Uhaj« vaak da« race« ne delj U pr«*»tki»T.
iMued dailjr ereept Sandaji aod Holidaya.
J1
PRO
VITA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Otdniiki In upravaUkl pro-•torij ZS57 8. Uwndal. ar.
0/Ho« of pabllcaUoa; 2S57 H«. Uwnd«la ara. T.l.phouai LawndaU 4033.
v?	———
LETO-YEAR X1L	^ cLH," S^^TST aT^c^^^T^ CHICAGO, ILL., četrtek, 24. aprila (April 24) 1919.	1400 STEV.-NUMBER 97.
dUlrik,t«d ujhUt p«r»lt (N«. 14S) ««lku|«,i ky tU Act mt Octobar t. It I T, «ai IIU «1 tk» P-t Offh« «1 Ckl««f, llll»«*a. By «ed«r •> tk. P>«aM—t. A. S. Burim., P«atMat«r G.«.r.l, , .... ■	Ac—ptaaca far a^lllag »t .pacUl raf »f p«atoy pro^ la« t« a—rt— llM^^TSirinaiT. amth»ria«d — Ju». 14. 1>I».
"ITALIJA NE SME DOBITI REKE NE DALMACIJE", PRAVI WILS0N.
WILS0N JE PODAL AVO V PARIZU.
Jugoslovani morajo imeti pristanišče in avstrijske mornarice ni več, da bi Italija morala kontrolirati morje. Enten-ta noče riskirati krize v Italiji. Orlando grozi s prelomom in Juponci tudi.
Ameriški poročevalci protestiralo.
Pari*.. 23. »pr. — Predsednik Wilson je danes podal izjavo, v a aosijtjjs efoas ofnasvfoa uaju>t
zadevi italijansko-jugoslovanskega vprašanja. Wilson pravi, da so se spremenili vsi pogoji, pod katerimi je Italija stopila v vojno na temelju obljub v londonski pogodbi. Avstro-ogrsko cesarstvo ne obstoji ved in na razvalinah stare monarhije so pa astanovile nove dršavs, ki absolutno potrebujejo Reko sa svojs pristanišče. — Dalje pravi predsednik, da "strategičnih potreb", na podlagi katerih zahteva Italija dalmatinske otoka in obrežje Dalmacije, ni več, kajti avstrijska mornarica kot marska nevarnost ja prenehala eksistirati.
PARIZ JE POLN DIVJIH GOVORIC.
Italijani rožljajo s orožjem in Balkan je zopet kotel, v kaerem kipi.
CEHI SE BLIŽAJO BUDAPESTL
Poljaki, Srbi, Rumunci ia 0ah4-slovaki napadli Ogrsko.
BELA KUN ZANIKA KRISO.
ako vnrašanje rešeno ugodno za Italijo. Lloyd Oerge ga popskusa pridržati v Parizu s tolažbo, da se bo stvar še kako poravnala. Wilson stoji odločno na stališču, da Jugoslavija ne sme biti odrezana od morja. Francoski in angleški diplomat je se boje krize in revolucije v Italiji, ki je menda neizogibna.
TAJNA POOODBA MED SRBIJO IN GRŠKO.
Pariz, 23. apr. (Poroča John F. Rass). — V ameriške min italijanskem glavnem slami vlada pesimi sem. Na obeh straneh pravijo, du to je zadnji poskus rešitve itali-janako>jugoslovanskega spora. Razburjenje je veliko. Nekateri Američani, Francozi in Angleži pravijo: "Italijuni naj le gredo domov."
Italijani se silno jeze na Fran-eoze in Angleže; dolže jih, ds no
Pariz, 23. apr. — Orlando je da-	.. ..	.	_	-------
nes zagrosil, da Ja daaaa sapusti prelomili lumlmiald pakC	(tevklerji, ki.mno uaj-utinoalj« Mnogo. Jjadi -4«
Pariz, ako ne bo reško-dalmatin-""11 Bidi no prizanašajo iu pravijo, sorodni Ogroiu, ko naseljeni v jjj, ne mwre tj0|
da je ameriški predsednik
Danes se je raznesla vest, da zavezniki ne bodo pustili, da bi se Italija poslovila 6d mirovne konference, ker zadnje bi pome-
nilo, da potem ne bi bilo miru v	,
Kvropi. Wilson, ki odločno zani- mirovna konferenca zaključi. da
pri-
slranski, kajti Francozom je dovolil, da so anektirali nemško ozemlje z nemškim prebivalstvom, medtem ko tega ne dovoli Italijanom. Italijani čutijo, da »e bo mirovna konferenca razbila in vprašujejo se, da li bo Nemčija podpisala mirovno pogodbo, ako oni zapuste konferenco.
V Parizu se razširjajo divje govorice vsake vrste, ki so: Italijani bodo okupirali ostali del Dalmacije. Ker Italijani de facto že drže Reko in dalmatinsko obrežje, nc bodo dali teh krajev iz rok, čeprav
Kodanj, 23. apr. — frlinslovgr ške čete. ki no invadirale Ogrska, prodirajo naglo k lludupesti iji po zadnjem poročilu z Dunaja .-|> že hlizo mesta. Vaitzen je v njih«* vih rokah.
Ženeva, 23. apr. — Z Dunaja javljajo, da so čete štirih narodnosti napadle ogrsko socialistično republiko. Rumunci in Srbi prodirajo od juga iu jugovzhoda. (*'e-hoslovaki iu Poljaki pa od severa. Položaj v BudapeŠti je v tem tre-notku neznan.
London, 23. apr. — Z Dunaja javljajo, da je Bela Kun sporočil sinoči po telefonu, da je sovjetska vlada še nn krmilu in da ui nobene krize v Budapešti. Proletaraka diktatura we nadaljuje. Dalje je javil, da rdeče čete uspešno ustavljajo invazijo na jugu in severu.
Pariz, 23. apr. — Danes se je ponovila vest, da je komunistična vlada na Ogrskem strmoglavi jena in da so v Budapešti veliki izgre. di. Padec »ovjem je povzročila dezertacija 30,000 Szeklerjev, ki so ae pridružili Ruinuncem ua sedmograški fronti. Socialist Sig-inund Kunf, ki jo bil komisar za izobrazbo v sovjetske mkahluetu, l>o sestpvil novo vlado.
ogrski
50,000
ka trditev Italijanov, da mu niso /nane dejanske razmere ob Jadranskem morju, ne ho riakiral prevrata v Italiji, iz katerega lahko pridejo najhujše posledice za entento, zalo hc bo najbrže udal v zahteve Italije, da si ravno je priiripijelno še danes na stali« mmi, da je londonska pogodba nc-pravična in da Italija nima pra-vice do reke in dalmatinskega o-hrežja.
Ilalijanska delegacija se zave-'l.-i. da Francija in Augliju ne morda sklepati miru brez llalije po londonskem ugovoru, ki se glasi, da nobena zavezniška država ne
Mne skleniti separatnem •miru;
zaveda se tudi, da Anglija in A-
ostanejo Jugoslaviji. Predsednik Wilwon bo naslovil apel na italijansko ljudstvo ,da naj ovrže sedanjo vlado in postavi drugo, ki se bo dala pogovoriti.
Vse te in druge govorice nimajo nobene podlage, toda razširjajo se in Parižani se strahoma vprasuje-jo, kaj še pride.
Toda kriza ni omejena saino na Reko in Dalmacijo. Ves Balkan zopet kipi in Francija ter kalija podpihujeta to kipenje vsaka v svojem interesu. Francija podpira Srbijo in Urško, dočim bi Italijo rada dobila Albanijo .Bolgarsko in Kuinunsko v novo zvezo. Italijani pravijo, da imajo v rokah kopijo tajne ponodbe med Srbijo in
Transilvanskih tforah. V armadi jih je bilo okrog
mož.)
Budapešta, 23. apr. — (AesocV Press.) Tukaj se pričakuje vladna kriza vsled poraza sovjetskih čet na južni fronti. Na severu prodirajo Čehoalovakl proti Budu-pešti. Centralni odbor sovjetov je naslovil ua ljudstvo vroč apel, da se naj oboroži in brani revolucijo.
Sigmund Kunf. komisar za izobrazbo, je naložil duhovnikom, i da naj tri nedelje po vrsti o/.na-i nijo v cerkvah, da sovjetska vlada jamči svobodo vesti in da sc ne bo vtikala v verske zadeve.
Monarhisti niso bili usmrčeni.
.Budapešta, 17. apr. — (Poroča A. R. Decker.) Danes sem obiskal ječo v bližini mesta, da se prepričam, da li je res, kakor je bHo po-ročano, da so komunisti usmrtili VVekerla, bivšega ministrskega predsednika iu nekatere druge mouarhiate. Oskrbnik ječe se je smejal iu peljal me je ns dvorišče, kjer ao se nekdanji ogrski inaguatje sprehajali semintjs Bili vto bivši ministri, generali, plemenitaši In nekaj škofov. Med njimi je bil tudi VVekerle. Imeli so na sebi uniforme. Z NVekerlein sem izpregovoril par besed. "h". je dejal, "do zdaj se ni meni niti moji družini zgodilo ničesar ža
nami Kako
.... i - at -	.. . . lega in dobro ravnajo z
menka ne bosta riskirala politi?- (Irško, ki je navidezno trgovskega! a ^ NV()J|, Mp<mi|n<..
nega in eveutueluega gospodsr- j *na*aja. toda v rqapici ima milila-1 rt/emlnjsja *asl!M
nke«a poloma v Italiji, kajti obe riNtične poteze na škodo Italije	^ opozarja na nevarnost
Hta posodili miljone italijanski |),,ljo «e govori, da Italijani !K»d-
vladi. Vsled tega je grožnja Itali-, pihujejo konflikt med Srbijo iin,	^^ fyr/tfr j<t 7horo
janov, da bodo odšli iz Parizu, k |w«mk« saradi Banata m južne. ^ hluff, h katerim hočejo prisiliti j odrske. Srbija baje mobilizira v* veliko trojico, da jim dovoli, kar ,,,(aike od 17. do fiO leta in Ornks zahtevajo.	jkoneetrfra moAne čete v Solunu.
Drugo dejstvo, na katerega se Položaj na Bolgarskem je zelo opirajo Italijani, je, da Reke ne slak Zavezniki so mendajlaU J ne jo dobiti Hrvatje. Italijani so (Irški vo Trseijo do <r*mS Parizu, da morja in s tem so odrezali Itoigare
•mejo dohiti Hrvatje tako očrnili Hrvate v Jth «-el« nekaleri zavezniški dele unije smatrajo za sovražen na r«>d S jMimočjo vseh teh pritiskov •terajo Italijani zsdnjo karto.
Pariz. 23. apr. — Poleg itali-isnskega preloma s mirovno konferenco grozi še japonski prelom. K ukor *e enie, *o jsponaki dele-satje ; todali ultimat um veliki če tvorili, da zapnste Pariz, ako ne dolu« Kia/'ava pred na prbl«>» \emei v Versaille«. OI»e))em za-Mevaio Kitajei Kia/'av.
I'«liiau«kih delegatov ni bilo (Dalje na 4. «tr., 2. kol.)
.u\ Kgejskega morja. Bolgarom ne
pridružiti
val v tukajšnjem Ns rodnem gle dališču centralni aovjet in govor niki so živo slikali veliko nevar-no«t, ki preti ogrski republiki Zaključeno je bilo, da se v akrajni sili uvede konakripeija in val mo-ški, ki no *|hm«»bi>i nositi orožje morsjo na fronto.
Bela Kun je imel daljši govor,
ostane druzega. Ukor	» " | y k§(r„.m j«, dejal "Zavezniki ko
.e Jugoslsviji na ksr n.	Sm,lU,, da s« z nami
dokler obstoji sedanja srbaka	Mrfl4i l)OVr|tJl pmnirja
vlada - al, Ph bmlo izzvani n " ^ ^ |r|fora|| novo vojno a sosedi in Usnja jim ^ ^ pro|r1srskih bratov v novi bo podpirsls.	nevtralni zoni jaimu kaoilalizma,
Tako kt rešuje balksnakn vpra I ^^ y ntwHo«t. Ne vemo, šnnje na "temelju prljatel^kega ( ^. ^	v pg^	j^.o
STANOVANJSKA BEDA V ZDRU2ENIHIDR2AVAH
Stanovanjske razmere v mnogih ameriških mestih vpijejo do neba
LJUDJE PREBIVAJO V VORNIH VAGONIH.
TO
New York, N. Y. — Trije od-bori so se sešli k skupnemu posvetovanju, da pod vzamejo p»i-trebue korake proti prolitarskim podjetnikom, ki so tako podražiti stanovanja, da je delavcem nemogoče plačevali stanarino.
Kn odbor je imenoval župan, drugi je sestavljen iz občinskih svetovalcev .tretji imenuje drŽav ni odbor za rekonstrukcijo.
Profitarski hišni posestniki u najbolj podražili stanovanja \ Harlcmu in Uronxu. Od prveg) januarja pa dozdaj ho nekater hišni posestniki podražili ntano vauja od $10 do dolarjev m mesec Stanovanja so hila torej podražena od 75 do 100%.
Stra«ike so seveda takemu ode-ruštvu vprle in niso hotele pla Čati stanarine. Ijlosledica tega je bila, da so jim hišni posestniki odpovedali sodnijsko in d;t so bile vpome stranke postavljene ua cesto. V Ne* Vorku je veljavna nova postava, po kateri zadostuje, da stranka dobi le pet dui pred določenim časom obvestilo, da se mora seliti, Pitlsburgh, Pa. — Tukaj vla Jda velika MtauovaujMks mizerija.
atanovonja, p« dobili. Kaj takega <e ui hilo v PittMhurghu in ljudje govore, če ne dobe stanovanj, da bodo taborili pod milini nebom. Po sodbi poznavalcev razmer '»e bo v okraju Allegheny selila pred Drvim majem okoli, 50.000 do 75,-000 oseb.
Mestni svet je uvedel preiskavo o povišanju stanarine, todn akcije ni pod vzel.
Fort Worth, Tex, - Ne stoti ne družin prebiva v šotorih ali v lesenih harakah, ker primanjkujejo stanovanja.
V zadnjem letu se je tukaj »ta-narina podvojila, nekateri hišni posestniki pa še povišujejo stanu-rino. Apartmeutno stanovanje, ki je pred enim letom stalo $50 do $75 na mr«ec, stane danes $1.'i0 lo $250. tako mora človek imeti io lepe dohodke, da plačuje t s ko visoko stanarino.
Kansas Oity, Kan« ~ Ljudje povprašujejo po stanovanjih iu prostorih za trgovine. Take stanovanjske mizerije še ue pomnijo najstarejši prebivalci, kot je «e> Is j v mestu, ,
In kaj je temu vzrok? Hišni posestniki no podražili stanovanja tako da skoraj vsakdo išče cenejše stanovanje, ki ga je nemogoče dobiti, ksjti le pest hišnih posestnikov je ostalo pri sta ri stanarini.
Los Angeles, Oal. - Hišni po cestniki so izrabili položil j in podražili so stanovanja. Navadna delavska stsnovsnja so po «1 v*j-set dolarjev na mesec, tako da bi moral delavee delati skorsj asmo m Ntauovsuja. Zadnja leta niso .koraj nič zidali, le malo ljudi je lela zgraditi hiše, ker je atavbin .ki materijal Imel previsoko ceno. To je pa na|>eljalo vodo na mlin hišnih posestnikov, ds so lahko [•rivili stanarino navzgor. Kdor .e brani plačati novišano stanarino, temu hišni posestnik odpove atanovanje. ('r se noče .eliti, ga pa n jMimočjo sodišč« poni«vi na eeato.
Philadtlphia, Pa. — Koepenzl-ja HtavbiiiNkih del v vojnim čaau je jMivrročila veliko |Mirn«njk«nje r'«novanj. V tem čaau bi moralo biti raraieoih najmanj 'Ml.t¥\0
PRUSKE ČETE OBSTRE-UAVAJO M0NAK0V0.
Kaos v Nemčiji sa nadaljuje; go-vorioa o tajni alijanoi s Rusijo.
KOKETIRANJE Z BOLJŠE VIZMOM.
London, 23. apr, — Iz Ženeve javljajo, da pruake in virtember-ške čete bombardirajo Monukovo iz topov. Do odločilne bitke Ae ni prišlo, toda I jut i boji naokrog glavnega men t a Bavarske se jio-navijajo vnak dan. Resnični |»olo-Aaj v Monako vem je neznan. Vesti, da je bila sovjetska vlada od u a vi jena v nedeljo, Me vzdržujejo.
Berlin, 20. apr. — (Poroča Ben llecht.) Berlin je ravno tako oddaljen od resničnega položaja t ostalih delih Nemčije, kakor du bi bil kje v Abisinijl. Medtem ko kipijo socialne "revolte po vseh nemških drŽavah, wanjajo v Berlinu o alijancah v entento. Nekateri liberalci, uicd katerimi je znani llarden, ao se kiNtili «a "zapudnjake" iu govore o ulijan-el z Anglijo in Ameriko, ki ima namen osamiti Francijo. Druga skupina dela načrte za alijauco s Francijo za osamitev Anglije iu Amerike. Zopet drugi (predvsem večinski n<h»ialisti) Omenjajo ali-janco s Rusijo. Nekaj to* govori, du je ž« sklenjena tajna zveza z Rusijo.
Istočasno so se pa pojavila čudna mnenja n boljševizmu. Hur-žoazija je renignirala iu hoče skleniti prijateljstvo z največjimi ra-dikaTcf. flrof Beriislorf, bivši po"-* slanik v Wat<hingtonu, ml je osebno dejal, da se je ruski boljševizem "poboljšal" in da se je Lenin pokapltaliNtil. Neki bankir, ki želi, tla ostane njegovo ime v tajnosti, mi je zaupal, da so pruski bankirji dali 30 miljonov mark za bolj-ševiško propagando z namenom, ds "zasigurajo varnost svojega imetja iu življenja" kadar pride proletamka diktatura. Vodilni rudniški maguat v okrožju Rulir je iz ravno tega vzroka dal spar« lakovcem dva rudnika.
V Berlinu se govori, da Nemčija ne bo podpisala mirovne poogdhe. O moiisrhističnih intrigah je t tuli dovolj govorjenja. V Berlinu se sploh ne zanimajo, kaj se godi |)o ostalih k rs jih Nemčije. Moje )>re jiričanje je, ds Im Bavarska osi a In neodvisna in soeialiatiftis; ravn. tO se bo zgiMlilo n Saksonsko. Kbert iu Scheidemanu bosta padia morda že prihodnji mesec. Bavar ska je |)ri|iravljena za vsak mir t entento, jia naj bo še tako nasilen Spartakovei upajo, da ue bo mir r kspitsliMtičnlm zspsdom trajal dolgo, kakor nI trajal breallTiov-ski mir s centralnimi državami
Ko sem za|)UNtil Monukovo iu se vozil proti Regeusburgu, sem videl v bavarskih vaseh na kmečkih hišah vihrati rdeče zastave in skozi vrata in okna hiš wo grozeč* molele cevi strojnih pušk. Skoraj povsod med potjo seoi videl aku pilie kmetov z rdečimi trakovi ns roksvih in s jniškami v rokah. Ko sem prišel v Berlin, sem Izvedel, ds je Hoffnisnuova vlada v Bam bergu zaprla kurirja, ki je noail več mojih poročil. Poročila no bila vržena v koš in na mojo glavo so razpisali nagrado, češ da ueni i* Monakova razširjal boljševiško propagando.
DOBER ODGOVOR VODITELJA RUDARJEV.
Preinogarji v Kansasu is bore proti avtomatičnim kasen-skim določbam.
ODGOVOR HOWATA KURIV-NEMU UPRAVITELJU.
DELAVSKI 2UPAN V AURORI Aurora, 111. — Tukaj je bil iz voljen žuj>auom kandidat nove delavuke stranke (Latior Psrty) ('has Tow«end n 1170 glasovi ve čine Dobil 12,glaaov. Stai je M let in paklleU el«'ktrii iat V Bal a vi ji Je tudi izvoljen dela ver ra župana. V Jolietu je županaki kandidat delavske .itsok'- ostal n manjšini rs TM) glasov.
VREME
V četrtek ja«no In mrzlo. Severni vetrovi. M<»lni*e Izhaja ob 5 M, zahaja ob 7 41.
Pittaburg, Km. — Kurivni u-pra vi tel j Hsrfield je hrsojsvii A-leasuder llouatu, predsedniku štlrlnajategu rudarskega okraja (F. M. W, of A.), da prekliče pogodbo ix novembra I1H7, po kateri so nrdurji dobili su $1.40 povi-šuno mezdo na dan, če ue pieklič« stavke |»'i Central ('osi & Cokc kompaniji in ue odredi rudarjem, naj se vrnejo na delo, Howat pa predloži jiritožbe rudarjev biroju v razsodbo.
Ilouat je odgovoril kuiivneuiu upravitelju brzojavno. V odgovoru je dejal, da "z obsodbo zavrača predloženo Ntrahojmlno propo-zleljo." I lo\vat pravi v brzojavki, da so rudarji pripravljeni Ne bojevati do konca protI avtomatični določbi, ki jo imenuje "lit-famno."
(larfieldova brzojavka:
"Akcija, ki sta jo podvzels vi in WilkiuNou, po kateri sta odre. dila stavko, Iii vzroki, kl sta jih navedla, niso zadovoljivi. Kakor sem vam brzojavil včeraj, aa ne oziraiu-ua stvar stavke, opozarjajoč vas nitNl«jstvo, ds so niste ravnali po washingtonskl pogori-M, ki je še veljavna In se nsnsša ua vaš slučaj.
Dalje, če vstrajale na nssprot* nem Mslišču wnMilngionske po-uodbe iu če rudarji vašega okra-, ja podpirajo vaš predlog, ds se ue ozirajo na imgodho ta nsdu-ljujejp s stavko, bom podsl izjavo na vse rudarje in operatorje v vašem dlstriktu, da ste zavrgli Hsshlngtonskn jiogodbo, da zs n« peratorje v 14 in 21. okraju nI dalje obvezno povišanje mezde za $1 40, pridobljeno po pogodbi, dn se spor Izravna brez močnih sredstev.
"Resno zshtevam, da ml brzo-javite, da ste n|irejell, ds se se« atsnete z našim delavskim biro. Jem ob najzgodnejši priložnosti v VVashlugtoiiii, sli kjer ae sporazumi jo vse stranke, in da rudarji lirično delati iu čakajo na končno izravnavo iirltožbe.
Howatova brzojavka j
"Odklanjam z obaodbo al rabo-pet no propozteljo, kl ste jo stavb
II.
Kajneda, to je nagrada za rudarje za njih lojalnost napram naši vladi v vojni, v katero je hb la naša domovina zapletena, v kateri »o naši člani doprineNll v«ako Hrtov iu so *e odzvali vsakemu pozivu za produkcijo premoga, ku-pujoč zadolHuice svobode, darujoč "Rdečemu križu" in darujoč svoja življenja na bojiščih Kvro pe, bojujoč se za našo domovino.
"Zdaj m« bomo hojetali sami za.e, da ustanovimo princi)* do-Diokra<IJe iu |>raviee za rudarje, za katere no «e bojevali, da Jih dobe drugi Rudarski delavci no Ir peli Nkori zadnjih osemiiajat mes cev pod železno pelo izkoriščanja vsled infaisne avtomatične kazen-.ke določbe Mi ue |>redlugauio, da ae šc nadalje podvržemo bese Idi kakšnega diktatorja.
" Vsled 4ega želim povedati, da od moje al rani bo atavka trajala, dokler operatorji ue napravijo zadovoljive izravnave ra rudarje v tem dlNtriktu in tudi v 21, Pri-' pra\ Ijeoi amo rs vsak slučaj In mUlinto bojevati do zadnjega jarka,"
LETALSKI VAJENEC SMRTNO PONESREČIL.
Wantagh, N Y. IVostsk IU*. to W. Mever, ki se Je učil Utanjs, jse je ubil, »arAriit u O. Burnetl, je |ia zadobll težke |NiškiMllMP, ko ■ta padla z letalom ns Ha.
%

PROSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jepnote
LASTNIKA SLOVENSKE NARODNE POPFOgMK JBPNOTB
_ Capa ogi—v f dogovre. Rakoptat — — rrUajm.
Naročnina: Zadinjane drtava (i.van JhUrago) in (MliM aa l** 12.00 u pol laU in f 1.00 m tri maaeca; Chicago |6.ft0 let«, »2 76 m pol lata, 91.40 za tri mesece, in za inozemstvo 97.00. j
Naalov aa W, kar Im »tik • Uatesi
"PROSVETA"
SM7 S«. LatrmdaU Artrn«, CkUaga, IMfaiaU
•THE ENLIGHTENMENT"
Orgas of tko Slovaala Notinal S—fit S—U»y.
Qw»od br tbo Sloraal« National Ro—11» BmmUtj.
Advartiaing rataa on agraamant.
Sobacription: UniUd Stataa (azcapt Chicago) and Canada M P«r jaar:
Chicago 96.50, and forei^n tountrias 97.00 par yesr.	|
»i
Datum » oklopoaju a. p r. (April 16-1») poUg raiaga Imaaa ia aaalora pom.ni, da ra« ja • tam doaram potakla naročnina. Ponorito jo praro-č«»n«», da »a ram na ustavi li*t.__.
VEČINA JE NA DNU.
kajoče vrtnarje s pohabljenimi vojaki iz bolnišnice v Fort Sheridanu. K tej vesti je dodal, da ao zdaj pohabljeni vojaki lepo na svežem zraku, poleg pa še prejemajo plačo.
Ta vest je značilna, ker pokazuje na kakšen način žele nekateri najtemnejši nazadnjaki skrbeti za pohab-jene vojake.
DOPISI.
V Združenih državah je več kakor sto miljonov ljudi toda zadnji popolni podatki iz zveznega zakladniškega departmenta (191«) kažejo, da je manj kot pol miljona ljudi plačalo dohodninski davek. Tukaj je tabela: 206 oseb jc imelo dohodke čez $1,000,000 582 oseb je imelo dohodke čez 500,000 6,633 oseb je imelo dohodke čez 100,000 17,085 oseb je imelo dohodke čez 50,000
121,601 oseb je imelo dohodke čez 10,000
Tabela jasno kaže, da večina ljudi in najmanj do hodkov je na dnu; čim višje gremo, tem manj je oseb in tem ve£ je denarja. Na vrhu je 206 miljonarjev. Tolikb jih je bilo leta 1916. Danes jih je še veliko več. Tisti ki prilezejo do pol miljona letnih dohodkov, so hitro na vrhu.
Kje pa je ostalih 99 miljonov in nekoliko stotisoč ljudi, katerih ne predstavljajo te številke?
Najmanj 80 miljonov jih je, ki ne plačajo nobenega dohodninskega davka, kajti njihovi dohodki so tako majhni, da ne dosegajo davčne lestvice. To so delavske družine, v katerih navadno garajo vsi v tovarnah ali na polju, v rudnikih itd. Oče, mati in otroci delajo, toda nimajo* toliko, da bi jih mogla vlada tirjati za dohodninski davek. Letni dohodki vseh teh miljonov znašajo komaj tisoč do dvatisoč dolarjev.
Potem pride nekaj miljonov ljudi, katerih dohodki znašajo letnih pet do desettisoč dolarjev. V teh družinah je samo oče in k večjemu odraščen sin ali hči, ki hodi redno vsak dan v pisarno. Zena je doma in otroci obiskujejo višje šole. Dohodki zadostujejo, da samo eden dela.
Ako gremo višje,med ljudi, katerih dohodki segajo od $50,000 do $100,000, vidimo, da tupatam dela samo po eden 'član družine, v večini slučajev pa ne dela nihče. Številke v poročilu kažejo, da dve tretjini do 99 stotink vseh dohodkov izvira iz renta, obresti, dividend in profita —denar, ki pride iz orodja, iz produktivnih sredstev, katerih se morajo poslužiti miljoni na dnu, ako hočejo živeti.
To so socialni razredi današnje družbe. Kdor pravi, da ni razredov, da je vse lepo složno in demokratično urejeno, mu je treba pokazati te številke.
Na dnu delajo vsi, a še nimajo vseh potrebščin za življenje. Na vrhu ne dela nihče, toda imajo vsega preveč. To je socialna razlika — to je tista krivica, ki kriči do neba. To je kapitalistični sistem, katerega tako zagovarjajo vsi paraziti na vrhu in v sredi in nekateri slepci mt dnu. To je temelj današnje "civilizacije*', katero je treba po mnenju vseh parazirov ohraniti za vse večne čase.
Demokracija je grda laž toliko časa, dokler obstoji tak sistem!
REAKCIJA NA DELU.
Milwaukee, Wia. — Poročal sem
zadnjikrat v "Proaveti" nekoliko resnice o gospodih pri tuksjšnjeiu
ističu iu stavil sem jim par vpra tanj. Odgovor so napisali v njih listu v naslednjih lie.iedah: Zajčja hrabrost, zajčji junak, nesramno agal, ljudje brez karakterja, dolgi nos, nosove si polomita oba, domišljavost, nadutost, se ti non še nekoliko podaljša. Takšne izraze je zmožen napisati le kakšen hribovski pastir in pa omenjeni gospodje. Vprašanj ta se pa popolnoma i/ognila po ovinkih. Vprašam vas ae edeukrat, da zapišete z številkami, 'koliko ste nabrali potom tiutih listkov za bedne med bednimi, ker to je možato in pošteno. Zapišite stvarno, kaj je bilo "zlaganega v mojemu poročilu, ker zmerjanje vas ne očisti. Pišete, da sem med tistimi .kateri lio-čelo, da se mora ameriška vlada s silo sprmeniti. l)a ne bodete zavednim delavcem kaj takega pred baeivali, vam svetujem, da pheči-1ate natančno Kristanovo knjižico "V Novo Deželo", ker »te bolj trdih glav, radi katerih morate v Ameriki pokoro delati, vam svetujem, da jo prečitate večkrat, tako dolgo, da jo bodete razumeli iu kadar jo bodete razumeli, ue bodete kaj takega več pisali o razredno zavednih delavcih. Sicer bomo pa o vaši lojalnosti! v kratkem spregovorili.
Ko je ta dva gospoda izključila mihvauška podružnica S. B. Z. sla se na vse načine opravičevalo. Lastnik lista je napisal, da bi morali samo njega izključiti.
Kasputinov bratce je pa spisal javno zahvalo, v kateri pravi, da se je izključil sam, ker njegova članarina je potekla prvim Ja-nuarjem, obenem pa pravi, da je bilo skrajno nedemokratično, da gu je krajevna organizacijo S. Ii Z. izkjučila, ne da.bi mu dali čaa /a zagovor akoravno go mu dali mesec dni Časa do priziva. Kje Je tukaj logika.. Enkrat praviš, da ni sc Nam izključil, drugič pa praviš, da se napravili nederaokratu' no, da se te drugi izključili. Popolnoma demokratično bi bilo, da bi plačal zaostalo članarino, pre d en si Šel to zahvalo pisati. Kako ljubiš ti demokracijo sc je pa po kazalo.
Ko «c je v Mihvaukee ustanovila nekaka vse slovanska organizacija, pri kateri je imela vsaka narodnost pravico do ednega zastopnika, kateri je bil ob ednem podpredsednik. Izvolil si se sam. Istotako je bilo tudi h podružnico Jugoslav Reliefa.
(*'ul sem ludi, da je Slovenija postala v Clevelandu zelo popularna. Kad bi poznal tiste ljudi, pri katerih postane nekdo popularen, kakor sbesnel. ("'ul som tudi da pošljejo vsaki teden po 100 iztisov Slovenije, za katere dobijo gotovo sto dolarjev Tukdj jc dokaz, da vašega lista nihče nc mara naročiti, pač pa se ji opravila v Clevelandu skupaj skupina nazadnjakov, kateri vam list pls-
Nadalje je bilo tudi sklenjeno, da se apelira na zavedne ženske v tej naselbini, da se udeleže prihodnje seje okrožne organizacije JRZ, katera se vrši 4. maja t. 1. ob tretji uri popoldan. Na dnev nem redu imamo namreč razpra vo glede nameravane veselice ^ korist JRZ, na kateri bi sodelovale tudi ženske in bi imeli s tem večji uspeli.
Zavedne Slovenke v tej naselbini, udeležite se te seje, da nam tako pripomorete do večjega u-speha. Ta organizacija potrebuje pomoči vsakogar, ne samo od inožkih. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da pomaga po svoji ilajboljši moči, da se pribori legalnim potom svoboda in prostost še vedno zatiranega in zasužnjenega slovenskega naroda v stari domovini.
Pozivljem še enkrat vse zavedne rojake in rojakinje v tej naselbini, da se polnoštevilno udeleže javnega shoda dne 30. aprila ob sedmi uri zvečer in potem 4. maju t. 1. »eje okrajne organizacije JRZ za (Iross in okolico. — Va delo za svobodo in prostost naših rojakov onkraj oceana.
Frank Homar, tajnik.
Opomba ured. — Dopis smo prejeli prepozno za obligatno številko.
Oleveland, O. — Tukajšnja slovenska metropola še dosti dobro napreduje bodisi v društvenem, političnem ali izobraževalnem oziru. Zadnja svetovna vojna je marsikomu odprla oči, da je pričel gledati vse drugače svet kakor je bil navajen poprej. Marsikdo je izpregledal, da človek ni samo na tem svetu, da ir.isli na "oni" svet, da dela in živi, ampak .da je vsakdo poklican delovati še vse za kaj drugega.
S Uri družbeni sistem sc podira in vstaja novi. Narodi, doslej tla-čeid in zatirani vstajajo iu zahtevajo svoje pravice, svoje svobtt-ačiiie. Toda še so na krmilu oni, kateri bi najraje zasužnjili ves svet, vse člove&tvo v svoje namene. "Toda, časi so prešli, da bi brez volje naroda delali in sklepali pogodbe. Prihaja čas, ko bodo narodi somi spregovorili, ter ne bodo vprašali, kaj nam dovolile. Sami si bodo vzeli, sami sc bodo pogodili brez ozira na one. kateri posnemajo kupčije sto let nazaj. C* as zahteva svoje brez ozira na to, ako je*to komu ljubo aH ne.
Posebno resni časi so nastopili za Jugoslovane, katere hočejo o-ropati vsega, svobode in prostosti ter njih lastne zemlje. Dosedaj toliko opevano "samoodločeva-nje" je le še samo fraza, s katero slepijo in gasijo vedno bolj i*hz-Sir ja joči se ogenj. 'Samoodločeva-nje" je bila le samo fraza, iz katere so si kovali svoj dobiček ravno oni, kateri so najhujši sovražniki našega naroda. Z besedo 'sa-nioodločevanje" so ni priborili zmago, o kateri šc nikdar sanjali niso. Z beaedo "samoodločeva-nje" so preslepili narode, kateri so bili pripravljeni boriti se za
jih zapustiti, ker nam tako gor-ko kličejo, da jim pomagamo.
Kličejo nam ,da jim pomagamo doseči pravo svobodo in prostost. Brez te ni življenje. Sami »i ne morejo pomagati, kot bi «i radi, ker so zatirani že sedaj po tujem iiuperijalizmu. Primanjkuje jim tudi najbrž pravih voditeljev, ker so mogoče ravno oni, kateri so ua krmilu z izjemo enega, pripravljeni prodati narodovo svobodo in prostost za skledo leče.
Vsakomu je že znano, da se bori JRZ (prejšnje SRZ) kolikor mu pripuščajo legalna sredstva, za pravo svobodo in prostost naših rojakov v stari domovini, ln naša dolžnost je, da podpiramo to or ganizacijo, kolikor nam prepuščajo »redstva in razmere. Pod piramo jo pa, ako vstopamo i njene vrste, agitiramo za njo, prispevajmo v nje sklad, ker 'brez denarnih sredstev se ne doseže v sedanjih časih nič in vsaka najmanjša stvar stane —, zahajamo na prireditve, katere prirejajo o-k rajne organizacije JRZ,
Vsi zavednejši Jugoslovani v tej naselbini in sploh v vseh naselbinah v Združenih državah ne zavedajo tega in podpirajo omenjeno organizacijo po svojih najboljših močeh. To se razvidi iz kampanje za miljonski sklad, ko ko so se Slovenci odzvali v tako častnem Številu. Vsa čast jim. Nihče si ne more predstavljali veselja naših rojakov v stari domovini, ko si pribore to, za kar se je izrekel predsednik Wilsor. javno, da ne sme biti nobeden ntrod za-.sužnjert od drugih narodov, am-|pak da mora vsak narod sam odločiti o obliki vlade. To je javno izrekel in tega se moremo tndi raj držati in tega se drže naši rojaki v starem kraju.
Ženski odsek JRZ v Clevelandu je sklenil na svoji zadnji redni seji, da priredi 2(J. aprila t. 1. v Josip Birkovi dvorani na 600H Str. Clair Ave. velikonočni večer, na katerega se najuljudneje povabljeni vsi Jugoslovani v tej naselbini kakor tudi iz bližnjih naselbin, da se iideleže te prireditve v najobilnejŠem številu:' Članice te okrajne organizacije so sklenile, da pripravijo veliko piruhov za one rojake in rojakinje, kateri so imeli "smolo1 pri nabiranju piruhov o velikonočnih praznikih. Na tej veselici bo vsakdo lahko dobil piruliov, kolikor jih bo hotel. — Poleg tega je na programu ples in še mnogo drugega zabavnega. Nobenemu ne 'bo žal, kdor se bo udeležil te plesne zabave. — Za vsa potrebna okrepči-la bo skrbel veselični prostor.
Čisti dohodki tega "Easter-Eggs Dance" je za JRZ. Radi tega se pričakuje najobilnejie u-deleftbe.
Marica Baraga.
DAVEK VA LUKSURl J OZN E PREDMETE STOPI V VE LJAVO 8 PRVIM MAJEM
Chicago, H. — Davek na pred. mete, ki jih kupujejo ljudje, ki imajo najbrž preveč denarja, stopi v veljavo s prvim majem. Oe bo kdo kupil nogavice, ki stanejo dva dolarja par, bo moral plačati davek, kajti brez takih nogavic se prav lahko izhaja iu kdor ima denar, da kupi take nogavice, ma še toliko drobiža, dp lahko plača od njih davek. Davek znaša deset odstotkov od kupne co-ne. Spodnje 4>erilo, ki stane pet dolarjev, je tudi podvrženo da v-ku, ne glede na to iz kakšnega blaga je delano. Čevlji so podvr-ženi davku, če stanejo $10. Žen. ske bodo plačale davek, ako bodo kupile klobuk za $15.
Trgovci, ki imajo departmeut. ne trgovine, izjavljajo, da bo ep. na na listku, ki bo pritisnen na izdelek. Kadar bo napravljen račun, bo prištet davek.
Takih potratnih produktov, ki so podvrženi davku je seveda več.
V poduk našim čitateljein navajamo še sledeče:
1.	Preproge, ki stanejo nad pet dolarjev štirjaški jard, izvzete ao importiraue in ameriške preproge iz volne.
2.	Okvirji za podobe, če stanejo nad deset dolarjev. ,
3.	Kovčegi, če stanejo petdeset dolarjev.
4.	Razni potni kovčegi, torbe in vreče, če stanejo $25.
H. Denarni možnjički, denarni ce, listnice, ženske torbice, če stanejo $7.50.
6.	Razsvetl javna oprava, čo stane komad $25.
7.	Dežniki in solnČniki, <v,o stanejo po $4.
8.	Pihljače, če so naprodaj po dolarju.
9.	Moški in deški klobuki, h stanejo $5.
10.	Moške in deške kape ali re-piee, če stanejo po dva dolarja.
•11. Možke in deške kravate. Pe stanejo po dva dolarja.
Poleg teh predmetov so še drugi podvrženi davku.

Vesti, kaj delajo pohabljeni vojaki, so zelo značilne.
V Lake Forestu, miljonaraki naselbini, so zastavkali vrtnarji, da si pribore boljšo mezdo. Miljonarji, njih soproge, hčere in sinovi ljubijo lepe krasne vite. Ker jih ne znajo sami obdelati, mogoče so tudi preleni, ali se jim l>a ročno delo zdi prenizkotno, da bi ga sami opravljali, morajo najeti druge ljudi, da jih obdelajo, kajti če se vrt ne obdeluje, rasteta na njem plevel in osat, čeprav je lastnina kakšnega miljonarju. Te resnice se zavedajo tudi miljonarji in najamejo vrtnarje, da jim pust svet okoli njih palač in vil spremene v krasne vrtove. Te vrtnarje so plačevali miljonarji približno po $3.50 na dan. V tej draginji pa ne more noben človek izhajati a takim zaslužkom. in ker vrtnarji' ne znajo delati čudežev in tudi niso taki umetniki v stradanju. <la bi lahko živeli brez hrane, a<> zahtevali povišanje borne mezde, ki jo prejemajo za ►v«»je «IHo, Miljonarji seveda zahtevo odklonili. Na-U ►topili ho ravnotako, kot napram svojim delavcem v to-' varnah ali drugih induhtrijalnih podjetjih. Vrtnarji so na io odklonitev odpovorili s stavko.
K a j pa hi stoi iii miljonarji?
hm vnik "Chieago Tribune", ki bi gotovo prejel oditi <»\ann. bi se delila odlikovanja tistim meščanskim
čujejo, da ga potem med rojake "™* PJivice. do ,fad,1J* ^"P1^ brezplačno razdele.	w krv». Kje je tisto "samoodloeeva-
Tem nazadnjaškim gospodom se je zadnje čase pridružil tudi neki "undertaker". da bi jih spravil iz zadrege, l.jndje si pa tukaj pripovedujejo, da se je le zato k
nje" narodov! Ni "namoodloče-vanja' narodov ampak "samood-ločevanje" imparljalistov.......
Jugoslovani mo morali prenašati verige suženjstva Že stoletja in
njim pridružil, ker čaka na smrt »toletja in komaj so štrli ene. že Slovenije, da je nc dobi kdo drugi,hočejo zopet vkleniti v druge,
in odnese na mirodvor.
Na eni strani
morda šc hujše.
Svetujem vam, da ne obdollH d Imperija liseni, na drugi narodno človeka, da piše dopke, kster* »uženjstvo .na ljubo nekaterih ''nima z njimi nobenega »tika. Ks-Sovražnikov vsake narodove svo-dar se bode vaš člankar. fcilopikar. i bode iu prostosti, ali pisee dolirih dopisov podpisa! '! Srce mora boleli vsakogar, svojim pravim imenom, da se oe kdor le količkaj čuti še ljubezni hode *kri\al za hrbtom urednika.Ido avojega lastnega nereda, ko tedaj se liodcm. pa tudi jaz.
Krauj»kj Janer. i
vidi kako ae kupčuje z našimi rodnimi brati. Prepuščeni »r sami «ehi. na inikmt in nemiloat aovrs-
0EB8OVO BIVALIŠČE V KAZ KILKICI.
Moundivllli, W. Va. — Eugene V. Debs, ki je dsnes kot politični ksznenec poznan po vsem svetu, ni zaprt v železni celici državne ječe, ampak opravlja službo pisarja v "kaznilniški bolnišnici iu ima svojo malo sobico. Tukaj j-*tane Debs, dokler ga nc izpuste iz kaznilnice.
Nekateri njegovi prijatelji so ga obiskali in naftii so ga pušiti iz njegove pipice in čitati John Rec-dovo knjigo "Ten Davs Thnt Slino k the World."
"Jfcfr, Debs, tukaj so vaši prijatelji, ki so prišli, da vas vidijo," je rekel jetničnr. Debs je odložili knjigo in je vse likralu objel. Izmenjali so pozdrave in jetničar je medtem rekel Debnu. da ima prost vstop v kaziiilniško knjiž nleo.
"Mr. Debs," je rekel jetničar, "tukaj imamo pravilo, da morajo ^kaznenei zapisati vsako knjigo, ki jo vzamejo Iz knjižnice, toda za vas ne bo veljala ta določb«. Vem. da znate ceniti vrednost dobrih knjig".
"Seveda." je odgovoril Deli«. Debs je pohvalil, ds je dobro
MI8TERIJONA UUBIMSKA AFERA.
New Boston, 111. —fldv«. Maude Sandcrs, hči farmarja i/. New Bostona, so našli nezavestno in v krvi blizo železniške postaje. Na glavi iu obrazu je imela rane .ranjene so bile tudi njene roke, obleka pa raztrgana. Vsa znamenja govore, da se je dekle krepko postavilo v 'braij napadalcu.
Takoj po odkritju napada na dekleta je šerif pričel iskali s krvnimi psi Lee Sandersa, odpuščenega vojaka, ki se je nedavno vrnil iz Francije.
V okolici govore, da sta se San-ders in dekle ljubila. Pisarila nm je, ko je bil pri vojakih. Prijateljice in sorodniki dekleta pa trdijo, da ni imela ljubavnega razmerja z vojakom, ampak da je bil njen ljubimec nekdo drugi, na katerega je bil vojak ljubosumen.
Vojaka in dekleta so videli ljudje še ob enajstih zvečer, da sta šetala gorindol v bližini železniške post nje in govorila natihoma.
Sandersa so iskali tudi na njegovem domu. Njegov oče je izjavil, da je odšel z doma in ne ve, kjer se nahaja.
Krvne pse ho dobili iz Monmoii-tha. III. Od železniške postaje so tekli psi do Sandcrsovega domn in od tukaj so se zopet vrnili n« železniško postajo. Postali so tudi pri avtomobilu konstablerja S. If. Dixona, ki je bil vso noč doma. Psi so na to krožili okoli železniške postaje in tekli kasneje k reki. Psi ao šli na drugo stran in iskali sled ,toda našli je niso.
Iz mesta ao prišli ljudje in hc razkropili v skupinah. Preiskali so močvirja in male Sume. Nekateri so s salm nosili vrvi In grozili, da linčajo vojaka, če jim prule v pest.
Zdravniki aodijo, da dekle podleže p<»škodham.
OroM, Kana. — Na zadnji red Ižnlka Narodu, kateri je ie toliko |»pal prejšnjo noč. Smejal ae je ZA $15,000,000 ZADOLŽ1C1C
svobodi ur image
prodanih v chi caou
Chicago. 111. — V Cbieagu se ie pr\i dan kampanje za poaojiie
ni seji okrožne organizacije JRZ'žrtvoval za avojo prosto«;, grozi
še nadaljna »nžnont. Toda. ne bodo jo vzeli brez vprašanja, kje j«
•*er Ml aprila (lovoril bo brat H- ono «*moodločevanje narodov?
1 bilo sklenjeno, da dobimo iro t omika v našo naselbin i iu «1
listom, I'.
/.astoj ani najbolj nazadnjaško strujo v politiki, i delavskim :'.ahtovam. je s pravim satanskim1 ♦ :»<*vcdo\ al. »lu so miljonarji nadomestili štraj-'
lip tlodina iz Chieage. ki se bo nahajal ravno te dni tukaj \ Kan
Hssii.
Vsem rojakom 1/ le n«*elhir»r kakor tudi iz bližnjih naselbin topi« priporočam, da se udeleže te aa javnega «hoda v najobilnej-aeoi številu. Shod se bo vršil v Frank Mornarjevi dvorani iu »I-eer ob aednd uri zvečer.
Ne Imdo je vzeli, ne da bi se njega zaslUnlo, Brez prave svol»ode. brez združene In avolmdne domo.
In vprešal svoje obiskovalce, kako »e jim dopade kazen«ka obleka, ki jo ima na «ebi. « a« je «eve da hitro mineval in jetniČat je o po zor i I obiskovalce, da »e obisk
rine ie boljfta smrt. kot pa Hiti ie ril, da ninia inatrukeij iz Wa«h nadalje zasužnjen in zatiran lila ilngtone ali od goveruerja, da
ne »me preveč potegniti. Napram ' svobode in zmage obneael dobro ohiakovsleem je jetuičsr povd »■
pee drnsih
Redi leva je naša »veta dolž nn«*, ds ji priakočimo ns pomoč bs. ob dvansj«ti uri, ter ji pomagamo kolikor le moremo. Ne »memo
Zadolžnic je bilo prodanih rs ♦1.V000.000. Kampanja na re/p"
čavauje zadolžnic svobode i'1 naj tako postopa z IMbaaai, sm-|*msge je pa tudi dobro orgsniti-
psk je to »torli iz Isatnegs negi- rsns. rsdi tegs prevladuje m»c
nje. da Chicago doseže »vojo d»»-
KupUe bonde naag«!
ločeno VKoto dnevom.
ie pred določeni«
NOVICE E JUGOSLAVIJE.
NEČLOVEŠKO POSTOPANJE
ITALIJANOV Z NAŠIMI V JETNIKI.
("Straža" 21. raarea t. 1.)
Vesti, ki prihajajo iz ujetnikih taborov Gornje Italije, o-svetljujejo v pravi luči vso pomanjkljivost in korumpiranost i talijanske vojaške uprave, ker si ne moremo misliti vlade, ki hi bi
v perverznosti pritirala tako dal«*«', d« 'M za vedno organizirala umore tisoče in tisoče nesrečnih žrtev svetovne vojne, v prvi vr sii Jugoslovanov. Vesti, ki snio jih prejeli iz ujetniskih taborov, so verodostojne, a to tembolj, ker nam jih prinašajo osebe, ki ko z ljubeznijo in z dolgotrajno vojno privezane na "mater" Italijo, ki nimajo narodno z Italijani nika-kih nasprotstev in uiti najmanjša interesa, da bi razburjale svojce in prijatelje nesrečnih u-jetnikov s katerokoli senzacijo. PoIko časa smo oddlašali s priob-("enjein strašnih muk iz življenja naših ujetnikov v. 'Italiji, ker nismo mogli verovati posameznim vestem. Danes vemo pozitivno, da so italijanske oblasti pripravile jugoslovanskim ujetnikom ne taborišč, marveč pekel, v katerem jih počasi, a gotovo mučijo do smrti. Dolžnost Evrope, ki se je s pravico zgražala nad germanskim barahstvom in tevton-*kimi grozotami, da napravi tudi v /avezniSki Italiji red, ker obstoja danes pregrozno dejstvo, da je W/< vseh v jetnikov podleglo ne-popisljiviin mukam.
1'jetniški tabori se nahajajo med Mineiom in Tilmentom. Na zapadu tvori njih središče Vero-na s taborišči v mestu in okolici, osohito v trdnjavi B^ocolo, Časi el S. Pietro in južno od mesta pri Mozzaeane. Največji je v For-te Broeolo in v Oastel S. Pietro. Tam se nahaja 24.000 ujetnikov. Velika taborišča se nahajajo tudi oh reki Adiži, kjer spijo naši ujetniki po šotorih v blatu in vodi. Na sveti	191H je po-
plavila voda vsa taborišča, da .-o morali vsi bežuti in ostaviti one malenkosti, ki ko jih imeli še seboj. Dalje nu vzhodu je drugo središče Padova in južno od tega mesta Conselve, ki je spojen z njo z ozkotirno železnico, številna taborišča Ke nahajajo ob progi Vineenza —Trevico—Videni (LT-dine) in to ob Piavi v Spressiaiiu, Susegani, Conegilanu, v Sacile in 1'asarsi. Glavna taborišča za Jugoslovane se pa nahajajo na beneški ravnini. Ta taborišča so obdana z viKokimi žičnimi ograjami iu so zelo strogo zastražena. Jugoslovani ko razdeljeni v od-delke "Oenturia Nr. 300K, 1191 in 1198." VkI oni, ki Ke nahajajo v ('enturiji, pripadajo "19 zona di lavori, prigioideri di guerra di Mantua- Trevieo:" Obiskovanje teli taborišč je strogo prepoveuu-110. a pristop je dovoljen samo v izjemnih slučajih s posebnim dovoljenjem. Konečno se nahaja mnogo ujetnikov tudi na tržaškem gradu. V ujetniškem taborišču v Mozzeeansh je sedaj le malo ujetnikov. Prej jih je bilo
do*ii
t». kakor so Avstrijci postopali a italijanskimi ujetniki Ce *o italijanski Častniki tega mnenjs. ,. lahko n«pravimo jasno sliko o teh taboriščih. V Veroni je še več tsborov. •
Enake razmere vladajo v dru *»h ujetniških taboriščih v Con-*lve, Laneenieeu, Spressismi. Coneglianu. Sussegani, Sacile in v Casarsi. Postopanje z ujetniki ie nad vse odurno. Vsi tožijo nad pomanjkanjem hrane. Za vsako malenkost jih pretepavajo. V Mozzeeane so bezali ujetniki ponoči iz taborišča ter kradli ii jedli surovo zelenjavo, travo iu korenine. Gorje onemu, ki pol>e-gne in pade zopet v italijanske roke. Enega teh nesrečnikov so karabinerji ulovili, pretepli k puškinim kopitom in mu razmesari li roko. Nato so ga zaprli 10 dni v vlažno ječo, v kateri je dobival
Ne tlačil nas krvavo, Naš rod bo tam gospodoval, Naš jezik, naše pravo I Naši bratje, naše sestre ns Pri-morskem so v veliki Kili. Priskočimo jim na pomoč. Brusimo me-čt, pripravlajmo puške! Od vasi lo vasi, od sela do <**la. do najvišje planinske bajte, do zadnje (inetske hiše naj zadoni mogočni klic; Na pomoč našim brstoui v Primorju! IVI svet, ne ».srno Ev-ropa, ne samo Pariz iu London, tudi velika Amerika naj izve, ds hoče grdi Lah zasužnjili več $to tisoč najboljših, najbolj Žilavo ts vedn ih Jugoslovanov. Vzeti nam hoče naše morje, pljuča nagega rodu, Zakličimo gospodi v Parizu in Rimu: Naših bratov in sester ne pustimo zasužnjiti! Nikdar, nikdar!
Voditelji ljudstva: Skličile takoj proteutne shode pri VKoki cer-
nesrefuiik pol kg kruha na dan. kvi. v vsaki vasi!
a vode samo, ako je bila njegova straža usmiljena.
V Veroni se nahaja tudi bolnišnica za Jugoslovane, kjer vladajo ravno tako žalostne razmeie in v kateri umira radi nedostnega negovanja in hrane 10—15 oseb na dan.
Iz taborišča v Spressianu je u-bežalo pred nedavnim pet vjot-nikov. Na kolodvoru so bili ulovljeni od stražnikov, ki so jih la-koj n« mestu začeli brezsrčno pretepav«iti s tako silo, da je trojica od njih podlegla. Izdun je bil ukaz, v katerem se karabiner ali Stražnik pooblašča, da ustreli vsakega ujetnika, ki bi srečal izven taborišča brez spremljanja guardie."
Neki italijanski častnik je pripovedoval sledeči slučaj: (M) l*i-avi se je skrilo neki dan v kaver-ni 60 ujetnikov, ki so hoteli ponoči ubežati. Močna patrulja jih je zasledovala ter jih odkrila. Ko so begunci. videli, da ni rešitve, so se udali ter začeli prositi za milost. "Jaz sem", je pripovedoval častnik, "dal nato obliti kn-verno z bencinom in jo zužgati. Vso noč se je slišal jok in ječanje ter klicanje na pomoč v kaverni zaprtih ljudi." Dotičnik, ki nam je povedal ta slučaj, nravi, da bi satansko lice tega častnika, ki ve ,ie z junaštvom lejr« dejanja hva-lisal, takoj lahko spoznal.
Brodarjem (primorskim)' pomoči nesimo, Naš čolni* pogube o t mimo! ("Straža" 21. marca)
V ZAORE
Mi ne moremo ugotoviti, ali zbrala.
DEMONSTRACIJE
BU.
(Izvirno poročilo.)
Zagreb, 16. marca.
Ko se je danes popoldne raznesla vest o rešitvi jugoslovan-sko-italijaimkega spora, »e nastalo po celem mestu živahno vrvenje. Skupine so čitale posebno izdajo "Narodne politike". Ko so akademiki zvečer odhujall menze, se jih je zbrala gruča, ki jc odšla po mestu, da dn duška svoji boli nad izgubo našega Pri morja, ki smo zanj trpeli. Pridružilo se jim je še ostalo dijaštvo in mnogo drugega občinstva. Slišali so se ogorčeni kliei proti imperialistični Italiji, prepevali so naše himne in vzklikali: "Živela jugoslovanska Gorica, živel jugo-slov. Trat". In podobno. Pomikali so se po glavnih ulicah, zahtevali, da zapro kavarne, kine, gledališča in sploh vsa zabava I išča. Njihovim zahtevani so ugodili. V svojem bolestnem ogorčenju ko kričali dem on M ra ti t i po ulioi: "Ven s črnimi zastavami!" Na Jelačičevem trgu in pred gledališčem so se pojavili govorniki, da bi v besedah pokazali bol vočti-sočglave množice, ki se je tam
majhna; ni tako ogromna kakor je Rusija. Znamenja medno rodne proletarske revolucije no na obzorju, ali mi se še ne smemo zanašati ua poinoč drugih. Vsi proletarei morajo na fronto. Izgubiti ne moremo. Tudi če bi bili začasun strnioglavljeni, se bo iuuUlje\ala mednarodna revolucija, ki nam Imi pomagala k novemu vstajenju. V vseh državah kipi. Poglejte, kaj se je xgodilo na Dunaju, kjer se proletarijat z orožjem v rokah bojuje z« diktaturo. Čete seutrake republike Rusije so prekoračile mejo vzhodne (ialicije iu se bližajo t ernovicam. Ali kljub temu so še predaleč, da bi nam pomagale. Na stopiti moramo torej r. lastnimi silami."
Priporu Jedatti.
gre v tem slučaju zu dejstvo ali pa za produkt bolne domišljije. Toda dejstvo, da italijanski častnik pripoveduje take dogodke y. bahaškim tonom, je značilno za razpoloženje proti našim ujetnikom, od katerih se bo večina le težko več vrnila domov. . .
Zagrebška inteligenca Ke je ob-uašula hladno, in ji ni bilo nič kaj prav, da je uigrala na poziv akademikov zapustiti luksurijozna zabavišča.
Gornja Radgona, Tukaj in v o-! kollei se je nabralo za stradajočo Nikdo noče tajiti, da se je av- jugoslovansko deeo 417.GO K, ki
strijska vojaška uprava težko pregrešilo proti ujetnikom in ra vno mi Jugoslovani bi mogli pripovedovati krvave dogodke, o katerih se Italijanom niti ne sanja. Toda naš narod je povsod postopal z Ujetniki kot Človek m človekom in prebivalstvu v Jugoslaviji se mora Italija zahvaliti. da se je vrnilo veliko število italijanskih ujetnikov živih in zdravih v domovino. Najboljši dokaz za to je, da so se italijanski ujetniki na dan osvobojenja sami okrasili z našimi trobojnicami ter
se je odposlalo na pristojno mesto.—NI1S v Ljubljani je daro vala Posojilnica v Gornji Kadgo-ui r>00 K in za narodni davek 0-krajnemu glavarstvu v Ljutomeru 500 K.
Ptuj. Shod, sklican po Narodnem svetu iz ptujskega okraja dne 24. novembra t. I. je soglasno sklenil odločno ugovarjati proti nasilnemu in brezpruvnemu prodiranju Italijanov ua našem o-zemlju. Mesto, da bi poslali po končani vojski naši prijatelji, nastopajo proti svojim mirnim
se dali različnim narodnim sve- godom hujše iu nasilnejše kakor toni na razpolago. Le na izrecno I ,mj|,Q|j kruti sovražniki, zahtevo ilalijsnske vojaške obla- Družba »v. Mohorja v Celovcu sti smo jih mogli pripraviti do te-1 j,, rHVuokar začela razpošiljali da so se vrnili domov.	družbene knjige za leto 191 S.
v imenu člrvečan- j Koledar za leto 1919.
y**\ 2. V boj za temelje krščanske tr
| t ri r.
slovenskega
g't.
Apeliramo
mnogo tam, izmed njih
Ljubljančanov in Spodnje-Sta- Hlvflk „a Vest Evrope in na jercev. Kake razmere so vladale kuj1ur„i K\et, da strašnemu " |Vere. "n. izhaja iz opisa umetnika i- pinf.e„ju in nepopisnim mukam
3. Brstje iz vrta
si
»■m, izhaja Is opisa	............... . .
talijtmiske narodnosti, od kalere- ju(roH|OVanskih ujetnikov v P* >- pesuišlva. •ju smo izvedeli sledeče: Prvih LI — niprtvi skoraj konec, ker bi v 4 k-hj(0 dni niso dobili v tem taborišču 'sprotnem slučaju ne »'/»K1' zdravje, nobene druae hrsne, rszen košče-|H|(r(,jH j uikakih odgovornosti za, 5 Slovenski
ka kruha in vode. Tje-miki ^ pouledi«**! Mrašno slradali. Nasproti temu	__
KLIC SLOVENCEM IN SLO
Razno.
Turki zahtevajo avtonomno Tracijo.
Pariz, 93. apr. — Iz Rima poročajo, da je dospela tamkaj de putacija Turkov, ki čaka za dovoljenje ,da sme priti v Pariz in predložiti zahtevo za avtonomno državo v zapadni Truciji. Turki pravijo,, ds je med dvema miljo-uoma prebivalcev v Traciji tri četrtine mohamedaneev.
Bolgarska delegacija čaka v Sviei ie tri mesece za dovoljenje, da pride v Pariz iu predloži svoje zahteve, toda dovoljenja Še ni.
Niso samski sooialisti pravijo, da ja liga narodov ipaka.
Arlieni, Holandlja. — Pieter Toelstra, voditelj nizozemskih socialistov, je izjavil na kongresu socialistične stranke v tem mestu, da je liga narodov karlkotura iu da en t enta samo sebe uničuje. Dalje je dejal Toelstra, da je en-tenta s avojimi zaključki na mirovni konferenci povspaŠils revolucijo v zapadni Kvropi. "Del a v-atvo mora dvigniti mogočen protest proti zavezniškemu nasilnemu miru z Nemčijo ,ako Želi, da pride socialistični mir," je nadaljeval.
Mir, ki ga prinaša ententa, je sialtši, kot bi bil, če bi »bila zmagala Nemčija." Govornik je absolutno odklonil boljševizem na Ho-landsktm in povdaril je, da revolucija na llolandskein bo izvršena brez vojaških in delavskih metov.
Socialna vojna na Irskem.
Lituerlek, Irska, 21. apr. — Tukajšnja huržuazija grozi s proti-stavko. To je prvi dogodek te vrste ua Irskem odkar ga pomni zgodovina, (''lani lokalne trgovske zbornice so včeraj zaključili, da ne bodo več prodajali živil in dru-zega blaga po naredhah stavkovnega odbora iu da ne priznajo provizoričnega papirnatega denarja, ki ga je izdal delavski odbor za mesto Liuierick.
Voditelji istavkurjev so izjavili, da so kapitalisti na Irskem tako slabi in neorganizirani, tla ne b.i-do nič opravili. Kmetje so glavni faktor iu po izjavi delsvskih voditeljev so kmetje z'delavci.
Rusi okupirali vso Ukrajino, toda iagubili so Vtlno.
London, 2!l. spr. — Brezžično uradno poročilo Iz Moskve se glasi, da se ruske sovjetske čete okti-jrirale vso Ukrajino. Zauedle so Kameuee-Podolski in kontrolirajo v ko pokrsjino ob ustju reke Dnje-ster.
Psriz, 23. spr. — Iz Varšave po ročaj o liavasu, da so poljsko lit i v luske čete okupirale lisrano vlče, No v o grude k in Vilno.
it.
glavni stani lSf7 St so. lawndalk avi., chicago, ilunoi9
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 191*lft22. Iavrievalni odbor.
\ urRAVNI ODSEK. PRKDBKDNIK. VtaeeM CuS*r, SSST-SS Sa. UwtS AH, CSIaa«a. ■
poorautDsaoNiKi htm«, a«« >«•, Cma»iwa. ra.
TAJNIK« J«Sa Vm4mW, STSS Sa. UnM« Av^, CSIm«*. UL
TAJNIK OOLNllKtOA ODDKLKAi r.ul S*rg«r, MMT-SS S*. LavaSkto av, OSn»
BLAGAJNIK) A»*mm J. T«i«»tc, la I, Ctcara, UL
UPKAVITKU GLASILA* PU* OiStaa. SSST-SS Sa. LavaSato Alt, Cklmm. *
POROTNI OOSSK JaSa AaknSi, pnSHilL Im SSI, CaMMkart, ^ JaSa Uaill ■ 11 S. «SS Har a«H Spria(IUl< IIL MarOa IiIiibISii. Baa STB, Barfcarta*. Okte. Jaa. listih, Baa 4SS. S«IUtaa. Pa. PraaS Itanh, S—O Piaaaar Ava-, CtavalaaA Okh.
BOLNIŠKI ODSEK.
OSaSDNJK OKROŽJE• Paul Barfar. »faSa.Salk. SSST-SS Sa. UvaSala H, CSlaa«%« VZHODNO OKROŽJE• RuSall PUtarlafc, Raa SSB, Bllljl iBI>, 9%
Aataa RaSUafc. Raa TS. WlaS SifN^ PB.	u -
EAPADNO OKROŽJE i Aatea lular, Raa 104, Oraaa, Kaaa, aa
Ntdsornl odbor.
»UM P*«n*S, »nSiaa, I SSI S Hala An, JaSab Siit^ll. SIS Ptaraa BL, RvaMb, SSa. Jaa. Ealaa. SI SI k Oak Ava, Q>aiha» Obla.
Tiskovni odbor.
VlMMM CaaJBaf, JaSa AaBiBI la Ma>< PatraaO.
ZDRUŽITVENI OOROR. PRKDBKDN1K i PraaS AlaA, BIB4 Sa. CravfaH Aaa, JaSa T Halj.	i
Jalta O vaa.	Mar* UBavU.
VRHOVNI EDRAVNIKi Dr. P. J. Kam, StOS St. Clalr Aa^, OmSai ODGOVORNI UREDNIK "PROSVETK"! JaSa EaaartalS. POZOR I — Vaa Satana »aAUJataa ta alaari, hI ee RAa|e «L Swb»tSi|t eBbtaR. ta
VerBetbar, BSBT -SB Ba. Utvebli Att,
epleb, aaj aa peABlale aa aaataat JaSa
»
Vee eeBaaa WtaMb. t itaere aaj ee
Vaa Mal^^ka Je b^ImbrIb m	mi
▼	v**
Iba aaSaaraaae t tata,	Hm aaelaa h Mera). Vel »rtaM aa «L paratal
K
Cee|SarK Vel Bealel ta RrasI apK
m bwM raa,	fwB
CSUata, Uk
NAROČNIKOM V POJASNILO
Za oglasa 10 odgovorni la oglaševalci nami. Mi na iprajmemo do njih nobena odgovornosti. Vsak kdor kaj kupi U oglaaov in da mu ni vlač naj iam sebi pripUe. Vsako odgovornost in poaladioe naj nosi vsak sam. Upravništvo Uit*
NAPREDEK
"ProavaU" plAa ta bla«oaUa> ljudstva. Ako M strinjal i njenimi Idejami, podpiraj trgovoa, Id oglašajo v PrOavatl. - V aalogi Imam vaa aa vaakdsnjs potrablU-na po tmarni aanL
ANTON ZORNIK, Hmlm&o. fa.
r>.
zvezek.
ohrsnimo ljubo veČernice, 72
lototototototitotototototoi
Pošllfatev denarfa se spre|emt za
Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Istro, Primorje in Kranjsko
s popolnim lamslvom
100 kron za $8.00
Za vst ntdal|it pojasnila plille at
John Nemeth State Bank
1597 Second Ave., N«w York, N. Y. >ooooooooo«o«**oooooooo<
POZOR ROJAKIt
taborišču je bila paša mnogobroj-"ili konj, ml katerih jih je dosti ♦rknilo. Mreine konj so Italijo-1 "i pokopavali po dnevu, a ponoči jih ujetniki zopet izkopavali m | pekli meso na ognju, ki so si ga|ljeiRČni spravili l<cr drvi nI •»mojeno meso
i. da so si utolažili »Is.« > "»eo pre
RAMKAJf!
CEHI SE BUlAJO K BUDA PEiTI.
Preti uevornost, da nam sem*	(NaSaUaveaja e i. »traeii
Lsh iztrgs if tele*a tns-1 nm| Smuts in VI* hisčelnik za
, ,lr.fi« in i, .l.mJ.cr,	= « A-	«WJ.) i* d. ... J«M*i'>r. .............MU. H«;rlk i- Wl
i i T„ n.knliko .. Liri in l.ilmiiljn l«lin. Tr.1. <!"• il.ljf Al. <l«nr« j« j«««.. <U Mr v ,.„|nj„n nnv.rnbr, ^.limnil m
:. mJz.....-**>«"v .,),,,..........
Ali sta si kupili Delnice ed Amer-
I^mulon, 21. apr. — Po vestetiluan Amuermant A Tbastrs Ca., M
iz Ornsks ao Kolčakove čete pr<; ~	^MltfiTt
drle m milj od Hibirije proti za JJj	k,r hrutu aadaj vlaetuja
tiadii (alkar ao v ofenzivi. Kolčak 4 Uladall^a In kar ftam DruSbtBa
4» t. an, ...ili ...I i-Mka Vulse	i vrednoet rasla ia satoraj savada nI
jc še sto milj »al lese \ Olge.	DHnlra na morejo oeUti na en eani.
—--TorsJ ali boeta la čakali da kuptU
7arw>mn novalia Droti brstu dbIoisb ko bodejo a« draljs, rs od-Zaporno povalja prou oravu	t Ur ,;0(U mogo^ pra
biviaga kajaarja.	vor'n„ nar„Nla Sa danes. Rojaka, ka
Amsterdam — Nemške oldiinti url so v bIKini PltUburfa, vablasa
I 00 vel le orot i •• "tv*r °<lrt n® "»^"i® ,VLPr*Prt' jMMeljc l»roti|#|iJo o v§#m u poj^i. pilita ns
john bahorich* IM Bab«well Bldf , Plilabtirfb, Fa
so izdale zaporno jeksprrneu Henriku, brstu bivšega ksjzerjs, ki je obtožim, ds Intri
...	p- •	„r«ualiigo /1» '» HudaiM-šti vlada, ki bi zopet v po
I hrane je mnogo vojokov obole- r„d,.o smH M pr a	n »I	hl
o in umrlo. Vojaki so spavsli ns I rbpsne primomke ara je	|M'"v,,n	1
Cenjeni rojaki pozor!
niokri remiji in v blatu pml šo'o ri. Število žrtev bi ae moglo u
eiitentidm
RAD BI IZVEDEL
> nahaja ANTON TOMA
.oabivBitil' fcčajo oKraki proletsrtjst, potem 7M \doma Iz Osrlieka pri Nove«, liliji ve M ne bilo ofenzive pridi nam. b Orad« na Primorskem I re.l šli-.ti Kramo- lovili virov nam je bilo namitr rimi leti bila sva skupsj v I leve
Cenjenim rojakom nasnsnloio, dn mi kupujamo th Libartj Bor-da ter ;U> plačujemo v gotoren denarja po dnsvnem KIHZI' (njih vradnosU). Rojskl, kstsrl
,.;u AmU kraie. kj"* prebivajo, ,|«Volila ogrskim in nemški 1 ndlni Ne marr no jih! | kapitalialom, .U poljubno izkorl-|kje
irntovoti po ogromnem improvlfi ! Brstjr! Sestre!
'•snem jh,kopališču, ki se nahaja |Prirejaj»no |h. v-ej Btoj pri taborišču.
V Veroni, kjer so naši ujetniki nameščeni po trdnjavah i« v«rni v mestu, rastner* niso
"i- bojše. Ljudje izgledajo ,—	. krsrji riouo<ikov t«kib |lin»'r II*1 »r, mnj f.m iij- ............-	--. ... _|__JIII., J
-mep in ao tako upadli, da brst naj	^ »J ,	jutH Obupati ne anteino. mani. če bo-le pa aam čll.l .. o- po po^nl ali drugi pottljatvi. -
- bi bil spozna! več svoje,« kupčiji, k. »> «•■»»fa^V	JpVpr.vit, ae moramo „a glas naj - pHjavi n. .po.l.j o Polljlta n. .Ml**,
časniki pravijo. I na Ij«""' \'nnu
.b«a iiii ullUlf Krvni amo ita atre znsčeni naalnvt Uvftr Frank,
POMLAD SE BLIŽA. SejaU bo treba NAJRAEVO-VRSTNEJlA ZEU^OA, da na
bo 6aa lato v kuhinji pomanjkanja.
Pa tudi vrt bo treba okradli RAZNOVRSTNIM OVIT. JEM—kaJU vrt je tdn6 vseka ga doma.
Kdor hoče biti preskrbljts • raznimi zelišči In a najraano vritnaJMoii semeni sa vrt, naj piše po bresplsAni osnik.
V aalogi imam vsr poljska ta-m bar, semena v plinoma vsah t uka j Snih in stRrofcrajaklh ava-tile, trav, datalje Itd. MATH PEZDIR, N B W T O R R, N T. Bos 77S, CBTT HALL 0TA
lalijanski
ds m, to 'Avstrijci', in ds je tre- koll en mož:
bs z njimi im enak nsčin j^oalops Ne M ns. ti tujim teptL,
Mr JohR Bahorich. 191 Baka
akrajni <*\)»>r Revni «wo mi Stre znsčcni nsalovr uivme;	mr mmm
i, plivu in topovfk. Nafta dežel, je'147 l>ezls Htreet, Wansfie!d. <M,lo. w.u Bldg, PttlabBrgll, Pa.
POZOR ROJAKI I
V najem oddam A sob. sli ps tri pa tri shIk* kakor ksterega vn*ell Stanarina za li wlb akupno Je ai;|(HI ni«M« in», ali pa |»o |7 (Ml ta tri BRfce. Oglasile ae pri i «loa*plt S^rnel. UVt N Woad Htri«et, < bies-go. III.
PBOSVIifl
PRIDIGA NA VELIKONOČNO NEDELJO.
VVILSON NE PUSTI REKZ ITA L1JAN0M.
Zion City, UI. — V nedeljo je pridigal rev. VVilbiirn (Jlenn Voliva, nad pa z n i k krščanske katoliške apostolske cerkve v /ion Ci-lyju. Pridigo je posvetil poslan-eem io senator jem v Springlie;-du, ki ho sklenili, da se uvede preiskava v Zion Cityjtt.
••Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje," je pel cerkveni /l»or v Zion Cityju. "Lažnjivci. tatovi, dihurji, pod posteljni Ion .•i," je pu kričal Voliva raz pri* iiico v svoji pridigi, ki jo jc na slovil "anarhija v državni legis laturi."
"Vsak član državne legislature je prijatelj tobaka," jc kričal Voliva, "("'lani legislature nimajo možatosti, ne spoštovanj« do se he in dostojnosti. Zato so ravno tako /Ii kot zdravniki."
"Mi nimamo morilcev. Mesto njih imamo zdravnike. Ali vesta. Um j M. D. pomeni?" je viknil prerok. "Morilca 1 Prestavite črke pa imate ftamn Murderer. Ali veste kaj D. I>. pomeni? To jc prokleti pes."
Ko Ht' je prerok tako oddahnil, je pa nadaljeval: " LaŽnjivei, sle-parjl, goljufi, malopridneži in morilci, to so vsi, imata voda jd, zdravniki, pridigarji in vsa od Boga pozabljena sodrga, ki kadi cigarete."
"Ljudstvo v Chieagu in lllinoi-su sc je zvezalo, da preganja Zion, božje mesto. Odločilo se je, da pogani ogenj pravice, ki ga je prižgal prerok Dovle.
"I)va človeku na pošti v Chieagu sta že umrla, ker ato se proti-vilfl sveti božji volji. Vrgla sta k pošte "Zdravilne liste."
"Hudič je jezen, ker ne more razdjoti Zlona. Izbral si je kot posebnega agenta Kdward Shnrt-leffa iz zakonodajne zbornice. Kdo je človek Shurtleff? Podr-tinski lažnjivec."
"Amen," so dejali verniki v cerkvi,
"Dn je podzemeljski lešnik, pu-boglav poiitičar.
"Amen, amen, amen," so kri-čali verniki.
"Mr. Shurtleff, vi greste lahko v pekel," je rekel s povzdiguje-nlm glasom zopet Voliva.
"Amen, aleluja, slnva Bogu," so histerično ječali verniki.
"Vi nc morete raniti Zu.nn, vi tepce, vi prokleti tepce! Bog vas uniči. Bratje, molimo Bogi. da se ta grešnik spreobrne," je hreSČul Voliva, verniki so pn odgovarjali: "Amen, amen, aleluja."
"Kdo so ljudje v zakonodajni-ski komisiji?" je nadaljeval Voliva. "Kje prežlve svoje nočMf V čigavi družili jih prežlve? Imam misel in izsledim jih. Sledil jim bom. Obelodanil bom, kar pronuj-dem, v knjižici nn štiri in dvajsetih straneh. To bo interesantno čtivo za njih žene.
"Ne bojim se legislature, da mi sploh kaj stori. Ne bojim se sodnika, če izda tiralnico. ignoriral bom pozlvnice, ki bodo izdane zame Nc bojim se, da kdo položi svoje roke na osebo, ki jo je posvetil (iospod,
"Muloohracni Shurtlcff naj sc me boji. 1'odpiral sem ga v letu 1912 iu dejal mi je Mrngi mr. Voliva.' V letu 1914 se je glasilo 'moj dragi mr. Voliva,' /naj me pa In v i, toda potegnem kožo s tc ua proklelega, umaznncua tnal »• pridnega.
"Ta umazann skupina zavrat nili napadalcev jc mislila, dn po v/roči naval na banko v Zion < tvju. Tod pokažemo jim, ali jim nc bomo?"
"Ilomo, bomo," so kričali verniki
" In ta teta," jc kričal Voliv-i "tale Uodtiev Svvlft, ki okradc vdnvo in siroto —	mi mu
pukaj.emo, ali mu ne bomo*"
"Bomo, bomo," so sekuinlimii
verniki.
"'•'ukajle jc senator Dailcv. drug sovražnik vdove m sirot" Njcgn bom /a tlUO.INMl Podctcn Kna tla za njegov \ra'
"Tuknjle jc Dnncsn B« limon \ /.ion i 'ityjn Sc angel ti im<lo j.» kali kn vidijo, kaj delam / njim
" l'n »to/idarji v VVaiikcganu sn 'n stvarjo T je pnjdent »n pnicj nem ji m strelni t njib 1<i/c
Prerok je bil fi/ieiio i^polnn ina i • rpsn. kn je neluil u • • \ 111 in mahati okoli »rim na pii/nii-i, cek v eni zbor pa zapel * * i ni t Ipi dem na zemlji, ki sn dnine m I Jr "
Tako jr kmičala ielikoim**nii pridivs v Zion fiivjn. !.i v,. )(-rdel« \erniknio \ellčastliti ill <|||
ho Oklepajoča
(Nadaljevanje s 1 strani.) ua seji mirovne konference uiti včeraj. Kden delegat je izjuvil privatno, da je zastonj hoditi na seje, dokler ne bodo priznane nji h o ve zahteve. Italijani nočejo slišati ničesar o nobenem kompromisu in zahtevajo kratkomulo vse, kar jim daje londonska pogodba in še Keko povrhu. Včeraj popoldne je imel Orlando kratek privatni sestanek z Lloyd (ieorgom, toda ua sejo ui šel,
"Tempa" piše, da je bila severna meja Italije na Tirolskem lo !očeua brez kakšnega nesoglasja Meja drži severno od Brennerju, kakor se glasi londonska pogod ba. Italijani so zavrgli kompromis, da se bi odrekli obrežju Dfll macije. Ameriški delegatje izjuv-Ijujo, da se VVilson cmfatičoo dr ži svojega principu iti ne mara d" batiroti o zahtevah Italije za He ko iu dalmatinsko obrežje.
Dunaanji "MatIn" piše, da jc italijansto-jugoslovanski sjior za lleko zelo nevaren in pravi, da velika trojica ne sme dopustiti, da bi Orlando zapustil Pariz brez po ravnanja tega vprašanju. "Victo rie" pa piše, da Francija mora stati z 11 uli jo do konca.
Pariški listi so ponatisnili grož njo uapoliškega časopisa "Matlino/* ki se glasi: "Ako se naši de legatje vrnejo iz Pariza brez izpopolnjenih zahtev, tedaj pade vlada v Rimu in revolucija z boljševizmom vred bo vzplumtela po vsej Italiji." Francoski konservativni listi kujejo velik kapital iz tc grožnje in pozivajo Američane in Angleže, da naj .nikur ne povzročajo "grde prekuelje."
ricnieuceau je dejal včeraj v nekem pogovoru, da je problem ličke veliko težavnejšl, kr.kor je bil problem Saarske doline.
Ameriški časnikarski poročevalci imajo danes sejo, na kateri razpravljajo, dn Ii je vredno predložiti protest proti zaključku velike četvoriee. ki je izključila časnikarje od sestanka zaveznikov z Nemci v Versaillesu in jim prepovedala intervjuvnti nemške delegate. Poročevalci bodo stneli biti navzoči le ua zadnji formalni seji, ko bo podpisana pogodba.
Kakor se čuje. ne bodo zavezniki dovolili nemški vladi, dn predloži pogodbo ljudstvu nn splošno glasovanje, temveč dn zadostuje ratifikacija v narodni skupščini.
HlflNI POSESTNIKI DRAŽE STANOVANJA.
ANO LEŽI ZAKRIVILI UPOR V RUSIJI.
Ameriški vojak, ki se je vrnil iz severne Rusije, obtožuje Angleže brutalnosti.
Ne* York, N. V. — Fred H. Herhst iz Detroit a, Mieh., ki sc je v pondeljek vrnil iz arhangcl-«ke fronte s pa ni i kom "Ilarris-burg", je izpovedal, -da boljše viška propaganda ui kriva jpiliko, kolikor je brutalnost angleških poveljnikov, da se je bija uprla kompanija I, 339. infanterijskega polka v severni liusiji.
Iferbst je služil pri prvem bataljonu 310. inženirske enote skupaj s 339. polkom odkar je prišel v Rusijo. Dejal je:
"Ko sem zapustil Arhungelsk pred sedmimi tedni, je bilu revol-tu v zraku in le iskre je bilo treba, da se razvije v požar. Po mojem mnenju so revolto zakrivili britiškr častniki, ki ne postopajo z ameriškimi vojaki kot z ljudmi. Zna n mi je slučaj, ko jc bila čela K, 339, polka 4H ur v službi br«z upanja, pn je prišbl angleški ka-pitan in ukazal je našemu kapitanu Donovanu, da se naj četa pripravi zn odhod na bojno črto pri Kadišu zn dva tedna." Moji možje so strašno trudni in potrebujejo počitka," jc odgovoril Do-uovau. — Anglež je pa rekel: "Kaj hudiča se brigate rn tiste ljudi, ki niso druzega kdt. kon-skripti) whnt the beli do you'eare about these men, lhey're only drnfted soldiers)."
Do nova n je pa direktno odklonil povelje in znradi tega ui b»l nikdar klican na odgovor od poveljnika ameriškegn polka.
^Nflši vojuki se dnu za dnevom vprašujejo: "Ali srno prodani Angležem?" Odkar je bilo podpisano premirje, smo čutili, da nas je Amerika zapustila iti dn -e nihče ne briga več, knj se zgodi z nami."
Herhst je dalje povedat, dn soj mnogi Američani zblazneli vsled strašnegn mraza in prenapornega dela. ,Neki ameriški vojak je obut relil hritiškega častnika v ramo in pozneje je bil spoznan umobol-nim.
Višji ameriški častniki se ne brignjo za službo in pošiljajo nižje častnike na fronto, sami pn o-stanejo daleč v ozadju, kjer imajo topln stnnovanja in dovolj dobre hrane.
Ilenbvit je končno ponovil, kar so že drugi prod njim izjavili, da bo ameriško ljudstvo strmelo, kadar ho razkrita vsn reruičit o zavezniški ekspedieiji v Rusiji. . •
Z ognjem in modem, ii
ZGODOVINSKI ROMAN. Poljaki spisal Sienld«ir!wies. — Poslovenil 1 PodravakL
(Nadaljevanje s 1. strani.) stopijo proti podružeuju stanovanj. Hišni posestniki so prav hladno sprejeli deputacijc teli organizacij. Zahtevali so, da plači-jo stanarino iu molče. Stanovalci niso molčali, ampak so vse organizacije združili v zvezo, da ložje nastopijo proti poželjlvos*i hišnih posestnikov. Ta odločen nastop je povzročil, da jc pred legislaturo VValke.rjeva predloga, ki urejuje razmere med hišnim Dosčsluikofii in strunkdV
Detroit, Mioh. — Tukaj so razmere sc slabše kot v drugih mestih, Pomanjkanje stanovanj je tako veliko, da nekateri ljudje stanujejo v železniških vozovih, garažah in celo v hlevih. Stauari na je poskočila od 75 do 1(10',' nad stanarino, ki so jo plačevale stranke pred petimi leti. V vojnem času so plačevala velika in dust.rijalna podjetja prllično me /do, kar je povzročilo, da so delavci iz drugih krajev prihiteli v Dc roit. Vsled slabih stanovanjskih razmer je prizadetih do 2"».-(KM družin.
Občinski uradniki iu drugi fnk tofji trdijo, da je suspenzija stav Umskih del v vojnem času pov-/rot ila stanovanjsko mizerijo.
Albanci v boju a Italijani.
Solun. - Oblasti Italijanske nkupiicijske armade v Albaniji sn uka/alc preseliti začnstio albansko vlado s Tnrkan pašo nn čelu i/ Drnča v Tiraiui Italijani no zsd nje čase sklicali več shodov /a Vlbanee. katere bi radi pridobili rase, toda uspehu nimajo. Na ne kein shodu je bilo navrocih vec italijanskih vojakov, kot pn Al
PRVOMAJSKA DEMONSTRACIJA PREPOVEDANA V
TAMPI. Tampa, Pla. — TukajŠni župan McKay je izdal naredbo, s katero prepoveduje lokalnim delavskim organizacijam izvršitev nameravanih demonstracij na dan prvega maja. Delavstvo jc zn ta dan sklicalo protestni shod proti obsodbi in zaporu Debsu, toda župan grozi, d ii bo policija razbila -.diod. • ><e*
PREMLAD ZA MORNARICO, ZDAJ SEDI V ZAPORU.
Chicoog, 111. — John VVoelke, k;rctcga je mati oprostila iz. mornarice, ker je bil premlad, >edi zdaj v celici, ker jc že dosti star. da zna izvršiti kamjlvn dejanja, Matthevv Kadckovvitz se je pritožil na policiji, da Woe!ke izsiljuje in njotf-i denar grozeč mu. da umaže njegov značaj, če mu nc da denarja. Povedal je, da mora duti mlademu VVocIku *•"() in du se snidetn v Lbicoluovem parku. Detektivi so zaznamovali denar in >e skrili v parku. Čakali »o, da Kadckovvitz izroči denar VVocIku. Ivo so opazili, d:i je <l-»-nsr v VVorlkovih rokah, so go psijeli. Odvedli so gn na policijsko postajo iu zagovarjali se Ihi moral na obtožbo "radi ropa iu izsiljevanja denarja."
CE8TN0ŽELEZNISKA DRUŽBA JE POGORELA NA SODI&CU.
VVashington, D. (!, — Zvezno sodišče je svoječasno razveljavilo soduijsko prepoved, ki jc pre-poveilala mestni oblini obratov a*
banecv nakar je biln prečit a nn in 'i cestno železnico na uliesb, ua sprejeta resolucija v italijanskem I katerih ima privatna družba le
teriUu
Albanski rebcli .ki se no postavili Italijanom pu robu, se ntrju jejo v gorah. Italijani so jih nn psdli / artilcrijo. toda niso luogP v/rii postojank Kretas Kiafe in Itooiln
položene svoje tire. Ostnoželfg-ntska tlružba je jmiti tej razsul-j bi vlolila priliv na najvišje sodišče. ki jc »daj potrdilo larsudbo prve iiištnncc.
Kupite bonde amage!
Nadaljevanje.
Stegne k njemu roko. Bohun jo prime ter poljubi. Naglo dvigne glavo ter zapazivši njen resnobni pogled, zopet spusti roko. Stopajoč k vratom, se priklanja po kozaški do pasu, pokloni se še enkrat pri vratih ter zgine za težko zaveso. Knjeginjica kmalu sliši pod oknom živ hrup, žveu-kljunje orožja in pesem, ki So jo peli odhajajoči Kozaki:
"Bode slava slavna Pomiž (med) Koza kam i Pomiž druhami (tovariši), Na mnogaje lita Do konca vika . . ."
Olusovi in ropot se oddlaja vedno bolj in bolj
ter naposled utihne.
IV.
"Bog je storil nad njo enkrat pravi čudež," dejal je gospod Za globa Volodijevskemu in Podbipeti, sedeč ž njimi v stanovanju Skretu-skega. "Pomagal mi je, da sem jo iztrgal iz teh pasjih tac ter jo srečno izpeljal iz nevarnosti. Upati hočemo, da se on še sedaj usmili nje in nas. Da bi le bila ostala živa. Neki glas mi pravi, da jo je Bohun znovič ugrabil. To pa. sodim po tem, ker ko ujetniki pripovedovali, da je postal drugi načelnik po Krivonosu — da bi ga zlodji odrli — ter je torej moral biti pri zavzetju Bara."
"Nu, ni mu bilo lahko najti je v tolpi onih ne-.srečnih? saj je bilo tamkaj nad dvajset tisoč po-morjenih," odvrne gospod Volodijevski.
"0, ti njega ne poznaš. Jaz bi prisegel, da je vedel, da je ona v Baru. Torej ne more biti drugače, nego da jo je rešil ter jo kam odpeljal."
"Slaba tolažba! Ko bi bil jaz na mestu go. spoda SkretuKkega, bi Ki pač želel, da naj bi bila umrla, nego da je prišla v njegove roke."
"Tudi to ni nikaka tolažba; če je umrla, ker je umrla onečaščena ..."
"Revica!" zakliče Volodijevski.
"Oj, gorje, gorjč!" oglasi se Longin.
Zagloba si začne ruvati brke in brado; naposled pa zagrmi: ,
"Da bi garji požrli ves ta pasji rod. Da bi poganje napeli njihova čreva na svoje loke! Bog je vktvaril vse narode, toda nje je vutvaril alod. Bog dal, da postanejo nerodovitne vse njihove matere!"
"Dasiravno nisem poznal kneginjiee," dč turobno Volodijevaki, "toda ljubše bi mi bilo, ko bi mesto nje, mene zadela kaka nesreča."
"Enkrat samo sem jo videl, in več je ne morem pozabiti," reče gospod Longin.
. "Tako pravita vidva," oglaKi se gospod Zagloba. "Kuj naj pa Sc rečem jaz, ki sem ji bil kakor oče,ter jo izpeljal iz take nevarnosti?"
"Kaj šele pravi Skretuski?" omeni Volodi-jevKki.
Tako so ugifiali in obupavali vitezi ter umolknili napoKled. Prvi Ke zave gospod Zagloba.
"Ali res ni nobene pomoči več za to gorje?"
vpraša.
"Če ui druge pomoči, treba Ke je maščevati," reče Volodijevaki.
"Oh, da bi Bog dal Hkoro veliko bitko!" vz-dihne gospod Longin. "Pripovedujejo o Tatarjih, da so se že prepeljuli čez Dnjeper ter se vtaborili na poljanah.
"Ni mogoče," reče Zagloba, "da bi tako zapustili ubožico ter ne Ktorili ničeuar za njeno rešitev. Dovolj Meni si že okrhal moje Ktare kosti po svetu; bolje bi bilo, ko bi Ki Kedaj na toplem počil. Toda zu tem dekletom pojdem celo v Stam-bul, če bi bilo treba, dasi bi se imel znovič obleči v beruške cunje in vzeti teorano v roke, na katero sedaj brez Ktuda še pogledati ne morem."
"Vi sle mojster, kar se tiče zvijače; nemara si le izmislite kaj, da jo rešimo," reče gOKpod Pod-hipeta.
"Ob, inarsikntern miKel mi je že šinila v glavo. , Ko bi jih vsuj polovico toliko imel knez Dominik, Hmelnicki bi že viael na vislicah. Clovoril sem že s Skretuskim, toda ž njim kc sedaj hi moči kaj pomeniti, (lorje se je zapeklo v njem in ga razjeda hujše o<l bolezni. Pazita gospoda nanj. da se mu nc zmeša pamet. Večkrat se pripeti, da možgani prevelike žalosti začno vreti in ae naposled ski-sajo."
"Pripeti sc to, pripeti!' potrdi gospod Longin.
Oospod Volodijevski se nestrpno zgane ter
vpraša:
"Kaj ste si izmislili, gospod?"
"Kaj sem si izmislil? Nnjpoprej moramo izvedeti, če je iniša revica — naj jo angelji varujejo vuega hudega! — šc živa ? To pa lahko izvemo na dvojni način: Ali najdemo med knežjimi Kozaki zanesljivih iu odločnih mož. ki se bodo drznili iti med Bohnnove Kozake, dn od njih nemara kaj po-Izvedo."
"Jnz imam drngnnce-Rusine," seže mu v l»e-sedo Volodijevski, "poskusM bom najti takih
ljudi."
"Tukaj, gospod . . . Nemara hI se dal ujeti knk lopov, ki je bil navzoč pri vzetju Bara: oni gotovo vedo zanjo. Oni se ponnšajo z Bohunom kakor berač z mavho; meni pa je všeč njegova zlodjevn predrznost; slepe! pojo o njem pesmi — da bi jim ohripcla grla!-Kozaki ga pripovedujejo eden drugemu to. kar je doprinesel in ni doprinesel. t'e jc on ugrabil našo revicn, jim gotovo ni ostalo tajno."
"Pa pošljimo ljudi in poskusimo vjeti kake-gn lopova." omeni gospod Pod M pet a.
"Zadeli ste. gospod. Ko enkrat izvemo, ds |je živa — pride tudi ostalo na vrsto Takrat, če hočete pomagati Skretuskemu. izberite mene za načelnika, ker jaz imam največ skušenj. Preoblečemo se ra kmete, ter ae potrudimo isvedeti. kam ji\ je skril. Ko to irvemo, zastavim svojo glavo, da jo tudi dobimo. Največja nevartusit preti meni
in Skretuakemu, ker naju Bohun Jaliko spozna Ce se to pripeti, naju rojstni materi več ne npo. znate; tudi vas katerih naju več ne ugleda "
"Mene je že videl," omeni Podbipeta, "t,^ meni je to vseeno."
z "Nemara pa njega da Bog v naše roke!" reč« Volodijevski.
"Nočem ga videti!" nadaljuje Zagloba 'Sanj zlodej naj mu bo za tovariša. Treba je začeti pre. vidno, da b vse podjetje ne spodletelo. Nemogoč« je, da bi on sam vedel za njeno skrivališče, vs«. kako pa je bolj varno, da vprašamo po njej kom druzega."
"Nemara, da tudi naši ljudje kaj poizvedo. Samo če knez dovoli, da izberem jaz zanesljivih mož ter jih pošljem, če treba, že jutri."
"Knez že dovoli, če pa tudi poizvedo kuj, 0 i tem pač dvomim. Čujta gospoda, meni je pi-Uin v glavo druga misel. Namesto, da bi pošiljali Ijn. j di, ali lovili poročevalce, preobleeimo se sami ter odrinimo brez odloga."
"Oj, to je nemogoče!" zakriči gospod Vo-lodijevtskl.
"Zakaj je to nemogoče?"
"Žf( vidim, da še ne poznate vojaške službe. Kadar je polk primoran bojevati v polni sestavi, je vojaku sveta dolžnost, da pri njem ostane. Ko bi tudi umrli oče in mati, vendar noben to varil ne pojde prosit dopusta, ker to bi bila zunj velika nečaKt pri vojaki. Po glavni bitki, poprej pu ne. Prevdarite, gospoda Skretuskega je gotovo prve-ga mikalo, da bi šel rešit knjeginjico, toda on se Se z besedico ni zmenil o tem, ne meneč z.u to, da ga knez ljubi in Ri je že pridobil slave v vojaki. To je, vidite, javna služba, ona pa le zasebna. Ne vem, kako je s to stvarjo drugod; toda pri našem knezu še nisem slišal, da bi ga prosil pred bitko kak častnik za odpust! Dasiravno bi se duša trgala od gorja, k tako prošnjo ga ne spravite h knezu."
"Rimljan je in strog, to vem," — odvrne goapod Zagloba; "toda ko bi knezu kdo rekel, nemara bi njemu in nama iz lastne volje dal dopust."
"Knez ima sedaj polno glavo Kkrbi za dnmo-vino. Nemara Ki miKlite, gospod, da se bo sedaj, ko Ke vrše tako važne Ktvari, tikajoče kc vHega naroda, zanimal za zanebne zadeve? Ko bi knez tudi privolil, kar pa ni muditi, vendar bi nobeden nos sedaj ne Sel iz tabora, ker smo tudi mi dolžni posvetiti svojo Klužbo nesrečni domovini, ne pa samemu sebi."
"Vem to ,vem in poznam svojo službo; rekel sem pa tudi, da mi je samo prišla ta miKel v glavo. Resnica je tudi, dokler Se vojske iteli roparjev niso pobite, bi itak ne mogli mnogo storiti zanjo. Bor daj, da se kmalu zbere naSa vojwka, ker Kieer 1 n pomrjemo od dolgega časa. Ko bi bil nas knez glavni poveljnik, davno bi bili že odrinili na pot. Toda knez Dominik oči vidno le odlaga in odlaga, ker ga še doslej ni od nikoder." .> r
''Čez tri dni ga pričakujejo.''
"Daj ga Bog kot najpoprej. Gospod kraljevi dvomi toča j pa pride že danes?"
"Tako je."
V tem hipu se odpro vrata in v sobo stopi gospod Skretuski. Njegovo lice in oči, rekel bi, so mu okamenele od žalosti. Čudno je bilo videti to nilado lice tako surovo in resnobno, kakor hi še nikdar ne bilo poznalo smeha; cela Kmrt bi bila težko še kaj spremenila na njem. Brada mu je segala do polovice prsi, sredi Črnih bok so se tu pa tam kazale srebrne niti.
Tovariši in njegovi -zvesti prijatelji ko si mo-rali samo muditi njegovo gorje, ker ga je sam Kkrbno skrival. Na videz je bil popolnoma miren, v vojaški službi Se marljivejši, nego navadno; človek bi Rodil, da je ve.s zatopljen v bodočo vojsko.
"Pomenkovali smo Ke tukaj o tvoji nesreči,'' omeni Zagloba ; "Bog nam je priča, da ti ne moremo pomagati. • Toda kaka bi bila pomoč, ko bi ti pomagalo samo prelivati solze. Za to pa smo sklenili preliti tudi Kvojo kri, samo da ti rešimo to revico iz sužnosti."
"Bog vam povrni," reče gospod Skretuski.
"Pojdemo s teboj, če treba v tobor Hmel nlekega," reče Volodijevuki, ter prijatelja otožno pogleda.
."Bog vam povrni!" ponovi.
"Mi vemo." omeni Zagloba. "dn si prisegel jo poiskati, bodisi živo ali mrtvo; zato smo pripravljeni iti s teboj, če treba, še danes..."
Skretuaki Rede na klop upre oči v tln in molči. To pa pripravi gospoda Zaglobo v nevoljo. "<> le ni namenjen popuKtiti jo?", mudi si. "Če je p« tako, pa'naj bo Bog ž njim! Saj vidim, dn ni ve«' hvaležnosti nini spomina na svetu. Toda so še ljudje, ki jo bodo reSili, ko bi imeli pri tem tudi izgubiti življenje."
Nastane nemo molčanje, pretrgano snmo r. vzdihljeji gospoda Longina. Volodijevski p« * približa Skretuskemu, ter položivši mu roko "« ramo, reče:
"Od kod prideš?"
"Od kneza."
"In kaj?"
"Po noči odidem na čet o vanje."
"DaJeč?"
"Celo t jc do Jarmoline, če bo pot prosta "
Volodijevski pogleda Zaglobo in takoj sls * sporazumela.
"To je hlizo Bara?" zamomlja Zagloba.
"Ml gremo s teboj."
"Morate prositi poprej kneza dovoljenja: nemara vam jc odločil drugi poNel."
"Pojdiva skupaj. Imam ga tudi nekaj vprašati." omeni Volodijevski.
"In jaz r. vami," oglasi se Zagloba.
fcli so. Knezovo stanovanje je bilo na dn1g',n, konci, tabora. V prednji sobani so našli mnef* Častnikov drugih praporov, ker so vrela vnja*k' krdela od vseh strani k Čolkanakemu Kamnu. >" poveljniki so hiteli, da ponudijo knezu svojo službo. O on pod Volidijevski in Podbipeta sta mora«« dolgo čakati, predno sta mogla priti pred gospodarjevo obličje, zato pa jim je knez takoj dovobl. da ameta iti sama in jima še naročil poslati nekoliko dragoncev v Bohunov tabor, da bodo tam izvedovsli po knjeginjlci. Volodijevskemu 'I*, reče:	&