LJUBLJANA, SOBOTA, A. AMILA 1958 morebitni protest proti oborožitvi Bundeswehra z atomskim orožjem spadal v pristojnost komisije OZN za razorožitev. »Želeli bi,« je s tem v zvezi izjavil tov. Petrič, »da je za-hodnonemška vlada smatrala, da bi to vprašanje spadalo v pristojnost OZN oziroma neposredno odgovornejših vlad tudi tedaj, ko je sprejemala odločbo o oborožitvi Bundeswehra z atomskim orožjem.« Tovariš Petrič je podprl me- ve Madžarske je govoril tudi predsednik madžarske vlade Ferenc* MGnioh, ki je govoril o doseženih uspehih madžarske družbene jn politične izgradnje. Po besedah minstra Muničha jo zveze m dobro voljo. vest v o in st olili nov delavski svet. Izmed 112 kandidatov so jih izvolili er dela samo po ena izmena, glasovali na 4 voliščih vsi 10, na dveh voliščih pa s 95 odstotkov. Na drugih voliščih, Dlitve končali popoldne. Neposredno po izvolitvi central-konstituirali tudi delavski sveti posameznih obratov. LETO XIX., ŠTEV. 80 SLOVENSKI tidaja in tlslto Caaopbuj ptidjeijt 3luveu»lt) ^viuCctaiec L/irextor Radi Janhaba. Glavni in od^OTorpi urednik: Sergej Vošajak - Uredništvo-Ljubljana, Tomšičeva nlica št. » in S, telefon 23-522 do 23-526 - Uprava; Ljubljana. Tomšičeva olica St. t/U. telefon 23-522 do 23.526 - Oglasni oddelek Ljubljana. Titova cesta 7. telefoc 21-896. ca ljubljanske naročnik. 20-463. za zunanj* 21-832. — Poštni predai it. 29 — Žiro tačun pri Komu aalni banki Liublfana St. 60-KB-5-Z-367 - Mete&nr aaročoina 230 din SEJA PREDSEDSTVA ZVEZNEGA ODBORA SZDL OCfcNA VOLI I EV IN ŽNAČS.) PROSLAVE 1. MAJA BEOGRAD, 4. apr. (Tanjug). Včeraj je bila v Beogradu pod predsedstvom EDVARDA KARDELJA seja predsedstva zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, na kateri je bilo podano poročilo o volitvah v zvezno in republiškt skupščine ter so razpravljali o proslavi 1. maja in o predloženem proračunu zveznega odbora za letos. O preteklih volitvah je poročal sekretar volilne komisije zveznega odbora SZDL Krsto Popivoda. V poročilu, ki je bilo sprejeto, jn v razpravi predsedstva zveznega zbora, je bilo ugotovljeno, da spadajo letošnje volitve v političnem pogledu med najpomembnejše volilne manifestacije po vojni. Politična zrelost in večja socialistična zavest sta se manifestirali v močnem odobravanju splošne smeri razvoja naše države v aktivni podpori vsega, kar je treba v naši družbeno-politični izgradnji podpirati, kakor tudi v kritičnem odnosu do vsega, kar objektivno zasluži kritiko m kar je treba spremeniti. Izgradnja novega sistema samoupravljanja, njegovo funkcioniranje in sodelovanje državljanov pri upravljanju so vplivali tud« na odnos volivcev do volitev. Glede na to so rezultati, doseženi pri teh volitvah, izraz ne samo zaupanja v izvoljene poslance, temveč pomenijo predvsem tudi močno podporo vsej notranji politiki naše države in njenim osnovam — delavskim svetom in komunalnemu sistemu, kakor tudi miroljubni zunanji politiki naše države, politiki aktivne koeksistence in borbe za mir v svetu. Čeprav volilni rezultati ne morejo izraziti celotnega poteka volilne kampanje, njene dinamike in intenzivnosti, bogastva cblik politične aktivnosti in obilja problemov, ki so bili načeti, so vendar ena izmed najmočnejših ilustracij političnega razpoloženja. Glede udeležbe pri volitvah ni bilo razlike med posameznimi narodnostmi, narodnostnimi manjšinami ali posameznimi sloji prebivalstva. Izredno velika je bila udeležba volivcev na vasi, zlasti v nekaterih krajih, ki so pri prejšnjih volitvah zaostajali v volilnih rezultatih za jugoslovankim povprečjem. Tako je bila na primer udeležba volivcev pri volitvah v avtonomni pokrajini Vojvodini večja za 6,7 odstotka kakor pri volitvah leta 1953, na Kosovem jn v Metohiji pa za 3,3 odstotke. V nekaterih okrajih v Hrvatski, kjer so bili pri volitvah lete 1953 volilni rezultati znatno slabši kakor v drugih okrajih, sedaj te razlike skoraj ni bilo. Rezultat pozitivnega vpliva splošnega političnega razpoloženja državljanov se je pokazal tudi v mnogo večji udeležbi katoliškega 'klera pri volitvah. Po veliki udeležbi državljanov na zborih volivcev in drugih političnih sestankih, po udeležbi v razpravljanju in zanimanju za vprašanja, ki so bila v njem načeta, kakor tudi po zanimanju za predlagane kandidate, so se lahko pričakovali tako pozitivni rezultati. Tako je na 45.000 zborih volivcev v zvezi z volitvami v zvezni zbor sodelovalo okoli 4.5 milijona državljanov, na več kot 17.000 zborih volivcev za zbore proizvajalcev pa okoli 1,700.000 proizvajalcev, kar pomeni, da je pri splošno- ljudskem dogovarjanju v predvolilnih pripravah sodelovalo nad 6,000.000 ljudi V mnogih krajih, zlasti v vaseh, nis>o zadostovali prostori, kjer so bila predvolilna zborovanja, da bi sprejeli vse, ki so prihajali, da bi prisostvovali. V ocenjevanju pozitivne predvolilne aktivnosti in rezultatov volitev samih je predsedstvo izreklo priznanje organizacijam in aktivistom SZDL in Zveze komunistov, ki so bili nosilci predvolilne aktivnosti kakor tudi vsem delovnim ljudem, ki so se v velikem številu angažirali v volilnih pripravah — pri urejanju volilnih imenikov in delu volilnih organov na dan volitev. Zlasti pozitivno je ocenjeno to, da so politične organizacije pri teh volitvah delovale do samih volitev. Posebnega pomens je, da so bile v predvolilne priprave poleg SZDL m Z**ezc ko-munistov aktivno vključene tudi druge politične in družbene organizacije — sindikati. Ljudska mladina. Zveza ženskih društev ter d m množične in strokovne organizacije. Za zbore vo..v.. .< na vasi j? značilno, da so kmetje tokrat v splošnem mnogo širše in globlje razpravljal-; o problemu naglega razvoja zadrug in napredka kmetijstva. Razen tega so na teh zborovanjih konstruktivno kritizirali ugotovljene po-mankljivosti v delu ljudskih odborov in drugih organov, zlasti počasnost in površnost administracije pri uveljavljanju predpisov itd. Posebno veliko zanimanje so volivci pokazali za nameravane ukrepe družbene kontrole, evidence jn kontrole cen, razširjenje funkcij zborov proizvajalcev itd. Na širino predvolilne razprave je v velikem obsegu vplivalo pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ, ki je naletelo na soglasno odobravanje državljanov. Pri teh volitvah je prišla do močnega izraza vera v nadaljnji pozitivni razvoj naše druž-beno-politične izgradnje, v to, da bodo odstranjene slabosti in izpolnjene naloge naših perspektivnih in tekočih družbenih planov. V zvezi s tem se postavlja naloga, da se državni in političnj organi usmerijo na probleme, na katere so opozorili volivci, namreč na reševanje raznih problemov v komunah, podjetjih itd. Učvrstitev izredno pomembnih rezultatov, ki so se pokazali Prd teh volitvah, zahteva tud-določene ukrepe. Doseženi politični rezultati pr’ teh volitvah se bodo najbolje ohranili in nadalje razvijali na tk na”5in, da se ne bo dopustilo, da bi zapa- dali v državno-gospodarski prakticizem. niti, da bi se oslabil nep° '• ‘rinj stik. ki ie b-i.l zlasti pri teh volitvah vzposta-,jdii med p,-. vou.,.vl .n državljani. Ena -.zmed značilnosti teh volitev je v tem, da so potrdile, da je naš sistem, zasnovan na delavskem in družbenem upravljanju in komunalni ureditvi, močno razvil notranje sile in ustvaril zelo pozitivno politično razpoloženje. Prav tako je treba poudariti tudi to. da so bila v tej pred votlin* ke.mt-a-1 rX'~-žavljanom objektivno obrazložena dejstva o us^-ii.h. tudi o objektivnih in subjektivnih razlogih za še nerešena vprašanja ob tolmačenju perspektive. kar je pri volivcih našlo p-olno razumevanje. Volivci so se v največjem števtidu zavedali, da je naš nadaljnji socialistični razvoj odvisen predvsem od njih samih, od njihovega prizadevanja na delovnem mestu, od odgovornosti državljanov pni delu delavskih svetov, komun in drugih organov d.ružbenega samoupravljanja ter da se morejo samo na ta način najbolje reševati vsa vprašanja, ki zadevajo vsakega delovnega človeka kot pozamez_ nika — dviganje standarda ter graditev boljših in humanejših socialističnih družbenih cdno- Politična vodstva na terenu so S1 pridobila v predvolilnih pripravah veliko politično in praktično izkušnjo, kako sistematično jn vsestransko politično delo razvija zanimanje in vzpodbuja najširše množice k reševanju nalog socialistične izgradnje. To naj bi ostala stalna delovna metoda ni naj bi služila za nadaljnjo okrepitev organizacij Socialistične zveze. Predsedstvo je ugotovilo ko' zelo koristno to, da so poslanski kandidati nastopali ne samo v svojih volilnih okrajih, temveč tudi v drugih krajih In republikah. Taki nastopi so pripomogli k še večji politični živahnosti, k okrepitvi bratstva in enotnosti naših narodov, medsebojnemu spoznavanju s pogoj, in razmerami, kakor tudi z uspehi posameznih krajev .;n republik. Tv. kaž-e, da je taka praksa koristna in potrebna ne samo pri takih političnih manifestacijah, kakor so volitve, temveč tudi na sploh. K dinamičnosti preteklih volitev so prav teko pripomogle tudj priprave za VII. kongres ZKJ. kongres Ljudske mladine n proslavo 8. marc., ker so ob tej pri-ik; poudarjale pomen vo-litev. Pozitivno je ocenjeno tudi (Nadaljevanje na 2. strani) REDNA TEDENSKA TISKOVNA KONFERENCA V DRŽAVNEM SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE Neprepričljivi dokazi zahoda Predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve je izjavil, da dokazi za zavrnitev sovjetske pobude niso prepričljivi BEOGRAD, 4. apr. Predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve tovariš Jakša Petrič je danes izjavil naslednje o obisku naše partijske in državne delegacije Poljski: »Z obiskom partijske in državne delegacije Poljski, ki jo bo vodil predsednik republike Tito, bomo vrnili obisk poljskim partijskim in državnim /oditeljem, ki so lani s prvim sekretarjem PZDP Gomulkom obiskali Jugoslavijo. Prepričani smo, da bo obisk naše delegacije, ki se ga iskreno veselimo, znatno prispeval k nadaljnjemu razvoju obstoječega in zelo plodnega jugoslovansko-jol.iskega sodelovanja.« Na vprašanje dopisnika poljskega časopisa »Tribuna Ludu«, kaj lahko izjavi o odmevu, ki ga je imela v svetu odločitev sovjetske vlade, da enostransko prekine s poskusnimi eksplozijami s terroonukleamim orožjem, je odgovoril: »Pozitivno reagiranje javnega mnenja v svetu priča, kako je javno mnenje vsega sveta zainteresirano, da se to, za človeštvo tako življenjsko vprašanje reši. Reči moram, da ne smatramo za prepričljivega niti enega dokaza, ki so bili navedeni za negativno oceno oziroma za zavrnitev sovjetske pobude. V primeru, da bi kljub splošnemu razpoloženju posamezne atomske sile še vnaprej zadrževale svoje negativno stališče v tem vprašanju, bi s tem prevzele nase težko odgovornost za nadaljevanje oboroževalne tekme in za druge možne posledice. Jugoslavija je prepričana, da bi splošna prekinitev poskusnih eksplozij termonu-klearaega orožja odprla pot drugim sporazumom na področju razorožitve in zboljšala mednarodni položaj.« Na današnji redni tiskovni konferenci za domače in tuje novinarje je tov. petrič komentiral tudi izjavo predstavnika zahodnonemške vlade, da vsaka država lahko predloži OZN katerokoli vprašanje in da bi naš Diplomatska kronika Beograd. — Novi jugoslovanski izredni in opolnomoče-ni veleposlanik na Nizozemskem Branko Draškovič je odpotoval na svojo dolžnost. Na beograjski železniški postaji so se od njega poslovili državna podsekretarja za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler in Dobrivoje Vidič, šef protokola sekretariata Dalibor Sol-datič ter mnogo drugih furk-cionarjev sekretariata in Prijateljev. Pri slovesu je bil navzoč tudi nizozemski veleposlanik v Eeo "di baron van Ittersum. Beograd. — Madžarski veleposlanik v Beogradu Lajos Csebi je priredil slovesen sprejem ob narodnem prazniku LR Madžarske. Na sprejemu, ki je potekel v prisrčnem vzdušju, sta bila podpredsednika zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in Rodoljub Colakovič, predsednik ljudske skupščine Srbije Jovan Vese-linov, sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, člani zveznega izvršnega sveta, generalni polkovnik Ljubo Vučkovič, načelniki generalnega štaba, z generali in višjimi oficirji JLA. oboroži- tvi orožjem komisije OZN za sredno tedaj, o oborožitvi atomskim Tovariš spadalo v odločbo z podprl me- Pelsgacija m obiski Beograd. — Predsednik odbora za zunanjo trgovino Hasan Brkič je zaradi bolezni odložil danes odhod na petdnevni obisk v Egipt. Predsednik komiteja za zunanjo trgovino bi moral danes odpotovati v Egipt na povabilo ministra za gospodarstvo in trgovino egiptovske pokrajine ter člana vlade ZAR, dr. Abdel Moneim El Kaj suni j a. morandum češkoslovaške vlade o oboroževanju zahodnonemške vojske z atomskim in raketnim orožjem. »Jugoslovanska vlada,« je poudaril, »podpira memorandum češkoslovaške vlade. Zaskrbljenost, ki jo je češkoslovaška vlada izrazila zaradi oboroževanja zahodnonemške vojske z atomskim in raketnim orožjem, je del tiste vznemirjenosti, ki jo je te dni čutiti v Evropi, še posebno pa v državah kot je Češkoslovaška, ki je bila ena izmed prvih žrtev nemškega napada.« V svojem ekspozeju pred Vrhovnim sovjetom o prekinitvi poskusnih eksplozij termonukle-arnega orožja sovjetski minister za zunanje zadeve Gromika ni omenil Jugoslavije, ko je našteval socialistične države, ki so protestirale zaradi oboroževanja zahodnonemške vojske z atomskim in raketnim orožjem. Ko so ga vprašali, kako komentira to okolnost, je dejal: »Nimam komentarja.« Na vprašanje, kako komentira zadnjo noto ZDA, Velike Britanije in Francije sovjetski vladi glede priprav za konferenco na najvišjj ravni, je odgovoril: »Jugoslavija meni, da mora do konference na najvišji ravni čimprej priti. Mislim, da se z obojestransko dobro voljo proceduralna vprašanja lahko relativno hiitro rešiijo.« Predstavnik Državnega tajništva za zunanje zadeve je na koncu tiskovne konference demantiral pisanje avstrijskega . časopisa »Die Presse«, ki je nedavno objavil, da so jugoslovanska diplomatska predstavništva obvestila turiste, ki potujejo v Jugoslavijo, da se morajo vrniti domov do 8. aprila, ker bodo s 1. majem baje začeli veljati novi predpisi glede vizumov za potovanje v Jugoslavijo. Tovariš Petrič je s tem v zvez) poudaril, da niso predvideni nikakršni novi ukrepi glede izdajanja vizumov tujim turistom oziroma državljanom. M. P. Sklicanje zvezne ljudske skupščine BEOGRAD, 4. apr. Predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič je sklical seji novoizvoljenega zveznega zbora in zbora proizvajalcev zvezne. ljudske skupščine za 17. april ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu tega zasedanja bodo verifikacija mandatov novoizvoljenih poslancev, konstituiranje skupščine, zborov in njihovih organov, namreč izvolitev predsednika, podpredsednika in sekretarjev zvezne ljudske skupščine, kakor tudi predsednikov, podpredsednikov in zapisnikarjev zborov. * Na tem zasedanju zvezne ljudske skupščine bedo izvolili tudi predsednika republike in člane zveznega izvršnega sveta. BUiGIBfi SPREJEL POSREDOVALCE Tunis, 4. aprila (APP). Predsednik Tunisa Habib Burgiba je danes dopoldne sprejel Murphy-ja in Beeleya in se z njima zadržal v razgovoru poldrugo uro. Ob tej priložnosti sta diplomata obvestila predsednika Burgibo o razgovorih, ki sta jih nedavno vodila v Parizu in Londonu. Ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev, je Murphy po sestanku s tunizijskim predsednikom izjavil, da med današnjimi razgovori ni dal nobenega predloga generalnega sekretarja OZN za rešitev framcosfco-tuni- zijsikega spora. Prav tako je tudi dejal; da bodo na sestanku najvišjih dosegli določen napredek, ni pa hotel nič podrobnejšega povedati glede stališča Tunizije do ustanovitve nadzorstva na tunizijsko-alžirski meji. Murphy in Beeley sta nato rekla, da se bosta nekaj dni zadržala v Tunisu. Tunizijski krogi so pesimistični glede možnosti, da bi tunizijska vlada privolila v vzpostavitev kontrole na meji med Alžirijo in Tunizijo. Tli krogi opozarjajo na to, da vzrašamja nevtralizacije meje ni mogoče proučiti prej, dokler francoske sile ne bodo zapustile tunizijsko ozemlje. SZ za mednarodno nadzorstvo Hruščev je ponovno pozval velesile z jedrskim orožjem, naj ustavijo atomske poskuse — Sovjetska zveza je voljna' privoliti tudi v formalno mednarodno nadzorstvo, če mislijo, da je atomske poskuse mogoče prikrivati, je dejal Hruščev BUDIMPEŠTA, 4. apr. (Tanjug). Na Trgu herojev v Budimpešti je bila danes, dopoldne proslava v navzočnosti članov CK madžarske socialistične delavske stranke, madžarske vlade, sovjetske delegacije, ki jo vodi predsednik ministrskega sveta SZ Hruščev iu diplomatskega zbora na Madžarskem. Letos so proslavo dneva osvoboditve Madžarske otvorili z vojaško parado madžarskih vojakov, nato pa je bil velik miting, na katerem so govorili prvi sekretar CK KP madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar in prvi sekretar KP SZ ter predsednik ministrskega sveta ZSSR Hruščev. Kadar i- odločno zavrnil po-skus, da bi na dnevni red neke mednarodne konference postavili vprašanje vzhodnoevropskih držav. Ko je poudaril potrebo po obvarovanju miru in zmanjšanju mednarodne napetosti, je Kadar izjavil, da madžarsko ljudstvo enotno in od1očno protestira proti oboroževanju Za. hodne Nemčije z atomskim orožjem. Hkrati je Kadar izjavil, da Madžarska z vsemi miroljubnimi narodi zahteva prekinitev, oborožitvene tekme, uporabo jedrskega orožja in likvidiranje vojaških oporišč v tujini. Na slovesni akademiji oto 13-obletnici osvoboditve osvpbodit- madžarsko gospodarstvo že letos sposobno v glavnem nasloniti se na lastne moči. Predsednik ministrskega, sveta ZSSR NiMta S. Hruščev je danes pozval velesile, ki imajo je. drsko orožje, naj ustavijo vse poskuse, in ponovil predlog Sovjetske zveze, da bi v tem smislu vzpostavili mednarodno nadzorstvo. če ZDA in Velika Britanija menijo, da ne morejo ravnati po zgledu Sovjetske zveze zaradi pomanjkanja nad-zoTstva. »V imenu ljudstva SZ, v ime. nu sovjetske vlade se obračam na predsednika ZDA Eisenho-tverja in premiera Velike Britanije Macmillana — je izjavil Hruščev — in ju poziva, da se ravnata po zgledu Sovjetske z dejanji dokažeta To bi osrečilo člo-spomin na tak r.’er-.e_ V tovarni Litostroj so včeraj izvolili nov delavski svet. Izmed 75. Do poldneva so v obratih, kjer dela volilni upravičenci že stoodstotno, na kjer delata po dve izmeni, so nega delavskega sveta so se niti sklep • bi živel stoletja. Mi sodimo, da je ustavitev poskusov z atomskim orožjem prvi korak na poti k popolni razorožitvi in ustvarjanju pogojev za mir na svetu, pot, kj drži k mi. roljubni koeksistenci dveh družbenih sistemov in k njunemu miroljubnemu tekmovanju. Rešitev tega življenjsko važnega vprašanja bi pomagala tudi urediti druge pomembne mednarodne probleme.« Nadalje je izjavil, da sovjetski narodi trdno in zanesljive stopajo po poti, ki jo je bil začrtal 20. kongres KP SZ, k izgradnji komunizma in utrjevanja svetovnega miru. Poslušalce je spomnil, da je SZ že razložila nove konstruktivne predloge, ki pa jih vladajoči krog; na Zahodu niso ugodno sprejeli. Hruščev se je posebno dotakni, reakcije predsednika Eisenho-werja na najnovejš: sklep Vrhovnega sovjeta o prekinitvi jedrskih poskusov. Dejal je, da sicer ne bi bilo presenetljivo, če bi drugi po-litiki te ukrepe imenovali »propagandni korak«. Ni pa bilo tega pričakovati od državnika, 'ki razume pomen teh sklepov. »Ce Eisenbower res mdsdl, da gre za propagandni korak — je dejal Hruščev — bi bilo zaželeno, da še on in drugi zahodni državniki sprožijo prav takšno propagando in ustavijo poskuse z jedrskim orožjem.« Hruščev je tudi zavračal druge zahodne argumente, ki imajo po njegovem mnenju namen zmanjšati pomen sklepa Vrhovnega sovjeta ZSSR. Hruščev je prepričan, da poskusov z atomskim orožjem ni mogoče prikrivati. Ce pa drugi mislijo, da je atomske poskuse mogoče prikrivati, je S!Z voljna privoliti tudi ’ formalno mednarodno nadzor-■tvo. Predsednik ministrskega sveta ZSSR Hruščev je govoril tudi jinočd na slovesni akademiji na čast 13-letnice osvoboditve Madžarske. Ob tej priložnosti je Hruščav izjavil, da je SZ proti vojni, da ne grozi nikomur in da ne priznava vojne kot o-rož-:e mednarodne politike. Ko se je dotaknil konkretnih vprašanj glede konference na aajvišjd ravni, je Hruščev izjavil, da bi na tej konferenci 'ahko izmenjali mnenja o m-eto-lah za prenehanje hladne vojne. O nemškem problemu je Hruščev ponovil svojo tezo, da lahko ta problem rešijo sami Nemci brez vmešavanja drugih dmžav, medtem ko tako imenovano vprašanje vzhodnoevropskih držav pomeni izrazito kr- šitev temeljnih pravil v meddržavnih odnošajih. »Nob-ena članica OZN, je dejal Hruščev, ne more privoliti, da bi kogar koli pooblastili, naj diskutira o njeni državni ureditvi.« SZ predlaga kapitalističnim državam tekmovanje — ne v cbciro-žitvi, ampak k dvigu življenjska ravni ljudi,ne v izgradnji vojaških oporišč in raketnih naprav, ampak v izgradnji stanovanj in šol, ne v strahu hladne vojne, ampak v širjenju rrfedissbojnio koristnih trgovinskih stikov in zamenjavi kulturnih dobrin. VREME Stanje 4. aprila: Naši kradi so pod vplivom področja nizkega zračnega pritiska z jedrom nad zahodno Evropo. Frontalne motnje. ki se zadržujejo nad severnim Jadranom in Alpami, pg povzročajo pri nas oblačno vreme'* dežjem. Napoved za soboto: PreteSao oblačno vreme brez b!stvendhvj(Ji|-davin. Temperature ponoči rn*d 4 in 8. nad višje dnevne do 15 Stopinj Celzija: Zboljšanje socialne zaščite Socialne ustanove ne gre obravnavati kot gospodarske organizacije Beograd, 4. apr. (Tanjug) V sekretariatu za socialno zaščito pri zveznem izvršnem svetu je bilo danes končano dvodnevno posvetovanje s sekretarji in drugimi zastopniki te službe iz republik. Na posvetovanju so poudarili, da čakajo službo socialne zaščite obsežne in odgovorne naloge pri reševanju raznih vprašanj borcev in invalidov, ureditvi statusa in finansiranju socialnih ustanov, organiziranju socialnih služb v komunah v zvezi z ustanavljanjem in razvojem stanovanjskih skupnosti ter pri reševanju drugih perečih problemov. Celotna problematika za- pravice do invalidske pokoj ni-ščite borcev prehaja v pristoj- ne. Zaradi nepoučenosti veči- * . - . _ _ t-i i-znninimp nost zveznega sekretariata za socialno zaščito. Na tem pod-področju so zlasti pereče naloge v zvezi z upokojevanjem udeležencev NOB do 9. septembra 1943 in borcev iz španske državljanske vojne, ki nimajo potrebnih starostnih let, pač pa 15 let delovnega staža. Semkaj spadajo tudi zadeve, o katerih so doslej sklepali zvezni izvršni svet, zvezni in republiški organi uprave. V zvezni sekretariat prihaja veliko število zahtev za naknadni postopek za priznanje invalidnin zaradi pridobitve 0CL\A V«L 111V IN ZNtttJ PKOSUVt I. NtJ« (Nadaljevanje s prve strani) delo delavskih in ljudskih univerz, kakor tudi delavnost za-ložniških podjetij, tiska in filma, kar je vse pripomoglo, da je postala predvolilna aktivnost po vsebini bolj raznovrstna ;n zanimivejša. Novi sistem kandidiranja je omogočil, da j-e pri teh volitvah na zborih volivcev, kandidacijskih konferencah in neposrednih volitvah prišlo do izraza razpoloženje in volja volivcev sploh tudi v primerih, kadar je šlo za enega ali več kandidatov. Na seji predsedstva so prav taiko poudarili, da v predvolilnih pripravah ni prišla do izraza sovražna aktivnost v poskusu, da bi se na katerikoli način pojavil kak kandidat izven programa Socialistične zveze. Predsedstvo je pozitivno ocenilo spremenjeno sestavo zveznega zbora, kar je razvidno iz povečanja števila izvoljenih poslancev iz komun in okrajev glede na število poslancev iz republiških središč in federacije. To pa je naravna posledica uvedbe komunalnega sistema m decentralizacije- Predsedstvc je odobrilo predlog proračuna zveznega odbora. Na seji so razpravljali tudi o značaju proslave 1. maja in so sklenili poslati glavnim odborom pismo, v katerem bodo nakazane glavne smernice o načinu proslave. Letošnja proslava 1. maja, ki bo v času izrednih uspehov, ki so jih delovni ljudje socialistične Jugoslavije dosegli v razvijanju socialističnih družbenih odnosov, kakor tudi po velikih uspehih pri voli' vah v zvezno in republiške ljudske skupščine, bo pomenila splošno ljudsko politično manifestacijo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi socialistične Jugoslavije. V okviru proslave bodo med drugim zborovanja v delovnih kolektivih, na katerih naj bi govorili o pomenu proslave 1. maja, o uspehih pri izgradnji države in zlasti o uspehih podjetij. Prav tako bi bilo potrebno v šolah seznaniti mladino o pomenu 1. maja. V samih prazničnih dneh naj bi se omogočili čim bogatejši in razmovrstnejši kulturno-umetni- ški. zabavni, športni in drugi programi v mestih in na vasi. da bi nudil prvomajski program državljanom čim bogatejšo zabavo in razvedrilo v teh dneh in s tem dal posebno označbo letošnji proslavi 1. m a j a glede na to, da letos ne bo prvomajske parade. na teh zahtev ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa zakon o vojaških vojnih invalidih. Ustanovitev uprav^za zadeve borcev in invalidov v 'okviru službe za socialno zaščito bo pripomogla, da bodo te probleme hitreje in bolje reševali. Vsa ta služba naj bi dobila v komunah in okrajih bolj vidno mesto, ki ji po obsegu in važnosti problemov tudi pripada. V sodelovanju z organizacijami Zveze borcev in invalidov naj bi služba za socialno zaščito vsestransko skrbela za vsakdanje probleme in življenjske potrebe oseb, ki uživajo to zaščito. Take možnosti so zlasti v komunah, kjer organi socialne zaščite svoje delavnosti ne smejo omejevati samo na izpolnjevanje zveznih predpisov in administrativno reševanje problemov. Priporočeno je bilo, naj se v zvezi s statusom in finansiranjem socialnih ustanov ,v republikah prirejajo sestanki in posvetovanja, da bi določili enotna stališča o teh zadevah. Menijo, da bi bilo potrebno socialne ustanove s samostojnim finansiranjem ustanavljati samo tam kjer so potrebe in zanimanje, kar bo najboljše jamstvo, da se-bodo dobro, razvijale. Ustanove za vzgajanje zapuščenih in defektnih otrok naj bi se še nadalje finansirale iz proračunov. Vsaka težnja, da bi socialne ustanove obravnavali kot -gospodarske organizacije, je napačna in škodljiva, # . Kakor so poudarili na posvetovanju, bo ustanavljanje in okrepitev stanovanjskih skupnosti pripomoglo k znatnemu razširjenju socialnih služb. Zato je potrebno, da dobe komune posebne organe uprave za socialno zaščito. 14. številka tednika »Komunist« V današnji številki »KOMUNISTA« lahko beremo: Krsto Crvenkovski: »Potovanje v Ulan Bator«, Dragoljub Ilic:^ »Odnos do kritike«, Ljubiša Ristovic: »Po- slanec v novih pogojih«, Ačim Mi-čevič: »Enotnost pri delu«, Zvonko Štaubringer: »V senci pšenice in hibridov«, Nada Bogdanovič: »Novo v sistemu izobraževanja odraslih«. Bo; jan Zavašnik: »Velenjski rudarji med VI. in VII. kongresom ZKJ«. Miloš Bajič: »O funkciji likovnega dela«, Savo Križavac: »Zmaga po petindvajsetih dneh*. S seje Sveta za Šolstvo * 0L0 Ljubljana Včeraj je Svet za šolstvo OLO Ljubljana pod predsedstvom Humberta Gačnika obravnaval razdelitev okrajnih sredstev za negospodarske investicije v letošnjem letu, ki bodo znašale 70 milijonov din. Ta sredstva so namenjena za večja popravila šolskih stavb, deloma pa tudi za nabavo opreme. Pri obravnavanju kapacitete šolskega prostora je svet sklenil, da je treba proučiti možnosti za asanacijo in ureditev ustreznih kletnih prostorov v posameznih šolah, ki naj bi služili za potrebe šolskih kuhinj in za garderobe. Prostorne sobe, ki jih sedaj v šolah uporabljajo za te namene, pa bi lahko primerno preuredili v učilnice. Na ta način bi pridobili še precej nesmotrno izkoriščenega šolskega nro štora. Svet .je razpravljal tudi o nekaterih konkretnih nalogah glede organizacije novega šolskega omrežja v zvezi s šolsko reformo, o novogradnjah šol na področju mesta Ljubljane ter o razpisu službenih mest. Sprejel je tudi priporočilo šolam, naj uredijo zelene površine, ki bodo lahko v dobršni meri služile za potrebe telesne vzgoje, kakor tudi predlog o razpisu športnih tekmovanj na šolah, v katera bodo med drugim vključeni tudi razni pohodi po poteh iz NOB. IZ OSNUTKA PROGRAMA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Zdravstvena zaščita železničarjev Ljubljana, 4. aprila. Repu- tem predlogu so člani_ sveta bliski svet za zdravstvo pod zastopali enotno stalisce, da predsedstvom Olge Vrabič je ne more biti govora o kakšni na današnji seji razpravljal o samostojni železničarski zdrav- problemih zdravstvene službe stveni službi, ker je zdrav- v transportnem prometu. stvena služba enotna za vso Direkcija jugoslovanskih že- državo. Poudarjene so bile tu- leznic v Ljubljani je glede na težave, ki jih ima, predlagala preureditev zdravstvene službe železničarjev in sicer v tem smislu, da bi postala ta služba na železnici samostojna. V razpravi o di številne pomanjkljivosti pri dosedanjem načinu zdravstvene službe. Najbolj kričeča pomanjkljivost je ta, da so železničarske ambulante zelo slabo opremljene in da te opravljajo le kurativno, ne pa Spomladanski velesejem v Zagrebli Velesejem bo odprt od 11. do vodnje in njenih možnosti za 20. t. m. Zanimanje razstavljal cev oskrbo notranjega trga s pred-za ta sejem je razvidno iz tega, meti domače proizvodnje, kakor da je prijavljenih do sedaj nad tudi njenih možnosti za izvoz. 1560 domačih m tujih razstav- Tej zamisli je podrejena celot-ljalcev, ki bodo zasedli nad na organizacija velesejma. V 43.000 kvadr. metrov razstavne- tem okviru pa bo organizirano ga prostora. Vsi proizvodi bodo več specialnih razstav, ki naj razstavljeni na novem delu ve ‘ lesejma. Osnovni cilj, ki ga zasleduje ravni, zagrebški velesejem tudi tokrat, Glede na to je vsekakor zelo je pregled jugoslovanske proiz- pomemben mednarodni sejem blaga za široko potrošnjo, ki bo sestavni del velesejma. Na tem sejmu bomo videli, katere po- trebe notranjega trga za široko potrošnjo lahko zadovolji domača proizvodnja. Sodelovanje tujih razstavljavcev pa bo usmer-vec speoiaviivvv ™ —J j eno predvsem na razstavo ti- bi prikazale naše prizadevanje stih predmetov široke potrošnje, za zboljšanje splošne življenjske : ’ tudi preventivnega dela, ki je za zdravstveno varstvo železničarjev zelo važno. Razen tega se morajo železničarji voziti od daleč, če hočejo priti do svojega zdravnika. V mnogih ambulantah pa ordinirajo zdravniki le po eno ali dve uri na dan. Glede na vse te pomanjkljivosti je svet soglasno sprejel predlog svoje stalne zdravstvene komisije, naj bi v tistih krajih, kjer so pomembna železniška križišča, ustanovili sodobno opremljene obratne ambulante, ki bi skrbele tudi za preventivno zaščito železničarjev.' Teh ambulant bi bilo dovolj le osem do deset, da bi zadostile nalo-- gam, ki jih zahteva specifičnost dela na železnici. Svet je bil tudi mnenja, da ne bi imelo nobenega smisla ustanavljati zasilnih železniških ambulant ob dejstvu, da imamo dovolj modernih zdravstvenih domov. ki jih pri nas ‘ ne proizvajamo, O Vseh predlogih in mne-oziroma katerih proizvodnja je njih, ki jih je danes sprejel nezadostna. ?vet bo obveščena direkcija Prav tako bo pomemben med- železnic in njeni organi samo-narodnj sejem opreme za trgo- upravljanja, ki naj do določe-vino in gostinstvo, katerima po- nega roka predložijo sveča perspektivni plan družbe- svoje predloge, kako mislijo nega in gospodarskega razvoja urediti zdravstveno službo na veliko pozornost. Glede na to, železnici. da bo del opreme za trgovino in E. K. gostinstvo uvožen, iz inozemstva,: - , bo ta sejem nedvomno zanimiv Lolenia fivto-moto zveze za trgovske in gostinske delav- BEOGRAD. 4. aprila (Tanjug). — ce kakor tudi zk domače pro- Glavne dobitke na loteriji Avto- - 9 • i t * + moto zveze Jugoslavije so dobile izvajalce, ki prav tako proizva-; naslednje srečke: 2 premiji po jajo opremo za trgovino in go- . 800.000 dinarjev ali avtomobil stinstvo. >. »Fiat 600« srečki štev. 107.280 in Pomen jugoslovanskega obrt- iki ce.esejem nega sejma, ki bo tudi sestavni del velesejma, bo nedvomno v tem, da seznani domače j;n tuje kupce s kakovostjo in izbiro jugoslovanskih obrti ter z možnostim! izvoza mnogih izdelkov. Revija sodobnega oblačenja naj bi predvsem podprla pr;»a-devanjia naše industrijske kon-fekcije in povečala zanimanje za nakup konfekcijskih izdelkov. Na reviji bodo sodelovala naša najuglednejša konfekcija ska podjetja. Za obiskovalce velesejma, kij bodo izžrebani, je določena vrsta lepih nagrad. i, 480.879. > Pet dobitkov po 400.000 dinarjev ali motorno kolo s prikolico srečke štev. 250.244, 463.442, 570.008, 144.874 in 373.285. Deset dobitkov po 3(40.000 dinarjev ali skuter srečke stev. 655.770, 568.940, 395.444, 129.482, 536.445, 311 578, 413.100, 549.917, 443.976 in 781.801. Vsi dobitki so dobili še i»o 10 odstotkov od vrednosti v denarju. Trideset dobitkov po 300.000 dinarjev ali motorno kolo so dobile srečke, Ki se končujejo na naslednje številke: 77.995 in 62.305 ter 60.602. Poleg tega je bilo izžrebanih, še 53.000 dobitkov po 145.000, 50.000, 20.000, 10.000, 6.000, n.OOo, 2.000, 1.000 in 200 dinarjev. Naloge zunanje politike socialistične Jugoslavije Iver izhaja iz zgodovinskih izkušenj jugoslovanskih narodov in njihove pripravljenosti, da z vsemi sredstvi obvaruj e jo svojo neodvisnost in suverenost, služi zunanja politika socialistične Jugoslavije zavarovanju neodvisnosti in interesom svobodnega socialističnega razvoja dežele ter podpira vsestransko sodelovanje med narodi. Naša zunanja politika pri uresničevanju svojih nalog temelji na načelih doslednosti, javnosti in neodvisnega zavzemanja stališč. Neodvisnost jugoslovanske zunanje politike je nasprotna egoizmu, nacionalistični omejenosti, ozkosrčnosti in zapiranju v lastne meje. Jugoslavija je sestavni del evropske in svetovne skupnosti, kot socialistična dežela pa je sestavni del socialističnega sveta, to je socialističnih in progresivnih sil sodobnega človeštva. Zveza komunistov Jugoslavije ima vprašanje nacionalne neodvisnosti v prehodnem obdobju od kapitalizma k socializmu, predvsem za vprašanje, kako zagotoviti nemoten in svoboden razvoj vseh oblik gibanjia k socializmu, in za vprašanje, kako se obvarovati pred vsemi ostanki hegemonizma, kakor tudi ekonomske in politične neenakopravnosti. Boj za tako pojmovano nacionalno neodvisnost je hkrati boj za ©stvaritev političnih in ekonomskih pogoijev dejanskega socialističnega internaciona-lizma v odnosih med socialističnimi deželami, s tem pa tudi izhodišče za zbliževanje in združevanje narodov na osnovi njihovega skupnega interesa. V skladu s splošnimi načeli svoje zunanje politike si je socialistična Jugoslavija prizadevala in si prizadeva za razvijanje sodelovanja in dobre soseščine z vsemi sosednimi deželami, ne glede na družbene in politične razlike med Jugoslavijo in temi deželami, kakor tudi neodvisno od njihovega odnosa do -obstoječih blokov. Takšna politika ustreza interesom narodov ’■ v tem delu sveta in pomeni prispevek svetovni varnosti tn miru. V vseh sosednih deželah kakor tudi v sami Jugoslaviji živijo različne narodne manjšine. Večnarodni socia- listični Jugoslaviji, ki se je rodila v ognju narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije, je tuje sleherno zatiranje enega naroda do drugega, vsi narodi in narodne manjšine v Jugosla- viji uživajo in morajp uživati enake pravice in doK-nosti. Jugoslovanske narodne manjšine v sosednih deželah, kakor tudi druge manjšine, so lahko eden močnih virov medsebojnega prijateljstva in meddržavnega sodelovanja, če se vodi do njih pravilna politika, če so jim zagotovljene demokratične pravice in omogočeno ustanavljanje institucij, s pomočjo katerih si lahko zagotovijo svoboden nacionalni kulturni in gospodarski razvoj kot 'svobodni in enakopravni državljani teh dežel. Zvezi komunistov Jugoslavije je tuja vsaka misel, da bi reševala manjšinska vprašanja z nasilnim spreminjanjem meija. Prizadeva si za enakopravne, demokratične, kulturne in ekonomske pravice manjšin v svoji deželi, kakor tudi jugoslovanskih manjših v drugih deželah. V svoji zunanjepolitični dejavnosti razvija naša dežela — prizadevajoč si za politiko koekstistence in premagovanje blokovske razcepljenosti — vsestransko aktivnost v Organizaciji združenih narodov in se bori za njeno univerzalnost ter na ta način pomaga pri uresničevanju smotrov, zaradi katerih je bila ta organizacija tudi osnovana. Ne da bi podcenjevala negativne vplive mednarodnega položaja na to organizacijo, kakor tudi njeno pogosto enostranost, ki je posledica teh vplivov. Zveza komunistov Jugoslavije vendar sodi, da je z vztrajnim bojem miroljubnih, demokratičnih in antiimperialističnih sil mogoče doseči, da bo ta organizacija bolj kakor doslej služila kot skupni instrument teženj narodov po miru in zbliževanju, sodelovanju in miroljubni medsebojni pomoči. Zveza komunistov si bo tudi nadalje prizadevala za takšno zunanjo politiko Jugoslavije in bo storila vse, da bi z razvijanjem sodelovanja s strankami in organizacijami delavskega razreda - in z demokratičnimi antiim-perialističnimi in narodnoosvobodilnimi gibanji prispevala k naporom in željam vseh narodov sveta, da bi preprečili vojno, da bi se začela na svetu era mirnega ustvarjalnega dela. Usoda naših narodov in prihodnost našega socialističnega razvoja nista bili nikoli tako čvrsto povezani z usodo drugih narodov, z uspehi socialističnega razvoja v drugih deželah, kakor sta danes. Z MNOGIMI PEIP0MMMI V četrtek sta oba zbora občinskega ljudskega odbora Koper razpravljala in sklepala o predlogu družbenega plana in proračuna za letošnje leto. Plan je bil sicer sprejet, vendar so dali ljudski odborniki, zlasti ti iz zbora proizvajalcev, mnogo pripomb, Predvsem so odborniki ugovarjali dejstvu, da je predlog plana premalo konkreten. Poudarjali so, da mora biti prav občinski plan kar se da konkretiziran in da je treba v njem kolikor se da natančno določiti pota in sredstva, s katerimi je plan mogoče uresničiti. Zato so zahtevali, da se v določenih poglavjih plan popravi in naloge formulirajo tako, da pri analizi njegovega izpolnjevanja ne bo mogoče nobeno slepomišenje. Zelo razgibana seja je trajala od jutra do poznega večera. F. M. lainoveiše «esti m dogodki O * »SLOVENSKEM • POROCEVAinu Dr. FRANCE BUCAB 15 Movi pogoji gospodarjenja . _ . . « m » ~ -1rn« c>a Ip*cr rosa Tirr-vctrtPV.ka letilko 10. Lokalno gospodarstvo Ena izmed značnilnosti novela sistema v gospodarstvu je udi to, da je ta sistem enoten a vse gospodarstvo. Ze davno ■red tem sistemom smo opustili lelitev podjetij po pomenu na vezna, republiška in lokalna »odjetja. Ljudski odbor ima do ■seh gospodarskih organizacij ia svojem območju z zakonom ioločene pravice. To ravno •mogoča razvoj komune kot organizacije vseh proizvajalcev n potrošnikov na določenem gospodarskem območju. Zakaj edaj še posebej govorimo o totalnem gospodarstvu? Zakoniti >redipis; tega pojma ne poznajo zeč. Posebej govorijo le o ko-nunalnem gospodarstvu in ko-nunalnih podjetjih. Vendar pa poznajo sedanji oredpisi pojem lokalnega gospodarstva v tem pomenu, da dopuščajo ljudskim odborom možnost, da vodijo posebno politiko do gospodarskih organizacij, ki so posebnega pomena prav za potrošnjo na ožjem lokalnem območju. V takem pomenu obsega pojem lokalnega gospodarstva več kot samo komunalne gospodarske organizacije. Obsega tudi take gospodarske organizacije, ki jih ne mo- je! j a v ožjem pomenu. To so zlasti gospodarske organizacije, ki se ukvarjajo s trgovino z živili. gostinska podjetja, opekarne, apnenice, kamnolomi, obrtna podjetja, zlasti uslužnostna obrtna podjetja, druga manjša podjetja itd. Te gospodarske organizacije so navadno po svojem obsegu manjše. Vendar to ni nujno. Lahko s.o po obsegu tudi večje gospodarske organizacije, ali pa bi se morale razviti tudi v velike gospodarske organizacije. Za vse pa je značilno, da so posebnega pomena za oblikovanje potrošnje na določenem območju. Zaradi tega ima občinski ljudski odbor d.o takih gospodarskih organizacij svoje posebno stališče in tudi posebna zakonska pooblastila. To velja zlasti glede določanja njihovih družbenih obveznosti, amortizacije itd. Tu je treba posebej omeniti, da lahko svet* občinskega ljudskega odbora, pristojen za gospodarstvo, določi, da plačujejo manjša gostišča ter manjše obrtne organizacije, ki opravljajo posebne storitve, manjše trgovske organizacije, ki trgujejo s sadjem in zelenjavo ter komunaln.- gospodarske organizacije prispevek iz dohodka v pavšalu. (24. člen Zak. o prispev- esno 'EdlllZdvlJCj K.1! J*** , _ . • • > »j štetd za komunalna pod- ku gospodarskih organizacij.) Po- leg tega prispevka pa se lahko pavšalizirajo tudi druge obveznosti po drugih predpisih. Tako obsegajo pavšalne obveznosti: 1. pavšalni znesek iz dohodka a) prispevek iz dohodka; b) obresti od sklada obratnih sredstev; c) obresti od sklada osnovnih sredstev; č) zemljarino. 2. proračunski prispevek iz osebnega dohodka po pavšalnih osnovah; 3. prometni davek po predpisih o prometnem davku; 4. stanovanjski prispevek po pavšalnih osnovah socialnega zavarovanja; 5. prispevek za kadre po pavšalnih osnovah za socialno zavarovanje. Na splošno pa lahko občinski ljudski odbor še takole gospodarsko ukrepa: 1. Za komunalne gospodarske organizacije določi poseben način plačevanja prispevka Jz dohodka ali pa Jih oprosti plačevanja tega dohodka. (34. člen Zakona o prispevku iz dohod- fcs.) 2. Določi obrestno mero, po kateri plačujejo obresti od sklada ostipvnlh sredstev in obresti' od sklada obratnih sredstev komunalna podjetja in obrti. Te obresti so dohodki občinskega družbenega investicijskega sklada. (101. člen Zakona o sredstvih.) 3. Gostinska podjetja in gostišča, trgovska podjetja in trgovine na drobno, ki trgujejo pretežno z živili, lizvzemši alkoholne pijače, ter obrtna podjetja in delavnice, kj. pretežno opravljajo storitve, pa ne izpolnjujejo pavšalne obveznosti do družbene skupnosti, plačuj e jo od sklada osnovnih sredstev obresti po obrestni meri, ki jo določi občinski ljudski odbor v mejah obrestnih mer za plačevanje obresti od osnovnih sredstev. Te obresti gredo v občinski investicijski sklad. (Odlok o obrestnih merah Zvezni uradni list št. 54-671/57.) 4. Občinski ljudski odbor lahko zmanjša za grabene objekte polno amortizacijo in pni tem določi, za kolikšen odstotek se zmanjša amortizacija — za gostinska podjetja in gostišča, trgovska podjetja nn trgovine, ki pretežno trgujejo z živili, iz-vzemši alkoholne pijače, ter obrtna podjetja in delavnice, ki pretežno opravljajo storitve. (Odlok o omejitvi uporabe amortizacijskih sredstev, Zvez- ■ ni uradni list, št. 54-673/57.) 5. Z občinskim družbenim načrtom se lahko določi, da plačujejo podjetja,' ki izdelujejo zidno in strešno opeko, apneni- ce in kamnolomi ter pomorska bagrska podjetja amortizacijo samo za toliko časa, kolikor časa obratujejo med letom. Tako izračunana amortizacija pa ne sme biti manjša kot 70% in ne večja kot 100% polne amortizacije. (Odlok o omejitvi uporabe amortizacijskih sredstev.) 6. Splošne kmetijske zadruge plačujejo od sklada osnovnih sredstev obresti po enotni obrestni meri, ki jo določi občinski družbeni načrt. Te obresti gredo v sklad osnovnih • sredstev splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje. (Odlok o obrestnih merah.) 7. Občinski odbor lahko s svojim odlokom popolnoma ali deloma oprosti gospodarske organizacije posameznih dejavnosti plačevanja tistega dela zem-ljarine, ki pripada obči ni. (109. člen Zakona o sredstvih.) 8. Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo del dohodka, 'ki ustreza prispevku iz dohodka, v svoj sklad osnovnih sredstev in v občinski investicijski sklad. Razmerje določi občinski družbeni pila n. (Odlok o prispevku iz dohodka in zemljanih!, ki se odstopa gospodarskim organizacijam določenih dejavnosti, Zvezni uradni list, št. 54-672/67.) Ustrezna pooblastila ima tudi okrajni ljudski odbor v okviru svojih pristojnosti. 2e iz navedenega sledi, da v splošnem veljajo tudi za podjetja lokalnega gospodarstva, zlasti za komunalne gospodarske organizacije isti splošni pogoji, kot za ostale gospodarske organizacije. Posebni režim, ki ga lahko uvede za posamezne gospodarske organizacije občinski ljudski odbor, ne velja toliko za ustvarjanje posebnih pogojev za te gospodarske organizacije, ampak bolj usmerja sredstva v krepitev nekaterih gospodarskih dejavnosti, ki so posebnega pomena za potrošnjo na območju posamezne občine. Razen tega pa je tak posebni režim potreben za uspešnejše uravnavanje potrošnje. Zlasti komunalne gospodarske organizacije so v bistvu posebna oblika organizacije potrošnje. Ce poslujejo kot podjetja, so v pogojih blagovne izmenjave popolnoma izenačena z vsemi drugimi podjetji in velja tudi zanje načelo rentabilnega poslovanja. Kaj pa če ta podjetja ne morejo poslovati po načelih rentabilnosti? Zlasti komunalna podjetja bodo pogosto prišla v položaj, da ne bodo mogla izkazati rentabilnega poslovanja, da bodo na koncu leta izkazala izgubo. V pogojih blagovne izmenjave trg odstranjuje vse tiste gospodarske organizacije, ki ne morejo poslovati rentabilno. Torej velja to tudi za komunalna podjetja. Toda če so ta podjetja nujno potrebna za prebivalstvo določenega območja? Ali naj jih likvidirajo? Družba bi imela od tega veliko večjo škodo kot korist. Nekdo mora opravljat; storitve, ki jih opravljajo ta podjetja. Ce' podjetje mestnega prometa ne poravnava svojih stroškov, ali naj se tedaj mest-ni promet ukine? Na prvi Pogled je jasno, da ne moremo dopustiti, da se udušimo v smeteh, če podjetje za odvažanje smeti ali kakor koli se že imenuje ne izkazuje rentabilnosti v svojem poslovanju itd. Sedanji predpisi navajajo najprej na možnost, da občanski ljudski odbor tem podjetjem toliko olajša poslovanje, da jih razbremeni družbenih obveznosti, da ne ustvarjajo akumulacije, če je njihova dejavnost v svojem bistvu družbeno organizirana potrošnja. Ce tudi ob tem ne izkazujejo rentabilnosti v poslovanju, jim mora družbena skupnost, na katere območju opravljajo svojo dejavnost, poravnati primanjkljaj. To plačevanje izgube pa ni v bistvu nič drugega kot poravnavanje stroškov obče porabe. Seveda pa nastaja vprašanje, če je tako poravnavanje stroškov obče porabe najbolj ustrezno. Pr; takem načinu poravnavanja stoškov obče porabe se ti stroški enakomerno porazdeljujejo na vse prebivalstvo, ne glede na obseg porabe vsakega posameznika in zlasti vsake gospodarske organizacije. To zamegljuje jasnost v potrošnji, razen tega pa tak ma-•»čin potrošnje tudi slaho vpliva na njen obseg. Tam, kjer se porabo neposredno nič ne plača, se ne gleda na obseg porabe Afrika poka dalje Francosko-maroške odnose sta te dni znova občutljivo zadela dva dogodka: špansko-maroški sporazum o vrnitvi obmejnega ozemlja med kolonijo Rio de Oro in Marokom maroški državi ter sprejem mavretanskih prebežnikov v Rabatu. Ozemlje, ki je bilo pod imenom Južni protektorat od leta 1912 dalje pod špansko oblastjo in ki ga je zdaj s svojim podpisom španski zunanji minister Castiella vrnil svojemu maroškemu kolegu Balafreju, meri sicer res samo 25.000 km, je pa zelo važno, ker preko tega ozemlja drži najbližja pot iz francoskih saharskih rudnikov v Tindoulfu do morja. Razen tega ° pa je to dejanje tudi političnega pomena, saj je sprostilo že dolgo zadržane težnje po obnovitvi tako imenovanega Velikega Maroka. Maroška vlada je res že izjavila. da ne smatra svojih južnih meja ob Sahari za dokončne, oziroma, da so sedanje upravne meje proti francoskim posestim v Sahari samo ostanek kolonializma, ki ga bo treba odpraviti. Španija je s tem stališčem tudi delno prizadeta, vendar ji je bilo oči-vidno več do tega, da si z eno potezo pridobi simpatije Maročanov, po drugi strani pa, da — kljub navideznemu zbliževanju Francozov in Spancev v sredozemskem paktu — udari še vedno konkurenčne Francoze. Nedavni pobeg treh prvakov iz sosednje Mavretanije, ki je še vedno pod francosko oblastjo v okviru Francoske Zahodne Afrike, bivšega ministra za trgovino Deye Ould Sidi Babe, bivšega ministra za prosveto Mohameda Baha ir. še posebej emirja iz Trarze, Mohameda Falla Ould ■ Oberja, v Kairo, je dal slutiti, da se bodo Mavretanci. pol nomadski berberi na severu pol PA M1.7 A CrRKALTAE kANASSKi Otoki 't " 9 n črnci v južnem delu proti Senegalu, v procesu svoje emancipacije izpod francos’ e oblasti prav zaradi maroških pretenzij usmerili raje na Egipt. Zdaj pa so osi trije mavretanski predstavniki prišli iz Kaira v Raba* in se pridružili nekdanjemu mavretan-skemu poslancu Ouldi Babani, ki je že prej pobegnil v maroško prestolnico, mb lanskih ustavnih volitvah v Francoski Zahodni Afriki in posebej Mavretaniji je Babani izjavil, da j maroški narod teh volitev in bodočih ustanov, ki bodo iz tega izrastle, ne bo nriznal. S tem, da je kralj Mohamed V. uradno sprejel vse štiri Mavre-tance, se je solidaliziral z njimi ter hkrati s skrajnimi ozemeljskimi programi stranke Istiklal. Naravni proces nacionalnega zorenja se je tako iz Severne Afrike pomaknil že močro proti Zahodu in osrčju kontinenta. Francozi se bo do morali s tem dejstvom sprijazniti. Edino s čimer lahko zajezijo prav tako včasih prebujno se razvijajoči apetit više razvitih novih arabskih dežel na Severu, je v tem, da prepustijo v preostalih manj razvitih deželah Zahodne in Vzhodne Afrike čimveč oblasti v roke domačega prebivalstva Lanske volitve in najnovejša akciia ■»a združitev vsah afriških političnih gibanj hkrati s predlogi za ustanovitev avtonomne afriške federacije s sedežem v Dakarju oziroma Brazzavillu, so dejansko le prvi skromni koraki. Sedanji nervozni prihod francoskega podsekretarja Mauricea Faura v Dakar m hkrati napoved Maroka, da se bo bližajoče vseafriške konference v Akri udeležil minister Balafrej, kaže. da se bo tekma za Mavretanijo in druga afriška ozemlja nadaljevala z vso mrzlico Kako — to bo v marsičem odvisno or sredstev bp Zbližn ZfiB Gaza, 4 apr. (AFP) Ustavodajna skupščina področja Gaze je sinoči soglasno sprejela resolucijo, v kateri izraža željo palestinskega ljudstva, ds bi se to priključilo k ZAR Ustavodajna skupščina Ga ze je bila ustanovljena pretekli mesec. Besen odpor predlogu Uresničenju Efsenhower)evega predloga o reorganizaciji oboroženi! sil se upirala dve vplivni skupini NEW YOKK, 4. apr. (Tanjug). Dve vplivni skupini se upirata i resničenju Eisenhovverjevega predloga o reorganizaciji oboroženih sil. Sefi kopenskih sil, letalstva in mornarice ne odobravajo zamisli, da bi njihovim štabom odvzeli vso operativno pristo; ost in jih spremenili v tehnične organe enotnega poveljstva. Tudi precejšen del članov mentarni sistem. Z druge Stranj Kongresa ima dve nujna pri- pa se je mnogo resnejši odpor pombi. Predvsem nasprotujejo pojavil ob zahtevi, naj na mi- zahtevi, da bi dobil minister za nistra za narodno obrombo prenerodno obrambo izključno pra- nesejo celo odgovornost za raz- vico nadzorstva nad strateškim delitev vojaških kreditov na planiranjem, bojnima silami in najvažnejše in najnujnejše pro- vojaškim raziskovalnim delom, jekte. Nekaj vplivnih senator- Tako bi se v nasprotju s seda- jev je odgovorilo, da ne bodo njo prakso okrepila oblast ene- nikoli dovolili eni osebnosti, da ga človeka, kar bi lahko bilo bi odločala o razporedu dveh nevarno za ameriški parla- tretjin državnega proračuna, s ■ —------------------------------- čimer bi Kongres izgubil svojo Kritika Adenauerje ve vlade gl^°0p^°: časopfei in foo_ Chicago, 4. apr. (AP). Skupina mentatorji so v celoti podprli ameriških publicistov in javnih Eisenhowerjeve argumente, po delavcev, ki se potegujejo za katerih pomeni razdvojenost vo- ponovno združitev Nemčije, je jaškega vodstva na štiri štabe objavila memorandum, v kate- in osem teritorialnih poveljstev rem kritizira Adeoauerjevo via-. preživelo prakso v času jeder-do glede sklepa o oborožitvi za- skega orožja, dirigiranih izstrel-hodnonemške vojske z atomskim kov in umetnih satelitov in varčevanju, kar je vse doslej oviralo medsebojno trenje. Zaradi ostrih nesoglasij ni pričakovati, da bi Kongres že letos odobril to spremembo v decentraliziranem upravljanju z oboroženimi! silami, ki je začelo veljati pred 11 leti. Sestanek atomskih strokovnjakov Luksemburg, 4. apr. (Reuter) V Luksemburgu se je končal delovni sestanek atomskih strokovnjakov iz Evrope in Amerike. Na sestanku so dosegli napredek glede izdelave skupnega načrta za zgraditev več atomskih central z vodnim hlajenjem. Te centrale, ki bi imele skupno kapaciteto milijon kilovatov, bi bile zgrajene v Evropi do leta 1©63. Naslednji sestanek te skupine strokovnjakov bo konec aprila v Washingtonu. «83* H i!C M1LLAN: »V KOS S TEM! CIRILICE NE ZAST0P1M!« ZAHODNA NEMČUA orožjem. Memorandum je podpisal predsednik ameriškega sveta za zopetno združitev Nemčije Richard Sperberg. V tem memorandumu, ko je bil sprejet na posebni seji sveta in poslan predsedniku senatnega pododbora za razorožitev Hum-phreyu, je posebno poudarjeno, da jedrska oborožitev Zahodne Nemčije »ogroža varnost Amerike in vse atlantske skupnosti«. »Zato je naše mnenje — je rečeno v memorandumu — da je akcija Kongresa v tej zadevi ne samo opravičena, ampak tudi nujna«. V memorandumu je naposled rečeno, da bi oborožitev Zahodne Nemčije z jedrskim orožjem prisilila Sovjetsko zvezo. da takšno orožje da na razpolago Vzhodni Nemčiji in tako »bi se samo povečala nevarnost jedrske vojne«. spričo dejstev, da so sovjetske sile bolje organizirane na vrhu, v nekaterih vrstah orožja pa so celo pred ZDA. Poenotenje poveljstva po Eisenhoverjevih besedah ne ustreza samo novemu mednarodnemu položaju, ampak je baje nujno potrebno tudi zaradi povečanja splošne učinkovitosti pri poslovanju in Zaskrblfenost zaradi depresije Zahodnonemški gospodarstveniki so že s skrbjo zabeležili, da so se močno skrčila naročila Vorošilov sprejel Mi ču n o vica Moskva, 4. apr. (TASS) Predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Z-SSR Kliiment Vorošilov je sprejel danes jugoslovanskega veleposlanika v Moskvi Veljka Mičunoviča. Pr,j razgovoru med predsednikom Voro-šilovom in veleposlanikom Mi-čunovičem je bil tudj namestnik sovjetskega zunanjega ministra Patoličev. BONN; 4. apr. (Tanjug). Z vrnitvijo gospodarskega ministra Erharda po 10-dnevnem obisku v ZDA so v zahodno-nemških političnih in gospodarskih krogih oživele že tako široke razprave o tem, ali se bo ameriška gospodarska depresijo čutila tudi v Zahodni Nemčiji. Erhard meni, da se ne bo. V Zahodni Nemčiji se namreč 8000 Londončanov vseh starosti je danes odšlo na tridnevni protestni pohod proti središču za atomske raziskave v Alderma- stonu, ki je oddaljen 80 km od britanske prestolnice. To mani-festacijo proti vodikovi bombi je organiziral odbor za bog proti nuklearni vojni. Udeleženci pohoda so se danes dopoldne zbrali na Trafalgar Square, kjer je bil velik miting. Govorilo je več ljudi, med njimi tudi laburistični voditelj Foot in znani britanski književnik Philip Toyn-bee„ ki je med drugim dejal: »Mi se bojimo vodikove bombe, toda tisti, ki se je ne boije, jdh ne odlikuje nadčloveški pogum, ampak neumnost, ki ni dostojna človeka.« Po mitingu so udeleženci pohoda korakali v okrog 2 km dolgi koloni po londonskih ulicah. Med njimi je bilo videti tudi starce, žene jn mladino. Tej manifestaciji so se pridružile cele družine, nekatere od njih so šle v koloni z otroškimi vozički. Udeleženci so opoldne prišli na poljane Kensingtona, kjer so obedovali pod vedrim nebom. Prenočili bodo v Hanslowu. ju- Beograd. 4 aor. Skupina iu--"oslova.nskrh gospod acstveniko v :e bivala nedavno v Indoneziji ’n imel g razgovore o razvoju' ^oc.podarskeva sodelovanja. V 'ugoslovansklh gospodarskih k-ogih se s tem v zvez- poudarja. da obstajajo obiektivne možnosti in obojestranska želja ■a sodelovanje med obema dr-- a vama. Izraženo ie prepričanje. da se bo sodelovanje tudi bodoče uspešno razvijate vprašujejo, ali lahko ta država, katere gospodarstvo je v naj -večjem obsegu odvisno od izvoza, ostane neprizadeta, če se depresija v ZDA in drugih državah še raizširi. Tukaj opozarjajo, da ge je kiupna moč dTŽav, izvoznic surovin zaradi padca cen surovinam na svetovnih tržiščih, zmanjšala za nekaj milijard dolarjev in to je v istem obsegu čutiti tudi pri izvozu industrij. sko razvitih držav. K temu je treba prišteti še hude devizne težave v več državah, ki nekaj pomenijo v svetovni trgovini. Te države so Francija, Indija. Argentina in druge. Zahodnonemški gospodarstveniki so že s skrbjo zabeležili, da so se močno skrčila naročila i.z tujine, celo za 8 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. To so posebno občutili v jeklarski Maidenheada, kjer bo ponovno industriji, ki je morala začeti omejevati proizvodnjo. Podoben položaj je tudi v premogovni industriji, kjer zelo pogosto uvajajo »praznične izmene« omejitve ali celo prekinitve dela tftdi med tednom, ne da bi se PO VOLITVAH V KANADI velike količine premoga po skladiščih zmanjševale, ampak se celo večajo. Računajo, da je tega premoga že osem milijonov ton. Pred nekaj meseci ni na to še nihče mislil. Z druge strani pa vlada mnenje, da položaj močnega upnika v mednarodni trgovini ter' države, kj je tehnično zelo dobro opremljena, daje Zahodni Nemčiji možnosti, da se dlje upira vplivom depresije od zunaj. Skratka, konjunktumd razvoj Zahodne Nemčije še ni končan, notranji trg pa bo — kakor pričakujejo — lahko v znatni meri vsrkal zmanjšano povpraševanje iz tujine. Zato nekateri upajo, da . zahodnonemškega gospodarstva ne bodo dlje morile težave, s katerimi se borijo druge države, in'da je treba obdobje morebitne večje depresije v svetovnem merilu izkoristiti za utrditev tistega, kar je že do- — visoke ravni proiz-zaposlenosti in stan- seženo vodnje, darda. Takšne in podobne domneve Pa javnost sprejema z veliko skepso in strah pred morebitni, mi gospodarskimi težavami je vedno bolj očiten.. Socialni spopad] med delavci ]n delodajalci, ki se vrstijo drug za drugim skoraj v vseh panogah industrije, pa s svoje strani burkajo vzdušje, tako da ga kljub optimističnemu prepričevanju urad. nih krogov nikakor ni mogoče imenovati mirno. Veliki pohod ftad 8000 Londončanov se je udeležilo trodnev-nega protestnega pohoda proti središču za atomska raziskovanja v Aldermastonu London, 4. apr. (AFP). Nad tri pa bodo nadaljevali pot do PSDI bo nastopila ločeno (Od našega stalnega dopisnika) miting, v Aldermaston bodo manifestanti prišli šele v ponedeljek. Pred središčem za atomske raziskave bo-do imeli miting, nato se bodo vrnili v London. Trst, 4. apr. (po telefonu). Socialno demokratsko vodstvo v Rimu je kljub volji večine članov 'tržaške PSDI sklenilo, da stranka v Trstu he bo nastopila na majskih volitvah skupno s socialisti. Zato so socialni demokrati takoj začeli zbirati podpise, socialisti pa so uradno objavili listo svojih kandidatov, ki je bila že preje znana: bivši poslanec Giusto Tolloy, Stane Bidovec, dr. Bruno Pincherle, od b=vše »Unita popo-lare« in Salvo Teiner, tajnik tržaške federacije PSI. Tudi ostale stranke, razen krščanskih demokratov in komunistov, še vedno nafiirajo podpise, da bi mogle najpozneje do 10. t. m. vložiti svoje , kan- Težavni problemi Prva naloga nove kanadske vlade bo reševanje problemov, ki so nastali zaradi recesije v ZDA NEW YORK, 4. apr. (Tanjug). Prva naloga nove kanadske vlade premiera Diefenbakerja se bo sestojala v reševanju perečih problemov Kanade, ki so bili povzročeni po padanju gospodarske dejavnosti v ZDA. Najprej je treba pomagati 600.009 nezaposlenim' oziroma več kot 9 odstotkov od celotne delovne sile, kar je rekordno število od časov velike krize. Med volilnim bojem je Die-fenbaker obljubil, da bo izvedel javna dela v vrednosti 1,2 milijarde dolarjev za kolonizacijo nenaseljenih in bogatih severnih področij, kar je označil kot edino možnost za zaposlitev. Druga težava bo nastopila, ko bo skušal uresničit; predvolilno obljubo, da bo vlada s 50 milijoni dolarjev povrnila škodo, ki so jo farmarji trpel-; zaradi nizkih cen kmetijskih proizvodov. Ta pojav so med kampanjo prikazali kot posledico hiper-produikcije in težav, da bi zaradi ameriške konkurence prodali kak milijon mernikov pšenice. Tretja težava se nanaša na odstranjevanje trgovskega deficita v ZDA. k; znaša 1 mi- MEHRU POZDRAVLJA SOVJETSKO POBUDO N’ew Delhi, 4. apr. (Reuter) Predsednik indijske vlade Nehru je danes izjavil na tiskovni konferenci, da njegova vlada pozdravlja sklep Vrhovnega so vjeta ZSSR o prekinitvi posku sov z jedrskimi orožji. »Mi pozdravljajo sklep o ustavitvi atomskih eksplozij in smo zato srečni«, je dejal Nehru Nato je izrazil upanje, da se bodo tudi druge države ravnale po tem zgledu Sovjetske zveze. Nato je Nehru v celoti zavrnil kot »popolnoma nesprejemljiv« predlog predstavnika Varnostnega sveta Franka Grahama, da bi se premiera Indije in Pakistana čimprej s-estala, da bi skušala najti rešitev kašmirske-?a vprašanja Graham je ta ar°dlog predložil včeraj v Varnostnem svetu in po razgovorih ki jih je januarja in februarja mel o problemu Kašmira z naj-'išjimi zastopniki indijske in oakistanske vlade * Ko se je na koncu dotaknil konference na najvišji ravni, je Nehru dejal, da bi bilo želeti, da bi na takšni konferenci sodelovali tudi zastopniki neoprede- Sporazum o vodnogospodarskih vprašanjih Sofija, 4. apr- (Tanjug). Tu-saj so dones podpisali sporazum o reševanju vodno-gosp-o-iarskih vprašanj med Jugoslavijo in Bolgarijo. V ta namen je bila ustanovljena jugoslovansko-bolgarska komisija za vodno gospodarstvo, k] bo v prihodnje reševala vsa vprašanja ; tega področja. Sprejet je bil ‘ud; njen statut. Sporazum se nanaša na vse večje rečne tokove, k; tvorajo državno mej« i’i teko čez mejo. Hkrati so podpisali tudi prh rofcol o regulaciji dela rek" rimok na jugoslovansko-bolgar-;ki meji. Pripravljalna dela zr -egula ci j o Ti m oka bi bilo tre ba opraviti še letos, pa naj bi se leta 1961. končal lijardo' doiarjev letno. Ta deficit naj bi zmanjšali z. znižanjem kanadskega uvoza iz ZDA v korist uvoza iz držav Britanske skupnosti na/rodov, kj bi ga bi-'« lo treba povečati od 100 milijonov na 1,3 milijarde dolarjev. Če pa ameriški Kongres ne bo odobril zmanjšanje izvoznih carin, bi kanadska vlada ob nevarnosti, da omeji izvoz svinca in cinka v ZDA, zahtevala od parlamenta, naj uvede ustrezne carine na ameriško blago. Tako bi začetni ukrepi Odloženi razgovori Pariz, 4. apr. (Reuter). Zastopnik mednarodne banke za obnovo in razvoj je danes sporočil, da so bili odloženi razgovori med zastopniki uprave, sueškega prekopa in lastniki bivše družbe. Cas in kraj za nadaljevanje razgovorov bodo sporočili naknadno. Dosedanje razgovore so imeli v Rimu. Mednarodna banka za obnovo in razvoj posreduje v razgovorih med zastopniki uprave in lastniki bivše družbe. Kairski časopis -Al Ahram-je objavil poročilo svojega newyorškega dbpisnika, v katerem je rečeno, da je mednarodna banka za obnovo in razvoj naklonjena kreditom za razširitev in poglobitev Sueškega prekopa. Za ta dela bi porabilj 70 do 100 milijonov egiptovskih funtov. Časopis tudi piše, da bo prihodnji teden prišel v Kairo predsednik mednarodne banke za obnovo in razvoj Euge-ne Black in da se bo ob tej priložnosti razgovarjal o kreditih za dela v Sueškem prekopu. Domnevajo, da se bo Black med bivanjem v Kairu sestal tudi s1 predsednikom Naserjem. nove vlade, ki ima prvič v zgodovini Kanade 209 izmed skupno 265 poslansk-ih mest, nosili obeležje določene gospodarske emancipacije od ZDA, čeprav volilna kampanja ni potekala v protiameriškem duhu. Volilni uspeh konservativce', ni vzbudil presenečenje samo v ameriški javnosti, ampak tudi v Kanadi. Nepričakovano zmago konservativcev pojasnjujejo vodilni kanadsk časopisi predvsem z novo nacionalistično platformo. Sem predvsem štejejo krepitev političnih in gospodarskih zvez z britanskim Commonw&altbom ter perspektive, da bi gospodarsko stanje zboljšali z osvajanjem bogatih severnih področij ob velikih investicijah. Ameriški uradni krogi ne pričakujejo nobene spremembe v vojaških in političnih odnoša-jih med obema državama. Napovedane gospodarske spremembe — po njihovem mnenju — ne morejo resno pokvariti gospodovalni položaj zasebnega ameriškega kapitala v Kanadi. Toda zaradi dejstva, da ima nova vlada zelo stabilno večino, vodilni ameriški listi ne izključujejo možnosti resnih sprememb v od.no ša j ih med obema državama — kljub pričakovanju State Depairtementa. didatne liste. Med temi sta tudi dve indipendentistieni — Fronta za neodvisnost in-Tržaška unija — ki nastopata ločeno, ker se nista mogli sporazumeti za skupen nastop. Značilno je, da je slednja, ki jo vodi Carlo Tolloy, bivši občinski svetovalec, dobila začasen sedež v prostorih »Združenja italijanskih katoliških učiteljev«, da ima za po-Diranje podpisov na razpolago kar 3 notarje ter da je njen ločeni nastop zelo všeč krščanski demokraciji, ki smatra morebitno izvolitev indipendentistične-ga poslanca za pravo nacionalno sramoto, do katere sedaj zaradi nesložnega nastopa ne bo prišlo. »Nacionalni« monarhisti pa so v Rimu sklenili, da bo v Trstu prvi kandidat znani Mussolinijev tesni sodelavec in diplomat Cantalupo, v Gorici pa dolgoletni predsednik fašističnega »parlamenta« Paolucci, ki je pred 40 leti potopil v Pulju av-stro-ogrsko admiralsko ladjo »Viribus Unitis«. V . Gorici županstvo že razpošilja volilna potrdila, hkrati pa se je zvede- Mednarodna razstava bombaža Kairo, 4. apr. (AP). Jutri bi. v Kairu -odprta mednarodne razstava bombaža, na kateri bodo razstavljale Švica. Vzhodna Nemčija, Zahodna Nemčija Italija, Španija, Belgija. Nizozemska, LR Kitajska, Češkoslovaška, Bolgarija, Romunije. Jugoslavija, Madžarska, Indija Japonska, ZSSR, ZDA in več arabskih držav. Na razstavi bodo pokazali razne bombažne tkanine iz egiptovskega bombaža. lo, da je v goriški pokrajini število volivcev 96575. i Na zelo ugoden sprejem je naletel sklep jugoslovanske vlade, da od 10. t. m. za" prehod meje ne bo več potreben kar-.net za avtomobile in motocikle. Ugodno se komentira tudi poročilo o izvajanju lani podpisanega sporazuma z Jugoslavijo o posebnih dobavah v vrednosti 30 dolarjev ali približno 20 milijard lir, ki je po enem letu izkoriščen že do dve tretjini. Od te vsote odpade namreč na jugoslovanska naročila v tržaških tovarnah strojev 3 milijarde 110 milijonov lir. Pr.i tem se le pripominja, da bi morala zaradi bližine tudi ostala tržaška podjetja dobiti kaka naročila in upajo, da jim bo to v prihodnjem letu — do izteka dveletnega roka — tudi uspelo. Iz poročila trgovinske zbornice za februar pa je razvidno, da je bila industrijska proizvodnja zadovoljiva in da se je število brezposelnih zmanjšalo za 508, tako da jih je bilo le 16.928. P. L. Končani razgovori Ženeva, 4. apr. (Reuter). Generalni sekretar OZN Dag Ham-marskjoid je končal danes razgovore 7 zunanjim ministrom Združene arabske republike Mahmudom Favzijem. V uradnem sporočilu, ki so ga nocoj objavili v Ženevi, je rečeno, da so med razgovori proučili »glavna vprašanja, ki zadevajo položaj ZAR v OZN«. V sporočilu je tudi rečeno, da so proučili nedavne dogodke v mednarodnem obsegu na Srednjem vzhodu in da so razgovori potekali v smislu stikov, ki jih sekretar OZN Dag Hamrnarsijold navezuje s člani vlad med zasedanji Generalne skupščine. Hammarskjoid potuje nocoj z letalom iz Ženeve v New York, medtem ko bo minister Favzi odpotoval v Kairo v nedeljo. KPF ZAHTEVA DEBATO 0 BODOČNOSTI FRANCIJE Sukamo obsoja blokovsko politiko Diabarta. 4 arr K«kor ča agencija Antara, je predsednik indonti.ije da je sedanji položaj v Indoneziji rezultat bo1 j a med bloki sil ki skušajo pritegniti na svojo stran nea.ngažiirane države. Ob--*Cdv r'«n -*—i rt*-.«• f|*«vv,r*' o n • Sumatri,-opozarjajoč, da hočejo uporniki potegnit, inaime^.jo » enemu obstoječih blokov. Ko je dejal, da n; bil nikdar komunist,-je indonezijski predsednik izjavil, da veruje v koeksistenco in v nobenem primeru noče angažirat-; svoje države za enega od obstoječih blokov. To Mnenje je predsednik Sukarnr izrazil ob sprejemu skupine študentov. Pariz, 4. apr. (Tanjug). Komunistična partija Francije je danes zahtevala od vlade, naj takoj sikliče parlament ter začne debato o načrtu Atlantskega pakta za vzpostavitev raketnih oporišč na ozemlju Francije. Francoska skupščina je na dopustu do konca aprila. Zato je šef komunistične parlamentarne skupine Jecques Duclos posl 1 pisma vsem voditeljem parlamentarnih skupin in premiero Gaillairdu. V imenu najštevilnejše skupine poslancev je zahteval »takojšnjo debato o bodočnosti Francije«. Pretekli teden je minister Pi-neau zavrnil zahtevo komisije za zunanje zadeve o otvoritvi take debate, poudarjajoč, da je vlada »edina pristojna za poga- janja z Atlantskim paktom o tem vprašanju«. 2e konec preteklega leta je vlada načelno privolila na vzpostavitev ameriških raketnih oporišč v glavnem na področju Alp in centralnega pogorja pod pogojem, da bi te naprave-lahko izkoriščal; samo na osnovi dogovora med ouema državama. »Sklep Sovjetske zveze o enostranski ustavitvi nuklearnih eksplozij — je poudarjeno v pismu Jacquesa Duclosa — odpira sedaj nov in izredno realne možnosti za popuščanje napetosti v svetu s pomočjo pogajanj. Zato je dolžnost vlade, da predloži parlamentu vprašanje raketnih oporišč, katerih vzpo- ' stavitev bi bilo treba odložiti, dokler ne bodo proučene vm možnosti za sporazum.« Dvoje težišč v reševanju stanovanjske gradnje: racionalne, ne pa luksuzne gradnje in vključitev sredstev iz čim širših viroi? Pri Okrajnem svetu za stanovanjsko izgradnjo v Ljubljani so se te dni sestali predsedniki upravnih odborov kreditnih skladov, predsedniki občinskih svetov za stanovanjske zadeve in zastopniki bank. Pomenili so se o osnutku novega pravilnika o poslovanju kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš. ki bo v kratkem začel veljati. Poglavitna težnja novega pravilnika je, doseči gradnjo čimvečjega šte-vila stanovanj, ki naj bodo zravna in zdrava, ter še večja racionalizacija gradnje. S tem v zvezi smo zaprosili tovariša Franca Drobeža, predsednika sveta za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana-, za razgovor. Kako bo novi pravilnik o poslovanju kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš dosegel nadaljnjo racionalizacijo stanovanjske graditve? V Osijeku je medmestno posvetovanje, ki ga je organizirala Stalna ko-nferenca mest 4. in 5 marca, ugotovilo, da je potrebno sistem kreditiranja stanovanjske gradnje nadalje izpopolnjevati, ker je mogoče s sistem cm kreditiranja stanovanjske graditve močno vplivati na racionalizacijo stanovanjske gra. ditre. Dosedanja pravila kreditnih skladov niso bila slaba, ker smo že tudi sedaj prav s temi pravilniki močno vplivali na racionalizacijo stanovanjske graditve Vendar ugotavljamo, da so še mnoge rezerve, s katerimi bi se še lahko povečala racionalizacija stanovanjske gradnje. Zato je Svet za stanovanjske zadeve pri OLO Ljubljana napravil posebno študijo za dosego teh ciljev. Komisija, ki je delala pri načrtu pravil, je prišla do vrste novih zaključkov. V sklopu kreditiranja stanovanjske gradnje iz dosedanjih sredstev za kreditiranje je mogoče podrediti tud; druga družbena sredstva. ki jih predvidevajo pravila za kreditiranje zgradb, načelu racionalizacije stanovanjske graditve V praksi išče skoro vsak investitor k svojim razpoložljivim sredstvom še del kredita iz kreditnega sklada. Prav zato prinašajo nova pravila več novih načel. Tako smejo upravni odbori skladov odobravati posojila za gradnjo samo, če so projekt; vsklajenj z ekonomskimi načeli za projektiranje, ki jih je izdela! Sekretariat za urbanizem in stanovanjske zadeve LRS. Dokler le-ta ne bo izdelal novih pravil, ki bodo zahtevala nadaljnje poglabljanje ekonomike. veljajo dosedanji predpisi. Novo v načelih pravil je tudi to. da morajo že komisije za revizije proeramov prj okrajnih ljudskih odborih vskladiti racionalizacijo s temi pravili. V prime, ru. da komisija za revizijo programov ne bo upoštevala teh načel jz pravil, bo upravni odbor sklada prosilcu oziroma investitorju zavrnil odobritev kredita. Torej načeia novega pravilnika ne dopuščajo, da b; se pričela katera koli neracionalna stanovanjska zidava Upravni odbor Državnega gavarovclnega zavoda Lani novembra je zvezni izvršni svet sprem3 sklep o organih upravljanja Državnega zavarovalnega zavoda. V zvezi s tem sklepom so bili letos februarja imenovani v upravni odbor tega zavoda kot predsednik dr. Marijan Der-mastia, predsednik OLO Ljubljana in kot podpredsednik Branko Vukajlovič. državni sekretar za finance LR Srbije ter še štirinajst članov tega odbora. Konec prejšnjega meseca je bila prva seja tega odbora, la kateri se je konstituiral izvršni odbor, upravni odbor pa je sprejel zaključni račun in letno poročilo o poslovanju zavoda v lanskem letu in obravnaval še druge tekoče zadeve. Pravhniik vsebuje f.u ;•?. v šmmm Mariborska tekstilna tovarna Veliko zanimanje za nove delavske svete V MARIBORSKEM OKRAJU SO NEKATERI KOLEKTIVI ŽE VOLILI Kakor prej za skupščinske volitve, tako je zdaj med člani delovnih kolektivov mariborskega okraja veliko zanimanje za volitve novih delavskih svetov. Ob tem načenjajo mnoga vprašanja, ki so tesno povezana s proizvodnimi problemi v posameznih podjetjih, obravnavajo pa tudi mesto in vlogo podjetja v občini pri njenem nadaljnjem razvoju. Seveda jih najbolj zanimajo vprašanja, ki so v tesni zvezi z njihovim vsakdanjim življenjem. Na vseh predvolilnih sestankih posvečajo dokaj časa izbiri posameznih kandidatov., Pri tem 'upoštevajo njihovo strokovno Pogled na del nastajajočega naselja za vodovodnim stolpom v Kranju. Nov uspeh v naši proizvod Podjetjts »ilvto-elektra Tolmin« izdeluje vžigaIne svečice za motorje Naj večji uspeh, ki so ga letos dosegli v tolminskem podjetju »Avto-elektro,-, je domača izdelava avtor.: .bilskih vžigalnik švečk, ki so jih preizkusili v tovarni avtomobilov TAM v Mariboru in tovarni motornih koles »Tomos« v Kopru na dvotaktnih motorjih. Obe tovarni sta pohvalili dobro kakovost prve poskusne serije domačih vžigalnih svečk. V Kopru so bili celo mnenja, da so te svečke po kakovosti vsaj enake znanim Boschovim in Z občnega zbora društva prometnih inženirjev m tehnikov LR Slovenije Lani ustanovljeno Društvo prometnih inženirjev in tehnikov LRS je pred dnevi imelo prvi redni občni zbor. na katerem so delegati raz- " pravljnli o dosedanjem delu in o neposrednih nalogah v prihodnje. Predsednik društva inž. Alfonz Do* bovišek je v poročilu uvodoma poudaril. da j»* bil n a ustanovnem občnem zboru sjt^jet zelo obširen program. ki ga upravni odbor ni mogel irvesti. ker se je moral v prvi vrsti ukvarjati z organizacijsko ureditvijo društva in ker je bil statut društva sprejet od Zvez? prometnih inženirjev in tehnikov šele decembra meseca lani v Zagrebu. S potrditvijo slednjega je bilo mogoče začeti šele g propagandno akcijo za včlanjevanje v društvo, ker je bila sprejeta širša formulacija pogojev za sprejem članov. Potrjeno je bilo načelo, da je s praktičnim usposobi jan jein mogoče doseči določeno stopnjo strokovnosti, ki posameznik^ upravičuje za polnovredno sodelovanje v svojem strokovnem društvu. Akcija zbiranja članstva je sedaj ▼ polnem teku. Društvo šteje danes 102 člana in 7 kolektivnih. V pri merjavi s številom inženirjev in tehnikov v prometni industriji pa j- to komaj 8.2"/«. rntn volja prva strli >dbora razen drugega, povezovanju (rometno-transport n ih strokovnjakov t organizacijsko celoto, jasmerjeno t fkujmemu cilju — povečanju pro- izvodnosti na tem področju družbene dejavnosti. 5 Mariboru Celju. Kopru in na Jesenicah, kjer so sedaj poverjeništva. proučujejo ustanovitev podružnic*. V Mariboru so dani že vsi pogoji in bo v kratkem taka podružnica ustanovljena. Podobno je v Kopru in na Jesenicah. Teže pa je \ Celju, ker še niso povsem jasna stališča glede vključevanja strokovnjakov ali v Društvo inženirjev in tehnikov ali v Društvo prometnih inž. in tehnikov. Delegati so pouda rili. da je vsakdo lahko tudi član DIT. da pa sr>di v prvi vrsti v DPIT ker delajo v prometnih organizacijah. katerih osnovni namen je promet. Da bi se utrdila vloga društva, je odbor skladno s sklepi ustanovnega zbora navezal stike s Fakulteto za gradbeništvo, arhitekturo in goo rlcrij«! iniPnnvnl .»vniegn »-redstavni t,-t,-r.fi fr Mfitfldanljj Z avtobusi »Balkan-turist« iz Sofije je v Skoplje prispela prva skupina bolgarskih turistov V svojem ve-čdnevnenr bivanju v Makedoniji bodo poleg Skoplja obiskali še Tetovo, Mavrovo, Ohrid, Bitolj in Titov Veles. ka v knjižnični odbor Centralne tehnične knjižnice v Ljubljani in predstavnike v razne zvezne komisije Zveze PIT FLRJ. Prvi začetki so bili tudi strorjeni za nabavo kratkome-trnžnih strokovnih filmov (nekaj so jih predvajali po občnem zboru) domačega in tujega izvora. Razen organizacijskih nalog, ki so bile sedaj med prvimi, da je lahko društvo zaživelo, pa je občni zbor sprejel vrsto nalog, ki so glavne naloge društva. Tako je med drugim naloga društva proučiti sanacijo sedanjega stanja prometnih poti in sredstev na najrentabilnejši način skladno s perspektivnim razvojem, proučiti vse možnosti racionalizacije poslovanja prometno - transportne stroke in načrt postopnega izvajanja. izdelati predlog organizacijske strukture *v prometno-transportni panogi. dalje, usmeriti delovanje društva za strokovnejše. zn anstvenejše obravnavanje transportnih problemov. pomagati oblastvenim in družbenim organom pri reševanju stro kovnih problemov prometa itd. Odbor bo v ta namen začel z organiziranjem predavanj in diskusijskih sestankov ter predvajanjem -strokovnih filmov ter si prizadeva! za čim tesnejše sodelovanje s Takul tetami in strokovnimi šolami prometnih panog z organi oblasti in upravljanja v komunali, podjetjih in ustanovah. bo tem enakim svečkam po toplot-in vrednosti. To tolminsko podjetje je še v izgradnji. Stare stroje za obdelovanje kovin so ooiskali v raznih podjetjih po državi, kjer so jim že odslužili. Pridni Tolminci so jih montirali v prostore svojega provizorija in jih usposobili za obratovanje z raznimi dopolnitvami in popravili. Pritlična zgradba provizorija kolektiva prav nič ne ovira v njegovi storilnosti. Prepričani so, da bo vzdržala še določeno dobo. Zaradi tega so tudi odstopili od prvotnega Zagrebška kronika SE TRI PODJETJA PRED SOD1SCEM ZARADI POVIŠANJA CEN Tovarni čevljev »Simecki«. katero so pred Gospodarskim sodiščem v Zagrebu obsodili na denarno kazen 250.000 dinarjev, slede Še tri podjetja: »Slijeme*. ki je povišalo cene klobasam. »Agroproizvod«, ki je podražil sadne polproizvode, in »Alme-ri ja«, ki je povišala cene ustrojenemu usnju. Vsa tri podjetja bodo sodili te dni. PRVE KUMARICE IZ STUBICKI1! TOPLIC PO 360 DINARJEV Zagrebčani se vse pogosteje oskrbujejo s svežo zelenjavo Iz toplih gred. ki jih ogrevajo s toplo mineralno vodo v Stubiških toplicah pri Zagrebu. Na trgu prodajajo mlade sveže kumaripe po 360 dinarjev za kilogram, čez nekaj tednov pa bo trg zaldžeo tudi z mladimi paprika ini in paradižniki. »METALNA« BO GRADILA ZAGREBŠKO ZICNICO • Metalna« iz Maribora se je po nudila, da bo zgradila za 300 milijonov d;narjev žičnico na Sijemo. Ker je ponudba »Metalne« resna, gradnja žičnice na SIjeme pa zelo potrebna, je te dni delegacija iz Za greha obiskala Maribor in si ogledala mariborsko žičnico. Po vzorcu te žičnice bodo cradili tudi zagrel* ško. Kot kaže. bodo pripravljalna gradbena dela dokončana še letos Pričakujejo, da se bo s to žičnico prepeljalo letno na SIjeme najmanj 250.000 oseb. načrta, da bi zgradili novo zgradbo, ki bo stala dvakrat več kot novi stroji, -potrebni za serijsko proizvodnjo. Zato si prizadevajo sedaj, ko so osvojili tehnološki postopek izdelave vžigalnih svečk, dobiti še sredstva za primerno opremo. V začetku bodo proizvajali 400.000 in postopno do 1 milijona vžigalnih svečk letno, razen tega pa tudi žarilne svečke za traktorje in Dies 1 motorje, ki jih že zdaj v večjih količinah izdelujejo. Jp. sposobnost in splošno razgledanost, da bi tako lahko kar najbolj pomagali pri nadaljnjem razvijanju delavskega samoupravljanja v podjetjih. Ugotavljajo pa, da je v delavskih svetih še vedno premalo žena in mladine. Tako je imela na primer Mariborska tekstilna tovarna, ki zaposluje pretežno ženske, v sedanjem delavskem svetu med 65 člani samo 19 žensk. Podobno nesorazmerje med moškimi in ženskami v delavskih svetih je tudi v drugih tekstilnih kolektivih v Mariboru. Brez prave podlage je v nekaterih kolektivih težnja, da bi zmanjšali število članov delavskih svetov. Predloge opravičujejo s tem, da primanjkuje ljudi, ki bi bili dovolj sposobni uspešno delovati v teh organih ali pa trdijo, da je v številčno manjšem delavskem svetu laže reševati tekoča vprašanja v podjetju. Občinski sindikalni sveti s takimi pomisleki ne soglašajo. V mariborskem okraju je v industriji kot prvi izvolil svoj novi delavski svet kolektiv »Elektrckovine« Maribor, za njim pa prejšnji teden še podjetje »Impol« v Slovenski Bistrici, mariborska livarna, tovarna čevljev in drugi, v kmetijskih kolektivih pa v nedeljo kmetijsko gospodarstvo Pekre. J. Z ANHOVSKI CEMENTAF.J) B0B0 VOLIL! 10. APRII-B Zadnje volitve so razgibale tudi anhovske cementarje, ki so imeli istočasno tudi priprave za vo-litve novega delavskega sveta. S sodelovanjem sindikalne organizacije tovarne so razpisali volitve za 10. aprila. Na svojem zadnjem zasedanju je delavski svet sprejel nova dopolnjena pravila podjetja, ki so bila že zastarela. Prav tako je bil sprejet tudi nov poslovnik, ki določa, naj bi stalna komisija delavskega sveta za proučevanje delovnih mest pregledala v obratih vsa delovna mesta in ugotovila primerna za zaposlovanje žena in mladoletnikov. Nadzorna služba naj bi zajela pregled nad pravilnim poslovanjem obratne kuhinje, tovarniških počitniških domov, obratne ambulante in stanovanjskega sklada itd. Na prvih zborih volivcev za volitve delavskega sveta, ki so jih v nekaterih obratih že imeli, so razpravljali o tem, kako reševati proizvodne in druge naloge, kako so bila uporabljena sredstva in katerih najnujnejših nalog se bo moral lotiti novi delavski svet letos in prihodnja leta. Pravilen odnos tovarne do potrošnika Lani decembra sem kupil v Puli električno pečico, izdelek tovarne kovinske embalaže »Saturnus« v Ljubljani. Ko sem doma pečico vključil, sem opazil, da je samotna -'v na pečici zlomljena. Zato sem pisal v omenjeno tovarno, naj mi pošljejo novo Samotno cev, ki jo bom tudi plačal. Naslednji dan sem že prejel dve samotni cevi in to brezplačno. Pošiljko je spremljal dopis, v katerem so me prosili, naj oprosPm zaradi napake na pečici. ■ V tem mesecu se mi je pokvarilo stikalo, ker sem. pečico precej uporabljal. Tovariše v tovarni »Saturnus« sem znova zaprosil, naj mi pošljejo novo stikalo, seveda za plačilo. Čez tri dni sem. že prejel stikalo in tudi tokrat — brezplačno. Smatram, da je tovarna »Sa- turnus« pokazala do potrošnika izredno pozornost in ra-vilen odnos, kakršnega redko najdemo. Marjan Jalušič Pazin Hitro poslovenile Pred nekaj tedni sem zaprosil občinski ljudski odbor Mengeš, da bi mi poslal izvod iz rojstne matične knjige za mojega sina Borisa. Ze čez nekaj dni pa sem dobil zaželeni izvod, kar me je zelo presenetilo, zlasti natančnost in naglica uslužbenca, ki dela v matičnem uradu. S tem se želim zahvaliti občinskemu ljudskemu odboru Mengeš, zlasti pa še matičarju Janezu Zibelniku. Tako delo je zares vredno pohvale, zlasti še, ker vemo, da je treba na take in podobne dokumente pogosto čakati tudi. po -eč mesecev. Marko Janjič Zaječar PRIPRAVE V JESENIŠKI OBČINI V jeseniški občini je občinski sindikalni svet skupno z obratnimi sindikalnimi organizacijami pripravil vse piotrebno za izvolitev 14 delavskih svetov in 41 upravnih odborov, kar je znatno več, kot jih je bilo izvoljenih v zadnji mandatni dobi. Na volitve' novih organov delavskega samoupravljanja se v zadnjem času pripravljajo tudi trgovska in gostinska podjetja. Sindikalni sestanki so polnoštevilno obiskani. Člani delavskih svetov in upravnih odborov poročajo o dosedanjem delu organov delavskega upravljanja, o doseženih uspehih in o slabostih ter nakazujejo potrebe pio uspešnejšem bodečem delu. Na podlagi teh pc-ročil razpravljajo člani o večji kakovosti proizvodnje, o mehanizaciji in modernizaciji posameznih obratov, o skrbi za človeka in njegovi življenjski ravni, o delovni varnosti, zaščiti, oddihih ter strokovni vzgoji in izobrazbi delovnih ljudi. Na zadnjem zasedanju osrednjega delavskega sveta v železarni s,o se odločili, da bodo železarji volili 19. aprila 76-članski osrednji delavski svet, za bližnje volitve v obratne delavske svete pa bodo še pripravili pravilnike in poslovnike, ki bodo dali tem organom pravilne pristojnosti. TJ. 2. t? >’ S? > J v »-• ■Sflf Vš? - fcl £> Iz celjskega okraja poročajo, da je ponudba goveje živine zelo slaba in temu ustrezno narašča tudi cena. Ponudba telet .je večja, na splošno pa se je izboljšala ponudba mesnatih prašičev. Okraj Cena Cena Cena pri na na KZ drobn-o debelo blaribor 8 12 9 M. Sobota 7 10 9 Celje 10 12 11 Koper 10 15 13 FIŽOL: Maribor 50—7 0 65—95 60—85 M. Sobota 50 60 55 Celje (mešani) 45 60 52 (cipro, češnjevec) 75 110 90 Koper 80 90—120 85—35 ČEBULA: Maribor 32 45 38 M. Sobota 45 GO 50 Celje (ptujska) GO—80 6!) (makedonska) 20—50 32 Koper 40 — ČESEN: Maribor 100 115 130 M. Sobota 100 130 120 SOLATA: Maribor IGU 200 1-9(1 M. Sobota 80 Celje (endivija) 130—140 112 (glavnata) 150 130 Koper 150—180 ŠPINAČA: IM. Sobota 60 JABOLKA Maribor 30—120 100—130 120 IM. Sobota 100 Celje 90 115 100 Koper 180 120 GOVEDO f SREDNJE KVALITETE: Maribor 115—145 220—280 M. Sobota 120 240—2G0 Celje 138 240—28.0 Koper 140 265 TELETA: Maribor 185—205 320—350 M. Sobota 140 290—360 Celje 190 320 Koper 215 335 PKASlCl: Maribor 215—235 370—400 IVI. Sobota 210 400 Celje 225 380 — Koper 230 420 JAJCA: Maribor 13 15 14 M. Sobota 9—10 11 10—U Celje 12 14 13 Koper 14 16—17 MLEKO: Maribor 17.23 36 IM. Sobota 20—23 -26 Celje 24.50 36 Koper 25 32 0 pogodbenem sodelovanju KUJ PREPREČUJE ŠIRŠI RfiZMIH — ČISTI RAČUNI MED ZADRUGO IN KMETOVALCI SO POGOJ ZA USPEŠNO ŠIRJENJE POGODBENEGA SODELOVANJA {KOOPERACIJ) V KMETIJSTVU v novomeškem okraju O pogodbenem sodelovanju med kmetovalci in kmetijsko zadrugo se tudi v novomeškem okraju že dolgo govori jn razpravlja. Doseženi so že bili tudi nekateri uspehi, vendar se pogodbeno sodelovanje v kmetijski pridelavi zelo počasi spreminja iz besed v dejanja. Glavne slabosti, ki so temu vzrok pa niso na strani kmetovalcev ampak v veliko večji meri na strani zadružnih organizacij. To pa je velika škoda, kajti tako so neizkoriščene rezerve v kmetijstvu. Lani je. recimo, pogodbeno sodelovanje zajelo le 424 hektarov površin ali 1.6 odstotkov vseh kmetijskih površin v okraju. Na teh površinah pa je bilo pridelanega za 20 milijonov več koi na enakih površinah zasebnikov. _ Medtem ko se pogodbeno pitanje živine zelo uspešno širi, pa tega ne moremo reči za pogodbeno sodelovanje pri pridelavi polščin. Pri zadrugah manjka sposobnih ljudi in razgledanih upravnih odborov, ki bi to glavno nalogo kmetijskih zadrug sprovedli v življenje. Ni mogoče pričakovati, da bo kmetijska zadruga pobudnik takšnega sode. lovanja. če je treba o tem še danes prepričevati vodilne ljud: v zadrugi. Marsikje pa opažamo. da je s strani kmetov večj» zanimanje za pogodbeno sodelovanje kot s strani zadrug. Evo nekaj primerov, ki bodo to potrdili. Po perspektivnem načrtu je bila letos predvidena setev hibridne koruze Med kmetovalci je za to vrsto koruze veliko zanimanje. kljub temu pa so mnoge kmetijske zadruge sporočale, da ne morejo dobiti med kmeti interesentov za pogodbeno sodelovanje za pridelavo hibridne koruze. Ko so šli na teren strokov njaki okrajne zadružne zveze, so pa našli dovolj zanimanja. Sam« na območju Bele Krajine so sklenili pogodb za nasaditev 180 hektarov s hibridno koruzo, na območju kmetijske zadruge Šentjernej pa je strokovnjak OZZ samo v enem dnevu sklenil pogodb za setev hibridne koruze na površini 18 ha. 2e od jeseni se v novomeškem okraju veliko govori o saditvi hmelja. Letos bo s to rastlino zasajeno 40 hektarov, jesen« pa še kakšnih 100 hektarov. Na predvolilnem zborovanju v Podzemlju so se kmetovalci hudovali, da jih še nihče ni vpraša! če hočejo gojiti hmelj. Radi b. vedeli, kako je s kreditom, pod kakšnim- pogoji Sa lahko dobe in drugo, p-a nihče ne pride mednje, da bi jim to razložil. Za sodelovanje v kmetijski pridelavi ima izmed vseh zadrug v okraju največ sklenjenih pogodb kmetijska zadruga v Metliki. Pogodbeno pridelujejo predvsem semensko in merkan. tilno pšenico. Sodelovanje je Z3 vsakega zadružnika zelo ugodno: kmetijska zadruga preskrbi zanesljivo dobro seme, umetna gnojila, sredstva za zatiranje plevela, zavaruje posevke proti toči in drugim nevarnostim, po potrebi tudi izorj-e polja, poža-nje in omlati. Vse to dob; pogodbeni kmetovalec na kredit, ki ga poravna, ko vnovči pridelek. Njegova obveznost pa je, da soje s strojem, da obdeluje polje po navodilu kmetijskega strokovnjaka ter da proda zadrugi vse (če je semensko blago), kar je za prodajo, in sicer po dnevnih tržnih cenah, pri merkantil-ni pšenici pa presežke. Pridelovalci pšenice v okolici Metlike, ki so lani v okviru zadruge tekmovali za večje h-ektarske donose, so dosegli povprečen donos 31,5 metrskega stota na hektar. Za dosežene uspehe so prejeli tudi nagrado v znesku 100 tisoč dinarjev. Večji razmah pogodbenega sodelovanja ovirajo tudi nestalne cene. Kmetijska zadruga Črnomelj je dobila semensko pšenico, ki jo je takoj oddala kmetovalcem v okviru pogodbenega so. delovnja. Za pošiljko pšenice je bila določena orientacijska cena, kj da bo držala, to pomeni, da cena pšenici ne bo višja. Ven— dar ni bilo tako. Ko je bila pšenica že posejana, je kmetijska zadruga dobila ceno. ki pa je bila za 10 dinarjev pri kilogramu višja, kot je bilo napovedano in v pogodbi s kmetovalci določeno. To pa povzroča hude in nepotrebne težave. Tudi z najetjem kredita za večjo kmetijsko pridelavo ima kmetovalec veliko težav, ki se jih marsikateri ustraši in ga zato raje ne vzame. Tako je že več kot mesec dnj v veljavi nova zvezna uredba o dajanju kreditov zasebnim kmetovalcem za nakup plemenske živine, za več. ie hektarske donose za izbo\išn-vo zemlje, za gradnjo hlevov in gnojišč itd. pod primernimi pogoji za daljšo dobo. Kmetovalci pa se teh ugodnosti ne morejo poslužiti, ker Narodna banka baje še ni dobila tozadevnih tolmačenj. Tako bo šla prav gotovo sezona gradenj mimo, ne da bi te prednosti izrabili za dosego ve-čjih pridelkov. Podobno je tudi z načrti. Posestvo Trška gora pri Novem mestu je potrebovalo kredit 'za nakup kolja, ki bi ga rabilo za ureditev trsnega matičnjaka. Kredit se odobrili na osnovi elaborata, oziroma gospodarskega izračuna, ki pa mora biti spet potrjen od pristojnih činiteljev. In dokler je elaborat čakal potrditve, je kredit za kolje zapadel. Nekoliko manj formalnosti in. rekli bi. tu- di birokracije pri dodeljevanju kreditov bi pospeševanj«u kmetijskih pridelkov le koristilo. Posebno slabo vpliva na razširjanje pogodbenega sodelova nja kršitev pogodbenih obvezno sti. Tako je bilo lani med kme tijskimi zadrugami in zadružnik precej pogodbenega sodelovanja v pridelavi krompirja. Zadruge bi zatorej morale v prv; vrsti odkupiti presežke krompirja od tistih pridelovalcev, s katerimi so bile pogodbeno vezane. Tega pa se zadruge niso povsem držale ali pa so pozneje ponudile znatno nižjo ceno, kot bi bila primerna, zaradi česar so prav mmogim pogodbenim .pridelovalcem ostale v kleteh velike količine krompirja. Pri tem je bilo, očitno, tudi nekaj špe. kulacije s strani zadrug, ki so obetajoč si zaslužek, najprej odkupile krompir od nepo«godbe-nih kmetovalcev, meneč, da bi jim te količine lahko ušle, pri pogodbenih pa jih bodo počakale. Nastali položaj na tržišču s krompirjem je zato prizadejal predvsem pogodbene .pridelovalce krompirja. Čisti računi v pogodbenem sodelovanju med zadrugo in kmetovalci so prvi pogoj za uspešno razvijanje sodelovanja. Tega pa je dosedaj marsikje manjkalo. Priprava semena v laboratoriju PLEMENSKO SREDIŠČE V REKČAH Sa senje kuruze hibridne si utira vol Dobra lastnost našega kmeta je stremljenje za tem. da na svoji zemlji pridela čimveč, to pa je tudi temelj za uvajanje moderne pridelave Taki začel vi se na Goriškem 2 kažojo v poljedelstvu in drugih panogah kmetijstva. Poljedelstvo daje vedno večje dohodke kmetijstva na Goriškem. °o zaslugi večje porabe umetnih in organskih gnojil ter večje uporabe strojev, je kmetijska pridelava narasla tako količinsko kot tudi kakovostno. Med pomembne poljske pridelke spada nedvomno tudi koruza. Povprečne pridelke koruze so na Goriškem na primer leta 1956 cenili — v nižinskih predelih, kjer so za to najbolj primerni pogoji, to je Vipavska dolina in deloma Brda — na 29 metrski > stotov na ha, v višinskih predelih na 20 metrskih stotov, povprečje torej 22 metrskih stotov. Ze v letu 1955 so kmetijski strokovnjaki napravili razne poskuse s hibridno koruzo, ki je dala približno 20 odstotkov večji pridelek od domače. Posamezniki. posebno dvolastniki iz Mirna in okolice, ki imajo svoja polja na področiu sosednje države, so po zgledu nekaterih tamkajšnjih kmetov, tudi pričeli gojiti hibridno koruzo in jo potem, ko so videli prve uspehe, pričeli uvajati v več-iem obsegu tudi na domačih tleh. Se večje spodbude za a-jenje hibridne koruze, pa jim je dalo lanskoletno zvezno kmetijsko nagradno tekmovanje za večje pridelke. Tega tekmovanja so se udeležile številne skupine z Goriškega, ki so dosegle povprečje 63.73 metrskih stotov koruznega zrna na ha. Trije kmetie iz Bukovice so pridelali celo 98 stotov, od teh je Franc Žižmond za pol stota prekosil vse ostale, saj mu je manjkalo le še 1.5 metrskega stota pa bi bil dosegel številko sto. Zaradi boljšega gnojenja in obdelovanja se je pridelek ne le podvojil, ampak se je celo potrojil. Ti rezultati so spodbudili kmetijsko posestvo Nova Gorica, zadružno vinarstvo Dobrovo, kmečki delovni zadrugi Bilje in Privačna ter kmetijske zadruge Neblo, Medana in Renče pri Gorici k odločitvi, da se bodo udeležile natečaja za rekordne pridelke, ki ga je razpisala Kmetijska zbornica Jugoslavije. Obvezali so se pridelati na 2 ha površine po 160 metrskih stotov koruznega zrna na ha. Gotovo se bodo resno zavzeli, da bodo to obveznost izpolnili in ni treba dvakrat reči, dobili tudi nagrado 10 milijone ■ Vemo, da v drugih deželah dosegajo take uspehe. Lanskoletno zvezno tekmovanje pa je pokazalo, da se dajo doseči tako visoki pridelki tudi pri nas. Ob tem bi se moral zamisliti vsak naš delovni kmet, češ, zakaj je njegov sosed lani dosegel dvakratni, oziroma trikratni pridelek in se bo letos kar sedem skupin z Goriškega borilo za petkratni pridelek. Takšne uspehe v kmetijski pridelavi pa je mogoče doseči samo potom raznih oblik go-snodarskega sadelovanja, ker en sam kmet nima niti vseh potrebnih strojev, niti denarja za nabava večjih količin umet nih gnojil. Po perspektivnem načrtu za posneševanje kmetijstva na Goriškem si bo treba prizadevati, da bo do leta 1961 od sedanjih približno 2500 ha površin, ki jih vsako leto posade s koruzo, že nad dve tretjinah SL površin sadili hibridne koruzo, ki daje že^ pri običajni obdelavi mnogo višii pridelek kot domača koruza. Letos bo goriška gospodarska poslovna zveza zagotovila pridelovalcem dovolj kakovostnega semena hibridne koruze. Nekateri pospeševalni odbori pri kmečkih zadrugah premalo delajo na tem, da bi uvedli intenzivno obdelavo in sajenje hibridne koruze. Nekatere zadruge izobesijo samo razpis na oglasno desko za naročilo semen. Tega lističa pa vsi zadružniki niti ooazijo ne. Dobro..bi bilo tudi organizirati domačo pridelavo semena hibridne koruze, ki ga morajo sedaj uvažati. Pogoje za to imajo zlasti družbeno-kmetijska posestva. Jp. Umetno osemenjevanje se vse bolj uveljavlja in je velikega pomena za razvoj živinoreje na Goriškem. Koristi so nedvomno zelo velike, saj je jalovosti vedno manj, zatrte pa so tudi kožne spolne polezni pri živini. To pa niso edine prednosti umetnega osemenjevanja. Predvsem z umetnim osemenjevanjem dosežemo hitro prenašanje dobrih vzrejnic (meso, mlečnost) in dednih lastnosti na veliko število potomstva. To je potrdil tudi Center za umetno osemenjevanje v Renčah. Po. lanskoletnem načrtu, ko so pravzaprav šele začeli (začeli so odvzemati seme plemenjakom ter pripravljati seme za nadaljnji postopek), bi morali umetno osemeniti 2000 krav. Zanimanje pri živinorejcih za umetno osemenjevanje pa je bilo izredno veliko in namesto predvidenih 2000, so umetno osemenili kar 5593 krav na Goriškem, deloma pa tudi v koprskem okraju. Koncem lanskega leta so dobili bike pinegavske cikaste pasme in začeli z umetnim osemenjevanjem na področjih nekdanjega tolminskega okraja, kjer kmetje redijo cikasto govedo. Sedaj razpolaga Center z osmimi uvoženimi plemenjaki šivo-rjave pasme ter s štiri biki pinegavske pasme. Postopoma bodo v Centru za umetno osemenjevanje v Renčah uredili še veterinarsko ambulanto in jo sodobno opremili. Doslej so operacije na bolnih živalih opravljali kar pod zasilno lopo; veterinar Bojan Koželj je v lanskem letu izvršil 36 težjih operacij in s carskim rezom rešil pogina marsikatero dobro kravo. Za nadaljnji razvoj živinoreje ima goriška gospodarska Poslovna zveza v načrtu reorganizirati in okrepiti rodovniško službo v okviru Osemenjevalnega centra. F.na izmed najvažnejših nalog letošnjega leta naj bi bila povečana skrb za vzrejo plemenske živine. Dosedanji odkupi plemenske živine in veliko povpraševanje po le-tej, ki se odlikuje predvsem po visoki molz-nosti, narekujejo smotrno vzrejo plemenske živine. To rejo je treba organizirati pogodbeno, tako da bodo kmetovalci sodelovali s kmetijsko zadrugo, ki bo uredila odkup in dobro prodajo. Po načrtih naj bi že letos odkupili 400 glav plemenske živine in to 250 telic, 200 bikcev ter 180 krav. —jp Plemenjaka pinegavske pasme zadovoljno natezata verige. PODLSSlCfi kmetova pomočnica V dolgoletni borbi proti voluharju sem preizkusil razna sredstva: strupene masti, zrna in pline, razne neprijetno dišeče snovi, pasti, samostrele in podobno šaro. Vsako izmed teb »redstev je bolj ali manj USlieš Bo; uspešnejše toliko bolj, kolikor več srno porabili dragocenega časa. Sadjarju, ki rne vpraša, kaj je najbolje za uničeva. nje voluharja, navadno odgovorim: »Podlasica . .« Podlasico na prvo mesto! Vsa kar neštevijna zatiralna sred stva so krajevno omejena — pediasičin delokrog pa je ogromen, nemara vsa naša domovina. Podlasica ne jemlje človeku dragega časa, ona ne pozna polovičarstva. Ne čaka in ne preži zunaj ure in ure, temveč gre pogumno v rov — domovanje voluharjevo, na kar jo opozori njen silno občutljiv no sek. Voluhar, novodobna »šiba božja«, strah sadjarjev, vrtnar jev, hmeljarjev in ostalih kmetov, se je ponekod v zadnjih letih strahotno razmnoži! Upra vlčeno bi smeii pri okovati, da se bo vsporedne z njim razmnožil tudi podla d" ji rod Da m tako, je precej kriv — - invek prav tisti človek, ki tako obto žujc voluharja in obupava v nemoči proti skritemu sovražni- ku. Poleg človeka ima podlasica dovolj štirinožnih sovražnikov. Skoda, ker naši ljudje še premalo poznajo najboljšo pomočnico! Ugleden lovec iz večjega mesta mi je rekel: »Svojim lovcem vedno zabičujem, naj ščitijo podlasico. Poznam dobre in slabe lastnosti te živalice. Njene koristi pa daleč prekašajo malenkostno škodo- ki jo napravi pri mladičih divjih zajcev ali pri piščancih!« — Nekateri kmetje podlasico prav dobro poznajo. Nekdo mi je pripovedoval. kako so podgane na podstrešju ponorele od groze, ko r,e je tam prikazala podlasica. V Savinjski dolini je preprost kmet napravljal gnezdišča za podlasice, nekakšne dolge poveznjene zaboje z labirintom hodnikov. Biološko zatiranje voluharja bi morali proučiti naši znanstveni kmetijski zavodi Kme- tem pa svetujem, da lanskih podlasičjih gnezdišč (kupi brun. drv, dračja, štorov in pod.) ne razdirajo, temveč naj po mejah med njivami, ki so pravi raj voluharja, pripravljajo nova. S tem tvegajo malo časa in nič denarja Apeliramo na zavedne ovce. da vplivajo na nepoučene tovariše s prijazno, prepričljivo besedo in navedejo težke mili- jone, ki jih utrpi naše kmetijstvo in posredno vsi potrošniki vsako leto. Starši in učitelji pa s toplo besedo pomagajte mla-dini razumeti kmetovo težko borbo s skritim sovražnikom — voluharjem. Vitko telo podlasice je ustvarjeno za stikanje v rovih, katerih prebivalci so ji prava slaščica. V aprilu in maju, ko ima mlade, skoraj ne pozna strahu: iz vrtička pred hišo pobere voluharje in miši zaporedoma vpričo strmečih človeških obrazov. — Moja izkušnja: biološko »ati-ranje voluharja je najcenejše jn — najuspešnejše. Anton Jelen, sadjar, Šentilj pri Velenju. Kmetijska zadruga v Crni na Koroškem' ima prav posebne pogoje. Dolinskega sveta sploh ni, po razsežnosti nekaj tisoč hektarov gorskih področij z alpsko klimo pa je ena prvih v Sloveniji. Prav zato je njena glavna pospeševalna dejavnost usmerjena na razvoj gozdarstva in živinoreje. Pri žitu in drugih poljskih kulturah, ki prihajajo v poštev predvsem zaradi nujnosti kolobarjenja, o kakih izrednih dosežkih in hektarskih donosih ni govora. Res je pa tudi, da je dajala zemlja vseh pridelkov mnogo več tistim kmetom, ki so se pravilno posluževali umetnih gnojil. Višinska mehanizacija si tukaj, kakor na splošnem tudi drugod po Sloveniji le počasi utira pot. Saj marsikateri predel sploh nima primernih komunikacij,- Javorje in Ludranski vrh še nimata niti elektrike, na Koprivno elektriko pa šele zdaj napeljujejo. Občni zbor zadruge je .1 zelo kritičen, hkrati pa poln novih pobud. Zadružniki so kritizirali slabo gospodarjenje na ekonomiji kmetiiske zadruge, ki bi morala biti močno pospeševalno središče za te kraje, izkazuje pa nad pol milijona izgube. Revizija je odkrila tudi druge slabe strani. Vendar pa bi bilo napak sklepati, da je bila kmetijska zadruga v ostalem delovr ‘u pasivna. Nasprotno. Mnogo je storila za gospodarski dvig no pobočjih Pece, Olševe in Smrekovca ter Uršlje gore. "lasti mnogo uspehov zaznamuie ro-zdarsko-lesni odsek, ki je skrbel predvsem za gojenje in za Izgradnjo gozdnih poti. Posadili so 25 hektarov posek, a bi jih še več, ko bi bili dobili dovolj gozdnih sadik. V bodoče bodo usmerili večjo pozornost raje dobri pripravi tal za naravno pomlajevanje, kot pa dragemu sajenju. Očistili, pre-rahljali, zredčili in iztrebili so bolno drevje na površini 200 hektarov. Postavili so tudi nekaj ptičnic, a jih bodo morali še precej več, saj imajo v uticah dobre zaveznike v boju proti drevesnim škodljivcem. Izgradili so tudi požarne steze in pazili, da bi že v kali zadušili vsak gozdni požar. Za izgradnjo poti je zadruga vložila dva in pol milijona din, vendar so nekateri veliki in bogati gozdni predeli ostali še vedno nedotaknjeni, ker ni speljanih poti, pa tudi kamionske ceste na mnogih krajih kličejo po popravilu. Nujno bo zajeziti širjenje gozdov na račun pašnikov, za kar bo : j-trebna objektivnejša razmejitev med gozdovi in pašniki. Živinoreja je druga osnovna panoga, ki ie tudi precej napredovala. Z razširitvijo osemenjevalne mreže in z melioracijskimi deli na pašnikih Bistra, Dretnik in Olševa bodo podani še ugodnejši pogoji za hitrejši razvoj živinoreje. Lani so očistili nad 7 hektarov pašnikov in jih ogradili. Kmetje so pokazali veliko zanimanje za pogodbeno pitanje živine. Na občnem zboru so se domenili o tem, da bi bilo treba organizirati servisno službo v okviru poslovne zveze. To bi bila izposojevalnica raznih sodobnih strojev, vitlov, žerjavov, buldožerjev, žičnic in podobnega, da bi te stroje lahko res povsem izkoristili, kar pa v okviru ene same zadruge ni mogoče. Zadruga bi morala več storiti tudi za organizacijo odkupa kmetijskih pridelkov. Zadruga lani torej ni najbolje gospodarila, je pa predvsem na pobudo novega upravnika Franca Goličnika dobro zastavila svojo pot za bodoča leta. Člani so namreč z odobravanjem sprejeli podrobno izdelani perspektivni načrt zadruge in se zanj navdušili. To pa pomeni, da je vsak zase tudi osvojil pripadajoči del obveznosti. Občinski ljudski odbor bo v prihodnje stal zadrugi še bolj ramo ob rami in skrbel za uresničenje perspektivnega načrta. Marija Hriberšek Kako uporab l jati m Podlasica, najučinkovitejša pokončevalka voluharjev Prve naše poskuse z Poraksom smo delali z zalivanjem povrtnine. Kmalu pa sem se prepričaj, DA je Škropljenje na listje BOI-JSE iz naslednjih razlogov: 1. učinek je večji in hitrejši, 2. delo je opravljeno hitreje in cenejše, 3. poraba škropiva je naravnost neznatna v primerjavi z zalivanj em. To velja enako za vrt, drevesnico, sadovnjak in vinograd. Primerna je sadna ali trsna škropilnica pa tudi majhna ročna škropilnica za flit. Cim bolj drobno prši, manjša je poraba škropiva, učinek pa večji, saj zadostuje, če je listje z obeh strani vlažno in ni potrebno, da z njega kaplja raztopina! Boraks je bela sol, ki se v vodi malo težko topi. Uporaben pa je enako kovaški kakor tudi toaletni boraks, slednji je bolj droben ter 2-3 krat dražji. NAVODILA ZA UPORABO: 1. Za škropljenja uporabljamo polodsotno raztopino t. j. pol kilograma boraksa na ICO litrov vode ali 1:200. Boraks damo v vrečico in mešamo z njo tako dolgo po topli vodi, dokler se sol popolnoma raztopi. Močnejša ali nepopolna raztopina (usedlina na dnu posode) požge listje! 2. Ce grozi nevarnost slane, škropimo s polodstotno raztopino listje povrtnine, drevja, trte itd- in sicer dan ali tudi nekaj dni pred nastopom slane. 3. Ob času škropljenja mora biti dan topel (vsaj 8 stopinj nad ničlo), da listje raztopino vpije. Čim bolj je hladno, je tudi uspeh manjši. 4. škropimo samo podnevi in po SUHEM listju. Ce po opravljenem škropljenju pade dež, se učinek ne zmanjša, ker listje takoj vsrka škropivo. 5. Skropjenje je uspešno samo pri mladem, komaj razvitem listju t. j. spomladi, poznejše škropljenje ne učinkuje več. 6. Ce je ob času škropljenja mlado listje popolnoma razvito, tedaj že enkratno škropljenje zadostuje kot varstvo proti pozebi iste pomladi ter sledeče jeseni in zime. 7. Ko grozi nevarnost pozebe In je listje še majhno, nežno ter nerazvito, moramo pač škropiti. Pač pa škropljenje takega nerazvitega listja zavaruje rastlino približno le 8—10 dni. Če grozi po tem času nova slana, moramo pred to znova škropiti in sicer zato. ker je v teh 8—10 dneh listje naraslo in mu količina vsrkane boraksove raztopine prvega škropljenja več ne zadošča. Ce bi tudi po drugem škropljenju čez nekih 10 dni znova grozila slana še vedno nepopolno razlitemu listju, bomo morali v tretje škropiti. Kaj pa če grozi slana cvetoči češnji, breskvi, marelici, ko so še brez listja? Zal še nimamo izkušenj, ne izključujem pa tudi tukaj uspeha. škropljenje z boraksom ima na rastline tale učinek: 1 — večje cvetenje in boljši obrod, 2 — večje in zdravo listje, odporno proti suši in boleznim, 3 — odpornost proti spomladanski, jesenski in zimski pozebi. CELO SAMO ENKRATNO ŠKROPLJENJE SPOMLADI NA ZE RAZVITO LISTJE NAM LAHKO DA TROJNI UČINEK t. j. POVEČAN OBROD, ODPORNOST PROTI BOLEZNI LISTJA IN PROTI MRAZU. Ponavljam pa še enkrat: MOČNEJŠA RAZTOPINA KOT POL-ODSTOTNA ALI NEPOPOLNA RAZTOPINA POŽGE LISTJE! — Kdor hoče uspeh, se mora natančno držati tudi vseh ostalih navodil, ki jih ni najti v nobeni knjigi. To se naša najnovejša dognanja, ki so tudi v tujem svetu še neznana. Priporočljivi so tudi manjši poskusi: 5 dekagramov boraksa zadostuje za 10 litrov vode, stane pa komaj 8 dinarjev (kovaški boraks. toaletni je dražji). Pripominjam, da je dajatev določenih vrst gnojil v obliki škropljenja na listje pri nas v praksi še povsem .veznana, v kmetijsko razvitih deželah pa ta način gnojenja že dolgo uspešno uporabijo., jo. Ing. Vladislav Beltrami' Tudi letos naprej Z zasedanja 0L0 v Trbovljah V soboto je bilo v Trbovljah zasedanje okrajnega ljudskega odbora, ki je razpravljal in siklepal o družbenem planu in okrajnem proračunu za leto 1958. Družbeni plan določa, da oe bo narodni dohodek letos povečal za 7 odstotkov v primeri z lanskim letom ali od lanskih 119.962 din na letošnjih 128.265 din na prebivalca. V posameznih gospodarskih panogah je v načrtu naslednje povečanje: fi- bo razmerje med okrajnim in občinskimi proračuni , 30:70, medtem ko jo bilo lani to razmerje 42:58. Povečanje občinskih proračunov na račun okrajnega in v zvezi s prenosom številnih pristojnosti na občinske ljudske odbore, ki terjajo nujno tudi krepitev materialne osnove. Okrajni proračun določa za 380 milijonov din dohodkov in prav toliko izdatkov, posamezne občine pa bodo razpolagale z žični obseg industrijske proizvodnje za 2 odstotka, kmetijska proizvodnja za 6 ods., posek v gozdarstvu za 5,9 odst. (zaradi redčenja!), gradbena dejavnost ta 6,5 odst., blagovni promet za 8 odst., skupni promet gostinstva za 9,3 odst., vrednost obrtne proizvodnje in storitev za 19 odst., itd. Letošnje investicije — gospodarske in negospodarske — bodo na isti ravni kot lani. Tudi za osebno potrošnjo in družbeni standard je mišljeno nadaljnje povečanje. Skupna proračunska potrošnja bo za 15 odst. večja kot lani in bo znašala milijardo 230 milijonov dinarjev. V letošnjem letu naslednjimi proračunskimi sredstvi: Brežice 165 milijonov 815 tisoč din, Trbovlje 160 milijonov 966 tisoč din, Zagorje 113 milijonov 149 tisoč din, Sevnica 113 milijonov 130 tisoč din, Videm—Krško 107 milijonov 311 tisoč din, Hrastnik 73 milijonov 697 tisoč din, Radeče 60 milijonov 657 tisoč din in Senovo 55 milijonov 726 tisoč din. Naj mi odborniki ne zamerijo — kakor je bil to primer pri nekaterih uslužbencih ob pisanju o metodah ljudskega odbora — če bom kritičen do njihove razprave o okrajnem družbenem planu in proračunu za leto 1958 Ne morem sicer trditi, da njihova razprava ni bila živahna, vendar je bilo v njej mnogo ozkosti ih lokaliz-ma. To zgovorno potrjuje dejstvo, da niso skoraj nič razpravljali o možnostih za povečanje industrijske proizvodnje, čeprav jih je tovariš Martin Gosak, predsednik OLO, pozival k temu, medtem ko je bilo več kot pol razprave posvečeno razdelitvi investicijskih sre ds Seveda, tudi o investicijah je potrebno govoriti, toda ne samo s stališča kraja ali podjetja, temveč s stališča okrajne skupnosti, ker je le tako mogoče biti objektiven in ker samo to zagotavlja najpravičnejšo in najsmotrnejšo razdelitev razpoložljivih sredstev. Mnogo več pa bi bili morali govoriti o možnosti za povečanje proizvodnje, na primer o težnji nekaterih podjetij, da bi bili njihovi proizvodni plani raje manjši kot večji, ker bi jih potem zlahka presegli. Po družbenem planu se bo industrijska proizvodnja povečala za 2 odstotka. Ker je v planu tudi povečanje zaposlenih v industriji za 1,2 odstotka, in če upoštevamo, da bodo nekatera podjetja nabavila nove stroje,-ni pričakovati, da bi se kaj povečala tudi delovna storilnost. Zakaj niso odborniki posvetih več pozornosti temu problemu, na katerega je opozoril tudi podpredsednik OLO, Tone Zupančič v svcjjem uvodnem referatu? Ne morem se tudi strinjati s trditvijo nekaterih odbornikov, da se materialna osnova komun dejansko ni povečala, kajti s povečanjem proračunskih dohodkov so se povečali tudi izdatki, ki jih je prej vseboval okrajni proračun. To je res, toda ali pomenijo materialno osnovo samo proračunska, sredstva. Kaj pa sredstva, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije? Ali nijih ni mogoče šteti kot materialno osnovo občine, saj se zadnje čase toliko poudarja, da bo odslej i ostvaritev osebnih materialnih koristi i reševanje skupnih problemov komune odvisno od večje povezanosti podjetij in Občine. Sredstva gospodarskih organiziraj pa so se — kakor vemo — precej povečala in bodo v bodoče vedno večja, če bodo delovni kolektivi in družbeni organi komune povečali proizvodnjo in znižali proizvodne stroške, za kar jih novi gospodarski predpisi bolj kot kdajkoli /prej stimulirajo s skladnim povečevanjem tistega dela dohodka, ki ostane podjetju oziroma občini. Na potek zasedanja, je prav gotovo vplivalo tudi dejstvo, da sta oba zbora začela razpravljati najprej o manj važnih stvareh (poroštva in personalne zadeve) in šele nato o družbenem planu in okrajnem proračunu- —no Sredi kegljaške sezone Na kegljiščih širom po vsej Sloveniji je dan za dnem velik »promet-«. Kegljači so namreč že sredi nove sezone. Pred njimi pa so tudi najvažnejši nastopi leta — tekme za prvenstvo Jugoslavije. Pred zaključili Uspešen odkup kmečkih pridelkov Na občnem zboru kmetijska zadruge v Šmartnem ob Paki so ugotovili, da je lani zadruga uspešno skrbela za napredek kmetijstva. K zadirugd je pristopilo 27 novih članov tako da so sedaj včlanjena v zadrugo vsa kmetijska gospodarstva. Zadruga se s svojimi osnovnimi sredstvi (raznovrstnimi stroja) pri Kratke iz Po statističnih podatkih je sedaj v mariborskem okraju 1122 aktivnih ribičev. V okraju 90 družine v Dravogradu, ki šteje 190 članov, v Rušah (180 članov), v Sladkem vrhu (38 članov) in v Slovenski Bistrici (34 članovi. Mariborska ribiška družina je najmočnejša, saj šteje 680 članov. Nedavno tega so pod vodstvom predsednika Rudija Kli-novškega imeli ribiči mariborskega okraja svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 70 delegatov — predstavnikov ribiških družin mariborskega okraja. Razpravljali so o dosedanjem delu in o delu v prihodnje. Na občnem zboru so ribiči omenili, da je premalo ribjih stez pri hidrocentra-lah na Dravi, saj imata tovrstno et-ezo le hidrocentrali Mariborski otok in Fala. Za najuspešnejšega ribiča velja Drago Marin iz TAM, ki je v Dravi ujel 15.80 kg težkega sulca. Ob zaključku občnega zbora so izvolili 12 delegatov za republiško skupščino, ki bo v Ljubljani. KRVODAJALSTVO IN PREDAVANJA Osnovna organizacija Rdečega križa v Košakih je zdaj izvedla krvodajalsko akcijo. Priglasilo se je 3o prostovoljnih krvodajalcev, podobno akcijo pa pa bodo imeli zopet ob kon- cu aprila. Razen tega prireja osnovna organizacija predavanja o — malih asanaoijah. Prvo tako predavanje je imel sanitarni inšpektor dr. Horvat, ki je govoril o škodljivih posledicah uživanja nezdrave pitne vode. Predavatelj je s slikami nazorno pokazal, kako naj bodo urejeni vodnjaki, nato pa so udeležencem predvajali še poučna filma o zaščiti pri delu :n o preprečevanju požarov. DAN ŽELEZNIČARJEV Železniški kolektivi v Mariboru so se že začeli pripravljati na tradicionalno praznovanje Dneva železničarjev, 15. aprila.. Tega dne bodo prisostvovali v Ljubljani odkritju veličastnega -romenlka ude'ežen'-"— železničarske sitavke leta 1920 in ▼ narodnoosvobodilni vojni padlim železničarjem, sicer pa tudi- v Mariboru pripravljajo vrsto prireditev. Tako bodo po vseh železniških kolektivih imeli slavnostna zasedanja delavskih svetov, člani bodo prisostvovali spominski slavnosti pred spomenikom talcev v Ulicj talcev in obiskali grobove padlih borcev-železničarjev na pokopališču na Pobrežju. Medtem ko bo v Slovenskem narodnem gledališču slovesna akademija z uprizoritvijo Celjskih grofov, bodo na glavnem kolodvoru odprli dvosteczno kegljišče. 2e to nedeljo (6. IV.) pa bo v Ljubljani tradicionalno športno tekmovanje za prehodni pokal med moštvoma železniške postaje Maribor in Ljubljana. Jz. članih močno uveljavlja. Lani je odkupila za 75 milijonov dinarjev pridelkov, od tega samo za 45 milijonov dinarjev hmelja. Hmeljake nasade so lani povečali za nad 6 ha, sam pridelek pa je bil za 12°/o večji. Kakovostno je bil zelo dober, saj je bilo samo 3 °/o hmelja tretje in četrte vrste. Poljedelski odsek je preskrbel lani zadružnikom precej semenskega krompirja, pšenice in raznih umetnih gnojil. Zadruga je izdala lani 78.000 din za vzgojo strokovnega kadra, saj štipendira vsako leto več mladincev, kar je vsekakor razveseljivo. Priredila je tudi 16 predavanj in krajših tečajev za člane. Letos nameravajo prizidati k sedanji hmeljski sušilnici v Rečici ob Paki še eno sušilnico, eno pa nameravajo zgraditi v Gorenjah. Želeti bi bilo, da. bi zadruga tudi letos gospodarila tako uspešno, kakor lani. Z.K. . nedavnim so liški ligi za moške. Prvak je četrtič zaporedoma postal kranjski Triglav, z njim vred pa so si še štiri naslednje ekipe priborile pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo od 15. do 22. maja v Zagrebu. Slovenijo bodo torej zastc-pali: Triglav. Branik. Gra- dis (Lj.), Beton (C) in Jesenice Na ženskem ekipnem prvenstvu Slovenije je osvojil prvenstvo ljubljanski Gradis. Za njimi Branik, Triglav, Ljubljana itd. Našteta štiri društva bodo igrala tudi na državnem prvenstvu, ki bo 4 in 5 maja v Beogradu. In naposled mladinci. Ti so začeli z republiškim moštvenim prvenstvom v Trbovljah. Za zdaj vodi Tehnika, tekme pa še trajajo. PRVENSTVO POSAMEZNIKOV Zelo zanimive so tudi tekme posameznikov. Ze na prvenstvih okrajnih kegljaških zvez so se razvneli hudi boji, saj dajejo te tekme kvalifikacijo za republiško prvenstvo. Za naslove prvakov* Slovenije se bo 13., 16. in 20. apri- la borilo v Kranju 72 izbranih kegljačev. Največ zastopnikov — po 18 — bosta postavila ljubljanska in mariborska okrajna zveza, 12 kranjska itd. Prvenstvo brani Grom z Rakeka. Najboljši s slovenskega prvenstva bodo nato startali seveda na prvenatvb Jugoslavije v Zagrebu. Najboljše slovenske kegljavke pa se bodo sestale 12. in 13. aprila v Celju. Tu bo Novakova (Branilk) skušala v družbi 37 tekmic obdr- NOVA SPOMLADANSKA NEDELJA ZA TOČKE iUi bomo že spet praznih rok? Jutri se bodo spot na številnih travnikih podila za žogami in točkami — naiši nogometaši. Sezona se je kar na mah razprostrla na široko in zdaj menda ni nikjer več nogometnega kolektiva, ki bi ne imel opravita nedeljo za nedeljo. Predrvsem mislimo zdaj na našo nogometno cono, iiz katere se odpira razgled v višjo konkurenco — II. zvezno ligo- Slovenski trije zastop V Ljubljani bo v nedeljo ob 10. uri prvenstvena nogometna tekma .1. razreda NPL med Odredom B in Svobodo iz Duplice. JUDOISTI ZA PRVENSTVO LRS V Kranju bo danes in jutra republiško prvenstvo v judu. 6 > LZUU U1V* EllSB-l 11 tj d 400 • . , • y. A_ T_ niki so nas zadnjo nedeljo v boju Sodslovalj bodo najboljši teK- movalci iz vse republike. Lami so osvojili naslove prvakov naslednji: p-eresna — Perme (Ljubljana), lahka — Frank (Maribor), vvelterska — Škraba (Ljubljana), srednja — Maček za točke pustili docela na cedilu. Ne samo tisti, ki so šli ponje drugam, temveč še celo oni srečnejši, ki so lahko igrali doma. Tudi ta termin je po tej strani podoben prejšnjemu, se pravi, da se bosta dve moštvi iz Slovenije lahko izkazali na domačem travniku in bo samo ljubljanski Odredimo- (Ljubljana), poltežka — Jakih el 1 ~ (Ljubljana), in težka — Pogač- nik (Ljubljana). kaj zna, na igrišču v ral pokazati. Zagrebu. REČANI V ŠIŠKI Ljubljančani bodo danes lahko gledam prvenstveno srečanje med Rijeko in Ljubljano. Tekma se bo začela ob 15.30 uri. Pred tekmo »bosta od 13.30 ure dalje igrali mladinski ekipi Slovana in Ljubljane. Za gledalce bodo vozili avtobusi od Ajdovščine. Kdo bo zmagal, bomo povedali jutri zvečer. Saj veste . . . Mariborski Branik bo imel gosta iz Zagreba, in sicer enajstorico Elek-trostroja, nad katerim^ bi moral »po vseh pravilih« zmagati. Če bodo ta pravila o-bvelje-a tudi jutri, bomo prav tako videli. . . Ostali pari AIX. kola v tej coni so razporejeni takole: Lokomotiva — Trešnjevka, Uljanik — Jadran, Orijent — Šibenik, Se-gesta — Varteks, Metalac — Odred. * Hkrati s 14 udei-jženci v naši coni bodo dvaindvajsetič za točke vad-ljali tudi v zvezni nogometni ligi, in sicer v naslednjih srečanjih: Split — Crv. zvezda, Spartak — Velež, Zagreb — Hajduk, Željezni-čar — Beograd, Radnički — Buduč-nost, Vardar — Dinamo in Partizan — Vojvodina. Slednjič pojde prvenstveni ples dalje tudi v ljubi jansko-primorski ligi z drugim spomladanskim kolom, ki bo združilo v pare naslednje nasprotnike: Jesenice — Rudar (I), Slovan — Triglav, Izola — Nova Gorica, Gra-fičar — Krim (ob 10.30 na' igrišču Grafičarja) in Ilirija—Tržič. Gornja Savinjska dolina Na občnem zboru kmetijske zadruge v Gornjem gradu so ugotovili, da zadruga lani ni najboljše gospodarila, čeprav je bil lanskoletni program dela v glavnem izpolnjen. Zadrugi primanjkuje predvsem dober strokovni kader. Pri prometu, ki je znašal nekaj nad 60 milijonov dinarjev, je ustvarila zadruga Cestni promet v goriškem okraju Lani se je povečal cestni promet v goriškem okraju kar za 25 odstotkov. Najbolj se je povečal prevoz s tovornimi avtomobili in sicer za 33 odstotkov, eaj je bilo prevoženih 10.9 milijonov kilometrov. Potniški promet pa se je povečal za 16.6 odstotkov. Izdatki okrajnega cestnega sklada so znašali lani nad 65 milijonov dinarjev. S temi sredstvi so poleg rednega vzdrževanja cest opravili tudi druga potrebna cestna dela. Tako s-o asfaltirali cesto od železniške postaje Most na Soči do Tolmina, cesto Šempeter—Vrtojba ter popravili več opornih in podpornih cestnih zidov. Letošnji družbeni plan predvideva nadaljnje povečanje cestnega prometa, in sicer za 6.2 odsto‘kov. Povečanje naj bi Hud zločin V sredo zvečer ob 21.33 je prtšlo v. zadružnem domu v Bertokih (Koper) do hudega zločina, ki je vzbudil vsesplošno upravičeno ogorčenje prebivalstva. Leon Poti sek je v vinjenem stanju ustrelil traktorista kmetijske zadruge v Bertokih. Rena* a Kocjančiča. Tega dne je Fotisek praznoval desetletnico poroke, se napil in iskal v navedeni gostilni nrepir. ki se je tako žalostno končal. Organi! notranie uprave so nemudoma zavaroval t-rai. na katerem se je zgodilo kaznivo deja-aretirali Potiska in ga izro-90ciniku okrožnega sodišča v F. M. lun se Ide. are •Mi »od Komnu. dosegli z boljšim izkoriščanjem prevoznega parka. Za vzdrževanje cest in druge izboljšave pa naj bi letos porabili nad 66 milijonov dinarjev. Med drugim naj bi asfaltirali cesto v Tolminu in podaljšek ceste od Tolmina do križišča s cesto Gorica— Bovec. Poleg tega je v načrtih modernizacija in asfaltiranje ceste Volčja Draga — križišče za Vrtojbo in Miren, ureditev cestne ga odseka v Renče itd. Prav tako naj bi letos namestili prometne znake na nekaterih cestah. Jp. Tisk se močno širi V Šmartnem ob Paki so močno navezani na razne časopise in revije. Zaradi tega ' . v \ Tehnično vodstvo za gradnjo Obsotelske železnice se je te dni vselilo v Jelšingrad, ki ga vidite na sliki. Kakor smo že poročali, je investitor te gradnje JLA, ki bo tudi dela večinoma sama opravila. Proga naj bi bila popolnoma gotova do konca letošnjega leta. Prometne nesreče Po cesti med Štanjelom in Koprivo se je peljal z motornim kolesom Karlo Mržek. Pri čuvajnici v Kobdilju je dohitel kolesarja Alojza Mržeka, katerega je nepravilno prehiteval in podrl. Motorist ni imel dovoljenja in ne vozniškega izpita. Kolesar je dobil pri nesreči hude poškodbe. Motorist Stane Kodelja je vozil po cesti iz Vrhpolja proti Vipavi vinjen. Med vožnjo je dohitel pešca Alojza Tomažiiča in se zaletel naravnost vanj. Pri tem sta oba padla. Pešec je dobil lažje. motorist pa hujše poškodbe. Po cesti med Dutovljami ln Re-pentaborom se je peljal proti večeru s kolesom Frane Tavčar. Med vožnjo je prehiteval kolesarja Vladimirja Brundula, ki je bil vinjen in je zato vozil križem po cesti. Zaradi tega sta se kolesarja zaletela in oba padla. Hujše poškodbe je utrpel pri! nesreči kolesar Brundula in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Skozi Idrijo se je peljal z mo pedom Franc Mohorič. V Gregorčičevi ulici! je dohitel Vilmo Brus ki je hodila ob desnem robu ceste. Mopedist pa je vozil preveč po desni strani, tako da Je zaradi neprevidnosti za-del Brusovo in oba sta padla. Sam je dobil hudr telesne poškodbe, medtem ko je Brusova ostala nepoškodovana. Po cesti »kozi Družinsko vas na Dolenjskem je vozil osebni avto mobil poklicni voznik Franc Slana. Med vožnjo je dohitel 81-let-no Ano Turk, ki je šla ta čas pravilno ob desnem robu ceste. V trenutku, ko je bil voznik Slana z vozilom tik za njo, je ženica iznenada hotela prečkati cesto. Pri tem jo je vozilo odbilo v obcestni jarek, kjer Je obležala s hudimi poškodbami. Le-tem je v bolnišnici podlegla. Po republiški cesti iz Maribora proti Ptuju je vozil osebni avtomobil Slavko Marinič. Med. vožnjo je dohitel mopedista Adolfa Lešnika. Le-ta pa je tik pred pre-hievanjem zavil z mopedom čez cesto, ne da bi nakazal z roko spremembo smeri ali pa pustil avtomobil mimo. ko je vedel, de vozil za njim. Avtomobil je pri tem zadel mopedista, ki se je hudo poškodoval. Po cesti iiz Maribora proti Lenartu je vozil osebni avtomobil Luigi Andretta. V Dragočovi je dohitel tovorni avtomobil in ga pravilno prehiteval. Medtem pa Je pred tovornjakom vozeča kolesarka Ana Lešnik nenadoma zavila s kolesom čez cesto, ne da bi se ozirala na ostali promet. Voznik osebnega avtomobila je kolesarko opazil šele v zadnjem trenutku in jo podrl. Ponesrečenka je dobila hude telesne poškodbe, prav tako tudi njena štiriletna hčerka, ki jo je peljala na kolesu. -#. FRANC LESKOŠEK — POKROVITELJ KOPRSKE REGATE LJUBLJANA, 4. aprila. — Clan zveznega izvršnega sveta in predsednik Centralnega odbora LT Franc Leskošek jv prevzel pokroviteljstvo nad III. mednarodno koprsko regato, ki bo od 1. do 3. avgusta v koprskem zalivu. boksarji iz Čakovca V LJUBLJANI Boksarska ekipa ZTAK Ljubljane je povabila v goste nasprotnike Mladosti iz Čakovca. Dvoboj bo v vseh 10 kategorijah drevi ob Z0. uri v Domu železničarjev poleg glavnega kolodvora. Nabavite si vstopnice pravočasno pri blagajnil Miro Steržaj je lani v Kranja podrl skoraj 1000 kegljev. In kako se bo letos uveljavil žati ta častni naslov. Tri tedne pa jo nova in še težja enaka naloga čaka na državnem prvenstvu v Beogradu. Višek letošnje kegljaške sezone pa bo dvoboj moških in ženskih reprezentanc Madžarske in Jugoslavije. ki bo 15. junija v Ljubljani. RAZGIBANE SINDIKALNE TEKME Množični so tudi nastopi sindikalnih aktivov. Prednjač: Ljub- ljana, kjer se udeležuje r .-:stnega sindikalnega prvenstva kar 67 sindikalnih aktivov in 353 oosa-meznikov. Te tekme or - ata skupno Okrajni sindi-kaln -t ter okrajna kegljaška zv- • venstvo, ki poteka nadvse -- no. bo zaključeno konec rr i Za zdaj vodi med moštvi I stroj z registriranimi igralci, ir.--' neregistriranimi pa Tela. Zares smo torej sredi kegljaš", sezone .. .! SAH Dvanajsta partija v dvoboju Smislov — Botvinniik se je končala z zmago Botvinnika. m B0USE DELO PRI TELESNI VZGOJI OTROK Beograd, 4. apr. Sekretariat Zveze društev prijateljev mladine jn izvršni odbor zveze Partizan sta razposlala vsem društvom prijateljev mladine in Partizana ter zvezi pionirjev obširno pismo o ukrepih,. ki jih je treba ujesti za boljše delo pr,i telesni vzgoji obrok. Tej vzgoji otrok, ki je eden prvih pogojev za dober duševni, moralni in fizični razvoj otroka, je treba posvetiti posebno pozornost. Res je, da se je ta skrb od predvojne v mnogočem izboljšala, vendar je še mnogo šolskih otrok in mladine, ki še niso deležni njenih dobrin, ker primanjkuje vodnikov in primernih prostorov. Te pomanjkljivosti so povzročile že pre-nekate.ro slabo posledico. Zdravniški pregledi v šolskih ambulantah so dali zelo neugodne rezultate glede zdravstvenega stanja med mladim rodom. Pismo priporoča, naj šole in d-uge zainteresirane or Sani za- Opozonlh planinski javnosti V drugi polovici letošnjega avgusta bo poteklo 180 let, kar je stopil na Triglavski vrh bohinjski rudar Luka Korošec, *prvi nemara, odkar svet stoji«. Te lapidarne b '-de je zapisal njegov slavni sodobnik Baltazar Hacauet, njihovega pomena pa smo se dodobra zavedli šele lani — 130 let potem, ko je Korošca zagrnila domača gruda in mu ne prej ne pozneje ni bilo dano nobeno priznanje za njegovo pogumno osvojitev «snež-nikov kranjskih siv’ga poglavarja« in kar je• še več: zavzetje prvega visokogorskega vršaca■ v Alpah sploh! Z odkritjem spominske plošče na njegovi rojstni hiši na Koprivniku lani jeseni je domače planinsko društvo dalo svojemu velikemu rojaku prvo vidno zadoščenje. Drugo in še sveča-nejše mu pripravlja letos Planinska zveza Slovenije z odkritjem spominske plošče na Triglavskem vrhu samem v nedeljo, dne 24. avgusta. Odprto pa je še vprašanje kje in kako naj bi to spominsko ploščo namestili najustrezneje? Triglavski vrh je pravzaprav Aljažev stolp, v širšem pomenu pa je vsa obsežna ploščad okoli njega. na vsem tem prostoru ni nobene pripravne skale za vzidanje spominske plošče. Najbolj repr-zentativno mesto zanjo bi bilo gotovo tik stolpa in sicer na strani, ki je obrnjena proti Malemu Triglavu, od koder prihaja največ obiskovalcev Take misli je pripravljalni odbor, ki mu je zaupana ta naloga. Da bi jo mogel izvesti v splošno zadovoljstvo, naproša PZS vse planince, ki jih ta problem zanima, da ji pomagajo z lastnimi stvarnimi predlogi in nasveti, sporočenimi naravnost pripravljalnemu odboru ali pa še bolje, uredništvu našega lista, ki jih bo rade-volje objavilo na tem mestu. PZS cije posvete več skrbi pri zbiranju otrok in mladine zunaj šole na preprostih terenih, kjer jim lahko brez posebnih investicij prirede možnosti za tako delo. Predvsem pridejo v poštev razna izletišča in kopališča, ki jih je mogoče s prostovoljnim delom pripraviti za te namene. Kampanjsko delo na tem področju ob raznih praznikih in proslavah n; dalo dobrih sadov. Za to akcijo, ki naj b; čim-prej privedla do cilja, se morajo zavzet; vse zainteresirane organizacije, ki naj čimprej sestavijo primerne načrte z upoštevanjem potrebnih kadrov in skušajo najti ustrezna sredstva. da je na vožnji za rally na Akropolo iz druge skupine udeležencev, ki so potovali iz Trsta preko Jugoslavije, iz So.una nadaljevalo pot proti Atenam še 23 vozil; da je rokoborska reprezeuanca SZ odpotovala v ZDA, kjer bo v kratkem štirikrat nastopila proti najboljšim rokoborcem ZDA, ameriška košarkarska reprezentanca v košarki pa bo v kratkem obiskala mesti Leningrad in Tbilisi; da je košarkarsko moštvo Dina-,ma iz Rige, ki sodeluje v tekmovanju za pokal evropskih prvakov, odigralo v svoji skupini dve tekmi. in sicer z zmago nad ekipo Humboldtove univerze iz Berlina doma s 85:56 in v Berlinu z 91:56; da je na mladinskem nogometnem turnirju FIFE na Luksemburškem odigrali še nadaljnjo okmo: Zah Nemčija : CSR 3:1 da sta se atletski federaciji Vzhodne in Zahodne Nemčije sporazumeli, da bosta m evropsko atletsko prvenstvo n.: Švedsko poslali skupno ekipo, kakor je to bilo že na olimpijskih igra'-' v Melbournu: BADMINTON Sl UTIRA POT Slovenski igralci badmintona se bodo letos prvič pomerili za naslove republiških prvakov. To je sklep seje odbora za badminton, ki že drugo leto deluje v okviru Teniške zveze Slovenije. Organizatorji tekmovanja, ki bo po vsej verjetnosti maja v Ljubljani, si prizadeva.;o. da bi bila udeležba r.a tem prvem republiškem prvenstvu kar najštevilnejša. V Londonu so zaključila tradicionalni turnir za mednarodno prvenstvo Anglije v* badmintonu. Doslej najuspešnejši igralec na svetu Malajec Eddie Choong tokrat ni osvojil prvega mesta V četrtfinalu ga je porazil Danec Kops, ki je nato - v finalu odpravil svojega rojaka Kobbe-ra s 15:10, 8:15, 15:8 V moških parih sta zmagala Danca Kops in Nielsen, pri ženskah Deblin (ZDA), v mešanih parih pa Angleža Timperley m Jordan. BEOGRAD : LJUBLJANA 9:0 V nadaljevanju nogometnega ekmovanja mestnih študentskih •eprezentanc na Reki je včeraj izbrano moštvo Novega Sada premagalo Zagreb 1:0 V Opatiji pa 'ta bili odigrani le dve tekmiI Skopje : Sarajevo 6:3. in Beograd ■ Ljubljana 9:0. NAMIZNI TENIS Jugoslavija : Anglija 6:4 h ■ » « «/MhKA' ItaA V Nad 920 milijonov am ljudskega premoženja so obvarovali pred uničenjem gorenjski gasilci Te dni je bila v Kranju redna letna skupščina okraje gasilske zveze, ki se je udeležilo 135 delegatov in gostov, med njimi tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Matevž Hace, podpredsednik OLO Kranj Ivan Bertoncelj, načelnik TNZ Kranj P„3 do Škraba in drugi. Na skupščini s,o ugotovili, da je bilo delo gorenjskih gasilcev v lanskem letu zelo plodno. Na področju okraja deluje 137 prostovoljnih gasilskih društev, ki štejejo nad 9.500 članov, od tega okrog 1000 mladincev in prav toliko pionirjev ter okrog 700 žena. Društva so priredila lani vrsto tečajev za strokovno izpopolnjevanje, vzgojili so tud; dva razreda novih strojnikov, tri razrede sanitejcev in uspešno poučevali prebivalstvo o Po-žarno-va mostni služoi. Od zad- Škropiv« so ribam nevarna Kakor vsako leto v tem letnem času, opravljajo sadjarji tud; zdaj škropljenje sadovnjakov. Predpomladansko škropljenje sadnega drevja je velike važnosti, da preprečimo škodo, ki grozi letošnji sadni letini, ki naj bi nadomestila lanske izgube' Zato bi bilo pav. če bi vsi sadjarji vestno in izdatno škropili sadovnjake. Toda pri tej važni akciji le treba opozoriti, da je večina škropiv nevarna ribam. Zato naj bi sadjaji, ki škropijo sadovnjake blizu potokov, to delo opravili obzirno, tako da ne pridejo škropiva (rumesana, kreosana. dinosana, rumenega olja, žve-pleno-apnene brozge itd.) v vodo, ker ribe takih strupov ne prenesejo. Važno je tudi, da izpraznjeno posodo ne izpiramo ali izplaku-jemo v potoku, kakor je to ponekod navada. Takšna malomarnost bi mogla imeti smrtonosne posledice za ribe, škropi-lec pa je po zakonu o sladkovodnem ribištvu odgovoren za povzročeno škodo. Izpraznjeno posodo naj operejo v primerni razdalji od potoka, morebitne ostanke škropiva pa je treba zakopati na kraju, od koder jih padavine ne morejo odplaviti v potok.- ASP. ron % 'EMi-PSTi KOLEDAR Sobota, 5 apr Vincenc. V četrtek je diplomirala za inže-nirja kemije MIMI PETERNEL iz Rožne doline, čestitata Marija in Darinka. Na Pravni fakulteti je diplomirala Tatjana KALUŽA iz Postojne. Čestitamo. Prijatelji. Ing, agronomije Peterlin Mira-nu k diplomi iskreno čestitamo! Domači. KOCkA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20.—7. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom BEŽIGRAD: dr. Naglas Marjan, Lavričeva 5-a. tel. 31-236. — V odstotnosti zdravnika kličite tel LM 30-300 Zdravstveni dom CENTER: dr. Vrbica Milena, Komenskega 22 tel. 31-361. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-200. Za otroke do 7 let starosti kličite od 7.—20. ure tel. 39-151. Zdravstveni dom VIC: dr. Zavrnik Gorazd. Rimska c. 22. tel 20-433. — V odsotnosti zdravnika kličite tel. 20-479. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska c. 31. od 8 do 14. ure. tel. 21-737. Zdravstveni dom SlšKA: dr. Ponikvar Rafael. Celovška 26. tel. 20-748. Zdravstveni dom MOSTE: Zdravstveni dom Moste. Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika" kličite tel. LM 30-300. Zdravstveni dom RUDNIK: dr. Lobe Franc, Njegoševa 25, tel. 31-541 V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 ure dalje. Zdravstveni dom LJUBLJANA CENTER: obvešča vse starše, da bo eep-lejn.ie proti davici od 7. do 11 aDrila za vse tiste otroke, ki so bili. v mesecu marcu letos prvič cepljenk Cepljenje bo v Centralnem otroškem dispanzerju —Ulica Stare pravde 2 Obenem opozarjamo vse starše, katerih otroci so bili cepljeni proti da-viC; v letu 1957 dvakrat, naj pridejo v tem času na tretje cepljenje. Pred vsako jedjo ali po njej ste prisiljeni misliiti na svoj želodec. ki ga morda zdrav-ite brezuspešno z raznimi medikamenti. Najbrž pa še niste poiskusili š preizkušenim in učinkovitim pri-rodnim zdravilom: rogaškim — DONAT — vrelcem.- Zahtevajte ga v trgovinah, pri »Prehrani«. »Ekonomu« in »Mercatorju«. Namesto venca na grob pok. Francu Klemencu so poklonile sestre Kabajeve iz Maribora 2.000 din za slepo mladino. Ravnateljstvo Zavoda se za dar iskreno zahvaljuje! . . Zveza prijateljev mladine Slovenije ter uredništvo in uprava »Mladega sveta« so se preselili iz Tomšičeve ul. št. 5 v nove poslovne prostore na Miklošičevo cesto št 16. II. nadstropje. Telef. št. 32-201. »KOVINSKA« — Tovarna hranil. Ljubljana, Smartinska c. 30 poziva na podlagi 70. člena Uredbe o plačah delavcev gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ štev. 18-57) vse delavce, katerim je prenehalo delovno razmerje, imajo pa pravico do povečane plače nad plačo po tarifnem pravilniku podjetja, da se v roku treh mesecev od objave tega oglasa oglasijo pri njej In uveljavijo svojo pravico do p1a— če nad plačo po tarifni postavki za 1. 1957. nje skupščine so priredili okrog 4.000 raznih vaj in nastopov ter nad 200 gasilstkih prireditev. Društva so nad 160-krat posredovala pri požarih in obvarovala pred uničenjem za 978 milijonov dinarjev ljudskega premoženja, medtem ko ga je bilo uničenega za okrog 70 milijonov. Zgradili so tudi več gasilskih domov, protipožarnih bazenov. kupilj več gasilskih avtomobilov, izpopolnili opremo itd. Po dokaj pestri In živahni razpravi so sprejeli vrsto pomembnih sklepov za nadaljnje delo in izboljšanje požarnovarnostne službe. Tako so sklenili, da bodo še letos začeli pripravljati graditev osednjega doma gorenjskih gasilcev v Kranju, v katerem naj b; bili prostori tudi za bodočo poklicno gasilsko četo v Kranju, razni društveni prostori, delavnice itd. Za gradnjo doma bodo porabili 10 do 20% sredstev iz okrajnega gasilskega sklada, s prostovoljnim delom in gradbenim materialom pa bodo pomagala tudi drštva. Razpravljali so še o dokončni dograditvi gasilskih domov po posameznih občinah, o gradnji novih, o okrajnem gasilskem investicijskem skladu, o nadaljnjem usposabljanju gasilcev, 0 delu z ženami, mladino in pionirji, o ureditvi stalne operativne gasilske službe v Kranju, Skof-ii Loki, Tržiču, Jesenicah, 31edu in Radovljici, o okrajni gasilskih nastopih ob proslavi 75-letnice gasilskih društev v Radovljici in Tržiču ter drugem. Na skupščini je izročil predsednik republiške gasilske zveze Matevž Hace visoka gasilska odlikovanja šestim najzaslužnejšim gasilcem v okraju. R. C. PONOVITEV MUSSETA Na splošno željo se zaradi velikega zanimanja ponovi v ponedeljek, 7. aprila ob 20. uri v Mestnem gledališču komedija v francoskem jeziku A. Musset: »1 ne fant jurer de rienc (Zarečenega kruha se največ poje), igro je pod vodstvom prof. M. sa ričeve naštudirala igralska skupina v okviru Društva za kulturno sodelovanje Jugosiaviija—Francija. Vstopnice 'pri blagajni Mestnega gledali- Namesto venca na grob pokoj. Franca KLEMENCA darujejo 2.0CM) din Zavodu za slepo mladino se-- stre Kabajeve..... Združenje rez. oficirjev terena Zgornja Šiška — Dravlje Vas vabi dne 5. aprila 1958 ob 20. uri na družabni večer, ki bo v Jami (Zg. Šiška). — Za ples in razvedrilo bodo skrbeli »Veseli planšarji«. Bogat srečolov, nagradno streljanje in šaljiva pošta. Točili bomo pristno briško vino. — Odbor. Zaradi nujnih del na prenosnih napravah bodo v nedeljo. 6. aprila, ob ugodnem vremenu brez električne energije odjemalci, ki se napajajo Iz transformatorskih postaj: Mekinje I in Mekinje II od 7. ure predvidoma do 9. ure. Elektro-Ljubljana okolica Okrajni odbor SZDL Ljubljana obvešča vsa podjetja in ustanove ter vse interesente za potovanje na svetovno razstavo v Bruselj, da je treba vložiti prijave najkasneje do 15. aprila — neposredno pri Okrajnem odboru SZDL. Ljubljana. Resljeva c. 9/II-25 ali preko potovalnega urada, utemeljene s splošnimi podatki in zahtevnimi potrdili ČEBELARJI POZOR! Specialne KRMILNE POGAČE za pospešeni razvoj čebeljih družin razpošiljamo tudi po povzetju — I kg 160 din. MEDEX, Ljubljana. Cigaleto- »FLEX« dobiš pri trgovcu, kjer kupuješ za svoje gospodinjstvo. Zahtevaj »FLEK«, če hočeš kvaliteto! Idealno čisti mastne madeže. Kolikor plačaš — toliko dobiš! Ce hočeš prvovrstno mastno Jere-mo. potem zahtevaj ULTRAGIN- šport kremo. /pouSiVaus" \.i .hjL.l oA GLEDALIŠKE NCVOSTI Šentjakobsko gledališče V LJUBLJANI Mestni dom Sobota. 5. aprila ob 20: A. Koren »Ambasador«, veseloigra. Izven. Nedelja, 6. aprila ob 15.30: A. Koren »Ambasador«, veseloigra. — Red Nedelja — popoldanski. — Vstopnice so tudi v prodaji, ob 17.15: A. Koren »Ambasador«, veseloigra. Popoldanska predstava. Izven. Četrtek. 10. aprila ob 20: Br. Nu-šlč »Žalujoči ostali«, veseloigra. Gostovanje v domu »Svobode« — Zg. Šiška. Opozarjamo na ponovitev zabavne uspele Korenove veseloigre »Ambasador«, predprodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranjp telefon 32-860. DPD Svoboda-Vič ob 20.: Tavčar »Pozna pomlad«, ljudska igra v 5 dej. Ponovitev. Opozarjamo, da bo v nedeljo, a aprila ob 19.30 uprizorila Opera Čajkovskega balet »Labodje je« zero«. Prvotno napovedana predstava »Večni mornar« je zaradi bolezni v ansamblu za 6. aprila odpovedana. Zaradi bolezni v ansamblu bo drevi v Operi namesto napovedane Verdijeve opere »Othello« uprizorjena za abonente reda P Puccinijeva »Tosca« z gostom Jožetom Gostičem v vlogi Cavarados-sija. Naslovno vlogo bo pela Vilma Bukovčeva, Scarpla pa Samo Smerkolj. K0NCEBT1 Koncertni! nastop absolventov Srednje glasbene šble in orkestra Radia bo dne 5. aprila v veliJti dvorani Slovenske filharmonije. Nastoprjo: Viljem Kocman, flavta: I. Ibert, koncert za flavto; Franjo Bregar ml., oboa: A. Klug-hardt, k on c erti.no za oboo; Pavle Škabar, viola: O. Gerster, koncer-tino za violo; Ciril Škerjanc, violončelo: R. Wagner, Siegfriidova idila L. Boccherini, koncert za violončelo Dirigent Bc-go Leskovic. K PREDAVANJA Društvo Meteorologov Slovenije vabi na predavanje dipl. met. Žitnik Lada: O spremembi vetrov z višino, ki bo v p-onedeljek, 7. IV., ob 17. uri v Meteorološkem inštitutu Univerze na I, državni gimnaziji. P RAZPISI RAZPIS Upravni odbor socialnega zavoda Dijaški dom v Kranju razpisuje delovni mesti administratorke in gospodinje — glavne kuharice. Pogoji za administratorko: srednja ali administrat. šola: za gospodinjo kvalifikacija kuharice z večletno prakso. Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite Dijaškemu domu Kranj RAZPIS Na podlagi 21. člena Zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52-58) razpisuj e Komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Lešje mesto DIREKTORJA tovarne strojil Majšperk Kandidat za to delovno mesto mora imeti naslednjo izobrazbo, oziroma strokovno kvalifikacijo: višjo strokovno izobrazbo (fakulteto) in 10 let prakse v kemični stroki ali ekonomsko-komer-cialni. od tega najmanj 5 let v stroki tega ali sorodnega podjetja. ali srednjo strokovno izobrazbo (srednja tehnična šola ali srednja ekonomska šola) in 15 let prakse v kemični ali ekonomsko-komer-cialni stroki, od tega najmanj 8 let v tem ali sorodnem podjetju in z dobro politično preteklostjo Plača po tarifnem pravilniku. Kolkovane prošnje z življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi ter praksi, naj kandidati vlože pri Občinskem ljudskem odboru Lešje, pošta Majšperk. Cas za vložitev orošenj je do 15. aprila 1958 RADIO SPORED ZA SOBOTO Poročila: 5.05, 6.00, 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17oo, 19.30, 22.00, 22.55 5.00 — 8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Lepe melodije — znani napevi; 8.35 Poslušajmo Ljubljanski vokalni oktet (Tam zunaj je sneg — Zimski večer — Marec — Snubaške — Misli — Spomina na zimski večer — Kaj kleplje — Samo en cvet); 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev): Pojte z nami; 9.30 Radi bi vam ustregli s tole melodijo . . . 10.10 Dopoldanski koncert; 11.0*0 Pionirski tednik; 11.15 Domači zvoki izpod zelenega Pohorja; 12.00 Opoldanski operni spored; 12.30 Kmetijski nasveti — Vet. Vlado Gregorovič: Garje pri prašičkih; 12.40 Internacionalne koračnice; 13.15 Melo-diije za prijetno razpoloženje; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in, tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 S knjižnega trga: 16.00 Glasbene ugonke; 17.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 17.30 Vedri zvoki: 18.00 Okno v svet' Pri dobrem človeku iz Sečuana: 18.15 Koncert pihalne godbe Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča: 13.45 Prof. dr. Mirko Rupel; Jezikovni pogovori (ponovitev): 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik: 20.00 Zabavni sobotni večer: 21.00 Malo od tu in malo od tam; 22.15 Oddaja za naše izseljence: 23.00—23.15 in 22.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos-iz Beograda). II. PROGRAM za soboto (na valu 202.1 m in 98.9 mHz) 14.00 Zabavna glasba; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved: 15J0 Ljublianska kronika in obvestila: 15.25—-16.00 Felix Mendelssohn- 2 simfonija »Škotska« UMRLI Nepričakovano nas je zapustil naš dragi JOŽE MUREN župnik v Avstriji Žalujoče sestre in ostali sorodniki. Ljubljana, Ptuj, Novo mesto. Nenadoma nas je zapustil naš mož. sin, brat JOSIP VlDAClC Pogreb dragega in nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 5. IV. 1958, ob 15.30 iz Krištofove mrliške vežice na Zalah. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žalujoči: žena Terezija, staršii, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. Ljubljana. Cerkvensko brdo, Crešnjevac 4 aprila 1958. MARIB0B Sobota. 5 aprila RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domače vesti; 8.15—8.35 Plesne popevke izvajajo Marjana Borec, kvartet Saša Tipei in kvartet Vitek; 8.35— 14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00 —17.10 t fiii: ! m i .v n |. . k.io—i'i,3u -nabavna glasba; 17.30—17.40 Radijska reportaža; 17.40—18.00 Pojo in igrajo Pohorski fantje; 18.00 — 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana MALI OGLASI SLIKE ZA LEGITIMACIJE izdela najhitreje FOTO HO LANSKI, Cankrajeva 8. FOTO HOLVNSKI se priporoča za vsa fotografska dela v ateljeju in na terenu. Fotografiramo povsod, kjerkoli želite. Telefon 21-689. 3349-2 STROJNE TEHNIKE, šoferje C ih D kategorije. ključavničarje, strugarje, kleparje, karoseriste, avtomehanike, kvalificirane in visoko kvalificirane mizarje ter mlajše delavce za priuči,tev v zgoraj navedene poklice z odsluženim vojaškim rokom sprejmemo. Osebno se zglasite v upravi podjetja Električna cestna železnica, Ljubljana, Celovška c. 164 — Remiza. R 956-1 upokojenci. POZOR! Športno društvo 01ympia razpisuje mesto oskrbnika igrišča pod cekl-novim gradom. Interesenti, ki se žele honorarno zaposliti, naj se zglase v ponedeljek, 7. apra-la. v klubskih prostorih košarkarskega kluba 01ympie, Ljubljana, Gradišče 3. 6913-1 RAČUNOVODJO za honorarno zaposlitev približno za 4 mesece sprejme po dogovoru podjetje »Unitas«. Ljubljana, Celovška 224. Pismeno priglasitev z navedbo službovanja vložite takoj. 6*56-1 Najboljše varčevanje, je stalro pranje z »RIO« - Zlatorog SPREJMEMO VAJENCE za učenje ličarja, ključavničarja, avtomehanika in avtoeiektričarj a. Osebno se zglasite v upravi podjetja Električna cestna železnica, Ljubljana, Celovška c. 164 — Remiza. K .955-3 GOSPODINJSKO POMOČNICO — najraje kmečko dekle potrebujem. Lahko je tudi starejša. — Plača dobra. Naslov v ogi. odd. 6822-1 GOSTINSKO PODJETJE Turist Koper sprejme za sezono 1958 gostinske delavce: 8 kvalificiranih natakarjev. 6 polkvalificira-nih natakarjev, 3 kvalificirane blagajničarke za kuhinjo in samostojnega kvalificiranega slaščičarja z daljšo samostojno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje zagotovljeno. Nastop v začetku m konec maja. Pismene ponudbe s točno navedbo dosedanjih zaposlitev na Turist Koper .— Ankaran. R 957-1 MEHANIKA za kolesa sprejmem Mehanična delavnica. Zaloška c. št. 51. 6749-1 VE C TRGOVSKIH POMOČNIKOV in pomočnic sprejmemo takoj. Ponudbe pošljite na naslov: Splošno trgovsko podjetje Sevnica ob Savi. R 943-1 STROJEPISKA IN STENOGRAF-KA iščeta zaposlitev. Naslov v ogl. odd. 6812-1 VKNJIZEVALCA -KO sprejmemo takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe »Teh-no-Impex«, Ljubljana. Beethovnova ul. 12-1. R 694-1 POZOR! Preproge in tekače dobite najceneje v Veselovi 3 a, poleg Erjavčeve. Pridite in. se., sami prepričajte! Zamenjamo jih tudi za vse vrste starih in novih tekstilnih odpadkov. Delamo tudi iz prinesenega blaga. 6831-4 AVTO OPEL REKORD prodam ugodno zaradi bolezni. Prevoženih 90.000 km. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cca 1,200.000«. 6900-4 BREJO KOZO prodam. Cesta 2 cesarjev, Kirič. 6922-4 MOTOR B. S. A. 250. dobro ohranjen, prodam ali zamenjam za Moped. Grilc Franc. Vodice 74, Ljubljana. 6836-4 DAMSKO NEMŠKO in Italijansko kolo prodam. Ogled: Mehanična delavnica Zaloška c. 51. 6750-4 dvosobno HIŠICO s hlevom m vrtom damo v najem ob Cerkniškem Jezeru. Primerno za upokojenca ali ribiča. Informacije pri Mele. Ruska 9, Ljublja-na. 6748-8 Sprejmemo 20 delavcev in skladiščnika. Plača na uro 45 din. Ponudbe pod »Nastop takoj« v ogl. odd. 6708-1 opremljeno sobo oddam takoj dvema študentoma. Ponudbe pod »Lastna posteljnina« v Ogl. odd. 6906-9 ENOgOBNO STANOVANJE na Jesenicah potrebujem. Ponudbe pod »Dam nagrado« oddajte SP J esenice. 6852-9 STANOVANJE BO DOBIL v novi hiši kdor mi bo pomagal s posojilom pri -gradnji hiše. Ponudbe pod »Stanovanje« v ogl. Odd. 6923-9 DELAVCA SPREJMEM. Kovinska delavnica Otorepec. Roška c. 1. NEOPREMLJENO SOBO iščem. Dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Cimpreje« v ogl. odd. 1958-9 PRAZNO, OPREMLJENO SOBO ali kabinet iščem proti visoki nagradi. Ponudbe pod »A-15« v ogl. odd. 1958-9 VSELJIVO STANOVANJE v Ljubljani iščem. Dam visoko nagrado. Dopisi, Belo Poljanska 6, Ljubljana. 6820-9 STANOVANJE potrebujem. Grem za sostanovalko ali pomagam pri delu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena«. 6815-9 STANOVANJE IN HRANO nudim za pomoč v gospodinjstvu popoldne. Prednost imajo gospodinjske pomočnice. Naslov v ogl. odd. 6956-1 DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico kupim. V zameno imam manjše. Ponudbe pod »Gotovina takoj« v ogl. odd. 6809-7 OSEBNI AVTO vzamem v najem za cca 5 tednov. Pogoji po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 6720-8 SKROMNO SOBICO išče šivilja V Šiški ali Šentvidu. Za uslugo šiva. Ponudbe pod »Skromna sobica« v ogl. odd. 6940-9 FAKTURISTA IN KNJIGOVODJO sprejmemo takoj v službo ali po dogovoru. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Podjetje v Ljubljani«. s 6986-1 UKV ANTENO, uvoženo s kablom, — kompletno otroško posteljo in divan prodam. Poljanska cesta 15-IV. stopnišče. Dražil. 7010-4 Športni voziček, inozemski, pleten, prodam. Pešl, Tržaška 7. 7003-4 AVTOMOBILSKO POKROVKO bencinsko ključavnico »Hama« št. 221 sem izgubil od Dolenjske ceste do Tomačevega. Najditelja prosim naj jo vrne proti nagradi. Naslov v ogl. odd. 7011-4 VALJČNI MLIN dam takoj v najem. Rožman Franc, Mengeš. 6777-8 Velika iehla, malo truda — če uporabljaš »RIO« - Zlatorog ep aa ■oioaoaoaoaoioioio ■<=>■<=> »ELEKTROTEHNA«, elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Parmova 33 sprejme v službo: referente prodajnega In nabavnega oddelka (laiiko začetnik;) trgovske pomočnike (tudi v priuči,tev) strojepiske ln delavce za skladišče Plača po tarifnem pravilniku. u ■ 0 ■ 0 ■ o o ■ 0 o ■ o _ Prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite upravi Q podjetja. 1761-R ■ oioioioioioioioioioioiaioi 0 o ■ o ■ G ■ 0 ■ o ■ o ■ g o c ODLIČNE KVALITETE Upravni odbor VALJA0NICE LIMA V ZEMUNU BatajniSki dram 10 km RAZPISUJE NATEČAJ ZA Tehničnega direktorja Pogoji: inženir-metalurg ali strojni inženir, najmanj s triletno prakso. Prednost ima inženir-metalurg. » Preskrbljeno je dvosobno komfortno stanovanje v novogradnji. — Nastop službe po sporazumu. Prošnje pošljite Sekretariatu podjetja v 30 dneh od dneva objave. 1797-R RESTAVRACIJA V LJUBLJANI sprejme kuharico, kuhinjsko pomočnico in snažilko. Naslov v ogl. odd. 7073-1 GOSTINSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme v službo blagajnika — blagajničarko. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe čimpreje. Ponudbe v ogl. odd. do 30. IV. 1958 pod »Ljubljana«. 7072-1 NATAKARICA srednjih let z več-. letno prakso želi sezonske zaposlitve v Ljubljani. Ponudbe oddajte v ogl. odd. pod »Sezonska«. 7051-1 KMETIJSKA ZADRUGA Zadobrova, p. Ljubljana — Polje, sprejme takoj šoferja za Uni-mog. Samsko stanovanje zagotovljeno. R 961-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — lahko tudi začetnico .sprejmem. Florjančič Franja. Gornji trg 19. Ljubljana. 7030-1 AVTOMEHANIČNA bELAVNIC A Rogaška Slatina proda univerzalni stroj za vrtanje glavnih ležajev. Cena po dogovoru. R 678-4 DELAVSKI SVET Veletrgovine »Prerad« — Portorož, prodaja osnovna sredstva: elektromotor Simens 44 Kvv, ročni stroj za čiščenje zrnja, ročni stroj za ružehje koruze in seštevalni stroj. Interesenti sl osnovna sredstva lahko ogledajo vsak dan na podjetju od 7. do 15. Pismene informacije pošljite na naslov Veletrgovina »Prerad« — Portorož — tel. 33. R 671-4 NOV PORTABLE pisalni stroj »01ympia« 1958 in nov magnetofon tipa 1958 »Philips« prodam. Ceni ugodni. Naslov v ogl. odd. 7105-4 DESKO RABLJENO KOLO in emajliran . rabljen štedilnik »Triumph« poceni naprodaj. Naslov v ogl. odd. 7043-4 ZIDAN ŠTEDILNIK s ploščicami prodam. Skrabčeva 11. 7037-4 VVEEKEND SOBICO ALI HIŠICO v lepem kraju ljubljanske okolice išče zakonski par brez - otrok. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Sobota — nedelja«. 7041-8 AVTO ALI MOTOR vzamem v najem, tudi samo za nedelje. Ponudbe z opisom in pogoji pošljite v ogl,- odd. pod »Kilometri«. 7040-8 ZA ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE dam veliko nagrado ali posojilo in veliko sobo v centru. Ponudbe pod »Velika nagrada ali posojilo« v ogl. odd. 7107-9 PEKOVSKEGA POMOČNIKA samskega sprejmem takoj ali s 15. aprilom, hrana ln stanovanje v hiši. Naslov v podr. SP v 'irbovljah. -l SAMOSTOJNEGA PREKAJEVAL-CA sprejme takoj v službo Rog Trbovlje. R 679-1 AVTOMEHANIČNA DELAVNICA Rog. Slatina potrebuje železo-strugarja po možnosti verzira- nega v avtomobilski stroki. Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. V poštev pridejo moški z odsluženim vojaškim rokom. R 671-1 MOŠKE IN ZENSKE sprejmemo za sprevodniško službo. Pogoj: najmanj šest razredov osnovne šole ln stanovanje v Ljubljani. Moški morajo imeti odsluženi vojaški rok, ženske pa morajo biti stare najmanj 18 let. Pošljite pismene ponudbe ali se osebno zglasite pri podjetju Električna cestna železnica v Ljubljani. Celovška 164. R 676-1 MEZDNEGA KNJIGOVODJO in saldakontista s srednjo strokovno * izobrazbo in najmanj dveletno prakso sprejme tovarna »Volnenka«. Ljubljana. Poljanski nasip 40 (Cukrarna). Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev na naslov do 15. aprila 1958. R 675-1 KOMISIJA ZA SKLEPANJE DELOVNIH RAZMERIJ gostin-skega ppdjetja »RIO« v Ljubija- ni — sprejme stalne jn honorar- ne natakarje in natakarice. V poštev pridejo tudi tisti," ki bi delali samo ob sobotah in nedeljah. Sprejmemo tudi snažilko za čiščenje gostinskih prostorov. Interesenti naj se Javijo v dopoldanskih urah v upravi podjetja. R 674-1 GRADBENO PODJETJE »Bežigrad«. Ljubljana, Titova cesta št. 71, sprejme takoj materialnega knjigovodjo. Zaželeni so upokojenci -ke. R 673-1 MEHANIKA za motorje ln kolesa sprejme takoj Mehanična delavnica Domžale. R 672-1 OTROŠKO NEGOVALKO ali bolničarko s prakso ali začetnico sprejmemo takoj. Samsko stanovanje in hrana v zavodu. Pismene ponudbe na naslov: Mladinsko okrevališče Šentvid prt Stični. R 670-1 DIPLOMIRANI EKONOMIST z 10 letno prakso na vodilnih položajih računovodstva in komerciale sprejme odgovarjajočo zaposlitev. Naslov v ogl. odd. 7104-1 Belo ali pisano — za pranje samr »RIO« - Zlatorog OPREMLJENO SOBO potrebujem. Sem ves dan odsotna (od 6.—22 ure). Plačam visoko najemnino v centru ali bližini. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«. 6805-9 DVA ŠTUDENTA tehnike Iščeta skromno opremljeno sobo, po - možnosti v centru mesta. Po potrebr^-lnštruitata tudi matematiko. Javite na Dva Primorca, Aškerčeva 20. 7018-9 DNE 24. 3. 1958 ob 13. url je bil najden aparat znamke »Stxfo-mat« S 231699. Dvignite ga pri pošti Stara Fužina. R 968-10 5.000 DIN JE IZGUBILA v četrtek revna služkinja. Vrnite pod »5000 — nagrada« v ogl. odd. 7031-10 GORENJKA s hibo na nogi želi spoznati dobrosrčnega invalida v starosti od 33—40 let. Le resne ponudbe pod »Osamljena mladost« v ogl. odd. 7032-11 «9n§ii9» i9*i§na* •#•••»• POZIV! f • • V smislu določil o pla- j čah delavcev in uslužben- j cev gospodarskih organi- : zacij poziva Cinkarna ! Celje vse delavce, kate- ; rim je prenehalo delov- " no razmerje, imajo pa '* pravico do deleža pri do- * končni delitvi plačilnega • sklada za leto 1957, da * uveljavijo svoje zahtevke * pri podjetju najkasneje f do 15. VII. 1958. Po na- f vedenem roku ti zahtevki ? zapadejo. 1826-R ? DANES LJUBLJANA Drama ob 19.30: Iwaszkiewicz »Poletje v Nohantu«. Abonma C. — (Preostale vstopnice v prodaji.) Opera ob 19.30: Puccini »Tosca«.; Gostovanje Jožeta Gostita. — Abonma red P. (Vstopnice tudi v prodaji.) Mestno gledališče ob 20.: Ratti- gan »Globoko sinje morje«. Izven. Šentjakobsko gledališče, Mestni dom, ob 20.: A. Koren »Ambasador«, veseloigra. Izven. Mestno lutkovno gledališče, Levstikov trg 2, ob 17. in 20.30: Pesl-gov-Simončič »Zlate ribice«. Večerna predstava je namenjena odraslim. KINO KINO »UNIor,«: premiera franc: filma »LJUBIMEC LADY CHA-TERLEY«. V glav. vi. DanleUe Darrieux, Leo Genn in Emo Crisa. Predstavi ob 16. in 13. — Ob 10 matineja ital. filma »SKODA, DA SI TAKSNA«. Ob 20. predvajamo v okviru jugoslovanske kinoteke sovjetski film »GENERALNA LINIJA«. Režija Sergej Eisenstein. Ob 22. predpremiera angl. barv. krimiitnanega filma »SMRT NA CESTI«. KINO »KOMUNA«; ital; film »UM-BERTO D«. Tednik FN št. 14. Predstave ob 15. 17, 19. in 21. KINO »SLOGA«: premiera ameriškega filma »PUSTOLOVŠČINE V BURMI«. V glav. vlogi: Eroll Flynn. Tednik FN 14. Predstave ob 15, 17.30 in 20. KINO »VIC«: amer. cinemascope »DESIREE«. V glav. vlogah: Marlon Brando in Jean Sim-mons. Predstave ob 15, 17. 19. in 21. KINO »SlšKA«: amer barv. film »ZGODBA O GLENNU MILLERJU«. Predstave ob 15, 17. to 19. Ob 21. predpremiera angl. barv. fflma »SMRT NA CESTI«. Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9.—11. In od 14. dalje. MLADINSKI KINO »LM«. Kotnikova 8: franc, film »PRED POTOPOM«. Predstavi vsak dan ob 10. >n 15. »TRIGLAV«: amer. barvni film »CAJ ZA DVA«. Tednik. V glav. vlogi: Doris Day. Gordon Mac Rae in Gene Nelson. Predstave ob 16.. 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje »LITOSTROJ«: amer barv, film »stekleni Čeveljčki«. Tednik St. 13., ob 18. iri 20, uri. — Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID »SVOBODA«: franc.- avstr. film »BEL AMIe, ob 17. in 19. GUNCLJE: amer. barv. cinemasc. film »VERA CRUZ«, ob 17. in 19.30. VEVČE; sovj. barv. film »BELA PSIČKA«. ČRNUČE: amer barv. film »DIMNI SIGNAL«, ob 19.30. DOMŽALE: amer. barv. film »INDIJANSKI BOREC« ob 18. in 20. KAMNIK »DOM« angl. barv. film »LEPO JE BITI MLAD«. DUPLICA; amer. barv. film »lepotica ZA MILIJON DOLARJEV«, ob 19. BLED: amer. barv. cinemasc. film »PIKNIK«, ob 17. in 20 NOVO MESTO »KRKA«: češki barvni film »DOBRI VOJAK SVEJK«. KRANJ »STORŽIČ«: amer barv. film »EDINA ZELJA«, ob 16., 18. to 20. KRANJ »TRIGLAV«: amer. barv. film »MOZ Z REVOLVERJEM«, ob 20. KRANJ »SVOBODA«: nem. barv. film »NI PROSTORA ZA DIVJE ŽIVALI«, ob 20. NAKLO: premiera amer. filma »GOSPOD 880«, ob 20. RADOVLJICA: amer. barv. cinemasc. film »VZHODNO OD RAJA«. ob 20. MURSKA SOBOTA: ob 20 amer. barvni film »POT V HOLY-WOOD«. PTUJ:, angl. barvni film »JUNAKI SHERWOODSKEGA GOZDA« MARIBOR Narodno gledališče ob 19.30: Mau-gham »Zakonska matematika«. — Premiera. Izven to za premierski abonma. LJUTOMER Gostovanje Okrajnega gledališča iz Ptuja ob 20: G. AxeIrod »Sedem let skomin«. Abonma in Izven. Tovorna koles „PARTIZAN“ Subotica OBVEŠČA, DA SO CENE NJIHOVIH KOLES IN NJIHOVIH DELOV V MALOPRODAJI ENAKE LANSKOLETNIM. MOŠKO KOLO »EXTRA« . . , Din 25.400.— IN NE 25.000.—. KOT JE BILO POMOTOMA OBJAVLJENO DNE 3., 7. in 9. MARCA 1958. 1122-R Upravni odbor bombažne industrije »MAKED0NKA« ŠTIP razpisuje, NATEČAJ ZA IZPOPOLNITEV DELOVNIH MEST. 1. VEC INŽENIRJEV TEHNOLOGOV z ali brez prakse, 2. VE C KEMIKOV s filozofsko fakulteto, z ali brez prakse, 3. VEC EKONOMISTOV s 3—5-letno prakso pri delu v industriji, 4. VEC SAMOSTOJNIH KNJIGOVODIJ s srednjo ekonomsko šolo in 5-letno prakso v računovodstvu industrijskega podjetja, 5. VEC PRAVNIKOV s pravno fakulteto in 5-letno prakso, 6. VEC ELEKTRO-INZENIRJEV b 3—5-letno prakso 7. VEC STROJNIH INŽENIRJEV s 3—5-letno prakso v industriji, 8. VEC KVALIFICIRANIH TKALSKIH MOJSTROV 1 10—15-letno prakso, 9. VEC KVALIFICIRANIH TKALSKIH NADMOJ- STROV z 10—15-letno prakso, 10.. VEC TEKSTILNIH TEHNIKOV vseh smeri tekstilne Industrije z na'’ 10-letao prakso, 11. VEC VISOKOKVALIFICIRANIH MOJSTROV za oplemenilnico z nad 10-letn prakso, 12. VEČ USLUŽBENCEV z dokončano srednjo eko- nomsko šolo, z ali brez prakse. Stanovanja za sairi»" In za družine so preskrbljena. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo prošnje z življenjepisom in opir -m dosedanjega dela. * UPRAVNI ODBOR BOMBAŽNE INDUSTRIJE »MAKEDONKA«, S T I P 1741-R 8 str. / SLOVENSKI POBOCEV1LEC / St. 80 — 5. APRILA 1958 Madžari popol-beogirajskio trd-L so o-gramno a Kalemegdana m zgradili novo Osemletni Patrick Eagtn iz mesta Murfreesboro (Tennessee,. ZDA), je gotovo najmlajši radioamater na svetu. Prav dobro se spozna na skrivnosti kratkih valov in tako kar sam vzdržuje, popravlja in spreminja svoj radijski oddajnik in sprejemnik. Ravno tako zna sam popraviti tudi televizijski aparat. Oi vsepovsod BEAUFORT — Quebec — Britanski filozof Bert-raind Russel je pozval znanstvenike, naj svojo, . »ustvarjalno inteligenco« j usmerijo v boj za zmanjšanje nevarnosti nuklearne katastrofe. Russelov poziv 30 biologom, fizikom, genetikom in nuklearnim znanstvenikom, ki eo se tu zbrali je izročil Nobelovnagrajenecdr.Po-wel. V poslanici -je rečeno, da ljudje sedaj obseg nevarnosti splošne vojne in poskusnih nuklearnih eksplozij bolje razumejo, čeprav še niso podrobno ocenjene. Russel pravi, da je naloga znanstvenikov prispevati k zmanjšanju teh nevarnosti tn pomagati pri reševanju mednarodnih problemov. NIKOZIJA — Neznane* so v četrtek zvečer streljali na tri ciprske Grke v mestu Bksometoči 20 km vzhodno od Nikozije. Ranjene Grke so prepeljali v bolnišnico. SATJTIAGO DE CIIILE — V bližini postaje, ki je 100 km oddaljena od San-tiaga, je v četrtek zvečer iztiril potniški vlak. Po prvih podatkih so bile pri tej nesreči tri smrtne žrtve, ranjenih pa je bilo 57 potnikov. Čilske oblasti so poslale takoj prvo pomoč na kraj nesreče. PETNAJST LET- VELIKA DOBA NAPREDKA Malo razdobij je prineslo človeštvu toliko napredka kakor zadnjih petnajst lot. Na prvem mestu naj omenimo satelite. Četrtega oktobra 1957 je poslal človek v vesolje prvo telo in tako prvič prestopil rob vesolja. Osvobodil se je težnosti Kemije. Prvi umetni spremljevalec našega planeta je posredoval geofizikom dragocene podatke. Tretjega novembra je vzleiel drugi satelit z legendarno Lajko. Znanost je dobila nove podatke o vplivu kozmičnih žarkov v velikih višinah, o smereh radijskih valov, k; prihajajo do Zemlje, več vemo o meteoritih v atmosfera, o temperatur; in pritisku, 0 tokovih itd. Avtomatične naprave v sputnlku I in II so dale podatke- ki so znanstvenikom doslej manjkali. Naposled so izstrelili prvega februarja še ameriški satelit »ExpIor*^r«. V doglednem času bodo zgradili prvo vesoljsko ladjo, ki b0 prejemala gorivo z relejnih tankerskih postaj. Smer njihove poti bodo kontrolirali radarji. Upravljali jih bodo elektronski možgani. Z njimi bodo odpotovali prvi ljudje na Mesec. Znanost prodira tudi na področje podaljšanja človeškega življenja. Na prvem mestu je iznajdba penicilina. V zadnjih letih je rešil antibiotik življenje milijonom ljudi, ali jim © & DROBIŽ OTTO PRE5I1NGEE, 60-letni hollvv.oodski režiser, se je porodi z 2S-letno Jean Seeberg, ki jo je pred meseci odkril za film. Jean je igrala glavno vlogo v njegovem filmu, ki so ga posneli po romanu Franco-ise Sagan. JOHNV REV, najbolje plačani in izredno priljubljeni jazz pevec v Ameriki, je že od otroških let popolnoma gluh. Nedavno je tvegal operacijo na levem ušesu, ker so mu zdravniki zagotovili z osemdesetodstotno verjetnostjo, da bo potem slišal. Operacija je uspela in te ant si bo dal Rey operirati še desno uho. Zdaj ga skrbi, če bo pel tako dobro tudi potem, ko bo slišal samega sebe. BRITANSKA POLICIJA je dobila nove gumijevke. Dosedanje črne so zamenjali z vijoličastimi. ki puščajo barvo. Lastniki čistilnic so te spremembe- veseli. OBTOŽENI THOMAS je pred sodiščem na Jamaici prisegel: »Naj na mestu umrem, če sem kriv!« V tem hipu ga je zadela kap. Pozneje je sodišče ugotovilo, da ni bil kriv. ROPARJI so vlomili v neko banko v Ottavvi. Ker je bila blagajna prazna, so odnesli kabino iz dvigala. © © O © © © © © © utrdil zdravje. Izpopolnitev vakcine proti otroški paralizi uspešno zatira eno naj strašne j- ših bolezni vseh časov; Omenitj je treba tudi psihiatrična zdravila. Eno najvažnejših je pomirjevalno sredstvo, kii vrača živčno razkrojene ljudi v normalno življenje. V tehniki so ljudje dosegli nimo samo še to, da imamo stroje, ki prevajajo tekste in da so celo konstruirali stroj, • ki komponira. Radar so uporabljali že v začetku druge svetovne vojne. Danes je potreben tako ladjam kot letalom, da lahko potujejo skozi burjo in meglo, česar ne bli bilo brez te velike iznajdbe. Nemogoče je NOV NAČIN GRADNJE PRAVA IGRAČA Nemškemu arhitektu prof. Paulu Kentschu je prišlo na misel, da bi gradil stavbe na nov način, s paralelo-pipedi, ki se dobro vklapljajo ter imajo ____________ dovolj trdne in čvrste sklepe, da pri kon-^BE strukciji stropov in I 3!fHi5i9n Mk ' B strehe niso potrebni ’ . ' ' *li *# podporniki. Bloki so H mSmH lahko iz betona, pla- C 9H stične mase ali stekla 'ajjjgžS ',*• . 8B *er v različnih barvah. I SIP Za tipizirane hiše bo h| • E aBE tovarna pošiljala kar . SnsHSBK oštevilčene bloke, ki 1 S I S$| e .a'SL jih bo mogoče sestavi- E tl« ne '• - bo poslala škatlo z vzorci v zmanjšanem merilu, tako da bo mogel sam sestaviti maketo. To bo poslal tovarni, nato pa bo prejel prave bloke. Ker so bloki votli, jih je mogoče se- stavljati brez posebnih dvigalnih naprav. Kaže, da si bo lahko vsak sam postavil hišo brez inženirja, arhitekta, gradbenega podjetja in zidarjev. :ekta, j orjaške uspehe. Tranzistor je povzročil prav-o revolucijo v električni industriji. Razbijanje atoma j s odprlo vrata v novi svet in zagotavlja 'zvišanje življenjske ravni. Leta 1942 je nastal diferencialni analizator. Nekaj let pozneje se je pojavil elektronski; fnte-grator in kalkulator. Naj ome- Ciklolroni v vesolju V ozvezdju Bika je meglenica, ki so jo zaradi značilne oblike imenovali Rakovica. Po poročilih kitajskih astronomov je leta 1054 razpadla zvezda Supernova. Njeni ostanki sestavljajo meglenico. Ta oddaja polarizirano svetlobo, kar pomeni, ’ da se v meglenici gibljejo elektroni s skoraj svetlobno hitrostjo. Razpršeni ostanki zvezde delujejo na elektrone kot pospeše-valniki, ki jih poznamo pri jedrskih reakcijah; to so ciklo-troni. reči, kakšna odkritja nas bodo še presenetila v prihodnosti, lahko pa upravičeno trdimo, da se napredek znanosti ne bo ustavil, marveč se bo razvijal s pospešeno naglico. pri njih odkrili doslej neznano bolezen, ki jo domačini imenujejo »kuru«. Bolnik se začne tresti in spotikati, nato ne more več stati, ker mu odpovedo noge. Najmanjši povod zadostuje za nezadržen smeh. Tak bolnik umre najkasneje v enem letu Zdravniki domnevajo, da se je bolezen »kuru« pojavila šele pred kakimi dvajsetimi leti. čeprav žive v istih krajih tudi druga plemena, je ta bolezen razširjena le med Foriejci. Raziskave so pokazale velike raiz-krojevaine spremembe v možganih! za katere pa še niso dognali vzroka. 39 ler nespečnosti V mestu EsklJstun na Švedskem žSivfi.. 71-letni Oscar Eric-son, ki že več kot 39 let nj. zatisnil očesa. Nespečnost je pri- • šla kot posledica španske gripe, katero je prebolel v začetku leta 1919. To, da ni mogel spati in da hi čutil potrebe po spanju, ga je spočetka vznemirjalo. Jemal je različna uspavalna sredstva, a brez uspeha. Ko so mu leta 1936 operirali slepič, se je Ericson na splošno presenečenje zdravnikov zbudil jz narkoze sred; operacije. Največja Bricsonova težava so dolge noči. Seveda mora tu-dii on leči In si odpočiti. Nekaj časa bere, potem ugasne luč, pa jo znova prižge in znova začne brati. Vsakokrat je srečen, ko pride zora tn se noč umakne belemu dnevu; Načrti sovjetskih inženirjev Po poročilih moskovskega radia proučujejo tamkajšnji inženirji načrt za gradnjo predora pod Kaspijskim morjem. Tako bi zmanjšali razdaljo med Ka-zakstanom jn Transkavkazijo za približno 1600 km. Rod Himalajskim pogorjem nameravajo zgraditi tudi predor za železnli-ški promet, 3ci bo vezal Sovjetsko zvezo z Indijo. — Gospodična, sodim, da je moja dolžnost, da vam povem, da se je zdravnik odselil že pred 14 dnevi. Jaz sem advokati — IgAuiji ki je doživelo ICMIfj največ bitk Ena izmed toplih gred največje vrtnarije v Cilu kjer vzgojijo vsako leto na deset tisoče sadik za pogozdovanje tropskih dežel in tisoče tropskih okrasnih rastlin v lončkih. V Angliji je pred leta izšla Svetovna enciklopedija mest- V njej piše, da je Beograd mesto, ki j- doživelo v boju za o-bsta- Uron v Antarktiki Dr. Tatsuo Tachimi, član japonske znanstvene antarktične ekspedicije, poroča, da je našel v Antarktiki uranovo rudo. Ležišče je približno 80 km južno od otoka Ongul. Dr. Tachimi je profesor geologije na univerzi v Tokiu. O najdbi je poročal na zasedanju Komiteja za raziskavanj e Antarktike pri Svetu za znanost Japonske. Izumiranje zaradi smeha Pleme Forie sredi Nove Gvineje šteje 10.000 duš. Še do nedavna so bili prebivalci ljudožerci. Avstralski zdravniki so nek in svobodo največ bitk. Zaradi tega je dobil največ simboličnih imen. Od svojega nastanka pa do danes j? doživel 114 velikih bitk na okopih svoje trdnjave, kjer je izgubilo življenje več ‘kot 6 milijonov ljudi. Mesto je ttme.lo doslej blizu 30 različnih imen, med njimi so nekatera zelo simbolična. Turki so mu rekli Breg premišljevanja, Breg borbe in slave, Dom vojna. Madžaru so mu nadeli lirne Dom svobode. V 12. stol. so noma razdejali njavo. Prenesli kamnitih zgradb v Zemun tn tam zgradili trdnjavo. Ko so kasneje osvojili Zemun Bizantinci, so prepeljali ves gradbeni material nazaj na Kalemegdanski greben in tam ponovno postavili staro r*~rJbo- xo,euRwoop basei RISC. MlUl MUSTEK 131. Kar po deset mladih bobrov se je včasih gnetlo na tem toboganu. In včasih se je tudi kakšen starejši bober spustil po njem. To mora Baree raziskati! Tako se je nekega dne napotil na vrh strmine in začel radovedno vohljati. Pri tem pa ga je zaneslo predaleč. Noge so mu spodrsnile in s prestrašenim laježem je zdrsel po strmini v vodo. 130. No, pa vse te igre bi Baree še razumel in tudi sprijaznil bi se z njimi. Najljubša Umiskova zabava pa mu je bila prav zares nerazumljiva. Na bregu je bila strmina, kakih dvajset korakov iznad vode. Spuščala se je do gladine v gladki stezi, ki je bila TJmiskovo drsališče. Splezal je na vrh, potem pa sedel na rep in — švrk — pljusnil v vodo. 132. Drugič v življenju se je moral Baree obupno boriti z mokrim elementom. Ko je na pol zadušen vendarle prigazil iz udirajočega se blata na trdni breg in utrujen legel, si je ustvaril o zabavah mladih bobrov popolnoma uničujočo sodbo. In vendar mu je prav ta zanj neprijetni dogodek pomagal. Umisko ga je razumel kot znak prijateljstva! Ko sta se vrnila v dvorano, je Swiecki ravno vstajal od mize. Ropot, ki so ga delali z odmikanjem stolov, se je pomešal s splošnim hrupom. Ob straneh dvorane so nastajale skupinice glasno razgovarjajočih se ljudi. Za zdaj ni še nihče odhajal. Weychert in Pawlicka sta pristopila k viceministru. »Razhod?« je vprašal Weyhert. Swiecki je zehnil. »Dosti je teh dobrot. Nadolgočasil sem se kakor mops.« »Tudi jaz,« je pritrdil Weychert. »A ti kaj veš, kaj se je zgodilo Podgorskemu?« Podgorski je stal na drugi strani mize in se razgovarjal z Wrono. »Zakaj?« je ravnodušno vprašal Swiecki. »Ves čas ni spregovoril niti besedice ...« Swiecki je skomignil. »Nič ne vem. Nemara ga je trebuh bolel? Zato je pa moj sosed na levi govoril veliko preveč.« »Wrona?« »Saj. A kako misliš,« je prijel Weycherta za podpazduho, »kako je tele vse skupaj uspelo, dobro?« »Imenitno!« »Kaj niso v zdravicah preveč govorili o meni?« »A to te skrbi? O kom pa naj bi govorili?« Swiecki se je zasmejal. »Ne pretiravajmo, navsezadnje je tale Szczuka vendarle nekdo.« »Menda. Toda prihodnost pripada novim ljudem.« »To je druga reč. Kje pa je?« »Szczuka? Razgovarja se s starim Kalickim.« Kalicki in Szczuka sta stala v ozadju dvorane in molče kadila cigarete. Srečanje, ki sta ga bila ganjeno pričakovala, jima ni dalo ničesar razen obojestranskega razočaranja. To sta čutila obadva in oba sta vedela, da ju je kratko srečanje, prvo po mnogo letih, oddaljilo za zmeraj in odprlo med njima nepremostljiv prepad. Ničesar več si nista imela povedati. Szczuka je pogledal na uro. Oni je to opazil. »Koliko je?« »Polnoč bo kmalu. Treba bo iti. A daleč stanuješ?« »Ne. Sicer pa me bo peljal neki avto,« »Tak na svidenje. Drži se.« »Pa ti tudi.« Malo nerodno sta si stisnila roke, izogibajoč se pogledu iz oči v oči. Kalicki je še trenutek stal, kakor bi hotel nekaj povedati. Vendar ni rekel, ničesar, samo vzravnal se je, pokimal in počasi odšel, proti izhodu. Szczuka ga je spremljal z očmi, dokler ni izginil. In šele tedaj se je zavedel, da ob slovesu nobeden ni niti z besedico omenil za v torek dogovorjenega sestanka. Tem bolje — je pomislil. * * * Kristina se je zganila. Začutil je njene 'ase na licu. »Mislil sem, da spiš,« je rekel tiho. »Ne.« Dvignil se je na komolce. Oči je imela odprte. Bile so večje kakor pri svetlobi. Vlažne in tople. Njeni lasje so š svojim nežnim, zlatenim leskom razsvetljevali temo. Ležala je tako tiho, kakor bi sploh ne dihala. Tudi Matej se ni ganil. Za trenutek se mu je vse to zazdelo skorajda neresnično. Ta tema izven časa in prostora* Tišina. Mir, ki je imel v sebi neobsežno širino sna. Prodirno prosojnost sna. Zvezdnato nebo v ozadju. A predvsem to telo, ki ga je objemal. V temi je lahko zaznal njegove slabotne obrise Imel ga je prej, kakor gaSje utegnil spoznati. Toda ni mu bilo tuje. Bilo je podobno mehkemu in nepremičnemu valu svetlobe in sence. Zadostovala bi ena sama kretnja roke, pa bi z dlanjo začutil gladkost kože in tej kakor iz sna zbujeni svetlobi in senci vrnil njeno živo, telesno obliko. Toda ni napravil te kretnje. Popolnost tega trenutka ga je navdajala s takšnim velikim mirom, kakršnega doslej ni mogel ne slutiti ne si ga vsaj približno zamisliti. Z mnogimi dekleti je ležal tako kakor zdajle s to. Toda vse te lahke dogodivščine so bile na hitro ukradene med drugimi važnejšimi zadevami. Trajale so kratko in niso zapuščale skoraj nikakih spominov. Bile so prostaške, nasilne in neučakane, končevale so se hkrati z utešitvijo čutnosti. Tu ni bilo konca. Ni mislil nanj. Ni mu bilo treba misliti nanj. Ničesar ni želel razen tega, kar je bilo sedaj. Ni bilo ne včerajšnjega ne jutrišnjega dneva. Ob prsih je čutil enakomerno bitje Kristininega srca. Ves je prisluhnil temu nevidnemu utripanju. Nazadnje ni več vedel, kje bije srce: v njem ali v njej. Nenadoma ga je prevzela velika, sapo jemljoča nežnost, neznana ganjenost. Za hip je pomislil, da bi moral vse to, kar v tem trenutku čuti in doživlja, izraziti — nekako izpovedati. Toda v sebi ni našel besed za to. Samo sklonil se je nad Kristino in počasi, zelo nežno, kakor bi se bal zmotiti mir in tišino, začel poljubljati njene lase, senca, lica. Doslej ni poljubljal tako še nobenega dekleta. Niti mislil si ni, da je mogoče tako poljubljati. In nenadoma ga je obšel čudovit občutek, da v teh poljubih, v lastnih ustnicah, ki -jih je želel napraviti lažje od zraka, nahaja v temi ne samo Kristino, marveč tudi samega sebe. Hotel je zašepetati: ljubica, najdražja moja... a tega mu ni dovolil občutek sramu. Kristina je prav tako molčala. Oči je imela odprte. Bila je zamišljena, videti je bilo, da je z mislimi nekje drugje. Gledala je v temo nad seboj. Na kaj neki je misfila? Kaj je ta hip čutila? ■ Matej jo je močneje objel. »Si trudna?«