r
gospodar in gospodinjo
LETO 1935
13. JUNIJA
ŠTEV 24
Poionke
Ob temle času — o binkoštih — je tkoraj ni lepše cvetlice na vrtu nego je potonka. Stara znanka je to tudi po naših kmečkih vrtovih. Le žal, da vidimo navadno le tiste najpreprostejše sorte z zagorelo rdečim cvetom. Redko kje pa naletimo na novejše prekrasne sorte, ki cveto v najrazličnejših barvah in odtenkih in ki se odlikujejo tudi s prijetnim vonjem. Zato bo pa morebiti tej ali oni ljubiteljici lepega cvetja ustreženo, ako se nekoliko pomudimo pri tej cvetlici in vsaj v glavnih potezah opišemo njene lastnosti in vrline s posebnim ozirom na nove sorte.
Potonka je trajnica, ki ostane mnogo let na istem mestu in se razraste v ogromen grm. Ko se v rani pomladi svet le nekoliko ogreje, pa že pririjejo iz zemlje rdeči poganjki, ki se pOlago-ina razvijejo v košat grm z mnogimi stebli, katerih vsako nosi po en ali po več cvetnih popov. Razcvitati se začne — kakor je pač pomlad — v drugi polovici maja in cvete potem tja daleč v junij. O binkoštih, kadar niso prav prezgodaj, so potonke navadno v najlepšem cvetju. Imenujejo jih zato tudi binkoštnice. Ko rastlina ocvete, zbira čez poletje zalogo redivnih snovi za prihodnjo pomlad. To rezervo kopici v mesnatih dolgim korenom podobnih koreninah. Tedaj jo je treba tudi pogno-jiti. Zelo hvaležna je za gnojnico, katere ni kmalu preveč. Na jesen listje s steblovjem vred odmrje in ga tik pri zemlji porežemo. Rastlina se nekako potegne za zimo v varno zavetje — v zemljo. V svojih koreninah je čez poletje nakopičila v obilici vseh potrebnih snovi, ki jih hrani za prihodnjo pomlad. Za mra« je skoro neobčutljiva. Naj zemlja še tako zmrzne, njenim koreninam to nič ne de. Komaj se zemlja o taja, se že prebude tudi korenine in brsti, ki so se naredili že jeseni, se začno razvijati in poganjki riti iz premrle teuilje.
Potonka ostane, kakor rečeno, na mestu lahko dalje časa, vendar pa jo navadno presadimo na kakih 6—8 let Ob tisti priliki razdelimo korenine lahko na več delov in tako rastlino razmnožujemo. Vsak kos korenine, ki ima le en sam brst (popek), lahko posadimo sam zase. Tekom let se razvije zopet v velik grm, ako mu stališče in zemlja ugajata. Presajamo zarana spomladi (marec, april). Z lopato dvignemo celo rastlino previdno iz zemlje, da se ne polomijo korenine. Prav tako previdno potem kopučo razdelimo na toliko delov, kakor je korenin, ki imajo dobro razvite brste. Rastlina namreč začne že februarja marca pod zemljo brsteti in so brsti ob presajanju že dobro vidni. Zelo važno je, da posadimo korenine prav plitvo, to se pravi tako, da pride korenina navpično v zemljo in sicer tako globoko, da je brst v isti višini kakor površina zemlje, kamor sadimo.
Presajene in iz korenin razmnožene potonke izpočetka počasi rasto in ne cveto precej prvo leto. Toda, če so pravilno presajene in jim ne manjka hrane, se v par letih že lepo razvijejo in najkasneje tretje leto že cveto. Kdor bi pa sadil pregloboko in bi se ne brigal za gnojenje, bo zastonj čakal na cvetje.
Potonke so vobče zelo skromne rastline. Rasto v vsaki dobri vrtni zemlji. Ugaja jim pa seveda močna, globoko obdelana in zelo pregnojena zemlja. Gnojd jim ni nikdar preveč. Kake druge nege ne potrebujejo. Najlepše se podajo v posameznih grmih po tratah, na oglih gred in po rabatah. Kadar cveto, je treba grme nekoliko zvezati, ker jih sicer težko cvetje raztlači, da celo poležejo.
Potonk. je premnogo vrst in sort. 2e pred več leti so nateli čez 600 vrtnih sort v vseh mogočih oblikah in barvah Zal. da so to same tujke, odrejene večinoma v Franciji, Angliji in Ameriki.
Po teh državah so še vse drugače priljubljene nego pri uas. Imajo celo društva ljubiteljev potouk. Umevno je, da ima vsaka sorta tudi svoje ime; vsa ta imena so pa za vsakogar, ki ni vešč francoščine in angleščine, zelo težko umljiva, ker se drugače izgovarjajo nego pišejo. Zato jih tudi ne bomo navajali. Zadostuje naj, ako povemo, da imamo v glavnem dve skupini potonk in sicer navadne (domače) in kitajske, Navadne potonke so pri nas že davno znane. Dobe "se v rdeči, rožnati in beli barvi. Najbolj razširjene so rdeče. Mnogo lepše so kitajske potonke, ki se dobe v čistih, pa tudi v mešanih barvah. Prekrasne so čisto bele. rožnate, sinje-rožnate, rdeče, rumene in v raznih me-
šanih barvah. Cveti so veliki, težki; cvetni lističi so mnogokrat drobno na-rezljani in tako nežni, kakor bi bili iz najfinejše svile. Večinoma imajo tudi močan in izredno prijeten vonj.
Mnogo redkejša in skoro še lepša nego navadna je drevesasta potonka, »Drevesasta« ji pravimo zato, ker ima olesenelo steblo, ki ostane živo tudi čez zimo in odvrže na jesen samo liste. Cvete mesec dni prej nego običajne potonke. Cvet je tako krasen, da ga vse občuduje. Tudi ta vrsta cvete v raznih barvah.
Potonke — zlasti drevesaste — so zelo drage rastline, ker je njih razmno--ževanje precej težavno. Lepa rastlina stane kar 50 Din in še več.	H.
Prašiči morajo redno ven na prosto
Da mladi prašiči lepo rastejo in se	zemljišče tudi kaj kmalu osuši. Tako razvijajo, da ostanejo prešiči zdravi in	pripravnega in primernega zemljišča sposobni zlasti za plemensko rejo, jim	pa ne najdemo povsod, radi česar je je treba nuditi poleg, drugega čim več	treba mnogokrat napraviti tekafišče prilike ža gibanje zunaj na prostem v . tudi na srednje težki ali celo na težki svežem Zraku in na solnem Le prešiči,	zemlji. V taki zemlji se ob deževju ter ki so vedno dovolj tudi zunaj na pro-	spomladi in jeseni bolj drži vlaga in stem. se dobro počutijo, se obranijo	kaj lahko nastane blato. To je mogoče zdravi ih donosni. Prešiči, ki jih pu-	preprečiti le, ako navozimo in posuje-ščajo le malo ali nič ven iz svinjaka na	mo tako težko zemljo s peskom in pa prosto, zgubijo svojo odpornost ter po-	da očistimo in odstranimo od časa do stanejo občutljivi in zelo sprejemljivi	časa blato iz tekališča ter ga znova poza vsakovrstne bolezni, pa naj je svi-	sujemo s peskom. Pred vsem pa je njak še tako dobro in udobno urejen.	važno in neobhodno potrebno, da pri Radi nezadostnega gibanja in skoraj	napravi vsakega tekališča skrbimo za neprestanega življenja le v svinjaku	primeren padec ali strmec, da se de-trpi m nazaduje zlasti plemenost pre-	ževnica lahko čimprej odteče in prav sme v, porodi so težji in pujski šibki 111	nikjer ne zastaja. Ker potrebujejo pra-bolj. slabega zdravja. Pri nas pa na	obilo apna za napravo kosti itd;, splošno ne moremo govoriti o primerno	storimo zelo prav, da spravimo tu pa urejenih svinjakih, pač pa je baš na-	tam na tekališče tudi nekoliko čiste sprotno res zato pa je še toliko bolj	zidne sipi da lahko po njej potrebno, da spuscamo pres.ee vsak	rijejo iu si išžejo rudllinskih snovi.
dan cmvec na prosto - na v to nalase	TekaUgže ogradimo z leseno ograjo, ki
napravljena in pripravljena tekališča.	je trdna in poceoi> ker imamo v to p0.
Tekališča morajo biti vedno toliko	treben les skoraj vedno doma. V raz-
velika, da se živali na njem lahko ne-	dalji treh metrov utrdimo trieetrt me-
moteno gibljejo. Večkrat naletimo na	tra globoko v tla primerno močne ste
tekališča, ki so premajhna in kjer mo-	briče. ki naj segajo približno poldrugi
rajo stati živali v globokem blatu in	meter visoko nad zemljo. Na stebrice
gnojnici. Taka tekališča so slaba in ne	potrdimo aij pnbijemo vodoravno v
izpolnjuje svojega namena.	primerni razdalji ena od druge borove
Najbolj primerno za prašičje teka-	smrekove ali drugovrstne letve. V te-lišče je peščeno zemljišče, odkoder de-	kališču napravimo tudi drgalnik (čo-ževnica lahko hitro odteka ali se zgubi	halnik). V to svrho zabijemo dva dolu ne more nastati blato, ker se tako	volj močna različno dolga stebriča nav-
pičilo iti približno meter narazen t zemljo. V zemljo prideta oba stebriča enako globoko, nad zemljo pa je daljši stebrič višje od krajšega, tako da dobi prečni tramič, ki ga pribijemo na stebriča, poševno lego. Dobro je, če stebriča in prečni tramič na notranji (drgal-ni). strani zarežemo ali nazobčamo, da se prašiči lahko ob zarezanem drgalui-kn bolj uspešno drgajo ali čoba.io. Dr-galnik mora biti vsekakor tako napravljen. da se ob njem lahko vsestransko lahko drgajo ali čObajo še majhni in veliki prašiči. Prašiči se poleti tudi zelo radi kopljejo zlasti ob vročih dneh. Zato bi ne smelo nikjer v tekališču manjkati kopališče. Ako je prilika, uredimo lekališče radi kopališča na takem mestu, da teče preko tekališča potok. Sieer pa napravimo betonasto kopališče. ki mora biti na eni strani bolj položno, da prašiči lahko gredo noter in ven iz kopališča. Dalje mora biti kopališče urejeno tako, da voda lahko doteka v njega in odteka iz njega, kadar ga hočemo izprazniti in ognažiti. Na. tekališče spada tudi enostavna nizka pokrita koliba, kjer si poiščejo živali lahko zavetje pred neurjem in pekočim solncem. Tudi drevesna senca pride prašičem prav na tekališču. V ta namen lahko zasadimo na tekališče lipo ali kostanj. Drevesa pa je treba me-
Mani razširjene
V zadnji številki smo na kratko obdelali nekaj trtnih škodljivcev, ki nastopajo sicer navadno v manjšem obsegu, vendar so v stanu tupatam povzročiti precejšnjo škodo. Izmed trsnih bolezni so vinogradniku že dobro znane peronospora in oidij, saj že leta in leta proti njim škropi in žveplja. Razen teh je pa trta podvržena; tudi raznim drugim boleznim, ki se sicer ne pojavljajo v takem obsegu kakor navedeni dve. vendar tupatam znatno zmanjšajo vinski pridelek. Potrebno je torej, da tudi nje spozna viničar. da se jih lahko ubrani. Med take bolezni na vinski trti prištevamo one, ki jih povzročajo glivice: rdeči palež ali smod, črni palež ali antraknoza' in koreninska plesen; ter take, ki jim je kriva pomanjkljiva prehrana: fizijologične bolezni: bledica ali kloroza, metličavost in rapavost ali gobavost. ..
ter visoko ograditi in zavarovati njih korenine proti prašičjem rilcem.
Kjer je posestvo bolj samo zasa tam ni težko urediti tekališča za prašiče in druge domače živali. Pa tudi v vaseh, kjer so posamezne hiše in druga poslopja že bolj na tesnem, se bo kljub temu našlo še toliko prostora, kakor hitro smo uvideli potrebo tekališča za prašiče. Če pa res ni mogoče napraviti tekališča poleg svinjaka ali drugega poslopja, se bo vedno našel tak prostor kje. blizu. Večkrat se da v to porabiti tudi sadovnjak. Živali imajo tamkaj obenem tudi priliko, da se lahko nekoliko pasejo. Seveda moramo pri uporabi sadovnjaka za tekališče, sadna drevesa ograditi in jih zavarovati, da jim prašiči ne morejo škodovati. Tudi drugje lahko dobimo prostor za tekalij šče. Četudi je. tekališče morda bolj oddaljeno od svinjaka, ni to prav nič hudega, ker se prašiči kaj kmalu privadijo na hojo v in s tekališča. Kjer sploh ni mogoče misliti pri najboljši volji na posebno tekališče, puščajmo prašiče večkrat na dan pa na domače dvorišče, da so vsaj nekoliko deležni dobrot, dobro urejenega tekališča. Je pa tekališče neobhodno potrebna pri-tiklina vsakega svinjaka. Na to bi ne smeli nikdar pozabiti pri uredbi ali gradbi novih svinjakov.
trtne botezni
Rdeči smod ali rdeči palež je glivična bolezen, ki nastopa navadno le na spodnjih listih. Pri belih trtnih sortah listi najprej porumene, pri črnih vrstah pa najprej pordeče, nato se posuše in odpadejo. Po rdečem smodu povzročena škoda je lahko večja kakor pri perono-spori, zlasti če že julija meseca odpade vse listje; tedaj grozdje ne more dozo- » reti, pa tudi les za prihodnje leto se ne more razviti. To bolezen zakrivi večinoma neprimerna prebrana trsja in grozdja; nadalje malo rodovitna zemlja, nagla sprememba mokrega in suhega vremena, menjava hladnih in vročih dni in druge take neprilike. Glivica te bolezni živi in deluje v notranjosti listov ter prezimi v odpadlem posušenem listju. Spomladi se razvije in razmnoži pri nižji toploti, celo. izpod 10 °C, kot pa peronospora, ki potrebuje za svoj razvoj najmanj 13 "C. Zato tudi nastooa
pred njo in moramo začeti borbo proti njej prej nego proti peronospori.
Rdeči smod preprečujemo, če zemljo okopavamo le ob suhem vremenu in jo krepko gnojimo; dalje če jeseni vinograd globoko prekopljemo in spravimo v zemljo vse odpadlo listje. Zatiramo pa bolezen s škropljenjem z galično-apne-no brozgo, ki pa mora biti najmanj 1K-odstotna. Škropiti proti njej pa začnemo že v prvi poloviei maja, pozneje pa obenem z zatiranjem peronospore.
Črni palež ali antraknoza je v naših vinogradih zelo razširjena glivična bolezen, ki pa navadno ne napravlja prevelike škode. So pa nekatere lege in nekatere trtne sorte, kakor mozlavec, muškat in portugalka, ki radi nje precej trpe. Ta bolezen se začenja tako, da se na t.rsnem listju, ki ga napade črni palež, pojavijo črne pikce. Po teh znakih ga cesto imenujejo tudi črni pikec. Pozneje postanejo listi marogasti. nato ovene in se posuše. Glivica prodre v listno staničje, pa tudi v jagode, ter jih uničuje, zato izgleda trta kakor osmo-jena. V deževnih letih nastopa močneje nego v suhih.
Dokler antraknoza še ni močno razširjena, jo je lahko zatirati s škropljenjem z modro galico. Če je pa že močneje razvita, to sredstvo ne učink-je več. Najuspešneje se je ubr imo z ze-lezno galico, s katero namažemo trtne dele. preden trta spomladi odžene. Za napravo take raztopine vzamemo 50 kg železne galice, postavimo jo v sod, p< -
lijemo z 1 kg žveplene kisline in vse skupaj s 100 litri tople vode. S to raztopino namažemo vse trtne dele dvakrat in sicer februarja in marca meseca, pri čemer moramo paziti, da očes ne pokvarimo. Tam, kjer redno škropimo z modro galico, se ta bolezen le redkokdaj pojavlja, ker je ta dobro obram-beno sredstvo proti njej.
Koreninska plesnoba je bolezen korenin, ki jih napade posebna glivica plesni. Na koreninah se pojavijo bela zoperuo dišeča vlakna plesni, podobna lasem in štrenam. Na napadeni trti porumenijo listi in poganjki in trta hira, ker je naravna prehrana ovirana. To bolezen, zanesemo v- vinograd navadno s ključi, ki imajo predolg dvoleten les, dalje z gruhanjem starih trt ali pa, če pri obnovi vinogradov nismo odstranili vseh korenin iz zemlje. Včasih jo zanesemo tudi z nastiljem iz gozda. Mestoma nastopi slično kakor trtna uš, ker se v krogu širi na trte in jih uniči.
Koreninsko plesen zatiramo na ta način, da izkopljemo napadene trte s koreninami vred in jih sežgemo. Se uporabljivo kolje spodaj obžgemo ali namočimo v 15-odstotni raztopini zelene galice. Zemljo lahko razkužimo tudi z žveplenim ogljikom, vendar moramo z njim previdno postopati, ker je zelo strupen in vnetljiv. Da zemljo popolnoma razkužimo, jo pustimo par let prazno, oziroma jo zasejemo z njivskimi rastlinami, dokler koreninska plesen popolnoma ne izgine.
(Dalje prihodnjič)
Oskrba nesnih gnezd
Vedno želimo, da nam znesejo kokoši čim več jajc s povsem snažno in nepo-.škodovano lupino. Pa kolikokrat naleti gospodinja v nesne gnezdu na jajca, ki so onesnažena ali pa imajo kako razpoko ali kako drugo poškodbo na lupini. Onesnaženo lupino je mogoče še kolikortoliko očistiti, ni pa mogoče popraviti pokvarjene lupine. Jajce s počeno ali količkaj vdrto ali drugače poškodovano lupino na splošno ni več sposobno za prodajo in tudi ne za vlaganje ali konserviranje, temveč le za skorajšnjo uporabo v domači kuhinji. Če prinesemo z gnezda onesnažena ali kakorkoli poškodovana jajca, zvrnemo kaj radi vso krivdo na kokoši. Taka ob
dolžitev pa ne zadene toliko kokoši, pač pa največ nas same, ker se ne potrudimo, da bi bila nesna gnezda v redu.
Da obvarujemo jajca pred onesnaženjem in poškodbami na gnezdu, mora biti pred vsem tukaj dovolj nesnih gnezd. Na vsakih 4 do 5 kokoši naj pride eno nesno gnezdo. Dalje je treba nesna gnezda redno oskrbovati. Vsaj dvakrat, še boljše pa večkrat v letu jih moramo prav temeljito presnažitL Z vseh delov vsakega gnezda moramo najprej ostrgati prisušeno blato in počistiti to obenem z vso drugo nesnago ven iz gnezda. Nato dobro pomijemo iD zmijemo vsa gnezda z vročim lugom, kateremu pridamo tudi nekoliko kapljic
kakega razkužil" Hizol?! kreilina). — Končno gnezda .se pobelim zapnenim beležem, ki naj pride in seže pri be lenju v vse gnezdne špranje ali razpoke in sklade, da uničimo mrčes, ki se najrajši tamkaj skriva. Ko se osnažena in pobeljena nesna gnezda dobro osu šijo, ji poprašimo na dnu z žvep'enim cvetom (prahom) in denemo v nje ne- . koliko sena.
Ako je dovolj nesnih gnezd na primer nem prostoru v kurniku in redno skrbimo za njih snažnost, bo pri zne-senju le malokatero jajce še onesnaženo ali poškodovano na lupini. Pri Radostnem številu vedno snažnih nesnih gnezd na primernem mestu tudi nimajo kokoši nobenega pravega vzroka več, da bi zalega le jajca, kar se sicer le kaj rado zgodi.	I. P.
Rejci malih živali
Težka gospodarska stiska današnjih dni vpliva danes najtežje predvsem na malega človeka, ki si skuša lajšati svoj položaj in brezposelnost na hvalevreden način s tem, da goji male živali, predvsem koze, ovce, kunce, perutnino itd., kar mu nndi sicer skromen ali gotov dohodek.
Za pospeševanje reje malih živali se ustanavljajo v zadnjem času po naši banovini samostojna društva, ki so velikega pomena, tako strokovnega kakor socialnega. S strokovnega stališča skr-be ta društva za širjenje umne in do-bičkanosne reje malih živali, v socialnem oziru pa se udejstvujejo na ta način, da dele med svoje revne člane brezplačno koze, ovce, perutnino, kunce itd., v smislu svojih pravil. Teh društev imamo v Dravski banovini 23 in se še vedno ustanavljajo nova z istimi nameni in cilji.
Vso organizacijo vodi list mesečnik: »Rejec malih živali«, ki ga izdaja šol. upr. Inkret Alfonz iz Šenkovega turna pri Ljubljani. List je glasilo prej ome-
njenih društev. V drugem letu izhaja nja je dosegel naklade 2000 izvodov mesečno. Poleg strokovnih člankov iz vseb panog reje malih živali objavlja list tudi dopise, zanimive zgodbe, uganke in smernice ter razpisuje lepa darila za točne plačnike lista.
To delo se bo sedaj še bolj združilo in pokazalo v skupnem nastopu vseh teh društev, ki ustanavljajo: »Zvezo društev rejcev malih živali Dravske banovine. Zveza vodi vse strokovno delo v tej panogi malega gospodarstva, daje smernice sistematskemu delu za povzdigo umne. reje malih živali, prireja vsako tretje leto razstavo malih živali, na kateri tekmujejo v Zvezi včlanjena društva, skrbi za strokovno litraturo, prireja vsakovrstne tečaje in vodi stike z ostalimi podobnimi organizacijami v državi in izven nje. Ne bomo navajali nadaljnjih podrobnosti, pač pa moramo pribiti dejstvo, da so taka društva v današnjih časih na mi»-stn in je prav, da jih naša oblast tudi podpira.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Otroci
Mati lahko začne uvajati otroke v gospodinjske posle že zelo zgodaj, čim preje, tem bolje. Govorimo pa namenoma o otrocih in ne samo o deklicah, ker hočemo opozoriti na to, da je prvi predpogoj za uspeh, da uvajamo v hišna dela otroke obojega spola, dečke in deklice. Dokler bodo morale pomagati v gospodinjstvu samo deklice, toliko časa se bodo čutile nekako zapostavljene, gospodinjsko delo pa bo veljalo za manj vredno, manj upoštevano
in seveda tudi manj zaželjeno. Zata tudi ni čudno, da naletimo večkrat ua deklice, ki do praktičnega hišnega dela ne kažejo posebnega veselja, ter se ga le nerade ali posili lotijo. Razen tega kar smo že povedali, so odporu proti gospodinjskemu poklicu vzrok tudi razne napake, ki jih zagreši mati pri uvajanju v gospodinjstvo. Dostikrat se n. pr. dogodi, da čutijo otroci nekak odpor ie proti nekaterim gospodinjskim opravilom. Ako torej opazimo, da otrok za to ali ono opravilo ne čuti veselja ga ne silimo ravno k tistemu delu, am-
pak mirno pustimo, da nam pomaga tam, kjer ga - bolj veseli. Z napačnim siljenjem k zopernim opravilom pa samo povečamo odpor, in otrok lahko izgubi prav vse veselje do gospodinjstva sploh. Pozneje mu ob ugodni priliki lahko pojasnimo, da so vsa hišna dela važna in da gospodinja ne more v tem oz-iru dosti izbirati. Ko otrok malo odraste in ima več razumevanja za gospodinjstvo, navadno tndi odjfbr proti kakim opravilom preneha. Druga napaka je ta, da pustimo otrokom pri hišnem delu premalo samostojnosti. Otroku ni všeč, če mora samo tu ali tam za trenutek pustiti svoje delo ali igranje in priskočiti na pomoč, ampak želi čisto samostojno opraviti kako večje delo. V takem primeru prepustimo otroku, kako delo, ki mu je primerno, da ga napravi sam. V splošnem matere glede gospodinjstva vse preveč ukazujejo. Samo kratka, vsak dan se ponavljajoča povelja in opomini nič ne pripomorejo k pouku gospodinjstva.
Pa tudi vsak čas ni primeren za uvajanje v gospodinjstvo.
Če se nam Slučajno zelo mudi in je treba zaradi tega hitro skuhati in hitro pospraviti, tedaj to ni čas, ko bomo vpregli v delo otroka in še posebno ne, če smo vrhu tega tudi slabe volje in nerazpoloženi.
Otrokovo delo pa moramo znati ceniti, in nekoliko več pohvale je boljše, nego premalo. Ves pouk gospodinjstva pa je odvisen tudi od tega, kako je urejeno domače gospodinjstvo. Slaba razdelitev dela, pretirano hitenje ter nered v stanovanju, ne morejo dati dobrega zgleda. Otrok dobi o gospodinjstvu dostikrat čisto napačno sliko in zato ne želi priti nekoč na materino mesto. Zato je tudi razumljivo, da se zdi naši ženski mladini večina drugih poklicev lepših in boljših. Ako pa začne mati z uvajanjem v gospodinjstvo zgodaj in na pravilen, neprisiljen način, tedaj to otrokom pozneje mnogo koristi, tako dečkom kakor deklicam. Š, H.
KUHINJA
»Polžki« za juho. Za testo rabim četrt litra moke, za oreh surovega ali kuhanega masla, en rumenjak in eno celo jajce. Dobro pogneteno testo pustim nekaj časa počivati. Potem testo raz-
režem na koščke. Koščke posval.ikam z dlanjo in prsti v za prst debelo kačico, ki jo razrežem na za fižol debele koščke ter vsakega zase ob zato pripravljeni deščici podrgnem tako, da se oblikujejo zaokroženi polžki. Deščica ima po-dolgoma urezane majhne robove. Polž-ke zakuham na vreli juhi. Kuham jih 8 do 10 minut.
»Polžki« kot samostojna jed. Za te lahko porabim obrezke vlečenega testa. Obrezke zgnetem skupaj ter postopam z njimi ravno tako, kot, pri polžki h za juho. Ko so gotovi, jih skuham v obilnem slanem kropu. Kuhane o d cedim, stresem na krožnik ter zabelim, s surovim maslom, v katerem sem Zarume-nila drobtinice. Kot pridatek dam sa-lato ali kislo zelje ali kislo repo, lahko pa tudi posiljeno zelje ali repo.
Jajčna jed s sardelami. Plitvo porcelanasto skledo namažem s surovim maslom ter vlijem vanjo tri žlice kislf smetane. Nato ubijem troje jajc eno poleg drugega. Površino jajc potresem z osnaženo in dobro sesekljano sardelo z žlico drobno zreza.uega drobujaka in z žlico drobtin. Vse te snovi polijem še z žlico razpuščenega surovega masla. Potem postavim skledo z jajci za. deset minut v pečico. Na mizo dam po juhi v isti skledi, v kateri so se pekla jajca.
Zelenjavini cmoki. V mrzlo mleko namočim dve zemlji. Namočene ožmem ter denem v skledo. Na masti pražim drobno zrezano čebulo, sesekljan zelen peteršilj, špinačo. kislico in krebuljco. Sesekljanih zelenjav naj bo vseh skupaj za dobre pest,. Te snovi primešam žemljicam, ' prideuem še eno stepeno jajce, pest drobtin. malo soli in pol žlice moke. Nato iz tega testa oblikujem-cmoke, jih pristavim na vrelo vodo ter kuham 10 do 12 minut. — Lahko pa napravim iz tega testa podolgasto klobaso, jo zavijein v prtič, povežem z vrvico in skuham v osoljeni vreli vodi. V krpi naj vre klobasa 20 do 25 minut. Klobase razrežem na za prst debele rezine, cmoke razpolovim, oboje, pa zabelim s surovim maslom, v katerem sem razbelila nekaj drobtin.
Časnikarsko poročilo. Bogatega moža so našli v njegovem stanovanju umorjenega. Lokalni lisi je poročal o tem med drugim sledeče: Za svečo je bil umorjenec deponiral denar in dragocenosti v banki, tako, da ni utrpel nobene škode.
GOSPODARSKE VESTI
denar
in cene kokošim se dvigajo. Izvozniki
nlačiiiein nis<'nnr»P fvunkr* ^ v i »a ulrln/ii.
g Žitni trg. V zadnjih dneh se je po-	niki jih plačujejo debele po 37—40 par ložaj na žitnem tržiču nekoliko spreme-	eno, drobnejše "pa po 27—30 par. V Sre-nil. Vsled ugodnejše •presoje, žetvenih	mu in Bački so cene za mešano blago izgledov in vsled vesti iz Češkoslovaške,	po 32—35 par eno. — V prvih štirih leda je tam računati na izredno ugoden	tošnjih mesecih smo izvozili 460 vago-pridelek pšenice tako, da jo bo ta država	nov jajc v vrednosti 40 milijonov Din. celo izvažala, je povzročilo slabše raz-	Sedaj izvažamo največ v Nemčijo in v položenje na žitnem trgu, vendar so	Švico, cene zaenkrat ostale neizpremenjene. • Trgovina pa je mrtva. Kupuje se le po-	razno
tom občin z »uputnicami« zlasti moko	g- Izgledi letine pšenice. Stanje pše-
m koruzo ter tako polagoma izločuje	ničnih posevkov je sedaj zadovoljivo,
legalno trgovino, ki ima vedno, njanj	ker je zadnje deževje ugodno vplivalo
posla. — Na ljubljanski blagovni borzi	na uj^ razvoj, da so se po slani lepo
je. bilo v zadnjih dneh več ponudb po	popravili, Vendar je škoda v nekaterih
naslednjih cenah: pšenica bačka 78 kg	občinah še precej znatna in znaša celo
težka po 140—145 Dih, banatska 139—142	40—45 odstotkov, v drugih 15—20, v ne-
Din. oves slavonski 107—109 Din, koruza	katerih pa le 5 odstotkov. V celoti pti-
bačka 73—75 Din. banatska 72—74 Din.	čakujejo enako'letino kot lani ali pa le
Moka bačka 235—245 Din, banatska .230	neznatno manj in sicer okrog 18.5 milj.
do 240 Din, bačka štev. 2 po 210—230 Din,	met. stotov. K temu pa treba prišteti
bačka štev. 5 po 190—200 Din, otrobi	zaloge iz lanskega pridelka, ki jih
bački 100—105 Din.	cenijo blizu 1.5 milj. stotov, tako da
g .Tržišče s perutnino. V zadnjem	nam bodo za izvoz preostajale precejš-
casu se je položaj v prometu s perut-	nje količine. Domači konzum pšenice
nino izboljšal in cene rasejo tako na	stalno pada, ker ga izpodriva cenejša
domačem kakor na inozemskem trgu.	koruza; tudi se niso še prav nič izbolj-
Nemčija plačuje kokoši po 15—17 Din	šale gospodarske razmere našega pre-
kg 1'ranko Salzburg in po 20—22 Din kg	bivalstva, da bi lahko računali na zvi-
piščahee. Vzlic tem ugodnim cenam se	šanje konzuma. Po teh računih bi nam
naš izvoz v Nemčijo ne more razviti,	v bodoči kompaniji preostajalo za iz-
ker morajo izvozniki čakati na plačilo	voz 2—2J5 milj. met. stotov, t. j. 20 d«
6 do 9 mesecev. — Italija plačuje kokoši	25.000 vagonov pšenice,
po 3.20 lir in piščance po 4—4.20 lir kg	■ ■■■
franko vagon Postojna. — Na domačih	Prepozna košnja ti vedno da
tržiščih je povpraševanje vedno večje	ohilo slame pa manj sena.
PRAVNI NASVETI
Dolžnosti gospodarja napram najemnika J. L. S. Oddali ste v najem posestvo z gospodarskimi poslopji. Z najemnikom ste se dogovorili med drugim tudi za popravo slamnate strehe, ako bi kje ne držala. Sedaj je vihar raztrgal velik kos sicer še dobre strehe. Vprašate, kdo je dolžan popraviti streho, gospodar ali najemnik! — Najemnik je dolžan, da oskrbi vsa manjša popravila na gospodarskih poslopjih, v kolikor posestvo samo nudi zato potrebna sredstva (slama, les). Ce je pa vsled vremenskih neprilik nastala večja škoda, n. pr. vihar je odkril streho, porušil kozolec itd., potem mora- najemnik o tem takoj obvestiti gospodarja, ki je dolžan vse to dati popraviti, da lahko najemnik še nadalje more vživati v najem vzeto posestvo. Če gospodar ne bi hotel dati izvršiti taka, neobhodno potrebna popravila, jih pa lahko napravi najemnik na račun gospodarja, vendar mora' svoje stroške za taka potrebna popravila uveljaviti najkasneje tekom 6 mesecev po končanem najemu, sicer je tožba zastarana.
Oskrbovanje posestva Ainerikanca. J. M. Ž. Pred 15 leti je odšel bratranec v Ameriko in vam izročil skrb za njegovo posestvo, ki je do polovice njegovo, do polovice pa od njegovega očeta, ki je takrat že bil v Ameriki. Pred tremi leti je umrl bratrančev oče v Ameriki. Dosedaj se še nihče ni oglasil za dediča. S skrbstvom za posestvo imate precej potov in stroškov in vprašate, na kakšen način bi prišli do svoje nagrade, ker se iz Amerike nihče ne oglasi. — Svetujemo vam, da pri domačem sodišču predložite, da se vrši zapuščinska obravnava za zapuščino bratrančevega očeta. Pri tej obravnavi boste zahtevali tudi vaše dosedanje stroške, ki vam jih bo sodišče priznalo. Ravno tako imate pravico tudi od svojega bratranca zahtevati primerno nagrado za vaš trud.
Neupravičeno nezaupanje. J. M. R. Po nekem zastopniku ste kupili leta 1928 neko srečko. Plačali ste jo v obrokih. Poleg obrokov ste plačali še poseben znesek kot kontrolno pristojbino. Banka je propadla. Naslednica banke vam je sporočila, da plačajte njej neki znesek za kontrolo srečke za tri leta. Vi pa niste zaupali in vprašate, kam se lahko obrnete za pravo pojasnilo. — Svetujemo vam, če ne zaupate kaki poslovalnici kontrole nad svojo srečko, da se pač sami ali ktio drugi za vas vsako leto enkrat zglasi v kakšni banki, kjer imajo tiskane sezname izžrebanih srečk, ter da pregledate, če je vaša št« vilka iz-
žrebana. V banki boste tudi zvedeli, Koliko je sedanja dnevna cena vaše srečke. Če stanujete daleč od mesta in nimate drugače opravka v mestu je ipak cenejše, če zaupate poslovalnici kontrolo nad vašo srečko, t j., da jo vodi v evidenci in po vsakem žrebanju vas obvesti, če ste ali ee niste zadeli dobitek.
Neupravičena uporaba poti. J. B. S. Ž. Vaš mejaš je začel uporabljati pot čez vaše posestvo, da spravlja seno in drva. Njegovi predniki so vozili po drugi poti. Mejaša ste opominjali, da ne sme voziti po vašem, pa se za to ne zmeni. Vprašate, če lahko postavite tablo z napisom, da je to strogo prepovedana pot — Če sosedu branite vožnjo bodisi z besedami ali pa s svarilnim napisom, da je prepovedana pot, potem sosed, tudi če bi 30 let vozil po vašem, ne bi mogel služnostne pravice pripose-stvovati, ker ni vozil nemoteno, ampak vedno proti vašim ugovorom. Ce vam dela sosed z vožnjami še škodo, ga lahko za povzročeno škodo posebej tožite. Če ne bo nehal voziti, ga lahko tožite.
Oče in hči. J. T. Imate več otrok od treh mater, ker ste tretjič oženjeni. Hči od druge matere je od otročjih let ži-vela pri starših vaše druge žene. Sedaj ima priliko, da se omoži. Prosila vas je, da ji daste nekaj dote. Vi ste to odklonili in zahtevate, da pride za par let in da ji boste potem dali. Zahtevate tudi od staršev vaše druge žene, da plačajo nekaj tisoč dinarjev za hčerkino delo. Vprašate, če se vam more hči upreti, da ne pride domov. Če lahko zahtevate od staršev njune matere plačo in če vas more kdo prisiliti, da ji daste doto. ~ Povedati vam moramo odkrito, da vaše postopanje ni umestno in ni takšno, kakor mora biti postopanje skrbnega oče; ta napram svojemu otroku. Ce ima hči priliko, da se omoži, čemu ji branite, ako fantu nimate ničesar slabega očitati. Ako je polnoletna, se bo lahko brez vašega dovoljenja omožila; Če pa je še mladoletna, se pa hči lahko obrne na sodišče, ki ji lahko dovoli možitev tudi proti volji očeta. Kar se tiče dote,^ je očetova zakonita dolžnost, da da hčeri doto. Če tega ne stori prostovoljno, se hči lahko obrne na sodišče in nato sodišče določi, koliko mora oče dati dote, ki se v skrajnem slučaju lahko tudi prisilno iztirja. Hči ima pravico zahtevati primerno plačo za svoje delo, ako ji niso delodajalci iste dali. Zahtevati pa mora plačo sama in tudi če je mladoletna ima to pravico. Ce je hči polnoletna, je oče ne more prisiliti, da se vrne k njemu. Sicer pa menda tudi nimate utemeljenega razloga, da hčer, ki je preskrbljena, silite domov, ko imate vendar poletf nje še šest otrok.