnr na Semmeringu Včerajšnje poročilo o 2. kolu turnirje po» pravljamo v toliko, da partije Roselli»Spiel» mann in dr. Tartakower«dr. Treybal nista bili prekinjeni, temveč je Spielmann v znat» ni premoči porazil svojega nasprotnike Ro» acllija, dr. Tartakower pa v izvrstni pozicij« ski igri dr. Treybala. Danes se igre 3. kolo. nogavic c žigom in znamko (rdečo, modre ali zlato) „ključ" da se prepričate, kako en par traja kakor štirje pari drugih. Dob vajo se v prodajalnah. Nogavice brez žiga .ključ eo ponarejene. n-a V Dobre updjana gradbena firma sprejme takoj Inženlerlo oll stavMii s prakso za samostojno vodstvo giadbenih poslov. Vstoni lahko kot družabnik, takojšnji kapital nepotreben. — Penudbe pod .Samostoien* na upravo Jutra, Maribor. i46i ■ za vozove, kočije, enovprežnike preskrbuje ceno 1311 Julio Hoffmann, Cakovec, Jugoslavija, Tel. 31. Prilika za nakup! Dne 12. marca 1926 ob 10. se bo prodala na javni sodni dražbi pri okrajnem sodišču v Ljubljani soba štev. 16 enonadstropna hiša. Hiša je v Ljubljani, Valjavčeva cesta 23 (Koiezija), enonadstropna, zidana po vojski, v solidnem stanju. 1453a Najmanjši ponudek Din 84 875. Vsled opustitve moje trgovine manufak- turnega in špecerijskega blaga ter radi izpraznitve trgovskega lokala in pomanjkanja prostora, prodam po ugodnih cenah vse blago skupaj z opravo. Medtem eno veliko sejmsko stojnico z nepremočljivo plahto, dalje 10? kompletnih okvirjev za okna s šipami § in roletami. FRIEDR.CH 1CK0WITSCH. CEUE. ~ Hranil! ie pol bogastva. Za uspešno duševno in telesno delo ter za uspeh v življenju sploh. Je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. — Ne mučite svojega telesa pri vsakem koraku z trdimi usnjatimi petami, ker one povzročajo močne potresljaje. — Nosite tudi VI PALMA-KAVČUK potplate in pete. Vi se potem ne bodete hoteli in kakor več odreči ugodnemu In elastičnemu koraku. — Palma-kaučuk pete so trikrat tako izdržljive in Se ceneje ko. usnje. U e Praktikanta kateri je absolvent trgovske šole ter popolnoma vešč strojepisca in stenografije ter slovenskega in nemškega jezika se sprejme. Ponudbe pod značko .Praktikant' na Aloma Company, Ljubljana 1469 a 1391-k Ooipadiaie, Šivilje, obrtniki I Dosedaj neprekosljivl K ô H L E R rr ж deset letnim jamstvom se dobe v najmodernejših opremah za rodbino, Šivilje, krojače in čevljarje pri tvrdkl 1391 Ivan Anerhammer Ljubljana, Kolodvorska nI. 3. Prodaja se tudi na obroke 1 Če hočete svoje oči varovati, poslnži. te se samo lepo In pregledno črtanih poslovnih knjig, ki jih izdeluje po nizk h cenah Knjigoveznica K. T. D. v Ljubljani, Rop tarjeva ulica 6 (II. nadstr.) En gros 43 3 Ел détail Za vel.ko noč je izšel Sienkiewiczevzgodovinski roman Potop I. del Obeega 600 strani velikega formata ter je ilustriran. Cena Dm 110-—, v pol platno rezan Din 124-—, v celo pla'no 134*—. Naročila sprejema knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Pt.Stnina Din 6-50'— veè. Г Priporočamo novo izdajo romanov i Cyclamen Broš. 72 Din, vez, 27 Din, polt 1-25 Din Agitator Broš 18 Din. vet. 23 Din. pošt 1-25 Din Izdala Pb fe « Tiskovna zadruga v LJubljani «Jutrov» roman LUCIFER kat»i»fn tkoiinskot upeU TBfhina pr epi etru« • fao-tuti&oiaJ uplctljaji *<1 u-(rtka Hi. kcn.-r ki prlni-lajo a»T<1at«nem» Cltatrlja s lnter«»»ntoim ratmotrl-vanj»m r»ak trip prewoe-fii-nja. k. ma »IMI ra*. ofiaranj» tu kuo»t**raartJa la ïO|ft ргмгп»С4*оЈ« tako. da to čitateljt DMtrpno prit*, kovali Tftako na>!alj'vanja romana, f» ii#H ia *• do. hira pr* a pravi «Jutra» » Ljuhtjaat Vsi ki so ga čitaH ln oni. ki niso Imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, iolj zabavati Vss ne nore nobena knjlsat Vnaaaa «t. o« . , . . H Dla Broiiraoa ca . «3 Din * Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne In socialne I Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega namene občinstva, vsaka beseda 50 par. u značaja, vsaka beseda Din I-—, Najmanjtl znesek Din 5*—. (I Najmanjši (nesek Din I0'~% Pravljice za deco Opozarjamo Sc enkrat na današnji veter pravljic, ki ga priredi «Ateua» v mali dvorani Narodnega doma. Ta večer obeta biti nasi decl mala slavnost, ker Sipoveduje pravljic« Jubi-ut Anton Cerar-Danllo, ki je obhajal leto« petdesetletnico svojega nmetniške- ,1 V — —--------- Г delovanja. Začetek o» popoldne Vstopnine ni, pobirajo «e le prostovoljni prispevki v kritje »troikov. 6434 Splošnega ženskega društva seja v sredo 10. marca ob uri pop. » društvenih rostorih na Rimski e. 9. idite vse! 6420 t pro Prii Koncert v Sok. domu na Viču priredi pevski tbor «Narodnega iel. glasb. druStva Slo-ra» ii Ljubljane pod vod. tvom gosp. Mirka Pro-melča v nedeljo o zelo nizki ceni 8 obešalne Izložbene omare, 1 registrirno blagajno. 3 ob-ločnice za plinovo luč, 1 plinovo peč, 1 pisalni pult in več drugih predmetov za opremo trgovine. 6357 Pisalni stroj «Mignon», popolnoma nov, s 8 tastaturami, se proda za 2500 Din ali zamenja za opeko, manufaktnro, živež, usnje. Ponudbe na upTavo «Jutra» pod «Mignon 1925». 6405 Trooevko brezpetelinko. Sauer & Sohn, Suh! Cal 12 X 12 X li'6 prodam, event. zamenjam za trocevko Cal. 16 X 16 X 9'3. Več pove upr. «Jutra». 6418 Damsko kolo dobro, se poceni proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 6430 Železniških prngov hrastovih, okoli 400 kom. 1 80, 2.20 In 2.50 m dolžine imam naprodaj Dopise na upravo «Jutra» pod značko «Pragi». 6445 Kontoristinja ■možna vseh pisarn, del, kakor tudi strojepisja in ■tenografije, se îprejme. — Lahko tudi začetnica. Ponudbe na naslov: Ivan PreScrn, Kranj. 6183 Iščemo 2 pomočnika za izdelovanje klobas, toda le take, ki imajo najmanj 5—6 let prakse, is ki so le delali v večjem Izdelovanju klobas, posebno » sušenju mesa. Reflektira-mo samo na Izvrstne in solidne moči Nastop takoj Ponudbe na: Prva Bjelo-▼arska tvornim suhomee-nate robe Josip Svobode sinovi d. d., Bjelovar. 4164 Starejša prodajalka ki je zmožna samostojno voditi trgovino t meSan. blagom, se sprejme. Kavcijo zmožne imajo prednost. Stanovanje in hrana v biii. Ponudbe z navedbo plače pod «Samostojna 4412» u» j upravo «Jutr»». 64111 Gospodična iz boljše hiše želi mesta k otrokom ali kot pomoč gospodinji, najraje v Zagreb. Pismene pouutibe na upravo «Jutra» pod «M. K.» 6439 2 restavracijski kuharici želita službe za takoj. — Pismene ponudbe na po. družnico «Jutra» v Maribora pod značko «Kuharice». 6458 Elektrotehnik 8 primerno Šolsko in strokovno izobrazbo ter daljšo prakso, vajen projektiranja in sestavljanja proračunov v vseh panogah elektroin-stalacij In telefonskih naprav, dobi takoj me^to kot poslovodja ali družabnik v dobro vpeljanem elektro> tehničnem podjetju. — Ponudbe t navedbo referenc, dosedanjega delovanja, družinskih razmer itd je poslati na npr. «Jutra» pod «Zanesljiv tn energičen». 6094 Gospodična s srednješolsko maturo, trgovsko naobražena. ttče primerne službe. Cenjene ponud>»e na upravo «Jutra» pod značko «Pridna 8029». 6444 Inteligentna gdč. teli mesta k odraslim otrokom ali k starejši dami kot pomoč v gospodinjstvu Gre tudi sa hotelsko bla. gainičarko. — Ponudbe pod «Mirna 4039» na upravo «Jutra». 6449 Dekle z dežele pridno ln polteno. s večletnimi spričevali. ISČe službo kot pomočnica gospodinji, kuharica ali sobarica. Ponudbe na npravo «Jutra» pod «Nastopi lahko takoj». 6468 Pisalni stroj «Onderwood», malo rabljen se proda. Naslov pove upr. «Jutra». 6376 Mayers Konversa-tfons Lexikon 17 debelih zvezkov, jako dobro ohranjen — Leipzig 1887 — se proda za 2'»bi tisti, ki odkupi pohištvo. Naslov pove upr. «Jutra». 6298 Sobo s kuhinjo in pritiklinami išče mlad zakonski par, ki je ves dan odsoten. Plača 800—350 Din mesečno, event. za celo leto naprej. Ponudbe pod «Dobri ljudje» na upravo «Jutra». 6224 ElS'tfOIUfe v polnem obratu, s mnogimi stalnimi odjemalci, med temi prva podjetja, najmodernejše urejena z dvorna transformatorjema, žično-tkal nim strojem, novo vr-tiiuo mizo, kompletno poskusno postajo za ittosmer-ni, menjalni in vrtilni tok in ve'ikim materijalnim in orodnim skladiščem, se zaradi starosti posestnika ta-— Pojasnila daje Novinska agencija Vorsié, Maribor, Vrbanova 19. 6032 Sostanovalka se sprejme v lepo sobo t električno razsvetljavo. — Naslov pove uprava «Jutra» 6442 Opremljeno sobo lepo in s posebnim vhodom, v centru ali neposredni bližini v kaki vili, po možnosti i uporabo kopalnice. Išče ■ 15. marcem samostojen gospod (tujec). — Ponudbe poslati portirjn hotela «Union». 6431 Dve prazni sobi v solnčni legi, oddam takoj Naslov pove uprava «Jutra» 64o2 Stanovan'e v Zeleni jami. obstoječe iz sobe in kuhinje, se zamenja z enakim stanovanjem. Naslov pove uprava «Jutra» 64ii6 2 opremljeni sobi se oddasta s 1. aprilom. — Naslov pove uprava «Jutra» 6422 Stanovanje 2 sob in kuhinje v Mariboru zamenjam z enakim v Ljubljani. Ponudbe na upr. «jutra» pod «Zamenjam 8». 6401 Kot sostanovalec se sprejme gospod v lepo zračno sobo s elektr. razsvetljavo in dobro hranu v sredini mesta. — Rojnik, Pred Škofijo 21 /Ш. 6402 Sobica t električno razsvetljavo se takoj odda. — Naslov pove «prava «Jutra». 6439 1—2 sobi t posebnim vhodom ls električno razsvetljavo, nasproti kavarne «Evropa» oddam takoj. Naslov pove uprava «Juua». 6477 Stanovanje t vso oskrbo želi dobiti gospod pri kaki starejii vdovi ali mirni stranki. — Naslov poslati na »pravo «Jutra» pod «Cela oekrba». 644/ Sostanovalec se sprejme v sredini meeta. Poseben vhod ln električna razsvetljava. Naslov v upr. «Jutra». 6470 Podstrešna soba s f posteljama In elektr. razsvetljavo se takoj odtla po 100 Din. — Naslov pove uprava «Jutra». 6407 Na stanovanje in hrano, oziroma s vso oskrbo »c sprejme gospod. Julijana Voljč, Ljubljana. Grajska planota (Grad). 6409 Sobo v Celju opremljeno, zračno In »veslo, išče gospod. Pismene ponudbe na upravo .Jutra» v Ljubljani pod «Takoj 6». 641» Soba se odda event. tudi s hrano 1 ali 2 gospodoma v bliilnf kavarne .Evropa». Naslov v upravi «Jutra». 6443 Opremljena soba se takoj odda gospod«. — Istotam se sprejme več gospodov na dobro hrano. — Sv. Petra ceeta itev. 29/1. 6463 Stanovanje S—S sob. kuhinje Is pritl-klln. ISČe za takoj ali s uuijem v mestu mirna, boljša stranka t oseb — Plača event. nekaj naprej ali da nagrado. Potmdb» na upravo «Jutra» pod značko «Cisto is suho». 6453 Dve sobi s posebnim vhodom, v sredini mesta, išče boljši gospod za takoj. Bno bi potreboval sa pisarno, drugo sa stanovanje, torej opremljeni. Ponudbe pod značko «Takoj 14» oa upr. «Jutra» 6478 un'*' 6000 Din posojila za 8 mesece iščem proti visokim obrestim. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod «Nujno 88». 6368 Samostojna trgovka išče družabnico z 10.0(10 Din kapitala Pismene ponudbe na podružnico «Jutra» y Mariboru pod «Družabnica» 6457 Inteligentna vdova srednjih let, čedna In marljiva. želi znanja » starejšim dobro sitniranrm gospodom blagega značaja, ivent. vdovcem aH ločencem z lastnim stanovanjem in pohištvom. — Dopise na upravo «Jutra» pod značko «Jesenska roža». 6400 Inka 3 Hvala. Sedaj tu. Ako pri-dei, piši. Mnogo spominov. «410 Mdž. Jutri nemogoče. — Pridem danes in potem ▼ petek. T. Sm. 6456 Gospodično z črnobeli obleki, ki je stala ob ograji na dijaškem stojišču, pro6i gospod v modri obleki, za cenjeni naslov pod lifro «Grolica Marica 7/Ш». 6472 Ml?d gospod želi poročiti mlajšo gospodično, ki poseduje nekaj premoženja. — Dopise na upravo «Jutra» pod «24». 6356 Lovski pes nemški kratkodlak, čistokrven, sobno dre^iran. na- Çro^aj. Ivan Oceprk. Žnr in olfiji potok, poŠta Radomlje. 6429 Podiiradnik star 80 let, lepe zunanjosti, lepega vedenja ter neoma-deževane preteklosti, Sel! se v svrho ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo brez otrok. Prednost Imajo Šivilje. Le resne ponudbe se naj blagovolijo poslati. Če mogoče s sliko, ki se vrne, pod «Vesna 8H» na upravo «Jutra». Tajnost strogo zajamčena. 6461 Kratek klavir aH pianino, dobro ohranjen se Kupi. Ponudbe na upr. «Jutra» pod «Klavir 4038». 6450 Klavir se vzame v osjem za t Trbovlje. Dopise pod Jifro «Klavir 7» na upr. «Jutra» 6454 Lastniki gramofonov kupujte samo «VOX» nlo-ŠČe po 85 in 55 Din v efav-ni zalo«ri H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17. 6474 i465-a Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega ljubljenega sina in brala, gospoda Jožefa GsrUetti se vsem najprlsrčnejše zahvaljujemo Posebna zahvala pa bodi Izrečena osob u postaje Kranj, darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem, ki sa našega dragega poko nika spremili v tako mnogobrojnem števiiu na njegovi zadnji pet'. Ssîa;oCa rodbina Gerbec. . V globoki žalosti naznanjamo, da nam je n«ša srčnoljubljena, dobra mama, I stara mama, gospa Terezija Gerbec roj. Weber I v ponedeljek, 8. t. m., po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno V Gospodu zsspala. Pogreb nepozabne nam pokolnlce bo v sredo, dne 10. t. m. ob rol 5. uri oop. iz hiše žalosti Dunajska cesta 47 I na pokopališče k Sv. Križu. 1452a V Ljubljani, dne 9. marca 1923. Žalupč*' ostali. Mestni pogrebni zavod. Lesne industrij?, pozor! Solidna dobrovpeljana parna žaga v Srbiji (ob Dona*.) išče veqega dobavitelja kateri bi ii dobavljal mehki les za obdelavo tet b' z njo xajedna sodeloval. Rentabilna prodaja lesa je zasigurana k« e na razpolago velika klijentela. (V oko!:d 300 km se ne nahaja nobeno podobno podjel e). O rnje podjete bi vzelo v sodelovanje tudi izvežbano osebo, ki bi daiala v prodajo гцо-iovljeno robo L i. desxe, letve Itd. 1457 i Točne p:smene ponudbe je poslati pod šifro „Solidna zveza" na Aloma Company, Ljubi a na. Mag, št. 6404/1926^ réf. IX. 1454 : Razpis. Zahvala. Vsem, ki so izrazili sožalje, ki so položili na krsto vence in cvetje, ki so spremili pokojnika, gospoda Ivana Velkavrha na njegovi zadnji poti in vsem, ki so ga za njegove težke bolezni obiskovali in mu lajšali gorje, bodi izrečena najsrčnejša zahvala. 1456 a V LJubljani, dne 7. marca 1926. Žalujoči ostali. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo ključavničarskih, mlzarskiit ln sielilorskih del za nove objekte v mestni klavnici. Vsi podatki so na vpogled in s« dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do 20. marca 1926 opoldne y mestnem gradbenem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 9. marca 1926. OSEBNI AUT0 Type Steyer 4 sedeži, 23 H. P, malo rabljen se рго> da. Reflektanti naj pošljejo pismen, po nudbe na upravo Jutra pod šifro .Osebni auto 25'. i43T Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, gospod JOSIP RENKO ml. trgovec in posestnik danes dne 8. marca ob pol 21. url zvečer, v 27. letu svoje mladosti, po kratki mučni bolezni previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal. 14u0 a t ogreb dragega rajnkega se bo vršil v sredo, dne 10. marca ob 17 nri (ob petih) popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Sevnici Sv. maše zadušnice se bodo brale v četrtek, dne 11. marca t b 9. nri zjutraj v farni cerkvi. Predragega rajnkega prtporočamo v blag spomin. Sevnica-Sorovije, 8. marca 1926. Milka, soproga, rodbina Renko, rodbina Lamper. Jurišlčeva ul. 6. Sudička ul. 3. dobavlja privatni' kom dvokolesa (biciklje in dele za iste, šivalni stroje, gTamofone, gramofonske plošče, nogometne žoge, tehn fr,a potrebščine po najn žjih cenah. Športna drnštvs, mehaniki tn obrtniki dobe popust 79 Zahtevajte brezplačni Itustrovani cenik! ■■■■■■■■■■■■■■■•■«■■i Polenovko namočeno 659 marinade vssj vrst po konkurenčnih cenah morske fn sls d* kovodne ri&a dobite vsak dan v sut-cijalni trgovini „ВША" Gradišče št. 7. Ljubljani <■■■■■■■■■■шаааоааа Psa volčje pasme ali pti£*ri* kupim. Ponudbe кашо do 15. t. m., ker n<1. potujem. Naelov v upravi «Jutra». 6467 Odrfajtt takoj moške slamnike v snaženje da Jih dobite pravoCa*no Sprejemi do 15 aprila P Magdld, Ljubljana. 66 Gostilna «Koroški dom» toč! pristna Itajemka vina. polef teb tudi (m dal-mAtin-ko po U Din liter Kuhinjo vodim topet '»ma Se priporoma Katl Koro»w. 6243 Podjetje se odda Protokolirana Ivrdka. Itde-lovalnlca kozmetičnih ired. gtev i koncesijo ta .ploino partnmerijo, ee bret lokala azodno proda. Naalov pove oprava «Jetra». 6435 Lepa deklica 4 me*ere «tara, »e odda u ■vojo. Naelov pove uprav. «Jutra». «4Î4 Perilo v pranje ■prejmem na dom. Naelov po\t eprava «Jutia». W1T Hotel «Trizlav» v Malinski na otoku Krku n«dl letoviSSarjem prvo-vrntno bivaliUe ln .cel« oekrb« po ujnilJI ceni 6473 Zahvala. Vsem onim, ki so spremili našega dragega soproga, očeta ing. julija Hilberta k zadnjemu počitku, darovalcem krasnega cvetja in za izraze sočutja, najiskrenejšo zahvalo izreka 1468 a žalujoča rodbina. vi •'•'..,'• >-3§ ''it*?? ". ï ■ !, гГ/i sv- ■'Ж-ЛШ Zahvala. Dolžnost nam je zahvaliti se ob preranl izgubi našega dobrega soproga očeta, brata, svaka, strica in tasta gospoda Franc Hočevarja za toliko izrazov iskrenega sočutja ln sožalia. Predvsem se zahvaljujemo gostil ni čarski zadrugi, VTb'.iSkemu in borovniškemu .Sokolu*, ge pevcem in končno vsem ki so tako številno spremili našega nepozabnega pokojnika na zednjl poti in njegovo krsto oi-sull s cvetjem Posebna zahvala še g. un v. prof. dr. E Šlaimerju, dr. Pavel Krajca in dr. Franc Sabcu za požrtvovalno in skrbno zd avijenje. Se enkrat iskrena zah ala vsem in vsakomur. Vrhnika, dne 8. marca 1926. Žaliifoča rodbina» 1458 a r . • - . ii'. -- V t *•. . .v , ; Urejuje dr. Albert Kramer. Izdaj« m Konzorcij «Jutra» Adoli Ribnik«. Za Narodno tiskamo dd. kot tiskarnarja Frar. Jezeriek. Za inseratni del je odeovoren Alojzij Novak. Vsi » Ljubljani