v gotovini Poštnina plačana
Leto VIII, št. 121
Ljubljana, nedelja 22. maja 1927
mss lahaja ob 4. »jatnj. a
Stane mesečno Din «5-—; m Inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarife.
Uredništvo i
Liubljana, Knatlova ulica Stev. 5/I. Telefon it, «07« in 2804; ponoči tudi St. »034.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 3 Din
UpravnlStvo: LJubljana, Prešernov« ulica iu 54. — Telefon St. «036
inseratni oddelek t Ljubljana, PreSei -nova ulica St. 4. — Telefon St. 240*
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celie. Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-tana St. 11.84* " Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.141
LJublJpna, 21. maja.
Rumunski zunanji minister Mitileneu se je iz Jachymova, oziroma Prage odpeljal v Pariz in tamkaj se je sestal z vodilnimi franooskimi državniki, v prvi vrsti z zunanjim ministrom Bri-andom.
Poset rumunskega zunanjega ministra v Parizu se je izvršil tik po konferenci Male antante, ki se soglasno smatra za eno najpomembnejših in je gotovo eden najvažnejših novejših dogodkov v Podonavju. To se je zgodilo hkrati v dobi, ko se je Briand vrnil s prav tako velevažnega sestanka v Londonu, kjer so se vršili razgovori o najvažnejših sodobnih evropskih problemih, pri katerih so bili nedvomno v ospredju odnošaji do sovjetske Rusije in do Italije ter Balkana.
Naglaša se, da ima Mitileneuov poset namen, nadaljevati z Briandom razgovore, ki so se vršili že na sestanku v Ženevi. Smatra pa se, da se bodo gotovo tikali najvažnejših sodobnih problemov, ki so važni tako z? Rumunijo kot za Francijo — in za nas.
Rumunija je spadala ves čas po vojni v politično kombinacijo, katere vodstvo ima Francija. Z njo veže Rumunijo prijateljska pogodba in tudi brez nje so rumunske vlade dosledno vztrajale na načelu, da je Rumuniji v zunanji politiki mesto na strani francoskih prijateljev ln zaveznikov. Šele odkar je prišel na krmilo general Averescu, se je stvar pričela nekoliko spreminjati. Poset Averesca v Rimu in pri tej priliki podpisana prijateljska pogodba med Rumunijo in Italijo je napovedovala, da Bukarešta zapušča francosko orijentacijo ter prehaja v vrsto trabantov italijanske politike. Ko je Italija ratificirala besarabski protokol, je to tolmačenje prevladalo še bolj.
Poročalo se je ponovno, kako se voditelji prejšnje vladne stranke, osobito Bratianu, protivijo vsakršni spremembi smeri rumunske vnanje politike, zagovarjajoč tezo, da mora biti za Ru munijo merodajna v prvi vrsti politika Francije. Ni pa se še ponudila praktič na prilika, da bi se pokazalo, koliko je v resnici pričakovati od nameravane preorijentacije, ali jo misli Bukarešta resno izvesti ali pa je bila Averescova taktika preračunana samo na ratifika cijo besarabskega protokola.
Zdi se, da se je naposled ta praktična prilika ipak našla. Madžarsko italijansko prijateljstvo ni le utrdilo Male antante in zopet priklenilo Rumunijo tesneje na ostali dve zaveznici, marveč jo postavilo tudi vrednost francoskega zavezništva in prijateljstva v pravo, v novo luč. Pokazalo se je, da bi bilo opasno, graditi samo na italijansko zavezništvo — če so sploh Rumuni kdaj to resno nameravali — in da je treba vsekakor v svrho večje varnosti ostati trdno v zvezi s Parizom. Visoko-leteče nade, ki jih stavijo baš v zadnjem času Madžari na zvezo z Italijo, so vedno znova tudi Bukarešti resen opomin, da je in ostane prijateljstvo s Parizom zanesljivejša garancija za bodočnost nego zveza z Rimom.
Spričo obnovljenega sporazuma med Francijo in Anglijo je vrednost francoskega prijateljstva narasla še bolj.
Specijelno za sedanji sestanek med Mitileneuom in Briandom se trdi, da je na njem razgovor o odnošajih do sovjetske Rusije in do Balkana. Kar se tiče prvega, je stvar zelo enostavna; naj so se v Londonu dogovorili kakorkoli o bodoči politiki napram Rusiji: kakor stoje danes stvari, more biti francosko-angleško sodelovanje napram sovjetski Rusiji Rumuniji samo v korist in mora z njim soglašati.
Kar se tiče Balkana, oziroma odnošajev do Italije, je stvar nekoliko bolj komplicirana. Gotovo je predvsem, da bi bilo Rumuniji v kočljivi dilemi med italijanskim prijateljstvom in jugoslo-venskim zavezništvom samo dobrodošlo, ako bi angleško-francosko soglasje postavilo meje italijanskim ofenzivnim eksperimentom, ki morajo, direktno ali indirektno, škoditi tudi Rumuniji. Zato tudi v tem pogledu ne bo težko doseči soglasje med rumunskim in francoskim vnanjim ministrom.
V zvezi s tem se komentira celo, naj bi Mitileneu prevzel posredovanje med Italijo in Jugoslavijo. Kakor tudi bi bilo pozdraviti vsako posredovanje, ki bi obetalo uspeh, se zdi malo verjetno, da bi se Mitileneu posrečila taka vloga, ako bi jo prevzel; to leži še v prirodi jugoslovensko-italijanskega spora. Morda bi bila ugodnejša situacija, če sta Francija in Anglija dogovorili kaj konkretnega glede Italije in Balkana, ali s pridržkom, da bi v tem slučaju ru-niunsko posredovanje morda ne bilo niti potrebno.
Dobri odnošaji med Rumunijo in Francijo jačijo tako celo Malo antanto kot njene posamezne člane. Ako jih bo pariški poset utrdil, kar je vsekakor skoro samo ob sebi umljivo. moramo biti z njim zadovoljni tudi mi.
Pred razčiščenjem notranje-politične
situacije
Odločitev v Vrnjački Banji. — Spopolnitev sedanje vlade ali nova kombinacija za volilno vlado? — Radičevci in klerikalci izven vsake kombinacije
Beograd, 21. maja p. Danes se Je mudil v Vrajački Banji zunanji minister dr. Voja Marinkovič, ki se že jutri povrne v Beograd. Svrha njegovemu potovanju je bila, kakor izgleda, ta. da je zunanji minister obvestil krono o zunanji situaciji, zlasti o konferenci Male antante in o razvoju italijansko -jugoslovenskega spora. Z ozirom na italijansko-jugoslovenski spor se Je danes v poučenih krogih trdilo, da smo na potu pravilne rešitve našega konflikta z Italijo. V kratkem času se pokažejo mnogo boljši odnošaji med nami in Italijo. Z ozirom na to je sedaj notranja politična situacija olajšana. Zato smatrajo, da je zunanji minister dr. Voja Marinkovič kroni podal svoje mišljenje tudi glede razvoja bodočih notranje političnih dogodkov
V ponedeljek odpotuje v Vrnjačko Banjo v avdijenco h kralju ministrski predsednik dr. Velja Vukičevič, ki bo po informacijah iz vladnih krogov stavil kroni predloge, ki se nanašajo na definitivno razčiščenje notranjega po-
ložaja. V kakem pravcu se ima razvijati razčiščeje, ne more danes nikdo precizno znati. Izgleda, da sami vladi še ni znano, ali pade odločitev za volitve ali za kako novo kombinacijo
V vladnih krogih so danes trdili, da bo do prihodnje nedelje situacija povsem čista, da bo imela vlada volilni mandat. Z ozirom na to računajo, da bi se mogle volitve razpisati za 28. avgust. Vprašanje spopolnitve vlade je povsem nedoločeno. Govori se, da na" merava ministrski predsednik g. Velja Vukičevič ponuditi vstop v vlado predvsem centrumašem, nikakor pa ne tako zvanim pašičevcem. Sigurno Je samo to. da ostanejo radičevci in klerikalci izven vsake kombinacije. Istočasno bo z definitivnim razčiščenjem današnjega nedoločenega stanja izvršena cela vrsta sprememb v drž. upravi, zlasti bo veliko število velikih županov izmenjanih. Sigurno je. da bomo zadnjo majsko dekado imeli deS-nitivum, ki pokaže smernice državne politike za daljšo perijodo.
Dr. Žerjav za pravice cerkvene oblasti
Zanimiva razprava v zakonodajnem odboru o degradaciji obsojenih duhovnikov. — Prodrlo je dr. Žerjavovo načelo, naj se država ne meša v vprašanje duhovniške degradacije, ki je avtonomna cerkvena zadeva
naslednjo stilizacijo paragrafa 415:
Kadar se svečenik obsodi na kazen, katero je po zakonu v zvezi izguba sveče-titškega fina, se ima predhodno obrniti predsednik sodišča na pristojno duhovno oblast, da izvrši degradacijo (razčinjenje) naj dalje v roku 30 dri to se ima potem odrediti, da se izvrši kazen. Ako duhovna oblast v tem roku ne izvrši degradacije, se odredi izvršitev kazni brez tega.
V čl. m ie določilo, da zaHeoa o sko-p ravnem redu sjopi v veljavo, ko ca podpiše kralj, veljavnost pa dobi zakon šele, ko stopi v veljavo zakon o organizaciji sodišč. Poslanec dr. Žerjav je pripomnil, da naj doba zakon veljavo, ko se objavi. Poslanec Jura] Demerovič je ugotovil, da mora to bi tj po ustavi. Vladni delegat Je bil proti temu Predlog poslanca dr. Žerjava so podpirali vsi ostali člani odbora, celo člani vladne skupine in je bil zato sprejet. Končno je bil zakon o kazeosfco -pravnem redu definitivno izglasovan s 16 glasovi proti 2. Proti sta glasovala posJ. dr. Hodžar ta posl. Božovid.
Prihodnja sej a zakonodajnega odbora Je napovedana za ponedeljek, dne 23. t m. ob 15.30. Zakonodajni odbor bo na te] seji razpravljal načrt zakona o odvetnikih. V tem času bo v sekciji gotov tndi zakon o policij skem redu.
Beograd, 21. maja p. Na danaSnji popoldanski plenarni seji je zakonodajni odbor nadaljeval razpravo o kazensko-pravnem redu, ki ga je definitivno sprejel. Vršila se je razprava od čl. 412 do konca. Pri čl. 415 je posl. dr. Žerjav izzval živahno polemiko. Vladni zastopnik, univ. prof. dr. Boža Markovič, le podal pojasnila k vprašanju degradacije (razčtoienja) svečeniških oseb, ki so bile obsojene na kazen, ki ima za posledico izgubo svečeni-škega čina. Vladni zastopnik dr. B. Markovič je omenil, da bo vedno predsednik sodišča obvestil predhodno pristojno duhovno oblast o kazni s pozivom, da ona odvzame svečeniški čin obsojeni osebi in šele potem se iana izvršiti kazen. Razvila se je nato živahna debata o vprašanju, kaj je reba ukreniti, ako duhovna oblast noče odvzeti obsojenemu svečeniku njegovega čina. Stavljen je bil predlog, da se določi duhovni oblasti rok 30 dni, v katerem se ima izvršiti degradacija. PosL dr. Žerjav je pripomnil, da mora obsojeni svečenik, ako se njegova degradacija ne izvrši v določenem 30dnevnem roku, prešteti kazen. Naglašal je, da ni potrebno, da se država meša preko svojih sodišč v vprašanje, ali bo cerkvena oblast odklonila degradacijo. To je njena stvar. Država mora garantirati, da se kazen izvrši Vladni delegat dr. B. Markovič je po končani diskusiji predlagal
* Sprememba imena Radičeve stranke
Na včerajšnji seji glavnega odbora HSS je bilo ob burnem protestu Dalmatincev izpremenjeno strankino ime. — HSS ostane le za Hrvatsko, v drugih krajih se zove Radičeva stranka «Na-rodna seljačka stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev«. — Eks-
poze Stepana Radiča
Zagreb, 21. maja. r. Danes ob 9. dopol« dne se je pričelo posvetovanje glavnega odbora HSS. Odziv delegatov z vseh stra« ni je bil precejšen. Posvetovanje se je vr. šilo v veliki dvorani «KoIa». Poleg pred* sedstva in narodnih poslancev so bili pri« šotni tudi vsi oblastni poslanci HSS. Po otvoritvi je povzel besedo Stepan Radič, ki je podal obširno poročilo o političnem položaju. Med tem ekspozejem so bili v dvorani tudi dr. Sekula, Drljevič in Mita Dimitrijevič. Ti so zapustili dvorano, čim je glavni odbor prešel na interna vpraša« nja.
Stjepan Radič je v svojem govoru o po> litični situaciji omenil, da je bila velika politična pogreška, ker se je razbila radi« čevsko«radikalna koalicija. Radičevci so še nadalje za sporazum s Srbi Ln Slovenci, obenem pa se stranka maTljivo pripravlja za volitve. Stjepan Radič je dalje vehe« mentno napadal hrvatski federalistični blok naglašujoč, da ta blok nima nikake ideje, nego je samo osebno nasprotstvo proti njemu. Dr. Trumbič ni nikdar poj« mil preokreta hrvatskega seljaštva. Nato je Radič v svojem govoru omenil, da si je HSS nadela tudi ime ^Narodna seljačka stranka Hrvatov, Srbov in Slovencev*. Z vstopom v vlado so Hrvatje rešili svojo usodo in dobili v državi odlično mesto. Se enkrat ponavljam, da je stranka priprav« Ijena za volitve, toda pripravljena je tudi za vsako delo, usmerjeno na konsolidacijo države. Po Radičevem govoru se je razvi« la živahna, mestoma zelo burna debata o novem strankinem pravilniku odnosno sta« tutu. Prva točka novega statuta veli, da se Hrvatska seljačka stranka še nadalje ta« ko naziva za Hrvate, za ostale kraje drža« ve pa nosi ime: »Narodna seljačka stranka Hrvatov, Slovencev in Srbov*. O tem ro«
Lindbergh preletel Ocean!
Snoči je prispel v Pariz drzni ameriški letalec Lindbergh. — Za polet preko Oceana je rabil 33 ur! — Njegova spremljevalka — siva mačka. — Lindbergh prekosil svoje tekmece. — Velika značajnost in čednost junakove matere
Pariz, 21. maja, (pa.) Ameriški letalec Lindbergh, ki se ie predvčerajšnjim dvignil v zračne višave na polet preko Oceana, je prispel v Pariz nocoj ob 22.25. Na letališču je bila prisotna več-tisočglava množica, ki ie priredila letalcu Lindberghu viharne ovacije. Gneča okolu letala in letalca Lindbergba je bila taka, da je morala policija varovati letalo brez poškodbami. Letalec se je počutil ob prihodu popolnoma svežega. Prvi je Lindberghu čestital ameriški poslanik v Parizu. Lindbergh se je podal v bližnji letalski hangar, kjer je bila prirejena zakuska. Za svoj polet preko Oceana je Lindbergh rabil 33 ur in 27 minut.
Rim, 21. maja. o. Iz Pariza poročajo, da je ameriški letalec Lindbergh prispel danes na letališče v Bourgetu pri Parizu ob 22.20.
Newyork, 21. maja. d. Včeraj ob 12.50 srednje evropskega časa je Charles Lindbergh startal na newyorškem letališču. Že ob drugi uri zjutraj je bil na letališču in osebno vodil zadnje priprave za start. Ker so se glasila vremenska poročila brez izjeme ugodno, se je odločil za polet. Vest o nameravanem odhodu se je bliskoma razširila po vsem mestu in že v zgodnjih jutranjih urah so se zbirali na letališču njegovi prijatelji in znanci. Njegov edini spremljevalec na tem vsekakor nevarnem poletu je njegova siva mačka.
Popolnoma opremljeno letalo je tehtalo 2140 kg. Preden se je letalo moglo dvigniti v zrak, je skoraj 400 m drčalo po zemlji. Letalo se je težko in šele po dvakratnih brezuspešnih poskusih dvignil od tal. Gledalci so se že bali, da bo prišlo do katastrofe, ker je letalo
letelo tik nad drevjem, ki obdaja letališče in potrgalo tudi več telefonskih žic. Pet letal ga je nekaj časa spremljalo. Lindbergh je vzel s seboj živila za tri dni in gumijast čoln za slučaj nesreče.
Maksimalna hitrost njegovega eno-krilnika s polno tonažo znaša 208 km na uro. Ker pa je ležala nad obalo nad Novo Fundlandijo gosta megla, je moral Lindbergh hitrost znatno znižati. Ob 9. je letel nad Providenco, ob 9.40 pa nad Brocktonom.	•
Pariz, 21. maja, d. Kapetan Lindbergh se je že dolgo časa pripravljal na polet iz Newyorka v Pariz. 2e svoj-čas se je javil kot tekmovalec za Ortei-govo nagrado. Vendar pa takrat njegova prijava ni vzbudila nikake pozornosti, ker je bilo njegovo ime še malo znano. Šele, ko je pobil rekord s poletom iz St. Diego v Newyork za celih pet ur, je zaslovel po vsem svetit. Lindbergh se poslužuje enokrilnika in je vzel se seboj samo dva tisoč litrov bencina, kar zadostuje največ za 32 ur.
Newyork, 21. maja, d. Lindberghova mati, učiteljica v Detroitu je ostala spričo nevarnega podjetja svojega sina popolnoma mirna. Ko je zvedela, da je njen sin že startal. je izjavila: To je pa res famozno. Prepričana sem. da se mu bo polet posrečil. Če bi imel na svojem letalu prostor, bi me gotovo vzel s seboj. Zjutraj je kot navadno šla v šolo in vršila pouk. Prosila pa je. naj ji nikar ne pošiljajo poročil o poteku poleta njenega sina. dokler ne dospe na cilj, oziroma dokler ni sigurno znana njegova usoda, ker se noče po nepotrebnem razburjati.
Misija rumumkega zunanjega ministra
v Parizu
Mitilineu pri Briandu. — Rumunija želi razčiščenje položaja na Balkanu glede našega spora z Italijo
Pariz, 21. maja, d. Rumunski zunanji minister Mitilineu je takoj po zaključku konference Male antante odpotoval iz Prage v Pariz, da se sestane z zunanjim ministrom Briandom.
Temu sestanku pripisujejo v pariških političnih krogih veliko važnost. Zlasti se podčrtava dejstvo, da se vrši ta sestanek tik po konferenci Male antante in po londonskem sestanku med Briandom in Chamberlainom. Tako v Londonu kakor v Jachymovu so se vršili razgovori o balkanskih problemih, predvsem pa o jugoslovensko-italijan-skem sporu. Ker je Rumunija na tem vprašanju kot zaveznica Jugoslavije na eni in prijateljica Italije na drugi strani zelo interesirana, ni nobenega dvoma, da bo tudi sestanek med Mitilineom in Briandom mnogo pripomogel k razči-ščenju položaja na Balkanu in k rešitvi vseh važnejših balkanskih problemov. Poleg tega pa je Rumunija v največji meri zainteresirana na politiki proti sovjetski Rusiji, o kateri se je razprav-
ljalo na obeh konferencah. Glede spora med Jugoslavijo in Italijo naglašajo v političnih in diplomatskih krogih, da je Rumunija kot zaveznica Jugoslavije in kot prijateljica Italije v prvi vrsti poklicana, da prevzame posredovalno vlogo.
Včeraj se je vršil prvi sestanek med Mitilineuom in Briandom. Razgovoru je prisostvoval tudi glavni tajnik zunanjega ministrstva Filip Berthelot. O sestanku sicer ni bil izdan noben uradni komunike, vendar pa se izve, da je Mitilineu na tem sestanku obrazložil svoje nazore glede spora med Jugoslavijo in Italijo. Mitilineu uživa v pariških krogih velik ugled in je na glasu kot zelo sposoben državnik. Ker je absol-viral svoje študije v Parizu, ima tam tudi mnogo osebnih prijateljev. V Parizu ostane bržkone še ves prihodnji teden, nakar se povrne v domovino. Njegovemu bivanju v Parizu pripisujejo tudi v jugoslovenskih in italijanskih krogih veliko važnost.
vem nazivu Radičeve stranke se je razvi« la burna in ostra debata. Delegati iz Dal« macije so ta naziv ostro kritizirali in ga odklanjali. Prišlo je do velikanskega tru« šča. Predsedujoči podpredsednik Josip Pre« daveč je s pomočjo svojih rediteljev iz« tisnil iz posvetovalne- dvorane dalmatinske opozicionalce. Nato, so bili brez vsake daljše debate sprejeti ostali člani stranki« nega statuta, nakar je bilo izvoljeno stran« kino predsedstvo, ki je ostalo neizpreme« njeno. Predsednik nove «Narodne seljačke stranke® je postal Stjepan Radič. Izvolje« ni so dalje štirje podpredsedniki in štirje tajniki. Dalje je zbor HSS sklenil, da mo« rajo vsi radičevski poslanci oddati eno tretjino svojih dnevnic v strankino blagaj« no. Kadar pa je zasedanje Narodne skupščine odgodeno, tedaj morajo poslanci od« dati vse dnevnice stranki. Kdor izmed po« slancev dva meseca ne plača svojega pri« spevka stranki, mora odložiti svoj mandat ali pa se izključi iz stranke.
Ukaz o emisiji Blairovega posojila
Beograd, 21. maja. p. V današnjih cSluž« benih Novinah* je objavljen ukaz o emisi« ji druge tranehe Blairovega posojila v zne« sku 15 milijonov dinarjev. Ukaz nosi da« tum 1. aprila t. 1. Zanimivo je, da se ni objavil tekst dotične pogodbe. V cSlužbe» nih Novinah» je objavljen tudi ukaz o se« stavi in ustroju naše svobodne cone v So« hmu.
Neurje nad Splitom
SplH, 21. maja. p. Danes dopoldne se je nad mestom utrgal oblak. Nastalo je veli« ko neurje. Voda je poplavila ulice okoli pristanišča in katedrale. Mnogo prodajaln je bilo pod vodo ter so imele znatno škodo.
Odmev Seiplovih izvajanj v Parizu
Previden komentar «Tempsa» — Italija ne more biti užaljena glede izjav o južnotirolskih Nemcih
Pariz, 21. maja. d. cT e m p s », ki je v tesnih informacijskih stikih s službenimi krogi, poroča v uvodniku o govoru, ki ga je imel avstrijski zvezni kancler dr. Seipel v avstrijskem parlamentu.
Novo večino, na katero računa dr. Seipel, sestavljajo raznovrstne stranke. Njih naloga je, da se sporazume o skupnem delu vseh meščanskih strank za gospodarsko obnovo Avstrije. Navzlic temu se je del vladne izjave bavil tudi z zunanjimi vprašanji republike. Toda tudi na tem področju je dr. Seipel povdaril, da gre Avstriji predvsem za gospodarske pogodbe 9 sosednimi državami, ki naj omogočijo obnovo Avstrije. Nova vlada si ne zapira oči pred sedanjim mednarodnim položajem. Zvezni kancler je govoril o teh vprašanjih z velikim taktom. Njegov kabinet ne bo kršil pogodb, pač pa bo morala vlada upoštevati stališče koalicijskih strank v vseh večjih mednarodnih vprašanjih, zlasti v vprašanju združitve Avstrije z Nemčijo. Dr. Seipel je govoril tudi o zahtevah Nemcev na Južnem Tirolskem, vendar v jako delikatni obliki, da Italija ne bo imela povoda, da se pritoži. Vprašanja združitve s Avstrijo se je dr. Seipel dotaknil z vso obzirnostjo. 0 možu, kakršen je dr. Seipel, je upravičeno misliti, da se bo držal besedila pogodb, to se pravi, da Avstrija ne bo poizkušala postaviti velesile pred izvršeno dejstvo združitve, česar Evropa pod nobenim pogojem ne bi mogla dopustiti.
<Temps> se nato bavi z ostalimi govori v dunajskem parlamentu in priznava, da je treba odložiti prevaro, kakor da je v Avstriji le manjšina za združitev z Nemčijo. Izjave voditeljev avstrijskih strank dokazujejo z raznimi drugimi dogodki na Dunaju in v Berlinu, da je v zadnjem času zavel nov duh in da se delajo na obeh straneh napori za združitev Avstrije z Nemčijo. <Temp»
poziva končno dotične, ki menijo, da je ohranitev statusa quo v srednji Evropi temeljni pogoj za ohranitev mira, naj tega položaja in teh dejstev ne izgube iz vidika.
Steed o Madžarski
London, 21. maja. d. V Kings Colleg*. priredi \Vickstahm Steed serijo predavanj o Madžarski ter o odnošajih med Madžar« sko in sosednimi državami. Predavatelj iz« haja iz stališča, da tvorijo težnje bivših vodilnih 1 rogov na Madžarskem stalno ne« varnost za mednarodne konflikte. Namen njegovih predavanj je predvsem ta, da se« znani angleško javnost z razmerami na Madža ^kem. Predavatelj hoče še prav po« sebej podčrtati potr bo zbližanja med Ma« džarsko in sosednimi državami, ki kažejo za to nijbol šo voljo.
Londonski sestanek in Nemčija
Parii, 21. maja. (pa.) <Matin» piše, da je razburjenje v Nemčiji radi razgovora med Briandom in Chamberlainom neutemeljena Ministra nista imela nikakega namena, dotakniti se vprašanja evakuacije Porenja ali pa znižanja zasedbenih čet. Redukcija za-sedbenih čet odvisi od uničenja nemških vzhodnih utrdb.
Smrt avstrijskega geografa
Dunaj, 21. maja. d. Včeraj je umrl, star 63 let, znani geograf in predsednik geograf skega instituta dunajske univerze univ. prof. dr. Edvard Bruckner. Zadela ga je kap.
Ljeninova vdova zapušča opozicijo
Moskva, 21. maja. d. »Pravda* objavlja izjavo Ljeninove vdove Krupskaje, da iz« »top* iz opozicije.
Težka kriza v SLS
Vedno večji odpor proti vodstvu SLS. — Boj za predsedstvo oblastnega odbora. — Prof, Jarc opasen tekmec dr. Natlačena
V klerikalni stranki je dr. Stanovnik •prožil kamen, ki se sedaj vali navzdol in paiia za seboj čim dalje bolj široko sled. Veliki in mali, ki so v klerikalni stranki z »evoijo prenašali diktarairo vodstva SLS, oziroma tistih posameznih klerikalnih prvakov, ki so si v SLS pri lasi li vso oblast, *e čim dalje glasneje oglašajo, češ. da nočejo biti samo agitatorji m da hočejo tudi soodločevati.
Pojavljajo se razne struie, ki castopajo druga proa drugi več aii manj prikrito, glavna ost pa je naperjena proti poslevo-dečemu podpredsedniku dr. Marku Natlačen u in njegovemu pribočniku, tajniku SLS ic kaolanu n. r. Gabrov Sni. Obema očitajo predvsem, da doslej za stramko še ničesar naredila nista, povzročila pa mnogo nasprotij s svojo saffr»olastnostjo.
Krščanski socijalci so sicer na strani dtr. Stanovnika, vendar pa prevladuje med njimi za sedaj še stroja, ki zastopa mnenje, da bi se dr. Stanovnik moral borili proti diktaturi strankinega vodstva v stranki sami. ne pa spravljati teh stvari v javnost Drogi nanašajo, da so krščanski socijaki doslej popustili ob vsaki priliki, kar pa je samo koristilo njihovim nasprotnikom iz (desničarskega tabora, vsled česar je prav, da pride končno do popolne razjasnitve. Njihova akcija je seveda oiežkočeua zaradi tega. ker nimajo na razpolago nobenih gmotnih sredstev, — edino njihovo zatočišče je Delavsko konzumno društvo na Kongresnem crgu. — medtem ko ima desnica vsa klerikalna gospodarska podjetja v svojih rokah.
Toda krščanski socijalci so dobili naenkrat novega zaveznika v osebi proi. Jarca, fc se seveda doslej m nikdar smatral za n.fchovega pristaša. Proi. Jarc je pristaš stare dr. Susteršičeve šole, a četudi se oi prof koncu vojne m noben stran preveč
Da se resnica o bedi duhovščine prav spozna
«Slovenec» o proračunu ministrstva za veroizpovedi 20. maja in 15. ter 16. marca. — Zvonenje po toči. — Kdo je odgovoren za krivice, ki se gode katoliškim duhovnom? — Neverjetna hinavščina z zapostavljanjem duhovnov, ki ga je kriva SLS
efcsponir^, so ga klerikalai miadini v borbi proii <ir. Šusi-eršiču vendarle ob prevratu potisnili v stran, ker mu niso zaupali in
ker se jim je tiste čase zdelo primemo, da ne silijo v ospredje ljudi, ki so se pod dr. Šusteršičevim režimom več aS manj kompromitirali. Toda v zadnjem času, ko je SLS smatrala za primerno, da si je postavila na čelo dr. Natlačena, ki ga je smatrala zaradi njegovega znanega govora v začetku vojne lea 1914 nekaj časa sama kot nemogočega za kako javno mesto, se je čutil prof Jarc, ki slionesa govora ni ra-grešil, kot star praktik iz bivšega kranjskega deželnega zbora tem bo)i zapostavljenega, ker je dr. Natlačen kot politični novinec postal celo predsednik oblasnega odbora, medtem ko ie dobi' sam le čast opravljati neplačano m malo hvaležno delo referenta finančnega odseka oblastne skupščine. V ljubljanski oblastmi skupščini te prof. Jarc edini od staffe klerikalne gajde v bivšem kranjskem deželnem zboru, ki služi sedaj klerikalcem po njihovem lastnem zatrdilu za vzor, in zato le umljivo, da se čuti zapostavljenega za ljudmi, ki se doslej v stranki še niso izžcazali. a so si kliub temu znaa razdeliti dobro pača-oa mesta v oblastnem odboru. G. R. Jafc je pravkar stopil kot profesor v pokoj, da lahko poštene oblastni odbornik. Nezadovoljstvo kršč. spciialcev mu sedaj prav prihaja. da podkrepi svojo akcjo prot dr. Natlačenu, katerega bi rad nadomestil kot predsednik oblastnega odbora in oblastne skupščine. Prof. Jarc ima med starejšo klerikalno strojo izpred vojnega časa precej pristašev io bo delal dr. Natlačesiu še precej preglavice, tem boli, ker ga bodo kršč. socijalci v njegovem delu radi podpirali že zaradi tega. ker smatrajo v dr. Natlačen u svoiega glavnega nasprotnika.
»Slovenec« priobčuje pod naslovom »Vnebovpijoča krivica* poročilo o brošuri, ki jo je napisal Janez Mikš, duhovnik ljubljanske škofije o «gmotnem položaju slovenske duhovščine*. Brošura je napisana mirno in stvarno, zato pa je <SIovenčevo» poročilo o njej po stari navadi ena sama odvratna demagogija. »Slovenec* piše:
Brošura nam kaže »pretresljivo sliko žalostnega gmotnega položaja slovenske duhovščine, ki jo dela državna uprava katoliški cerkvi, katoliškim duhovnikom in posebno še slovenskim.
«Po vidovdanskj ustavi se morajo dohodki iz verskega proračuna med priznana verstva razdeliti po številu njih članov. Toda, kako izpolnjujejo vidovdansko ustavo tisti, ki bi morali biti njeni varuhi in branitelji! Katoliška cerkev v Jugoslaviji dobi 23 milijonov manj, kakor ji gre po pravici, pravoslavna pol milijona preveč, muslimanska pa celo blizu 5 milijonov preveč. Slovenija sama daje za verske potrebščine v državi na davkih 30 milijonov, nazaj pa dobiva le 6 milijonov. Ali kako državna uprava zapostavlja katoliške duhovnike! Za enega dušnega pastirja povprečno daje na leto: starokatoliča-nom 60.960, pravoslavnim 17.582, muslimanom 12294, Židom 10.614. evangelj-skim 7111 in katoličanom 6842 dinarjev. Slovenski duhovnik pa je tudi med svojimi sobrati zadnji in v državi naj-zadnji, ker daje država zanj povprečno le 5360 dinarjev. In to kljub temu. da iz Slovenije na račun verstva dobiva primeroma največ, petkrat toliko, kolikor vrača!*
»Slovenec* navezuje na te številk« sledeče proteste in pozive:
«Mi ne prosimo, mi zahtevamo, pravica naj bo za vse. tudi za katoličane, tudi za katoliške Slovence! Ali naj katoličani za druga verstva plačujejo in potem še posebej za svoje duhovnike, ker jim državna uprava ne da, kar je dolina? To je krivica, ki vpije Proti nebu!*
»Do tega prepričanja bo prišel vsak, ki bo preči taJ to brošuro. Čas je že bil. da je izšla, da javnost izve, kako se godi slovenskim duhovnikom. Sezite po brošuri vi župani In občinski odborniki In narodni poslanci, ter zahtevajte, da se popravi krivica, ki se dela katoliški cerkvi in njenim duhovnikom, posebno slovenskim duhovnikom! Ne nehajte zahtevati, dokler se krivica ne popravi!*
Tu se ne moremo spuščati v natančno kontrolo od »Slovenca* in uvodoma imenovane brošure navedenih številk. Brez dvoma ie velika resnica na teh številkah. Ne oporekamo jim. Toda bistveno pri teh številkah kakor drugod |e vprašanje po krivcih, po odgovornosti Kdo je zakrivil te številke ln to zapostavljanje slovenske duhovščine? AH morda vJdovdanska ustava? Ne! Saj »Slovenec* sam priznava, da se morajo po teh ustavnih določbah razdeliti »dohodki iz verskega proračuna med priznana verstva po številu njih članov*. Ustava je torej v tej točk! priznano idealna, na vsak način idealna in pravična napram vsem verstvom, kakor bi ustava, ki bi jo sestavil kak klerikalni režim, nikoli ne bila napram drugim verstvom. Tudi izhaja iz »Sloven-čevega* samopriznanja, da ni pravoslavna cerkev tista, ki največ dobiva, marveč muslimani. S tem odpadejo tiste klevete, ki jih je »Slovenec* nešte-
tokrat ponavljal proti pravoslavni cerkvi. češ da so naši režimi predvsem podpirali pravoslavje na račun katoliške cerkve.
Torej, ustava ni kriva, kdo je kriv? I, tisti, ki je sestavljal sedanji držav, ni proračun, kleroradikaina vlada, ki je bila na krmilu od februarja do sredi aprila, torej v času, ko se je sedanji proračun sprejemal SLS nosi odgovornost za ta proračun, ona ga je predložila Narodni skupščini ter zahtevala od poslancev, da ta proračun uzakonijo. Opozicija in SDS ie bila proti tako krivičnemu proračunu, zanj je glasovala stranka, ki se vedno izdaje za zaščit-nico katoliške cerkve in katoliškega duhovništva.
<To je krivica, ki vpije do neba!* Kdo je te krivice uzakonil za tekoče leto, kdo bi jih bil lahko odpravil, če ne SLS, ki je bila na vladi? SLS je nastopila s tem proti svojim lastnim pristašem, proti stebrom SLS, brez katerih ta stranka pri volitvah ne doseže niti desetino mandatov, ki jih ima samo s tem, da se slovenski duhovniki čisto po nepotrebnem izpostavljajo za ljudi, ki jim je duhovniški stan. kakor dokazujejo gornje številke v resnici deseta briga in lanski sneg!
Kako pa ie «Slovenec», ki ima v opoziciji polna usta neprestanih protestov in ki Mini sočutje z reduciranci in zapostavljenimi nastavljenci, pisal o se? Narodne skupščine, ko se je razpravljalo o proračunu ministrstva ver 15. marca? Evo tako-le. kratko, cinično, brez sočutja za «vnebovpijoče krivice*, brez pozivov »županom, občinskim odbornikom in narodnim poslancem*:
»Takoj nato se je prešlo na razpravo o proračunu ministrstva za veroizpovedi. Minister Milan Srškič je podal ekspoze. V njem je navedel sestavo proračuna. Proračun znaša 139 milijonov 355 tisoč 730 Din. Od lanskega je večji za 73 tisoč (!) dinarjev. To majhno povišanje je potrebno z ozirom na povišanje duhovniških dokiad. To povišanje duhovniških doklad je bilo potrebno z ozirom na bedno stanje duhovništva. posebno v Dalmaciji, Sloveniji in Bosni (za 73 tisoč Din! Op. ured.) Glede katoliške veroizpovedi je izvajal: Sorazmerno neznatno povečanje državnih doklad za katoliško versko upravo napram lanskoletnemu proračunu je odtod, ker se je v teku proračunskega teta večina duhovnikov z ozirom na uradniški zakon po razsodbi državnega sveta pomaknila v višje skupine, drugič pa radi tega, ker so se morale povišati doklade . . .»
V številki od 16. marca pa poroča "Slovenec* lakonično: »Nato se Je vršilo glasovanje. Večina je proračun sprejela*.
Od g. Janeza Mikša, duhovnika ljubljanske škofije, pričakujemo, da na podlagi teh ugotovitev in dejstev napiše še eno brošuro in da pokaže na osebe, ki so zakrivile sedanji položaj slovenskih duhovnov. Kajti »Slovenčevo* izmikanje ne samo. da je nemoralno, ono je z vsakega stališča odvratno. NI res. da ie »državna uprava* kriva teh vnebo-vpiiočih krivic. Državna uprava, ki Izplačuje duhovnom v proračuna določene prejemke, ravna po navodilu, odnosno na podlagi številk in kreditov, ki So zapisani v državnem proračunu: in ta proračun Je uzakonila SLS dne 31. marca 1927.
Ce bi slovenska duhovščina imela v sebi kaj odpora, če M župani io občin-ski odbori, ki so somlllieniki SLS znali biti odkritosrčni io pravicoljubnl, bi sedaj pognali kliko, U se skriva za SLS, tjakaj kamor spada, to ie ven iz našega javnega življenja.
Uzakonili so krivice, ki se gode duhovnom, in potem pišejo licemersko o »vnebovpiiočih krivicah*, proti katerim
naj protestirajo »župani, občinski odborniki in narodni poslanci* ... In tako hinavščino še opravičujejo, odnosno maskirajo s tiradami o ^krščanskem etosu*!?
Še židje iz Galicije se ne poslužujejo tako peklenskega laganja in se ne drznejo prosto norčevati iz javnosti, kakor SLS.
Sovjetska Rusija, Balkan in Italija
Zanimive izjave sovjetskega poslanika v Pragi
(Od našega posebnega poročevalca.)
f Praga, 20. maja.
Sovjetska javnost in diplomacija se je živahno zanimala za konferenco Male antante v Jachimovu. kamor je prišlo več zastopnikov ruskega sovjetskega tiska. Nekaj jugoslovenskih novinarjev je želelo pod vtisom tega nenavadnega zanimanja izvedeti, kakšno je stališče sovjetske vlade napram aktualnim političnim vprašanjem v svetu, zlasti pa na Balkanu. Ti novinarji so bili zelo ljubeznivo sprejeti v razkošni vili «Terezi* na Vinohradili, kjer je nastanjena sovjetska politična in trgovska misija v češkoslovaški republiki
Intervjuv s poslanikom Antonovom-Osejenkom je bil tem zanimivejši ker so mu prisostvovale tako rekoč vse oficijelne sovjetske osebnosti v Pragi: Dr. I. V. Lensky. trgovinski zastopnik Unije soc. sovjetskih republik, dr. S. Kalina, prvi tajnik in načelnik konzularne službe, legacijski svetnik Naum Kalužny, S. J. Kanačikov, zastopnik sovjetske telegrafske agence. Roman Jakobson, šef lezacijskega dopisnega urada in nadvse ljubeznivi soprogi slednjih dveh. Sprejemnica sovjetske misije je urejena zelo okusno, sploh ni v celem lepem poslopju, v kolikor smo ga videli, razen nekaterih Ljeninovih slik in reliefov ter obltgatnega grba s kladivom in srpom, nikakih sledov o kričavem komunizmu, kakršnega smo vajeni gledati po raznih komunističnih strankarskih celicah. Govorilo se je v ruskem in deloma češkem jeziku.
Najprej nam je razložil g. poslanik stališče sovjetske Unije napram Društvu narodov. Zatrjeval je, kakor je bilo pač pričakovati, da ogroža ženevska Liga s svojim delovanjem svetovni mir. Ničesar ni storila za Kitajsko, v Nikaragui se ni upala nastopiti proti imperializmu Zedinjenih držav, v vprašanju tiranskega pakta je popolnoma odpovedala. Izkazala se je le v grško-boigarskem konfliktu. Sploh se Društvo narodov vmešava le v zadeve malih držav, proti velikim pa si ne upa ničesar. Liga je bila ustanovljena za zaščito velesil kot policaj nad malimi narodi. Sovjetska Rusija je vedno pripravljena vstopiti v pravo zvezo svobodnih narodov. Društvu narodov, kakršno je danes, pa se ne mara priključiti. Rusija ima že sama svoje Društvo narodov, to je Unijo socialističnih sovjetskih republik, ki je po zatrdilu gospoda poslanika dala vsem narodom, narodičem in plemenom popolno kulturno svobodo in politično avtonomijo.
Rusija pa želi imeti redne odnošaje z vsemi državami in hoče trgovati s
Pred bolgarskimi volitvami
Notranje-politične razmere v Bolgariji se poslednji čas razvijajo v znaku parlamentarnih volitev, ki so razpisane za 29. t. m. Zadnje volitve so bile dne 18. novembra 1923. za vlade Can-kova. Takrat je poslal bolgarski narod v sobranje 247 postancev, od katerih jih je bilo 141 članov vladne koalicije, tako zvanega Demokratičeskega zgo-vora, nadalje 18 demokratov. 13 radikalov, 29 socijalnih demokratov. 23 agrarcev »družbašev*, 7 agrarcev «dragijevistov», 6 komunistov, ki so nastopili pod firmo »neodvisne delavske stranke*, dva čista komunista. 6 narodnih liberalcev, »radoslavistov*. »tončevistov* in <stambolistov* in končno dva poslanca iz »Narodnega edinstva*.
Vsled porasta prebivalstva poslednjih let se je število poslancev pomnožilo za 27, tako da jih bo v prihodnjem sobranju 274 Zakaj po bolgarski ustavi odpade 1 poslanec že na 20.000 prebivalcev vštevši ženske. Sicer pa je volitvena procedura slična naši; volilno pravico ima vsak moški, ako je končal 21 leto staroti, pasivna volilna pravica pa je odvisna od končanega 30 leta starosti.
Volilne priprave so se začele že sredi aprila. Predvolilna kampanja se je razvila popolnoma mirno, ker politični shodi niso omejeni Meseca marca in aprila so se glavni odbori vseh strank sestali, da določijo svoje stališče in volilno taktiko. Predvsem so morali zavzeti stališče dosedaj veljavnega proporcionalnega volilnega sistema s 16 volilnimi okrožji uzakonjenega L 1922. za vlade Stambolijskega. Mnogo bolgarskih politikov ni bik) zadovoljnih s tem sistemom, ker zaradi velikega količnika niso mogle priti do veljave male stranke, ki jih je na Bolgarskem precej. Vlada Ljapčeva je pred dvema mesecema predlagala parlamentu, naj se spremeni volilni sistem, po katerem naj se volilni kolegij poveča. S tem postaja količnik veliko manjši, malim strankam pa se s tem daje možnost, da dobe zastopstvo v sobranje. Močnejše opozicijonalne stranke, kakor agrarci in narodni liberalci, so se uprli temu zakonskemu predlogu. Pridružil se jim je tudi del vladne večine, vsled česar je bil zakonski načrt odklonjen.
celim svetom. Zato je poslala tudi svojo delegacijo v Ženevo na svetovno gospodarsko konferenco. G. Osejenko in trgovski zastopnik dr. Lensky sta zatrjevala, da plačujejo Rusi svoje na-bavke pošteno in redno. To je moralo baje priznati celo glasilo samega doktorja Kramara. Trgovina s Češko za zdaj še ni posebno velika. Lani je Rusija kupila za 25 milijonov zlatih rabljev. prodala pa za 1 milijon.
Ni res. je nadalje izjavil g. poslanik, da ima Rusija tajen dogovor z Nemčijo. Sovjetska Unija je miroljubna: to dokazuje dejstvo, da ima samo 600.000 vojakov na nogah, kar je pač malo v primeri z ogromnim številom prebivalstva. Svetovni mir ograža danes v prvi vrsti Anglija in njena pomočnica Italija.
Nadvse interesantna je bila poslani-kova trditev, da se tudi današnja Rusija smatra za slovansko državo, ki na svoj način in praktično dela za slovan-stvo. »Vsak s svoje strani mora delati slovansko politiko. Mi smo za kulturno in gospodarsko združitev vseh Slovanov. Slovanska politika mora priznati svobodo in samostojnost vseh slovanskih narodov in ne sme biti naperjena proti svobodi in neodvisnosti dragih narodov.*
Glede besarabskega vprašanja ie gospod Antonov-Osejenko izjavil, da se Rusija nikdar ne odpove Besarabi.il V Besarabiji so Rumuni v manjšini. Mol-davanov je po rumunski statistiki samo 49 odstotkov. Rusija bi eventualno pristala na svoboden plebiscit. Rumunija pa se ga boji. ker ve. da je prebivalstvo proti njej. Poslaniški tajnik gospod Jakobson je nato pokazal brošuro, v kateri so natisnjeni dokumenti o besarabskem vprašanju in kjer stoji med drugim pogodba z dne 9. marca 1918.. po kateri se obvezuje rumunska vlada, da popolnoma izprazni Besarabije.
O odnošajih do Jugoslavije je g. Antonov-Osejenko izjavil: <Med nami in Jugoslavijo niso bili odnošaji prav za prav nikoli uradno ukinjeni. Zdaj jih je treba samo vzpostaviti. Mi se obveže-mo, da se ne bomo prav nič vtikali v notranje zadeve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev'. Normalne in prijateljske odnošaje z Jugoslavijo si naj-prisrčneje želimo. V vašem sporu z Italijo je vsa naša javnost tn ves sovjetski tisk na vaši strani. Prijateljstvo z Rusijo bi vam bilo v veliko pomoč proti italijanskemu hnperlializmu. Vprašajte Turke, ki so se osvobodili edino z našo pomočjo.*
Tako se bodo vršile volitve po starem sistemu, po katerem se volilni kolegij krije z okrožjem.
Politične stranke v Bolgariji so se tekom zadnjih let razcepile še bolj nego so bile že poprej. Nekdanja stranka Stamboliskega se je razcepila na tri frakcije, ki gredo po povsem ločenih potih. Stambolistl ki jih ni zamenjavati s pristaši Stambolijskega. narodni liberalci in narodno edinsrvo so se pred dvemi leti združili v eno stranko, narodno liberalno, ki je lani pri občinskih in okrožnih volitvah dosegla lep uspeh. Po razpustu komunistične stranke na Bolgarskem, kar se ie zgodilo v smislu zakona o zaščiti države, je velik del komunistov prestopil v to jako nacijo-nalistično stranko, ki pa se je pod njihovim vplivom razdelila na štiri frakcije. Niso se odcepili le stambolovci in člani narodnega edinstva, ampak tudi sama narodno liberalna stranka se je razcepila v dve skupini. Eno vodi D. Kjorčev, v kateri so ostali komunisti, drugo pa, ki je ostala čisto nacionalistična B. Smilov. Pod vplivom komunistov se je razdelila na dve skupini tudi stranka <Bolgarske agrarne zveze* (druibaši), ki je tvorila dedščino po Stambolijskem. Eno krilo je šlo z A. Radolovim. drugo pa z K. Tomovim, kar se je lahko videlo na njihovih posebnih sejah dne 7. aprila v Stari Zagori in v Knjaževu. Radoiovo krilo je postalo popolnoma boljševiško, čisti agrarci ki se štejejo za prave naslednike stranke Stambolijskega pa gredo s Tomovim. Nedavno so se podelili tudi radikali v dve frakciji od katerih vodi eno S. Kosturkov, drago pa P. Stojanov. Lani se je iz načelnih vzrokov cepiia tudi socijalno-demokratska stranka. Eno frakcijo s »socialistično koncentracijo*, ki se do neke meje razlikuje od Marzovih načel. vodita D. Kazasov in P. Džidrov. drago, ki skuša privabiti k sebi tudi komuniste. pa K. Pastuhov. Enotna je ostala edinole vladna koalicija »Demo-kratičeški zgovor* ustanovljena pred štirimi leti. V tej koaliciji so narodno-napredna stranka, narodni zgovor. del stare demokratske stranke in del starih radikalov. Sef koalicie je ministrski predsednik Andrej Ljapčev. Njegovi glasili sta »Demokratičeski zgovor* in revija »Demokratičeski pregled*. Tudi agrarna frakcija, tako zvani «dra-gijevci*. ki predstavljajo desno krilo
stare zemljedelske stranke in so se pod vodstvom Dragijeva, osamosvojili že pred petimi teti. je ohranila svojo enotnost.
Spričo tolike razcepljenosti opozicije in enotnosti vladne koalicie ni pričakovati 29. maja nikakih presenečenj. Z gotovostjo je pričakovati da izide iz volilnega boja vlada zmagovito in celo ojačena; prisojajo ji do 160 mandatov — od'skupnega števila 274 poslanskih mest.
Da bi si vendarle z boljšale volilne šance. so stranke pričele za volitve sklepati koalicije. Doslej so se stvorile sledeče koalicije: 1.) demokrati pod vodstvom Malinova so sklenili koalicijo z narodnimi Ifberali Kjorčova, zemlje-delci ali družbaši Tomova in radikali Stojanova: 2.) socialni demokrati Pa-tahova z družbaši Radolova; 3.) radikali Kosturkova z dragijevci; 4.) demokratičeski zgovor s stambolovci in narodnimi liberalci Smilova in 5.) »Narodno edinstvo* s skupino svobodomi-slecev. Dve. tri nove kombinacije se še dogovarjajo.
Podoba je tedaj, da bo vlada gospoda Ljapčeva z novimi volitvami še utrdila svoj režim in da je v prihodnjih letih računati trdno z njeno stabilnostjo. Za nas kot najbolj zainteresiranega soseda Bolgarije so to velevažne stvari, osobito spričo precejšnjega ugleda, ki so ga imeli še doslej emigranti, pristaši pokojnega Stambolijskega. Stvari ra Bolgarskem bo treba vzeti takšne kakršne so. _
Boj za zakon o strokovnih organizacijah v Angliji
London, 21. maja. (lo.) Delavska stran« ka pripravlja svojemu voditelju Macdor.d« du, ki se vrača iz Amerike, prisrčen spre« jem. Delegati ga bodo spremljali iz Sout* hamptooa v London do spodnje zbornice, kjer se udeleži Macdonaid takoj debate o zakonskem načrtu glede delavskih organi« zacij.
General Douglas Hogg je včeraj izjavil, da namerava delavska stranka, kakor hi« tro pride na krmilo, spremeniti zakcm o delavskih organizacijah. Pred dvema leto« ma ni pričakovati novih volitev. Do tedaj se bo delavska zveza prepričala, je zakiju« čil minister, da zakcm ni proti delavskim organizacijam, ampak da jih celo brani pred revolucionarnimi cilji, ki ogrožajo obstoj delavskih organizacij samih.
Položaj na Kitajskem
Berodia ibežal i letalom.
London. 21. maja. (lo.) Povodom obiska angleškega poslanika Milesa Lampsona t Šanghaju, pišejo <Times», da bo boljševiški vpliv še nadalje komplieiral polit eni položaj aa Kitajskem.
Sedanji položaj na Kitajskem je poln ugank. Lampaon ima nalog, da prouči položaj. ako je Se kai podlage, da nadaljuje Anglija s svojo spravljivo politiko. Kljub \-s»m bridkim razočaranjem, ki jih je doživela Anglija v zadnjih mesecih, ne bo spremenila pravea svoje politike.
London, 2L maja. (be.) <Daily Expre<*. poroča, da je zbežal Boroim na krovu neke ga letala, • katerim »e odpelje v Moskvo.
Konferenca trgovinskih ministrov
Ženeva, 21. maja. (be) Mednarodna go« »podarskž konferenca bo predlagala, r.a; se akHče čimprej« konferenca trgovinskih ministrov.
Brezžični telefon
London, 21. maj«, (lo.) Poskusi brezžične telefonske »lužbe se nadaljujejo z velikim uspehom. Včeraj so slišali londonski radio« koncert s popolnim uspehom v Avstraliji, v Indiji in v Južni AfnkL
Iz seje zakonodajnega odbora
Predlog silno reakcionarnega zakona o policijskem redu.
Beograd, 21. maja p. Danes se je v %ekcifl zakonodajnega odbora pretresal načrt zakona o policijskem redu. Danes so bik sprejeti čieaa <io paragrafa 65. & 42 in 43. sta rezervirana. Prihodnja seja je napovedar.a za pocedeliek ob 10. dopoldne. Zakon o »-Hdisidh preuioc&h, ki je bil danes razdeljen pasiancem ta se je tele daoes pričel razpravljati v sekciji zakonodajnega odbori, poslana za rade pomanjkanja časa niše 3» gk prouči"!. V koakor pa se ie meglo te današnje razprave razvidesS, je ta zakoe oaspre/mo ostaKm zakonom o kazenskem prava ic kazenskem postopanju zeio re-akcijceanio sestavljen in da je ce5o reak-cijooarnejši nego znani Bachov patent iz leta 1845. Kraka debata o meritornem delu tega projekta je že pokazala, da bo moral zakocodajtsi odbor ta zakon v vekkem obsegu spremeniti, ako se hoče, da bo v skladu saj z naj e! emetnara«; ši mi principi demokracije. Osobito nezadovoljstvo povzroča radi adminšstrativao kazenski po-ssopefe, ki Je bS že v razpravi
Škofja Loka dobi ekspozituro srezkega poglavarstva
Beofrad, 21. maja. p. Ministrski rced« sednik Velja Vukičevič kot namestnik nu. nistT* uofaanjih del je odredil da dofci mesto Škofi« Loka ik»»".ituro sreskega po^avarja v Kranju.
Naša člana za manjsmska vprašanja
Beo&ad, ? maja. n. Univerzitetna pro* feaorja dr. Čorovič in Ibrovac potujeta ju. tri v Berlin kot jugoslovenska 8trat odbora Društva narodov za manjšinska v-pra. iaaja, da ae udeležita tamofajih konferenc
Prizanašajte
planin dri Boril
_______________ Razkošni orijen talni ljubavni ivelefilm v 8. dejanjih. — V glavni vlogi RAMON
NOVARRO. — Film prekrasnih zgodb in pustolovščin lepega Ben«Alija, sina pesniki V glavni vlogi	Omara, ki se zaljubi v lepo šeikovo hčerko Serino. — Orijentalsko razkošje, ki gi
do sedaj ni videlo vaše oko. Film prelestnih krajev iz jutrovih dežel, pečin, trdnjav, brezkončnih peščenih pustinj, oaz, konjenikov, razbojnikov, ljudske hudobije in žen«
9ke lepote v haremu itd. Danes ob pol 11., 3., pol 5., 6. pol 8. in 9. uri. — Pri vseh predstavah umetniški orkester. — Vsled velikega zanimanja predprodaja vstopnic od 10.—12. in od 2. dalje.
lamonNivorro
Matica živih in mrtvih Srbov, Hrvatov in Slovencev
Po večletnih pripravah se ie ustanovilo v Beogradu društvo pod gornjim imenom, z nalogo, delati na medsebojnem spoznavanju in zbliževanju Srbov, Hrvatov in Slovencev'.
Društvo hoče predvsem skrbeti, da bo ves narod dajal dolžno spoštovanje vsem mrtvim, ki so kaj dobrega storili za naš narod. Predvsem želi novo društvo zbrati imena vseh onih, ki so se žrtvovali v osvo-bojevalnih vojnah od 1912 do 1918. da bi na dan prve desetletnice naše osvoboditve ln ujedinjenja, t. j. 1. decembra 1928, vedeli vsaj za njihovo število in njihova imena — Cesar vsega do danes po devetih letih po teh voinah še vedno ne vemo. Tega dne nai bi jim vse občine v naši državi postavile dostojen spomenik — na eni strani skromen, z druge strani praktičen. Skromen v tem, da bi vsaka občina v svoji občinski piisarni, v svojih šolah ali cerkvah postavila umetniško izdelane diplome z imeni vseh svojih vojnih žrtev; skromen tudi v tem, da bi občina poklonila vsaki družini pogrešanih vojakov - borcev ali vojnih invalidov na ta dan manišo diplomo z imenom njihove žrtve. Praktičen pa naj bi bil ta spomenik v tem, da bi vsaka občina dotlej resno proučila stanje in potrebe svojih vojnih invalidov, družin padlih borcev, in voinih sirot. Na temelju tega pro-učavanja morala bi občina po svoji moči nekaj napraviti, kar bi bilo od traine praktične vrednosti za naše še živeče vojne žrtve.
Novo društvo hoče dalje zbirati in objavljati vse podatke, ki bi mogli nam samim in tujcem dati verno sliko našega narodnega življenja in dela. Za proslavo prve lOletnice naše osvoboditve in ujedinjenja izide Jubflejski Zbornik na 1000 straneh z mnogimi slikami — in to v srbski, hrvatski in slovenski izdaji — v katerem bi bilo sicer znanstveno, ali za vsakega kolikor toliko pismenega človeka lahko umljivo napisano, kako je prišlo do 1. decembra 1918, in kaj se je napravilo in kako od tedaj naprej; do kje smo prišli po desetih letih skupnega življenja in dela in kai moramo napraviti in ostvariti v drugem desetletju. Na tak način bi bil Zbornik, ki informira o vsem, kar je važno za naš obstanek, napredek in bodočnost, najboljše sredstvo za medsebojno spoznavanje Srbov, Hrvatov in Slovencev, in mnogo bi storil, da se med seboj bolje razumemo, v svojih močeh dopolnimo in vzajemno podpiramo v vseh akcijah, ki žele narodu dobro. Jubilejni Zbornik bi bil začetek akcije, ki bi podatke vsako leto zbirala in objavljala bilo v velikih ali pa v posebnih manjših zbornikih.
Svoje dohodke želi društvo porabiti predvsem za to, da bi se naši mladini omo= gočilo sistematično proučavanje naše čkr-movine, življenja in dela našega naroda. Za vsak od 339 srezov naj bi sc osnovala skupina od po enega mladega Srba, Hrvata in Slovenca, a druga od po ene Srbkinje, Hrvatice in Slovenke. Tekom šolskega leta bi morali biti člani, ozir. članice vsake sku« pine v medsebojnem dopisovanju in na ta način ter iz knjig proučavati vse, kar se nanaša na zemljo, narod in njegovo delo in življenje v dotičnem srezu. Za čas šol« skih počitnic pa bi morala vsaka skupina prepotovati svoj srez in tako stopiti v zve« zo z vsemi, ki bi ji lahko dali informacije in pojasnila, na kateri način bi naša zemlja in sam narod v njih dušah in srcih ustvaril neizbrisno sliko svojega življenja, trpijo nja, dela in upanja. To bi bila najsigurnej« ša pot, po kateri bi prišli do tega, da bi S;b spoznal in vzljubil hrvatsko in sloven« sko zemljo kakor svojo, Hrvat srbsko in slovensko kakor svojo rodno, a Slovenec srbsko in hrvatsko kakor svojo domačo. Ni dvoma, da bi na ta način pripravili ge» r.eracije, katerih ne bi mogla nobena sila ločiti, in katere bi z več znanja, razumeva« nja in ljubezni upravljale s to zemljo, pri« pravljajoč na hitrejši način boljše in jas« nejše dni našim zanamcem.
Dalje ima novo društvo nalogo, da orga« nizatorno, moralno in materijalno podpira vsako akcijo v smislu prednjih ciljev, pa bilo da taka akcija" prihaja od strani po« cdincev, njihovih organizacij ali pa naših samoupravnih in državnih oblasti. Dobre ideje ne smejo ostati pozabljene, dobre me« todc nc smejo ostati neizkoriščene: «Ma« tica živih in mrtvih Srbov, Hrvatov in Slo« vcncev» želi, da iz vseh svojih moči take stvari popularizira, in da se ustvari siste« matično sodelovanje vseh poklicanih ter da se najdejo primerna in dovoljna sredstva 73 realiziranje dobrih predlogov, ki naj bi zadovoljili eden ali drugi življenjski interes našega naroda.
Te dni pričenja vpisovanje članov, ki so: naročniki, redni, utemeljitelji, dobrotniki in veliki dobrotniki; v začetku junija začne izhajati istočasno v srbskem, hrvatskem in slovenskem jeziku. »Matični meseč« nik», ki se bo tiskal v skoro 100.000 izvodih.
Botri — Botrice! Stariši!
Obleke za birmanke, v vseh velikostih, prav lep in fin izdelek — kupite samo pri tvrdki BELIH AR & VELEPIČ, Ljubljana, Mestni trg 13.
voda tekla nazaj...
Jesenski nalivi, ki so opogumili celo pohlevno Gradaščico, da se je razbrzdana brez primere barbarsko obnašala med domačimi hribi, se na Viču spravila nad avtomobil velikega župana in se upala motiti celo v njem uradujočega dvornega svetnika 'ter zalila vrtove po Koleziji, Trnovem in Krakovem z blatom, je tik pred svojim izlivam v Ljubljanico vzela s seboj še Za-lokarjev jez z zaitvonnico in izpodkopala ter prevrtala betonski most, ki veže Krakovo z Jekom. Lesenega prednika sedanje-
gaoarjevem trgu in omamlja tičice, da izpod sinjega neba padajo na žoličasto Jezero, ditoo bele naše metropole. Kmetavzar-ska vaiščanska Gradaščica se je pred vso to protestno lepoto užaljena osramočena za "sukala nazaj in biti proti Grubarjevemu kanalu, mrki Žabjefc se je z desnega brega Ljubljanice preselil ma levi breg Gradae&či-ce in v šoli ma Prulah so morali prenehati z zemljepisom, ker je 'tudi v knjigah vse narobe —- sploh vse se obrača kot želodci na Frančiškanskem mostu
Suha struga Ljubljanice. Spredaj v strugi Gradaščica, ki teče po strugi Ljubljanice v nasprotni smeri proti Gruberjevem kanalu.
Dela v Gradaščici ob mostu nad izlivom v Ljubljanico.
Ribji lov po tolmunih v strugi Ljubljanice
ga invalida je v šestdesetih letih minulega stoletja celo dal v nemške verze in tisik neki ljubljanski poet ter ga v silnem zanosu ob razgledu z Grada, da uveljavi svojo učenost geografije in pomanjkanje humorja, imenoval najdaljšega na svetu, češ, da sipija mesti »Rrakau und Tirinau«.
Kakor bi res šlo za popravilo tako dolgega mosta, je mestna občina premišljevala in odlašala ter je šele pred dobrim tednom poslala delavce v Gradaščico, da io zopet zajeze, podpro bregova z betonom in zaimaše v mostu luknjo, da ne bo več skrbi in stroškov s prižiganjem laternice na ograji okrog nje.
Menda zato, da bi Ljubljanica ne zadrževala vodovja gradaškega potoka in ne bi v njem zato narastlo valovje oviralo del, so vzdignili zatvornlco v Gruberjevem kanalu im posušili strugo Ljubljanice, Gradaščica pa zato ni seveda padla niti narastia niti za prst. Kadar namreč hočejo izprazniti strugo Gradaščice, naprosijo tovarnarja na Viču, pa lepo vso spelje v Mali graben.
Vzrok leži nižje v sredini mesta pod Marijinim trgom ob Frančiškanskem mostu To je z vsemi domačimi dišavami nasičena rjava gošča vele tok a ljubljanske Velike kloake, ki se tod razlije v penasto, spreminja sto jezero. Čakali so vročih in soparnih dni, španskega bezga, narcis in šmarnic meseca majnika, da bi ta čudovita harmonija našega jugoslovanskega Solnograda opojila tujce, kakor dan na dau leči zastaraine mahode branjevkam na Po-
Ko se je zasukala Gradaščica, je tudi življenje ob suhi strugi Ljubljanice krenilo nazaj in se ob jezercih v črnem produ ne oziraje se na blagi parfum po gnilih ribah razvilo z vso živahnostjo. Šolska deca se marljivo posveča lovu rib. ki se duše v gosti luži, in občuduje velike rake, ki jih ie v strugi več kot mislijo ribiški strokovnjaki. Zganili so se tudi trnovski in krakovski ribiči. Kakor njihovi predniki Argonavti, prenašajo čoln od luže do luže, razspno mrežo na največjo jezo številnih konkurentov, ki uče plavati črve, in v največjem miru rešujejo zaprte ribice počasne smrti v mlačnem zosu čmozelene kaluže. Ta zares športni lov pa z neutrud-ljivim zanimanjem spremljajo stotine gledalcev, živih prič, kako komodmo in počasno je življenje v Ljubljani. Ln razpletajo se spomini na staro slavo ribičev in na lepe stare čase, ko je po Savi im Ljubljanici prihajalo v mesto še hrovaško vino po 4 krajcarje bokal.
Zvečer se čuje tajinstvem šepet iz črne struge. Ali se Javlja majnik in poraja novo življenj e aH pdkopavraJo belo truplo Hlgi-jene.
KUPUJTE :
pomladanska oblačila lastnega izdelka!
Dokazano najnižje cene.
JOS. ROJ1NA, Ljubljana
Beograjsko pevsko društvo «Stanko-vič» je pred dnevi priredilo v več francoskih mestih dobro uspele koncerte. Povsod je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. Slika predstavlja prizor, ko je pevski zbor v Parizu položil lep venec z jugoslovenskimi in francoskimi trakovi na grob Neznanega junaka. Ob tej priliki je predsednik pevskega zbora prof. Gjorgjevič izročil zastopniku pariške garnizi.ie generalu Pothiezu kristalno žaro, napolnjeno s prstjo z ! groba Neznanega junaka na Avali.
General Pothiez polaga žaro s prstjo z groba Neznanega junaka z Avale na grob Neznanega junaka v Parizu.
Izredna glavna skupščina Sveta slušateljev ljubljanske univerze
Včeraj popoldne se je vršila v zbornični dvorani na univerzi zelo dobro obiskana izredna glavna skupščina Sveta slušateljev ljubljanske univerze, ki je obravnavala najaktualnejša stanovska vprašanja ljubljanskih akademikov. V imenu akademskih oblasti sta se udeležila skupščine g. dektn medicinske fakultete dr. A. Šerko in univerzitetni sekretar g. dr. M. Šmalc.
Po otvoritvenem nagovoru je tov. predsednik Iskra podal poročilo o pri-! pravah Sveta in njegove socijalne sek-| cije za ustanovitev «bolniške blagajne | ljubljanskih visokošolcev», katero naj ; izredna glavna skupščina potrdi. Izčrp-i no poročilo tov. predsednika in prebra-! na pravila B. B., ki jih je akademski svet že osvojil, je skupščina soglasno odobrila in s tem definitivno odobrila ustanovitev B. B.
Druga točka dnevnega reda je bilo vprašanje ustanovitve naše študentske nacijonalne unije, t. j. zveze vseh akademikov kraljevine SHS. Po stvarnem poročilu tov. predsednika Iskre je tov. | podpredsednik Jurkovič podal glavne misli iz osnutka pravil, ki jih je izdelala beograjska študentska reprezentanca «Pobratimstvo» in pravil, ki jih je izde-i lal SSLU in iznesel na tozadevnih po-i gajanjih z Beograjčani in Zagrebčani, j Pri tej točki se je razvila precej živahna debata, ki so se je predvsem udeleževali tovariši iz levičarskih vrst. Naši slovensko-nacijonalni levičarji so se v svojih izvajanjih izjavili proti našemu sodelovanju v študentski nacijonalni uniji, boječ se — hegemonije Srbov in študentskih aristokratov!! Prišli so na dan celo s predlogom, naj SSLU — reprezentanca ^slovenskih akademikov® — da inicijativo za ustanovitev «Zve-ze akademikov malih in zatiranih narodov«, med katere štejejo seveda tudi Slovence!! Večina na skupščini ie preko levičarskih predlogov odobrila poročilo tov. predsednika in akcijo SSLU za ustanovitev Zveze akademikov kraljevine SHS. Na tozadevni predkonfe-renci, ki se vrši danes v Zagrebu in kier se sestanejo predstavniki vseh treh univerz, naj delegati ljubljanske univerze v tem smislu nastopajo.
Nato se je razpravljalo o prireditvi «akademskega dne», ki bi se naj vršil v začetku meseca oktobra. V imenu Sveta je o tem poročal tov. Mrzel. «Akademski dan» naj bo manifestacija za ljubljansko univerzo; s predavanji akademikov v vseh večjih krajih Slovenije naj se med širokimi ljudskimi plastmi popularizira pomen ljubljanske univerze; akademiki naj s predavanji in drugimi prireditvami pokažejo svoje delo in snovanje na univerzi. Obenem se izvede obširnejša nabiralna akcija, katere dohodek se nameni v nujne socijalne ustanove akademikov, t. j. bolniške blagajne in zelo potrebne splošne akademske menze. — Zelo lepo in izčrpno poročilo tov. Mrzela je bilo soglasno odobreno.
Med slučajnostmi so se obravnavala tri vprašanja: Naša športna reprezentanca, predlog odbora Društva slušateljev jur. fakultete glede uniformiranja akademikov,. ki se je zavrnil, in interpelacija J. n. a. d. «Jadrana» in <Akademske zveze* glede postopanja policije nasproti akademikom. Pri tej zadnji točki je prišlo do precej burne debate, ki se je izlila v sklep: k g. rektorju gre posebna deputacija vprašat, kaj se bo zgodilo v zaščito akademske svobode in imunitete. Isto vprašanje se pokrene na konferenci v Zagrebu.
Skupščina je bila zaključena ob 6. uri dostojno in mirno. Medklici in izzivanja dveh posebno vročih levičarjev niso našli željenega odmeva in odziva.
Lep uspeh ljubljanskega avtomobilista
N. Barešič zmagovaIec pri avtomobilski dirki Beograd-Avala.
Avtomobilski šport je v naši prestol-rici zelo razvit. Številne motociklistič-ne dirke, pri katerih startaio poleg domačih vozačev tudi inozemci. pričajo o velH.jm zanimanju občinstva za avtomobilizem.
Pred tednom so se zopet vršile dirke na krožni progi Beograd - Avala, in sicer motociklistične dirke ter dirke za potniške, športne in dirkalne vozove. Konkurenca je bila zelo ostra in s<j bile kategorije zasedene s priznanimi vozovi in vozači. Cestne razmere na progi, ki ima mnogo hudih ovinkov, niso bile baš najboljše, poleg tega pa proga ni bila zadostno zastražena.
Palmo dneva ie odnesel znani ljubljanski športnik g. V. Barešič. ki je na
svojem vozu »Oakland«. ki ie dosegel absolutno zmago vseh kategorij in najboljši čas. Prevozil ie namreč 82 km dolgo progo (4 krogi do 20.5 km) š dolgo progo \ j2 min. 26 sek. (4 krogi po 20.5 km). Cas ie za več kot S min. boljši od onega, ki ga ie aosejrel drugi. Za zadnji krog ie rabil K) min. 44 sek. G. Barešič je za svoj lepi uspeh dobil 4 nagrade, in sicer srebrni Dokal mesta Beograda, zlato uro ministra vojske in mornarice, zlato spominsko nlaketo za najboljši čas, dosežen po članu Avto-kiuba SHS in srebrn kip. darilo svojih prijateljev športnikov
Tekmi so poleg mnogobroinega občinstva prisostvovali kot zastopniki kralja admiral Priča, vojni minister general Hadžič, beograjski župan dr. Ku-manudi, zastopniki tujih držav itd.
Gornji uspeh, ki ga je dosesrel g. Barešič in ki .ie znova potrdil njegov sloves kot enega naših najboljših športnikov avtomobili.stov, ni njenov prvi. Ze 1923 je zmagal ori rekordni vožnji na dirkališču v Banjici, isto leto ie dospe! kot prvi na cilj na 365 km do!?i in težavni progi Sarajevo-Beograd. 1925 ie na svojem Oaklandu v turni kategoriii porazil vse svoje konkurente na 1.15 km dolgi progi Mostar-Saraievo in 1. 1926 mu je cestna dirka okoli Pl.ie-ševic pri Zagrebu (210 km) zopet nudila priliko, da pokaže svoje zmožnosti. Tudi pri tej dirki mu ni bil nihče kos.
G. Barešič starta danes na Drogi Ja-ska-Plješevica. Želimo mu. da bo zopet vspešno zastopal naš avtomobilski šport.
Za birmance
Najbogatejša izbira vsakovrstnih oblel po globoko znižanih cenah ed;no pi
DAVORIN BIZJAK
LiUBLJANA	STARI IRG t
Danes
premijera najlepšega filma iz
1001 noči! Danes!	Danes!
Prvič v Ljubljani!
Telefon 2730.
Kino «Dvor»
Stankovič" v Parizu
t
Predavanje o bizantološkem kongresa
Sooči j« predaval pod okriljem »Ruske Matice® v balkonski dvorani tukajšnjega vseučilišča v ruskem jeziku g. univ. profe» aat Jastiski o meda. cxfaem blzantoloSkem kongresu v Beogradu, zlasti še gfode na sodelovanje ruskih znanstvenikov. Preda« vanje je bilo zelo dobro obiskano in je zbog poljudne obHke in lahkega, v časi s humorjem zašmjenega pripovedovanja od x» če tka do konca vezalo nase pokornost slušateljev.
Predavatelj vidi v H bizantoio&em koo« gresu, ki »e je vršil r Beogradu, velik do« godek, ki nima samo znanstvenega pome« na, marveč posega blagodejno tudi na po» Htično področje. Z znanstvene strani je znatno prispe rti k razčiščen ju rasnih pro» blemov bizantake zgodovine io je Se pose« bej važen za Slovane, ki so kneB velike kulturne stike z Bizantotn. zlasti njih pra* voslaven del, ki j« postal neposreden de« <iič bizantste kulture in je preko nje spre« jel vase elemente drugih vzhodnih kultur. S politične strani pa je bil ta kongres — prvi mednarodni znanstveni kongres, ki se je vršil v Jugoslaviji — posebno pomem« ben za Jugoslavijo. Odlični učenjaki raz« nih evropskih narodov (zastopanih je bilo 16 narodov) so se seznanili z razmerami v Jugoslaviji, tako da je kongres v pro* pagandnem oziru več storil za Jugoslavijo, kakor vsa organizirana in neorganizirana propaganda v inozemstvu. Za Ruse je bil kongres še posebej važen glede na njihove najožje stike z bizantsko kulturo in pa tu« di radi tega, ker je bil beograjski bizanto« loški kongres eden izmed prvih, mednarod« nih kongresov, na katerem so bila dovoljena tudi predavanja v ruskem jeziku, ka velja zdaj kot mednarodni znanstveni je« rgr.
Predavatelj je nato podrobno opisal po» tek kongresa, karakteriziral posamezne osebe, naglasil dobro organizacijo in izreds no naklonjenost ki so je bili gostje de« Iežni s strani dvora, vlade, občin in široke javnosti Vsega skupaj je bilo 149 predaš vanj, med njimi je predavalo 16 ruskih učenjakov, izmed teh 7 v ruščini. Ruskega jezika se je tudi p oslu žil Bolgar Bobčev. Častno zastopana je bila Ljubljana; pre« davalo je 10 naših znanstvenikov, prof. Ja* sinski v ruščini, Zupanič v angleščini, osta« li pa v nemščini. Nato je predavatelj očr» tal delo v odsekih in označil nekatera splo« šno zanimiva predavanja, med njimi zla« sti tezo pror. Stoka, da je bila pTadomovi« na Slovanov sedanja Češka itd Sploh se je pokazalo, da se slovanska znanost vedno bolj uveljavlja.
Za zanimiva in na kramljajoč način po« dana izvajanja g. prof. Jasinskega so se slušatelji zahvalili z dolgotrajnim aplav«
Oanes ob 17.30
semifinalna pokalna tekma
Ilirija: Primorje
na igrišču ASK Primorja, Dunajska c. Ob vsakem vremenu.
Ob 15.45 predtekma Panonija : Slavija.
Iz Rogaške Slatine
Napovedan je prihod gostov iz Amerike.
—č.— Rogaška Slatina. 20. maja.
Tudi za letošnjo sezono se obeta velik poset gostov. Madžari imajo letos komodno zvezo Budimpešte z Rogaško Slatino, katere se hočejo poslužiti v pel ni meri kakor kažejo doslei od tam aošle prijave. Pred voino so dajali glavni kontingent gostov Nemce in Madžari. Letos pričakujejo tudi večji prihod Nemcev. i-Eurona aui Reisen. Zeit-sehrift der eleganten Reisetveltc prinaša v svoji zadnji številki več slik iz našega zdravilišča in simpatično pisan članek o njegovi krasoti in uspehih zdravljenja v njem. Ravnateljstvo išče preudarno stikov z inozemstvom m zanaša sloves Rogaške Slatine v široko evropsko javnost Ali tudi Amerika je postala pozorena na biser Slovenije in napovedan je prihod 120 Fordovih nameščencev v naše zdravilišče. Priti imajo direktno sem na daljši oddih. Prispejo morda sredi avgusta. Tozadevno se vršijo sedaj pogajanja z zastopnikom Forda v Zagrebu. Na RogaSco Slatino je opozoril Američane naš jugoslovenski konzulat v Cikagu.
Gostov je v zdravilišču že precejšnje število, več nego lani ob tem času. Za glavno sezono je najetih že polno stanovanj. Pričakoviti je še usodnejšega rezultata nego ga je izkazala sezona 1926. Sedaj biva tu nekaj Ljubljančanov. Prav bi bilo. da bi naraščalo prihajanje Slovencev v naše divno in kar najbolje učinkujoče zdravilišče. Vreme je krasno, gostje se počutijo dobro, dopoldne hitijo k vrelcem oit zdravilno vodo in potem v kopeli v >Styrio* in »Hidroterrapijo«. Te kopeli slovijo in skupno z vrelci izkoreniniaio iz telesa raznovrstne bolezni. Na stotine bolnikov se vrača leto za letom v zdravilišče. ki Jim da krepčnjočega oddiha in jim daljša življenje. Poooklne izletijo gostje radi v obsežne okoliške gozdove ki so pohn spomladanske svežosti in kukavica napove tam tudi bolniku, ki je še pred kratkim obupaval nad seboj, da bo živel še dolgo, treba le, da pametno izkoristi priliko zdravljenja v Rogaški Slatini.
Sedaj ordinirata tu stalno bivajoča kopališka zdravnika Slovenca gg. dr. Lavrič in dr. Koiterer, oozaeie prideta
$e dr. Nenadovič in dr. Dragutinovič.
Šolska vodstva so se navadila, privajati v Rogaško Slatino učence, da vidijo to lepo slovensko zdravilišče. Letos je bilo tu že precej šolskih otrok, drujci še pridejo.
Vojaška godba svira v parku zjutraj in proti večeru. Dobra je in izborna bo, ko se še pomnoži v glavni sezoni.
Berlinski igralci v Mariboru
Maribor, 21. maja.
Danes popoldne so se berlinski igralci po kramo napeli anočnji predstavi cBobrov kožuh* odpeljali v avtomobilih v Dravsko dolino, kjer so si ogledali falsko elektrarno. Nato ao bili gostje odvetnika dr. Orosla na njegovem posestvu v Fali. Pri zakuskl sta poadravila med drugimi berlinske igralce bivši mariborski podžupan pred prevratom dr. Orosel in mtendant dr. Brenčič, ki je spremljal Berlin čane. Vsi so povdarjali medsebojno sporazumevanje in sodelovanje na kulturnem polju, zlasti še v umetnosti. Proti večeru so se berlinski gostje vrnili v Maribor.
Zvečer so v gledališču igrali ljubavno komedijo Kurta Goetza <In^eborg,. Ta predstava je znatno nadkriljevala snočnjo, katero je močno motilo težko umevanje nemškega dialekta. <Ingeborg» je bila divna mlada žena. Umetnica je zlasti močna v modulaciji glasu, kar je izvabilo največji užitek. Pa tudi mož gosp. Weiumanna je bil odličen. Nabito polno gledališče je izkazalo berlinskim igralcem veliko priznanje in hvaležnost za lepi večer. Po zadnjem dejanju je bil oder poln svežega cvetja. Igralci 90 morali večkrat pred za štor.
Vsi igralci so polni hvale nad iskrenim sprejemom v Ljubljani in Mariboru. Jutri Berlineani zopet potujejo v Ljubljano in potem še v Zagreb in Oaijek. V novinarski loži se je nocoj pojavil tudi urednik glavnega glasila nemške socijalne demokracije <Vorw5rtsa> Breutner, ki se je ustavil v Mariboru na svojem študijskem potovanju v Dalmacijo.
Čebelica Maja in njene pustolovščine
Opozarjamo občinstvo na današnji prekrasni spored ZKD v kinu Matica. Pri včerajšnji predstavi, ki je bila popolnoma razprodana. je vzbudite to mojstrsko delo tvrdke Ufa v Berlinu vseobče priznanje. Poiee čebeMce Maie je na sporedu znana bajka »Janko in Metka« tako. da je spored v resosd eden najlepših kar nam jih ie doslei nudila ZKD s svojimi poučnimi predstavam Nabavite sa takoi vstopnice in ne zamudite ogledat si največji filmski umotvor sedanjosti Danes se vršita predstavi ob 9.30 in 11. dopoldae.
Šolskim vodstvom, to" si žele ogledati s šolsko mladino in dijaštvom velepon&i rSm »Čebelica Maja«, je pripravljena ZKD ustreči tej želji na ta način, da priredi, ako se najde za to dovolj udeležencev posebne šolske predstave s posebno znižano vstopnino do ponedeiika. 23 t. m. do srede. 25. t. m popoldne ob 14.30 v prostorih kina Matice Naprošamo šolska vodstva da blagovolijo sporočiti tozadevne želje .obenem s številom udeležencev ustno v tajništvu ZKD v uraArfh od 15. do 18. vsak dar v Kazini II. nadstropje.
Žreban^ razredne
I/»ffl*j'a
20.000 Din zadela številka 59.010 Beograd. 21. maja r. Pri današnjem dopoldanskem žrebanju državne razredne loterije so med drugimi zadele številke: 20.000 Din številka 59.010 10.000 Din številka 66.521 po 4.000 Din številki 63.026 in 43.016 po 2.000 Din številke: 2.126 8.922 13.690 14-598 15.457 41.136 34.203 28.756 26354 61.591 62.279 68 650 43.016 99.647 92.847 82.696 78.967 103.099 104.713 106.527 107.786 113387 113.028 114.270 119.771 121337 781 4.494 25.000 25.052 27,672 29.896 37.847 55.098 55.496 87.841 S3.751 80.086 1 00.952 17356 45.550 «.134 64.370 65.172 67.393 67.517 73.298 90.367.
0I|>> «|	vv. *
milijonih, revščini in tatovih
Ljubliana, 21. maja
Miijooa. milijoni, Ljubljana govori samo o trčiikcEh, iantazira in se zabava. Ziegler-jevi milšjoeii, ki so že pozabljeni, hodijo v SE>amaa CigSerjem, njihovim prijateljem in znancem. Govore in se zabavajo ter pri-POoiEŠjo na koncu: »Ah, takrat ni bik) nič! Toda sedaj . . .»
Pri milijonih iz Švice gre za res. Ni ni-kaka fantastična zgodba, ki se jo brzo prebavi, da se išče zoper, kaj novega, čeprav se čuje vse. kakor pravljica.
G. general Mustafia piše pfcma v Beograd svojim -sorodnikom. Še več pa prejema pisem sam. Bivši guverner ic sedanj skromni daevničar pri direkciji drž. železnac ter prihodnji mffiionar prejema slebena dan po 10 do 15 pisem iz vseh krajev naše države, vmes pa tudi že taka, ki nosijo žig pošte iz krajev v inozemstvu. Za bajno srečo g. Vladferarja Borisova Mo-staišna so kar hitro izvedeli raski emigranti v oaS državi, ki ma v pismih čestitajo in napišejo rudi kako drugo besedo . . .
m
Kdo je pa ne pozna? Valerija! Vaierija je bila včas: imenitna dečva in za njo se ie marsikdo trgal, Z sala je pogledati tako svetlo sa očarujoče, da ie marsikdo siknil: »Moja mora biti!. PuHli so se fantje za ck> ic jo vodili v gostfae. Prosili so }o ljubezni, toda ooa se je same nasmihala in odslavljala vsakega po vrsti. Dejala je, da se ne mara poročiti in tako so njeni častilci odhajali od nje še boj zaljubljeni in nesrečni. Toda leta so iekša in Valerija ni bila več tako toieresantna. Nekam over.ela je in ko io je slednjič vprašal Jože, ie dejala: »Da-« V kateri cerkvi se je vršila poroka, c: ravno tako važno. Jože ie kmalu uvide!, da si Je naložil težak križ. VaJerija je hotela vedno v gostbo. Vino. ki so Jo navadil pid drugi, je bCo take
sladko . . . Propadala je čim dalje globlje in je uhajala možu, kadar je bila prilika.
Seočs Je sklenila, da si poišče na kolodvoru nekaj premoga. »Kdo bo pač premog vedno kupoval, če pa leži tam na kigru.« Predno je odšia, je čisto slučajno posegla v žep moževe nedeljske obleke Jn našla sam celega »kovača«. Tedaj je Valerija pozabila na svoj namen in odšla je v dalmatinsko gostilno. Notri je našla druščino: tri svoje prijateljice, ki so bile tndi nekam navzkriž s svojimi možmi. Pri mizi in vinu so si potožile druga drugi svoje gorje ki se ga do večera tako siasrkale, da so zapele na veseJJe drugih pevcev, zlasti mož. ki so imeli žene doma. Bila je že pozna ura, ko se ie zgnetel živ klobčič veseljakov na ulico. Potem, ko se je še pre} dogodite marsikaj, so se ženske in moški porazgubili vsak v svojo stran proti domu. Na ulici Je ostala samo še Valerija, ki je ležala na tleh. Pijano do nezavesti ie naše! stražnik. Prepeljali so jo naposled aa policijo, kjer je prespala noč v zaporu. Zjutraj je odgovarjala uradniku na vprašanja, kako bo doma. zopet vsa vesela in skoro brezskrbna: »I. kaj pa če biti?! On — me bo nabuckal. pa bo zopet vse dobro! Vrtela ga bom pa, dofcfer bom na sveta.«
*
V mesta straši že več tednov predrzen in zete nevaren tat, bržkone ženskega spola, k: se specializira v glavnem na tatvine v stanovanjih. V petek popoldne je je splazil zopet v spalno sobo privatne uradnice Jerice Stepic. stanujoče na Vodmat-skem trgu št. 20, in Ji ukradel iz odprte omare ročno torbioo. v kateri se Je naha-iaSo okrog 130 Din gotovine ter več dro-stffo vrednost tako, da ima Štepiceva 300 Din škode. Oškodovanka ie tatvino opazila šele proti večeru, ko se je vrnila domov Kakor so ji pripovedovali sosedje, so videli tekom popoldneva v hiši neznano, «krog 401etno žensko, ki se ie mucKa tam in spraševala Budi o svareh. ki zanje očividno ni irrrda interesa. Čim pa se Je videla samo. se je sptezfla v odprto stanovanje Štep<iceve ta izvršila namen, ki jo je prav za prav privede! v hišo. Drzno tatico zasSeduje policija sedaj zelo intenzivno ln obstoja upanje, da jo bodo kmalu spravili za zapah.
utj t n itr>-» ii ju uuuljjljljjlm b mm
Srsciia 1
Efektna loteria Invalidskega doma Trbovlje nudi mnogo krasnih dobitkov, tflavn! eno-nadstropna hiša. ki se lahko zadene z malenkostjo enega kovača ali 10 Din. f n TH' BTfTvnrmm miiHin mm
Iz Trbovelj
t— Gibanje bivših vojakov v Trbovljah. Tukajšnja okrajna ZSV. se ja svojem član« skem zboru dne 7. maja t L ustanovila podporni sklad »Samopomoč vojnih tova« rišev«, ki se bo kasneje ustanovil pri vseh podružnicah ZSV. v ljubljanski in meri« borski oblasti, ki bo dajal v slučaju smrti kakega člana njegovim svojcem enkratno oodporo, ki znaša tolikokrat 80 para, koli« kor članov štejejo vse podružnice ZSV. v ljubljanski in mariborski oblasti. Vsak član ZSV. namreč daruje v slučaju smrti ka« kega tovariša v centralni podporni sklad v Ljubljani 1 dinar. Od vplačanega dinar« ja izplača centralni podporni sklad 80 odst posmrtnine, a 20 odst. ostane v skla. du kot temeljna rezerva za poznejša leta, ko se bo članstvo vsled izumiranja krčilo. Pristopnina znaša za člana 5 Dtn ter gre
v	temeljni rezervni sklad Poleg tega je ustanovila ZSV. Splošni podporni fond
ZSV. in UVL, ki pa vsled obče gospodar« ske in socijalne krize le počasi napreduje, ker je v pravil ih določeno, da se ne more preje izplačevati podpor, predrto ne dose« že temeljna glavnica vsote 25.000 Din. Sredstva se bodo skušala pridobiti s pr> reditvaml zbirkami in prispevki ter pri« stopnino. ki znaša 10 Din. V smislu pravil se bodo izdajale podpore Sanom za slu« čaj bolezni, nezgode, brezposelnosti, m v slučaju posebnih nesreč v družini tudi iz« redne Ta podporni fond je zamišljen sa« mo za rudarske revirje Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Končno je bil sprejet načrt za ustanovitev pogrebnega odseka ZSV. in UVL v Trbovljah, ki bo imel namen po« skrbeti za dostojno počastitev preminulih tovarišev na njih zadnji poti V nedeljo 15. t. m. je vodstvo Okrajnega odbora ZSV. Trbovlje ustanovilo v Zagorju po« drjžnico ZSV Pri slučajnostih se je skle« nilo. da se še tekom letošnjega leta posta«
vi	v Zagorju lep spomenik padlim tovari« šem, ker je v to svrho že zbran precejšen znesek. Z akcijo za postavitev- invalidske« ga dom-a se bo moralo še nekoliko poča« kati. ker v sedanii splošni težki krizi ni primeren čas za tako velike akcije.
t— Regulacije Trbovelfšice. V torek 24 t m. se bo pregledala izvršena regulacija Trboveljšice pri Vebru. Trboveljska kotli« na dobi žnjo na tem mesti mnogo prijaz« neiše lice.
t— Dražba gramoza za okrajne cesie bo Z junija v Laškem.
Poskusite
•Van Kaster« - kakso »GOOLD«, poskusite »SPECIAL«. ne Hode Vam žž!'
■v
Čistost v ustih.
Vi veste oceniti ofcčutek pr= jetne svežine in čistosti v ustih. Mogoče Vam ni znana COi=p«sta za zobe. — Kupite eno tubo in gotovo boste raz« očarmi.
'PEREČO ' pasta za zobe.
JI" avtom
: : s
prvovrstna znamka, najboljše kvalitete, ekonomičen glede potrošnje bencina in olja, nedosegljiv hribolazec, po idealno konstruiranih oseh najsposobnejši voz za slabe ceste. Dobavlja se v vsaki opremi od najbolj enostavne do najbolj lu^suriozne z 2. 4 in 6 sedeži
Generalno zastopstvo za SHS Avgust Stoinsebegg, Rogaška Slatina, zastopstvo za ljubljansko oblast: Jugo-Avto, d. z o. r, Ljubljana.
Šport
Tekmovanje za Daviš cup v Zagreba
Indija vodi pred Jugoslavijo z 2 ; 0 Včeraj, v soboto, so se pričele v Zagrebu tenis tekme za Davisov pokaL Jugoslavija, ki je bila v prvem kolu prosta, mora v drugem kolu igrati proti Indiji, ki je v pr« vem kolu premagala .'panijo. Včeraj sta se vršili dve single partiji, in sicer med J ugoakrv enom Ehjndjerskim in Indijcem Prasado in med Jugoslovenom Ballasom in Indijcem Fyzee. Indija vodi sedaj z 2 : 0. Rezultati šo bili: Prasada : Dundjerski 6 : 2, 7 : 5, 6 : 2, Fvzee : Ballas 6 : 4, 6 : 2, 6 : 1.
Danes se vrši double FyzeoPrasada pro«
ti Dundjerski»Balks.
SK Ilirija : ASK Primorje
Pokalni semifinale LNP'a
Danes bo imela naša športna publika po« novno priliko, da prisostvuje zanimivemu boju obeh domačih rivalov, ki nastopita v borbi za prehodni pokal LNP.
Tekmovanje za podsavezni prehodni po« kal se je pričelo v letu 1925. ter si je za to leto priboril pokalno prvenstvo ISSK Maribor, za leto 1926. pa SK Ilirija, toda brez velike muje Od izida nedeljske tek« me pa je odvisno, kdo postane pokalni pr« vak z« leto 1927.
Brezdvotnno bosta moštvi dali vse iz se« be, da si pribore zmago, vendar upamo, da se bo igralo v mejah fairnese, na kar mo rata obe moštvi polagati posebno važnost. Istočasno se nudi v tej tekmi Diriji prili« ka, da se revanžira v pogledu lepe tehnič« ne in taktične igre nad Primorjaši, kateri so jo baš v teh ozirih nadkriljevali pri zadnji prv. tekmi. Tekma se odigra na igri« šču ASK Primorje, Dunajska cesta ter se prične ob 17.30 uri.
Publiko prosimo, da se vede na igrišču športnim intencijam primerno. Predtekmo v okvirju prvenstvenega boja odigrata SK SHarija in SK Panonija. Tudi izid te tekme je velike važnosti za placemeot Slavijo v prv. tabeli
Ilirija : Hermes. Včeraj se je že vdru« gič ponovila prvenstvena tekma med Iliri« jo in Hermesom. Rezultat Je bil 2 : 1 za Birijo.
SK Ilirija (ženska sekcija). Pri dana« fes jem nacionalnem mitingu nastopijo sle« deče atletinje: Medveft, Vizjak, Pevalek, Rupel, Jermol I m II, Tratnik L Bernflc. Na igrišču je biti najkasneje ob 13.30 s kompletno oprema Za pondeljek je dolo« čena prvenstvena tekma z Ateno na na« šem igrišču.
Kolesarske dirke ASK Primorje. Da« nes ob 15. se vršijo na Dunajski cesti ve« like otvoritvene kolesarske cfirke kolesar« ske sekcije ASK Primorje Zvečesr ob 20. v restavraciji »Zvezda« športna zabava s plesom, vstopnina prosta. Vabljeni so vsi prijatelji kolesarskega športa.
SK Jadran. Poaivljajo se vsi člani, po« sebno starejši, da pridejo danes ob 9. na delo v Kolezijo- — Tajnik.
Afena. Hazena odsek. V pondeljek ob 18.15 trening. Sledeče igralke morajo biti točno na igrišču: Šifrer Duša in Tito, Ža« gar, Velkaverh, Doberiet, Pugelj, Pečar Nada in Anka T.
Opozorilo vsem klubom. Jugoslovenski zimsko športni savez poživlja vse klube, da mu priiaviio sigurno do konca tega me« »eca vse one smučarje, ki pridejo v po» štev za olimpijado.
Službeno iz LLAP. Podsaveznim dele« gatom za internacijonaici miting SK Ilrri« je dne 22. t. m. se določita gg. dr. Kanda« re in Wincisch (nam. Kramaršič). SK P tu« ju se poveri izvedba lahkoat'e>(skega pr« venstvenega tekmovanja za mariborsko ob'"st v letu 1927. Termin in proeram pri« reditve se objavi pravočasno. — Naprošnjo se klubi, da čimpreje poravnajo članarino za leto 1927. Denarne ~->§i!jke je nasloviti na: Avgust Podpornik, LjubHana, Kolo« dvor=k- uL 30. — Na prr^nV) SK Jadrana se isti oprosti redifeljske službe do 4 redi« teljev. — SK Diriji se odobrava termin na« ctenaliega ženskega mitinga ra 22. maja. — Razpis Jutrove štafete se v toliko po« prrvija, da znaša prijavnina 30 Din ia ne 50 Din. kakor je bilo objavljeno. Čitajo se: za SK Tržič: Hlsdnik Franc, Stacm Karol za SK Ilirijo: Medveš Olga, Rupel Miliqa. Pevalek Stana. Vizjak Mara, Zore Zdrav, ko, Megušar Maks, Banko Ignac, vsi s pra» vom takojšnjega nastopa. Črtajo se za SK Jadran: Bar Julij, Bon čir, a Franjo, Čari Josip. Frlan Tomaž, .Tamnik Ciril JerSek Pavel. Košak Milan. Martinak Viktor. Mi« klavec Ivan. Pavlič Jože. Pečnik Adolf, Petelin Albin. Porenta Josip, Potnik Ivan. Primožič Pepi, Rape Vlado. Škof Marija. Span Jože Vončina Miloš. Potokar Gabri« jel. Gostič Janez. Mezgolits Leon. Tičar Farne. Praunseis Silvi'. Steiner Pavla. S3ca« lar Vinko. Dolenc Anton, Hvale Anton, Bambič Maks. Biček Franc. Zupančič Ev« gen. Jeglič Franc. Tomšič Anton. Krmau« r.er Ivo, Bsrgant Franc, Smoie Albin, Mate« ias Alojzi i. Dimic Franc. Kristan Rado, Vrhovec Jo*p. Ksnda-e Boris. Kardare Lado. Liubič Mirko. Vidmar Fric. Kern Franio. Rogač Stanko. SJapničar Avgust. Kos Emil
Pododbor Koturaškega saveza v Ljub' liani javlja, da uriredi kolesarsko društvo •Ljubljanica* v Dobruniah v nedeljo dne 29. t. m. nrvo svojo otvoritveno cfrrko v okolišu Za dvora za p; v enstvo društva. Zvezno d "k o za dnwtva. ki so. včlanjena v Zvezi slovenskih kolesarjev ter dirko za včlaniena društva v koturaStem savezu. Priiave dirkačev spreirma do 27. t. m. koJ. društvo »Ljubljanica«. Dobrunje in ta:nik Zveze. Ljubljana, KaHovska c. 4. — Dno
11 junija priredi kolesarsko društvo «Zar« ja», Zg. Kašelj svojo društveno diTko na progi Zg. Kašelj«Zalog m obratno. — Ko« lesarsko in motociklistično društvo «Sava» v Ljubljani priredi dne 24. julija društve« ne in medklubske dirke. Proga Vič»Plani» na in obratno. — V nedeljo, dne 22. t m. priredi ASK Primorje, koL sekcija med« klubske kolesarske dirke s startom in ci« Ijem na Dunajski cesti pri km 1.200 ob 15.
Prijave za Kvalifikacijsko vožnjo. Vsi smučarji se opozarjajo na raz-' kvalifi« kacijske vožnje Staničeva koča — Krma, ki se vrši dne 26. t m. Prijave se spreje« majo samo do 18. dne 23. t m. po tajniku smuško*tehničnega odbora Jugoslovenske« ga ziroskosportnega saveza g. Franju Ko« priva, palača Trboveljske premogokopne družbe. Gledališka ulica 3. Prijavnina zna« ša 10 Din.
/. bencinska pofrošna vožnja Sekciji Avtomobilskega kluba v Ljubljani in Ma« riboru priredita v nedeljo 29. t m. na pro« gi Cel je» Ve! en je? Gornji grad»Kamnik»Dom žale»Vransko«CeIje«Rogaška Slatina prvo bencinsko potrošno vožnjo. Prireditev bo družabnega in športnega značaja. Tekmu« joča vozila se uvrste v kategorije po na« bavnih cenah. Ocenila se bo samo vpora« ba bencina, ne oziraje se na vozno brzino, čeprav je slednja kot minimum v posamez« nih kategorijah normirana. Obtežitev vsa« kega vozila je predpisana. Ker je bencin« ska potrošna vožnja prva te vrste v Ju« goslaviji in bo zanimiva že vsled tega, ker se bo oficijeino ugotovilo, koliko bencina porabi kako vozilo, se pričakuje številna udeležba. Da bo udeležencem dana mož« nost po prestani preizkušnji tudi pozaba« vati se, se je izbral kot cilj Rogaška Slari« na, ki bo nudila vsa okrepčila in zabavo. Prijave za bencinsko potrošno vožr.jo se sprejemajo v obeh tajništvih Avtomobil« skega kluba v Ljubljani in Mariboru.
Sokol
Film VIII. zleta v Pragi 1926.
Svojo pot po sokolskih društvih bo nastopi! te dni naj sokolski fcsn VIII- zleta v Pragi Celotno delo. ki obsega 6 delov, je nrirejeano tako. da niKii tledalcu resničen užitek, saj nezn prikazaje na lepo urejen način poteg veiičasaie priredi ve lanskega leta. Ne samo oni ki so bili v Pragi na zietu. tuai vsi ostali naj s: odjedajo vefečastne telovadne scene, izprevod in vse ostaio. češkoslovaška Obec Sokolska. ki je z lastnina operaterji posnela to veliko dete. ie skrbela, da oredočš gledalcu vse ono iz zieca. kar priča o ogromnost sokolske orga SKzacije in o veefci disciplini in ljubezni <io sokooike stvari Pikn je veliko prepa-ga<fao dete že vobče. tem bolj pa predmetno. ker nam prikazuje največjo telovadno priredrtev, ki se je do danes vrš:la na svetu.
Z ozirom na veliko propagandno silo filmov bi bilo priporočijfvo. da se prične tudi pri nas s posnemanjem večjih sokoisk-h prireditev kot n. pr letošnjega pokrajinskega zleta na Taboru, zleta v Skop! i u leta 19I2S. Prav tako bi bilo važno, ako bi poskrbeli za iilTTtaaje kake važnejše re&me, bodisi aa orodju ali v prosti telovadbi Velika je vzgojna vrednost takega Efrna osobito za oeta mala društva ki se ne morejo udeleževati v večjem števita večjih zletov. Potreba po nekakih poru Joči h filmih tn projekcijskih aparatih že nastaja ia čas bi bil, da si rudi naše Sokolstvo to onrsi, kakor ima :o vpeljano že par let COS.
Bratska društva Slovenije in iz bližnjih hrvatskih žup naprošamo, da v dneh 13. in 14. avgusta t L, ko praznuje Sokolsko društvo v Novem mestu, tretje po »tarosti v Sloveniji, svojo 40!elnito, ne prirejajo uikakih prireditev v svojih območjih, temveč naj v velikem številu pohite k nam, v lepo dolenjsko metropolo in pripomorejo k lepši slavi našega jubileja! Na svidenje! Zdravo!
SiSka. Sokolsko društvo v Šiški praznuje letos 25!etnico svojega obstoja. Proslava je združena z otvoritvijo lastnega letnega telo-vadiJča ter z okrožnim zJetom ljubljanskega sokolskega okrožja. To slavje se bo vršilo v dneh 6. in 7. avgusta t. L, in sicer na predvečer večerne prireditve, drugi dan pa celodnevna slavnost Opozarjamo že danes vsa bližnja bj-at3ka društva in pa tudi oddaljena na to našo velepomembno prireditev. Zdravo!	"	*	—r—
Sokolsko društvo D. M. v Polju pri
Ljubljani namerava pričeti letos z gradnjo Sokoiskera doma. Izde.azE so vs ne črt in tudi finančno je gradba že osigurana. Društvo je dolga leta moraio vsake zime prenehat z telovadbo rad: pomanjkanja primernih prostorov. Letos pozimi bo. upajmo vsaj. že pod lastno streho.
Dobi se povsod, koder cenijo dobro io zdravo pijačo, kjer ga še ni aaj se ga takoj naroči pri tvrdki
Lovro Šebenik, žganjarna in rastlinska destilaciia, Ljublja-ijana VIL
Domače vesti
*	Naročn&e ln čitateHo »Jutra« pozivamo naj nobeden ne zamudi da bi se ne vpisal bed člane »Vodnikove družbe«. Vsak član (»Vodnikove družbe« dobi za članarino 20 ©in 4 krasne knjige in sicer koledar »Vodnikovo pratiko« za 1. 1928 bogato ilustrirano knjigo »Naši borci in glasniki« v kateri bodo opisani v besedi in sliki največji in naj-zashiženejši naši možje ln dve povesti. Za tako malenkostno svoto ne dobite nikjer na svetu Štirih tako lepih knjig! Naši naročniki itn čttatelji lahko naročnino pošljejo tudi na j naše uredništvo ali pa naravnost na »Vodnikovo družbo« v Ljubljani.
*	Osebne vesti s pošte. Za upravnika v Kranju je imenovan Ivan Slavec, sedanji poštar v Laškem. Napredovali so: Nežika Anderlič v LJubljani, Leopoldina Hladnik v Ptuju, Berta Toplic v Rogaševcih. vse pripravnice IH.-4. — Upokojena je pb. ur. 0-3 Matilda Feren&Jc v Železnikih. — Premeščeni so: pb. ur. J. šfaj z Jesenic, Gor. v Boh. Bistrico, Olga Ropotar h Celja v Sv. Jurij ob Sčavnid, Albina Thaler iz Ljubljane v Šoštanj, Anton Kroflič iz Celja v Grobel-no, Ana Zoreč iz Mežice v Mursko Soboto, Olga Trinkaus iz Pristave v Konjice, Ana Fabjančič Iz Konjic v Ljubljano, Iva Kranjc iz Murske Sobote v Novo vas pri Rakeku, Anica Pire Iz Nove vasi p. R. v Ljubljano, AL Kramarič Iz Maribora v Gor. Radgono, J. Tušar Iz Rakeka v DoJ. Logatec, A. Spe-Klič iz Šoštanja v Novi Sad, M. Kitzler Iz Ljubljane v Domžale, R. Peitler iz Gor. Rad Kone v Maribor, Fr. Hladnik iz Murske Sobote v Ptuj, A. Pehani iz Rajhenburga na Rakek to Pavla Peterman iz Ljutomera na Jesenice. Got.
*	Odlikovanje. Za večletno neumorno, inicijativo in uspešno delovanje za povzdi-Eo živinoreje v Prekmurju je izrekel veliki župan mariborske oblasti priznanje in zahvalo sreskemu živinorejskemu referentu v Murski Soboti, uradnemu veterinarju g. Joži Samcu.
*	Iz diplomatske službe. Za generalnega konzula v Pragi ie imenovan Fraraio Cvije-tiša, za generalnega konzula v Pečuju pa Dragiša Kasidolac.
*	Kaznilnlškl pazniki _ dnevničarji. Minister pravde ie v smislu čl. 306 finančnega zakona za proračunsko leto 1927-28 izdal odredbo, da se imajo vsi pazniki, Id so bili dne 1. aprila 1927 v službi pri kaznilnicah, domovih za mladoletne in državnih vzga-jališčih in še niso imeli polnih treh let državne službe, prevesti za dnevničarje; višino dnevnice je določil v višini celokupnih dosedanjih mesečnih prejemkov. Istočasno je minister pravde odredil, da se smejo v navedenih zavodih tudi v bodoče nastavljati pazniki-dnevničarji. katerih mesečna dnevnica bo znašala osnovno in položajno plačo 1. skupine zvaničnikov odnosno služi-teljev, stanarino, ako nimajo stanovanja v naravi, osebno ln rodbinsko dravinjsko do-klado za ženo in otroke. Nimajo pa pravice do kakoršne si bodi nagrade za nočno službo.
*	Kaj bo s stanovanjskim zakonom? V
lavn-osti se v zadnjem času razpravlja o ver ziii, da bo obstoječi stanovanjski zakon potom uredbe podaljšan za gotovo dobo. Iz Beograda pa prihaja vest, da. v merodajnih krogih prevladuje popolnem pravilno mišljenje, da se obstoječi stanovanjski zakon ne more podaljšati z uredbo, marveč samo z r.ovim zakonom. Verzija o podaljšanju zakona z uredbo se je bila pojavila zaradi tega, ker se smatra, da se narodna skupščina ne bo več sestala in <La bodd razpisane nove volitve, vsled česar da ne bo prilike za sklenitev novega zakona. Nasprotno pa se zatrjuje, da se bo Narodna skupščina sestala in konstituirala, še predno poteče veljavnost današnjega stanovanjskega zakona, in da bo vlada poskrbela, da se vprašanje podaljšanja stanovanjskega zakona v narodni skupščini forsira in pravočasno reši.
*	Konec pouka na srednjih šolah. Beograjska »Pravda« javlja da je prosvetno ministrstvo odredilo, da se na vseh državnih srednjih šolah konča šolski pouk dne 20. junija, razen v VIII. razredu, kjer se pouk-konča poprej, da imaio kandidati za maturo 10 dni odmora pred polaganjem izpitov.
*	Smrtna kosa. Umrl je dne 21. t. m. v Rogatcu na Štajerskem g. Janko Sanda v starosti 56 let. Pokojnik je bil slovenski pisatelj in še pred mesecem dni ie izdal 1 snopič svojega epa v 10 spevih: Kralj Samo Blag mu spomin! — V Sp. Hočah )e včeraj umrla ga. Lizika Glaser roj. Hertouth v 21. letu starosti. Pogreb bo jutri ob 4. pop. — V Ljubljani je umrl g. Josip Krašovec, zasebnik. Pogreb bo jutri ob 3. pop. iz drž. bolnice. N. v m p.!
*	Agrarna reforma se razširi na šume. V ministrstvu za šume in rudnike se dovr-šava načrt zakona o razširjenju agrarne reiorme na velike šumske komplekse.
*	Stanovanja za železničarje. Kakor poročajo beograjski listi, bo prometno ministrstvo pri Državni hipotekami banki najelo večje posojilo v svrho gradnje stanovanj ra železničarje. Taka stanovanja se zgrade v prvi vrsti v Beogradu. Zagrebu in v Ljubljani, pozneje pa tudi v drugih večjih mestih.
*	Prvi dečji kongres v Jugoslaviji. V
Beogradu se je sestavil poseben odbor, ki bo organiziral prvi dečji kongres v Jugoslaviji. Kongresa se udeleži mladina iz vseh naših pokrajin. Dne 2. junija pa se priredi v Beogradu in po drugih večjih mestih dečji dam. Ta dan se vrše povsod predavanja o vzgoji in zaščiti dece.
*	Štipendije za gojence vinogradniško-sadjarske stroke. Poljedelsko ministrstvo pošlje početkom avgusta tri gojence v Fran cijo in Nemčijo na enoletno prakso v vino-gradniško-sadjarski stroki. Gojenci se izberejo potom natečaja, ki je že razpisan. Rok za prijavljanje je do 1. julija. V poštev pridejo kandidati, ki so absolvirali poljedelsko fakulteto ali višjo poljedelsko šolo in ki so vsaj dve leti v državni ali privatni službi bili zaposleni na terenu. Po povratku morajo vsaj pet let služiti kot profesorji na kmetijskih šolah.
*	Potovanje naših učiteliev v Češkoslovaško odloženo. Potovanje naših učiteljev in učiteljic v Češkoslovaško in Poljsko, ki je bilo določeno za mesec junij se ie moralo odložiti zaradi šolskih izpitov. Potovanje je preloženo na mesec september.
Danes ob 17-30
semifinalna pokalna tekma
Ilirija: Primorje
na igrišču ASK Primorja, Dunajska c. Ob vsakem vremenu.
Ob 15.45 predtekma Panonija : Slavija.
+ I. zdravstveni tabor na Limbarski gori
priredi društvo za narodovo zdravje v soglasju s svojo podružnico v Lukovici v četrtek (na praznik), dne 26. t. m. po nastopnem redu: Ob 10.30 cerkveno opravilo na gori. Ob 11. govori: župan Franc Cepuder »O snagi na kmetih«; dr. Živko Lapajne »O pomenu ultravijoličastiii žarkov za zdravje in bolezen«; dr. Ivo Pire: »O higijenskem prerodu ljudstva«. — Odmor, zakuska in prosta zabava. — Ob 14. Dovratek z gore čez Kurnik v Lukovico. Ogled prvega zdrav stv-enega doma v Sloveniji. (Gostom so v domu na razpolago brezplačne kopeli). — Od 16. do 19. kinopredstave zdravstvene vsebine pri Vidicu. — Prijave sprejema »Društvo za narodovo zdravje v Ljubljani«, Resljeva cesta 10. (Šolska poliklinika) in »Društvo za narodovo zdravje v Lukovici« Udeleženci iz Ljubljane odhajajo ob 5.30 ali 7.45 do Domžal, kjer čakaio vozovi za prevoz v Krašnjo. Povratek v Ljubljano ob 17.34 in 21.09. Zdravstveni tabor se vrši ob vsakem vremenu.
Ure, verižice, obeski, uhani L t. d.
so vtdio najlepša
birmanska darila
ki jih dob te najceneje pr tvidki
L ud. Cerne. L ubllana.
W< Ifova ulica štev. 3.
*	Kongres hišnih posestnikov. Četrti kongres Zveze hišnih posestnikov kraljevine SHS se vrši, kakor smo že javili, 5. in 6. junija t. 1. v Splitu. Program tega kongresa je sledeči: 1.) likvidacija stanovanjskega zakona, 2.) ustanovitev Zbornice hišnih posestnikov, 3.) vprašanje kreditov in zavarovanja, 4.) vprašanje izenačenja davkov in taks, 5) mednarodna zveza hišnih posestnikov, 6) akcija za obrambo lastnine. Udeležencem kongresa je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo po vseh progah državnih železnic. Polovična vožnja velja od 1. do 10. junija.
+ Vozni red Sušak-Kotor. Parobrod »Ka-ragjorgje« bo 5. junija prevzel brzo progo Sušak-Kotor. »Karagjorgje« bo odhajal s Su šaka vsak četrtek, drugo brzo progo pa bo vzdrževal parobrod »Zagreb«, ki bo odhajal s Sušaka vsako nedelio.
*	Nova tarifa za SlmpIon-Orient-expres. Te dni je stopila v veljavo nova mednarodna tarifa za prevoz potnikov in prtljage z vlakom Simplon-Orijent-expres v direktnem prometu med Anglijo, Francijo, Belgijo, Švico, Italijo, Jugoslavijo, Rumunijo, Bolgarijo, Grško, Turčijo in Sirijo. Vsled nepričakovanih prometnih zaprek se bodo direktne vozne karte za progo Anatoliia-Bagdad in SicHija-severna Sirija izdajale šele dne 1. julija, ko se prične redni promet na teh progah.
*	Cvetje in nasadi na železniških postajah
Prejeli smo: Kakšno nagrado zasluži oni, ki ie dne 11. t. m. ob priliki preselitve izru-val in porezal s plezalkami že itak skromno olepšano postajo Grosuplje?
+ Zaplenjeno kolo sumljivega izvora. Pred par dnevi so orožniki v Lajteršpergu aretovali sumljivega neznanca, ki se je vozil v bližini vasi s kolesom. Neznancu pa se je posrečilo med eskorto pobegniti dočim so kolo, ki ga je neznanec bržčas kje ukradel, spravili na Staniči. Zaplenjeno kolo je
Dne 18. maja so bile izžrebane
sledeče srečke, kupljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. št. 19. Din 10.000 je zadela srečka št. 79.002.
Po Din 500 so zadele sledeče srečke: 76.724, 15.452, 18.165, 18101, 18.151, 18.137, 30.980, 40.585, 40.575, 40.518, 40.555, 40.504, 53.435, 53.488, 53.405, 66.690, 66.621, 66.691, 66.679, 66.624, 66.617, 79.009, 79.080, 91.734, 91.734, 91.744, 115.689, 115.643, 115.662, 115.630, 9.734, 9.776, U.503. 11.539, 11.505, 23.437, 34.131, 47.752, 47.718, 4&Š34, 48.570, 71.881, 71.810. 83.266, 83.246, 83.262, 83.293, 83.204, 86.323, 86.388, 86.388, 86.367, 86.301, 86.316, 96.936, 96.975, 96.944, 111.133, 111.146. 111.185, 120.137, 120-103, 120.146, 120.114, 120.182, 120.117, 9.104, 9. 138, 9.193, 9.180, 9.116, 48.647, 48.696, 70.458, 70.409, 70.428. 70.448, 95.823, ».806. 95.853, 111.790, 111.711, 111.867, 121.627, 121.697, 121.685,121.682,121.612,57-688,99.342, 4.497,78.333.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
znamke »Goricke«, modro pleskano, z izrezano gonilno ploščo in prostim tekom.
*	Zieglerjeva zapuščina oddana. Izseljeni-škf komisarljat v Zagrebu nam poroča: Pri izseljeniškem komisarijatu v Zagrebu se je vodilo postopanje o zapuščini po pokojnem Wffiiamu Zieglerju, ki je lani umrl v Ameriki. Zapustil je premoženje v okroglem znesku 13 milijonov dolarjev. Priglasilo se je mnogo interesentov tudi iz Slovenije. Da si posamezni Zieglerji in Ciglarji ne naprav-Ijajo nepotrebnih stroškov, pristojnim oblastem pa nepotrebnega dela, se objavlja, da .ie omenjena zapuščina že oddana in da ie pokojni W5ffiam Ziegler svoje premoženje testamentarično zapustil svojemu sinu Wil-liatr.u v Newyorku kot univerzalnemu dediču, svoji soprogi in še nekaterim legatarjem Prepis oporoke se dobi pri izseljeniškem komisarijatu v Zagrebu, Kamenita ulica 15.
+ Velik dar za naše zrakoplovstvo. Pred letom dni je v Pragi smrtno ponesrečil naš avijatik podpolkovnik Jovan Jugovič. Njegova mati, vdova, je po izgubi sina-edinca ostala osamljena v visoki starosti. V poča-ščenje spomina svojega sina je ponosna mati vse svoje premoženje, približno 1,500.000 dinarjev naklonila našemu zrakoplovstvu.
*	Velik luksusni parobrod v Splitu. V Split je predvčerajšnjim prispel velik luksuzni parobrod »Ranchi« s 400 Angleži, ki so si ogledali Split in Solin ter se potem z avtomobili podali v Trogir. Parobrod ima 16.000 ton nosilnosti, sedem nadstropij, lift, dvorane za ples, tenis, urade agencije, pošto, kino in bolnico. Posadka šteje 10 oficirjev in 368 mož, med temi 100 Indijcev. Potniki si ogledajo tudi slapove Krke, potem pa posetijo Benetke, kamor vodi ladjo naš kapetan Filipovič.
*	Nabava novih vagonov. Promenti minister je odposlal posebno komisijo v Nemčijo, da nabavi sto vagonov za naše državne železnice in siceT polovico potniških, polovico pa tovornih. Vagoni se nabavijo na račun reparacij.
URE za blrmsnce.
F. ČUDEN,
Ljubljana Prešernova >.
*	Fordovi avtomobili za beograjsko policijo. Beograjska policija ie nabavila večje število Fordovih avtomobilov, motocikllov in biciklov, s katerimi križari po Beogradu.
*	Beda vsled nezaposlenosti Brezposelna delavka Olga Abram iz Dolenjega Leskov-ca pri Blanci, stanujoča v Zagrebu, je prošli petek v obupu izpila večjo količino lizola. Pri zaslišanju je izjavila, da ie vsled nezaposlenosti prišla v obupen položaj in si je vsled tega hotela končati življenje. Zdravniki upajo, da ji ohranijo življenje.
*	Smrt vsled strele. V Briniu na Hrvatskem je prošli četrtek divjala silna nevihta z nalivi in močnim grmenjem. V hišo selja-ka Antona Perkovida ie udarila strela in moža na mestu ubila, njegovo snaho pa moč no osmodila.
*	Proti trpinčenju živali. Minister za notranje zadeve je vsem oblastem v državi izdal naTedbo, naj z vsemi sredstvi preprečijo trpinčenje živali.
*	Prpič »mali« v preiskavi. Tekom zasliševanja Prpiča »malega« v Sisku se je za razbojnike začel zanimati tudi gostilničar Štefan Ša| iz ŠaTtovca pri Kutini, kateremu so razbojniki ubili sina, njega samega pa: težko ranili. V njegovo gostilno so večkrat prišli neki »siromašni ljudje«, da se pri njem ogrejejo m okrepčajo. Nekega dne pa so isti »gostje« ponoči prišli v njegovo gostilno, zvezali njega in sina, ga oropali in težko ranili, sina Pa ubili. Sedaj je Šoš v Prpiču spoznal svojega mučitelja in morilca svojega sina.
*	Samomor gradbenega podjetnika. Feli-cijan Ture!, gradbeni podjetnik iz Gorice, ki se je pred leti naselil v Zagrebu, je predvčerajšnjim poskušal izvršiti samomor. Svo jo postrežnico je poslal po kosilo, medtem pa si ie iz revolverja pognal eno kroglo v desno senr.e, drugo Pa v levo stran prsi. Piva krogla je prodria sence in izstopila med levim očesom in nosom: druga pa je prodrla v prsa ter izstopila na plečih. Ture! Pa je kljub temu ostal pri zavesti. Prepeljali so ga v bolnico. Po zdravniški izjavi utegne ostati pri življenju. Na vprašanje, zakaj si je hote! končati življenje, je izjavil, da so mu gmotne neprilike potisnile v roke revolver.
*	Dober želodec. V bosenskih Jurjevcih živi nenavaden človek, ki še utegne napraviti kairijero. Ta človek iž žive ribe in rake; ne čisti jih in ne pere, marveč jih požira take kakršne so. Ime mu je Joco Mirosav-Ijevič, star je 28 let ter pravi, da jč vse živo- perutnino, kozliče in tiče in vse, kar mu pride pod roko. V resnici dober želodec.
*	Dražba lova. Lov krajevne občine Selca bom oddal v zakup potom iavne dražbe na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki dne 2. julija 1927 ob 10.30. dopoldne za dobo od 1- avgusta 1927 do 31. marca 1932. — Lov krajevne občine Sorica bom odda! v zakup potom javne dražbe na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki dne 2. julija 1927. leta ob 10. uri dopoldne za dobo od 1. avgusta 1927 do 31. marca 1932. leta. — Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem poglavarju v Kraniu med navadnimi uradnimi urami.
*	Za osveženje krvi Izborno deluje naravni »Planinka« zdravilni čal. Cena Din 20. Zahtevajte v lekarnah.	130
*	Ne pozabite, prosim, nikdar svojim juham, omakam, prikuham, salatam itd. dodati nekoliko kapljic Maggi-jeve zabele. Zadostuje majhen dodatek Maggijeve zabele, da dobijo vse te jedi takoj močneiši in prijetnejši okus. Zahtevajte izrečno Maggijevo zabelo in pazite na ime »Maggi« na »rume-no-rdeči« etiketi.	5914
RAVNANJE l SVILENIMI NOGAVICAH!
Svilene nogavice, seveda če z njimi pravilno ravnamo, niso za vsakdanjo rabo nikak luxus. Pazite pa na to, da en par samo po en dan rabite. Zvečer predno ležete položite nogavice, ono malo časa ko si češete lase, v m ačno LUX peno in jo utisnite skrbno v nežno tkanino.
Nato iztisnite nogavice, potem ko ste jih dobro splannili v brisači, jo položite čez naslonjalo, stegnite nogavice v pravilno obliko in jih čez noč obesile na brisači, da se posuše. Zjutraj zvijte nogavice (to nadomesti popolnoma likanje, ki le škoduje) in jih spravite v omaro.
Ne nosite Vaših svilenih nogavic več dni zaporedoma neopranih. Če jih takoj vsak večer namočite v LUX, ostanejo skoro neobrabljene. Fina svilena vlakna se obvarujejo pred uničujočim vplivom prahu in potu, ohranijo svojo mehkobo in krasni blesk svile.
LUX je za vse, kar je nežno, fino in zahteva nežno ravnanje. LUX se nikoli ne prodaja nezavit.
Odbijte vse posnemke!
*	Pozor! Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel kolodvorski buffet (restavracijo) v Rogaški Slatini. Točil bom pristna štajerska in dalmatinska vina, kakor bodo tudi p. n. gostom vedno na razpolago topla in mrzla jedila. Za mnogobroien poset se priporoča Adam Črešnar.
*	Radenski Glzelin vrelec s sadnim sokom je res božanska pijača. Poskusite in prepričajte se!	88
*	Enostavnejše in cenejše prati! to naj bo geslo za prihodnje pranje. Neprijetno in tru-dapolno pranje na perilni deski ni samo muka, ampak je tudi mnogo dražje. Uporabljajte »Persil«. Perilo je treba samo nekoliko časa enostavno kuhati, pa je čisto in brez madežev. Da pa dosežete popoln in lep učinek, uporabljajte Persil brez prido-datkov in se držite natančno navodil za uporabo.	157
*	Motenja želodca in črevesa, napadi telesnih bolečin, razdražljivost, nervoznost, omotičnost, sanje z bojaznijo, splošno po-čutenje slabosti, zmanjšano veselje do dela se omili s kupico prirodne grenčice »Franz-Josef« na dan. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo, kako izborno služi voda Franz - Josef kot voljno odpirajoče sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	46/L
*	Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih, nevralgiiah (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil, motenju preosnove, ostareiosti, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radioemanaciiskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. sept. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon.	142
+ Sveži svetlopisni papir, negativni in pozitivni, prvovrstne znamke, ozalid za suho proizvajanje kopij skicni in pavzni papir najfinejših specialnih vrst, vse tehnične in risalne potrebščine priporoča stavbenim podjetjem trgovina s papirjem Iv. Bonač Ljubljana.	120
*	Radion, prašek za pranje, ki pere popolnoma sam, je davna želja vseh gospodinj Dobiva se v vseh trgovinah mila In koioni-jalnega blaga.	153
*	Pri nakupu testenin zahtevajte vedno in povsod samo »PEKATETE«, ki prekašajo po okusu in kakovosti vse druge.	53
*	Za dame neobhodno potreben Sanoform se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. 123
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubliana. Tavčarjeva ulica 7.
*	Opozarjamo na današnji oglas Edison Bell Penkala gramafonov in plošč, prodaja na obroke.	729
ITO — zobna pasta najboljša!
NE
POZABITE
da Vam v kratkem prinesemo kolosalni ameri-kanski velefim
KUKLUZKLAN
ELITNI KINO MATICA
*	Razmnoževalne aparate, hektograie — hektografične role vseh širin, hektografične liste za razmnoževanje brez aparata, hektografične mase, pripadajoča črnila, papir in druge potrebščine za razmnoževanje ima vedno po najnižjih cenah v zalogi Iv. Bonač trgovina s papirjem v Ljubljani.	715
*	Kartonažne Izdelke, lepenko rjavo iu sivo, bele in barvaste kartone, raznovrstne škatlje in zaklopnice, tortne škatlje, bon-bonjere, tortne krožnike, klobučne škatlje, vreče za klobuke, čajne kartone, privezne etikete, vreče za vzorce in specerijo; ovojni papir etc. priporoča po najnižjih cenah IV. BONAČ, trgovina, Šelenburgova ulica.
731
Iz Ljubljane
u— Promenado! koncert Nar. žel. glasbenega društva »Sloga«, ki se je vršil v »Zvezdi« je privabil veliko število ljudi. Posamezni komadi, ki jih je izvajala «Sloga» pod vodstvom g. Bučarja so bili prav dobro naštudirani. Zal da godba redko nastopa, čemur bo vzrok najbrže služba. Na vsak način bi bilo priporočljivo, da nam »Sloga« priredi še več takih promenadnih koncertov u— Državna hitootekarna banka je kupila za svojo ljubljansko podružnico hišo bivše Trgovske banke na Dunajski cesti, oziroma v Dalmatinovi ulici. Kupnina znaša tri milijone dinarjev.
u— Električna cestna železnica obvešča javnost, da bo zaradi izmenjave križišča na progi državne železnice na Dolenjski cesti v dneh 23,. 24. in 25. t. m. na tej točki ustavljen promet z vozovi. Pocestni promet se bo za ta čas vršil preko Orlove in Ižanske ceste v mesto, oziroma obratno.
u— Tehtnica Jugoslovenske Matice odstranjena z ljubljanskega slavnega kolodvora: Prejeli smo: Jugoslovenska Matica je sklenila z železniško direkcijo v Ljubljani pogodbo, da sme postaviti avtomatično osebno tehtnico na gl. kolodvoru. Tehtnica ie bila že tri mesece v obratu, a se ie sedaj morala odstraniti, ker je generaln. direkcija železnic v Beogradu oddala prostor za avtomotično tehtnico privatni osebi iz Zastreba Ineoslovenska Matica se ie proti temu pritožila, a general, direkc. v Beogradu je njeno pritožbo odbila. Tehtnica je dala mesečno lep dohodek do ca. 1500 Din, ki bo šel v žep protežiranega privatnika. Lepo bi bilo, če bi kak slovenski poslanec v tei zadevi intervenira! in dokaza! pri general, direkc., da ima taka institucija, kot je Jugoslovenska Matica, gotovo prednost pred privatnimi dobičkarji, zlasti še v Ljubljani. Občinstvu sporočamo, da se je tehtnica Jugoslovenske Matice začasno postavila na gorenjski kolodvor.
u— 6% obligacijsko posojilo mesta Ljubljane za zgradbo stanovanjskih hiš so n?dalje podpisali: Osrednje društvo lesnih delavcev v Ljubljani Din 3000. »Vardar«, delniška družba 100.000 neimenovan 50.00, 2 neimenovana po 10.000 Din. 20.0000, neimenovan 5000, neimenovan 3000. neimenovan 2500, 2 neimenovana po Din 2000, 4000, neimenovan 1200, 7 neimenovanih po Din 1000 7000, neimenovan 400. neimenovan 500 Din
u— Ustanovni občni zbor Starešinske zve ze JNAD »Jadran« se je vrši! 16. t. m. in
soglasno izvolil sledeči odbor: predsednik: dr. Lučovnik, podpredsednik dr. Urbane, tajnik prof. Kalan, blagajnik prof. Vrtovčeva in odbornik inž. Kotlušek. Odbor bo v kratkem razposlal na vse bivše člane akad društva »Jadran« vabilajia pristop k Starešinski zvezi.
5— Ob pcfiBd proslave dne vov zdravja
priredi »DraStvo za narodno zdravje v LfcjbBanic v pondeljek, dne 23. t. m. ob 20.
v dvorani Mestnega doma zanimivo skioptično predavanje »O pomenu nove poti na Šmarno goro in Grmado za Ljubljančane.« Na sHkah bo predočen tudi kraj novega ko-paJiSča na Savi Predavata gg. VVester Jos. inšpektor odd. teta. prosvete v p. in dr. Lapajce Žlvko, podpredsednik društva. V»to®Dina 2 DSn. Dijaki prosti.
o— Grška in rimska plastika v Ljubljani. VCeraj zjutraj te bHo prepeljanih s kolodvora v Nar. dom 34 ogromnih zabojev, v katerih se nahaja 66 odMvkov po grških in rim skih iz luvrskega muzeja v Parizu. Krp! so last Narodne galerije in bodo v juniju mesecu razstavljeni v Jakopičevem paviljonu.
d— Predavanje o razstavi v Jakopičevem paviBomn priredi danes ob 11. dopoldne Narodna tateSa. Predavatelj dr. Stanko Vur-c3c bo obenem razlagal razstavljena dela R. Jakopiča, F. Vesela, M. Jame !n M. Ster-oena.
Davna telovadba
v nedelio 22. t m. ob 4. popoldne.
o_ Predavanje o Gronlandn. največjem
otoku zemlje, priredi Geografsko društvo v Ljubljani dne 2. junija t. L ob S. zvečer v velSd dvorani hotela Union. Predaval bo na podla® krasnih deloma, barvanih skioptič-nih sHk po lastnih posnetkih g. dr. O. Stein-b&ck, Id le bival lansko leto več mesecev kot raziskovalec v gronlandskih gorah in flor dih ter potem žel po Danskem. Nemčiji in Avstriji velike uspehe s predavanji o svojih potovanjih in doživljajih. Na ljudski uetverzi v Mariboru je pred nekaj dnevi dosegel popoln uspeh in smemo tudi v Ljubljani pričakovat! užitka poln večer. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu od torka. 24. t. m. dalje.
u— Univerzalni zavarovalni aparat zoper blagajniške vlome. V petek popoldne je v pisarni tovarne Staneta Vidmarja na Sv. Petra cesti 75 demonstriral g. Vilko Kukec veJezanimrv in izredno praktičen signalni aparat zopet vlome v blagajne. Aparat deluje sigurno, more se ga vložiti v vsako blagajno in alarmira vsak poskus vloma v zavarovano blagajno. Alarma ni tnogoče pre prečiti tod! ne s pretrganjem kablov, ki vodi jo iz mehaničnega dela v signalni aparat. Ker so žice izdelane na poseben način, reagirajo z alarmom že pri samem poizkusu jih pretrgati, prerezati, prežgati ali razple-tkanino izolacije. Sploh ie neizogiben tajen alarm že pri samem poskusu otipati žico na kateremkoli mestu. Vloženi aparat zavaruje vseh šest sten tresosia v vsaki točki proti viccnu s svedrom ali s prežiganjem ter reagira zanesljivo ko prodre sveder ali plamen ateno, z alarmom. Aparat Je tudi zanesljiva naprava kot signalni požarni avtomat. Izumitelj, čigar aparate izdeluje gori omenjena tovarna je demonstriral svoj izum tudi že pred komisijami v raznih državnih uradih ter so mu dale te pohvalne ateste.
n— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni polic® sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 telesna poškodba, 1 popadljiv pes, 12 prestopkov cestnega policijskega Te-da. 1 prestopek beračenja, 1 prestopek obrt nega reda in 2 prestopka avtomobilskih predpisov. Aretaciji sta bih izvršeni 2 in sicer: 1 radi beračenja in 1 radi prekoračenja državne meje brez dovoljenja.
u— Že zopet zastrupljen pes. V Šiški so pričeli nekateri sovražniki mačk pravcato gonjo proti tem živalicam, ki iih more kar s strupom. Na primernih mestih izpostavijo s strihninom zastrupljene koščke mesa, ki pa postanejo lahko usodni tudi za ose. Pred par dnevi ie v Frankopanski ulici ca zastrup Len ju pogina pes fotografa Hugona Hibšerja v četrtek Pa se je stegnil pes zobotehnika Leopolda Smerkola. Smerkoi ie zastruplje-vailea psa izsledil v Jos. D., ki stanuje isto-tako v Frankopanski nfficl.
n— Drva kradejo. V predmestjih se kaj rade dogajajo tatvine drva. Marsikomu se »di škoda denarja za kurivo in skuša zato oškodovati soseda, ki ima slučajno večjo zalogo drv. Posebno pozimi so b€e tovrstne tatvine skoro na dnevnem redu. Vendar pa radi sedaj spomladi še niso popolnoma prenehale. V četrtek ie zopet prijavil policij: železniški čuvaj Anton GerI, stanujoč v Zeleni jami. da mu je njegova soseda Leačka tekom par dni pokradla okrog 20 komadov »tarih železniških pragov.
u— Zasledovan goljuf. Po Sloveniji okrog ae potepa neki Artur Schlesinger, baje Dj-najčan, ki obiskuje razne lesne tvrdke in izvablja od njih na sleparski način denar. Iz daja se namreč za zastopnika tvrdke »Sa-gewerk und Hokgrcsshandiung Badsn bei Wien«. Pred dnevi se je zgiasii pod neko pretvezo tudi pri tukajšnji lesni tvrdki »Ar-bor« in jo ogoljufaj za 2500 Din gotovine. Schlesineer je zasledovan tudi od avstrijskih oblasti ker se je na enak načir preživljal že v Avstriji.
n— Tudi pse kradejo. Bančni uradnik Ferdo FSeifer je prijavil policiji, da mu je neznan ljubitelj psov odpeljal 19. t. m. 300 Din vrednega, mladega psa ovčjaka, med časom, ko se je prosto giba! v bližini hiše sa Poti na Rožnik.
n— Odkritje in blagoslovitev soomenika padlim iz Šetpeterske fare v Ljubljani se •vrši nepreklicno 19. junija. Priprave so v najboljšem teku, spomenik se že postavlja ta že prvi pogled nanj nam priča, da bo »pomenik nekaj veličastnega in v ponos Šentpeterčanom, ki so v složni požrtvovalnosti omogočili postavitev. Zaina proslava se vrš! po sledečem redu: Ob po! 11. uri dopoldne žalna maia za padle vojske v župni cerkvi sv. Petra. Po maši odkritje in blagoslovitev spomenika. Pri žalni proslavi sodeluje godba »Sloge« in moški zbori več
pevskih društev ter cerkveni zbor. Popoldne se vrši obdaritev voinih vdov in sirot padlih šentpeterčanov. Ob tej priliki prire-
de združene ženske organizacije žalni dan, katerega čisti dobiček se bo porabH za kritje stroškov spomenika. Vabimo v prvi vrsti vse Ljubljančane, da se te žalne proslave polnoštevilno udeleže. Posebno dobrodošli so Pa Sani podružnic Zveze slov. vojakov in Zveze invalidov.
u— T. K. »Skala« obvešča svoje člane, da priredi v četrtek dne 26. t. m. skupni izlet na Vojšco pri Kranjski gori. Odhod iz Ljubljane v sredo ob 18.55. Prenočuje se v Kranjski gori za kar ie poskrbljeno. Povra-tek z Vojšce se vrši preko sredniega Vrha na postajo Gozd-Martuljek. Za polovično vožnjo je zaprošeno. Izlet ie obvezen za vse redne člane — vabljeni so pa na to lepo turo tudi vsi ostali. V slučaju slabega vremena se vrši izlet v nedeljo. 29. maja. — Odbor T. K. »Skaia«.
u— Šentjakobski mainiški izlet bo v nedeljo 29. maja. Odhod iz Ljubljane z vlakom do Laz. Od tod z brodom preko Save. nato peš skozi Dolsko. Vinje k Sv. Trojici, kjer ie odmor Nato k gostilničarju Novaku v Šeni Vid pri Lukovici. Vse hoje dve in pol ure. Pri Novaku kosilo. Kdor ga želi, naj se prijavi zanj v šentjakobski knqižnici do vštetega 25. t. m. Povratek z vozovi do Domžal, od tod z večernim vlakom v Ljubljano. Ker bo izlet prav zabaven, vabimo nanj Šentjakobčane, pa tudi njih prijatelje, da se za udeleže v čim večjem številu.
Danes
Mednarodni lahkoatletski meeting
S. K ILIRIJE
Začetek ob 14. uri.- Igrišče ILIRIJE
a— Orkestralno društvo Glasbene Matice
ima skupno vajo za turnejski program v torek 24. t. m. Udeležba obvezna za vse člane. ki se udeleže turneje. Odbor.
u— Koncert s plesom se vrši v nedeljo 22. t. m. na Strelišču pod Rožnikom. Začetek ob 3. pop. Vstopnina prosta. Vrši se ob vsakem vremenu.	768
u— Dr. E. Dereani, specijalist za očesne ušesne, nosne in vratne bolezni se je preselil iz Frančiškanske ulice na Kongresni trg št. 14. (Zvezda poleg lekarne).	764
u— Opozarjamo! Radi preselitve prodaja vse preostalo blago po izredno globoko znižanih cenah. Manufakturna trgovina pri Zmajskem mostu, nasproti Jugoslovanske tiskarne. Ostanki za ženske in moške obleke po skoraj polovičnih cenah.	773 u— Koncert v hotelu »Tivoli« danes v nedeljo dne 22. maja t. 1. od 16. do 20. ure. Prvovrstna kuhinja sveže pivo, pristna vina in dobra postrežba. Priporoča se Vekoslav Dolničar. 767 u— Ameriški stroj za likanje vzbuja pozornost pasantov v Tavčarjevi nlicj 3, pri modnem salonu «Tip — Top«. Opozarjamo na tozadevni oglas v današmi številki. 775 u— Stavbenike in tehnična podjetja opozarjam na s\~ojo bogato zalogo svet-lopisnega, skicnega in pavznega papirja najboljše znamke ter vse ostale tehnične potrebščine po zelo ugodnih cenah. Tvrdka M. Tičar. Ljubljana. 130 n— Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana. Stari trg 12 In Židovska u!ica 4 93 u— Izgubila je včeraj popoldne urednikova sopro;a v Stritarjevi nlici od Majerieve do Grobeinikove trgovine vsoto 500 do 600 Din. Najditelj naj vsoto izroči policiji Proti nagradi.
o— Občni zbor I. moške podružnice »Družbe sv. Cirila jn Metoda« v Ljubljani
se vrši dne 30. maja t l. ob 6. zvečer v pisarni C. M družbe v Narodnem domu. Vabljeni vsi odborniki, člani in prijatelji družbe.
Med. Un v.
Dr. V. STACUL
Specijalist za otroške bolezni
ordinira od 11. — 12. in od 2. do 4.
V Uubljani, Gosposveisva c. 2.
hi*a kavarna Evropa.
Iz Maribora
a— »Ljudska kniižnlca« v novih prostorih
»Ljudska knjižnica« je napravila zopet nov in velik korak naprej. Ob prezidavi Narodnega doma , ki je sedaj končana, je ponudila posojilnica »Ljudski knjižnici, ki je bila dosedaj v prostorih »Slovanske čitalnice« svoje sedanje uradne prostore v pritličju. Obenem ji je naklonila izredno velikodušno podporo v znesku Din 10.000, da si je mogla nove prostore moderno in praktično opremiti Oprema je bila pravkar , dogotovljena in včeraj je začela knjižnica že urejevati svoje nove prostore v pritličju Narodnega detna, kjer bo imela veliko lepše in večje lokale. Po svoji krasni opremi in bogati zalogi knjig, sedaj že davno čez 10.000 najboljših knjig iz vse evropske literature, bo »Ljudska knjižnica« prava dika in častna reprezentacija Maribora. V svrho preureditve ob selitvi in izstavljanja novih kartotek, ki jih bo treba zgotovšti nad 10.000, bo knjižnica do 9. junija zaprta in morajo do-tiei vsi izposojevalci kniige vrniti.
a— »Slovanska čitalnica* preneha. Kakor poročamo v drugi notici, se bo te dni preselila »Ljudska knjižnica« iz I. nadstr. »Narodnega doma« v pritličje Tozadevno odpoved dosedanjih prostorov je dobila »Slovanska Stalnica« že januarja, vendar s je Posojil-
nica prostore pustila še prostovoljno do adaptacije novega lokala. Ker pa ie v tem novem prostoru samo en lokal. »Slovanska čitalnica« ne bo mogla več vzdrževati čitalnice, ampak bo omejila svoj delokrog samo na »Ljudsko knjižnico«, ki ie njena last. Dosedanje prostore »Slovanske Stalnice« je izročila Posojilnica mariborskemu Sokolu, k! je na ta način tudi končno prišel do pre-potrebnih svojih lokalov.
a— Razmah svobodomiselnega gibanja. Kakor je bilo pričakovati, mariborski tiskov ni proces za duhovnike ni prinesel ugodnih uspehov. Med socijalisti se je pojavilo ostro kulturno gibanje svobodomislecev. ki so imeli ta teden dva sestanka, na katerih le poročal urednik Eržen. Udeležba je bila lepa, nad 60 oseb, tudi z dežele. Na sestanku ie izjavi celo 70 letni delavec, da izstopa iz cerkve. Danes prireae svobodoraisleci sestanek v Rušah, kjer ustanove tudi svojo podružnico.
a— Ljudska univerza v Mariboru. Jutri v pondeljek 23. maja predava predsednik Mariborskega pedagokega krožka g- prof. Šilih o zelo važni in aktualni temi: »Etična vzgoja in etični pouk v šoli«. To predavanje bo dopolnilo ono dr. Turiča o etični vzgoji v rodbini. S tem se zakiiuči etični ciklus letošnje seziie.
a— Sokoli na kuluk! Predniački zbor Sok. društva v Mariboru poziva brate, da pridejo danes v nedeljo, 22. t. m. na letno telo-vadišče na kuluk. Uredimo ga končno in ustvarimo s tem Sokoistvu ob meji pogoje za nadaljno uspešno in lepše napredovanje.
a— Zidajo. Nove mestne hiše v Smetanovi ulici se naglo dvigajo iz tal. Pa tudi na travnikih proti Kamnici so že začeli z zidanjem druge vile, z izkopavanjem kanala do novih stavbišč v Cankarjevi uL bo ob Tomšičevem drevoredu tudi skoro ood streho nova stanovanjska hiša. Kljub velikanski potrebi pa bi nai prosil stavbni urad, da nam v mestu ne kazijo lica kake neznatne enodružinske hišice, ki ne spadajo v ulice, ampak kvečjem na periferijo mesta, če tvorijo večji kompleks kolonijo za se.
a— K stnrtf nrarja g. Stoječa nam poročajo, da. je umrli trpel na živcih, kar ga je tudi pognalo v smrt in torej ni Iskati vzroka njegovi smrti v rodbinskih razmerah
a_ Ldruženje rezervnih oficira i ratnika Pododbor v Mariboru. Središnja uprava udruženja obvešča, da so začasne (rumene) železniške legitimacije v veljavi samo še do 15. junija t 1. Od tega dneva naprej bodo veljale samo nove žel leg. (bele) kateTe bo izdal minister saobračaja in na kateri bo ntisnjena t2ksn3 marka za 10 Din. Člani kateri so v posesti začasne (rumene) žel. le-gimirlmacije morajo -iste vrniti temu pododboru najdalje do 10. junija t L ln poslati po 10 Din za kolek in 4 Din za poštnino, da jih mote pododbor zamenjati za nove. — Upravni odbor.	"9
| Paiin svetiiike |
Iz Celja
e— f Sadučitelj Franc Gajšek. Dne 21. t. m. je po daljši bolezni umrl t Celju gosp. Fran Gajšek, nadučitelj v p. v 67. letu starosti. Rajni je bil vzor učitelja in vzgojitelja, prisrčno dober oče svoji rodbini ter odkrit in zvest stanovski tovariš. Kad 40 let je služboval na zelo težavnem službenem mestu v Kalobju. Po svoji upokojitvi je preživel še par let v Celju; žal. da je kruta smrt iztrgala iz učiteljskih vrst enega one stare garde. ki ni nikdar prikrival svojega prepričanja. Zvestemu somišljeniku bodi žemljica lahka, preostalim pa naše sožalje! ce. Zaradi potrebnih priprav naj e>e interesenti takoj javijo pri imenovani gospe.
e— Smrtna kosa. V Celju sta umrli dne 19. t m. ga. Ana Kranje, mati gosp. brivca Kranjca v 75. letu starosti in 701etna Marija Kodela. žena skladiščnika iz Celja. — Ka Dolgem polju je umrla 311etna Marija Gru-denT delavka v Westnovi tovarni v Gaberju pri Celju. N. t m. p!
e— Iz obrtniških krogov. Prejeli smo in objavljamo: Svoj čas je razpisal mestni magistrat dobavo uniform za mestni pogrebni zavod. Oierte so vložili celjski obrtniki. Dasi je bila ponudba popolnoma reelna, je odda! mestni magistrat delo neki dunajski torej inozemski tvrdki. Kakor smo ugotovili ne zadene tu nobena krivda bivšega župana ker ie rešil zadevo mestni magistrat sam. Obrtniki so mnenja, da so oni zmožni napraviti take uniforme po isti ceni in kvaliteti kakor kaka inozemska tvrdka. Vsled tega vlada med celjskim obrtništvom upravičeno ogorčenje. (Želimo, da bi se zadeva pojasnila ker ne maramo delati nikomur krivice. Op. dopisnika).
e_ Občni »bor »rezkega premija trgovcev ▼
C«!ju je sklican za 24. maja t. L ob pol 8. dopoldne v malo dvorano Celjskega doma.
e— Koncert vojaške fodbe t Celju se bo vršil v prid Rdečega križa na praznik Vne-bohoda. dne 26. maja ob S. zvečer na vrtu, v slučaju slabega vremena pa v veliki dvorani C-eljakega doma. Vstopnina je prostovoljna.
e— Počitniški izlet t Francijo. V sporazumu s francoskim profesorjem gosp. Marte-lom v Ljubljani namerava ga. Helena Popova, Celje, Aškerčeva ulica 18. spremiti na Francosko več deklic v starosti najmanj 14 ali 15 let, ki bi jih francoska vlada poraz-mestila za čas počitnic — vsega 6 ladnov — v počitniških kolonijah, kjer bi imele priliko učiti se francoskega jezika. Omenjena gospa bi spremila tudi" v dobi dopusta ali
ADRIA čevlji
CELJE
Narodni dom
počitnic nekaj odraslih gospodičen v Pariz, da si ogledajo znamenitosti mesta in okoli-e— Odšla je neznanokam iz Celja 16!etna Marija Plahuta. Kdor kaj ve o njej naj takoj sporoči podružnici »Jutra« Celie. Stroški se povrnejo.
e— Slovenski sobotehnik v Celjn. V Celju se je naselil zobotehnik gosp. Hinko Zag> rižnik, ki bo s 1. junijem otvoril svoj zobo-tehnični atelje v poslopju Jadransko podu-navske banke
e— Celjska porota. V pondeljek dne 30. maja t 1- se prične poletno zasedanje celjske porote. Razpisani so sledeči slučaj': 30. maja Mešinovič Soban, uboj, 31. maja, Trav ner Alojz, rop, P!evnik Jurii in Vizlak Fr. poneverba, 1. junija Bele Jakob In tovariši, požig ln goljufija. Franc Kos, požie is goljufija. Na vrsto prideta tudi slučaja Ravnik Martin, umor In Jevšenak Anton In Vinko Jerala tatvina.
e— Razsodišče pri gremiju trgovcev v Celju. Gremij trgovce-.' v Celju objavlja: Po § S pravi"! za razsodiščai odbor se razglaša, da se je ta odbor 17. t. m. ustanovi! za leto dni, kakor sledi: predsednik trgovec Kramer Josip, predsednikov namestnik trgovski nameščenec Pibrovc Rudolf. Sani odbora trgovci Majdič Peter, Dleh! Robert, Loib ner Karel, Strupi Franc in Certinl Drago ter trgovski nameščenci FrShlich Ivo. KreH Josip, Iglar Kamilo, Slana Ferdinand in Munda Franc. V slučaju potrebe se more od teh gospodov sestaviti poravnalno pover jenlštvo. obstoječe iz predsednika, oziroma njegovega namestnika in 4 članov, od katerih morata biti dva trgovca in dva trgovska nameščenca.
Iz Krania
r— S sklonila mestne občine kranjske. Na petkovi seji je mestni občinski svet kranjski votiril za spomenik kralja Petra v Ljubljani 1500 Din in ne 500 Din, kakor je bilo včeraj pomotoma poročano. Nada« lie je občinski' svet rotiral tukajšnji Stre« Ijacki družini 1000 Din za postavitev dru* štvenega strelišča.
r— Komisijonelni ogledi. V petek dne 27. maja je razpisalo tukajšnje sresko po« glavarstvo komisijonelni ogled na zemlji* šču tovarne Vulkan za Narodnim domom, ki namerava zgraditi novo transformator« sko postajo. — Na isti dan je razpisan nadalje komisijonelni ogled nove shrambe za smodnik, ki io namerava zgraditi pu» škaT Janko Mišič. ob Kokri na parceli š+e» vilka 965 v davčni občini Kranj.
r— Še iz petkove seje občinskega s\'eta. Na petkovi javni seji kranjskega občinske ga sveta ie prečita! g. župan Ciril Pire tu« di dopis ljubljanskega velikega župana, ki je v polnem obseg-u potrdil znane sklepe obč. sveta o prodaji obč. zemljišča na Ga« šteju Jugosloveoskim-oeškim tvomicim dd za dogovorjeno vsoto 100.000 Din. Nadalje je bil namreč obč. odbor sklenil, da se s tem zneskom nakupi zemljišče ob Kokrški cesti od g. R. Mavrja v iznosu 7541 m* ra» di parcelacije in prodaje reflektantom, ki se zavežejo v določenih rokih zidati sta« novaajske hiše. Stavbne parcele bodo od 500 do 700 mJ po cenah 5 Din za 1 m'. S presežkom od te vsote pa bo občina na« pravila kanalizacijo in vodovod v tem mestnem delu.
t— Krajevno potrebo za koncesijo to« čenja in prodaje toplih in mrzlih jedi na peronu kranjskega kolodvora je bila prv znana od kranjste mestne občine gospodu Vinkotu Sircu in ne Francu Sircu.
Iz Novega mesta
n— Manifestacija Jugoslovenske Matiqe. Novomeška podružnica Jugoslovenske >la< tiče priredi v soboto 28. t m. ob 8. zvečer v Sokolskem domu slavnostno akademijo z izbranim sporedom. V nedeljo 29. t. m. ob 10. dopoldne pa se bo vršil po mestu obhod vseh tukajšnjih kulturnih društev s konjenico in godbo na čelu. Sprevoda se udeleže med drugim zastopniki državnih uradov, profesorski zbor reklce gimnazije, učite!jstvo deške in dekliške šole ter drž. kmetijske šole na Grmu. Občinstvo se po« živa, da že na predvečer, t. j. 2S. t m., raz« obesi v znak oa tri joti čne manifestacije za« stave.
n— Na živinski sejem v Kandifi 19. t. m. je bilo prignanih 150 glav živine. Kupčij« je bila še precej dobra.
n— Petnajstletnica gasilskega društva v Kandiji. Gasilno društvo v Kandiji priredi 5 junija na vrtu g. Zurca v Kamij: vrtno veselico, katere čisti dobiček je namenjen za nabavo novih cevi. Vsa sosednja dru« štva se naprošajo, da opuste ca ta dan vsakršno prireditev, ker proslavljajo kan« dijski gasilci obenem tudi 151etnieo svoje« ga obstoja.
n— Odpravljena konkurza. Okrožno so« dišče naznanja, da je odpravljen konkurz Nežike Pfeiferjeve in Karoline Zbačni« kove.
Iz Litije
i— Razpust trškega zastopa na Vačah. Veliki župan ljubljanske oblasti je razpu« stil trško gospodarsko korporacijo na Va»
čah, kateri je dosedaj načelo val g. Barlič. Za gerenta je postavljen g. Mrva. Povod za razpust je dala pritožba radi nepravi I« nih volitev.
i— Občinske volitve na Vačah. Tudi Va» čani imajo 26. junija svoje občinske voHt« ve. Kandidatne liste so že sestavljene. No« silec liste SDS je dosedanji župan g. Ki« movec, ki je dokazal s svojim dosedanjim delom, da ima največ sposobnosti za to mesto, in je njegovi listi uspeh pri volit« vah že zagotovljen. Nosilec liste SKS je g. Čertanc. Na listi SLS pa se nahaja na prvem mestu g. Titus Strmljan. Vačaci vo» lijo 9 odbornikov.
i— Javna knjižnica v Sokolskem domu v Litiji posluje v poletni sezoni vsak če» trtek od 6. do 7. zvečer in v nedeljo od 10. do 11. ure. Knjižnica si ie nabavila rad« nji čas več novih knjig.
i— Sokolsko gledališče v Šmartnem. V nedeljo, 22. t. m. prrrede naša pridni igralci dramo cV dolini», ki je bila predelan« po D' Albertovi operi cN"ii*va» Začetek pred stave je ob 16. v SokoJskem domu v šmart« retn.
i— Volilna mrzlica. Za bližajoče se ob« činake volitve so pri»yr£ve že v teku. Vrie se že sestanki za sestavo kandidatnih Hst. Koliko skrinjic bo v naši občini, še ni po« vsem jasno.
i— Sokolova akaderrriia napoved en« za danes, radi igre v Šmartnem odpade.
i— Nov« rnostna tehtnica. Hotifti obči« na je postavila pred koJodvopr-m novo mott no tehtnico. Ličaa stavba je že dograjena
Prednosti
davno preizkušene
1. Prijetnost
i njo foMŽCMffa okusa-
2.	Izdatnost, ktr Mjvctn
moč uoeit, radi tega
3.	Cenenost.
4.	Neomejena
trpežnost, tudi eto ja Staktemca odprto.
Pazite prt nakupu na ime ..KAGGf sa rumeno-rdeči etiketi
l
Prvotni namen, da se priklopi tam še sta« novanjska hišica, kjer bi bila tudi obč. p:» sama, je padel v vodo, ker ni dala želez« niška uprava potrebnega prostora na raz«
polago.
Iz Tržiča
č— Seoddana dela. V pondeljek je biia komisijonelna oddaja del pri porušeni škar« pi na Bistriški cesti. Oblastni odbor je za« stopal g. ing. Lad. Bevc. Dela se niso od« dala, ker so stavili ponudniki prevelike za« htevc, ki so se gibale okoli 70.000 do 80.000 dinarjev. Zato bo sedaj ponovna oddaja, ki bo, kakor upajo prizadeti, imela zaie» Ijen uspeh. Ob tej priliki svetujemo gerent stvu cestnega odbora, da napravi na bistri« ški cesti potrebno število kanalov, ki bodo pospeševali odtok vode
č— Ruski institut iz Banata v Tržiču. Tudi letos pride čez počitnice v prostore meščanske šole ruski Marijansko»Donski institut iz Bele Crkve v Banatu. Naši kraji so se učiteljskemu zboru, kakor tudi go« jenkam tako priljubili, da nočejo iti dru« gam kot v Tržič, ki jih bo letos prav tako srčno pozdravil, kakor jih je lani. Instrtu« tu kličemo že vnaprej: Dobro doili!
Iz Zagorja
z— Občinske volitve. Z današnjim dnem se prične vlaganje volilnih list. Volilnih skrinjic bomo imeli v Zagorju Jest in s:« cer Napredno gospodarsko, klerikalno in Štiri delavske liste
z— Osebne vesti. Prestavljen je tukaj, snji žeL uradnik g. Lovno Budihna n« po« stajo Rakek. N« njegovo mesto je imeao van g. Ivan Suga iz Tezna pri Mariboru. Budihna je kulturno deloval pri dramatio« nem odseku Sokola, bil načelnik Strelske družine in splošno priljubljena oseba v vseh krogih. Želimo mu na novem službe« nem mestu mnogo sreče.
z— Občni zbor SPD. Danes ob 16. se vrši občili zbor Slovenskega planinskega društva, za okraj Litija, v prostorih g. Dra. gotina Korbarj«. Razpravljalo se bo tudi o ustanovitvi podružnice za Zagorje.
Iz Laškega
1— Občinsko gospodarstvo. «SIovenec» se je pred dnevi zaleta v gospodarstvo ce« mokra tov na občini in pri okrajnem zasto«
fiu. Na njegovo prazno čenčanj: ugotav« jamo samo, da imamo v občini Laško kljub slabi davčni moči SO odst. doklade na neposredne davke, v občini Mariji Gra« dec. kjer dominirajo samo klerikalci brez vsakega nadaorstva, pa imajo 380 odst. do« klade na neposredne davke Občina Liško ima premoženj« v gotovini nek«j nad pol milijona dinarjev, občina Marija Gradec pi menda nekaj nad pol dinarja. 2e zaradi teg-a prav radi verujemo v željo «Soven» čevega* dopisnika, da bi trg Laško vseka« kor moral priti v klerikalne roke. Kar se p« tiče demokratskega gospodarstva v okr. z«stopu, pa se naj tSovenčev« dopisnik informira pri naši javnosti, ki jo ne tvori onih 50 duš, katere so se udeležile nedelj« skeca klerikalnega shoda. Vsekakor bo lahko ob tej priliki prišel ca sled rzglor dota idealnega dela klerikalnih Ijudi».
Iz Ptnja
}— Prekinjanje električnega toka. V eni zadnjih številk cMarburger Zeitung» se pritožuje neki dopisnik radi prekinjeoeg« električnega toka podnevi v raznih ulici. Informirali smo se pn merodainih faktor« jih, zakaj se to godi, nakar smo dobili to« le pojasnilo: Mnogi hišni lastniki uporab« Ijaio sedaj lepe tople dneve za ad»ptrranje, prepieskanje in dniga popravil« »vojih hii Ce je na taki hiši pritrjen električni vod. se navadno naprosi zadružno elektrarno, da v svrho omejitve nesreč odklopi če* dan električni tok. kar ta radevolje stori. Seveda ]©»ta ne more odklopiti navadno le posameznih hiš, marveč mora večkrat izklopiti celo ulioo. Pri tem 9e navadno pri vseh lastnikih elektromotorjev dotične proge informira, če De bodo v jzkJoptjer« dobi rabili toka za motorje Tako se je to v* doslej vršilo gladko in brez pritožb. Zato se naj vsak prizadeti oglasi pri za« družnem načeistvu. Id bo skušalo v vsskem slučaju vsaki upravičeni pritožbi v polni meri ugoditi.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše dobre rrtam'-ce. babic«, prababice ie tašče, gospe
Regine Antosiewicz
iskrena hvala xa izkaeaao Dobav ic sočustvovanje, z® lepo cvetje io vsem, U so predrago pokojnico spremili na njen: zadnji poti.
Rodbina Antosiew»cz.
Obnovitev katedrale v Reimsu
Znamenita katedrala v Reimsu, katero so poškodovali sovražni topovi v svetovni vojni, je sedaj popolnoma re-stavrirana. Civilne oblasti so jo izročile nadškofu kardinalu Luconu ob velikih svečanostih, dne 11. t. m. Slavno-sti se je udeležil tudi francoski orosvet-ni minister Herriot. Ceremoniji je prisostvoval tudi ameriški poslanik v Parizu Myron Herrick, britanski podkon-zul v Reimsu ter norveški in danski poslanik. Na Vnebohod Jezusa, dne 26. maja se bo vršila v reimski ikatedrali prvič po svetovni voini svečana maša.
Zadnja služba božja v tei veličastni cerkvi je bila L 1914. Cerkev je bila prazna, kajti nemške bombe so padale na mesto kot toča. Naenkrat ie začela cerkev goreti. Njena stolna sta bila deloma pokrita s hrastom in. lesom, ki se je vsled bombardiranja vnel in cerkvi je grozila cpasnost. da zgori do temeljev. Nevarnost je bila tem večja, ker je bilo v cerkvi mnogo slame, na kateri je ležalo 200 nem. vojnih vjetni-kov. Slednjič se je vnel cerkveni strop. Ogenj je pustošil dva dneva. Ko je požar pojenjal sam od sebe. so ostale stene. Svinec, ki je bil vdelan v stropu, se je strnil v kopice. Zgornji del severnega stolpa se je popolnoma porušil in piopadlo je njegovih 8 zvonov. Uničeno je bilo dragoceno barvno steklo iz 13. veka in zdrobilo se je mnogo kipov iz kamna, ki so krasili fasado.
Katedrala je bila do konca vojne v ožjem vojnem -pasu. Skoraj do polovice 1. 1917. je bila izpostavljena ognju težkih topov. Pogodilo jo je 287 izstrelkov. Granate so divno zgradbo iz 13. veka preluknjale kot rešeto. Ko so se Nemci umaknili, je bila katedrala malone popolnoma uničena. Zvoniki so se začeli rušiti sami od sebe. Štirje glavni stebri, od bomb in granat težko poškodovani, niso več mosdi nositi naložene jim teže. V zidovih so iele zevati široke rarpokline in česar ni razdejala vojna, je pokončava! dež. vlaga in mraz. Največjo škodo je utrpel vzhodni del katedrale, kjer je bilo porušeno vse do galerije.
Francoska vlada je takoj po mirovnem sklepu podvzela potrebne korake, da se monumentalna zgradba restavri-ra in očuva. Arhitekt Deneux. kateremu je bilo poverjeno težko delo, je skušal najprej doseči, da se ooslopje obvaruje nadaljnega propadania. V ta namen so cerkev najprej pokrili z leseno streho. Razpoke so zamašili s cementom, loke pa so podprli z zasilnimi stebri. Dve leti so traiala najnujnejša restavracijska popravila. Ko so bila dovršena, je prišel na vrsto krov cerkve, ki je predstavljal težak in mučen problem. To delo ie zahtevalo 13 mesecev časa in opreznosti. Najtežje je biio obnoviti okna z barvnim steklom. Toda vešči strokovnjaki so tudi to nalogo rešili izborno. Jacaues Simon, katerega obitelj že 200 let skrbi za okna rcimske katedrale, je dajal navodila in pripomogel k srečni rešitvi vseh vprašanj. Izvirno steklo je sedai nadomeščeno s faksimili. Edino kar še ni dovršeno, je zunanji in vzhodni del cerkve. To delo bo trajalo še nekaj let.
Reparacijo cerkve je omogočil znani, ameriški milijarder John Rookefeller, ki je poklonil francoski vladi v ta namen 6 milijonov frankov. Prispevale pa so tudi druge države. Danska ie Driskočila na pomoč z zneskom 1.200.000 frankov. Norvežani so dali 200.000. Angleži pa, 400.000 frankov. Kapital, ki sra je fraa^
coska vla.da doslej vložila v Dopravila, znaša 11 milijonov. Pariški kabinet vo-tira letno 1 milijon frankov za nova dela. Francija, ki je svoie onustošene kraje že dodobra obnovila, bo zdaj napela vse sile, da postane Reims zopet odlično trgovsko središče kakor je bil pred vojno.
se bliža. Spomnite se, da preskrbuje najelegantnejše obleke gospodom in dečkom tvrdka DRAGO SCH\VAB, Ljubljana.
Trije zaljubljenci
Corneille, Racine in Moliere so tri zvezde francoskega klasicizma na višku njegove slave. So pa tudi tesno zvezani med sabo. Bili so namreč vsi trije zaljubljeni v eno in isto ženo. O tem pripoveduje zanimiva knjiga: M. G. Mongredien. Les grands come-diens du XVII. sie cle. Pariš 1927.
Zgodba se prične januaria 1653. ko [e še potoval Moliere s svojim gledališčem pa celi Franciji. Rene Debeluhar, eden izmed njegovih igralcev, je stopil v Lyonu na sejmu v šotor nekega ma-zača, ki je zdravil vse bolezni. Njegova pomočnica, bujnolepo in veselo dekle, je pela kakor slavček in Dlesala kakor angel. Rene Debeluhar se ie takoj zaljubil vanjo. Bil je slaven komik in sin bogatih staršev. Svojim meščanskim sorodnikom na ljubo je odložil pravo ime Berthelot in je privzel Driimek du Pare. Igralski poklic so smatrali za njega dni kot ponižujoč posel. Debeluhar, kakor so ga zvali radi izredno velikega trebuha, ie zvedel, da je bila lepotica hčerka starega cirkuškega umetnika, markija de Horelasa. Plemiški naslov je podedovala pn prednikih, ki so menda videli boljše čase. a so živeli v veliki revščini.
Debeluhar je postal kmalu srečen. Lepa Tereza je videla, da ie velika čast priti med Molierjeve igralce. Februarja istega leta 1653. je bila svatba in mlada žena je prišla med naiponosnejše zastopnike slavne dobe kralja solnca. Ohranila je naslov rnademoiselle. Po takratni šegi so morale ostati igralke gospodične celo življenje. Naslov ma-dame je bil prepuščen le poštenim ženam iz meščanskih slojev. Zaradi lepšega se je tudi pisala rnademoiselle markiza du Pare. Debeli soprog je bil vanjo zelo zaljubljen. Lepa žena mu je tudi bila zvesta in mu je rodila več otrok. Sicer je seveda rada metala oči okolu sebe.
Njena prva žrtev je postal gledališki ravnatelj njenega moža. nesmrtni Moliere. Pošiljal ji je rože, dragulje in pesmi, a Tereza mu je vse vračala. Veliki pisatelj pa ni bil malenkosten in je odnehal. Vedel je. da se mu sreča pri ženskah rada izneveri.
Pozneje so gostovali Malierovi igarl-ci v Rouenu. Mademoiselle du Pare je prikazovala Noč v drami »Ljubezen Diane in Endimiona«. Po Dredstavi je prejela navdušeno oktavo. Dasi razvajena, je bila vendar ponosna na novega čestilca. Verze je podpisal oo kralju odlikovani veliki Corneille. Povabila ga je k sebi, ker je imel vplivne zveze. In Pierre Corneille se ie hudo zaljubil v igralko, kakor tudi njegov brat Tho-mas, a oba nista pri nji nič opravila. Dobrodušen soprog je bil ponosen na zvesto ženo. Duhoviti Corneille in ge-
b
ooer večer
■polepša Rjas
ELI DA
CREME DE p)| CHAOUE HEURE
Ta krema medle barve daje teintu nežni izgled alabastra. Ona je tajnost vsake kraljice lepote. Rabi jo vsako uro, ker je zmeraj nevidljiva,
toda vedno deluje.
Se ne sveti, ne
m a z e.
Elida Creme de Chague Heure
nijalni Moliere sta bila stalna gosta lepotice. Tereza je zapustila v Rouenu več strtih src in se je podala v Versail-les, kjer je očarala dvor v »Zabavah ljubezenskega otoka.«
V Parizu je vprizoril Moliere Raci-neovo »Aleksandro«. Mademoiselle du Pare je igrala glavno vlogo. Debeli Rene je nenadoma umrl. Zadela ga je kap. lepa vdova je vnela mladega in slavnega Racinea in se ie zaljubila i sama vanj. Pozabila je na pokopanega soproga, zapustila gledališče in se pre selila k Racineu. ki je napisal zanjo najboljšo tragedijo »Andromaho« v kateri je dobila Tereza vlogo Hektorjeve vdove. Dne 17. novembra 1667. je očarala s to partijo francosko prestolnico. Ta dan je nepozaben v gledališki zgodovini Francije. Leto pozneje je dobil
K novi francosko-angleški antanti
Zgoraj: Doumergue in Briand se peljeta v kraljevo palačo v Londonu. — Spo-daj; Doumergue pred spomenikom Neznanega junaka. — V ovalu: Doumergue
polaga venec r.a grob.
Racine sina. a žena mu ie umrla. Racine je napol mrtev korakal za njeno krsto. Vendar se je potolažil. Leto dni pozneje je našel drugo muzo.
Neka vedeževalka, ki je bila v modi na dvoru, je razložila, da ie Racine zastrupil mademoiselle du Pare, ker se je hotel prilastiti njenih briljantov. Očetje jezuiti, ki niso marali Racinea (bil je prijatelj razkolnikov janzeni-stov) So porabili to priliko. Dosegli so pri notranjem ministru, da ie odredil preiskavo in zapor. Manjkal ie samo kraljevski podpis pod ukazom. A minister kraljevega dvora je raztrgal papir na kosce in s tem se ie vse končalo... Obenem se je končala tudi zgodba slavne igralke, ki je obvladovala tri srca velikih francoskih pisateljev ter si s tem priborila zgodovinsko slavo v letopisih francoskega gledališča.
Kitajske anekdote
Mlada poročenca gospod in gospa Lej sta se sporekla, kakor je pač navada v slehernem zakonu. Lepa Otšura Lejeva je odšla v svojo sobo, zaloputnila vrata in začela na ves glas jokati. Čez kake četrt ure je poklicala svojo sobarico Nimo Juti in jo vprašala:
»Ali je moj spoštovani soprog še vedno v sosednji sobi?«
»Da, o prekrasna gospa Šanghaja in gospodarica te lepe hiše, še ved;;o iC v sobi.«
»Tako, poten; pa sedi lepo na posteljo, Nima, in jokaj nekaj časa! Mene .ie jokanje tako utrudilo, da se moram nekoliko odpočiti.«
Marcelin Berthelot
V prvi polovici maja se ie vršila na pariški Sorbonni svečana seja. s katero so se pričele spominske slavnosti ob 100 letnici rojstva velikega francoskega kemika Berthelota. Po koncertu ie otvoril Poincare v imenu vlade nabiranje prispevkov za «Bertheloto vo kemično palačo«. Painleve kot predsednik odbora za zgradbo palače je osebno nabiral darove.
Veliki kemik se je rodil 1. 1825. v rodbini skromnega pariškega zdravnika in je bil od gimnazijskih let Rena-nov prijatelj. Z doktorsko disertacijo 1. 1854. je otvoril Berthelot novo dobo organske kemije. Utemeljil je moderno sintezo organskih snovi. Ostal je do smrti profesor na pariški univerzi. Leta 1870 je vodil odbor za nacijonalno obrambo in izdelal načrt za uničenje nemških topov. Bil je tudi poslanec (dobil je 31.000 glasov, dasi ni kandidiral) senator, prosvetni in zunanji minister. Umrl je I. 1907. eno uro po smrti Ijub-'jene žene. katere ni maral preživeti. Zdaj počivata oba v Panteonu.
Štirje sinovi iz njunega zakona so vsi odlični javni delavci. Eden izmed njih že več let vodi francosko zunanjo politiko. «Petit Parisien» prinaša njegove zanimive spomine na očeta. Utemeljitelj moderne kemične industrije je spal samo po dve uri na dan. ves ostali čas je delal. Veliko časa so ga oropali razni izumitelji. «Njim so vrata vedno odprta!» — je rekel. Seveda je bilo med sto obiskovalci te vrste 98 prismode-žev, dva pa sta le povedala kaj pametnega.® Neki človek je prišel v Ber-thelotu s sredstvom za kemično sestavo «cvetlice» fine arome, ki odlikuje sortirana vina. Pravil je. da bo sedaj imelo najcenejše vino vse vrline dragih vrst in starih letnikov. Berthelot ga je
fcoslušal, pcxlučil in rekel: <Pridite zopet!* Izumitelj se je zglasil zopet čez 10 let z gotovim patentom. Berthelot mu je čestital in ga naročil za drugi dan. A neznanec ni prišel več: povozil ga je avto. Odnesel je svojo skrivnost v grob. Bogve, kaj je preprečila ta smrt: razcvet ali pogin neštevilnih vi-cičarjev po celem svetu?
Satanizem na Angleškem
Angleški pisatelj Montague Semme-ra, ki že dolgo proučuje magijo in vraže, je izdal knjigo z naslovom »Zemljepis vraž«. V publikaciji obdeluje najznamenitejše procese proti čarovnicam v evropskih deželah. Niegovi podatki pričajo, da temna stoletja niso tako daleč za nami. kakor morda sami misliio.
Vera v čarovnice in vraže živi še danes ter ima na Angleškem in celo v Londonu fanatične privržence. Se danes je mogoče prisostvovati v Londonu in Brightonu črnim mašam. Kaj pa so prav za prav črne maše, ve samo ozek kros posvečencev. Relikvije londonskih cerkva so bile že večkrat ukradene. Tatvine so izvršili satanisti. Večkrat so že izginile hostije iz ciborijev. Nedavno so tatovi ukradli dva cerkvena svečnika, na katerih ie bilo božje ime zapisano v hebrejskem ieziku. Ta dva svečnika sta zdaj v posesti satanistov, ki iih uporabljajo za svoje »hudičeve« maše. Tuintam se oblastem posreči, da nalete na sataniste in jih raz-ženo. Toda njihove organizacije so skoz in skoz tajne, člani se strogo drže predpisane molčečnosti in tako se dogaja. da satanistov spioh ni mogoče iztrebiti.	_
Banket požeruhov v Milanu
O Italiji se neprestano govori, da je dežela v težkih neprilikah. Vlada poziva ljudstvo k štednji, ki se pa ne izvaja točno po ukazih. O tem nas lahko uveri velikanska pojedina, ki se je vršila pred dnevi v Milanu in katere se je udeležilo 30 povabljencev.
Vsi povabljenci so bili znani požeruhi in trebušniki. njihov pokrovitelj, ki je plačal stroške pojedine, je bil popularni italijanski komik Rota. Mož sam spada med najdebelejše sodobne Italijane. Tehta namreč 167 kg.
Večerja se je servirala dvakrat zaporedoma, kajti požeruhi so bili po prvi večerji še lačni. Druščina 30ih je po-vžila 972 porcij mesa, 27 kg špargljev, 10 govejih jezikov, 12 opitanih kapunov in 9 kg jagod. Vse to se je seveda tudi primerno zalilo, a radi davkov so prireditelji zamolčali, koliko vina je steklo v njihova grla.
Tigra napadla krmiica
V	prezimovališčih Hagenbekovega zoološkega vrta v Magdeburgu, kjer ima slovito podjetje tudi svoj cirkus, se je te dni odigral strašen prizor. Neki krmilec, ki že štiri leta krmi krvoločno tigro, je prinesel živali običajen obrok hrane. Žival, ki pričakuje mladiča, pa je nepričakovano 'zdivjala in popadla moža ter mu zasadila kremplje v laket. Skušala je krmiica potegniti k sebi in le prisotnosti duha se je zahvaliti, da se je mož naglo umaknil za železno ograjo. Na njegove klice je prihitel krotilec. ki je pomiril tigro z železno sulico. Tiger je popadeno roko krmilen tako zmrcvaril, da so mu jo morali amputirati do ramena.
Žena s tremi možmi
V	Ustju nad Labo so oblasti zaprle 29 letno Terezo Cernyjevo, roj. Stein-nitzovo, ki je prej stanovala na Dunaju ter živi od prevrata dalje na Češkem. Na Dunaju se ie seznanila s svojim prvim možem. L. 1919. ji ie umrl mož. Tereza se je preselila na Dunaj, kjer se je seznanila z monterjem Zappejem. S tem je živela do 1. 1925.. nakar sta se razšla brez ločitve.
Zappel se je vrnil na Dunaj in je pustil ženo popolnoma v nemar kakor tudi ona njega. Šele ko je nedavno prišla Terezina nezakonska 12 letna hči na Dunaj ter poiskala očma Zappla in mu povedala stvari iz materinega življenja, se je možu posvetilo v glavi. Prišel je do prepričanja, da je v tem ra-
čunu neka napaka, katero je treba ugotoviti. Naznanil je stvar oblasti, ki je konstatirala, da je Tereza trikrat omo-žena in da sta dva njena moža pri življenju. Po smrti prvega moža se je Tereza omožila drugič. Ko jo je monter Zappe zapustil se je naprej izdajala za vdovo, srečala je tretjega moškega, ki ji je bil všeč in mu postala zakonska žena. Zaradi dokazane bigamije pride zdaj pred sodnike.
Vatikanska blagajna
Iz Rima poročajo, da je Vatikan v zadnjem času svoje zunanje in notranje lice tako preobrnil, da bi ga stari obiskovalci jedva spoznali. Sloviti trg pred baziliko Sv. Petra, o katerem se splošno sodi, da je najlepši in najmogočnejši trg na svetu, je prečiščen in prenovljen. Prirasla je tudi cela vrsta novih zgradb, med katere spada i muzej Benedikta XV. ter niz drugih prizidkov. Vsa ta dela so vodili papeževi arhitekti in papež je vložil v nove stavbe iizredno mnogo denarja.
Poleg tega je papež reguliral plače svojim uradnikom. Marsikateri kristi-jan se povpraša, odkod tolik pritok denarja, s katerim razpolaga papeževa blagajna. Bodi mu pojasnjeno, da je papež kot upravitelj katoliške cerkve tudi velik kapitalist. Cerkev je bogatejša od vseh držav na svetu. Njeni dohodki so ogromni, izdatki pa malenkostni. Že Petrov novčlč prinese Vatikanu vsako leto težke milijone. Blaeaj-no upravlja poseben odbor, ki predloži vsak teden svojo bilanco. Kakšen je pritok denarja v Vatikan si lahko predstavljamo, če povemo, da so Kolumbovi vitezi iz Amerike poslali oni teden papežu en milijon dolarjev. In taki darovi so redni. Do zadnjega časa se je bilanca vatikanskega premoženja objavljala. Presežek letnih dohodkov je znašal povprečno 20 milijonov lir. Seveda je v tem znesku zapopaden le neznaten delec papeževega premoženja, ki se od leta do leta množi in veča in za katerega žrtvujejo največ siromašni kristjani.
Pojačano delovanje Vezuva
Komaj je italijanski kralj dne 16. maja zasadil prvo lopato v zatrpani Her-kulanum, že je oplašil očak Vezuv svojo okolico s pojačanim delovanjem. Zadnjih šest mesecev je ognjenik deloval normalno. V noči od 17. na 18. maja pa se je bruhanje močno pojačalo. Iz žrela letijo debele iskre. Kamenje, ki ga Vezuv bruha iz sebe. doseže povprečno višino 100 m. Na milijone isker spremlja te pojave, ki se ponavljajo v kratkih presledkih.
V globinah ognjenika je slišati podzemsko bobnenje. Ti glasovi so tako močni, da se razločno čujejo do observatorija. Seismografični aparati poka-zujejo živahno gibanje in premikanje podzemnih plasti. Profesor Malladra. ki vodi opazovalnico na Vezuvu, meni. da se hujših izbruhov zaenkrat ni bati in da je pojačeno delovanje le časoven pojav, ki nastopi vsako leto spomladi in jeseni.
Strašen zajtrk
Nedavno sem bil zopet v pariškem Magic City, a to pot nisem imel teka. Kuhinjska razstava je priredila obed za vojne invalide: Franooze, Ruse in Italijane. Solnce je neznosno pripekalo skozi stekleni strop. Na čelu dolgih miz je sedel prezidij: francoski minister za pokojnine, Louis Marin, predsednik francoske invalidske zveze polkovnik Pinoult, predsednik Zveze ruskih inva-lidov-emigrantov general Baratov.
Strašen zajtrk! Fanfare trobentajo in stresajo stekla. Jazz-band cvili in ropoče. Cirkuški umetniki Fratellini zabavajo dvorano. Kljub temu se ustavlja zdravemu človeku vsak požirek, čeprav ima pred seboj najboljše dobrote kuhinjskih umetnikov. Lakaji s kadeči-mi se skledami se smukajo med mizami. Radovedni obiskovalci razstave so se nagnili čez ogrodje galerije. Neki gospodični v lilasti obleki je postalo slabo in si je zastrla s pahljačo prebledeli obraz. Ni čuda, da se je zgrozila... Nič strašnejšega ni, kakor so te mize •spačenih gobcev*. Les gueules cassčes — to ime je nadela vojnim pohabljencem prešerna in neusmiljena pariška ulica. Poslužujejo se ga tudi Invalidi sami, ker kljubujejo usodi.
Moj sosed si je odveza! gumijev pod-bradek. Privlekel je iz torbe nekak čaj-nik z gumijevo cevjo in nalil vanj vino. Granata mu je odtrgala spodnjo čeljust Rožnat jezik mu visi iz goltanca. Spretno si vtakne cev naravnost v goltanec in zlije vino v želodec: požirati ne more več. Ostali so mu le zgornji zobje, zato ne more niti žvekati. Zdrobi si meso kar na krožniku s posebno pripravo in ga z žlico vrže v goltanec. Smeh bratov Fratellinijev ga spravi iz ravnotežja, da dvigne glavo in se smeje klovnu s samo zgornjo ustnico!
Krvavo rdeč kos mesa z zabreklo ustnico in štrlečim zateklim očesom nagovori soseda in se smehlja. Ta nasmeh je grozen! Sosed ne odgovori. Gleda v krožnik in ič kakor lipov bog. Njegov nos in levo oko sta iz gumija, pobarvana in s trakom privezana na lobanjo. Drugi sosed zreže meso brez-rokemu tovarišu. Ta škili in momlja besede hvaležnosti. Nima ne nosa ne ust. Zdravnik mu je izrezal dve luknjici mesto nosnic. Iz njih štrlita dve gumijevi cevki za dihanje.
V tem vojnem muzeju se vidi. kako se motijo tisti, ki pravijo «rajši umreti, kakor ostati pohabljenec*. To ni res! I Kajti ti grozni obrazi so veseli in uži-j vajo. Navadili so se svoje revščine. I Navdušeno pijejo in jedo, če morejo, se tudi pogovarjajo, se smejejo. <Spačeni gobci* so voljni nositi svoj križ do smrti in nočejo, da bi bil pretežak. Začudeno gledajo nas, ki sedimo pri časnikarski mizi. Mi zdravi ljudje smo najbolj žalostni med vso družbo in tudi imamo najmanj teka. Brezroki in eno-nogi general Parahonski se zahvali prirediteljem v imenu pohabljenih Rusov in Italijanov. Glas se mu trese. Minister Louis Marin se spomni v svojem I odgovoru prelite ruske krvi in revšči-: ne ruskih invalidov, ki nimajo umetnih čeliusti. gumijevih cevi in mesoreznic,
Popolnoma novo! — Prvič v Ljubljani!
Veliki monumen talno senza*.
cijonelno» pustolovni velefilm
MO^STUUM
Misterijozni sanatorij, v ka# tereni se secirajo živi ljudje.
—	Dr. Edvards contra dr. Zi» ska. — Hiša misterij in groze.
—	Skrivnostna ogledala. — Modemi sanatorij ali noriš* niča. — Zaljubljeni Johnny in lepa Betty. — Nevihta in mi. sterijozno svetlo. — V pasti.
—	Nemi atlet Calibaa. — Čez skrivnostne hodnike v m-iste. rijozno klet. — Električni stol. — Interesantna in nape. torttanimiva rešitev eno minu« to pred smrtjo. — V glavni vlogi največji filmski umetnik nedosegljivi <-človek s 1000
obrazi*
LON CHANEY.
Velefilm «MONSTRUM» je brezdvomno največja senza* cija te sezije! — Sijajna igra.
—	Izvrstna režija. — Veleza* nimiva vsebina. — Predstave ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
Elitni kino «Matica»
vodilni kino v Ljubljani. — Sredina mesta. Telefon 2124.
katere lajšajo življenje francoskim spa-čenim gobcem. Spomin na ta vojni muzej je nepozaben. Ko bodo zborovali v poletju zopet naši invalidi, moramo za-klicati kakor besni: «Ne pozabite na naše vojne žrtve!*
Ganljiv obisk pri Nungesser jevi materi
V	petek okoli devetih zvečer je nekdo pozvonil pri materi letalca Nunges-serja. Zena je šla odpret in kdo popiše njeno začudenje, ko zagleda pred seboj dva fantička s skromnim šopkom nagelnov.
Dečka sta vstopila, se spoštljivo odkrila in starejši je izpregovoril:
»Gospa, ne zamerite! Najina očeta sta delala pri Nungesserjevem aeropla-nu, in midva sva jima pomagala.
»Gospa, sai ni mogoče, da sta mrtva. Gotovo ju bodo še našli...
»Prinesla sva vam te cvetke. Položite jih pod kapetanovo sliko.«
Nungesserjeva mati je bila ginjena do solz. Vzela je nagelne in jih postavila pod portret svojega Charlesa.
Smola na svatbenem potovanju
V	Italiji, deželi fašističnih verig, mora biti vsak človek previden z iden-titetno izkaznico. Dobiš io pri krajevni oblasti in brez nie nisi varen niti pet
j korakov. Vsak miličnik te lahko ustavi ; in odvede v zaoor. i Te dni sta se pripeljala iz Rima v ; Tutin dva novoooročenca. Možu je bi-j lo 30, ženi pa 18 let. Poročila sta se v i Rimu in sta šla na svatbeno potovanje v Turin. Ogledala sta si mesto, zvečer, ko sta se hotela vrniti z vlakom, pa sta imela smolo. Prišla sta na kolodvor prepozno. Vlak ie bil že odpihal. Morala sta iskati prenočišča v hotelu.
Nastopila sta pot iz hotela v hotel, a sobe nista mogla dobiti. Povsod so
Lindberghovo letalo, s katerim je startal pogumni letalec v
petek.
Danes pristine Lindbergh v Evropi
Mamica ti da pet dinarjev. Enega zapira, viš, dva pa izgubiš; kaj ti še ostane? Par idofut, papa.
še imeli prostih sob na razpolago, ker pa sta bila mož in žena brez izkazi!, se ju ni upal vzeti noben hotelir pod streho. Tujec dobi v Italiii orenočišče samo tedaj, če predloži predpisati! dokument in tega sta mož in žena pustila v Rimu.
Ogorčen nad brezobzirnostjo hotelirjev, se je par napotil proti postaji. Ain-pak niti na poti ni imel miru. Neka fašistična patrulja je oba pagrabila ter moža obdolžila, da ie ukradel dekle njenim staršem. Mož in žena sta morala na policijo, kier so iu zaslišali in jima predložili v podpis neko izjavo. Konec njune odiseiade ie bil na posraii. kjer sta z veliko nejevoljo učakala vlak pioti Rimu, s katerim sta se odpiijala in se zaklela, da si bosta prihodnjič temeljito premislila, preden ju ponese pot po Mussoliniii.
Robinzonov oče
V angleškem mestu \Varcesterju se je našel velik arhiv iz XVII. stoletja, ki vsebuje med drugim kakih tisoč pisem znanega potovalca kapetana Baw-rija, ki je trgoval z Novo Indijo. Več pisem je naslovljenih na Daniela de Fo-' lija. Pisma so bila pisana dve leti prej nego je nastal »Robinzon Crusoe». Bawri javlja podatke z otoka Juana Fernandeza in druge podrobnosti za roman. Ta najdba je nadvse važna za zgodovino angleškega romana, ker kaže. da ni nastal «Robinzon» kot odmev mednarodnega porevolucijskega hrepenenja po naravi in preprostosti, temveč je bil samonikel pojav pod vplivom slavne angleške morske zgodovine.
On, ona in jabolko
O priliki Shakespearovega slavja v Stratfordu na Angleškem se je te dni primeril kaj nenavaden incident.
Mis Alison. ki je nastopila v vlogi Audreye, se je pojavila na odru z velikanskim jabolkom v ustih, kakor predpisuje Shakespeare.
Toda jabolko je bilo preveliko za njena majčkena usteca: ko je hotela ugrizniti vanj, si je izpahr.ila čeljust.
Tisti mah ie planil nanjo igralec Ayr-ton — kakor predpisuje Iibretto; v preveliki gorečnosti io je z vso silo udaril s pestio v obraz — in izpahnjena čeljust je s šklepetom skočila nazaj v svoj prejšnji položaj.
X Beli črnci. Londonski »Observert objavlja članek, v katerem trdi, da prebiva na vzhodni afriški obali, severno Transvaala, neko zamorsko pleme, ki je skoraj popolnoma belo. To pleme izvira še iz dobe, ko je v XVIII. stoletju doživel >Grosvenor< brodolom. Na ladji so se nahajali visoki Sani angleške aristorkracije. Moštvo so črnci pobili, žene pa odvedli seboj.
X Apanaža norveškega kralja. Delavska stranka je predložila parlamentu predlog, da 9e civilna apanaža norveškega kralja in prestolonaslednika zniža. Predlog je bil odklonjen. Letna apanaža norveškega kralja znaša 700.000, prestolonaglednikova pa 50.000 kron (8 milijonov, oda. 600.000 Din).
Fr. Ž.
Fidelio
Jaz če grem v gledališče, natančno vem, zakaj grem, in ne, kakor nekateri, ki vanj gredo kar tako in sploh. Taki ljudje, ne vem, če imaio tisto, čemur se pravi umetniški užitek.
Zato tudi nisem abonent. Ne tičiin sicer v onem gmotnem ma troti u, da bi lahko bil. Toda ne bi bil, tudi če bi tičal. Kajti ne trpi moje umetniško prepričanje, da bi mu slavna ali kakršnakoli gledališka uprava ukazovala: »Danes je tvoj A ali B ali C in si zavezan, da greš in poslušaš!« Nego moje umetniško prepričanje samo po svojih lastnih nmetniških nagibih odloča, kdaj bije ura njegovemu A ali B ali C.
N. pr. Fidelio. Fidelio je opera in se v njej obilno poje in gode. Nekaterim to ne ugaja. Mene petje in godba nikakor ne ovirata, da grem v opero. Le da vem, zakaj, in da imam za zakaj stvarne razloge.
Novine so poročale, da bo opera pela slavno opero Fidelio. V poročilih je stala vsebina opere in je bilo zapisano, da v drugem dejanju skuša Pizarro zabosti oba dva. Florestana in Leo-noro. »Leonora pa izvleče pištolo in reši situacijo.« Tako je stalo v novinah.
Pištolo izvleče in kratkomalo: reši situacijo.
Da koj povem: to je tisto, kar je zbudilo pozornost mojega zanimanja.
Ze samo besede: »reši situacijo« se mi zde, da so silno lepo povedane. Tako so lepe: kar v gumbnico bi si jih vtaknil in takšen se dal fotografirati.
Ne morem si kaj: v mojem peresu je čut za lepo besedo posebno razvit. Lepa beseda mu gre nad vse. Ce bi imelo moje pero izbero med ne vem čim, recimo modnimi hlačami, takšnimi, s kakršnimi se sedaj ponaša starejši moj sinko in so dika in blesk vesoljne spodnje gimnazije, in med lepo besedo, še trenilo ne bi z očesom, nego bi seglo po lepi besedi. In je čudno, da je poleg moiega peresa tudi vsa ostala naša rodbina enako vneta za lepo besedo. N. pr. moj najmlajši, komaj je štel pet let, že je rekel »•namreč«. V vsakem stavku mu je bi! »■namreč« in je celo stara Urša, ki pomaga v hiši pomagati, to opazila in izjavila, kako izobraženo govori ta otrok.
Tzvleče pištolo ki reši situacijo!«
Šestdeset let sem star. eno manj, mnogo mi je spisalo pero in marsikaj na tem polju in na onem; edino tega pa ni nikdar in nikoder, da je kdo ali kaj rešil ali rešilo situacijo. In ob-
žalujem bridko, da ni. Menim, če bi bilo prej vedelo in znalo in tako pisalo, bi bilo vse drugače in situacija rešena in ne bi bil moj gmotni mamon v trajni krizi.
Reč pa ni zanimiva le zaradi lepo-glasne besede. Nego je tudi v moralič-nem pogledu odobravati, da Leonora situacijo reši. Mislim, da ni nikogar med nami. ki situaciji ne bi privoščili, da je bila rešena. Strašno bi bilo, nepopisno in neizrečeno, ako situacija ne bi bila rešena in bi situacija kratko malo prenehala. Ako Leonora situacije ne bi rešila in ne bi več bila situacija, mislim: katastrofa ne bi bila prehuda beseda za to.
Vsekako zasluži Leonora priznanje, da je izvlekla pištolo in situacijo rešila. S tem svo im hvalevrednim dejanjem je resnično rešila situacijo.
Zanimal pa je moje umetniško zanimanje tudi način, kako bo Leonora rešila situacijo.
Zapisano ie, da izvleče pištolo in reši situacijo. Toda kako: Možne so vse mogoče možnosti.
Morebiti reši situacijo že s tem, da izvleče pištolo. Ali stori s pištolo še kai dragega? N. pr. da ustreli?
Skoraj ne dvomim: Leonora ustreli. To sklepam iz tega, ker poročilo ne
pove, da ustreli Nekateri ljubitelji glasbe, ne ljubijo streljanja, — pravijo, da Streljanje ni glasba. In če vedo, da v glasbi streljajo, rajši ne gredo v glasbo. Zato gledališču naklonjena poročila ne pišejo že poprej, da bodo streljali; nego je bilo zapisano samo, da »izvleče pištolo in reši situacijo«.
Mene streljanje v operi ne moti. Vča-si me je in tudi žena ne mara streljanja in svakinja in sploh vsi otroci Sedaj me ne moti več, odkar sem nekoliko bolj gluh. Zastran mene lahko Leonora ustreli s kanonom.
Nerešeno pa ostane vprašanje, koga ustreli. Ali ustreli sebe aii Pizarra ali Florestana? Ali pa morebiti z ozirom na ukazano redukcijo gospoda razsvet-Ijevalca ali orkester ali vrlo požarno brambo?
Seveda — situacija bi bila rešena v vsakem primeru. — Toda kdo je žrtev?
Še nobena opera mi ni vzbudila toliko umetniškega zanimanja, in sem stopil pred slavno gledališko upravo in zahteval prosto vstopnico, kajti sem in-teligent. Namignil sem. da obstojim iz
PRIZANAŠAJTE
PLANINSKI FLORI!
dveh polovic in da je moji boljši polovici takisto potreben cel sedež, in še sem namignil, da imava četvero dece. ki jih nebogljenih ne moreva samih puščati doma: lahko bi se pripetila situacija, ki ji ne bi bili kos. da jo rešijo.
Slavna uprava se je začudila, kdo in zakaj in kako da se pišem, in da bi mi mogla le tedaj ustreči, ako znam in bom napisal kritiko.
Odgovoril sem, kar se pisanja tiče, da pišem vse od partejev do dram. niti se ne ustrašim kritike. Samo pove naj mi slavna uprava, kdaj, kako in koliko vrst.
S to besedo sem rešil situacijo in smo potem res bili v operi in ustrezajoč želji slavne uprave drage volje potrjam z lastnoročnim podpisom, da je situacija v jstini rešena. Tako točno in solidno rešene situacije ni kmalu videl naš oder in gre hvala vsem prizadetim brez izjeme. Do zadnjega kotička razprodano, občinstvo ni štedilo ne z rokami, ne z nogami.
In je povedala ljubljena mi žena. da je bila tudi gosp3 Žefranova zelo zadovoljna. Namreč sem bil svoio vstopnico odstopil gospe Žefranovi. Kajti smo jako dobri prijatelji z gospo Žefrar.ovo in imamo v njeni trgovini zaradi krize odprt račun. In je žena povedala še to. da
„Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!a
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z želi ta njem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja!
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel«
Perilo je čisto in snežno belol Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!
mode
Obleka za mlade dame
Naša slika predočuje nekaj oblek z& mlade dame. S krojnega staMča so vzorci hrez zamotane umetnosti. Odlikujejo se po preprostosti. Kostum v sredi je preprosto izgotovijen. Jopica ie odprta, krilce ravno, na Jopici vidimo zanimivo našhrno partijo na hrbtu. Pod jopico preprosta bluza s svfienimi nalivnimi prečkami.
Na desni imamo enostaven plašč. Še najbolj markamtna je partija na rokavih. Dvostransko blago je na rokavih navzgor zavihano, karirana stran je obrnjena navzven.
Na levi strani nam prikazuje slika plesno toaleto, Id je namenjena tudi za popoldansko nošo. Ta toaleta se izgotavlja tz krepa ali žoržeta v cvetnih vzorcih.
nova Brauns'ova barva za obleke
Kariran slamnik
postane bržkone v letošnjem poletju priljubljen predmet mode. Nosil se bo v prvi
Brauns barve-pomagajo štediii!
vrsti k prlprostim štrapacnim oblekam, k plašču in k dopoldanskim kostumom. Modna dama bo skušala karirani slamnik prilagoditi še drugim partijam. Na sliki vidimo apartno kombinacijo takega slamnika z enako vzorčeno škotsko samoveznico.
J, is is fii itn!"
tako vzklikajo dame, ki izbirajo razni mod* ni nakit, svilo, modine gumbe, trakove ter najmodernejše čipke za obleke pri tvrdiki
T. EGER, SV. PETRA CESTA 2.
Botricel Vaše birmanke bodo gotovo samo s pomočjo te bogate izbire res okusno ob«
lečene.
Kirurgija primitivnih ljudstev
Da stoji anatomsko znanje vobče pri kulturnih narodih na jako nizki stopnji, je znana stvar. Pa ne samo, da preprost delavec ali kmet malo ve, kako je ustrojen, tudi izšolani ljudje in meščani ae poznajo svojega telesa, ali imajo o telesnih organih, o njihovi legi in njihovih funkcijah povsem nezansljive, nejasne in zmedene pojme Da so možgani nameščeni v glavi in pljuča v kožu, to še vedo: tudi da je srce nekje v prsih, kamor se igralci prijemljejo, 6e govore o njem, še tudi, ali težkoče ee že začno z lego jeter, vrane, ledvic itd. Kaj zvedo zdravniki v tem pogledu neredlcokrat od svojih bolnikov, je nečuveao. Se največ znanja, kot umevno, imajo mesarji, konjači in podobni poklici, ki se pečajo z raztelešemjem in raoseikavanjeim živalskih teles in ko potem tamkaj dobljeno znanje bolj ali manj posrečeno preneso na človeško telo.
Navzlic temu nepoananju pa ni bila še nikoli nobena sit ara ženica v zadregi »ordini-rati< ta ali oni čaj, te ali one kapljice in na-svetovati te ali one vrste obli! Tudi navaden
mazač, ki zdravi z zelišči in tekočinami itd., se ne pomišlja i predrzno samozavestjo predpisovati svojih kroglic za »vrancac, ki si jih misli ležeče n. pr. pod križem in ki jih ližejo in zastrupljajo s svojo jedko slino gliste in druge bakterije večje vrste. Toda zdravljenje kostnih ran in zlomov pa ti ljudje že odklanjajo, razen nekaterih specijali-stov med njimi, ki pa že imajo vsaj nekaj znanja in anatomije kosti.
Zato se je na prvi hip čuditi, če zvemo, da stoji anatomsko znanje pri mnogih divjaških plemenih na relativno visoki stopnji in z njim tudi kirurgično zdravljenje. Raziskave pa so dognale, da je ta veda vedno najbolj razvita pri ljudožrskih plemenih ali vsaj takih, ki eo bili že kani bal i do nedavnih dni in so torej imeli dovolj prilike pridobiti si resnega znanja. Ponekod so se potem s tradicijo ohranile samo »teorija« in način posameznih operacij. Te so prešle v trajno posest ljudi, ki se bavijo z zdravljenjem bolnikov v svojem plemenu. Razne male, osobito rituelne operacije, kot n. pr. obrekovanje, so 6e ohranile in razpasle iz religioznih vzrokov; druge podobne v svrho lepotičenja, kot vreza van ie vreakov po životu in glavi, osobito na licih, napravljanje širokih ali tjoseb-no ornamentiranih brazgotin, prodiranje uhljev, ustnic, nosnih sten itd Mnogo divjaških plemen si tudi na vrtava in pili zobe, kakor so to že delala stara ljudstva v Srednji Ameriki. ki so zalivala na vrtane zobe z zlatom in jih oblagala s turkizi. Inzulanci na Avstral skih otokih ei napravliajo umetno zobovje iz bisernic, katere v pri lični velikosti porinejo v narezano dlesno in oskrbe, da se zaraste meso okrog njih.
Med njimi slovejo posebno Melanezijci na Novi Britaniji kot spretni kirurgi.' Zlomlj.jne kosti zdravijo na jako radikalen način, tako da prerežejo kožo in meso do zloma in se brez rontgenovih aparatov na lastne oči prepričajo o legi in razsežnosti okvare. Nato oa-jo n. pr. kosti na roki ali nogi nategniti narazen in jih po dolžina opro s primernimi kosci bambusa, katere vlože v dno rane naravnost na kost, stisnejo zopet meso nad njo in 6kvarjeno ekstremiteto dObro bandažirajo. Po preteku 2—3 tednov odvaemo zopet omot, razkopljejo rano znova in pobero les 'znad kositi, na kar rano lepo obvežejo in povežejo. Podobno delajo tudi z zlomljenimi rebri. Drugi njihovi rojaki zdravijo bolj »po na5e< z zunanjimi oporami, palicami, koriti iz drevesne skorje, najraje pa z ilovnatim omotom nekako tako kot mi z mavSnato obvezo. Neki potnik poroča celo, da celijo na ta način zlomljene čeljusti.
Znani Parkinson pa poroča, da so ga klicali divjaki k nekemu ranjencu teir so mu povsem pravilno poročali, da je vstrelek vstopil na levi strani života, predrl pljuča in želodec in da tiči sedaj na desni strani pod kožo. Ker je ranjenec že umiral, nI hotel Parkinson ničesar ukreniti. Toda domači kirurgi so bili drugega mnenja. Vrezali so v meso na mestu, kjer so domnevali, da H5i krogla in jo tudi z izredno ročnostjo potegnili iz rane.
Pravi kirurgi se pa tudi dosti ne pomirjajo izvesti trebušnih operacij. 0 taki lapara-tomiji, ki se je posrečila, poroča Bancroft, popisujoč qukanasanske Indijance. Felkin je zopet videl, kako so zamorci v Ugandi izvršili sectio caeearea na neki 20 prvnid. Naj-prvo so otroSnico napojili in orootili z vi-
vstopnice niso bile za Fidelia. ampak so bile za Lumpacija.
Nič ne rečem, prav nič.
Ne vem pa, če je taktno, ako gledališka uprava na podlagi vstopnic za Lumpacija naroči kritiko o Fideliu.
Knjiga matere
Slovenci imamo lepo, morda najlepšo knjigo o materi, podal nam jo je naš največji umetnik Ivan Cankar in menda ni — ali vsaj ne smelo bi biti slovenskega človeka, ki bi ne poznal njegove izpovedi o materi v »Mojem življenju«. Mi pa imamo tudi knjigo matere. Kjer ne govori otrok o materi, ampak mati o otroku in zdi se mi, da je ta knjiga enako lepa in enako vredna, kakor Cankarjeva knjiga o materi. Napisala nam jo je naša najboljša pisateljica Zofka Kvedrova. Zal, da doslej ta knjiga še ni bila dostopna širokim vrstam, ker so njem posamezni deli ležali zakopani v težko dostopnem listu «Domačem pri-jatelju*, kjer je naša pisateljica s čudovitim materinskim čuvstvom slikala prizore iz življenja svojih otrok in podajala v njih pravo izpoved matere, ki se oživlja in izživlja v otroških dušah ter razkriva oni večno novi svet, ki se o njem prenavlja človeštvo.
Čehi. ki so bogati z mladinsko literaturo kakor malokateri narod, ki imajo odlične pisateljice in posvečajo vzgoji otrok toliko skrbi in ljubezni, da bi mogli reči, da so v tem pravi narod svojega velikega vzgojitelja Komenskega, so to knjigo že davno prevedli na svoj jezik. Izšla je v prevodu Zdenke* Haskove pod naslovom »Vlada in Mar-ja» in v zadnjem »Ženskem svetu® smo čitali, da je prejemala naša pisateljica od čeških mater priznalna in zahvalna pisma in celo darove za to lepo knjigo. Češka kritika je soglasno priznala, da je to eno najlepših del te vrste. To ni mladinska knjiga v navadnem smislu besede, to je res knjiga matere, ki živi s svojim otrokom in opazuje njegov razvoj, njegovo mišljenje in čuvstvo-vanje, njegovo preprosto in zato tako resnično dušo, njegov svet in njegove nazore. Naša pisateljica je bila svojim otrokom kakor nežna prijateljica, ki z njimi živi in misli in razkriva pri tem ves tisti, nam morebiti tuji otroški svet, ki hrani za vsakega človeka v sebi to-; liko lepega in večno človeškega.
Svetovna literatura ima malo takih ! del: nekaj podobnega so posamezni i odlomki iz Rousseaujevega «Emila», j Božene Nemcove, »Babica«, Sonje 1 Kovalevske »Spomini na mladost*.
Tolstega »Otroška leta* in še morda kako svetovno, nam manj znano delo, a delo naše pisateljice ima za nas to prednost, da je naše, pristno naše po duhu in jeziku in da govori iz te knjige oni veliki duh naše pisateljice, ki je v vsakem koščku življenja videl samo odsev nečesa velikega, božanskega, vsečloveškega in zato nas preseneča z globokimi mislimi o materi in otroku, o življenju in družbi, o dveh svetovih, človeka in otroka, ki sta si tako blizu in vendar tuintam tako tuja. Vsaka mati je preživljala take trenutke s svojimi otroki, otroci so ji bili nova knjiga življenja. a ni ji bilo dano, da bi jo napisala.
Zofka nam je napisala to knjigo, knjigo matere. A ne suhoparno, ne znanstveno, ne otročje. Napisala jo je tako, kakor je znala pisati samo ona, ki se ji je pod peresom vse oživljalo, da se vrti življenje okoli nas v vsej svoji pestrosti. To niso razmotrivanja, kakor jih je podala Ellen Key o »Stoletju otroka* — to je resnično življenje, ki smo ga preživeli in videli vsi, pa mu nismo našli Izraza. To tudi ni samo knjiga za otroke, dasi bodo naši malčki doma in v šoli zopet in zopet radi čitali in slišali zgodbe o Kladoši. Pa tudi ni knjiga samo za matere, dasi bodo one s po-
sebno naslado čitale te povesti in preživljale še enkrat spomine otroškega sveta, ki so ga opazovale in skoraj pozabile nanj. To je knjiga za vse — ker je knjiga o vseh. To ni le knjiga o Kladoši, to je knjiga o ljudeh. To bo naša najlepša družinska knjiga, ki jo bo rada prebirala mladina in roditelji, otroci in matere, možje in žene — ker je v nji toliko življenske radosti, otroške priprostosti in vsakdanje resničnosti, da je to ne le eno najboljših del naše pisateljice, ampak bo tudi eno najlepših del naše literature. To je knjiga matere, umetnice, Slovenke — knjiga žene, ki je s polno dušo živela enako svojim otrokom, kakor svojemu narodu.
Da pride ta knjiga do zadnje gorske koče, jo je letos »Vodnikova družba* sprejela med svoje publikacije, da bomo tudi mi imeli to lepo delo, ki so si ga v knjigi že mnogo pred nami osvojili Čehi. Prepričani smo, da si jo bo za nami osvojil tudi ostali jugoslovenski svet. Mnoge naše žene in matere se bodo še spominjale predvojnih časov »Domačega prijatelja* in onih ljubkih povestic o Kladoši in Nikici, ki so že takrat vzbujale toliko pozornosti. «Dom. prijatelj* je danes redka stvar, ker se je večinoma poizgubil po naših družinah in je malokomu prišlo na mi-
nom iz banan tn jo privezali na nekako operacijsko ležišče. Nato je porodničar odmnnral svoje čarovniške molitvice in zagovore, brea katerih ne gre, si umil roke, bolnici pa opral trebuh z vinom in ob asistenci dveh črnih pomočnikov vrezal popolnoma pravilno v trebuh, se dokopal do votline, prerezal maternico in oddal otroka svojemu asistentu. Ko je potem prereaal še popkovino in odstranil vse, kar je bilo treba, je kri ustavil z žarečim železom, rano pa zašil na ta način, da je skozi robove vtaknil 7 tenkih, poli ranih žebljičkov, katere je na obeh koncih, ki so gledali iz kože ob vreznini, obvil na trdo « trakovi iz lubjevine, zbližal in staknil robova rane do malega, vreznino namazal z ne-kim mazilom ter končno bolnico primemo obvezal. Sesti dan je pobral žebljičke iz rane bolnice, ki je po preteku 2 tednov okrevala. Pri tem je treba naglasi ti, da se divjakom rane le nerade guoje in naglo celijo, ker razpolagajo ti otroci narave breadvomno z imuniteto napram raznim bakterijam, pridobljenim tekom neštetih prav tako eksponiranih generacij.
Ce 90 se divjaški kirurgi lotili trebušne votline, zakaj ne bi se tudi lobanje! In tako vidimo, da odpiranje le-te v operativne svrhe poznajo poleg drugih tako Berberi kot Indijanci in že omenjeni Melanezijci. Sploh naletimo na trepanacijo povsod, kjer je orožje, ki posebno ogroža z udarci lobanjo. Tudi o teh primitivnih trepanacijah imamo točna in obsežna poročila. Operacije so čim bolj občudovanja vredne, če pomislimo, da manjka tem primitivnim kirurgom najenostavnejšega orodja. Včasih nimajo niti ne medenih, železnih ali jeklenih nožev in režejo, pilijo in odžkrtavajo z obeddiannm, bambusom ali kokoeoviao.
Trepanaclj pa ne izvajajo samo dandanašnja divjaška plemena, ampak so jih poznali že tudi ljudje v kameni dobi, kakor dokazujejo to izkopine. Trepaniranje lobanje ranjencev, živečih mnogo tisoč let pred Kri-stom, pričajo, da ni imel kirurg tedanjih dni na razpolago nobenega drugega instrumenta kot neokretno obdelano škrljevino iz kreune-njaka. Pa tudi staroperuanski zdravnik je izvrševal svoje peracije le » črepinjo iz ob6i-diana in to ne redko, kakor posnemamo iz najdb v grobiščih, v katerih je pogosto najti trepantirane lobanje. In vendar je trepanacija operacija, katere se na znanstveni in tehnični višini stoječi modemi kirurg ne loti brez resnega preudarka in ne brez velike «Qe.
— Velika izbira raznega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin itd. — se dobi po no nizkih cenah pri Ign. Ljubljana, Sv. Petra cesta.
naznanilo.
Kdor želi imeti letos prvovrstno in oaj« modernejšo slikarijo, oaj naroči le pri tvrdki
Ivan Martine,
»obrt slikat In pleskar, LJUBLJANA, Poljanska cesta 20.
Konkurenčne solidne cene! s—:
se!, da bi ga spravljal. Naša pisateljica, ki je takrat živela v Pragi in v Zagrebu in uživala najlepše čase svoje materinske sreče, je položila v te povesti vso svojo globoko ljubezen in vse svoje velike misli o otroški duši in o vzgoji otrok. V tem pogledu je to ena najlepših naših vzgojnih knjig, ki nam jo lahko zavidajo drugi večji narodi. Knjiga izide v lepi opremi in z ilustracijami slikarja M. Šubica.
Nisem napisal teh besedi za reklamo »Vodnikovi družbi* in knjigi, ki reklame ne potrebuje. Hotel sem nanjo opozoriti posebno naš ženski svet, da si za majhen denar pridobi knjigo, ki bo dragocen zaklad za vsako slovensko hišo. posebno pa za vsako mater, za vsako ženo, za vsako vzgojiteljico, ki bo tu našla polno svojega najlepšega sveta in se ji bodo razodele globine otroške in človeške duše. iz katerih kllje nov cvet življenja. Prepričan sem, da se bo po naših družinah in šolah še , ./• dolgo čitala »Knjiga o Kladoši* prav /7 tako kakor čitamo Cankarjevo »Moje življenje* in da bomo v nji imeli Slovenci najlepšo knjigo matere, ki nam podaja tu svoja najgloblja čustva in svoje najlepše misli iz življenja matere in otroka.	Dr. L L.
Q. konzulu P. de žflacheu v slovo!
j ga, francoski klub, francoski tečaji v Ljubljani, v Kranju, v Mariboru, Celju in drugod — vsem je kumil. Avtokiub, Ljubljanski klub, razna narodna in prosvetna društva so ga uvrščala med svoje najodličnejše, pa tudi najagilnejše člane. Zaščitnik, tih mecen našemu di-jaštvu. zlasti našim pariškim študentom, ki jim je znal preskrbeti marsikatero bourse in še marsikatere druge ugodnosti, o katerih bi znala pripovedovati naša pariška jeunesse. je družil v
sebi poleg vseh lastnost odličnega uradnika, plemenitega gentlemana, sijajnega družabnika in iskrenega prijatelja še visoko naobraženega esteta s čustvenostjo resničnega umetnika.
Gospod de Flache je sam prav spreten slikar-krajinar in v ilustracijo prinašamo par njegovih po obsegu sicer majhnih, zato pa po kvaliteti prav odličnih sličic naših krajev, ki kažejo, kako se je znal na Korziki rojeni slikar poglobiti tudi v lepoto slovenske pokrajine. Njegova udobna domačija, kjer zlasti spremnica spominja na pestrolik atelje monparnaškega slikarja, je natr-
Paul de Flache: Kozolec
Gospod Jos. Paul de Flache, konzul francoske republike v Ljub^ani se poslavlja od Slovenije, ki jo je vzljubil kot malokdo, ki je prišel med nas, da v oficijelni misiji motri in vpoznava naše bitje in življenje, vse naše gospodarske in kulturne prilike, sedaj pa odhaja s krvavečim srcem sina, ki zapušča svojo drugo domovino.
Težko nam bo slovo od moža. ki je postal pravcat steber naše družabnosti. Ni je bilo glasbene, umetnostne družabne prireditve, dobrodelne akcije ali manifestacije, da ste si jo mogli zamisliti brez našega konzula.
Že med vojno se je izkazal gospod de Flache odličnega in zvestega prijatelja Jugoslovenov. Za izredne zasluge, ki si jih je b:! pridobil za rešitev in oskrbo tisočerih srbskih ranjencev po aibanski tragediji, zlasti ono pri Venti migliji, — je prejel takrat miad oficir visoko odlikovanje Sv. Save in tako ga spajajo že od leta 1917 srčne in prijateljske vezi z našim narodom, tako da z njegovim slovesom od nas obhajamo nekako istočasno desetletnico njegovega delovanja med nami in za nas.
Bogato opremljena knjižnica in čitalnica francoskega instiT^tr: v Nar^drem domu je njegovo delo in njegova zaslu-
Paul de Flache: Pred nevihto na Bledu
Paul de Flache:
Večer na blejskem otoku
pana teh drobnih shčic — katerih nekatere ostajajo skromno v mejah ama-terstva. dočim se druge vspenjajo visoko nad diletantizem in predstavljajo stvaritve resničnega umetnika.
Zadivil ga je Bied, naša Gorenjska pokrajina in na njegove avtoture je moralo vsako pot tudi slikarsko stojal-ce in kar še takole potrebuje krajinar.
Največja zabava mu je bila posedati ateljeje naših umetnikov, motriti jih pri delu in kramljati z njimi o umetnostnih vprašanjih. Upeljavati so ga morali v misterije suhe igle in ujedkovin, ker je posvečal vse proste ure grafičnim poskusom. Ni je bilo panoge v umetni obrti, da bi se ne bil z njo poizkuša!; opremlja si sam svoje knjige in muzi-kalije z dragocenimi usnjenimi rezba-mi. poskuša se vzporedno v keramiki in. kot sem bil že omenil, ni je bilo umetnostne razstave, da ji ne bi bil posvetil svoje polne pozornosti.
Gospod konzul pa ni le slikar, marveč tudi izboren muzik in izreden ljubitelj zlasti komorne glasbe. Sam vir-tuozen vijolinist in v intimnem prijateljskem krogu dobro poznan in čisian chansonnier je ume! zbrati v prijateljskem krogu v svojem gostoljubnem salonu elito naših glasbenikov.
Gospodu konzulu, ki ga smatramo danes za svojega, in od katerega se le s težkim srcem poslavljamo, pa želimo na njegovem odličnem mestu v Lvovn vse najlepše in najboljše, v nadi. da ohrani Slovenijo in Ljubljano v najboljšem spominu. Gospod konzul, au revoir!
Shakespeare v slovenščini
Deset novih Skakespeareovih del v prevodu Otona Župančiča
Izrazite in izpolnite!
Izreiite in :.z;»o'~
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Podpisani
se nepreklicno naročam na
Shakespeareova dramatična dela,
ki jih prevaja Oton Zupančič in izdaja Tiskovna zadruga. Pošljite mi sledeče, do sedaj izišle zvezke:
Sen kresne noči, broš. 14 Din. vez. 20 Din. Macbeth, broš. 14 Din. vez. 20 Din. Othello. broš. 20 Din, vez. 26 Din. Kar hočete, broš. _4. vez. 32 Din. ter vse naslednje zvezke, ki še izidejo:
Zimska pravljica, Hamlet. Komedija zmešnjav, Mnogo hrupa za nič. 7 jko jo ie ukrotil Kakor vam drago. Rihard 111., Romeo in Julija. Vihar. Antonij in Kleopatra.
Knjific naj hodo br širane — vezane.
Naročnino vošljem takoj oh prejemu '-njige po poštr; položnici. Kdor naroči vso do: daj izišle zvezke, jih dobi broš. za 60 Din. vezane za SO Din.	Česar ne žJite, pr^Jrtajte!
Podpis ■laročnika:
V
Izrežile ia ilpolrnte!
>Ce se vedoma uto;.im, spričuje to o nekem dejanju, in vsako dejanje ima troje delov: sestoji namreč iz delovanja, dejanja in dela. Ergo ?e je utonila vedoma.«
?E. čuj vendar, kume grobar!« ,Dovoli! Tu stoji voda: prav; tu stoji človek: prav. Če gre človek k tej vodi in se utopi, ostane pri tem. da gre tja. hot£ ali nehote- Zapomni si! Ako pa pride voda k njemu ter ga utopi, tedaj se ne utopi sam. Ergo. kdor svoje smrti ni kriv, 'ne prikrajša svojega življenja.« »Ali je to po postavah?« j Seveda je. po postavah mrliških oglednikov.*
Hamlet, 5. dejanje. 1. prizor.
Z Goethejem in Shakespearejem so se juristi ponovno bavili. Toda dočim vsebujp tema »Goethe kot jurist« skoro izključno cjesovo delovanje na oolju jurisdikcije in upravnih poslov, so juriste na Shakespeare-iu posebno mikali in vabili k proučevanju dejanski položaji, ki jih je obdeloval v svojih dramah.
V »Deutsche Juristenzeitung« je priobčil sodni svetnik Otto Hagen zelo zanimiv članek o »Shakespeareju kot juristu«. V njem navaja razne citate iz Shakespearjevih dram, iz katerih bi se dalo sklepati, da je bil Shakespeare baš v juridičnem strokovnem znanju posebno podkovan. Poleg drugih mnogoštevilnih dokazov za to domnevo naj omenimo čitateljem neki pasus v Hamletu. Kakor znano, se pogovarjata grobarja v prvem prizoru petega dejanja o samomoru in častnem pokopu. Besedam grobarjev celo v berlinskih efedilišfib ne pripisujejo nikakega zmisla. Čujmo, kaj pravi k njim Hagen:
»Najjasnejši dokaz čisto strokovnega znanja posebne vrste, dobiš v i Hamletu c. O početku prizora na pokopališču se grobarja pomenkujeta o samomoru in o poštenem pogrebu. V njunih besedah pač nihče ne vidi več kakor zgolj antitezo strahotni situaciji. Stvar gotovone pridobi, če n. pr. v berlinskem »Deutsehes Theater: ilustrirajo besede o moža. ki gre k vodi ali o vodL ki gre k možu z glupimi gestami s steklenko žganja, V resnici pa tiči za temi besedami ostra kritika in zasmeh nekega resničnega pravnega slučaja, nekaka le strokovnjaku možna in razumljiva travertija nazorov in razpravljanj, ki so se pojavili ob tisti priliki. Gre namreč za afero Halesa in Petita, ki je bil3 objavljena v Plovrdenovih >C->mmentaries and Reports« leta 1571 in 157S. Sir James Hale je izvršil leta 1-564 samomor. Kralj je to smatral za felonijo in je zaplenil nekatera njegova posestva ter jih prisodil Cvriacu Petitu. Vdova s to odločbo ni bila zadovoljna: opirala se je na dejstvo, da je bil samomor izvršen šele s smrtjo njenega moža. torej ne za njegovega življenja, vsled česar se ne more govoriti o felooijL Kraljev pravdnik je izvajal:
»Dejanje felonije se deli v tri dele. Prvi del je preudarjanje (samomorilca namreč', dali je zanj primerno aii ne. vzeti si življenje. in na kak način naj to stori. Drugi del tvori sklep, da si vzame življenje, tretji dal pa izvršitev tega sklepa.«
Sodišče je prisodilo pravico kralju, in sicer s tole utemeljitvijo: »-Sir James Hale? je mrtev. Kako je prišel do svoje smrti? Z utopitvijo. In kdo ga je utopil? Sir James Hales. In kdaj ga je utopil? Za živega; des-nje še živega moža znači smrt mrtvega moža. kajti še živi mož sir James Hales je pripravil sira Jamesa Halesa do tega. da je umrl.«
Ce hočemo po zaslugi oceniti skladnjo teh stavkov z umetniško dovršeno parodijo, treba citati grobarjeve bes?de v praoriginalu:
For here Ges the point: if I drown myself
Shakespeare kot jurist
Ixrc£i:e
wittins;!y it arRiies an act: and an 2jt hrth three rranrhes. it. «>. to a<t. to do. to peii»n.,; ercal. «he drowned h«rse t »ittinelv. in da"*: Here lies the »ater: eood: here stands the man: eood: ii the man eo to this <v;iter a.ij drowu himself. it is «iil he. niti he. he z">es: mark von (hal: biit if thp water «-ome to hi.n and drown him. he drown? not himsEIi: arzal. he that i« not jruiity of his own dca:!i shortens not his own fife. (Prevod i"ei v gornjem moifu!)
Prevod navedenega pasusa ni čislo doslo-ven. ker bi ga bilo sicer nekoliko težke razumeti. Vzlic temu pa bodo čitatelji iz njeja spoznali, da je znal Shakespeare ostroumno misliti juridično. Z gornjimi izvajanji smo se problema le dotaknili. Primer seveda t.i tako zanimiv kaker pravii problem v .Beneškem trgovcu«. vendar bodo te vrstice vsaj nekoliko pripomogle k .-azumenju Shakespe-arejevega načina mišljenja.
Proti gripi, astmi, kataru
se inhalira SMREKOVO OLJE »TROLIS1« — Razpošilja vsaki dan po povzetju Din lo. »Trolistc. Loeatec. — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah.
V vsakem
gospodinjstvu so poslali različni usnjeni izdelki neznatni, kakor: rjavi čevlji, akiovke. usnjeni kovčegi. us-hjeni sfoli itd., kaiere z Braunsovo
„Vilbra" barvo za usnje
popolnoma prebarvaš In prenoviš. Ako prebarvaš fake usnjene izdelke, bodeš imel z njimi novo veselje.
Napisi na ploščah
prevlečeni z radio»tmkturo moreiu se citati tudi ponoči — Fn primri
I NOGAVICE, KLJU
Na potu
Malo nas je potnikov na srednje velikem paatuku v sinjem Jadranu. Med njimi opažam zajetnega gospoda s prikupnim videzom. Kadar se naužijem prelestnega pogleda na mirno morsko rezino, ki se pokojno mreži v lahnem popoldanskem dihu južne sapice, se zazrem v svoj list in čitam. Nato pa Ziopet zastrmira v modro gladino, od koder poskajujejo v soben svet«; utrinki naKk srebrnim metuljem.
>Dober dan.« pozdravi gospod in napove: »Ako dovolite. Duiam Toas. trgovski potnik.«
»No. vi pe gotovo dostikrat ahasverite po belem svetu!< se odrežem, ko sem razodel svoje ime in zvanje.
■>Venomer sem na potu: od Sinja do Senja, od Nina do Knina. od Ploče do Foče, cvl Nerešve do Neretve, od Bi ograda do Beograda. od Uskoplja do Skopi j a. c
>Imenitno poznate našo geografijo in sijajno vam teče jezik.«
>Kaj si hočete! To je usoda vseh trgovcev in prekupcev. A vi si ne bi mogli misliti, da sem v mladosti neznansko jecljal.«
>Je-li mogoče? Srečno ste se iznebili tega nedostatka.«
»Saj pa me je od aie grizel. V šoli me vpraša učitelj, kaj se reče po latinsko i m e-ti. Ha-ha-ha-habere! seta i naporom žrostlL
ljčitelj, prav za prav mučitelj, in ves razred ie je razjhihljal za mano. Med veroukom se je omenjala neka verska ločina v Mali Aziji, namreč HititL To vam je bilo hihitanja iz mojega grla! V naravoslovju, če je bilo na primer spraviti hobotnico skozi moje zobe, so bili vsi križi na meni. Pomislite na hu-hu-hu-ronski krik, ki sem ga sprožil med sošolci s svojim govorjenjem. Ko mi je oče dal pno nagrado za dobro spričevala sem si botel kupi ti -iciograisk o pripravo in sicer tvrdko Kodak. Kako se je prodajalec upiral krohotu, ko sem zakokodakil. da bi rad ko-kokodak! Odločnost velja! sem sklenil nekoč in s« po6lej dan za dnem zapiral v svojo sobo. da bi po cele ure glasno, počasi čital razne knjige. Neki znanec mi je kasneje sestavljal težke reče niče, ki sem jib pozorno in pazljivo prebiral za vajo. Na priliko tisto latinsko, ki jo je zabrusil Hanibal večnemu Rimu: Te tero. Roma, manu nuda; date tela, latete, t. j. tebe strem, Rim, z golo roko; vrzite kopja (reče vojakom), čuvajte se... Včasi so bili ti stavki nekam iz trte izviti, brez izrazitega zriisia, samo da so bili za iecljača trd oreh, n. pr.: Cača Niseoli. niso li Nini ve veieje tatarskemu kakacu: No, bajbrski, tatarski Tatar Samva. sam vase se eesedi'... No, kaj pa pišejo vaše novine?«
»Nič posebnega. Tu stoji nekaj vrstic o Caričevih »Slikah iz pomorskega života.«
>Poznam profesorja Jurja Carica. Zaslužno delo si je naprtil moj rojak: zbujati zanimanje za pomorstvo. V Italiji je prvi literarno pokazal važnost in pomen pomorske književnosti D' Anmaizio, pcebndii je ca polotoku kult morja. V svojih novelah, pesmih in dramah je poudarjal vselej lepoto in moč. ki jo nudi morje. Nekdaj je za tega ali onega ministra bilo to zgolj slovstvo — skoro sem rekel oslovstvo — a danes je to postala politika, program celokupne vlade in vsega naroda: Brodariti je potrebno!«
»Strinjam se, gospod Toas. Gotovo ste čuli, da se v splitskem muzeju hrani nagrobni spomenik bogatega pomorca Utija iz Solina. Toliko je ljubil morje, izvor svoje sreče in blaginje, da je odredil, naj mu na spomeniku vklešejo ladjo na jadra. Ta ladja naj ponovno s polnimi jadri odplove iz rolitsko-solinste luke. To je simbol, da na morju in preko morja počiva bodočnost naše države. Ako so vsi gospodarji etanovniki te dalmatinske dežele imeli načrt »Morje«, čemu bi se vi odrekali tega programa? Ne odreči se. temuč vnaki ga morate vsej državi!«
Naš brodič je plaval pokojno tik obale.
»Kako =>e zove ta pokrajina, gospod Toas?«
»Tole so Poljica, a ono sel o so Duče. Tam uspeva izbcumo vino, kakih 1300 hI ga pridelajo na leto. Vidite, kmetje v zimski dobi prekopevajo vinograde, pred Veliko nočjo
mora biti vse opravljeno. Malo kdo čaka do Sadatnija. saj ne znate, da je to sveti Duje, moj" zaščitnik, sedmega maja.«
»Kaj bi ce znal za solinskega vladiko Do'rini ia, ki ga je dal vaš rojak Dioklecijan trpinčiti!«
> ... Loža se kupuje z otoka Brača. na mijoae, to se pravi na miijan ali po tisoč sadik.«
»Kako pa ljudstvo, je li prosvetljeno?«
»Nedavno tega je bil svet tod precej praz-Doverea. Ako ie družinče zbolelo, so se domačini zatekali najprej k bafcovnicam ali čarovnicam za pomoč. V drugi vrsti so hodili k svečeniku po z š. p i s. šele nazadnje so se obračali na mestne »likare«, to je zdravnike.«
»0 Dudah sem že nekaj slišal v Splitu. Deca so si pripovedovali o nekem duhovniku.«
»Ej, gotovo je ona znana dvosmiselna za-bevljica: Pride pop ponoči in trka na vrata neke ženske, ki vpraša: »Ko je?« Od odgovarja: »Pop iz Duc, ča ti je sinod zapi9 da'«. Babnka mu odklene duri. rekoč: »Unidji, pod :e baš.« To se pravi, da je pod (strop) nizek (ital. basso) in naj vsiopa oprezno.«
Bližali smo se prijaznemu mestecu Omišu z razvito industrijo. Prebivalci so baie premalo podjetni, zato ni čudo, če ee je vtihotapil mednje tuj; kapital Drugače pa eo dobrodušni. To njihovo potezo vam osvetli
zgodbica, ki mi jo je pravil Laš rojak !r. Kenk, sodnik v Omišu. Bilo je pozimi ..b grdem vremenu. Neki Vlah. kakor imenu.-v jo tod Zagorce, je prijadral z brodom ve* prezebel, tako da se je zasmiH brhl i Oni semki. ki ga je vzela pod streho črez noč. Ali joj! Nje mož pride zjutraj oa zrn -j z ribarščšre. %Kc n uia te icz:?. zon imi nad njo. -Evo! ža Boga primila šaa ga vojna (bednega) putnika. vaš ives) se t-s.-j-žija, nema u njemu dava božjega. »>;:<ja dušo!« zarentači zakonski mož. pograbi 'vy ca na pleča in ga odnese dc RadmaaovDi mlinov, dve uri daleč. Nato ga tetebni ? sebe. rekoč: jZnadeš, vlaše. da ti je ovo zadnji put sla ši mi uradija (naredi!) Fteene i:n Gošpe. ikad mi ovo urs Jiš, oinit ču te !i;-o na Žadvarje«. Zadvarje pa leži še dve uri dalje, pri slapovih reke Cetine. Viah pa si misli: Tako bi me skoro domov prinese!!
Naš Jura j Subid pristaja Pomorščaki ob vrveh in konopcih vičejo: Tira. tira i vleči), laška, laška (popusti). V južni Dalmar;ji pa celo tedaj, ko se pleše kolo, po nekih se lih kolodvodja zapoveduje vse kretnje v italijanščini. čeprav italijanski niti ne razume: 6lično se pri nas pri čefrorki uporablja fr?n-coščina. vaša!«
»Sretno prošli! Klanjam van se.«
A. Taborski.
t
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Nedelja, 22.: ob 20.: »Ingeborg*. Gosto v«njo berlinskih igralcev v opernem gledališču.
Pondeljek, 23.: »Lumpacij vagabund». B. Torek, 24: Zaprto.
Sred«, 25.: »Mnogo hrupa za nič*. D. Četrtek, 26.: Ob 15. »Triglavska bajka«. — Mladinska predstava po enotnih cenah.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 22.: ob 20. »Cigan baron». Zniža*
ne cene. Kuponi. Zadnjič. Pondeljek, 23.: Zaprto. Torek. 24.: »Igra v gradu®. Premijera. G
»Igra v gradu* na mariborskem odru. V
torek, dne 24. t tn. bo v mariborskem gledališču premijera Mota ari eve ga najnovejšega dela «Igra v gradu«. Ta Izredno duhovita komedija si je na mah utrla pot na največje odre. Najprej so jo vprizorili v Rimu. takoj nato v Burgtheatru na Dunaju, v Newyoifca hi Beriktu. Pri nas v Jugoslaviji te igra prvič v Mariboru.
Majniška številka »Ljubljanskega Zvona"
Pravkar je izšla 5. številka »Ljubljanske* ga Zvona® z lepo in pestro vsebino. Prilo* žen je plastično izdelani portret pesnika Antona Aškerca v bakrotieku Delniške ti* skarae. Številka ima na uvodnem mestu za* nimivo, čeprav v posameznih, podrobnostih ie neizdelano pesem »Ocean*. iz ostaline pokojnega Srečka Kosovela Prav tako so objavljene iz ostaline nekatere pesmi An* tona Aškerca. Tako se zlasti v »Nataliji* in v »Kazaku in sv. Nikolaiu* razodeva pesnik »Balad in romano*. Vsekakor so te pesmi pomemben donesek k vprašanju, ali je res Aškerčeva epska tvorna moč zadnja leta pred smrtjo popolnoma opešala ali ne? 2e dosedanje po L Westru objavljeno gra* divo sili k korekturi tega mnenja, kaže pa, da je ležala Aškerčeva pesniška moč baš v baladah in romancah; ni pa bil kos velildm epičnim pesnitvam, ki so mu mimo neka* terih drugih momentov pokvarile umetniški sloves. Dalje so objavljene »Prometejada* A. Ocvirka, Košakova nežna »Mislim® in krepke »FabriŠke delavke® Toneta Soli. škarja.
Iz pripovedništva ima ta številka razen nadaljevanja romana J. Lovrenčdča »Publius in Hispala* in Levstikove novele »Hilarij Pernat® še povest modernega sovjetsko«ru< »kega pripovednika Pantelejmona Romano* va »Ljubezen® v prevodu in z uvodom dr. N. Preobra ženskega. Esajtsti&nega značaja jo razprava »Pritok nove žrvljenske ener* gije» češkega esajista Frant. Gdtza v pre« vodu dr. Mesesnela, med tem ko V. Velmar Jankovič zaključuje poročilo o nekaterih pomembnejših pojavih na srbskem književ*
nem trgu.	'	. • » a
Med književnimi poročali ocenjuje L A. G. »Volkslieder der Skwen» Paula Eisnerja, P. Karlin MeSkove knjige, J. Lovrenčič izdajo »Starejših pesnic in pisateljic*, N. Preobraženski pa knjigo A. Jelačiča »Ru* ska revolucija i njeno poreklo«. V kroniki pišejo: L Rozman o Begovidevi drami »Božji človek*, K. Dobida o božični razstavi in M. Jarc o francoski književnosti v 1. 1926.
»Ljubljanski Zvon* se naroča pri upra* ▼i v Ljubljani, Prešernova ulica.
Poljski festival v Pragi
v dneh 3. do 8. maja 1927
(Konec).
2e zadnjič sem omenil, da se je ideja prireditve slovanskega festivala rodila pred tremi leti na internacijonalnem orkestralnem festivalu za sodobno glasbo v Pragi. Dasi poljski festival ni nosil omake sodobnosti, vendar je jedro programa kazalo v resnici le stanje sodobne poljske glasbe, ker so bile vse znamenite stvari, ki so se izvajale, od še živečih skladateljev. Bili so vsi prisotni.
Prvi koncert z orkestralnim programom je predstavil samo tri imena: Karla Szyma-novrskega (Tretja sinfonija in pa Vijolinski koncert, Ludomira Rožyckega (simfonična pesnitev »Boleslaw Hrabri« in Czeslawa Ma-reka (starinska suita za orkester).
Komorni večer poljske glasbe je prinesel klavirski kvintet Rožyckega in Szymanow-skega godalni kvartet ter vijoltasko sonato Kamienskega. Večer poljske pesmi je bil poleg ostalih avtorjev več kot v eni tretjini izpolnjen z pesmimi Szymanowskega.
Že zunanja slika teh programov kaže, da je Szymanowski danes med živečimi poljskimi skladatelji centralna figura. On ni to Bamo po obsegu svoje produkcije, temveč v prvi vrsti tudi po dinamiki svojega talenta. Izmed njegovih stvari, ki so se izvajale na tem festivalu, bi postavil na prvo mesto njegov violinski koncert. Ta koncert se je bil že izvajal pred tremi leti na internacionalnem praškem festivalu, toda tačas jo imel nesrečo, da je bil postavljen poleg Suko-vega najmočnejšega dela »Zorenje« v čegar bližini in mogočnosti je bil precej zasenčen. To tembolj, ker je Szymanowski po jedru svoje umetniške nature, po svojem občute-vanju in po barvi svojega talenta zelo soroden umetniški osebnosti Sukovi in mu aliSi tudi po impresionistični tehniki svojega dela. Razen tega je imel nesrečo, da ga je prednašala sicer dobra, vendar ne močno individuelna violinistka (zdi se mi, da Erika Morini). To pot je bil uspeh tega zelo lepega dela neprimerno močnejši, deloma šato, ker je poleg njega stala simfonična pesnitev Rožyckega, delo influencirano v mnogem oziru po nemških uzorih, slasti po Richardu Straussu, razen tega delo, ki v ivoj i tematiki izrazito kaže na dramatično nadarjenost svojega avtorja, kateri nadarjenosti je primerna tudi svojevrstna tema-tična in melodična iznajdba. Tako je torej Szymanowskega delo kot delo sinfonika in impresijonista imelo topot ob sebi močan kontrast in se je do burnega uspeha dvignilo zlasti vsled tega, ker ga je topot pred-vedel z brezprimerno sugestivnoetjo in silnim temperamentom Bronislav Hubermann, poljski violinist svetovnega alovesa.
Lahko trdim, da spada ta violinski koncert poleg violinskega koncerta Ruaa Pro-kofjeva med najlepše stvari, ki Jih Je ustvarila naša doba na polju violinske literature. Manj mi je ugajala sinfonija 9zymanoww.ega,
v katere drugem delu je Szymanowski porabil v podkrepitev mistične ubranosti te simfonije sopranski solo, katerega je z veliko izraznostjo in z dovršeno umetnostjo izvedla sestra Szymanowskega, Stanislava Korwin-Szymanowska. Pravili so, da je ona najboljša poljska koncertna pevka in to rad verjamem, zlasti po izredno uspelem njenem nastopu v koncertu poljske pesmi, kjer je ona sama prepela ves tako raznolik program in vendar vsej tej pestri, mnogobarvni skali čustev in ubranosti, vsebovanih v preko 25 različnih pesmih, do skrajnosti, izčrpala vso imanentno lepoto.
Poleg obeh vodilnih mojstrov poljskih Szymanowskega in Rožyckega, zaostaja v pomembnosti Czeslaw Marek, ki je tudi kakih 10 let mlajši od njih, (Rožycki in Szymanow-ski sta približno stara 44. let). Vendar je njegova Suita interesantno in zlasti v ritmičnem pogledu temperamentno delo.
Kar se tiče izvedene poljske komorne mu-zike, smo v Ljubljani že slišali klavirski kvintet Rožyckega, (izvajali so nam ga svoj-čas Zagrebčani) kakor tudi godalni kvartet Szymanowskega, (zdi se mi, da so ga interpretirali Zikovci). Tudisv svoji komorni mu-ziki kažeta Rožycki in Szymanowski zgoraj poudarjene razlike. V klavirskem kvintetu Rožyckega zlasti pada v uho široko razpredeni patos, ki je tu in tam skoro votel, vendar je v tem delu tudi nekaj mest, ki kažejo čustveno poglobljenje. Za Szymanowskega kvartet je pa zlasti značilna velika formalna konzisnost in koncentriranost izraza, tako, da je tudi v komornem večeru Szymanowski z lahkoto stopil na prvo mesto, podprt z bri-ljantno igro Češkega kvarteta. Njegov uspeh je bil tem odločnejši, ker se je pred njim izvajala violinska sonata Lucijana Kamienskega, delo silno velikega obsega, v katerem je pa notranja vrednost v obratnem razmerju z obsežnostjo. Čudil sem so, da so Poljaki to delo, pisano v štilu kot se je mogoče pisal pred 25. leti in M se danes že občuti kot silno zastarelo, še smatrali za toliko reprezentativno, da so ga uvrstili v program, ki je vendar hotel biti reprezentativen. Po tej uvrstitvi bi se dalo sklepati, da je niveau sodobne produkcije . poljske izredno neenakomeren, oziroma, da ima' sodobna poljska produkcija le prav malo znatnih vrhov, dočim je vse ostalo čez in čez nižina in planjava. Ce je ta opazitev pravilna, potem se poljska sodobna glasba jako značilno razlikuje od sodobne češke glasbe, kjer je povprečni niveau glasbene produkcije neprimerno višji. Poleg tega, da imajo danes Čehi v Soku, Novaku in Janačku znamenite vrhove, mojstre svetovnega slovesa.
Večer moderne poljske pesmi je segel nekoliko v preteklost, ker je podčrtal tudi očeta poljske dramatske godbe St. Moniusz-ka, razen tega pa je prinesel pesmi nekaj sodobnih poljskih skladateljev, namreč Mel-cerja, Soltysa, Opiemskega, Kamienskega, Friedmatma in Wieniawskega. Poleg teh seveda najbolj podčrtano Szymanowskega.
Dočim je bil, kakor rečeno, niveau proizvajanja komorne muzike prav neenakomeren, je večer pesmi pokazal dosti bolj enoten in višji niveau. Na tem večeru je Szy-manovski odkril novo posebno stran svoje umetniške osebnosti, namreč originalen, prekipevajoč humor v svojih »Otroških pesmih«, kjer poje o modrijanu mačku, ki se je vprl a človekom in o sraki, ki nad kalinovo lepoto piha od zavisti, kjer poje o presičku, ki Je Sel »špacirovat« v večerni rosi, ali o razburjenih miškah, ali o ničvrednem Spačku. Ta za Slovana tako karakteristični ljudski ln fantazije polni humor, ki veje iz teh narodnih tekstov, je tudi v Szymanowskem vzbudil posebne strune, ki v nasprotju z ostalo njegovo produkcijo zvenijo čisto narodno, ob katerih zvokih se bistveno poenostavi in poglobi tudi njegova tehnika, s katero on že zapušča impresijonizem. Zdi se, da v to novejšo fazo njegovega razvoja spadajo tudi orijentalako pobarvane njegove pesmi »Norega muezzina«. Uspeh, zlasti stvari Szymanowskega predvajanih v skrajni dovršenosti (pela jih je Szymanowska ob spremljevanju avtorja samega) je bil uprav izreden. Bistveno obogatitev za nas bi pomenilo, če bi se našla pri nas pevka, ki bi te sicer prav težavne, a prav tako hvaležne in velezanimive speve predstavila naši pu-bliki.
Poleg historičnega večera poljske glasbe, izvedenega kot sem že omenil, prilikom prednašanja dr. Melanije Grafczynske se je kot zaključek glasbenega festivala izvajal Rožyckega balet >Pan Twaidowski<, delo spretnega teaterskega talenta, ki je dosedaj šlo že po mnogih inozemskih odrih, kar kaže na znatno njegovo teatersko silo.
Končno naj še omenim, da je orkestralni koncert dirigiral na odličen način znameniti poljski dirigent Gregor Fitelberg, šef varšavske filharmonije.	A. Lajovic.
XVII. umetnostna razstava Slovenskega Umetniškega Društva se otvori dne 22. maia na Dunaju. Prirejena bo v prostorih Ha-genbunda. Wien I, Zedlitzgasse 6. Razstavljajo: Jakac. Kos Gojnrir. Kos T., Pilor, brata Kralj, Naipotniik, Stiiplovšek Vidmar D., Vidmar N. ta Zupan. Največja zasluga na prireditvi gre ljubljanski občini in magistralnemu ravnateljstvu, ki sta prireditev financirate in jo s tem omogočila. Posetni-kom dunajskih umetniških prireditev, ki se bodo ta čas vršile, se nudi prilika, da si ogledajo tudi razstavo slovenske umetnosti.
Šaljapin v dunajski Državni operi. V sredo, dne 18. maja je pel največji sodobni ruski pevec Šaljapin v dunajski Državni operi partijo »Borisa Godunovac Njegov nastop ni bil le umetniški dogodek prvega reda, temveč tudi družabna senzacija. Operna predstava je bila neskrajšana. Vodil jo je ravnatelj Schalk. Publika je nestrpno pričakovala umetnika, ki se je pojavil šele v drugi sliki na odru, kjer je zapel samo par taktov. Njegova kreacija »Borisa Godunova« ni bila zunanja in efektna, njena sila je tičala v privlačnosti šaljapinove umetniške osebnosti, ki Je dihala iz vsake geste in se manifestirala v sleherni melodiji, šaljapin doseže največje učinke s svojimi piani ter je nedosegljiv mojster v fraziranju in predavanju. Njegov »Boris Godunov« se ne da primerjati z nobenim drugim sodobnim pevcem.
Uspeh jugoslov. umetnice v Parizu. Te dni se je vršil v krožku »Kopernik« v Parizu koncert jugoslovenske rolakinje. umetnice na violini gdč. Didar Kiazim, hčerke trgovca in tiskarnam K. Halila Kiazim« v Sfcapllu. Koncert le imel lep uspeh. Njen učlteli prof. Ren,uy es zelo ugodno izraža o uroetaKki bodočnosti mlade Skoptjanke.
Meštrovičev «Zmagovalec»
V beograjskem tisku se vodi sedaj srdita polemika, ki ae tiče umetnostnega vpraša* nja. Na Terazijah kopljejo temelje za Me* štrovidevo umetnino »Zmagovalec*. Kip bo
stal na visokem podstavku in bo po svoji dominantni poziciji obvladal svojo okolico. To in pa dejstvo, da je kip pojmov an na* turalistično ter je umetnik izklesal svoje delo po čisto umetniški zasnovi, je vzbudi* lo v beograjskih strankarskih listih veliko razburjenje in spletkarsko polemično kam* panjo. Čuje se celo, da nameravajo neka* teri politiki napraviti iz »Zmagovalca.« po» lirično vprašanje. Več radikalnih poslancev je baje pozvalo Marka Trifkovida, naj za* hteva od vlade, da se kip sploh ne postavi
Obilna dramatska setev. »Hrv. pozornicat beleži, da je bilo v teku letofaje sezone izročenih upravi zagrebškega gledališča 25 domačih novitet, sprejete pa so bile zgolj štiri.
Pevsko društvo <Stankovlč» v Parizu. Po velikih uspehih v Nizzi in Lyonu se je pripeljal pevski zbor beograjskega tStankovi-ča» v Pariz, kjer je v pondeljek položil venec na grob francoskega Neznanega vojaka. Predsednik cStankovfča», Gjorgjevič, je imel ob tej priliki govor, v katerem Je izrazil zahvalo srbskega naroda Francozom. Stan-kovičevci so zapeli na grobu liturgično pesem v srbščini in francosko marseljezo.
Reangažman dirigenta Sachsa. Radi odpusta kapelnika Sachsa v zagrebški operi Je nastal v hrvatskem časopisju vihar ogorče-
Pomen besed.
Vodoravno: 1. slovenski reformator; 6. led; 7. senčnica; 9. pokrajina v Mali Aziji; 11. mesto v Sev. Evropi; 12. mnogo klasja; 15. moško krstno ime; 16. reka v Jugoslaviji; 17. razum; 18. žlahten kamen; 20. čutilo; 22. ptica; 24. sled šivamke; 25. hrib ta reka oa Primorskem; 26. ploskovna mera; 27. predlog; 28. del pohištva; dO. pokrajina v Italiji: 31 osebni zaimek; 32. število; 33. mesto v Dalmaciji; 35. mesto v Rusiji; 37. Stritarjev ciklus pesmi; 38. osebni zaimek; 39. glas; 41. veznik; 42. trdnjava v Azili; 43. reka v Sibiriji; 43. Mascagnijeva opereta. — Navpično: 1. beletristično delo; 2. žensko pokrivalo: 3. čutilo; 4. turško ime; 5. selitev čebel; 6. mesto v Dalmaciji: 8. zaseda: 9. prebivalec Banata; 10. drevo; 13. Indijski bogataš: 14. orijentalsko svetišče: 15. velik Izpuščaj; 19. potiski pridelek: 21. domača žival; 23. predlog; 24. planet; 26 kanec molitve; 28. del gledališča: 29. egiptovski bog: 30. oseba iz smške antologije: 31. vrsta štorkelj; 33 glasnik dneva; 34. kraflij izza preseljevanja narodov; 36. član družine; 38. zaSiriba: 40. star veznik; 43. del voza; 44. pogojnik.
Rešitev križanke «Papiga»
Vodoravno: 1. šef, 4. papiga, 6. hola, 7. seja, 9. Aden, 11. am, 13. Rodin, 16. Bohinj, 17. Iv., 18. rio, 21. Metod, 23. arena, 24 klor, 25. ro, 26. Peru, 28. ne, 29. an, 30. Zec, 81. oda, 33. as, 34 plin, 35. t. j., 37. Ivan, 39. le. 40. onima, 41. en, 42. bo, 44. Aron, 46. ud. 47. obal. — Navpižno: 1. šah, 2. epos, & Fi-leas (Phflčas), 8. ae, 10. nadir, 12. minister, 14. oh, 15. njo, i6. bi, 19. kmalu, 20. udarec, 22. Eros, 24. Kr., 26. Paolino. 27. endivija, 28. Nestld, 80. za, 32. Anam. 36. Jena, 38. nabob. 43. ona, 45. ro.
nja. Sachs se je pritožil na prosvetno ministrstvo v Beogradu, ki je odredilo, da se mora slučaj temeljito preiskati. Podoba je, da bo redukcija Milana Sachsa preklicana in da bo odličen dirigent ostal na svojem mestu.
Stoletnica Matice Srpske v Novem Sadu.
Kakor smo že poročali, se otvorijo svečanosti ob stoletnici Srpske Matice v Novem Sadu z veliko jugoslovensko razstavo likovnih umetnikov. Razstave se udeležita po dve beograjski, dve ljubljanski in dve zagrebški skupini slikarjev in kiparjev. Razstava bo imela dva dela; prvi bo prikazoval razvoj historičnega slikarstva v Vojvodini, drugi pa moderno slikarstvo v celi državi. Razstava bo odprta poldrugi mesec.
Etnolog, glasnik kr. etnografskega muzeja v Ljubljani. 1926-27. Izšla je 1. številka novega lista, ki je posvečena 25-letaemu jubileju znanstvenega ta javnega delovanja ta lanski 50-letnici rojstva svojega urednika ta upravnika našega etnografskega muzeja. bivšega ministra dr. Niko Županiča, z njegovo sliko, obširno biografijo v slovenskem ta franoosfcem jeziku, s sliko njegove rojstne hiše, s seznamom znanstvenih razprav, študij, člankov ta kritik, kulturaopo-fitižjiih esejev in člankov, govorov ln literature o njem. Za danes navajamo samo še druge članke: Dr. K Oštir: K predslovanskl etnologiji Zakarpatja. — N. Zega: Ribolov na Datljem Dunavu — Dr. S. Vtirnik: Doneski k študiju slovanske avbe. — S. Tro-Janovič: MJjačko pleme (cirilica). — Dr. N. Zupani č: Antropološki očrt Nikole P. Paši-ča i Mllenka Vesnida (cirilica). — Dr. S. VurnSk: Drobec k študiji slovenske ljudske plasitake. — N. Županič: K antropologiji os-mamskih Turaka angorskog i koffrijsfcog vi-laj-eta.. — N. Zupanid: Hairimiaiti — na straneh' 139—179 obširna kronika, referati ta kritfke. poročilo o etnografskem muzeju, na platnicah pa oklic k ipodpCmanju muzeja Revija je bogato ilustrirana, a na žalost po večini z že drugje objavljenimi Jdišeji. Želimo, da bi potrebni list z uspehom vršil svojo nalogo.
Radio
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (517 m 7 kw), PRAGA (349 m 5 kw), STUTTGART (379 m 10 kw), FRANKFURT (428 m 9 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (449 m 12 kw), LANGENBERG (468 m 60 kw), BERLIN (484 m 10 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw). Nedelja, 22. maja. DUNAJ 18.15: Komorna glasba. — 1. Dvorak: Sonatina. — 2. Grieg: Sonata v G-duru.
PRAGA 20: Simfoničen koncert Češke filharmonije. — 1. Janaček: Suita za godalni orkester. — 2. Dvofak: Simfonične varijacije, op. 78. — 3. Fibich: Simfonija št. 2 v Es-duru. FRANKFURT 20.30: Mednarodni pevski večer.
21.30: Koncert na dveh klavirjih. — 1. Bach: Passacaglia v C-molu. — 2. Mozart: Sonata. — 3. Reger: Variladje ta fuga na Mozartovo temo, op. 132. a. BRNO 19: Zabavne recitacije iz stare češke poezije.
20: Prenos simfoničnega koncerta Češke filharmonije Iz Prage. LANGENBERG 19.15: Beethoven: »Missa solemnis«, za soliste, zbor ta orkester. Prenos iz Beethovnove dvorane v Bonnu.
BERLIN 2030: Orkestralen koncert. _ 1. Gluck: »Ifigeniia na Aitlisu« (Uvertura). — 2. Arija Iz opere »Orfej«. — 3. Marschner: Uvertura iz opere »Hans Heiltag«. — 4. Pesem iz opere »Hans Heiltag«. — 5. Weber: Uvertura iz opere »Prežiosa«. — 6. Wagner: Sieg-friedova Idila. — 7. Prizor iz opere »Rensko zlato«. — 8. Iz opere »Walku-ra«. — 9. Uvertura iz opere »Tann-hauser«.
Pondeljek, 23. maja. DUNAJ 21.05: Glasba Iz dobe rokokoja. — 1. Mozart: Adagio ta Rondo. — 2. Lilly: Gavotte. 3. Momm: Andante in menuet
—	Haydn: Zadovoljstvo, Pastirska pesem. Zvestoba. — 5. Mozart: Svarilo.
—	6. Baletna suita. — 7. Haydn: Menuet. — 8. Dflttersdorf: Anglaise, Ber-geretes, Šansoni in romance Iz XVIII. stoletja. — 9. Tautenhayn: Rokoko — suita.
PRAGA 21: Koncert. — 1. Beethoven: Trio v C-duru, op. 17. za dve oboe ta rog.
—	2. Novak: Pesmi, op. 4. — 3. Gara-miello: Španska suita.
STUTTGART 20.15: Poljuden orkestralni koncert.
FRANKFURT 20.15: Prenos cerkvenega koncerta iz mirovne cerkve v Kasslu.
—	Buxtebnde, Ertebach. HSndel, Htihnel, Bach. Nato petje študentskih pesmi.
BRNO 19: Orkestralen koncert: — 1. Strauss: »Eno noč v Benetkah«. — 2. Arbos: Španska suita, — 3. Vyenljav-ski: Chanson polonais. — 4. Urbach: Teddv.
Suppdjeve skladbe. — 5. Fucik: Unde RIM 21.10: Koncert instrumentalne glasbe.
BERLIN 2120: Prenos iz Brihtona na Angleškem. Orkester Pavla Beitafausste izvaja: 1. Verdi: Odlomki iz opere »La Traviata«. — 2. Dve pesmi. (Tenor).
—	3. Delibes: Entr'akte iz »Passpied«.
—	4. Chopin: Notturno v E-duru. (Violina). — 5. Liszt: Rapsodija št. 2 (klavir).
22: Prenos koncerta »Sussez Women Musicants« kluba iz hotela Metropole in nato koncerta Metronemic Dance Orchestra iz Wmtergardena hotela Metropole.
VARŠAVA 20.30; Večerni koncert komora« glasbe.
Torek, 24. maja.
DUNAJ 20.30: Poljuden koncert dunajskega koncertnega orkestra. — Preis-Supp£, Ziehrer, Cajkovskij-KrelsJer, Sarasate, Jos. Strauss, Wagner, Gangfoergsr, Lehlr, Grilnfeld, Kddorfer. Drescher. Schreiber.
PRAGA 21.05: Orkestralen koncert. — 1. NedbaJ: Koncert. — 2. Narodne pesmi.
—	3. Kovarovic: Psogiavci. — 4. Narodne pesmi. — 5. Dedeček: Slovaške melodije. — 6. Provaznik: Valček mrtvih.
STUTTGART 20: Puccini: »Lastavica«. Opera v 3 dejanjih. 22: Francoska glasba. — 1. Štiri pesmi. — 2. Gounod: Iz opere »Faust«. — 3. Thomas: Iz »Mignoo«. — 4. Hal<vy: Iz opere »Židinja«. — 6. BofltHeu: Iz opere »Ivan Pariški«. — 7. Bizet: Iz opere »Carmen«. — 8. Meyerbeer: Arija iz »Afričanke«. — 9. Bizet: Duet Micaele in Josčja iz »Carmen«.
FRANKFURT 19.30: Thomas: »Mignon«. Lirična opera v 3 dejanjih.
BRNO 19: Ruski večer. — 1. Cafkovskij: »Hamlet«. (Uvertura). — 2. Rubinsteta: Ukrajinska suita. — 3. CBtaka: Nezaup-nost. — 4. Urbach: Gliidtove skladb^.
—	5. Arensklj: Vizija. — 6. Dargomi-skij: Iz dežele tisočerih jezer.
BERLIN 20.10: Haydn: »Stvarjenje«. Ora-torij za soliste, zbor ta orkester.
VARŠAVA 20.30: Prenos koncerta Iz Kra-kova.
Sreda, 25. maia.
DUNAJ 20.15: Orkestralen koncert dunajskih filharmonikov. — 1. Weber: Uvertura iz opere »Oberon«. — 2. Mahler: Popotnikove pesmi. — 3. Schanldt: Iz opere »Notre Dame«. — 4. Respighi: Rimske pdnije. — 5. G. Rossinl: Uvertura iz opere: »Viljem Teli«.
PRAGA 19: Prenos iz Fiotowe opere »Marta«, Iz Brna.
STUTTGART 20: Glasbena akademija Mančnovih skladb. — 1. Suita za violino, klavir in orkester. — 2. Godalni kvartet v F - duru. _ 3. Pesna — 4. Španski koncert za. vioUno in orkester.
FRANKFURT 20.15: Oofekol: »Mirando-ltaa«. Komedija.
BRNO 19.15: Plotov: »Marta«.
BERLIN 21: \Voli-Ferrari: »Suzanina, tajnost«.
Četrtek, 26. ntK
DUNAJ 18.0S: Iz Beethovnove komorne glasbe. — 1. Goda&d kvartet v P-čoro. op. 135. — 2. Krentzerieva
PRAGA 20. Slavnosten koncert
društva moravskih učiteljev. (Prano* Iz Smetanove dvorane).
FRANKFURT 20JO: Prenos govora moškega zunanjega ministra Stroseman-na, iz Stuttgarta.
21.15: Zabaven večer; nato koncert Mendelssohnovih skladb. — 1. »Sen kresne noči«. (Uvertura). — 2. Pesmi. 3. Suita iz Sna kresne noči. (Orkester in sopran).
BRNO 19: Orkestralen koncert — Smetana, Dvorak, Suk, Fibich. Stik, Weiss.
LANGENBERG 21: Koncert madrigalnega zbora — 1. RSntgen: Staronizozemske narodne pesmi — 2. KJemeod: Finske narodne pesmi. — 3. Atbergraven: Danske in finske narodne pesmi za ženski zbor. — 4. Thory Lammers: Norveške narodne pesmi. — 5. Hallen: Švedske narodne pesmi.
BERLIN 19-30: Mascasni: »Cavaileria tu-sticana«. — Leoncavafflo: »Bajazzo«.
Petek, 27. maja.
DUNAJ 20.06: Koncertna akademija. — 1. Grieg: Sonata za čelo, v A-mohi. — 2. Halldn: Balada Iz opere »Gustav Vasas Saga«. — 3. Ariberg: Sanje. — Rang-str&m: Švedska pesem svobode. — 5. Klavirske skiadbe Stadtaga, Grie-ga itd. 6. Stenhammer: Sytgia. — 7. Sbdius: Šumeče trsje. — 8. Bannstrflm. Narodni ples. — 9. SJobren: Pesem. — 10. S5derburg: Uspavakna. — 11. Grieg: Godalni kvartet v A . mdu.
PRAGA 20.10: Koncert. — 1. Oock: Ifi-genfja na Aulisu«. (Uvertura). — 2. Scarlatti: Le violette: — 3. Gluck: »Moja sladka strast«. — 4. Scariatti: AMegro. — 5. Gounod: »Romeo in Jiv Hja«. (Valček). — 6. Saint-Saens: Ha-vanatee. — Rossinl-Resplghi: La bouti-que Fantasoue.

Jfajidealnejša krema za negolica.
„CRENE ELECTMM
Vam bo že po prvi upotrebi neobhodna Par-fumlrana z
Rosa Centifolijo
čudovitim prirodnim vonjem temno rdeče tože Dobiva te po vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah v tubah ln lončkih.Varz coi-gratis in franko.
I. F. Schwarzlose Sdhne
Berlin
Gen. zast HeUer i Važonji, Vel Kikinda
9h
Dopisi
KOROŠKA BELA-JAVORMK. Tombola tukajšnjega Sokola dne 8. ntaja t. L le nadvse pričakovanje krasno uspela. Onim. ki so s svojim delocn in darovanimi lepimi dobitki pripomogli h krasnemu uspehu, bodi izrečena na tesn mestu iskrena sokolska zahvala. Zahvaliti emo se tadi mnogim vrtini narodnjakom, ki so poslali plačane tablice nazaj s prošnjo, da se razdele med pridni sokolski naraščaj. Tisti pa, ki nam poslanih tabiic še do danes niso vrnili ali plačah, naj store to v najkrajšem času.
DRAŽGOŠE. Soiko.sko društvo v Drai-rošah priredi na bickoštni ponedeljek, dne 6. junija t. L otvoritev Narodnega doma. Bratska društva prosimo za udeležbo v krojih. Zdravo!	774
LAŠKO. Okrajni zastop Laško je sklenil robvenčUnenrat v srezu Laško 3 babice s sedežem v Breznem pri Laškem, v Jurkio-štru in v Zid. mostu z mesečno podporo Dfn 150. Reflektaonaje (<fetaiiiirane babdce) se vabijo, da predložijo svoje prošnje najkasneje do 10. junija t. L sreskemu poglavarju v Laškem. V Jurkloštru in Breznaa je stanovanje za babico že raz-
pojožljrvo«
ČRNOMELJ. Prekrasni maj v B. Krajini je letos prav posebno lep in poln raznih redkih svečanosti. V začetka meseca, na pravoslavni DiiB<fiev danak. 7. t. m. je čr-notneijski Sokol priredil pešizšet v bratsko srbsko oazo 3a Bojance. Kakor se je vsako leto na Djurdjev dan zbiralo že celo vrsto let semkaj vse bližnje napredno in narodno čuteče ljudstvo, tako se je letos med braS to Srbi na Bojaadh našla množica pravih Jugoslcvenov od blizu in daleč. da počasti s svojo navzočnostjo veliki praznik Bojančanov. njihovo »slavo«. Na Bojance je ta dan prihitelo vse, kar e imelo sokolsko vzgojo in v Sokolu vzljubilo vse, kar je slovansko. Belokranjsko Sokol-srvo ae pretečeni teden zadela težka izguba. V Zagreba je po kratki bolezni umrl starosta semiskesa Sokola br. Josip Judnič, župan v Stranski vasi pri Krupi. Pokojnik je bil vri možak, trden značaj in vseskozi napreden mož. Pri vseh naprednih in koristnih društvih je neumorno sodeloval. Laliko rečemo, da je bil preobložen s tem delom, fear mu ie tudi zrahljalo zdravje. V ponedeljek, dne 16. t. m. se ie vršil pogreb iz Stranske vasi k Sv. Duhu v Semič. Kako je bil pokojnik priljubljen, nam je pokazal pogreb. Na zadnji poš ga je spremljalo Sokolsrvo iz vseh sokolskih društev Bele Krajine. Pred hišo mu je zapel oktet Sokola pod vodstvom br. Kreglja iz Metlike »Vogred se povrne c. a ra grobu »Blagor nra«. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika br. župni podstarosta Dako Makar.
POLJCANE. v četrtek, dne 26. ma;a ob pol 4. popoldne nrirede člani sloveejbistri-škega učiteljskega društva v društvenih p"ostorih v korist iN. O. Dr. Zvon« Petrovi č-Skrbinškovo vaško šalo: »Vozel«. Med odmori sodeluiejo tamburaši iz Poljčan.
SV. JURLI OB ŠČAVNICI. Kar se tiče prometnih sredstev, je naš lep kraj popolnoma zanemarjen. Povsod imajo že avto-mobilne zveze, brzojavne in telefonske postaje. Vse to nam manjka, deloma ker ni zadostnega kapitala, deloma ipa po naši lastni krivdi. M bi se ne dala ustanoviti pri nas družba, ki bi prevzela 2vtomobi'ir,o vožnjo Gornja Raegona-Sv.Jurij-Sv. Lovrenc Pri Ptuju in Ptuj? Koliko ljudi bi se posluževalo te prekoristne proge, dovaža-ia bi se pošta za poštne urade: Ivanjcš, Sv. Jurij. Mala Nedelja ie Juršinci. Naj merodajni faktorji o tem premišljajo, skačejo sestanek prizadetih krajev in stvar bi se hitreje izvršita, kot mislimo. Glede telefona pa je stvar popolnoma enostavna. Direkcija v Ljubljani rada dovoljuje napeljavo zasigiirajte pa les za drogove. Deset obSn v naši župniji bo pač zmoglo pr,-meroo število drogov od Ivanjec do Sv. Jurija. V interesu našega kraja je. da si pomagamo sami. oe nam niso pomagali tisti. ki so biK itEidstri. a niso za maš kraj storili ničesar ter le po elasove prišli k ram za svojo SLS. — Več občanov.
Poslano
JugoeAutu d. z. o. z., BSA., zastopstvu motociklov v Ljubljani.
Na Vaš preklic v «Jutn» št 119 z dne 30. t. m. s tem javno ugotavljam, da sem se za Vaše podzastopstvo glasom svojega dopisa z dne'9. IV. t. L sam zahvalil.
Interesentom pa obenem javljam, da imam že od začetka letošnje sezone zalogo novih izdelkov motociklov znamke BSA., modela 1927. Glede namigavanja solidno« sti v »Preklicu® pa se bomo z Jugo=avtom pomenili pred sodiščem, ker bom družbi nudil priliko, da svoj očitek tudi dokaže.
Rtflektanti, ki -i žele kupiti najnovejše modele BSA-, si iste lahko ogledajo v moji prodajalni Maribor, Trg Svobode št. 6. 778	' STANE KENDA.
DrOETKER-
JEViM
RACK1NOM
Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prosto od poštnih pristojbin
Dr. Oetker,d. i o. z«, Maribor.
Tedenski borzni pregled
Minimalen promet na tržišču efektov. — čvrsta situacija dinarja.
Na tržišču bančnih vrednot ni zabeležiti n-iVflkTH sprememb. Promet je bil minimalen. V glavnih papirjih je bilo zabeležiti nekaj zaključkov in to predvsem na intervencijo zainteresiranih zavodov v svrho ugotovitve tečaja. Tudi po industrijskih papirjih je bilo malo povpraševanja, medtem ko je bil promet v teh papirjih v zadnjih 2—3 tednih zelo živahen. Vendar so bili tečaji efektov v glavnem neizpremenjeni.
Na tržišču državnih vrednot se je pri majhnem prometu trgovala le Vojna škoda. Blaga je na tržišču malo, pa tudi povpraševanje ni veliko. Tečaj Vojne škode se je zadnje dni dvignil na 341, dočim se je v po-četku tedna "gibal na višini 339.50 — 340.
Tudi na deviznem tržišču ni bilo večjega prometa. V zvezi s Čvrsto tendenco dinarja, ki se je pojavila koncem preteklega tedna, so tuje devize popustile za nekaj točk. Nadaljnjega dviga dinarja ni pričakovati, ker je finančni minister v sporazumu z Narodno banko mnenja, da je treba dinar obdržati na dosedanji višini *9.13 do 9.14 švicarskega franka. Deviza na Italijo se je po valovanju zadnjih tednov prilično umirila. Njen tečaj je variral med 307 in S10.50.
V današnjem svobodnem prometu se je Italija malo očvrstila. Zaključena je bila po 311; v Cnrihu pa je ob zaključku borze no-tirala 28.45. Vojna škoda promptna pa se je trgovala po 341.
Pozor pred inozemskimi potniki
Z ozirom na to, da smejo inozemski trgovci in agenti po veljavnih trgovinskih pogodbah sprejemati naročila za blago samo od trgovcev in od oseb, v kojih pofljetju se to blago uporablja, je nedavno minister za trgovino in industrijo gosp. Simonovič na predstavko Udruženja knjigotržeev v Beogradu izdal rešenje, po katerem je inozemskim trgovcem, industrij cem in ostalim pri-dobitnikom ter njihovim potnikom brez razlike prepovedano v naši državi zbiranje naročil pri privatnikih. Zato je priporočati vsem našim trgovcem, da posvečajo strogo pažnjo inozemskim potnikom in da vsakega takega agenta, ki bi obiskoval privatne stranke, takoj prijavijo obrtnemu oblastvu, policiji ali žandarmeriji.
Tudi državnim uradom ni brez soglasne odločbe ministrstva financ dovoljeno naročati blaga v inozemstvu, marveč morajo svoje potrebščine kriti samo pri domačih trgovcih.
Srezki gremji trgovcev v Celju nam poroča, da je prejel v zadnjem času celo vrsto pritožb in to večinoma od privatnih oseb, ki so nasedli in nasedajo tem inozemskim potnikom. Iz teh pritožb je razvidno, s kakšnimi zvijačami, nesramnostjo in drzkostjo nastopajo ti agenti. Kot primer samo en konkretni slučaj. Potnik pride k stranki. S ponižnim nastopom si <dovoljuje> stranki samo <pokazati» blago, seve cneobvezno>. Stranka si blago ogleda in nehote izusti, da bi potrebovala tri srajce in vpraša po ceni. Dogovorita. se za tri srajce po ceni 295 Din. Kakovost blaga srednja. Seveda v plohi besed stranka razume, da vse tri srajce stanejo 295 Din in zaupajoč besedam in simpatičnemu nastopu potnika podpiše naročilo. Toda komaj je potnik odšel, je stranka naročilo le natančneje pogledala in opazila, da se naročilo glasi na tri letne srajce, tri zimske, celo garnituro spodnjih hlač in da stane vsaka srajca 295 Din. Interesantno je, da se tvrdke, takoj ko bi stranka le količkaj ugovarjala naročilu, poslužujejo odvetnikov. Posebno opozarja g-emij na zastopnike tvrok <Wiener-Wasche Haus E. Schipper \Vien I., Grabengasse 29, Trattnerhof i. in A. Kramer, Komandit Ges., Wien VIL. Stollgasse 3. ki obiskujejo predvsem revne državne uradnike, zdravnike, veterinarje, duhovščino in druge manj premožne osebe.
Gremij je v tej stvari opozoril merodajne oblasti in v. predmetnih vlogah zahteval, da se zastopnikom gorenjih tvrdk prepove dostop v našo državo, da se jih kazensko zasleduje in da tvrdke oškodovanim strankam povrnejo stroške, oziroma naročila prostovoljno umaknejo. Trgovci in privatniki pa se pozivajo, da brez obotavljanja javijo gremi-jem slučaje prestopkov uvodoma citirane določbe.
Mariborski trg
Včerajšnji trg je bil zelo živahen. Slani-narji so pripeljali na 26 vozeh zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 15 — 17 Din kg. Krompirja je bilo na trgu 22 vozov po 1.25 do 1.75, krme 12 vozov in slame 1 vozov. Cene krmi in slami so bile nižje.
Ostale cene: Perutnina: kokoši 25 — 40. piščanci 15 — 37.50. race 30 — 35, purani 70 Din komad. Kozliei (14 komadov) 90 <io 100. Zelenjava in sočivje: fižol v stročju 32. grah 10, čebula 5 — 6, ohrovt 1 — 5, kislo zelje 3 — 4 Din kg, kumare S — 20. karfi-jola 5 _ 14, glavnata solata 1 — 3 Din komad. Sadje: češnje 20 Din ks. Mlečni proizvodi: mleko 2 — 2.50. smetana 12—14 Din liter, surovo maslo 36 — 40, čajno 55 do 65. kuhano 50 Din kg. Jajca: 0.75—1 Din komad.
Tržna poročila
Dunajska borza za kmetijske produkte
(20. t m.) Zaradi čvrstejše tendence na tej-minskih tržiščih v Budimpešti in Chicagu, je bilo tržišče za novo pšenico in rž živahnejše. Stara rž je v ceni nekoliko popustila. Tendenca v turščici in ovsu mirna. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 44.50—45, madžarska Tisa (79/80 kg) 5050 — 51: rž: domača 43.25 — 43.75. madžarska 42.25 do 42.75: t n r š č i e a: 24.50 — 25.50; oves: domači 35.50 — 36. rumunski 34 — 34.50.
— Skorajšnja otvoritev podružnice Državne hipotekarne banke v Ljubljani in Zagrebu. Iz Beograda poročajo, da bo Državna hipotekama banka v najkrajšem času otvo-rila svoji podružnici v Ljubljani in Zagrebu. Lokal za podružnico v Ljubljani je že za-siguran. ker je Državna hipotekama banka kupila poslopje in inventar Trgovske banke (na Dunajski cesti), ki se je, kakor znano, pred meseci združila z Ljubljansko kreditno banko in so zaradi tega lokali prosti. Koncem t m. bo razpisan natečaj za uradniška mesta v tej podružnici. Za nakup poslopja v
Zagrebu pogajanja še niso končana.
= Maribor dobi ekspozituro Obrtne banke SHS. Na plenarni seji glavnega upravnega odbora Obrtne banke SHS, ki se bo vršila v nedeljo 29. t, m. v Beogradu, se bo po vesteh iz Beograda med drugim sklepalo tudi o ustanovitvi ekspdfciture Obrtne banke SHS v Mariboru, ki je baje že zasigura-na. Glavni upravni odbor bo pooblastil ljubljanski poslovni odbor, da ustanovi to ekspozituro, ki je namenjena za vso mariborsko oblast. Mariborsko ekspozituro bo vodil in upravljal posebni poslovni odbor sedmih članov, katere bodo vodili izključno delničarji, bivajoči v mariborski oblasti.
= Posojilo uprave Državnih monopolov pri Državni hipotekami banki. Na podlagi pooblastitve v čl. 66. finančnega zakona za
I.	1927./28., je uprava Državnih monopolov pričela pogajanja z Državno hipotekarno ban ko zaradi "najetja posojila v znesku 150 milijonov Din. Državna hipotekama banka je pripravljala odobriti to posojilo bodisi iz lastnih sredstev ali pa iz l2milijonskega dolarskega posojila. V drugem slučaju bi Državna hipotekama banka odstopila upravi monopolov odgovarjajočo tranšo dolarskega posojila z malenkostno provizijo. Uprava monopolov bo to posojilo uprabila predvsem za tehnično ureditev solin v Kreki in v Ul-črnju.
= Lombard državnih papirjev pri Državni hipotekami banki. Upravni odbor Državne hipotekarne banke je sklenil, da bo banka v bodoče sprejemala v lombard vse_ državne papirje. Papirji se bodo lombardirali na 3 mesece z 88 % borznega tečaja, obrestna mera pa bo znašala 9 °/o.
= Ukinjenje carine na galico in naša kemična industrija. Nedavno ukinjena carina na galico ogroža po poročilih iz industrijskih krogov eksistenco naše domače kemične industrije. Protestom kemične industrije^ se je v zadnjem času pridružila tudi organizacija tZemaljska kemijska straža»> a propagira s stališča narodne obrane pospeševanje kemične industrije v naši državi. Ta organizacija je objavila proglas, v katerem opozarja merodajne faktorje, da preprečijo propast domače kemične industrije. Uvodoma se povdarja naziranje nekega italijanskega časopisa, ki trdi, da Jugoslavija ne more organizirati močne armade, ker je njena kemična in mehanična industrija šele v povojih. Če hočemo ustvariti za obrambne svrhe potrebno močno kemično industrijo, moramo zaščititi predvsem ono industrijo, ki tudi v mirnem času porabi velike množine žveplene kisline, to je industrijo modre galice in industrijo superfosfata. Baš v teh proizvodih pa vodijo italijanske tvornice brezobzirno konkurenco. Proglas dalje povdarja, da carina na galico podražuie produkcijo vina le za 2 pari pri litru. Pomisliti pa je tudi treba, da se z ukinjanjem domače produkcije omogoča italijanskim tvornicam povišati ceno ga lici, kar se je že zgodilo, odkar so ustavile produkcijo naše domače tvornice. Ta proglas je gotovo treba upoštevati — seveda s potrebno previdnostjo.
= Zakon o zastavljalnicah. V ministrstvu za trgovino in industrijo je bil pred kratkim izdelan načrt zakona o zastavljalnicah in tozadevni pravilnik.
= Trgovinski minister proti ukinjenju borznih razsodišč. Gotovi krogi so nedavno podvzeli v ministrstvu za trgovino in industrijo potrebne korake, da se ukinejo borzna razsodišča in razsodišča pri trgovskih in obrtniških zbornicah. Kakor poročajo iz Beograda, pa se je minister za trgovino in industrijo postavil odločno proti tej nameri, ker ie pri nas poslovanje rednih sodišč v nekaterih pokrajinah naše države tako počasno, da se mora čakati na razsodbe po več let.
= Prieetek trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Nemčijo. Naša delegacija za trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Nemčijo je v sredo, dne 18. t. m. prispela v Berlin. V prihodnjih dneh se bodo vršili prvi informativni razgovori. Pogajanja pa se bodo pričela šele prihodnji teden, ker je treba počakati povratka nekaterih nemških delegatov iz Ženeve. Namen pogajanj je sklenitev definitivne trgovinske pogodbe, ki naj nadomesti dosedanji trgovinski provi-zorij.
= Mednarodna železniška konferenca v Dubrovniku. Koncem maja se bo vršila v Dubrovniku mednarodna železniška konferenca, na kateri se bo razpravljalo o izenačenju pravnih odnošajev mednarodnega prometa potnikov, prtljage in blaga. Konferenci bo predsedoval ravnatelj švicarskih zveznih železnic, prisostvovali pa bodo delegati Avstrije. Belgije. Bolgarske, Češkoslovaške, Danske, Francije, Italije. Luksenburške. Madžarske, Nemčije. Norveške. Poljske, Rumu-nije, švedske, Švice in naše države.
= Prva številka tNaših eoric>. glasila Vrtnarskega društva v Maribora, je izšla
II.	t. m. v dvojnem obsegu in s pestro vse-
bino. Ker po sklepu eksekutive društva dobe glasilo samo oni, ki so plačali članarino v znesku 20 Din, vabimo vse vinogradnike, ki še niso člani, da pristopijo k Vinarskemu društvu. Vse gg- zaupnike, ki so prejeli od društva nabiralne pole za nabiranje novih članov, vljudno prosimo, da pošljejo čim prej društvu nabiralne pole s številom dosedaj prijavljenih članov, da se jim more poslati glasilo; nabiranje članov pa naj uspešno nadaljujejo.
= Nemška državna banka prodaja zlato. Nemška državna banka je te dni prodala od svojega depoja v Londonu in Newyorku za 34 milijonov mark zlata. S to transakcijo je povečala svoj devizni zaklad, ki se je v zadnjem času radi velikega povpraševanja po devizah znatno skrčil. Ta dogodek je pomemben, ker je Nemška državna banka do sedaj nastopila v inozemstvu le kot kupec zlata. Iz principijelnega stališča pa je ta transakcija važna, ker dokazuje, da banka nima namena tesavrirati svojega zlata, temveč ga po potrebi v svrho reguliranja valute tudi oddati.
= BazToj zadrugarstTa v Češkoslovaški Zadrugarstvo v ČeSkoflov. kaže zadnje leta nadvse zanimiv razvoj. Od leta 1920. do 1926. je število zadrug (brez kreditnih) na-rastlo od 5545 na 8389". Največji prirastek je zabeležiti pri stavbnih (stanovanjskih) zadrugah (-!- 121%), pri hmeljskih (-f- 73fc) in obrtnih (-f 49%) zadrugah. Na eno zadrugo odpade danes 1623 prebivalcev (1920. 2453).
= Sredstva proti grozdnemu molju (ura-nia. zelenilo), proti plesnobi na trti (suli-kol) njivskemu polžu* bramorju ter dragim škodljivcem na vrtu in sadnem drevju, se dobe pri tvrdki Oiemotechna. Ljubljana, Mestni trg 10.	776
= Madžarska paroplovna družba na Reki Po vesteh budimpeštanskih listov je madžarska vlada sklenila osnovati na Reki pa-roplovno družbo pod imenom <Panonia>. Kakor smo nedavno poročali, ja madžarska vlada prejela več ponudb inozemskih finančnih skupin za osnovanje madžarske trgovinske mornarice pod pogojem, da vlada zasi-gura potrebne subvencije. .
= Nov tip Fordovega avtomobila. S 1. julijem se bo v Fordovih tvornicah pričel izdelovati nov tip avtomobila, s 4 cilinderskim motorjem in 3 brzinami.
= Budimpešta dobi veliko posojilo po ueodnih pogojih. Mesto Budimpešta ie akceptiralo ponudbo nevvvorške Banker3 Trust Comp. za 20milijonsko dolarsko posojilo. Posojilo je sklenjeno na 35 let s 6 % obresto-vanjem in 885 fc emisijskim kurzom._
— Povečanje paroplovne tonaže največjih pomorskih držav. Pripravljalni odbor za svetovno gospodarsko konferenco je sestavil sta tistiko o razvoju trgovinskih mornaric od 1. 1913. do 1. 1926. V milijonih bruto register ton je 1. 1926. znašala tonaža Velike Britanije in Irske 19.4 (prirastek od L 1913. 3.7 Zedinjenih držav Severne Amerike 14.9 (— 176 %). Japonske 4.0 (+ 167 %), Francije 3.5 (-t- 59 ). Italije 3.2 (4- 106 %), Nemčije 3.1 (— 39 %). angleških dominijonov 2.9 (-f 70 %). Norveške 23 (-f- 12 %) in Nizozemske 2.6 (+ 100 %). Največji prirastek na tonaži je torej zabeležiti v Zedinje-nih državah, v Japonski, Italiji in Nizozemski, dočim je prirastek angleške trgovinske mornarice minimalen. Nemčiji je sicer uspelo povečati o>d leta 1919. do 1926. svojo mornarico za preko 400 vendar njena sedanja mornarica še vedno znatno zaostaja za predvojno.
= Naradovanje italijanskega izvoza. Italijanski izvoz je v aprilu nazadoval na 1324 milijonov lir napram 1408 milijonom v marcu in 1429 milijonom v aprilu preteklega leta. Uvoz pa je znašal 2039 milijonov lir (marc 2072, april 1926. 2474). V aprilu je tila torej trgovinska bilanca Italije pasivna za 715 milijonov lir (v marcu za 664 milijonov).
= Sintetični petrolej iz premoga. Nemški barvni trust je pred kratkim zgradil pri Leuni potrebne naprave za pridobivanje petroleja (sintetičnega olja) iz premoga. Te naprave bodo v kratkem pričele obratovati, in sicer po najnovejšem sistemu, ki omogoča pridobivanje petroleja tudi iz koksa (od rjavega premoga), ki se po dosedanjih sistemih ni mogel več pretvarjati v sintetična olja. Dosedania kapaciteta znaša 120.000 ton v vrednosti od 20 milijonov mark. Pomiselki glede rentabilnosti naprav se niso uresničili. ker bodo po dosedanjih kalkulacijah znašali produkcijski stroški za tono olja le 90 mark. prodajna cena pa 140 mark. — Istočasno se iz zanesljive strani poroča, da je neki dragi finančni skupini po dolgotrajnih poizkusih uspelo najti popolnoma nov način za pridobivanje sintetičnega olja, ki bo bržkone povzročil epohalen preobrat v pridobivanju pogonskih surovin. Izhodišče teh poizkusov je bil znan kemični proces, ki se
bremensko poročilo
Meteorološki zatori > Ljuhhani 2l. maja 1927.
Višina barometra 3'm
Kraj	Cas	0 £	Tcmpcr	§ f {S I *	Smel vetra 'r brzint » metrih	Oblačno 0-10	Padavine
							» ulio do 1. ar»
»pazovanjo							
Ljubljana	7.	,63 8	12-h	91	NE 1	9	dež 9.1
	S.						
(dvorec) , . .	14.	760-7	19-4	45	S 4	3	
	21.	758-9	i 5-5	62	ml.-no	5	dež 26.0
Maribor . , .		763-6	14-0	87	N\V 4	0	
Zagreb . . • .		763 0	16-0	72	WSW 2	4	dež 9-0
Beograd » , .	3.	762-0	15-0	80	W 2	9	nevihta 69
Sarajevo . . .							
Skoplje ....		76"-3	2X1	63	mimo	10	dež 1-0
Dubrovnik . ,		760 7	18-0	61	SE 4	9	
Split .....	7	7:0 6	16-0	84	NE 1	10	dež 3.0
Praha . .		7r2"5	9-0	-	mimo	10	
Solnoe vzhaja ob 4JJ6, zahaja ob 1930, lu Najvišja temperatura danes » Ljubljani
Vreme je postalo skoro povsem poletno. Temperatura se je izdatno dvignila, ne le pri nas, marveč v vsej južni polovici Ev. rope, tudi v velikem delu Rusije. Zračni tlak ne kaže niti večjih sprememb, niti večjih razlik med posameznimi pokrajina* mi V taki situaciji se razvije običajno raz« položenje za manjše zračne vrtince, za manjše nevihte, ki se razvijajo v njih.
Tak vremenski značaj prevladuje v veči« ni Evrope, osobito v njenem srednjem in južnem delu. Toda nevihte doslej niso več« jega obsega, niti ne prinašajo obilnejših padavin. Severnejši predeli so v toliko na slabšem, ker jih še dosezajo vali mrzlejše« ga zraka s severa; ker pa menjajoči se vr«
na vzhaja ob 037, zahaja ob 7.23. 20.4 C, najnižja 10.9 C
tinci lokalnih depresij niso tako močn:, da bi pognali zračne struje na večje razdalje, hlad čez .Alpe ni mogel seči, zato dosiej nismo imeli večjih toplotnih skokov.
Za razvoj vegetacije je taka situacija dosti ugodna.
Dunajska vremenska napoved za nede* Ijo: Po dnevi vedno bolj oblačno s pada« vinami. najprej nekoliko topleje v Sever« nih Alpah jug. kasneje bo temperatura zo» pet padla. Severozapadni vetrovi
Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Lahni vetrovi iz prvega kvadranta, nebo i7premenljivo. večinoma jasno, temperatu« ra od 16 do 26 stopinj, morje nekoliko raz« buckeno.
dnevno odigrava v našem rastlinstvu, to je spoj med oglikom in kisikom pod vplivom solnčnih žaikov. Poizkusi za pridobivanje sintetičnega petroleja na sličen način se nahajajo pred zaključkom. V izpopolnitvi te nove metode bo v doglednem času mogoče nadomestiti v industrijski produkciji premog s praktičnim in cenejšim pogonskim sredstvom — oljem.
—- Naraščanje izTOza naših srinj v češkoslovaško. Po češkoslovaški uvozni statistiki je uvoz svinj v Češkoslovaško iz Poljske v zadnjem času znatno nazadoval. V prvem četrtletju preteklega leta je odpadlo od celokupnega uvoza svinj 82 c"o na Poljsko in l« 8 % na ostale države. V zvezi z uvoznimi omejitvami pa je uvoz poljskih svinj v prvem četrtletju tekočega leta nazadoval d a 47 % celokupnega uvoza, istočasno pa se znatno dvignil uvoz svinj iz Jugoslavije. V prvem četrtletju t. 1. smo izvozili v Češkoslovaško okoli 8000 svinj, medtem ko je v istem razdobju 1. 1926. naš izvoz svinj dosegel le 3000 komadov.
= Konstantno nazadovanje cene platini. Cena platini že dve leti konstantno nazaduje. To nazadovanje je v zvezi z nazadujočim povpraševanjem, odkar se je za tehnične in ostale potrebe pričel uporabljati Polarium (legura zlata in platini sličnih kovin), ki je po svojih lastnostih sličen platini Na drugi strani pa namerava Rusija z nizkimi cenami onemogočiti rentabilnost produkci;e izvenruskih rudnikov. Od januarja 1924 do maja 1926 je cena za <troy> urico v Londonu nazadovala od 29.0 — 17.5 angleškega funta (1. 1913. 10.0). Samo tekom zadnjega meseca je cena nazadovala za 35 angl. funta-
CUBIH. Beograd 9.135, Berlin 123.20, Pariz 30.355, Nevrvork 519.94. Milan 2S.45, Praga 15.40. Budimpešta 90.©, Bukarešta 3.13, Sofija 3.755. Varšava 58.10, Dunaj 73.15. London 25.245, Bruselj 72.25, Amsterdam 208.05.
TRST. Devize: Beograd 31.90 — 32.*';. Dunaj 252 — 262, Praga 5a85 — 54.35, Pari? 71.40—7L90, London 88.55—SS.85, Nevvvork 18.20 — 18.30. Curih 35050 — 35450.'Budimpešta 31450 — 32450, Bukarešta 10.65 do 11.15: valute: dinarji 31.75 — 32 75. dolarji 17.95 — 18.30.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.46—1250, Berlin 168.10 — 168.60. Budimpešta 123.68 -i o 123.98. Bukarešta 4.3075 — 43275, London 344475 — 34.5475, Milan 38.8650 — 38.965"', Nevrvork 709.25 — 711.75, Pariz 27.76» do 27.8650. Praga 20.99875 _ 21.07875. Varšava 79.22 — 79.50, Curih 136.43 — 136.93, Sofra 5.10785 — 5.14785; valute: dolarji 706 io do 710.10.
prvi dan
četrti dan
Raztopimo U manjšo količino so4 Sv. Reka za noge v topli vodL dobimo vodo, nasičeno z oksigenom, k! Izredno ubiažujoče deluje na bolno nogo ter ustavlja boli, povzročene s pritiskom čevljev. Leči tudi naj-trdovratnejše ozebline ter trganje, povzročeno z ozeblino ter vsako rano na nogi. Po daljšem mehčanju postanejo kurje oči in trda koža tako mehki, da se morejo odstraniti brez noža la britve. Docela je sirarno, da sol sv. Roka tudi nazaptsščenejše noge popolnoma v red postavlja Tesni, četudi nori čevlji, postanejo tako udobni, kakor da ste jih več let nosili. Morete hoditi kolikor Vas je volja, morete cele nre stati na enem mestu, ne da občutite tudi najmanjšo bo! aH utrujenost Veliki zavitek soli sv. Roka za kopeli nor stane Din 16.— Dobiva se v vsaki lekarni. — Ako ga tam ne dobite, obrnite se na: Glavno zastopstvo za SHS:
Nada drogerija Kolar i Gabrič,
Subotica, Strossmayerosa uL Z TeL 637.
Hi na
droaeriiu «SANITAS». Ljubljana, de _pot za Sloveniiu.
Za moške!
izgubljena nioika moč se vam zajamčeno povrne i »ptraloin prof. mei dr. Spiegla. — Ertzplafce prospekt Posiliš .CentUoiia*. Zagreb. -lica 50.	50 r-t
Knligovodja
vsestransko izvežban; popolna srednješolska izobrazba in večletna prak-a pri velikih podjetjih, iiče primerne Službe. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek ..Jutra1" pod .Knjigovodja"-52.
6086 a
Gostilno z mesarijo
na periferiji mesta z lastno klavnico in 3 hlevi ob prometni cesti dam takoj v zakup, oziroma stanovanje v najem — Odpravnina dinarjev 75.000. Povpraša se pri K. Troha, Maribor, Slovenska ulica 2. 5951
Tračnice
prenosljivi kolosek
v rabljenem docela porabnem stanju 7 in 12 kg proiiia prodaja ceno
..ALAT" d. d«. Zagreb.
Na Kanalu 10.	Teleion 7—11
M. Zevacoi	152
Papežinja Favsta
Romaš
Zgodilo se je preje, nego je moči povedati. Brez vsake najmanjše umetnije in ukane je sanil Pardaillan naravnost proti voj-vodovim prsim, tako besno in neodoljivo, da je Brazgotinec v naslednjem trenutku izpustil meč, vzmahnil z rokami in telebnil vznak, preboden od boka do boka... Nato je vitez spravil rapir, sklonil se k vojvodi, pomislil in zamrmral:
»Mrtev je... mrtev zaradi besede, ki jo je izrekel nekega dne pred .Vedeževalko'!... Z Bogom, Visokost. Sunek z mečem za besedo — ali je to preveč? Menda ne. Razlika je le v tem, da vaša beseda ni izpremenila ničesar, moj siromašni klativiteški meč pa je Izpremenil usodo Francije!«
Ko je tako pomodroval, je odprl vrata na stopnice. Trojica bledih obrazov ga je pogledala iz teme.
»Vstopite, gospoda,« jim je velel, »čeprav še ni prešlo deset minut Vaš dolg je plačan... Evo vam vojvode Ouifkega!...«
S temi besedami je mirno krenil po stopnicah nizdol. Chaiabre, Salnte-Maline in Montsery so z bodali v rokah planili v sobo. Vojvoda je ležal nepremično na tleh; iz rane v boku mu je lila kri. Trojica je izbuljila oči in odrevenela...
Kaj se je bilo zgodilo med Pardaillanom in vojvodo? Dvoboj je bil tako bliskovito kratek in tih, da si niso mogli razložiti tega nenadejanega konca. A prav tedaj se je mrlič zganil... Guise ni bil mrtev!... Odprl je oči, poizkusil se vzdigniti... zaječal... in zamrmral:
»Na pomoč! .. Ubijajo me!...<
Te besede so se slišale v predsobje. Vsa sedmorica, ki je bila tam na preži, je zatulila:
»UMJte ga! Ubijte ga! Zakoljite ga do mrtvega!...«
Tedajci je pograbilo trojico kakor prava besnost. Vsi hkratu so se vrgli na vojvodo in so ga jeli mesariti z bodali.
»Gospoda... gospoda!...« je še zajecljal umirajoči, napenjaje poslednje moči, da bi se zavlekel izpod njihovih ostrin.
Toda že so se odprta vrata predsobja. Loignes in njegovi tovariši so prihiteli na pomoč. Prizor je postal strahoten. Nakopičeno sovraštvo in pogled na kri sta izpremenila te plemiče v tigre, ki so hoteli raztrgati svojo žrtev na kose. Še trenutek in prihrumeli so tudi tisti iz sobane in iz kraljeve sobe. Guise je bil samo še razmesarjeno truplo, nad katerim se je gnetel klopčič besov s krvavimi obrazi in krvavimi pestmi. Naposled so ga zavlekli v predsobje.
Kralj je stopil iz svoje sobe, pogledal mrtveca in zamrmral:
»Kak velikan!... Mrtev je videti večji, nego je bil živ...«
Nato so se blede ustnice Henrika III. skrivile v nasmeh. Izne-nada je vzdignil nogo in je stopil mrliču na glavo, rekoč:
»Ni ga kralja v Franciji razen mene!...«
Stopil mu je na glavo, prav tako, kakor pred šestnajstimi leti vojvoda Gulški mrtvemu Colignyju...
Med tem je nastajal po vsej mestni hiši strahovit krik in vik. Glas o vojvodovi smrti se je raznesel v nekaj trenutkih. Prestrašeni guisevci, zbegani po nepričakovanem udarcu in napadeni po kraljevih pristaših, so bežali na vse strani. 2e so hitele po ulicah čete, da bi zgrabile vojvodo Mayennskega, kardinala Guiškega in ostale voditelje Lige. S chartrskih zvonikov je klenkalo plat. Vse mesto je bilo mahoma polno hrupa, streljanja, vpitja in preklinjanja razjarjenih ljudi Kamorkoli si spustil oko, povsod si videl trope ligarjev, ki so v brezglavem neredu hiteli proti vratom...
Zgoraj, v svoji sobi, pa je ležala v naslanjaču Katarina de Me-dicis in hropla v smrtni muki. Njen posel na tem svetu je bil opravljen; zdaj je smela zatisniti oči!...
Med prvimi, ki so ostavili mesto, sta bila Karel Angoulemski in vitez de Pardaillan. Mladi vojvoda je bil že napravljen, ko je planil vitez v njegovo sobo, in konja sta osedlana čakala na dvorišču.
»Storjeno je!« je zaklical Pardaillan ter pograbil prijatelja za komolec, vlekoč ga proti vratom. »Na pot!... Ne izprašujte me, minute so dragocene. Na pot!...«
In tako je moral Karel potrpeti, čeprav je od radovednosti drhtel kakor struna. Toda vpitje množic, ki so se valile po ulicah, mu je kmalu povedalo vse. Bled kakor zid je jahal z vitezom vštric, vprašujoč se, ali bedi ali sanja.
»Saj ni mogoče,« je mrmral sam pri sebi »Zaupal bi mi bil... in kako bi se bilo utegnilo zgoditi?... Kdaj in kje? Saj ni mogoče, da bi bilo res njegovo delo!...«
Chartres je ostal za njima. Uro ali dve sta dirjala molče, nato sta se ustavila na višini, s katere se je odpiral razgled naprej in nazaj. Cesta pred njima je bila prazna, cesta za njima je ponekod nalikovala razburkani reki ljudi, ki se je na levo in na desno razlivala čez bregove.
»Morala bova zaviti po bližnjici,« je mirno rekel Pardaillan. »Povodenj, ki se vali iz Chartresa, nosi opasnost s seboj.«
»Pardaillan,« je vzkliknil Karel, »govorite že!... Od čigave roke je poginil vojvoda Guiški?«
Pardaillan ga je presunljivo pogledal, toda rekel ni niti besedice. Namestu odgovora je iztegnil desnico in jo je vzdignil visoko v zlati solnčni sijaj...
»Od vaše roke?« Mlademu vojvodi je zamrla duša v prsih. »Vendarle! Od vaše roke...«
»V poštenem dvoboju,« je izpregovoril vitez, kakor bi zavračal neko drugo misel... »Od moje roke. Upam, da je zato ne boste prezirali?«
»Jaz da bi jo preziral!« je vzkliknil Karel Angoulemski »Jaz?... Kakor da je na vsem božjem »vetu kaj poštenejšega in pravičnejšega od vaše desnice!...«
26. junija 1927 vsi „a veliki LETALSKI MITING
ki se vrši laa vojaškem vežbališču med Mostami in Dev. Marijo v Polju ob 4. pop.
VSTOPNINA: člani Din 5'-, dijaki-člani in vojaki Din 2*—, dijaki nečlani Din 5*-, nečlani Din 10. Žreb za brezplačen let le pri nakupa karte v predprodaji.
Izvanreden nspefc in £sa|živalmefši interes
so vzbujali na Zagrebški avtomobilski razstavi
:-: svetovno sloviti angleški ln amerikanski motocikli :•:
EKCELSIOR HENDERSON
l 2 in 4 cilinderski.
Te naipopolnejše raotocikle kontinenta dobavlja promptno od skladišča generalno zastopstvo za SHS:
O. ŽUŽEK,
Ljubljana, Tavčarjeva 11.
Posamezni lajoni na dobre in solventne zastopnike še za oddati 1
najboljše zidake in zarezani strešnik
se zopet dobi v opekarni
Jože Oražem mh
Srednje Gameljne, p, St. Vid nad LJubljano.
Najnižje dnevne cene!	5696
10 dobrih zgdargeu
za notranji omet sprejmemo na. stavba nMeksika", Ljubljana, Ahacljeva cesta.

■ -'.'P. A J-
Po znižani ceni
voKelesa, motorji, ^»akovrstn. otioSKi . ički, namestili deli in poeumatika. Posebi oddelek za popolno popovo, emajllranje ponikiiau; jvoKuict. vuuskib vozičkov šivalnih strojev itd Proda . ua obroke. — Ceniki franko
„TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroškin vozičkov, Lšubljana, KaHonška cesta ši. 4

avtomatično i kan e moških in damskih oblek
Tavčarjeva ulica št. 3.
(!)_ Po amerikanskem sistemu se Vam obleke	zlikajo
in očistijo prahu. Popolna garancija, da se	obleka
ne pokvari! Kdor prinese do konca t m. v	likanje dve obleki, zlika mu se ena
w zasloni. ***
Vsa naročila se izvrše še isti dan.
Dostava na dom.
Revm^tizom
Izjava zahvalnosii.
Laboratorija »RADIO BALSAMIKA", Beograd. Kosovska 43.
Pros!ni Vaj, da mi pošljete za vzorec Vaš preparat ,, Radio Balsamika". Zapisal sem ga doslej dvema svojima pacijentoma, pa ml oba pravita da deluje k vrstno.
Dr. M. Nagorni šef ambulance za kožne in venerične bolezni.
Teb 5 let, kar ga prodajamo, je naletel naš lek proti reumatizma RADIO BALSAMIKA na številna priznanja zdravniških avtoritet, ki se o njem Jzražajo najpovolneje ter na ne&rojae zahvalne izjave izlečenib pacientov, ki iib dobivamo vsak dan. tzkorištajoi sloves in nvitevanje, ki ga je dosegel naš lek .Radio Balsamica", so se pojavili zadnji čas razna zdramila pod aašemo podobnimi imeni. Zato opozarjamo cenj. občinstvo, da ne zamenjava teb zdravil z našim Radio Balsamika.
Lek „RADIO BALSAMIKA" izdeluie, prodaja in razpošilja z doplačilom po povzetja laboratorij RAOIO BALSAMIKA Dr. I. In irt Rahlejev, Beograd, Kosovska ulica 43, parter 6. m ■
Neutrujeni veseli kadar so
pete na čevljih.
Aparat za oblikovanje nosu!
DoaoTito »©stavljeni ma! oitopedljski aparat, ki ga rantirano najneokretnej&l not v najkrajien> iaan modeli ra v najlep&o saieljeo« ob lite Dir, 125 <Centiiolia> Koaoel tarod. — Zagreb □loa br 87 — Zahtevajte brezpiaSne prospekte 5084-4
»UENECIMI"
je izredno učinkujoča voda proti
revmatfzmu in išiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran
Dobite zopet v vsaki lekarni. Skladišče za grosiste:
ISIS d. d, Ljubljana.
Da se mi fine otroške nogavice 'ne pokvarijo, ker imam ogrom no zalogo, prodajam iste začasno po čudovito nizki ceni.
R. Stermetks Cel e
L0H0H0BILE
MOTORJI D,ESEL™Jna sesam
19RMEHIRI kompletne žage
Povoljni plačilni pogoji
d. d.
Zagreb, Pantovčak 1b.
---»— r-—--—
Brata Fischer
■nnniiiunuuiimiHinminuiHnmHi
lago.
Stolarna v Sodražici
nudi po tovarniških cenah mehanične . in zaklopne stole za gostilne, kina in telovadnice, nadalje mize, stojala za cvetlice itd. — Specijaliteta: Raztezni naslonjač z platnom. Ceniki na razpo-Zastopstvo: Ljubliana, Kolodvorska ulica št. 18.
WIWWMHIIIMHIIMIWWIIIHIBIH1
i Vaša obleka bode izgledala z pet kakor S nova, ako jo pustite kemično čistiti v
f tovarni «f/os. Reich
| Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, Podružnica: Selenburgova ul. 3.
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom ■ 24 ur.	S
Barvanje oblek v različnih barvah. g

§
Za potovalno sezono
priporoča kovčke, kasete, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi vseh vrst in »udi v vseh cenah
IVAN KRAVOS, Maribor.
Specijalni kovčki in torbice za potnike m vzorce se izgo tove v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu št 6
He zamudite obiskati špecijeln zasebnega tečaja za ss. čevljarske mojstre In pomočnike,
ki se prične 11. imlija 11. Vse intormadje daje g. vod. tečaja i Stelman, Ljubliana.	Zahtevajte prospekt
Dospela svila,
etamin, batisi, krep, rips in modno b ago letne sezone, V veliki izbiri za birmance
v trgovini Marije Rogelj, Sv. Petra c. 26
poleg Kolodvorske ulice.
Cene najnižje.
perilo
Obleke
in blago za iste kupite najbolje pri tvrdki
J. H. Šošiarič, Maribor,
Aleksandrova oesta št. 13.
"jooooooooooooc
Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani
priporoča
Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi
Urejuje dr. Ivan Prijatelj.
IV.	zvezek: Grajski pisar. 4000. V Zali. Izgubljeni
Bog. Broširano Din 84'—, v platno vez. Din 100-—, poifranc Din 106-—.
V.	zvezek Izza kongresa. Broš, Din 84'—, platno
Din 100-—, poifranc. Din 106-—.
VI.	zvezek: Cvetje v jeseni. Visoška kronika. Broš.
Din 72--, platno Din 86'-, polfr. Din 92'-
0CARINJENJE
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najniijl tarifi RAJKO TUKK, carinski posrednik, Ljub, liana, Masarykova cesta 9, nasproti cari. oamice. — Revizija pravilnega zaračunava, nja carine po meni deklariranega blaga in _vse informacije brezplačno.
Najsigurnejše v porabi, torej najboljše.
I
REFORM
steklenice
za konzerviranje sadja in po. vrtnin v vseh velikostih ter vse diruge pritikline in Zu» panflevo knjigo: Konzervira, njo sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka
LOVRO PET0VAR, Ivanjkovci.
Ceniki so pošljejo na zahtevo.
2.
Kovači, pozor!
V Domžalah je naprodaj pritlična hiša s kovačijo in leseno lopo za kovanje konj ter z zraven ležečo njivo. Javna dražba □o pri okrajnem sodišču v Kamniku dne I. junija 1927 ob pol 10 uri
dopoldne. Informariie dobite pri dr. D. ZVOKLJU, odvetniku v Kamniku.
□3imxnmxiiiiiixiiimii]
Oblastno poverjeni geometer. — Oblastno poverjeni inženjer kult teh.
inž. Dragotin Gustinčič,
tehnična pisarna za vsa geometerska in vodnogradbena dela, LJUBLJANA, Zrinj« skega cesta 7.
Nije dosta cvete samo polivati, več mora se i hraniti.
KANIPOS, blljna braniva
je osobito za lončarske cveče kao t za bažtemske biljke proizvod jena hraniva to a braniva vrednost je osobito bogata.
Dobiva se u apotekama, drogerijama i cvečarnicama. —:: Cena 1250 Din ::— ZOLTAN SCHUH M A CHER _ Crvenka (Bažka)
— Chem. et Farm Laboratorium. —
nfladistinfo
izučeno, popolnoma veščo in samostojno
iščemo za toverno v Domžalah.
Nastop takoj. — Ponudbe z zahtevami je poslati pod „Lepa m elegantna* na oglasni oddelek .Jutra". 5962
mi ii ii i lurmiji nnTjujuLiiJ i»mm
Dešijenov sirup
(Syr. Deschien, Pariš) se v vseh kulturnih državah sveta z najboljšim uspehom upo. rablja kot
krepilno sredstvo,
zlasti pa učinkuje Deiijenor sirup najbolje pti: neurastenijt, nervoti, tploSni oslabelo* sti, seksualni neurasteniji, rekonvalescenci itd. Deiijenov sirup proizvaja: Dr. Deschien. Park. Zaloga za detajliste: cSAWS» d. d.
Generalni depot ta LJubljano: Lekarna Mr. BAHOVEC, Kongresni trg. ca Celje lekar. na cPri Mariji Pomagaj». ca Maribor: «Sa«
lus» d. d. in lekarna cPri Orlu«. imiiiiimmiiimiiiu m
Xtm-ZHa. in, vsi dLopist, kico&ts naUi. oglasov, jt, pariatu rta. Oglasni odde.Uk JITTRA, Ljubljana, rrtMrnova, ul.4. čtkovni, mčan, ■pori/u. lraJuUiic4, Ijubžjaaajl rt £4 2.	wk ! m rman entvm		Sprtjznuznji malih, oglasov za, pri-hadnjo sUodko JUTRA sc zaključi, dan, prid, izzdom, lisla, ob t? urt,. Pazsujc sprejeli, oglasi, boda prvobitne u nasleAnp, šUoilku usta,.
Tolafon, sbwUha, 1491	JLah. ooLosl, lu služijo v posredovalni, uvsocjalru nanvau. občinstva, vsaka bisedasp par. Umjaianjsi zntstk. Vin, 5»-. Pristojbina za šifro Visuf-. Zenitu*, dopisovanja vi oglasi.	trgovskima, ali roklaatsu<ga znala/a vsaka, bistda Via.r-. ilajaianjst, rsustk Din, *er. Viirtcjbina za šifro Vin- 5~~■ Vre pristojbine ji upadali obesam, z naročilom,, iietrs*. oglasi n* priobčijo	Tdidfcm, sUcuZka, 2492
Naslovi »Malih oglasov" se dobivajo tudi v podružnicah „Jntra" v Mariboru, Aleksandrova cesta ter v C e 1 j u, Aleksandrova cesta
Najfinejšega vina
J« dospela nora partija.
Vabim ljubitelje dobre kapljice, da se osebno prepričajo kaj nudi restavracija
pod «Skalco»
Mestni trg 11
Za zborovanja in popoldanske zabave (kartanje iid.) na razpolago gostiiniffcs sobe. Koncert držim samo ob sobotah in nedeljah. — Klavir je oeajenim gestom »talno na razpolago. Policijska ura do 1. ure. 160S4
Medvode
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bo od 22. maja 1927 vsake nedeljo
koncert
na troje citer (citrski tri-cet) v restavracij! Julij Novljaa v Medvodah. Za obilen obisk se priporoča Julij in Jerica Novljan.
161S9
Turistom
ki obiskujejo Golico, priporočam svojo restavracijo pri Sv. Križu nad Jesenicami. Dobra postrežba in prenočiHe.	15045
Hotel RoHniio
Luče v Sav. Alpah
priporoča izvrstno kuhinjo, sobe^za tujce — pripravno tudi za letoviščarje — ter avto raražo	15095
Vata, volna, odeje
izdelovanje in popravila — Roina ulica 19. 16195
Damske slamnike
prevzemam v preoblikovanje po najnovejši fazoni. — K ovi od 50 Din naprej. Tovarna slamnikov Alojzij Skrabar. Domžale	145
Zdravega dečka
iz poštene družine, sprejmem kot vajecca v večjo špecerij. trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 15868
Kovaškega učenca
brezplačno z vso oskrbo sprejme Anton GregL ko-nffi mojster, Celje. 15827
Izdelovalca raznih cementnih izdelkov
veščega. sprejmem. Samski zidarji imajo prednost. — Ponudbe pod »Takojšen nastop 81» na oslasni oddelek »Jutra*.	16081
Služinčad
V Seivj-ork agenciji, Beograd, Kolarceva ulica št. 4 (telefon 44-14) dobe službo kuharice, sobarice, blagai-ničarke, natakarice, služkinje itd. Plača od 400—1500 Din mesečno, stanovanje in hrana.	15723
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako se zdase v birou Ekonomija, Beograd, Visana XI 15023
Pozor!
Vsakovrstne ure. zlatnino očala itd. popravljam točno prečimo rn poceni z jamstvom. — Istotam sprejmem
vajenca.
D. Mir in ko, ura-, Ljubljana Florijanska ulica štev. 81.
16183
Anton Fuchs, klepar
Ujubljana, Križevniska 6 izvršuje leisnocementne strehe. kritje z lepljenim papirjem, napeljuje strelovode itd. Kleparska dela pri novih zgradbah, kakor tudi razna popravila izvršuje solidno ter najceneje. Zahtevajte proračun.	141
Za legitimacije
Izvršuje slike najhitreje in najceneje fotograf Primo-iič. Zidani most.	71
fXQ petale
etike*©, graverstvo
i SITAR & SVETEK j
ktt ljubljana -
Vulkaniziram
r»e trti* »rtogumt. kakor tudi
galose in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa 12 mo t«rj* P Sfcafar. Ljubljana. Bim-ka e*?ta 11	12
Vsakovrstne ure
popravlja točno, hitro in poceni L. Mestišar. Ljubljana, Florijanska ul. 6 — poleg restavracije Kajfež.
16?10
Slamnike
t « n a i e d i e sprejema P. Magdi d, modna in športna trgovina. Ljubljana — le ie do 29. ma^a. 15918
Ugodne novogradnje
tudi nazidavo in dnine adaptacije v heraklitu ali običajnem gradbenem mate-rijalu prevzame novoerga-nlzirani gradbeni oddelek «Mar&tan» v Mariboru. Koroška cesta štev. 10,1.
16257
Elegantne čevlje
izdelujem od 140 Din naprej. tempianje 25—35 Din, voršub 7^—100 Din. Po delo pridem na dom. Tome, Kctnikova ulica — bazaka ta ledino.	16147
Gospodična
ki ima nekaj kapitala, v špecerijski trgovini iznčena, dobi ugodno službo v okolici Celja. Naslov pri podružnici «Jutra» v Celju.
14778
Akviziterje
potnike in zastopnike po vsej Jugoslaviji iščemo. — Visoka provizija Ponudbe na oglasni oddelek c Jutra* pod «Tudi postranski zaslužek*.	12303
Gospodično
k otrokom (Kinderfraulein)
z znanjem nemškega in hrvatskega jezika, iščem k dvema otrokoma. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko poslati na naslov: Jakov B e r g e r. električni mlin. Suhotica (Bačka). 15916
Fanta
ki bi se ra<^ dobro izučil kleparske obrti, s p r e j -m e stavbni, galanterijski in avtomobilni klepar Gustav Puc. Tržaška cesta 9.
16061
Manufakturista
agilnega, ki bi imel veselje tudi za potovanje, sprejme tovarniško podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod šifro cTakoj-šnji nastop 62».	15062
Knjigovodjo (injo)
kj je obenem korespondent, z znanjem srbofcrr.. nemščine in po možnosti italijanščine. sprejme za takojšnji nastop lesna tvrdka A. Hafner. Ljubljana VIL — Prednost imajo samo pridne in zanesljive boljše moči s prakso v stroki. 16064
Čevljar, pomočnika
sprejme takoj s hrano in stanovanjem v hiši Frane Travnik, Trebnje. 16121
Natakarico
sprejmem v eno tukajšnjih kavarn. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 16178
Prodajalko
manequin (Probiermademoi-seHe) sprejme velika konfekcijska trgovina. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
16197
Pomočnicp
išče šivilja. Predstaviti ee je samo v ponedeljek od 12—1. Naslov v oglasnem oddelku < Jutra*. 16190
Varuhinjo otrok
20—£0 let staro, sprejmem takoj k trem otrokom 2—4 let in dojenčku. Prednost imajo z znanjem nemščine. Ponudbe na oglas, oddelek <Jutra» pod šifro cVajena otrok*.	16196
Gospodično
katera si hoče sama izdelovati obleke v prostih urah, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
16226
Sezijska natakarica
vestna in pridna, išče službe, najraje v kakem pen-sionu na Gorenjskem. — Ponudbe na oglas, oddelek <Jutra> pod šifro cSeziia*.
15891
Mesto skladiščnika
oskrbnika, vratarja ali kaj sličnega išče za takoj ali pozneje zanesljiva oseba. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra* pod šifro « Zanesljiv 15*.	15355
Strojepiska
in _ stenografinja. dobro izurjena in z večletno odvetniško prakso. Želi službe. Ponudbe na upravo <Jutra» v Mariboru pod šifro »Strojepiska*.	15952
Slaščičar
popolnoma samostojen in z daljšo vsestransko prakso išče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 16051
Stalno nameščenje
Din 2000 plače in povrnitev potnih stroškov nudimo acilnenra akviziterju. Kovinski biro. Ljubljana — Selenburgova ulica št 7TI.
16235
Starejše dekle
pošteno in zanesljivo, ki zna kuhati in šivati, sprejmem tako?. Naelov v ogl. oddelku »jutra*. 16229
Brivskega vajenca
sprejme takoj brivski salon Wendelin Sebal. Ljubljana. Sv. Petra cesta štev 44.
16236
Brivskega
pomočnika
ki dobro striže bubi in ondulira, sprejme takoj brivski salon M. Nežič v Ljubljani. Vošnjakova št. 4 16234
Snažno dekle
zanesljivo, ljubiteljico otrok, ki razume kuho in postrežbo. sprejmem v boljšo hišo takoj. — Otroci so dobro vzgojeni. Poleg kuhe bi opravljala ?e n^kai hišnega dela. Plača S00—S50 D. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*.	16253
Čevljarskega
pomočnika
za boljša dela in enega vajenca ►rejme takoj Ivan Hafner, izdelovanje in prodaja čevljev, Skofja Loka. 16245
Trgovskega potnika
izvežban esra v čevljarski stroki, s kapitalom' 5000 Din sprejmem kot družabnika. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod <5fro «Sigurna eksistenca 9<V 15989
J Mm grabita in
v najrazličnejših barvah izvršuje vss dela v najkrajšem času f najnižjih cenah MTM BO C Meakarjin nI. B. -Tovarna: ViMHntt
Slikar, in pleskarske pomočnike
dobro irvežbane sprejme takoj M. Dobrave, Celje
15959
Krojaškega
pomočnika
za orvovrstno veliko delo sprejme takoi M. Boloan. krojs?. Kariovac. Banija št. 66. — Biti mora zanes-Ijiv in pošten. Plača tedenska. ali od koma-*t
15960
Državnega
vpokojenca
veščega pisarniških del — sprejmem za lahko službo v Mariboru. Mesečna nagrada 600 Din. Uradne ure od S—12 in od 15—17. — Ponudbe na oglas, oddelek cjntra* pod značko »Vpo-kojenec 46».	16246
Čevljar, vajenca
ki ,e je že učil. spretne takoj Valentin Cerne Bled H.	15897
Kovaškega učenca
zdravera in mečneea.' iz poštene hiše, sprejmem. — Prednost	oni. ki so
e že učili Hrana in sta-novar.« v hiši. Nastop takoj. Uratnik Ivan. kovaški mojster. Braslovče št.
15895
Prodajalko
pridno in pošteno sprejmem v večjo trgovino na deželi. Ponudbe če mogeče s sliko na oglasni odd-žek c Jutra* pod šifro cPrvovrstna 3«».
16136
Prodajalko
dobro manfakturistinjo, starejšo moč in
blagajničarko
dobro računarieo. «prejm«n v trgovino na deželi. Ponudb« brei pr0»c« tnamk« na oglasni od4«i»k <Jutra* pod značko «Pr»daJaIka 17» 161S7
Učenca
s primemo predizobrazbo sprejme E. Resnan, treo-vee. Stojnd-Ptuj. 16043
Trg. učenca
v večjo trgovino z mešan, blagom, s primemo šolsko iaofcrazbo. ki ima res veselje do trgovine, sprejmem takoj. Ponudbe pod značko c Vajenec* na podružnico cjntra* v Mariboru. Prednost imajo tisti, ki imajo že trgovsko predizobrazbo.
16256
Pletiljke
spretne, prednost take za »Achtschloss* in »Links-!inks», urne šivalke na stroj <Uberwendl» ter praktične izvrševalke sprejmem. Ponudbe na: Irnac Knaker. Zagreb. Trg N br. 8.
16133
Služkinjo
za vsa hišna dela išče s 1. junijam majhna družina. — Plača po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »Nepokvarjena 29».
16129
Natakarico
zmožno kuhati in voditi ro-spodinjstvo, sorejzne mlad (neporočen) gostilničar na deželi Prednost imajo stare do 24 let. lepe, aaebra-iene in poštene — vajene kmeiskih ljudj itd. Mesečna plača ca. 400 Din. Zenitov ni izključena. — Ponudbe s fSko na oglasni oddelek .Jutra* pod .Kavcija*.
16127
Učenca
poštenega, z dobro šolsko izobrazbo, ki ima rese! j« za trgovino, sprejme v tr. r»vino mešan, blaga Josip Bsjaik v Polzeli 15975
Mesarskega vajenca
krepkera in zanesljivega, poStenih staršev, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*. 16016
Mladenič
vojaščine prost, išče službo slnge ali kaj sličnega pri kakem podjetju. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod mačko .Sluga 25». 16108
Bivši orožnik
vpokojemec, 45 let star. priden in zanesljiv, želi slui-be v pisarni, ali kot skladiščnik. inkasant. oskrbnik, vratar, paznik, oziroma kaj sličnega. Reflektira predvsem na Ljubljano ter gre event. tudi na deželo. Službo lahko nastopi takoj — Ponudbe na oglas oddelek •Jutra* pod iifro .Vpeko-jen orožnik*	15928
Deklica
s 5 razr. ljudske in 2 rizr. meščanske šole. želi vstopita kot učenka v trgovino ž mešanim blagom. Naslov v oglas oddelku .Jutra*.
15901
Učenec
iz boljše hiše. kj je dovršil dvorazredno meščansko šolo v Šoštanju. 15 let star. zdrav in močan, bi se rad učil trgovine mešanega blaga. — Franc Goriup. pri Mehu, Plešivec. pošta Skale pri Velenju.	15896
Mladenič
star 31 let. samski trezen in pošten, išče službo potnika. Sprejme tudi službo trg. slug. ali kaj sličnega. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek cjntra* pod šifro .Zanesljiv 4SS».	15845
Služkinjo
za samostojno kuho in druga dela iščem. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod »Čistost*.	16250
Absolventinja
trgovske lole išče primerne službe. Gre tudi k otrokom Cenjene dopise pod značko .Vestna 47» na oglasni oddelek .Jutra*. " 16247
Službo
skladiščnika, sluge, vratarja, nočnega čuvaja aJj kaj sličnega iščem za takoj ali pozneje. — Služim 1 mesec zastonj ter položim 25.000 Din kavcije. Naslov v ogl. oddelku .Jutra». 16131
15.000 Din
kavcije položim lesnemu trgovcu, ki mp vzame v službo kot skladiščnika. — Imam dveletno prakso in in dobra spričevala svoje-časno bil tudi samostojen trgovec. Najraje bi šel na štajersko v bližino Celja — Savinjsko dolino. Dopise na oglasni oddelek <Jutra* nod •Vesten SI*.	16031
Nadmlinar
z dolgoletnim: spričevali — išče mesta na kmečkem ali trgovskem mlinu, eventualno ga vzame v najem. Ponudbe na podružnice Jutra v Mariboru pod «Dober ma-nipulant*.	16259
Akviziterje
in zastopnike za življenski oddelek, proti visoki proviziji sprejme večja zavarovalna družba za Ljubljano. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod značko cEksistenca*.	15907
Šoferska šola
tzobrazuje kandidate praktično in teoretično za samostojne vozače Jšoferje) Dame in gospode sprejemamo dntvno Pouk temeljit in uspeh siguren — Zahtevajte orospekte. Auto-Skola Zagreb Kaptol 15. telefon 11-95	128
Oskrbnik
vajen vsakega dela. srednje starosti, oženjen. brez otrok, išče službo na malem ali večjem posestvn v ekoEci Maribora. Naslov pri podružnici .Jutra* v Mariboru.	16254
Gospodična
s perfekts:m znanjem netm-Skega jezika, išče službo k otTokem, Naslov v oel. oddelku Jutra*. 16164
Korespondent
slovenski hrvaški in nem-Ski, išče službo v Mariboru za takojšnji nastop. — Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod .Št. 1500».
16117
Dekle
v starosti preko 80 let — pošteno in zanesljivo, ki je zmožno popolnoma samostojno vodita gospodinjstvo v boljši mestni hiši, iščem. Pismene ali osebne ponudbe na: Anton Gregi, Celje.
16090
Šofer
mlad, pošten in trezen, išče službo, eventuelno tudi z majhno plačo. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*.
16158
Natakarica
začetnica, pridna in poštena. išče službe. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*.
16161
Špediter
80 let star. izkušen uradnik in skladiščnik, z dolgo prakso v inozenisivu pri velepodjetju. dobrimi spričevali, zmožen slov., nemškega in italijanskega jezika, išče službe. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod c Slučaj 30». 16162
Gospa
srednjih let, iz dobre hiše, dobrosrčna, želi službo dru-žabnice. spremljevalke ali kot pomoč gospodinje. Vajena je vseh hišnih poslov in tudi trgovine. Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod cDružabnica 67*. 16167
Vajenec
ki se je učil eno leto v špecerijski trgovini. išče priliko za nadaljevanje učne dobe. Naslov t oirla«. oddelku «Jutra». 16212
Mlada ženska
vaipna vsega gospodinjstva, z 2 leti starim otrokom. i*?e kakršnekoli službe. — Naslov v oglasnem od^®!ku <Jutra*.	16142
Gospodična
t osemletno prakso v galanterijski in modni stroki, želi primemo mesto. Ponudbe na oglasni oddelek e Jutra* pod šifro cVestna 89».	16189
, * VzgoSteljica
t večletno prakso, zmožna perfektno slovenskega in nemSkega jezika, išče službo za takoj. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod značko c Vzroji te! jiea 70*.	16170
Trg. pomočnik
specerist, dober detajHst, z znanjem nemSČin«. feli službe v kaki večji trgovini. Gre tudi kot skladiščnik al! kaj sličnega. Ponudbe na orlasni oddelek cjutra* pod iifro c Dobra moč 8*. 1620S
Službo k otrokom
•»prejme« za v*f dan od 1.
:unija dalje. Ponudbe na ^s-lasni oddelek «Jutra» P^d »Zanesljiva 300*. 1621S
Šofer
trezen in zanesljiv, dobro izučen. išče službe. Vprašanja pismeno ali usta eno v trafiki GajŠek. Rogaška Slatina.	15971
Dobra gospodinja
išče primerne službe. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod «Unanj*».
16023
Starejša gdč.
izobražena, išče službe k starejšemu samostojnemu gospodu. Govori nemško in slovensko. Naslov v oe^as. oddelku <Jutra*. 16072
llgj Zastopnike (ce)
za prodajo srečk na obroke išče bančna poslovalnira Bezjak. Maribor. Gospo.ka ulica 25.	15481
Zastopstvo
vsakovrstnih predmetov prevzamem za Srbijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro .Potnik 97*	16097
Nobene potrebe več
Ob malem delu visok zaslužek. Sprejmemo v vseh mestih države spretne zastopnike in zastopnice za razpečavanje različnih predmetov na tnale obroke. — Garanciia ni potrebna. Pismene ali osebne ponudbe na Zumbnlovič, Ljubljana — Aleksandrova cesta št. 12.
16043
Vpokojen
žel. uradnik. 40 let star. išče poetranski zaslužek kot skladiščnik, tšsar. vratar ali slično. Ponudbe na t»-družnico .Jutra* v r^i-:,, pod <Vpokojenec». 16135
Izurjena šivilja
oblek gre na dom. event. tndi izven mesta. Naslov v eglasn-m oddelku <J-:*-a».
16171
Beda
ni več potreboa. Ob malem delu viaok zaslužek. Vvtah mestih drtave sprejmemo pridne zastopnike in za«top-nice za raipečavanje različnih predmetov na majhne obroke Garancija ni potrebna. Pis&ene ali osebns ponudbe na naslov- Zumbnlovič. Ljubljana. Aleksandrova cesta 12 16065
Inteligentna gdč.
sprejme zaupne posle
finkiso. komisijo in dr.> za tn- in inozemstvo Cenjene dopise ra oglasni oddelek .Jetra* pod značko .Zanesljiva ST*.	16109
Francoske
konverzacije
želi gospodična. Ponudbe z navedbo honorarja na ogL oddelek «Jutra» pod šifro .Francoščina*.	16141
Instruiram
vse srednješolske predmete. Ponudbe pod značko .Visokošolec 10 Din» na oglasni oddelek .Jutra*.
16176
Umivalno mizo
stelaže. umivalno korito Iz lesa. lonec za perilo, mize, omare in fino pohištvo za gosposko sobo prodam. Naslov v oglasnem oddelkn .Jutra*.	16925
Seifert biljard
nov naprodaj. Naslov pove ogla£ni oddelek .Jutra*.
1602»
Osle za kose
prave bercamaške dobite pri Sever & Komp. Ljubljana.
16034
Moško kolo
z električno svetiljko prodam za 1000 Din. Gospo-svetska cesta 13. vrata 44.
16053
Spalno opravo
češnjevo in črno jedilnico, vse politirano. proda Ivan Novak, splošno mizarstvo, Vižmarje polee postaje.
16076
Vrhniško opeke
trpoveljsk) premoe tn bukova drva nudi naicMieje Lovto Krže. Trnovski pristan 12 Postrežbo točna!
61
Drva
orastov* oarketn- o1 [•It* od žatr*. i<r tnphka drva po mzk! (»eni 1o-'.v!j, oa dom [isrn* iaea V S^ag-
nettt Ljubljana t* eor-oj-»kim kolodvorj .)	36
Dvokolesa
pooravija najbolje na j Litre-je in najceneje Florjančii, Nnntka ulica 3	32
Lepo spalnico
in iedilnico
ima naprodaj «Ezo». Ljubljana. Velesejem. oav. s.
16105
Čevljarski stroji
naprodaj pri .Ezo» Ljubljana Velesejem. pav s.
16104
Peki!
Stroj za mešanje testa naprodaj pri «Ezo». Ljubljana — Velesejem. pav s 16103
Razno pohištvo
■troji, avtomobili, starine. »~ke itd. naprodaj pri «Ezo». Ljubljana. Velesejem — pav. s.	16106
Žensko kolo
zelo dobro ohranjeno — plašči n zračne cevi nove — radi ;zse!itve ugodno prodam Nsslov v orias. oddelku .Jutra*. 15676
Krasiinih dreves
večjo množino, kakor limon, paim juk itd. prodam Vprašanja na oglasni oddelek .Jutra* pod .Limone* 16177
Steno za predsobo
z ogledalom in lep otroški voziček naprodaj. Na ogled od S—6 pri Rvneš, Ž>:rab-čeva ulica 9 (cesta na Rožnik).	16202
Bele čevlje
najfinejše kvalitete par po 48 Din in bele flor nogavice po 15 Din prodaja Tekstilbazar, Krekov trg 10
16185
Otroški voziček
dobro ohranjen, po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*.
16209
Daljnogled
Zeiss 15 X za 2000 Din in daljnogled ZeUs 6 X za 600 Din prodam. Naslov v ogl. oddelku .Jutra*. 16216
Slika na platnu
(pokrajina) velikost 100 X 70, ročno delo, strokovnja-ško cenjena na 1500 Din. naprodaj za 800 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	16218
Stensko uro
okroglo, 8 dni točno idočo prodam za 100 Din. Naslov v oglasnem oddeiku Jutra.
16219
Gngalni stol
skoraj nov, prodam Za 850 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16221
Starinsko rariteto
kmečko stensko uro, 200 iet staro (na vrvico), točno idočo, poceni prodata. Naslov pove oglasni oddelek »Jotra*.	16220
Jedilnico
elegantno, novo, hrastovo, črno politirano, prodam za 6500 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 16194
Moško kolo
»"ffaffenrad* prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	16206
Kolo
poldirkalnu naprodaj v Ključavničarski ulici 4 — od 13—2 ali nedeljo dopoldan.	16237
Kovaško orodje
prodam kompleto ali posamezno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16088
Pletilni stroj
št. 10/30 cm, dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	16239
Mlatilnico
a pretresačem. čistilnik za vse vrste žita
motor
4/6 na bencin. »Eoth», dy-namo. enakomerni tok, 2 PS, sadni mlin, nove iznajdbe, obračalni jaug (dofv len, vozno stiskalnico za žilo, travniško brano, lahko kočijo z oljnimi osmi — graško, koleselj, lahek 1 in 2vpreže>n, pohištvo, spalnico, jedilnico, motorno in navadno kolo proda Vlaste-linstvo Kraljev vrelec — Kostrivnica-Podplat. 16242
Moško obleko
čmo (smoking), skoro novo, za 170 cm visokega gosp. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 16241
Kočijo
nra j nevo prodam za Din 2500. — Na^lcv v oglasnem oddelku »Jutra*. 16160
Štedilnik
p-Tnakljiv. izborno ohra-njpn. uporaber za kuhinjo za obrat do 300 oseb. prodam. Ponudbe na oglasni odiMA »Jutra* t*>d šifro »Premakljiv Štedilnik*
16165
Damsko kolo
dobro ohranjeno, poceni naprodaj Prrvnt It. 8. 16166
Elegantno spalnico
iz trdega lesa. masivno, novo in {jiawujie za sobo t^-o*«™ v Florfjanski ulici
tt. 7i	mm
Elektr. štedilnik
bakren, ro rirld '"n! na-r^odai v Tavčarjev« n>M K. 4 TI. levo.	16118
Otroško ograji co
poceni proda Vrrjak. Trnovo. Razpotna ulica št»v. 6.
15119
Kolesarji
Lesena kolesa s tabslarji zamenjam za navadne železne z gamitaro. Naslov v
oglasnem oddelku »Jutra*.
16261
Mm cene Kole:
Peugeot, original Toar de France special, rumeni komad 1990 Din prodaja O. 2užek. Ljubljana. Tavčarjeva ulica 11.	16252
Zlato moško uro
poceni proda Vršič, Maribor, Gosposka ulica 38,11.
16115
Mostno tehtnico
za tehtanje najmanj 8000 kg, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra* pod šiiro »Mostna tehtnica*.' 16026
Fotoaparat
vel. 13 X 18 alj 18 X 24. z dobro optiko, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Optika in cena*	16052
Lisičje
m vse druge kože od divjačin kupnj" in zanesljivo dobro plača D Zdra-vič. Ljubljana. Florijanska ulica št. 9	47
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenafc
Černe — juvelir
Ljubljana. Wolfova nL i
88
Hlode
hrastove in smrekove kupuje parna žaga V Scag-netti v Ljubljani 252
Srebrne krone
cupuje m laaca imjutv c . Ouden. Ljubljana PrrSer-nova uliea t	23S
Poljsko kovačnico
(Feldschmiede) dobro chra-njeno kupim. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kovačnica 52». 16152
Železno os
5—6 m dolgo. 10—14 cm premera, z ali brez ležajev kupim takoj. Ponndbe na: O. Fincinger, Šmartno pri litiji.	16043-a
Alpaca pribor
(Besteck) že rabljen, za 12 oseb. kupim. Ponudbe pod »Benidorf* na oglasni oddelek »Jutra*.	16184
«OdoI» steklenice
prazne, kupuje tvrdka Muc — Koloniale — Ljubljana.
15921
Austro Daimler
25 HP, moderni, električna razsvetljava, v prav dobrem stanju, ugodno prodam. Na ogled pri Jugo-Auto Dunajska cesta 36. Telefon 2236.	15697
4Sedežni »Renault«
12/18 HP. manjši, rabljen, Kakor tudi več štirisedežnih in čestsedežnih rabljenih vozov bo naprodaj pri tvrdki A. Lampret, Ljubljana — Dunajska cesta 22. 16086
Auto
Turino Fiat, 1 la tonski, v dobrem stanjn i*roda Josip Weias. pekar, Kariovac. Banija 87.	15846
«Puch» auto
s 4 rezerv, gum. v jako dobrem stanjn naprodaj za 14.000 Din. Na ogled pri: Kavčič Mih., Zg. siška — telefon 2297.	16120
Motor
znamke .Indian*, malo rabljen ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Indian 81*.
16181
Motorno kolo
»Indian Skaut* s prikolico. 5;9. z elektr. razsvetljavo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 16230
Gospa
z osebno goetilnižko koncesijo pristopi kot družab-nica. Naelov pove oglasni oddelek »Jutra*. 16-«
Kot družabnik
aktiven, pristopim k plodo-Dosnemu podjetju, najraje trgovini 1 mešan, blagom ■ "kapitalom 75.000 Din. — Najraje bi pristopil tam. kjer ima trgovino guepo-dična ali vdova do starosti 30 let. ker ni poznejša l*-nitev izključena. Le resne ponudbe na oglasni odde-iek »Jutra* pod šifro »Trgovina 98*.	1619«
ii
nove SMt. 7/9 ia 10,12 HP z in bret prikolice ter vse rezervne dele odda globoko pod tovarniško ceno O. Zulek. Ljubljana, Tavčarjeva 11. Na zalogi tudi več rabljenih Harlev Davidson in dragih motociklov znanih znamk po neverjetno nizki cenil	16251
fCnii&e
Note za klavir
poceni proda Mateiič, Kongresni trg S.	16223
Planinci!
Savinjske Alpe uredil Fr. Kocbek, je najlepši dar in vodič za ljubitelje narave. Cena 125 Din. Knjigama Goričar & Lesko vlek, Celje 12971
Prazne steklenice
fzelenke) kupuje tvrdka Muc — Koloniale, Ljubljana.	15920
Orehove hlode
rezan materijaL kakor tudi jesenove trupce in rezan materijal iz belega čvrstega blaga ter bukove hlode
kupim. Ponudbe na naslov E. Grflnschla?, Graz — Frauengasse 7.	15961
Auto
šestsedežen »Spa Dorico*. trpežen in močan, vse še v originalnem stanju, prodam ali zamenjam za 2—4sede-žen »Fiat Dorino* 503 a!5 510. — Hajhenburg št. 23.
15393
«Peugeot» auto
Iliri sedežen, skoraj nov, naprodaj na GHncah. Tržaška cesta 6 — Gospodarska pisarna Tribuč. 15992
Dražba
Glasom sodnega edikta se vrši dne 24 maja t. L v Celju. MikloBčeva nI. 2 prodaja različnega pohištva, šivalnega stroja, 1 soia »trojnega in 1 soda bučnega olja, na kar se interesente opozarja.	16360
Brivski inventar
skoro nov, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	18128
Šivalni stroj
popolnoma nov. najnovejše-
ga tipa. vporaben za krojače in šivilje, eeno naprodaj Nasiov v oglasnem oddelku
»Jutra*.
16082
Tehtnico
decimalno, skoro novo, s 15 različnimi deti proda Karol Kresnik. Maribor — Državna cesta 22. 15022
Prodaja košnje
L Knez iz Ljubljane bo prodajal na Vnebobod, dne 28. maja t. L rvojo travo za obe letošnji koSnji. Prodaja se prične ob 2 uri popoldne Pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški.
16048
»Auto Fiat«
510. športni, petsedežni. v najboljšem stanju prodam ali zamenjam za les. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	16203
Priklopni voz
-a BSA prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
15233
Auto
114—2tonski. tovorni 1 polnimi gumiji kupim — Natančen opis in ceno poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Polna raran-cija*.	15972
Auto
Predno kupite štirisedežni nov auto. oglejte si elegantne. novodošl* 6cylindr-■ke. 4eedežne »Stndebaker* Erskine automobile « majhno porabo bencina po zelo zmerni ceoi pri A. Lampret. L^ublizna. Dunajska c. 22 15087
Operne partiture
Oratorji.	pevske note in opalograf	naprodaj samo privatnim	osebam na Starem trgu	17/m. 16150
Die Frau
als Hausarztin
2 skoraj novi knjigi prodam za 190 Din. Naslov v osi. oddelku Jutra*. 16217
Vridtffu
Lečo, luščen grah in fižol za kuho
nudi po izredno nizki cem Sever i Komp.. Ljubljana.
15416
Dvodružinsko hišo
z vrtom kupim v Ljubljani Ponudbe na oglas, oddelek «Jntra» pod «150» 15S42
Nova hiša
z velikim vrtom. 15 minut od glavnega trga in kolodvora na prometni cest;, pripravna za vsako obrt, poceni naprodaj. Stanovanj« takoj prosto Dolinar. G.-berje Dolgo polje 28. Ce1j» 16093
Dvonadstropna hiša
■redi mesta, s takoj prostim, lepim in solnčnim trisobnim stanovanjem, s 3 obrtnimi prostori, naprodaj Naslov v oglasnem oddelk i »Jutra*.	16149
Dvodružinsko hišo
na prometnem prostoru v Ljubljani ali Kranju, z avgustom prostim stanovanjem, kupim takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «1880».
16151
Dvonadstropno hišo
dobro ohranjeno, s prostornimi stanovanji in lepim vrtom prodam v okoliša ir.e-sta Celje. — Ineresenti naj pošljejo svoj naslov na ogl. oddelek »Jutra* v Ljub: j a-j i pod »Dobro ohranjena 10..
16134
Umetni mlin in žaga
s turbinskim pogonom, dva para kamnov in pet parov valjčkov, z lastno elektr. napravo, na stalni vodi. bo po zelo nizki ceni une 25. maja t. L dražbenlm potom prodana. Interesenti naj se oglasiju pri mlina Kumparič na Eazkrižju pri Ljutomeru, pošta Etri?ovs.
15992
Seno in otavo
lepo, vrtno oddam v košnjo poleg Ljubljane, skupno a. 15.000 kg. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
16214
Slama
Zlerm odbor ta V. pokrajinski zlet J. S_ S. in otvoritev Sokolskega Tabora razpisuje dobavo 14.000 kg dobre in tube (ne zdrobljene) slame trafiko Ljubljana — Oferte je predložiti ia-kluzlvno 1. junija 1»27 na naslov »Zletni odbor V. pokrajinskega zleta Jueo-■uoveoskega SokoUkeea Saveza* v zapečatecih kuvertah. V ofertah j« naviti eeno za 100 kg franko Ljubljana. Kam je slamo pripeljati označimo pozneje 'razne šole po mestu). — Zadnji rok dobave 24. junija 1927. Vse podrobnosti in pojasni v Sokoisk: zletni pisarni na Taboru.
15232
Kapitcrt
Družabnika
samca < 50.000 Din sprejmem v dobro vpeljano trgovino mešanega blaga na deželi. Ponndbe na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »Dobra bodočnost 1000*.
15966
Prikolica
štirikolesna — za tovorni auto. s polnimi velikimi gumiji naprodaj Tovorna teža 6 ton. lanske leto v B»nrv»rk*-GarrTOau izdelana in sedaj nič rabljena Prikolica je zelo modeme konstrukcije in je zelo pripravna za špedicije, mdokope- opekarne itd. — Jos Smeh. Mestinje. poita Podplat.	16027
Pozor tadnatrijci, obrtniki!
Družabnika
sprejmem. Imam lepe prostore za izdelovanje ia lokal za prodajo na 'prometni točki v sredini mesta. Pripravno za izdelovanje perila, damski atelje, modi-stinje ali kakrtnokol! obrt. A3 pa sprejmem komisijsko zalogo v zastopstvo — Ponudbe na orias. oddelek »Jutra* pod značko »Ltm prilika 96*.	15696
Dobičkanosno
kmetijsko podjetje Išče za po! leta 6000 Din posojila. Dorase pod »Posojilo 24* na oglasni oddelek »Jutra*.
18124
Prostovoljna dražba nepremičnin.
Na predlog lastnika Sr^ca Trampuia. posestnika v Se-ničici štev 18. p. Medvode se prodajo na javni dražbi k njegovemu posestvu spadajoči mlin v Staežičab. nadalje hiša št. 2 na Golo-brdu, njive, travniki, goz-ii pašniki etc. dne 29. maja 1927 ob 9. uri dopoldne zv parcelah, ozir. skupinah. — Dražba se vrši v Seničici. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Zastav-, pravice na zemljišču zavarovanih upnikov ostanejo nedotaknjene. Od kupiire se plača samo tisti de! v gotovinu ki ostane od cr-e vsote po odračunanju prevzetih bremen. Za potr-i^ev prodaje ima lastnik 8 dni premisleka. Izkupiio pro-1::-je je izplačati v roke rosp. notarja Ma:» Hafnerja v Ljubljani — Ostali pogoji prodaje in plačevanja « smejo vpogledati v pi.am! g. notara Mate Hafner a v Ljubljani.	15144
Realitetna pisarna
družba s o a
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
proda:
HISO, enonadstropno. z gostilno, 2 stanovanj po S sobe. pritikline, 10 seb, več poslovnih prostorov, velik zelenjadri vrt. zo-spodsrska poslopja, periferija Ljubljane, 4"».000 Din;
VILO, visokopritlično, no-vozidano. 4 »obe, kabinet, pritikiin«, 1100 vrta 12 minut od c-eitra. Din 165.000; HISO. enonadstropno. dobro ohranjez.-o. 4 stanovanja po S sobe. pritikline. trgovska točka, 200.«*) D; HIŠO. visokopritlično. n*>-vozidano. 4 sobe. :c::i. -ne. vtv Ep. Šiška, Dia 100.000; VILO, eoonadstropoo. trisobno stanovanje prosto, 1100 m' vrta, P.ožra dolina — Din 145.000: VILO. visokopritlično 4 »o-be, parket, elektrika, ve-lik vrt. pri klavnici — Din 160.000: VTLO. enonadstropeo. vrt, 2 stanovanji, davka prosto. Trnovo. Din 175.000; HISO, enodružinsko. 3 sobe, 1200 m1 vrta. Trnovo — Din 80.000; HISO. trgovsko, novozida-no. prometna točka bliža Ljutomera — Din 75.000: STAVBISCA ob Dunajski cesti vsa po 600 m' po IS—22 Din: Polef tega večje število vX stanovanjskih, trgovskih !r roetfhrfškib hiš, stavbfff r Ljubljani, po orodnih cenah, kmetska ia druga posestva v ve. liki izberi.	18207
0
0 0
3 leta zastonj voziti m ▼ avtomobilu
ni mogoče, prav toliko si lahko prihranite, ako si kupite Peugeot vos.
PEUGEOT avtomobili
so oajatarejSa kvalitetna znamka. Kakovost eleganca, ekonomičnost in cena istih je neprenosljiva do dan« na svetovnem trži*
«£u. Prikladni m *aak teren. Tvorrdca Peugeot trna svetovni rekord, ta nafmanJSo uporabo bencina. Vse tipe 1927., kakor 5/12, 9/28, 11/35 HP za 2, 3, 4 in 6 sedežev, tako tudi vsi nadomestni deli s sldad&ča Ljubljana, kakor potniški vozovi, oprotteni od drfavne takse. Nabavna cena enega Peugeot avtomobila 5/12 HP s 4 sedeži ni večja od cene enega motocflda s prikolico.
O ost Automobil»Fabrika A. G. vorm Avstro-Flat
svetovnoznani kvalitetni tovorni avtomo«
bili za vsako priliko b vsak poklic. Vsa vozila dobavlja promptno od tukaj« Snega skladišča generalnega zastopstva O. ŽUŽEK Ljubljana, Tavčarjeva IL Posamezni rajoni na dobre in solventne zastopnike še za oddati!
E
6
E s
B E3
Hišo
, KKtHaiiHm In trgovskim lokalom ter koncesijo ta m Metrom prodata. Zraven adooo«tt. Hiša i« v Koprivnici pri Rajhenb«rg». — Zjasnila d*}« Is ceno por« Vrfa S»iko, Koprivnic* — Šrrenija.	16130
Enonadstropno hišo
r Ljubljani prodam. NuIot r oclasnem oddelku Jutra.
16174
Hišo ▼ Trbovljah
t trgu prodam radi otfcpo-lovanja v Ameriko. Naslov r cc-asnem oddelku Jutra.
19128
Vilo z vrtom
ebsegajočo 4—7 »ob, kopira Ponndbe na oglas. oddelek «Jatra» tkxJ iifro »Prosto 4avia»-	18168
Večjo hišico
etodruiinsko s 3—i »oba-mi ali dvodrnjmaio t vrtom kupiti t Mariboru v blifini gl. kolodvora alt Krčevinl. Ponudbe na po-druinieo »Jutra« v Maribo-rn po<3 «Hišiea>. 1611S
Enodružinsko hišo
i rrtom in električno raz-ivetljavo prodam. Kupcu
stanovanje takoj na razpolag. Pojasnila dale Ivan Boži?. Rr-rrlie. p. St. Vid nad Ljubljano.	16^59
Trgovino
i mešanim blagom, dobro Sdočo in vpeljano, v obrtno zelo razvitem kraju na deželi, pod ugodnimi pogoji prodam. Lokal in stanovanje oddam v najem. Uspeh in ratvoj zagotovljen. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod iifro •Dobro idoča trgovina 28» 15828
Krojaško delavnico
■ stanovanjem in vsemi potrebnimi prostori, vpeljano, na najprometnejiem kraju V Trbovljah odda pod telo ugodnimi pogoji v najem Vinko Pavlin.	1S773
Prostorno klet
pripravno za vinskega trgovca — tudi »a vinotoč, obrtnika ta delavnico ali peka. oddam v najem za več let. Potrebno adaptacijo naj bi najemnik eam raoravil. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. 15556
Lokali
u lekarno, ki ee oa novo
ustanovi in &e 2 trgovska lokala oddamo v najem v novi občinski hiši v Gornji Radgoni, predvidoma s i. oktofrom 1927. Lokali odgovarjajo najmodernejšim zahtevam in leže na najbolj prometnem mestu trga. Stanovanja so na razpolago. Interesenti si naj ogledajo lokale osebno. — Pojasnila daje županstvo trga Gornja Kadgona.	15479
Delikates. trgovina
s zajtrkovalnico — lepo opremljena — poleg stanovanje, klet in kuhinja, z inventarjem naprodaj. Pojasnila daje portir hotela «Slon».	16000
Lokal
v sredini mesta oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro «V. K.»
16172
Majhno gostilno
tu'ii z branjerijo kupim v mestu ali na prometnem kraju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod Šifro .Sreča 1909».	16125
Gostilno
a sobami za tujce in drugimi pritiklinami oddam v najem ali na račun, event.
tudi I a g o. Dober prostor za lesnega trgovca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 161X6
Delavnico
•vedo in zračno, z elektr. razsvetljavo takoj odda Cmek, Glince-Vič 12/H.
16182
PekarUo
vzamem r najem r kakem trgu «11 mostu. Eventualno plačam tudi primaren odstop. Naslov r oglasnem oddolku »Jutra«. 15902
Trgovski lokal
r Ljubljani, U dobro vpeljan, pripraven za majhno »pecerijo, branjarijo, ozir. mlekarno, prodam. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točka B9». 1S1»
Lokal s stanovanjem
v mestu ali na deieli tščan v najem brez odkupnine — grešit, prazen, kjer J* dober promet. Naelov podati s« oglasni oddelek «Jutra» ped zalko »Eiistenea 82».
16132
Pisarniške prostore
obstoječe 1» 3 večjih sli S manjših sob Iščem u takoj Ponudbe aa oglas, oddelek •Jutra« pod «8. H. 0.»
16158
Za odvetn. pisarno
oddam dvoje prav pripravnih praznih, lepih b o b v visokem pritličju, r aepo-srednl bffiinl sodišča. Cena 1500 Din mesečno. Vprala-nja pod raaiko dnaepe*-dente« na oglasni oddelek •Jutra*.	16039
Zlata jama
Na zelo prometnem kraju ▼ Mariboru, križišče ee«t — naprodaj prav dobro ideia trgovina a trafiko s eelo-kupnim inventarjem in zalogo, « elektr. razsvetljavo, globoko kletjo, ve« lokali, pripravnih ia goetil. obrt, 9 krasnim velikim vrtom. Sijajno mesto za trgovino z mešanim blagom, ker daleč naokoli ni nobene konkurence. Več vasi in ulSe navezanih na. to trgovino. V nepoerednji bliHni s« ie pričelo z gradnjo vil in stanovanjskih hi«. Zajamčena ekulrtefa. Ponudbena TMjdruJnico •Jutra* v Mariboru pod »Zlata Jama».
16255
Oddaja k ošnje
Pozor kmetovalci, Izvoščkl in lastniki konj!
V četrtek, na praznik Vne-bohoda, dne 26. t. m. od 10. ure naprej se bo oddajala v najem letošnja koi-nja trave na Dolničarjerem posestvu v Smartnem ob Savi. Sestanek ob 10. uri dopoldne istega dne na domu v Smartnem. 16180
Gostilno
najbližjo (tik) toplic odda takoj poceni v najem podjetnim e osebno pravico KoToeee R iraške toplice.
16122
Gostilno
v prav prijaznem kraju oddam takoj ali pozneje v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15994
Gostilno (hotel)
v Mariboru, trg oddani tev takoj. Pokojninski meščence v dr. Povalej škov trg.
Kralja Petra v najem. Vseli-Pojasnila daje zavod za na-Ljubljanj ali g. Maribor, Slom-16047

Brezplačno
prijavite oddajo stanovanja, sobe, lokala, gostilne,
trgovine, delavnice itd. — Posredovanje sa oddajalca popolnoma brezplačno. — •Posredovalec«, Sv Petra cesta 18.	14727
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo želi čimprej mirna, maloštevilna stranka. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra» pod šifro •Dobra stranka«. 16063
Stanovanje
v Mariboru
zamenjam za stanovanje ▼ Ljubljani. Naslov v oglas, oddelku cjutra«. 16078
Stanovanje v vili
z uporabo vrta odda v najem Lottspach, Pesnica — pri postaji.	15953
mnnrrnnrrwinrrTnnnnnrTinnrini im
nestle-ovo
OJEČJE BRAŠNO
•omnu HMH a
i f**® gtl/f
Za zdravje Vaših otrok je Ne-s tel jeva moka za otroke najbolj piiporočljiva.
minti ri.ii mi 1.1,1» 1 nrn
Osrečite birmance
z „DOKO" čevlji
ki jih bodo najdelj časa nosili. Čevlji v zalogi v raznih oblikah in velikostih. Posebna izbera za botre in botrice.
„DOkO" Ivan Čarman, Prešernova ul. 9
dvorišče.
Mirna stranka
brez otrok, išče stanovanje sobe in kuhinje ali večje sobe s štedilnikom. Ponudbe pod .Mirna stranka« na oglasni oddelek «Jutra».
16070
Stanovanje
1—2 sob, kuhinje in pritiklin liia v stari ali nori hiši mirna etranka. Ponudb« na oglasni oddelek cjutra«
«B. O.
pod «B. 0.»
15950
Stanovanje
•ob« la kuhinje r stari ali
nori hiši išče zakonski par. Ponudbe oa ogla*, oddelek •Jutra« pod Iifro cJuniJ ali pozaeje«.	16179
Stanovanje
g—4 sob, kuhinje In če mogoče tudi kopalnice 118« maloštevilna stranka. Dopise na ogL oddelek cjutra« pod .Plačam dobro 92«.
16192
Stanovanje
2 sob in kuhinje odstopim v sredini mesta tistemu, ki odkupi pohištvo. Naelov r oglasnem oddelkn cjutra«.
16211
Stanovanje
3 sob in kuhinje takoj oddam. Naslov pove oglafnl oddelek cjutra«. 16227
3—4 sobe
z vsemi prostornimi pritiklinami iščem v novi stavbi, t vselitvijo na Jeeeo. Ponudbe na Aloma Compa-ny. Ljubljana.	16199
Počitniško
stanovanje
t nemi pritiklinami oddam za junij in Julij, ev. tudi za avgust, v krasni ljubljanski okolici. Naslov r oglas, oddelku cjutra«.
15932
Stanovanje v vili
obstoječe iz 4 sob in pritiklin oddam takoj do 1. avgusta in nadalje po dogovoru. Ponudbe n» peštni predal 89.	16033
<J
Elegantno sobo
v vili, z vsem komfortom in prvovrstno oskrbo oddam le boljši osebi. Naslov v oglas, oddelku cjutra«.
15829
Sobo z 2 posteljama
in hrano oddam dvema gospodoma pod celo ugodnimi pogoji na St. Jakoba trgu št. 5.	16004
Zakonec
brez otrok. Išče sobo in kuhinjo. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod iifro .Miren in snažen 1». 16101
Zakonski par
Uče opremljeno sobo in kuhinjo s 1. Junijem. — Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod značko .Stanovanje 82«.	15982
Prazno sobo
ličem za takoj r bliiinl Sv. Kriltofa. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra»pod .Prazna soba«.	15959
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddan 2 osebama ali zakonskemu paru brw otrok t Veliki čolnarski ulid & — Event. tudi s hrano.	16148
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo, event. tudi s hrano oddam takoj. Naslov pove oglanl oddelek .Jutra«. 1615S
Sobo
lepo opremljeno, * eleklr. razsvetljavo, nasproti univerze oddam s 1. junijem. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra*.	16145
Opremljeno sobo
elegantno in zračno, t električno razsveUjavo Selim r sredini mesta za takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek -Jutra* pod .Zračna soba«.
16322
Sostanovalko
sprejmem v lepo sobo r Florijanskl ulici štev. 28/1.
16224
Snažno sobo
za 2 osebi Iščem za nekaj dni v mesecu. Ponudbe na oddelek «Jutra»
ioo».
Sobo
blizu glava« poite, z električno razsvetljavo oddam gospodu. Naslov r oglas, oddolku .Jutra«. 16215
2 prazni sobi
aoo veliko in eno majhno, z elektr. razsvetljavo odda Asdlovio, Domobranska o. štev. 23 (na Poljanah).
16198
Sobo
z g posteljama oddam ▼ sredini mesta 2 gospodoma ali zakoncema a souporabo kuhinje. Naslov pore ogL oddelek cjutra«. 16281
Opremljeno sobo
solnčno, oddam 1 ali 2 gospodoma, event. zakonskemu paru. Zelena jama št. 277, nora hiša. 16228
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom in kopalnico ličem r sredini mesta u gospoda, ki j* ves dan odsoten. Ponudbe na Aloma Compaaj, Ljubljana.	16200
Dva gospoda
mlada, iičeta skupno sobo, po možnosti v bližini gl. pošte. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod oglas, it. 16244.	16244
m
Mlad intellgent
išče znanja z gospodično ki bi imela rpeljano podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra« pod iifro cinozemeo 100».	16168
Gospodično
s širim klobučkom, ki se je sprehajala včeraj okoli 542 po Opekarski eeeti • svojo prijateljico, prosim, da bi prula r »rrho prijetnega izleta s čolnom, danes točno ob %2 k mostu če* Ljubljanico na Pru-Uh.	16250*
Gospodično
s kolesom staaujočo poleg magistrata, prosim za sestanek. — Določite prosim pod značko .Nepoznan gospod*.	161X8
Trgovec
z rpeljanim podjetjem — srednjih let, ieli znanja i damo • primernim premoženjem, ki bi bila čedne zunanjosti te varčna gospodinja. Ponudbe na OgL oddelek »Jutra« pod iifro cAurora«.	15872
«Fred»
Dvignite pismo r oglasnem oddelku cjutra«. 141B7
Kot sostanovalca
sprejmem gospoda. Naslov r oglasnem oddelku Jutra.
16110
Opremljeno sobo
v Mariboru oddam r najem na Aleksandrovi cesti it. 203, vrata 2.
16112
Sobo
oddam gospodični, ki ima svojo posteljo. — Serbec. Glince, cesta 9, štev. 21 (nova hiša).	16126
Opremljeno sobo
parketirano, z razgledom na cesto oddam na Gosposvet-skl cest! 12ti.	16143
Par gospodov
uradnikov ali gospodičen sprejmem na dobro domačo hrano po nizki cenL Naslov pore oglasni oddelek .Jutra«.	16205
Klavirje
harmonije na obroke bi posodo sretov-no najboljše:
8teinwaj. Hfilzel. BOsen-dorfer, FOrster. Sting) original eto. dobite te v veliki zalogi in izberi strokovnjaka in blviega uši-telja .Glasben* Mattee*
ALFONZ BREZNIK
Ljubljana, Mestni trg It J (poleg magistrata). 117
Glasovlrje
In harmonije
uglašujem. popravljam «tro kovno ia eenol Tudi potu jem! Naročajte po dopfnolei
O. Jurasek, LJubljana
WoIIora ulica 12.	40
Planino
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo izdelka b> cene pod Iifro .Dober pianino* na oglasni oddelek Jutra*.	15894
Harmonij
sli manjil k I a r 1 r (Stuts-
flflgel) dobro ohranjen, kupim. Pismene ponudbe na naslov: Martinček, Ljubljana 2.	16073
Kratek klavir
črn, dobro ohranjen, radi selitve ceno prodam. Naslov pove ogusnl oddelek «Jutra».	16146
Dober pianino!
znamke Hartman. Berlin, proda za 6000 Din Rudolf Puc, Sp. Šiška, Aleievčeva cesta, nova zgradba UJčlč pred klobučarjem Bernikom — blizu mitnice in policijske stražnice.	16173
Gramofon
večji, dobro ohranjen, ( amerikansko mehaniko, po-oeni prodam. Naslov pove ogtanl oddelek »Jutra*.
1SS43
2 gospoda
mlad in zdrav ter simpatičen trgovec tn drl. uradnik želita korespondtrati z enakima mladenkama iz dobre rodbine in lepe preteklosti. Le resne dopise, po možnosti s sliko in opisom razmer je poslati na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro »Prijeten dom 2427*. 16140
2. september
Pismo prejel, hvala. Odgovor r upravi. Poljube Tvoj 16238
Priletna vdova
z majhno trgovino in stanovanjem, želi znanja z dri. uslužbencem ali vpokojen-eem. Dopise na podružnico »Jutra* r Mariboru pod »Srečna bodočnost 60».
16111
Gospodična
želi znanja t boljšim železničarjem. Ponudbe na podružnico »Jutra» v Mariboru pod .100*.	16114
Meni sreča mila ni!
Kje zagledam ta obraz? Ki je vedno pred menoj, Kod prihaja oni glas? Ki ga slišim nad seboj.
Ki glasi se tak' lepo, V nebeški srečnosti, Ljubeznjivo tak zalo, Da izreč' se ne pusti.
Kje je tista dekliea? Ki to srečo ml dari? Ki tak' mili glas ima. Kot r meni ee glasi.
KI je nepokvarjena, Bolj čuteča kot druge, In zato ustvarjena, D« zanima se ca ms.
Kdor mi more odgor'rit'? Kdor mi dat' ta pravi sret? K'tero pot U mogel It'? Da bi naiel njeno sled.
Slutnja moja mi glasi, Da Jo iščem jaz zaman. Da ca temu »vetu nI, Izpolnitev mojih aan'.
In zato se meni zdi. Da ostal bom sam zase Da za mi dekleta ni, Da ga nima svet za mi.
Oh tako ee mi godil Tak nesrečen čutim se, Ker ca mene sreče ni, Ni jo stvaril Bog za me.
Katera cenj. Sitateljic odgovarjajoče idealnostl je tak' neizmerno ljubeznjiva, da bi se odločit' mogla pisatelju teh vrstic, svoje polno odkrito zanimanje podariti. Samo takini neano-nimni dopisi so naproiezii pod .MoJa čuvstra* na ogl. oddelek «Jutra». 16156
Učiteljica
bi poročila starejšega drž. uradnika. Dopise pod iifro .Bodočnost 13» na oglasni oddelek »Jutra«. 15756
Vdovec
U Celja, z nekaj kapitala, išče od 40 let staro nevesto, ki bi imela majhno posestvo. Naslov pri podružnici »Jutra« r Celju. 16092
Kateri gospod
uradnik ali trgoveo bi hotel osrečiti 221etno gospodično iz boljše rodbine. L« resne ponudbe s sliko je poslati pod šifro .Majska sreča» na podružnico Jutra r Celju. — Diskretnost zajamčena.	14015

Lovski psiček
mlad fermač ee je zgubil r Trnovem. Oddati ga je proti nagradi Cesta na Loko It. 25.	16154
Pes
M Je zatekel. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.
16181
Papiga
majhna, zelena. Je ulla, —
KdoT bi jo ujeL naj Jo odda prod nagradi pri Bren-
prod nagradi pri Situ Stan m dom.
U
Psico
nemlkega ovčarja, 8 cer staro, radi selitve prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16249
Več kokelj
dobro sedečih, ca valjanje kupi takoj L Adamčlč — Ljubljana, Poljanska cesta št. 17.	16248
Mesarji, gostilničarji
Imam takoj za oddati več mladih peov, dobrih čuvajev, težke in visoke rasti. Ponudbe na oglasni odde-lek <Jutra» pod značko »Bemhardineo«.	16014
Pljuča!
Zdravniški zavod dr. Peč-nika ta pljučne bolezni na gori Janina, občina Seiovo, Rogaška Slatina. 12937
Grafolog Egipčan
pove iz rokopisa značaj, usodo za ljubezen in družinske zadeve, trgovske ln druge posle. Hotel Lioyd, soba 8.	16201
Tudi VI boste pisali!*
Vaia pisava ni le ključ za spoznavanje Vaše osebnosti Lastno vplivanje na usodo! sedanjost, preteklost In bodočnost skozi tolmačenje rokoffisa. Vpošljite le i5 vrstic rokopisa! Ce hočete, priložite 20 Din za kritje stroškov. — Julee Ralph, Ljubljana. Dunajska cesta št. 15/D, levo — od 10—12 in 3—5 tudi ob nedeljah.
16204
Po dinarju do hiše
Kred. in stavbna zadruga .Mojmir* v Mariboru, Koroška cesta 10/1 organizira poseben sistem štedljivestl za sploino gradbeno akeljo — Vprašanjem Je priložiti znamko.
Znamke
zamenjavam, kupujem In prodajam. Izdelujem Izbore na zahtevo ter obdelujem manjkolisie j» dnevnih conah. Josip Ceh. iel. urad., Studenci pri Mariboru, So-kolska ulica 12.	16021
kostume, jopice, telovnike, obleke, nogavice moške in ženske itd. isdehje po najnilji oenl p 1 e t a r n a
GLUMAC, MARIBOR. Vsaka količina volne, kakor nogavioe, se r pletenje sprejmejo.	6030-a
Zahvolo.
G. lekarnar Blom, Snbotlca.
Čast ml Je obvestiti Vas, da so ml Vale larucin kapsule selo dobro pomagal« proti spolni bolezni tn da j« kapanje popolnoma prestalo. Spoštovanjem M. L-, Lesko vac. — Larucin kapsule dobite po 20 Din r vseh lekarnah. — Glavno skladišče: Apoteka Blum,
Sprejme se fnženier
za obrat velike jugoslovanske tekstilne tvornice.
Prosilci, ki so diplomirani inžanjerji (strojni in elektrotehnični), ki imajo že daljšo prakso v obratovanju in so državljani SHS, naj pošljejo svojo detaj-lirano ponudbo s prepisi spričeval in plačilnimi pogoji pod »Jugosloven« na ogl. odd. tega lista. 6047 a
Zastopnike
soreime
stara, sloveča domača velefirma
za centralno kurjavo in sanitarne naprave
Zastopstvo odda reprezentativno dostojnim tehnično naobraženim osebam ali tehnično dobro upe-ljani firmi za
f LJUBLJANO
in
SLOVENIJO
Ponudbe pod .Centralna kurjava" na Jugomosse, Zagreb, Zrinjski trg 20.
Strojnik
z dolgoletno prakso, dobro podkovan tudi v kovinski stroki, z letnimi spričevali, iiče namešcenja. Ponudbe na
Jugomosse, d d., Zagreb, Zrinjski trg 20 pod »Maš nista". ^07S a
Zobozdravniki! Zobofehnikif
Atelje s tehnikom brez prakse po ugodni ceni naprodaj v Sloveniji. Ponugbe pod »Ugodna prilika* na oglasni oddelek ,Jutra".
Eau de Cologne
Ne veste M, kako se bodete obvarovali pred hudo vroč&ao poletnih dni. Kadar vam omagajo udi e in čutila, rabite »Khasana Eau de Cologne*. ideaino sredstvo za os veže«.je živcev. »Cha-sana Eau de Cologne« je izredno močna koltaska voda. ki se dobro prilagodi zanimivemu Khasana i>arfenm. V dratžestrnih steklenicah je prav pripravna za potovanje.
Dr. M. ALBERSHEIM. Frankiurt a. M. —* London.
se odda dami z mnogo privatnimi odjemalci. Ustmeno v ponedeljek od 9.—10. Klein, hotel Štrukelj.
JOBLER"
slovita svetovna tvornica ČOKOLADE, BONBONOV in KAKAVA prodaja že v 2000 predilnicah v kraljevini. Konsumentom je podarila samo v letu dni I preko 1200 lepm POKLONIL.PREMIJ. | Gener. zastopstvo in zaloga v Beogradu „OB(>ROT". Trgovačka. Telefon 31—89.
J. Stjepušin, Zagreb
Jorjevaka nI. 57 priporoča najbolje tamburice strune, oartiture, tole a »tale potreb tčine sa ru {laabOa. Odlt covan na pariški izložbi 1
a Din 160
po povzeiju Din 170 nudi
Rndolf Radovan
tapeti lk Krekov trg il 1.
HBB&EHE
Em. Fischer,
Zagreb, Sudnlčka ulica 3/11
dobavlja dvokolesa, dele n droklesa, pnevmatike. Bralne stroja, gramofone, gramofonske plošče to no gometns loge po naJnHjih cenah. — Mehaniki popust Zahtevajte veliki brezplačni katalog ter pošljite znamko sa Din 3.— ca poitartno
Poslednja beseda higiene la komlorta
avtomat „Polaris" hladilne omare
za gospodinjstvo in obrat
hladi električno ali s plinom ali petrolejem, presentljiv učinek, cenen obrat, tisoči v rabi, sijajna spričevala.
Cena 6.000 do 13.000— Din.	«,27«
ING. TEMKIC, tehnična pisarna, Zagreb, Kukoviceva 10.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
Krojaški atelje
K. Pučnik, Ljubljana,
Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 3.
Prvovrstno angleško blago po izredno znižanih cenah.
i Naznanilo«
I Tvrdka POK
NASLED.
Mirko BoM
LJUBLJANA
Stari trg štev. 14
naznanja cenjenemu občinstvu,
da otvori dne 1. junija
arojo popolnoma na novo preurejeno ia bogato založeno Speeijeino trgovino vsakovrstnih najmodernejših
KLOBUKOV
ter ae za cenjeni oblak napopleje priporoča. Cene imerne!	Postreiba točna!
Istotam se bodo aprejemali tudi klobuki v popravila
IIHIIIIMIMIHIIIIIIIIMHIIHIIHHIIIIIIMMIIIMI
»«M»M
Hektograiiesal aparati,
Zvitki, masa, hektografični trakovi vedno in najceneje
v zaiogi pri
IUD.	Uisb»ia«a.
Šelenburrjova u?ica štev. 6, S,	49 4
Teieton št 9&0.

Naipopoineiši
bivalne stroje
ta. šivilje. xrojaoe m čevhaije tei za vsak dom Preden s1 nabavite
stro|. oglejte si to ziednosi pr' tvrdki
tu©. Sarsga, uuoiicne Seienburgova ulica 6 I.
j:»te:i jouk is-ietn« gorfrtii
lelefor, Jt. 980.
Pozor praišii!
Cenjenemu občinstvu vljudn > naznanjam, da z današnjim dnem prese itn mojo
kolarsko in avtokarossrijsko Ravnica
iz Švabičeve uiice 13
v Trnovsko ulico
(blizu trnovske cerkve)
Ker sem delavnico znatno posesa! in moderno preuredil nud m lahko p n, naročnikom točno postrežbo po najsoiidnejših cenah ter se za nadaljno naklonjenost vljudno "priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
MATEJ FAJFAB splošno kolarstvo.
k S t
\mimi I
v
na Štajerskem
v bližini železniške postaje, obstoječa iz 5 oralov arondšranega zemljišča, vodne sile 30 k. s. in žage
ce
Tovarna ie opremljena z modernimi stroji za izdelovanje meril in drugih lesnih proizvodov ter je edina te vrste.
Vprašati na oglasni oddelek »Jutra«.
-
Različni otroški i čeveljčki
Fini modni beli čevlji za dame
Beli plat- : neni čevlji f za dame i
se prodajajo v večji množini pri
I BREG 20.
BREG 20.
v*..; v	aiaaiiasaaHgssBHBBSJBSBseEBSMBBneBs mMmaaab
Idilično letovišče: MEDDA-IZLAKE	f
(želez, postaja Zagorje ob Savi.)	B
Term. kopališče, plav. basen, sokične kopeli, snažne sobe. dobre postelje. Hrana	g
a Ia carte. Abonement. kopel in stanovanje dnevno samo Din 40.—.	g
Vprašanje - na vodstvo letovišča.	0
aaBESaBBBBBBae^^B^K^rasi^Ka^HRMKaBBBBBBBBBBBBI
Na podlagi sklepa okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 3. maia 1927 opr. št. S l/26'286 se izvrši prodaja iz proste roke vsega v konkurzno maso ,,Elektrarne Zagradec, družbe z omejeno zavezo v Višnji gori" spadajočega premoženja.
Proda se električna centrala v Zagradcu z vodno silo na Krki, z vsemi stroji in daljnovodi. Zvedeniško sodno ugotovljena vrednost 2,083 000 Din.
Kupci se poživljajo, da vlože pismene ponudbe v pisarni konkurznega upravitelja dr. Josipa Režeka, odvetnika v Novem mestu najkasneje do 10. junija 1927, kjer so natančni pogoji in vsi ostali podatki na razpolago. Kupci so vezani na stavljene ponudbe do 1. julija 1927.	ai.
Novo mesto, dne 12. maja 1927. Konkurzni upravitelj Dr. Josip Eetek 1 r.
Pohištvo
elegantno — prvovrstno iz tovarne pohištva
A. Amann, Tržič
zaloga	144 a
Ljubljana, Dvorni trg 1.
»^□□□□□□□ooooocinoonDDnaDonnnDO
pisalnih strojev
najboljših znamk, tvorniške nove ali rabljene, po nizkih cenah odda, in siccr:
HALDA,
U N D ERVVO O D.
SM1TH & BROS,
CONTINENTAL,
REMINGTON,
ADLER,
MERCEDES,
IDEAL.
OLIVER.
COURIER.
Razkazovanje brezplačno in brezob« vezno. Izven Maribora z avtom.
Ant. Rud. Legat & Co.,
Maribor, Slovenska ulica 7.
Telefon 100.
Pavel Nedos
čisti kemično tn barva vsi obleke in sukna. Žalne obleke izsotovi v 24. urah
najceneje >n najsolidneje.
taosta u!ira 33 M ARI BOR Razlaoova ulit* 22
99
SPECTRUSV)" d. d.
inž. Kopista, Dubsky io Krstil, tvornica
ogledal ln brušenega stekla, Ljubljana VII, Medvedova oL 38, teL 343 Zagreb, Beograd. Osjek, Središniica: Zagreb
Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih ln oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina, navadna ogledala	b/
Čisto lice!
Goldcream I jedina ln perfektna
mastna nečna krema ia nego Uca. Nebroj odlikovanj ln priznanlc, po-treona vsaki dami, ker odstranjuje vse nečistoče, preprečuje staranje, odstranjuje bore, Uce postane zopet nežno ln sveže. Din SO— Crorre rosa centifolia suha dnevna Krema od Doc. Do-leine & Cie.. Pari najfinejša francoska krema, čuva lice pred Vsako nezgodo Din 50.— Krema Isis v vseh barvah edina neškodljiva krema mesto šminke. Daje lep ln porcu-lanssti ten. Za neškodljivost prevzamemo garanc jo. Din 35-.Cenfitolia" kosmetlčld zavod H J. Hojka, Zagreb, IUca 50. — Zahtevajte brezplačne cenike i.i naiodila!
Poslužujte se lepo pregledno črtanih trgovskih knjig v solidni in trpežni vezavi, katere izdeluje:
A. Janežič
Ljubljana, Florijanska ul. 14.
Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig.
Kolesarji
PAL1N patentirane svetiljke za ko lesa avtomatično delujoče iz medene pločevine, sveilo poniklane. Stalno enakomerna čista luč GENERALNO ZASTOPSTVO
S. PETAN
3ARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 43
Do!
obvezo in odprite vendar enkrat oči teT ne kupujte v trgovinah, kjer vam nudijo slabo robo za drag denar, ampak kupite še danes dopisnico za 50 para in pišite takoj po ilustriiani cenik z več tisoč slikami na veletrgovino
R. STERMECKI, Celje 20,
v katerem najdete po čudovito niz. kih cenah obleke, čevlje, klobuke, srajce, ure, harmonike, britve, toalet, ne, modne, jeklene in galanterijske predmete. — Naročila Din 500.— poštnine prosto. — Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
Potrti globoke žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je naš predobri soprog, oče in tast, gospod
Josip Krašovec
zasebnik
dne 21. t. m. po dolgi in mučni bo. lezni boguvdano preminul.
Pogreb dragega nam pokojnika bo v ponedeljek, dne 23. maja t. L ob 3. uri popoldne iz drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 21. maja 1927.
Žalujoči ostali.
V Ptuiu in okolici
so tako! na prodaj:
1.	Dvonadstropna stanovanjska hiša v Prešernovi ul. 21
l dvema stanovanjskim hišama na dvorišču (9 stanovanj, 13 sob) in drugimi manišimi poslopj; (drvarnica, pralnica in vrtna hišica) vsa zazidana ploskev 338 m8. Poleg hiše stavbišče, zemljišče in vrt v izmeri 1043 m8 ter lasten vodnjak.
2.	Enonadstropna vila v Vičavi, hiš. št 50/1, oddaljena od Ptuja 15 min. z zidano teraso, zazdana ploskev 198 ms, poleg vile vile vrt in zemljišče 3224 m2, 6 sob, lasten vodnjak.
3 Pritlična hiša v Vičavi, štev. 24, štiri sobe, zazidana ploskev 51 m* z vrtom, vinogradom in njivo v izmeri 4554 m!.
4. Pritlična hiša na Zg. Bregu (vložek št. 42) s parcelo 3213 ml
Zelo ugodni plačflni pogoji!
Del kupnine ostane lahko vknjSen. — Ponudbe sprejema in poiasnila daje odvetniška pisarna
dr. A. Remec, Ptuj, Minoritski trg
Razpis.
Krajni šolski svet Grosuplje razpisuje oddajo
zidarskih in tesarskih del
štirirazredne osnovne šole v Grosupljem.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti zapečatene najpozneje do incl. 10. junija 1927 opoldne pri
..županstvu Grosuplje", kjer so na upogled ponudbeni pogoji in drugi podatki.
Krajni šolski svet Grosuplje,
dne 16. maja 1927.
i993
Natečaj za bolnižarsko podčastniško šolo v Nišu.
Bolničarska podčastniška šola v Nišu bo sprejela letos 80 gojencev do 1. oktobra 1.1.
Kandidati naj bodo starejši od 17, a mlajši od 21 let.
Vsa podrobnejša pojasnila dobe kandidati pri svojih občinah ali pri katerikoli vojaški oblasti.
RAZPIS.
Pri antraciLnem rudniku «Orle», železniška postaja Škofljica pri Ljubljani, se odda izkop vodovodnega rova v dolžini ca. 140 m. Profil: 2 X 2 in, teren: delomit. Izkopani materijal se bo odlagal pred rovom. Delo bi se moralo pričeti takoj in izvršiti v najkrajšem roku; plačilo po tekočem metru, kavcija 10 % celokupnega zahtevka. V ceni bodi vključno razstrelivo, orodje itd., ne pa tudi tesarska dela.
Ponudbe, ki naj vsebujejo ceno za tekoči meter in najkrajši rok izvedbe, je poslati do 1. junija 1927 podpisani upravi. Pojasnila daje: lastnik rudnika dr. Ivan Lovrenci č, odvetnik v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 12.
Uprava antracitnega rudnika «Orle»,
p. Škofljica pri Ljubljani.
Umrla nam je naša predraga soproea, mati, hči, sestra, teta, nečakinja in svakinja, gospa
Lizika Glaser roj. Hergouth
po daljšem trpljeniu dne 21. maja 1927 ob 12-30 v 21. letu stat osti, previdena s svetotajstvi za umirajoče.
Pogreb drage pokojn:ce bo v ponedeljek ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Sp. Hočab.
Spodnje Hoče, dne 21. maja 1927.
Žalujoči ostali.
V	neizmerni žalosti naznanjamo, da je J ^ iskreno ljub* ljeni, najboljši mož, predobri oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod
Franc Gajšek
nadučitelj v pok.
danes ob 10. uri po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal Telesni ostanki nepozabnega pokojnika se prepeljejo v ponedeljek dne 23. maja ob 16. nri iz tukajšnje bolnice na okoliško pokopališče.
V	Celju, dne 21. maja 1927.
Žalujoče obitelji:
Gajšek, Selišek, Kožel.
l