Poštnina otafana v gotovini Leto LVH. V Uublteni. v četrtek, dne 17. Januarla 1929 st. 2 Din Naročnina Dnevna izdaja za državo SHS mesečno ZA Din polletno 190 Din celoletno CHjO Din za inozemstvo mesečno 40 Din n«dei)»lta Izdala ceiole no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stoip. petti-vrsta mati oglasi po I SO ln ZD.veCtl oglasi nad 49 mm viSlne po Din 2*90, vellKI po 9 ln 4 Din. v uredniSkem delu vrstica po 10 Din o Pri vcCicm o naroCuu popust Izide ob 4 zlutral razen pondeltKa in dneva po praznlKu 1/radnUii/o /e v Kopita nc vi ulici St. 6111 Rokopisi se ne vrača/o. nelranhlrana platna ae ne sprefemofo •<• Uredništva Melon St. 2050. upravnlštva št. 2329 Političen list sza slovenski narod Uprava /e v Kapitane t't m. Ji. 6 - Čekovni račun: C/ubl/ana štev. io.cso fn 10.349 xa lnaetale. Saralevošl.7363. Zagreb št. 39.011, Praga In Dan al št. 24.797 Naša smer Ko 90 vodeče stranke naše države z nekaterimi priveski 1. 1921. v narodni skupščini strnjeno glasovale za centralistično vidovdan-sko ustavo, je SLS po svojem parlamentarnem iklubu v svojem posebnem mnenju k temu ustavnemu načrtu izrekla sledeče zgodovinske besede: »Ker smo prepričani, da bi uredba naše države po ustavnem načrtu vladne večine omajala temelje, na katerih država počiva, zato predlagamo itd----< Mnenje, ki ga je takrat izrekla pred najvišjim narodnim forumom SLS, se je po osmih letih izkazalo naravnost kot matematično točno. Temelji, na katere so postavile našo državo takrat vladajoče stranke, se niso samo omajali, ampak se po krivdi teh strank, ki nosijo vso in edino odgovornost za vidov-dansko uredbo države, popolnoma zrušili. Ostala je samo monarhija, ki je zdaj po vladi svojega zaupanja vzela krmilo države v roke, da po izjavi kraljevega manifesta »v najkrajšem času ustvari ono državno ureditev, ki najbolj odgovarja splošnim narodnim potrebam in državnim interesom.« Tako je rezultat desetletnega upravljanja naše države po smernicah vodečih strank sijajno izpričal pravilnost političnega stališča in neomajno zasledovane linije SLS, oziroma njenega parlamentarnega zastopstva, »Jugoslovanskega kluba«. Ako bi bila večina narodne skupščine to stališče sprejela in po demokratičnih principih, ki so se sicer po besedi fiksirali, dejansko pa se ali niso izvajali, ali pa izvajali slabo, to je, ne v duhu ravno-pravnosti treh plemen države (kakor izvaja doslovno posebno mnenje »Jugoslovanskega kluba), ampak s ciljem majoriziranja, bi ne prišlo do dogodkov 20. junija, bi ne bilo treba poseči za uresničenje pravične ureditve države po drugih sredstvih, temveč bi danes demokracija v Jugoslaviji predstavljala že popolnoma ali vsaj v glavnih pogledih naznotraj konsolidirano in n&zunaj močno državo. Da morejo temelji našega državnega življenja sloneti le na sporazumu, slogi in ravno-pravnosti onih, ki državo sestavljajo, ta misel preveva skozi in skozi tudi kraljev manifest, ki apelira na Srbe, Hrvate in Slovence. SLS pa se tistega usodnega dne leta 1921. nI omejila samo na principijelno naglašanje prave, na enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, poštenosti uprave in socialni pravičnosti sloneče demokracije, marveč je dala večinskim strankam tudi priliko, da razmišljajo o vseh podrobnostih take ustave, ki jo je Jugoslovanski klub izdelal in predlagal. V tem ustavnem načrtu, kakor ga v taki preciznosti ni izdelala nobena druga stranka manjšine, najdemo vse ono, kar bo vsak bodoči režim v Jugoslaviji, ki si nadeva nalogo nastale neznosne razmere revidirati, primoran v bistvu sprejeti, če hoče državo prav urediti. Tu imamo točno določene in omejene kompe-tence narodnega predstavništva in pokrajinskih skupščin, kojih pokrajinske vlade vršijo tudi posle državne uprave; imamo pa narodno predstavništvo razdeljeno v dve enakopravni zbornici: politično in socialno-eko-nomsko ter plenum obeh, ki končnoveljavno odloča, če bi obstojala med obema zbornicama divergenca. Imamo torej korporativno-stanovsko obliko parlamentarizma — princip, po katerem bo moral nujno poseči vsak, komur je poverjena osnovna preuredba naše države. Zaključek iz tega sledi z neizpodbitno logiko : da med strankami, ki so po zlorabljanju ali slabi uporabi demokratizma ali nesposobnosti in prevladanju enostranskih skupinskih in obosobljenili interesov povzročile provizo-rično sistiranje demokratično-parlamentarne vladavine, ni Slovenska ljudska stranka! Njena politična pot je bila vseskozi prava, njeno delo za državo in slovenski, pa tudi hrvatski in srbski narod pošteno in dosledno v duhu resnične demokracije, pravilnost njenih političnih smernic so potrdili faktični dogodki. Na teh smernicah se bo naša država trajno in prav uredila. Stranki s takimi smernicami in takim delom je zato zasigurana tudi bodočnost po moči faktov. Kar so storili njeni poslanci v vestnem in trudapolnem delu za ljudstvo in državo, je zato rodilo vspehc in bo še večje. Zagreb, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Oblastnega proračuna zagrebške oblasti finančno tni- hI.iMl Ailnhititrt rniti rtnalovlr Iri vani no III3U91VU llft VUVUiHU i««' j*««,....., ... >M..J —■ spadajo. Oblastni komisar Uzorinac je odredil, da se proračun ponovno obravnava in prilagodi novim razmeram. Aktivnost gospodarskih krogov Za dvig našega pomorstva in izvoza Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Ko je prevzela sedanja vlada svoje posle, je bilo neverjetno mnogo odmeva v gospodarskih krogih. Vsa gospodarska udruženja naše države so poslala brzojavne pozdrave na najvišje mesto, na predsedstvo vlade in na vse tako zvane gospodarske ministre. Iz teh pozdravov se je dalo posneti, da sc bodo vršila v pre-stolici razna posvetovanja gospodarskega značaja in da bodo gospodarske organizacije v kratkem času predložile svoje posebne predloge. Pričakovali so veliko število gospodarskih zasedanj. Gospodarstvo je bilo zelo interesirano na tem, da stavijo posamezna ministrstva tudi svoje predloge. Intenzivno se dela na proračunu, ki naj se spravi v sklad z dejanskim stanjem naše države in z zahtevami malega gospodarstva, kolikor mu gre lahko država nasproti z razpoložljivim kapitalom. Ministrstva so pričakovala posebne deputacije. Lahko trdimo, da se je z današnjim dnem razvil lep venec gospodarskih depulacij, zborovanj in posvetovanj. Danes so obiskali prometnega ministra dr. Korošca zastopniki Jadranske plovbe in se z njim dolgo razgovarjali, kako naj bi se podpirala brodarska društva na Jadranu. Navzoči so bili zastopniki iz Boke, zastopniki Jadranske in Dubrovniške plovbe. Podpora tem družbam, da bi se čim bolj omogočil razvoj naših jadranskih prometnih črt, je seveda odvisna od razpoložljivega kredita državnega proračuna. Ker je naš izvoz v zelo veliki stiski, so se za jutri dopoldne prijavili pri prometnem ministru dr. KoroScu delegati izvozniških družb naše države. Z ministrom hočejo razpravljati o možnosti, kako bi se dvignil izvoz pšenice iz naše države, zlasti v Italijo. Dopoldne ob 10 so zborovali v prostorih trgovske zbornice zastopniki in člani širšega tarifnega odbora. Seji je predsedoval Vasa Jovanovič. Zastopana so bila vsa gospodarska ministrstva. Prometno ministrstvo je zastopal pomočnik glavnega ravnatelja Frančič, glavni ravnatelj rečne plovbe Milan Jovan, tarifni referent pri finančnem ministrstvu Cugmuš in A. L. Laslo. Od kmetijskega ministrstva je bil navzoč načelnik dr. Stojkovič. Za zunanje ministrstvo načelnik dr. Pantič, za trgovinsko ministrstvo dr. Štajnmec. Dalje zastopniki vseh zbornic, razen splitske. Preden se je začelo z dnevnim redom, je bil prebran brzojav splitske zbornice, ki prosi, da naj se seja odloži do petka, ker popreje svojega zastopnika ne more poslati na sejo. Odbor je uvidel, da je glavna točka dnevnega reda vprašanje tarif za pomorska pristanišča, radi česar je neobhodno potrebno, ugoditi splitski prošnji. Prihodnja seja bo v petek dopoldne ob 10. Člani tarifnega odbora so se nato še dolgo bavili s Cugmušovim tarifnim poročilom in z njim obravnavali o namerr^; prometnega ministra. Oživljeno delo v Uredba o drž. sodišču izšla Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Danes je izšla uredba o državnem sodišču. Pri kasacij-skem sodišču v Belgradu se ustanovi poseben oddelek, ki bo sodil o deliktih po zakonu o zaščiti države, V tem oddelku je osem svetnikov, štirje namestniki in državni pravdnik. Nadzorstvo vrši pravosodno ministrstvo. Uredba določa imenovanje članov tega sodišča. Delo v pravosodnem ministrstvu Belgrad, 16. jan. (Tel. ::Slov.«) Iz pravosodnega ministrstva smo zvedeli, da bo kazenski pravni red v par dneh gotov. Temelj novemu zakonu je kazenski pravni red, ki je dosedaj veljal za Hrvatsko in Slavonijo. Dalje se intenzivno dela na kazenskem zakoniku in zakonu o zlorabi državne oblasti, z drugimi besedami, o zakonu proti korupciji. Pravosodno ministrstvo je izdalo odlok, da odgovarjajo vsi bivši poslanci pred sodiščem kot drugi državljani za dejanja, če se je vložila zoper nje obtožba. Prosvetno ministrstvo V prosvetnem ministrstvu se izdeluje nov načrt srednješolskega zakona. Izdeluje ga komisija, ki je sestavljena iz vseh inspek.orjev. Predseduje pa ji Bilič. Prosvetno ministrstvo je ponovno prepovedalo vsem dijakinjam in dijakom srednjih šol, da ne smejo obiskovati nikjer v državi plesnih šol in dancingov. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da morajo vsi profesorji, ki nimajo vseh izpitov, dovršili vse izpite do julija 1929. Kdor do tega roka izpitov ne bi napravil, se mu ustavi plača. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da smejo sprejemati stranke samo načelniki. Vsaka intervencija jo prepovedana. Nameslo odpuščenih, nekvalificiranih suplentov se bodo mesta zasedla v najkrajšem času z novimi, kvalificiranimi profesorji. Vsak razpis službenih mest je z ozirom na spremenjeni uradniški zakon preklican. Stalnost je ukinjena. Prošnje se bodo vrnile. Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.c) Čujemo, da bo tudi prosvelno ministrstvo v najkrajšem času odpustilo 40 dnevničarjev in 6 slug. Gozdarsko ministrstvo Gozdarski minister je izdal pravilnik o dodeljevanju drv dobrovoljcem. Ta pravilnik je v zvezi z" dobrovoljskim zakonom, ki je bil nedavno predložen narodni skupščini. Pravilnik l>o lakoj stopil v veljavo. Gozdarski minister je dovolil 10.000 Din kredita za drevesnice na Gorenjskem. Pričakuje se, da bo dovoljen še večji kredit za drevesnice v Sloveniji in sicer iz naknadnih kreditov za pogozdovanje. Državno sodišče je odobrilo, da se od goz-darsko-rudarskega ministrslva suspendirani uradniki postavijo pred sodišče in da se jim takoj ustavi polovica plače in da se razrešijo svojih dolžnosti. Ministrstvo je odpustilo 50 dnevničarjev. 129 milj. za pasivne kraje Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.«) V ministrstvu za socialno politiko se dela na novem zakonu o javnih delih in pomoči pasivnim krajem. Zatrjuje se, da bo vsota obsegala v ta namen določenih približno 129 milijonov dinarjev. Kot pasivni so izrecno našteti: Dalmacija, Travnik, primorsko-krajiška oblast, Sand-žak, del Tuzle in Mostar. Zato se je v socialnem ministrstvu danes mudil splitski odvetnik dr. Bulic, ki ima nalogo, da izvrši pomoč pasivnim krajem v Dalmaciji. tOO dnevničarjev v socialnem ministrstvu odpuščenih Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Statistični oddelek pri socialnem ministrstvu je danes obvestil približno sto dnevničarjev, da bodo s 1. februarjem odpuščeni. Po 1. aprilu imajo pa pravico, da eventuelno ponovno prosijo za vslop v prejšnjo službo. Že prejšnji ministri za socialno politiko so grajali delovanje v tem oddelku, kjer so bile nameščene predvsem ne-kvalilicirane osebe. Splošno je prepričanje, da se z redukcijo številnih dnevničarjev v statističnem oddelku ne bo nič zgubilo. V ministrstvu za socialno politiko napovedujejo v izseljeniškem odseku večje spremembe. V tem oddelku so razni izseljeniški komisarji, ki so vse prej kot kvalificirani državni funkcionarji. Marsikateri so bili strogi strankarji, večinoma pa nekvalificirani. Napovedujejo se v tem odseku široke reorganizacije, kakor v izseljeniški službi sploh. Pomoč pogorelcem Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Pogorelci v vasi Gornja Bela v občini Preddvor nad Kranjem so dobili 150 kbm lesa. Večja množina lesa se jo dala tudi pogorelcem v blejski okolici. Seja Narodne banke Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila seja Narodne banke, na kateri so se 1 obravnavale samo tekoče zadeve. Neresnične vesti o dr. Korošcu Nekateri zagrebški in belgrajski listi so prinesli iz Ljubljane vest, da je dr. Anton Korošec odstopil kot načelnik SLS in da jo izstopil iz stranke. Vaš dopisnik je pooblaščen izjaviti, da so vse to tendenciozne vesti, ki imajo ta namen, da vnesejo v vrste SLS zmedo v sedanjih političnih prilikah. HSS ni razpuščena Zagreb, 16. jan. (Tel. »Slov.«) »Narodni val« priobšuje sledeče: HSS ni razpuščena. Če bi bila razpuščena, bi bilo strankino vodstvo v Zagrebu prvo o tem obveščeno. Tako naj organizacije HSS odgovorijo vsem tistim, ki so jih hoteli ali poskusili razpustiti. Podpisan Krnjevič. Samoupravni proračuni vključeni državnemu Belgrad, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Na dvoru je bil predsednik vlade general Pera Živkovič. Dalje pa finančni minister dr. Šverljuga. Čuje se, da bo novi proračun za 1 miljardo manjši od prejšnjega. Vsi samoupravni proračuni bodo državnemu vključeni. Izjava ministra Drinkc v'Sa Zagreb, 16. jan. (Tel. »Slov.«) »Narodna Politika« poroča iz Belgrada, da bo dr. Drin-kovič dal izjavo, da sploh ni iskal nobenoga priznanja ali odobritve za svoja dejanja, ampak da mu je neki ugleden federalist pisal pismo, v katerem pravi, da federalisti odobravajo njegovo delo. Devčič še ne bo izpuščen Zagreb, 16. jan. (Tel. »Slov,«) Danes je bilo v mestnem sodnem stolu sklenjeno, da se izpusti na prosto odgovorni urednik »Narodnega vala« Krešimir Devčič. To se je sklenilo na prošnjo odvetnika Šafarja, ki je vložil prošnjo dva dni potem, ko je :;Narodni val« spremenil svojega urednika. Devčič pa ni spuščen na svobodo, ker je državni pravdnik vložil pri-ziv. Tako se bo banski stol s to zadevo ponovno pečal. Občinski odbori v mariborski oblasti ostanejo Čakovar, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Po odredbi mariborskega velikega župana bodo nadalje poslovali vsi občinski odbori, razen listih, kjer so župani v preiskavi ali je občinski svet nesposoben za delo. Odstavljeni l)odo tisti blagajniki in tajniki, ki so v preiskavi Belgrajske vesti Belgrad, 16. januarja. Hajdan boj, novi turški poslanik na našem dvoru, je bil sprejet od Nj. V. kralja v slovesni avdienci. Pri tej priliki je izročil svoja poverilna pisma. Prodsednišivo vlade bo te dni izdalo na vsa ministrstva odredbo, po kateri se bo enotno uredilo, kako naj ministrstva urejujejo napredovanja svojih uradnikov. Do izida te na-redbe so vsa napredovanja odložena. V vseli ministrstvih so se uvedle uradne ure dopoldne in popoldne. Danes je bil v trgovinskem ministrstvu predsednik Hipotekarne banke dr. Gjuričič. V poštnem ministrstvu se je pod predsedstvom glavnega ravnatelja sestavila komisija iz vseh načelnikov, ki bodo izvršili reduk. cijo uradništva tega resora. V ministrstvu za vere se je sestavila komisija, ki bo tudi v tem ministrstvu izvršila redukcijo nepotrebnega uradništva. Minister za socialno politiko bo v kratkem imenoval novo ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu (SUZ0R1. Ameriški konzul Kenned Stuart Batton odido te dni v Lipsko na svoje novo službeno mesto. Dr. Vilko Baltič, novi belgrajski veliki Župan, je danes prevzel svoje posle. ^Vossische Zeitung« iu »Rosto del Carli-no« sta v naši državi prepovedana. Joško Babšek, profesor na učiteljišču v Ljubljani, je premeščen na žensko učiteljišče v Mariboru. Spatajkovič o utisu v Franciji Dopisniku »Politike« je dal naš poslanik v Parizu Spala jkovič izjemoma intervievv o ulisu, ki ga je novo stanje napravilo v Parim. G. Spalajkovič je med drugim dejal: »Od dneva, ko je bil uveden v naši državi novi režim, dobivam najtoplejše pozdrave in čestitke iz vseh francoskih krogov. Ze u pisanja francoskega tiska ste mogli videti, da je javno mnenje v Franciji praviluo razumelo korak Nj. Vel. kralja. Iz vseh brezštevilnih pismenih, telefonskih in ustmenih čestitk, ki jih še vedno dobivam, se vidi, da so nam udani francoski prijatelji razumeli, da je kraljev nastop korak premišljene prevdar-nosti, odločnosti in gesta modrosti ter patriotizma. Francozi vzporejajo našo situacijo v preteklem letu s položajem, v katerem se je Francoska nahajala pred Napoleonovim prihodom. Nastop našega kralja vzporejajo z nastopom Napoleona. Kakor se ve. se je Napoleon, ko je vzel oblast v svoje roke, obkrožil s strokovnjaki Iz vseh panog državnega življenja. V enem letu je uredil Francijo. Vsi zakoni in med njimi tudi znameniti državljanski zakonik, ki je še danes v veljavi in nosi njegovo ime. vro upravne institucije, vsa državna uprava moderne Francije, z eno besedo: modema Francija je bila tedaj ustvarjena v nepolnih Štirih letih. In takšna, kakršna je izšla Francoska iz Napoleonovih rok, takšna je trajala dalje od enega veka in tašua je še danes. V preteklem stoletju ie veljala tako zgrajena Francija kot država z najboljšo administracijo. In vse države na svetu so videle v njej vzor za našo administracijo. Vse to je Napoleon izvršil s strokovnjaki in državnim svetom, brez vsakega zakonodajnega telesa. Tcda delalo se je noč in dan. Ni bilo komisije, ni bilo seje, kateri ne bi predsedoval Napoleon, šele potem, ko je bilo vse to ogromno delo izvršeno, je dal Napoleon Franciji ustavo. Primerjajoč na ta način kralja Aleksandra z Napoleonom čutijo Francozi in so prepričani, da se bodo tako razvijale stvari tudi pri nas. Ž zadoščenjem sem mogel konstatirati, da Francozi odlično poznajo vrline Nj. Vel. kralja in zlasti njegovo inteligenco, delavnost ter njegovo iniciativno in organizatorično sposobnost in končno tudi njegov brezmejen patriotizem. ki ga je dokazal za časa vojne. Francozi so uverjeni.. da se bodo pri nas stvari tako razvijale. To prepričanje je izzval tudi ton kraljeve proklamacije. za katero pra- j ▼ijo. da je polna veličine in da ima v sebi nekaj napoleonskega. Meni je zlasti prijetno, da so tako ocenili novo stanje državniki, akademiki (člani Franc, akademije), književniki in novinarji iz najvišjih in najnižjih družabnih slojev. Brezštevila najuglednejših franc. osebnosti so mi telefonično izrazili svoje čestitke k temu kraljevemu koraku, ker vidijo v njem definitivno rešitev narodnega in državnega edinstva. Tem bolj, ker predstavlja naša država eden najbolj bistvenih elementov političnega ravnotežja, varnosti in reda v centralni Evropi. Zato se je zlasti v drugi polovici lanskega leta z bojaznijo spremljal razvoj dogodkov v naši državi. Kajti vsi Francozi so instinktivno čutili, da odvisi od rešitve naše notranje krize usoda ne *amo teritorialnega stanja, kakor so -a ustvarili mirovni dogovori, temveč tudi sameea miru v Evropi.« Hrt). Sohol v Dernišu razpuščen Derniš. 16. jan. (Tel. »Slov.«) Okrajno glavarstvo je razposlalo vsem društvom poziv za prisostvovanje na proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Hrvatski Sokol ni hotel podpisati poziva niti proslavi prisostvovati. Radi tega je okrajni glavar društvo razpustil, premoženje pa zaplenil. Prepovedana občna zbora Prelog. 16. jan. (Tel. »Slov.«) Okrajni glavar je prepovedal občni zbor Lovskega društva in Jugoslovanskega kazina. Madjarska mora voditi slov. politiko Senzacionalna izjava grola Karolyija o Bethlenovi vladi - Madjarska danes le vazal Italije severnimi in južnimi Slovani. Pomisliti je tudi, da bo v bližnji prihodnosti potrebna razprava o carinski uniji srednjeevropskih držav. Ka- rolyi izjavlja, da naj bi sosedne države svojim manjšinam dale pravice, ki so jim zajamčene v mirovnih pogodbah, te manjšine pa naj ustavijo delovanje svoje iredente, ker bi moralo to voditi samo do vojne, ki bi bila za Madjar-sko brezupna. Praga, 16. jan. (Tel. •Slov. ) V intervjuvu, objavljenem v »Lidovih Novinah«, izjavlja madjarski grof Mihael Karolyi, da se Betlilenova vlada more vzdržati samo zaradi zastarelosti madjarskoga voli v nega reda in radi ravnoduš-nosti sosednih držav. Madjarska prav /.a prav nima nobene zunanje politike, ^emveč je že dve loti vazal Italije. Edina možnost za Mad-jarsko pa je, da radi svoje zemljepisne lege vodi slovansko politiko kot posredovalka med Senat ratificiral Kellogov pakt Newyork, 16. jan. (Tel. »Slovi«) V ameriškem senatu je bil ratificiran Kellogov. pakt s 85 glasovi proti 1 glasu, pri čemer se je 9 senatorjev odtegnilo glasovanju. V živahni klubovi debati je bil dosežen kompromis, da naj zunanji odbor senata vloži poročilo, ki vsebuje ameriško pojmovanje o bistvu, vsebini in mejah Kellogovega pakta. To poročilo naglasa kot pojmovanje senata, da Kellogova pogodba nikakor ne omejuje pravice Amerike do samoobrambe, pri čemer sc pod izrazom »samoobramba« razume tudi uporaba Mon-roeove doktrine. Izid glasovanja je pozdravil senat z dolgotrajnim odobravanjem. Kellog se je izjavil zelo zadovoljnega. Obenem pa je tudi v- skrbeh, da bi omenjanje Monroeove d»k-trine v odborovein poročilu lahko odbilo latinsko Ameriko in posebno ABC države (Argentina, Bolivija, Chiie) in ogrožalo ratifikacijo. Tudi Cooiidge je izjavil, da je nftdvse zadovoljen in rekel, da po njegovem mnenju služi Kellogova pogodba bolj kot vse) dosedanje za preprečen,je bodočih vojn. Državni departemeni je o ratifikaciji obvestil' vse diplomatske zastopnike na vsem svetu z nalogom, da o tem obvestijo vse države. Veliki boji okoli Kabula Vesti iz Splita Split. 16. jan. (Tel. »Slov.«) Po poletnem vremenu je nenadoma začela padati temperatura. Danes je pričelo snežiti. — V italijanski čitalnici Cabinetto di lettura je izbruhnil požar. Ker so ga pravočasno opazili, so gasilci ogenj omejili. Škoda ni velika. — Tu se je pričelo z gradbo dveh velikih poslopij. Poštno ministrstvo gradi poslopje za poštne urade. Trgovska zbornica gradi ua Trumbičevi obali poslovne prostore. Zadete srečke vojne odškodnine Belgrad. 16. jan. (Tel. »Slov.«) V prostorih glavnega ravnateljstva državnih dolgov je bilo dopoldne žrebanje amortiziranih serij dva in pol odstotnih obveznic državne vojne odškodnine. Amortizirane so bile serije tehle številk: 137. 614. 628. 739, 780. 930, 1695, 1806. 2074, 2076, 2369, 2414 2495, 3053, 3435, 3577. 3729, 3803, 4020, 4333, 4339, 4393, 4500, 3729, »»a JH.AE n,,n OBOO, fU-U, m XV. Dunajska vremenska napoved: V južnih Alpah oblačno, sneg in mraz. London. 16. jan. (Tel. »Slov.«) Po vesteh, ki prihajajo iz Afganistana, divjajo sedaj v okolici Kabula hujši boji kakor doslej. Voditelj vstašev Baka i Saquao je svoje sile zbral na gorah okoli Kabula. Njegovi topovi delajo v mestu veliko škodo. Angleško poslaništvo leži v najbolj ogroženem pasu, vendar pa so v tem poslaništvu zbrani skoro vsi Owen \oung predsednik konference strokovnjakov New York, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Vlada Združenih držav je opustila svoj odpor proti imenovanju Američana za predsednika konference strokovnjakov, ker so to soglasno zahtevale vse zavezniške države. Morgan sam bo predlagal, da se Owen Voungu poveri vodstvo konference. Smatra se za gotovo, da bo Laniont Morganov zastopnik. »Herald Tribune-;: porota, da bo Morgan pritegnil kot privatnega posvetovalea svojega pariškega tovarna Jaya. Pariz, 16. jan. (Tel. >81ov.«) Predsedstvo v konferenci strokovnjakov za reviz;jo -Dawe-sovega načrta bo dobil Američan Owen Young. Pariški listi sklepajo Iz Morganove udeležbe na pripravljenost Amerike, olajšati po možnosti delno mobilizacijo nemškega dolga. Morgan je že obljubil za to svojo podporo, ko se je pred tremi meseci »diskretno« udeležil pogajanj Poincareja s Parker Gilbertom. Havas pa poroča, da bo mobiliziranih kvečjemu sto milijonov dolarjev. Morgan -reparacijski strokovnjak Senzacijo po vsem svetu je vzbudilo poročilo. da je Amerika imenovala v repara-cijsko komisijo strokovnjakov poleg Oven Junga tudi Morgana, najmogočnejšega bankirja na svetu. Oba skupaj zastopata Ameriko, prvi kot demokrat, drugi kot republikanec. Morgan je gospodar neštevilnih milijonov dolarjev, pozna mednarodno finančno poslovanje bolje kot vsakdo drugi ter do podrobnosti pozna gospodarske razmere Anglije, Francije in Nemčije. Te tri države so namreč na reparacijah najbolj interesirane. Anglija in Francija zahtevata zase in za svoje zaveznike na konferenci strokovnjakov od Nemčije toliko in tako visokih plačil, kolikor jih je potreba, da posamezne države poravnajo svoje dolgove med seboj — predvsem pa vse vojne dolgove Ameriki, ki je glavni upnik cele entente. Francija pa še posebej zahteva od Nemčije še toliko, da se morejo popraviti vse škode, ki so vsled vojne j nastale na francoskem ozemlju. Nemčija pa stoji na stališču, da ne more ' plačati več kakor to odgovarja njenim pla-; čilnim zmožnostim. Sedaj mora Nemčija pla-I čati letno vsoto 2 'A milijarde zlatih mark na račun reparacij, ne da bi bila odrejena končna vsota reparacij ali pa termin, do katerega I naj se ta letna kvota plačuje. Zato zahteva Nemčija, da se ugotovi končna vsota, katero ima plačati za reparacije in da morajo letna odplačila biti znižana, ker 2 % milijarde zlatih mark Nemčija trajno ne bo zmogla. Amerika pa kot upnik cele Evrope, zma-galcev in premagancev, je interesirana na tem, da se to vprašanje uredi. Zato je poslala svojega zaupnika Parkerja v Nemčijo, da prouči plačilne in gospodarske zmožnosti Nemčije. Ta je sedaj ameriški vladi stavil svoje predloge, ki se v bistvu strinjajo z nemškim naziranjem iz 1. 1927.. s katerim pa Nemci sedaj ne sndlnž.iin več. Da Amerika smatra ta problem tudi zase za zelo važen,, dokazuje ravno Morganovo imenovanje v komisijo strokovnjakov. inozemci. Novi kralj Inaja Ulah je bil takoj po odstopu svojega brata v vsej naglici kronan med grmenjem topov. Kje se nahaja Aman Ulah, ni nič znano. Vsekakor je v največji nevarnosti, če je še na afganskih tleh, ker je razpisal Baka i Saquao veliko nagrado za njegovo glavo in zato mnogo pustolovcev streže njemu po življenju. Litvinov ni uspel Moskva, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Po včerajšnjem govoru Zaleskega ne pričakujejo v Moskvi nobene razjasnitve v bodočem odgovoru Poljske na zadnjo Lltvinovo noto o posebnem protokolu. Smatra se, da bo Poljska predlagala, naj se razpravlja o varnostnih vprašanjih na vzhodu na skupni konferenci vseh in-teresiranih držav, torej Sovjetske unije in njenih sosedov, s čimer se smatra, da Litvinov ni dosegel svojega namena. Madjarske-romunski optantski spor Milan, 16. jan. (Tel. »Slov.«) V San Remu so se sedaj obnovila pogajanja za rešitev mad-jarsko-romunskega optantskega spora. »Corri-ere della Sera^r poroča, da sta se obe stranki sestali brez prepirljivosti in sovražnosti, da bi se končno dosegel kak uspeh. Vse bo odvisno od odškodnine, ki naj jo dobijo oni, ki so oškodovani radi romunske agrarne reforme. Na obeh straneh je najbolja volja, da bi prišli do dogovora, ki bi mogel zboljšati tudi splošne odnošaje med Madjarsko in Romunijo. Uspeh pogajanj se bo objavil šele po končanih razpravah. Trdi se, da se že sedaj pogajajo o bistvu vprašanja t. j. o višini odškodnine. Vest o pogajanjih med Vatikanom in Kvirinalom Pariz, 16. jan. (Tel. »Slov.«) :-Excelslor« potrjuje v poročilu iz Rima, da je bila med Vatikanom in Kvirinalom podpisana začasna pogodba. Zastopnik Italije, državni svetnik Amadeo Gianini, je imel po podpisu dolg razgovor z Musssolinijem. V Rim je bil poklican jezuitski general Ledochow ki in dobil nalog, da konferira s pomembnimi osebnostmi katoliškega sveta v Franciji in Španiji o tej pogodbi. Šele, ko bodo ta posvetovanja končana, se bo podpisala končno veljavna pogedba. Ustanovitev katoliške banke v Italiji Milan, 16. jan. (Tel. »Slov.«) S sodelo- 1 vanjem italijanske narodne banke in centralnega kreditnega instituta se je na Mussolini-jevo pobudo združilo 12 katoliških hranilnic in zadružnih bank v Abrucih v enoten finančno močan kreditni zavod z začetnim kapitalom 20 milij, nov lir. K tej vsoti bodo posamezni zavodi prispevali 5 milijonov, dočim bo 15 milijonov izdala italijanska narodna banka z delnicami. Ustavni boji na Poljskem Varšava, 16. jan. (Tel. »81ov.«) Pri prvem čitanju o spremembah ustave, katere hočejo pristaši Pilsudskega doseči po večletnih prizadevanjih, so v sejmu izjavile demokratske stranke opozicije in socialisti, da se Irodo z vso odločnostjo borili proti vsakemu poskusu odprave demokracije. Popovici pri Briandu Pariz, 16. jan. (Tel. »Slov.«) Francoski ztUUUtfi minister Briand je danes sprejel, v avdUktici romunskega finančnega ministra Popovici, ki biva v Parizu radi p.dpisa romunskega stabilizacijskega posojila Sovjetska unija in Afganistan Vstaja v Alganistanu je silno vznemirjala sovjete, ki so se bali, da zmagajo vstaši in propade Arnanulah, ki je bil energičen nasprotnik augleške politike. Sovjeti pa so se zanimali za afganistanske dogodke še iz drugega, zelo tehtnega razloga. Sovjeti so se namreč bali, da bi mogel plamen afganistanske vstaje upalMt nemire tudi v sovjetskem 'furkestanu. Podlaga za nemire je bila dana, ker so zadnje razlastitve izzvale silno nezadovoljstvo. Zato se v Moskvi silno zanimali zato, kako bodo domačini v Turkestanu in Uzbekistanu sprejeli dogodke v Afganistanu. Posebna skupina političnih komisarjev z obsežnimi pooblastili je bila poslana k armadi v Turkestanu, da so sovjeti pripravljeni in da bi bili v kali zatrti ev. nemiri. Vse kaže na to, da so sovjeti na skrivaj Amanulaha podpirali, V zvezi s tem dobiva ■inšpekcijsko potovanje« vojnega komisarja Vorošilova v jeseni poseben pomen. Vorošilov je obiskal Turkestan, Moskva pa je med tem zelo spretno razširjala vesti o njegovem odr stopu. Zelo značilne za sovjetsko politiko v Aziji so številne nove gradnje železnic v Turkestanu, Uzbekistanu in Transkaspiških krajih. Strategičen pomen teh železnic je očividno večji ko njih gospodarski. Iz teh novih železnic se jasuo vidi, da še nadalje obstoja rlvali-teta med sovjeti iu Anglijo za nadoblast v osrednji Aziji in da so vse pacifistične izjave samo lepe besede. Samo tako je tudi razumeti, da so spravili komunisti za gradnjo teh železnic potrebne milijone. Sedaj grade sovjeti sledeče proge: Senti-palatinsk*-Frunse, Džušambo—Termes in An-didžan—Kokand. Vse te proge gredo h Afga-niji in njih končni cilj — Indija, je jasno viden. Po polnem porazu Amanulaha in zmagi skrajnih reakcionarjev se je nasprotje med Anglijo in Rusijo še poostrilo, ker čutijo sovjeti, da je poraz Amanulaha predvsem delo Anglije in da so bili z bivšim kraljem vred premagani tudi sovjeti. Pričakovati je zato oživljenje komunistične propagande v Aziji, da bi bil z njo komunističen poraz omiljen. Iz časopisov Proti načrtu, da se razdeli država na 12 oblasti nastopa »Jutarnji list« in pravi, da so ta načrt skuhali demokrati. Novo stanje od 6. januarja Da je nastalo ravno v&led tega, ker se ni hoU^T to, kar so želeli demokrati. načrt tudi Hrvatje absolutno odklanjajo. V kraljevem proglasu je rečeno to: »Na ta način se bo ustvarilo polno zaupanje naroda do organov vlade in zavladal bo trajni občutek, da v naši državi vladajo popolna zakonitost, pravica in absolutna enakost.« Nič drugega pa Hrvati tudi ne zahtevajo. Centralistična ustava pa je enakost onemogočavala in zato je tudi padla. Nova državna ureditev naj bo metodična. Nad vse zanimiv je »O b z o r o v« uvodnik glede nove ureditve države. Vsled pomanjkanja prostora objavljamo le glavne misli. Nova državna ureditev mora biti izvedena metodično, Da bi se država razdelila na 12 ali 14 oblasti, »Obzor« ne veruje. Verjetnejša je vest, da se bodo do definitivne ureditve dve do tri oblasti'združile v eno oblast. Tako bi bile Slovenija ena oblast, Hrvatska dve mesto štiri itd., s čemur bi se uprava zelo pocenila. Končno reorganizacijo pa je v duhu manifesta mogoče dati le pri občinah. Občina pa mora biti prosta vsakega policijskega nadzora in nadzorstvo nad občinami bi smela vršiti le upravna sodišča. Je pa pri občinah ta križ, da niso razmere povsod enake. V Bosni do včeraj občin še poznali niso, v Dalmaciji je občina prastara srednjeveška ustanova, a tudi gospodarski in kulturni razvoj prebivalstva je povsodi različen. Dočim je večina našega prebivalstva še v primarnem stanju av-tarhije, .je v drugih krajih civilizacija že zelo visoko. V Sloveniji so kraji, kjer so kmetje po svojem obrtu, obdelovanju polja, po svoji na-obrazbi, konsumu in potrebah državljani v smislu ameriškega f a r m e r j a. Vseeno pa je mogoče najti za ene in za druge eno obliko občin, ker je ideja medsebojne pomoči našemu seljaštvu ima-nentna. Naše gospodarstvo propada in ne more konkurirati s tujim, ker ni občina motor vsega dela v občini. Ne samo produkcije, temveč tudi higijene in socialnega napredka. Občina je država en miniature in zato more biti državni organizem dober, če so te njegove prve celice dobre. Slovenija ima napredno gospodarstvo, ker ima razvito zadružništvo. To pa je nastalo iz prostovoljnega dela, ker prisilne odredbe uničijo tudi najboljše ideje. Občine se ne smejo organizirati po stari šabloni. Ce bodo občine prav organizirane, bo prenehal glad v pasivnih krajih, ker bo dovolj zaslužka. V vasi sc mora pričeti politično življenje in to se bo potem poznalo tudi na parlamentu. Pri organizaciji občine treba na vse to misliti, ker samo tako bo dobro funkcioniral tudi državni aparat. Socialna vpra&anja Sodišče delavskega zavarovanja Po vojni se je zavarovanje delavcev za slučaj bolezni in nezgode po prevratu silno hitro razširilo. Nekdanje bolnifike blagajne bo se že. leta 1919 združile v >Zvezo bolniških blagajn za Slovenijo«. Ta zveza se je leta 1920 reorganizirala na podlagi Uredbe o začasni ureditvi bolniškega zavarovanja delavcev na bivšem avstrijskem ozemlju. S to uredbo je bilo v Sloveniji centralizirano bolniško zavarovanje. Zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922 je pa reorganiziral celotno bolniško in nezgodno zavarovanje za vso državo. Nosilec tega zavarovanja jo postal Osrednji urad v Zagrebu po svojih podrejenih organih — Okrožnih uradih. S tem zakonom se je ustvarilo moderno socialno zavarovanje v naši državi. Samo-obsebi je umevno, da more priti pri tako obširni instituciji do sporov med člani in upravo. Važno je, da fungira pri takih sporih popolnoma nepristranski forum. To je predvideval tudi omenjeni zakon in določil, da se ustanovi na sedežu vsakega okrožnega urada za zavarovanje delavcev — sodišče delavskega zavarovanja. To sodišče je pristojno za vse spore, ki nastopajo med zavarovancem ali njegovimi pravno upravičenimi sorodniki in Osrednjim uradom. Organizacija sodišča. Vsako sodišče delavskega zavarovanja seatoji iz predsednika in najmanj 20 prised- • nikov in enakega števila namestnikov. Pred- j »ednika imenuje minister pravde izmed sodnikov prvostopnih ali višjih sodišč. Prised-nike in njih namestnike volita glavna skupščina dotičnega okrožn. urada. Mandat traja tri leta Služba prisednikov je častna in dobivajo le nagrado za izgubljeni čas. Polovica prisednikov se izvoli iz vrst delojemalcev, polovica pa iz vrst delodajalcev. Za prised-nika sodišču more biti izvoljen le naš državljan, ki je dovršil 30. leto starosti. Priče tek poslovanja sodišča delavskega zavarovanja. Radi začetnih težkoč so pričela poslovati sodišča delavskega zavarovanja po odredbi bivSega ministra za socialno politiko g. dr. Gosarja šele leta 1928. Našla so ogromno ma-terijala, pa tudi delavstvo je pozdravilo ta korak z veseljem, ker se je odprla možnost, da se vendar že urede njihove zadeve. — Za marsikaterega interesenta pomeni namreč ta ureditev ekzistenco. Važno za pritožnike. Dosedaj je večina pritožnikov iz vrst zavarovancev. Pri takem procesu je pa velike važnosti natančno poznanje zakona o zavarovanju delavcev in drugih predpisov. Da bi «i igkal delavec poklicnega zagovornika, največkrat ni niti na to misliti, ker manjka denarja. Reveži zelo pogosto nimajo sredstev niti za železnico in druge najnujnejše izdatke. Tudi to je predvideval zakon in je določil, da si sme izbrati pritožnik poljubnega zagovornika. Te ugodnosti se poslužuje Delavska zbornica in daje delavcem, ki se na njo obračajo, brezplačne zagovornike iz vrst svojih uradnikov. ^ Pri vlaganju pritožb proti morebitnim odlokom Okrožnega urada postopajo nekateri delavci zelo neprevidno. Mesto, da bi jih vposlali direktno na sodišče delavskega zavarovanja, jih naslavljajo na Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu Posledica tega je, da ne pride pritožba pravočasno na sodišče, to je na edino kompetentni forum, ali se pa radi pomanjkljivih naslovov celo izgubi. 7ato pa: Vsako pritožbo v roku 8 dni na sodišče delavskega zavarovanja v Ljubljani. Razsodbe sodišča delavskega zavarovanja. Sodišče delavskega zavarovanja razsoja v tajni seji z navadno večino glasov. Vsaki razpravi prisostvujejo namreč 4 prisedniki. Dva iz vrst delojemalcev, dva pa iz vrst delodajalcev. Proti razsodbi je mogoča pritožba, pismeno ali ustno, pri sodišču delavskega zavarovanja na vrhovno sodišče delavskega zavarovanja najkasneje v 15 dneh, od dne ko je bila vročena pismena razsodba. Vrhovno sodišče delavskega zavarovanja. Kot najvišja instanca v opisanih sporih je namreč pristojno Vrhovno sodišče delavskega zavarovanja pri stolu sedmorice v Zagrebu. Vrhovno sodišče je sestavljeno iz predsednika in najmanj štirih stalnih članov, ki so državni sodniki. Za predsednika sme biti postavljen oni državni sodnik, ki izpol-nuje pogoje za sodnika kasacijskega sodišča, kakršni se zahtevajo po zakonu o sodnikih. Zaključne pripombe. Nekateri pritožniki menijo, da se jim ni treba osebno udeležiti razprave, ako imajo zastopnika. Tako mnenje ni koristno. Pri nezgodah preišče zdravnik strokovnjak še enkrat poškodovanca, da izda potem svoje mnenje. Obenem pcda pritožnik lahko razna dragocena pojasnila o svojem zdravstvenem stanju, o možnosti svoje eksistence po nezgodi itd. Težava je seveda v tem, ker ni zaenkrat nikakega fonda, iz katerega naj bi se dajali nekaki predujmi revnim pritožnikom. Kljub temu je dobro, da pridejo zlasti taki osebno k razpravi — Če so seveda v resnici tako bolni odnosno poškodovani in za delo nesposobni, kakor navajajo v pritožbah. Sodišče delavskega zavarovanja je pri nas popolnoma nova institucija. Ker bo pa ostala stalno, je v interesu delavstva, da jo dobro prouči. (§§ 159—177 zakona o zavarovanju uelavcev.) / / aj/e novega 10 letnica župnikovanja msgr. Wagnerja v Belgradu Danes 17. t. m. praznujejo katoličani v Belgradu 10 letnico odkar vodi belgrajsko župnijo »Kristusa Kralja« g. župnik, mon-signore dr. Vjekoslav Wagner. Ta dogodek ne odmeva samo po Belgradu, ampak po celi državi, koder bivajo katoličani, ki s ponosom gledajo na veliko versko in kulturno, pa tudi narodno delo, katero je izvršil slavljenec v tem primeroma fcrat-kem roku v prestolici naše države. Ko je monsignore Wagner ob prevratu prišel v drugič v Belgrad, tamošnji katoličani niso bili organizirani in so komaj vedeli drug za drugega, bogoslužju je služila mala kapelica bivšega a.-o. poslaništva, katoliški otroci niso uživali blagodati katoliškega verouka. Po desetih letih pastirovanja monsi-gnora Wagnera imajo belgrajski katoličani po zaslugi njegovega požrtvovalnega, obenem odločnega in previdnega dela, izredno finega in imponuječega nastopa ter apostolske gorečnosti, združene z visoko inteligenco in vsestransko erudicijo, danes lepo cerkev z novimi zvonovi in orglami, ki so slovenska mojstrovina; imajo že skoro dve desetorici duhovnikov. Organiziral je služkinje, dijake, rokodelce in delavce, ki jim je uredil prostorno dvorano, v kateri se predava, poje, uprizarjajo igre, telovadi in zboruje. Vzpodbujeni po tem plodovitem delu, so na tleh, preko katerih je prvi mon. Wagner zaoral prvo brazdo, prišli v Belgrad redovniki, hrvatski sinovi sv. Frančiška in pa francoski Asumpcijonisti, ki imajo vsak svojo župnijo. Šolska deca, bodisi osnovnih bodisi srednjih šol, je dobila po njegovem prizadevanju katoliške katehete; največ truda pa je položil župnik Wagner kot pravi dušni pastir v ka-ritativno delovanje, ki ga vodi po njem ustanovljena Vincencijeva konferenca. Tudi katoliškim sestram usmiljenkam je utrl pot v belgrajske bolnice, kjer se naši pravoslavni bratje divijo njihovi krščanski ljubezni do bližnjega. Po zaslugi monsignora VVagnera so postali katoličani v Belgradu uvaževan, spoštovan in pomemben faktor. K temu so poleg pomoči Vsevišnjega, ki je obilno blagoslavljal in blagoslavlja delo svojega vzornega služabnika, doprinesle odlične kreposti slavljenca, ki so mu pridobile poleg globoke ljubezni njegovi skrbi izročenih katolikov tudi ljubezen in spoštovanje pravoslavcev ter sploh vsakega, ki z njim pride v dotiko: sijajen govornik, neumoren spovednik, oče revežem in vsem pomoči potrebnim, mož najvišjega duševnega obzorja Nad vse pa občuduje vsak na njem, ki je zvest sin svojega hrvatskega naroda, njegovo nepristransko in enako gorečo skrb za vsakega katolika, naj govori katerikoli jezik: naš ali nemški, madjarski, francoski, italijanski. Vsi v njem danes slave duhovnika, kakor si ga je izbral Gospod v slavo in čast Svojega imena ter rast Svoje cerkve na zemlji. Bog živi in nam ohrani mons. Wagnerja še dolgo, dolgo let v Belgradu na tem važnem mestu, kjer je v čast katoličanom cele države, Cerkve in naše skupne jugoslovanske domovine! Koledar Četrtek, 17. januarja. Anton, pušč., Marijan, Sulpicij, Diodor. Osebne vesti •k Odlikovanje. Z redom belega leva V. stopnje je češkoslovaški predsednik odlikoval bivšega ljubljanskega podžupana g. Josipa Turka. it Iz carinske službe. Pri glavni carinarnici v Ljubljani so imenovani za višje carinske revizorje (II-1J: Ivan Breščak, Fran Mi-kuž, Anton Cigoj, Ivan Gamulin; za carinskega revizorja Maks Markež; za pomočnika kemika (1-8) Andrej Paškvan; za knjigovodje pri osrednji carinski blagajni: Franjo Eržen (II-2), Franjo Pajtler in Emil Aljančič (2-3); za carinskega pripravnika (II-5) Rihard Klo-dič. V Mariboru so imenovani za višje carinske revizorje: Emil Tomšič, Alojzij Pip m Ljubomir Dabmovič, za višjega carinskega blagajnika pa Andrej Peternei. Ostale vesti it Izplačilo razlik. Da ne bo nepotrebnega beganja in zmed, opozarjamo, da aktivnim državnim uslužbencem ni treba predla- ČISTI - OSVEŽUJE ŽELODEC IN CREVA OTR )KOM IN ODRASLIM PRAŠEK .MAGNA" 0 'ras i eno veliko, otroci ma o ilieo v vadi ali mleku V lekarnah in droger jahl savoj s navodilom Din4*— ff izdeluje rz hchofjih jajc gati računovodstvu finančne direkcije oziroma njegovim odsekom za ugotovitev teh razlik nobenih podatkov. Naloga računovodstva in njegovih odsekov je, da te podatke v lastnem delokrogu in brez njih sodelovanja zbero. Oni upokojenci, ki so predpisane prijave za izplačilo razlik predložili računovodstvu bivše finančne delegacije že meseca avgusta 1928, niso dolžni predlagati novih prijav, pač pa morajo v njih lastnem interesu bodisi osebno ali pa pismeno potrditi, da so podatki v prvotno predloženih prijavah šc vedno veljavni. Ker je mnogo državnih uslužbencev mnenja, da se bo pričelo z izplačilom razlik že te dni, opozarjamo, da ima finančna direkcija nalog, da na podlagi zbranih podatkov do 20. t. m. šele zaprosi za otvoritev potrebnega kredita, nakar ji bo ministrstvo financ ta kredit formalno otvorilo. Upati je, da se bo to čimpreje zgodilo in da se bodo razlike v polovični izmeri pričele likvidirati meseca februarja. — Zveza drž. nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. it Nova razvrstitev telefonskih naročnikov. Poštno ministrstvo je z odlokom z dne 28. deembra 1928 sedanjo razvrstitev telefonskih naročnikov izpopolnilo takole: 1. V IV. plačilni razred se uvrste finančni pravni zastopniki, ki so bili dosihmal uvrščeni kakor agentje ali podobno. 2. Državni kotraktualni uradniki, na primer: zdravniki, inženjerji, kemiki, strokovnjaki raznih poklicev in vsi diugi, ki lahko dokažejo, da so kakor kon-traktualni uradniki v službi države, se uvrste v VI. plačilni razred kakor vsi drugi državni uradniki. Ta ugodnost pa velja samo za tiste telefone, ki bodo ali pa so montirani v privatnih stanovanjih omenjenih oseb. 3. Zdrav-niki-dnevničarji poštnih, brzojavnih in telefonskih ustanov, ki so postavljeni po odredbi ministrstva ali ravnateljstva, se uvrstijo v VIL razred, ker jih je smatrati za honorarne zdravnike poštne uprave. it Prvi sejm v Blagovici se vrši v petek, 25. januarja t. !., na dan spreobrnjenja sv. Pavla. Občina je pripravila prostorno živinsko sejmišče in stojnice za kramarje. Na razpolago je tudi moderno zgrajena mostna tehtnica. Obeta se lepa udeležba. Kupovalci in prodajalci uljudno povabljeni. it Vinski sejem v Krškem. Kmetijska podružnica v Krškem priredi dne 23. januarja t. 1. veliki vinski sejem v Krškem, ki se vrši v prostorih občinske posvetovalnice. Za železnico Školja Loka - Železniki Sestanek železniškega odbora Škofja Loka—Železniki se je vršil v nedeljo, dne 13. januarja, v osnovni šoli v Železnikih. Zbrali so se prebivalci iz vseh treh občin v Selški dolini z namenom, da poudarijo nujno gospodarsko potrebo železniške zveze Skofja Loka po Selški dolini do Železnikov, oziroma do Pod-rošta. Na sestanku so govorili predsednik g. Potočnik, bivši oblastni poslanec Planina, dr. Rožič in jurist Tavčar ter upravitelj Mihelčič. Vsi so poudarjali veliko potrebo železniške zveze po Selški dolini iz gospodarskih ozirov. Sprejeta je bila soglasno resolucija, da se zainteresirajo pristojna mesta za omenjeno železniško zvezo. Shod je bil zelo dobro obiskan. Navzoči so bili tudi vsi trije župani iz Železnikov, Selc in Sorice. Bolni ljudje Slavni pater Peter L i p p e r t je predaval v Stuttgartu o »bolnih ljudeh« ter pri tem j razvil naslednje misli: Danes mo dobili zopet pogled na celoto človeka. Duša in telo skupaj sta več kot je vsota obeh. Način, kako sta pri vsakem človeku zvezana duša pa telo, je vsikdar nekaj novega, svojevrstnega. Možno je, da so funkcije več ali manj motene, a vedno je tako, da je človek v celoti prišel iz ravnotežja, da je v napačnem odnosu do življenja, do drugih ljudi in do samega sebe. Možno je, da je človek z bolnimi organi izvanredno zdrav kot cel človek, kot značaj, kot osebnost. Zgodi se lahko, da od tega človeka izhaja velik blagoslov v njegovo okolico. Če govorimo o bolnih ljudeh, mislimo one, ki so v napačnem razmerju do življenja, do ljudi, do Boga. K simptonom bolezni treba šteti najprej slučaje, da določene sposobnosti izostanejo, oz. odpadejo. Tako n. pr. se pri intelektu pojavi pomanjkljiva kontrola samega sebe. Človek je nesposoben, da sam uravna svojo živ-ljensko pot. K temu nedostatku pride določen način bolestne laži, lažnjivosti. V resnici so ljudje, ki ne morejo govoriti resnice in se še tedaj lažejo, ko hočejo povedati resnico. Drugo vrsto nedostatkov opazimo v območju volje. Pokažejo se posebno kot pomanjkanje energije in sposobnosti za odločitev. So . ..' j___.l.ni>< i:..j:„ I*: _ - i. ...«!..., [ldviutl aciu i.uin,i iju\,jv. ni mu uuj * ših in najbližjih odločitev ne morejo napraviti. Tretjo vrsto nedostatkov najdemo v življenju čutov. So ljudje, ki nimajo čuta za takt, za sramežljivost, ki nimajo smisla za socialnost. So dalje ljudje, kojih ravnotežje je ogroženo, ki izkazujejo premočno ali preslabo uve-ljavljanje samega sebe, ki neprestano razmišljajo in nikdar ne pridejo do konca. Semkaj spadajo vsi skrupulanti, vsi, ki preveč o sebi razmišljajo, vsi, ki se zatekajo v svet misli, da se izognejo dejanju. Dalje so še taki, ki svojega življenja nimajo urejenega: imajo ali preveč ali premalo notranjih sil in zadržkov. Marsikomu manjka notranje opore, posledica je, da taki ljudje nimajo skoro nobenega moralnega čuta. Vedo pač, da je to dobro in ono zlo, in lahko jih pripravimo celo do teg?, da store dobro s svojo voljo, a ne čutijo tega. Zelo razširjena motnja pa je čuvstvo strahu, ki se izraža v strahu pred življenjem, pred dejanjem, pred delom, pred neuspehom, pred sodbo ljudi, pred ponižanjem, pred trpljenjem, pred smrtjo in — Bogom. Odtod izvira nujno pomanjkanje samozavesti, ki ga večkrat zamenjujemo s ponižnostjo. Vzporedno se pokaže bolestno nezaupanje do soljudi, bolestna občutljivost in večen občutek užaljenosti. Kje so vzroki vsem tem motnjam? Dve vrsti vzrokov treba ločiti: notranje in vnanje-vzroke krivde in vzroke usode. Prvi izhajajo iz notranjosti človeka, iz njegove volje. Kjer pa je volja vzrok motnje, more to biti le nekaj zlega, greh. Motnje, ki prihajajo iz greha, so brezštevilne kot pesek ob morju. Greh moti spoznanje, odvrača pogled; to more opazovati vsak sam na sebi. GrcH vleče za sabo zavest manjvrednosti in boleče čuvstvo sramežljivosti, ki ne dopusti, da bi človek bil kdaj popolnoma vesel. Vsak greh položi v dušo kal bolezni. Bistven vzrok usode je podedovali j e. Usoda podedovanja more po prestanku več rodov v nas zopet obuditi stare duševne lastnosti. Te podedovane lastnosti sicer lahko premagamo, a vendar otežkočajo življenski boj. Močne motnje izhajajo tudi iz izkušenj in doživetij poedinca. So ljudje, ki so se morali v svoji mladosti preveč odreči samemu sebi, ali pa so bili preveč razvajeni. Ne gre tu za materijalna pomanjkanja, pogrešali so ljubezni, razumevanja in zaupanja, kako zelo se morejo izpriditi zelo razvajeni otroci, kažejo pretresujoči zgledi vsakdanjega življenja! Simptomi so isti, če je človek postal bolan po grehu ali po bridkostih življenja, če je vzrok v krivdi ali v usodi človeka. Nesreča in krivda sta v medsebojni zvezi. Nikdar se ne dasta strogo ločiti, zato ne smemo nikdar človeka soditi in obsoditi Treba je imeti usmiljenje z njim in mu pomagati. Kajti nikoli ne vemo z gotovostjo, kako je prišel v svojo zagato in revščino. Kako se zavarovati pred zlom? S trepetajočo odgovornostjo moramo pomagati sočloveku, naš vpliv je lahko usoden, lahko je odrešenje, lahko obsodba in poguba. Veliko odgovornost imamo napram ljudem, ki smo jim sami dali življenje. Prav posebno tudi napram mlademu človeku, ki je najzamotanejša in najobčutljivejša stran, kar jih je, pri katerem lahko često ena sama beseda postane usodna za vse življenje. Noben instinkt ni v č! c v e k 12, zlasti pri mladem, tako razvit ko* čat za pravico. Najmanjše žalitve zadostujejo često. da duša postane bolna za vse življenje. Kako naj zdravimo? Ali naj sploh zdra- Dražba ..DMe kože" na Ljubljanskem vela—ima se vrši dne 2t. ianuorto. - Pošljite kože. - Najboljše vrtovčenjc blaga. Velik požar v Maribor« Ze včeraj dopoldne je v Welleyevi tvorni« v Lajtenspergu pri Mariboru nastal puiar. Vnele so se saje v tovarniškem dimniku. Vendar se je ogeuj kmalu puMtKulu pogasiti. Ko-aiaj se je mariborsko gasilno moštvo vrnilo domov, že je javilo vodstvo predilnice in apre-turne tovarne Doctor iu drug, da je v tovarni nastal požar. Ogromni zublji so hipoma objeli veliko skladišče, ki se nahaja v bližini koroškega kolodvora v Mariboru iu ki je bito lani v poletju zgrajeno. Diiu je buail iz bombažnega skladišča v pritličju, radi česar #e domneva« da so s« vnele bombažne naloge radi prevelike vlage v skladišču- Z gašenjem so najpreje pričeli delavci i* tovarne some. Takoj je prispelo mestno gasilstvo z brizgnino. Pod vod-s.vom poveljnika VoUerja so gasile tri briz-^jalue. Sodelovali sta tudi gasilni društvi Studencev in Pobre/ja. Radi '.redno gostega dima je šlo gašenje te počasi uaprej. Gorelo e od 11 do 1. Med gašenjem se je radi zastrupitve z dimom onesvestil član mariborskem gasilnega društva Alojzij Keberi, šoter mestne občine. Odpeljali so ga z rešilnim vozom na rešilno postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč. Tudi neki tovarniški delavec se je ponesrečil. Nastala škoda se ceni na približno -000 dolarjev. Otrok zanetil požar Dne ti januarja t. L je ob 4 popoldne nastal ogenj na hlevu Marije Jovanovič v Pod-iahru 21, občina Naklo nad Kranjem. Hlev je pogorel & vsemi zalogami slast«, sena m detelje. poieg tega pa je pogorelo t'Jui vse poljsko orodje, -u se je uauajoio v ;uevu. -iorelo jo tudi 7 kokoši. .iškoda. ki jo pocestnica trpi radi požara, se ieiu na oiioii ^in UJiOOO.. ..a idevu spravljena slani«. se«« ia detelja pa je i>da last p«w>e»imiiov Jokooa ivckaija in c ran- ča Pretnarja Ogenj je igral z • umi i it ^e : triov, tri va vmImnAI ga* amijivo tak objeli vso itaora. aeki 7 iaucan trn euroji, lu se je kupil vžigalice za • otj«, je šel iz trgovin® uo-i .e vigai :i jih . >*oji uepre-vtakmi v slamo, ki se je raz-aeia u ognjeni zublji hiiro ■u .e isokemu snegu ia ne-im • MjirtrovainosU vaščanov -e je zahva-aa ni mo po -isooi in krivdi z niimt :vezam. Ljubezen do bolnik i« izraz ničnosti i« vrednota, ki jo močna kot «nrt in j« ne mor« nič izbnsati«. Dr. F- Č. po vodo. Tam ga je neki drugi delavec na-hrulil, kaj da ima opraviti v baraki in je po kratkem prepiru vrgel Bastiča iz barake. Bastič je v razburjenosti udaril z roko po šipi v oknu in si prt tem prereza! glavno žilo in mišičevje. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer mu je zdravnik zašil rane. Poškodbe so težke. ★ Tatvina denarja v Gorjah, V Gorjah pri Bledu je dne 15 t. in. neki ljubljanski potepuh ukradel posestniku Alojziju Arhu 6000 dinarjev gotovine ter neznano kam pobegnil. -k Zagrebški »Riječi« in »Narodnemu Valu« preti ustavitev. Državno pravdništvo v Zagrebu ie po uveljavljenju novega tiskovnega zakona že trikrat zaplenilo zagrebško glasilo samostojnih demokratov »Riječ« in glavno <>lasilo radičevcev Narodni Val«. Zato se sedaj z zanimanjem pričakuje odločba notranjega ministra, ker določa novi tiskovni zakon, da se vsak časopis, ki je trikrat v enem mesecu zaplenjen, lahko ustavi. ★ Epidemija škrlatinke v Crnigori. V Črnigori, zlasti v okolici Podgorice, se je pričela z veliko naglico širiti epidemija škrlatinke, ki ie že zavzela strašen obseg. Širjenja škrlatinke je v glavnem krivo nepoučeno ljudstvo, ki obolelim ne nudi dovolj pomoči. Otrok pod vlakom. V Zagrebu se je na Selški cesti pripetila pretresljiva nesreča. Ko se šolski otroci zvečer vračali iz šole pri Sv Duhu, jim je na Selški cesti daljši tovorni vlak zaprl cesto. Otroci so se povzpeli preko Vagonov ua drugo stran. Ravno, ko je bilo največ otrok na vlaku, se je za kakih 15 metrov premaknil. Pod vlak je padel sedemletni Francek Conč, ki so ran kolesa odrezala levo nogo. Na grozen krik ubogega otroka so pritekli ljudje na pomoč in ga izvlekli izpod va-,onov. V bolnišnici so Francku nogo amputirali. ★ Voik pri Osijeku. Na mitnici pred Osi-jekom so videli v torek pravega volka. Na volka, ki ie raztrgal eno ovco, so napravili tiogon, vendar jim je ušel. ★ Tihotapska aiera v Subotici, Predvče-aišuum se ie v Subotici zaključila tihotapska j.tera radi ^00 kg svile. Ta svila je svoj čas dvignila mnogo prahu. Ravnateljstvo carin v -eigradu je potrdilo obsodbo, ki jo je izrekla . avna carinarnica v Belgradu in s katero je 'iil glavni krivec Krpekanič obsojen na 669 soč Din kazni. Ker tega zneska ne more plačati. ie potrjena zanj zaporna kazen poldru-■ga :ta. Krpekanič je že v zaporu. Carinarnica bo proti njemu dvignila tudi tožbo radi Latvine svile, katero je hotel na zvit način od-resti iz carinarnice. Za njegovega sokrivca Barto še ni-prišla nobena odločba, ker je vlo-| žil pritožbo. Tudi on je bil obsojen na 669.000 oinatjev. -iV Stock — duševno bolan? Zagrebška policija jc domnevnega morilca branjevca Škorjanca \ jekosiava Stocka izročila sodišču. j To bo dalo Stocka opazovati po sodnem psi-: hijatru. če je Stock nemara duševno bolan. Na vsak način pa je gotovo, da je Stock duševno manjvreden, čeprav morda za svoja ! dejanja odgovoren. Radi zavarovalnine zažgala trgovino. Te dni je pri Siibotici pogorela večja trgovina z -anutakturo. Sum. da sta zažgala trgovino, je -adel na lastnika trgovine in njegovega priiatelja In sta bila oba. aretirana. Požar v traovimje nastal ob šestih zvečer. Sosedje so irii v trgovino, toda ta je bila že vsa v plamena m se ni dalo več rešiti. Policijsko ravnateljstvo je ugotovilo, da tega dne peč v trgovini m bita zakurjena, sredi trgovine pa o še našli košček, papir j a, polit s petrolejem, ram. da je požar zanetil po naročilu trgovca njegov "rijatelj, ki je bd malo pred požarom v trgovini, potrjuje tudi to, da je btia trgovina zavarovana za 250.000 Din. dasi je bdo v njej samo za 60.000 Din blaga. Trgovina je j znanje, čase. .nazadovala. ir Pidgane odsrizle otroku prste. V splitsko bolnišnico so prinesli dvamesečnetra otroka Petra Vttjiča iz splitskega predmestja Veleča Varoša. OtroKu so podirane odarizie prste na rokah. Starši pripovedujejo, da so se podsane priplazile ponoči, ko so vsi spali, ter =e i rez strahu spravile na krvavo gostijo. Otrok je pričel jokati, nakar so se zbudili starši in mu priskočili na pomoč Ker so bile podgane radi hudeca mraza zelo lačne, so mogli iar*i le s težavo . »Mrcati otroka od njih. ir Avto in svinje. Zanimiva zgodbica se je pripetila t® dni v vasi Josipoveu pri Osijeku. Neki avtomobil, ki se .je peljal skozi vas, je nalete* na Čredo svinj. Avtomobil se ni mogel takoj ustaviti in je povoeil šest svinj. Šofer je h<7te! pobegniti iz vasi. toda kmetje so hrž za-larikadirali cesto in ustavili avto. Kmetje so <>ferju odvzeli avto in ga zaklenili v skedenj, -ofena pa zapodili iz vasi. Avtomobil je ostai rekviriran. da z njim nadomestijo škodo. Avto je last nekega bogatejše?« človeka iz Našic. -A- 'emn napadel sankače z nožem. Neverjeten slučaj surovosti se je te dni pripetil v Šestinah pri Zagrebu . Tja se je prišlo več Zagrebčanov sankat. Sankači so se sankali kar na cesti irt niso pazili na nikogar. Tako je skupina ankačev naenkrat naletela na svate, ki so "Mi v šestine. Zanske so pričele kričati in bežati, ženin pa. kateremu je ta dogodek pokvaril razpoložente, je potegnil nož ia nanedei sankače. Ti so se hitro raz-hežaii, ostala je žena zagrebškega arhitekta Gomooša z rtrokont; lenm io ie napadel in Mido -anii z nožem njo n otroka. Kanjoni ■jospei irt otroku ie nttdtl prvo romoč estonski župniK, naaar so oba p-epeiiaii v bolniš- nico. Ženina pa so mogli orožniki izslediti šele pozno zvečer. ■if Ugrabljenje dekleta v Dalmaciji. V vasi Stari Dolač v trogirskera Zagorju se je te dni pripetil slučaj, da so fantje ugrabili dekle. 17lctnn vaška kranotica Marija Skoko je pasla svojo čredci ovac blizu vasi, ko se je naenkrat pojavila pred njo skupina sedmih ian-tov pod vodstvom njenega čestllca Mtrrtjiza Matina ie sosednje vasi Marija se ni nadejala nič hudega, toda mladeniči so jo naenkrat pograbili in pričeli vleči proč. Marija se jih je branila, toda zaman, ker so ji fantje zamašili usta, tako da ni mogla klicati na pomoč. Vse ugrabljenje je trajalo kake tri ure. Fantje so mislili, da bodo zasledovalce« zmedli sled in so jo z dekletom mahnili preko gore. Toda ko so prišli v Munfizevo hišo, jih je na pragu pričakoval Marijin oče, ki je priiel tik pred njimi. 06« je zahteval svojo hčer ia fantje so mu jo takoj prepustili. Ker se j« za zadevo začelo zanimati tudi orožniltvo, so fantje pobegnili v planine, kjer se skrivajo po pastirskih hišah. ir Morilec Taquoriaua aretiran? Kakor poročajo, se je sarajevski policiji sedaj najbrže posrečilo pojasniti skrivnostni umor armenskega trgovca Taquorja Taquoriana v Alipaiiacm mostu pri Sarajevu. Kot nujno sumljiv tega umora j« bil aretiran neki kmet Ta sc je pri zasliiaoju zapletel v protislovja Policija je na njegovem stanovanju napravila preiskavo ter naila mnogo odločilnih dokazov proti Kraviču. Našli so krvav nož, s krvjo pomazano perilo ia obleko ter mali zavojček, v katerem j« bilo 30 okrvavljenih stodtaarsluh bankovcev. Sarajevska policija j« prepričana, da je ujola pravega morilca, vendar pa i« nadaljuje s preiskavo. # Roparski napad prt Kaifaki Stare«. V bližini Kaitela Starega pri Splitu sta dva roparja napadla dva kmeta, ki sta se pravkar vrnila iz Amerike. Roparja sta hotela odvzeti Amerikancema denar. V borbi sta bila kmeta občutno ranjena. Roparja bi gotovo premagala, oba izseljenca, da ni ravno tedaj privozit minil avto trogirskega zdravnika dr. Mati- Nlkotl v«< r'bj«pa ojetm» okna in tw1< ne Franz-Josef*-grenčico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da $o v vsakem oziru zadovoljni z učinkom * tar o znane »Frant-JosefT-vode. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in speterirskih, trgovinah. Ljubljana Nočna služba lekarn. Drevi bosta imeli nočno službo lekarni: Bohinc na Rimski cesti in Leustek na Reslje-vi cesti. Q III. prosvetni večer bo v petek 18. januarja ob 8 v beli dvorani Uniona. Naš vrli hriboiazec g. Janko Mlakar bo s pomočjo ski-optičnih slik pokazal vesele in žalostne doživljaje hribolazca. Prepričani °mo. da bo poskrbljeno za pristni planinski humor. Na to predavanje opozarjamo zlasti planinske kroge. 0 Velika protikomunistična akcija v Ljubljani. Radi letakov s skrajno komunistično tendenco, o katerih smo poročali, da so bili predvčerajšnjim raztrošeni po predmestjih, je bil v torek in včeraj skoro ves policijski aparat na nogah. Izvršenih je bilo večje število hišnih preiskav in okrog IS mladih ljudi, sumljivih komunizma, je bilo povabljenih na policijo. Večino teh so po zaslišanju izpustili. 0 Hripa v Ljubljani. Prav resno ie nastooila hripa sedaj tudi v Ljubljani. Tej boleoni. ki se je pričela to zimo najprej v Ameriki, dkotier so jo zanesli v Nemčijo in v vso Evropo, so se Ljubljančani dolgo upirali. Sedaj se je pa le pričela in število bolnikov kar sproti narašča. Skoro v vsakem šolskem razredu je po nekaj bolnikov, v uradih izotitajajo radi bolezni liiužbenci in kmalu bo skoro v vsaki hiši kak bolnik. Vsi dosedaj znani slučaji bolezni p« so le lahkega značaja ih so dosedaj oboleli za hrit»o le tisti ki so bili že poprej prehlajeni. Mestnemu fizikaitu je doseiaj prijav-lje»ih le kakih -0 slučajev bolezni, ker malokateri bolnik išče zrihodnjih dneh. v Ljubljani s pravo epklemično naelico. Marda je k razširjenju hripe mnogo pripomoglo tudi spajanje ljudi v zadnjem rasu cb priliki drtržabnih prireditev. Edino, kar je mocoče svetovati ljudem, da se varujejo hripe je: paziti se pred prehladom, ter se |to možnosti varovati alkohola in plesa. — Na naše vprašanje o delokrogu mestnega lizikata za slučaj epidemičneg;! širjenja hripe. nam je dal mestni fizikat sledeče pojasnilo: Stranke, pri katerih se pojavi hripa, niso dolžne same prijaviti hripe mestnemu tizikatu. To je v slučaju svoje pomoči dolžan le zdravnik. Zakon namreč predpisuje obvezno prijavljanje naiezijivih bolezni le v »lučaju škria-tioke, davice, tifusa in drugih nevarnih bolezni. Bolni za hripo, ki se morejo izkazati z ubranim spričevalom, imajo pri mestnem tizikatu pravico zahtevati brezplačno zdravniško jx»noč. V slučaju, da je tak reven bolnik pristojen v Ljubljano, no»i broške uie»tna občina, v drugih slučajih pa njegova pristojna občina. Sicer pa. kakor rečeno, dosedanji slučaji hripe niso erav rtič nevarnega značaja in najbrže tudi v prihodnje \ ' čina bolnikov ae bo iskaia /^travniške pomoči. Vendar rti izključeno, da bo prihodnje dni zavladal radi hripe na zdravnike, bolnišnico, fizikat, 0UZD itd. velik naval. 0 Zatirana Iripimute s kamen* v Ljubi jam je v letošnjem |*>letju opetovano pismeno in po depuUciji prosila, da se na prostih tirih glavnega iu gor. kolodvora iiameste -talne straže, da bi se preprečile tatvine premoga. Tatvine premoga «e v zadnjem času pojavljajo v toliki meri, da manjka pri slehernem vagonu jk» -Ua)—tlOU kg in še v«č prem*'ga. Prt že itak katastrofalnem pomanjkanju premoga so taki primanjkljaji seveda zelo občutni. Z.ato se zadruga zdaj vnovič obrača na jMriifijsko in želesuiško direkcijo z nujno pruMijo, da nemudoma in energično napravita tem tatvinam kooec. X - .. r I__- .. --- ■ .U1 1>1 .u tli ' UMUHNIM C ' - j '.»r J"... . . ■ ,«. j " iaiiuai-ja: .Josip Strnad, delavec, 18 Jet, Vidovdau-ska 9; Aiojrij Vodrck, trgovec, '-8 let. Ulica na Urad; Ui^ula Arko, vdova žei. sprevodnika, jet, škotja ulica 9; Marija Pirnat, vrlnrva dvornoga svetnika, 58 let. Stari trg tla: Marija Dermatfja, zasebni ca, 72 let Vič (Vidovdanska 0). V botnlri so v istem častu umrli: Leopold Pne, siti iio«wtfntka, '20 le*. Dolnja Dobrova: \ntomja Fn jan. 5 d nt, hči tovarniškega delavca, 8ka nična 37: Man (a Narobe, dninarica. 74 let, Staneziče pri «t. Vkhi; Jvm Lukec, ključavničar. :t5 let, Spodnji Kašelj 21; Janez Jereb, kajžar, 61 let. Pš«vo, občina alt Joft. 0 Mitreji na Slomrutkenu- je naslov sert-nega predavanja Umetn. zgod. dru#tva. ki se vrSl danes v četrtek ob 6 zvečer v zbornici univerze. Predaval bo imiv. prof. dr. B. .S a r i a. 0 Mestno rmmeSte%*ir,o ljuMjan»ko je ns-breto za otroke umrlega uradnika cestnega iistlzof* *tva Vincenca Pokorna znesek 2391 Din, za kar ji« izreka žalujoča soproga z otroci najtopleišo zahvalo. 0 Nevarna peč z ogljem. Postreznica Frančiška Pivk. stanujoča v tretjem nadstr. hiše št 11 v Gertričevi ulici, se je hotela v torek zvečer malo ogreti. Okrc>£ 11 j^cnoči je zakurila malo pečico v rof. dr. .Janka Kotnika. — Razen t"ga aodelnjefu na prosvetnem večeru hidi moSki pevski zfvvr in splošno priljubljeni orkester Ljudskega odra. Občinstvo ne k prireditvi iskreno vabi, posebej pa ne di-jačtvo. □ Društva, !ri i m h jo rodne sestanke (leden-«1«'. mesečne itd.), m opozarjajo. d« zsdoAčs za vršltev Ie1i sestankov enkratna prijava pri društvenem referenlu g. Jitm« rta p^Hrfjniforn komisari-jntti s stalna veljavnostjo. Q Orllški krožek vprluori prihodnjo nedeljo ob 17 v dvorani Zadružne gosjHtdarsi-e banke dvoje mičnlh iger: Prisiljen st-m je zaničevan* in »JurČki«. Uvidoma bo kratko vpojno predavanje. □ Dramatična šod vod^rom priznano^ vrtnarskega strokovnjaka sodnega svetnika g. Alojtn Žigo na. Kdor ima zanimanje za stvar, naj se takoj včlani pri txxlnižni&iem tajaUn, lltif-sk»m Sol. upravitelju, da bo mogoče pravočasno poskrbeti za redno dortavo drn*tvpnega glasile »Sadjarja in vrtnarja*. Ptnj tg Gftmbeni molim v Ptuju. V petek, dne 18. t. m. koncertira v dvorani Glasbene matice naS priljubljeni klavirski virturo prof. Anotn Trtet. s>s Vstopnice /a prosvetni večer, ki se vrši prihodnji ponedeliek, dne 21. januarja t. li oh 8 v telovadnici Orlovskega doma. se že dol e v Ljudski knjižnici na Ginkarjev-i cesti 4. Kakor smo že javili, v med drugim na sporedu tega večera predavanje - jubilejnih pevskih slavnostih na Dunaju lanikefja leta. Predavanje bodo spremljale skioptlčne slike. Zanimanje za ta večer ie že sedaj izredno veliko. & Nehvalcznost je plačilo sveta. To je moral skusiti Lojze U„ sedaj uslužben pri nekem posestniku tia Lavi. Dne 0. t. m. je namreč Lojze prirnmal z Ivanam C iz 3t. Jurija fib j. ž. iz Kranja iskat si dela. Gg'asila sta se pri posestniku S. na Lavi. kjer je Ivan svoj čas že služil za hiapca. Ivan pa je imel razcapano obleko in milo je tožil radi tega Lojzeta češ. kako da ga je sram. ker ga vse pozna. Tu Lojze se ga je usmilil ter mu posodil 3vojo obleko. iuknjič. hlače, telovnik in klobuk, vredno vse skupaj med brati najmanj Din 700.— Tako sta se dogovorila, da bo šel Ivan v tej obleki v 31. Peter v Savinjski dolini, kjer da je nekoč služil in ima še neki denar dobiti, pa si bo za tisti denar kupii novo obleko, Lojzetu pa izposojeno vrnil. A ga ni več tega preklicanega Ivana na svetlo. Lojze je bud ter je vse to povedal celjski policiji, ki -sedaj stika za nehvaležnim Tvanom. Sc Trsro^ko •trnstvo v Celju ima svoj letošnji XX. r dni občni zbor iui ~ januarja t. 1. ob 19 v rdeči sobi Narodnega doma z običajnim dnevnim redom ter se nadeja z oziram na jubilejni. leto pohumtevilne udeležbe ter pristopa 3e ne včlanjenih gg. trgovcem in posebno trg. trgovakih pomočnikov in gdč. pomočnic v dokaz stanovske mvedunsti in skupnosti. Mac, ama in prijeten o&us v tem se odlikujejo vedno sveže pražene kave (mešaniccj. - Tvrdlta ANTON FAZARINC, Calje. Dopisi Jesenice 70 letnico praznuje danes g. Anton čeme, ključavničar K. L D. V kraikem bo minulo tudi 40 let, odkar je v službi Kranjske industrijske družbe. Vedno čilega in dobro razpoloženega ga vidimo dan na dan v zgodnjih intrantih urah na |K>;u v tovarno. NI dneva, da ne bi bil že >b 5 po konci. V svojih mludiii letih je mnogo potoval po svetli, Kranj Diainatitni odsek Prosvetne®* društva bo priredil v soboto zvečer in nedeljo popohton anamenito Oantjlioterjevi^.ljudsko igro; »Poitobar«. Da bo igra nudila res lep užitek, nam inma to, da so glavne ulogc brez izjeme zasedene skoraj z vaenu našinu naitH>!]M;ui igralci. Po mestu in okolici se poiikvJja možak srednjih let, ki navaja dečke osnovne šole k oenravnim «iejajijou. A!i nima uihče toliko poguma in vesti, da bi ga naznanil oblastem- Litija tjpremomh* hišno iK»o>ti. Havjj«tel|t*vo vilo gru^k«) topilnice, ki ie kljub ponMaikanju -^tano-viml stala voo let prama, j« kupil ekrodii zdravnik dr. V-upold Ukin.vr i* Litije. Ta nakup bo aji;d»io omilil litijsko sttutOVMljtitO po«unijkanje. km- bo vila siužilu Uit^uiku ordinatijdke svrhe, au stfunovanje, bo p« (tel Mt najem. roborin fai M »elodeo in W eaje krvi, uspino sredstvo pu.ii rdfbsilt*!, t«li»mn saprtjU Dobiva se v vseh lekarnah. Proizvaja lokama \KKO, ZAGiUSU, llica 12 Spori Vremensko poročilo * Meda. Vrome zelo lepo, brez oblakov, na snegu je 3 cm reza. V nedeljo so vr»i propagandni klubski teb na 8 km. Popoldne trening na 20 in 60 meterskl skakalnici. Skakalnici sta vedno v največjem rodu. Poročilo, ki smo ga objavili v Slovencu od 15. t. m. pod naslovom -simuska tekma na Bledu«-, dopolnjujemo v toliko, dn je bila proga za modklubsko tekme na 18 km prvovrstno izpeljana in dn je bil sneg istofako prvovrsten za smuko. »04 ZA AVTOMOnn.Kf >tVRT0VNI ItRKOBI). Poroi..ll smo, da ftdlde major ;>grave na koncu tekočega me««-« v Daylon na Kloridi in da ho poskusil tam zbolj&iti svetovni rekord v avtomobilov! hitrosti. Vse je že do pilfic izdelano in pripravljeno. PoMftnme vožnje bodo vrftlle od-1. do 7. marca, oflctetni rekordni poskusi p« od irt. ilo 25. m»r<-a. Novi Segraveov dirkalni voz bi mogel po računih graditelja doseči indicirano hi-trwt km na uro. Kronika dosedanjih hitrostnih avfomebilnih svetovnih rekordov mm knžf sledečo sliko: I8f<8: Prancoz Chasseloiui-l^iubat «3.l«7 km. \l-m-. lielgijec .lenatzv !0X.S04 km. 1005: Prnneoz SerjK)ll'?t 1 :i0.T71 km. l'JO,-<: Francoz Durav I85.9&4 km, 1004- Prancoz Higollv U>2..7!0 km. 1004: rtel-gijec l)e Catcrs J 5H-401 l Anglosas« m~t -ebfd. Ce je bo rt* pametna in koliko je v nji športnega, to je p« pač drago vprašanje. Cimpbell sevala noč« prepustiti oijke zmaire in je prepotoval — kot smo peroHdi — lini vso Afriko, da dobi tam ugoden teren za rekordne poskus«. Dobi' ga je. par »to kilometrov severno od Kap-skega mesta. Hdaj bo poskuial. m ni povedal. fhancose spohtni proračun Fi-rmconka zbornica je sprejela proračun za leto 1029. Tam vrtimo, koliko žrtvuje Francija za gojitev športa: seveda -e jI to posrerino pozneje izplača v stokratni meri. v'ojnemu ininis.tni so določili nad TOO.OiK) Trankov za gojitev .->|>orta v armadi in M47.000 frankov za p^peSevanje telMne \-zgoje prerl vojaško službeno lobo in po nji . Proračun novega državne a podlajnika za relesne vaje Henrika Patheja ie opremljen s 4,7'24(t00 iranki. Vsega ikunaj ie v* oromčunu namenjenih za gojitev športa 12.272.frankov. Proračun Palheja ie izkazan zaenkrat 5e v proračunu nanenega mimstr-stva- iiaznanjajo pa. da jirni genialnimi iznajdbami in konstrukcijami 9< je pridobil svetoven sloves. Do januarja 1023 je deloval Porsche ' Avstriji in je s svojimi ftpohainimi konstrukcijam-, obrnil pozornost vsega inozemstva na avstrijsko industrijo. Pri tvrdki Austro-Daimler je konžtni-iral slovite avtomobile Prlnz Heiinrich, ki so dosegli pri tretji vožnji tega imen« popchi uspeh. Prav tako slavni so postali od njega konstruiram motorji za aeroplaae, Porsche je bil »udi sijajen vozač, >železm moštvo Porsche-grol StdiftnfeMt-Fischer je vživalo mednai-odni sloves. L. 1923. je sledil Porsehe klicu podjetja Mercedes v Uoterttlrkheimu; postal je član predsedstva in SeMconitrukter in je mogel tudi tam s konstrukcijo kompresornih avtomobilov Mercedes-Benz loualu dokazati svojo ustvarjajoče genialnost. 7j 2. januarjem |e pričel Porsche s svojim delovanjem pri tvrdki Steyr: vstopil bo v predsedstvo podjetja in bo v tem svojstvu imel v rokah vrhovno vodstvo konstrukcijskega in poskusnega dela. V njegovi o«etoi Je dobilo portjetje Steyr enega najznamenitejših konStrukterjev me«hiaTOosameznih pokrajin -o ;edaj naslednji (v oklepajih podatki za 1927; vse v odstotkih): Srbija Vojvodina Hrvatska ;ove,nija rtosna Dalmacija 32.8 (20 0) 32 « (27.2) '5.5 (20.0) 8.7 (12.1) (1.0 ( 8.«) 3.5 ( 11) Rekordna pmduhcija premoga v Sloveniji V meaenu novembru 1928 je znašala pro'luk-oija slovenskih premogovnikov 19« 197 ton. kar je doslej v slovenski rudarski industriji še nezabele-žena vlžina (maksimum je bil doslej 102.105 ton, dosežen v novembru 1927). V oktobnt je zn'isala prr>rtukc.ija samo 105.47S trm, v novembru 1027 pa 192.105 ton. Skupno so slovenski premogovniki v prvih l 11 moaerh 1028 nrrvducirali 1,«70.<)21 ton napram t,737.«48 trmam v prvih II mesecih 1927 in 1,493 «13 temam v |>rvlh II meseoih 102« Ker je tudi v decembru bila produkcija visoka, je pričakovati, 'la lvj skupna statistika za 1928 izkazovala v ilavnem iste rezultate kakor za 1927. rjr, znatno večje kakor lerta 1920. V novembru 1928 so premogovniki oddali (v oklonaiih j>odatki za oktober): železnicam 89.977 (72.097) tr>n. brolarstvu 734 (309) ton. industriji 7« 3«I («9841) ton, raznim strankam 17«58 ton (19.2«S); izvozili ao v inozemstvo 1770 (H3H3) ton; sami *f> porabili 10.828 (10.211) ton. tako da je doueala skupna oddaja rekordno višino 200.337 (178.08«) ton. T» veliki dvig oddaje je pripisovati predvsem povečanemu odjemu železnic (za 16.000 ton) in in-dustrtje (za «000 ton). Nasprotno p« se je oddaja raznim .trankam znižala (za 1600 ton). Zaradi večje oddaje kakor produkcije so se zaloge v teku me-seica znižale od 38 002 na 32 222 ton. kar je že več let nezapažma majhna količina. Zaradi zelo povečane produkcije ^92.0000) ton, torej za 20 6/« več. Tudi je evropika produkcija s'adkoria narasla od 4.016.000 na 5,241.000 ton (za 6.6%), v Jugoslaviji pa od 83.000 na 127.000 Ion. Dne Hi. januarja 1929. DENAR V današnjem deviznem prometu jo najvažnejše: povišanje tečaja za Cnrih po Narodni banki od 1095.00 na 1095.75. Omeniti je, rla je tečaj Cu-riha Narodna banka držala od 30 juniju lani na isti višini. Devizni promet je bil znaten, največ v devizi Newyork. Privatno blago .je bilo zaključeno v devizah Newyork in Trst, dočiin je v ostalih d?-visah intervenirala Narodna bsnka. Tečaji so se učvrstili. Zagreb. Amsterdam 2285 bi.. Berlin 1313— 135«. Budimpešta 992.20- 9f6.L'0, Curih 100410— i0fl7.10. Dunaj 799.04-802.04, London 275.0« -'276.78, Newyork 56.7«-56.9«. Pariz '321.55—223,5.% Praga U«.'20—100, Trst 297.C«—2ti©.0«. Belilrad. Berlin 1353 -1356. Dunaj 799.04— : 802.01, Budimpešta 992.2-99B.2. Curih 1094.25— 1097.'A London 275.!W—276.78. Trst '297.14— ' m 14. Newyork '«.70—56.96, Pariz 221.33— '223.55. Pr.iOT 168."'i —169. Curih. Belzrad 9 1273, Rcrlin 123.575, itudim-peita 90.05, Dakaieit 3.12, Ounuj 73.06, London '.15.215, Neuvorif 51095. Pari* 30 312». Praga 15.385. Trst 27.30, Sofija 3.74, Varšava 58.30, Madrid H4.875. Orni«j. Belgrnd 12.49 Devizni tecali na iubltansk borzi 16 januarja-i 7» povprBS (ion. Amsterdam :erlln Bruseli Budimpešta Ourlh Dunaj London Nev.orli Pari? Praga Trst 24-2__ 1353.- i I-94.25 275.9S 2*1.33 !t)8.2(i 291.14 SiKH— i >56.— 791^1 993.70 i. 97..5 "#>1.1)4 276.7« te.'. 6 2 <3.5* 21:9.14 vredni sr 11 L 22.50—027.50 (92*' 50) Srptka 152 d„ Zem. 138- 140. ind. pap,- Outmann 199—205, Slavonia 5- 5 25, Slave* 101. Sečerana 465, Osj. Ijev. 180-190, Union 3T5 d.. Isls t«~27 Ragusea 5t>-» bi., Trbovlje 480 185, Vevče 105 d., Piv. Snr 220—265. Belirrad. Narodna banka 7105. vojna "Jkoda -114, 2. 118, 4. 416.50, Beogr zadr. '/230-7600, Go-stion sted. —, Izvozna banka 10^0—1010. 7% inv posoj. H« 25—86.75. Dunaj. Podon.-sa vska-jadran. 87.85, Žlvno 135.75, .In70 10.90. Alpine H.10. Oreinit* 2J0 Leykam 9 30. Trbovlje 58.75, Gutmann 24.75. Mun-dtis 193'A S laven ia 0.5«. Les Na ljubljanski borzi bili »iključen! \ vagoni drv. Povpraševanje je m 1 vagon orehovih hMov orl 25 cm premera dalje, od 2 m dolžine naprej fko vagon meja. Produkcija hrastovih prarov je značala lani v naši državi po podatkih prof. dr N nadiča 3.8 mil. kom.; domača potreba znaša ca. 1.2 mil. ko«., izvozilo j>a se je 2.6 mil. kom. Žito Sprifo včerajšnjih mirnejših notacij za pš«. nico na čikaški borzi je tudi pri nas polegla tendenca na hoso, vendar je ostal položaj čvrst pri nespremenjenih cenah. Koruza je dejkoprej čvrsta in dasi ni intenzivnega povpraševanja po blagu je vendar zelo čvrsta in je tendenra na. v«fe. Za pSenično moko ie trenotno malo zanlmanie. a tudi ponudbe je omejena. V ostalih proizvodih ni beležiti znatnejših izprememb. V Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse 'imo ponudbe: slov. post., plač. 30 dni. dob promkt): pšenica 80 kg 2?,; 280—'282 50. jan. 285—287.50, marec 29i?0 '295. april 297 50—300, maj 302-50—H05. moka Og va-». bi. fko Ljubljana 415—IžO. soržica rži. '/,% pšenice post. Domžale 272.50—275. liplatska koruza 315. umetno sušena bč. 310, časn primerno suha '295, ječmen bč. 315.50—820. Zaključen 1 vagon pšenice. Tendenca čvrste jša. Novi Sad: p^»nica bač.. gor. bač. '235—'240. ban. par. Vršac 237.50—242.."». -r. 232-7)-'235. oves bač, slav. 240—245, ban. '235—240. koruza 245—250, bač. 2. 257.30—262.30. bač. 3. 4.. 5. 28:) —2MV sr. 247.50—250. sr. 2. 257.50 262.50, rž 3. 4., 5. 280— 285. ječmen b*.č. 252.5«-'257.50. pol. '270 —280 moka f>g 340—350, št. 2 300—330, št. 5 300 —320. št. 6 285—275, št. 7 256—285, št. 8 '205—215. otrobi 175—186. Promet: 16 vag. pšenice, 12 koruze, 4 moke. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica maree 21.64—24.70, za kij. 24.74—24.7«. maj 25.44—25.56. zaklj. 25.50-25.58, oklober 'r>.90—25.86, zaklj. 25A4—25 8«, rž marec 23.34, zaklj. '23 26-23.28, maj 24.06—'23.94. zaklj. 23.1«—23.98. oktober '28.70 -23.66, zaklj. 23.06—23.68, koruza maj 28.92— 28.94, zaklj. 29.08—29.10, julij '28.94—29.10, zakli. 29.06—29.10. Živina Na ljubljanski sejem 16. t. m. je znašal dogon (v oklepajih število prodanih glav): konji 118 (36), voli 85 (40), krave 33 (17), teleta 15 (12) in prašički za rejo 46 (20). Dogon je napram prvemu januarskemu sejmu večji. Cene »o ostale neizpremenjene kakor sledi: voli 1. 8.50, II. 7.50, lil. 6.50, krave debele 5—6, klobasarir.e 3—3.50, teleta 10—11 Din za kg žive teže; konji in prašički za rejo po kakovosti in velikosti. Cene so v Milanu stalne. Notirajo: voli r. 4.50-5.30, II. 3.60—4.40, III. 2.30—3.50: krave I. 3.90-5, II. 2.80-3.80, III. 2-2.70; biki I. 4 do 4.70, II. 3.30—3.90 lir za kg žive teže; praiiči 7/20 Ur; teleta iz Jugoslavije 6.30—6 80 lir za kg žive teže; prodanih je bilo 189 jugoslovanskih telet. V Pragi je bilo na sejmu: od goveje živine 882 glav, od tega iz Jugoslavije 30 bikov, ki so se prodali po ceni 5.50—6 Kč za kg; nadalje 4233 prašičev. Jugoslovanski špeharji so notirali 10.30—11.50 Kč, nekateri celo izjemoma 11.75 do 12.10 KČ. Poleg tega Je bilo prodanih 100 zaklanih Speharjev po 12.40-14 Kč za k« mrtve tele. Na dunajski goveji sejem 14. 1. m. je znaial dogon 2979 glav. od teg« iz Jugoslavije 89, iz Avstrije 1077, iz Romunije 1167 in is Madjarake 586. Dogon ta Jugoslavije je manjii. Cene so neizpremenjene razen za bike. ki so se pocenili. Notirajo: voli najboljši 2.06—2 20. I. 1.70—2. II. U5 do 1.66. III. 1-1.10; biki 095—1.35; krave 0.85 do 1.55; klavna Sivina 0.5BMfc80. Na dunajski prašičji sejem 15. L m. je znašal dogon 12.286 glav (7423 prtutarjev In 1863 speharjev), od tega k Poljske 5671, is Jugoslavije '2722. iz Romunije 2491, ix Marfiarske 1334 In Is Avstrije 68. Pršutarji so se radi živahnega povpraševanja podražili za 10—20 grosev pri kg, i peharji pa so se pocenili za 5—10 grošev p'ri kg. Notirali so. špe-harji L 2.15—2.25. angl. križani 2—230, kmetski I.tJO—'2.20* stari I.-jv i.So in pršoiu-ji " 30—2.40 šilinga za kg žive teie. iivlml Amanulahova stara in nova prestolnica Hitro, a sigurno je ugasnila Amanulahova slava. Se meseca maja in junija ni bilo mogoče dobiti v Kabulu niti ene žarnice, ker so bile vse uporabljene za slavoloke in razsvetljavo mesta v čast iz Evrope vračajočega se kralja Amanulal«. Afganistanci so takrat še padali pred Amanulahom na kolena in ves Nestor nemških zgodovinarjev — umrl. Tajni svetnik dr. Dietrich Schafer je umrl v Berlinu v starosti 83 let. Bil je najstarejši nemški zgodovinar in naslednik znamenitega zgodovinarja Treitscheja. Afganistan je bil navdušen za svojega kralja. Kmalu pa je prišlo drugače. Amanulah je ukazal, da morajo brade pasti in kdor se ni dal sam obriti temu so kar s silo odrezali brado. Uradniki in pleme-nitaši so morali sleči svoja oblačila in obleči frak, ženske so morale odkriti obraze, skratka reforme na vseh koncih in krajih in pri tem take reforme, ki so globoko segale v navade in običaje Alganistancev ter žalile njih verski čut. In tako je prišel odpor, organiziran od mulahov (mohamedanskih duhovnikov) ter podpiran od Angležev, proti katerim je Amanulah odkrito kazal svoje sovraštvo. Odpor je bil vedno večji, Amanulaha so začeli zapuščati celo njegovi vojaki in kmalu nato so zavzeli vstaši tadi K a b u i, staro afganistansko prestolico. Kabul leži 1760 metrov visoko nad morjem, na južni strani gorovja Hindukina, ki dosega višino 7000 metrov. Danes šteje Kabul "Okoli 100.000 prebivalcev, od katerih' je komaj 500 Evropejcev. Kabul je čisto orientalsko mesto, z vitkimi minareti, velikim baza-rom ter vso orientalsko umazanostjo. Od železnice je Kabul zelo oddaljen in potrebno je potovanje več tednov, da se pride do nje. Ker Amanulahu ni bil orientalski Kabul všeč, je pričel graditi novo prestolico, mesto Darul Aman (»Hiša Omana«), ki je bilo od Kabula oddaljeno le par kilometrov in zvezano z njim z dobro cesto. Darul Aman naj bi bilo čisto evropsko mesto in naj bi imelo v desetih letih 20 tisoč prebivalcev. Prva dela so se pričela že 1. 1923. in precejšen del mesta je bil že zgrajen. Delo se je vršilo po načrtih in pod nadzorstvom nemških inženirjev in delavcev, katerih je bilo okoli 150. Zgrajen je bil vodovod, izvedena kanalizacija, sezidana električna razsvetljava, mesto naj bi imelo tudi svoj telefon in centralno kurjavo. Poleg tega je gradil Amanulah še svojo novo letno rezidenco »Fagman«, ki je bila urejena še bolj v evropskem duhu. S padcem Amanulaha je nastala nevarnost, da bo konec tudi nove Amanulahove prestolice. Posebno gorski plemeni so divji vsled »zapravljanja« denarja za novo prestolico v evropskem slogu. Po njih mnenju je ta prestolica čisto odveč in ni izključeno, da bo postal plen divjih gozdnih plemen. Orientalski Kabul je zmagal in Amanulahove reforme so bile samo sanje, ki so bile za Afganistan mnogo prezgodnje in so zato tudi propadle. O tem sedaj lahko mnogo premišljuje Amanulah v izgnanstvu« h vrven/e^ Prohibicija v Ameriki Francoski pisa elj Claude Anet se je vrnil iz Amerike in je poročal o svojih utisih. Med drugim piše tudi o učinkih prohibicije ter pravi: »Pred enajstimi leti je nastal prohibi-cijski zakon. Uspeh je ta, da se danes pije v Ameriki ravno toliko kakor pred prohibicijo. Na cesti se vidi ravno toliko pijanih ljudi, ko prej. Razlika je samo ta, da velja sedaj vsaka alkoholna pijača dvakrat do trikrat toliko ko prej. Tudi strupenega alkohola se izdeluje zdaj mnogo. Onega dne, ko sem Newyork zapustil, je 30 ljudi umrlo od zastrupljenja z metilnim alkoholom. Toda tilio.apstvo z alkoholom bogati legijo tihotapcev, ki znajo tudi z revolverjem v roki skrbeti za svoj dobiček. Ti tihotapci so najsigurnejši volivci suhega kandidata in vsi so soglasno glasovali za Hooverja. In vendar je v tej deželi, kjer vse spoštuje zakone, dosegla prohibicija, da tri četrtine prebivalstva proti temu zakonu revoltira. Privlačnost prepovedanega sadu je razvila pri ljudeh, ki prej niso na to mislili, okus in poželjenje po pitju. Ljudje se baliajo, kako veliko število steklenic alkoholnih pijač imajo v svcjih kleteh. Od najvišjih do najnižjih slojev so v tem oziru vsi enaki. Znan francoski slikar je pripovedoval, da je bil ob priliki dodelitve Carnegiejeve nagrade povabljen od zelo uglednega ministra puritanskega predsednika Coo-lidgea na vtiholapljen whisky. Ta velikanska trgovina s tihotapljenjem alkohola se seveda ne vrši brez plačane pomoči policije in carinske straže. Tako je pokvarila prohibicija celo one, ki so oficielno nastavljeni, da jo preganjajo. Vsled prohibicije se v Ameriki vedno bolj razvija teorija o dvojni morali, da velja ena morala za gospode in druga za sužnje. To se je posebno jasno videlo v vprašanju črncev. Gospodje priznavajo, da srednji sloji in gornji desettisoči pijejo, toda delavec ne sme pili, da fabrike producirajo več. Mnogi pametni ljudje protestirajo proti prohibiciji in neki poslanec je dokazal, da velja izvajanje prohibicijskega zakona letno 7 boj proti analfabetizmu družba »Dol z anal-fabetizrnom!« ki je poseben oddelek gubern-ske zveze strokovnih zvez. Ta odbor pa dobiva vedno manjše subvencije. Sedaj plačuje moskovska osrednja zveza strokovnih organizacij za vsakega svojega člana, ki se je naučil brati in pisati, 20 rubljev. To pa dobe samo delavci, ker za kmete ne plača zveza nič. Značilno je veliko število analfabetov med 15 in 24 letom. Teh je bilo v moskovski guberniji nič manj kot 70.000 in od teh v prestolici 18.000. Celo 5% članov komunistične mladeniške organizacije (komsomola) je analfabetov. Pri tem pa niso ta števila niti popolnoma zanesljiva in je nad vse verjetno, da so sovjeti številke omilili, da ne bi bil vtis v tujini tako slab. Jasno je, da morajo biti razmere v ostali Rusiji še znatno slabše. Pot Device Orleanske Kult Device Orleanske je v Franciji pač vedno večji. Najnovejše je sedaj načrt, da bo vsa historična pot Device Orleanske označena s spominskimi stebriči. Vsako mesto, vsaka vas, ki jo je Devica Orleanska na svojem potu obiskala, dobi tak spomenik. Tako je sklenil nacionalni odbor, ki se je te dni sestal, da proslavi 500 letnico, ko se je pojavila Devica Orleanska. Tudi na vseh križiščih in mostovih, ki jih je Devica Orleanska na svojem pohodu 1. 1429. prekoračila, bodo postavljeni takt spominski stebriči. Pariz dobi dva taka spomenika, in sicer bo eden postavljen pri vratih sendeuiških, drugi pa pri Porte Saint Honore. i Prvi spomenik bo odkrit v Vaucoulers-u dne 23. februarja. Pokvarjena akustika Dvorana »Albert Hali« v Londonu, kjer | se vrše vsi veliki koncerti, je bila vedno znana po svoji dobri akustiki. V zadnjem času pa so se pričele množiti pritožbe o slabi akustiki dvorane. K sreči pa še živi graditelj te dvorane Mr. Smith, in zato so nekateri začeli njega napadati, češ, da je on kriv za slabo akustiko. Smith pa je na te očitke odgovoril to-le: »Jaz nisem zgradil dvorane »Albert Hali« za to generacijo, čeprav si ne morem misliti, da je izgubila posluh, se je vendar nekaj drugega spremenilo. Poglejte samo krila vaših žen in hčera. Ko sem preračunaval akustiko dvorane, sem upošteval, da se bodo med stoli razprostirale vrste širokih in »Zlata puščica.« Angleški znameniti avtomobilist, zmagajec v neštetih tekmah, major Segrave, je dal zgraditi nov avtomobil s 1000 konjskimi silami. Začetkom februarja hoče z njim za Anglijo nazaj osvojiti svetovni hitrostni rekord. Novi voz, ki je veljal 300.000 mark (okoli 4 milijone dinarjev) se imenuje »Zlata puščica«. BivSi kralj Amanulah: ^Pravzaprav mi pri-stcja noša mojih pradedov zelo dobro. Moje lepe evropske uniforme bodo le za molje. milijard. In vendar ne da nobenega pravega uspeha. Duhovito je pripomnil: »Potrebujemo 150.000 čuvajev na kanadski meji in zopet 150.000 ljudi, ki nadzirajo čuvaje. In tako naprej v vso večnost.« Dolarska princeza se hoče poročiti z Lundborgom Rešitelj generala Nobila. švedski letalec Lundborg se mudi te dni v Rimu, kjer je pred posebno kpmisijo razložil vzrcke katastrofe »Italie«. V razgovoru z italijanskimi novinarji se je Lundborg pritoževal nad neprijetnostmi, ki mu jih daje njegova popularnost. Čeprav je že davno poročen, dobiva vendar iz vsega sveta ogromno število zaljubljenih pisem in naravnost ponudb, da se poroči. Med drugimi ponudbami je dobil pismo hčerke znanega ameriškega multimilijonarja. Pismo se je glasilo: »Vzemite me za ženo! Nisem sicer lepa, ampak sem silno bogata. Če me ne bi mogli ljubiti, vam nikakor ne bom v nadlego. Zadostuje le to, da morem nositi vaše ime.« Kaj si je Lundborg o tej ponudbi mislil, je taktno zamolčal. Analfabetizem v Sovjetski Rusiji Sovjetski voditelji so več ko enkrat napovedali, da bo ob desetletnici oktobrske revolucije v Rusiji analfabetizem izginil. Deseilet-nica je minila, toda razmere se niso dosli izboljšale. Koliko je analfabetov? Na to vprašanje ne morejo odgovoriti niti najbolj informirani komunisti. S precejšnjo gotovostjo pa je mogoče reči, da je število analfabetov še vedno zelo visoko, in sicer ne samo v oddaljenih po-kraj nah, temveč tudi v centrumu evropske Rusije. Tako je bilo n. pr. v moskovski guberniji 1. 1926 155.000 analfabetov, od teli v Moskvi sami 54.440. Na 100 ljudi je bilo torej 13 analfabetov. Ob času jubileja (eno le o kasneje) pa je bilo analfabetov že i 60.000. Mesto, da bi analfabeti izginili, jih je bilo po desetih letih 13000 več. V moskovski guberniji vodi valovitih kril, ki bodo ujele glasbene valove in se ti ne bodo lomili ob stenah in tleh. Danes pa se je to blago tako skrčilo, da je komaj še vidno. Mesto učinkovitih lovilcev glasov, se vidi samo še tenke noge v svilenih nogavicah, ki nič dragega ne ujamejo kakor poglede mož Skrbite za to, da bodo žene pri koncertih in v gledališču zopet tako oblečene kot prej in akustika bo rešena.« Izplačalo bi se preizkusiti, če so res kratka krila kriva slabe akustike. Resničen romantik V Londonu je te dni umrl v popolni osa-melosti skromen lekarnar Edwin Jones. Pokojnik je živel dvajset let popolnoma ločen od vsega sveta, v kolikor ni prihajal z ljudmi v dotiko v svoji majhni lekarni v londonskem predmestju. Bil je prijatelj revežev, ki jim je dajal zdravila največkrat zastonj, tako da je od svoje lekarne komaj živel. Obiskov ni sprejemal nobenih, celo nobene postrežnice ni maral najeti. Zanemarjen in zapuščen je živel in tako je sedaj tudi umrl. In vendar je bil ta mož v svoji mladosti dika londonske najboljše družbe. Bil je priznan učenjak, glasbeno nadarjen, duhovit, ljubezniv, krasne zunanjosti in vrhu vsega bogat. Povsodi je bil priljubljen, oboževan, bodočnost se mu je odpirala na ste-žaj. Tedaj pa se je zaljubil in zaročil, odpirala so se mu nebesa sama. 2e je bil določen dan poroke, ko je Jones nekega dne opazil svojo oboževano nevesto, kako je na ulici spregovorila z nekim moškim par besed. Samo par besed na javni cesti. To je zadostovalo, da je Jones izgubil vero v ženske in življenje, se vsemu odpovedal in se živ pokopal v predmestni lekarni. Iz londonske visoke družbe Ta teden ima London kazensko razpravo, ki kaže, da razmere v londonski visoki družbi niso bolj čedne nego kjerkoli drugod. Obtoženi so: gospa Meyrick, ki nosi častni naslov »kraljice nočnih lokalov«, zaradi ne- dovoljenega točenja alkoholnih pijač: italijanski restavrater Ribuffi, ki ji je pijače dobavljal, in bivši policijski stražmojster Goddard, ki je sprejemal od Meyrickove podkupnino. Meyrickova ima v Londonu tri nočne lokale, v katere zahaja najboljša londonska družba. Neštetokrat so jo že kaznovali in zaprli, toda Meyrickova se ne poboljša, ker ji sijajno nese. Celo policijski stražmojster Goddard si je polagoma nabral od nje kot podkupnino 15.000 angleških funtov ter je danes bogat mož. Posebno značilno pa je to: Meyrickova ima dve hčeri, ki sta se obe poročili z visokimi plemiči. Ko je Meyrickova presedela svojo zadnjo kazen, sta jo prišli pred zapore čakat obe hčeri s svojimi možmi in ji poklonili velike kite cvetja. John Pierpont Morgan, veliki ameriški svetovni bankir, ki je imenovan poleg Owen Younga za ameriškega s.rokovnjaka za konferenco o nemških reparacijah. Star je 62 let in od leta 1913., ko je umrl njegov cče, šef hiše Morgan. V svetovni vojni je ustanovil municijski trust. Danes je eden najvplivnejših bankirjev sveta. V dveh treh vrstah Število brezposelnih v Nemčiji je silno narastlo. V decembru je prejemalo brezposelno podporo 1, 702.000, to je za 402.000 več ko v novembru. Trimotorsko Focker-letalo. v katerem je bilo deset potnikov, se je v bližini Middletow-na (v Ameriki) ponesrečilo. Pet oseb je bilo takoj mrtvih, pet pa zelo težko ranjenih. Žrtve so morali iz razvalin letala izžagati. Wilkinsova ekgpedicija na južni tečaj opuščena. Newyorški listi so prejeli od raziskovalca Wilkinsa radio-depešo, da opušča svojo ekspedicijo, ker ni mogel naj: i pripravne baze. Ves uspeh ekspedicije obstoji le v raz-iskavanju Grahamove zemlje. Volkovi raztrgali otroke. Vsled silnih mrazov so se pojavili v severovzhodni Poljski volkovi. Pri Novem Grodeku so volkovi raztrgali dva otroka. V obmejnem mestu Dolo-jevu na ruski meji so vojaki poljskega obmejnega kora bili v boju z velikim krdelom volkov. Vojaki so ubili 27 volkov. Koruptna občina. V mestni hranilnici Sulzbach v gornji Pfalzi je vse osebje hranilnici zagrešilo velike poneverbe. Tudi prvi župan Rauber je špekuliral z denarjem hranilnice. V vsem je izgubila hranilnica na ta način 185.000 mark. Analfabetizem na Madžarskem. Madžarsko prosvetno ministrstvo pripravlja odredbe za odpravo nepismenosti. V Budimpešti je 44.000 nepismenih oseb, v celi deželi pa 15% vsega prebivalstva. Kipar in slikar Emil Fuchs, rojen Dunaj-čan, se je v Newyorku ustrelil. :,Zakaj si pa v pasjem koritu napravil zrcalo na dnu?« — »Zato, da pes vidi po dvoje kosti. <•- Ženitni posredovalec hvali svojo klijenti-njo. Naposled reče: Le eno napako ima: malo šepa.« — »Tako? Ali zmeraj šepa?« — »Ne, samo kadar gre.« Siten gost: »Same težke jedi imate na jedilnem listu; napravite mi kaj čisto lahkega!« — Natakar: »Potem izvolite morda — kurje perje?« »Janezek, katera ribo daje olje?« — Sardina, gospod učitelj. m *vee 200 letnica rojstva Spatlanzaniia I Ze,n vaien se materija, usmerjena v organizacijo, organizira (oživlja) sama po sebi« — ampak da se vsako živo bitje razvija samo iz živega. Poizkuse je delal podobno kakor vež kot 100 let pozneje Pasteur s pomočjo hermetično od zraka zaprtih steklenih balonov. Tozadevno svoje rezultate kakor tudi opazovanja o oplojevanju jajc po semenih ter drugili temeljnih problemih plojenja je obrazložil v »Experiences pour servir n l'hi-stoire de la generalion des un.!maux et des plan-tesc (Ženeva 1786). — Spallanzani, dasi otrok ra-cionaliatične dobe, je bil vzoren in veren duhovnik ter skrajno blag Človek. Dr. A.Jeharts J z Kafre v Bagdad' Med izj-ednimi doplačilnimi izdanji je letos Mohorjeva družba izdala tudi dr. Jehartove potopisne slike iz svetopisemskih dežel, z. naslovom »Iz Kairo v liugdad«. Letos je izšel saino prvi del, ki obsegu potovanje po Egiptu (»Tisoč kilometrov ob Nilu«) iu pot na Sinaj. Prihodnje leto izide še drugi del, ki bo obsegal potovanje i>o Palestini" in Mezopotamiji do Bagdada. Celotno delo bo tvorilo drugo knjigo znanstvene knjižnice, katero je Mohorjeva otvorila lani s Pitamičevo »Državoc. Veste, mi protestanti nincgo več boremo sveto pismo nego vi katoličani, zato pa ga tudi dobro poraiamo,« (str. 174) tako se je v lsmailiji g. profesorju izrazil nek protestantski we«tfaleki trgovec. Resnico je povedal. Sveto pismo premalo poznamo, zato nami v napadih na njegovo verodostojnost tako hitro zmanjka orožja. Kdor hoče sveto pismo uspešno braniti, mora poznati tudi najnovejše pridobitve bibličnih realij, stariiioslovja, zgodovine, zemljepisja.. Zato dr. Jehartovo delo tudi ni kak navaden potopis, ni samo sporočilo o njegovem dvakratnem potovanju po Orientu, ne, to je apologija svetega pisma, posebno starega zakona, katere cilj je: znanstveno braniti verodostojnost svetega pisma, s ]x>močjo najnovejših pridobitev tozadevnih ved pojasniti glavna in najtežavnejša, še ne docela rešena vprašanja glede problemov svetega pisma, nuditi s popisom svetopisemskih dežel tudi neananstveniku možnost, da bolje uiueva sveto pismo. niti Izt Aleksandrije nas popelje pisatelj skozi jfairo, Metnfis, mimo piramid, grobov egiptovskih faraonov,, do stovratih teb, skozi dolino kraljev, mimo Kariiaka in .LukSOrja do assuanskega jezu na Nilu, ob 24 tem vzporedniku, nato pa nazaj in skozi deželo (jesen, kjer je Jožef naselil svoje brate, do Suečkega kanala, skozi Grenka jeaera, kjer se je po vsej verjetnosti izvršil prehod Izraelcev, mirno Sueza do Tora in še najzanimivejše potovanje iz Tora na Sinaj iu nazaj. Egiptovski Jožef, Izraelci v Egiptu, njih prehod čez »Rdeče morje«, sv. Družina v Egiptu, deset zapovedi na gori Sinaj. .. vse to v novi realnejši luči zažari pred nagimi očmi. Da vpleta pisatelj med pripovedovanje tudi narodopisne, politične in kuiturno-zgodovtn-ske drobtine iz življenja svetopisemskih dežel ln ljudstev, je razumljivo. StaTinoslovce in slaviste bo posebe zanimal obisk sinajske knjižnice in popis in pregled staroslovonskih rokopisov, ki se hranijo v njej. Dulce et utile, pouk in zabava, poljudnoznanstvene razprave iu literarno opisan potopis, vse to se druži v prijetno enotno delo, ki se bere kot roman. Pa kako dramatično je vse to opisano! Ne odložiš knjige, dokler je ne prebereš do konca. — Tekstu je dodanih ob koncu U strani slik, katere je pisatelj sani posnel. Prav vsakemu, ki se količkaj zanima za sveto pismo, ki mu je do tega, da zve znanstvene dokaze za resničnost svetopisemskih dogodkov, to dr. Jehartovo delo toplo priporočamo. Borovskt. Franci S u p i 1 a, kt jih je objavila pariška revija »Le Monde S1 a v e< iz peresa Charlesa Loiseau-a. V teh spominih nam stopa jarko pred oči plemenite postava pokojnega hrvatskega politika in njegovega ogromnega dela med svetovno vojno za zedlnjenje Jugoslovanov. Kakor znano je bii Supilo v Jugoslovanskem odboru v Londonu največji nasprotnik Pašiča in njegove politike. Supilo, čeprav osebno svobodotnislee, se je zavzemal za Hrvate kot katolike in zapfidntke, ki jih je ruska politika smatrala za nevarne novi jugoslovanski tvorbi, katero si je zamišljala kot pretežno pravoslavno. Supilo je bil tudi za koncesije Bolgariji v Makedoniji, da le-la ne bi stopila v vojno. Kdor heče imeti popolno in objektivno sliko o porajanju [države Jugoslavije, brea teli Spominov ne bo mogel biti. Drobiž V srodo 16. t. in. je predaval na britanskih tednih v Zagrebu na vseučilišču univ prof. dr. Ju-raj Andrassy o »Angležih kol političnem narodu«. — Dr. Vinko Kriškovič je prevel v hrvaščino Paula Bourgeta roman »Vtisi s potovanja po Italiji«, zagrebška Zabavna biblioteka pa je izdala Jack Loji-donove »Pripooirfke z .Ivinega morja«. — V Zagrebu so proslavili 50 letnico smrti prvega Ilirskega komponista Ferde TAvadiia, ki je bil rojen 1798 j v Celju. Živel je v Samoboru in Zagrebu za dobe Gajevega ilirizina. Po pobudi dr. Gaja je tudi zložil znano v Ješ Hrvatska ni propalac. »Samoizobraievalni klubi: na ljubljanskem učiteljišču so je 14. januarja v šentjakobskem | gledišču nekam kasno domislil desetletnico smrti Ivana Cankarja. S to proslavi' so učlteljiščniki prvič nastopili pred javnostjo in je prav radi tega ne smemo preareti. Fantje, ki bodo čez leto, dve stopili med ljudstvo, postali njegovi izobraževavci in graditelji kulture, so z mladostnim ognjem rešili svoj a nalogo. Po uvodni leSki orkestra je govoril o Cankarju maturant E. Kardelj, označil njegov pomen ter zlasti poudaril etično stran C. dela. Zatoni je P. Malec recitiral uvodno pesem iz »Zgodb iz doline šentflorjanske«, B. Debevee črtico -.»Gospod stotnike in N. Slapar odstavek iz »Hlapca Jerneja . Manj dobra je bila vprizoritev drugega dejanja »Hlapcev^, ki pa jih« je skrbno izreŽiral J. Tratnik. Vzlic temu so nekateri igravci prav umeli svoje vloge, zlasti A. Erman, ki je podal močno kreacijo Jermana in tretjeletnica Tomšičeva, ki je odlično igrala učiteljico Geni. Vsem orlovskim edinicam Zakon o društvih. Novi zakon o društvih in društvenih sestankih določa, da se nobeni politični sestanki ne smejo vršiti, glede kulturnih in drugih nepolitičnih druitev pa določa sledeče: Vsako društvo mora prijaviti politični oblasti vse sestanke tri dni naprej. Za našo organizacijo smo se informirali pri velikem županu ljubljanske oblasti in dobili to-le pojasnilo: Vsaka orlovska edinica mora prijaviti nameravani sestanek (odborovo sejo, fantov-ski sestanek, vsak svet, občni zbor, odse-kovne tekme, — telovadnih večerov ni treba naznaniti) tri dni pred sestankom politični oblasti. Kjer se odborove seje in fantovski sestanki vrše redno vsak teden ob isti uri, zadostuje, da se napovedo enkrat in tej napovedi se doda, da se vrše vsak teden ob istem času. V napovedi je treba navesti dan, uro, kraj in dnevni red sestanka. Predsedstvo S. O. Z. Kaj v liuniji siromašni narod najrajši bere. Da je v Rusiji kljub boljševizmu veliko siromašnih ljudi, nam je med drugimi povedal tudi Trockij. j Ti sloji, med katere spadajo nižje kategorije de- j lavcev, majhni uradniki in študenti, čitajo najrajši j okultističae, spiritislične in podobne knjige, med : katerimi je večina šunda. To dokazuje, da iščejo i{ ljudje utehe iz neke duševne depresije ln nezadovoljnosti v svetu lajinslvenosti.. Take knjige se ku-< pujejo večinoma v antlkvarijatih. ki so' bolj po ceni. Zanimivo je nadalje, da je v Rusiji največje povpraševanje po Svetem pismu, Iti se danes v Rusiji sploh ne sme več izdajati. Kupujejo se zato stare izdaie in plačujejo zanje ogromne vsole. Tako n. pr. dajejo za Sveto pismo z Ilustracijami Gustava l)or6-a 75 zlatih rubljev, za izdajo Svetega sinoda ali Kijevsko-peČerske lavre pa 20 do 25 zlatih rubljev. Anima humana naturaliler christiana. Redek rokopis. Ruska akademija znanosti v Lenin gradu je dobila v dar edini popolni rokopis sloveče »Tisoč in ene noči«. Glasba Al. Mav: »4 nape vi za sv. križev jiot« se zopet dobi. (2. izdaja.) Cena 3 Din. Kdor želi kupiti po ceni lep molitvenik »Presv. Srce Jezusovo«, 2. izdaja (sestavil o. Janez Pristav, D. J.) naj ga naroči takoj pri Mohorjevi družbi v Celju, ki ga bo dala udom za leto 1929 v jeseni kot doplačilo. Vezan z rdečo obvezo bo stal samo 20 dinarjev, z zlato obrezo pa 28 dinarjev. Gg. duhov-nike-poverjenike prosimo, da ga ljudem pri nabiranju naročnine za Mohorjeve knjige za prihodnje leto toplo priporoče. Naznanila Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. Četrtek, 17. jan.: »UKROČENA TRMOGLAVKA«, Red C. Petek, 18. jan.: Zaprto (generalka). Sobota, 19. jnn.: »VOLPONE«. Premijera. Premi-jetski abonma. OPERA: Začetek ob pol 20. Četrtek, 17. jan.: Zaprto. Petek, 18. Jan.: »PRI TREH MLADENKAH«. -Red D. Sobota, 19. jan.: »ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE':. Red A. Abonenli redu C imajo dramsko predstavo v četrtek 17. t m. Vprizori se Shakespearjeva komedija »Ukročena trmoglavka< v režiji prof. g. Oeipa Šesta. V petek 18. t. m. je v ljubljanski operi zvečer repriza operete »Pri treh mladenkah- za abonente reda D. Ljubljanska opera pripravlja naslednji dve operni noviteti: italijansko operno delo Ljubezen treh kraljeve, katero je napisal komponist Monte Mezzi in Mozartovo klasično opero »Beg iz Se-rajla«. S to opero bo imelo naše gledališče ves ciklus petih Mozartovih klasičnih del, ki jih je tekom zadnjih sezon vprizori! in izvajal pri nas ravnatelj g. Polič, in stegr. Don Junn, Figarova svBtba, C osi fan tutte. Čarobna piščal ln sedaj Beg iz Sernjtn Pozneje pride na oder novo češko operno delo »Svanda Dudak.. ki je pravkar bilo sprejeto ln izvajano z največjim uspehom prvikrat na raznih odrih. Ljudski oder v Ljubljani V nedeljo, 20. januarja ob pol 8 »CHARLIJEVA TETA«, veseloigra v treh dejanjih. Mariborsko gledališče Četrtek, 17. januarja ob 20. uri: »BAJADERA«. Ab B. Kuponi. Znižane cene. Gostovanje g. Nerala. Ponedeljek, 21. januarja ob 15. uri: »JANKO IN METKA«. - Ob 20. uri »ADIEU MIMI«. Gostovanje Mariborčanov. Prireditve in društvene vesti Simfonični koncert orkestralnega društva Glasbene Matice, pod vodstvom skladatelja L. M. Šker-janca ,se vrši definitivno v ponedeljek, dne 21 t. ni. ob 20. uri zvečer v dvorani Filharmoničue družbe. Na sporedu so skladbe Schuberta, Schrckerja, Lajo-vica in Borodina. Predvsem opozarjamo na Lajovi-čevo simfonično delo »Caprice«, ki se v Ljubljani prvič javno izvaja. Orkester šteje nad 60 članov. Vstopnice v Matični knjigami. Občinstvo obveščamo, da se je moral koncert vijolinistke Marije Mihajlovičeve odložiti na poznejši čas. Prosimo p. n. občinstvo, da vzame to na znanje. »Cbarlijeva teta«. To priznano veseloigro priredi v nedeljo, 20. t. m. ob pol 8 Ljudski oder v Ljubljani. Igra sama je po vsebini izredno zanimiva ter napeta do zadnjega trenutka Gotovo bo fa skrbno pripravljena komedija cenj. občinsfvo zado-voljila. Dvorana bo toplo kurjena Poizvedovanja čina boo se je zgubila na poti od Milarue in svečarne na Viču po Tržaški cesti, Mirju in Ze-ljarsk) ulici. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v Milarni in svečami nu Viču. Kino za naša mala društva in šole Na vsak način morajo dobiti naša šibkejša društva tudi možnost za filmska predavanja. Kako? S takozvanimi aparati za ozke filme. Med ozkimi filmi se bojuje na svetovnem trgu srdit boj. Mnogi so že vrgli puško v koruzo in omagrdi. Bojujejo se še filmi s širinami 17.5 nun, 16 mm in 9.5 mm. (Normalna širina znaša 35 nun). Najstarejša med temi je širina 9.5 mm, zato ima za sedaj tudi največjo zbiro filmov. Cez nekaj let (morda že čez 1—2 leti) bo imela zlasti širina 16 mm veliko filmov in tudi vse polno projekcijskih aparatov. Seveda bo v tem času tudi zbirka za širino 9.5 narasla. Prosvetna zveza v Ljubljani se ,ie odločila za širino 9.5 mm in 16 mm. Za širino 9.5 111111 ima že na razpohgo aparate in posoja zn neznatno ceno filme. Aparat se je obnesel, zato ga lahko priporoča. Aparatov za širino 16 nun fie nima. Gre za društva in šole, katerim zadostuje širina slike na steni 1.75 111 do 2 m. Takim zahtevani aparati za širino 9.5 mm popolnoma ustrezajo. S filmom 16 mm širine je mogoče korrnj kaj večjo sliko dobiti na steno. Filmi 9.5 mm so pa za 11% cenejši kakor 16 mm široki (cenenost 9.5 mm-ske-ga filma izvira iz njegove čisto svojevrstne perfo-racije). To je važno, kajti ravno filme jo treba znova in znova kupovati (si izpoeojevati). P? tudi aparat za najožjo širino (9.5) je zelo poceni. Računajmo. Aparat za ročni pogon z vsemi pritiklinami stane okoli 2500 Din. To je eiikritni začetni izdatek. Izposojevalnina za filme pri Prosvetni zvezi v Ljubljani: 1 kolo, ki teče približno 20—K minut, stane 15 Din. 4—5 koles zndostiije za filmsko predvajanje 1 in pol ure Stane torej taka prireditev 75 Din. Recimo okroglo 80 Din. Računamo na obisk 100—150 ljudi. Vstopnina 3 do i Din ali 2 in 4 Din. V blagajni je okoli 4''<> Din. Vse stroške računajmo (visoko) 150 Din. Ostane 250 Din. Deset fimskih predavanj ali predvajanj in aparat je plvfan. Aparat je silno priprofit. Ravnal' boste la'iko sami z njim. Ako bo za »parat več naročil, bomo imeli meseca febra*rja poldneven tečaj za operaterje. Film je negorljiv. Zainteresirajte za to tudi šole. Ako bo naročilo več Sol, bomo fmeli v zalogi tudi izrazito šolske filme iz naravoslovja, tehnike, geografije in zgodovine. Naročila prosimo vsaj do konca januarja na naslov Prosvetne zveze v Ljubljani, Miklošičeva ccsta. (N. B. V krajih, kier ni elektrike, si lahko pom»gajo z akumulatorji za radio alj posebnim duiamom na ročni pogon.) Radio Radijska tehnika v teatru Po radiju segajo že gledališki režiserji. Tako so začetkom letošnje sezone poskusili v dunajskem Rurgtheat.ru ojačiti glasove nekaterih solistov in zborov z zvočniki. Bilo je to težko in se je izvrstno izkazalo pri zborih, do-čim je pri solistih treba še preizkušenj, ker ni vsak glas za ojačevanje v različnih odtenkih enako prikladen. Treba bo še študija režiserjev in tednikov, da se ugotove splošno uporabljiva načela, kako in kam je treb:i razpostaviti za dosego vsakokratno primernih učinkov zvočnika. Bil je to šele prvi poskus, ki pa nudi toliko novih izgledov, da lahko vidimo v zvočniku novo tehnično pridobitev za odrsko umetnost, v kateri se odkrivajo nedosledne možnosti. Tako ravnatelj Burgtheatra, dv. sv. Fr. Herterich. Povsod nove postaje Romunska radijska družba, kt že od novembra 1928 oddaja v Bukarešti po postaji z energijo 400 vvattov, bo zgradila v kratkem postajo z 12 kw, ki bo začela obratovati najbrže 1. junija. Perzijski poštni minister Je sklenil z neko francosko družbo pogodbo, da zgradi zelo močno postajo v Teheranu. Pri Mlddekerke, v bližini Ostende se je zgradila nova oddajna postaja, ki bo služili zlasti pre-kokanalskemu zračnemu prometu. Oddaja na dolžinah 900, 14C0 in 1C80 111. Cehoslovaška poštna direkcija je- naročila družbi Telehinken, da zgradi 20 kllovvatno dvojno postajo za oddajanje na kratkih valovih. Ta postaja naj bi omogočila zvezo med Ceh:slovaško 111 Ameriko. V F!eetwoodu na Angleškem se zgradi nova postaja, ki bo obratovala v slučaju, da odpove ka-belj med Irsko in otokom Man. Vsak poslanec svoj radio V Ameriki namreč. Vozijo se poslanci po deželi in kjer se jim zdi, stopijo iz avtomobila, postavijo predse, mikrofon ter oddajajo po oddajnem aparatu, ki ga tudi vozijo s sabo.,. Domača glasba v radiu Sredi decembra je oddajala frankfurlska postaja koncert Iz neke privatne hiše v Esehershei-mu. Brez dvoma znači to zanimiv poizkus, da se spet dvigne domača glasba. Programi Radio-Ljuhljana 1 Četrtek, 17. jau.: 12.30 Reprodueirana glasbo. 18 Časovna napoved, borza, reprodueirana glasba. 13.30 Stanje vode. 17. Radio-orkester. 18. Ce.ščinn. poučuje gosp. Novak. 1880 Kmetijsko-gospodarsko predavanje, preduva ravn. Kmet. družbe inž. Rudo Lah. 19 Ceščina, poučuje g. Novak. 19.30 Zgodovi- na Slovencev, prodava prof. S. Kranjec. 90 -.Brani el kvartet (2 ettre, kitara, vljollna, harmonika (Igra g. Verbič). — Radio orkester. 22 poročil« in cusovna napoved Petek, 18. jan.: 12.30 Reprodueirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reprodueirana glasba. 1330 Stanje vode. 17 Radio-orkester. 18.30 Gospodinjska ura, predava gdč. C. Krekova. 19 Francoščina, poučuje dr. Leben 19.30 Prenos spevoigre »Pri treh mladenkah« iz ljubljanske opere. 22 Poročila iu časovna napoved. , Drugi programi t Četrtek, 17. januarja. Zagreb: 13.15 Gramofonske plošče. — 17.30 Ruski pevski zbor in balalajke. — 19.30 Simfonični koncert češke filharmonije, prenos. — Praga: 12.30 Opoldanski koncert. — 16.20 Za deco. — 16.30 Lahka glasba. — 18.25 Delavsko predavanje. — 20 Glasbena akademija. — Stuttgart: 16.15 Operetni popoldan. — 18.45 Zdravstveno predavanje. — 20 Komična opera. — Toulouse: 13.45 Koncert. — 21.30 Recitacije. — 23 Tango. — Bern: 16 Orkester. 17 Koncert. — 21 Pevski večer Lucije Delsarta. -1 Katovice: 16 Program za deco. — 17.55 Komorna glasba. — 20.30 Prenos ljudskega koncerta iz Varšave. — 22.30 Plesna glasba. — Berlin: 16.30 Bas solo. — 17 Lahka glasba. — 20 Orkester na pihala. 21.30 Klavir. — Nato ples. — Dunaj: 11 Kvartet Qerda. — 16 Popoldanski koncert — 17.30 Tujski promet. — 19.30 Prenos opere. — Nato Jazz. — Milan: 11.45 Reprodueirana glasba. — 12^0 Kvartet. — 16.30 Kvintet — 17.20 Petje otrok. — 20.30 Opera Hansel e Grete!. — Budapest: 9.15 Dopoldanski koncert. — 18.30 Orkester državnih uradnikov. — 20.30 Drama. — Varšava: 12.35 Šolski koncert. — 17 Knjižni pregled. — 17.55 Komorna glasba. — 20.30 Popularni koncert. — 22.30 Kavarniška glasba. Obrtno nadaljevalno šolstvo itn vos v frztcu Po statistiki, ki jo je objavil g. Jože Brdaja o obrtno nadaljevalnem šolstvu v Sloveniji po prevratu, je bilo v ljubljanski oblasti vseh takih šol 47. Od teh so imcie samo štiri cd 1.1918 dalje nepretrgan pouk in sicer: Kranj, Toplice pri Zagorju, Kropa in Tržič. Največje število vajencev v tržiški obrtno nadaljevalni šoli je bilo v 1.19^0-21, ko je obiskoval šolo 101 vajenec, najnižje pa 1. 1919-20, ko jih je bilo 78. Lani se je od splošne obrtno-nadaljevalne šole odcepila samostojna trgovska nadaljevalna šola, ki je štela 18 vajencev. Skupno je lani obiskovalo nadaljevalne šole v Tržiču 107 vajencev. Je pa v Tržiču seveda dc6ti več vajencev, ki so vzeti iz vrst učencev meščanske šole in vstepijo takoj v drugi ali tretji razred obrtno- nadaljevalne šole, ki jo potem v enem ali dveh letih dokončajo, če ne z odličnim, pa gotovo s prav dobrim uspehom in so potem mojstrom z vsem svojim časom na razpolago. Na ta način imajo mojstri od vajencev z dobrim šolskim uspehom oziroma predizobrazbo dvojno korist. Prvič se hitreje nauči, drugič pa prej dokonča nadvse potrebno šolstvo. Dogodili so se seveda tudi drugi primeri, da je vajenec, ki je prav rad obiskoval šolo, prišel presit razredne učitelje, naj mu dado iz kakega predmeta nezadostno, da bo mogel še eno ldio hoditi v šolo, ker se hoče še več naučiti: Tržiško obrtništvo se že zaveda, da je treba za nastajajočo konkurenco temeljite predpriprave, spoznalo je, da bo napredoval le tisti, ki jc zadosti podkovan ne samo v ročnosti, temveč še bolj v upravljanju obrtnih podjetij. Načelno sprejme v uk samo take vajence, ki so sposobni za prvi razred, zato je tako zvani pripravljalni razred odpravljen in ustanovljen tretji razred, kjer sc poučujejo strokovni predmeti. V ta razred pridejo absolventi drugega in pa tisti vajenci, ki imajo tri ali pa štiri razrede meščanske šole, da se okoristijo še s strokovnim poukom, ki ga pogrešajo v meščanski šoli. Z mirno vestjo se lahko trdi, da morda ,n°ben kraj ne žrtvuje toliko za vzdrževanje svojega nadaljevalnega šolstva kot ravno Tržič. Pri tem naj bo omenjeno, da državne podpore tržiško nadaljevalno šolstvo ni debilo. — Edino ljubljanski oblastni odbor je naklonil v inaju mesecu 2000 Din podpore. Noč v Tivoliju (Izpred sodišča.) Kakor v tajinstveni sliki detektivskega filma se je godila tale zgodba. Recimol Noč, tiha, pokojna ncč. Nikjer glasu, nikjer nobenega znaka gibanja, življenja. Takšen je Tivoli v poznih, polnočnih urah; v decembru zlasti, ko že pritiska mraz. V taki tišini, glej: dve sumljivi senci se jiomikala okoli grmov, se zgovarjata, krilita z rokami. Nekaj se bo zgodilo, se zdi. Očlvidno pripravljata nočna obiskovalca primeren načrt za kakšno zločinsko podjetje. Res: prva sonca se oprezno približa trafilu nasproti kina v Tivoliju, ogleda se okrog, potom pa tiho prisloni k hišici kramp. Nato potihoma, sunkoma spet izgine. NI pa vedel tajinstveni nočni obiskovalec, da vse njegovo početje epazuje stražnik, ki je možaka slučajno opazil in se skril v jarek za grmovje. Kmalu je stražnik mogel ugotoviti, da se je drug možak povrnil k trafiki, oni prvi pa je najbrž stal kje na straži. O preža 1 je za stražnikom, la pa se mu je skrival skoro tik za hrbtom in ležal miren in tih v jarku. Ko pa je možak zgrabil prislonjeni in pripravljeni kramp, ter jel i njim udarjati oprezno po vratih trafike, hoteč jih odtrgati, Je skočil stražnik iz jarka, zgrabil vlomilca za vrat ter zavpll: »Hop, Cefizelj te že imam! Kar pojdlva, boš ti -zdaj videl in skusil drugačna vrata!: Pa sta res šla in tatinski kujon jo bil seveda potisnjen za železna vrata Jetnišnice. Sodniki so mu določili dva meseca samolne ječe. Demonstracije Kazimir Fajfa je tič, pa Še kakšen tič- Nikogar se ne boji, celo policaja no. Zato je vedno prvi na licu mesta in koraka v prvi vrsti, kadar so kakšno demonstracije v Ljubljani. Zadnjič jo ob taki priliki vpil nad policaji, da so fašisti iu barabe in da jo sploh \sa policija pol en turška. Posebno hud io bil na \išjega stražnika, katerega si je privoščil zlasti z izbranim! žaljivkami- Mož bo /.dal 1 teden zaprt, da si bo zapomnil, kaj se pri demonstracijah sme vpili iu kaj ue. MALI OGLASI Vaaka drobna vrst'ca 1-SO ijln aU vsaka bairjtg SO nar Na|man|il ogaa t- SI In. Oglasi uac devet vršile ae račun« Jo vil«.. Za odgovor »ram.io Na vpraianfa brez znamke n« odgovarfamol Službe iičcio Kolarski pomočnik išče službe. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 389. Kuharica želi službe v župnišče v Sloveniji. — Naslov na upravo lista v Mariboru. Poslovodja lesnega sklad, in žage, vešč vseh manipulacij kakor tudi pisarn, del, večletna praksa, 29 let star, želi preraeniti mesto. - Ponudbe na upravo Slovenca pod »Vesten«. Vajenec za mizarsko obrt se takoj sprejme. - Maribor, Pobrežje, Zerkovska c. 38. ilužbodobe Perfektno kuharico kakor tudi perfektno hišno z najboljšimi spričevali, z znanjem nemščine za Abbazio. Nastop službe 1. februarja. Predstaviti vsak dan dopoldne od 10 do 1 pri DRAGA MEDIC, Trdinova ul. 2/II. Konfekcijonerko v p 1 e t i 1 n i stroki, vsestransko izobražena m popolnoma samostojna -se sprejme. — Ponudbe: Ciril Vajt, Celje. Sprejmem dva dečka poštenih staršev z vso oskrbo za razna dela pri čevljarskem obrtu. - Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod št. 452. Kmetsko dekle pridno in čedno, ki ima veselje do otrok, sprejme takoj manjša družina v Ljubljani. Ponudbe na naslov: »Dobra rodbina« je poslati na upravo Slovenca pod št. 425, Pouk Metoda Berlitz Pouk francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine itd. po profesorjih dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. - Prijave samo: Kralja Petra trg 8/L, Ljubljana. Vzgojiteljica mlajša, zdrava, ugledna in poštena s popolnim znanjem tudi nemščine, po možnosti muzikalično naobražena, s c išče k dečku 6 let Nastop lahko tako) Reflektantinje s kratkim opisom življenja in prilogo najnovejše slike nai se pismeno nagli) obrne io na naslov: Vladimir Ribarov, adm. fsležnik, Mol — Bačka. Tovarna za popravila »lektričnih strojev in aparatov išče prvovrstnega delavca za m o t a n j e (Wicklerja) preddelavca z zadostnim teoretič. zna-rjem in dolgoletno prakso v tovarnah elektromotorjev. Izven motanja stiojev mora biti vešč iste preiskati, odrediti in oceniti popravek in preizkusiti stroje po popravilu po predpisih V. D. E. Majhno stanovanje je na razpolago. Nastop takoj aH po dogovoru. Ponudbe z zahtevo plače je prfslati upravi Slovenca pod »Wickler«. Šivilja za perilo sprejme gospodične v pouk dnevno in večerno. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 440. Stanovanja Sobo in kuhinjo išče zakonski par brez otrok. Najraje v Udmatu. Naslov se izve v upravi Slovenca pod štev. 484, Prodamo Koks suh, 80 Din (100 kg) ved-no na zalogi. - Mestna plinarna. Qpei automoblls niste videli MODEL 1929 katerega d„„eKTE po&lD a »REWEA«<0 «m w»F» — Opuščen mlin enonadstr. skladišče in gospodar, poslopje skupaj zazidanega prostora 1015 m* z lepim dvoriščem in vrtom, oddaljeno 10 km od večjega mesta v Sloveniji, avto-zveza, priprav, za manjšo industrijo, gonilna sila ugodno na razpolago — prodano. - Poizve se v upravi Slov. pod št. 488. FrancoSčino poučujem. Sem izprašana v Parizu. Grem tudi na dom. - Dopise pod: »Učiteljica« upr. »Slov.c Oficirski dom v Ljubljani potrebuje za* kupca za oficirsko kuhinjo. Informacije se dobi do 27. jan. pri upravnika oficirskega doma v kasarni »Vojvode Mišiča« Hiša z vrtom v sredini Ljubljane, Vo-zarska pot 4, ugodno za obrtnika, se takoj proda za 200.000 Din. Ponudbe na E. Pozniak, Maribor, Gregorčičeva ulica 12/1. Lepe sanke in kočija naprodaj. Jernej Jelovšek, Rimska cesta 13, Ljubljana. Kupimo Jamski les Kupujem jamski les na progi: Slovenjgradec— Celje in Celje—Maribor, Obvezne ponudbe na Dragotin Korošec, Šmartno ob faki. Obrt Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetiu naimant 5 kg Izkoristite priliko, dokler zaloga traja Imam tudi beli puh ktf 300 Din L Brozovič, Uem čistlo na peria. Zagreb, (lica 82 Kolesarji, pozor! Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno raz-loženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN C-USTINČIC, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14, nasproti »Narodnega doma« Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom. Podpisana preklicujem I da sem govorila proti potniku tvrdke Singer, g. Šekiču iz Novega mesta, da je Klobčarjeva i hiša v Drašičih št. 27, zaražena, in mi ni znano, da bi bili Klobčar-jevi res tako zaraženi in sem prepričana, da ni majo te bolezni. Marija Koren. Namočena polenovka vsak petek. - Anton Legat, trgovina - Ljubljana, Miklošičeva cesta 28. Preklic! Preklicujem vse razža-ljive besede, ki sem jih izrekla o g. Franc Zale-telu, Št. Vid n. Ljubljano. Vida Rozman, Stanežiče, p. Št. Vid. Gostiln carji Nabavite si pri nas naravna in izborna pitna vina po zmernih cenah. Vinarna CIGLAR i drug, imejiteli lastnih vinogradov, Siubica pri Zagrebu. Trgovino z mešanim blagom na prometni točki na deželi oddam v najem [ samski osebi. - Naslov v podružnici Slov. v Celju. Hša z gostilniško koncesijo, 10 minut oddaljena od mesta Celje, na zelo prometnem kraju, 3 orale najboljše zemlje, se proda takoj po nizki ceni. -Vpraša se: Lava štev. 1 pri Celju. PERJE! Na naročila, ki se vršijo z ozirom na ta list, razpošiljamo: Mehko purje perje . . . . Din 15 za kg Mehko kokošje perje, belo . Din 25 za kg Mehko kokošje perje, pisano Din 15 za kg Gosje perje.......Din 80 za kg Račje perje, sivo.....Din 50 za kg franko Maribor, Froti povzetju, vreče zaračunjene po lastni ceni. V paketih po 5 kg razpošiljamo po pošti: 5 kg purje ali pisano kokošje perje Din 110 5 kg belo kokošje perje .... Din 160 5 kg gosje perje.......Din 440 5 kg sivo račje perje.....Din 290 bruto za neto, franko po pošti, proti povzetju, ali predplačilu zneska. EXPORTNA DRUŽBA MATHEIS, SUPPANZ IN DRUG, MARIBOR, CVETLIČNA ULICA ŠT. 18. Kože Beli zobje olopša o vsak obiaz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščen je z prijetno osvežujočo ChlorodoDt-pasto, da se dosrže lep eijaj slono-vine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščHkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe nenrijeien duh ust, odstranjujejo po najtemelji-tejšo z Clilorodont-ščetko. Chlorodonl ščetka za otroke, za dame (mehke Ščetine), za gospode (irde ščetini). Pristno samo v originalnem modio zelenem omotu z na pisom Clilorodont. Dobiva se povsod. — I,eo-Werke A G., proizvodnja in zastopstvo Jugoela-viju: Tvorriico Zlatorog, Maribor. RHZGLHS .. a :» o. ješprenj, ajdovo moko vedno svež oddamo'* doheo veletrgovina A. VOLK LJUBLJANA ResIJeva cesta 24. Komanda 8. žandarmerijskega polka namerava nabaviti sledeči pisarniški materijal, in sicer: 115.003 pol konceptnega papirja, 11 kg teže; 9.C03 pol belega kancelijskega papirja; 6.000 pol tankega papirja za pisalni stroj; 10.000 pol ovojnega papirja boljše vrste; 400 pol karbon papirja (Kores); 209 pol karbon-hektograf papirja (Kores); 30 škatelj peres boljše vrste; 200 škatelj pečatnega voska; 40 klopčičev debelega motvoza; 40 kg gummi-arabicum; 20 komadov trakov za pisalni stroj razne širine; 10.000 komadov uradnih ovitkov (kuvert). Vabijo se vsi oni, ki žele dobaviti te predmete, da predlože svoje pismene in s 5 dinarji taksirane ponudbe najdalje do 24. tek. meseca do 11 blagajniku tega polka. Obenem se morajo dostaviti tudi vzorci ponudenih predmetov, ki se vrnejo po izvršenem pregledu. Oni, ki ponudi najugodnejšo ceno, dobi dobavo, čim dojde odobrenje od komande žandarmerije iz Beograda. Dobava se mora izvršiti v roku 14 dni po naznanilu odobrenja. Komanda 8. Žandarmerijskog puka u Ljubljani, E. Broj 475/29. vseh vrst divjačin KUPUJEM in plačujem po najvišjih dnevnih cenah, in sicer: lisičje, dihur-jeve, zajčje, vidrove, jazbečeve in kože div. mačk. EUGIJ EBER, L uMiana Kongresni trg štev. 7 — Zvezda. Oglas Magistrat občine beogradske razpisuje na dan 18. februarja 1929 ob U dopoldne v pisarni uprave vodovoda, Jugoviča ul. 1 v Beogradu, prvo ponudbeno licitacijo za polasanfe dovoda v premeru 500 mm od kavarne »Mostar« do re-zervarja v Vojvočanski ulici. Ponudniki morajo pred otvarjanjem ponudb položiti pri glavni blagajni beograjske občine vsoto 300.000 Din, inozemski ponudniki pa 600.000 v gotovini, vrednostnih papirjih ali garančnem pismu v smislu predpisanih pogojev. Načrti in pogoji se morejo vpogledati vsak delavnik v uradnem času v upravi vodovoda — Jugovičeva ulica št. 1. Od magistrata beograjske občine E br. 136 z dne 15. januarja 1929. ^amoradi svoj| , SRP /ACRI/^A 1839 43 Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The lost world.) Roman. »Wealdenk je zaklical Challenger v nepopisnem navdušenju. »Isto sem videl v Wealdenski ilovici. To je bitje, ki koraka pokoncu na troprstnih zadnjih nogah, a tu in tam spušča na tla tudi eno izmed peteroprstnih sprednjih šap. To ni nobena ptica, dragi moj Roxton, nobena ptica.c >Torej zver?« »Ne, to je lazivec — dinosavr. Noben drug stvor ne bi mogel zapustiti sličnih sledov. Zmešali so že pred kakimi devetdesetimi leti nekega čestitega doktorja v Sussexu; toda kdo na svetu bi lahko upal — upal — zagledati kaj sličnega?« Pričel ie nenadoma šepetati in obmolknil, mi vsi pa smo stali nepremični od začudenja. Prekoračili smo do sledovih močvirje in prišli do gaja, kjer so rastla sredi grmovja posamezna drevesa. Pred nami se je odpirala poljana, in sredi nje smo zagledali petorico najbolj čudnih bitij, katera sem kdajkoli videl. Počepnili smo za grmovje in jih lahko dobro opazovali. Videli smo, kakor sem rekel, petorico živali: odrasli par s tremi mladiči. Bile so neverjetno velike. Še mladiči niso bili manjši od slona, med tem ko se ne bi mogla meriti z odraslima nobena izmed poznanih zverin. Kakor škriljevec sivkama koža je bila nalik kuščarju pokrita z luskinami in je mavrično prosevala v solnčnih žarkih. Vsa petorica je sedela pokoncu, oprta na mogočne široke repe, velikanske troprstne zadnje noge so jim pomagale obvarovati ravnotežje, medtem ko so nagibale manjše petero-prstne sprednje šape veje, ki so jih obirale. Označim vam menda še najbolj njih zunanjost, če povem, da so bile slične neznansko velikim, kakih dvajset čevljev visokim kengurujem s krokodilsko črno kožo. Ne vem povedati, kako dolgo smo nepremično stali, zatopljeni v ta porazni prizor. Močen veter je pihal naravnost proti nam, in smo bili tako dobro skriti, da nas je bilo težko odkriti. Mladiči so tu in tam pričeli nerodno skakljati okoli starih, dočim se je vzpenjal odrasli par vedno kvišku in se zopet zamolklo treščil ob tla. Moč starih ni poznala menda nobenih mej: ko ni mogel strgati eden od njiju šop listja v vrhu celo zanj previsokega drevesa, je zagrabil debo s sprednjimi šapami in ga izruval, kot da bi bila to samo šiba. Ta dogodek je kazal, kakor se mi je zdelo, razen grozovito mogočnih mišic tudi slabo razvite možgane, ker se je zrušilo drevo z ropotom naravnost na glavo, in žival je ponovno žalostno zatulila v dokaz, da so lahko presegale bolečine kljub vsej velikosti tudi njene moči. Zabliskalo se ji je menda tudi po tem dogodku, da preti v bližini nevarnost, ker je odtavala počasi v gozd v spremstvu svoiega druga in treh orjaških mladičev. Videli smo, zibljejo nad grmovjem njih glave. Potem smo jih iz-kako se lesketajo med drevjem njih luskine in se gubili izpred oči. Ozrl sem se na »svoje tovariše. Lord John je še vedno stal nepremično s kazalcem na petelinu svoje težke slonovke, in lovska strast mu je sijala iz ponosnih oči. Kai bi vse dal, da bi lahko obesil slično glavo med prekrižana vesla nad pečjo v svojem alba-nijskem zavetišču! A vendar je ubogal lastno razsodnost. Zakaj vsako nadaljnje raziskovanje čudežev nepoznane dežele je bilo odvisno od tega, da ne bi zvedeli o naši navzočnosti njeni prebivalci. Oba profesorja sta bila zatopljena v molčečo blaženost. V svojem razburjenju sta se nehote prijela za roke in tako stala kakor dva otročička vpričo Čudeža: angelski smehljaj se je razlil po Challengerjevem napihnje- nem obrazu, Summerleeju pa je ublažilo navdušenje in spoštovanje sicer strupene poteze. »N u n c d i m i 11 a s k je naposled zaklical,1 Kaj bodo rekli na Angleškem?« »Dragi moj Summerlee, strogo zaupno vam lahko natančno povem, kaj bodo rekli na Angleškem,« je odgovoril Challenger. »Rekli bodo, da ste nesramen lažnik in znanstven slepar, natančno isto, kar ste trdili vi in vsi ostali o meni.« Tudi kljub fotografskim posnetkom?« »Potvorba, Summerlee! Nerodna po tvorba k »Pa kljub samim živalim?« »No, s tem jim menda že lahko pridemo do živega! Malone pa njegova umazana Fleet-streetska družba bodo zdaj zavijali na vse načine, da nas proslavijo. Dne osem in dvajsetega avgusta — to je dan, ko smo videli petorico živih iguandonov sredi jase v Maple Whiteovi deželi. Zabeležite to v svoj dnevnik, mladi prijatelj, pa pošljite onim časnikarskim pisunom.« »Pa pazite dobro, da ne dobite poštene brce od uredništva,« je dejal lord John. »V Londonu bodo namreč vse te stvari dokaj drugače izgledale, dragi moj mladenič. Marsikateri mož ničesar ne pripoveduje o svojih pustolovščinah iz strahu, da mu ne bodo verjeli. Kdo bi jim to smel šteti v zlo? Čez mesec ali dva se bo zdelo še nam vse, kar smo tu videli, kakor sanje. Kako ste rekli, da se pravi tem zverinam?« »Iguandoni,« je odgovoril Summerlee. »Njih sledove srečate lahko povsod po hastingskih sipinah, v Kentu pa tudi Si/ssexu. Mrgolelo jih je nekoč vse polno po južni Angleški, dokler so tam imeli zadosti primerne sočnate zelene hrane. Toda podnebie se je izpremenilo in živali so morale izumreti. Tukaj pa, kakor je videti, so ostali nekdanji življeniski pogoji na!im»Amnn!flni ln Toln an hirali /In 7floi Alimn!nnn * ll^.AI/l Ili^tl f, .11, ... r. u»u m , M.* v. v. uuuj ui.i . 1 Zdnj odpusti! (Simoonovc besede pri sv. Luki, 11, 29.) = 111 = 111 czosr« Scjs" £ GS> = U tfiC >sr zcs> 3 ofcgl.N B cfcf-B. 5" 111=111= U Juftosiovaiuko tiskarno * Lfublmni; tUiel Ceč. •zdaiateii d» tr Kuio»ec. Urednik: Frane Terseglar.