Narotolna mesečno 18 Lir, ca inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ei Inozemstvo 65 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za ioaerat«. Podružnica| Novo mesto. Izključna poohlsSFenfca fa.oglaSevanje Italijanskega In tujega Izvorat Unione Pubblicita Italiana S. A, Milnno. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznftn. S Uredništvo ln oprava* Kopitarjeva 6, LJubljana. o | Redazione, Amuiinistrazlonei Kopitarjeva t, Lubiana. = | Telefon 4001—4005, | Abbunamentl: Mei. 18 Lir«. Estero, me-3150 Lirik Edi-tione domenica. in-DO 34 Lire. Estero 65 Lir«. C C P.l Lubiana 10 650 per gli abbonamentl, 10 349 per la In-lerzionL Filial«! Novo me.toi Concesslonarla esclnslva per la pnbblicili dl provenienza Italiana ed nstera: llnione Pubblicita Italiana S. A, Milana, Bollettino n. 1119 II porto di Djidjelli bombardato Uno «Spitfire» abbattuto II Quarticre Generale dello Furzo Armnte eomunira: Sulle attrezzatture del porto di Djidjelli tormazioni ueree geriuauielic hanno sgauciuto nu-■nerose bombe. L'aviuzione nemira ha ieri agito su localita della Sicilia, della Calahria e su pirroli ccnlri della zona del Vesuv-io tra cui P o m p e i. Danni limilati. Uno »Spilfire« e slato ahbnt- luto dalla noslra caccia nei dintorni di C o m i s o. * Lo ineursioni nvvcrsarie segnalate nel bollettino odierno hanno iiiusato complessivanicntc due morti o sedici leriti. Vojno poročilo št. 1119 Pristanišče Djidjelli bombardirano En »Spitfire« sestreljen Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Nemške letalske skupine so zmetale številne bombe na napravo v pristanišču Djidjelli. Sovražno letalstvo je včeraj napadlo krajo v Siciliji, Kalabriji ter majhna središča na področju Vezuv a . med njimi tudi P o m p e i e. Skoda jc omejena. Naši lovci so v okolici C o m i s a sestrelili en »Spiltircc. * Napadi, omenjeni v današnjem minem poročilu so imeli za posledico skupno dva mrtva in 10 ranjenih. Miren dan na vzhodnem bojišču Napad na sovražne ladje pri Astrahanu in oboroževalne tovarne ob Volgi Hitlerjev glavni stan, 18. jun. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču je potekel dan mirno. Nočni napadi letalstva so bili usmerjeni na zbirališče sovražnih ladij pri Astrahanu in na oborožitvene tovarne ob spodnji Volgi, Potopljeni so bili 4 prevozni parniki s skupno 11.000 tonami. Nadaljnja trgovska ladja srednje velikosti je bila poškodovana. V zadetih industrijskih napravah so nastala velika razdejanja. Pri napadu mešanega sovjetskega oddelka bombnikov na nemški konvoj z dovozom na Črnem morju so enote vojne mornarice in letalstva sestrelile 5 sovražnih letal. V noči na 18. junija je oddelek nemških težkih bojnih letal izvedal napad na alžirsko pristanišče Djidjelli. Pri nočnih vzncmirjevalnih poletih maloštevilnih sovražnih letal nad nemškim ozemljem ni bilo ugotovljeno, da bi bile odvržene bombe. Oddelek nemških bojnih letal je preteklo noč napadel vojno luko Portsmouth z bombami težkega kalibra. Druga letala so bombardirala posamezne cilje v jugovzhodni Angliji. Berlin, 18. junija. Ob zgornjem toku reke Donca jo zadnje dni nekaj nemških Tigrov« večkrat odšlo proti sovražnim postojankam, da bi niči jo zemljo: očistili sovražnih strojničnih gnezd in sprednjih utrdb. Ti nemški tanki so uničili mnogo sovjelskh tankov, več sovražnih utrdi) iu j nekaj protiletalskih topov. Na istem odseku so ^nemški bombniki in slrmogluvci napadli sovražno topništvo ter uničili mnogo topov razne velikosti. Nemška bojna letala so napadla tri so-»vjelska letališča pri mestih Itoventi. Birjukov in Slaroljok. Mnogo letal je bilo uničenih. Pri Suhih Ničih so bili Sovjeti odbili. Jugozahodno od Velikih Lukov se je nadaljevalo delovanje obojestranskih oddelkov. Devet sinov — devet borcev Pescara, IS. juniju. AS. Med italijanskimi vojnimi družinami ima prav gotovo prvenstvo rodbina l)t Marzio. Ima devet moških in vsi so Inirci. Eden je padel nn polj il časti in je odlikovan z zlato kolajno, štirje so v vojnem ujel-ništvu, dva sta nu bojišču, dva drugu pu slu mobilizirana v domovini. Španski vrhovni vojni svet Madrid, IS. juniju. \S. V Madrid je" prispel I visoki komisar španskega Maroka general IOrguz. 1 deležil se bo sej vrhovnega španskega vojnegu svetu, ki bo te dni zusedul v Madridu. Italija se bo borila do konca Lousnne. IS. junija. AS. »'tribune de I.uu-snnne< prinaša na prvi sirani članek o italijanskem odporu in v njem piše med drugim tudi tole: Uradni londonski in \vasliingionski •govorniki pravijo, da bi italijanski narod moral prositi zu mir. Če nnj verjamemo tem sodobnim sirenam, bi Italija lahko dobila vse, če bi v bodoče pretrgala s svojimi zavezniki. Zagotovljeno dn bi ji bilo v bodočem svetu mesto, ki ji gre med kolonialnimi velesilami. Te ponudbe so brez dvoma zelo zapeljive, n samo trenutek premišljevanju |hivc, dn tiji-hovn izpolnitev ni tako preprosta. Prav najnovejša zgodovina kaže, da se noben narod, ki jc prenehal z bojem, ni mogel veseliti zaradi te odločitve. Vojske Belgije, Nizozemske Klsp-eha japonske vaj ne mornarice Uničila je 5214 letal, potopila 13 oklepnic, II letalonosilk, 55 križark, 56 rušilcev, 128 podmornic Tokio, IS. jun. AS. Japonski morn. minister admiral šigeluro Šimaila je objavil število zbi-tili in uničenih sovražnih letni kakor tudi število sovražnih potopljenih vojnih ladij od zad- Dve leti nemško-turske nenapadalne pogodbe Turčija bo zgrabila za orožje samo za obrambo svoje narodne varnosti in sveje časti v primeru kakega napada Berlin, IS. junija. AS. Spomin na drugo obletnico prijateljske in nennpadalne pogodbe med Nemčijo in Turčijo je imel zelo velik odmev v tukajšnjem tisku, zlusti naglasa prisrčen in odkrit značaj odnošajev med obema narodoma v teh dveh letih, ko je Turčija navzlic laskanju in grožnjam nasprotnikov osi kornknla nu poti nevtruluosti brc/, kompromisov. »Viil-kisclier Beobuchtcr« ki izraža tudi misel vseh drugih dnevnikov, piše, dn je bilo to vedno pogoj turško-nemške politike medsebojnegu go-spodarskega sodelovan ja v korist obeli narodov. Berlin, 18. junija. Danes je druga obletnica turško-nemške nenapadalne pogodbe. Nemški tisk pripisuje temu dogodku velik pomen. Kakor je izjavil Saradžoglu, dejstva kažejo, da ta pogodba na najizdatnejši način enako varuje življenjske koristi obeh držav. Odnošaji med Nemčijo in Turčijo so bili zgrajeni na tako trdnih političnih in gospodarskih osnovah, da so propadli vsi sovražni poskusi, ki so jih nameravali razdreti. Na predlog predsednika Inenija je bii v pravilih ljudske stranke dopolnjen člen »Turčija želi živeti v miru s svojimi sosedi« z naslednjim stavkom: »Turčija bo zgrabila za orožje le, ako bo napadena«. To so razumeli tako Angleži kakor Amerikanci, ki zdaj izjavljajo, da je nevtralnost Turčije nekaj ugodnega za stvar združenih narodov. Seveda ne manjka obrekovanj, češ da turško-nemška pogodba zato m bila kršena, ker Nemčija ni mogla uresničiti svojih vojaških ciljev na vzhodu. Ako bi se to posrečilo, bi storila tako kakor je storila v mnogih drugih primerih ter bi zgrabila s kleščami življenjske živce Sovjctov v Kavkazu ter Angležev na Bližnjem vzhodu. Cilj tega obrekovanja je zbuditi sumnjo, da je Nemčija napadalka. Ni odveč pripomniti, da so pred 14 dnevi prihajali iz Kaira, Londona in Ncwyorka glasovi, češ da se je Ankara prepričala, da v sedanjem položaju nevtralnost »ni več mogoča« in »da bo treba upoštevati nov položaj, ki je nastal v Sredozemlju«. Nekaj dni nato pa je neki newyorški list' pisal: »Turčiji ni treba stopiti v vojno, dovolj jc, da po vzgledu neke druge balkanske države (ki je dovolila prehod nemških čet preko svojega ozemlja) stori isto in dovoli prehod zavezniškim četam. Če bi bila zaradi tega napadena, bi se seveda morala zakonito branili«. Turčija pa se zaveda, kaj pomeni nenapadalni pakt z Nemčijo Ce bi ne bilo tega pakta, bi bila Turčija danes verjetno v vojni. Ona pa mora ostati nevtralna in ohraniti svoje sile za primer, če bi jo hoteli sovražniki napasti in ji odvzeti morske ožine. V zvezi s tem piše »Frankturter Zeitung«: Pred vojno med Nemčijo in Rusijo jc Anglija na vse način® pritiskala na Turčijo, naj vstopi v vojno. Turčija se je temu uprla. Zdaj je največja turška stranka sprejela sklep, d,i se bo borila le, ako bo napadena. Do bodočega kongresa stranke, to je z.a bodoča štiri leta temeljne smernice ankarske politike ne bodo mogle biti spremenjene. Turčija bo ostala nevtralna in bo, ako bo treba, z orožjem branila svojo nevtralnost. Tudi najbolj satanske anglosaške spletke ne bodo mogle spremeniti tega stališča. Zakaj Anglosasi toliko gledajo na Turčijo, spoznamo iz pogleda na zemljevid. Sredozemlje je nepremagljiv naravni zid, Mala Azija pa bi ne bila tako težavna za prehod anglosaških sil, ki jim na primer poveljuje general Wilson. Seveda jc Evropa tudi na jugovzhodu nepremagljiva, Sovražnik bo moral računati z močnimi utrdbami in z branilci, to je s stotisoči Nemccv, Italijanov, Bolgarov, Romunov in Hrvatov, ki imajo sredstva, s katerimi bodo pognali sovražnika v morje. Dogodek na Kreti je bil pred dvemi leti za Angleže dovolj poučen. Ce se bodo še enkrat skušali izkrcati, bodo doživeli enak konec kakor leta 1941. (»II Piccolo«.) Sauckel govori poljskim delavcem Varšava, 18. junija. AS: Komisar z.a delo v Nemčiji Sauckel je po nadzorstvenem potovanju po poljskem guberniju govoril krakovskim voditeljem, opominjajoč Poljake na njihovo dolžnost do dela in sodelovanja z evropsko skupnostjo. Ko je povedal, da se je vsa Evropa spremenila v eno samo veliko delavnico za porast vojnega gradiva osnih sil, je Sauckel zagotovil, da Nemčija na tem področju hrani za voje nasprotnike velika presenečenja z novimi mogočnimi uničevalnimi sredstvi. Tukajšnji tisk poudarja, da je ta govor pri Poljakih zbrisal utvaro o kompromisih ali lahkih kapitulacijah, poljskim delavcem pa je povedal, da so oni deležni enakega postopanja, kakor nemški delavci. Zato bodo primeri dezer-tiranja ali odsotnosti tudi pri njih zelo kaznovani. »Novy Kurver Varszawsky« objavlja članek o sodelovanju poljske armade v boju proti bolj-ševikom. V njem je popisana nevarnost za Poljake, ki so edini evropski narod, kateri ni_ poslal prostovoljskih oddelkov na vzhodno bojišče, pozabljajoč svoj posebni zemljepisni položaj, ko po Kolnski nadškof obiskal Essen Kiiln, IS. junija. AS. Nadškof iz Kiilna je obiskal mesto Essen po zadnjem angleškem letalskem napadu. V Angelski cerkvi je imel ob trcii popoldne ponlifikalno sv. mu-o s pridigo, v kateri je tolažil iu opogumi j ul vernike. sporu med Stalinom in Sikorskim, po Katinu in po nezanimanju demokratskih držav za Poljsko za Poljake ne preostaja nobena druga izbira, knkor združiti se v obrambo rodne zemlje pred sovražniki evropske civilizacije. To dolžnost — zaključuje članek — morajo čuliti vsi poljski državljani. njega decembra do danes. Sestreljenih ali uničenih je bilo 1.561 sovražnih letui, |x>topljenih 51 trgovskih pamikov s 393.000 tonami, 2 kri-žarki in 33 podmornic. Minister šiinndn je izjavil, da je tem že objavljenim podatkom treba dodati še 9 križark in H rušilcev. V istem času je Japonska i/gubila ili) letal, 5 rušilcev, 3 podmornice ter 33 prevoznih pamikov. Admiral je nalo objavil številke sovražnih izgub, zadanih od japonske mornarice od začetka vojne do danes. Sestreljenih ali uničenih je bilo t.214 letal, potopljenih 13 bojnih ladij. II letalonosilk. 5"» križark. 50 rušilcev. US podmornic in 69 drugih Indij, številne druge sov-rnžne ladje so bile poškodovane. Poleg tega jc bilo potopljenih 369 sovražnih trgovskih pamikov s kupno .2,230X0 tonami. Minister je na in Francije so se vdale, n niti cnn od vo!nih strahot ni bila prihranjena njihovemu il-neinu prebivalstvu. Najbrž bi Italijo zadela ista u Jodu. In potem, knko bi vendar Anglijo mogla držati svoje obljube glede kolonij? Ali I>i mar dovolila Italiji, da »e vrne v Ahe«inijo in znova prežene negtišu? Bi ji mar pustila, du bi sc vrnila v Libijo? Na drugi strani pa je težko odkriti znamenja o pudauju italijanske morale v sedanjih okoliščinah 1'rcj bi lahko rekli, da se kažejo znamenja, du se je tu morala okrepila. Iz tega se da sklepali, da slu uradna Itulija in italijansko prebivalstvo trdno odločena, upirali se do konca tudi ob morebitnem neposrednem sovražnikovem vdoru. Nobena stvar nam nc dovoljuje dvoma, če se lw> res /našlo pred takšno resničnost jo. Zavezniki bodo nekoliko m/očarani. ko bodo spoznali, da so se /molili v svoji sodbi, da je Italijo »ibka točka osi. Ali bo iu njihova prevara privedla do legn. du ImuIo spremenili svoj* vojne načrte? Ali bodo opustili misel nu vdor nu itulijunski polotok? koncu izjuvil, du so od decembra pn do danes japonske pomorsko sile tako v Indijskem kakor v tihem morju povečale obulno obrambo zasedenih pokrajin. Bitka ob Lun gi Tokio, IS. junija. \S. Japonski glavni slan poroča: Velik oddelek lovcev in Imnihnikov japonske mornarice je 16. t. m. napadel I idijsko spremljuvo ua morju pri l.iingi ob otokih Clun-ilaleanar. Pri tem je bilo potopljenih T prevoznih ladij, med njimi 4 velike. 2 srednji iu etiu majhna, tudi neki sovražni lovec je bil potopljen. Nadaljnja velika prevozim ladja je bila hudo poškodovana. Vsaj <2 sovražnih letal j'1 bilo zhitili. naših se pn 20 ni vrnilo. I a spopad se uradno imenuje bilka v bližini Lungc«. Br. Oobbels o govorjenja in molku Berlin, 18. junija. AS. »Eden temeljnih zakonov vojskovanja je bil vedno zakon molkat — piše nemški propagandni minister dr. Goebbels v svojem običajnem članku v tedniku »Das Heiclit pod naslovom ;0 govorjenju in molku-. »Tega zakona se mora držati ne samo prebivalstvo. temveč tudi vlada. Zato ni dosledno zalit"; vali, da bi vojaški in politični voditelji pravili ljudstvu več. kakor pa jim dovoljuejo razmere, tudi če bi se ljudstvu to utegnilo zdeti, zlasti ob določenih okoliščinah, samo ob sehi umevno ali celo dolžnost. Najde se kdo. ki na primer sprašuje, zakaj ne odgovorimo, kako nameravamo odgovoriti na nasilniške sovražnikove letalske napade. Naj ne mislijo tisti, ki tako sprašujejo, da držimo križem roke: cotovo pa je. da tistega, kar na pristojnih mestih v zvezi s tem pripravljajo, ne morejo kar tako pripovedovati ljudstvu, ne da bi pri tem spravljali v hudo nevarnost izid priprav in dejanj ki bodo za prinravami prišl". Včasih zadostuje ena sama beseda, da se z nio razloži podrobno in tehtno delo cele vrste mesecev.« »Toda« — pripominja dalje minister — molčati je odločna nujnost za vse, ki raznašaio poročila, in za vsakdanje kritike. Gotovo je. da na svetu ni niliče nezmotljiv, in tako niso nezmotjive niti vlade ali slavni stani. Toda primerjajmo malo naše zmote s sovražnikovimi. Videli bomo. na katero stran se bo nagnila skledica na tehtnici. Razlika med nemškim in angleškim narodom ie v tem, da je angleški narod vedno, ob kakršni koli priliki pripravljen odpustiti in pozaoiti na vse napake svoje vlade. Nemški narod pa je mnogo bolj občutljiv glede tega in ga ie zlasti razvadila cela vrsta hitrih bojnih nastopov in naglih zmag. Zato uspehov, ki se dosegajo tudi danes. — na primer na vzhodu — ne ocenjuje po vsem njihovem pomenu. Ti uspehi so nam daii možnost razširiti in obogatiti našo bojno silo. ta- \v Sovjetske ofenzivne priprave pri Orlu Berlin, 18. junijn. Nn vzhodnem bojišču je verjetno zopet nastopila doba začasnegu premirja. Edina izjema je odsek pri Orlu, ki ga nemški tisk večkrat omenja, kajti številni znaki knžejo, du sovražnik tamkaj pripravlja veliko ofenzivo. Po nekem polurudncin poročilu, izdunem včeraj zjutraj v Berlinu, namerava sovražnik napasti južno od Orlu, kar sc; du sklepati iz velikega zbiranja bol jševiškega vojaštva, iz neprestanega oglodniškega delovan ja, s katerim hi rad sovražnik ločno spoznal nemške obrambne nupruve, iz silovitega streljanju sovjetskegn topništva, ki zaenkrat še ne pripravlja ofenzive, pnč pn bi rado izzvalo odgovor nemškega topništvu, du bi sovražnik vedel, kje se nalinja največ nemškega topništva, tor končno iz vsakodnevnega bombardiranju stotin ruskih letul, ki napadajo nemška letališča na srednjem odseku, liotcč si zagotoviti premoč v zraku. Sicer pa, pripomin ja nemška polurndnu pripomba. je imel sovražnik že večkrat v načrtu napad med Orlom in Kurskom, to je lin severni opornik nemško razvrstitve med rekama Doneč in Mitis. ki sega od Bjelgoroda do I a-gnjjroga. Sovražnik hoče zlomiti vsaj eno nemško krilo (tokrat severno), du bi se nato hitro premikal v diagonali proti središču in prišel za hrbet nemške obrambe nu severnem in južnem odseku vzhodnega bojišču. Ne do se reči, koliko verjetnosti ima v sebi tu morebitnost. Omejimo se le nn ugotovitev, dn je bojišče pri Orlu edini odsek, nu katerem trenutno sovražnik močneje dolnje in preizkuša utrip nemške obrambo. ( Le t llimo Nbtizic«) ko da danes lahko z mirnim zaupanjem gledamo na bližnji spopad vojnega materiala na zahodu. »Sicer pa« — končuje minister <1 r. Goebbels svoja izvajanja — »kdor Se ni grešil, naj prvi vrže kamen! Kdor je prisiljen, dn mora včasih v enem samem trenutku naredili do slo naglih odločitev, ne more, — če gledamo po človeško — da ne hi zabredel v lako ali lako zmoto. Po drugi strani pa ie v kočljivem položaju treba kaki pomoti dajati prednost pred popolno nedelavnostjo.« Bolgarska narodna zveza Solijo, 18. juniju. AS. Predsednik bolgarske vlade l ilov je poslanski večini poročal o podrobnostih glede ustanovitve velikega narodnega giban ju, ki ne bo imelo vide/a in pomena kake stranke, temveč se Iki imenovalo »Bolgarska narodna zveza«. Gibanje bo združevalo vse zdrave in plodne sile. bodisi skupno, bodisi posamič, dn «e organizira obramba državnih in narodnih korisli. Predsednikov predlog so poslanci sprejeli enoglasno. V k ro t kom bodo objavljena pravila in pa podrobnosti o organizaciji tegu gibanju. Meja med Turčijo in Sirijo zopet odprta Ankara. 18. junija. AS. Meja med Turčijo in .Sirijo je zopet odprta. Promet brzovluka preko* Tavrisa je zopet v popolnem redu. Vse ozemlje ob meji severne Sirije v globini kakih 100 k tu ter nekoliko obalnih odsekov ob Libanonu jc bilo proglašenih za vojaško |Kiilročjc. Nu tn področja je prepovedan pristop tujcem in gibanje civilnega prebivalstva. Angleški finančniki o trajanju vojne Stockholm, 18. junija. Financinl Nc\vs« posveča dolg članek vprašanju, kako dolgo bo trajala vojnu. List predvideva, du tudi v primeru, če bi v Ev ropi šlo vse >po sreči . os no bi mogla biti premagana pred dvemi leti. nato pu bi bilo treba prcuiuguti še Japonsko, zn kar l>i bili zopet potrobtii najmanj nadaljnji dve leti. Ker je Churchill \ svojem zadnjem govoru v ameriškem kongresu trdil, da bi bilo po-duljšunjc sporu za nadaljnjih štiri uli pet let naj resnejša in največja nevarnost zn demokracije in njihove zaveznike, iz tega sledi, du niti n jegovi pri jatelji v londonski Citv niso piv-■prieani v uspeh njegovih zvijač ter velikanskega načrtu, nn katerega stavi vse svoje upanje n zmagi. (Radiona/ionnle) Berlin. 18. junija. AS. V Berlinu je umrl znani nemški nisuteij iluius IJeiu/e., star 72 let. C. Viola: »Skupno življenje« v ljubljanski Drami Ko je poslovala Rieeijeva igralska družina v Ljubljani, smo že zapisali, da so nam zdi Čudno, da je sprejela tudi »Skupno življenje« na spored, ker ni mogla s tem delom pokazati vseli svojih kvalitet. Takrat je naša Drama že to delo študirala in prvo predstavo smo videli v torek. Tudi to je ena listih italijanskih konverzacijskih iger, ki obravnava vsakdanji in neštetokrat obdelani zakonski trikot. Letos smo videli v gledališču velik procent italijanskih del in vtis, ki ga imamo ob tej zadnji premieri italijansko igre v tej sezoni, je isti kot oh vseh prejšnjih, od obe skupini in so uvažajo iz drugih pokrajin Kraljevine. III. vrsta je tudi razdeljena na dve skupini in prinaša uredbe poimenski seznam B samo za vina, uvožena iz. drugih pokrajin Kraljevine. Prodajne cene za boljša vina se določajo: I. vrsta: za buteljko (renska, bordojska ali druga podobna enake velikosti, 31.40 lir. II. vrsta: za vina Barolo, Barbareaco. S. Mad-dalena 10.80; za vina iz. prvo skupine 10.10; za vina iz. druge skupine 0.20 lir za liter. III. vrsta: prva skupina 9.20; druga skupina 8.30 lir za liler. Pri vinih druge skupine ITI. vrste je dovoljen prihiteli O.tO' lire za vsake H stopnje po-čenši od tO0 pa do tiste najnižje stopnje, ki je določena v priloženi razpredelnici za vsak tip vina. Boljša vina se morajo dati v potrošnjo: I. vrsta: izključno v izvirnih zaprtih buteljkah. Na vsaki buteljki mora bili v razločnem tisku Mnik proizvodnje. II. vrsta: izključno v buteljkah, steklenicah ali opletonkah (polnjenih pri proizvajalcu ali pri razprodajalcu), III. vrsta: izključno v odprtih posodah. Za tipe, ki so označeni v priloženi razpredelnici z eno zvezdico, jo dovoljeno tudi polnjenje v buteljke, steklenice in oplelenke. Tipi druge skupine, ki so označeni v priloženi razpredelnici z dvema zvezdicama, se smejo dajati v poirošnlo snmo v buteljkah, sleklenirah in opletenkah, polnjenih pri proizvajalcu ali razprodajalcu. C. Posebna vina. Posebna vina so delijo na 0 vrst: I. vrsta: vermut in aperitivna vina: prva skupina bela. druga skupina rdeča. II. vrsta: maršala, prva skupina: tip S. O. M., ki vsebuje (brez sladkorja) vsaj 18° alkohola; druga skupina: sladki tip, ki vsebuje (brez sladkorja) vsaj 17° alkohola; tretja skupina: normalni tip, ki vsebuje (brez sladkorja) vsaj 10.5" alkohola. III. vrsta: likerska vina; prva skupina, kvalificirana vina: a) krema maršala z vsaj 17.5" alkohola in 10° Beaumčja; b) aromalska vina iz suhega grozdja (muškati, aleatična vina in mal-vazija) z vsaj 18° alkohola; c) druga vina iz suhega grozdja, vina »santi« in aromatična vina, ki niso iz suhega grozdja (muškati, aloatičn.. vina in malvazijč) s skupno vsaj 10° alkohola;. Druga skupina: nekvalificirana vina s skupno vsaj 18° alkohola. IV. vrsta: močna kiselkasta vina (snrdlnska Vernarcia, sardlnska malvnzija in slrakuški Al-banelo z vsaj 18" alkohola. V. vrsta: Sumeča in kipeča vina*, prva skupina: Šumeča in kipeča vina po naravnem vrenju; prvovrstna: lesketajoča se Šumeča ali kipeča vina brez droži. kl se dele na sledeča: a) šumeča vina iz polsuhega grozdja in rezerve v buteljkah s kapico In žico; b) šumeči asti v buteljkah s kapico in živo; c) druga šumeča vina v buteljkah s kapico In žico; d) kipeča in pršeča vina v buteljkah, brez kapico in žice. Drugovrstna: kipeča ali pršeča vina z drožmi v buteljkah brez kapico in žice (izvzemši I.ambruseo iz Sorbare). Druga skupina: šumeča vina z umetno dodano ogljikovo kislino, čista in brez droži. VI. vrsta: bela fn rdeča sladka aromatična vina (muškati, malvazije, aleatična vina, in Bra-clielto) s skupno vsaj 11° alkohola. Cene za boljša vina se določajo takole: I. vrsla. prva skupina L. 24.70; druga skupina L. 22.00 za liter; II. vrsla, prva skupina, za tipično marša 1«U o buteljko L. 27.50; druga skupina L. 22.90: tretja skupina L. 20.00 za liler; III. vrata, prva skupina a) L. 27.50, b) L. 25 20. c) L. 21,70 za liter; druga skupina L. 16 za liter; IV. vrsla: za buteljko 0.7 litra L. 25.20 za liler; V. vrsla, prva skupina, prvovrstna: a) za celo buteljko L. 50.50, b) za celo buteljko L 35,50; c) za celo buteljko L. 33.20; d) za celo buteljko L. 29.80 za liter; drugovrstna: za celo buteljko L. 22.P0; drtuia skupina, za celo buteljko L. 20.G0; VI. vrsta L. 12.G0 za liter. Posebena vina se morajo dati v polročnio: I. vrsta tako v odprtih poe-odah kakor tudi v buteljkah in steklenicah, polnjenih pri proizvajalcu ali razprodajalcu; II. vrsta — prva skupina izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu, druga in tretja skupina tako v odprtih posodah kakor v buteljkah in steklenicah, polnjenih pri proizvajalcu ali razprodajalcu; III. vrsta tako v odprtih posodah kakor v buteljkah. polnjenih pri proizvajalcu ali razprodajalcu: . IV. vrsta izključno v buteljkah polnjenih pri proizvajalcu ali razprodajalcu; V. vrsta, prva skupina — prvovrstna izključno v buteljkah, polnjenih pri proizvajalcu — drugovrstna izključno v buteljkah, polnjenih pri pro-izvaialcu ali pri razprodainicu: druga skupina izključno v buteljkah, pe'njcn;h nri proizvajalcu. Na etiketi mora bili v dobro razločni barvi in z vsaj en centimeter visokimi črkami natisnjeno besedilo: »Umetno dodana ogliikovn kislina«. VI. vrsta samo v odprtih posodah. Iv proclaj- je tudi letos že nekajkrat nastopil na tako imenovanih traversatah, to Je v plavanju po rekah ali kanalih na dolge proge in je bil kakor lani, tako tudi tokrat neprekosljiv. Danes čitamo v Gazzetti dello Šport poročilo o traversali v Fiuini. Tekmovanje je bilo tem pomembnejše, ker se je zbralo nekaj najboljših plavalcev (med drugimi je bil na slarlu tudi bivši rekorder Signori), pa tudi tem bolj zanimivo, ker [e prišlo do ostrega dvoboja med Žižkom in Mo-canotn. Slednji se ga je držal na vsej. dolgi progi in je podlegel šele v finalu, v katerem 6e je izkazala Žižkova naravna premoč. Izidi traversate na Fiunii so bili naslednji: 1. Branko Zlžek 2-1 inin 42 sek; 2. Jože Močan 24 min 42.3 sek; 3. Sperber Rudolfo 25:36 min; 4. Signori Glacomo 25:42 min; 5. Capurro Nlcola 20:13 min. Med Žižkom in Močanom je bilo tokrat samo 3 desetinke 6ekunde razliko — znamenje, da nI gotovo, da bo Žižek tudi letošnjo sezono nepremagljiv. Vidimo torej, da se naša rojaka na tekmah dobro držita in da z uspehom zastopala ljubljanski plavalni šport v razmeroma težki konkurenci. Športna razstava. Obveščamo vse gg. direktorje šol, da je umetnostna razstava, posvečena športu, in razstava turističnega lepaka odprla do 27. junija. Iz gospodarstva Zudružništvo v Ljubljanski pokrajini. V Zadružni zvezi je bilo konec lanskega leta včlanjenih 244 zadrug, dočim jih je bilo v Zvezi slovenskih zadrug včlanjenih 140, skupno torej v obeh zvezah 388 zadrug. Zadružna zveza izkazuje za lansko leto prebitek v znesku 9 719 lir, dočim ga izkazuje Žvcza slovenskih zadrug za 7.507 lir. Iz zadružnega registra. Pri Kmetijskem društvu, nabavni prodajni zadrugi z o. j. v Dobrepoljah—Vidmu stu bilu izbrisana člana upravnega odbora Strnad Alojzij in Prijatelj Anton, vpisana pa Boštjančič Alojzij, posestnik na Vidmu 21 in Drobnič Anton, posestnik v Podgorici 26. — Pri Gospodarski zadrugi nameščencev socialnega zavarovanju, z z. o. j. v Lj. jo bil izbrisan iz stan. upr. odbora Ogrinc Josip, vpisan pa Petcjan Josip, uradnik Z. S. Z. v Ljubljani, Gledališka 7. Zadružništvo v Italiji. Agit navaja, da znaša število zadrug v Italiji po stanju konec lanskega leta 11.+74-. Od teh je 2.876 kmetijskih zadrug, 2.884 zadrug za proizvodnjo in skupno delo. 2.807 potrošniških zadrug, 1.455 gradbenih zadrug in 1.452 kreditnih zadrug. Sestanek veterinarjev jugovzhodne Evrope. Dne 23. junija se začne v Bratislavi sestanek živinozdravniških strokovnjakov iz raznih jugovzhodnih držav. Zastopani bodo tudi nemški veterinarji. Prodaja mesa na odrezek »K« Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 19. juni ja t. I. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti obveznemu odrezku »K« junijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani, 100 gr govejega mesa. — Delitev se bo pričela ob 7 zjutraj. šimnovec Jože, žrtev komunistih nega nasilja, odkopan Ljubljana, '18. junija. Prihodnji teden 24, junija bo že loto dni, odknr so komunistični zločinci odpeljali zastopnika Vzajemne zavarovalnice Jožefa Simnovca in ga naslednji dan. 25. junija, po groznem mučenju umorili na Debelem hribu na Brezjem pri Dobrovi. Pred dnevi so našli draveljskl fantje njegov grob in danes so izkopali niegovo truplo ter ga pripeljali v Dravlje. Ostanke niučeniškecra trupla bodo položili v blagoslovljeno zemljo v nedeljo, dne 20. junija ob štirih popoldne. ni ceni boljših in posebnih vin se smeio pribiti kot stroški za posodo In stroški za polnjenje: za buteljko L. 2.20, za malo buteljko L. 2. za steklenico z oljem L. 1.00, za strolno zamašeno steklenico L. 2.10, za steklenico 1 litra, strojno zama-šeno L. 1.90, za malo pollitrsko steklenico, strojno zatnašeno L. 160, za opletenko L. 38.—. Za vrnjeno ali ne s seboj vzelo posodo ima_ kupec pravico do naslednjega naimanisega povračila: za buteljko L, 1.50, za malo btilelfko L. 1.30. za steklenico L. 1,—, za opletenko L. 25.—. Vse cene po tem Členu so navedene brez državne in občinske trošarine. Člen 2. Gostilniški obrati in kavarne smejo pri prodaji vin v odprtih posodah izv-emSl posebna vina, pribijati cenam, navedenim v prednjem členu, naslednje zneske: obrati posebne kategorije in prve kategorije L. 5.50 pri litru, obrati druge kategorije L. 4.50 pri litru, obrali Irctje in četrte kategorije L. 4,— pri lllrn; za boljša In posebna vina v steklenicah in buteljkah: obrali posebne kategorije 70%. obrati prvo kategorij'? 00%. obrati druge knleaorije 50%. obrati tretjo in čelrle kategorije 40%, Trgovci, ki prodajajo vino na drobno » izvirnih steklenicah v prodajalnah. _smejo pribijati k cenam iz. prednjega člena po 15%. Členi od 3. do 5. podrobneje predpisujejo načine polnjenja steklenic, njih opremo in navedbe potrebnih podatkov. Člen 6. odreia kazni za prestopke do 5000 lir ali zapor do dveh mesecev. Osebne izkaznice V Ljubljani morajo vsi moški od 15. do 50. leta vložiti prošnje za zamenjavo osebne izkaznice do 3«. junija, torej do konca t. m. Vabimo ill, naj to napravijo čim prej, da ne bo ob ;oncu navula ter zato morebiti nc bi mogli priti vsi na vrsio. Poslovulnice za sprejemanje prošenj bodo odprte tudi obe nedelji, 20. in 27. junija, ter na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, vsakokrat od 8. do 12. ure. Moški, ki so že dopolnili 50. leto, in pa ženske naj prošenj še ne vlagajo sedaj ter naj se samo v nujnih primerih neposredno obrnejo na poslovalnico na magistratu, ki je v sobi št. 37 v 1. nadstropju nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu št. 2. Spet opozarjamo, da mora vsak prosilec predložili: I. prošnjo na predpisanem obrazcu, 2. tri enake fotografije (gologlav), 3. morajo samci predložiti krstni list, poročeni pa še poročni list, a vdovci ženin mrliški list, 4. dokaz o poklicu (poslovna knjižica, uradniška legitimacija in podobno), čo je mogoče, s fotografijo, 5. dosedanjo osebno izkaznico, 6. inozemci morajo predložiti tudi dokaz o državljanstvu Koncert vojaške godbe Godba XI. Armadnega zbora bo V nedeljo, 20. junija v tivolskem parku priredila koncert s sledečim sporedom: 1. Misasi — Marcia Militare; 2. Schubert — Serenala; 2a. Schubert — Mo-menlo musicale; 3. N. N. — Violelte friulano; 4. Rossini —»La Gazza Ladra« (sinfonia); 5. Misasi — Marcia Militare. Zvišanje pristojbin za uvoz iz inozemstva in uvedba izvozne pristojbine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Je z odredbo, objavljeno v »SI. lislu« 16. junija odredil, da znaša uvozna pristojbina za blago, uvoženo iz inozemstva, 5% vrednosti uvoženega blaga. Posebna izvozna pristojbina pa se uvaja za blago, ki se izvaža v Inozemstvo. Jzvoz.no pristojbine znašajo v splošnem 2%, za blago, navedeno v posebni razpredelnici B, pa 4 oz. 5% vrednosti. Ne veljajo pa za blago in predmete, ki se po naredbi izvažajo (čl. 9. zak. o tarifi) brez izvozne carine in za blago, ki je v posebnem seznamu te naredbe oproščeno izvozne pristojbine. To so sveža povrtnlna in krompir, sveže namizno grozdje raznih vrst, limone, pomaranče, smokve (sveže), navadno vino v sodih, balonih in cisternah, grozdni mošt, pa tudi grozdni mošt, zgoščen ali vkuhan, brez sladkorja; dalje esenčna olja in esence, Iz katerih niso izvlečeni terpeni. Obe pristojbini sta carinski dohodek, vendar se izvozna pristojbina nc šleje med izvozno carine. Steka so v dohodke proračuna Visokega komisariata. Podrobno določajo členi primere izjem, priključen je dalje poseben seznani blaga, ki je zavezano i% odnosno 5% izvozni pristojbini. Sprememba števila točk za tekstilne izdelaš »SI. list« 16. junija prinaša odredbo, po kateri se dodaja doslej objavljenim tabelam, ki določajo za razne tekstilne izdelke potrebno število ločk pri nakupu, šo poseben seznam ločk za oblačilne predmete za otroke do eneg-i leta (Izvz.em-ši pletenin in nogavico), dalje se dodajajo nekatere postavke v oddelku pletenine in nogavico in spreminjajo mero pri olroških oblekah. Kazni zaradi prekrškov prehranjevalnih predpisov Zaradi prekrškov in nelojalno špekulacije ze oltr. civilni komisar v Ljubljani izrekel. naslednje kazni: zaradi nedovoljenega zakolu živine: Anton Mi-helčič, Sneborje. 4UUU lir globo in zaplemba blaga: Sluvko Saniolorčuu, Sinja gora, 101)0 lir globe iu zaplemba blaga; zaradi nezakonitega prevoza živine: Anton Zajec, Jarše 7, 200 'ir globo in zaplemba blaga; zaradi nezakonitega mletja iltn: Ivan ZupnnSač, Spodnji Kašelj 7, 10l> lir globe Iu zaplemba blaga; lv«n Snoj, Spodnji Kašelj, 1IIU lir globe in zaplemba blaga; Srečko Lcuče, Klcčo JU, 400 lir globu in zaplemba blaga; zaradi nedovoljenega prevoza raclonlraiilli ilvll: Andrej Krnjnik. Mali vrb, 50 lir globo ln zaplemba hlugii; j os i p i n h lvastelie, Scln li, 50 lir globo in zaplemba blaga; Ana JaneJIč, 50 lir globo. Frančiška 1'rlmec, Hičje 2, 50 lir globe in zaplemba blaga. Zaradi enakih prekrškov in nelojalne špekulacijo je okrujni civilni komisar v Novem mestu izrekel v aprilu naslednjo kazni: zaradi prepovedanega prevoza koruze In onustllve prllnve proizvodnje iltn v letu 1542.: Anton Zbirnik, kmet, Dol. Krušova i, Smihel-Stopiče, 50 lir globo in zuplembn blaga; zaradi pnvlšanjn cen: Franc Strel, Mokronog 50 lir globo; Alojzij Oertalič, čevljar, Novo nioslo, lektorski trg 2, 200 lir globe; zaradi skrivnega zakola ln postrežbe z mesnimi Jedili na prepovedan dan: Ivan Osolnik, Novo mesto, Liubljiinska 33, 2110 lir globo ln zaplemba blaga; /.ttriull opustitve prijave prodaje prašičev: Pavla Itcceli gostilničarka, St. Jernej 1.1. 200 lir globe; Jernej Jankovlč. St. Jernej 21. ;iOn lir globo; zaradi prepovedanega zakola teleta: Jvnna Ziherl, gospodinja. Slepšak 10, Mokronog, 2(10 lir globe iu zaplemba blapai Ivan Bnilc, kmet. Rožni vrh 3, Trebnje. 500 lir gloho in zaplemba blaga; zaradi nedovoljenega nakupn tn prevoza raclonlraiilli živil: Janja Mlakar, Ljubljana, Prisojna 3, 100 lir globo in zaplemba blaga; zaradi nerednega vodstva registrov zn mletje žila: Srečko Oklnšče. mlinar. Vavl.-i vas 10. šmlhol-Stopiče, 250 lir globe in zaplemba blagn; zaradi opustitve prijave nakupa prašičev In pogina enega Izmed prašičev: Antonija F.ps, gospodinja, Gurnja Straža 12. Prečna, 150 lir globe; zaradi skrivnega zakola teleta ln prodaje mesa po povišanih cenili: Uršula 1'liiosn, Krtnclj 3, Tržišče. 100 lir globe in zaplemba blaga: zaradi opustitve prijave nnkuna prašičev In prodaje enega Izmed nllli: Ivan Mcnoin, delavec, Št. Jernej 101. 250 lir globe; y zaradi nerednega vodslvn reglstrn za meso: S. Tomic, mesar, Novo. mesto, 75 lir globe. Vremenska napoved. 10. junija (sobota); spremenljivo, mordn nekaj krajevnih padavin, «d čnsa do časa sončno. 2(1. junija, nedelja: večinoma jasno, podnevi vroče. R. Sporočamo, da Je Umrl nn* noprog, ] polbrat ln svak, gospod Aloiz Piskar uslužboneo drž, žel. Pogreb bo v Foboto, dne 19. Junija, ob pol treh popoldne c. Zal. kapelico fv. Alinea, na pokopališče k Sv. Križu. LJubljana, Aprtco, dno 18. junija 1013. 2 A L U J O C I Stev. 138. »SLOVENEC«, sobo t n, 10. junija I943-XXT. Strnn 3 V juniju ob košnji in zorenju žit »Kuj nočen ja junij? Snj je slabši kot je bil april,« tuko in slično godrnja ljubljanski meščan, pa se pri tem ne spomni, dn je junij vedno veljal, velja in bo veljul kot eden najde/.ev-nejšili mesecev, ki gu Ie še oktober p rekli ša v pogledu množino pudavrn. Slovensko ozemlje je bilo svoj čus razdeljeno v tri padavinski! območja. I'rvo obsega ozemlje Notranjske in še zupadnejše kruje. V teli krajih imamo nu leto do tri padavinske muksime. Največ dežju pade v oktobru, juniju in marcu. V to ozemlje spodnjo tudi kraji pod Monte Nevoso, tako Go-munjce, kjer pade povprečno v oktobru do 389, v juniju do 233 in v marcu do 284 nun dežju. Drugo padavinsko območje obsegu tudi ozemlje okoli Ljubljane in se razlikuje od prvega v tem, da ima samo dva muksinin, in sicer pade največ dežja v oktobru in za tem v juniju. To, na kratko imenovano ljubljansko območje, obsega ozemlje okoli Kamniku, sega dalje proti Gorenjemu gradu na štajerskem, od koder gre črta na jug proti Litiji in naravnost proti Črnomlju, zujemu Ljubljano 7. Barjem in kruje tja do Kočev ja. Tretji padavinski pas obsega ozemlje vzhodno in severovzhodno od črte Litija—Črnomelj. V tem ozemlju imajo samo en padavinski maksimum. Nujveč dežju pade v tem pasu meseca juniju. Tako vidimo, du se ne smemo jeziti nad junijem, kadar nam prinese mnogo dežja, saj je vendar mesec z drugim padavinskim viškom. Čuditi se moramo le takrat, kndnr je junij zelo suh in reven dežja, kakor je bilo to lani in pa letu 1938. Druga letu je junij vedno moker. Letos imamo še to srečo, da nam junij ne prinuša katastrofalnih neviht s točo. So plohe, toda ne tuko. silovite, du bi povzročile po poljih katastrofo. Borza za kosce propada Letošn je junijsko deževje zelo ovira košnjo. Smo že sredi košnje, toda prav mulo sena je še pospravljenega pod kozolce in na kozolce, llludno in deževno vreme zlasti ovira pravilno sušenje pokošene trave. In kuj počenjajo vrli kosci? Lotos redko vidimo v mestu tam pod platanami na Krekovem trgu mladega kosca s kosiščem. Vsak kosec ima že svoje, lastne gospodarje, kamor letno prihaja pomagat kosit. Tam nn Krekovem trgu je bilu druga letu neke vrste neuradna in nekoncesionirunu posredovalnici! za kosce brez pisarne in uradniku. Tja so zgodaj zjutraj prihajali ljubljanski gospodarji in izbiruli kosce. Čisto pravu borza dela za kosce! Prvu leta po vojni so se krepki kosci novudno zbirali pod starim kostanjem na Vodnikovem trgu, pri nekdanji Mali rovi hiši pod kostanjem, kjer so pred dobrimi sto leii imeli svoj zbor vojaki meščanske garde. S tega prostoru so kosce pred Aobrimi (i leti preselili na Krekov trg pod visoke in vejnute kanadske feiHBBDBBBBBUlHNBBKBSUBBBBBBBBBBBBB V spomin Mihu Golobu K 12. žrtvam partizanskih banditov v občini Sv. Križ pri Litiji, se je pridružila še 13., to je posestnik Golob Miha z Lazov. Golob Miha se je rodil 8. septembra 1897 v Topolščici pri Šoštanju. 9. julija 1928 se je priženil v Laze, ko je poročil vdovo Frančiško Mrhar in z njo privzel tudi njene 4 otroke iz jirvega zakona. Poročila sta se pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Imeli so malo posestvo v bregovih, kjer so morali vsi trdo delati, da so se mogli skromno preživeti. Hiša pa je bila in je ostala vedno zavedna in katoliška. V lo lepo, mimo družinsko življenje so posegli partizanski divjaki. Letos dne 23. marca dopoldne so prišli h Golobovim ter vprašali po gospodarju. Žena jim je rekla, da v vinogradu kopa, oil in olroci. Šli so tja in mu ukazali, naj gre z njimi. Ker je bil lačen in žejen, jih je prosil, da bi smel iti prej domov, da bi kaj zavžil. A divjaki mu tega niso dovolili. Odpeljali so ga takoj v gozdove, kjer so ga dne 24. marca popoldne po mučenju ubili. Njegova junaška in mučeniška smrt se je zdela partizanom potrebna le zuto, ker ni soglašal z njihovimi ropi in umori. Ko je po občini zašumelo, da so Gabrijelčka z Lazov partizani ubili, so se ljudje spraševali: zakaj'? Ogromna večina je rekla: Pošlen je bil — zato je padel! Mihu Golob pa, kakor upamo, že uživa lepše življenje, saj smo ga videli vsak mesec pri spo-vednici in z drugimi možini pri obhajilni mizi. Podrobne podatke o njegovem rojstvu in smrti prinašamo zato, da kak ljubljanski gospod, ki se kar topi v »ljubezni do bližnjega«, ali kak škric ne bo mogel reči, da je dogodek izmišljen. topole nli platane. V začetku tega stoletja pa so imeli kosci svoje zbirališče na Marijinem trgu. Tum pred Bučarjevo trgovino, ki je bilu nu mestu seda n jegu Prešernovegu spomenika, so stil I i kosci s kosami in kosišči ter čakali nu gospodarje. Kosci so prihajali v Ljubljano iz raznih hribovitih krajev Notranjske in Dolenjske. Mnogo koscev je prišlo od Sv. \ idu nad Cerknico, z Blok, iz Ložu, pa tudi iz. krajev od Roba in Velikih l.ašč. Naj še tu omenimo, da so hodili nekateri kosci iz. Notranjske kosit celo nn Koroško in Gor. štajersko, tja v okolico Celovca in Admontn. Z Marijinega trga so kosce I. 1901. preselili na Krekov trg. ki se je takrat imenoval Cesarja Jožefa trg. »Slovenec« je o tej selitvi 29. junija |9()| kratko zapisal: »Kosci odslej ne bodo smeli več stali nu Marijinem trgu, ampak se jim je določilo stojišče na Cesarja Jožefu trgu.t Poprej pa so kosci posta jali navadno nu Sv. Jakoba trgu pred \ i-ruiitovo hišo. Kukor rečeno, je letos zu košnjo slubo. Seno bo težko popolnoinu suho spravljeno. Bliža pa se počasi tudi čus žetve. Vsa žitu so doslej lepo kazala. Pogled nu žitna polja je človeku vselej vz.rudostil. Lepo se je šibilu in klanjala pšenica, valovila je visoka rž in tudi ječmen iiiini je ohijubovul dobro žetev. Zadnje deževje, ko so se vrstile hude in težke plohe, je v prvi vrsti zupoznilo zorenje žit, ki so potrebna pruv toplega in žurečegu soncu. Plohe pn so žita tudi potlačile k tlom Mnog/' žilne njive so vse poležane, kukor du bi šla preko njih tropa živine- je v ee-Ob 21.31) Po vročem in soparnem dnevu so trtek proti večeru začelo naglo oblačiti je začelo novo deževje. \ se tja do 5. zjutraj v petek so se vrstile silne plohe. \ nekaj uruli je padlo do 21.8 nun dežju. Pomični nalivi so povzročili, (bi je Ljubljanica začela naglo naraščali. Po Barju so se vode razlile po travnikih. Človek sicer ne more opaziti vode, ker je trava visoka in zakrivil razlivanje voda: če pu je ne vidi, jo občuti, ko mu od zgoraj priteče v čevelj. Dva srebrna jubileja Tam v dolini pod Snežnikom, v obsežni staro-trSki fari, kjer je skrben pastir svojim ovcam gospod župnik France Presetnik, smo z.a binkošti obhajali kar dva srebrna jubileja. V teh bridkih dneh, ko življenje z. blazno naglico dirja mimo, se ljudje komaj še spomnimo na obletnico in jubileje, ki bi jili morda sicer obhajali r. vso slovesnostjo. Tudi ta dva jubileju bi šla skoraj ne-o pa že no mimo nas, toda ker je to redkost, tla se v župniji obhajata kar dve srebrni maši hkratu, jo vredno, du se ob tej slovesnosti malce ustavimo. Prvi jubilant jo g. župnik France Presetnik, doma z Ježice pri Ljubljani iz trdne in ugledno kmečke hiše. Kdo ga ne pozna, tega našega, dobrega gospoda Franceta? — Če si ga videl vsaj enkrat, pa si si za vedno zapomnil njegov dobrodušni obraz, iz katerega odseva sam smeli in dobra volja. Zdi se mi, da1 ga poznajo skoraj vsi, saj število njegovih prijateljev in znancev je ogromno, kar priča, da je priljubljen povsod; pa tudi prehodil je že vse, tudi najbolj skrite kotičke Slovenije. Morda ste se kdaj srečali z njim tam na vrhovih Triglava, Stola ali Krvavca; morda v zgodnjem julijskem jutru, ob čudovitem pogledu na morji;, tam na Snežniku; morda celo tam daleč_ na zasneženem M t. Blancu, ali kje drugod v kakšni planinski koči in ste z neštetimi lepimi spomini prinesli s planin tudi spomin na njegov vedri, nasmejani obraz. Ali pa ste morda potovali z njim po Palestini, Grčiji, Franciji, ČehoslovaSki in Poljski. Mnogi ga poznajo tudi iz njegovega službovanja, saj je ka-planoval v Koroški Beli, v Srednji vasi pri Bohinju, Smledniku in Dobrepoljah, ki so mu zelo prirasle k srcu, pa tudi Dobrepolici so so težko ločili od njega. Oil lela 1938. pa jo župnik v Starem trgu pri Ložu. Šo nikoli ni starotrška župnija tako željno pričakovala svojega župnika kakor prav njega. Ljudje so ga sprejeli odprtih rok in skoraj kilometerski venci so se razprezali čez vas ob njegovem prihodu. Kamor koli je prišel, povsod je prijel za delo, ki ga je čakalo vsepovsod. Njegovo geslo jo: delo, delo, delo in spet samo delo! Pa se tudi pozna, kjer poprime ou s svojo krepko roko, tam gre, tam mora iti. Kaj zato, če je nasprotnikom trn v peti? Kaj zato, če so oni, ki se sami imenujejo osvoboditelji slovenskega naroda, podpisali zanj smrtno obsodbo? — Nič! Dragi gospod župnik! Starotržani Vas ob 25 letnici mašniškega posvečenja loplo pozdravljamo in Vam obljubljamo svojo vdanost, 7. željo, da bi tudi svoj zlati jubilej obhajali med nami lako čili, krepki in polni načrtov kakor ste danes! Bog Vas živi! Naš drugi jubilant pa je g. župnik od Sent Ožbolta na Gorenjskem, Podli roga r Pavel, doma lam od Moravč in zdaj že skoraj dve leli uživa gostoljubnost svojega sošolca in tovariša g. Preset-nika. Služboval je najprej v Loškem potoku. na katerega ga vežejo še danes tesne vezi, poleni pa je liil prestavljen v Črnomelj, od koder je šel študirat primerjalno bogoslovje v Rim. Od tam so ga izvabile prošnje izseljencev v Ameriko, in odšel je tja sledeč svo- 1; jer škol leli je služboval v znani kardinal umrl. Kardinal jemu duhovniškemu poklicu, Ohikagu, kjer je bil njegov Mundelain, ki je pred nekaj ......................... ga je postavil nn vseučilišču za profesorja dogma- J like. Ali Ulic domovine ga je privabil domov in f prevzel je službo župnika na Muljavi. Od tam je ? odšel na Gorenjsko in prevzel dušno pustirstvo f v prelepi, ne preveliki župniji Št. Ožholt pri Bla- ' goviei. — V Starem trgu pri Ložu Inogo spove- J duje, ljudstvu se je priljubil zaradi svoje skrom- f nosti, njegova spovednica je vedno oblegana in f ljudstvo ga kar preprosto kliče: naš gospod Pavle, f Rad hodi vsako nedeljo maševat in poučevat ler * delit duhovne dobroto na oddaljeno podružnico J Gorenje .Jezero. Pa še več, če le utegne, rad ^ ustreže tudi g. dekanu v Grahovem. Ko je praznoval svoj srebrni jubilej, smo se tega veselili tudi Starotržani in hudo nam bo, če bo g. Pavle odšel. Tudi Vam, dragi gospod Pavle, k Vašemu jubileju čestitamo in Vam kličemo krepak: Bog Vas živi še mnoga letal Starotržani. Kulturno udejstvovanje katoličana Pojem katoliškega kulturnega delavca in nn splošno katoliškega izobraženca je mnogo širši, kakor pu se po navudi misli. Pred katoliškim izobražencem se namreč odpirajo najrazličnejša in številna področju kulturnega udejstvovanja. Sodobna kultura je skupek številnih specializiranih strok, ki vsn-ku zase zahtev n jo mnogo znanstvenega trudu. Nn splošno moremo (luncs reči, du se je kultura oddaljila od tiste enotne usmerjenosti, ki , jr bila z njo prežeta v stoletjih največjega pro-f cvitniiju krščanske skupnosti. So pa nekatere f stroke, nekatera področja, ki so se v večji meri oddaljilu od vodilnega principa krščanske kulture in je zato treba v njihovem območju katoliška načela še prav posebej uveljaviti, jun priboriti vodilno vlogo ter pregnati zmotne predsodke. Zato trdimo, da je področje katoliškega kulturnega udejstvovanja zelo širno in nuiogo-strnnsko. Navajeni smo ua besedo »katoliški n 11 u rn i delavec« in še danes radi govorimo »katoliških iiitcligentih« uli izobražencih. Zdi se, (In SC tu pojem vendarle uporablja preveč širokogiuduo in da gu rnztegujemo nekam čez mero. Izobraženec nosi ime kntoliškega kultur- 4 J st, £ kn II /nn katoliških Izšel je izviren slovenski roman »ARGONAVTI« Pogreb zlatomašnika in kanonika-staroste Franca Ks. Ferjančiča pol BČII niku-K s;i v. a, ob pokopnli-zlutoniašuikii in kuno-turosto novomeškega kupiti ja g. Frnnn 4 Ferjunčiču, slovenskega glasbeniku in 4 Nu binkošlno nedeljo, dne 13. 4 popoldne smo nu novomeškem slovesno pokopali 10. juniju ob uli. nu polili šel da bo zdravje, pu gu je Bog rešil hudega trpljenju. Potem, ko so se šte skladatelja. Pokojnik je umrl v četrtek, pol 2 popoldne v Leoniščn v 1 ledicah raku nu jetrih. Upul p Bog c v il ni ljubljanski znanci ui prijatelji poslovili od najnegu, saj je bil več let v Ljubljani kot kaplan v Trnovem in pri sv. Jakobu ter duhovni podvodjn v ljubljanskem bogoslovju, je bil prepeljan v soboto v Novo mesto, kjer so ga položili nn mrtvaški oder v njegovem stanovanju nn kupitlju. Trume Novomeščonov so gu v nedeljo dopoldne hodile kropit, prihajali so tudi okoličani, saj so gn cenili in upoštevali kot neumornega in izkušenega spovedniku. Po dopoldanski službi božji je bila krstu s pokojnikom prenesena v kapitel jsko cerkev na pripravl jeni ka- J) tafalk. Pogrebne slovesnosti so se pričele ob 4 pol 4 popoldne. Gospod prošt v spremstvu za- 4 stopnikov ljubljanskega kupitljn, domačih gg. } kanonikov in številne duhovščine je ob krsti j opravi! pogrebne molitve, nakar mu je mešani 4 pevski zbor kapiteljske cerkve občuteno zapel f žalostinko: Glejte, kako umira pravični. Ob 4 () se je mimo Prosvetnega doma po Arkovi ulici ^ razvil mogočen pogrebni sprevod. Za križem je 4 stopala mladina meščanske šole 7. učitelji in 4 ravnateljem, nato dekliška Marijina družba, ka- 4 pitel jski pevski zbor s krasnim vencem, lismi- } I jeni brat je kot zastopniki Konventn, vsi pp. 4 frančiškani, vsu domača in okoliška duhovšči-4 nu, g. prošt 7. asistenco, krsta, obdana 7 venci. 4 za krsto pa pokojnikovi rojaki, prijatelji in } znanci. Mesto je izobesilo črne zastave in dalo if priznan je kulturnemu delavcu. Na pokopališču, 4 kjer je vse obrede zopet izvršil g. prošt, se je f dvigalu v nebo vroča molitev iz src vseh nu- f vzočih /ii večni mir in pokoj blagega, nepozab- i nega g. kanonika Ferjančiča. Moški pevski zbor 4 11111 ie zn slovo zapel pretresljivo žalostinko. i Med Novomešenni bo gospod kanonik živel v trajnem in hvaležnem spominu, v cerkveni glasbi pa si je gospod kanonik in zlntomnšnik postavil kot skladatelj in glasbenik trajen spomenik. — Počivaj v miru! nega delavca uli 1111 splošno katoliškega izobražencu le takrat, kadar obvlada vsaj eno kulturnih strok, u ne samo obvlada, temveč jo presojati in sousmerjati pod vidikom nučef ter pogumno prevzeti odgovornost, da jo pripelje 1111/nj v krščansko miselno skupnost. Nikakor s tem nc odrekamo priznanja številnim kutoličunVini in nckutoličuiuMii, ki se z vso vnemo ude jstvu je jo nn rn/.nih odsekih kulturnega poslanstva 111 že s svojim tehničnim delom veliko doprinesejo k napredku resnice. A vendar je zu pojem katoliškega kulturnega delavca /nnčilno prav prizadevanje, du vse to tehnično delo svoje stroke poenoti in gu navdahne /. nekimi vodilnimi načeli, ki jih /ujema iz svoje katoliške izobrazbe in prepričanosti, čo se torej katoličan uveljavlja nn kakem kulturnem področju, s tem še ne postane katoliški kulturni delavec, saj more isto delo oprav-Ijuti tudi nckntoličnn. Je ptič katoličan, ki se kulturno lidejstvuje. a 111 katoliški kulturni delavec. To, kur 11111 daje ime, je vprav poslanstvo, ki gu izvaja v svoji stroki v luči katoliških principov. Razumljjvo je, dn nn nekaterih področjih pride to poslanstvo manj, na drugih pa snet bolj do izrazu. Področje jezikoslovnih strok nudi veliko manj priložnosti /11 izpodbijanje katoliških načel kiikor nn primer področje medicine, kjer še vedno prevladujejo materialistična načela, ali pu zlusti književnosti, kjer prav zu prnv prihaja tu duh nasprotju šo nnjbolj v ospredje. Prnv tako daje področje juridičnih in socioloških strok obilo gradiva, ki ruši enotnost katoliške kulturne zgradbe, podobno tudi druge veje znanosti ali umetnosti in 1111 splošno rti/.nc panoge, ki so bolj ali manj v zvezi s kulturnim prizadevanjem. Ker pn se sodobna zun-nost še vedno cepi v mnogovrstne specializirane stroke, je teh področij tudi vedno več in zuto tudi vedno več zahtev, ki se stuvljajo katoliški eliti. Ni naloga katoliške kulturne elite, dn bi si razna kulturnu področju osvajala /ase; nje tn, dn tam uveljavlja vodilna na-du ustvarja elemente enotnosti in sousmcrja ni/ne kulturne stroke v skupno ili notno kulturno zgradbo. Katoliška kultura ni namreč nekaj neživljenjskegn, od reulnih življenjskih zahtev ločenega, temveč jc harmonična skupnost raznih kulturnih področij, ki jih vse vodi enoten duh resnico in absolutna podrejenost dejunstvu. A v to veliko in odgovorno delo mora iti katoliška inteligenca dobro pripravljena, i/.vcž-bonn zlasti v niuiku tomistične filozofije, kj vsebuje vodilne principe /a vse znanstveno ia nn splošno kulturno ndejstvov nn jo iu ki je knkor nekdaj tudi danes poklicnim, dn ustvari kulturno sintezo ter unosvnti katoliško pojmo-vnno kulturo. Prva dolžnost katoliških izobražencev je torej <11. da si temeljito prisvoje načela tomistične filozofije ter nnto v njeni luči sousmorjnjo sodobno kulturno prizadevanje ia gu uravnavajo resnici naproti. Slovenci imamo pred marsikaterimi drugimi narodi to prednost, dn nuni je načelo tomistične filozofije bogato rn/.lož.il ter mojstrsko izdelanem sistemu uporabil nn sodobne zahteve naš filozof Aleš Ušeničnik. Malo kateri narod se more ponašati s takimi deli. kot so izšla i/, rok slovenskega filozofa. Toda ni dosti, du imamo načela tomistične filozofije tako zbrana. Treba se iili ie navzeti in jih potem na posameznih kulturnih področjih vzbuditi k življenju. In to je tista velika nnloiin. ki se stavi In slovenski katoliški inteligenci kot njeno življenjsko poslanstvo. v. 4 naloga je lo / čela resnice, v so 11 Jen f 11 f fečajte »Slovenca«! KULTURNI OBZORNIK Mojster poljske poezije v slovenskem prevodu Kitica Mickievviczevih. Poslovenil Tine Debeljak. Ilustrirala Bara Remec. Glavni zastopniki poljske proze so naši prevodni književnosti skoraj domači. Treba je spomniti le Sienkievvicza, ki je že nad pol stoletja menda najbolj bran tuj pisatelj med nami. Pa tudi novejši, kot Prus, Zeromski, Reymont, Kossakova in še nekateri. Celo antologijo poljskih novel smo bili dobili. Čakali pa smo in še čakamo izbor poljske poezije v večjem obsegu, kakor so ga na primer, nedavno tega, izdali Hrvati. Kajti Poljska jc predvsem narod velikih pesniških ustvarjalcev, če nc morda največjih, kar jih je, posebno v 19. stoletju, »veku blestečih poetov«, dala Evropa. Pomislimo samo na »trozvezdje« Slovvaeki, Krasin-ski, Mickicvvicz, iz novejšega časa Kasprovvizc. in vendar je bilo le nekaj skromnih prevodnih prispevkov zašlo v naše revije. Sele pred nekaj leti je Tine Debeljak, izvrsten poznavalec poljščine in poljske književnosti (doktoriral je z disertacijo o Reymontovih Kmetih) začel orati prepotrebno ledino in smo v njegovem prrvodu dobili prvo knjigo poljske poezije: Slovackijevega Očeta okuženih. Zatem se je lotil svojega ljubega pesnika Mickie-wicza — nekaj prevodov je bil objavil v Domu in svetu — posebno njegovega velikega epa Gospoda Tadeja", ki je po mnenju književnih kritikov prvi resnični ep od Homerja sem. Kot prvi dar iz tega svojega prevajanja, namenjenega vsem ljubiteljem r«»nitue in plemenita p««niik» b«»ed», j« se- daj Debeljak izdal najlepše in tudi najznačilnejše | primere Mickievviczeve lirike in epike v knjigi, ki nosi naslov z značilnim starinskim nadihom: Kitica Mickievviczevih. Dvoje stvari je treba pri tej knjigi posebej podčrtati: da je po svoji vsebini, slikarski in tiskarski opremi res bibliolilska izdaja, ki je bo še tako razvajen knjigoljub vesel. Poudarjam: bibliolilska, ker je ta pojem postal zadnje čase pri nas nekam sila ohlapen in raztegljiv. Druga, še važnejša odlika je sočen, plastičen in adekvaten prevod, ki nam poda ne le smisel, temveč tudi barvo in vonj blesteče in vedno žive Mickievviczeve pesmi. Debeljakovi prevodi prnv nič ne potrebujejo dobrohotne hvale in reklame. Prevodi Mnche, F.rbena, Slovackega, Puškina, nekaj spevov Danteja in sedaj Mickievvicza to v polni meri potrde, tako da Dcbeljaka mirno postavimo ob stran najboljših prevajalcev, kar zadeva pesniško prevajanje. To se pravi. Debeljakovi prevodi so vzorni. S finim pesniškim čutom, obvladanjem pesniške tehnike in bogatim besednim zakladom, je Debeljak kot poklican, da bi našo prevodno književnost preskrbel ne samo z odlomki tega ali onega poeta, marveč ludi z antologijami vseh pomembnejših slovanskih pesnikov oziroma narodov. Je to sicer veliko polje, toda žetev je bogata in klena »Kitico« je prevajalec opremil (kakor Puškina) z obširnim (17 str.) znanstveno natančnim in lepim uvodom, v katerem prinaša Mickievviczevo biografijo, njegov pomen za poljsko in evropsko književnost ter vsebinsko in estetsko razčlembo stvaritev pesnika, o katerem je zapisal sodobnik itali-jan Mazzini, »da je največji pesnik stoletja« in o katerem pravijo Poljaki (ChlebovvsUi), da jc v svojih stvaritvah dosegel najvišjo stopnjo lepote, človeku dosegljive, in je utelešenje genija poljskega naroda. Na koncu svoje dognane študije, se preva- jalec bavi še podrobno s slovenskimi poznavalci, ljubitelji" in nekaterimi skromnimi prevodi Mickievvicza med nami. Zanimivost svoje vrste so misli (na dveh straneh) o Mickicwic7.11 in njegovem literarnem in narodnem pomenu, kakor so jih zapisali naši veliki možje (Čop, Prešeren, Cankar, Kette, Krek, Prijatelj). Zatem pa slede prevodi pesmi Najprej Mojster mojstrov, prelepa Hvalnica na praznik Marijinega Oznanjenja, mogočna Oda na mladost in pretresljivo bridka Polski materi. Iz pesnikove ljubavne lirike so v kniigi ljubko globoke Dobro jutro, Dober večer in Lahko noč, Negotovost, D. D, ter Rc-signacija. .Krasni primeri Mickievviczeve čustveno osebne lirike. Iz Krimskih sonetov (dva sta pri-občena tudi v knjigi Bnhčisarajski vodomet) so prevedeni I, II, IV, Vi, VIII in XVI, — dva je prevedel Vojeslav Mole. — AtUova vrnitev, Trije I3udiysi, Janičarska paša, Farys, Ordonova reduta, so vzorni primeri pesnikovih baladnih ■ stvaritev. Posebno Farys in Ordonova reduta s svojo zgoščeno in slikovito plastiko. Zadnji del Kitice pa prinaša odlomke Gospoda Tadeja (Uvod, Grof sreča Zoško, Ljubkovanje in Epilog) z znamenitimi prvimi verzi: 0 Litva — domovina, ti si kakor zdravje ... ter prekrasno pesnikovo molitvijo k Devici Čenstohovski. Brati Gospoda Tadeja je naravnost užitek, pa naj bo to sama zgodba ali Mickicvviczcvi sočni opisi — n. pr opis zelenjadnega vrta, ki najbrž nima primere, in pa krepak domovinsko ideološki pogovor v gozdu. In kaj naj bi pristavil k temule simbolnemu koncu Epiloga: 0 tem s prijatelji smo razpravljali, še oni k pesmi tej so kaj pridali __ kot na otoku pravljični žerjalis ko nad zaklet grad v vesni so zapluli, zakletega so princa tožbo čuli, vsak eno mu pero spusti v nižino: on spne v perut jih, vzplove — v domovino. Knjigo jc opremila in ilustrirala Bara Remčeva s 15 ročno v vink in linolej vrezanimi risbami, kar predstavlja vrednost posebne vrste. Mirno lahko trdim, da so to odlične in dosle) najboljše, slikaričine ilustracije in tudi tehnika jc za pesniško zbirko ko nalašč (pesnikov potret, slike k Marijinemu oznanjenju, Dobremu večeru, D. D, Burji, Farys, Ljubkovanju). Ilustracije so odlično estetsko dopolnilo knjigi, katere izida smo danes še prav posebno veseli. Beriiho jo, mnogo nam pove. — Knjiga je izšla v 330 ntimeriranih izvodih (90 lir) ter v 10 izvodih z ročno odtisnjenimi uje-dankami (350 lir). Severin Sali. Bsograjski roman v slovenščini Braniinir Cosič: Dva svetova. Kot 18. zvezek zbirke Naša knjiga, Ui jo izdaji! Ljudska knjigarna in v kateri izhajajo samo priznana dela iz svetovne in domače književnosti, je zdaj prinesel obširen roman iz. beograjsUega življenja »Dva svetova«. Ui ga je spisal Slovencem že znani pisatelj Branimir Cosič. Prod leli je namreč i/.šel v Potoknrjeveni prevodu roman Pokošeno polje, vojni roman lega mladega pisatelja, ki je umrl za jeliUo lela 1934 v 31. letu, pa je pustil z.a sabo lepo literarno dediščino ter se uvrstil med najpomembnejše moderne pisatelje. Njegovo neumorno delavnost potrjujejo tudi njegovi številni literarno kritični članki v Pravdi, kjer je nekaj let urejeval kulturno prilogo, pa tudi drugod, kajti bil ju sotrudiiik vseli vidnejših srbskih revij iu novice Koledar Sobota. 19. rožnika: Kvatre; Julijana Falko-nieri. devica in ustanoviteljica reda; Mihelina, vdova. Nedelja, 20. rožnika: Sv. Trojica, kvatr.; Sil-verij I., papež in mučenec. Zgodovinski paberkl 19, rožnika: I. 1867., je dal mehiški predsednik Juarez ustreliti v Qucrelaru avstrijskega nadvojvodo Maksimilijana. V letih 1861-05. je divjala v Združenih državah Severne Amerike državljanska vojna; sprožilo jo je vprašanje osvoboditve črnih sužnjev. Dočim so se severne države, po gospodarski strukturi pretežno industrijske, zavzemale za osvol>odilev črncev, so južne, pretežno agrarne, temu načrtu odločno nasprotovale. Od evro;>skih držav sta se Francija in Anglija zavzemali za južne države, dočim je ruski car Aleksander 11. odločno podprl severne, kar je preprečilo francosko intervencijo. Državljanska vojna v Uniji jc omogočila. da je prišel v sosednji Mehiki na vlado Juarez, ki je brezobzirno črlal dolgove evropskim upnikom in izval s tem intervencijo Francije, Anglije in Španije. Medtem ko sta se drugi dve z Juarezom kmalu pobotali, je holel Napoleon III., francoski cesar, to priliko izrabiti. Mislil je ustanoviti v Mehiki nekakšno vazalno monarhijo. ki naj bi tvorila protiutež Uniji. Francoske čete pod poveljstvom Bazaina so poleti 1868. res osvojile mehiško prestolnico in v njihovem varstvu je sklenila skupščina mehikanskih odlič-nikov ponudili cesarsko krono nadvojvodi Maksimilijanu, bratu avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Maksimilijana na avstrijskem dvoru niso radi videli, Franc Jožef je bil zaradi njegove popularnosti nanj precej ljubosumen, zato sta si on in še bolj njegova častihlepna žena Charlotln želela stran. Tako se je dal princ izvabiti iz tihega Mi-ramara v daljno nemirno Mehiko, kjer je bil naslednje leto kronan za cesarja. Spremljalo ga je tudi več Slovencev, ki so se kot »meksikajnarjU prostovoljno priglasili v njegovo vojaško spremstvo. Zedinjene države so v smislu Monroeove doktrine — Amerika Amerikancem — odločno protestirale, toda zaradi domače vojne se na ta protest Francozi, kot tudi Maksimilijan niso ozirali. Ko pa je bila državljanska vojna končana z zmago severnih držav, je Unija znova zahtevala od Napoleona, da odpokliče svoje čete. V tem se je spremenil položaj tudi v Evropi, kjer je rastla napetost med Prusijo in Francijo, zato jo Napoleon ugodil zahtevi in prepustil Maksimilijana njegovi usodi. Spomladi 1. 1967. so zadnji Francozi odšli, nalo je Juarez premagal in ujel Maksimilijana ter ga dal ustreliti. Niti cela štiri leta kasneje je izgubil svojo krono tudi iniciator mehiške tragedije — Napoleon UI. Osebne novice = Diplomiran je bil na ljubljanski tehnični fakulteti za rudarskega inženirja g. Dušan Hado-ničič. Čestitamol , , , , 1 ii kino matica Zaradi izrednega zanimanja za film ,.PRAGA - ZLATO MESTO r p p o d a 1 J f a predvajanje nerircklicno do vključno nedelje 20. t. m. ObISCIte v nedeljo matlneto ob II.url <— Razstava »Umetnost in knjiga« v knjigarni Jože žužek. Za otvoritev svoje knjigarne v prehodu Nebotičnika, je Jože žužek priredil razstavo knjig pod geslom »Umetnost in knjiga«. V lepo prirejeni knjigarni, ki je okrašena po načrtih arh. Gatška, je lastnik napravil lep razstavni prostor, kjer je občinstvu prikazana slovenska slepa knjiga.-, to je knjiga v umetnostnih izdajah in ilustracijah. Tu so lepe izdaje Maleševe založniške delavnosti, Jakčeve ilustrirane knjige, dela, ki sta jih izdajala T. Debe-Ijak in Bara lleinčeva, umetniško posrečena dela iz Slovenčeve knjižnice, dela naših pesnikov, predvsem Gradnika, v bibliofilskih izdajah itd., itd. poleg knjig ostalega slovenskega knjižnega trga, kakor tudi tujega. Izložbeno okno na je polno lepe slovenske mladinske knjige. Tako ta razstava, ki bo odprta samo še jutri brezobvezno, nudi lep pogled v slovensko — lepo, bibliofilsko knjigo. — Recitacijski večer Mare Tavčerjeve. Za 60letnico je pisateljica Mara Tavčarjeva priredila recitacijski večer v frančiškanski dvorani, ki je bil lepo intimno pripravljen in izpeljan Na sporedu je bila beseda o pisateljici, ki jo je govoril g. "Vaclav Držaj, njena proza ter pesmi, poleg tega pa tudi solo točke na;e odlične pianistke gospe prof. Bizjakove. Vaclav Držaj jo v kratkem obrisu podal življenjepis pisateljice, ki je za bO letnico izšla s prvo knjigo mladinskih pesmi »Biba« Njena proza je bila predstavljena s pravljično zgodbo »Baba na Srbc- lah«, ter svetovnočno zgodbo »V sveti noči«. Jubilantka sama pa je brala lirični opis štirih letnih časov. Boljša je bila poezija, ki jo je v res lepem prednašanjtt brala gdč. Meta Pugljeva (Ljubezen) ter deloma Držaj (Jeseu, Ob smrti). Pravo razpoloženje pa je vzbudila ga. Bizjakova, ki jo odigrala sonate mojstrov Cuia, Griega in Borodina ter pripomogla bistveno k intimnosti prijateljskega literarnega večera. — Razstava tečaja za prikrojevanje in šivanje domačega perila je odprta 19., 20. in 21. junija od pol 9 do pol 12 iu od 13 do 1". Oglejte jo brezplačno v Marijanišču, dvorišče levo. — Močni nočni nalivi in hladno vremo. Petek jo bil topel dan, ko je bilo zjutraj še silno hladno. Dosežena jo bila v petek najvišja dnevna temperatura v mestu +21.2. v Trnovem na Opekarski cesti +21.6 stopinj Celzija. Ponoči so se vrstili |K)gosti in močni nalivi. Tako-le okoli 21 30 je začelo najprej rahlo dežiti. Kmalu pa so nastopili nalivi. Značilno je zn letošnji junij, da je sicer bogat dežja, toda nimamo ne katastrofalnih nevilil s točo, niti ne čujemo hudega treskanja iu grmenja. Deževalo je celo noč tja do 7 zjutraj, V nekaj urah ie padlo na novo 21.8 mm dežja, v Trnovem 10.7 mm. Po dosedanjih zapiskih jo letos junija v 12 dneh že padlo 176.8 mm dežja, še enkrat toliko kakor lani ves mesec junij, ki jo bil. kakor smo že omenili, razmeroma suh in vroč. Ljubljanica je v pelek zjutraj po nočnem deževju močno narasla, na Špici za okoli 80 cm. Na Barju so se vode ponekod razlile po travnikih in njivah, tako okoali Črne vasi, Lip. Podpeči in Bevk. Tudi ob izlivu v Savo jo Ljubljanica pri Zalogu močno narasla in se razlila čez bregove. — Slovenski pregovori o sv. Vidu (15. jun.). Če je nu Vidovo dež, bo pšenica slaba in vino se kali. — Če o sv. Vidu megla visoko drži, umirajo gospoda, če nizko, pa kmetje. — Če trs pred sv. Vidom odevete, dobrega vina nadejati se je. — Dež sv. Vida — ječmen ne kaže prida. — Megla na dan sv. Vida — je pšenica malo prida. — Megla sv. Vida in turška vojska vse vzameta. — Ne bojte se turške vojske, a bojte sc sv. Vida rose. — O sv. Vidi sc skozi noč vidi. _ O sv. Vidi se noč in dan vidi: Če se skrčiš — vanj trčiš, če se stegneš — vanj dregneš. — Preti sv. Vidom muhe — napovedujejo dneve prav suhe. — Suša sv. Vitla — letine ne da prida. L šašelj. _ Tatinska štiriperesna deteljica obsojena. Pred sodniki malega kazenskega senata jo stala štiriperesna tatinska deteljica, ki je bila obtožena drznega vloma pri nekem zlatarju, ki je hranil na svojem stanovanju večjo zalogo ur, srebr-nine in nakita v skupni vrednosti 43.380 lir. — Vlom je bil izvršen 8. marca letos pri belem dnevu. Vlomilec, mlad fant Jože, je napravil premeten načrt. Najprej je poslal svojega znanca Marjana, da je pri zlatarju vse ovohal. Ta je to storil in naredil prvemu tudi natančen'načrt stanovanja. Jože je plen na lahek način odnesel in ga delil z Marjanom. Oba pa sta plen podnrila tudi še dvema drugima znancema, ki sta pomagala ure prodajati in razpečavati. Jože je bil zaradi zločina vlomne tatvine obsojen na 3 leta robije. Lani je bil v smislu kraljevega amnestij-skega ukaza odpuščen na prosto, ko bi ntoral še 8 mesecev sedeti. Odpuščen je hit pogojno za. 5 let. Jože B. se ni izkazal vrednega amnestije. Zato bo moral sedaj odsedeti še ostanek prejšnje kazni 8 mesecev, tako da bo sedel 3 leta in 8 mesecev. Marjan je bil obsojen zaradi delež-nosli tatvine na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za 5 let. Druga tovariša sta bila obsojena zaradi prestopka prikrivanja in prodajanja ukradenega blaga na 5 mesecev in na I mesec in 15 dni zapora, oba pa še na 50 lir denarne kazni, zadnji pogojno na 2 leti. — Nesreče na deželi. Zasebnica Mana Pu-ševa, rojena 1807. v Ponovi vasi, stanujoča na Seltt pri Šmarju na Dolenjskem, je bila pripeljana v ljubljansko bolnišniro s poškodovano levo nogo. Njena stanovalka jo je pahnila, da je padla in se hudo poškodovala. — Posestnikov sin v Zadvoru. 27 letni Alojzij Trkov, je padel in si zlomil desno roko. — Na Rakeku si je poškodoval med delom levo nogo 42-lotnj delavec Tone Mar-tinjak. — V Račnl pri Velikih Laščah je padel s kolesa in si zlomil desno roko 36-letni delavec Viktor Poljšak. — V Borovnici so se olroci pred hišo igrali. Neki otrok pa je vrgel poleno, ki je priletelo 10-letni delavčevi hčerki Francki Perši-novi naravnost v desno oko, da je bilo hudo poškodovano. — Na neki žagi zaposleni 28-letni delavec na Rakeku France Urbas je delal pri cir-kularki. Žaga mu je po nesreči odrezala prste desne roko. H z dela in življenja - o J iu in iam Iz Gorizije Nov prefekt. Dosedanji prefekt naše pokrajine eksc. dr. Aldo Cavani, ki je od septembra 1930. načeloval naši deželi, je premeščen v Obleti. Na njegovo mesto pride eksc. Fr. Bellini, ki se je do zdaj udejstvoval kot odličen dostojanstvenik v fašističnih organizacijah ter se je udeležil tudi sedanje vojne. Rodil se je 1. 1899. v Cecina v bližini Livorna. Visoki obisk. V začetku junija je bival nekaj dni v našem mestu vojaški škof msgr. Bartolo-masi. Obiskal je centralno vojaško liotnišnico in razna vojaška poveljstva. V bolnišnici je maševal, pridigal in obhajal številne vojake. Živahen mesečni trg. Sosedna Gradišča ima vsak mesec svoj tržni dim. Za mesec Junij je bil tržni dan v sredo, 9. junija. Bil je prav živahen. Zlasti po povrtninah je bilo mnogo povpraševanja in so kmetje svoje pridelke hitro in dobro prodali. Tudi kupčija z malimi prašički Je bila živa. Potujoči trgovci in kramarji so privreli od vseh strani in ponujali svojo raznoliko robo. Uspeh naših nogometašev. Naš mestni nogometni klub »Pro Gorizia« je v letošnjem športnem letu dosegel velik uspeli, priboril si ie mesto v vrsti B, prišel je med takozvane kadete. l)o sedaj Je tekmoval v vrsti C. ki šteje nad slo moštev, razdeljenih v več skupin. Po zmagi v lastni skupini se jc potem meril z zmagovalci drugih skupin in se pri vseh nastopili tako zmagovito odrezal, da ho prihodnje leto tekmoval v vrsti B. kjer se bori dvajsetorica že izbranih in priznanih nogometnih ekip, ki jih dajo veliko večja in pomembnejša mesta, kot je naše. Vztrajna in solidna vežha igralcev, pa požrtvovalna vnema, s katero so se športniki oklenili svojega športnega središča, sta rodili ta odličen uspeli, na katerega je naš sporni 6vet lahko ponosen. Z Gorenjskega Namestnik Gauleiterja Scharitzer z Dunaja je j obiskal več šol v kamniškem okraju, kjer so v službi dunajske učiteljice. Pregledal je njihova stanovanja in šolska poslopja, nadzoroval pouk in sprejemal želje učiteljic. Zlior krajevne skupine je bil na Brezjah. Pregled dogodkov v zadnjih mesecih Je podal okrožni govornik Kieser. Župan VVeiss je pozival poslušalce k živahnejšemu sodelovanju. V Kranju je na mladinskem zboru govoril mladeničem in dekletom okrožni vodja dr. Hochsteiner, ki si je po govoru ogledal mladinski stanovanjski dom. Športna tekma v Kranjski gori. ki je bila prirejena te dni, jo prav dobro uspela. Dekleta so nastopila razen k tekmi za najboljši uspeh tudi k preizkušnji znanja in petja, kolikor so pridobile v šolanju na raznih taborenjih. Popoldne je bila glavna prireditev, h kateri so prišli tudi predstavniki oblastev in organizacij z okrožnim načelnikom dr. llochsteinerjem na čelu. Panje in dekleta so predvajali igre, plese in pesmi. nazadnje pa sla tekmovali dve taborišči v petju. Odlikovanih je bilo 35 fantov in deklet. Smrtna kosa. V Medvodah so umrli Matilda Kaferjeva, Rudolf Černe, Franc Jamnik in Julka lločovarjova. V Šenčurju so se preselili v večnost Štefka Krošelj, Ciril Jenko. Franc Rabič, Terezija lludobivnik in Marija Kadivec.. Dalje so umrli: Na Brezjah Marija Karu in Jožef štišteršič, v št. Vidu nad Ljubljano Katarina Lapajne in Marija Arhar, na Golniku pa Friderik Lis in Jožela Je-lar. — Naj počivajo v mirut S Spodnjega Štajerskega Konccrt so imeli v Gotzovi dvorani v Mariboru. Sodelovali so razni mariborski umetniki. Koncert je bil namenjen ranjencem in starim bojevnikom. Igrale so brambovske godbe in operni orkester. Čisti dobiček je dobil Rdeči križ. Zaprite mačke! poziva mariborski dnevnik prebivalstvo. Sredi junija začenja namreč večina ne-godnih ptičjih mladičev vseh naših ptic pevk skromne po-skuse s prvimi poleti. Večinoma taki prvi skoki iz gnezda slabo uspejo in m.adiči marsikdaj ne morejo nazaj v gnezdo. Obvise kje v grmovju in so vadijo naprej. Veliko takih mladičev si privoščijo prve mačke, ki z vso zvijačnostjo zasledujejo take negodneže. Mačke namreč preganjajo take mladiče tako dolgo, dokler vsi trudni ne dosežejo niti najnižje vejice. Zato naj vsi tisti, ki imajo mačke, v teli dnevih, {.lasti ponoči, mačke pozapro, tako da 6e ne bodo mogle potepati. Smrtno sc Jo ponesrečil v Kijevu mehanik Ivan Dimnik iz Razvanja. Železniške nesrečo. V St. Uju v Slovenskih goricah je vlak povozil dve deklici. V Kicarju pri Ptuju se je 14-letni posestnikov sin Stanko Arnuš peljal na kmečkem vozu, v katerega sta bili vpreženi dve kravi. Ko se je peljal čez železniško progo, je v smeri od Središča pridrvel vlak, ki je zdrobil voz in ubil fanta. Kravi sta bili tudi poškodovani in so morali eno takoj zaklali. Umrli so v Mariboru: Alojzij Vale, 38 let star, tovarniški delavec iz Laškega; Karel Mar-čič, sin železničarja s Teznega; Angela Savinc, železostrugarjeva hčerka iz Račjega, in Karel Un-ger. sin trgovca iz Mariliora. Na Gorici pri Dobrni je umrl 73-letni Franc Verdelj, ^»■iiiMiifiiiiMBKai^ii'®:^1«':' 1 Važna praktična nujna novost Dr. FRAN BBADAC s SLOVAR Tli]H |[ Druga predelana in pomnožena izdaja, | 2u3 str., broširano L 30 -, vezano L 44-. B i Slovar tuik razlaga nad * 12.000 izrazov in Iraz, i ki jih uporabljajo moderni jeziki jj Prepotrebna knjiga prav za vsakega ' Slovar je izdala založba Lludsito knjigarna lH Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 % '-■^mmmmmmmmmmmmmm Iz Ilrvaške Odlikovanje nemških oficirjev. Državni tajnik v hrvaškem vojnem ministrstvu jc te dni obiskal skupino nemških višjih oficirjev, profesorjev na nemških oficirskih in podoficirskih šolali, ki so izobrazili novo skupino hrvaških oficirjev ter jim je v Poglavnikovem imenu izročil visoka hrvaška odlikovanja. Letošnji novnmašniki v zagrebški nadškofiji. Zagrebški nadškof dr. Stepinnc je dne 6. junija posvetil v zagrebški stolnici 17 absolviraiiih bogo-slovcev za duhovnike. Novo šolo t NDII. Po poročilih hrvaškega časopisja so v NDII do sedaj odprli 40 novih otroških vrtcev odnosno malih šol, kakor jih imenujejo na Hrvaškem. Zaposlitev žensk v NDH. Veliko industrijsko podjetje »Destilacija drv d. d.« v Tesliču je v zadnjem času zaposlilo na svojih žagali nad 100 žensk, ki pri tem delu nadomestujejo moške. Nagrade za pokončane metulje. Občinska uprava v Cepinu je svoje občane javno opozorila na škodljivost metuljev ter je pozvala mladino naj jih lovi in pokončuje. Za polovljene meluljo daje občina mladini tudi posebno nagrade. Prepoved prezgodnjega kopanja krompirja. Glavno ravnateljstvo za prehrano v NDII je izdalo razglas, s katerim je najstrože prepovadeno kopanje in prodajanje zgodnjega krompirja pred 20. junijem. Pri nakupovanju novega železa Je treba oddati staro železo. Zaradi preskrbe sirovin za izdelavo novega železa, je izdalo hrvaško ministrstvo za narodno gospodarstvo naredbo, po kateri smejo trgovci prodajati novo železo samo proli potrdilu, da je kupec oddal določeni organizaciji predpisano količino starega železa in to v razmerju pol kilograma starega železa za 1 kg novega železa. Iz Srbije Izvajanje uredbe o ureditvi poslovanja denarnih zavodov v Srbiji. Poslovanje srbskih denarnih zavodov je sedanja srbska državna uprava uredila z dvema zakonskima uredbama, ki jih jc bila v ta namen izdala. Prva je bila objavljena 30. oktobra 1941, tej je pa sledila uredba z dne 6. aprila t. I. Obe ureditvi sta predvidevali, da mora vsak denarni zavod na sedanjem srbskem državnem področju dobiti od urada za nadzorstvo nad denarnimi zavodi v srbskem finalnem ministrstvu posebno dovoljenje za nadaljnje poslovanje Zavod, ki takega dovoljenja ni dobil, ie moral stopiti v lnivi-dacijo, če mu ni bilo naročeno, da sc mora združiti s kakim drugim zavodom. Srbsko m nemško časopisje poudarja, da je močnejši državni poseg v poslovanje srbskih denarnih ravr.dov rodil dobre uspehe ter je v glavnem ozdravil srbski denarni trg in povrnil izgubljeno zaupanje ljudstva v denarne zavode. Po določilih omenjenih uredb so nezanesljivi in slabotni denarni zavodi morali likvidirati, zopet drugi so se morali združiti z močnejšimi denarnimi zavodi ali pa povečali kapital. Po podatkih, ki jih objavlja časopisje je srbska državna uprava izdala dovoljenje za nadaljnje poslovanje od 89 beograjskih bank. kolikor jih je bilo lela 19-fl samo 25. Triindvajsetim je omenjeni urad za nadzorstvo nad denarnimi zavodi priporočil združitev z drugimi zavodi, 35 bank mora likvidirati, za šest pa še ni izdal odločbe. Od 188 bank. ki so poslovale v raznih srbskih mestih, jih je do sedaj dobilo dovoljenje, da smejo še nadalje v vsem vršiti svoje delo samo 18. Dovoljenje za nadaljnje poslovanje po izpolnitvi gotovih pogojev je bilo izdanih 25 denarnim zavodom. Teh 25 bank mora predvsem zvišati kapital in zbirati nove vloge. 75 bank se mora združiti z drutfimi denarnimi zavodi, 70 jih pa mora likvidirati. Koncentracija denarnih zavodov se izvaja tudi v Banatu, kjer je od 54 bank dobilo dovoljenje za nadaljevanje poslovanja 19 denarnih zavodov, šest bank je dobilo to dovoljenje po izpolnitvi določenih pogojev, trije zavodi se bodo združili z ostalimi močnejšimi bankami, 20 zavodov bo stopilo v likvidacijo, Sest denarnih zavodov je pa od urada za nadzorstvo nad bankami dobilo dovoljenje, da lahko do nadaljnjega še poslujejo. listov. Toda roman Dva svetova gotovo močno prekaša Pokošeno polje ter je vreden, da ga beremo v slovenskem prevodu, zlasti še, ker se prevod prof. Jcscuovca odlikuje po izredno lepi slovenščini. »Moj ljubi Bog, kaj in kako, v kateri svet na.| krenem?« — ta Izrek iz narodne pesmi je pisatelj postavil na čelu svojega romana, ki lako že v naslovu pokaže na vso dvojnost življenjskega problema in da slutili za čudo veliko duhovno silo, kakor bi je ne pričakovali pri srbskem pisatelju. Znano je namreč, da je prof. Gosšimann napisal nekje, da bolj areligioznega naroda ne pozna, kakor je dinarska rasa. In kdor je kdaj živel med njo, bo to lahko potrdil. Bolj duhovne in religiozne probleme zasledimo šele pri Izidori Sekulidevi, deloma pri Crnjanskem, in zdaj pri čosiču, ki je naravnost programatično načel vprašanje: Kam naj krenem? V svet uživanja, meščanskega par-venustva in modernega materialističnega zaneše-njaštva — ali v svet tradicije, duhovnega dviga, vesti in religioznosti? To sla namreč ona dva svetova, ki se očitujela prav danes z novo žgočo problematiko in jo Je Cosič pokazal kot umetnik in kot psiholog v tem romanu ob usodi mladega Srba, predstavnika to uživajoče beograjske ,zlate mladine", ki pa nasičena uživanja in omlednosti za-hrepeni po čistosti in tihoti v miru in Bogu. Zgodba romana je namreč ta-le: Srba, beograjski mladenič tri in dvajsetih let, se je na nekem izletu v poplavljeno kraje v okolici zaljubil — prvič resno — v neko mlado ženo, pa je ob slovesu od nje že ves razočaran, ker je med potjo zapazil poročni prstan na njeni roki. Rila je Karamarkovičeva Radmila, žena moža, arhitekta in vojnega invalida-pohabljenca. Tudi zve- čer po izletu bi Srba še rad videl to ženo, zato gre v opero, pa je ne najde, lz obupa prekroka vso noč in se celo stepe v predmestnih gostilnah. Pa ga zjutraj najde minister Milkovid, dobri starec, ter ga povabi, naj pride k njemu, da mu bo dal kako delo in ga napravil — za človeka, vrednega človeške družbe. Srba se v resnici strezni in hoče postali človek! Ze se določeni dan napoli k Milkoviču, pa tamkaj izve, da je — umrl, ko je padel po stopnicah. Tisto delo pa, ki ga je iskal pri njem, naj išče sedaj pri Milkovičevem sodelavcu — Karamarkovidu! Srba se res napoli tja, ne da bi slutil, da je Karamarkovič mož 'njegovega ideala, kajti vedel je samo za ime Radmila! Karamarkovič po kratkem premišljevanju res vzame Srbo z.a svojega tajnika. Videl je namreč, kako je Srba prebledel, ko je zapazil na Karamarko-videvi pisalni mizi sliko žene, ki jo je lako oboževal in ki je z njeno pomočjo, s pomočjo njene ljubezni hotel postati — človek! Karamarkovič pa je bil že ves zagrenjen zaradi svoje nesreče, ker ni mogel uživati ljubezni Radmiline, pa je zato hotel, da je tudi Radmila ne sme več, saj je njegova žena! Ali — treba jo Je postaviti na preskušajo! Prav zato vzame Srbo k sebi in čez. nekaj dni odpotuje v neki samostan, kjer je po Milkoviču prevzel Karamarkovič obnovo cerkve in njenih fresk. In tamkaj se z.godi, kakor je holel Radmilin mož: Radmila in Srba se strastno vzljubita in skoraj bi bila že odpotovala skupaj iz domovine. Srba je že šel v Beograd iskat polnih listov za oba. Med njegovo odsotnostjo se odigrava v Radmili srdit boj med obema: med možem in ljubimcem, med možem, ki ji ne more več dati telesnega užilka, pa med mladeničem, ki ga jo samo življenje in zdravje! In glejle, zmaga — mož, zmaga resnična, globoka, duševna ljubezen, zmaga tudi dolžnost, moralna dolžnost — nad telesno ljubeznijo, zmaga žrtev. — Srba sicer sprva strašno divja zaradi prevarane ljubezni — ljubil jo Radmilo resnično! —, ali pred umorom Kara-tnarkoviča ga reši menih Vasilij, ki mu je razložil, da je Radmila ravnala prav, ravnala po srcu in dolžnosti, ko se je odločila za moža in ne zanj, saj je iz tega jasno, da je moža bolj ljubila kot Srbo, kajti take žrtve Je zmožna samo največja ljubezen, ljubezen med možem in ženo! Srba spozna, da iina Vasilij prav, in odpotuje sam v Beograd, da se bo tamkaj posvetil študiju na univerzi in skrbi z.a domače, za očeta, mater in sestro Vero, ki jo je imel tako rad. Čosid je izrazit psihološki pisatelj ter je njegov roman prava, včasih že skoraj znanstvena psihološka razprava. Njegova pisateljska metoda obstaja v tem, da z močno umetniško silo prikaže dogodek, da ga potem s svojo še večjo psihološko zmožnostjo razkroji in razloži. Tako v marsičem spominja na Dostojevskega, pa tudi na razne za-padnjaške mojstre analitičnega romana, ki z razumom prenikajo najgloblja spreminjanja v duši svojih junakov. V začetku nam kaže pisatelj problem kot tezo skoraj po znanstvenih točkah, pozneje pa ga dejanje samo potegne za sabo ter se vedno bolj očituje kot umetnik, ki je v nekih prizorih dosegel naravnost mojstrske orise. Najbolj pa se mu je posrečilo prikazati nasprotje dveh svetov: beograjsko zlato mladino z njenimi kroki, ljubezenskimi pustolovščinami in zločini, na drugi strani pa močno Radmilo, ki mora prenašati vso težo vsake spolne zdržnosti (mož jo namreč hrom) in tudi sicer jo mož naravnost maščevalno muči in preizkuša, toda v menihu Vasiliju in v religioznem duhu samostana, ki je simbol duhovnega gledanja na svet, dobi oporo za svojo veliko žrtev in zmago. Kako lepo je njeno pismo o procesiji pri tem samostanu (kakor je ni opisal pri nas še nihče od velikih predstavnikov našega peresa!), kjer jo »na svoje oči videla, da se človek v resnici, iz vsega srca in z zaupanjem lahko izroči v roke Tistemu tam gori.. .< in »od tega trenutka sem občutila tisto čudno in doslej neznano čustvo.« Tu tudi poda nasprotje med tem vernim ljudstvom in beograjsko iz.koreninjcno »čaršijot: »Našo mladino vzgajajo v Beogradu kot mlade Amerikance (če jiii sploh vzgajajo), kot mladino naroda, ki šele začenja živeti, kot ljudi, ki niso imeli svojega včeraj. A to je zabloda in zločini Morda zalo tako na slepo, osuplo in z odprtimi usti vse sprejemajo, kar pride izza naših meja... Tu pa (procesija) so godi še tako kot se je pred dve sto, tri sto leti... Človek občuti neko posebno moralno hrabrost, kadar vidi, da samo nadaljuje rod, ki je že živel, ki je imel ustno izročilo, svoje zapisane pravice: ko vidi, da ni sam ter da ne začenja svojega doma na prazni poljani in z rovačo v roki.« Tnko je tudi svoje ljudi spravil iz moralnega močvirja, iz. »drugega brega«, na to moralno domačo grudo in jo duhovno prečislil po velikih borbah v žrtvi ili ljubezni. V tem je še posebna moralna vrednost te knjige, poleg psihološke razlage zamotanih človeških odnosov. Mladi pisatelj bi se gotovo še razvil v mogočnega analizatorja dobe, da ili umrl na samem pragu zrele dobe. Romanu je dodeljena tudi literarna oznaka dela, kakor jo je za srbsko izdajo napisal Milan Bogdanovič. td. Usodna reka čungkingSke Kitajske Zaradi japonske, široko zasnovane ofenzive proti osrčju čuugkingške Kitajske, je stopilu vojna, ki traja ondi že šest let, v odločilno stanje. Politično-zetnljepisna podoba Kitujske je označena s tekoin mogočnega rečnega sestava. Jnngce in lloangho, ki so njuni izvori v severno kitajskem gorovju, oklepajo srednji del prejšnje Kitajske države in s tem jedro sedanje čungkingške države. Kitajska je zaradi vojnih dogodkov zdaj povsem odrezana od inorja in vprav zaradi tega je borba te države tuko zagrizena. Morje, ki tvori skoraj vso južno in vzhodno mejo Kitajske, ni skoraj nikoli kdo ve kaj vplivalo na potek njene zgodovine, brez dvoma zuto, ker je kitajska obnln večidel polna sipin in je zaradi mnogih tokov jako nezanesljiva. Vendar je pa razširjena trgovina, ki so z njo Kitajci v zvezi s sosednimi otoki, dokaz, da niso lo zemljepisni momenti obalne razčlenitve tistu ovira, da bi se kitajska država ne mogla ruzši-riti tudi onstran morja. Pravi vzrok za to je pnč tista zadovoljnost kitajskega ljudstva, ki mu je bila dovolj njegova lastna, rodovitna zemlja. Vprav to pa je tudi vzrok, da se kitajski narod tako žilavo bori za to zemljo, čeprav je zdaj odrezana od vseh zvez z morjem in s kopno zemljo. Ta bridki položaj čungkingške Kitajske je povzročil različne ukrepe, ki nnj bi dosegli nekakšno industrijsko samopre-skrbo. Najprej je bilo treba sploh postaviti tvor-nice za tehnične in kemične proizvode. V čung- Dva rekorderja Marij stopi v kavarno in komaj še najde prostor, toliko je ljudi. Gleda, kam bi obesil plašč: v njegovi bližini ni nobenega prostega obešulnika. Hoče ga obesiti na drugem koncu dvorane, kar zagleda napis; Pazite na pluščel Kaj nuj stori? Nenadoma mu pade nekaj v glavo; pripne nn plašč listič z napisom: »To je plašč boksarja Paolina.« Nato se vrne nu svoje mesto in mirno pije svojo čašico likerja. Pol ure pozneje obstane ves prestrašen pred obešalnikom: plašč je izginil. Snino listek je ostal in pod njegovim napisom je pripisano: »Odnesel X ..., rekordni tckač.c Najstarejše glasbilo Pred nekaj leti so pri Ausseeju v neki jami našli kost jamskega pračloveka, ki je imela v zgornji polovici umetno luknjico. Po so kost natančneje preiskali, so dognali, da je to pač najstarejše glasbilo, kar jih je sploh na svetu, in sicer flavta, ki si jo je iamski človek v svojo zabavo priredil pred kakimi 100.000 leti. Pisane Vneč^e *rute in „žepno sn?anje aci dv&jčiu, © Svet ene same kapljice vode © fe prvikrat pogledamo neznane svetove, ki oživljajo zemljo, zrak ln vodo, no da hI Jih kdaj videli s prostim očesom, nas prevzame silno začudenje. Kar nas v kapljici vode najho'1 osupne, je to, da so vsa ilva bitja, ki so v njej, tako Izredno majhna In ie tn. da jih je taka množica In da Imajo povsem svoj-sko življenje. Skušajmn pogledati v tn skrivnostni svet najmanjših živečih hltlj. Vzemimo, da Inir.mo pred selinj kapljico deževnice In Jo opazujemo skozi novečalno »teklo, Najprej zagledamo hlestečo sc vodilo gladino, v njej pa te neskončna množica mlgetnjočlh, ne. znanih hltlj, ki Imajo nhllko paličic, pik, zavojev, tromh, xvon-rev. koleseev, žarkov lil »kolik. Seveda niso vse te ohllkc zmeraj v eni In Isti vodni kapljici. tako velika, da tiči telesce prt telescu. V senci kapljice pa Je življenje bolj mirno, deloma je njen svet sploh prazen. Zato pa j« na osvetljenem mestu tem bujnejše življenje. Ondi plava neka živalca neznansko hitro sem V drugI dolinici vodne kaplji ee pa opazimo cel gozd. Drevje v njem jo najrazličnejših oblik. Je dlakasto, sluzasto, raztegnjeno, votlih debel, nakodrano svedra-sto, zvezdnato, razčlenjeno Iu na slehernem koncu je kratko ste-helee, ki je prozorno Tedajci opazil majcenega vodnega polž«, ki Ima na hrlitu ta gozd In ki počasi plavajoč, golta od sekunde dn sekunde na milijone teh mnllli drevesc. Na enem teh majcenih debel čepi zelenorumena zvončnica. A t« evetk« Ima usta. na ti »oče Jezikov je t njih. ki venomer prežijo in Jeiljaju. Gorje »1 gn. kdnr sc preveč približa zvončnici! Njeno žrelo pogoltne vse — le nečesa ne. zakaj pravkar bruhne Iz sehe nekaj, ki Je tuill živo hltje. To bitje se Je v Istem trenutku. ko je lillo zašlo v žrelo Približal se ji jo kuhar. Na pladnju je nesel sladko Čokoladno torto. A princeska je zakričala: »Ne jeni ninrmeladne torle, jeni lo Čokoladno!« Kuhar je, vesel, dn je vendar enkrat uganil princeskine želje, dejal: »Princeska. gospodična: tedaj je torta prava! Glej, tu jo čokolada, na vrhu pa kava!« ■ j« • V-v* \ ■ mmm f^1. * t ffS'i/5 %»"• ur - i Na prvi pogled Je gneča tako gosta In ncprodlrna. da so oko komaj spozna na to mcBanlco. Zlasti Je množica živečih In pre-rivajočlh se. hltlj onill nnjveč.in. kler je kapljica obrnjena proti svetlobi. Tu Je sla po življenju In tja. zvija »roje telesce na vse načine In mlgnta s svojimi dlačicami ki Strlljs Iz trupelca. Nenadoma pa začne ta tivalen bežati. ker Jo lovi nek« čudna po-«ast. To je eno od mnogih hltlj. ki Ima odprto žrelo, ki je polno Icskctajočlh se zohkov. Oči sn Izbuljene In sc svetijo, na mesto uhljev Je videli dvoje vrtečih se kolesc, ki hesnn brzlla ko stroji In uničujeta vse. kar koli pride v njih bližino. i Dozdeva se, da hI te dve kolesci povzročali valovanje In vrtince, zakaj vsa bitja, ki pridejo v njuno območje, sn koj Izgubljena. Zrelo te živalce postane njih groh. Todn le polovica slehernega hltja ostane v žrelu. Druga polovica se odtrga, plava dalje In že čez nekaj sekund je hltje tako Teltko, kot Je lillo prej. Princeska jc ogorčena planila pokoncu in zavpila: »Ce pravim jaz, da jo ta torta iz marmelade, potem jo iz marmelade, čeprav je i/, čokolade.« S pestjo je hudobnim udarila sredi torte, kuhar je pa v slruliu pobegnil. zvončnice, obdaln z oklepom np nenra In Jc tako postalo neprebavljivo. Vse. k»r Je v vodni kapljici, lahko občuduje« Se In še In primerjaš z življenjem svet«, ki te obdaja. „OSEBNI POSLANIK" MR.DAVIES V Brusljn, v juniju. — »Osebni poslanik« Roosevclta, po čigar prihodu v Moskvo je hila poslana v svet komedija o ukinitvi Kominterne, jo v Bruslju dohro znan. Mr. Davles je bil potem, ko je priskrbel ltooseveltu finančno podporo zn njegovo volilno propagando, poslan najprej v Moskvo, nato pa je bil do izbruha te vojno ameriški poslanik v Bruslju. V diplomatskih krogih belgijske prestolnice in v družbi, ki je v zvezi s temi krogi, se še dobro spominjajo tega pre-bogatega poslanika. Veliko zanimanje jo vzbudilo njegovo malomeščansko bahaško nastopanje. V trgovskih bruseljskih predelih so radi, a ne brez. ironičnega zafrkovanja, videvali malo tovorne avtomobile z napisom: »Davies, American Ambassador«. V anverskem pristanišču pa so so mogli težaki diviti ob pogledu na razkošno jahto, ki bi jo je mr. Davies dal poslati iz Amerike, da je utegnil na jadrnicah prirejati razkošne pojedine, češ naj ubogi Belgijci vidijo, kako 60 Združene ameriške države bogate in mogočne in kako imeniten je njih poslanik. Nekateri posije so bili zares tako lahkoverni, da jih je slepil sijaj in jih je mamilo bahaštvo tega Američana, vendar še večina ni dosti brigala zanj. Zunanjepolitični sotrudnik bruseljskega lLtn tNouveau ,lournal», Pierro Duye, so spominja teh stvari. Spominja se tudi posebnih Davlesovih napitnic v njegovi hiši ali če je bil gost kake druge hiše. Belgijski časnikar se še posebej spominja enega teh govorov, ki ga je imel mr. Davies kot gost nekega odličnega bruseljskega kluba in kt so 6e mu čudili vsi belgijski in drugi evropski gostje. Poslanik, ki so rekali o njem, da uživa posebno zaupanje svojega ameriškega državnega poglavarja, se je vpričo svojih presenečenih sobesednikov razgovoril_ v nevarnosti, ki z njo boljševizem ograza krščansko civilizacijo. Svoj goreči nagovor je končal s pozivom, da se morajo vsi verniki združiti v borbi zoper »to pošast«. To je bilo leta 1938. Belgijski časnikar, ki je bil takrat pričujoč, se zdaj IzpraSttje, ali ni Stalin po svoji OPU takrat ničesar zvedel o tem govoru. Na drugo vprašanje, kdo je bil pri dozdevni ukinitvi Kominterne, ki io Stalin z njo osrečil mr. Daviesa, slepar in kdo osleparjen, pa naj udeleženci sami odgovorijo. Dvojčki opoldne .Seveda ni vsak porod, ki Je opoldne, že porod dvojčkov, vendar so dognali, da je največ dvojčkov prišlo opoldne na svet. V Italiji so na vsakih 02 rojstev rojeni dvojčki, v Nemčiji pa na 85 rojstev. Mnogo bolj redki so dvojčki na Ja|>on-skem, medlem ko na Kitajskem dvojčki niso nobena redkost. Trojčki so pa taka izjema, da jo troba, da pride 7000 otrok prej na svet, preden se pojavijo trojčki, a čotvorčki se prikažejo šele po 512.000 rojstvih in tudi potem so ti štirje otio-čički le v izrednih izjemah zmožni življenja. — Vendar vedo povedati, da jo lota 1037 živelo v Nemčji 12 ljudi, ki so prišli kol čolvorčki na svet, in 463, ki so bili rojeni kot trojčki. >0h, sita sem žo vsega,« je vzdihnila Marjetica, »v svet grom, širni in bogati, tam Ikhii imela, kar bom želela: biserov in grad ves v zlatu.« n — n — a — a — b — c — e — g — i — I — i — i — j — j — j— 1 — m — m — m — n — o — o — o — o — r — r — s — s — v Pri nekem samoupravnem zavodu vi jubljani se cdda sluibeno mesto Selhntiaovodje m bl! boduika v Prešernovi lillel na cesto 4-lctno hčerka nntnknrja Francka Povšotovn, stanujoča Oh zeleni jami. Prišla jc pod tramvaj, ki jo jo podrl. Dobila Jo poškodbe po glavi in levi roki. Žegoza bo imela občni zbor V nedeljo, dno 20. t. in., ho imela Žegoza ob 8.30 dopoldne v dvorani Nabavljalno zadruge železuičarjev na Cesti So>ko divizije št. 13 občni zbor, lia Katerem no postavljala temcljo Za svoj nadaljnji razvoj. Zcgoza jc v javnosti zelo znana, sni Stojo visoko število zadružnikov, kolikor jih doseže lo redko kaka ustanova. Zadruga jc najprej delovala med železničarji, pozneje pa jc obsegala vse mnlo go-* pori n rje no glorie nn stan in Jc sporerino 7. dvigom števila malih gospodarjev naprodo-vula tudi snma. Danes ima Zcgoza poleg lnslnc, žo pre.l ustanovljene predilnice za angorsko iu ovv.lo volno, (uril usnjarno za predelavo kož malih živali v kožuhovlno in usnje, mlin 7.a mletje raznih pridelkov v krmila. Izdeluje visoko-vredna krmila zn vso vrsto malih živali, pripravlja veliko sušilnico in sploh deluje pri vsem. knr more koristiti malemu gospo-dnrstvu in pospeševati rojo malih živali. Nerieljskogn občnega zbora so bo uriele-žilo mnogo zadružnikov In želimo, do Jim uspe premaga!i vso težave, ki žal nastajajo v zadrugah, kjor ni mnogo denarnih sredstev. pa imajo pred seboj obširno naloge, m du borio lahko storili vse da se pomembna gospodarska ustnnova Se bolj razmahne. Ker bodo mali gospodarji v nedeljo nn občnem zboru Žegozc, odpadejo vsa strokovna proriaviinjn, ki se sicer prirejajo ob nedeljah v društvenih lokniih Zegoze ln '.Malega gospodarja« v Ljubljani. Poizvedovanja Denarnico z večjo vsoto denarja In železniško legitimacijo nn Ime Z.nlar Ivana sem zgubila v četrtek popoldne ori II »;'Picj ori Koknljove ulice rio Igriške ulico Poste-negn iin.iillteljn lepo prosim, da jo odda proti nagradi ua Ime Znlar, Koknl.ieva ul. i«. Predpasnik se lo zgubil 11. junija zvečer od gl. kolodvora. Medvrdova c.. .Icrlicjeva c Na.ldltell se naproša, dn ga vruo na Jcr-nejevi c. 41. GlctlaliSfo O p e r a i Sobota. It. Junija ob 18: »Madame Butter- flv«. Izven. Ceno ori 28 lir navzdol. Nedelja. 211. junija oh 17: »Prodana nevesta«. Izven Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 21. Junija: zuprto. U r a m a i Sobota, 1». junija ob 18.30: »Jesen«. Bed B. Nedelja, 20. junija ob 18.30: »Veliki mož«. Izven Zadnjikrat v sezoni. Ziiiz.uue ceno ori 15 lir navzdol. Ponedeljek. 21. junija: zaprto. Naznanila n A I)IO. Sohot«. 1S. Junija. 7.10 Pesmi in napevi — 8 Napoved čnsa. Poročiln v italijanščini — 11.30 Pol ure 7.11 vojake — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Valčki — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Povej islvn Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Orkester, vodi dirigent Galtino — 14 Poročila v Italijanščini — 14.10 Koncert rnilij-skega orkestra, vodi dirigent D. M. Si.ianee, sodelujeta soprnnislka Draga Sok in tenorist Andrej .Inrc, operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 15.13 1'okrnjiliskl vestnik — 17 Napoved časn. Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert čclistn Cendo Sedt-haucrja, pri klavirju Marijini LlpovSek — 17.45 1'isann glnsba — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.311 Poročila v slovenščini — 10.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časn. Poročiln v itn-liianščini — 20 20 Pripombe k dogodkom — 2il.ni Pick - Mnngiagnlll: Noktiirno — 21.55 Operetno ginsbo vodi dirigent (Inllino — 22.20 Orkester »Armonin , vodi dirigent Sc-gurini — 22 45 Poročila v Italijanščini. LKKARNF,. Nočno službo imajo lckorne: mr Sušnlk, Mnrljin trg 5, mr. IVu-Klnnl-šček. Cesta Anelle Hca 4 in mr. Bohinc deri., Cesla 29. oktobru 31. NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO D F, ž II? NO SLVŽ.r.O bo opravljal od sobote ori 20 rio ponedeljka rin s zlulrni mostni zdravnik ilr. Debelak Gvido, Ljubljana. Ciril Metodova bli. IEL KINO UNION 12-21 Dvojo ljubezni znamenitega skladatelja V. Uelllnija prikazuje film »Nestanovitno srce« V glavnih vlogah: Germana Paollorl. Lul-sella lleghl, Roberto Vlila, Osvuldo Valenti PRl^DSTA VE: ob delavnikih: 15.30, 1 7.30 In 19.30; ob nedeljah ln praznikih: 10.30, 15.30, 17.30, 19.30 IEL KINO HI ATI CA 22-41 FIlm v najkrasnejših naravnih barvah! <"'u-dovitl posnetki »zlate« Prage! - Tragična zgodba deklico, ki jo je pogubilo velemesto! J*" »Praga — zlato mesto« V Klavni vlogi Kristina SOderbaum. Predstave ob 15, 17, 19.15 ln v nedeljo matineja ob 11 dopoldne. Od ponedeljka naprej 'Allda Vali v svojem najnovejšem filmu J*" »Noco j nič novega« V ostalih vlogah: Carlo Nincht, Dlna GalH. IEL KINO SLOGA 27-50 Globoka drama, posneta lz življenja vestnega zuruviuka j- t»lnvi% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila du vključno 14 junija. Vpisovanje te lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za senčno grahlje In vile, držaje za lopate itd. dobite pri Gospodarski zvezi, Blelwelsova cesta 29 in Maistrova 10. Vajenko sprejme salon za domske klobuke. Stegnar Ivanka, Stritarjeva ulica 9. (v jlvSo-motorfl Motor 5 ks nov, šo nerabljen, naprodaj. šlmnic P., Železni- ci'karjeva 6-1, Ljubljana 7. za vpis. PREMIJEt Na vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade letno tO premij v skupnem znesku 10.000 000 lir, ki se »rebajo vsakih Sest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pn vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca altalia. Banca d'ltalla — Cassa Deposifl e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Na/ionale Fascista per 1'Assicura/ione contro ali Infortuni sul lavoro — Bunco dl Napoli — Banco di Sicilia - Bnncn Nazionale del lavoro — Istituto di S Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Coininerciale Italiana — Credito itoliano — Banco di Roma — Federazione Na/ionale Fascista delle Cnsse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane - Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d America e d llalie — Bnnca Popolnre di Novnra — Banco Ambrosiano — Banca Na/ionale deli Agricoltura — Bunco Popolare di Milnno - Banro satiio spirito — Credito Varesino — Credito Conimerciale Milano — Kanca Rellin/ashi. Milano — Bnncn CaMolicn del Veneto^ Vicenza — Bnnca di Chiavari e della Rmera Real Cambio dei Regno. Roma; isure — Banca Agricola Milnnese — Banra Toscana — Bnnca Provincinle l ombarda Bercnmo — Credito Romnsnolo. Bologna — Bnnca S Pnolo, resein — Societii Italiana per le Slrnde Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assicurazioni dl Milnno — Societii Vale Mutna Assicurazioni Torino — Riunione Adrialica di Sicurta, Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Bnnca Vonwiller — Credito Indnstrinle, Venezia — B — Banra Lnione. Milnno — Societii Italiana di Credito, Mi Bnnca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Ranča dl I eennno . ____ ______ ________________lilano — Banco Lnrinno — Credito Agrario Breseiano — Banca Agricola Coininerciale, Reggio Fmllin — liancnPiccolo Credito Bersamasco — Banca del Friuli — Bnnca Gnuden/io Sella & C- Biella — Banca Mulua Popolare Bersamo — ""Bnnca Popolare. lecco — Bnnca A. Grnsso e Figlio, Torino — Bnnca Mobiliare Piemontese — Bnncn del Sud — Bancn Piccolo Credito Savonese — Bnnrn Cesare Ponti. Milano — Banra Privata Finan/inrin, Milnno — Banca Milanese di Credito — Bnnca Indnsirinle Gallnrntese — Banca Alto Milnnese — Banra di Calabria — Bnnrn Popolare Luino — Banca Cooperativn Popolare. Pndovn — Bnncn Mutua Popolnre. Vrrona — Bnnca Mutna Popolare Asricoln. I.odi — Bnncn Agricoln Popolare. Rngnsn — Rnncn Popolnre di lntra - Bnnrn Popolnre di Modena — Bnnca Popolare Cremona — Bnnrn Mutua Popolnre Aretina — Banca Popolare. Sondrio — Bnnca Piccolo Credito Vnllellinese — Bnnca Popolnre Co-operativa. Ravenna — Bnnrn Agricoln Mnntovnna — Bnncn Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare. Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Indnstria. Bolznno — Banca Popolnre Pesarese. Vse ostale Ranke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjalnični Agenti, ki so člani zgoraj omenjenih zavodov in družbe »Com-pagnia Finanziaria«. , rriiirrviiiiiffliTTTm nrtr Oliver Curvvood Res je bila čudovito lepa, vendar se mu ?e zdelo nemogoče, da hi imela srce. Njena navidezna hladnost kljub dejstvu, da utegne Kent vsak trenutek umreti, je imela v sebi nekaj demonič-riega. V sinjih očeh, ki so ga opazovale, ni videl izraza simpatije; zdelo se mu je celo, da se šali celo tudi na račun njegove bližnje smrti. Dvignila se je in se prvič jx> svojem prihodu ozrla po sobi, nato je odšla k oknu in gledala ven. Ko jo je Kent opazoval, se mil je zdela podobna mladi vrbi. vitki in močni, zrasli na obrežju poloka. Z rokami bi jo mogel vzdigniti z isto lahkoto, s katero bi dvignil olroka . vendar je domneval, da se v lem lepem telesu skrivajo sile, ki bi mogle nuditi hud odpor. Najbolj mu je ugajala njena glava; rekel si je, da bi polovica vseh živečih žensk dala leta in lela svojega življenja za to, da bi imela podobno glavo. Nato je Marette rekla, ne da bi se obrnila k njemu: »Tisli dan. ko bi morala umreti, bi si tudi jaz želela takole sobo.« »Želel bi, da bi nikdar ne umrli« — je odgovoril Kent. Vrnila se je k postelji in rekla, kakor da bi jo obisk navrlai z veseljem: »Povem vam, da sem prav vesela, da sem prišla sem in vas videla. Sedaj mi je prav žal, da morate umreti, ker sem prepričana, da bi miriva nlogla bili dobra prijatelja, ali se vam ne zdi?« »Seveda, gotovo! Če bi bili prišli nekaj časa prej...« »Na vas bom vedno mislila l*ot na človeka, ki ni takšen kot so drugi, grdi in neprikupni moški« — ga jc prekinila. — »Veste, prav nič mi ne bi bilo prav, če bi vas videla umirati in zato hočem oditi prej, preden se to zgodi. Ali želite, da vas poljubim?«- »Seveda... seveda želim!« — je pritrdil mladenič s hripavim glasom. »Torej... zaprite oči, prosim!« Mladenič je ubogal in ona se je sklonili k njemu. Začutil je prijetni pritisk njene majhne roke in za trenutek je vdihoval vonj njenega obraza in las; nato so njegove ustnice občutile prelep pritisk njenih ljubkih in vročih ustnic. Ko jo je zopet pogledal, mladenka ni bila prav nič v zadregi. Niti zardela ni, kakor če bi poljubila le majhnega otroka Začudeno je gledala Kcnta, ki mu je temna rdečica zalila obraz. »Razen vas sem poljubila le še tri druge ljudi« — je priznala. — »Čudno; nikoli ne bi mogla pomisliti, da bom to storila! In sedaj, zbogom!« llilro je šla proti vratom. »Počakajte!« — je proseče zaklical mladenič. — »Počakajte, vas prosim! Ilad bi vedel Vaše celo ime. Marette...« »Radisson« — je dopolnila. — »Marette Tta-disson; prihajam od lam gori, iz kraja, ki ga ini nazivamo »Dolina molčečih ljudi«, — Pri teli bo sedali je pokazala proti severu. »S severa« — je vzkliknil Kent. »Da, s skrajnega severa. To je zelo daleč.« Prijela je že za kljuko in vrata so se počasi odpirala. »Počakajte« — jo }e iznova prosil. — »No, ne smete oditi.« »Da, oditi moram. Preveč dolgo sem že tu. Zal mi je, da sem vas poljubila. Tega ne bi smela storiti, toda poljubila sein vas zato, ker ste imeniten lažnivec!« Hitro je odšla iz sobe in vrala so se za njo | zaprla. Kent je slišal hitro oddaljevanje lahkih korakov, ki so odhajali v isto smer, kamor so včeraj izginili težki 0'Connorjevi koraki. Nalo ie naslaia tišina, v kateri je slišal besede, ki so rmi še odmevale v ušesih: »...ker ste imeniten luž- VI. Med svojimi lastnostmi — dobrimi in slabimi — je Kent imel tudi lastnost, da se je vselej zavedal svojih nepojiolnosli in nedostatkov, toda še nikdar ni tako živo občutil, da mu nečesa nerlo-staja, kakor v tistih minutah, ki so neposredno sledile odhodu mladenke, katere duševna nadmoč ga je tako presenetila, da se je samega sebe sramoval. Njega, narednika Kenta, lu je pri vseh veljal kot človek, ki ga je narava obdarila — takoj za Kedstyjem — z največjo mero hladnokrvnosti pri vsej konjenici, njega, o katerem je bilo splošno znano, da tudi v največji nevarnosti ostane miren in hladnokrven, je premagala, popolnoma premagala — deklica! Najhuje mu ie bilo. da ie moral priznati, da mu ie ženska lepota pripravila ta poraz. Mogel je spraviti 0'Connorja na napačno sled. mogel se je smejati nierovenui živahnemu opisu o Marettinem učinku na Kedslvja; .in sedaj, če bi sedaj mogel 0'Connor videti,- kaj se je zgodilo! Ko je še premišljeval, je ugotovil, da je zadeva mnogo bolj važna, kakor ie on od začetka^ mislil, in da ie on sprva videl le komično stran zgodbe. Tiho se je nasmehnil. K njemu je prišla in ko je odšla od njega, ni verlel o njej nič drugega. kot samo to, da ima lepo ime — Maretlc Radisson. Potrti od neizmerno žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da jo umrl mučeniške smrti naš nadvse ljubljeni soprog, zlati očka, sin, brat, stric ln svak, gospod Šimnovec Jože zavarovalni zastopnik < Njegove trudno zemske ostanke bomo položili v blagoslovljeno zemljo v nedeljo, 20. t. m. ob i pop, iz mrtvašnico v Dravljnh na draveljsko pokopališče. Ljubljana, Drnvlje, Strahinj, Stahovica, Tržič, dno 18. junija 1943. ANA, soproga; JOŠKO, ANCICA, otroka; KRISTINA, mati; ELZA, MICI, PAVLA, TONČKA, ANICA, sestro — In ostalo sorodstvo. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarit Izdajatelj: Ini Jože Sodja Urednik: Viklnr CcntiJ