Štev. 31.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
5. augusta 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Glejte pravico!
Drüga vrsta dače, štere 30% Povišanje bo jako prizadelo podjetja i drüštva, ki morejo polagati javne račune, je pridobnina. Ta drüštva med njimi n. pr. banke, so že zdaj, kak smo čteli, v Sloveniji tak obdavčena, da plačajo skoro dvakrat telko dače kak drüštva i banke y Srbiji. (Ironični klici na desnice Živela vednakost!) Mi Znamo, da je Vlada dobila lansko leto celo vrsto Spomente od industrijskih podjetji" i denarnih zavodov zavolo te dače. Povdarjao se je, da ta podjetja ne morejo prenesti že sedanji!! bremen, tem menje pa šče kakšega povišala. (Vesenjak: Za odgovor je pa dala vláda te zakonski predlog!) Či se bo to nadaljavalo, obstoji nevarnost, da bodo naša industrijska podjetja mogla edno za drügim staviti svoje delo i da bomo Šče bole navezani na uvoz iz inozemstva, ka bo le v škodo našoj trgovsko} bilance
Tretja vrsta dač, ki bo tüdi žmetno prenesla 30%-no Povišanje, je dohodnina. Že lansko leto je izjavo delegat ministrstva financ v Ljubljani, ki natančni jüozna razmere v Sloveniji i o šterom pravi sam gospod, finančni minister, da je eden najbogši davčnih strokovnjakov, da dohodnina v Sloveniji ne Prenese nikšega povišala več. 30%-no Povišanje^ dohodnine je pa nedopüstno tüdi zavolo* toga, ar se je eksistenčni minimum, glede na odlutarne razmere samo malo povekšao. Prle je plačüvao davčni obvezanca v prvoj stopnji 0 6% osebne dohodnine, dnes pa more plačati okrog 21/2%. Zato najnižje davčni obvezanca, ki je prekoračo eksistenčni minimum, more dnesdén plačati več kak štirikrat teliko dače kak prle, gda je bio ešče v velavi stari eksistenčni minimum. (Medklici na desnice To je ne nikši eksistenčni mini-minimum l) Ravno zavolo toga moremo mi z vsov odločnostjov povdarjati naše zahteve, da se more eksistenčni minimum zvišati v pravom razmerji z denešnjimi valutarnimi razmerami. Zahtevati moremo tüdi, da se z nova. vpelajo davčni plačilni nalog!, kak smo jih meli prle i ki so se lansko leto ukiniti. Pravtak tüdi zahtevamo, da se podalša čas za rekurze proti odmeri dohodnine. (Josip Nemanič: 1 da se odpravijo tajni zavüpniki 1) Naše lüdstvo bo tem žmeče plačüvalo zvišane dohodnine, či pomislimo, da se bodo po novom zakoni o ustrojstvi vojske zahtevala od njega nova bremena v obliki zvišanih vojaških taks i novih dač za remontski fond.
Zdaj nastane pitanje, kaj je z zemliš-kov dačov i ali je mogoče zemliško dačo 5-krat povekšati. (Klici na desnici: Nikak ne l) Omeno sem že prle, da je v Sloveniji i Dalmaciji vpelane dohodnina, da se nekelko izvednači davčna nevednakost. Vidimo pa, da je dohodnina pri nas v Sloveniji tak visika, da se nemro níšče pritožüvati, da je zemliška dača pri nas prenizka. (Jakob Vrečko: Prav gotovo ne!)
V Sloveniji se je zemliška dača že itak povekšala i to leta 1920. gda se je
katastralni čisti donos početvoro. Zavolo toga je izklüčeno, da bi Slovenija mogla prenesti 5-kratno povišanje zemliške dače. (Ironični klici na desnici; Zakaj ne raj 10 kratnoga, vö bi Srbija pri tem ne bila prizadeta!)
S pavšalnim povišanjom dač se vničüje fundamente davčne zmožnosti i zapre za bodočnost vire drž. dohodkov. Kelko pa pričaküje gospod finančni minister od teh novih dohodkov? Tabla ki nam jo je predložile finančno ministrstvo, nam pogaja sledečo sliko. 'Dača na zemlišče znaša v Celoj državi okrog 86 milijonov dinarov, 5 kratno Povišanje te dače bi zato prineslo okoli 430 milijonov dinarov, nove dače. Vsota vseh ostalih neposrednih dač znaša 271 milijonov dinarov, 30% doklada bi pa dala 81 milijonov dinarov, tak, da bi sküpni Prihod novih dač znašao Sil milijonov dinarov. Ka se tiče Slovenije, znaša dača na zemlišče 6 milijonov dinarov i bi znašale 5-kratno Povišanje prek 30 milijonov 700.000 dinarov. Ostale neposredne dače znašajo 22 milijonov dinarov, 30%-na doklada bi znašala prek 6,600.000 dinarov tak, da bi se od Slovenije zahtevalo sküpno 37.400.000 Din. novih dač.	
Pripomniti morem, da so številke te table netočne, da ne odgovarjajo ne pos-tavkam proračuna, šče menje pa vsotam plačano dače. či ugotovimo, kelko se je v istini plačalo dače, dobimo Čisto drügo sliko. Dokaz tomi so številke, ,ki jih mam na razpolago. Po proračuni odpade na Slovenijo zemliške, dače z dokladami vred na leto 6 milijonov dinarov. Na Srbijo, ki je štirikrat vekša od naše Slovenije, pa 16 milijonov 250.000, na mesto 24 milijonov dinarov. Pri tom pa trbej ešče vpoštevati rodovino zemlo v Srbiji ,i malo rodovitno zemlo v Sloveniji. Že tű moremo konštatirati velko nevednakost.
Med ostalimi neposrednimi dačami ščemo omeniti, da odpade na Slovenijo dohodnina z dokladami vred 13,500.000 dinarov, na Srbijo pa odpadne dače „na líčni rad in ličnost," ki nekak odgovarja našoj dohodnlni, komaj 13,800.000 dinarov, toje telko kak na Slovenijo.
Proračun sam dokumentira to nevednakost, v posebno drastičnoj svetlobi pa to osvetlüje Plačüvanje neposrednih dač. Či vzememo v roko proračun za leto 1922/23. vidimo, da odpade na Srbijo neposrednih dač za celo leto 158 milijonov dinarov, na Slovenijo pa 44 milijonov dinarov. To bi ešče približno odgovarjalo razmeram. Zdaj pa poglejmo plačilo neposrednih dač. V 6 mesecih je po izkazih finančnoga ministrstva, plačala Srbija 86 milijonov dinarov, Slovenija pá 51 milijonov dinarov. Iz toga vidimo, da se je v 6 mesecih plačalo v Srbiji na glavo 21 5 dinarja, v Sloveniji pa 51 dinarov. To je mi smo plačali v Sloveniji dvakrat . več nego v Srbiji. (Jakob Vrečko: Zato nas pa majo take radi! — Davorin Kranjc:
Zato nam ne dajo avtonomije! Dr. Kulovec: Smo jim dojna krava!) Mi vidimo, da se je v Srbiji plačala približno ona svota, ki odpade na 6 mesecov, v Sloveniji se je pa plačalo več, kak pa odpade na celo leto.
(Dale)
NEDELA.
Po risalih 11. Evangelium sv. Marka VII. 31—37. Jezuš zvrači glühonemoga. Sveto pismo pravi, ka je te po odzdravljenji »prav gučao." Na to pravi sv. Gregotij papa r .Tisti guči prav, ki z boganjom tisto prle doprinese, ka z rečmi od drügih žele, da bi dopritiesli." Davajmo dober zgled 1

Pokoro delajmo.
Jezuš joče nad nepokornim Jeružalemom za tem po guči. Nepokornoj düši: ,,Da bi bar spoznala, ka ti je na mir, a zdaj je pa skrito pred tvojimi očmi." Hüdi düh je skrio pred tebov, da ne Poznaš svojih kaštig. Niti ne misliš, ka boš gorela nekda v večnom ognji, v sledečem ž vepli, kak pravi sveto pismo, razvüzdana düša! Skrije pred tebov hüdi düh pijance ka boš na veke žejav, ka boš na veke trüden, ki niti nedeljnoga zapovedanoga počitka ne si si privoščo, nego oskruno si Gospodov den s plesom do zorje ali pa z manjobov od krčme do krčme od vogla do vogla vsake hiše samo v cérkvi ne, ne si voščo zapovedano mešo i predgo poslüšati. — I poslüšaj nepokorna düša še naprej Gospodove reči: ,, Na tebe pridejo dnevi i tvoji sovražniki te obdajo z jarki.* Tak bode Vrazje te obdajo kak prstan, ti boš na Sredi med njimi pösvetnjak i posvetnjača pönočnjak i tepešica nepokorniva i. v jarek te skrčijo i v njem vküp stisnejo, da se vso večnost ne boš mogla genoti z ednoga mesta, nepokorna düša. V ognjenoj grabi boš i ne boš mogla si nigdar predjati ali roke ali noge ali glave kakšteč de te peklo. Ne boš mogla, ne, ar Gospod pravit ,,Kak ovce se spravijo v pekeo i smrt je bo glodala," (Ps. 48. 15) to je kak sedvce vküp stisnejo v ovčarnici tak bodete v pekli vküp stisnjeni nepokorni pijanci, razvüzdanci v sovražtvi živoči vsi, ki v smrtnom grehi vmerjate i ostanete na mesti kak-kamen. Ne mislite nači nepokorniki! Kak kamen te tam ležali, šteri se ne more nigdar genoti i v šteroga do brsali hüdobni dühovje."Gospod pravi naimre koga ste razžalili i ki je večna resnica: „nai se ne genejo kak kamen." (II. Mojz. 45. 16). Bliža se sodba, delajmo pokoro. ____________
Obrtnikom.
Vsi krščanski obrtniki celoga Prekmurja! V nedelo 5. avgusta popoldne vsi obrtniki na obrtni shod v Beltince, (pri Huberi). Tü se ustanovi Obrtna zveza za vse krščansko misleči prekmurske obrtnike. Zato naj vsakši krščanski obrtnik brez izjeme — je katoličanec ali evangeličanec — iz vsakše vesi pride na te shod. Pridejo govorniki iz Ljubljane. Potrebna nam je krščanska obrtna zveza, zato si naj vsakši obrtnik vzeme za dužnost, da pride. Seja se začne ob petih zaodvečara.
2
NOVINE
5. augusta 1923.
Domača politika.
Uradniški zakon. Radikalna vlado je zglasale uradniški zakon. Po tom zakoni ma Vlada juš ešče za tri leta vse uradnike vrčti na cesto pa sledkar tüdi, če ne bi v tisto kišto metali kruglic, kak de ona štela. Plače njim je toti povekšala, a samo na papiri, ar kredita ne za te plače. Te zakon so že lani skovali demokratje, predvsem profesor Reisner, demokratski poslanec. Zdaj bi toti demokratje radi zatajili to svoje dete i ne šteli za te zakon glasati, a ka je ednok rojeno je rojeno. Glasali so za te zakon tüdi Nemci. Naši poslanci so proti tomi glasali.
Vojni zakon so glasali i demokratje i radikali i Nemci. Strašni terhi, dajatve v naturi i krvi so podpirali i podpisali tisti, ki so ešče letos nebesa, se zna da beográdska, obečavali svojim volilcom. Naša stranka je proti glasala i proti delala tomi zakoni.
Poslanci brez zagovora. V vsakoj državi vživa poslanec tak zvano immuniteto, to je ka se ne more pozvati pred sodnijo zavolo političnoga svojega delovanja. Zato je ravno poslanec, ka kritizira zakone, štere Šče ali je že sklenola vláda. Radikalna Vlada v čemere), ka so naši i Radičovi listi objavili pogodbo, štero smo ž njov sklenoli i štere je ona nej držala, je sodniji izročila naše poslance i Radičove poslance. Nemce i radikale pa demokrate, ki so zglasali tvoje terhe, ljüdstvo, terhe vojaške, gospočino na cesto, šestkratni povišek dače na zemljo i 30% povišká na haske, te poslance je vláda ne izročila, nego naše poslance, ki so se, dobro ljüdstvo, proti tem terhom borili za tébe. 1 zglasali so izročitev naših poslancov pa Radičovih sodišči radikali, demokratje, Nemci i srbski kmetje. Kak smo že pred par meseci pisali, preganjanje ide naprej. Zna priti ešče na-naše volilce i liste, zato pazimo, a ne bojmo se. Mi hodimo po zakonskih potaj, — sila nas more treh, a streti nas ne more, — Če bi Radič prišo v Belgrad, ne bi nas i siromaško ljüdstvo doletele té krivice.*
Parlamentarne počitnice do trpele do 20. septembra.
Ne špekana veleizdaja. Demokratski listi bi radi na Radiča i Orle porinoli veleizdajo, to je ka prej njegova stranka i naša mata zveze z Madjari, Bolgari, Törki i ščeta razvržti Jugoslavijo. Njuvi listi kak .Preporod" i »Slov. Narod" grdo lažeta i ogrizavata nedužne ljüdi. I vse té gonje so prišle na den po nekom agenti Gali-jardiji, ki je tak dober narodnjak bio, ka niti v Jugoslaviji ne vüpo prebivati, ki je bio austrijski oficir v zasedenoj Srbiji i tam tak zbio sestro ministra Knjiga, da je sedem mesecov ležala. Toga človeka je sprejela radikalna stranka v sébe i po njem bi rada zvedila za veleizdajnike, šterih nega. No' pa to, ne nikaj .novoga.
Mi v Prekmurji smo že tüdi vidili na državnih automobilaj se tiste vöziti, ki so proti Jugoslaviji madjarske zastavo nosili — no pa ešče dosta drügoga. Pač svet je tistomi odpret, ki ma peneze ali je šče meti, naj samo stopi v demokratsko ešče bole pa če stopi v radikalno stranko.
Novi ministri. Minister za agrarno reformo Simonovič, za trgovino Kojič, za vero dr. Janjič i za kmetijstvo Miletič.
Povišanje poslaniških plač so zahtevali radikalni i demokratski poslanci, a ar so naši poslanci nej pristali na to, je predlog njuv prepadno.
Svetovna politika.
Madjarska. Vmro je tü baron Daniel, bivši trgovinski minister. — Veliko razburjenja1 lada med katoličani, ka je Vlada z penezi verskoga fonda, šteri je nastao iz vrednosti cerkvenih redov, küpila onim vojakom, ki se so vitežko borili v boji, zemljišča od veleposestnikov. Cerkveni penez je potrošila za agitacijo. Poslanec Rakovszky je ostro napadno za to vlado, a brez uspeha. — V Zalaegerszegi je en židov nesramno napadno najsvetejše Oltarsko svestvo na Telovo. Pravo je, ka pop lopato za smeti nesé. Tak nesramno je gučo ' od molbe-vrednoga presvetoga Oltarskoga svestva. Naz-nanjen je sodniji. Katoličanstvo ma tüdi na Vogrskom težke dnéve. Dragoča neizmerno raste, ár je penez spadno, kila masti že košta više 20 jezero kron. Uradniki so v strašnoj nevoli. Ta drágoča povzroča velike nemire med ljüdstvom, tem bole, ar Madjarska nindri namre dobiti posojila zavolo toga, ka Skrivoma proti določbam mirovne pogodbe drži velko vojsko i groža svetovni mir. — Naši državljani, ki so po vogrskih vozah zapreti, z vogrskimi robi vred trpijo strašne moke, glad, bitje, so pravi, mantrnik!. Pred kratkim so ednoga našega državljana nesmileno zato zbili, ár je ne šteo podpisati isjave, ka postane vogrski vojak, nego pride nazaj v Jugoslavijo. Če bi izjavo podpisao, bi se voze rešo.
Poljska. Med Poljskov i Törskov je sklenjena politično - trgovska .pogodba, štera vsebüje 4. točke. Prva [točka ustanavi nepre-kršlivi mir i večno prjjateljstvo, drüga uredi diplomatíčne i konzularne odnošaje, tretja trgovinske zveze i Štrta izvršitev pogodbe.
Irska. Državljanska vojska je dokončana De Valera je potožo orožje i se zmiro s Collin-som, predsednikom vlade. De Valera, ki se je borio za popolno odcepitev Irske od Anglije, bo" od semao brez orožja z agitacijov krepo svojo stranko. Za en mesec se bodo vršile volitve v Irski parlament tak zvani: Dali Eireann.
Anglija. Položaj angleške trgovine je jako slab. Delavcov brez dela ma miljon 200 jezero, šteri broj se povekša po zimi ešče na poldrügi milon. — Pristaniški delavci zavolo slabih plač štrajkajo.
Bolgarija. Proti Cankovoj vladi, štera je vmorila Stambolijskoga, predsednika kmečke vlade, se zdrüžüjejo kmetje po Daškalovoj agl-
taciji i komunisti i pripravlajo novo revolucijo. Stališče vlade je otežkočeno za toga volo, ar gibanje proti njej podpirajo i boljševiki iz Rumunije.
Grčija. „Matin“ francuški list piše, da naj-bogatejši Grk, Vasilij Zacharov podpira .Venize-losovo republikansko gibanje. Krao je zbrao nekaj vojske, v Atenah, da branijo prestol (tron) njegov, a večina vojske je za republiko.
Amerika ne je podpisala protokol na lbzanskdj konferenci, ár poseben mir sklene z Törki. —Državni tajnik je dao izjavo, da vsega zlata, šteri je na sveti 42% se nahaja v Ameriki, to je skoro polovina. Lehko zato tržijo dolar po 100 dinarov.
Nemčija. Nemški penez je grozovito spadno, zato je cena živeža strahovito narasla. Siromaki so v obvüpnom položaji i za objokati je zavolo glada. Nemire moramo pričaküvati^ i boljševiško i casarsko gibanje se jako širi. Zavolo slabe valute so vdarili zdaj nove banke po 5 miljon mark vrednosti edno
Turčija. Zavolo nevoščenosti Anglije i Francije so Grke Törki premagali i po Lozan-skoj konferenci, štera se je pred kratkim zvršila, so Törki Carigrad i velki del balkanske krščanske zemlje v Europi, Odked so bili stirani, pa nazáj dobili. 24. Jula, kda 'se je mir v Lozanl podpisao, je vladalo velko navdüšenje po Tur-čiji. Vesoljni pravoslavni patriarh, Meletih, ki je dozdáj stalno v Carigradi prebivao, se za stalno odseli od tec. — Volitve so minole v Turčiji i vladi prinesle velko večino. Prvo Zasedanje parlamenta se je vršilo I. avgusta.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Občni zbor hranilnice i posojilnice v Črensovcih. Prva Slovenska posojilnica v Prekmurji je 22. jute mela po triletnom svojem obstane občni zbor, na šterom po pravilaj se je prvič volilo po naraščenih zadružnikih Vodstvo. Ka se je dozdáj dobro vodo té Penezni zavod je najlepši dokaz to, ka so kotrige ednoglasno zvolite dozdajšnjo načelstvo i nadzorstvo. Načelnik Kleti Jožef vp. pleb. nar. poslanec je z govorom odpro sejo i dao poročilo o triletnom delovanji zavoda. Povedao je to le: »Človek je na ljübezen stvorjeni. Če ne ljübi dobro, ljübi slabo, a ljübi vsigdar. Na polji delaš, se trüdiš, znojiš, pa veselje té obhaja pri deli. Zakaj? Žari se ti ljübezen v srci, štera gleda na tvojo domačo streho, na One, štere ta pokriva, na sirote, Skre nemajo nikoga, na Jezuša v oltari, ki noši vnogo potrebčin, na te misliš i rad se za njé trüdiš, ar je ljübiš. Ta ljübezen je nastavila že v Srednjem veki cerkvene kase „pii montes" i posojilnice rafenaajke, kakša je i naša. Naj pomaga maloga človeka, siroto, naj ga z trga z rok krivičnoga kapitala, šteri njemi küpüje vse i küpüje od njega vse, so nastavljene te posojilnice. Ka je naša tüdi to ljübezen zvršavala, posvedočijo sledeča dejstva. 1) Vlog je mela J. 1920. 307.39691 K. — 1921.1,027.05179 K., 1. 1922. 1,376.260-88 K. — Letos do zadnjega juna ma dvamiiijona. Ar so intereši v posojilnic! najmenje deset procentov falejši, kak v velikih peneznih zavedaj, so dužniki plačali v treh letaj poldrügi milijon intereša menje, kak bi je tam plačali. Posojila so najmre bila í 1920. 309.346 76 K., — 1. 1921. priraslo za poldrügi
Fabijola
ali
Cerkev v katakombaj.
I. Mir.
Krščanska hiša.
Fulvij ga nekelko čüdeč se pogleda i, pravi: .Ka mi to pomaga, Či pa vaša hči zabranjüje vsakše spoznartje ž njov.”
„A, to vas zadržüje od moje hiže? O, na Fabijolo nikaj ne glédajte, ona je modrijánka i nikaj ne ve od takših stvareh. Tüdi meni bi bilo lübše, či bi püstila vse svoje knige i si ráj poiskala moža. Ka se pa tiče Agneške, vam povem, da vas ma tak rada, kak ví njo.“
„Ali je mogoče? Kak pa to znate?“
„Sama'mi je povedala ravno tisti den.“
„Vam ?“
„Meni, meni! Z Vašimi kinči i šminkami ste si pridobili njeno srce, Tak je sama gučala;
vadlam se, da je ne mislila nikoga drügoga kak samo vas."
Fabij je najme mislo iz tistih Agtteškinih reči, gda je gučala od mladoženca, šteri jo je okničao z dragimi kameni; Fulvij pa je mislo, da si jo je resan pridobo z gizdavimi šminkami, štere je noso na sebi i se je že zibao v najlepših senjah i se smejao najlepšem! bogastvi.
..Li korajžno" njemi pravi Fabij, „i gotovo bq vaša, naj dela Fabijola, ka šče toga se vam pa zdaj ne trbej bojati/ ar je z vsemi svojimi hlapci i slüžabnicami odišla na deželo. Sami bomo i dobre vole/*
„Dobro, jaz pridem gotovo 1“
.Pa tüdi Korvin z vami,” pridene Fabij.
Ti pojedine ne bomo popišüvali; samo telko omenimo, da je tam kralüvala navadna rimlanska razvüzdanost i da so se včasi vsi opijanili, samo Fulvij je ostao trezen, Po Vsefele pogovoriti so prišli tüdi na najnovejše novice iz jütrovoga. Potem, gda ső bili v Nikome-diji kristjanom podrli cerkev, je v casarsko) palači vövdaro velki ogen, šteroga je pa Ga!e:
rij sam dao napraviti, to so znali, — ali on je dužto kristjane i tak hujšto bogšega Diokleci-jana k preganjanji.*)
Pričaküvati je bilo zato, da casar da povelje za preganjanje tüdi v Rimi, šteroga bo Maksimijam z veseljom zvršüvao. Naši gostje v Fabijovoj hiži so bili tüdi te misli, da se morejo kristjanjé vničiti i gon ti vö z države; znali so pripovidavati od njih strašne krivice i hüdobije. — t
Dale
*) Gda je nastopo leta 284 Dioklecijan rimsko casarstvo, štero se je širilo po treh delih sveta, je spoznao, da vsega toga velikanskoga casarska nemre sam voditi, čiravno ma dobro volo za to. Zbrao si je zato socasara, šteroga je imenüvao »augustuš" 1 dva podca-sara. Za socasara na Zahodi je zbrao Maksimijana i tomi za pomagača ali podcasara Konštancija Klora: sebi je pa obdržao jütrove dežele z glavnim mestom v Nikomediji, sebi za pomagača je pa vzeo divjega Galerija.
5. augusta 1923.
NOVINE
3
milijon, l. 1922. páli več kak za pol milijona zdaj. Če bi siromaški ljüdje té peneze v velikih zavedaj vzeli, bi poldrügi milijon koron intereša več plačali, kak so zdaj, to je poldrügi milijon koron dara je dala ljübezen zadružnikov potrebčino trpečemi Siromaškomi narodi. Kak velika ljübezen. Kak veliko plačo pri Bogi so si zaslüžili, ki so svoje peneze zavüpali na posojilnico i ki so akcije küpili. Akcija ali delež košta samo pet dinarov. Ta mála svota doma leži za kvas, špice, sol to je za najdrobnejše domače stvari i nikdar ne Želemo, da bi nam nosila intereš. V kasi je pa prinesla obilen intereš. Kasa je zadružnikom najmre küpila blago, štero so do sto koron falej dobili kak bi je v trgovinaj. To je, pet dinarov njim je prineslo v treh letaj sto koron intereša. 1 té poklon njim dala kasa, štere Vodstvo nema rédne plače, ár dela z ljübezni, samo neobhodni potroši se njemi plačajo! Sirotam je naklonila 1480 K. — pripomogla je k popravljanji cerkvi z fal interešom i bo tüdi z posebnim darom pomagala cerkvi. Vse to je delala ljübezen. — Posojilnica je ustanovljena klub velikim zaprekam i šinfanjom, odratanjom z 358 ustanovami Člani, ki so vsi črensovski farniki 1. 1920. máj. 4. — Zadružnikov ma zdaj že 673. Sej je držalo nadzorstvo i načelstvo v treh letah 94. Prometa je bilo lani že pét milijonov. — Kasa je v rasti, vživa zavüpanje. Vsako leto je več Vlog i več posojil Čistoga njoj je ostalo v treh letaj 170 jezero koron. — Če bi vsi farniki, vsaka hiža küpila eno akcijo i vsi nesli peneze svoje v posojilnico, bi ona sama lejko pokrito vse cerkvene stroške cele fare i lejko öskrbljavala sirote cele fare. Na delo za te sveti namen." — Po potrdili računov i pogovoraj, kak se naj. širi zadružniška misel, so člani navdüšeno razišli. Posojilnica je Zednim izrazila želo i to bo tüdi Občinam naznanila, da štere so dobile posojila od njé, naj tüdi vloge svoje njej fzročijo. Hotiza, Beltinci, Gančani, Dokležovje, Melinci, M. Polana, V. Polana, Odranci itd. vse občine, štere so vživate dobroto posojil, náj svoje peneze tüdi vložijo se. Intereš je od vezane vekše vloge 7½ %.
Poroka. V soboto, dne 28. julija se je Poročo g. Jožef Ge der z Anicov Fehér iz Dolnje Lendave. Poročo jiva je g. kaplan Berden v farnoj cerkvi v D. Lendavi. Mladomi pari Želemo vnogo sreče i božega blagoslova v novom stani!
   Ka je vse mogoče v Lendavi? Več dva meseca hodi po Lendavi edna nora ženska iz Gaberja. Nišče se je ne brigao za njo, vse pritožbe Lendavčarov ostale kak,6 da bi bob lüčao v steno. Naednok si zmislijo občinski poglavarje, da bi že ednok mogli nekaj napraviti s tov [sirmaško v žensko v, štera je hodla po Lendavi na po gola i razbijala okna. Zbojáli so se, dá njim tüdi ne razbije oken i izdajo nalog, da se včasi ženska aretira i zapre vu Občinsko vozo. — To se je zgodilo. No ženska se je ne streznola, zato mestni Očetje napišejo drügi recept, tak zvani »leseni olij" toga nájveč raste v j Albaniji i Macedoniji, ali s hitrim razširjanjom kulture tüdi že v Prekmurji, zato so ž njov dali mazati noro žensko po hrbti; — od velkoga mazanja je sirmaška ženska tak kričala, ka je cela vulica vküp zbežala i se škandalizira nad tem bavarskim delom Priporočamo tak modrim glavam, da odájo svoje bunte i se odselijo v Albanijo. Opozarjamo tüdi višje oblasti na to Afrikanske postopanje. Malo inteligenten Človik bi znao, kak napraviti red s tov nesrečnov ženskov, — ona ma svojega moža, šteri je dobro stoječi kmet, ar pa ma drügo žensko, se ne briga za svojo nesrečno zakonsko ženo. Po pravici bi mogeo biti kaznovan mož, či je potrebno tüdi z Jesenim oljom." Da bí se pa tak postopalo z ednov norov i obžalüvanja vrednov ženskov — to je tüdi samo v Lendavi mogoče. — Redivivus.
Na samostan sv. Drüžine je darüvao dva dolara Kolenko Jožef z Črensovec, stoječi v Chicagi. Penezi so poslani v Celje.
Okrajno glavarstvo pod štev, 1/75 da na znanje sledeče: Izseljeniški pooblaščenec kraljevine S. H. S. (njegov naslov je: 443. West 22. na Str. New-York) javlja, da je njegov urad v zvezi z drüštvom „New-Vork Travellere Aid Society, štero ide novoprišlim izseljenikom na roko i dá navodila. Zastopniki toga drüštva vršijo na kolodvorih, pristaniščih, tüdi na Ellis lslandi. Izseljenik!, šteri ido prek New Yorka naj pitajo za temi zastopniki. Popotniki pa ki idejo v Pensilvanijo, naj se oglašajo na urad za nemeščanje v Filadelfiji (Stale Employment Ser-vice), šteri skrbi za naše izseljence.
Lepo naročnino nam je poslala.z Chicage Žalig Verona z Črensovec, najmre dva' dolara za Novine i M List. Srčna hvala.
Zlato mešo so obhajali vlč. g. Kitak, misijonar v Celji, koga naše ljüdstvo dobro pozna po svetih misijönaj. Želemo dobrömi gospodi iz zahvalnosti za vse njuve trüde bláženi dokonček zemelskoga ešče dugoga življenja. — Vsem dobrim düšam ga v molitev priporočimo.
Srebrno mešo obhajajo v G. Radgoni Anton ICocbek pleb. té tjeden. Ad multos annos. Bog jih dugo živi.
Sirota dovica je 18. julija od Dobrovnika do Genterovec po cesti zgübila svojo ročno torbico, v šteroj je bilo nekaj penez, od hiže klüč i lepo čislo. Prosi se pošteni najditeo, da to oddá v vredništvi Novin. Peneze si lejko obdrži.
Za dijake so darüvali iz Črensovec. Darovi v kronah. Ütroša Katá 4, Kavaš Marija 10, Vučko Marija 8, Rožman Treza 4, Markoja Ana 1, Žalig Katá 4, 'Krampač Roza 4, Žili k Marija 20, Franc Ivan 20, Matajič Ana 20, Matajič Treza 5, Raduha Marija 2, Gabor Treza 6, Kustec Aga 2, Grah Katá 6, Žižek Treza 4, Horvat Ivan 12, Törnar Marko 4, Špiclin Aga 2, Golinar Verona 6, Smodiš Treza 4, Ros Matjaš 4, Skoberne Katá 14, Plej Kala 4, Nerad Ivan 12, Kolenko Ivan 8, Gerič Ana 4, Halaši Lajoš 27 Kelenc Ivan 4, Zelko Kala 10, Tibaot Treza 4, Kolenko Kala 4, Odnik Ivan 2, Lutar Bara 2, Kolar Ivan 8, Hozjan Jožef 4, Šernek Janoš 8, Rous Matjaš 40. — Belic so darüvali: Horvat Ivan 2, Farkaš Treza 2, Vaupotič Treza 1, Bohnec Fana 1, Žunič Ana 1, Kustec Bara 1, Zelko Marija 1, Žalig Marija 2, Hozjan Ana 1, Matjašec Katá 5, Bedernjak Martin 2, Cigan Ivan 3, Horvat Kala 2, Hozjan Roza 1 Hanc Róza 2. Ritlop Ana 2, Plej Verona 2, Žižek Roza 2, Žižek Ana 2, Žižek Franca 2, Györek Marija 2, Ütroša Magda 2, Gerič Martin 2, Horvat Treza 2, Sálaj Štefan E Horvat Štefan 1, Zelko Bara E Kolenko Ana 2, Halaš Martin 2, Salaj Mihal 1, Horvat Ivan 2. — Darüvali so krumple: Markoja Ana, Gabor Treza, Ütroša Mihal, Salaj Anton, Žunič Katá, Gabor Martin, Horvat Jožef, Lebar Štefan, Franc Marija. — Graj so darüvali: Golinar Verona, Smodiš Treza, Cigan Fana, Matjašec Katá. — Nerad Jvan, Nerad Bara, Špiclin Ana, Tumpa Roza, Kovač Treza, Gabor Jožef, Hozjan Martin, Kustec Štefan, Ritlop Treza, Salaj Ivan in Raj Roza, so dali več kak en škaf krumplov. Lütar Ana, Kozlar Kala, Gabor Ivan so dali vsaki 2 K, Halaš Jožef so dali 5 belic. Te dare je nabrala Tompa Ana.
Darovniki iz Brezovice. Darüvali só v dinarah : Spilak Mihal 2, Lebar Štefan 1, Maučec Štefan 1*50, Lebar Jožef 1, Prša Štefan 2, Tratnjek Ana 2, Raščan Manka 1, Raščan Verona 3, Törnar Ivan 2, Šömen Matjaš 2, Horvat Matjaš 2, Zver Marko 2, Törnar Stefan 10, Gomjec Marko 3, Matjašec Ivan 2, Tivadar Ivan 1, Čolig Štefan 5, Raščan Roza 5. Zver Manka 2, Špilak Jožef 5, Denša Gejta 5/Špilak Ana 4. Sküpno : 67 50 Din. Nabralo se je ešče tüdi 69 kg. kukorice i žita i 30 kg. pšenice. Nabirali so : Špilak Jožef, Sömen Janoš, Raščan Franc.
Hotižki darovniki. Nabrala sta: Rengeo Martin i Magdič Štefan. Darüvali so v kronah: Horvat Mihal 37, Hozjan Janoš 4, Ritlop Janoš 10, Farkaš Manka 8, Lackovič Štefan 4, Kelenc Katá 4, Seči Katá 3, Vučko Ana 4, Nemec Bara 4, Balažic Jožef 6, Rengeo Martin 10. Belice so darüvali: Rengeo Marija 5, Horvat Ivan 5, Kramar Štefan 2, Zadravec Ivan 2. Horvat Mihael 2, Kustec Ivan 3, Kranjec Marko 4, Zenkovič Matjaš 5, Balažic Štefan 3, Cipot Bara 2, Cipot Marija, Krampač Katá 2, Matajič Marija 4. Topličanec Janoš 2, Lebar Matjaš 3, Kustec Štefan 2, Györek Štefan 2, Farkaš Jožef 3, Marič Anton 2, Žalig Kala 4. Horvat Ivan 2, Matjašec Kala 1, Bohnec Jožef 2, Matjašec Matjaš 4, Škerbenta Ivan 5, Kotnjek Ivan 4, Žalig Magda 3, Lackovič Matjaš 3, Zver Janoš 4, Sobočan Štefan 2, Kral Stefan 2, Ütroša Štefan 3, Farkaš Jožef 1, Lackovič Štefan 3, Farkaš Manka 2, Lackovič M hal 5, Ritlop Ivan 2, Hozjan Janoš 2, Zver Marko 2, Zver Ivan 4, Dominko Matjaš 3, Oletič Bolta 5, Ritlop J. žef 3, Magyar Janoš 5, Šömen Marko 1, Toplak t Katá 4, Ftičar Imre 4, Ftičar Štefan 6, Zver Janoš 6, Toplak Ana 2, Seči Katá 3 — Edšidt Štefan z Gederovec 10 Din, Edšidt Jožef 20 Din, K. N. 2000 Din. Iz Veržeja za dare v naturi 614 Din. — Račun od živeža nabranoga za prekim dijake. Din 614 je pa samostan poslao prek na pomoč našim diakoni, kak je zgoraj že omenjeno. Izvün toga e samostan dao ešče eden kaput dijak! Gelti iz d. Polane.
Država.
Novi lavatinski knezoškof (hercegpüšpek, dr. Karlin Andraš so dnes tjeden bili slovesno potrdjeni na svojo püšpekijo v Maribori. Oni. so petdesetšesti püšpek tű i prvi, ki nosijo ime Patrona püšpekije sv. Andraša. Mariborska püšpekija se zato zove lavantinska ár so püšpecje prle v Lavantskoj dolini pri Sv. Andraši stanüvali. Novi püšpek so 1. 1911. bili že v Trsti püšpek, a zavolo taljanskih brezvernih fašistov so Trst povrgli i bili en čas ravniteo v Št. Vidskom zavodi. Novi püšpek so prijateo kršČanskh drüženj i pisateo. Gda jih sosedno Stajarsko ljüdstvo srčno pozdravlja i se veseli, ka več ne je zapüščena sirota, ma pastera —
se mi pridiüžimo v molitvaj svojim Slovenskim bratom i Želemo, da bi na popolno, zadovolnost vernikov širili vnoga leta božo sveto diko.
Jugoslovenski „Orli“ v Parizi. Od 20. do 22 Jula so se vršile telovadbe vseh krščansko mislečih telovadnih drüštev v Parizi. Naša orlovska organizacija je bila po pedesetih kotrigah zastopana. Kak ovc leto v Strasbourgi i lani v Brni, tak zdaj v Parizi so se Slovenci odlikovan. Prvih daril za prvenstvo je doseglo izmed 103 tekmovalcov samo 13 tekmovalcov. Med temi trinajstimi sta dva Slovenca bila; Hvalé Jožef i Kcrmavner Ivo. Telovadcov sküpno je bilo 30000. Gledalcov pa pol miljona. Naši Orli so najprisrčnejše bili pozdravljeni i francoški listi so jako priküplivo pisali od njih. Naši „Orli“ so tak lepo spevali v. Parizi, da je vnožina naroda ešče tramvaje i automobile stavila, ka so ne mogli voziti, ár poslüšala slovensko pesem. Posebno kda so spevali pesem: „Oj Triglav moj dom . .. so Parižant tak navdüšeni postali, da so njim naši Orli pesem ponoviti mogli.
Svet.
Nemška princezija Hochenloche — Ochringin Marjeta je na šest mesečni zapor obsojena od nemške sodnije zavolo veleizdaje.
Automobilna nesreča. Pri Székesfehérvári se je zgodila velka automobilna nesreča. Šofer je naglo vmro, potniki so automobila ne mogli staviti, te se prevrgeo: Edna oseba je bila mrtva, več pa težko ranjenih.
Staro lito železo
kupujejo po najvišjih cenah STROJNE TOVARNE in LIVARNE d.d. v Ljubljani.
Pazka!	Pazka!
Oda se mlin z dvema parama kamnov, 1 valek mašin za olje, žagovenicjanka i edna cirkulanka, stanovanjsko i gosdodarsko poslopje, 2 plüga zemle, stalna vodna moč.
Cena 350 jezero Din.
Prometna pisarna „Slivar,“ Ljutomer, Stari trg 47.
JOŽEF NEŠKUDLA v Cic. — Jablom n|Orl, Češka ustanovljeno l. 1810. pošilja v predobroj kakovosti vse cerkvene obleke, kazule, pluviale, dalmatike, antipendije, cerkvene bandere, drüštvene zastave predvsem orlovske, kelihe, ciborije, monštrance i vse posode iz kovine. Stare obleke se umetno i fal popravijo. Kelihi se za ceno od 300 Din. naprej pozlatijo. Vse reči se bodo brez carine dopošiljale. Za celo Jugoslavijo je zastopstvo pri: JAROSLAV NEŠKUDLA,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Prvovrstna vina 
ceni pri rankovskom poštari JANEZ TITANI v Črnelavcih hiš. Štev. 33.
Štiri plüge
lepoga loga na prodajo 19.
augusta. Poizvedbe  pri
ADAMI KARDOŠ župani v ANDREJCIH
Proda se
lepo posestvo (oratja zemla, lepi pašniki i travniki, logi, vsega blüzi 20 plügov i lepo zidana hiša) v Potrni (Laafeld) pri Radgoni, pet minut od železniške postaje i placa varaškoga. Več se zve pri VIKTORI PAVEL, POTRNA.
Jumper és kabátgyapju pamutok
minden szinben nagy mennyiségben érkeztek. Motringja 12 Dinár. KELEMEN BÉLA divatáru üzlete ČAKOVEC.
Naročte si „Novine!“
4
NOVINE
5. augusta 1923.
POZIV NA SUBSKRIPCIJO NOVIH DELNIC HRANILNICE V MURSKI SOBOTI D. D.
PREJ
MURASZOMBATI TAKARÉKPÉNZTÁR
Pooblaščen po občnem zboru delničarjev z dne 18. februarja 1923. izvaja upravni svet Hranilnice v Murski Soboti na podstavi sklepov občnega zbora katere, je vzelo na znanje ministrstvo pravde v Beogradu dne 14. junija 1923. št. 5538 in na podlagi odloka ljubljanskega oddelka ministrstva trgovine in industrije z dne 6. julija 1923. št. 3823 zvišbo delniške glavnice
od 400.000 na 2,500.000 dinarjev
z izdajo
21.000 novih delnic po Din 100 — nominale
sledečim potom:
Vsled sklepa občnega zbora je Jadranska banka d. d. Beograd upravičena subskribirati kom 13.750 delnic po Din 110—, tako da razpisuje upravni svet kom 7250 delnic v nominalni vrednosti Din 725.000 k javni subskripciji ob naslednjih pogojih:
1. Emisijski tečaj delnice znaša din 110— (jg. K 440—), od katerih se porabi Din 10— v kritje efektivnih stroškov ter ostanek v korist rezervnega fonda.
2. Plačilne modalitete: od protivrednosti subskribiranih delnic je treba 10% takoj vplačati, 30% do 10. avgusta 1923, nadaljnih 30% do 1. septembra 1923, ostalih 30% je pa položiti do 30. septembra 1923, ali pri blagajni Hranilnice, ali pa pri njenih podpisovalnicah.
3. O subskribiranih delnicah se izdajo interimna potrdila, ki se morajo skrbno hraniti, ker se bodo efektivne delnice po izvršenem tisku izdajale le proti vrnitvi teh začasnih potrdil.
4. Delnice se glasijo na donositelja in so deležne dobička od 1. oktobra 1923 dalje na podlagi njihovega kupona za leto 1923. Za subskripcijska vplačila plačamo 6% obresti do 1. oktobra 1923.
5. Subskripcija se zaključi dne 30. septembra 1923. kateri rok more upravni svet podaljšati.
6. Za podpisovalna mesta so določene:
Hranilnica v Murski Soboti,
Hranilnica v Križevcih,
Hranilnica v" Gornji Lendavi,
Hranilnica v Dolnji Lendavi,
Čakovečka Medjimurska Štedionica, Čakovec,
Jadranska Banka d. d. Beograd in njene podružnice v Bledu,
Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovi, Jelsi, Jesenicah,
Korčuli, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Prevaljah,
Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu, Szombathelyi Takarékpénztár, Szombathely (Ogrsko), Wiener BankVerein, Filiale Radkersburg (Avstrija), Frank Sakster State Bank, New-York City, 82. Cortlandt str.	
7. Upravni svet si pridržuje pravico črtati preostanek subskripcije, v katerem slučaju se vrnejo vplačani zneski podpisovalcem 15. novembra 1923.
Murska Sobota, dne 20. julija 1923.
UPRAVNI SVET.
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava