Na osrednji slovenski proslavi v počastitev dneva vstaje, ki je bila v Dražgošah, se je zbralo več tistoč obiskovalcev.
Goste je prvi pozdravil predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar.
Slavnostni govornik Janko Rudolf: »Zbrali smo se na zgod< vinskem kraju!«
Leto XXIII. Številka 55
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka m Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar
Kranj, petek, 25. VII. 197 Cena: 1,50 dinarja
List izhaja od oktobra 1947 kot tedni od januarja 1958 kot poltednik, od jam arja 1960 trikrat tedensko, od januarj 1964 kot poltednik ob sredah in sobota od julija 1974 pa ob torkih in petkil
Proslavi v legendarni partizanski vasici so prisostovali mnogi vovenski družbenopolitični delavci.
Predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janko Rudolf je vzidal temeljni kamen za spomenik dražgoški bitki.
Brigadi Avnoja je zaželel srečno pot sekretar republiške konfi renče ZSMS Zdene Mali.
Veličastno slavje v legendarnih Dražgošah
Na osrednji slovenski proslavi v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, ki je bila v torek, 22. julija, v Dražgošah, je govoril predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janko Rudolf — Poleg več tisoč obiskovalcev, ki so prisostvovali položitvi temeljnega kamna za spomenik dražgoški bitki, so se svečanosti pod obronki Jelovice udeležili tudi mnogi slovenski družbenopolitični delavci — Iz Dražgoš je krenila na pot slovenska mladinska brigada Avnoja
v »onenih Dražgošah, legendarni Va*ici pod obronki .Jelovice, zaselku Had Selško dolino, se je v torek, 22. Mija, na osrednji slovenski proslavi v Počastitev dneva vstaje slovenske-y.1 naroda zbralo več tisoč ljudi, /'»anim je najprej spregovoril pred-s,'(l')ik škofjeloške občinske skupšči-'u' Tone   Polajnar.   Na  kratko je
Rovoril o pomenu bitke v Dražbah ter () najpomembnejših dogod-zgodovinskib mejnikih, ki so v zadnji vojni vihri odigrali na )<,(1> orju škofjeloške občine. Nato je )(,zdravil vse prisotne, še posebno pa ;>,('(1^;(lnika predsedstva SH Slove-Ue Sergeja Kraigherja, predsednika dr. Marjana
'ij'^'bliške skupščine 8» (>'ana SV(,'a federacije Lidijo
j|,'n,jurc in Miho Marinka, koman-i)! "Aa ljubljanskega armadnega ob-T'.1'.'''    generalpolkovnika    I1'ranca
ptlh-
|l.aV("arja-Roka, komandanta i <■ Jv£ega štaba za SLO generalpolkov-,M?a Rudolfa Hribornika-Svaruna. PT'Padnike domicilnih enot. mladin-(i () brigado Avnoja ter mladinsko eJpvno brigado »-Jože Gregorčič«. I slavnostni govornik na proslavi v VfaŽgošah  je bil predsednik Zveze
»eni   borcev narodnoosvobodil-
itki. Prav išizmorn je
Vojske Slovenije  Janko Rudolf ..♦Zbrali smo se na tem zgodovin-1 v? kraju,« je dejal, »da bomo pobili temeljni kamen za spomenik vodarni   dražgoški I letnica zmage nad f Jj^filerna priložnost, da poudarimo ^'•Čino dražgoškega boja in njegov SP^len za osvobodilno borbo sloven-.Ka naroda. Na kratko se je po-|^ehno spomniti dogodkov pred več ^n tridesetimi leti, zakaj le tako >nu> lahko ovrednotili njihov po-
men. Predvsem ne smemo pozabiti, da se je dražgoška bitka odigrala v prvi zimi vojne in, da jo je bojeval Cankarjev bataljon. Okrog 2(M) borcev, kolikor jih je ostalo po močnih okupatorjevih napadih, ki so sledili množični zimski vstaji, se je iz Poljanske doline umaknilo v Draž-goše. Prišli so zadnjega dne v letu 1941 in na novega leta dan v letu 1942. Hilo je prvič, da se je tako velika, pravzaprav"" takrat največja enota na Slovenskem, naselila v vasi. Želeli so se odpočiti, pa tudi dokazati prebivalstvu in samemu sebi, da je tudi .nepremagljive' Nemce moč poraziti. Partizani so računali tudi z. možnostjo, da bi zmagovit spopad zavrl nadaljnje izseljevanje Gorenjske. Nemško poveljstvo pa je že dan po prihodu v Dražgoše zvedelo; kje so cankarjev-ci. In tudi partizani *<> '/■ napadom računali. Kak,o je Nemce vznemiril prihod tako velike partizanske enote kot je bil Cankarjev bataljon v Dražgoše, zgovorno priča že dejstvo, da so o prvem napadu odločali celo v Berlinu, /a napad na Dražgoše je general Schrever skupno z Kosse-nerjem razpolagal najmanj z desetimi bataljoni, ki bi jih podpirale smučarske, oklopne, topniške enote, enote za zveze ter letalo. To pa je pomenilo najmanj 6(MKl dobro opremljenih in izurjenih mož.«
V nadaljevanju je predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije -Janko Rudolf udeležencem proslave orisal potek bitke v Dražgošah.
»Komaj desetina borcev Cankarjevega bataljona je odbila prvi nemški napad,« je dejal. »Tako se je mo-
rala cankar jevcev še povečala, čeprav se je bitka že prvi (lan vnela že skoraj na vsej dražgoški fronti. Namški pritiski v smeri Jelenšč in na drugih linijah so pokazali, da hočejo Dražgoše zasesti že s prvim naletom. Toda partizanski borci so vsak napad razbili. Tu v teh strminah so partizani prvič videli nemške vojake in policiste teči. Morala borcev in prebivalcev je tako kljub resnosti položaja rasla.«
»Nobenega dvoma ni,« je dejal -Janko Rudolf, »da pomen dražgoške bitke presega lokalne okvire boja partizanskega bataljona s sovražnikom. Spomniti se moramo namreč, da je bila dražgoška bitka izbojevana v prvi vojni zimi, da je bilo to takrat, ko je bila Hitlerjeva vojska na vrhu svoje moči. Bilo je v času, ko je nacistična vojska ogrožala Moskvo in Leningrad, takrat, ko je nacizem strahova! vso Evropo in vsak poskus upora zadušil v krvi. Dražgoška bitka je bila torej svetal plamen uspešnega upora sredi Hitlerjeve trdnjave, obenem pa največji partizanski spopad na Slovenskem dotlej. Ril je to zmagovit spopad, izbojevan zaradi visoke zavesti in borbene morale partizanov Cankarjevega bataljona, zlasti pa zaradi junaških poveljnikov — Staneta Žagarja, -Jožeta Gregorčiča, "»lake Bernarda in drugih. To je bil dejansko nemški poraz, saj partizanov niso niti razbili, kaj šele uničili. Dražgoše so bile res porušene, pobitih je bilo 41 domačinov, njihovo trpljenje je nepozabno, vendar je okupator z nasiljem dokazal le svojo nemoč. Mit o nepremagljivosti Hitlerjeve sile je tu utrpel hud udarec. Najpomembnejše
pa je bilo, da so bili z zmago v Dražgošah razbiti Hitlerjevi načrti o po-nemčevanju Gorenjske, o izseljevanju ljudi ter o mirni priključitvi Gorenjske k nacističnemu rajhu.«
Nato je Janko Rudolf dejal: »Danes, ko polagamo temeljni kamen za spomenik junaškim borcem Cankarjevega bataljona, ki so na tej zemlji bili legendarno dražgoško bitko, ko praznujemo 'J()-letnico osvoboditve, gledamo s ponosom na prehojeno pot povojne socialistične graditve. Prekaljeni v štiriletni krvavi osvobodilni borbi smo bili sposobni premagati vse težave in prestati vse preizkušnje pri graditvi nove socialistične Titove -Jugoslavije. Samoupravna socialistična in neuvrščena -Jugoslavija se je rodila med NOB. Danes smo marsikomu v svetu trn v peti pač zato, ker jugoslovanski primer zelo nazorno dokazuje, kakšna nepremagljiva sila se skriva v spoznanju, da je interes delovnega človeka tisto temeljno vprašanje, ki so mu bili posvečeni vsi napori med NOB ter v povojni graditvi samoupravne socialistične družbe. Vedeti je potrebno, da bomo toliko hitreje premagovali vse notranje težave, kolikor bolj bo delavski razred v resnici postajal odločilen dejavnik o vsem, kar se pri nas dogaja. To pa je prvi pogoj za vse tiste napore, ki jih naša družba vlaga v obrambo pridobitev socialistične revolucije pred vsemi notranjimi in zunanjimi sovražniki. Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita bosta namreč le tako lahko postala sestavni del prizadevanj naših delovnih ljudi za zagotavljanje nemotenega razvoja na gospodarskem, kulturnem in socialnem področju. Pri tem so naši zavezniki vse neuvrščene države ter demokratične sile v svetu. Prav zaradi notranje krepitve samoupravne socialistične družbe smo Jugoslovani in Slovenci v središču pozornosti vseh progresivnih gibanj v svetu, vseh, ki si želijo mir, enakopravnost in samostojnost odločanja o svojih zadevah.«
Nadaljevanje na 3. strani
POS A V EC
Izletniki vozniki!
Obiščite naše preurejeno gostišče — Posavec, kjer se boste okrepčali s speciali-tetami gostišča:
• domače klobase v zaseki
• postrvi
• žabji kraki
• pestra izbira pijač
Gostišče odprto vsak dan od 9. do 22. ure.
špecerina
IDg XXV. JUBILEJNI MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 8. DO 18. AVGUSTA
Naročnik:
Krajevni prazniki
Kljub poletnim mesecem in dopustom delo pri občinski konferenci ZSMS ne zastane. Te dni člani posameznih konferenc in komisij pripravljajo akcijske programe za obdobje do konca letošnjega leta, vzporedno s tem pa ocenjujejo tudi dosežene rezultate v prvem polletju. Predvidoma v začetku avgusta bo seja celotne občinske konference ZSMS, na kateri bo podana tudi Širša ocena dela jeseniške mladine v pokongresnem obdobju. J- R-
Člani komisije za idejnopolitično delo in kulturo pri predsedstvu OK ZSMS so na zadnji seji med drugim ugotovili, da več nalog iz delovnega programa še vedno ni realiziranih. Največ težav se pojavlja pri ustanavljanju komisij za idejnopolitično delo in kulturo/v osnovnih organizacijah ZSM»: Člani komisije so sklenili, da bo v prihodnjih mesecih potrebno tej nalogi nameniti odločno več pozornosti, kajti le s sodelovanjem komisij v osnovnih organizacijah ZSMS bo moč uresničevati začrtane delovne naloge.
J. R-
Francoski mladinci v Kranju
-
Žetev gre h koncu
V Vojvodini in drugih jugoslovanskih žitorodnih pokrajinah končujejo z /žetvijo. Odkupili so že skoraj 80 odstotkov pridelka. Zvezni izvršni svet je zaradi neugodne letine zvišal premije za pšenico. Za skoraj vse rodovitne sorte, ki jih sejejo po vsej državi, je določil 30 par razvojne premije in še 10 par dodatne premije za kilogram. Tako bodo kmetje dobili nekaj nadomestila za povečane pridelovalne stroške, kruh pa se ne bo podražil.
Gerald Ford v Jugoslaviji
Na povabilo predsednika SFRJ Josipa Broza-Tita bo predsednik ZDA Gerald Ford 3. in 4. avgusta uradno obiskal Jugoslavijo. Kakor je sporočila Bela hiša, bo predsednik Ford odpotoval na turnejo po Evropi 26. julija. Udeležil se bo konference o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih. Razen Jugoslavije pa bo obiskal še ZR Nemčijo, Poljsko in Romunijo.
Gosta iz Nepala
Septembra bosta dopotova-la v našo državo nepalski kralj Birendra in kraljica Ajšvarija. Na uradni obisk sta ju povabila predsednik Tito in Jovanka Broz.
Boljše sodelovanje
Zunanji ministri držav evropske gospodarske zbornice so sinoči potrdili predlog izvršne komisije, da bodo na bližnjem sestanku mešane komisije jugoslovanskih in evropskih gospodarstvenikov preučili možnosti za finančno sodelovanje.
Bruseljska komisija je predlagala razširitev sodelovanja z Jugoslavijo tudi na finančno področje, ker zunanjetrgovinski deficit naše države z državami evropske gospodarske skupnosti stalno narašča.
Novi davčni predpisi
V okviru sprememb našega davčnega sistema, ki jih že dlje pripravljajo, bodo tudi nekatere spremembe v obdavčevanju skupnega dohodka občanov. Do uveljavitve navedenih sprememb je višina neob-\ davčenega skupnega dohodka zaposlenega v Sloveniji 40.000 din. Znane pa so že različne olajšave. Neobdavčeni del se bo povečal na vsakega otroka za 16.000 din in po 13.000 din za druge člane gospodinjstva, kijih zavezanec vzdržuje.
Jedrska elektrarna na Viru
Izvršni svet skupščine občine Zadar je sprejel informacije o gradnji jedrske elektrarne na otoku Viru, ki je 26 km oddaljen od Zadra. Predlagali so tudi otok Bače-tino pri Pagu, vendar zaradi močne burje na tem območju predlog ni prodrl.
Čez nekaj dni manjša udeležba
Možnost, da bi kupovali na kredit z manjšo gotovinsko udeležbo bodo občani dobili čez nekaj dni. Znižanje gotovinske udeležbe s 30 na 20 in 15 odstotkov je bilo sicer objavljeno že pred dnevi, vendar bo začelo veljati šele, ko bo odlok objavljen v uradnem listu.
Srečanje v Pomurju
Na letališču Rakičan pri Murski Soboti so v nedeljo številni izseljenci in domačini praznovali pomurski dan izseljencev, s katerim so hkrati počastili tudi dan vstaje slovenskega naroda in 30. obletnico osvoboditve.
v_/
Petek - 25. julija 1975
KOKRICA
26. julija 1941^ je bila v Cegelnici pri Naklem ustanovljena I. kranjska četa. Njen komandir je bil Kokričan Franc Mrak, ki so ga kasneje ustrelili v Begunjah kot talca. V spomin na junaškega komandirja praznuje KS Kokrica 1. avgusta krajevni praznik.
Letošnje praznovanje bo združeno s praznovanjem 30-letnice osvoboditve. Družbenopolitične organizacije Kokrice so pripravile teden kulturnih in športnih prireditev, ki se bodo začele drevi s šahovskim dvobojem med Kokrico in tovarno IBI. Naslednji dan bo patruljno tekmovanje mimo obeležij NOB. Prireditve se bodo nadaljevale v nedeljo z množičnim pohodom od spomenika do spomenika in košarkarskim turnirjem. V sredo bo na strelišču v Struževem strelski dvoboj med Kokrico in kolektivom tovarne IBI. Za petek je sklicana ^.slavnostna seja sveta KS. Zvečer pa bo ob tabornem ognju proslava z družabnim večerom. Najbolj pestro bo v soboto,
2. avgusta. Ob 8. uri se bo začela na krožni poti tradicionalna kolesarska dirka za vse kategorije, zatem turnir v malem nogometu in tekmovanje strelcev v streljanju z zračno puško. Prireditve bodo sklenili v nedeljo
3. avgusta dopoldan z mokro gasilsko vajo. B. V.
NAKLO
Jutri občani Naklega in okoliških vasi praznujejo krajevni praznik. Počastili ga bodo s številnimi prireditvami. Osrednji dogodek pa bo prav gotovo otvoritev vrtca, ki bo nosil ime po domačinki — narodnem heroju Pavli Mede-Katarini. Otvoritev bo jutri ob 9. uri.
Ob 10. uri se bo začel mladinski nogometni turnir za prehodni pokal sveta KS Naklo. Ob 16. uri pa bo spominska nogometna tekma starejših in mlajših članov v počastitev padlih športnikov med NOB.
V nedeljo, 27. julija, ob 8. uri se bo začel članski turnir v nogometu za prehodni pokal KS Naklo.
Občani si tudi lahko ogledajo "v domu družbenih organizacij v Naklem razstavo društvenih športnih priznanj. Razstava bo odprta do nedelje zvečer. -lb
PODBREZJE
V nedeljo, 27. julija, bodo Podbre-žani slavili svoj krajevni praznik in 30-letnico osvoboditve. Praznik so posvetili enemu najbolj krvavih dogodkov, ki jih je leta 1942 doživela njihova vas.
Bil je tih sobotni večer. Zaradi policijske ure je vas navidezno mirovala. Skozi noč se je po cesti pomikala zatemnjena motorizirana kolona Nemcev. Na čelu kolone se je pe-
Škofja Loka
14. julija je ameriški zunanji minister  Henrv  Kissinger na Inštitutu za mednarodna vprašanja v Milwaukeeju (Viscon-sin) imel dolg govor, ki ni zaman dvignil obilico prahu povsod, kamor so segli odmevi dok-torjevih izvajanj. Kissinger je namreč v besedilu, posvečenem trenutni mednarodni situaciji, zlasti deležu ZDA v krepitvi procesov popuščanja, v odpravljanju napetosti in v trgovinski in gospodarski menjavi, temeljito obdelal  vlogo in pomen OZN. Bolj iz diplomatsko-tak-tičnih nagibov kot iz kakršnihkoli drugih razlogov je uvodoma poudaril minule zasluge te organizacije pri gašenju lokalnih konfliktov, pri pospeševanju dekolonizacijskih procesov, pri neštetih humanitarnih posegih, uperjenih zoper lakoto, nalezljive bolezni in populacijsko eksplozijo, ter pri sporazumevanju in dogovarjanju med deželami z različno družbeno ureditvijo in ideologijo. V petdesetih   in   šestdesetih letih, pravi vvashingtonski strateg, so Združeni narodi, posebno prek kopice specaliziranih institucij (UNICEF,     WHO, UNESCO, FAO), zelo pozitivno vplivali na dogajanja v svetovnem geopolitičnem prostoru ter popolnoma    upravičili pričakovanja ZDA, njihovega najbolj gorečega pobudnika in podpornika. Zdaj pa ...
Zdaj pa, če pustimo vnemar ovinkarjenje, je Amerika nezadovoljna z OZN kot demokratično posvetovalno tribuno držav. Zdi se ji, da Generalna skupščina, odkar notri sedijo zastopniki sto in več članic in
ljal njen komandant.
Ko so se Nemci že bližali vrhu Jurčkovega klanca, so noč pretrgali rafali češke zbrojevke. Na cesti je zagorel kres in v krvi je omahnil nemški komandant. Nemci so se vsuli kot roj razdraženih sršenov. Zaman so streljali kot ponoreli v nič. Partizani so se umaknili brez izgub. Nemci, željni maščevanja, pa so zažgali Petrovo, Rantovo in Jurčkovo domačijo. Postrelili so vse moške, ki so jih v teh domačijah našli. Zaman je bil jok nepreskrbljenih otrok, zaman prošnje njihovih žena. Maščevanje pa še ni bilo popolno. Zato so v ponedeljek zjutraj pripeljali iz zaporov v Begunjah še 50 talcev. Vklenjeni v verige so zadnjikrat gledali slovensko zemljo. Streli so odjeknili v klancu in 50 mož in fantov je moralo umreti.
Skromen kamen stoji danes v klancu. Ob tem kamnu se bodo v soboto, 26. julija, ob 20 uri zbrali Pod-brežani. Povabili so sosednja društva ZB, da v vsakoletno proslavo, ki jo bo spremljala godba na pihala, počaste spomin na padle. Po proslavi bo v gasilskem domu svečana seja gasilcev, ki proslavljajo 50. obletnico svojega obstoja. Slavje se bo nadaljevalo v nedeljo na igrišču TVD Partizan s tekmo debelih in suhih nogometašev. X.
Ob 14. uri sex bodo Podbrežani zbrali pred gasilskim domom. Tu bo velika gasilska parada, združena s slavjem otvoritve nove sirene in krstom nove brizgalne. Slavje pa bo sklenjeno z vrtno veselico. S. Tonkli
ŠENČUR
Prebivalci Šenčurja praznujejo v dneh od 19. do 27. julija krajevni praznik. V počastitev tega dogodka se je v preteklih dneh zvrstilo že več prireditev. Osrednje svečanosti pa bodo jutri in v nedeljo.
Jutri dopoldne bodo obiskali Šenčur košarkarji iz Podčetrtka in s tem Šenčurjanom vrnili nedavni obisk. Popoldne bo slavnostna seja krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij iz kraja, delegacije pa bodo položile vence na spomenike in spominska obeležja NOV. Po končani seji bo izpred kulturnega doma krenila parada po Pipanovi cesti do osnovne šole Stanka Mlakarja. Za 17. uro je napovedana slavnostna otvoritev prizidka in preurejenih šolskih prostorov. Nato pa bo 00 ZSMS pripravila za vse obiskovalce miting s tabornim ognjem na prostem pred šolo. Na mitingu bo sodeloval domači ansambel »Dar«.
V nedeljo, 27. julija, ko se bo končalo praznovanje krajevnega praznika, bodo najboljšim športnikom in športnim ekipam podelili pokale in priznanja. Na vrtni veselici pa bo kasneje igral ansambel »Modrina«.
F. Erzin
ne le 70 ali 80 kakor nekoč, prerašča v kotel skrb zbujajočih manipulacij, kjer sta volja in vpliv prve velesile našega planeta vedno manj upoštevana in kjer »nova formacija neuvrščenih izkorišča določila v Listini za pritisk ter uveljavljanje lastnih, enostranskih stremljenj«. Potlej Kissinger jame nizati dejstva, ki naj bi utemeljila ameriško vznemirjenost nad omenjenimi pojavi: poudarja, da so ZDA daleč najdarežljivej-ši mecen OZN, da doslej še nihče v zgodovini ni bolj izdatno investiral v razvoj šolstva, gospodarstva, tehnologije, znanosti in splošnega življenjskega standarda v zaosta-
Žuga nje neuvrščenim
lih predelih Zemlje kot ravno one, da si je nemogoče zamisliti kakršnokoli širokopotezno zasnovano človekoljubno akcijo brez udeležbe ameriškega denarja, čeprav skritega v internacionalnih skladih, itd. Nerazvitim očita vsiljevanje svoje volje na podlagi glasovne večine tudi v razmerah, ko »po številu prebivalstva in po finančnem prispevku predstavljajo manjšino.« Skupščino pretvarjajo v poprišče konfrontacije med Severom in Jugom ter ustvarjajo neoblokovsko razklanost prav v času obetavnega
V soboto je prispela v Kranj skupina 25 mladincev iz francoskega mesta La Ciotat. Predstavniki občinske konference mladine, ki so jih sprejeli, so jim na kratko razložili delo mladinske organizacije. V ponedeljek pa je goste iz Francije sprejel predsednik občinske skupščine Tone Volčič. Na kratko jim je orisal razvoj gorenjske metropole po vojni in jih seznanil z načrti v prihodnje. Zatem jih je povabil na ogled mestnih zanimivosti.
Ta teden so mladi Francozi gostje osnovnih organizacij mla-
dine iz Stražišča, Iskre in Tek* stilindusa. Ogledali si bodo tudi več kranjskih tovarn. Prihodnji teden pa bodo odšli na nekaj }f' letov po Gorenjski in Sloveniji; Udeležili se bodo tudi srečanj mladih v krajevnih skupnostih in prireditev ob kranjskem občinskem prazniku.
V domovino bodo odpotovali 4. avgusta. Z njimi bo odpotoval* tudi skupina 30 kranjskih mlaj dincev, ki jo bo vodil predsednik občinskega sindikalnega sveta Kranj Viktor Eržen. -lb
Prireditve za praznik občine Radovljica
Za občinski praznik, 5. avgust, bo v več krajih vrsta kulturnih, športnih in drugih prireditev.
V soboto, 26. julija, ob 20. uri se bo na prireditvenem prostoru Pod skalco v Bohinju začelo II. srečanje gorenjskih folklornih skupin, ki se bo nadaljevalo tudi naslednjega dne v nedeljo, 27. julija, ob 16. uri. Razen skupin iz vse Gorenjske sta organizatorja ZKPO Radovljica in Folklorna skupina DPD Svoboda Tomaž Godec Bohinjska Bistrica povabila na srečanje tudi goste iz prijateljskega Varaždina, folklorno skupino RKUD Sloboda-Vis.
Osrednja slovesnost v počastitev občinskega praznika bo v petek, 1. avgusta, ob 17. uri v kino dvorani v Radovljici, kjer bo slavnostno zasedanje delegacij vseh treh zborov občinske skupščine. Ob tej prilog* nosti bodo podelili občinska in javna priznanja petim posameznikom i° trem delovnim kolektivom. Po seji bo pri hotelu Grajski dvor prome" nadni koncert godbe na pihala iz Gorij.
Ob 18. uri bodo v graščinski dvorani svečano odprli 19. gorenji0 razstavo umetniške fotografije, ki jo je pripravil Foto kino klub iz Ra' dovljice.
V nedeljo, 3. avgusta, ob 9. uri dopoldne se bo začel na Šobcu med' narodni brzopotezni šahovski turnir, ki ga organizira Šahovsko društvo Lesce. Istega dne ob 10. uri pa se bodo pri Valvasorjevem domu poa Stolom zbrali na veliko zborovanje člani Planinskega društva Radovljica, kjer bodo na krajši slovesnosti proslavili tudi 30-letnico osvoboditve, 80-letnico delovanja PD in 10-letnico lastne GRS.
Na Kredarici se bo v torek, 5. avgusta, ob 10. uri začelo republiško poletno prvenstvo v veleslalomu v organizaciji ZTKO in ŠD Radovljica.
V soboto, 9. avgusta, bo ob 9. uri otvoritev tradicionalnega nogometnega turnirja na igrišču NK Lesce. Za prehodni pokal Staneta Perca, ki ga podeli pokrovitelj KO ZZB NOV Radovljica, se bodo boril« ekipe NK Triglav Kranj, NK LTH Škofja Loka, NK Bohinj, NK TrŽ* in NK Lesce. Ob 17. uri se bo začelo na letnem kopališču v Radovljici odprto občinsko prvenstvo v plavanju za člane vseh telesno kulturnih organizacij iz občine, ki se bodo potegovale za posamično in ekipn° razvrstitev. Tekmovanje organizira občinska zveza za telesno kulturo v sodelovanju s plavalnim klubom ŠD Radovljica. JR
preraščanja prejšnje bipolarnosti Vzhod —Zahod. Naposled spomni nevezane, kako ravno revnim obstoj OZN prinaša ogromne koristi. ZDA izstop ne bi prizadel, ugotavlja. Prizadel bi ostale, saj bi usahnil dotok US-dolarjev.
Skratka, Kissinger grozi »svetovnemu Jugu« z umikom iz Združenih narodov, če ne bo spoštoval ustaljenih pravil igre. Le-ta pa so znana: status quo v internacionalnem gospo-darsko-monetarno- trgovinskem sistemu je bistven pogoj zanje. Amerika torej ne želi spreminjati temeljev v že zastarelih ekonomskih odnosih, ki zagotavljajo industrijskemu Zahodu položaj kontrolorja v zapletenem kroženju surovin, končnih proizvodov ter — ne nazadnje — znanja. Lastniki rudnih bogastev naj bi spoštovali preizkušene mehanizme pretakanja »soka« civilizacije, katerih krmila tičijo v rokah peščice mo-gočnikov. Ubogljivo naj bi se pustili voditi in naj ne bi skušali sebi i/poslovati mesta enakopravnega partnerja, soudeleženega pri kreiranju prodajnih pogojev ter pri razdeljevanju dobičkov. Za protiuslugo bodo dobivali izdatno podporo velikanov.
Ampak podpora je podpora. Dasi ni majhna, dasi dosega milijardne vsote, je slej ko prej darilo, miloščina, ki jo lahko »darovalec« vsak hip ukine. Ako stvar ilustriramo z izmišljenim primerom iz dninarske preteklosti, pridemo do absurdne slike. Premožen posestnik stoji na pragu domačije ter samovšečno deli novce, kruh in
obleko   beračem. Zadovoljno posluša  izraze hvaležnosti in uživa v altruistični zavesti do- I brotnika. Osupel in presenečen je,   ko   lepega   dne   »berači« I nočejo več vzeti kruha in obla- I čil in ko namesto vbogajma za- I htevajo boljše plačevanje stor- I jenih  uslug.   Povedo  mu, da bodo prenehali zastonj dobav- I ljati   ogle,   ki   ga   potrebuje I gospodova kovačnica, da niso I pripravljeni pod ceno prodajati I drv, da je odškodnina za uporabo bližnjic čez bajtarska zemljišča  prenizka,   da  vosku, 8 katerim   pretirano razmetuje» osvetljujoč ogromne sobane v hiši, nameravajo dvigniti tarifo ... Ogorčeno mož povzdigne glas ter grdo ozmerja puntarsko rajo.
Kissinger je precej podoben užaljenemu posestniku. Jezn° žuga raz piedestala nedotaklji' vih zaščitnikov ameriškega | modela svobode in pozablja kakšen nesmisel so akademski teorije o vzajemni soodvisno**1 ljudstev. Kadar obravnava prI' hodnost ZDA v odnosu &° Evrope, do Japonske, Kitajs^ in Sovjetske zveze, je gornj' moment zmeraj v ospredji' zmeraj izrazito poudarjen« vključen v seznam življenjsk0 važnih nalog vladajoče garni; ture; kadar pa razlaga položaj ZDA v luči stikov z Afrik0' Azijo ali Južno Ameriko, začu" tirno prisotnost vertikalne^* pojmovanja povezanosti, nav" zočnost prepričanja o nadrej** nem položaju vankeejev, * smejo poljubno krojiti usodo »revežev«, ne da bi slednji mogli učinkovito vplivati * obratni smeri. Kakšna zabloda'
Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta Škofja Loka, ki je bila pretekli teden, so govorili o poslovanju počitniškega doma v Strunjanu komunalni dejavnosti v občini in pregledali informacijo o pripravi samoupravnega sporazuma o cenah stanovanjske graditve. Poleg tega so razpravljali tudi o novih prostorih občinskega sindikalnega sveta oziroma ureditvi pogojev za delovanje najvišjega sindikalne organa v občini. _lb
Mladinke in mladinci, prostovoljci, pripadniki teritorialnih enot so položili svečano zaobljubo.
V kulturnem programu so sodelovali: orkester JLA iz Ljublja- j .. .ter recitatorji loškega gledališča M KUD gimnazije Škofja
ne,pevski zbor Iskra iz Kranja ... Ltoka irt JLA' IzvaJah so recital ° bltkl književnika
Ivana Jana.
Veličastno slavje v legendarnih Dražgošah
Nadaljevanje s 1. strani
Nazadnje je Janko Rudolf še posebej spregovoril mladim. »Če ob takih priložnostih, kakršna je današnja, še posebej govorimo o mladih, o njihovi vlogi v samoupravni socialistični družbi, potem seveda lahko rečemo samo to, da je osvobodilna borba in socialistična revolucija ter 30 let povojne socialistične
graditve tista velika izkušnja, iz katere se lahko učimo stari in mladi. S sedanjimi napori ustvarjamo pogoje za še lepše življenje v prihodnosti, ta pa je, kakor vedno, v rokah mladih. Nobenega dvoma ni, da bo bodočnost taka, kakršno si bomo izbojevali in, da je potemtakem tudi ona v naših rokah, v rokah mladih še posebno, kajti toliko.bolj bo njihova, kolikor bolj bodo mladi s svojim poletom, mladostno vnemo in zaupa-
njem v prihodnost aktivno sodelovali pri njeni graditvi.«
Takoj po končanem govoru je predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janko Rudolf vzidal temeljni kamen za spomenik dražgoški bitki, katerega svečano odkritje bo na dan vstaje čez leto dni.
Po položitvi temeljnega kamna so svečano prisegli mladinke in mladinci, prostovoljci, pripadniki teritorialnih enot Škofjeloškega odreda.
V kulturnem programu so člani loškega gledališča, mladinskega kulturno umetniškega društva gimnazije Škofja Loka, orkestra JLA iz Ljubljane ter pevskega zbora Iskra iz Kranja prvič izvedli recital o dražgoški bitki, katerega avtor je znani književnik Ivan Jan.
Ob komu proslave pa je sekretar republiške konference ZSMS Zdene Mali predal mladinski brigadi Avnoja, ki je krenila na 14-dnevno pot
proti Jajcu, spominsko zastavo ter pozdravno pismo za predsednika republike Josipa Broza-Tita.
Po proslavi so se nekdanji borci, mladina ter drugi udeleženci proslave zbrali na tovarišketn srečanju ob dražgoški šoli ter še dolgo v popoldne obujali spomine na težke* čase zadnje vojne.
Besedilo: -J. Govekar Slike: F. Perdan
Pripadniki domicilnih enot: Prešernove brigade, Škofjeloške-gyyydreda> Cankarjevega bataljona, Udarnega bataljona XXXI. divizije ter gorenjskega vojnega področja.
Brigada Jožeta Gregorčiča, sestavljali sojo mladi brigadirji iz vseh gorenjskih občin, je pomagala pri urejanju prizorišča pro-
slave.
Svečanosti pod obronki Jelovice se je udeležil tudi general-polkovnik Rudolf Hribernik-Svarun, Skupno s preživelimi borci NOV je obujal spomine na težke vojne dni.
Delavska univerza Tomo Brejc Kranj v sodelovanju z Dopisno delavsko univerzo Ljubljana
vpisuje slušatelje v študijskem letu 1975/76 v
.1-, 2., 3. in 4. letnik EKONOMSKE SREDNJE ŠOLE - dopisna metoda
VPISNI POGOJI:
— vi. letnik se lahko vpiše, kdor je končal osnovno šolo,
— kdor je absolviral vajensko, industrijsko šolo in druge šole s praktičnim poukom
— druge poklicne šole, 1. razred gimnazije, 1. razred tehniške šole, dvoletne administrativne šole, trgovske vajenske šole
~~ druge šole — z diferencialnimi izpiti NAČIN ŠTUDIJA:
študij se izvaja po dopisni metodi. Zaradi boljšega razumevanja uvajamo v učni proces tudi nekaj neposrednega pouka, t.j. konsul-tacij in seminarjev, za predmete, katerih tažavnost nam to narekuje.
IZPITI se organizirajo v Kranju.
ŠOLNINA znaša 3600 din. Prvi obrok v višini 1.100 din se plača ob vpisu. V šolnino je zajeto andragoške) vodenje (organizacija celoletnega učnovzgojnega procesa, sestanki in stiki z dopisniki, uvodno Pismo z navodili za študij). DOKUMENTI, potrebni za vpis:
— zadnje šolsko spričevalo,
— rojstni list.
~ potrdilo o zaposlitvi,
— 2 fotografiji
Prijave sprejemamo do 15. septembra 1975.
Podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Kranj vsak dan od 7. do 16. ure.
SGP Projekt Kranj
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja
TOZD Gradbena enota Tržič
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
najmanj srednja strokovna izobrazba gradbene, arhitektonske, ekonomske, pravne, upravne ali politične smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj ter opravljen strokovni izpit za samostojno delo v gradbeništvu.
Vsi kandidati morajo imeti ustrezne moralnopolitične kvalitete.
Prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju pogojev, potrdilom o delovni praksi, o nekaznovanju ter s predloženim programom dela naj kandidati naslovijo v 15 dneh od dneva objave na naslov: SGP Projekt Kranj, Na-zorjeva 1 — kadrovsko socialna služba, z oznako »za razpis«.
Po 30 letih se bomo oddolžili žrtvam, padlim in ustreljenim na Poreznu
Pripravljalni odbor za organizacijo proslave na Poreznu v Jesenici in postavitev spominskih obeležij padlim borcem brigade Srečko Kosovel in Gorenjskega vojnega področja se je sestal, v Cerknem ter se sporazumel s predstavniki političnih organizacij Cerknega, občinsko skupščino Idrija, domicilnimi odbori 19. brigade Srečko Kosovel ter Gorenjskega vojnega področja, da bo proslava v Jesenici 16. avgusta 1975 ob 16. uri z odkritjem spominskega obeležja 96
padlim borcem brigade Srečko Kosovel in Gorenjskega vojnega področja. Naslednji dan, 17. avgusta, ob 11. uri pa bo spominska svečanost na Poreznu. Tudi na Poreznu bomo odkrili spominsko obeležje borcem obeh enot ter padlemu heroju Andreju Zvanu-Borisu, ki je padel v borbi z Nemci in kvislingi na obronkih Porezna 24. marca 1945. Spominsko obeležje v Jesenici bo delo umet-nika-naivca Petra Jovanoviča iz Poljanske doline, znanega po delih iz
Krajevni praznik Planine pod Golico so taščam proslavili ob spomeniku padlih z lepim kulturnim programom. — h'oto: D. S. '
Krajevni praznik v Planini pod Golico
V ponedeljek, 21. julija, so pr< valci Planine pod (Joliccr na'1 Jeseni, ami praznovali*krajevni prazn-K V spomin na J()-lotnicn osvobodil ve in v spomin na množičen odhod vaši ano\ v pari i/.ane.
V Planini pod Golico je bila pred spomenikom padlih proslava, ki so se je udeležili nekdanji borci,«prebivalci tega kraja, predstavniki gasilskih društev, graničarji ter godba na pihala iz Gor i j. Ivko Saksida je spregovoril o pomenu praznika in obudil spomine na leta okupacije, v kulturnem programu pa so sodelovali god-
■  • pihala i' (Juri i   fr t&k i p< ■ ki
rebi-     zbor Golit a in recitatorji.
Ob tem prazniku Planine pa je tudi trgovsko podjetje Rožca z Jesenic v Planini odprlo novo trgovino, ki pomeni za kraj precejšnji) pride -bitev. Planina pod Golico se vedno bolj spremnija V počitniški kraj, posebno zimski turistični center s številnimi obiskovalci, nemalo pa je v Planini pod Golico tudi počitniških hišic. Sedanja trgovina je delovala v skrajno neprimernih prostorih, zato je bilo treba nujno zgraditi novo, s primernimi  prostori  in skladiščem.
I). Sedej
partizanske tematike, obeležje na Poreznu pa bo delo pisatelja in umetnika Toneta Svetine. Planinski dom na Poreznu pa bomo imenovali po narodnem heroju Andreju Zvanu-Borisu. Odbori in komisije za to svečanost se zavedajo naloge in odgovornosti pri pripravah teh svečanih proslav, ki so že v polnem teku.
Sredstva za kritje stroškov obeh obeležij bodo zbrali domicilni odbori na Gorenjskem, v Ljubljani in delno na Primorskem. Iniciativni odbor bo za to proslavo izdal monografijo in tudi prjh)ge vseh tistih organizacij, ki bodo materialno pomagale pri postavitvi obeležij ter pri izvedbi svečanosti. Pri tem bodo materialno in moralno pomagali naši tovariši, borci iz zamejstva, saj bo tudi v kulturnem programu sodeloval Tržaški pevski zbor. ki bo obogatil celoten kulturni program obeh svečanih prireditev v Jesenici in na Poreznu.
Osnutek spomenika v Jesenici in ureditve okolja je delo znanega projektanta inž. Mušiča. Inž. Mušič je izdelal tudi osnutek spominskih značk v treh izvedbah — bronaste, srebrne, zlate. Uvedli bomo stalno planinsko transverzalo na Porezen. Za 5-kratni vzpon srebrna značka, za 10-kratni pa zlata, in to na dan 24. marec, ki bo spominjal na borbo istega dne 1945.
Iniciativni odbor je sklenil, da vsi preživeli borci, kakor tudi svojci padlih in ustreljenih, dobilo na uro-slavi monografijo in spominsko značko. Na proslavah bodo sodelovale tudi enote JLA, ki nosijo ime brigade Srečko Kosovel, ter enote teritorialne obrambe vseh treh občin.
Iniciativni odbor se bo preko komisije za prehrano in prenočišča potrudil, da se bodo vsi udeleženci obeh proslav, posebno pa preživeli borci in svojci padlih, dobro počutili.
Vse potrebne informacije pa tudi skico smeri pohoda na Porezen na osrednjo proslavo 17. avgusta ob 11. uri bomo objavili v sredstvih javnega obveščanja.
Za iniciat ivni odbor
predsednik domicilnega odbora
Gorenjskega vojnega področja
Janko Urbane
Petek  -  25. julija 1975
Velik napredek v enem letu
V Železarni so se odločili, da začnejo z izdelavo kovinskih vratnih podbojev, za katere je na tržišču precejšnje povpraševanje. Kovinske vratne podboje izdelujejo v prenovljenem obratu na davorniku. Foto: I). S.
V Poljanah v Poljanski dolini se te dni pripravljajo na obnovo krajevnega vodovoda H ot ovij a — Poljane. Dosedanji je namreč že dokaj dotrajan in ne zadošča več trenutnim potrebam. Cevi bodo položili še preden bodo začeli polagati asfaltno prevleko na cesti proti Vinharjam. Akcijo vodi krajevna skupnost Poljane, ki bo prispevala precej sredstev, veliko dela pa bodo opravili prebivalci s tega področja tudi sami s prostovoljnim delom, (—jg) — Foto: F. Perdan
Lanskega junija je obiskal Gorenjska oblačila v Kranju predsednik slovenskih sindikatov inž. Jane/ Barborič. Z njim sta bila tudi člana republiškega sveta in strokovna sodelavca Stjepan Šaubert in Srečko Mlinaric. Predstavniki sindikatov so se takrat s predstavniki Gorenjskih oblačil pogovarjali predvsem o samoupravnih odnosih v podjetju. Janez Barborič je dejal, da samoupravni in drugi akti pričajo o tem, da so poslovni uspehi Gorenjskih oblačil prav na vrhu uspešnosti, samoupravni odnosi pa pri tleh. Posebno ostro je kritiziral odločitev, da dve tovarni — obrat v Kranju in obrat na Jesenicah — tvorita le en TOZI), čeprav ima obrat na Jesenicah ne le pravico, temveč tudi vse možnosti za samostojno temeljno organizacijo združenega dela. Ker delavci na Jesenicah nimajo svoje temeljne organizacije, nimajo svojih delegatov niti v krajevni skupnosti, niti v samoupravnih interesnih skupnostih in občinski skupščini in zato ne morejo vplivati na dogajanja v kraju kjer živijo in delajo.
Direktor Vinko Mart in jak je takrat povedal, da so izvajanju določil nove ustave posvetili res premalo pozornosti in se tega zavedajo. Kot vzrok pa je navedel obilico dela pri gradnji nove tovarne in selitvi proizvodnje. Povedal je tudi, da na tem področju že dela posebna komisija, ki je sestavljena iz delegatov obeh obratov. Pripravlja nov samoupravni sporazum o razdelitvi podjetja v dve temeljni organizaciji.
Po enem letu smo se ponovno oglasili v Gorenjskih oblačilih. Z namenom, da zvemo, kaj je bilo uresničenega. Stanje je bistveno drugačno. Od lanskega septembra so Gorenjska oblačila OZl) z dvema temeljnima organizacijama združenega dela in sicer s TOZI) Konfekcija Kranj in TOZI) Konfekcija Jesenice. Tudi družbenopolitične organizacije so zaživele. Delujeta dve osnovni organizaciji mladine, dve osnovni organizaciji sindikata in osnovna organr/acija ŽK. Izvolili so tudi nove samoupravne organe. Pri volitvah   so   dosledno upoštevali
Jeseniške »ogrevalne« dileme
Že nekajletne zamisli o gradnji kotlarne na Spodnjem Plavžu — Sredstva za prvo fazo izgradnje zagotovljena — Železarna s svojim agregatom najbolj smotrna rešitev
Na Jesenicah si že nekaj let prizadevajo, da bi območju samega mesta zagotovili stalne vire toplotnega ogrevanja. Pred petimi leti so si začrtali najbolj sprejemljivo rešitev z izgradnjo kotlarne na Spodnjem Plavžu za območje do železniške postaje, medtem ko bi spodnji del mesta oskrbovala Železarna s toplo
vodo. Za to naj bi uporabili železniško kurilnico ali pa v Bazi zgradili nov objekt, ki bi predstavljal vir toplotnega ogrevanja za vse sedanje objekte ter za vse na novo zgrajene na Plavžu in v bližnji okolici. Investicija bi bila nedvomno ena največjih v jeseniški občini, vendar pa vsekakor   opravičljiva   v perspektivi
Podpis družbenega dogovora o cenah stanovanj
V četrtek, 17. julija, so samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice, izvršni svet občinske skupščine, občinski sindikalni svet, Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje, SGP Sava Jesenice, Kovinar ter Ljubljanska banka, podružnica Kranj, enota Jesenice podpisali družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen stanovanj v občini Jesenice.
Z družbenim dogovorom, ki temelji na besedilu ustreznega republiškega dogovora, se niso opredelili za nekaj novega, temveč predstavlja nadaljevanje že lani podpisanega družbenega dogovora o usmerjeni gradnji stanovanj v občini Jesenice, ki so ga podpisali isti podpisniki.
Koordinacijski odbor za usmerjeno stanovanjsko gradnjo se je že pred podpisom republiškega družbenega dogovora lotil izdelave osnutka občinskega družbenega dogovora. Prvemu osnutku sta sledila še dva osnutka preden so predložili družbeni dogovor v javno razpravo.
Družbeni dogovor velja za gradnjo vseh stanovanj ne glede na lastništvo, lokacijo ali velikost objektov ter način financiranja graditve, razen za gradnjo stanovanjskih hiš občanov v tistem delu, ki ga izvajajo občani v lastni režiji, veljal pa bo tudi za spremljajoče objekte naselja kot so šole, trgovine, otroški vrtci, kulturni in drugi objekti.
Tako si bodo vsi prizadevali, da bodo nove, na samoupravnem sporazumevanju   temelječe   cene odsev
dejanskih in točnih stroškov in ne bodo imele splošno znanih tržnih tendenc po ustvarjanju dobička, predvsem neupravičenega, na škodo delovnega človeka. Ne le cene stanovanj, tudi drugi stroški, ki bremene uporabnike stanovanj, bodo morali biti v prihodnje deležni široke družbene skrbi in nadzora, kajti zmotno je stališče da je le stanarina, še predvsem zadnje zvišanje, tisti stroškovni element,ki načenja delavčevo socialno varnost. D. S.
nadaljnjega razvoja in potreb tega območja.
Ko so na zadnji seji koordinacijskega odbora za usmerjeno stanovanjsko gradnjo razpravljali o ogrevanju, so predložili tudi podatke o vrednosti del. Kotlarna bi v prvi fazi izgradnje veljala 22 milijonov 885.000 dinarjev. Od tega je 7 milijonov 762.000 dinarjev že zagotovljenih sredstev iz do sedanjih zgrajenih objektov na Plavžu, 6 milijonov 910.000 dinarjev predstavljajo sredstva iz objektov, ki so v gradnji in ki se bodo še zgradila, Ljubljanska banka pa je zagotovila kredit v višini 7 milijonov 500.000 dinarjev. Torej je vsa investicija že lahko odobrena, vendar se je prav ob tem pojavilo tudi vprašanje izgradnje take kotlarne, saj je prav zdaj jeseniška Železarna ponudila smotrnejšo odločitev.
Agregat iz jeseniške Železarne bi lahko nudil potrebno energijo tudi samemu mestu, kar je sprejemljivo ne le zaradi očitne prednosti cenejšega ogrevanja, temveč tudi zaradi samega varstva okolja. Na tak toplotni vir bi se moralo priključiti čimveč objektov, tako da bi bila cena čimbolj dostopna.
Kot so se domenili na zadnjem sestanku bo še enkrat posebna delovna skupina preučila obe varianti in napravila finančni izračun ter analizo o možnostih priključitve na agregat Železarne. D. S.
25. julija 1975
Delavci gradbenega podjetja Bohinj grude v Bohinjski Bistrici že četrti štirinadstropni stolpič, v katerem bo 20 stanovanj. Blok so začeli graditi pozimi, stanovanja pa bodo nared za vselitev v začetku prihodnjega leta. Stanovanja bodo odkupile različne delovne organizacije, nekaj pa tudi solidarnostni sklad radovljiške občine. — B. B.
strukturo zaposlenih. Dve tretjini delavcev v Gorenjskih oblačilih je žensk, zato jih je dve tretjini tudi v samoupravnih organih. Tudi v sindikalnem odboru ter predsedstvu mladine imajo večino ženske. Prej se je z delom v samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah ukvarjalo približno trideset zaposlenih, sedaj pa se je njihovo število pot rojilo in že predstavlja več kot tretjino vseh delavcev.
Osnove za samoupravljanje so postavljene. Vendar se v Gorenjskih oblačilih zavedajo, da so s tem naredili šele prvi korak. Samoupravlja ve i morajo biti za odločanje tudi primerno usposobljeni. Zato bodo jeseni začeli s širokim izobraževanjem samoupravi javcev. Izobraževanje bodo organizirale družbeno-
politične organizacije. Njegov namen pa bo delavce seznaniti z družbenoekonomskimi pogoji poslovanja in aktualnimi dogajanji v občini in v vsej naši družbi, da bodo v samoupravnih organih lahko resnično odločali o svojem dohodku in ne le prikimavali razlagam strokovnih služb.
Veliko pozornosti posvečajo tudi informiranju. Vsak mesec imata obe TOZI) zbor delavc ■ev, na katerem se pogovorijo o poslovanju in drugih problemih, ki se pojavljajo v temeljni organizaciji. V statutu pa že stoji določilo o oblikovanju delovnih skupin z največ trideset delavci. Tfl bodo postale osnovne celice sam<>' upravi janja.
L. Bogataj
Gorenjska oblačila bodo gradila na Jesenicah
Ena temeljna organizacija združenega dela Gorenjskih oblačil ima sedež na Jesenicah. Delovni pogoji v njej so zelo slabi. Prizvodnja poteka v etaži trgovsko-stanovan jsega bloka, ki je za dobro organizacijo dela neprimeren. Zato že od otvoritve kranjske tovarne pripravljajo vse potrebno za začetek gradnje nove tovarne tudi na Jesenicah.
Nova naložba bo po sedanjih izračunih veljala celoten kolektiv približno 120 milijonov dinarjev. Več kot polovico denarja so zbrali sami, za drugo polovico pa so nameravali najeti kredit, ki bi ga v dveh ali treh letih odplačali od zaključnem raču-
nu. Zaradi splošne nelikvidnosti, ki ni prizanesla niti bankam, kredita niso dobili. Z gradnjo pa ne morejo začeti, dokler nimajo zagotovljenega vsega denarja. Zato so morali začetek gradnje odložiti na jesen, čeprav so imeli že maja vse pripravljeno za gradnjo. Do jeseni bodo skušali potrebne kredite najeti pri drugih organizacijah združenega dela.
V sedanjih prostorih na Jesenicah dela 80 delavcev. Med njimi je večina žensk. V novi tovarni pa bo našlo zaposlitev 140 občanov. Ker bodo tudi med novimi večina ženske, je gradnja še toliko bolj pomembna za jeseniško občino. L. B.
Varčevanje na vseh področjih
V zadnjih mesecih, pa tudi že prej, je bila sprejeta vrsta ukrepov z namenom, da ne bi občani, delovne organizacije in negospodarstvo preveč širokogrudno trošili dinarjev, ki jih zaslužijo z vsakodnevnim delom. Deloma je bil omejen uvoz, sprejet je bil zakon o obveznem evidentiranju naložb, v pripravi je zakon, ki bo zahteval, da bodo investitorji tudi v resnici imeli zagotovljena vsa sredstva. Omejene so negospodarske naložbe. Zaostrila se je tudi politika dajanja potrošniških posojil.
Vsekakor so takšni ukrepi potrebni. O tem priča naraščajoča medsebojna zadolženost, prevelika stopnja inflacije, nedokončane investicije, prevelika stopnja zaposlovanja. O vsem tem in o drugih težavah, ki tarejo škofjeloško gospodarstvo, so se v tem mesecu pogovorili na več sestankih v občini. Udeležili so se jih predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, sindikalni delavci, komunisti iz delovnih organizacij, direktorji in predsedniki delavskih svetov iz vseh temeljnih organizacij. Menili so, da gospodarska gibanja v zadnjih mesecih v občini niso niti najmanj ugodna. Pretežno predelovalna industrija je močno vezana na uvoz, izvoz pa v večini podjetij zaostaja za planskimi predvidevanji. Zaradi recesije na zahodnem trgu pa je zelo težko preseči lanski izvoz. Zato so se nekatere tovarne znašle v težavah, ker kljub plačilni sposobnosti ne morejo uvoziti že kupljenega reprodukcijskega materiala. (Iskra Železniki).
V loški občini pravno formalno ni nepokritih naložb. Če pa na naložbe gledamo v širšem smislu, pa je potrebno pripomniti, da je vsaka naložba v neprodano proizvodnjo nepokrita investicija. Teh primerov pa je več. Zlasti velike zaloge ima Iskra Reteče. Pač pa se velike zahteve po investiranju pojavljajo za prihodnje. Trenutno bi želele škofjeloške delovne organizacije začeti nove naložbe v vrednosti kar 440 milijonov dinarjev. Če pa upoštevamo letošnji ostanek dohodka in denar, ki ga izločajo za amortizacijo, bi pa lahko v prihodnjem obdobju vložili v nove naprave in tovarne največ 260 milijonov dinarjev.
V občini Škofja Loka tudi ne upoštevajo dogovora o rasti zaposlovanja. Vendar bi ob tem veljalo poudariti, da zaposlovanje najbolj počasno in skoraj v mejah dogovora narašča v gospodarstvu, medtem ko je potrebno poiskati odstopanja drugje. V industriji se je letos zaposlenost povečala za 3 odstotke, v celotnem gospodarstvu pa za 3,5 odstotka. Medtem pa se je število zaposlenih najbolj dvignilo v občinski upravi, družbenopolitičnih organizacijah in družbenih službah, in to kar za 14 odstotkov, skupaj v negospodarstvu pa za 7 odstotkov.
Na posvetih so se dogovorili, da bo prva naloga vseh činiteljev, k1 lahko vplivajo na gospodarjenje, obnašati se skrajno stabilizacijsko in v spoštovanju ukrepov, ki naj pripomorejo k ureditvi položaja našega gospodarstva. Predvsem pa z varčevanjem na vseh področjih. Ne sarn° v gospodarstvu oziroma tam, kjer se dohodek ustvarja. Varčevati se da na mnogih področjih. Od uporabe domačih surovin, uporabljanje domačih izumov in izboljšav, pri materialu, pa tudi v dviganju produktivnosti. Kot je povedal direktor LTH Franc Braniselj so v zadnjem času uspeli dvigniti produktivnost kar za 20 odstotkov. Veliko pa prihranijo tudi s smotrnim naročanjem repromateriala. Velike zaloge surovi*1 prav tako kot zaloge gotovih izdelkov vežejo velika sredstva.
Ko je govoril o izvozu in uvozu, pa je dejal, da v sedanjih gospodarskih razmerah ni lahko povečevati izvoza. Za primer je navedel, da so LTH za 40-odstotno povečanje izvoza morale potrojiti število kup' cev.
Direktor Konfekcije Kroj Vinko Primožič pa je predlagal, da 0 gospodarjenju ne bi razpravljali samo na podlagi statističnih podatkov, temveč naj bi vsako podjetje oziroma vsaj tista, ki so ključna za gospo^ darjenje v določeni panogi, obravnavali bolj natančno in naj bi točn analizirali težave, ki jih tarejo. Le tako bo možno izdelati akcijski program akcij in ukrepov, ki naj pripomorejo k boljšemu gospodarjenj^
Na posvetih so se tudi dogovorili, da bodo do začetka avgusta vs* temeljne organizacije pregledale gospodarjenje in predlagale ukrepe z odpravo pomanjkljivosti. Na podlagi tega pa bodo izdelale progran stabilizacije po posameznih ekonomskih kategorijah (uvoz, izvoz, n ložbe, zaloge), kakor tudi za delovno organizacijo v celoti.
L. Bogataj
7O
_Občinski praznik. Otvoritev razstave je osrednja prireditev. V
dvoranici prostora več kot preveč: pevski zbor, operni pevec, recitatorji, napovedovalec in natanko trije obiskovalci, med njimi slikar. Napovedovalcu je ob bornem obisku nerodno, zardeva, obiskovalci pa zelenijo ob pomisli na vse tiste referente, ki se v tozdih in ozdih ukvarjajo s kulturo ...
_Odlična pianistka, ne moti je skromna scena, brezhibna je za
peščico poslušalcev. V bližnjem bifeju so kulturniki ob kavi, po stopnicah se igrajo šolski otroci.. .
_Amaterski oder, v prvi vrsti mamice in atiji, več ljudi na odru
kot pred njim. Zunaj lepak, sprehajoči se občan, ki se zmrduje ob imenih nastopajočih amaterske predstave, nazadnje pa prezirljivo pljune in se odvleče naprej...
_ »Ti, Francelj, vstopnice od sindikata. Domači gledališčniki.«
»Ni govora, ne mori me! Grem samo še na kvaliteto. Drama ali Šentjakob .. .«
Pa ženski pevski zbor, godba na pihala, oktet, mešani pevski zbori, otroški in mladinski pevski zbori — mar pojejo in igrajo samemu sebi? Mar slikarji razstavljajo zaradi razstav, mar so nastopi slušateljev glasbenih šol, nastopi igralcev, folklornih skupin postali tisto, čemur pravimo preživele oblike? Mar smo si res tako izostrili čut in posluh za kvaliteto, da amaterizem odklanjamo in nam edino »vrhunska« kultura, ki nam prihaja v goste — sami je tako ne iščemo kaj dosti vneto — poteši slo po notranjem bogatenju, duhovnem življenju, nas plemeniti in žlahti?
Dvomim. Malomeščanski smo, tako obupno malomeščanski, daje ie smešno. Verjamem, da znamo ločiti zrno od plevela, ampak amaterizem sploh ni vedno plevel in tudi za zrno bi včasih rekli, da iz njega ne bo najboljše pogače.
Ob tem odnosu do bogate in pestre amaterske dejavnosti, ki jo na Jesenicah imamo, ob raznih problemih, ki bi jih morali vsi sproti in skupno reševati, me vedno, na vsakem koraku preseneča predvsem naš odnos do kulturnih vrednot, še posebno pa stalno in neprestano negodovanje, kritizerstvo, neobjektivno tolmačenje dejanskega stanja v kulturi.
»Kultura kot... privesek!«
Osebno trdim, da smo v jeseniški občini še kako usmerili vsa Prizadevanja v to, da bi kulturo sprejemal prav vsak delavec, vsi delovni ljudje. Če bi mogli, bi našega občana, ki je stalno in nenehno kar naprej in naprej nezadovoljen, s »štrikom« ovili in ga privlekli v kulturne domove, v knjižnice, na razstave, na koncerte in mu rekli: vidiš, dragi železničar, prodajalka, martinar, tovarišica učiteljica in tovariš inženir, no, vidiš, tole pa mi zate ustvarjamo in garamo že desetine let. Poglej, dolikovci, tale tvoj sodelavec te je pa narisal ob delu; Škobernetove pevke ti bodo zapele pristne narodne pesmi; videl boš Pribošiča, kije tvojega sina osem let učil not; blizu ti bo Jan, ki ga imajo v matični knjižnici; zaslutil boš da Klinar piše o tebi in za tebe; do solz te bo zabavala situacijska komika v delih, kijih interpretirajo naši gledališčniki. Morda bi vsaj potem ne govoril o bedi naše kulture, ne bi rekel, da je tale kultura pač neki »privesek«.
In zdaj smo pri kulturi kot »privesku«. Tako so napisali v nekem poročilu, ko so ugotavljali, da je kulturno življenje v podjetju na psu, da je — kako posrečeno! — kultura kot »privesek« vsega. Pri tem so jasno menili, da v podjetju ne nudimo delavcu tega, kar bi mu lahko, če bi imeli animator je, referente, ki bi se bolj ukvarjali z vzgojo in s približevanjem kulture tudi neposrednemu proizvajalcu.
Nič nimam proti animatorjem, potrebni so. Še najmanj nisem proti temu, da bi se stanje izboljšalo, če bi vsi skupaj dali kulturnemu življenju malo več poudarka. Moti pa me predvsem izraz, ki, če ga pogledamo še z druge strani, ni na mestu.
Za koga drugega kot pa za proizvajalca so na Jesenicah vse predstave, za koga drugega vsi koncerti, vse prireditve v katerih celo delavci sami sodelujejo? In ker so zanj in ker so neobiskane, se nadalje sprašujemo, če ne bi kazalo vzgajati v tem smislu, da bi postali odprti do ponuđenih vrednot.
Po mojem prav nič optimističnem prepričanju smo s tako vzgojo pri odraslih že prekasni. Po mojem prepričanju človek, ki ga že od niladih nog in vseskozi zanimajo odrske deske, ne bo čakal anima-torjev, temveč bo sam iskal in poiskal. Razen tega človeka prav nič ne bomo bogatili, če bomo licemerski in organizirali nekaj več prireditev s kulturnimi vložki in se potem trgali na prsi, samovšečni in pred vsemi oprani, češ, le poglejte, kaj vse lahko nudimo in kaj vse smo storili. Človek mora sam čutiti potrebo po trajnem iskanju kulturnih dobrin in vrednot in bo kar kmalu spoznal, kaj mu je vsiljeno, kaj je zrno in kaj je plevel.
Ta naš vsakdanji odnos do vse modernih in nemodernih izraznih oblik, ki se nam ponujajo in za katere smo nesprejemljivi, kaže le na tp, da smo v večini za vedno izgubljeni, potrošniško zastrupljeni, dojemljivi le za kič in za lagodnost na vsakem koraku.
Tako pravim jaz, ki izhajam iz lastnih izkušenj: Tinčka in lončka, prvošolčka, v gledališče in na razstavo in na koncert! Tine in ione morda ne bosta pisatelja in glasbenika, vsaj nekaj pa bosta znala ceniti.
Jaz bi šla predvsem v to smer, z vso paro, v kulturno-estetsko vzgojo na šolah. Jaz, ki ne poznam not, jaz, ki poznam v slikarstvu le realizem, jaz, ki mije v tem pogledu dala šola le nekaj, a vsaj to: sem namreč, kot se temu danes reče, le dvodimenzionalna, saj me privlači gledališče, zadovoljuje in bogati pa tudi dobra knjiga.
*     Darinka Sedej
Delavska univerza Tomo Brejc-Kranj
razpisuje vpis v 5., 6., 7. in 8. razred OSNOVNE ŠOLE
Vpišejo se lahko kandidati, ki so stari nad 17 let, ali tisti, ki so izpolnili šolsko obveznost in ne morejo nadaljevati šolanja v osnovni šoli, ker so g zaposlili.
šolanje traja 17 tednov za vsak razred, torej lahko v enem šolskem letu Predelate snov dveh razredov. Šolanje je brezplačno.
Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o končani šolski obveznosti in potrdilo o zaposlitvi. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1975.
Osnutek srednjeročnega
načrta kulturne dejavnosti že v javni
razpravi
Te dni so vodje vseh splošnih delegacij in konferenc delegacij za samoupravne interesne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij in občinska skupščina Radovljica prejele v preučitev in razpravo osnutek srednjeročnega načrta razvoja kulturne dejavnosti v radovljiški občini za obdobje 1976 — 1980.
Osnutek načrta je usklajen z globalnimi okviri in možnostmi razvoja SR Slovenije in predvideva letni porast dejavnosti za 7 do 8 *?, kar znese za okrog 35 do 40 # povečan obseg dejavnosti v načrtovanem obdobju. Iz osnutka je razvidno, da je najbolj žgoče vprašanje kadrov, zlasti na področju amaterske kulture in pa nezadovoljivi prostori, ki še zdaleč ne dohajajo potreb in razvoja kulture v občini. Glede na koncept srednjeročnega razvoja gospodarstva in na stabilizacijo tudi ta osnutek ne predvideva dovolj smelo načrtovanje večjih sredstev za prepotrebne investicije v izgradnjo domov in drugih kulturnih objektov. Za zdaj so načrtovana zgolj vzdrževalna in manjša obnovitvena dela na obstoječih domovih in njihovi opremi. O tem kot tudi o ostalih postavkah načrta se bodo seveda morali izreči predvsem delavci v TOZD in občani v KS. Prek svojih delegatov bodo s pripombami in dopolnili potrdili srednjeročni načrt na jesenski seji skupščine kulturne skupnosti.
Glede na terminski načrt, ki ga je sprejela občinska komisija za planiranje, bo spričo omejenega časa izvršni odbor kulturne skupnosti moral zbrati pripombe in dopolnila najpozneje do 10. septembra. V tem času pa bodo, najbrž ne glede na počitniško obdobje, tudi vse delegacije opravile potrebne razprave.
JR
OSREDNJA KNJIŽNICA
KRANJ
Tavčarjeva 41
razpisuje
prosto delovno mesto
knjigoveza
Pogoj:
k va 1 i fici rani k n j igo vez
Kandidati naj vložijo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na odbor za medsebojna razmerja, prijavi pa priložijo potrdilo o kvalifikaciji in opis dosedanjega službovanja.
Začetek dela v mesecu septembru 1975.
Obrtno podjetje
Tehtnica Kranj
Benedikova 1
razpisuje prosto mesto
računovodje
Pogoj: srednješolska izobrazba ekonomske smeri z nekaj let prakse v vodenju računovodske službe.
Pred nedavnim so se na Jesenicah srečali predvojni aktivni delavci v delov-sko-prosvetnem gibanju z območja jeseniške občine, ki so prejeli priznanja ZKPO Slovenije ob 40-letnici zleta Svobod. Srečanje nekdanjih prijateljev je bilo prisrčno, kajti le malokrat se lahko srečajo in obudijo spomine na leta, ko so v težkih trenutkih predstavljali gonilno silo naprednega delavskega gibanja. — J. R. — Foto: J. Jekler
Večje zanimanje za knjigo
V prvem polletju 1975. leta so si v matični knjižnici Radovljica in v 16 krajevnih podružnicah občani radovljiške občine izposodili 40.148 knjig, medtem ko so jih lani v enakem obdobju 36.237. Največji porast števila izposojenih knjig beležijo v obnovljenih prostorih blejske knjižnice. Blejci so si lani v šestih mesecih sposodili 6438, letos pa že 8564 knjig. Podoben skok števila izposojenih knjig beležijo v Radovljici, kjer so lani posodili 15.348, letos pa 17.052 knjig. Opazen porast beležijo še v Kropi, v Gorjah in v Ljubnem, zmanjšanje pa v Lescah, Begunjah, Podnartu, Kamni gorici in Mošnjah.
Največje težave v knjižničarski dejavnosti, ki se zdijo trenutno skoraj nepremostljive, je pomanjkanje zadostnih finančnih sredstev. Ob izjemnem povečanju cen knjig je težko verjeti, da bodo že tako skromni načrti za obogatitev knjižne zaloge uresničehi, čeprav zanimanje za knjigo vse bolj rasteh JR
Jubilej godbenikov
V soboto je bil v domu Svobode v Medvodah slavnostni koncert godbe na pihala Medvode ob 45-letnici delovanja. Medvoški godbeniki so pod vodstvom dirigenta Vilija Bedenikoviča v šestih točkah sporeda predstavili del svojega bogatega repertoarja, prejeli so več spominskih priznanj, štirje člani pa zlata Gallusova priznanja.
V nedeljo pa so godbeniki iz Vevč, Domžal in Medvod skupaj s člani ZZB NOV, gasilci in krajani sodelovali v povorki skozi Medvode.^Sle-dil je skupni nastop pihalnih orkestrov, zbranim krajanom pa je spregovoril predsednik ZZB NOV Medvode Jaka Gaber. S tem so Medvod-čani dostojno proslavili 30-letnico osvoboditve, dan borca in dan vstaje. -fr
Odbor za medsebojna razmerja
Kemične tovarne Podnart
vabi k sodelovanju
- p.o.
NIŽJESTROKOVNO USPOSOBLJENEGA DELAVCA
za delo v skladiščni službi
EVIDENTIČAR
TER SREDNJESTROKOVNO USPOSOBLJENEGA DELAVCA
za delo v finančnem sektorju KNJIGOVODJA OSEBNIH DOHODKOV
Mesečna akontacija osebnega dohodka do ca. 2600 oziroma 3300 din ter občasna doplačila glede na doseženi poslovni uspeh podjetja.
Pismene prijave je treba nasloviti na splošni sektor podjetja, kandidati pa se lahko tudi osebno zglasijo v tajništvu sektorja med 6. in 14. uro.
Turistično in gostinsko podjetje
Kompas Jugoslavija
KO M PAc komisija za medsebojna razmerja delavcev Jugoslavija   v TOZD hotel Kompas Kranjska gora
objavlja prosto delovno mesto
električar j a — vzdrževalca električnih naprav v hotelu
Pogoji: KV električar, 1 leto delovnih izkušenj, mesečno poskusno delo
Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov:
hotel Kompas Kranjska gora, Komisija za medsebojna razmerja, Kranjska gora, p.p. 70.
PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA
GRADITELJI, VAŠA SEZONA JE TU !
. OKNA S % POPUST . VRATA 10% POPUST . KREDIT DO 20.000 DIN
KRANJ — PRIMSKOVO
Občina Kamnik praznuje
V spomin na 27. julij 1941, začetek oborožene vstaje na Kamniškem, in 30 let osvoboditve so v Kamniku začeli praznovati že v soboto, 12. julija. Tako so na ta dan organizirali odbojkarski turnir ženskih reprezentanc Komenda A in B, Kamnik in Količevo. V nedeljo, 13. julija, je bil košarkarski turnir članov za prehodni pokal ŠD Komenda, kjer so sodelovali SVVW Celovec, Kamnik, Cerklje in Komenda, ter prijateljska košarkarska tekma med pionirji SVVW Celovec in Komende.
V soboto, 19. julija, so se v Kamniški Bistrici spet srečali izseljenci. Šahisti so se pomerili v šahovski simultanki in v velikem nagradnem brzopoteznem turnirju.
V ponedeljek, 21. julija, so odprli nov dom upokojencev v Kamniku, včeraj, 24. julija, pa v muzeju Kamnik razstavo »Spomeniki NOB v občini Kamnik«. V Mostah pa sta se v kegljanju pomerili moštvi Komende in STOLA iz Kamnika.
Danes ob 18. uri bo na Trgu talcev v Kamniku promenadni koncert mladinske godbe Kamnik, ob 20. uri pa zaključek meseca športa »KOMENDA 75« v Domu Komenda s podelitvijo nagrad in zabavno glasbeno prireditvijo; igrali bodo »Dobri znanci« pela pa Marjana Deržej in Braco Koren.
Jutri, v soboto, 26. julija bo ob 9. uri skupna slavnostna seja skupščin občin Domžale in Kamnik v Domžalah. Ob 15. uri bodo odprli štiri-stezno avtomatsko kegljišče v Planinki v Kamniku; prvi se bosta pomerili ekipi Domžal in Kamnika. Ob 18. uri bo tek mladincev po ulicah Kamnika v organizaciji OK ZSMS Kamnik, ob 20. uri pa bodo taborniki iz Kamnika v Mekinjah prižgali taborni ogenj. Istočasno se bo na Trgu prijateljstva v Kamniku začel tradicionalni miting.
V nedeljo, na sam praznik, pa bodo organizirali strelsko tekmovanje B skupine slovenskih mest na MK strelišču v Kamniku, pričetek ob 8.30. Sodelujejo ekipe mest: Trbovlje, Hrastnik, Postojna, Škofja Loka, Domžale, Jesenice in Kamnik. Ob 10. uri bodo v Kolodvorski ulici odprli Dom združenja samostojnih obrtnikov, na Lazah v Tuhinju pa bo ob isti uri razvitje prapora ZRVS »Matija Blejc — Matevž« intovariško srečanje RVS.
Praznovanje dneva vstaje bodo v Kamniku sklenili naslednjo nedeljo, 3. avgusta, s proslavo 20-letnice konjeniškega kluba v Komendi in s tradicionalnimi konjskimi .dirkami ob 14. uri.
Skupščina
občine
Kamnik
in družbenopolitične organizacije
Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin
V,
Čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za občinski praznik
Zavod za gojitev divjadi
Kozorog Kamnik
čestita občanom za občinski praz nik
Gostinsko podjetje
Planinka Kamnik
z enotami: Hotel, Restavracija, Kavarna '
čestita prebivalcem in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice za občinske praznike
Ko pridete v Kamnik, nas obiščite — solidno boste postreženi.
ŽITO Ljubljana, DE Vesna Kamnik
s poslovalnicami:
Slaščičarna Titov trg 11, Kidričeva 34, Slaščičarna in bife št. 35 za banko Pekarna Kidričeva 8 Bife Bachus bar Titov trg 18
čestita občanom za občinski praznik
Kovinsko in strojno podjetje
Projektiranje, izdelava in montaža . čistilnih, vodovodnih, ogrevalnih, prezračevalnih, strelo-vodnih naprav, kovinskih konstrukcij in opreme.
Oskrba področja skupinskega vodovoda »izviri pod Krvavcem — Vodice - Mengeš« in območja »Krvavec« s pitno vodo
Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem občin Kam-mik, Domžale, Kranj, Radovljica, Tržič in Jesenice za občinske praznike.
TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA • •
TITA N
KAMNIK
proizvaja: fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice in drobilke za orehe, ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo.
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke
Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik
5*
\3
g$3
PROIZVAJA
vse vrste svinjskega usnja za oblačilno in obutveno stroko
IN VAM NUDI:
usnjeno konfekcijo in plastično obutev
Delovni kolektiv čestita prebivalcem in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Tržič in Jesenice za občinske praznike
INDUSTRIJSKO PODJETJE
Alprem Kamnik
čestita prebivalcem in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Jesenice in Tržič za občinske praznike
•
Meso Kamnik
Čestitamo prebivalcem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice za občinske praznike
Priporočamo naše izdelke
Kamniški želodci, kamniška trajna salama, hrenovke in vse vrste suhomesnatih izdelkov.
Izvozno — uvozno podjetje
E X PO RI — IMPORT
S P. o.
61234 MENGEŠ
nudi poceni kvalitetno seme in sadike za pogozdovanje, parke, nasade in žive meje
Čestita občanom za občinske praznike občin Domžale, Kamnik, Kranj, Radovljica, Tržič in Jesenice
# Komunalno podjetje KAMNIK
gradnja in vzdrževanje komunalnih objektov, vzdrževanje javnih spomenikov in oskrba naselij z vodo.
Izkoriščanje gramoznic in prodaja gradbenega materiala na drobno.
Čestitamo prebivalcem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice za občinske praznike.
prodajalna KAMNIK, Ulica Borisa Kidriča 35 a
metalka
vam nudi:
kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodje in stroje, gospodinjske potrebščine, vse vrste profilnega železa in pločevin, stavbno pohištvo.
Čestita občanom Kamnika, Domžal, Kranja, Radovljice, Tržiča in Jesenic za občinske praznike
IZDELOVANJE NOTRANJE OPREME IN POHIŠTVA Mengeš, Blejčeva cesta
Izdeluje notranjo opremo in pohištvo za vse poslovne prostore, gostinske objekte, trgovske lokale itd.
Podjetje ima tudi svojo pasarsko dejavnost ter nudi zelo kvalitetne pasarske storitve.
Kolektiv čestita prebivalcem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice za občinske praznike.
Zanimivo povorko čebelarjev sije ogledalo več sto ljudi.
Loški čebelarji so slavili
Čebelarji iz Škofje Loke so v počastitev 70-letnice Čebelarske družine razvili prapor
Predsednik čebelarske družine Škofja Loka Janez Tavčar.
Čebelarski dan v Škofji Loki je popolnoma uspel. Lepo sončno vreme, čudovito nedeljsko popoldne ter obilica zanimivosti, ki so jih napovedali prireditelji, člani škofjeloške čebelarske družine, vse to je v mesto pod Lubnik privabilo več sto obiskovalcev.
Čebelarska družina Škofja Loka, ki letos praznuje 70-letnico svojega obstoja, je pripravila zares zanimivo prireditev. Čebelarji so se začeli zbirati pred hotelom Transturist že kmalu po drugi uri, le dobro uro kasneje pa je povorka krenila proti prizorišču — prek Mestnega trga proti vrtu loškega gradu. V pisanem sprevodu so sodelovali člani čebelarske družine iz Škofje Loke, konjeniki, številne narodne noše, v kočiji pa sta se peljala »sama« presvetla cesarica Marija Terezija, ustanoviteljica prve čebelarske šole na Dunaju v Avstriji, ter slovenski čebelarski učitelj Anton Janša. Mimohod po loških ulicah si je z zanimanjem ogledalo velikoštevilo gledalcev.
Slavja loških čebelarjev na grajskem vrtu so se poleg mnogih udeležencev čebelarskega praznika udeležili tudi: predsednik čebelarske zveze Slovenije dr. Jože Beniger, predstavniki škofjeloške občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij. ^
»Današnjo proslavo smo pripravili v počastitev 70-letnice naše čebelarske družine ter v počastitev 30-letnice osvoboditve,« je v svojem nagovoru dejal predsednik čebelarske družine Škofja Loka Janez Tavčar. »V zadnjem obdobju smo čebelarji dosegli velik napredek, čeprav pa je tudi res, da čebelarstvo kot .poezijo' našega kmetijstva še vedno premalo spoštujemo.«
V imenu skupščine občine Škofja Loka je zbranim spregovoril predsednik občinskega izvršnega sveta Jože Stanonik. V imenu skupščine občine je dal čebelarjem veliko priznanje za dosedanje delo. MeniJ pa je, da se bodo morali čebelarji v prihodnje še bolj povezati s kmetijsko zemljiško skupnostjo v občini.
»Naša čebelarska organizacija se je prebijala skozi težke čase,« je dejal na proslavi predsednik čebelarske družine Slovenije dr. Jože Beniger. »Toda zdaj že zagotovo vemo, da ima naša družba vse večji posluh za čebelarstvo. In želimo, da bi bilo tako tudi v prihodnje.«
Loške čebelarje so nato pozdravili še predstavniki čebelarjev iz zamejstva — s Tržaškega in avstrijske Koroške.
Nazadnje so loški čebelarji razvili svoj prapor. Trak nanj je najprej pripel predstavnik pokrovitelja Kmetijske zadruge Škofja Loka, nato pa še ostali darovalci trakov.
Obiskovalce čebelarskega praznika v Škofji Loki so nato še do poznih večernih ur zabavali Slakovi fantje.
Besedilo in slike: •J. Govekar
Ekipa Park bara Viatorjevih hotelov na Bledu vaš tudi v mesecu juliju vabi, da si ogledate zanimiv mednarodni artistični program v Park baru. Park bar je odprt vsak dan, razen torka, od 22. ure zvečer do S. ure zjutraj. Artistični program, ki se začenja ob 24. uri, je sedaj v glavni turistični sezoni še posebno zanimiv. V programu nastopajo: Nordija s turškim plesom in m odem im strip ti-zoni, duo Jaguar s komično akrobatiko ter z orientalskim shoivom, Velkovski z žon-glersko točko z baklami in Narcisa s plesno točko v ritmu šejka, obenem pa se predstavi tudi kot narkomanka. Po končanem programu boste lah-
ko zaplesali ob zvokih znanega ansambla F plus. Ekipa Park bara vam tudi ta mesec priporoča, da ne zamudite izredno zanimivega programa. Na sliki: duo Jaguar.
tržni pregled
Čebelarje  sta  na  čebelarskem   dnevu v ': Škofji Loki obiskala tudi cesarica Marija Terezija   ter   čebelarski   učitelj Anton jhgC Janša.
KRANJ
Solata 10 din, špinača 12 din, cvetača 12 din, korenček 8 din, česen 22 din, čebula 8 din, fižol 1,2 do 14 din, pesa 8 din, kumare 6 din, paradižnik 12 din, paprika 14 din, slive 18 din, jabolka 10 din, hruške 18 din, grozdje 25 din, lubenice 8 din, marelice 22 din, breskve 16 do 18 din, med 35 din, žganje 35 din, limone 12,30 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 4 din, kaša 14 din, surovo maslo 28 din, smetana 22 din, skuta 18 din, sladko zelje 5 din, kislo zelje 6 din, klobase 14 din, orehi 80 din, jajčka 1.50 din, krompir 3,80 din
TRŽTČ
Solata 8 din, korenček 10 do 12 din, česen 20 do 25 din, čebula 6 do 7 din, fižol 10 do 12 din, pesa 10 din, kumare 8 din, paradižnik 10 do 12 din, paprika 18 din, slive 16 din, jabolka 18 din, hruške 18 din, grozdje 32 din, borovnice 18 do 20 din, breskve 16 do 18 din, limone 17 din, ajdova moka 16 din 1, koruzna moka 6 din 1, surovo maslo 6 din, smetana 6 din, sladko zelje 5 din, orehi 10 do 12 din, jajčka 1,20 do 1,40 din, krompir 5 do 6 din
JESENICE
Solata 12 din, špinača — , cvetača 11,40. korenček 9,50, česen 24,50, čebula 5,80 din, fižol 12,40 din, pesa 6,20 din, kumare 5,50 din, paradižnik 12,80 din, paprika 16 din, slive 15,50 din, jabolka 17,50 din, hruške 22,30 din limone 17,30 din, ajdova moka 19,20 din, koruzna moka 5,68 din. surovo maslo 58 din, smetana 27,85 din, skuta 18.10 din, sladko zelje 4,50 din, klobase 46,60 din, jajčka od 1.10 do 1,30 din in krompir 4,10 din.
nagradna križanka    od vsepovsod    za smeh
Rešitev nagradne križanke z dne 18. julija: 1 Omersa, 7. kamera, 13. povorka, 15. Alkaios, 16. AK, 17. pergament, 19. ZT, 20. Sap, 22. darnica, 2.1. mir, 24. Trani, 26. Adda, 27. Tana, 28. seno, 30. riviera, 32. kanadke, 34. trma, .'15. Aoni, 36. pujs, 38. Habic\ 41. vrt,'42. Palermo, 44. ura, 45. in 46. poravnava, 48. EČ, 49. zaselek, 51. anemona, 53. otesek, 54. ocurek
Vodoravno: 1. vrsta glasbila, kotlasti boben v orkestru, 6. televizijski zaslon, 11. jed, pripravljena iz ribjih iker, 12. prašek ali tekočina za umivanje las, 14. mlado govedo, 15. nekdanji pravniški poklic za sestavljanje uradno veljavnih listin, 17. ameriški filmski komik, Oliver Hardv, soigralec Stanlia, 19. Cimosovo vozilo, 20. kdor kaj kotali, 22. ime ameriške filmske igralke Gardner, 23. medmet za poganjanje konj, 24. ptičeslovec, kdor se ukvarja z ornitologijo, 26. Emile Zola, 27. japonski politik, ki je bil pet let predsednik vlade, Havato, 29. mongolski poglavar, 30. partizanska bolnišnica v idrijskem hribovju na Mrzli rupi nad izvirom Idrijce, imenovana po zdravnici dr. Jerinovi, 32. operni spev, 34. z Ljubljano pobrateno mesto v zgornji Italiji, glavno mesto province Emilia-Ro-magna, 35. kratica za element, 36. žena egiptovskega faraona Amenofisa, katere doprsni kip so našli v Amarni, 40. kratica za Centralni odbor, 42. bajeslovna pripoved o bogovih in herojih, 44. italijansko mesto ob reki Pad, v katerem so živeli znani izdelovalci violin, 45. kačji ugriz, zbodljaj, 46. stric, 48. slovensko obmorsko industrijsko mesto, 49. partizansko ime za Tajo, najdaljšo reko Pirinejskega polotoka, 50. ime slovenske pevke Pinterič, 52. prebivalka glavnega mesta Grčije, 54. ovčji pastir ali pes, 55. del psevdonima slovenskega skladatelja Friderika Sirce,.. . Savin.
Navpično: 1. sveti jezik indijskega srednjega veka in budističnih spisov, 2. pozdrav starih Rimljanov, 3. rimsko število šest, 4. top, 5. ljubezenski pesnik, 6. vojaški oddelek na pohodu, 7. ime slovenskega pesnika Destov-nika-Kajuha, 8. nekdanja kratica za nemško denarno enoto, 9. vulkan na otoku Mindanao v Filipinih, 10. mesto v južni Italiji severovzhodno od Neaplja, nekdanje oporišče Etruščanov, 11. kemična snov in izdelek, 13. ravnanje, merjenje z ravnalko, niveliranje, 14. okruten graščak na fevdu Susedgrad-Stubice, znan iz kmečkega upora 1573, 16. očka, 18. zelenica v puščavi, 20. obrobek klobuka, kruha, lune itd., 21. udobno obuvalo, največ za doma, 24. bog vetra in vojne pri skandinavskih narodih, pri Germanih Wodan, 25. ročni voz na dveh kolesih, 28. znak za kemično prvino erbij, 31. Vera Murko, 33. »črni« kontinent, 34. starorimski hišni bogovi, zavetniki ognjišča, 35. v Avstraliji živeči, noju podoben ptič z okrnelimi perutnicami, 37. rezarski nož, rezak, 38. tovarna gospodinjske opreme v Celju, 39. nekdaj zelo razširjen srebrnik. 41. organ vida, 43. korpus, trup, 45. tovarna čevljev v Tržiču, 47. del vodovodne ali plinske napeljave, 49. kratica za močno razstrelivo trinitrotoluol, 51. Nedeljko Cabrinovič, 53. znižanaTiota e.
Rešitve pošljite do torka, 29. julija, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din
Prejeli smo 66 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi MARTA OSRED-KAR, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 8; 2. nagrado (40 din) KATARINA KRIŽAJ, 64202 Naklo, Cegelnica 18; 3. nagrado (30 din) MELHIOR DACAR, 64260 Bled, Poljska pot 6. Nagrade bomo poslali po posti.
ŠAHOVSKI KROŽEK
Šahovska matematika
Na šahovskih turnirjih si igralci pomagajo z igranjem po utrjenih poteh, pravimo po teoretskih dognanjih, včasih pa vnašajo v igro svoje novosti. To velja za otvoritve. Tudi v središnjici se večinoma ravnamo po teoretskih napotkih, držimo se določenih pravil, ki jih uveljavljamo v konkretnih pozicijah. Pojavijo pa se včasih na plošči pozicije, za katere ni mogoče uporabiti preizkušenega kopita, temveč je potrebna temeljita računica. Še posebno v »visečih« pozicijah, izpolnjenih s številnimi vezavami. V igri se tedaj dogajajo včasih prav čudne stvari.
V partiji Štrumbelj Z. — Bavdek (Jesenice 1957) se je pojavila po 27. potezi pozicija, ki jo prikazuje si. 12.
Zadnja poteza črnega je bila Td3 -d2(?), moral pa bi igrati 27. ... Dc7 -e7. Trenutno je bila trdnjava koristnejša na tretji vrsti, kar se bo kmalu pokazalo. Pozicija nudi naslednje možnosti za preučevanje:
l.Lb2-a3! Dc7-e7
Črni je spoznal, da nameravani odgovor Dc7 — b6 ni primeren, zaradi 2. Lb3xd7+
Sb7 x c5, 5. Tel -e3 Sc5 -e6, 6. Te3 -f3 Se6 — f4, 7. Tel -c7 in črni nima rešitve.
2. Tclxc5!! Sb7xc5
3. Tel - cl       Te8 -c8
4. Dh4 - h3!
Ključna poteza v načrtu belega. Dama prehaja z obrobne pozicije na bojišče. Črni se je znašel v škripcu, kako razvezati kočljivo c5 — točko.
5. I)h3 - c.3
Tc8 -c7 Td2 - d3
Na 5. ... Td2 x f2 bi sledilo 6. La3 X c5 Tf2 x g2 + 7. Kgl x g2 De7 x g5 +8. Kg2 -f3 Dg5-f4 + 9. Kf3-e2 Df4 X e4 + 10. Dc3-e3 De4-g2 + 11. De3-f2 Dg2-e4 + 12. Lc5 — e3 in črni nima več šahov, beli pa mu preti z matiranjem.
6. Dc3 - c2
Sc5xb3?!
Vse kaže, da črni nima boljše rešitve. Preostal mu je le ta poskus, z nekaj strupa.
7. Dc2xc7!
Slabše je 7. La3xe7 (?) zaradi Tc7xc2 8. Tel xc2 Td3-dl +9. Kgl-h2 Tdl-cl! Tako se je črni v partiji rešil najhujšega in zmagal v 74. potezi.
7.
8.
9. 10. 1 1. 12. 13.
Tclxc7 Tc7 - c8 + La3xb4 Kgl-h2 Lb4 -f8 + Tc8 - b8
De7xc7 b5 -b4 Kg8-g7 Td3-dl + Tdl-cl Kg7-g8
z matno pretnjo oziroma z osvojitvijo odločilne materialne premoči.
Šahovska igra nudi torej veliko možnosti, lahko pa tudi zelo malo ali le eno pravo. Toda kot drugod velja tudi za šah, namreč, motiti se je človeško. Zato je pač zmagovalec tisti, ki predzadnji pogreši.
Nov zaklad na morskem dnu
Iskalci zakladov na morskem dnu so spet imeli srečo. Pri Kay Westu na obali Floride so na morskem dnu odkrili špansko galejo, ki se je potopila pred tremi stoletji s 47 tonami zlata in srebra. Ce bodo zaklad uspeli dvigniti, ga bo ameriška vlada četrtino zahtevala zase.
Klepetavi piloti
Klepet v pilotski kabini je bil vzrok za strmo-glavljenje letala v Severni Karolini. Nesreča se je zgodila septembra lani, v njej pa je izgubilo življenje 72 ljudi. Ker so klepetali, piloti niso pazili na instrumente. To je sedaj ugotovila preiskava o nesreči.
Letalo je med pristajanjem treščilo med drevesa 5 kilometrov stran od letališča. Posadka je četrt ure pred pristankom vneto razpravljala o avtomobilih in politiki. Pogovor je posrel magnetofonski trak. Na podlagi zapisa magnetofonskega traku je komisija sklepala, da so piloti tako vneto govorili, da nihče hi pazil na višinomer.
Opera o Richardu Sorgeju
, O sovjetskem obveščevalcu, nemškem novinarju Richardu Sorgeju, ki je med drugo svetovno vojno živel na Japonskem in so ga leta 1944 v Tokiu usmrtili, je bilo napisanih že na ducate knjig. Posnetih pa tudi že nekaj filmov. Pred dnevi pa je kazahstanska opera v Alma Ati uprizorila opero Richard Sorge. Napisal jo je 42-letni sovjetski skladatelj nemškega porekla Oskar Geikfuss. Sovjetske kritike omenjajo »očiten uspeh« tega dela in napovedujejo, da bo dolgo ostala na opernih odrih.
Novo kolo
Po 4000 letih je prišlo do spremembe v principu kolesa oziroma njegovi vlogi. Izumitelj je 26-letni Anglež James Dyson, absolvent kraljeve umetniške akademije. Navadno kolo samokolni-ce je zamenjal s plastično kroglo.
Zaradi boljše razdelitve teže je moč samo-kolnico z novim kolesom laže potiskati kot tisto z lavadnim kolesom. Brez velikih reklamnih laporov novator proda vsak teden že več kot 150 amokolnic s kroglastim kolesom.
Mica novatorica
Prvič je, naša snažilka Mica resno pomislila na izum tedaj, ko je v urah brezdelja sedela za mizo odsotnega direktorja in prisluškovala sestanko-valcem v bližnji sejni sobi. Skozi tanke stene je prihajal zdaj jezni direktorjev bas zdaj togotni inženirjev tenor.
»Slaboumen, nesmiselen je tale novatorski pravilnik. Licemersko stimulira tam, kjer ni kaj pričakovati, in zavira prave vire inventivne dejavnosti. Degresivna lestvica za sposobne ljudi v bistvu preprečuje inventivno dejavnost. Šele znanje, misel je pogoj za iskanje novega, samo to omogoča izumiteljstvo. Po tem pravilniku naš večkratni doktor sploh ni upravičen do odškodnine za izum, saj mu to onemogočajo faktorji kot so njegova visoka izobrazba, njegovo znanstveno delo in delovno mesto v laboratoriju. Naši sne-žilki pa nasprotno ponujamo visoko stimulacijo brez vsakršnih realnih možnosti za uspeh.«
Aha, se je zdramila Mica, ki sicer ni doumela, kaj so degresivni, progresivni, inventivni in drugi -ivni, a je imela izostren čut in smisel za pravo bistvo stvari. Primaknila je sukajoči se stol k steni, dvignila obrvi in po dveh urah se ji je posvetilo.
Obdobje, ki je sledilo, je sama imenovala »izmiteljsko razmišljanje«, bilo pa je značilno po tem, da so ga čutili vsi. Če jo je kdo sam poskušal nadreti zaradi očitnega zanemarjanja njene delovne dolžnosti — zdaj je pometala le občasno — je samo pretresljivo zavzdihnila, pobožala metlo,
Še zdaj stoji, nekoliko je sicer obnovljena, turistična tabla na poti iz Kranjske gore proti Vršiču. Tabla opozarja na zaščito planinskega cvetja. Tablo je pred 45 leti postavilo Turistično društvo v Kranjski gori. — Foto: B. B.
Krajevna skupnost in Turistično društvo v Kranjski gori sta postavila nove lepe smerokaze v Kranjski gori, ki so bili nujni za ta turistični kraj Gorenjske. — Foto: B. B.
ki jo je sicer vedno vlačila s seboj, in se odsotno zazrla v sogovornikove oči. Ženske so njeno stanje razumele kot duševno depresijo, in so si jo razlagale po svojih bolečih izkušnjah, moški so godrnjali in vzeli v službo dodatno čistilno delovno moč. Mica je poslej pospravljala zgornje prostore — kakor jih pač je.
Pustila je času čas vse dotlej, dokler je bilo primerno in potrebno. Nekega jutra je stopila pred novatorskega referenta in glasno dejala: »Jaz, neposredna proizvajalka, prijavljam izum.«
Referent je skočil s stola, se nanj spet sesedel, utripajoče srce mu je hotelo iz vznemirjenih prsi. Objel in poljubil bi jo, ko ne bi svoje neločljive metle držala kot ščit in ko ne bi v podkrepitev in jasnost svojega namena nakajkrat pomahala s prašno cunjo. Ko je brez besed odobravajoče prikimal, mu je dovolila, da si izum pobliže ogleda: dve metli, v primerni razdalji povezani skupaj z ljubko ročico. »Zdaj bo tale šviga švaga zares pometala čez dva praga naenkrat,« je demonstracija zasolzila referentove oči. Krasno, imenitno, tovarišica Mica, naša prva novatorica.
Tako je Mica v praksi pometala z dvema metlama in vse se je poslej bleščalo od čistoče. Na Micin predlog so drugo čestitko odpustili. Mica si je skrivaj le brisala potne srage, a je vneto zagotavljala, da zdaj skorajda nima več kaj početi. Posebno pred direktorjevo pisarno je rada zago-stolela v narodni pesmi kot slavček, njen visoki sopran je bil vsem prijetna osvežitev med napornim delavnikom.
Tisti inženir, ki je bil njega dni tako zelo proti pravilniku, je po tem, ko je prebral obrazložitev tehnične izboljšave na predlog snažilke Mice in referenta, dobil resno živčno obolenje in je še vedno v bolnišnici. Naša Mica si tega sploh ne žene k srcu, nasprotno. Za odškodnino je kupila novo kuhinjsko opremo, pohvale o tehnični izboljšavi pa do smrti ne bo snela iz okvira na steni. Vsak dan se nanjo ljubeče ozira in si mrmra, da ...
... je Mica Metlic, rekonstruirala leseni držali dveh opletajočih osnovnih sredstev, jih smiselno zvezala z veznim jeklenim drogom ter nanj pritrdila jekleno oprijemalo. S tem je znatno izboljšala dalovni proces, prihranila na delovni sili, na času in izboljšala kvaliteto dela. Naprava je bila prej nekvalitetna in zato v stalni okvari, zdajšnja izboljšava pa tudi po enoletni vsakdanji stoodstotni izkoriščenosti še ni zahtevala remonta. D. S.
Ocena turistične sezone
Na zadnji seji Turističnega društva Jesenice so govorili o gradnji Trim steze ter razpravljali o poletni turistični sezoni, za katero velja, da je boljša kot lani v enakem obdobju. Od 15. julija naprej so zasedene vse hotelske prenočitvene zmogljivosti in tudi pri zasebnikih je težko dobiti sobo. Prehodni gostje se na Jesenicah radi ustavljajo, prav tako pa imajo precej stalnih gostov tudi v jeseniškem kampu.
Na seji so obravnavali tudi potek akcije Lepe rože, ki je izredno dobro uspela in jo bodo vsako leto ponovili. Posebna komisija bo za vse tiste, ki skrbe za lepo okolje, pripravila vsakoletna priznanja.     B. B.
Prizadevanja za
lepo okolje
Na zadnji redni seji upravnega odbora Gorenjske turistične zveze na Bledu so med drugim poslušali poročila o uspešnih propagandnih akcijah v Vojvodini, v Zahodni Nemčiji in v Kopru. Menili so, da je treba s takimi oblikami nadaljevati, predvsem pa se bo treba povezovati s sindikalnimi organizacijami delovnih kolektivov iz Srbije in iz Vojvodine.
V nadaljevanju seje so se dogovorili, da bo VIL srečanje turističnih delavcev Gorenjske prihodnje leto na Bledu. Precej časa pa so posvetili prizadevanjem za lepo okolje ter govorili o poletni turistični sezoni na Gorenjskem. Domenili so se, da bodo na eni prihodnjih sej razpravljali o zajezitvi Radovne in o predoru skozi Karavanke in na pogovor povabili vse tiste, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. B. B.
J
Ratitovec pod budnim očesom gorske straže
V nedeljo, 27. julija, bo Ratitovec (1666 metrov) — kot vsako leto doslej — prizorišče velikega semanjega shoda ljubiteljev gora, združenega s planinsko veselico. Ob lepem vremenu se tega dne pri Krekovi koči zbere tudi več sto ljudi, kar seveda ni nič slabega, saj pomaga popularizirati izlete v naravo, v hribe. Slabo pa je, da so vmes osebe, ki ne premorejo niti najosnovnejšega čuta odgovornosti in ki predstavljajo hudo nevarnost za izjemno bogato floro. Že v preteklosti je planinsko društvo Selška dolina namreč imelo polne roke dela, kajti posamezni obiskovalci so vzpon spremenili v pravcato plenilsko seanso ter temeljito opustošili okoliške strmine. Resda je domačim varuhom priskočila na pomoč ekipa gorske straže iz Škofje Loke, vendar po navadi ni bila nikdar v celoti kos zahtevni nalogi. f
Zato in spričo dejstva, da bo širši ratitovški okoliš slej ko prej postal trajno zaščiten naravni park, so v Železnikih v okviru PD aprila letos ustanovili odsek za varstvo narave ter sekcijo gorske straže, ki trenutno šteje 10 članov. Prihodnja nedelja, pravijo, bo pomenila odločilen preizkus njune učinkovitosti. Seveda se nanj temeljito pripravljajo in ne mislijo popuščati. Povejmo še, da ima gorski stražar razkrinkane kršilce pravico prijaviti sodniku za prekrške in da jih slednji lahko kaznuje po posebnem zakonu, ki ščiti 56 vrst redkega, od človeka ogroženega cvetja. Zlasti je v nevarnosti 30 vrst, med katerimi po prjbližnih ocenah strokovnjakov najmanj osme-rica raste skoraj samo še na Ratitovcu. Preventivni ukrepi torej nikakor niso pretirani. Konec koncev je gora nad Selško dolino ravno zaradi svojega raznolikega rastlinstva uvrščena v skupino desetih vrhov, povezanih z Evropsko potjo prijateljstva.      I. G.
radio gledališče
kino
sobota
26. JULIJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski • tednik, 9.35 Nas Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 17.20 Gremo v kino, 18.05 Listi iz albuma lahke glasbe, 18.20 Sobotni glasbeni omnibus, 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Radijski radar, 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden
Drugi program
9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Vodomet melodij, 14.00 Kaleidoskop melodij, 14.35 Slovenska pop selekcija 75, 15.40 Portret orkestra Woody Herman, 16.00 Na.š podlistek, 16.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Silva Stingla, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program
19.05 Slovenski zbori pretekle in polpretekle dobe, 19.30 Večerna promenada z Gvbrgvjem Cziffro, 20.35 Izoper in glasbenih dram, 22.00 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije
nedelja
27. JULIJA
4.30 Dobro jutro, 8.07 Veseli tobogan, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.05 Nedeljska reportaža, 14.25 Nedeljsko-popoldne. 16.00 Radijska igra — M. Marine: Pretrgana nit — Kdor se zadnji smeje, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 .Skupni program JRT - studio Skopje, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev
Drugi program
8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Pet pedi. 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, musical, 14.(K) Pet minut humorja, 14.05 Glasba ne pozna meja, 15.00 Nedelja na valu 202
Tretji program
19.05 Izbrali smo za vas, 20.35 Športni dogodki dneva, 20.45 Koncert v vrtni lopi, 22.00 Giuseppe Verdi: odlomki iz opere Moč usode, 23.00 Glasbo Bachovih sinov igrajo, 23.55 Iz slovenske poezije
ponedeljek
28. JULIJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Glasbena pravljica, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Nekaj za ljubitelje an-sambelske i., solistične glasbe, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Po jo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Poletni kulturni vodnik, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Burnika, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Če bi globus zaigral. 20.30 Operni koncert, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza
Drugi program
9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli. 14.(K) Godala v ritmu, 14.35 Poletni pop integral, 15.40 Obisk pri orkestru Rolf Hans Miiller, 16.00 Kulturni mozaik. 16.05 Panorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse . Tretji program
19.05 Sprehodi po zborovski literaturi, 19.45 Iz ansambelske in solistične glasbe dunajskih klasikov, 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih: Jurij Gregorc in Makso Unger, 22.30 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije
torek
29. JULIJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Pojo mali vokalni ansambli, 9.45 Znane melodije — znani orkestri, 10.15 Promenadni koncert, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Na poti s kritaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Naš gost, 17.20 Zvočni portret pianista Marjana Lipovška, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — F. Puntar: Dobro jutro, dober večer, 21.26 Zvočne kaskade, 22.20 Sodobna passacaglia, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo
Drugi program
9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli JRT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Parada popevk, 14.35 Ročk - jazz, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples, 16.40 Znana imena — znane melodije, 17.40
Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Johnom Stewartom, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev
Tretji program
19.05 Mejniki v zgodovini, 19.15 Poje sopranistka Mont-serrat Cabelle, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba za violončelo in klavir, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.50 Berlinski koncertni večeri, 22.10 Operni mojstri na koncertnem odru, 22.55 Tri komorne glasbe Paula Hin-demitha, 23.55 Iz slovenske poezije
sreda
30. JULIJA
4,30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniški pozdravi. 9.35 Z našimi simfoniki V svetu lahkt glasbe, 10.15 Urednikov dnevnik. 11.20 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak. 16.45 Zvoki in barve orkestra Radia Koln, 17.15 Bogdana Stritar: Veseli veter na Primorskem, 18.05 Nenavadni pogovori. 18.25 Predstavljamo vam, 19.40 Minute Z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci. 20.00 Koncert iz našega studia, 21.30 Igrajo veliki zabavni orkestri. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program
9.00 Sreda na valu 202. 13.00 Danes smo izbirni, l'i.35 S pevci jazza. 14.00 Ritmi Latinske Amerike, 14.35 Jugoslovanska produkcija plošč, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V počasnem ritmu, 18.00 Progresivna glasba. 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe
Tretji program
19.05 Štiri glasbene podobe. 19.45 Za ljubitelje stare glasbe. 20.35 Ekonomska politika, 21.15 Z baletnih odrov, 22.15 Imena sodobne glasbe. 23.55 Iz slovenske poezije
četrtek
31. JULIJA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Iz glasbenih šol, 9.50 Pesmice na potepu. 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Slovenske narodne v različnih priredbah in izvedbah, 14.40 Med šolo, družino in delom, 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak, 16.45 Naš podlistek, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Revija orkestrov in solistov,- 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci. 20.(X) Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Naši umetniki muzicirajo, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program
9.00 Četrtek na valu 202. 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra Johnnv Douglas in solist tio-bentar Stan Revnolds, 14.00 Otroci med seboj in med nami, 14.10 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel. 14.35 Top albumov, 15.40 Radi jih poslušate, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik glasov in instrumentov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z Zabavnim orkstrpm RTV Ljubljana, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Non stop ples Tretji program
19.05 Z glasbenih tekmovanj Jugoslovanske radiotelevizije — leto 1970, 20.05 Zbori renesančnih in zgodnje-baročnih skladateljev Nemčije in Nizozemske, 20.35 Mednarodna radijska univerza. 20.45 Recital pianista Svajatoslava Richterja, 22.00 Tako muzicira Samo Hubad s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana. 22.30 Iz časov glasbenega klasicizma, 23.55 Iz slovenske poezije
petek
1. AVGUSTA
4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Godala v ritmu, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo mladih na počitnice. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Poletni divertimento, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Borisa Franka, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo
Drugi program
9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.35 Za mladi svet, 15.40 Izložba popevk, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Glasbeni casino, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Stereo jazz, 18.40 Partiture lahke glasbe i Tretji program
19.05 Od premiere do premiere - Ferenc Molnar: Liliom, 19.54 Glasbeni intermezzo. 22.00 V nočnih urah, 23.55 Iz slovenske poezije
Kranj CENTER
25. julija ital. barv. akcij. ...SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 16., 18. in 20. uri
26. juHja ital. barv. akcij. ...SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. barv. erot. komed. MALI GREH ob 22. uri
27. julija amer. barv. vestem TIHI MAŠČEVALEC ob 10. uri, ital. barv. akcij. ... SICER SE BOVA RAZJEZILA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. ODREŠITEV ob 21. uri
28. julija ital. barv. erot. komed. MALI GREH ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIČ
25. julija ital. barv. krim. IN NAZADNJE NE OSTANE NIHČE ob 18. in 20. uri
26. julija ital. barv. komed. POLICIJSKI KOMISAR PEPE ob 16. uri, ital. barv. krim. IN NAZADNJE NE OSTANE NIHČE ob 18. in 20. uri
27. julija amer. barv. vestem CAHILL, ŠERIF ZDA ob 14. in 18. uri ital. barv. krim. IN NAZADNJE NE OSTANE NIHČE ob 16. uri, premiera romun. barv. akcij. ČISTE ROKE ob 20. uri
28. julija romun. akcij. ČISTE ROKE ob 18. in 20. uri
Tržič
25. julija amer. komed. STAN IN OLIO - BISERA SMEHA ob 18. in 20. uri
26. julija amer. komed. STAN IN OLIO - BISERA SMEHA ob 18. in 20. uri
27. julija ital. barv. ljub. UMOR ZARADI LJUBEZNI ob 17. in 19. uri
28. julija ital. barv. ljub. UMOR ZARADI LJUBEZNI ob 18. uri
Kamnik DOM
25. julija amer. barv. vestem TIHI MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri
26. julija nem. barv. krim. DEKLE IZ HONG KONGA ob 18. in 20. uri
27. julija amer. komed. STAN IN OLIO - BISERA SMEHA ob 15. uri, nem. barv. krim. DEKLE IZ HONG KONGA ob 17. in 19. uri
28. julija amer. barv. komed. BOB-CAROL-TED-ALICE ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
25. julija amer. barv. satira ZADNJA NALOGA ob 18. in 20. uri
26. julija ital. barv. pust. CVET 1001 NOČI ob 18. in« 20. uri
27. julija ital. barv. pust. CVET 1001 NOČI ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
25. julija ital. barv. pust. CVET 1001 NOČI ob 20. uri
26. julija amer. barv. satira ZADNJA NALOGA ob 20. uri
27. julija amer. barv. pust. POBEGNIL SEM S HUDIČEVEGA OTOKA ob 18. in 20. uri
Radovljica
25. julija amer. barv. grozlj. SLAMNATI PSI ob 20. uri
26. julija amer. barv. grozlj. SLAMNATI PSI ob 18. uri, amer. barv. drama VELIKI GATSBY ob 20. uri
27. julija amer. barv. drama VELIKI GATSBY ob 17.30, amer. barv. krim. PAST ZA INŠPEKTORJA ob 20. uri
28. julija amw>. barv. vestem MOZ Z VZHODA ob 20. uri
Bled
25. julija amer. barv. drama VELIKI GATSBY ob 20. uri
26. julija amer. barv. MOJE PESMI - MOJE SANJE ob 17. in 20. uri
27. julija amer. barv. MOJE PESMI - MOJE SANJE ob 17. uri, amer. barv. grozlj. SLAMNATI PSI ob
20. uri
28. julija franc. barv. krim. O.K. ŠEF/>b 20. uri Jesenice RADIO
25. julija franc. barv. komed. VOZNIŠKO DOVOLJENJE
26. julija japon. barv. vojni BITKA ZA PORT ARTHUR
27. julija japon. barv. vojni BITKA ZA PORT ARTHUR
28. julija amer. barv. CS vestem BIVŠI PRIJATELJ KID
Jesenice PLAVŽ
25. julija danski barv. erot. komed. ŠOLA ZA ŽENINE
26. julija amer. barv. CS vestem BIVŠI PRIJATELJ KID
. 27. julija amer. barv. CS vestem BIVŠI PRIJATELJ KID
28. julija japon. barv. vojni BITKA ZA PORT ARTHUR
Dovje Mojstrana
26. julija amer. barv. CS krim. STRAH JE KLJUČ
27. julija japon. barv. vojni BITKA ZA PORT ARTHUR
Kranjska gora
26. julija japon. barv. vojni BITKA ZA PORT ARTHUR
' 27. julija franc. barv. komed. VOZNIŠKO DOVOLJENJE
televizija
sobota
26. JULIJA
17.50 625 - ponovitev. 18.10 Obzornik. 18.25 Janošik. B. 19.15 Risanka. B, 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj). 20.00 Košarka za medcelinski pokal — prenos srečanja Jugoslavija : Brazilija (Bg), 21.30 TV dnevnik. 21.45 Kojak - serijski film, B. 22.35 Rokomet Jugoslavija : ČSSR - posnetek iz Bukarešte (Lj)
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.45 Bukarešta: rokomet ČSSR : Jugoslavija. 19.30 TV dnevnik, 20.00 D. Gervais: Reakcionar. 20.30 Festival dalmatinskih klap v Omišu. 21.40 TV dnevnik. 22.<X) Stopnice hrabrosti — celovečerni film
Oddajnik Sljeme
17.05 Poročila, 17.10- Jadrnice, 18.00 Kronika, 18.15 Otroški zbor iz Herforda, 19.30 TV dnevnik, od 20.00 naprej isto kot na UHF
nedelja
27. JULIJA
9.15 Poročila, 9.20 R. M. du Gard: Thibaultovi - barvna nadaljevanka, 10.05 Otroška matineja: Vrančeve dogodivščine, Egipt za časa Tutankamona, 11.(X) Ljudje in zemlja, 12.00 Poročila. Nedeljsko popoldne 18.10 Sinova puščave, 19.15 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar, 20.05 G. Mihić: Ženske iz djavoljih merdevin, 20.45 Karavana: Neretva II. del, 21.25 Športni pregled (JRT), 22.00 TV dnevnik
SINOVA PUŠČAVE - ameriški film, 1934; režiser William A. Seiter, v gl. vlogah Stan in Olio;
Stan in Olio bi se rada malo poveselila na nekakšnem tovariškem shodu. Da bi se odkrižala tečnih žen, si izmislita zvijačo. Olio naj bi po zdravniškem nasvetu odpotoval, da bi spremenil zrak, Stan pa naj bi bil njegov družabnik. Tovariša odideta na »potovanje«, toda ladja, s katero »potujeta«, potone s potniki vred. Strti od bolečin ženi odideta v kino, kjer v filmskih novicah zagledata nasmejana obraza svojih mož, ki ju je kamera ujela s poročanja o shodu. Kljub neoriginalnosti teme je to ena boljših komedij.
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.30 Sofija: Balkansko prvenstvo v boksu (IV —Zgd II). 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Montreux 75, 21.00 24 ur, 21.20 Kozara (Bgd II), 22.45 V. Nazor: Brač, 23.00 Kronika Puljskega festivala (Zg II)
Oddajnik Sljeme
9.35 Poročila (Zg), 9.45 Otroški spored (Sa), 10.45 Narodna glasba (Sk), 11.15 Kmetijska oddaja (Sa), 15.05 Gledalci in TV (Bg), 15.35 Poročila (Zg), 15.45 Posnetek iz Calija (Bg), 16.45 Vsearmadno prvenstvo (Sa), 17.15 Športna reportaža (Ti). 17.45 Ko nastaja žiljenje - film (Bg), 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.15 Djavolje merdevme (Bg), 20.55 Iz beležnice dr. V. Bakariča (Zg), 21.25 Športni pregled (Bg). 22.00 TV dnevnik. 22.20 Recital poezije (Zg).
ponedeljek
28. JULIJA
16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg), 17.50 Obzornik 18.00 V. Pečjak: Nočni obisk, otroška serija Drejček in trije Marsovčki. 18.20 Barvna risanka, 18.55 Od zore do mraka: Sinovi partizanov, 19.05 Odločamo. 19.15 Barvna risanka. 19.30 TV dnevnik, 20.00 G. de Maupassant: Zgodba o kmečki dekli, barvna TV drama, 21.10 Šentjakobčani, reportaža. 21.50 Mozaik kratkega filma: Santa Fe, barvni film. 22.05 TV dnevnik (Lj)
Drama ZGODBA O KMEČKI DEKLI je nastala po znani literarni predlogi francoskega pisatelja Guva de Maupassanta. Dekla Rose je zanosila. Njen fant, hlapec Jacques, je brez slovesa odšel. V daljni vasi je umrla Rosina mati. Rose gre na pogreb in tam prezgodaj povije sina V strahu, da tega ne bi izvedel njen gospodar in jo zato napodil od hiše, izroči sina v rejo materini sosedi. Poslej se peha za delom, da bi sinu ustvarila lepše življenje. Gospodar, že nekajletni vdovec, zaprosi Rose za roko. Poročita se, vendar je zakon brez otrok. Rose mu še vedno ni priznala, da že ima sina. Končno se zasuče tako, da Rose le izda možu svojo skrivnost. Kmet se odloči vzeti njenega sina na ;svojo kmetijo.
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.25 Svetovno prvenstvo v plavanju, posnetek iz Calija (Bg II). 18.30 Test (Lj II). 18.45 TV časopis, odd. TV Novi Sad (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Športna oddaja, 20.35 Dubrovničke stilistične vaje, film, 20.55 24 ur, 21.10 Pot v neznano, film (Bg II), 22.20 Kronika Puljskega festivala (Zg II)
Oddajnik Sljeme
17.25 Poročila (Zg). 17.30 Otroški spored (Sa), 18.(X) Kronika (Zg). 18.15 Narodna glasba (Bg). 19.30 TVD (Zg). 20.00 Stena. TV drama (Sa). 21.05 Dokumentarna oddaja (Bg). 21.35 Mladi za mlade (Sk). 22.05 TVD (Zg)
torek
29. JULIJA
16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg). 18.00 Obzornik. 19.10 L. Suhodolčan: Martin in Martina otroška serija Naočnik in Očalnik, 18.40 Ikebana: Osnovni poševni slog. 18.50 Biseri morja — serijski film. 19.15 Barvna ^risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Košarka za medcelinski pokal — prenos srečanja Jugoslavija : ZDA v odmoru Propagandna oddaja. 21.45 Pogovor o konferenci o evropski varnosti in sodelovanju. 22.35 TV dnevnik. 22.50 Rokomet Jugoslavija : Romunija, posnetek iz Bukarešte (Lj)
POGOVOR O KONFERENCI O EVROPSKI VARNOSTI IN SODELOVANJU - S srečanjem šefov držav in vlad 35 držav se bo v Helsinkih v času od 30. julija do 3. avgusta končala skoraj tri leta trajajoča konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, edinstveno mednarodno zborovanje v zgodovini, ki naj zakoliči smer bodočih odnosov med državami Evrope in Evrope z ostalim svetom. Gre za prvo srečanje vse Evrope na najvišji ravni v zgodovini pa tudi za vrhunec letošnjega mednarodnega diplomatsko političnega leta. Spričo pomena konference, ki se izpričuje zlasti v listinah, ki jih bodo v Helsinkih slovesno podpisali, in posebnega poudarka, ki ga namenja konferenci Jugoslavija in vloge, kakršno je v pripravah in meti njenim zasedanjem na konferenci odigrala Jugoslavija, velja dogodku vsekakor največja pozornost.
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.50 Svetovno prvenstvo v plavanju — posnetek i/. Calija (Bg), 18.55 Bukarešta: rokomet Jugoslavija : Romunija — prenos (Zg II). 20.10 Nenavadne zgodbe (Bg II). 20.35 Vzpon človeka (Zg II). 21.25 24 ur. 21.30 Slike i/. Tunisa. 22.00 Izbcfr iz filmskih novosti (Bg II). 22.20 Kronika Puljskega festivala (Zg II)
Oddajnik Sljeme
17.25 Poročila (Zg). 17.30 Veliki živalski vrtovi (Bg). 18.00 Kronika Zagreba (Zg). 18.15 Glasba, glasba (Bg). 18.45 Sodobna znanost (Sa). 19.30 TV dnevnik (Zg). 20.00 Dokumentarni film. 20.15 Košarka Jugoslavija : ZDA (Bg), 21.45 Najvažnejši dan življenja — serijski film (Zg), 22.55 TV dnevnik (Zg).
sreda
30. JULIJA
16.10 Bukarešta : Rokomet Jugoslavija : SZ. prenos. 18.05 Obzornik, 18.15 Vrančeve dogodivščine — barvni film. 18.45 Mladi za Mlade, oddaja TV Skopje. 19.15 Barvna risanka. 19.30 TV dnevnik, 2().(X) Enooki Jack barvni film, 22.15 TV dnevnik. 22.30 Miniature: Riko Debenjak, barvna oddaja (Lj)
ENOOKI JACK - ameriški barvni film, 1961; režiser Marlon Brando, v gl. vlogah Marlon Brando (na sliki), Kari Malden, Pina Pellicer, Katy Juranda;
Marlon Brando je za svoj prvi igrani film uporabil malo znan roman Charlesa Neiderja. To je zgodba o maščevanju. Rio in *Dan sta skupaj oropala banko. Dan pa je svojega pajdaša izdal, da bi se rešil in postal celo šerif malega teksaškega mesta. Po petih letih ječe je Rio pobegnil, da bi se maščeval. — Brando ni ustvaril povprečnega vestema, saj je kot dober igralec težil po čim bolj kompleksni karakterizaciji. Film je bil 1961. leta nagrajen v San Sebastijanu kot najboljši, Pina Pellicer pa kot najboljša igralka.
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.25 Poročila. 17.30 Mali svet, 18.00 Kronika Bjelovara (Zg), 18.15 Narodna glasba (Sa), 18.35 Znanstveni studio (Bg). 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Stari dobri časi — zabavna oddaja, 20.45 24 ur, 21.00 Vidocq — serijski film, 21.50 W. A. Mozart: Beg iz Seraja - III. del (Bg II), 22.15 Kronika Puljskega festivala (Zg II)
Oddajnik Sljeme
16.10 Rokomet Jugoslavija : SZ (UV), od 17.25 do 19.30 isto kot na UHF, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Hiša tujcev -film, 21.35 Na prvem mestu: Kosta Angeli-Radovani, 22.05 T V dnevnik (Zg). 22.25 Globus 75 (Sa).
četrtek
31. JULIJA
16.35 Madžarski TV dnevnik (Pohorje, Plešivec) (Bg), 18.10 Obzornik, 18.25 Napoleon in ljubezen — barvna serija. 19.15 Barvna risanka. 19.30 TV dnevnik, 20.05 J. Otčenašek: Nekoč je bila hiša. barvna TV nadaljevanka. 21.35 Kam in kako na oddih. 21.45 Četrtkovi razgledi: Od večera do jutra. 22.15 TV dnevnik, 22.30 Iz koncertnih dvoran: P. I. Čajkovski: simfonija št. 4. barvna oddaja (Lj).
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.25 Poročila (Zg). 17.30 Ulica Sezam (Bg). 18.00 Kronika Varaždina (Zg). 18.15 Zabavna glasbena oddaja (Bg). 18-35 Turizem. 19.05 Kulturni pregled, 19.30 TV dnevnik (Zg). 20(X) Krog (Bg II). 20.45 Profesor Baltazar - film. 20.55 24 ur. 21.10 S. Pavič: Stare bajte - TV nadaljevanka (Bg II). 22.05 Kronika Puljskega festivala (Zg II).
Oddajnik Sljeme
do 19.30 isto kot na UHF. 20.00 I. Silone: Kruh in vino. 21.00 Signali (Bg). 21.45 TV dnevnik (Zg). 22.05 Dokumentarni film (Sa). 22.20 Dubrovniške poletne prireditve (Zg)
petek
1. AVGUSTA
16:55 Madžarski TV dnevnik (Pohorje. Plešivec) (Bg). 18.(X) Obzornik. 18.10 Morda vas zanima: Janez Barle. 18.30 Barvna risanka. 18.45 Slovenski ročk 75: labirint, barvna oddaja. 19.15 Barvna risanka. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar, 2().(X) Krava in ujetnik — celovečerni film. 21.35 625. 21.55 TV dnevnik (Lj).
KRAVA IN UJETNIK - francoski film; režiser Henrv Verneuille, v gl. vlogi Fernan-del;
Tokrat se nam Fernandel predstavlja kot nemški ujetnik, ki beži. Da ga Nemci ne bi ujeli, si izmisli zvijačo. Kmet,-kjer je delal kot ujetnik, mu je dal kravo, Fernandel pa jo je gnal čez celo Nemčijo, da bi prišel domov. Preprosta, a učinkovita domislica kar dobro uspeva, čeprav ima begunec na poti vsakovrstne zadrege.
UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje
17.25 Poročila (Zg). 17.30 Otroška TV (Sa). 18(X) Kronika Karlovca (Zg), 18.15 Narodna glasba (Sk), 18.45 Ljudje in kolone (Sa). 19.30 TV dnevnik (Bg/Zg II). 20(X) H. Basin: Kača v pesti - TV drama. 21.20 24 ur (Bg II). 21.25 Gost urednik: Zika Bogdanovič. 22.45 Kronika Puljskega festivala (Zg II)
Oddajnik Sljeme
19.30 TV dnevnik. 2t).(X) Staro in Novo — zabavno glasbena oddaja, 20.50 Kojak — serijski film. 21.40 Humoristična oddaja. 22.10 TV dnevnik. 22.30 Harlem - I. del (Zg).
poročili so se
V KRANJU
Cujovič Vojko in Lipovac Zvezdana, Vidic Slavko in Grubić Zvezdana Zupan Alojz Vladimir in Juvan Olga, Stegnar Janez in Križnar Marija, Rogelj Pavel in Tirin-gar Marjetka, Petrovič Radivoje in Amež Marija, Cof Samuel in Mašič Sonja, Bolka Vencelj in Bukovnik Vida, Kadunc Franc in Eržen Ljudmila, Ferlic Alojz in Šavs Stanislava
V TRŽIČU
Godejša Alojz in Cufer Milenka, Majcen Vladislav in Jontes Janislava, Meglic Jakob in Papler Marija, Tor-kar Janez in Boncelj Martina Barba
umrli so
V KRANJU
Turšič Franja, roj. 1910, Piskernik Vera, roj. 1928, Trampuž Marija, roj. 1900, Zorman Vincencij. roj. 1912
V TRŽIČU
Klemenčič Ana roj. 1900, Meglic Janez, roj. 1905, Pehare Jože, roj. 1921
Povabilo na vikend
Će imajo znanci ali prijatelji nekje daleč od mesta vikend hišico, so vas prav gotovo že povabili, da konec tedna preživite z njimi. Pri tem pa si je vredno zapomniti, da je prijeten gost — čest gost. Marsikomu se je namreč že zgodilo, da so ga povabili samo enkrat, potem pa nikoli več. Na gostitelja je treba narediti prijeten vtis, pa si bo potem še kdaj zaželel preživeti dan ali dva z vami oziroma z vašo družino.
Ko si ogledate novo pridobitev znančevega standarda — vikend hišico, jo seveda pohvalite, a ne pretirano, da ne bi kdo podvomil o vaši iskrenosti. Ni treba takoj pripovedovati, v katerih vikendih ste že vse bili, kaj imajo tam bolje urejeno in kaj slabše, ne pretiravajte z nasveti, kako bi vi uredili okolico hišice, kako bi razporedili pohištvo itd.
V vikend hišici in okoli nje je vsakokrat nekaj del, ki jih je treba opraviti. Ponudite se v pomoč gostitelju, vendar pa spet ni treba pretiravati in postoriti vse tisto, kar sicer hoče gostitelj sam brez vas. Zlata sredina je,vsekakor najboljša.
Ponudite se v pomoč pri pripravljanju jedi, morda pri kuhanju kave ali pomivanje posode. S sprehoda prinesite šopek poljskega cvetja. Če ima gostitelj zalogo dobrega vina, ga seveda ne smemo popolnoma osušiti. Pred obiskom se je dobro pomeniti, kakšno hrano lahko prinesemo in koliko ali pa sploh nič.
Ob slovesu ne recite, daje pri njih tako lepo, da boste naslednjo nedeljo spet prišli in še s prijatelji povrhu. Počakajte raje, da vas spet povabijo in se ne pozabite zahvaliti takoj ali pa kasneje za prijeten vikend.
marta odgovarja
Vanda iz Kranja
— Iz blaga, katerega vzorec prilagam, bi rada imela bluzo, pa ne vem kakšno. Stara sem 19 let, vi/ soka 167 cm, tehtam pa 59 kg.
Marta -
kor je vaše bla, primerno ^zu^-blu zo.' Model za i ima rokave dolge do komolcev, za- | penja se e naredno. Na ramah so rokavi nekoliko nagubani, gube pa so tudi ob šivu nad prsmi. Zadnja stran je gladka, brez všitkov.
Pozabili smo že skoraj, kako zdrava je poleti hoja po produ brez obuvala. Zato se kar pogumno sezujte in privoščite nogam in prstom malo telovadbe s hojo po kamnih. Bosi naj bodo na primernih tleh seveda tudi otroci.
Dišeče buče
Vedno bolj dišijo s stojnic melone in' lubenice, sočne in sladke, ki kar vabijo, da1 vanje zasadimo zobe. Ti zeleni in rumeni sadeži odžejajo in nasitijo, vendar pa ne redijo. Deset dkg melone ali lubenice ima le okoli 30 kalorij.
Melone so sorodnice kumar in buč. Rastejo v toplih deželah, gojijo pa jih tudi umetno. Imajo čvrsto in sladko meso. So okrogle ali pa ovalne oblike, lupina pa je nagrbančena ali gladka. Zrele so takrat, ko imajo značilen prijeten vonj in se pod pritiskom prsta vdajo.
Za mizo so pripravljene takoj. Prej jih le dobro ohladimo. Z nožem jih razrežemo na rezine, olupimo, očistimo pečka in ponu-' dimo. Jemo jih lahko z roko, seveda pa tudi z nožem in vilicami. Rezine se obdrže v hladilniku cel teden, če jih zavijemo v celofan.
Melone pa lahko pripravljamo tudi drugače. Olupimo jih, narežemo na kocke, posujemo s sladkorjem, pokapamo s konjakom ali z rumom in ponudimo ohlajene. Zrezano melono lahko ponudimo tudi z va-nilijevim sladoledom, narežemo pa jo lahko tudi med sadno solato skupaj z breskvami, s češnjami ali z jagodami in sesekljanimi orehi, vse skupaj pa pokapamo z rumom. Preden ponudimo, ohladimo na ledu.
Potrebujemo: četrt kg čebule, 3 žlice olja, 1 kg stročjega fižola, četrt kg zelene paprike, žlico moke, pol kg paradižnika, žlico ostre paprike, sol, zelen peteršilj, kislo smetano.
Golaž iz stročjega fižola
Čebulo sesekljamo in prepražimo na olju. Dodamo očiščen prerazan fižol, na večje kose narezano papriko, prilijemo vode in pokrito dušimo. Ko se fižol nekoliko zmehča, ga pomahamo, prepražimo, dodamo očiščene na četrtine zrezane paradižnike in ostro papriko in še dušimo. Nazadnje jed solimo, potresemo s peteršiljem in izboljšamo z žlico kisle smetane.
Priprave na počitnice
Na počitnicah se ne bomo počutili prijetno in sproščeno, če smo poprej pozabili na osnovno nego: ob morju pa kar naenkrat pokažemo malo več kože. Na dan pridejo kurja očesa, otrdela koža nam gleda iz sandal, noge so preveč dlakave, da bi jih upali kazati brez nogavic ali pa smo dlake depilirali prepozno in zdaj nastavljamo vročemu soncu preobčutljivo belo kožo.
Zato vsaj teden dni pred dopustom zaključite s kozmetično nego sami ali pa naj vam pri tem pomagata pediker in kozmetičarka. Občutljivo kožo na nogah je treba mazati z mastno kremo ali z vazelinom.
Tudi na primerno pričesko je treba misliti že dokaj prej. preden gremo na dopust. Najbolje je lase pristriči in se odločiti za kar najbolj ravno in enostavno pričesko. Zaman bi si na počitnicah prizadevali, da bi lahko frizuro urejali prav tako kot doma. Morska voda, veter, sonce in kopalna kapa bodo lase urejali po svoje. Krhke in tanke ter barvane lase je dobro na vročem soncu zaščititi s platnenim ali slamnatim klobukom ali z ruto.
Ce kljub volji niste pred dopustom mogli shujšati za nekaj kilogramov, rešite, kar se rešiti da. Odločite se za enodelno kopalno obleko po možnosti s podolžnimi progami. Čez kopalno obleko lahko oblečemo kratke ohlapne tunike iz frotirja ali podobnega blaga. Na plaži se ne pojavite popolnoma beli, pač pa vsaj z malo podlage. Velja si namreč zapomniti, da porjavela koža daje videz vitkosti.
Ne pozabite med počitniškimi drobnarijami na dobro zaščitno sredstvo za sončenje. Rdeča koža lahko kar za nekaj dni pokvari dopust, preden se rdečice znebimo in utrdimo kožo, da jo spet lahko obsije sonce.
Še tako skrbno čuvana pričeska se na dopustu hitro pokvari, zato pride prav bombažna ruta, ki jo tesno zavežemo zadaj in konce podviha-mo. Če vam je všeč, lahko na blago izvezete cvetico ali kaj podobnega, originalnega.
Nasveti
Piščanec bo okusnejši. če ga bomo ocVrli brez kosti, le-te pa uporabimo pri kuhanju juhe.
Star krompir, ki že poganja, bo še uporaben, če mu odstranimo kali, nato pa ga za pol ure potopimo v vodo. da se osveži.
Kumina, ki jo nameravamo uporabiti pri jedi. bo še bolje dišala, če jo na krožničku premešamo s soljo in nekoliko pomanemo s prst i.
izbrali smo za vas
gorenjski kraji
POMENKI 0 GORICAH. GOLNIKU. TRSTE!
in drugih krajih pod gorami (Babni vrt, Čadovlje, Letenicej Pangršica, Povije, Srednja vas, Tenetiše, Zalog in Zabije)
Popotno torbo iz umetnega usnja, v katero res veliko spravite, dobite v na novo specializirani ZARJINI trgovini TEKSTILKA B« jeseniški tržnici. Barve: rjava, rdeča, rumena in črna.
Cena: 177,15 din
Garniture košaric za kruh in sadje iz izredno lepo obdelane slame se dobe pri Murki- I nem ELGU v Lescah. Prevladuje rumeno-rdeča kombinacija.
Cena: od 68,70 do 109,10 din
Iz prijetno lahke svile, potiskane z modernim vzorcem, je tale poletna obleka. Podložena je. V rdeči, modri in zeleni barvi se dobe na Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU.
Cena: 535 din
Zanj pa so pri ALMIRI spletli tole pri moških tako priljubljeno srajco s športnim ovratnikom. Iz melirane sintetike je in odlično se pere. Barve: modra, rjava, beš in oker. Velikosti: od 46 do 50.
Cena: 175,10 din ^_-_J
(14. zapis)
Tako smo po naključju tudi zvedeli za starodaven obstoj Povelj. Neki Konrad Gallo (slovenski Petelin?) je svoje posestvo na Povijah, do katerega si je lastil pravico vetrinjski samostan, v stiski kratkomalo zastavil svojemu zetu. Ko pa so cisterciani za to zvedeli, so brž terjali svojo pravico. In ubogi Gallo je moral vpričo koroškega vojvode Bernarda Drugega (to je bil taisti mož, ki je trubadurja Urha Lihtenštajn-skega po slovensko pozdravil — Bog vas sprejmi, kraljevska Venera — ko je le-ta prijezdil z Laškega na Koroško) obljubiti, da bo posest od svojega zeta odkupil in spet vrnil samostanu. Listino pa je sopodpisa' sam Bernard II. Sponheimski. vojvoda koroški. Listina izvira torej vsekakor izpred 1. 1256. kajti tega leta je Bernard že umrl.
Tujec ne bi nikoli pomislil, da ima tako odročno visoka vas pod gorami tudi svojo zgodovino. Saj niti prava vas ni, ker nima svoje cerkvice, vsaj podružnične. Včasih so namreč šteli za vas le večje naselje, ki je imelo faro, cerkev, šolo, gasilski in morda tudi prosvetni dom. Pa kako trgovino in gostilno.
Vsega tega Povije nimajo, vendar pa kraj le dela vtis prave, niti ne tako revne vasi. Mogočna stanovanjska in gospodarska poslopja, zraven pa vsa motorizacija in mehanizacija poljskih opravil, le podpirajo mojo trditev, da Povije niso kar tako. Pa čeprav število domačinov ne doseže niti pol stotice. (L. 1869 je živelo tu še 63 prebivalcev — torej več kot danes!) Se nadmorska višina Povelj — 618 m; torej za skoraj 50 m više od Babnega vrta.
GRAŠCAK ERBEŽNIK
Ze zadnjič je bilo omenjeno, da so si Povije v 13. stoletju lastili vetrinjski menihi-cisterciani. In da nanje še dandanašnji spominje ■ ■ insko ime >:Klo-šterc«.
Hiša s številko 9, ki se ji je reklo pri Grosu, pa je imela svojo posebno zgodovino. Hiše žal ni Meč, porušili so jo, ker je bila tako stara. Ostal pa je še živ spomin na »ta bogatega Grosa«, ki je v teh krajih veljal kar za majhnega graščaka. Imel je bogato posest in velike črede drobnice, ki so jih njegovi pastirji pasli po vsem Storžičevem pobočju vse do Mač pri Preddvoru.
Grosova hiša je bila dvonadstropna. Okrog nje, v četverokotu, so stala velika gospodarska poslopja. Po tradiciji so Gro-sovi živeli bahato in zapravljivo. In velika posest je tako šla na boben . . .
V sredini 18. stoletja pa že najdemo v nekdanji Grosovi hiši nov rod, priseljene Erbežnike, menda Ljubljančane. (Odkod priimek Erbežnik? Dr. Perne je menil, da so bili to sprva le Rubežniki, strah vseh zadolženih kmetičev ...)
Eden iz rodbine Erbežnikov je bil duhovnik Andrej. Kje je mož prej služboval, nisem mogel ugotoviti, le to, da je dosegel mašniško čast dne 29. septembra 1743 in da je potem, ko je bival na Povijah, hodil v letih 1744 — 1765 pomagat kot izpovednik na Goro sv. Jošta nad Kranjem. Vmes pa je (v letih 1748 — 1756) občasno pomagal župniku v Goricah.
Biti pa je moral ta duhovnik po krvi že kar pravi graščak. Zanj je znano, da je svoje delavce rad iznenadil, ko je prijezdil na polje, da bi jih našel v brezdelju. Nič mu ni bilo, priti z Jošta ha Povije — da je le dokazal skrb za gospodarstvo. Celo z daljnogledom je z vrha Jošta opazoval svoje delavce, če so dovolj urni pri delu . ..
No, pa je bilo Erbežnikovega graščako-vanja tudi kmalu konec. Najbrž se je »gospod Andrej« (tako so mu ljudje pravili) naveličal nevajenega kmetovanja (bil je Ljubljančan!) in se je raje za stalno naselil na Gori sv. Jošta. Postal je voditelj te romarske poti in tu kot naslednik slovitega Vačavnika služboval v letih 1765 — 1777.
PRI »LOČANU«
ZAndrejem so odšli s Povija tudi njegovi sorodniki Erbežniki. In tako je bilo veliko posestvo naprodaj. Prvi interesent Anton Perne-Bakovnik, domačin, se je ustrašil razmeroma visoke cene: 900 goldinarjev za hišo. za njive, travnike, gozdove in živino. Pa še vse gospodarske naprave in kmečko orodje je bilo všteto zraven.
A kaj, ko včasih na podeželju ni bilo toliko denarja kot ga je danes mnogokje. In tako je moral priti spet tujec (tako pravijo na Gorenjskem doseljencem pa čeprav so iz , sosednje vasi, če jim že ne rečejo kar »pri-tepenci«), to pot je bil to Bitenjčan Lovro Perčič. Ker pa so bile Bitnje tedaj še pod Skofjo Loko, so mu brumni Poveljčani pričeli praviti kar »Ločan«. Menda je to hišno ime še živo? Pa čeprav stare hiše ni več.
No, naš »Ločan« je kupil lepo posest za manjše denarje, odštel je le 600 goldinarjev. Bil pa je Ločan dober gospodar, marsikaj je popravil in preuredil.
C. Z.
Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi
proizvaja in dobavlja
PGP
Gradnja Žalec
r
0* t* V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadalje-
3 I       vanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba..
»Meni se zdi,« odvrne Belot. »Privrženost, ki jo je ta dečko užival pri obeh pokojnicah, je napravila name velik vtis. Lahko laže, lahko je slabič, sebičnež, nič nimam proti, toda zdaj mislim, da je iskren. Dobri sta bili, ti dve ženski.*
»Kako vendar! Zlasti gospodična Sarrazlnova! Ženska, ki ga je napeljevala k ponarejanju slik! Velikopotezna sleparka! Ah, zdaj sem se spomnil, da bodo vsak hip prišli novinarji.«
Na misel mu pride odgovor nesrečnega Francoisa: govoril sem o umoru in mu dodal samomor. Najsi je bil prvi nagib, ki je spravil Huguette Sarrazinovo do njene zveze kakršenkoli, prepričan sem, da govori Jean Man resnico, ko zatrjuje, da ni več marala, da bi še ponarejal slike. In zaradi tega je tudi umrla.«
' Picard pretirano spoštljivo skloni glavo. »Naša velika družina te občuduje zaradi tvoje intuicije. Toda včasih bi droben materialni dokaz več zalegel v moji zadevi.«
Belot ponovi samemu sebi:
»Dve znameniti ženski.« In doda: »Da ne govorim o stari materi.«
1
. .. In ne da bi šteli neko gospo B., o kateri se stara mati sprašuje v vlaku, ki jo vozi proti Parizu, v tistem vlaku, v katerem se je prejšnjo noč v spremstvu dveh angelov varuhov vozil Jean Mare. Dela se. kot da spi, da bi se tako izognila velikim, negibnim, preveč vznemirljivim očem gospoda Chene-longa. ki sedi pred njo v modrikasti svetlobi nočne lučke. Pred nekaj urami, po tistem neverjetnem zvonjenju, je brez
CLAUDE AVELINE
MAČJE OKO
klobuka in plašča divje vdrl v ulico Dumont in vpil: »Gospa Berger! Gospa Berger! Augusta! Ona je ubila žensko iz Neuillvja! In šla tudi sama v smrt!« Zadaj na pragu je nemirno stal tisti komisar Thevenet, ki ji ni dovolil k vnuku in je zdaj mislil, da ji mora privesti tega nesrečnega očeta. In Thevenet je ponavljal: »Ne govorite tako, gospod Chenelong! Besede nesrečnega otroka ne pomenijo tega! Povejte mu to, gospa, povejte mu!« Zdaj se ju z zaprtimi očmi natančno spominja. Znova sliši tako jasno izgovorjene besede, da skoraj ne more verjeti, da je nihče ne sliši.
»Seveda, Augusta ne more biti zločinka! Gotovo je počela marsikaj nespametnega, kar se je zdaj zgrnilo nadnjo. Toda to niso besede, ki jih pričakuje od mene. Kaj hoče, da rečem? Da ni mogla biti ona, ker kaji Krvoločnost teh ničvrednih policajev do Jeana Marca, prežeča hinavščina njihovih pariških kolegov! Belot. Frederic Belot. Vse jim pride prav. celo njihova očarljivost, celo do stare ženske kot sem jaz! Ubogi Chenelong! V kakšnem položaju se lahko znajdeš... Pasti s take višine. Tako pomemben. Grizel si je pesti, nikogar ni poslušal, nič ni slišal. ,Moja žena bo umrla od tega!' Na srečo je njen brat zdravnik. Strašno je pomisliti kaj takega, toda to je Kmilie delo dobro. Zaman je bilo. da se je ni dotaknila pošastna domneva policije glede Jeana Marca, to je bilo dobro zanjo. Človek nima rad, da samo njega zadeva nesreča. Ko je na vso moč objokovala Augustinino smrt, je objokovala drugo družino, bolj prizadeto od nas. Mi niti ne žalujemo za snaho. Nekdo pač ni hotel čakati.«
Stara mati razpre oči natanko toliko, da zagleda tragično negibnost svojega sopotnika, nato jih spet zapre. »Gospa Berger! Gospa Berger! Nikar me ne pustite samega v Pariz! Prosila je Jeana Marca, naj ji oprosti, pojdite z menoj, skupaj ga bova obiskala!« Bo na postaji? Nobenega vzroka ni, da ne bi bil. Toda kaj, če ima Frederic prav? Če se ga hoče morilec ali morilci zdaj znebiti? V kakšno okolje je zablodi!? Zakaj vsi tisti računi, ta knjižica? V ponedeljek so ga morali v ulici Vauban prisiliti, da je izpraznil žepe. Moral je opaziti, da knjižica manjka. Verjame, da jo je izgubil? Ali da je nekdo izmed nas prebrskal njegov suknjič, medtem ko je omedlel? Denimo, njegova stara mati. Bi prišla, če je ne bi našla? Moram jo \ pokazati Fredericu, moram. ,Zaupano gospe B.'. Kdo je gospa B.? Zakaj ne gospodični S.? Ker je bil ta denar njen? Je živel na njen račun? Lep mladenič njegove starosti in bogata parižanka petintridesetih let; moralo se ji je zdeti naravno, da dvigne skromen del tega bogastva, če se mu ponudi. V tem primeru bi
bila gospa B. zaupnica, posrednica — njegova izvoljenka? Ne, sodeč po njegovih besedah o skoraj.šn ji poroki. Morda je gospa B. banka? Laže, vendar ni prekanjen. In nič ga ne žene, da bi se varoval pred nami, preveč nas zaničuje.
Vlak hiti, Chenelong bi lahko bil mrtev, stara mati se sprašuje, kaj bi naredil, če bi vstala in mu zatisnila oči. Zameži. Obsedenost zadnjih ur. Včasih pozabi nanjo, kakor teh nekaj zadnjh minut, toda nikoli več se je ne bo otresla, razen če ji kdo, ki to ve, zagotovi nasprotno (Frederic?). Njeno pismo. Njeno pismo Augusti. Chenelong ne ve zanj, saj je sicer ne bi nikoli prosil, naj odpotuje z njim! Njeno pismo o mačjem očesu. »Upam, da ti je ugajal prstan, ki ti ga je dal Jean Marc . . .« Morda ni bilo takrat med Sarrazinovo in Jeanom Marcom še nič resnega, morda le muha, bežno nagnjenje, zaradi katerega bi se lahko mladenič še zmeraj vrnil k Augusti; morda se sploh še nista dokončno razšla, današnja mladina ni tako obzirna, sicer pa ljudje tudi prej niso bili, vendar so bili vsaj na videz obzirni. Je njeno pismo obrnilo vse to na glavo, ali pa je vse le še pospešilo? Tega noče verjeti, noče! Vprašanja pa se ji kljub temu vsiljujejo.
»Jean Marc nas vse zaničuje. Celo mene. Toda mene se boji, ker sem do njega trda kakor do drugih in ker je strahopetec, kakor vsi drugi. Le da je on trmast strahopetec, drugi pa so pohlevni, srečni strahopetci, pogumni pred določenim, uradnim sovražnikom, to so dokazali na fronti, toda pred materjo, pred predstojnikom, pred podjetjem! Gospod Couzon, Predilnice in tkalnice Saint-Polvcarpe! Radi so sužnji,
če jim daš sladkorček, se plazijo po tleh. In Jean Marc me prezira, ker ve, da so takšni, ker nisem storila ničesar, da bi bili drugačni. Moti se, storila sem, kar sem mogla. Saj vendar niso samo moji. Upanje se mi je vrnilo, ko so prišli vnuki. Marie Louise mi bo v zadoščenje, ker je deklica in za dekle je laže. Jean Marc je bil zmeraj drugačen. Hotel je sladkorčkov, veliko sladkorčkov, in ne da bi mu bilo treba reči hvala. Mislil je, da ima do njih prav toliko pravice kakor tisti, ki jih imajo preveč. Z njim sem ravnala trdo, vendar ne tako kakor drugi. Zato da bi se branil, da bi se upiral. Pravico ima do tega, nadarjen je. Morda si je sam zaslužil ta denar? Ko se enkrat prebiješ, se slike odlično^prodajajo. In Sarrazinova je gotovo imela položaj, da mu je gotovo lahko pomagala. Rada imam njegove slike. Brez moje pomoči ne bi bil odšel v Pariz.«
Proti drugi uri zjutraj vpraša Chenelonga s sočutnim glasom, dovolj tihim, da bi ga lahko preslišal, če bi jo rajši zavrnil:       »Želite sendvič s šunko ali sardelicami?«
Počasi, globoko zajame sapo, prav tako prevzet od svoje negibnost i kot tekač od svojega teka. V očeh se ne prižge nobena iskrica, ki bi kazala, kaj se dogaja okoli njega. In odvrne: .
»Rajši bi nekaj sladkega.«
»Tudi on, ubožec,« pomisli, »tudi on.« In si položi na kolena novo torbo — nadomestilo za kovček — da bo potegnila iz nje medenjake, ki jih je Emilie napravila včeraj za Jeana Marca.
Naslednji dan, je četrtek, zgodaj zjutraj prideta Blondel in Toussaint s službenim avtom v ulico de la Ferme po Gisele. V zameno izročita navodila brigadirju Malicornu — zjutraj bo tukaj živahno: ob devetih bo gospod Malebranche v spremstvu Belota osebno sprejel izvedence; pol ure kasneje bo Malicorne spustil na delo ekipo »rušiteljev«, in ti bodo nasprotno od svojih kolegov zidarjev zapustili za seboj le golo kamenje. Giselo so že obvestili po telefonu, pripravljena je, vendar čemerna.
»Kljub vsemu bi me lahko pustili spati malo dlje,« potoži v avtu.
»Tudi vi,« odvrne Blondel.
»In kam me peljete, kar tako?«
»K vam, ljubica.«
»K meni, v Coulommiers?«
»K vam. v Fondarv. Bomo že uredili, če nimate ključa.«
Z nespremenjenim glasom odvrne:
»Na srečo ga imam! Vi veste vse, vi drugi.«
»Dobro tipi jemo.«
V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975.
Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27.
Pred kratkim je bila v Mavčičah slovesnost, na kateri so domači gasilci prevzeli v upravljanje novo .gasilsko vozilo »kombi-gasilec«. V mimohodu je sodelovalo nad sto f&silcev domačega in okoliških društev, sodelovala je godba na pihala iz Lesc, predstavnik občinske gasilske zveze iz Kranja Pa je podelil več domačim gasilcem priznanja za dolgoletno sodelovanje. Gasilsko društvo Mavčiče je lani pod vodstvom poveljnika Ferdinanda Stenovca ponovno oživelo, saj so kupili motorno brizgalno, letos pa so za nakup gasilskega avtomobila sami zbrali tretjino denarja, saj so opravili nad tri tisoč prostovoljnih delovnih ur pri prirejanju zabavnih prireditev. Obenem so dokazali, da se s složnim delom da opraviti marsikaj, kar je v korist krajanom kot širši družbeni skupnosti. . —fr
Nova cesta med Krnico in Perniki
Gozdno gospodarstvo Bled je že v prvih spomladanskih mesecih začelo graditi novo cesto iz Krnice pri Gorjah prek Spodnjih Laz °-° Perhikov. Med Krnico in Spodnjimi Laza-B?1 Je bila doslej le vozna pot za vprežna vodila, za težja vozila pa je bila neprevozna, ^daj so delavci blejskega GG traso razširili. Odsek je dolg slaba dva kilometra in je že Urejen. Od Spodnjih Laz do Pernika pa je cesta povsem nova in je dolga 2600 metrov, "rornetna žila je trenutno le še grobo nasuta lr» valjana.
Nova cesta je izredno velikega pomena za GG Bled, saj bo v prihodnje mnogo laže prevažati les s področja Pernikov. Prav pa.bo Prišla tudi prebivalcem s tega področja ter ljubiteljem narave. J. Ambrožič
Gobarji, pozor
Po gorenjskih gozdovih se je letos v večjih količinah pojavila smrtnostrupena rjava ko-žarka. Do sedaj je bila goba pri nas zelo redka in tudi malo poznana. Pogosta pa je na Poljskem, kjer povzroča med gobarji veliko zastrupljen/.
Goba je lepa, po strukturi podobna golobicam, ima do 8 cm širok in debelo mesnati klobuk, goste in debele priraščene lističe, do 7 cm visok, debel in čvrst bet. Je vsa rjava, površina klobuka je za spoznanje temnejša od lističev, bet pa je zgoraj rumenkast, spodaj pa rjav. Meso je rumeno, diši prijetno po gobah, okus pa izredno prijeten. Goba povzroča že v malih količinah hude prebavne motnje in krče, cela pa je smrtno strupena.
F. Štiglic
Jutri srečanje težkih invalidov
Škofjeloško društvo invalidov organizira jutri, 26. julija, srečanje težkih invalidov iz vse občine na Vodiški planini. Invalidi s svojimi spremljevalci se bodo zbrali zjutraj ob 8. uri na avtobusni postaji v Škofji Loki. Od tu se bodo na Vodiško planino odpeljali z avtobusi. Vrnili se bodo proti večeru. Izlet in kosilo je za vse invalide brezplačno. Denar bo prispevalo društvo. —lb
Invalidi so bili na izletu
Društvo invalidov Jesenice je pretekli mesec organiziralo izlet za svoje člane. V zgodnjem nedeljskem jutru so se odpeljali proti Dolenjski. Prvi postanek so naredili v Ribnici, od tu pa so pot nadaljevali proti Kočevju, tam so si najprej ogledali spomenik narodnim herojem, ki stoji sredi mesta, in spominsko ploščo padlemu partizanskemu komandantu Mirku Bračiču. Zatem pa so obiskali tudi Seskov dom, v katerem je bilo zgodovinsko zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda.
Zatem so se odpeljali v Kočevski Rog, si ogledali Bazo 20 in se seznanili z delom voditeljev slovenskega partizanskega boja in revolucije. Nato so se pomudili še v Toplicah, obiskali Turjaški gradin Žužemberk in se proti večeru vrnili na Jesenice. R. B.
Zemeljski plazovi so v jeseniški občini napravili kar precej škode. Najhujša sta bila zemeljska plazova na Blejski Dobravi in nad Splošno bolnico na Jesenicah. Zdaj so na Jesenicah že začeli s sanacijo, med drugim tudi za bolnico, kjer bodo zaustavili premikanje ilovnatih plasti. Na sliki: kanaliziranje vode največjega izvira na Žerjavcu. — Foto: B. B.
Na Jesenicah gradi SGP Sava nov samski dom za delavce Komunalnega podjetja Kovinar. V .njem bo prostora za okoli 100 delavcev. Graditev bo veljala okoli 5 milijonov dinarjev. — Foto: B. B.
Nekdanjo mežnarijo v Šenčurju, ki je pod spomeniškim varstvom, bo krajevna skupnost Šenčur zamenjala in jo prepustila za turistično dejavnost. —F. Erzin
Pomoč v nesreči
Pretekli teden je bila prava katastrofa nad Preddvorom in okolico. V nekaj minutah je bilo vse pod vodo. Ne bom opisoval škodo, ki so jo imeli prebivalci Preddvora in okolice, in tudi ne škode, ki smo jo utrpeli v hotelih Bor in Grad Hrib v Preddvoru. Rad bi napisal par vrstic o reševalcih, gostih hotela Bor in Grad Hrib, ki so s svojim požrtvovalnim delom preprečili še večjo škodo.
Hotela sta bila na dan nesreče polna, večina gostov je bila iz Belgije in Nizozemske, nekaj Nemcev, Avstrijcev in Jugoslovanov. Težko je opisati, kako požrtvovalno so se gostje vključili v reševanje opreme, čiščenje prostorov in sploh povsod, kjer je bila pomoč potrebna. Posebno požrtvovalno so se vključili v reševalno akcijo belgijski in nizozemski gostje, vsi od otrok do starejših oseb. Prav tem se imamo zahvaliti, saj so preprečili še večjo škodo^ Tapisomi in parketi so bili ob 8. uri zvečer čisti kot da se ni nič zgodilo. Ti gostje so nam lahko za zgled, kako se pomaga v nesreči.
Seveda so pomagali tudi ostali, domači gasilci in reševalci iz Kranja, kolektiv hotelov' in ostali, vendar nisem nameraval opisati te pomoči, hotel sem le pokazati požrtvovalnost gostov.
Vsem reševalcem hotela, tako gostom kot ostalim, ki jih je bilo tudi dosti, se najtopleje zahvaljujem.  »Firbci« pa upam, da so se Jahko nekaj naučili; če ne mislijo pomagati, naj vsaj dela reševalcem ne ovirajo.
Direktor Centrala Andrej Babic
PO ZDRUŽENIH DRŽAVAH MEHIKE Milan Krišeij
jm ^aše bivanje v Mehiki gre počasi h koncu, le še nekaj dni n,,mo na v°!jo. poleg tega pa je sposobnost sprejemanja že Patua na precej nizko točko. Zato se odločimo, da bomo en dan ™alo počivali in sprehod po živalskem in botaničnem vrtu nam kar prav pride.
OBISK V ANTROPOLOŠKEM MUZEJU
Vsi so nas opozarjali, da ne smemo zamuditi priložnosti za °bisk nacionalnega antropološkega muzeja. Zato smo si za to a°zivetje rezervirali kar cel dan. Že samo okolje, v katerem je j^Uzejska stavba, je imenitno; v najlepšem delu mesta. Arhitektonska zasnova je moderna in učinkovita. To je velika stavba oboki črke U. Na notranji strani pa je velikanski gobi podoben oonjak in manjši ribnik z močvirskimi travami in lokvanji. i*heološke zbirke so bogate in lepo urejene po kronologiji in po Posameznih plemenih. Vse to je v pritličju. V zgornjih prostorih Pa so etnološki eksponati; vsi v naravni velikosti.
. Oblike predmetov so značilne. Mehiške. Vsak predmet, pa ?aJ rabi kakršne mu koli namenu, je umetniško oblikovan. Indi-nci .so imeli izredno visoko razvito kulturo za tisto stopnjo zv°ja proizvajalnih sil, na kateri so bili. Vseskozi se čuti nepo-
V* botaničnem vrtu v Mexiku
grešljiva povezanost posameznih plemen z naravnim okoljem. Zaradi preobilice eksponatov in kratkega časa, ki nam je bil na voljo, ne bi mogel opisati vseh podrobnosti. Splošen vtis je bil ta, da so imela vsa indijanska plemena izreden smisel za umetniško oblikovanje, druga ugotovitev pa bi bila, da muzej pravzaprav sploh ni bil muzej v klasičnem pomenu besede, da bi namreč bili prikazani obiskovalcu predmeti in način življenja, kakršen naj bi bil v preteklosti. Ne, vse te stvari smo mi videli na lastne oči v naravnem okolju. Na deželi se na prvi pogled način življenja ni prav nič spremenil. Največja sprememba je še ta, da so Indijanci svoje stare bogove zavrgli in jih zamenjali za tiste, ki so jih jim prinesli Španci z ognjem in mečem.
Tretja ugotovitev: Mehikanci so nadvse ponosni na svojo preteklost, tisto, pred prihodom conquistadorjev. Antropološki muzej je ena najlepših zgradb v glavnem mestu in ena največjih kulturnih vrednot, ki jo radi pokažejo še tako visokemu gostu. Ravno v tistem času, ko smo si ogledovali muzejske zbirke, je prišel na ogled tudi senegalski predsednik, pred njim pa perzijski šah.
Da bi natančno pregledali vse funkcionalno in sistematično prikazane eksponate, bi seveda potrebovali več dni, pa še špansko bi se zraven naučili. Vsa besedila in pojasnila so v španskem jeziku. Videli smo številne študente, ki so hodili po muzeju, posamič ali v skupinah s svinčnikom in beležko v roki. Drugi tip obiskovalcev pa so ameriški turisti. Vodniki jih gonijo po dvoranah gor in dol kot ovce, oni pa samo debelo gledajo in kdaj pa kdaj vsi naenkrat vzdihnejo ali pa se zasmejejo.
V muzeju so tudi eksponati iz najpomembnejših nahajališč, kot so za Azteke Teotihuacan, za Mave — Chichen — Itza, za Mixteke Monte Alban itd. Poseben vtis so napravili na nas grobovi in način pokopavanja mrtvecev. V najbolj sušnih področjih, ki jih v Mehiki ni malo, so mrliča enostavno dali v vrečo iz jute v takšnem položaju kot ga ima embrio v maternici. Vrečo pa so še prevezah z vrvmi. Načinov pokopavanja je več, poglavarje pa so navadno celo sežigali. Dandanašnji prevladuje, kolikor srno mi videli, krščanski način. Pokopališča niso ograjena, spomeniki pa so zelo lepi tudi na najpreprostejših vaških pokopališčih. V Orizabi smo videli delavnico za krste in presenečeni smo bili nad lepo in estetsko izdelavo.
V etnografskem delu so bili razsvetljeni predmeti, ki so jih uporabljali in jih še danes uporabljajo za delo na polju, za lov in ribolov, za različna domača opravila in dela. Kot sem že omenil, Indijanci niso poznali kolesa. Tu je bilo prikazano kolo od nekega španskega topa, veliko in z železom okovano. Železa tudi še niso poznali. Otroških vozičkov tudi ni. Ženske otroke nosijo bodisi spredaj, povite v nekakšen plet, redkeje pa zadaj na hrbtu.
Poseben pečat celotnemu muzeju pa dajo lončene posode, ki so bile razstavljene prav v vseh prostorih. Indijanci pred prihodom Špancev še niso poznali kovin. Posodo pa so uporabljali kot povsod drugod po svetu za vodo, za razna olja, za žito itd., bile pa so brez izjeme vse bogato okrašene in značilno oblikovane.
Mnogo je bilo pol jedel jskega orodja. Halo, leseno z okovano špico. Puščice in loki, dolge harpune iz bambusa, ogromen i/, enega samega debla izdolbljen drevak. Nazorno, v naravni velikosti je bilo prikazano, kako pridobivajo vlakna iz listov agave. Ta rastlina je sploh na obsežnem mehiškem področju izredno pomembna. Poleg žganja pridobivajo iz nje tudi vlakna za platno in vrvi, bodice uporabljajo kot šivanke, pa še za klirjaVO jim rabi.
Na našega dohtarja pa je najmočnejši vtis napravil oddelek, kjer je bil prikazan razvoj človeka od prvih nahajališč na tem področju, ki segajo 30 — 40 tisoč let nazaj pa do danes.
Popoldne nas je spet sprejel veleposlanik, tokrat privatno na domu. Povabil nas je na kosilo. Stanuje v najlepšem delu Mexika, pravi mu kar Rožna dolina. Hiša je lepa, velika, najbolj všeč pri njej pa nam je bil vrt. Trava taka kot debela perzijska preproga (žal v Evropi ne uspeva), vse polno vrtnic, ki
res skozi vse leto cveto, in eksotična drevesa, vse skupaj pa ograjeno z visoko zidano ograjo, po kateri se vzpenjajo ovijalke.
Žena, ki je Beograjčanka, je bila zelo prijazna gostiteljica, zanimalo jo je vse o našem vzponu, vmes pa so pogosto padala vprašanja o naši skupni domovini. Domotožje je huda reč in takole v tujini, 12 tisoč kilometrov od doma, je vsak stik z domačimi ljudmi veliko vreden.
Najprej smo popili šilce slivovke v spodnjem delu dnevne sobe, nato pa je prišlo na vrsto kosilo. S strahom smo pričakovali, kaj bo, ker nas je naš gostitelj prestrašil, da bo nekaj takega, kar še oni niso jedli. Pa je bil strah popolnoma odveč. Kuharica, ki je Mehikanka, se je izkazala kot odlična mojstrica, ki pozna tudi slovenske specialitete. Skuhala je namreč prave orehove in sirove štruklje, zraven pa dodala še mehko govedino na lovski način, na koncu pa postregla z mehiško slaščico, ki je bila podobna torti, pudingu, smetani in biskvitu obenem. Med kosilom in po njem se je razvil živahen pogovor o Mehiki in njenih ljudeh pa tudi o Jugoslaviji. Veleposlanik je bil izredno prijeten gostitelj, mnogo nam je povedal zanimivega in koristnega in brez njega bi bili naši vtisi o Mehiki precej bolj skromni. Poslovili smo se s povabilom, naj nas z ženo obiščeta, ko se bosta vrnila v Jugoslavijo.
Domačini ob tihomorski obali pri mestu Salina Cruz.
Kati Čadež: pol prašiča in meter krave
Zmrzovalno skrinjo so kupili lani spomladi, prav tak nesrečen čas, ko res ni bilo kaj notri dati. Po kolinah je že bilo, zelenjava pa še ni zrasla. In potem so se dekleta šalila na njen račun, če kar »flikce« od šivanja notri spravlja.
No, potem se je pa odprlo. S prvimi breskvami se je začelo. Nekaj gajbic skupaj so jih kupili in hitro jih je bilo treba spraviti, sicer bi se skvarile. Zmiksale sta jih s hčerko, dodale malo sladkorja in spravile v jogurtove kozarčke.
»Ne moreš si misliti, kakšna poslastica je to; malo odtajane breskve in stepena sladka smetana na vrhu ...«
Potem so sledile še gobe, jajca — z možem sta jih kupila v Perutnini v Zalogu po 60 par — korenje, peteršilj itd. Korenja je Kati precej pripravila tudi za francoske solate. Narezala ga je na koščke, skuhala in takega vložila v plastične lončke od sladoledov. Peteršilj pa je po nasvetu Ele Kovačičeve sesekljala na drobno in napolnila z njim večjo vrečko. Zmrznjen ostane lepo zelen in suh in ko ga le ščepec rabi za na pečen krompir ali za na juho, ga le toliko vzame iz vrečke, i. vrečko spravi nazaj v skrinjo.
»Najbolj se izplača velik nakup,« pravi Kati. »Veliko ceneje dobiš tako živila. Tako kot jajca sva kupila v Perutnini tudi več piščancev. Emba-lirala sem po dvoje prsi in dve stegni skupaj, pa je ravno za eno kosilo za nas štiri. Zelo radi imamo tudi ocvrte perut-ničke in tudi teh sem vzela več kilogramov skupaj. Pri MESO Kamnik smo pa zadnjič vzeli kar pol prašiča in cel meter krave,« se pošali Kati. »Govedino — šimbas — sem embalirala kar po kilogram skupaj in vsakokrat skuham močno juho, pa to potem zamrznem.«
»Kako pa to embalirate?«
»Kar v plastične steklenice od kisa. Zgoraj vrat odrežem, nalijem juho in zaprem kot kozarec in postavim v skrinjo. Ravno tako embaliram tudi golaž, ješprenj, vampe itd. No ješprenj, če je zelo gost, dam tudi v vrečke.«
Kati živi z družino v Ljubljani, doma pa je iz Poljanske doline. Vse življenje so bili skromnega vajeni in tudi danes je ta gospodinja varčna.
»Zdi se mi, da je pri takem gospodinjstvu življenje dosti cenejše. Če kakšno nedeljo spečem potico, je en del pojemo, dva pa romata v skrinjo, pa je še za dve nedelji sladica. Bi bilo pa predrago, da bi vso naenkrat pojedli! Prav tako spravljam kruh. 2-kilo-gramski hlebec kupim, razko-
12 %ji k**i%39»
Petek - 25. julija 1973
sam na tri dele in eden je za takojšnjo rabo, dva pa za v skrinjo. In če se potem z možem zmisliva, da greva zdajle v Poljane ali pa kam drugam, za nekaj dni, imava hrano takoj pri roki. Nobenega brezglavega letanja po trgovinah   več   ne poznam.
Vedno so v skrinji tudi kakšne kranjske klobase — pri Emoni jih prodajajo v vrečkah po kilogram in pol in so veliko cenejše — suha vrato-vina, flancati itd. Ja, res bi bila težko brez skrinje zdaj, ko sem se je tako navadila. In toliko se prehrani!« -Os
Delavska univerza
Škofja Loka
Kidričeva 1, 64220 Škofja Loka
objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas:
operativnega tajnika izobraževanja
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba administrativne ali ekonomske smeri.
Potrebno je znanje strojepisja.
— Nastop službe s 1. septembrom 1975.
Pismene prijave sprejema Delavska univerza Škofja Loka, Kidričeva 1, 15 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni.
Obvestilo živinorejcem!
1. avgusta 1975 začne obratovati stalna telefonska dežurna veterinarska služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1 (nasproti hotela Jelen),
TELEFONSKA ŠTEVILKA: 25-779 (dežurna soba).
To številko kličite od 14. ure popoldne do 6. ure zjutraj ob delavnikih ter od 6. ure zjutraj do 6. ure zjutraj naslednjega dne ob nedeljah in praznikih.
Ob delavnikih od 6. do 14. ure (od ponedeljka do sobote) kličite na TELEFONSKO ŠTEVILKO: 22-781 ali 22-769 (pisarna).
Namen te službe je priskrbeti živinorejcem v primerih bolezni in nesreč pri živini pravočasno in ustrezno strokovno pomoč.
Prvenstveno se še vedno obračajte na pomoč k svojim področnim veterinarjem ali dežurnemu veterinarju, le v primeru, da le-teh niste našli, se obračajte na centralo.
Prav tako boste pri centralni telefonski dežurni službi lahko dobili nasvete ali pojasnila, kako ravnati v določenih primerih.
V Glasu bo objavljen razpored področnih dežurnih veterinarjev za vso Gorenjsko.
Pričakujemo pristnega sodelovanja in koristnih napotkov za izpopolnitev te službe.
ZAPOMNITE IN ZABELEŽITE SI TELEFONSKE ŠTEVILKE CENTRALE IN HRANITE RAZPORED DEŽURSTVA, KI GA OBJAVLJAMO VSAK TEDEN!
Živinorejsko veterinarski zavod
Gorenjske — Kranj
Slap Savica je poleg Postojnske jame druga najbolj obiskana izletniška toč ka v Sloveniji. Izletniki prihajajo v ta del Gorenjske največ z osebnimi avtomobili in avtobusi. Do spodnje postaje žičnice na Vogel je cesta asjaltirana, naprej />a je do doma Savica približno 3 km makadama. Od doma do slapa je lepo urejena sprehajalna pot. ki jo redno vzdržuje turistično društvo Bohin/jezero. Vzdržujejo jo z denarjem od Vstopnin«, ki znaša za odrasle 2 dinarja in za otroke en dinar. Na sliki: Hišica na začetku sprehajalecpoti, ki rodi do slapa Savica. — B. Ii.
V nedeljo, 20. julija, so člani prostovoljnega gasilskega društva na Koroški Beli prevzeli gasilski avtomobil TAM. Nov avtomobil pomeni za gasilsko društvo in vso krajevno skupnost veliko pridobitev. Ob sprejemu avtomobila so pod pokroviteljstvom občinske gasilske zveze Jesenice priredili proslavo in z njo počastili tudi 30-letnico osvoboditve. Proslave so se udeležili gasilci vseh sosednjih društev, v kulturnem programu pa je sodelovala godba na pihala iz Hrušice in skupina pionirjev v narodnih nošah. Članom društva so tudi podelili več odlikovanj, plaket in značk za dolgoletno delo. — E. Z.
90-letnica prostovoljnega gasilskega društva Bled
V počastitev krajevnega praznika in 30-letnice osvoboditve je prostovoljno gasilsko društvo Bled ob svoji 90-letnici obstoja in uspešnega dela pripravilo in izvedlo več prireditev. V četrtek, 17. julija, so izvedli mokro vajo na gradu. V soboto, 19. julija, so imeli v gasilskem domu slavnostno sejo, v festivalni dvorani pa slavnostno akademijo. Osrednja prireditev je bila v nedeljo, 20. julija, ob 14. uri, ko je bil na igrišču TVD Partizan Bled sprejem enot gasilskih društev občine Radovljica, nato pa slavnostno zborovanje. Na njem je kroniko o 90-letnem uspešnem delovanju društva podal predsednik prostovoljnega gasilskega društva Bled Lovro Legat. K jubileju gasilcev Bleda so čestitali številni gostje. Med prvimi ie čestital in opisal hu-
mano ter požrtvovalno delo blejskih gasilcev Franc Arh, predsednik krajevne skupnosti. V imenu občinske gasilske zveze Radovljica je čestital Matija Klinar, v imenu republiške gasilske zveze pa inž. Jože JaneŽič. Nato je Viktor Pogačar, poveljnik občinske gasilske zveze, ki je prireditev vodil, izročil 17 članom gasilskih društev občine Radovljica gasilska odlikovanja. Po tem slavnostnem zborovanju, ki se ga je udeležilo nad tisoč gasilcev, prebivalcev Bleda in gostov, je sledil mimohod gasilskih enot ter vozil. Na tej paradi, ki je šla od hotela Jelovica do hotela Krim, so poleg gasilcev sodelovali tudi pripadniki civilne zaščite in športniki Bleda. Na sliki: del udeležencev slavnostnega zborovanja. - B. Blenkuš
Napovedujejo še vroče dni in poletna garderoba bo še potrebna.
V trgovinah Elita Kranj
kupite lahko vse, kar potrebujete za delo in oddih.
Ne na morje brez krem za sončenje, brez fotoaparata in filma!
To kupite
v Drogeriji, Titov trg 23,
ne
kopalke, perilo, srajce
v Maji, Prešernova 1 1 Modi, Titov trg 1 5 Klubu, Cankarjeva 5
frotirke
v Bali, Cankarjeva 10
letne ženske in moške obleke, bluze
krila, hlače
v Salonu, Titov trg 7 in
Konfekciji na Klancu, Vodopivčeva 2.
mali oglasi • mali oglasi
prodam
*' Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Nasovče 15, p. Komenda 4026
Prodam CEMENT. Suha 14, Kranj 4027
Prodam KONJA ali zamenjam za starejšega ali goved. Sr. Bitnje 25, p. zabnica 4028
Prodam TELICO simentalko s teletom. Jezerska c. 92/A, Krani 4029 • Proda>n dve KRAVI po izbiri. Zg. Bela 22 ■ 4030
Poceni prodam navadno HARMONIKO. Jenko Ivo, Zg. Brnik 85
4031
Po ugodni ceni prodam električni KUHALNIK na 3 plošče. Kryštu-fek Fani, Kidričeva 13, Kranj 4032
Prodam SEME krmilnega ohrov-ta. Jezerska c. 93, Kranj 4033
Prodam 250 PUNT dolžine 3,10. oenčur, Pipanova 19 4034 . Prodam KRAVO, dobro mleka-nco. Srednja vas 12, pri Golniku
4035
; Prodam PUNTE in BAN KI NE. Mavčiče 55 4036
Prodam mlade KRAVE po izbiri ali zamenjam za vola. Zg. Bela 57, Preddvor 4037
Prodam 1 leto rabljene kuhinjske ELEMENTE. Ječnik, Rakovica 3, Resnica 4038
Prodam GAJBICE za sadje za skladišče. Gortnar, Studeno 6 4039 n Prodam dobro KRAVO. Bizjak, praše 1, Kranj 4040 „ Prodam težko KRAVO s teletom. Panoge 1, Vodice 4041
Zaradi onemoglosti prodajam "dado govejo ŽIVINO in KONJA za Vsa dela. Marin Pavla, Suhadole 56, P- Komenda 4042
Prodam KOZO švicarske pasme, 3 *eta staro. Franc Lado, Jesenice, Tomšičeva 11 4043 . Poceni prodam 1 trodelno OKNO m VRATA, hrastov PARKET za 20 Pr.m. Ankele, Stražišče, Šempetrska ul. 41 4044
Prodam krotkega KONJA Prama, "60 kg težkega, za vsa kmečka dela, aH zamenjam za kravo z mlekom. Kert Vinko, Cirčiče 24, Kranj 4045
Prodam stoječo OTAVO. Zg. Bela 62, Preddvor 4046
Prodam KRAVO, lepo, mlado, težko, pripravno za vprego, po teletu, eno džerzi. Jože Močnik, Medvode ob elektrarni 4047
Na morje in hribe vzemite DROGESAN   MLEKO ZA SONČENJE in
PIK sredstvo proti komarjem
Kem. obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19
Poceni prodam ŽENSKO KOLO fog-standard. Česen, Pševska 11, Kranj 4048 .Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK (uvožen). Krek, Bičkova 4, Kranj 4049
Poceni prodam 2 kombinirani tro-aelni OMARI in KAVC. Ogled vsak gan med 16. in 19. uro. Olga Feldin, *ranj, Kidričeva 37/11 4050
Prodam OPREMO za izdelavo ^no-belih fotografij, POVEĆEVAL-{J'K, PEC in ostalo. Gubčeva 2, *vranj - stanovanje 7 4051
Prodam SOKOVNIK in strojček t>a_ izdelavo rezancev, platnene f^vJLETE in MREŽE za okna. Rastje 10 4052
Prodam LES za ostrešje za vso 8treho. Šenturska gora 3, Cerklje • 4053 L Prodamo SEME rdeče detelje. Sp. °rnik 12, Cerklje 4054
Ugodno prodam SLAMOREZNI-s puhalnikom in verigo ter več Jfnetijskih strojev. Zg. Brnik 6, Cer-klJe 4055 1 Poceni prodam mlade PSE, nem-8ke ovčarje. Zalog 30, Cerklje 4056 , Prodam KRAVO, osem mesecev breJo. Basej, Vasca 5, Cerklje 4057
Prodam gradbeno PARCELO, Krekove DESKE in PLOHE v godini Bolka, Zalog, Cerklje 4058 . Prodam KRAVO tik pred telitvi-J°- Noč Albina, Moste 72, Žirovnica
4059
Poceni prodam MOTORNO ŽA-znamke jobu L 6. Ogled pri Mravlja Anton, Šutna 18, Zabnica ar»e 28, 7. od 15. ure dalje. 4060 . Prodam novo VRTNO KLOP. ^aslov v oglasnem oddelku 4061
Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mofte Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, kopi-tarjeva 2. — Naslov uredništva in Uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja l. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-H«0, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 140 din, Polletna 70 din, cena za 1 številko 1,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Prodam ELEKTROMOTOR, enofazni, 2 konjski moči, 2840 obratov. Naslov v oglasnem oddelku.
4062
Prodam otroški športni VOZIČEK. Cesta na Brdo 62, Kokrica
4063
Prodam mizarsko MIZO (ponk). Zasavska 9, Kranj 4064
Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Sebenje 37, Tržič 4065
Poceni prodam globok otroški VOZIČEK. Urh Angela, Seljakova 3, Kranj — Stražišče stara šola 4066
Prodam trajno žarečo PEC kreka weso. Kuster, Kranj, Nazorjeva 10
4067
Prodam KRAVO sivko po telitvi. Grajska c. 19, Bled 4068
Prodam TELEVIZOR RR Niš Europa 61. Ogled vsak dan razen ob nedeljah. Trboje 82 4069
Prodam 10 kub. m suhih macesno-vih DESK 50 in 25 mm. Jane Franc, Begunje 62, Gorenjsko 4070
Prodam v Ribnem v smrečju del GOZDA. Ribno 21 4071
Prodam HIMO, 80-litrski HLADILNIK, rabljen. Čarman Marko, Godešič 103, Šk. Loka 4072
Prodam KRAVO po izbiri. Eržen, Strmica 8, Selca nad Sk. Loko 4073
Prodam kromatično HARMONIKO vveltmeister, 120-basno, 15 registrov. Fic Jože, Sk. Loka Tavčarjeva 16 4074
Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO, italijansko, za vitko osebo. Fortuna, Gorenja vas 77 nad Šk. Loko 4075
Prodam mlado KRAVO s teletom ali po izbiri. Hafner Franc, Dorfarje 1 - Zabnica 4076
kupim
Kupim hidravlični vretenčni IZ-RUVAČ za krompir. Kristane Janko, Srednja vas 13, Šenčur 3986
Kupim ELEKTROMOTOR 7,5 KW. Potočnik, telefon 064-60091, interna 321 3987
Rabljen BETONSKI MEŠALEC kupim. Šolar, Kropa 83 - 64245
3988
Kupim LES za ostrešje. Vprašati na telefon 21-100 3989
Kupim KRAVO, ki ima nad 15 litrov mleka dnevno. Pušavec Zofija, Hudo 1, p. Tržič 3990
Kupim levi in desni vzidljiv ŠTEDILNIK. Pirnar, Hraše 5, 61216, Smlednik 3991
Kupim dobro ohranjen FIAT 750 ali vvartburg, mlajši letnik. Prime Anton, C. na Klanec 3, Kranj 3992
Kupim OBRAČALNIK sonce. Tavčar, Vrba 39, p. Žirovnica 3993
Kupim AMI 8, letnik 1972/73 od najugodnejšega ponudnika. Ponudbe pod »AMI 8« 4099
Kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC. Šolar Jože, Kropa 83 4100
Kupim 4 spodnje obroče za pol-tovorni avto zastavo 620. Praproše 1, Podnart 4101
Kupim zazidljivo PARCELO ali HIŠO, zgrajeno do prve faze v bližini Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku. 4102
V Preddvoru ali na Jezerskem kupim VIKEND ali objekt za preureditev v vikend. Naslov v oglasnem oddelku 4123
V Britofu ali Gorenjah kupim zazidljivo PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku 4124
vozila
Ugodno prodam osebni AVTO DKVV starejšega tipa. Dolinar Pavle, Zminec 59, Škofja Loka 3972
Poceni prodam FIAT 750, letnik 72. Glin je 5, Cerklje 3973
Prodam FIAT 850 šport. Delavska 6, Stražišče 3974
CITROEN GS 1220, karambolira-na leva stran, star 11 mesecev, ostalo brezhibno, prodam. Informacije na tel. 21-000 Kranj 3975
Prodam FIAT 750, leto izdelave 1971. Štular Lojze, Britof 15 3976
Po stari ceni prodam samonakla-dalno PRIKOLICO pionir 17. Rih-taršič, Bukovščica 22 Selca nad Šk. Loko 3977
Prodam KOSILNICO irus micky. Potočnik Franc, Sopotnica 9, Selca nad Šk. Loko 3978
Prodam MOPED na 4 prestave. Jerala Dušan, Stražiška 15, Kranj
3979
NSU 1000, karamboliran, poškodovana je leva stran. Prodam po delih, motor generalno obnovljen. Retnje 15, Tržič 3980
Prodam KOSILNICO alpina v dobrem stanju. Šuštar Justin, Ojstri vrh 10, p. Železniki 3981
Prodam NSU, tip 110, in zastavo 750 po delih. Predoslje 67, Kranj
3982
Prodam MOPED 49 cem puch roller, velikost gum 12 X 300. Pra-protnik Metod, Ljubno 86 a, Podnart 3983
Prodam ZASTAVO 1100, letnik 1963, komplet ali po delih. Bonča, Rožna 13, Šenčur 3984
Prodam PRIKOLICO za osebni avtomobil. Nasovče 5, p. Komenda
3985
Prodam MOPED 14 TSL. Ogled v nedeljo dopoldne. Kranj, Zupančičeva 3 4077
Prodam karamboliran NSU 1200. Kunšič Janez, Krnica 8, Zg. Gorje
4078
Prodam nov keson za FAP. Strgar, Kolodvorska 7, Bled 4079
Prodam AMI 8, letnik 72, 42.000 km, registriran do maja 1976. Britof 152 4080
Prodam dobro ohranjenega FI-CKA, motor BMW 250 ccm. Uranič Aleksander, Ul. mladinskih brigad 5, Kranj 4081
Prodam OPEL rekord 1958, Ulica 31. divizije 19, Kranj 4082
Prodam traktorsko KOSILNICO mertelj s hidravličnim dviganjem za ferguson 35, izruvač za krompir kuksman in vprežni obračalnik. Polica 1, Naklo 4083
Prodam AMI 6, nevozni — motor dober — ali po delih. Jeraša, Stražiška 15, Kranj 4084
loterija
300 56550 91270 518200 512530
0631 76321 287391 559541
92 22 14562 24942 47212 51422 10882 15312 94282 94792
3
97093 045153 321483 568823 380023 487273
04 54 044 2594 20954 31714
cs .t:
°s
ob
60 600 1.000 10.000 150.000
500 800 5.000 10.000
20 40 6(X) 600 800 800 l.(KX) l.(XX) 1.000 l.(KM)
10 6(X) 5.(XX) 5.(XX) 5.(XX) 1().(XX) I0.(XX)
20 50 60 2(X) WX) 800
65 90365 35045 88015 095425 150075
46 96 526 4516 51286 24666 08796
97 17 407 72687 97727 008877 4(X>837
18
68 398 54238 427788
9
35209 41469 66499 84119 94139
•O
4) Z
"v* ta » «
C o
20 6(X) 6(X) 1.000 5.000 5.(XX)
30 30 80 3(X) 6(X) 8(X) 8(X)
30 40 100
8(X) 1,(XX) 5.(XX) 10.(XX)
20 20 80 8(X) 5.(XX)
10 600 600 8(X) 8(X) l.(XX)
A
Cestno podjetje v Kranju
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
1. 4 priučenih delavcev
za delo pri drobilnih napravah v kamnolomu Kamna gorica za nedoločen čas
Za zasedbo teh delovnih mest se zahteva osnovna šola in pri-učitev na delovnem mestu — zaželena praksa na podobnih delih. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela v kadrovsko službo podjetja.
Nadalje razpisuje štipendije in učna mesta za Šolsko leto 1975/76:
1. 1 Stipendijo za študij na ekonomski fakulteti
2. 1 Stipendijo za Studij na pravni fakulteti
3. 1 Stipendijo na gradbeni tehnični Soli  — nizke gradnje
4. 1 Stipendijo za Studij na ekonomski srednji Soli
5. 1 Stipendijo za Studij na upravno administrativni Soli
6. 4 učna mesta za poklic avtomehanika
Rok za prijavo je 15 dni od dneva prijave, oziroma do zasedbe delovnih mest.
Odbor za kadrovske zadeve
TOZD Tekstilna tovarna Zvezda
pri Tekstilnem centru Kranj
razpisuje prosti delovni mesti
2 apreterjev
Pogoj: popolna ali nepopolna osemletka s prakso na podobnem delovnem mestu v tekstilni industriji.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov: Tekstilni center Kranj — TOZD Tekstilna tovarna Zvezda, Kranj, Savska c. 46. Osebni dohodki so določeni v pravilniku o delitvi OD. N
Razpis velja 15 dni od dneva objave.
Prodam FIAT 850 po delih. Naslov v oglasnem oddelku. 4085
Prodam FIAT ll(K), letnik 1961, vozen. Registriran do leta 1976. Cena zelo ugodna. Luže 2, Šenčur 4086
Prodam renault 4 po delih. Okršlar, Žlebe 49, Medvode 4087
Prodam ŠKODO, letnik 1967. Naslov v oglasnem oddelku. 4088
Prodam 125 PZ, letnik 1971. Naslov v oglasnem oddelku. 4089
Prodam peugeot 204/76. Mesaric Planina 27, Kranj tel. 24-892 4090
Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost do 500 kg. Golnik 19 4091
Prodam karamboliran AMI 6, stroj AMI 8, nepoškodovan, in PRAŠIČA. Kern, Praprotna polica 28
4092
Poceni prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967. Lahko tudi po delih. Zu-punski Lazar, Kuratova 44, Kokrica
4093
Prodam ŠKODO, letnik 1966. Breg ob Savi 36, Kranj 4094
Po delih prodam karambolirano ZASTAVO 750. Voklo 70, Šenčur. Ogled vsak popoldan. 4095
Dam v najem TRIPLEX GARAŽO na Planini. Informacije na telefon 26-123 4096
Prodam zastavo 750 LUX, letnik 1971. Ogled ponedeljek in torek popoldne. Sodnik, Mladinskih brigad 14, Kranj 4097
Prodam MOPED APN-4, dobro ohranjen, za ugodno ceno. Lackovič Jože, Podbrezje 131, Duplje 4098
obvestila
Gostilna Draksler na Laborah bo zaradi dopusta zaprta do 7. avgusta
4125
Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna GABER Hrastje od 23. 7. do 14. 8. 1975 zaprta zaradi letnega dopusta. Potem se priporočamo za obisk 4126
FOTO studio Majhenič obvešča svoje cenjene stranke, da bo atelje zaprt zaradi dopusta od 28. 7. do 10. 8. 1975 4127
ROLETE vseh vrst naročite ŠPI-LERJU, Gradnikova 9, Radovljica tel.75-610 4113
Prevzamem vsa KROVSKA, PLESKARSKA DELA, pleskanje napušča in žlebov. Naslov »GLAS« Škofja Loka 4114
Prevzamem vsa ZIDARSKA dela. Bitič Aslan, zidarski mojster, Golnik 25 4115
BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja obvešča vse tiste, ki želijo diskonti tečaj v času počitnic, da se le-ta začne 4. avgusta 1975 ob 7. uri zjutraj — Delavski dom vhod 4. Tečaj vezenja se bo začel 8. septembra ob 15. uri 4116
zaposlitve
Zaposlim mizarskega pomočnika takoj. Vse informacije Škrjanc Franc, mizar Zg. Duplje 2 ali po telefonu 47-112 4128
UČENCA sprejmem takoj. Pogoj osemletka. Robnik Franc, urar, Kranj, Tavčarjeva 7. 3872
VAJENCA ali VAJENKO sprejmem takoj. Damsko in moško kro-jaštvo Mali Ivan, Letence 4112
stanovanja
Iščem SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »MIREN« 4103
Sprejmem SOSTANOVALKO. Naslov v oglasnem oddelku 4104
ENOSOBNO stanovanje v Škofji Loki oddam. Naslov v oglasnem oddelku ' 4105
Mlado dekle išče SOBO v Kranju. Sporočite na telefon 25-162, interna 26, dopoldne. 4106
Mlad zakonski par nujno išče ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici — 1000 din nagrade. Marinkovič Marija, Smled-niška 35, Kranj 4107
Samskemu dekletu oddam SOBO. Škofjeloška 56, Kranj 4108
Prodam HIŠO v Selcih. Naslov v Turističnem društvu v Škofji Loki, telefon 60-268 4110
Prodam zazidljivo PARCELO 1200 kv. m z gradbenim dovoljenjem — 10 km oddaljeno od Kranja. Ponudba »Gorenjska« 4111
Obvestilo o spremembi dežurnega veterinarja:
od 25. julija do 1. avgusta 1975 je namesto dipl. vet. TERANA dežuren dipl. vet., BEDINA Anton, C. na Belo 33, Kranj, telefon 23-518.
najdeno
Dne 18. 7. 1975 sem našel MOŠKO URO pred hotelom Evropa. Dobi se v oglasnem oddelku 4117
čestitke
Ljubi mamici Mitevski Anici iz Kranja želita za dvojni praznik obilo zdravja in sreče hčerka Darja z Matejo in Urošem ter hčerka Mira z   možem   Michaelom   in Andrejo
4118
prireditve
GASILSKO DRUŠTVO PODBREZJE priredi v nedeljo, 27. julija 1975, ob 50-letnici svojega obstoja slovesnost z naslednjim programom: ob 14. uri sprejem gasilcev in gostov, ob 14.30 parada in slavnostni govor ter prevzem nove motorne brizgalne ROSENBAUER in električne krovne sirene pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Save. Botrujeta Cilka Keršič in Anton Mihelič. Ob 15. uri velika vrtna veselica z bogatim srečolovom in kegljanje za poni kolo. Zabaval vas bo ansambel TRGOVCI. Vabijo Kasilci! 4119
GASILSKO DRUŠTVO GORICE priredi v nedeljo, 27. 7. 1975, ob 16. uri poleg gasilskega doma v Goricah ob 23-obletnici društva in 30-letnici osvoboditve veliko vrtno veselico, kegljanje za koštruna, srčkov ples, za zabavo in ples igra ansambel VESELI PLANSARJI, za pijačo in jedačo preskrbljeno. Vabijo gasilci!
4120
PGD BREG OB SAVI priredi v nedeljo, 27. 7. 1975, ob 14.30 verižne vaje in veliko vrtno veselico s plesom in kegljanjem za prašiča tudi že v soboto popoldan. Igrajo TIGRI, postregli vam bomo vsestransko' solidno. Vabijo gasilci! 4121
OO ZSMS ŠENČUR prireja v nedeljo, 27. 7., ob 16. uri veliko vrtno veselico pri Jožu. Kegljanje za barca. Zabaval vas bo ansambel Modrina. VABLJENI! 4122
Cesta JLA 6/1 nebotičnik
PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ
Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij.
posesti
Starejšo HIŠO z malim vrtom v centru Tržiča ugodno prodam proti takojšnjemu plačilu. Naslov v oglasnem oddelku. 4109
%M M* A& 13
Petek - 25. julija 1975
V petek ob 7.15 se je na cesti na Potokih pripetila prometna nesreča zaradi preutrujenosti voznika. Franjo Kos, (1946), iz Zagreba, začasno pa živi v ZR Nemčiji, je vozil od Jesenic proti Žirovnici. Ko je pripeljal na Potoke je zaradi preutrujenosti in neizkušenosti zapeljal na levi prometni pas in s prednjim delom vozila trčil v zadnje levo kolo tovornjaka, ki ga je vozil Ladislav Jordan (1939) iz Hrastja pri Kranju. Trčenje je bilo tako silovito, da je tovornjaku odtrgalo obe zadnji kolesi z diferencialom. Osebni avto je obrnilo za 180 stopinj in je obstal na sredini ceste. Pri nesreči sta bila hudo ranjena voznik Franjo Kos in njegova žena Magdalena. Materialna škoda na obeh vozilih znaša 150.000 dinarjev. — Foto: D. Sedej
Zapeljal na levi vozni pas
Voznik osebnega avtomobila Djoko Mitič (1947) iz Banja luke, ki je na začasnem delu v ZR Nemčiji, je v soboto, 19. julija, vozil ob 7,50 od Bistrice proti Naklu. Ko je vozil po klancu navzgor v blagi levi ovinek, je iz neznanega vzroka zavil na levi vozni pas in s prednjo levo stranjo vozila trčil v osebni avto, ki ga je v smeri iz Kranja proti Bistrici vozil Maks Peternel (1930) iz Šempetra v Savinjski dolini. Tudi on je na začasnem delu v ZR Nemčiji. Do trčenja je prišlo na sredini voznega pasu voznika Peternela. Pri' nesreči se je Peternelova žena Kristina (1931) tako hudo ranila, da je že med prevozom v kranjski zdravstveni dom umrla. Voznika ter sopotnica v Peternelovem vozilu Marija Peternelj (1932) iz Šempetra pa so bili huje ranjeni in so jih prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Povzročil verižno trčenje
V nedeljo opoldne je voznik osebnega avtomobila Atil Bešič (1936) iz Beograda, ki je na začasnem delu v Zahodni Nemčiji, vozil v strnjeni koloni od Kranja proti Jeperci. Ko je pripeljal v blagi levi ovinek pri transformatorju med Orehkom in Mejo, je iz kolone zapeljal na levi vozni pas. Prehitevati je začel v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljala kolona vozil. Na čelu kolone je vozil z osebnim avtom Marjan Kodorovič (1954) iz Tržiča. Da bi preprečil trčenje, je zapeljal desno prek bankine in zaviral. Med zaviranjem p i ga je zaneslo z desnega roba ceste pod ostrim kotom nazaj proti levi. Ko je bil s prednjim delom vozila na levem voznem pasu, je čelno trčil v levi bočni del osebnega avtomobila, ki ga je v smeri iz Kranja pripeljal Martin Artuko-vić (1948) iz Slavkovcev pri Vinkovcih, začasno pa živi v. ZR Nemčiji. Pri trčenju je Kodorovičev avtomobil ostal poševno na sredini ceste. Artukovičev avto pa je zaneslo levo in je s prednjim delom trčil v levi bočni del kombija, ki ga je za Kodorovičevim avtomobilom v koloni vozil Soldan Jakov (1929) z Jesenic. Kombi je pri trčenju odbilo tako, da je obstal poševno na desnem robu ceste, z zadnjim delom v travi. Artukovičev avtomobil pa je trčil še v osebni avto, ki ga je v smeri iz Ljubljane vozil Andrej Kavčič (1941) iz Vrhnike. Pri tem se je prevrnil na streho, Kavčičev avtomobil pa je obstal na levem voznem pasu.
S tem pa trčenj še ni bilo konec. V avtomobil, ki ga je upravljal Marjan Kodorovič in je po trčenju obstal na sredini ceste, se je zaletel še voznik osebnega avtomobila Vid Djukič (1950) iz Banja luke, ki dela v ZR Nemčiji. Vozil je od Kranja proti Jeperci.
Pri nesreči sta bila Jugo Grgič (1950) iz Dubrave, ki se je peljal v Artu-kovičevem avtomobilu, in Ivanka Kavčič (1940) iz Vrnike, ki se je peljala v Kavčičevem avtomobilu, huje ranjena. Kavčič Andrej in Martin Artuković pa sta se laže ranila. Materialna ''koda na vseh petih vozilih pa znaša več kot 114.000 dinarjev.
Voznik Bešič, ki je verižno trčenje povzročil, je odpeljal približno 500 metrov naprej, ustavil avto, ga zaklenil in se vrnil na kraj dogodka. Po ogledu nesreče se je vrnil k avtomobilu in skušal pobegniti. Namen mu je preprečila miličniška patrulja.
Padel z mopedom
V ponedeljek okrog 17. ure je voznik neregistriranega mopeda Stanislav Štremfelj (1953) iz Židovskega vrha vozil po lokalni cesti v Stari vasi pri Zireh. Ko je s preveliko hitrostjo zapeljal v levi nepregledni ovinek, ga ni mogel zvoziti in je zapeljal na desno stran in prek roba ceste na travnik. Hotel je zapeljati prek travnika na cesto. Pri tem pa je spregledal tram, ki je ležal v travi. Ko je trčil vanj, je padel in se hudo ranil po glavi.
Kolesar pred avto
V ponedeljek, 21. julija, ob 19.40 je kolesar Milan Krzen (1960) iz Spodnje Besnice zavozil s Stare ceste na kranjsko obvoznico, ne da bi se prepričal, če je cesta prazna. S tem je zaprl pot voznici osebnega avtomobila Heleni Erja-vec-Valič. Kljub močnemu zaviranju nesreče ni mogla preprečiti in je kolesarja zbila po tleh. Pri padcu se je Eržen hudo ranil in se zdravi v ljubljanski polikliniki. L. B.
Delavska univerza Tomo Brejc v KRANJU
razpisuje vpis za izredni študij za VARUHINJE
Vpisni pogoji so naslednji:
— osnovna šola
— zaposlitev na delovnem mestu varuhinje Šolanje traja 1 leto inje v popoldanskem času. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1975.
Prometne nesreče v prvem polletju
Nesreč manj,
mrtvih nekaj več
Na gorenjskih cestah se v letošnjem prvem polletju ni pripetilo bistveno več prometnih nesreč s hujšimi posledicami kot lani v enakem obdobju; štiri nesreče so bile celo manj, tako da je seštevek teh nesreč 239. Vendar pa je število smrtnih žrtev nekoliko več od lanskega prvega polletja; lani je na gorenjskih cestah v prvih šestih mesecih umrlo 17 oseb, letos pa 23, ranjenih pa je bilo v teh prometnih nesrečah 286, kar je za 74 manj kot v lanskih prvih šestih mesecih. Vseh prometnih nesreč, v katerih pa je ostalo le pri bolj ali manj zviti pločevini, pa je bilo letos v prvem polletju dosti več kot v lanskem: lani je bilo nesreč samo z materialno škodo 868, letos pa kar 1014.
Največ prometnih nezgod s telesnimi poškodbami in smrtjo se je pripetilo v kranjski občini in sicer 107, na drugem mestu je škofjeloška s 54 nesrečami, sledi radovljiška, najmanj nesreč pa se je pripetilo na Jesenicah in v Tržiču.
Med mrtvimi v letošnjem prvem polletju sta 2 otroka, 2 manj kot v lanskem prvem polletju. Sicer pa je v prometu umrlo največ oseb v kranjski občini in sicer 10, 5 v škofjeloški, 4 v jeseniški in po 2 v tržiški in radovljiški. Med žrtvami prometa v tem obdobju so na prvem mestu vozniki in sicer 13, 5 je pešcev, 5 pa potnikov.
Med vzroki teh nesreč je kot že dolgo časa na prvem mestu neprimerna hitrost, sledijo neprevidni pešci, nato nepravilno srečevanje in vožnja po sredini, nato izsiljevanje prednosti in alkohol ter nepravilno prehitevanje.
»Med povzročitelji nesreč«, komentira podatke i/, tega obdobja inšpektor Mirko Derlink,. »so daleč na prvem mestu vozniki osebnih avtomobilov; sledijo jim vozniki koles in koles z motorjem, ki bi jim očitali premajhno poznavanje prometnih predpisov in pa dokaj nepremišljeno, včasih že kar objestno vožnjo; na tretjem mestu so neprevidni pešci, sledijo pa jim z dokaj majhnim številom nesreč motoristi, vozniki tovornjakov, traktorjev, avtobusov in vpreg.«
V prvih šestih letošnjih mesecih je bilo na območju UJV Kranj odvzetih na kraju samem 573 vozniških dovoljenj. Med vzroki za odvzem prednjači alkoholiziranost voznikov, saj je imelo več kot 0,5 promile alkohola v krvi kar 405 voznikov; sem lahko prištejemo še 29 voznikov, ki so preizkus treznosti odklonili kar pa se po novem zakonu smatra kot priznanje vinjenosti. Med vozniki, ki so jim miličniki na kraju samem odvzeli vozniško dovoljenje zaradi alkohola v krvi, je bilo 26 poklicnih voznikov. Med ostalimi vzroki za odvzem vozniškega dovoljenja je bilo na drugem mestu nevarno prehitevanje in sicer po 5., 6., 7. in 8. točki 203. člena. Vozniki, teh je bilo 108, ne bodo nevarno prehitevali vsaj 3 mesece; 31 voznikov pa ni upoštevalo svetlobnega ali zvočnega signala ob prehodu čez železniško progo in so se na kraju samem za nekaj časa poslovili od vozniškega dovoljenja.      I. M
TPP Zarja Jesenice TOZD Delikatesa
razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta prosto delovno mesto
šefa komerciale TOZD Delikatesa
morajo  kandidati  izpolnjevati  še naslednje
Poleg splošnih pogoje:
višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri,
6 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu,
zaželeno poznavanje detajlistične trgovine.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojeV" pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov TPP Zarja Jesenice Titova 1, Kadrovsko-socialna služba. Stanovanja ni na voljo.
Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Za objavljeno delovno mesto je določeno 3-mesečno poskusno delo.
ZAHVALA Vsem, ki ste ob bridki izgubi našega dragega
Ivana Korošca
iz Mošenj
sočustvovali z nami in nam stali ob strani v teh težkih dneh in ga pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. Posebno pa se zahvaljujemo Stanovanjskemu podjetju iz Radovljice in vsem družbenopolitičnim organizacijam.
Vsi njegovi!
'    Mošnje, 23. 7. 1975
ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in matere
Kristine Šlibar
roj. Perne
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in jo v tako velikem številu pospemili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom ter kolektivu Delavske univerze Radovljica za pomoč, duhovščini, pevcem in sodelavcem kolektivov Elan in Almira ter tovarišema Cilki Mertelj in Miranu Kendi za lepe poslovilne besede.
Žalujoči mož in hčerka.
Mošnje, 17. julija 1975
ZAHVALA Ob smrti dragega moža, brata in strica
Janeza Stareta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, upokojencem, zvezi borcev, gasilcem, tovarni Sava, pevcem in g. župniku za pogrebni obred. Posebno zahvalo pa smo dolžni dr. Udirju in vsem tistim, ki so darovali cvetje in spremljali pokojnika na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena in sorodniki
Kranj, 14. 7. 1975
Petek  -  25. julija 1975
14
Zahvala
Tiho, nenadoma, brez slovesa, je utihnilo srce našega dobrega moža, sina, očeta, starega očeta,
brata, strica, tasta in svaka
Petra Snedica
šoferja s Sr. Bele
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti v mnogo prerani grob ter ga zasuli s cvetjem in izrekli sožalje. Posebno zahvalo podjetju  IBK Ljubljana, organizaciji ZB Bela, pevskemu zboru Bela, govornikom ter
g. župniku za opravljeni pogrebni obred.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, oče Franc, sinova Peter in Franci z družinama, sin Drago ter vnukinje
Jožica, Bredica in Marija.
Bela, Trebnje. Ljubljana, Tržič, Zabreznica, Visoko. Olševek, Kranj, Suha, 22. 7. I97l>
Prva delegatska smučina
Jeseniško smučarsko društvo se je organiziralo na novih delegatskih temeljih — Pregled dela vseh treh smučarskih disciplin — Podelili zlate značke najbolj prizadevnim
Mlada jugoslovanska reprezentanca v vaterpolu, ki bo nastopila na V. balkanskem prvenstvu od 25. do 28. julija v Kranju. Od leve proti desni stoje: Bošković, Avramović, Roje, Gopčević, Gabrilo, Strika, Galič; čepijo: Krivo-kapić, Porobić, Trifunovič, Bratuša, Popović, Markovič. — Foto: M. Živulo-vič.
V petek, 18. julija, je bila na Jesenicah ustanovna skupščina Občinske zveze smučarskih organizacij Jesenic, na kateri so svečano podpisali samoupravni sporazum ter razpravljali o nekaterih problemih ter podelili zlate značke najbolj prizadevnim članom dosedanjega Smučarskega društva Jesenice. Ustanovne skupščine so se poleg številnih delegatov udeležili tudi gostje, med njimi sekretar Smučarske zveze Slovenije Miloš Rutar.
Smučarsko društvo Jesenice so ustanovili pred petimi leti, vendar pa je praksa pokazala, da povezovanje ni bilo vedno najbolj uspešno, da bi bila ponekod aktivnost lahko mnogo živahnejša, da bi kvaliteta
. ATLETIKA: Američan Stevve VVilliams je izenačil svetovni rekord v teku na KM) m s časom 9,9. - Šved Anders Garderud je izboljšal svoj lastni svetovni rekord v teku na 3000 m z zaprekami s časom H.09.H (prej 8.10,4.) — Jugoslovanskim atletom se ni posrečilo uvrstiti v finale evropskega pokala.
V Leipzigu so zasedli četrto mesto, kar jim omogoča naslednje leto spet neposreden nastop v polfinalu. Pri moških so se v finale uvrstili: NDR, Finska, Poljska, Velika Britanija, ZRN, Italija. Pri ženskah pa: NDR Bolgarija, SZ, Romunija, ZRN, Poljska. -Luciano Sušanj je izzenačil evropski rekord
V teku na 880 v s časom 1.46,7. Rick VVohl-huter (ZDA) je dosegel letošnji najboljši rezultat na svetu v teku na 800 m s časom 1-44,12. - ženska štafeta ZRN je v teku na 4 XI10 v postavila nov svetovni rekord s časom 44.07. Moška štafeta ZDA pa'je dosegla nov svetovni rekord v teku na 4 X 440 y s časom :).02,4H.
KOŠARKA: slovenska reprezentanca, ki so jo sestavljali igralci Olimpije (brez Jelov-<-'a), je osvojila prvo mesto na turnirju »Bratstvo-enotnost« v Kotorju. V predtek-niovanju je premagala Vojvodino, Crno goro, Bosno in Hercegovino, v finalu pa je predlagala Srbijo, za katero so igrali SlavnitV Kičanovič, Dalipagič. Zižič in drugi poznani igralci.
MOTORISTIKA: pred 20.000 gledalci je bila v Prnjavoru prva dirka za državno hitrostno prvenstvo motoristov. Zmagovalci: — SOccm (serijski): Radič (Zrenjanin); — 50ccm (sport): Bajs (Zagreb); - 12f>ccm: Bajs (Zagreb); — i7.r>ccm: Borkovič (Pan-čevo); _ 250 tem: Košić (Reka); - prikolice: Camlek - Pogorelec (Velenje).
„T^NIS: v tekmovanju za Grand Prix ur 'i^'r> v,)(n P" konkurenčnih turnirjih Kt i li <>nu' Baastadu, Grataadnu in „ i a U ArK*"tiiiee Vilas z 280 točkami Pred Spancem Orantesom 24.r>, Švedom »orgoni 2(>f>. Američanom Asheni 140. -Na mednarodnem turnirju na Nizozemskem je Argentinec Vilas v finalu premagal Jugoslovana Franuloviea s .1:1. To je eden največ" jih uspehov našega moškega tenisa v zadnjem času.
BOKS: Mehiški boksar Jose Napoles je že desetič ubranil naslov svetovnega prvaka v velterski kategoriji, potem ko je v 15 run-dah |m> točkah premagal izzivalca Armanda Muniza iz Amerike.
SMUČANJE: Italijan Mino Mevnet je postavil nov svetovni rekord v hitrostnem »mtrfaniu, potem ko je kilometer dolgo progo (KL) na Plateua Rosa nad Cervinijo presmučal s povprečno hitrostjo 104,384 km na uro. S tem dosežkom se je Mevnet že približal sanjski meji 2(M) km na uro. Nov svetovni rekord s serijsko opremo pa je dosegel Avstrijec Jochan Putz s hitrostjo 'W..r)l2 km na uro.
ROKOMET: na turnirju »YU 7.rx. na Ko-Oeljevem je zmagala reprezentanca Sovjetske zveze, ki je V odločilni tekmi za prvo niesto visoko premagala Jugoslavijo z 29:21 (16:9). V tekmi za tretje mesto pa je Islandija premagala Poljsko s l(i:14 (10:7). V "asi reprezentanci sta nastopila tudi Celjan Bojovič in igralec ljubljanskega Slovana Krivokapič.
AVTOMOBILIZEM: Brazilec Emerson Pittipatdi (McLaren-ford) je zmagovalec' avtomohilske dirke avtomobilov h 1 za »VN Anglije« na progi v Silverstonu. Drugi
bil njegov rojak ( arlos Pace (hrahham-[**), tretji Južnoafi ičan Schekter (tvrell-*<>rd) in četrti Anglež James Hunt (hesketh-tord). P rvi favorit. Avstrijec Niki Lauda (•errari) je bil šele osmi in tako ostal brez •<>Čk za SP. Dirko pa so morali deset krogov l"'ecl koncem prekinit i. ker se je nad progo utrgal ohlak. V "hudem nalivu je prišlo tudi do verižnega trčenja sedmih avtomobilov, ki pa se je na srečo končalo hrez človeških btav, Po desetih dirkah je vrstni red za svetovno prvenstvo naslednji: 1. Lauda (Avstrija, ferrari) 47 točk. 2. E. Fittipaldi 'Brazilija, Mc I.areni .').'). .'t. Reuteinann (Argentina, hrahham) 2.r>, 4. Hunt (Anglija, hesketh), 25. 5. Pace (Brazilija, hrahham I #4, *>. Scheckler (J A, t vreli), 7. Regazzoni (Švica, ferrari)... — Na avtomobilski dirki prototipov »(i ur Watkins (ilenna« za SP konstruktorjev je zmagalo vozilo alfa ronieo :).')-tt-12, ki sta jo izmenično vozila Anglež Derek Bell in Francoz Heiirv Pi'scaiolo. V tekmovanju za svetovno prvenstvo konstruktorjev vodi alfa romeo s br>r> točkami pred porsehejem KIS in alpine-fenault 52.
KOLESARSTVO: zmagovalec «2. kolesarske dirke profesionalcev »Tour de Princa« je postal domačin Bernard Thevenet, ki je celotno progo prevozil v času 110 ur, 50 minutah in 2 sekundah. Drugo-Uvrščeni Belgijec Eririv Merckx je zaostal za 2,47 minute, tretjeuvrščeni Belgijec van Inipe pa že 4,38 minute Četrti je bil Nizozemec Zoetemelk, peti Italijan (iimondi in Sesti Španec   Lopez I 'arill. Do 6, etape je
vodil Italijan Moaar pred Mwckxom, ki je
* naslednji etapi (kronometerl ušel zasledovalcem za skoraj dve minuti in vodil vse do 15. etape, v kateri je vodstvo prevzel poznejši zmagovalec Thevenet. V naslednji etapi |c Thuveuet svn|c vodstvo povečal na več kot tri minute pred Merckxom, ki pa se *e ni vdal, saj mu jedo konca uspelo razliko zmanjšati, za sedmo zmago na Touru pa tnu je zmanjkalo moči.
PLAVANJE: Američan Tim Shavv je preplaval 800m kravi v času 8.00,60, kar jenov svetovni rekord. Prejšnji rekord je prav tako imel on. in sicer s časom 8.13,88.
F P
Borut Petrič spet rekorder
V Trbovljah je bilo letošnje državno prvenstvo mladincev v plavanju. Prvenstvo je prineslo vrsto odličnih rezultatov in novih državnih rekordov. Med mladinci se je spet najbolje odlikoval Kranjčan Borut Petrič, ki je zabeležil spet nekaj novih rekordov. V ekipni konkurenci je med mladinci zmagala Crvena zvezda iz Beograda, med mladinkami pa Ljubljana. V skupnem seštevku je bila prva Crvena zvezda, medtem ko je kranjski Triglav zasedel 7. mesto.
Nekaj najboljših uvrstitev kranjskih plavalcev: mladinci — 200 m kravi: 1. Petrič 2:06,9 (rekord SFRJ
Urnik balkaniade v Kranju
Danes ob 19.30 se bo pričela v Kranju letošnja balkaniada v vaterpolu, na kateri bo sodelovalo vseh pet reprezentanc. Organizator VK Triglav je skupaj s prirediteljem vaterpolsko zvezo Jugoslavije že napravil razpored tekem, ki se bodo odvijale vsak večer od danes do ponedeljka v letnem bazenu. Vse tekme bodo ob 20. in 21. uri, le v nedeljo bo 3. kolo na sporedu dopoldne ob 9. in 10. uri ter zvečer ob 19. in 20. uri, ker bo ta dan ob 21. uri na sporedu tekma II. zvezne lige Triglav : Hvar.
Razpored tekem je naslednji:
petek, 25. julij Romunija : Turčija in Jugoslavija : Grčija,
sobota, 26. julij Romunija : Bolgarija in Jugoslavija : Turčija,
nedelja, 27. julija dopoldne Grčija : Turčija, Jugoslavija : Bolgarija; zvečer Romunija : Grčija, Bolgarija : Turčija,
ponedeljek, 28. julij Bolgarija : Grčija, Jugoslavija : Romunija.
Vstopnice za to prvenstvo bodo naslednje: 15 din odrasli, 10 din mladina, otroci do 14 let brezplačno.
V soboto ob 12. uri bosta predstavnike vseh petih sodelujočih držav, vodstvo tekmovanja in sodnike sprejela predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Franc Šifkovič in predsednik skupščine TKS Kranj inž. Milan Križ-nar, ki je tudi pokrovitelj balkanskega prvenstva.
J. Javornik
Alpinci v Kaprunu
Letošnji prvi trening državne reprezentance v alpskem smučanju za olimpijsko sezono poteka na znanem smučišču v avstrijskem Kaprunu. Člani vadijo pod vodstvom zveznega trenerju Toneta Vogrinca. Trening bo trajal do torka, 29. julija. Takoj po tem treningu bodo nadaljevali z vadbo kondicije v Kranjski gori. Tn bodo na treningu do 6. avgusta. Vzporedno z moškim treningom v Kranjski gori bo tudi ženski trening. Dekleta bo vodil Matjaž K ran je, ki je prevzel mesto honorarnega trenerja ženske državne reprezentance.
J. J.
za starejše pionirje in mlajše mladince), 1500 m kravi: 1. Petrič 17:07,8 (absolutni rekord SFRJ), 200 m delfin: 2. Petrič 2:25,0 (rekord SFRJ za st. pionirje); mladinke — 200 m kravi: 5. Damjanovič 2:29,0 200 m mešano: 4. Stemberger 2:47,7, 800 m kravi: 4. Damjanovič 10:47,0, 7. Sladoje 11:05,7, 200 m prsno: 2. Stemberger 2:56,5.
V Pančevu pa je bilo državno prvenstvo v plavanju za pionirje in pionirke do 12 let. Na tekmovanju je sodelovalo 200 mladih tekmovalcev iz 15 klubov. Na tem tekmovanju so kranjski pionirji oz. pionirke dosegli naslednje boljše uvrstitve: pionirji
- 100 m kravi: 8. Sali 1:09,8, 800 m kravi: 6. D. Petrič 10:40,25, 100 m delfin: 4. Sali 1:19,0, 200 m mešano: 4. Sali 2:53,0, 7. D Petrič 2:55,1, 400 m kravi: 7. D. Petrič 5:13,9, 200 m hrbtno: 5. Sali 2:50,3; pionirke
- 100 m prsno: 3. Bradaška 1:28,3, 200 m prsno: 4. Bradaška 3:12,4. V ekipni konkurenci je med pionirji zmagala zagrebška Mladost, Triglav je bil 6., pri pionirkah je bil z zmagovalec ravenski Fužinar, Kranjčanke pa so zasedle 12. mesto. V skupnem seštevku je 1. mesto osvojila Mladost iz Zagreba, kranjski Triglav pa 9. mesto. J. J.
Triglav : GOS 14:6 (2:0,4:3,5:1,3:2)
Kranj — letni bazen, gledalcev 500, sodnik Jugovič iz Beograda, tekma II. zvezne vaterpolo lige — I. kolo. -
Strelci: za Triglav: Balderman 4, Svegelj 3, Mohorič in Svare po 2, Ve-likanje, Kodek in M. Malavašič po enega, za goste pa: T. Ćirić in Alek-sič po dva, L. Cirič in Jankovič po enega.
Triglav: Vidic, Mohorič, Kodek, Velikanje, Švarc, Balderman, Švegelj, M. Malavašič, Sta-riha, NadižarrLeskovar.
V uvodni tekmi ligaškega tekmovanja drugega dela prvenstva domačini z igro niso navdušili številnih gledalcev. Zaigrali so povprečno in neborbeno. Glede na slabega nasprotnika bi morali zabeležiti izdatnejšo zmago. Nekoliko bolje so zaigrali Kranjčani le v tretji četrtini.
V prihodnjem kolu bo Triglav spet igral doma, in sicer se bo v nedeljo, 27. julija, ob 21. uri pomeril z novincem v ligi ekipo Hvara. J. J.
lahko rasla hitreje. Kaj hitro — prvi nasploh pri nas — so ustanovili iniciativni odbor, ki je izdelal predlog statuta in samoupravnega sporazuma za novo organiziranost, za Občinsko zvezo smučarskih organizacij.
Jeseniško društvo je y minulih tridesetih letih bilo med najuspešnejšimi v državi. Osvojili so 43 zlatih od liči j med člani, 48 zlatih pri mladincih, v republiških tekmovanjih so dobili člani 31 najvišjih priznanj, mladinci pa 34. Zdaj imajo 146 tekmovalcev, največ v alpskih disciplinah, sodelovali pa so na 309 tekmah. V društvu je največ moških, medtem ko je žensk razmeroma zelo malo.
V referatih in pozneje v razpravi so se zavzemali predvsem za boljše materialne možnosti tekačev in skakalcev, ki bi nujno potrebovali plastično skakalnico za svoje redne treninge, o smučarski šoli, ki bo postala redna oblika dela z mladimi in ki bo lahko nudila primerne kadre Občinski zvezi smučarskih organizacij.
Z novo organiziranostjo, ki sloni na skupščini delegatov iz temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, šolskih športnih društev so si zagotovili nove kvalitetnejše možnosti, racionalnejše trošenje sredstev, množičnost, samo kvaliteto. Za predsednika Občinske zveze smučarskih organizacij so izvolili dosedanjega predsednika Smučarskega društva Bogomila Homov-ca.
Na seji skupščine so podelili tudi zlate značke Smučarskega društva najbolj prizadevnim članom. Dobili so jih Sonja Gazvoda, Jože Dovžan Janko Pire, Franc Kejžar, Miran Gašperšič in Bogomil Homovec.
D. S.
Smučarski skakalci za 1. avgust
V soboto, 2. avgusta, ob 16. uri bo uradna otvoritev sezone tekmovanj na 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi. Smučarski klub Triglav bo organiziral že tretje tekmovanje za pokal mesta Kra-njc v posamični konkurenci. Na to prireditev so organizatorji povabili najboljše jugoslovanske skakalce ter nekatere boljše klubske ekipe iz ZRN, Avstrije in Italije. Prireditev bo v počastitev kranjskega občinskega praznika 1. avgusta.
Slalom za Češko kočo
SK Triglav bo organiziral v počastitev občinskega praznika Kranja tradicionalni meddrušt veni slalom za Češko kočo v soboto, 26. julija, ob 10. uri. Tekmovali bodo člani, članice in mladinci, pomerili pa se bodo tudi v ekipnem tekmovanju za prehodni pokal mesta Kranja.      J. J.
Graditelji!
Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n.sol.o. Skladišče gradbenega materiala Hrastje, tel.21-611
vam nudi 5 % popusta
pri nakupu najkvalitetnejšega stavbnega pohištva »INLES« Ribnica
Izkoristite ugoden nakup
Krepitev samozavesti
Že dolgo je znano, da zmeren napor krepi organizem in ohranja življenjsko moč. Gre za najprimernejše obremenitve in za trajanje napora tako, da bi bil učinek vaj ali dela kar najbolj ugoden. Na organizem škodljivo učinkuje naporno, dolgotrajno, garaško delo, prav tako pa tudi brezdelje.
Odjek dela in napora se ne kaže le v delovanju organizma, temveč tudi v zavestnih procesih. Saj je znano, da je prav delo ustvarilo človeka, in da se zavest oblikuje hkrati z dejavnostjo.
Kako učinkuje napor na našo zavest? Je z dolgotrajnim delovanjem možno tudi utrjevati zavestne osebnostne poteze?
Pri vsakem delu in športnem treniranju je možno preceniti šibke — slabe in tudi dobre lastnosti človeka. Gre za doživljanje napora, za vedenje med delom ali športnim tekmovanjem, gre za umirjeno ali napadalno, korektno ali zvito vedenje, gre za odnos do dela, treninga in tekmovanja. Pri treningu ali pla-ninarjenju je možno ocenjevati večjo ali manjšo strpnost, neodnehljivost, trdo-živost, stopnje strahu ali bojazni pa delovno vnemo in še vrsto ostalih človekovih vrlin in slabosti.
Slabiči so slabo prilagojeni na napor, so jeznovito nestrpni in ne zmorejo dolgotrajnega dela ali pohoda. Taki sq. navadno manj trenirani in so šibke konstitucije.
S treningom krepimo vztrajnost, upornost, trdo-živost, odločnost. Skratka, jeklenimo voljo, živce in krepimo samozavest. Trening veča zavest "V svoje sposobnosti, ob premagovanju napora postajamo vse bolj samozavestni in doživljamo trenutke ustvarjalne storilnosti. Na delovni, športni ali razvedrilni napor se je potrebno postopno privajati. Ne gre le za gibalno prilagoditev in pripravo organizma na večjo zmogljivost, pač pa je potrebno znati med naporom pravilno usmerjati misli in doživljanje. Ni dobro, da že na začetku poti mislimo, kdaj bo te nuje konec, podobno, kakor da bi bili na prisilnem delu. Saj športa ali planinarjenja ne gojimo zaradi gmotne nuje ali zaradi raznih statistik, pač pa svobodno, pristno, neprisiljeno ali onstran življenjske nuje.
Zato v hoji navkreber ne smemo misliti, kako daleč je še do prve koče, kako se bo nrilegel čaj ali šilce žganja in za koliko metrov višinske razlike se bomo morali še dvigniti.
Če se znamo znebiti takih in podobnih misli, in če doživljamo občutek sproščenosti ob premagovanju napora, olajšamo oddih živčevja, preprečujemo prekomerno porabo energije in tako ohranjamo planinsko, delovno in športno zmogljivost.
V naporu krepimo organizem, napor je način utrjevanja volje in značaja, v naporu se kleni samozavestna in neuklonljiva osebnost.       Jože Ažman
V nedeljo: Dinamo : Kranj
Na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju bo v nedeljo, 27. julija, ob 17.30 zanimiva nogometna predstava. V prijateljskem srečanju se bosta pomerili nogometni ekipi prvoligaša Dinama iz Zagreba ter reprezentanca Kranja. Nogometaši Dinama bodo prispeli v Kranj v nedeljo in bodo ostali na pripravah v gorenjski met ropoli še pet dni. -jg
Petek - 25. julija 1975
mm
■MM
-F1
Jutri praznujejo v Naklem krajevni praznik. Praznovanje bodo združili s proslavitvijo 30. obletnice osvoboditve in socialistične graditve ter 25-letnice samoupravljanja. Krajevni praznik praznujejo v spomin na 26. julij 1941, ko je 22 vaščanov odšlo v partizane. V vasi Cegelnica je bila tega dne ustanovljena I. kranjska partizanska četa. V njenih vrstah je bilo tudi več prekaljenih borcev za delavske pravice in komunistov.
O pripravah na vstajo, odhodu v partizane in prvih bojih smo se te dni pogovarjali s tremi  preživelimi udeleženci.
»Franc Fister (61 let), upokojenec iz Naklega: »V
Naklem smo bili predvsem mladi že pred vojno dobro organizirani. Vodil nas je Gabrijel Mede-Peter, ki je bil že leta 1936 sprejet v KPJ. Združevali in zbirali smo se v športnem društvu Slovan, ker so bile vse oblike združevanja, razen športnih in kulturnih, takrat prepovedane. Veliko smo govorili o marksizmu in delavskem gibanju in se vanj tudi aktivno vključevali.
Takoj po kapitulaciji Jugoslavije pa smo se začeli pripravljati na upor. Organizirali smo se po trojkah in zbirali orožje. Zbiranje orožja je vodil brat Miha. ki je bil tudi komunist in se je pravkar vrnil iz vojske. Precej orožja smo tudi kupili v Borovljah na Koroškem in ga prek raznih zvez spravili do našega skladišča.
Odločilen dogodek v naših pripravah je bil napad Nemčije na Sovjetsko zvezo. Takrat smo se odločili za odhod v partizane. Pri pripravah na odhod nam je pomagal tudi Stane Toplak iz Kranja.«
Stane Fister (60 let), upokojenec iz Malega Naklega:
»26. julija popoldne smo se zbrali v Cegelnici. vsi pripravljeni na odhod in oboroženi. 22 nas je bilo iz Naklega in okoliških vasi. Ustanovili smo I. kranjsko četo in določili smer pohoda. Zvečer smo krenili proti Storžiču. Na Veliki poljani smo se združili s partizani iz Dupelj in Tržiča in nas je bilo skupaj približno 65. Od tam smo krenili na Malo po-
ljano in pri Verbičevi koči zaprisegli in se razdelili v dve četi. Ena četa je šla že takoj drugi dan proti Begunjam, da bi osvobodila zapornike skupaj z Jeseniško četo, ki naj bi prišla z Jelovice. Vendarso bili že na poti izdani in so se morali umakniti.
Četa, v kateri sem bil tudi jaz, pa je ostala pri koči. Zjutraj sem na straži zaslišal šum in takoj nato zagledal Nemce, ki so me hoteli ujeti živega. Ob strelih iz moje puške so začeli streljati tudi drugi . borci in začeli smo se prebijati iz obroča. Tekli smo v manjših skupinah vsak na svojo stran in večina se je rešila. Osem tovarišev pa je za vedno ostalo pri koči; To je bil naš ognjeni krst.«
Rozka Mede-Rezka (64 let), upokojenka iz Kranja:
»V delavsko gibanje sem se vključila 1933. leta, ko sem bila zaposlena v tedanji Jugo-bruni. 1935. leta sem sodelovala v znanem štrajku tekstilnih delavcev v Kranju in bila celo nekaj časa zaprta. Kasneje so me izpustili in tudi na delo so me morali vzeti. Ženske, ki smo sodelovale v štrajku, smo morale delati v navi-jalnici svile. Da bi manj zaslužile, so nam nagajali tako, da smo dobivale strgano svilo, slabe ,špule' in na podobne načine. Zato sem leto dni kasneje sama organizirala štrajk v naši delavnici in takrat so mi dokončno pokazali vrata. Pridružila sem se možu Gabrijelu, ki je bil zidar. Skupaj sva delala za kruh in skupaj sva se udeleževala političnega dela in priprav na vstajo. Spremila sem ga tudi pri odhodu v partizane. Tisti dan smo iz naše hiše odšli v bost o kar štirje: midva z možem, možev brat Rudolf-Groga in njegova žena Pavla-Katarina, ki sta kasneje junaško padla v Pohorskem bataljonu« L. Bogataj
Kri rešuje življenja
Naši alpinisti srečno prispeli v Centralni Kavkaz
Vodja sedanje jugoslovanske alpinistične odprave v Sovjetsko zvezo Matija Horvat je 21. julija po teleksu poslal planinskemu društvu Kranj razveseljivo novico, da so naši fantje brez zastojev prispeli v bazno taborišče ob vznožju Centralnega Kavkaza in da jih je delegacija sovjetskih funkcionarjev ter alpinistov zelo prisrčno sprejela. Med drugim so opravili tudi že vzpon na oba vrhova Klbrusa, vzhodnega in zahodnega (5610 metrov). Vzpona sta pomagala preveriti pripravljenost vseh 15 članov ekspedicije (vmes je, kakor smo že poročali. 8 Kranirnnovi. ki se v
tamkajšnjem okolju seveda morajo čimholje aklimatizirati.
Kot javlja Horvat je vreme zelo ugodno, kar utegne biti odločilnega pomena pri poskusu osvojit ve Šelde, Užbe in ostalih vrhov, za katere upajo, da jim bodo oblasti izdale pri stopno dovoljenji-. V Kavkazu namreč vsaka tura traja najmanj štiri dni, pri čemer so plezalci primorani prenočevati pod milim nebom, saj ni nobenih koč, postojank ali zavetišč. Uspeh je odvisen od podnebnih razmer, opreme in vzdržljivosti ljudi. Kavkaska preizkušnja i)<> torej več kot odličen uvod v bodoče pohode v Himalajo. ( —ig)
Leopoldina Bozovičar s Trate pri Škofji Loki je darovala kri že devetinštiridesetkrat   — Pred dnevi so jo obiskali predstavniki občinskega odbora RK Škofja Loka in ji izročili priznanje
Leopoldina Bozovičar s Trate pri Škofji Loki je svojevrstna rekorderka. Kar devetinštiridesetkrat je že dala kri, darovala dragoceno tekočino.
»Oh, kaj bi pisali o meni,« se je branila, ko smo jo pred dnevi s predstavniki občinskega odbora Rdečega križa Škofja Loka obiskali na njenem domu na Trati, v hišici, ki sta si jo z možem postavila na oni strani železniške proge. »Mislim, da je sodelovanje pri takih humanih akcijah, da je pomoč sočloveku v nesreči, dolžnost vsakega izmed nas. Toda tega se mnogo premalo zavedamo.«
Potlej so Leopoldini spomini ušli na leta zadnje vojne.
»Težki so bili tisti časi,« pravi. »Sama sem bila. Mož je namreč odšel v partizane. Najprej se je boril v Prešernovi brigadi, nato v ruskem bataljonu. V prvih majskih dneh leta 1945, smo končno dočakali svobodo, toda jaz sem še vedno živela v negotovosti. Komaj mesec kasneje sem zvedela, da je mož še živ. Dolgih sedemnajst mesecev nisem vedela, kaj je z njim. Sele avgusta je prišel domov.«
Komaj štirinajst let je bilo Leopoldini, ko se je že zaposlila. Najprej je delala v Kranju v Jugočeški, nato še v nekaterih drugih tovarnah. Končno se je pred dvaindvajsetimi leti odločila za Gorenjsko predilnico in tam tudi dočakala upokojitev.
»Zakaj da sem se odločila, da se vsako leto udeležujem krvodajalskih . akcij, da dajem kri tudi po večkrat letno? Veste, odločitev sploh ni bila težka. Med zadnjo vojno sem hudo zbolela. Leta 1943 sem bila več tednov v celovški bolnišnici. Mnogo krvi sem izgubila. In le dobrim in humanim ljudem, ljudem, ki so zame darovali dragoceno tekočino, se moram zahvaliti, da sem sploh ostala živa. Ze t is tik rat sem se odločila, da se bom za to pošteno oddolžila. Ze leta 1946 sem se prvič udeležila krvodajalske akcije, nato pa sem do leta 1957 darovala kri sedemkrat. .Rekordno' pa bi lahko imenovala leto 1968, ko sem odšla na odvzem kar štirikrat. Letos, mislim, da bom dosegla število petdeset.«
V povojnih letih je Bozovičar jeva aktivno delovala v mnogih organizacijah.
»Takoj sem se vključila v delo AFZ. Koliko igei' in koliko proslav smo takrat pripravili. Celo sama sem pisala besedila za. igre in jih potem učila otroke. Še prav dobro se spominjam, da smo že nekaj let po vojni za dan žena, H. marec, na našem področju obdarili žene. To je bilo takrat, ko kaj takega še ni bilo nikjer. Tu na Trati organizacije RK nimamo, vendar menim, da se čuti potreba po ustanovitvi. Sicer pa sem aktivna članica RK in vsako leto pred krvodajalsko akcijo zbiram prostovoljne krvodajalce. Brez kakršnekoli obveze, zgolj s človeškega stališča. In moram reči, da imam kar precej uspeha. Mislim, da se vsako leto več mladih odloča za to humano akcijo, da je med mladimi iz leta v leto več prostovoljnih krvodajalcev. Sama pa sem letos, denimo, prav zaradi akcije v Škofji Loki dan prej končala počitnice v toplicah v Podčetrtku. No, tudi ena od mojih hčerk se je že sedemnajst krat odločila, da daruje kri, druga pa se zaradi zdravstvenih razlogov krvodajalskih akcij ne more udeleževat i.«
In kaj Leopoldina počne v prostem času?
»Pleteni in rože gojim,« je poveda la.  »Pa drobnih opravil nikjer ne zmanjka.«
»Srečno še naprej v življenju,« sta ob koncu zaželela prizadevni aktivistki Rdečega križa Leopoldini Bozovičar predsednik občinskega odbora RK Ludvik Bernik in članica izvršnega odbora pri občinskem odboru RK Vera Dolenc, ko sta ji izročila priznanje in darila.
Besedilo in slika: J. Govekar
Teden solidarnosti
v.
Z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč uresničujemo ustavno načelo solidarnosti delovnih ljudi pri odpravljanju posledic naravnih katastrof v skladu z dogovorom o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. S tem zakonom uvajamo tudi teden solidarnosti, ki bo trajal vsako leto od 26. julija do 1. avgusta. Začne se z dnevom skopskega potresa, ki je že bil proglašen za dan solidarnosti vseh Jugoslovanov.
V tednu solidarnosti bomo še povečali aktivnost za uresničevanje smotrov dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti. Treba bo vložiti napore za še večjo in še bolj široko zasnovano individualno in kolektivno solidarnost tako, da bo vsak delovni človek in občan iz svojih sredstev in z dodatnim delom nekaj prispeval. Negovanje načela solidarnosti in vzajemnosti kot humano etične vrednote mora postati trajna naloga socialističnih samoupravnih sil celotne naše družbe. Z družbenopolitično aktivnostjo in informativno dejavnostjo moramo doseči, da bo dobila solidarnost svoje mesto med sprejetimi ustavnimi načeli kot družbena in osebna vrednota slehernega posameznika, delavca in občana. Uveljaviti jo moramo na vseh delovnih in življenjskih področjih, na katerih se uresničujejo pogoji za materialno in družbeno varnost in za nenehno izboljševanje življenj-
skih in delovnih razmer delovnih ljudi, občanov in njihovih družin. Zato so delovni ljudje v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega združevanja oblikovali lasten program aktivnosti, s katerim se bodo vključili v razvijanje aktivnosti v tednu solidarnosti.
V teh programih je dan poudarek odpravi škode, ki jo je povzročil potres na Kozjanskem, dijaškim domovom, ki jih bo v prihodnjih letih treba zgraditi, nadaljnjemu razvijanju pogojev za razvoj šolstva in otroškega varstva; poživitvi raznih že tradicionalnih oblik solidarnosti; krvodajalskim akcijam, solidarnostnim delovnim akcijam, sosedski pomoči, skrbi za ostarele in onemogle v krajevni skupnosti, skrbi za invalide in otroke .. .
V tednu solidarnosti je tudi prilika, da se dogovorimo o novih oblikah solidarnosti in oblikovanju programa akcij vzajemnosti na različnih področjih družbene dejavnosti, ki bo temeljil na vsakodnevnih obveznostih vseh samoupravno organiziranih socialističnih sil. Vse te programe pa bomo vključili v programe dela družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih skupnosti in drugih oblik samoupravnega združevanja delovnih ljudi ter programe razvoja temeljnih organizacij združenega dela, da bi tako zagotovili najbolj učinkovito in stalno solidarnost. -lb
II i p bledi
TRGOVINA
na Rečici, tel. 064 77 328 vam nudi
5 — 20 %
popusta
do 31. julija
pri nakupu najkvalitetnejšega stavbnega pohištva lastne proizvodnje
potrošniški kredit brez porokov
Trgovina je odprta vsak dan od 6. do 14. ure ob torkih do 18. ure   in sobotah do 12. ure
tip bled
LIP BLED
lesna industrija Ljubljanska c. 32 tel 064 77 384